P osamezne številk©* Navadne Din •—‘75» ob nedeljah Din 1*—•
.TABOR* isha)! »wl d»n, rnr»m nedelje ia praznikov, ob 18. tiri z datumom naslednjega dno ter ttane mesečno po posti D 10*—, za inozemstvo D 18* —, dostavljen na dom 1)11*—, na izkaznice D10*—, in sc ra ti po dogovoru.
Naroča se pri upravi »TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica štev. 4«
Pollnlha 8iIašaWv Š6E©vini Česa eanisnle «ev. w para
TABOR
Peeamezne Stevflket Navadne Din —"75, ob nedeljah Din 1"—-*
UREDNIŠTVO k n^.ja v Morf. boru, Jurčičeva tal. št. 4, L nadstropje, Telefon interurb- 5L 27S. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Telefon it* 2i. ~ SHS poSteočckovuJ račun štev. 11.787.
Na naročila brez denarja se mm eaira. — Rokopisi se ne vvacajo.
Naslov
Maribor, sobota 25. oktobra 1924.
Leto: V. — Številka: 245.
Tit.
J Mu tca lifceja Borza.
ij J U u 1 J^naoUBlH, 24. okt. (Izv.) Predborza. — Pariz 27.15, Beograd 7.425, London 2:5.375, Praga 15-47. Milan 22.75, Newycrk 519.70, Dunaj 0.007325.
te poskus s ltan€«trasil©!
Radičev govor je vplival porazno. — Krona še vedno za parlamentarno delo. — Nove konzultacije na dvora. — Nejasna situacija.
.. BEOGRAD, 24. oktobra. Dogodki, ki Sftt politični čini tel ji niso pričakovali felan Radičev govor, komunike njegove stranke ter komunike ožjega bloka) so ^Preimenili položaj od temeljev.
Govori se, da je bil sklep o volilni vladi Pašid-Pribičevi e, o katerem se je zadnje dni mnogo govorilo, že ukinjen z dnevnega reda.. Krona slej ko prej vztraja na tem, da je treba — če le mogoče — obvarovati ljudstvo pred volilnimi neprijetnostmi; kralj je, še , vedno na stališču, da naj se pomaga skupščini, da bo v okvirju ustavnih določb nadaljevala svoje delo. Nebrzdana Radičeva .J°jevitoat Pa je prav v enemi najvažnejši trenutkov zadela preraCunjen udarec ifoninennai prizadevanju in je silno v-Wiva,la na nadaljni razvoji političnega ®vljenja.
Danes popoldne so se na dvoru zopet *ačele konzultacije. V političnih^ krogih Zatrjujejo, da gre za sestavo vlado, ki hi s podporo stabilne večine lahko stopila pred parlament in rešila liste zakonsko osnutke, ki izz^ zadnjega, izrednega zasedanja čakajo rešitve. Izgledi za tako rešitev »6 v zadnjem trenutku nekoliko poskočili, kor se je radikalna Stranka, ki je že večkrat bila v pretežni Večini za nove volitve, začela danes orientirati v nasprotni smeri
Trenutno imata dve možnosti največ verjetnosti. Ali koncentracijska vlada
■ radikalcev oz. ožjega, bloka, ali pa homogena radikalska vlada. V obeh primerih bi imel biti ministrski predsednik Ljuba Jovanovič, ker ožji blok ne bi hotel podpirati nobene druge osebnosti ta ra-dikalskih vrst. Iz istih virov je s isati, da odločilni 'krogi niso za vlano Pasic-Pribičevič-Davidovič, t. j. brez Korošca in Spaha. Ti krogi (namreč politiki o-koli vladnega bloka) trdijo, da je krona odklonila izvedbo načrta o volilni^ vladi Tirifkovič-Pribičevič. Vsled tega je v krogih ožjega vladnega bloka zelo vzra-sla politična avtoriteta krone in stavijo vanjo velike upe, češ, da bo vendarle mogoče nadaljno parlamentarno delo.
Po teh vesteh bi torej bilo računati, da se bo politika nadaljevala v duhu Davidovičeve ideologije in da bo dobila še globljo podlago. Izključeno .ie, da bi se vodila protibrvatiska politika, ki se ne bi ozirali na specialno hrvatske želje v okvirju edinstvene države.
Vendar pa je baš nenaden Radičev udarec po ožjem bloku tako zbegal vladne vrste, da so vse te kombinacije le iskanje izhoda iz položaja, ki je vse drugo kot ugoden. Težišče situacije je v ra-dikaliskem klubu in bo treba >očakati, pod kakimi pogoji bi stopili radikalci v koncentracijo sedaj, ko je Radič izpadel iz kombinacije in bo politični razvoj šol svoja pota brez njega ali celo proti njemu.
¥ Davidovi(evem felubu.
'Razsulo bloka ali ne? — Z Radičem se ne da delati. — Nesoglasja v demokratskem klubu. — Davidovii in Korošec na odmoru.
BEOGRAD, 34. oktobra. Včerajšnji, idičev govor in komunike ‘načelstva ^RSS sta dala danes dopoldne razvoju ^čfodkov drugo smer. Kakšna bo ta **Uer, ni mogoče reči povsem zanesljivo.
V opo-zicijsikih vrstah opozarjajo na *medo, ki jo je Radičev sunek zanesel v vrste ožjega bloka in pravijo, da to poceni razsulo ožjega in širšega bloka (kar si je želel tudi Radič, ker hoče imeti Pri volitvah popolnoma proste roke).
V vladnih krogih Pa pravijo, da ni fiiogoče govoriti o razsulu ožjega in širšega bloka; položaj se je pač vsled Radičevega govora, znatno poslabšal, veu-dar pa je to na drugi strani prineslo raz-čiščenje medsebojnih odnosov med klopovimi strankami. Sicer so vladni krogi ?edaj že preverjeni, da se z Radičem ne
delati, ker se vladi hoče dola v par-Vnentu, Radič pa je odločno za volitve. , V demokratskem! klubu se je vršila ^nes dopoldne seja na kateri so razpravljali o političnem položaju, kakor
je razvil pod vplivom Radičevega izhoda proti kroni in vladi. Davidovič je *hed sejo odšel h konferenci načelnikov ,°&jega bloka in je klub o vi seji predsedoval dr. Kumanudi. Debato so se ude-*^žili poslanci. Veljkovič, Agatanovič, Večerov. Sokič, Savčič in drugi. Deloma
je bila zelo burna, zlasti, ker so mnogi poslanci zahtevali, da naj se prekinejo vsi stiki z Radičem. Končno je bilo sklenjeno, da se za sedaj ne stori noben usoden sklep, vendar pa. se je povdarilo z veo odločnostjo, da bodo morale blo-kove stranke energično nastopiti proti sunkom, s katerimi hoče Radič motiti njih delovanje. Položaj pa še ni dozorel tako daleč, da bi se mogli prekiniti vsi stiki z HRSS. Naglašali so tudi potrebo, da se najde tak izhod iz krize, ki bo o-mogočil nadaljnje parlamentarno delo.
Ob 10. uri je. bil dr. Korošec, ki se je udeležil seje b tokovih načelnikov, povabljen na dvor. Za njim jo bil sprejet dr-državni podtajnik Čemovič. Ob pol^ 12. uri je prišel na dvor tudi Davidovič. Pravijo, da je Koroščeva in Davidovi-deva avdijenca v zvezi s konzultacijami o sestavi koncentracijske vlade.
Po konferenci so poslanci demokratskega kluba demontirali govorice, češ. da jo n,a konferenci prišlo do ostrih raz-račnnavanj med člani kluba in Ja se pripravlja izstop kakih 10 poslancev s Timotijovičem na čelu. Tiinotijevič je bojda še vedno za klub, dasi sider ne o-dobrava sedanjo Davidovičove polilike.
Pašič jo dopoldne konferiral delj časa z Jovanovičem in Triflkovičeni.
bi podpirali vlado. Min. preds. S vehi a je izjavil, da je pripravljen se pogajati in je pozval strankine voditelje v Prago.
— Ponovni proces proti morilcu Ba-skalova. Pred nekaj meseci je bil pred praško poroto oproščen morilec znanega bolgarskega zemljoradniškega voditelja Daskalova, ki jo stal pred sodiščem pod imenom Atanas Nikolov, ko so ga že hotele oblasti izgnati na Bolgarsko, se je izvedelo, da si je morilec nadel lapačno ime in da se v resnici piše Jordan Ci-oanikov. Izvršile so se nove preiskave in odredila se je nova porotna razprava, ki je pričela dne 22. tim., a ne več v Pragi, temveč v Taboru na južnem Češkem. Ci-canfcov se zagovarja, da je naročilo makedonske organizacije moral izvršiti, ker bi bil sicer sam zapadel smrti.
— Trgatev v Slovenskih goricah. Izredno lepo vreme dviga veselo razpoloženje trgačev, dasi se ga bo letos malo nabralo, kakor že desetletja ne. Pa kakovost je ravno taiko izborna, kakor že desetletja ni bila. Trgatev po Terezije-vem da tudi v slabših legali 18 do 20°, v boljših pa celo 18 do 2-2°. Pred Terezijo se je plačevalo pri 15 do 17° po 6 K nad stopinjo, višje pa po 8 K. Po 20. oktobru obrano pa se odda od kadi do 35 K 1. Ali pa bodo dobili nevinogradniki tekom leta po gostilnah še »pristnega« brez bo-trinstva za poskušnjo, je zelo težko trditi. Že lani sem na tem mestu opozoril, da bi bilo zelo. v interesu vinogradnikov, ako bi se vsako vino, od stiskalnice pripeljano v Maribor, uradno tehtalo na vsebino sladkorja na kje določenem mestu, ker so večkrat sliši o zloraoi v tej zadevi. Za letos je zopet prepozno...
— Obtoženi špiionažo pa oproščeni. V četrtek je bila v Beogradu izrečena sodba v procesu proti Danici Androli-čevi in Dovanšiču, ki so stali že v drugič pred sodniki, obtoženi špijouaže. V,d so bili oproščeni.
— Nezgode na lovu. Dne 23. okt. se je vršil lov grajščine Herberstein na Ravnem polju pri Ptuju. Z vozom se vračajočim' lovcem’ je prišel nasproti autoino-bil, ki je vsled neprevidne vožnje poti snil konje in voz v obcestni jarek. Voz se je prevrgel, pri čemur sta bila poškodovana dr. Preiti in tajnik Fischer, medtem ko so komisar Brenčič, Barle in dr. Šalamun odnesli le nekaj bul. Na istem lovu je med gonjo napadel srnjak gonjača in ga lahko telesno poškodoval.
— Uredbo o draginjakih dokladah drž. upokojencev objavlja »Uradni list« št. 97 od 22. okt. tl.
— Trasiranje novih železniških prog in sicer Rogatec - Krapina. - Golubovac in Varaždin - Koprivnica se prične še ta mesec.
— Strašna burja nad Splitom je divjala v noči na 23. trn. Strela je udarila v poštno poslopje, uničila telefonsko centralo in skvarila celokupno mestno telefonsko mrežo. Požar, ki je nastal v podstrešju poslopja, so gasilci hitro u-dušili. Medkrajevni in krajevni telefon ski promet bo za prilično dva meseca prekinjen.
Doma in po svetu.
— Kdo še zahteva samostojno Hrvnt-
Razen radičevcev tudi še madžarski fašisti. V njihovem imenu je govoril te clni ob aplavzu vsega parlamenta znani ^nvar proti nasledstvenim državam P riedorich in dejal, da Madžari popolnoma razumejo hrvatske težnje in da se zdi naravno, da Hrvati ne morejo živeti V isti državi s Srbi. Zategadelj “odo Madžari podpirati osvobodilne težnje Hrvatov, Slovakov in Ukrajincev; bo izvedlii samoodločbe bi se ti narodi ^družili v gospodarsko unijo z Madžari.
Raduj se in seselj, za#rej£ki Izrael!
— Italijani delijo orožje v Albaniji.
Po vesteh iz Prizrena so prepeljali na albansko-jugoslovansko mejo pri Kusu 450 italijanskih pušk. drugo pošilja-tev pa šo pričakujejo. Takisto je prispelo v Kruno 3000 kosov, v Malezijo pa, 2000 italijanskih 'pušk. Tako dola ljuba zaveznica Italija, narodna večina v Jugoslaviji pa se priklanja in pravi: Živel pacifizeml
Za politiko pomirjenja so se izjavili madžarski ngraroi na češkoslovaškem, ki so stali dotdoj v vrstah opozicije proti češkoslovaški vlaidi. Stopili sov direktna pogajanja, s Prago in izročili yladi spomenico, s pogoji, god katerimi
BC&I I® jp©kaxaS Sladic?
Danes imajo prijatelji, sporazuma z Radičem črne ure.
Časopisje »vlade sporazuma« priznava z ministri vred, da je Radič porušil parlamentarno večino in da pade nan, težka odgovornost.
Kako radi bi ti ljudje pripisali krivdo komu drugemu, ali resnica je tako težka in porazna, da jo morajo vsi priznati.
Resnica pa je ta, da Radič sporazuma sploh ni hotel, temveč jo le izrabljal to geslo za to, da oslabi patriotiene življe, ki se zbirajo okoli Davidovima.^
Radičeva sporazumaSka taktika je bila morda z Moskvo, morda s kopi drugim dogovorjen napad na sam obstoj, skupnost in suverenost naše države.
Bila je zgolj nesramna politična igra
To imajo zdaj vsi, ki so Radiču in njegovi tolpi zaupali!
Tako je, če političen špekulant in ei g a n postane podpora vlade!
Tako je, kadar pobija korupcijo eden največjih koruipcijonisto-v, ki je zlezel v Prpičevo razkošno palačo kot »prezi-dent«.
Vse, kar je Radič govoril o sporazumu, je bila dobro preračunana laž. Njegovi politični lakaji pa so ali prav taki komedijanti ali zaslepljenci ali plačana kamarila.
Tako je Radič pokazal to, kar snw* vedno trdili. Toda stvari državnega in narodnega jedinstva je storil ogromno uslugo.
Predno bo sojen kot veleizdajalec, zat-služi klic: »Živel Radič!« ____________
PosSavfa © „pog®iih“.
Klerikalcem nekatere reči ne gredo pa ne gredo v možgane. »Slovenec« so neprestano trudi, da bi opral zamorca Radiča, ki ga sicer iz kulturnih razlogov sovraži, toda . iz političnih podpira in povzdiguje. Tako pravi »Slo-venec« z dne 22. tm., da ne razume, čemu se Radiču stavijo pogoji, preden vstopi v vi ar do. Tega v zapadnoevropskih državah ne delajo. In nato slede za vzgled Anglija, Švedska, Danska in Francija. »Slovencu« ne gre v možgane, da mi kljub vsemu napihovanju nismo- zapadna Evropa in da je naša politika nekaj čisto drugega. Če bi kdo dejal, da je papeštvo Dala j - lame in rimskega cerkvenega poglavarja enakovredno, bi se »Slovenec« razpočil od jeze. Toda v politiki in posebno še za »Slovenčeve« bralce so analogne primerjave dovoljene. Naša država ni niti izdaleč tako utrjena kot navedene države in noben politik, ki z »republiko« ali z r. k. avtonomijo« ribari med ljudstvom, kjer je (kot na Hrvat-skem) polovica nepismenih, se ne more postaviti ob bok Mac Donaldu, Brantin-gu, Herriotu. Vse to je nepotrebno napihovanje iu škodljivo precenjevanje, ki rodi čisto zmotne zaključke. Ne Mac Do-nald ne Heriot nista demagoga Radičeve sorte. Nikoli se ni noben izmed njiju pogajal z zunanjimi nasprotniki države. Mac Donald ni niti enkrat izjavil kaj takega, kar bi ga količkaj kompromitiralo pred krono kot vidnim izrazom državne skupnosti in suverenosti. Nikdar ni Herriot potoval s takimi nameni V Rusijo kot. Radič. Nikjer in nikoli ni kompromitiral francoskih državnih interesov kot je Radič naše. Uprav bedasto Pa je primerjati državno politiko Danske in Švedske z jugoslovansko, naš smešni parlamentarizem z danskim, naš nemirni, vroči, od večnih nasprotij in dolgotrajnih vojn razpaljeni Balkan 2 mirno, urejeno, hladnokrvno Skandinavijo. Treba zahtevati, da Radič, ki ja nujno treba zahtevati, da Radič, ki je doslej dobra štiri leta rovaril proti državi, ki je v številnih inozemskih izjavah trdil, da njegova stranka ne priznava kraljevine, Srbov, Hrvatov in Slovencev, poda garancije za istinito državotvorno politiko. Na Balkanu je to potrebno, tudi če se klerikalcem1 nekaj blodi o Skandinaviji, pa o Angliji itd„ dasi bi se bili bolj ogreli (in tega jimi je treba), če bi iskali primerjave nekoliko bolj na vzhodu ali na jugu... Radič še ni pokazal vsoh kart in naj se le klerikalci varujejo, da ta večno vinjeni cigan tudi njih ne opehari. Dolžnost vseh, ki so v črnih dneh naše zgodovine preklinjali Habsburge, katerim so_se v klerikalnih taborih udano priklanjali, dolžnost vsakega jugoslov. patriota je, da vidi v ciganu Cigana in se ne da opehariti pri kupčiji, po kateri se bo cigan smejal, poštenjak pa lovil za glavo. Da, »pogoji« in še kakšni pogoji!
Jugoslovanska Matica m neodreiene brate.
V Ljubljani, 18. okt. 1924. Dinarski dan na korist neodrešeniK bra« tov in sester..
Obhajamo četrto obletnico nesrečnega koroškega plebiscita in krivične ra-pallske pogodbe. 10. oktdber in 12. nov, sta dneva, ki se jih Sipominjamo z bolestjo v srcu, kajti odtrgala sta 'brezobzirno. od; nas najboljši del našega na-
BTran 1'
»T A n O EV
V Mariboru, cTne 23. oMobVa 102!^
roda in gia vklenila v težke verige su-ženstva. Pod tujku jiarmom ječe sedaj ti naši bratje in proseče obračajo oči proti svobodni Jugoslaviji v pričakovanju, da jim pride od taim. moralna in gmotna pomoč, da vztrajajo v boju, ki ga bijejo za ohranitev svoje zemlje in svojega jezika. Naša sveta dolžnost je, da jim priskočimo na pomoč v borbi za ohranitev materinskega jezika in jih tako utrdimo v zaupanju do aas in v veri na končno ujedinjenje.
V spomin četrte obletnice teli žalostnih dnevov priredi Jugoslov. Matica širom cele Slovenije dne 9. nov. 1924
»DINARSKI DAN«
sj) prid neodrešcnim bratom.
Ta »Dinarski dan« je zamišljen tako:
V vseh mestih, trgih in večjih krajih naj podružnice Jugoslovenske Matice ali kjer še ne obstojajo, v to svrlio sestavljeni odbori organizirajo »Dinarski dan« na način cvetličnih dnevov. — Prispevki naj se v steklenice ali pušice zbirajo po ulicah, trgovinah in podjetjih. No deželi pa naj se pobiranje vrši po službi božji pred cerkvijo in od hiše do hiše. Sicer pa prepuščamo podrobnejšo organizacijo inicijativi lokalnih faktorjev, ki naj zbirko urede kakor najbolj prikladno in koristno. Nabrane svote naj se poltem nakažejo podpisanemu odboru po poštni položnici.
Naj ne manjka širom Slovenije nobene vasi, nobenega kraja, kjer ne bi zbirali 1a dan za naše neodrešene brate in sestre. Vsi neumorno na delo za nje! Dobrodošel je vsak tudi najmanjši dar.
Za pokrajinski odbor Jugoslov. Matice v Ljubljani.
Dr. Janko Pretner, Fran Finžgar,
predsednik.	I.	podpredsednik.
Karel Mahkota, tajnik.
Prilateljem
Rajha!
Naš blagi, nepozabni Joško Rajh je fbil Sokol z dušomi in telom. Vse njegovo dejanje in nehanje, vse mišljenje mu je bilo sokolsko. Radi sokolstva so ga preganjali sovražniki sokolstva, je trpel mučeništvo v graških zaporih, pa Joško Rajh je svojiim sovražnikom in preganjal cem sokolstva odpuščal, jim pomagal, baš ker je bil pravi Sokol z vso svojo mehko dušo.
Kot mnogoletni starosta »Murskega Sokola« je deloval za tem, da bodi sokolsko mi?1 jen je vseobče svojstvo vseh slojev in še posebno njegovih kmetskih tovarišev; sam kmet z znojem na čelu, pa s ponosom v srcu, je uvidel živo potrebo, da se kmetsko ljudstvo povzdigne do spoznanja sokolskih idealov, da bode deležno one srčne kulture, ki je bilo markantno svojstvo njegove plemenite duše kot sad sokolske vzgoje.
Svojo življensko nalogo je hotel dovršiti s tem, da postavi svojemu velikopoteznemu sokolskemu delovanju trajen spomin: »Sokolski dom« v Ljutomeru.
Na njegovo inici jatirvo se je nakupilo sokolsko stavbišče, na njegovo prošnjo im njemu na ljubo so darovali njegovi prijatelji za »Sokolski dom« potrebno opeko in les; on sam — velik mecen »Ljutomerskega Sokola« — je pri vsaki priliki mnogo daroval in žrtvoval, več nego so mu dopuščal e premoženjske in rodbinske razmere, samo da bo stal »Sokolski dom«.
Nesreča je hotela, da jo moral Joško Rajh nenadoma osbaviti zapri četo delo. Njegovemu spominu smo dolžni, da delo nadaljujemo in dovršimo za Sokolsko društvo v Ljutomeru prepotrebno zgradbo, ponosno, kakršno si jo je zamislil pokojni Joško, in na onem mestu, kjer so njegovi sokolski prijatelji zakopali z njegovo krvjo posvečeno prst, odvzeto s kraja nesreče.
Sokolsko društvo v Ljutomeru je u-stanovilo povodom smrti Joška Rajha po seben sklad: »Sklad Joška Rajha« za zgradbo »Sokolskega doma« v Ljutomeru.
Prijatelji in vi vsi, ki ste ljubili in spoštovali Joška Rajha, oddolžite se na-nom tega blagega pokojnika, darujte prispevke za »Sklad Joška Rajha«!
Prispevke sprejema Sokolsko' društvo v Ljutomeru in se bodo objavili tedensko v časopisih. — Slava Jošku Rajhu!
Blamaža sloveGtoiera R. H. Bartecfca.
R. H. Bartsch je znan nemški pisatelj. Slovenci ga najbolj poznamo po romanu »Das deutsche Leid«, v katerem nas je predstavil kot barbare, ki so zasedli
in onečastili klasična, sveta nemška tla. Bartsch še zdaj pogosto piše o obmejnih krajih. Tako je prve dni oktobra izšel v »Tagesposti« poetično pisani podlistek »Weinlesezeit«, v katerem je očrtal jesensko razpoloženje v vinorodnih krajih okoli Lipnice. Tu pripoveduje o sledovih starih rimskih naselbin; telo med kmečkimi dekleti je našel rimske profile, klasične poteze, ki menda pričajo, da se je plemenita rimska kri izlila naravnost v nemške žile, kjer še dandanašnji polje in kipi... Tako je odkril tudi v imenu kraja Aflenz rimske sledove: affluens, »močno tekoče« je dalo ime kraju, ki leži od izlivu Sulme v Muro. V »Tagesposti« z dne 21. tm. Pa se je oglasil gospod, ki nekoliko temeljitejšo pozna topografijo in zgodovino, nego jo pozna sentimentalni slovečiožer Bartsch. In kaj je ta povedal! To, da so nemški zgodovinarji kot Dopsch, Kaeimmel, Zahn, Strakosch in dr. dokazali, da se je kraj Aflenz nekoč imenoval Javvolon-za, kar je le nemška pisava slovenskega imena Jablanica (vas, kjer rasto jablane). Tudi daleč na okrog so številna druga krajevna imena slovanskega izvora. Pisec te notice g. Kohlstunk pristavlja, da celo ime gornje-štajerskega kraja Aflenz poteka od Jablanice. — Tako se je tedaj zaletel slavni »Siidmarkin« domači poet R. H. Bartsch! Namesto klasičnih Rimljanov so se pokazali »barbarski« Slovani in tisto rimsko dekle, ki ga je Bartsch odkril v neki vasi, je imelo bržčas — Gott sei uns gnadig! — slovanske poteze. Pfui, wie wenig poetisch! — Kaj če se je Barstch takisto zmotil s tezo, ki bi naj — v »Das deutsche Leid«
— pobila slovenske narodne in kulturne težnje, težnje, ki so bile v očeh tega zlobnega novoromantika zgolj nekaka
— pobuna manjvrednih, pok ret barbarov in sužnjev?	I—us.
Karlhorske vosii.
Maribor. 24. oktobra 1924
m Mladinski koncerti g. Stojanoviča in ge Apihove. Včeraj popoldne sta dala znani skladatelj in virtouz g. Pero Stojanovič in pianistka ga Apihova v dvorani »Vesne« štiri zaporedne koncerte za šolsko mladino. Zadnjemu koncertu so prisostvovali tudi vsi gojenci tukajšnje podoficirske šole. Mladina skoraj vseh šolskih zavodov je z velikim1 zanimanjem in navdušenjem slušala mojstrsko godbo obeh solistov in jima prirejala iskrene ovacije. G. Stojanovič je med drugim sviral Suito v a-duru od Karla Goldmarka, potem tri komade iz 18. stoletja. (Dusseok, Kramer, Mirander( in lastno kompozicijo »Materinski jezik«. Spremljala ga je diskretno in globoko ga Apihova, ki je samostojno odigrala na klavirju Schubertovo »Forelle« in Rahmaninov »Prelude«. Obžalovati je, da je javni koncert obeh umetnikov od-goden na nedoločen čas; njun program in virtuozno obvladanje obeh instrumentov bi moglo zadovoljiti vsakega ljubitelja glasbe. G. Stojanovič, ki je zelo dobro znan v dunajskem glasbenem svetu i kot komponist i kot virtuoz, bi zaslužil daleko več pozornosti, nego srn je pokazalo za njegov koncert mariborsko občinstvo.
m Koncert Stojanovič-Apihova, ki bi
se imel vršiti v petek zvečer v mali Gofzovi dvorani, je odgoden na nedoločen čas. Oni, ki so vstopnice naročili v predprodaji, naj jih tekcan petih dneh (do 27. fm.) vrnejo in dvignejo denar.
m Poskusni oder. V soboto, dne 25. oktobra ob 19.30 uri je sestanek vseh članov Poskusnega odra v gledal, pisarni (Slovenska ulica, pritličje). Dame in gospodje, ki žele pristopiti k Poskusnemu odru se ta večer še lahko pri javijo.
m Novo knjige v Ljudski knjižnici.
Med mnogimi novimi knjigami, ki so zadnje dni prišle iz knjigoveznice ali so bile nabavljene v knjigarnah, zavzemajo posebno mesto Jiraskovi zbrani spisi (v češkem oddelku), več Masarykovih spisov — med njimi »Nova Evropa« (v nemškem prevodu) ter mnogo drugih knjig pripovedne vsebine. Tako bo čita-telj dobil vse nove zvezke »Splošne knjižnice« in ostale knjige, ki so se v zadnjih tednih pojavile na slovenskem knjižnem trgu.
m Glasbene Matice v Mariboru redni občni zbor bo v pondeljek, 27. tm., zvečer ob 7 Yt. uri v društveni dvorani. Na to se člani opozarjajo.
m Izredna skupščina Orjune Maribor-Studonci se vrši v soboto dne 25. oktobra 1924. ob 20. uri v hotelu »Kosovo«. Ker so na dnevnem redu volitve novega odbora, je dolžnost vsakega nacionalista, da se tega zbora sigurno udeleži! Zdravo! — Predsednik.
m Telovadba za 3 do 8Ietne otroke.
Prejeli smo: Da ustrežem želji več sta-rišev, sem pripravljen prevzeti telovadbo za otroke (v starosti od 3 do 8 let) dvakrat na teden. Kdor hoče otroke pošiljati, naj se oglasi osebno ali pismeno na deški meščanski šoli v Krekovi ulici vsak dan od 11. do 13. ure. Lavrenčič Ivan, telovadni učitelj.
m Radio-večer. Opozarjamo, da bo Radio-večer »Ljudske univerze« jutri, v soboto, ob 20. (8.) uri v veliki kazinski dvorani. Predavanje in koncert. Vstopnina malenkostna.
m Nagla smrt. Dvaindvajsetletni krojaški pomočnik Franc Ferš, ki je bival pri svojih sitariših v Ciril Metodovi ulici št. 18, je šel danes zjutraj na stranišče. Ker se ni dolgo vrnil, ga je šel oče iskat. Našel ga je mrtvega. Mladeniča, ‘ki je bil tudi epileptičen, je zadela srčna kap.
m Šofer in cestni pometač. 181etni šofer R. C. je včeraj vozil po Frankopa-novi ulici in je tik železniškega mostu zadel v neki voziček ter neznatno poškodoval TOletnega cestnega pometača S. Šofer se izgovarja na voziček, cestni pometač pa trdi, da je mladi šofer neprevidno vozil. O zadevi bo razpravljala sodnija.
m Velezanimiv film v Grajskem kinu.
Izmed sezonskih atrakcij, ki jih nudi Grajski kino svojemu številnemu občinstvu, se odlikuje film: »Skozi džunglo in pragozd« po svo ji izredni zanimivosti, ki je hkratu visoko podučena, ker ni plod fantazije, temveč razkritja prirod nih posebnosti. Z najveejim trudom prodira filmska ekspedicija v notranjo Afriko, si krči pot skozi džungle in močvirja; na poti se mora boriti z najrazličnejšimi živalmi, o katerih življenju nam podaja številne posnetke. Nič manj niso zanimivi posnetki o stikih s tamošnjimi neciviliziranimi narodi, ki nas seznanjajo z njih življenjem in običaji. Bogata priroda nam razkriva svoje ekzo-tične posebnosti. Film, ki ga predvajajo te dni in pa nastopni, kateri bo posvečen zakonskemu življenju človeka, zasluži vsled svoje prirodoslovno-znan-stvene vsebine posebno pozornost; za široko občinstvo pa je zlasti prvi zelo napet in poln naravnih senzacij.
m Cercle francais. Danes, v soboto 25. tm., ob šestih zvečer, bo v slavnostni dvorani moškega učiteljišča francosko predavanje. G. prof. B. Martel bo govoril o klasični dobi francoskega slovstva. Vstop prost.	N 37
m Mestni kino; »Propala žena«, krasna veseloigra v 5 Činih, v glavni vlogi Cocyl Tryan, se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek.
m Kavarna »Jadran«. Dnevno koncert. Solidna in točna postrežba. Cene zmerne. V soboto in nedeljo podaljšana policijska ura-	2®85
Marodft© sSedallšče-
REPERTOAR.
Petek, 24. okt. Zaprto. Gostovanje v Celju. (»Narodni poslanec«).
Sobota, 25. okt. »Mam’zello N<+ouche« B. Nedelja. 26. »Zrinjskij«. Ab. E. Pondeljek, 27. okt. Zaprto. Gostovanje v Ptuju. (Narodni poslanec).
•
Vso predstave se prlčno ob 19'A in ne
ob 20. Prosimo cenj. občinstvo, da prihaja točno k prpdstavam, da z zamujanjem ne bodo motili pravočasno dospelih.
Ml
'H*
i
x Štorije I. Koroške narodne pripovedke in pravljice. Zbral in uredil Fr. Kotnik. Založila Družba sv. Mohorja na Prevaljah. Mohorjeve knjižnice 3. zvezek. — Profesor dr. France Kotnik je zbral v tej knjigi 84 Štorij, izmed katerih so jih zapisali njegovi bivši celovški učenci 42, iz starejših tiskanih virov jih je 22, sam jih jo zapisal 19, 1 pa je Šašeljnova. V uvodu govori o motivih, s katerimi so pripovedke prepletene, o po-vodem možu, zalih ženah, o zakletih deklicah in zakladih, o potujočih dušah, 0 čarovniških knjigah, o velikanskih stavbah,- o pripovedkah, ki pripovedujejo e postanku krajev, graščin in cerkve, o zgodovinskih pripovedkah, o Lahu, ki išče zakladov v naših gorah, o pravljicah, ki imajo motiv: pregrehami sledijo kazni, o desetem bratu, večnem Šuštarju in kralju Matjažu. Nato sledi besedilo. Za njim so navedeni viri, odkod so pripovedke potekle.
x Ksaver Meško, Listki, Splošna knjižnica št. 38. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. BaŠ, ko poteka SOletnica našega priljubljenega pisatelja-pesnika, je izšla v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne j>od skup n im naslovom »Listki« zbirka Meškovih novelic, črtic, in profilov. So to drobni in topli pesniški izlivi mehke Meškove duše, male dragocene sličice in skice, napisane z nežno roko in v onem bleščečem stilu, vsled katerega je baš Meško med slovenskimi pisatelji postal tako priljubljen. Večina njegovih črtic Izvira iz časov Meškovega srečno-oitožnega bivanja na Koroškem. Njemu k srcu priraščeni Koroški je postavil Meško baš z nekaterimi teh črti,c krasen in trajen spomenik, ki naj bi ohranil naše duše f živem ognju za to našo prelepo slovensko deželico, ki je prav sedaj ob obletnic' koroškega plebiscita toliko več ak-tuelno in potrebno. Kako priprosto, obenem toplo navdušeno in nežno se spominja Meško v črtici »Koroški prazniki« svojih koroških časov (stran 26); —* »Kakor osirotelemu in zapuščenemu troku po materi se mii čestokrat stoži po Koroški. Po tisti Koroški mi.lim, srno živeli v nj'ej nekdaj, ko smo pač trpeli krivico dan na dan in 'mo se dan za dnevom borili in bili za najnavad-nejše pravice, a borili se s toplim idea' lizinom in z neumrljivim, dan za drie-voinii se nanovo oživljajočim upanjem t srcu: če ne zmagamo danes, zmagamo jutri, če ne jutri, čez leto, čez dve, po desetih letih. Bili so vroči a lepi dnevi v tisti bajni deželi molčečih, resnih gora in poezij polnih jezer. Kako se mi ne bi tožilo po kr asovi ti deželi, kako n o po letih, v njej preživelih!« V drugem! delu svojih »Listkov« podaja Meško profile nekaterih naših zaslužnih anoŽ, med temi A škerca, Gregorčiča, Anton h Medved, Verovšek itd., v katerih 1 nežno roko, a popolnoma objektivno se-ga v globino duše teh naš ib odličnjakov. Prepričani smo, da bodo »Listki« kakor vobče vsi drugi Meškovi spisi sprejeti Z velikim veseljem, od vseh ljubiteljev lepe knjige, ki bodo v tej zbirki našli globok vir lepe, gladke besede, toplega čustva, neskaljene poezije in vroče ljubezni do slovenske domovine in slovenskega rodu. Okusno in lepo opremljena knjiga je na prodni pri založnici Zvezni knjigarni in vseh knjigarnah.
muazraiii.
Dežne plahte za vozove in ko nie i nepremočljivem platna v vsaki veliiini pri Ivan Kravo*, Al ksenltova cesta 13.
2297 10-5
Dllaklnja se spre me na brano in stanovanjc s 1. novembrom. Kje. pove uprava. 2410 2-2
Prvovrstni traplstovski sir, la Tilziter sir, izvrstno surovo maslo razpoSiea po zmernih cenah mlekarna Karl Laz nicky, Dcinnovac, Slavonija, 2402 5—3
Zgubila se je danes 23. t. m od 3.— L «re na pota Fran-kop»nska cesta—Glavni trg— kolodvor roina torbica z vefi jo vsoto denarja, potnim listom in drugimi predmeti. Pošten najditelj naj blagovoli torbico oddati proti nagradi pri last-nici g. Julijani Berce, Radvanjska cesta 9.	, 2—2
Oddajalo bi se v Maribor 6—8 litrov mleke. Izva se spodnje Radvanje St. 42.	24ib
Nova spalna soba iz trdega lesa se radi pomanikania prodora po ceni proda. VpraSali Wildenrainerjtva ulica St. 8/II, vrata 9.	2^81
Na prodaj 2 novi omari, kuhinjska kredenca, postelie mize, in drugo. VpraSa se: RolovSki trg št. 8, L, nadstr., levo. 2414
Pristopajte k Jugoslovenski Matici.
Naznanilo otvoritve.
Cenjenemu občinstvu naznanja podpisani, da j® otvoril soboto 25. oktobra 1924 v Erjavčevi ulici
mesnico
in se priporoča občinstvu za obilen obisk.
Z velespoštovanjem
«,»	ANTON ROTTNER.
Glavni in odgovorni ajredniib:	S	p	1	n	d	l	a	c.	—	OSacttoitsk*	tlakama	d,	d