»F L
JI
IC
PRImukSKI DNEVNIK
MM*)* plačana v gottmrt Abb. portal* I gruppo
Cena 400 lir
Leto XXXVII. Št. 289 (11.111)
TRST, torek, 8. decembra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
OB ZASEBNEM OBISKU V ^GOSPODARSKI PRESTOLNICI
>
PERTINI SOLIDAREN Z DELAVSTVOM IN NEOMAJEN DO JAVNE KORUPCIJE
Sam je dal pobudo za srečanje s sindikalisti podjetij v krizi milanskega območja
dva meseca, bodo predstavljali za povprečno italijansko družino nadaljnje breme od 1.500 do 1.800 lir na mesec. Pri prvih trimesečnih računih bodo poviški znašali od 1200 do 1.700 lir, ob koncu leta pa od 6.300 do 7.500 lir več od sedanjega povprečja 50 do 60 tisoč lir na trimesečje.
Sklepi tajništva zveze CGIL-CISL-UIl odloženi za en teden
RIM — Tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL je včeraj načelno sprejelo predlog skupine izvedencev vseh treh organizacij o omejevanju stroškov za delovno silo, ki temelji na Lamovem predlogu z nedavnega kongresa CGIL,' a mora poglobiti še nekatere podrobnosti, zaradi česar bo sprejel dokončen sklep
MILAN — Predsednik republike Pertini je bil deležen običajnega navdušenega ljudskega sprejema tudi ob včerajšnjem zasebnem obisku ▼ {gospodarski prestolnici)) države, svojim sobesednikom na vseh ravneh pa je naklonil prav tako običajno odkritosrčnost pri ocenjevanju in presojanju nezavidljivih gospodarskih, družbenih in političnih dogajanj, ki označujejo življenje I-talije. Ljudje so ga čakali že nekaj ur pred cerkvijo Santa Maria dclle Grazie, kjer si je prišel ogledat obnovitvena dela slavne freske Kristusove poslednje večerje Leonarda da Vincija, ob njegovem odhodu pa je bil trg že prepoln ljudstva, ki mu je ploskalo in mu vzklikalo in med katero sp je pomešal in stiskal nešteto rčk.
Najpomembnejši del njegovega o brika ob praznovanju mestnega pa-trona, ki se je zaključil s prisotnostjo pri otvoritvi operne sezone v gledališču «La Scala», pa je bilo vsekakor srečanje (na njegovo pobudo) s sindikalnimi zastopstvi industrijskih podjetij v krizi milanskega območja in tiskarjev založbe «Rizzoli», ki jim grozi brezposelnost.
Pertini je na sedežu milanske občinske uprave ob prisotnosti župana Tognolija in zastopnikov drugih mestnih ustanov odkrito priznal delavcem, da jim ne more nuditi za goto vil, ker pač predsednik repu-b’'ke ni prisfojen za spre emanje potrebnih ukrepov. Zagotovil jim pa in se pri tem skliceval na svo'o-delavsko preteklost in časov fašističnega preganjanja, da bo o zaskrbljujočih razmerah milanske industrije, naraščanju vpisov v do-polndno blagajno in brezooselnosti, ki so mu jih prikazali sindikalisti, takoj obvestil predsednika vlade in ga pozval, naj naroči pristojnim ministrom, da sprejmejo ustrezne Ukrepe.
Zelo odkrito je priznal, da mu večkrat očitajo, da v nekaterih svojih nastopih presega pristojnosti, ki mu jih daje ustava. «Morda je to tudi res, je dejal pri tem, a tega ne delam, dčf^bi poveličeval samega sebe, ampak iz solidarnosti do mojih rojakov, do Jjuidi. ki ljočejo delati, da prehranijo svoje družine.*
Ob tem je predsednik republike brez ovinkov potrdil svojo neomajno nepopustljivost glede «moralnega vprašanja* in obsodbo pojavov v zvezi s skrivno framasonsko ložo "P2v, ne glede na morebitne kritike niegovih izjav. Njegov odhod je pozdravila mogočna baklada za de-l«j. ki so jo priredili sindikati in ki je-še enkrat-dokazala veliko zaupanje. ki ga Pertini uživa med najširšimi množicami. V znamenje spoštovanja, ki ga je pa Pertini o-cenil- za «dejanje prijateljstva, ki ga bratsko vračam,* so se delavci založbe «Rizzoli» tudi odpovedali trošenju letakov med predstavo v Scali.
RIM — Napovedani poviški električnih tarif, ki naj bi prihodnje leto znašali po 2 odstotka vsaka
na prihodnji seji, ki bo v ponedeljek. Tedaj bodo tudi izdelali dokončne zahteve glede obnove delovnih pogodb in odpravnin, ki naj bi jih sindikalna zveza predložila enotno vladi in delodajalcem, po predhodnem posvetovanju na delovnih mestih.
Kot se je izvedelo, se o vprašanju stroškov za delovno silo, oziroma o draginjski dokladi še niso mogli dogovoriti, ker izraža CISL še vedno nekaj pomislekov glede učinkovitosti Lamovega predloga za zajezitev inflacije in skrb, da ne bi omejili perspektiv s;ndikatov pri pogajanjih o obnovitvi delovnih pogodb.
BARI — Združenje katoliških delavcev predlaga «gibanje družbenih sil za reformo politike*, kot je poudaril včeraj njegov predsednik Do-menico Rosati na 15. vsedržavnem kongresu ACLI. Zato je treba omogočiti, da se v družbeni skupnosti razvije razprava o konkretnih problemih, ne glede na strankarske opredelitve, predvsem o vprašanjih miru, globalnega načrtovanja gospodarskega in družbenega razvoja in pa decentralizacije oblasti.
MEDTEM KO STA VELESILI POTISNILI ČLOVEŠTVO NA ROB VOJNE
Veličastno zborovanje za mir v Redipuglii ob navzočnosti okoli 30 tisoč udeležencev
Spregovorili so tudi župani Gorice, Celovca in Ljubljane - Poziv osrednji vladi, naj zmanjša vojaške služnosti v F-JK

■S vjz * K-■ ^
Pogled na udeležence veličastne manifestacije za mir na ploščadi pred kostnico ▼ Redipuglii

SEZNAM ŽRTEV ČRNEGA TERORIZMA SE V RIMU DALJŠA
Neofašisti v nedeljo ubili karabinjerja Včeraj podlegel ranam agent Capablanco
Karabinjerja Romana Radicija sta ubila dva od treh Alibrandijevih pajdašev
REVI — Včeraj ob 15. uri je v rimski polikliniki Gemelli umrl za posledicami ran, ki jih je zadobil v sobotnem oboroženem spopadu na Flamiiiil Jg| Rimu policijski agent Ciro tapobianfcd. Zatnan je bil v?s *j
trud zdravnikov in nesebična pomoč njegovih kolegov, ki so se množično ti VR* doki po večkrat ti odzvali poziva, naj darujejo kri. Že nekaj ur prej je bil 21-lctui Capo- polovici prihodnjega leta Matico’ «klinlčno mrtev*. Pri življenju je bil le po zaslugi naprav Oddelka za oživljanje poliklinike Gemelli.
S smrtjo Capobianca sc je ponovno tragično podaljšal seznam pripadniki varnostnih sil, ki so padli v boju proti terorizmu. Le dan prej je enaka usoda doletela 38-letnega karabinjerja Romana Radicija. Podobno kot v soboto na Flaminii, ko je po naključju prišlo do spopada s skupino neofašističnih teroristov, je tudi v nedeljo naključje odigra lo pomembno vlogo.
Nekaj minut po pol enajstih dopoldne je karabinjerska izvidnica opazila na Trgu Gelsomini v Rimu sim ljivi osebi, ki sta se oddaljili, ko sta opazili karabinjerski avto. Radiči sc je nič sluteč napotil proti dvojici, ki se je medtem usedla na neko klopco. Vprašal ju je za dokumente, v odgovor pa je eden od dvojice sprožil vanj iz neposrednje bližine dva strela. Radicijev tovariš, ki je o-stal pri avtomobilu je takoj zagrabil za brzostrelno pištolo »beretta 92»
Spadolini z ženo ubitega karabinjerja Romana Radicija
(AP)
PO ZADNJEM SKLEPU JUGOSLOVANSKE VLADE
Ukrep o zaostritvi carinskih predpisov bo prispeval k večji stabilnosti dinarja
In po^iitil za bežečimi V cnc^<i
OiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiMimiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiufifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiitiniiiHi	^ j« strelov iz svojega
avtomatskega orožja, a zaman, saj je terorist bržkorie nosil neprobojni jopič, V-spopad se je vpletla tudi po-, litijska izvidnica. Eden od policistov bi jo kmalu skupil, saj se mora le svoji listnici zahvaliti, da mu ni krogla prestrelila srca. Dvojici je medtem uspelo po ločenih poteh izbrisati za seboj vsako sled, eden -je celo dvakrat zamenjal avtomobila, ki ju je z orožjem odvzel voznikom.
Le nekaj minut kasneje je le negibno. • truplo nesrečnega Radicija pričalo, da je bil Rim ponovno prizorišč fašističnega napada. Preiskovalci nimajo namreč nobenega dvoma in so prepričani, da sta na padalca bila soudeležena tudi pri sobotnem napadu na policijsko izvidnico, v kateri je bil ubit neofa-šist Alibrandi in smrtno ranjen včeraj preminuli agent Medtem pa je bila včeraj z vsemi vojaškimi častmi ob prisotnosti predsednika vlade Spadolinija pogrebna svečanost za ubitim Romanom Radicijem.
BEOGRAD — Na (novejši sklep o| V zveznem sekretariatu za finan-zaostritvi pogojev za prinašanje I ce pravijo, da naj bi ta ukrep pri-blaga v Jugoslavijo prepoveduje speval k večji stabilnosti domače uvoz blaga, katerega skupna vrednost presega znesek 200 dinarjev.
To je edina sprememba v carinskem zakonu, .je dejal samostojni svetnik v zveznem sekretarjatu za finance Veljko Golubovič. Eden od členov carinskega zakona pravi, da s? domači potniki poleg osebne prt Ijage oproščeni carine za predmete. ki se prinašajo iz tujine, če ni so namenjeni za preprodajo, do Vrednosti, ki jo predpiše Z IS. Ta člen carinskega zakona ‘e bil urav-pa osnova, na podlagi katerega je 2IS sprejel sklep,. .
BEOGRAD — Po najnovejših carinskih omejitvah je brez plačila carine mogoče prinesti v' Jugoslavijo samo liter pijače ali 10 škatlic cigaret ali 750 gramov pražene ali kilogram surove kave itd. Tudi v prihodnje bodo lahko enkrat na leto brez carinskih dajatev uvozili predmete za gospodinjstvo in druge izdelke, katerih skupna vrednost ne presega 5.000 dinarjev. To Pa ne pomeni, da bodo lahko v vrednosti 5 tisoč dinarjev uvozili kavo, alkoholne pijače in podobno blago, saj bi to imelo »trgovski značaj». Tako kot drugi domači potniki bodo imeli pravico, da ob vsakem prihodu brez carine uvozijo izdelke, katerih skupna vrednost ne presega 200 dinarjev. Poleg tega lahko jugoslovanski delavci na tujem, uvozijo izdelke vredne do 10 tisoč dinarjev, s tem do pla--čajo carinske dajatve, (dd) '
valute. To seveda ni mogoče doseči samo z enim ukrepom, ampak tudi z drugimi, ki so v skladu s politiko stabilizacije. Namen skle pa ZIS je zmanjšati število potovanj, katerih izključen namen je nakup blaga za ureprodajo. Na teh imenovanih »šoping potovanjih* so ljudje prinašali blago, ki ga ni bilo v državi, pogosto pa je šlo za tihotapljenje. Seveda bo v prihodnje še naprej mogoče dobavljati izdelke, katerih vrednost, presega 200 dinarjev, vendar pa bo treba plačati carino do dosedanjih tari rah. ki jih uživajo jugoslovanski državljani na začasnem delu v tujini.
Po nekaterih kazalcih ic lani mejo prestopilo okoli 17 milijonov Jugoslovanov. Ce so' vsi izkoristili pravico, da v tujini kupijo blaga v vrednosti 1.500 dinarjev, to pa meni, da so iz države odnesli okoli 25 milijard dinarjev. Posledice ’za domačo valuto so ogromne, pose bej če vemo, da se dinar, ki ie prodan po zelo nizkem tečaju, kas ne.je vrača v državo. Tuji turisti, ki lahko kupijo dinarje, jih potem prinašajo v Jugoslavijo, ko prihajajo na letni oddih, (dd)
Istočasna preusmeritev treh venezuelskih letal
CARACAS — Včerajšnji dan bo nedvomno šel v anale venezuelskega civilnega letalstva, saj so neznani zračni gusarji ugrabili kar Ivi potniška letala za skupno' 314 potnikov. Letala so preusmerili
na kolumbijsko letališče Barranquil-la, od tu hočejo baje nadaljevati pot proti Kubi. Za sedaj ni še jasno kdo so ugrabitelji.
Sinoči ugrabili libijsko letalo
BEJRUT - Trije oboroženi neznanci, baje libanonski šiiti pristaši imama Musa Sadra, so včeraj nad italijanskim zračnim prostorom preusmerili libijsko potniško letalo na bejrutsko letališče. Libijski «boe-ing 727» ima na krovu 45 oseb in je bil na poti iz Ziiricha v Tripolis.
PIZA — Obrambni minister La-gorio se je sestal včeraj za dve uri z ameriškim obrambnim, tajnikom Weinbergerjem pred današnjim zasedanjem NATO v Bruslju. Govor je bil -o vprašanjih obojestranskega interesa, kot sta dejala oba ministra na kasnejši tiskovni konferenci, Weinberger pa je povabil svojega italijanskega kolego na obisk v Združene države
Včeraj popoldne so se sestali obrambni ministri 11 evropskih članic NATO. Sejo so potem odložili
Poljski primas Glemp pozval parlament naj ne podeli izrednih pooblastil vladi
MOSKVA — Sovjetske oblasti so pozvale snaho sovjetskega fizika in disidenta Saharova Lizo Alekseje-
vno, naj se zglasi danes v uradih za vizume. Za sedaj ni jasno, ali bodo Aleksejevni izročili izstopni vizum, ali pa ji bodo samo uradno (»trdili, da je njena zahteva o izselitvi v ZDA neutemeljena.
VICTORIA — Eden od udeležencev spodletelega napada plačancev na Sejšele je priznal, da je višji častnik južnoafriške protiobveščevalne službe.
TEL AVIV — Pripadniki izraelskih okupacijskih sil so včeraj med manifestacijami v Gazi ubili dva študenta, stara 18 in 12 let.
Huda kriza Fiata: tovarne spet prazne
TURIN — Od včeraj so vsi avto mobilski obrati Fiatovega koncerna spet zaprti za en teden, v tem času pa bo več kot 70.000 uslužbencev v dopolnilni blagajni. Krizo prodaj Fiatovih avtomobilov najbolje ponazorujejo prepolna skladi šča in parkirišča neprodanih avtov v turinskili predmestjih. Nadaljnja dva tedna dopolnilne blagajne sta že napovedana od 21. t.m., do 4. januarja, vodstvo podjetja pa računa, da bo za razbremenitev zalog ne-orodanih avtomobilov treba zausta večkrat tudi v prvi
O skrajno zaskrbljujočih razmerah v največjem zasebnem industrijskem podjetju je včeraj govoril tudi zvezni tajnik CGIL Gara-vini na turinskeni aktivu KPI. U-gladni sindikalist je naglasil odgovornost lastnikov za krizo Fiata in je očital Agnelliju, da je zastavonoša diskriminacije do zastopnikov delavstva pri vodenju države, ki je kriva neučinkovitost vlad. {Predvsem pa pozablja Agnelli na dejstvo. da ima prav njegovo podjetje slabo vodstvo, ki ne išče nobene perspektive razvoja, prezira vsako načrtovanje, a kljub temu pritiska na vlado, da bi si zagotovilo čimvee denarja, je poudaril Gara vini. Toda kriza v industriji zadeva vso državo, je zaključil, in mora zato sindikalno gibanje prevzeti pobudo, da prisili vlado k ukrepom proti recesiji
iirmiiimiiiimiiitiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiumiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiliiiiiniiMmnimi
POGOVORI MINBERGER - LAGORIO V PIZl
Soglasnost ZDA in Italije glede vseh vprašanj NATO
V Bruslju zaskrbljeni zaradi možnega izstopa Gnije
na jutri zjutraj. Obstajajo baje te zave z Grčijo, saj ie predsednik vlade Papandreu dal jasno razumeti, da bi se Grčija utegnila umakniti iz Atlantskega zavezništva.
VARŠAVA — Poljsko časopisje posveča mnogo pozornosti izrednemu zasedanju predsedstva vsedr-■ žavne komisije Solidarnosti in pokrajinskih predsednikov samoupravnega sindikata. Zanimivo je, da časopisje objavlja obširne izvlečke iz govorov udeležencev, čeprav je zasedanje bilo za zaprtimi vrati in novinarji niso imeli dostopa.
V sredstvih javnega obveščanja je zaslediti najbolj ostre izjave sindikalnih voditeljev, iz katerih izhajaj da se Solidarnost pripravlja na spopad ■ s poljskimi oblastmi. Eden ’ voditeljev sindikata iz Bydgoszcza Jan Rulevvski zagovarja spopad s krajevnimi organi še pred; upravnimi volitvami, tako da bi dokazali njihovo nesposobnost. Istega mnenja je bil tudi Sobieraj iz Radoma, medtem ko je predsednik Solidarnosti iz Lodza Palka1 zagovarjal ustanovitev posebnih skupin pripadnikov Solidarnosti, ki
naj bi skrbele za red med manifestacijami, se pravi ustanovitev nekake {delavske milice». Prva naloga teh oddelkov naj bi bila osvoboditev sedeža radiotelevizijskega odbora.
Vse te izjave, ugotavljajo poljski časopisi, dokazujejo, da je Solidarnost politična sila, ki se bori za oblast. Rulevvskemu celo pripisujejo načrt za bo dočo sestavo poljskega parlamenta. PZDP bi v njem morala imeti 30 od sto poslancev, 25 odst. demokratični stranki, 25 odst. kmečki stranki skupaj s Solidarnostjo, ostalo pa -zvezi za neodvisno Poljsko m katoliški; stranki
Najbolj zanimivo dejstvo v zadnjih urah pa je vsekakor pismo poljskega primasa Glempa poslancem. V njem jih poziva, naj ne glasujejo za podeli, tev izrednih pooblastil vladi. Parlament bi se mo ral sestati 11. decembra.
Danes slovo Korzike od ponesrečenih Jugoslovanov
AJACCIO - Od včeraj dopoldne so iz vasi Petreto Bic-cliisano s tovornjaki francoske armade na letališče »Zlato polje* v Ajaegiu prevažali posmrtne ostanite potnikov in članov posadke jugoslovanskega letala, ki je v torek strmoglavilo na planini San Pietro.
Tega žalostnega dogodka so se udeležili tudi predstavniki francoskih in jugoslovanskih oblasti. S tem se je začelo tudi slovo Korzike z umrlimi Jugo Slovani. Krste s posmrtnimi o stanki žrtev so postavili v za to priložnost preurejen hangar na letališču v Ajacciu. Danes dopoldne bodo pripravili uradno slovo, ki se ga bodo udeležili najvišji državni predstavniki tega območja in predstavniki francoske vlade. Kot je napovedano, se bodo žalnega slovesa udeležili jugoslovanski veleposlanik, v Parizu Dušan Pepovslti ter predstavniki Slo venije in mesta Ljubljane."'(dd)
Okoli 30.000 oseb iz vseh krajev dežele Furlanije - Julijske krajine, pa tudi iz drugih severnih italijanskih pokrajin — množica, kakršne že dolgo časa v naših krajih ni uspela mobilizirati okoli nekega vprašanja nobena družbena politična sila — se je v znamenju boja za mir, razorožitev in napredek zbralo v nedeljo na zborovanju v Redipuglii.
S prapori ftt transparenti so prišle množice ljudi različnih idejnopolitičnih bi kulturnih prepričanj, različnih družbenih položajev, delavci, kulturniki, sindikalisti, žene, mladina, zastopniki Cerkve: vsi zaradi ene
same in v tem trenutku globoko občutene stiske, kakršne ne pomnijo ne mlajše pa tudi starejše generacije ne. V elementarni stiski za borno življenje, z,a sam obstoj človeštva, ki ni bil nikoli tako vprašljiv kot je prav sedaj, v času, ko je oboroževalna tekma dosegla najvišjo točko in ko protagonisti v.tej tekmi, veliki sili ,niso sposobni prenehati s streže-njem po življenju celotnemu človeštvu.	I
V tej skrbi in v želji, da bi naSl Uudje pridružili svoj glos milijonom ljudi, ki po svetu terjajo od velesil sporazumevanj« in mir, je pripravljalni odbor, ki je vznikel iz vrst delavcev in se v teku akcije pomnožil z najbolj uglednimi zastopniki vseh ustvarjalnih sredin naše dežele, organiziral zborovanje za mir prav v Redipuglii, ob nemem opominu poprejšnjim, sedanjim in prihodnjim rodovom, kako morilska in neusmiljeno kruta ja vojna, ker je v njej z življenjem vse izgubljeno.
Pohod miru se je nekaj po 10. uri pričel z dvema sprevodoma, ki sta na ploščad pred kostnico v Redipuglii krenila od avtocestne postaje in iz Foljana. Na odru za častne goste so se zbrali najbolj vidni predstavniki družbenopolitičnih, sindikalnih, kulturnih in cerkvenih sredin, organizacij partizanov in političnih pre-ganjencev izredno veliko število županov, med katerimi smo opazili slovenske župane dr. Maria Lavrenčiča iz Doberdoba, Vida Primožiča iz Sovodenj, Albina Škerka iz Nabrežine, Pavla Goljo z Repentabra, Josipa Guština iz Zgonika in Edvina Švaba iz Doline. Navzoča sta nadalje bila senatorka Jelka Gerbec in predsednik SKGZ Boris Race. Poleg delegacije sindikatov Slovenije so bile na zborovanju prisotne še delegacije iz Nove Gorice, Sežane, obalnih občin in delegacija Koroške.
Govori Scarana Guggenbergerja Rožiča in Švaba
Na zborovanju se je. župan občine Kol jan - Redipuglia najprej zahvalil vojaškim oblastem, da so zborovanje dovolile v neposredni bližini kostnice, ob spomeniku, ki govori o tem, da so se v teh krajih v prvi svetovni vojni tolkli Italijani, Avstrijci, Slo venci, ki opozarja na zgodovino križev in trpljenja in ki kot opomin terja od sedanjih in bodočih rodov, da se kaj takšnega ne ponovi nikoli vetj.
Izhajajoč iz katoliške etike je gori-•ški župan Antonio Scarano dejal, da je sovraštvo v Gorici zarezalo globoke rane in da je Gorica tudi zaradi strpnosti in sodelovanja, ki ga je znala vzpostaviti s sosedi, podučen primer za novo človeško zgodovino. Ker so prenapeti mladinci, pripadniki skrajno levičarske stranke, motili Scaranov govor, jih je predsedujoči pozval, naj se politična dialektika v tako svečanem in pomembnem trenutku umakne pred vsebinsko enotnostjo.
Celovški župan Guggenberger je uvodoma povedal, da je še pred njegovim rojstvom oče padel pri Piavi in da je tam tudi pokopan. Dodal je, da so se na okrvavljenih tleh, kjer počiva toliko padlih v vojni, živi srečali, da bi živeli v miru. Ljudje treh
kaj storjeno za naš mir in varnost človeštva šele takrat, ko boste tisti, ki proizvajate atomske bombe, in o-ni, ki jih sprejemale, sedli za mizo in se začeli pogovarjati o razorožitvi. .. Kdor toga ne bo hotel storiti, gotovo ve, da ga bo ljudstvo zasovražilo in, mi upamo, tudi odstavilo.*
V imenu Ljubljane, Socialistično republike Slovenije in Jugoslavije je na veličastno manifestacijo vseh demokratičnih sil našega območja prisrčne pozdrave in izraze solidarnosti prinesel predsednik skupščino občine Ljubljana Marijan Rožič.
»Vaši akciji se pridružujemo r prepričanju, je dejal Rožič, da človeštvu grozi samouničenje, če narodi Evrope in sveta in še posebej organizirani delavci ne bodo znali obdržati oboroževalne tekme in najti poti k mirnemu reševanju vseh. še tako težkih mednarodnih sporov. To naše prepričanje izvora iz dolgoletnih naporov narodov in narodnosti Jugoslavije in drugih neuvrščenih držav za učvrstitev svetovnega miru ,za odstranitev konfliktov in vojn, ki jih vidimo predvsem v blokovski delitvi sveta in vmešavanju v notranje zadeve drugih držav, v ogrožanju njihove suverenosti in v neskladju ekonomskega razvoja sveta. Tu smo z vami iz prepričanja, da bo samo skupna, istočasna in množična borba za demokratičnejše mednarodne odnose, za. enakopraven, položaj vseh držav, velikih in malih, vodila tudi do uspehov v Zajezitvi oborožitve in končno k raaoEtmpfc*.
Marijan Rožič je nato dodaljda j* bilo malo storjenega za večje zaupa-njej ki ga določa heišijiška Jbti-na, da vojaški pakti rjiso za centimeter odstopili od svoje politike, da-se na evropskem prostoru, pa najsi bo na Vzhodu ali Zahodu, kopiči jedrska in konvencionalno orožje. ' *’■ >■*
Preko 600 milijard' dolarjev znašajo vojni izdatki, ob tem pa umirajo milijoni otrok, kčr riimajio hrane, velik del človeštva pa -žjvl pit meji biološkega minimuma. Rožič-je dejal, da stotisoči po Evropi zahio vajo preuehgnje jedrske oborožitve in zahtevajo uspešna pogajanja (.1n pozitivne rezultate. Zakaj ne gre samo za nacionalne interese supers/1, gre za življenjske interese vseh neredov in narodnosti sveta, gre za srečo in zadovoljstvo človeštva!
Rožič je pri omembi sodelovanja na tem prostoru, ki mu je potrebno dati večjo gospodarsko vsebino, poudaril vse pomembnejšo vlogo Slovencev v Italiji in Avstriji in Italijanov in Madžarov v Sloveniji. Izrazji je globoko prepričanje, da je spoštovanje drugih narodov — pa tudi političnega in drugega prepričanja —• eden od {jogojev mirnega sožitja, krepitev miru in varnosti in torej tudi uspeha v tej akciji,. kateri je bila namenjena miroljubna manifestacija.
«Svet, v katerem; živimo,,'je poln orožja in vojnih ambicij. To nas ne obdaja z malodušjem. Vemo kaj hočemo — hočemo mir in z i vsemi sredstvi bomo delovali, da ga tudi zagotovimo,* je zaključil svoj govor Marijan Rožič.
Poslanica škofov dežele FJK
Kaplan dela Ermenegildo Magno
dSutio^to to'°rjegied0m je nTto‘prebral dokazujejo, da je to mogoče, je se fov dežele Furlanije - Julijske krajine. V njej se predstojniki Cerkve pridružujejo globoki zaskrbljenosti in upanjem pobudnikov miroljubne
nristavil.
. Dolinski župan Edvin Švab je svoj ''ovil! zasnoval v obliki poziva vsem državnim poglavarjem in predsednikom i ’ad naše Zemlje. »Ljudje in narodi ne verjamejo več, da se lato ko branimo, da smo varni samo v senci atomskih in še hujših bomb. Mi bomo verjeli, da je dejansko ne-
manifestacije. Sklicujejo se na krščanski mir. ki ga oznanjajo papež Janez Pavel II. in njegovi predhodniku Nadalje zahtevajo pogaja-
(Nadaljevanje na zadnji tirani)
TRŽAŠKI DNEVNIK

PONOVEN BOJKOT VOLITEV V OKRAJNI IN POKRAJINSKI SVET
V nedeljo in ponedeljek bodo volitve v šolske zborne organe
Volili bomo le v razredne, medrazredne, področne in zavodske svete • Pristojnosti področnih svetov - Nad 3.000 volilnih upravičencev za volitve v pet slovenskih področnih svetov
V nedeljo, 13., in v ponedeljek, 14. decembra dopoldne, bodo potekale na vseh šolah volitve za obnovitev šolskih zbornih organov. Slovenski volivci bodo tudi tokrat, kot pred štirimi leti, bojkotirali volitve v okrajni in pokrajinski šolski svet, da bi ponovno protestirali proti zavlačevanjem z avtonomijo slovenskega šolstva in njenili organov. Sklep o bojkotu je ob izteku roka za predstavitev kandidatnih list v začetku novembra soglasno sprejel Enotni šolski odbor, ki je tedaj tudi ostro obsodil našemu šolstvu izredno nenaklonjeno izjavo ministra za šolstvo, ko ie le ta govoril o preustroju upravnih šolskih organov.
Slovenci se bomo zato množično udeležili le volitev v. razredne, med razredne, področne in zavodske svete. Na šolah poteka te dni mrzlična priprava volilnih sedežev, medtem ko so volilne komisije zasičene z delom okrog glasovnic. Samo za volitve v področne svete morajo namreč pripraviti nad 3 tisoč glasovnic, kolikor ie tiač volilnih upravičencev v te organe.
Področni šolski sveti za.jema.jc pod svoje okrilje vse šole in vrtce posameznih didaktičnih ravnateljstev: na Tržaškem bodo slovenski volivci zato volili v pet področnih svetov (šentjakobskega didaktične ga ravnateljstva, svetoivanskega,
Ob rojstvu sinčka ERIKA
iskreno čestitata Marizi in Eniju
KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria
Marizo in Enija je osrečilo rojstvo prvorojenčka
ERIKA
Staršema čestita, malemu Eriku pa želi veliko sreče v življenju
kolektiv Centralspeda
Svojemu predsedniku Eniju Kuretu in ženi Marizi čestita ob rojstvu prvorojenčka ERIKA
malemu Eriku pa želi mnogo sreče v življenju
odbor KD Slavec Ricmanje - Log
dolinskega, openskega in nabrežin-skega). V pristojnost teh svetov spada splošno načrtovanje dela na šolah posameznih ravnateljstev, področni svet skrbi za porazdeljevanje finančnih prispevkov za razne šolske dejavnosti, pripravlja preračun in pregleduje finančno stanje ravnateljstva, ocenjuje opravljeno delo. poleg tega ima pomembno besedo pri dajanju šolskih prostorov v uporabo kulturnih in športnim društvom (sodelovan.ie med šolami in kulturnimi ter športnimi društvi je bilo v tem pogledu zelo razvejano, verjetno pa bi se ga dalo ponekod še bolje razviti),
V pristojnost področnega šolskega sveta je spadalo prvotno tudi pripravljanje šolskega koledarja, a si je to nalogo nato kar prisvojilo ministrstvo za šolstvo. Nadalje dajejo področni sveti svoja mnenja o šolskih izletih in skrbijo za posebne posege na raznih šolah (npr. za delo s prizadetimi otroki).
Področni sveti didaktičnih ravnateljstev z manj kot 500 učenci (Sv. Jakob, Sv. Ivan, Dolina in Nabrežina) štejejo 14 članov, sestavljajo pa jih po 6 predstavnikov staršev. 5 predstavnikov učiteljev, en predstavnik vzgojiteljev, en predstavnik neučnega osebja in ravnatelj (obvezni član sveta). V področni svet openskega didaktičnega ravnateljstva (z več kot 500 učenci) pa bo izvoljenih 18 članov (8 predstavnikov staršev. 7 predstavnikov učiteljev, en vzgojitelj, en predstavnik neučnega osebja in — obvezno — didaktični ravnatelj). Pri volitvah v področne svete lahko starši in učno osebje oddajo na glasovnici po dva preferenčna glasa, neučno osebje pa po enega.
Volilni sedeži bodo odprti v nedeljo, 13. decembra, od 8. do 20. ure. v (tonedeljek, 14., na od 8. do 12. ure. nakar bodo volilne komisije začele s preštevanjem glasov.
Skupščina KPI za globalno zaščito Slovencev v Italiji
Odobrena tudi dokumenta o problemih mesta in o deželni enotnosti
Pokrajinska skupščina tržaške avtonomne federacije KPI se je zaključila v soboto pozno zvečer z izglasovanjem končne resolucije o problemih mesta' ter z odobritvijo se dveh resolucij, od katerih zadeva prva probleme zaščite slovenske narodnostne skupnosti, druga pa vprašanje deželne enotnosti.
Resolucija o zaščiti manjšine se glasi: »Skupščina delegatov Tržaške avtonomne federacije KPI soglasno izraža mnenje, da je nujno in neodložljivo začeti parlamentarno razpravo za izglasovanje zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji in zato vabi deželni kongres KPI Furlanije - Julijske krajine, naj sproži ustrezne pobude, da se končno ure-
Marizo in Enija Kureta je osrečil
ERIK
Srečnima staršema iskrene čestitke) sinčku pa obilo sreče in dolgo življenje
Koordinacijski odbor Kulturnih
in prosvetnih društev iz dolinske občine
sniči ta dolžnost italijanske demokracije*.
Zaključni dokument pokrajinske skupščine pa poziva vse člane partije ter demokratične meščane, naj nastopijo kot aktivni protagonisti spreminjanja, ki je danes nujno za reševanje problemov Trsta. Prvi pogoj za preporod mesta, pravi resolucija, je obnovitev demokratičnih pravil, dosledna antifašistična angažiranost ter afirmacija kulture miru in sožitja med narodi.
Popravek k poročilu o Zvezi borcev iz Boljunca
Pri objavi poročila o sestanku novoizvoljenega odbora VZPI-ANPI iz Boljunca v naši nedeljski številki, je prišlo do neljube napake. V naslovu je bilo namreč napačno zapisano »Funkcije v odboru dolinske Zveze borcev* namesto «Funkcije v odboru boljunske Zveze borcev*, v zadnjem odstavku poročila pa bi moralo biti zapisano, da je ob tragični letalski nesreči slovenskega letala na Korziki izrazila svoje najgloblje sožalje Zveza borcev iz Boljunca
POMEMBNO PARTIZANSKO SLAVJE V KRIŠKEM LJUDSKEM DOMU
V nedeljo popoldne so podelili spominske značke aktivistom narodnoosvobodilnega gibanja iz Kriza
Slavnostni govor predsednice Združenja aktivistov tržaškega ozemlja Neve Lukeš • Kulturni program z nastopom godbe na pihala, moškega zbora Vesna, osnovnošolcev in recitatorjev • Obisk borcev iz okolice Brescie
V Ljudskem domu v Križu so v nedeljo popoldne na pobudo Združenja .aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem slovesno podelili vaškim aktivistkam in aktivistom NOB spominske značke Socialistične zveze delovnega ljudstva SR Slovenije. Bila je to pomembna svečanost pri kateri je hotelo biti udeleženo vse prebivalstvo Križa, ki je tako ponovno dokazalo zvestobo i-dealom partizanstva in antifašizma. Poseben pečat nedeljskemu slavju pa so dali osnovnošolski otroci, ki so s svojo prisotnostjo in prisrčnim sodelovanjem živo obarvali praznik domačih aktivistov.
Godba na pihala »Vesna* je ob udarnih zvokih Na juriša odprla prireditev in takoj ustvarila v dvorani pristno partizansko vzdušje. Nagrajencem je nato čestital tajndv* sekcije VZPI-ANPI Viktor- Bogatet*, ki je pozdravil goste, med katerimi konzula SFRJ Aleksandra Nikoliča, zastopnika SKGZ Jožeta Korena, po-
krajinskega tajnika VZPI-ANPI Dušana Košuto, zastopnika aktivistov južne Primorske in bivših borcev iz Kopra in Sežane Rada Pišota in Izidorja Grmeka, predsednika Zveze vojnih invalidov Dušana Furlana, člana VZPI-ANPI iz Brescie ter zastopnike vseh kriških organizacij.
Slavnostni govor je imela predsednica Združenja aktivistov tržaškega ozemlja Neva Lukeš, ki je poudarila, da podelitev priznanj sovpada s 40-letnico OF in predstavlja važen dogodek ne samo za aktiviste ampak za celotno vaško skupnost. «Spomenik, ki ste ga v Križu postavili svojim padlim* je med drugim dejala Lukeševa »in še druga spominska obeležja jasno kažejo, kako bogata/je bila vaša udeležba in koliko žrtev je dala vas, da smo končno, dosegli toliko .zaželeno in zasluženo zmago. Koliko neustrašnih kurirjev in kurirk je bilo med vami, koliko hiš, kjer so našli borci vedno varno zatočišče, koliko žensk je skr-

PO BESEDAH PREDSEDNIKA ZVEZE GEPPIJA
Tržaški trgovci niso pesimisti zaradi novih carinskih predpisov
Včeraj so bile trgovine odprte, jugoslovanskih kupcev pa ni bilo - Malo prometa tudi na obmejnih prehodih
Skoraj vse trgovine v mestu so bile včeraj odprte, ker v tem me seču ne velja odredba, po kateri morajo biti zaprte vsaj enkrat tedensko; niso pa imele veliko dela, ker so v glavnem manjkali jugoslo vanski kupci, na račun katerih si je marsikateri trgovec kar precej odebelil denarnico. Zelo malo prometa je bilo včeraj tudi na obmejnih prehodih, kjer se nikakor niso ponovile sobotne dolge kolone, ko so za jugoslovanske državljane stopili v veljavo novi carinski predpisi. Na osnovi le-teh je jugoslovanskim državljanom dovoljen brezcarinski livoz le za predmete, katerih vred nost ne presega 200 dinarjev. Do uvedbe novega predpisa so jugoslovanski državljani lahko brez čari ne uvozili predmete v vrednosti do 500 dinarjev (če njihova skupna vrednost ni presegla 1.500 dinarjev), po novem pa bodo morali plačati carino za vse kupljeno blago, ki bo vredno več kot 200 dinarjev.
V Trstu bodo na primer laliko kupili le za šest ali sedem tisoč lir vredne izdelke, če nočejo plačati carine ob vrnitvi; zato se je tudi spisek predmetov, ki jih carina ne zajame, zelo skrčil. Kot primer naj navedemo, da je treba za kavbojke plačati 200 dinarjev carine, za kilogram pražene kave pa 650 dinarjev. Poleg tega morajo jugoslovanski državljani na meji plačati tudi zvezni prometni davek, ki je za vsak predmet drugačen, nasplošno pa se za blago široke prodaje giblje okrog 17,6 odstotka na ocenjeno vrednost.
Novi carinski predpisi so očitno presenetili tržaške trgovce; po prvem trenutku zmede pa, kot kaže, niso več tako pesimisti, kot so bili na primer v soboto. Ravnatelj zve ze trgovcev tržaške pokrajine Elio Geppi je v nekem intervjuju dejal, da gre res za restriktivni ukrep ca rinskega značaja, ki bo imel negativne posledice na dotok jugoslovan
skih kupcev v Trst. Dodal pa je, da je bil po njegovem mnenju ta ukrep sprejet kot nadomestilo u-krepa davčnega značaja, o katerem se je že dolgo govorilo in po katerem bi moral vsak jugoslovanski državljan ob prestopu meje plačati davek, ki bi se sukal okrog 45 tisoč lir. če to drži — je pristavil Geppi — je treba ugotoviti, da bo do ti novi carinski predpisi gotovo povzročili manj škode tržaškim trgovcem, kot pa bi jih povzročil u-krep davčnega značaja.
Zastopnik zveze trgovcev tržaške pokrajine je še izjavil, da se bo po njegovem mnenju dotok jugoslovanskih turistov, ki prihajajo nakupovati v Trst, zelo težko kar tako dra stično skrčil in pristavil, da nikakor ni pesimist nad prihodnostjo tega obmejnega prometa. S tem v zvezi gre še dodati, da novi carinski predpisi ne vplivajo na videmski sporazum o malem obmejnem prometu s prepustnicami.
belo za ranjene tovariše in v kolikih hišah so bili skriti bunkerji, majhne tiskarne in kuhinje za borce*.
Udeležence kriške prireditve sta nato pozdravila v imenu borcev in aktivistov iz Kopra in Sežane Izidor Grmek in pokrajinski tajnik VZPI-ANPI Dušan Košuta, temu pa je sledila slovesna podelitev spominskih značk SZDL. Značke z listino je prejelo okrog 120 oseb.
V kulturnem programu, ki ga je napovedovala Ilde Košuta, so nato nastopili recitatorji kriškega kulturnega društva, učenci osnovne šole »Albert Sirk* ter moški pevski zbor «Vesna» in kriška godba na pihala. Šolski otroci so lepo zapeli »Puntarsko* ter vmes recitirali Grudnove jp, Kajuhove pesmi, Sandra Gruden ter Sonja in Gabrijela Bezin pa so lqpo, podal«, izbor revolucionarnih pesmi. Spored sta- sklenila nastopa kriškega moškega pevskega zbora, ki je pod vodstvom Frančka Žerjava zapel venček borbenih pesmi, in pa godbe na pihala, ki je pod taktirko Hermana Sulčiča zaigrala nekaj partizanskih koračnic. Zahvalo in priznanje za lep uspeh prireditve, zlasti kriški sekciji VZPI-ANPI, je ob koncu izrekla tajnica Združenja aktivistov Anica Udovič.
Partizanski praznik v Križu je v jutranjih urah obogatil še obisk okoli 60 bivših borcev in antifašistov iz kraja Mazzunno pri Brescii. V njegovi bližini je pred 38 leti, točno 8. decembra 1943 junaško padel kriški partizanski borec Henrik Štefančič. Gostje so si ogledali Ljudski dom, dom Alberta Sirka, v kriški cerkvi pa je župnik iz Mazzunna daroval mašo. Med svojim nagovo-
Kolegu Eniju je žena Mariza povila sinčka
ERIKA
Srečnima staršema čestitajo uslužbenci občine Dolina
KD PRIMORSKO - MAČKOLJE
V nedeljo. 13. decembra, ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah
KONCERT
moškega pevskega zbora
VASILIJ MIRK
in harmonikarskega ansambla Glasbene matice
eiiiiHiiiiiiiiiiininiiimiiiiiiulMinimnniti.MtiiiiiiHMHmiiiiiituiiiiiiiiitiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui.iiiiiiimiintmimiiiiiiiiimiiiiiii«iiiiiniinHiiiiiiiiiimiitiiiiiiMiiiiMiiiiiimiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiMMi.na
POD POKROVITELJSTVOM TRŽAŠKE OBČINE	V OKVIRU REVIJE GLEDALIŠČE NA TRGU
Danes v Trstu pričetek Tedna solidarnosti s handikapiranimi
Kako usmerjati otroško zdravljenje, da bi na ta način preprečili razna obolenja v človekovih poznejših letih, oziroma, da bi učinkoviteje zdravili razne poškodbe, ki lahko povzročijo trajno in validnost. To bo predmet okrogle mize, s katero se danes ob 9.30 prične v prostorih pomorske postaje v Trstu teden solidarnosti s handikapiranimi ob letošnjem mednarodnem letu handikapirancev. Pobuda je vsekakor nadvse pomembna, še zlasti če upoštevamo, da ni bilo letos v našem mestu ravno veliko storjenega v pomoč tako ali drugače hudo prizadetim ljudem. Današnje okrogle mize se bodo udeležili številni izvedenci s tržaške univerze, pa tudi iz Gorice Vidma, Pordenona in Mester. Sledilo bo okrog poldne odprtje razstave najrazličnejših predmetov, ki so jih izdelali handikapira-ni. Razstava teh izdelkov, ki so seveda tudi v prodaji, bo odprta ves teden od 10. do 13. in od 16. do 20. ure.
Teden solidarnosti s handikapiranimi bo trajal do 13. decembra. Predvidena je cela vrsta raznih kulturnih in športnih prireditev, ka terih izkupiček bo šel za pomoč handikapiranim. Jutrišnja osrednja prireditev bo v gledališču Rossetti, kjer bo nastopila vrsta prizna nih umetnikov. Naj omenimo le nekatere: Fiorella Agliata, Angelo Baiguera, Aurora Banfi, Marco Lucchetta, Mimmo Lo Vecchio. Ma rio Maranzana, Alessandro Turello, Antonio Salines, Liana Rotter, Trieste Modern Jazz in Piccoli Cantori della Cittš di Trieste.
Prodaja vstopnic pri Osrednji blagajni v Pasaži Protti. Za pre voz handikapiranih pa so na razpolago organizacije SOGIT (tel. 773006) od 18. do 20 Š30, Gruppo Azione Umanitaria (tel. 767333) «4 19. do 20. ure in Zveza taksistov (tel 767441 ia 767442).
V Miljah bo danes gostoval Piccolo teatro iz Milana
Po štirih letih uspele gledališke revije Gledališče na trgu v Miljah, ki se odvija v poletnih mesecih, so tokrat organizatorji poskrbeli za presenečenje, saj bo ta revija oži vela tudi pozimi. Gre namreč za pobudo, ki ie namenjena predvsem šolski mladini, miljska občinska u-prava pa io bo izpeljala v sodelovanju s Teatro stabile. Ljudsko univerzo in pod pokroviteljstvom tržaškega šolskeaa skrbništva.
Seveda are za močno odmevno manifestacijo, ki se bo začela danes in bo trajala do 13. t.m. Poleg Podreccovih marionet bo mogoče gledati novo predstavo sku pine La Conlrada »Un, due. tre. . petto in fuori, avanti il pie», pravo atrakcijo pa predstavlja gostovanje najbolj znanega italijanskega gledališča Piccolo teatro ir Milana. ki bo uprizorilo delo rArlcc-chino e ali altri* (Arlehin in drugi) v režiji Ferruccia Solerija. S to predstavo so milanski gledališč-
niki gostovali tudi po Aziji in nov-sod zabeležili velik uspeh. Predstava bo tudi prva na sporedu, in sicer drevi ob 20.30 v miljski občinski telovadnici, nakar bodo gostovali še v tržaškem Avditoriju, in sicer jutri in v soboto ob 20.30, v četrtek in petek pa ob 11. uri (predstavi za šole). Vse informacije glede tega gostovanja nudi tajništvo gledališke skupine Tm Conlrada. telefon 414-185, 418-638.
SKD TABOR - OPČINE Openski glasbeni večeri
Jutri, 9. decembra, ob 20.30 pianist
CORNELIUS FROWEIN
Na sporedu skladbe J. S. Ba cha, W. A. Mozarta, J. Matičiča in C. Debussuja.
rom se je spomnil padlega Henrika Štefančiča in vseh borcev, ki so žrtvovali življenje v boju za svobodo. Pred spomenikom padlim, kjer so položili spominski venec, sta goste pozdravila predsednik kriške sekcije VZPI-ANPI Gigi Bogateč in pa pokrajinski tajnik iste organizacije Dušan Košuta. Kriška organizacija Zveze borcev je gostom priredila kosilo, ki je poteklo v pravem prijateljskem razpoloženju.
Obisk antifašistov in bivših borcev iz Mazzunna je bil v zvezi z dogovorom, da se padlemu Henriku Štefančiču postavi spomenik na trgu v Mazzunnu.
m
GLASBENA ho MATICA TRST ./	. ■
Sezona 81 - 82 4. abonmajski koncert
V petek, 11. decembra 1981, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
VLADIMIR KRPAN (klavirski recital)
Spored: 27 Chopinovih etud
Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma uro pred pričetkom koncerta.
Prosveta
ZsivL) obvešča, da bo od 15. do 20. decembra v novem Kulturnem domu v Gorici prva retrospektiva slovenskega filma od leta 1946 do današnjih dni. Abonmajske izkaznice za vseh 15 filmov so na prodaj na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20/H v uradnih urah. Cena izkaznice je 6.000, za študente pa 4.000 lir.
KD F. Prešeren - Boljunec vabi v soboto, 12. decembra, v gledališče F. Prešeren na kulturni večer. Ob 19.45 - otvoritev slikarske razstave Atilija Kralja, ob 20.30 koncert pianista CorneLiusa Frovveina. Vabljeni.
KD S. Škamperle vabi na filmski večer, ki bo v petek, 11. decembra, ob 20.30. Sergio Nodus, »priljubljeni potnik*, bo predvajal film Papua (potovanje med Novogvinejce).
Izleti
KD Rovte - Kolonkovec priredi 27. t.m. izredni izlet — Trst, Matulj, predor Učka, Buzet, Pazin. Kosilo v Poreču.
Razstave
KD Vesna priredi v soboto, 12. decembra, ob 20.30 v foyerju doma A. Sirk v Križu odprtje retrospektivne razstave Mirka Doušaka. Nastopil bo dekliški zbor Vesna. Vabljeni.
f Čestitke
Danes praznuje rojstni dan ADRI-JANA SANCIN iz Ricmanj. Obilo sreče in veselja v življenju ji želijo teta Mirka in vsi sorodniki iz Boljunca.
Članici Tržaškega partizanskega pevskega zbora Marizi Batič se je rodil ljubki sinček ERIK. Mladi mamici in očetu želi kolektiv TPPZ »Finko Tomažič* vse najboljše.
Jutri bo naša mala IVANA MEUI.A ugasnila prvo svečko. Mnogo zdravja in sreče ter da hi bila vedno tako pridna ji želijo nono Slavko, no-na Ivanka, teta Anica in vsi, ki jo imajo radi.
Danes praznuje 18. rojstni dan ELIZABETA MALALAN. Obilo sreče in da bi se ji izpolnile vse skrite želje ii želijo mama. papa, brat Mau ko. Mira, nona in nono.
Nonotu MANSUETU za 70. rojstni dan kličejo še na mnoga leta vnuki Peter, Rado in Aljoša.
■lili!
mmmm
KULTURNO
osusm I
V SOBOTO, 12. decembra, ob 20.30
v Prosvetnem domu na OPČINAH
odprtje novoustanovljene in obnovljene knjižnice
TABOR
PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
in razstave
DRUGI TRŽAŠKI PROCES
Pripravil odsek za zgodovino pri NŠK
Sodelovali bodo moški in ženski pevski zbor in dramski odsek
SKD TABOR
Gledališča
VERDI
Jutri ob 20. uri v gledališču Verdi četrta predstava Puccinijeve o-pere «La Boheme*, red B za vse vrste prostorov. Dirigent Argeo Qua-dri. Pri blagajni gledališča se začne jutri zjutraj prodaja še razpoložljivih vstopnic.
# * #
V soboto, ob 11.30 bo prvi simfonični koncert za šole tržaške pokrajine. Dirigent Gert Meditz. Šole, ki se nameravajo udeležiti koncerta, naj prevzamejo vstopnice pri glavni blagajni gledališča od jutri dalje. Vstopnina 500 lir.
ROSSETTI
Danes, ob 20.30 gostuje Teatro Stabile iz Bočna z delom Johna Cas-savettesa »Noži* (Coltelli) v režiji Marca Bernardija. Med nastopajočimi: Antonio Salines, Maria Teresa Martino, Carola Stagnaro in Gianni Galavotti.
Predstave so v abonmaju odrezek 3 (v alternativi).
Ariston 16.30-18.20-20.10-22.00 »La disubbidienza*. Režija Aldo Lado. Stefania Sandrelli. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 16.00 «Nessuno e perfetto*. Renato Pozzetto, Ornella Muti. Jutri isti film ob 18.00.
Eden 15.30 »Pierino contro tutti*. Jutri isti film ob 17.00.
Grattacielo 15.30—22.15 «Cristiana F. — Noi, i ragazzi dello zoo di Berli-no». Prepovedan mlad'ni pod 14. letom.
Fenice 15.45 «11 postlno suona sem pre due volte*. Jack Nicholson Prepovedan mladini pod 14. letom
Cršstallo 15.30 «James Bond 007: so lo per i tuoi occhi*. Roger Moore Jutri ob 17.00.
Aurora 15.30 »Spaghetti a mezzanot-te*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri ob 16.30.
Capitol 15.30 «Bronx 41, distretto po-lizia*. P. Newman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri isti film ob 16.30.
Moderno 16.00—22.00 »I predatori delTarca perduta*.
Ftlodrammatico 15.00 . »Brivido ero-tico*. Prepovedan mladini pod 18. letom.	........
Nazionale 16.00 »Mjrror,1 cM vive in quello specchio?* Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15.15 «Blitz nell'o-ceano*. Richard Jordan, Alec Guinness.
Mignon 15.00 «Quella folle estate*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri ob 16.30.
Radio 14.30—21.00 »Super penetra-tion love*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 15.00 «Saxofone». R. Pozzetto.
Razna obvestila
KRUT obvešča vse zainteresirane, da je danes, 8. t.m., ob 19. uri redna telovadna ura.
SPDT priredi v četrtek, 10. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/IT., tradicionalni vsakoletni . društveni večer, Pričetek ob 20. uri Člani bodo predvajali svoje diapozitive, ki so jih posneli med letošnjo planinsko sezono. Vabljeni vsi.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 8. decembra BREZM. SPOČ. M. D.
Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.48 — Luna vzide ob 14.44 in zatone ob 3.23.
Jutri, SREDA, 9. decembra VALERIJA
Vreme včeraj: Na j višja temperatura 5,5 stopinje, najnižja 5,2, ob 18. uri 5,3 stopinje, zračni tlak 1000 mb. narašča, veter 4 km jugozahodnik, vlaga 88-odstotna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 11,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRT!
RODILI SO SE: Boris Sossi, An-drejka Možina, Annelise Missori, To-bia Butussi, Elio Germani, Federi-co Visintin, Stefano Prodam.
UMRLI SO: 93-letna Paola Kum-mer vd. Veselli, 87-letna Giovanna Contento vd. Massaro, 78 letna Gem-ma Levi vd. Baruch, 68-letni Vale-rio Bassi, 77-letna Giuseppina Hrvatič por. Pregare, 80-letna Grazia Rezza vd. Valente, 87-letna Maria Antonia Pahor vd. Costre, 74 letna Rosalia Milordi vd. Arena. 91-letna Anna De Vecchi vd. Giraldi.
mm
Eduardo De Filippo
DOLGONOGE LAŽI
V	četrtek, 10. decembra, ob 16. uri - ABONMA RED H - mladinski
V	petek, 11. decembra, ob 16. uri - ABONMA RED I - mladinski
V	soboto. 12. decembra, ob 20.30 ABONMA RED F - druga sobota po premieri
Naši članici Evgeniji Žbogar izre kajo iskreno sožalje ob izgubi predrage mame odbor in člani SK Devin.
Ob smrti predrage mame izreka ženski pevski zbor Prosek - Kontovel svoji pevki Geni Žbogar občuteno sožalje.
ijju.i.iiiu—a
Za moški pevski zbor Vesna iz Križa darujeta Milka Košuta 10.000 lir in Pepi Starc (Cilen) s Konto-vela 5.000 lir.
V	spomin na Marijo Gruden in Janka Kralja darujeta Albert in Bogomila Doljak 20.000 lir za ŠK Kras.
Ob 2. obletnici smrti Milene Kalc in ob 1. obletnici smrti Avguština Kalca iz Gropade daruje družina 10.000 lir za šolo »K. D. Kajuh* in 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na drago mamo Katarino Kralj daruje hči Roža (Trebče 21) 20.000 lir za šolo «P. Tomažič* in 20.000 lir za cerkev v Trebčah.
V	spomin na Petra Cuka daruje Roža Kralj 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetia na grob Vardota Kratia daruje družina Kalc (Gropa-da 105) 5.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Marije Starc darujeta Ivanka in Matija Štoka 18.000 lir za dvorano na Konto-velu.
V	spomin na Antona Kalca daruje družina Cijak - Lipanje 10.000 lir za KD Lipa.
Družina Kosmač daruje 10.000 lir za ŠD Adria.
Ob izgubi drage in dobre gospe
Marije Kralj por. Gruden
izreka globoko sožalje možu, sinu ta hčerki
Ansambel ARIES
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Ul. delTIstria 35, Viale Miramare 117, Ul. Combi 19. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2 in Trg Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20 30 dalje)
Largo Piave 2 in Trg Borsa 12.
'.DKAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel 732 627. predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure. tel 68 441.
LEKARNE V OKOMCI Bolfunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226 165, Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225-141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel 213-137; Milje: teL 271-124.
Za vedno nas je zapustil naš dragi
JOSIP CERNIAVA
(upokojenec Pristaniške ustanove)
Pogreb bo jutri, 9. decembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Proseku.
Žalujoči: žena Josipina, bratje Franc, Karlo in Mario, sestra Ana z družinami, nečaki in drugo sorodstvo
Gabrovec, 8. decembra 1981
Dragi stric
PEPI
ostal boš vedno v najinih srcih.
decembra^ 1981
Sara In Nicoletta
Ui: Zonte 3)	-A
Dne 16. oktobra t.l. nas je zapustila naša draga sestra in tete
BERNARDA TERČON
Sporočamo, da jo bomo spremili k večnemu počitku, po njeni želji, v četrtek, 10. t. m. ob 14.30 iz gorjanske cerkve na domače pokopališče.
Žalujoče sestre in nečaki z družinami Gorjansko, Trst, Klanec, 8. decembra 1981
Globoki žalosti se pridružuje družina Tarabocchia
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga teta
MARIJA VRČE vd. GRGIČ
Pogreb bo jutri, 9. decembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Gropado.
Žalujoči svojci
Gropada, 8. decembra 1981
Preminila je naša draga
ERNESTA EMILI
Pogreb bo jutri, 9. decembra, ob 13. uri iz glavne bolnišnice v cerkev na Kontovelu.
Žalujoči nečakinja Lina z družino in drugo sorodstvo
Trst, 8. decembra 1981 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
8. 12. 1979
8. 12. 1981
Ob 2. obletnici smrti
PINA PRAŠLA
se ga z žalostjo in ljubeznijo spominjata
lena Vilma in hči Norma Prebeneg, t. decembra 1981
GORIŠKI DNEVNIK
/v-;-
TRADICIONALNI GORIŠKI PRAZNIK TIK PRED ZIMO
Kljub dežju in mrazu na Andrejevem sejmu polno ljudi iz dežele ter iz Slovenije
Lastniki zabavišč in kramarji so letos raztegnili svoje stojnice od središča tja do Trga Kugy pred Rdečo hišo
Andrejev praznik je letos nekoliko krajši kot v prejšnjih letih tudi zaradi koledarskih zapletljajev (sejem se običajno vrši prvi pone del jek v decembru, letos pa je ta ponedeljek padel precej pozno) in je praktično trajal, oziroma še traja. le štiri dni. od sobote, 5. decembra, pa do današnjega dne, si je v Italiji prazničen. Največ ljudi .je prišlo v Gorico seveda v nedeljo. Prišli so iz najrazličnejših krajev naše dežele, prišli so iz sosednih primorskih krajev Slovenije. Mnogi Jugoslovani so svoje av tomobile pustili kar na drugi sira ni meje, da ne bi bilo ob povratku prevelike gneče na obmejnih prehodih. Sicer pa smo letos imeli na voljo veliko parkirišč pri prehodu Rdeča hiša, kjer so sicer parkirali tudi nekateri tovornjaki in kjer je bilo in so še številna zabavišča. a kljub vsemu - je ostalo še precej prostora za parkiranje osebnih avtomobilov. Avtomobile so ljudje od drugod parkirali tudi v vseh ulicah tja do železniške postaje.
Nekateri računajo da je ta dan prišlo v Gorico približno dvajset tisoč ljudi. Seveda je temu velikemu števila treba dodati desettrio-
če Goričanov, ki so ta dan, kljub mrazu in dežju, šli na ulico, med stojnice in vrtiljake. Nekaj podob nega. čeprav ne v tako velikem številu, je bilo tudi včeraj, ko so prišli na zabaviščni prostor tudi dijaki in šolarji, ki so jih profesorji in • učitelji izpustili iz šol nekaj ur prej kot običajno.
Tudi letos so stojnice in zabavišča napolnili že tradicionalne u-lice in trge mestnega središča. Od Trga Battisti do Travnika, potem tja do Trga sv. Antona in še ua-tje do Trga Kugy pred Rdečo nišo je bilo vse polno stojnic, kjer si lahko dobil vse, od tradicionalnega «mandorlata» do kuhinjske posode, »d vsakovrstnih oblačil pa do otrc škili igrač. Prikupne in nič več prikupne deklice so mimoidoče fante vabile na strelišče, mularija je navalila na «avtoskontre» in na modernejša zabavišča, na vrtiljaku s konjički na Verdijevem korzu pa je bilo bolj malo otrok. Bolj jih zanimajo razni Mazinge, kot konjički in kočije. Kramarjev je bilo veliko, tu pa tam so napravili tudi lepo kupčijo. Pri vsaki stojnici si videl razobešene reklamne plakate s ceno v lirah in dinarjih, znak da' so Jugoslovani dobri kupci
IJciLlu
POHIŠTVO
serijsko in (to meri
	
	
Sedež: STEVERJAN Bukovlje 15 — Tel 31148 Skladišče: GORICA. Ul Foscolo 24 — Tel. 31087
Stilno In moderno pohištvc — spolne sobe — otroške In mladinske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhin|e — opreme zo kopalnice — pohištvo zo urade — vrtne garniture
SERVIS - PRAVA KAKOVOST - UGODNE CENE
tudi na takih sejmih. Enako je bilo v dveh .jezikih in z dvojnimi cenami vabilo na raznih vrtiljakih in drugih zabaviščih.
V nedeljo .je bil avtomobilski promet po Travniku in po delu Verdijevega korza prepovedan, kar je seveda avtomobilistom povzročilo precej preglavic. Vendar so bili vsi s takim ropotanjem in vrvežem zadovoljni, morda nekoliko manj tisti, ki stanujejo v stavbah ob trgih in ulicah kjer čuješ od jutra do večera ropot in glasbo. Jutri pa bo tudi to minilo, kramarji in lastniki zabavišč bodo svojo robo pospravili in odhiteli kam drugam, še nekaj dni bo kdo od njih ostal v upanju da vnovči še kaj denarja od zabave željnih Goričanov in okoličanov.
DEŽURNA LEKARNA V GORILI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italija 89, tel. 84-443.
PRIJETNA SLOVESNOST V GABRJAH
GORIŠKA FOTOKRONIKA
Odprli so obnovljeni sedež kulturnega društva «Skala»
Uredili so ga elani društva s prostovoljnim delom • Za kulturni spo-red so poskrbeli otroški pevski zbor iz Gabrij, pevci iz Rupe in Peči, recitator in harmonikar - Govor je pripravila Klavdija Pahor
S pesmijo pred kratkim ustanovljenega otroškega zbora, ki ga vodi Antek Klančič, so v soboto zvečer odprli povsem obnovljen sedež kulturnega društva Skala v Gabrjah. Za to priložnost, ki je pomenila praznik za vse Gabrce, kakor je v kratkem pozdravnem nagovoru povedala predsednica kulturnega društva, Klavdija Pahor, se je v obnovljeni dvoranici zbrala večina domačinov, veliko prijateljev iz sosednjih vasi ter predstavnikov kulturnih društev. Skratka prostor je bil nabito poln. kot redkokdaj doslej.
«Pred enim tednom smo doživljali velik praznik, zgodovinski dan, ko so se odprla vrata Kulturnega doma v Gorici, ki naj bi služil utrjevanju slovenske kulture na Goriškem. Danes imamo podoben praznik v Gabrjah,* je poudarila predsednica društva. »Dogodek, Id ga lahko primerjamo z odkritjem partizanskega spomenika v lanskem le-
tu. Končno imamo prostore, kakršnih nima vsaka vas, zato želimo, da bi služili tudi kulturnim potrebam sosednjih krajev, še posebno pa želimo, da se predvsem mladina vključi v kulturno - prosvetno dejavnost, saj so prav mladi tisti, ki morajo nadaljevati in gojiti slovensko besedo in slovenske običaje.*
Klavdija Pahor se je ob koncu zahvalila članom, ki so v zadnjih tednih veliko prispevali tako v prostovoljnem delu, kakor tudi v nabavi materiala ter odločilno pripomogli k novemu videzu dvorane.
Poleg otroškega zbora, ki združuje okrog 20 otrok in ki je nastopil na začetku ter v sklepnem delu sobotne prireditve, so v kulturnem programu sodelovali še moški pevski zbor Rupa - Peč, harmonikar Di-mitri Florenin ter recitator Mauro Juren s pesmijo Franja Rojca.
Priznanje gabrskim prosvetnim delavcem sta ob koncu izrazila pod-
predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Rudi Pavšič ter predsednik TO SKGZ Mirko Primožič.
V	Kulturnem domu razstava 70-lctnice SPD
V	foyerju Kulturnega doma v Gorici so sinoči odprli zanimivo raz stavo dokumentov, slik, planinskih pripomočkov, dokumentov o 70-letni zgodovini Slovenskega planinskega društva v Gorici.
Razstavo .je otvoril predsednik SPD Vlado Klemše. zatem .je pozdravil v imenu Planinske zveze Slovenije Peter Lavrič. Sledilo je predvajanje prvega slovenskega dolgometražnega planinskega filma »Triglavske strmine*.
Razstava bo odprta do petka.
..........
v' i _ .	____■	;	___y
V OKVIRU SEJMA SMAG - AGRICOLA
SREČANJE 0 STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU KMEČKE MLADINE
Izmenjava izkušenj med dijaki in profesorji kmetijskih šol iz naše dežele ter sosednje republike • Brez ustrezne strokovne izobrazbe danes ni mogoče gospodarno kmetovati
Na razstavišču ob ločniškem mostu ,se bo danes sklenil sejem kine tijsMfe mehanizacije SMAG/AGRICOLA 81. Prireditev so, kakor znano, odprli v soboto, 5. t.m., doslej pa so zabeležili kar precejšen obisk Menda je bilo obiskovalcev doslej že precej več kakor lani, čeprav bo dokončen obračun znan šele ju tri, oziroma v prihodnjih dneh. Obisk bi bil prav gotovo živahnejši, če ne bi vmes ponagajalo slabe vreme z dežjem. Prireditev so letos skušali obogatiti, oziroma po-| pestriti. Poleg zanimive razstave malih domačih živali (vprašanje gojitve teh koristnih živalic postaja vse bolj aktualno), velia omeniti predvsem srečanje med profesorji in dijaKi c kmetijskih šol iz ffijiMiur« iibD-1''	-ijViir 4
atmimiiniiiiiiitiiiiiiimiiMtiiiiiiniiitmiiimtiiiiiiii
V Dotoflobu umrla
OBIŠČITE V GORICI ŠE DANES, 8. DECEMBRA 1981 NA RAZSTAVIŠČU «ESPOMEGO»
Sojem
kmetijske
mehanizacije
SMAG - AGRICOLA ’81
PRIREDITEV JE V OKVIRU TRADICIONALNEGA ANDREJEVEGA SEJMA IN NA NJEJ SODELUJEJO PRIZNANA PODJETJA IZ FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE S PRIKAZOM NAJNOVEJSIH KMETIJSKIH STROJEV, ARTIKLOV ZA VINOGRADNIŠTVO, ORODJA, SEMEN. KRMIL IN UMETNIH GNOJIL
Urnik obiskov: vsak dan od 10. do 20. ure.
Marija Dama
Čez nekaj dni bi dopolnila 85. leto življenja pa jo je smrt iznenadila. Marijo Gergolet, Dacevo mamo so v Doberdobu pokopali prejšnji torek. Na Davečo kmetijo se je priženila iz domačp Pojacoteve hiše leta 192L ko se je omožila z Andrejem Gergoletom. Kmalu po zlati poroki je ostala vdova. Živela je z družino sina Jožefa, ki je ves ta čas upravljal kmetijo. Njena življenjska pot je slična podoba številnih naših mater. Po hudih letih begunstva in vojnih težav je krepko poprijela za delo na kmetiji, da je preživljala skupaj z možem številno družino. V zakonu je imela 5 hčera in dva sina, ki so se razkropili po svetu, kamor jih je pač usoda in družinska nuja nanesla. V Dacevi hiši je vedno bil dobrodošel naš časopis in drugo slovensko čtivo. Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
I.	Avtomobil ALFASUD «N»
II.	Avtomobil INNOCENTI mod. 90 SL
III.	Motorno kolo CIAO piaggio
IV.	Bivanje za 2 osebi v Ronzonu (TN) Radioregistrator TOSHIBA mod. RT črno - beli televizor KoRTING 12” Črno - beli televizor K6RTING 12”
Vlil. Črno - beli televizor K6RTING 12”
IX.	črno - beli televizor K6RTING 12”
X.	črno * beli televizor K6RTING 12"
7760
4/225339
naše dežele ter iz sosednje repu blike. Šlo je za prvo tako srečanje, ki pa bi ga kazalo v prihodnje poglobili in vsekakor popestriti, oziroma bolje pripraviti. Srečanj? je vodil predsednik združenja Colai-retti, Ivano Blason, udeležili pa so se ga poleg profesorjev in dijakov z obeh strani meje še predstavniki ustanove ERSA, predstavnik novogoriškega izvršnega sveta Nakrst, pokrajinska odbornica Ferletičeva, ki je zborovalce tudi pozdravila.
Glavno besedo so kajpak imeli dijaki kmetijskih šol, taki, ki so se za tako obliko izobraževanja šele odločili, ter taki, ki so šola nje na teh šolah že uspešno opravili. Vsi r so poudarili nujnost in korist ‘strSlttiVhe izobraabe. razprav > ljali o oBkiLAH. in pogojih SBanja ter o vlogi Kmetijstva v državnem
MIKLAVZEVANJE PRVIČ V KULTURNEM DOMU
Miklavž je v nedeljo dopoldne prvič obiskal otroke v novem Kulturnem domu v Gorici. Malčki šo ga pričakali, skupaj s starši in dedki v mali dvorani, ki je bila ob tej priložnosti polno zasedena. Miklavž je otrokom, poleg bogatih daril, poskrbel še za zabavno luktovno predstavo o lisici tatici in Mojci po-krajculji, v mojstrski izvedbi članov KUD Kobanci iz Kamnice pri Mariboru.
Najlepše darilo pa so otroci dobili v novih in lepih prostorih Kulturnega doma, je še povedal Miklavž.
Za prireditev je poskrbela komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ.
DANES V KATOLIŠKEM DOMU
Revija otroških in mladinskih pevskih zborov
V Katoliškem dotrtu y Gorici bo daneš,’ ('Mf 10.'' (0' MAfit1 čččnijanka; revija "otroških*1 Ih mfadlhskm'’ peV-
_____ _______________ . _________ skih zborov.-'Naštopile"be<do'’llevske
gospodarstvu ter družbeni ureditvi! ^kUplrte Iž SbVhdČrtj, 'PlčSičegh, Ru-
nastopil s samostojnim celovečernim koncertom v domu onemoglih v Lečniku. Upokojenci, ki prebivajo v tem domu, šo z navdušenjem poslušali lepo petje. Zanj so se podgorskim pevcem tudi toplo zahvalili.
Podobne prireditve v domu počitka v Ločniku radi prirejajo, saj predstavljajo popestritev življenja in obogatitev za njegove priletne stanovalce.
Skupaj .je bilo prehranili osem poročil, po štiri z vsake strani. Ka kor znano, skrbi za osnovno stro kovno izobraževanje mladih kmetovalcev v naši deželi ustanova ERSA, ki ima šolski center blizu Červinjana.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341.
pe - Peči, Pevme, Števerjana, Pod-gore, Štandreža, Nabrežine, Doberdoba, Gorice in Opčin.
Podgorski pevci nastopili v domu počitka
Pevski zbor kulturnega društva Andrej Paglavec iz Podgore, ki ga vodi pevovodja Ciglič, je v soboto
mflittititimutiiiiuiHiuiimtiimtmiiiiiiMiiiiiiiiiiniiniiiHiiimttiiiiiitiimiitiiiiiiiiimtiiimiitiiiiimMnin
Darovi in prispevki
Za partizanski spomenik v štan-drežu so prispevali: družina Perina in Peter Lutman 20 tisoč lir, L.B. 50 tisoč, Alojz Mučič 40 tisoč, Sandro Fabo 20 tisoč. Rudi Zavadlav 30 tisoč, Dušan Brajnik 20 tisoč, Lilijana in Ivo Nanut 20 tisoč, Milica in Kazimir Brajnik, ob četrti obletnici smrti očeta Cvetkota, Alojz Nanut 10 tisoč, Emil Zavadlav 10 tisoč, družine Poldo in Bruno Budal ter Nevica Budal Coceani 60 tisoč, družina Lestan-Rosso 10 tisoč.
V	spomin na delovnega tovariša Borisa Devetaka darujejo delovni tovariši 40.000 lir za ŠZ Mladost in 40.000 lir za KD Kras iz Dola-Poljan.
V	počastitev spomina Franca Devetaka darujejo sestri Slavica in Marjeta in brat Alojz 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI z Vrha: 20.000 lir za KD Danica in 20.000 lir za krajevno društvo krvodajalcev.
Namesto cvetja na grob pok. Milke Klanjšček daruje družina Jožefa Primožiča 50.000 lir v sklad nabirke za umetniško opremo Kulturnega doma v Gorici.
Namesto cvetja na grob Franca Devetaka daruje Marija Grilj z Vrha 10.000 lir za KD Danica.
Za spomenik padlim v NOB na Peči so darovali: Franc Hmeljak, gostilna pri Francetu, Sovodnje, 15 tisoč lir, Miroslav Lukman, Sovodnje, 10.000, Jordan Ožbot, Peč, 10 tisoč lir, Nuto Čevdek, 25.000, Tan-nino Defraja in Polda, 10.000, Marjo Kovic, 20.000, Jožef Florenin, 10.000, Ivan Florenin, 10.000, Berta Tomšič,
7.000,	Aleksander Karli, 10.000, Silvester Kovic, 15.000, Vilko Gergolet, gostilna Pri bajti, 10.000, Viktorija Masten, 4.000, Vinko Tomšič, koko-šerejec, 30.000, Aldo Monti, 10.000, Jolanda Marušič, 20.000, Niko Cotič,
10.000,	Alojz Batistič, 10.000, Ivan Batistič. 10.000, Edgardo Štancani,
20.000,	Jožef Lavrenčič, 5.000, Albin Florenin, 10.000, Vilko Čevdek, 10 tisoč, Danilo Čevdek, 30.000, Stanislav Kovic, 2.000, Romano Čevdek,
30.000,	Cilka Bratkovič. 2.000, Pino Pelicon (vsi s Peči) 5.000, Danilo Pavletič, Gabrje, 15.000, Oskar in Jožica Marušič, Peč, 10.000, Marica Kavčič, Peč, 1.000, Stanislav Ožbot, Rubije, 5.000, Franc Kovic, Sovodnje, 15.000, gostilna Alojz Tomšič, Sovodnje 15.000, gostilna Janko Pe-tejan, Sovodnje, 30.000, gostilna Pri Rencotu, Sovodnje, 10.000, gostilna Bruno Petejan, Rubije, 10.000, Lud-
vik Čevdek, Peč, 10.000, Friderik Medvedič, Gorica, 5.000, tovarna Eurolin, Setvet Celulosa, Sovodnje, 50.000 lir.
Kdor želi prispevati za postavitev spomenika, naj prinese denar Stan-kotu Maliču, brivcu v Sovodnjah.
GLASBENA MATICA
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Četrtek, 10. decembra, ob 20.30 deželni avditorij v Gorici
VLADIMIR KRPAN
Klavirski recital
SLOVENSKO
iUfeSSšCE
V TRSTU
v sodelovanju z
ZVEZO SLOVENSKffl KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
V KULTURNEM DOMU V GORICI
V	nedeljo, 13. decembra. 1981 ob 16. uri (abonma, ^ledeljftaj-'
V	ponedeljek, MLdečerhBlri T98l"‘ 6b 20.30 (abonma vpor*dČ!jMiV)IJ
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Tone Partljič
NA SVIDENJE
NAD ZVEZDAMI
Režija: Aleš Jan Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus po običajnem voznem redu;
Kino
Gorrva
VERDI 15.30-22.00 d predatori del-l’arca perduta*. H. Ford in K. Al-len. Barvni film.
CORSO 15.30—22.00 «Per a more e per denaro*. O. Muti in R. Shar-
key.
VITTORIA 15.30—22.00 «Una vacan-za del cactus*. A. M. Rizzoli in E. Cannavale.
Trii*
EXCELSIOR 17.30-22.00 »James Bond: solo per i tuoi occhi*.
PRINCIPE 18.00-22.00 dl ficca-naso*.
/Vom Gorico in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Zmajeva igra smrti*. Hongkonški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Most na reki Kwai». Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Orožje smrti*. Italijanski film.
šili
Kot smo že poročali v nedeljo, so dijakinje in dijaki slovenskega klasičnega liceja «Primož Trubar* priredili v avditoriju proslavo latinskega pesnika Vergila. Na naši sliki je dijaški zbor, ki je zapel dve Gallusovi latinski pesmi na Vergilovo besedilo.
Na Isti proslavi, kjer je' slavnostni govor imel prof. dr. Kajetan Gantar iz Ljubljane, so z recitalom Vergilovih pesmi nastopili dijakinje in dijak 1. razreda liceja.
Na sobotni slavnosti otvoritve nove šolske stavbe v števerjanu je nastopil tudi domači šolski zbor, v katerem pojejo učenci domač« osnovne šole. Na prireditvi pa sta. nastopila tudi dva zbora domačih prosvetnih društev.
V Gabrjah so imeli v’ soboto zvečer prijetno svečanost ob odprtju prenovljenega sedeža prosvetnega društva »Skala*, o čemer podrobneje poročamo prav na tej strani. Na sliki je občinstvo, ki je do kraja napolnilo prostore v novem sedežu.
Na sobotni prireditvi prosvetnega društva »Skala* v Gabrjah je nastopil tudi komaj pred mesecem dni ustanovljeni društveni otroški zbor.
niiiiiiinMiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilunitiiiiHiitiiiiiiiiiiiifiniiikiiiiifiiiMiiiiiiiniiiimiiiiiinHiiHiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiit
Huda prometna nesreča pri prehodu Rdeča hiša
Huda prometna nesreča se je pripetila sinoči okrog 19. ure v Ulici Giustiniani tik pred mednarodnim prehodom Rdeča hiša. čez prehod za pešce sta takrat hodila z drugimi ljudmi 34-letni jugoslovanski državljan Stanislav Marc s 6-letno hčerkico Romino. Po ulici je z vso silo privozil s svojim avtomobilom 19-letni uradnik Maurizio Volčič iz Ul. Pasquale v Trstu. Volčič je podrl oba Marca. Z rešilnim avtom so oba takoj prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so ugotovili, da je stanje male Romine zelo resno. Po hitrem pregledu so tako Romino kot očeta prepeljali v šem-petrsko bolnišnico v Jugoslavijo. Medtem ko je prognoza za Romino Marc pridržana, bo oče Stanislav ozdravel v 40 dneh.
Eksplodiral je plin
V gorišld splošni bolnišnici se zdravita zaradi opeklin po obrazu in rokah 51-Ietni Lino Bandelli ter 25-letni Francesco Bandelli iz U1J-ce Brigata Etna 65 v Gorici.
Opekline zaradi katerih se bosta zdravila skoraj tri tedne, sta zado
bila ob eksploziji plina, do katere je prišlo v njunem stanovanju, v nedeljo, nekaj po 21. uri.
Menda .je prekipevajoča tekočina iz posode na plinskem štedilniku pogasila plamen plin pa je kljub temu še naprej uhajal ter v kratkem času napolnil prostor.
Do eksplozije .je prišlo, ko si je Lino Bandelli nameraval prižgati
cigareto.
posledic.
Na srečo ni bilo hujših
V soboto razstava
o Mariji Tereziji
V avditoriju bodo v petek. 11. decembra, ob 17.30 odprli študijsko srečanje o kulturnih dobrinah v Posočju. Na srečanje pride tudi mi nister za kulturne dobrine Scotti. Naslednjega dne se bo srečanje nadaljevalo v veliki dvorani Palače Attems zjutraj in popoldne. Zvečer ob 18. uri bodo o Palači Attems odprli razstavo o cesarici Mariji Tereziji in goričkem osemnajstem stoletju. Prireditelj je pokrajinska uprava.
Razstave
V	goriškem avditoriju v Ulici Roma je odprta razstava tržaškega slikarja Klavdija Palčiča. Razstavo je priredila ZSKD s pokroviteljstvom pokrajinske uprave. .
V	fojyerju Kulturnega doma je odprta razstava o 70-letnemdelovanju Slovenskega planinskega društva v Gorici. Danes bo razstava na ogled od 16. do 19. ure, jutri, v četrtek in v petek, pa od 17. do 19. ure. Po predhodnem dogovoru je možen tudi skupinski ogled v dopoldanskih urah.
V	kulturnem centru Stella matutina
v Gorici odprejo danes zjutraj 10. mladinski slikarski bienale. Razstava bo odprta do 3. januarja 1982.
Razna obvestila
Sindikat slovenske šole — Tajništvo Goriča, vabi člane ter upokojene šolnike (nekdanje člane) na 17. redni občni zbor, ki bo v soboto,, 12. decembra, ob 10.30, v prostorih učiteljišča »Simon Gregorčič* v Ulici Alviano.
Goriško združenje krvodajalcev
obvešča člane, da zapade 10. decembra rok za prijavo otrok krvodajalcev, ki so se rodili med 1. januarjem 1974 in 31. decembrom 1979. To v svrho zbiranja daril za božičnico.
V pisarni ZSKD v Ulici della Croce 3 so na razpolago abonmajske vstopnice za retrospektivo slovenskega filma 1946-1981. Interesenti jih lahko kupijo od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage
MILKE FIGELJ vd. KLANJŠČEK
se zahvaljujemo darovalcem cvetja, domačemu župniku, sestri v bolnišnici Fatebenefratelli, ki je za pokojnico vestno skrbela in vsem, ki so z nami žalovali.
SVOJCI
Oslavje, 8. decembra 198!
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki

V nedeljo so v Križu podelili spominske značke aktivistom in aktivistkam NOB. Slavnostni govor je
Imela predsednica Neva Lukeš
Zbrane aktiviste je pozdravil tudi tajnik kriške sekcije VZPI-ANPI Viktor Bogateč

V kulturnem sporedu so nastopili tudi otroci krajevne osnovne šole »Albert Sirk*

Razpoloženje v Križu je bilo res praznično in prijetno, na kar kaže tudi zgornji posnetek


	WW i	( | .!■ , 1 1 1		
	mm 1			
ML						
V petek so se na Proseku srečali stari maturont|e trgovske akademijo, tleti namreč, ki so na te| šoli
diplomirali pred petnajstimi Ml
V petek je bilo na sedežu KD Tabor predavanje Milka čebulca o gobah
Im«— .. j
Po mnogih krajih so bile prejšnji teden razstave kn|ig. Dobra knjiga je tudi najlepše darilo...
V Kulturnem domu je bila v nedeljo revija pevskih zborov, ki jo je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov
Kulturna srečanja so pri nas velik kulturni dogodek in tako je bilo tudi pri Domju, kjer sta skupno nastopila zbora Loški glas in Fran Venturini
Pogovori o premierah Slovenskega stalnega gledališča so vedno dobrodošli In tako je bilo tudi ob diskusiji o Dolgonogih lažeh
V - |
Na deželnem sedežu RAI se z uspehom nadal|uje tekmovalna oddaja za dijake naših višjih srednjih šol Med dvema ognjema
^ ;

--..V

Na prireditvi pri Domju je nastopil tudi otroški pevski zbor
Lutkovna skupina Iz Maribora je zabeležila pri nas precejšen uspeh in tako je bilo tudi na šoli »Fran
Milčinski* na Katlnarl
■ ge*,
IS i
Tudi na šempoiajskl osnovni šoli so Imeli miklavževanje. Pa tudi po domala vseh šolah so bile podobne prireditve
Otroke otroškega vrtea v ftempolaju je v petek obiskal Mlklavt
NA SEMINARJU ZA KULTURNE DELAVCE V ŠKOFJI LOKI
Novi načini delovanja za novo vsebino dela
Kaj je grupna dinamika - Vloga Zveze kulturnih organizacij pri usmerjanju društev - Pomoč zamejskim organizacijam
Zveza slovenskih kulturnih društev je priredila v dneh, 20., 21 in 22. novembra v Škofji Loki seminar za kulturne delavce. Seminar je nudil informacije o splošnem kul-turem delovanju v zamejstvu in Sloveniji, o novih oblikah dejavnosti in novih metodah kulturnega delovanja. Namen zveze je bil predvsem ta, da nudi mladincem, ki so se v zadnjih letih vključili v slovenska kulturna društva, priložnost, da se med sabo spoznajo, srečajo, navežejo med sabo stike in dobijo nove ideje za svoje delovanje. V zadnjih časih se dejansko
r	'..........
Na videz nima ta tehnika nobene zveze z delovanjem v kulturnih društvih, lahko pa je pozitivno u-porabljati tehniko, predvsem za to, da se člani nekega odbora med seboj bolje spoznajo; da skupaj bolje delajo in sodelujejo. Ravno v tem pogledu nam jo je prikazal profesor Mlinarič in napovedal tudi, da se bodo v bodoče naši kulturni delavci lahko udeleževali posebnega seminarja, vedno v priredbi ZSKD, senzitivnega treninga, kjer bodo lahko praktično spoznali to tehniko.
O vlogi, ki jo ima Zveza kulturnih organizacij Slovenije v usmerjanju društev in sodelovanju ter pomoči, ki jo nudi društvom, je govoril Jože Osterman. Nato je podal pregled kulturnih dejavnosti in struktur v Sloveniji in poudaril pomen kulturnega izobraževanja ter orisal probleme kulturnega u-porabništva in usmerjanja kulturne politike.
Martin Zakonjšek je spregovoril o stikih, ki jih ima ZKOS s Slovenci izven Slovenije, o sodelovanju z društvi v zamejstvu, pa tudi z društvi izseljencev po Evropi in drugod na drugih celinah. Zelo važno je namreč stalno navezovati stike s Slovenci, ki živijo v tujimi in jim nuditi pomoč, predvsem zato, da se v tujem okolju bolje integrirajo, predvsem pa zato, da stalno oživljajo, čeprav v tujini, slovenskega duha in slovensko kulturo. Tako ima lahko tako sodelovanje velik pomen tudi na političnem in ekonomskem področju, ne več samo na kulturnem. V tem smislu deluje Slovenska izseljenska matica, ki se ukvarja s čezmorskimi zdomci. Treba je namreč povedati, da se v sklopu 120 mednarodnih pogodb, ki jih je Jugoslavija sklenila s tujimi državami, vključuje tudi 52 kulturnih programov.
Zelo dragoceno je bilo za nas nato izvajanje Dragice Breskar, ki nam je orisala nove oblike klubske dejavnosti. Vsi mi vedno stre-mino za nečim novim, izvirnej-šim, za nečim, ki vzbuja pozornost in radovednost, zato nas je toliko bolj zanimalo to predavanje. Dragica Breskarjeva je orisala vse možnosti klubske organiziranosti, tem in dejavnosti za krožke s specifičnim delovanjem Cnpr. fo-tokrožek ali likovni krožek) in za ^^keJki-TfSajo,. bc®§naključni 3.., t.pjrogram»^-'Morda wno -vseeno pri Ena izmed novih zvrsti dejavnosti^ predavanju poslušali—preveč Je tudi tako imenovani izrazni	tgpHje, ki""ffr je težje navezovati
na realnost. Z druge strani pa
mladi vedno več vključujejo v društva in ne več samo v mladinske krožke in odseke in so večkrat nezadovoljni s starimi oblikami delovanja ter iščejo novih, izvir-nejših, spodbudnejših. Večkrat pa sami jih ne morajo najti, saj je pravzaprav pri tem potrebna tudi strokovna pomoč. Tako se .je Zveza slovenskih kulturnih društev potrudila in priredila seminar, ki bi lahko, razen informacij o dosedanji dejavnosti, nudil tudi napotke za bodočnost, za neko »malo* dejavnost.
Udeleženci seminarja so na ta način dobili več vrst informacij. Profesor Mlinarič je govoril o grup-ni dinamiki, ki je mi še ne poznamo in se je zato ne poslužujemo. Grupna dinamika je tehnika, ki prihaja iz ZDA in ki je bila zasnovana predvsem za zdravljenje duševnih bolezni. Lahko pa se je poslužujemo tudi za obogatenje zdravih osebnosti. Tehnika se-, stoji v tem, da animator sproži v manjši skupini (10 - 12 oseb) nevezan pogovor, ki nima navidez logičnih ciljev in vsebin. Animator pa mora pri tem paziti, da vodi pogovor vedno v določeno smer. Kdor se pogovarja, mora namreč odkrivati svojo osebnost, svoje želje in težave.
so morda slovenske kulturne razmere preveč drugačne od naših in si ne moremo predstavljati, da bi njihove izkušnje kar prenesli k nam.
Prijetno nas je presenetil in navdušil nastop skupine izraznega plesa iz Tržiča, ki nam je najprej prikazal nekaj plesov in tehničnih vaj nato pa so nam njeni člani govorili tudi o svojih izkušnjah, o prvotnih težavah, ki so jih imeli, ko so se sprva organizirali. Izrazni ples je namreč nekaj povsem novega pri nas. Pa trdi v Sloveniji. Čeprav je pred leti imel veliko odmevnosti, ni veliko takih skupin. Tudi strokovnjakov in primerne literature je malo, tako da ima vsaka taka skupina precej težav, da sploh deluje. Dekleta so nam tudi obljubila, da se bodo čimprej prikazala na našem koncu.
Zadnje predavanje na seminarju je imel Duško Udovič, tajnik SKGZ, ki je govoril o položaju Slovencev v Italiji. Na kratko je orisal razne zakonske osnutke za globalno zaščito Slovencev v Italiji, stališča političnih strank, pogoje osimskega sporazuma in zakaj ni prišlo do popolnejšega izvajanja tega sporazuma. Poudaril je nato še dejstvo, da moramo
imeti vedno več stikov z Italijani, tudi preko društev, zato da spoznajo našo kulturo, našo realnost in da ne bodo tako pogojevani samo od listarske propagande. Nazadnje je poudaril še vlogo obveščanja in informiranja, predvsem pri nas v zamejstvu, kjer slovensko glasilo nima več le kulturne funkcije, ampak predstavlja že neko politično moč in samostojnost.
Seminar je dopolnil še obisk Dražgoš kjer stoji impozanten spomenik padlim v NOB, in ogled novega Cankarjevega doma v Ljubljani ter V. knjižnega sejma, ki je bil te dni v Cankarjevem domu.
BARBARA GRUDEN
REKA — V vrtu Tinke Posarič na Reki so tri slivova drevesa dala že drugi plod letos. Pri tem je zanimivo dejstvo, da je drugi letošnji plod dosegel normalno debelost, žal pa je že debelim slivam naglo nastopajoča zima preprečila, da bi dozorele. Sicer pa so ista drevesa tudi lani dala dvojno letino.
UMRL JE SLIKAR NIKOLAJ OMERSA
Pred dnevi, 3. decembra je na svojem domu umrl slovenski slikar Nikolaj Omersa, ki ga je neizprosna bolezen izpodjedala že dolgo časa. Umrl je na svoj 70. rojstni dan. Nikolaj Omersa se je namreč rodil 3. decembra 1911 v profesorski družini v Idriji, a se je zaradi zgodovinskih razmer preselil v notranjost Slovenije in o-pravil gimnazijo v Celju in nato v Ljubljani, leta 1933 pa odšel v Zagreb, kjer je leta 1937 zaključil svoje strokovno šolanje na tamkajšnji akademiji za likovno umetnost. Koj po diplomi se je vrnil v Slovenijo, v Ljubljano, kjer se je naglo vključil v društveno življenje slovenskih umetnikov, najprej v Društvo slovenskih likovnikov, nato pa v krog Neodvisnih. Kot nam že to pove, se je Omersa pridružil tistim slovenskim mladim likovnikom, tistim slovenskim kulturnikom, ki so i-skali več lepote in predvsem več resnice.
Tem načelom je bil pokojnik zvest do smrti in postal eden najbolj tipičnih slovenskih sodobnih likovnih umetnikov tega kroga. Prvič je Omersa predstavil plodove svojega dela na samostojni razstavi 1940. leta v Jakopičevem paviljonu, po 41 letih pa bo plod njegove likovne dejavnosti na o-gled na veliki retrospektivni razstavi, ki mu jo pripravljajo sedaj in ki jo bodo odprli 22. t.m. V vmesnih obilnih štiridesetih letih, od prve samostojne do sedanje retrospektivne razstave pa je Nikolaj Omersa pripravil zelo veliko samostojnih razstav, še veliko večkrat pa je razstavljal v kolektivnih razstavah slovenskih
likovnih mojstrov. Razstavljal je doma, razstavljal je drugod. Razstavljal bi še veliko več, ko bi mu to dopuščal čas. Toda Nikolaj Omersa je bil družbeno in poklicno angažiran, vrhu tega pa je tudi njega vojna prizadela, kajti že od samega začetka se je pridružil Osvobodilni fronti, kot tak je nato moral v nacistična taborišča in sicer v, Dachau in v Raven-sbriick. Brž po osvoboditvi se je pognal v vzgojno, pedagoško delo, poučeval je najprej na dveh ljubljanskih gimnazijah, nato v šoli za umetno obrt, leta 1954 pa je bil imenovan za profesorja na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Bil je tudi v vodstvu Društva slovenskih likovnih umetnikov in predsednik umetniškega sveta. S svojo izredno marljivostjo in požrtvovalnostjo si je zaslužil več priznanj, med katerimi je tudi Prešernova nagrada za slikarstvo.
Nikolaj Omersa je v svojih delih čudovito lepo izrazil svojo ljubezen do domače zemlje, vendar je rad tudi potoval in spoznaval svet, kot na primer Francijo, Bolgarijo, Poljsko, Sovjetsko zvezo in druge dežele, od koder je prinašal skice in motive, tako da se je njegova motivika močno obogatila, s tem pa je postala bogatejša tudi vsa slovenska likovna stvarnost.
Čeprav je našega slovenskega u-metnika bolezen začela razjedati, ni odložil čopiča in njegove tako prijetno lepe žive barve in poteze so še do pred nedavnim ujemale na platno motive z ljubljanskih in piranskih ulic. Na razstavi, ki jo bodo odprli čez dva te-
dna v Ljubljani, bodo na ogled tudi dela, ki jih mojster še ni razstavil. Čas ga je pač prehitel, bolezen mu je strgala čopič iz rok, Slovencem pa je ugrabila umet-nilca, ki bi bil še veliko dal.
V Turinu snemajo «Zločin in kazen»
V turinskih studiih so začeli snemanje nadaljevanke po delu Dostojevskega rZločin in kazen*. Delo, ki bo obsegalo štiri nadaljevanja, bo prihodnje leto oddajala druga mreža italijanske TV.
Veliko delo Fjodora Dostojevskega, ki spada v klasiko ruske in svetovne literature, sta predelala za TV Tullio Kezich in Mario Missiroli. Poslednji je prevzel tudi režijo nadaljevanke, za glasbeno spremljavo pa je poskrbel Benedetto Ghiglia.
Glavno vlogo v delu in sicer vlogo Razkolnikova bo poosebil znani italijanski odrski in filmski u-metnik Alattia Sbragia, njegovo mater bo igrala članica tržaškega slovenskega gledališča Lidia Kozlovič, v raznih drugih vlogah pa bodo nastopili sledeči umetniki: Gabriele Ferzetti bo igral Svi-drigajlova, Piero Mazzarella bo Marmeladov, Fiorenza Marche-giani bo Dunja, Laura Lenzi bo Sonja itd.
Vse delo bodo snemali v studiih, kjer so «postavili* kar celo četrt Leningrada, oziroma nekdanjega Peterburga. Snemanje se bo zavleklo vse do marca prihodnjega leta.
itiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiitiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiniiiiiiiiiiiitiiiniMiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiii
POGOVOR Z ZNANIM ZAGREBŠKIM ROMANISTOM PROF. J. JERNEJEM
Zakaj je odlični Deanovičev slovar doživel do sedaj že deset ponatisov
Zagrebški profesor se je rodil v Gorici, študiral v Padovi in Zagrebu Ob priletnem Deanoviču neprestano obnavlja in dopolnjuje veliki slovar
ZAGREB — Dr. Josip Jernej je znan kot velik strokovnjak za italijanski jezik in italijansko slovstvo, je član številnih akademij, tudi rimske akademije Lineei. ue osebni prijatelj znanih italijanskih jezikoslovcev, kot na primer slavistov Maverja, Miliorinija, 01-mija in drugih. Delo, s katerim se je največ uveljavil, je veliki srbohrvaško - italijanski slovar, ki nosi ime Deanovičev, slovar ki je prvič izšel 1966» leta, torej pred 25 letir^Prtffi Mirko Deano-vič je znSfTtSmiaen najbolj ve- * ljavnih romanistov ne le v Jugoslaviji, pač pa v evropskih merilih. Brž ko je 1956. leta izšel že omenjeni slovar, so strokovnjaki iz obeh dežel, iz Jugoslavije in Italije ugotovili, da gre za zelo veljavno strokovno delo, znanstveniki in študenti pa se ga poslužujejo zelo koristno, tako da lahko rečemo, da ta slovar predstavlja nekakšno ločnico v proučevanju in učenju italijanskega jezika v srbohrvaškem jezikovnem svetu. Prof. Mirko Deanovič je že močno prileten. Nedolgo tega je slavil 91. rojstni dan. Prof. Josip Jernej pa je pred nedavnim ponovno ažurniral že omenjeni slovar in mu dodal več sto novih izrazov in besed. Za svoje delo je prof. Josip Jernej pred nedavnim dobil tudi visoko priznanje od jugoslovanske zvezne vlade.
V zvezi z vsemi temi dejstvi smo se pred dnevi sestali s prof. Jernejem na zagrebški fakulteti za romanistiko in se z njim nekoliko pomenili o njegovi dejavnosti, o uspehih in zadoščenjih, ki jih doslej ni bilo malo. Na vprašanje, kako. da se je tako vneto lotil italijanščine in italijanske kulture, je prof. Josip Jernej nanizal nekaj podatkov:
Predvsem bi rad poudaril, da
........................
OB SEDANJIH TEŽAVAH S PRESKRBO
V Portorožu se ukvarjajo z načrti za tovarno soli
ščine tiče, s slovarji, ki so jih sestavili Ristič, Benešič, Vujakli-ja in drugi. Precej so nam pri tem pomagali prof. Maver z rimske univerze, Miliorini s florentinske kot tudi kolegi Eros Sequi, Erio Franchi in Domenico Cer-neca z beograjske in zagrebške univerze.
Da je slovar tako uspel, je treba zaslugo pripisali. .HCgditsem
—, --------- . izredni jezikovni kulturi prof. D®-.
in sicer1 v zveži	Od 1956. leta dalje pa'
je vsak ponatis-bil popravljen, dopolnjen, aZOrniraTL 'T^aeirfti bilo malo in uspehi so tu.
Morda prav zaradi tega je slovar posebno v zadnjem času doživel velike uspehe tudi v Italiji? Kako si to razlagate?
Poleg uspehov v Jugoslaviji, ima slovar velike uspehe tudi v Italiji. To se razlaga s tem, da sva z Deanovičem sestavila sicer slovar dveh. jezikov, vendar zelo praktičen konkreten slovar, v katerem se včesih odražata oba jezika in v katerem vsakdo najde tisto, kar mu je potrebno. Nedolgo tega sem ob posvetu prof. Deanoviča sestavil spet novo izdajo srbohrvaško - italijanskega slovarja, to pomeni novo izdajo velikega dela in to v zvezi z velikim povpraševanjem v Italiji
PORTOROŽ — Jugoslavija potrebuje po nekaterih podatkih na teto skoraj 800 tisoč ton soli, pridela pa jo manj kot 300 tisoč ton. Vse ostalo mora uvoziti. Približno desetina vseh jugoslovanskih potreb po soli odpade na Slovenijo. Glavni dobavitelj morske soli za republiko Slovenijo je TOZD Soline iz portoroške Droge, ki je na primer lani pridelal in uvozil 18.125 ton morske soli. Letošnji pridelek je tako kot vsa zadnja teta že za slovenske razmere neznaten, saj znaša komaj 3.500 ton, kar pomeni, da jo morajo toliko več uvoziti.
Letos bi Droga lahko po zvez-neth ■ dogovoru uvozila v celoti 11.500 ton morske soli, vendar tega še ni storila v celoti, še 4.800 ton je morala pripeljati s tujega trga. Pri Drogi pričakujejo, da bo banka v teh dneh dovolila uvoz še za to sicer že dogovorjeno količino morske soli. Pravzaprav lahko še tako majhna administrativna ovira povzroči zaplete pri normalni preskrbi s soljo. Cestarji.' ki porabijo sicer le 5 do 10 odst, vse soli, so imeli letos precej sreče z vremenom in so jo veliko ton privarčevali. Nekoliko
bolj so se pred desetimi dnevi ustrašili predelovalci mesa in rib. Vendar hudega ni bilo, saj so takoj sprostili del (1000 ton) republiških rezerv in tako najnujnejše (predvsem prehrambene potrebe). In če bodo pravočasno dobili uvozna dovoljenja za še preostalih 4.800 ton soli, bo tudi veliko cest varnih pred poledico.
V takih zapletih s tem nujnim prehrambnim pripomočkom posta ja jo načrti Droge v zvezi s pridobivanjem soli tudi vse bolj razumljivi in spremenljivi. V Drogi so pri načrtovanju pridobivanja soli v prihodnjih letih sedaj spremenili taktiko. Nič več nočejo zajemati največjih zalogajev hkrati in z največjo žlico. Menijo namreč, da bodo veliko lažje prišli do tovarne soli zlagoma — košček po koščku. Prav tak košček bodoče tovarne soli naj bi napravili v letu, ki je pred nami, in sicer vse načrte — projektno dokumentacijo za tovarno soli v celoti. V letu 1983 pa naj bi u-sposobili soline tako, da bi s pomočjo elektrodialize uspeli v nekaj dneh zgostiti toliko slanice, kot so jo prej v enem mesecu. Ob lepem vremenu bi s elektrodia-
lizo pridobljeno slanico spustili v bazene in še istega dne lahko grabili sol. S to prvo fazo prehoda na industrijsko pridobivanje soli iz morja bodo lahko pridelali 20 tisoč ton soli letno, kar je šest ali sedemkrat več, kot je sedaj.
Naložbo prvega dela ocenjujejo na okoli 220 milijonov dinarjev. Od tega bi potrebovali za 90 milijonov dinarjev uvozne opreme. Pozneje, ko bi videli, kako se nov načm industrijskega pridobivanja soli obnese (60, 80 ali 100 tisoč ton morske soli), bi dodali še u-parjevalnik, kar bi dokončno odtrgalo proces solinarske žetve od toplih sončnih žarkov, torej od vremenske odvisnosti.
Kako pomembna bi bila taka pridobitev, seveda ni potrebno posebej poudarjati. Niti ne toliko zato, ker bi z doma pripravljeno soljo prihranjali tudi nekaj deviz. Boij zato. da lahko vso strateško pomembno sol, ki jo potrebna, nekega dne tudi sami pridelajo, bo-d:si v rudnikih, v solinarskih bazenih. ali pa s pomočjo sodobne tehnologije, kot jo omogočata e-lektroliza in uparjevalnik.
BORIS ŠULIGOJ
sem se rodil v Gorici. Moj oče je namreč postavil v Gorici v začetku stoletja trgovino in nato tudi družino. Osnovno šolo in gimnazijo sem obiskoval v Gorici, dokler ni izbruhnila prva svetovna vojna. Vsa družina se je nato mora izseliti in sicer najprej v notranjo Slovenijo, nato v Gradec, končno pa smo se zasidrali v Zagrebu, od koder je bil moj r«. Vmčs*p|ila. tudi kratka padovsfc* *dr>ba' - m ! z m^hW**aeWtom univerzitetnih štiianevna^raflfl fakulteti v Padovi. Toda tu sem ostal le par semestrov, nakar sem se vrnil v Zagreb in se vpisal na romanistiko, pri tem pa se specializiral za italijanski jezik in italijansko literaturo. In imel sem srečo, da sem se še kot študent seznanil s prof. Deanovičem. s katerim sva v poznejši dobi postala tesna sodelavca. Zaradi tega poznanstva in na račun poznejših skupnih del je nastal tudi že omenjeni slovar, ki so ga v 25 letih kar desetkrat ponatisnili.
Kje vidite kot strokovnjak razloge, da je bil ta slovar tako dobrodošel in uspel ne samo v Jugoslaviji, pač pa tudi v Italiji?
Rad bi bil skrajno iskren in objektiven. Prvi srbohrvaško - italijanski slovar je sestavil znani strokovnjak Parčič, njegov slovar je izšel že 1901. Toda v poznejši dobi, v štiridesetih letih se je čutila velika potreba po primernejšem slovarju, kajti stiki med obema deželama so se večali. vrhu tega se je jezik razvijal na eni in na drugi strani. Moderni svet gre naglo dalje. In slovar, ki sva ga sestavila prof. Deanovič in jaz, je plod zelo resnega, globokega študija, plod dolgoletnega dela.
Pri sestavi slovarja, ki je izšel leta 1956, sva se poslužila številnih osnov, predvsem pa De-anovičevega italijansko - srbohrvaškega slovarja iz 1948. leta. Vredno je podčrtati, da je srbohrvaški del najinega slovarja iz 1956. služil pri sestavi srbohrvaško - francoskega slovarja, ki so ga sestavili Deanovič, Maixner in Dayre. Pri tem bi še dodal, da je posebno po drugi svetovni vojni pomanjkanje določenega srbohrvaškega literarnega leksikona predstavljalo pri izbiri in iskanju določenih terminov precejšnjo težavo. Naš namen je bil, nuditi podobo modernega literarnega jezika, vendar hkrati tudi podobo raznih narečij oziroma govoric posameznih zemljepisnih predelov, celo ne glede na razširjenost posameznih izrazov, ne glede na to, če so posamezni izrazi več ali manj v skladu s slovničnimi in drugimi jezikovnimi normami. Da bi olajšali branje starih in narečnih pisateljev, da bi omogočili prebiranje ljudskih pesmi itd., sva sprejela tudi nekaj arhaičnih izrazov, izrazov deželnih narečij, vendar sva pri tem pazila na to, da te izraze ločujemo od ostalih terminov. V slovar sva skušala vključiti kar se da največ žive in nove jezikovne snovi, še posebej novo izrazoslovje iz kulturnega sveta, iz dnevnega in drugega tiska, nove tehnične termine, od tujih izrazov pa le najnujnejše. Velik poudarek sva dala moderni terminologiji in vsakemu posameznemu izrazu sva skušala najti italijanski ekvivalent, ne pa preprost prevod. Vključila sva tudi nekaj izrazov, ki so značilni za vsakdanji pogovorni jezik. Pri tem pa sva si pomagala z najmodernejšimi italijanskimi slovarji, kar se pa srbohrva-
in Jugoslaviji. Jezik je namreč zelo živo komunikacijsko sredstvo, ki se naglo razvija Novi izrazi, nove besede se rojevajo tako rekoč sleherni dan. Zaradi tega je potrebno vnašati stalne popravke, stalne novosti. Po mojem mnenju je najin slovar tako veljaven zato, ker se ni ustavil pri svoji vsebini iz 1956. leta.
Na koncu je bil govor še ,o; . zanimanju za italijanščino: v Jugoslaviji. Prof. Josip Jernej v zvezi s tem meni, da jč italijan-* ščina glede anumanja tretji tujT“ jezik v Jugoslaviji. Največ zanimanja je za angleščino, njej sledi nemščina in koj zatem pride že italijanščina. V zvezi s tem prof. Jernej pravi, da želi dati svoj prispevek za poznavanje italijanščine in za utrjevanje prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. V zvezi s tem je še posebej podčrtal, da se čuti dolžnega tudi pri formiranju italijanskih profesorjev za italijanske šole v Jugoslaviji. Še več,, lansko leto je bil v Portorožu seminar, na katerem je bil govor o italijanščini za slovenske profesorje, Id poučujejo italijanščino na slovenskih šolah v Istri in slovenskem Primorju.
E. O.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
9.00	Zimski športi:
Svetovni pokal v smučanju
10.30	Koncert za jutrišnji dan
11.00	Maša
11.55	Akathistos
12.30	Zimski športi:
Svetovni pokal v smučanju
13.30	DNEVNIK
14.00	Padec orlov - TV priredba Mayerling 1889 - 2. del
14.30	Una rosa per la vita - zabavno - glasbena oddaja z Raimondom Vianellom, Sandro Mondaini in Delio Scalo
15.45	Mehiški zaliv - film Režija Michael Curtiz; igrajo: John Garfield, Patricia Neal, Juano Hernandez in drugi
17.20 DNEVNIK 1 - Flash
17.25	Neposreden prenos
17.35	Tom story - risanka
17.55	Evropa skupaj
18.50	Happy circus - vmes TV film iz serije Happy days -Truga polna dolarjev
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Politična tribuna
21.35	Življenje na zemlji - dok. od da ja
V današnji oddaji o življenju na zemlji bo govor o »div-jem lovu* še pred človekom oziroma mimo človeka. Gre namreč za nekakšen dvoboj med živimi bitji, med roparji in njihovimi žrtvami in če za ribe pravimo, da velika riba požre manjšo, velja v ostalem živalskem svetu pravilo. da močnejša žival u-gonobi šibkejšo, vendar pa z razliko ali če hočemo izje mo, da mesojede živali močneje ugonabljajo travojede živali. Govor bo na primer tudi o ustrezni anatomski formaciji teh živali, kajti napadalne ali roparske živali so veliko bolj razvite od živali, ki so po navadi njihove žrtve. FToučevanje anatomije je ugotovilo, da so roparske živali bolj inteligentne in da imajo močnejše čeljusti
22.25	Mister fantasy - glasbena oddaja
23.10	DNEVNIK
23.30	Šolska vzgoja:
Medicina 81
Drugi kanal
10.00	Koncert klavičembalistke Anne Marie Pernafelli
10.30	Grbasti konjiček - risani film
11.40	Opoldanski program:
Včeraj, mladi
12.05	Ceste San Francisca - TV film
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13*30 »Lc Giric* film
iK
rr». * -skssf- Tama
Elg in drugi
15.30	Pcpoldan, dnevna rubrika Program za mladino
16.00	Gianni in Pinotto - TV film Tom in Jerry - risanke
16.55	McMillan in gospa - TV film
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti
18.05	Danes: Set - Srečanja s kinematografijo
18.50	Inšpektor Derrick - TV film Povratek Schubacha Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2
20.40	Gospodov zakon (La legge del signore) - film
Film je zelo star, izhaja iz 1956. leta. Režiral ga je William Myler, glavno vlogo pa igra v njem Gary Cooper. Omenili smo glavno moško vlogo zato, ker je ta sicer zelo veljaven filmski umetnik dobil za svojo vlogo v
tem filmu nič manj kot O scarja, «ker je v tem filmu upodobil novi tip Američana, ki ga bo v tem smislu spo znal ves svet*. V filmu je prikazana zgodba družine kvekerjev, ki je bila za pletena v ameriško državljansko vojno izpred dvesto let
22.55	Kinematografske novosti
23.05	DNEVNIK 2 - Zadnje vest:
Tretji kanal
17.00	Vabilo: Festa popolare «700 bugie tutte illuminate in al-legro moto*
18.15	Brez časa - srečanje s Fil lipponiom
18.30	L'opera dei pupi
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Deželne vesli
20.05	Šolska vzgoja:'
Otroško zdravje
20.40	We love you John - v spomin na Johna Lennona
21.30	Torkov koncert
22.00	Delta - Monografije
22.40	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.55	Aprica: Veleslalom za mo: ške, prenos 1. teka
12.25	Aprica: Veleslalom za mo ške - prenos 2. teka
14.40	Šolska TV: Titova država
16.15	Veleslalom za moške
17.25	Poročila
17.30	Potovanje škrata Spančku lina, otroška serija
17.40	Nihče kakor jaz, mladinska serija
18.10	škotski ansambel dud, 3. oddaja
18.30	Obzornik
18.40	Mostovi ■* Hidak
Na področju narodnostnega šolstva so v Sloveniji dose gli lepe rezultate. Posebno zanimivi so rezultati dvojezičnega šolstva, ki je posta lo model, po katerem se zgledujejo narodnostni poli tiki iz različnih držav. Prav ia čas teče usklajevanje mnenj in stališč okrog osnutka zakona o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske na rodnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Kaj pravijo o tem v Pomurju, bomo zvedeli v današnjih »Mostovih*. V madžarskem Kčsze gu je te dni bilo že šesto srečanje narodnosti sosednjih držav, kjer je bil govor tudi o teh problemih
18.55	Knjiga
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Skupno
21.05	N. Companeez: Ženske z obale, francoska nadalj.
22.35	Poročila.
-K«f»er
13.30	Odprta meja
15.30	Ponovitev Odprte meje
16.00	Smučanje - Svetovni pokal
17.00	Rezervirano za najmlajše: Dokumentarna oddaja Serijski film
18.00	Ponovitev filma
19.30	Obzorja
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče Dve minuti
20.30	Krize - film
22.00	TV D - Danes
22.10	Vrnitev odpisanih - TV nadalj., TV D - Danes
Zagreb
18.25	Kronika občine Osijek
18.45	Obramba in samozaščita
21.05	Klobuk, poln dežja - sovjetski film
SVIC0
18.15	Mladinski program
18.50	Tri rdeče sveče
20.40	Dogodivščine Don Chisciotta
Prof. Josip Jernej
MlilItllllllllllltlllllllHMIItllllllllllltlllltllHIItnilillltltllllllllllMIIIIimillMimiimilllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIHM
Finančne posledice smrti N. Vtlood
LOS ANGELES — Smrt ameriške filmske umetnice ruskega izvora Nathalie Wood, o kateri se je razpisal ves svetovni tisk zaradi dejstva, da je mlada umetnica izgubila življenje na skrivnosten način, bo stala dve londonski zavarovalni družbi nič manj kot 12 milijonov dolarjev, to se pravi kakih 15 milijard lir v naši valuti. Zavarovalni družbi, ki si bosta morali naprtiti tolikšno breme sta družbi Lloyds in Pacific Indemnity.
Producenti filma, ki nosi delovni naslov «Brainstorm», ne mislijo, da bi mogli delo pripeljati do konca brez umetnice, kajti nemogoče si je zamisliti, da bi kaka I dvojnica mogla zamenjati Natha-
lie Wood. Film je doslej stal 12 milijonov dolarjev, torej 15 milijard lir.
Po tem, kar se je zvedelo pri filmskem podjetju, je Nathalie Wood doslej posnela že velik del svoje vloge, vendar ji je preostalo še veliko scen, ki so po mnenju producenta in režiserja tako bistveni, da bi niti ne mogli misliti na kako drugačno rešitev izven neposredne navzočnosti umetnice. Sicer pa je podpredsednik družbe Chasman rekel, da si v tem primeru ni mogoče niti zamisliti »primera Jean Harlow», ki je pred 30 leti umrla od vnetja pljučne mrene. Tedaj so film zaključili uporabljajoč neko dvojnico umrle Harlowe,
TRST A
8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila;
8.30	Dobro jutro po naše; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.10 Koncert;
11.00	Mladinski oder: »Dobrotna gospa*, radijska igrica; 11.30 Pol-dnevniški razgledi: Izbrani listi;
12.00	Kulturno pismo - Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 14.55 Naš jezik; 15.00 Glasbeni magazin;
16.00	Slovenci v miljskem okolišu; 17.00 Mi in glasba: Komorni zbor pedagoške šole iz Rostova na Donu (Sovjetska zveza) na letošnjem 20. mednarodnem zborovskem tekmovanju »Cesare Augusto Seghizzi v Gorici; 18.00 Alojzij Remec: «Magda»; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 15.00 Kantavtorji; 15.45 Poje zbor Alpe iz Milana; 16.00 Glasovi našega časa; 16.32 Crash; 16.55 Koledarček; 17.00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Poje Dionne Warwick; 17.45 Radijski zastor.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov: Tartini in Haydn; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.35 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15,30 Glasba po željah;
16.00	Iz zborovskega arhiva: koroški akademski oktet in mešani zbor Obala; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
8.00.	10.12, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.50 Glasbena kombinacija; 10.15 Black - out; 11.00 Takoj se vrnem; 11.40 Portret O-scarja VVildeja; 12.00 Ulica Asia-go Tenda; 13.15 Poštna kočija;
13.25	Master; 14.28 Giuseppe, Giuseppe; 15.00 Popoldanska srečanja; 16.00 U Paginone; 17.30 La Gazzetta; 18.05 Glasbena kombinacija; 18,35 Glasbeni odmor;
19.25	Zgodba jazza; 20.45 Srečanje z ...: 21.03 Folklorna glasba; 21.30 Kronika nekega umora; 22.00 Dva na odru.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Dnevi; 8.45 Radio 2 -predvaja; 9.00 I promessi sposi; 9.32 Radio 2 - 3131; 11.32 šolska vzgoja; 11.56 Tisoč pesmi; 12.48 Kaj je ljubosumje; 13.41 Glasba in kino; 15.00 Radio 2 - 3131; 16.32 šestdeset minut; 17.32 Eneida; 18.45 Krog Sonca; 19.50 Mass - mušic; 22.00 Mesto ponoči: Milan. LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Postojna - Šempeter; 9,05 Z radiom na poti; 10.05 Rezervirano za ...; 11.05 Z našimi opernimi umetniki; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Danes smo izbrali: 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. - Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Sotočje; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Dro-bežem; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska igra; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Tipke in godala; 23.05 Lirični u-trinki; 23.10 S popevkami po Jugoslaviji.
TENIS
M. JAUŠOVEC V OSMERICI NAJBOLJŠIH
MELBOURNE — Martina Navratilova je zmagovalka zadnjega teniškega turnirja za veliko nagrado Toj-ota v letošnji sezoni. V finalu odprtega prvenstva Avstralije je premagala Cris Evert-Lloyd s 6:7, 6:4, 7:5 in tako dobila prvi veliki turnir po letu 1979, ko je v tvimble-donskem finalu premagala isto tekmico.
S to zmago je Navratilova prva tudi v točkovanju vseh turnirjev. Za zaključni turnir osmerice najboljših pa se je uvrstila tudi slovenska i-g/alka Mirna Jaušovec, in sicer kot sedma, kar je izreden uspeh za Mariborčanko. Ta turnir bo v New Jer-sj ju v drugi polovici tega meseca, ko se bo pomerilo trenutno osem najboljših teniških igralk na svetu.
Že nastop na tem turnirju je za Jaušovčevo izreden uspeh. Vsaka zmaga pa bo samo še dodatek.
VATERPOLO
Barceloni pokal prvakov
BARCELONA — Prvič je v zgo doviiti tekmovanja za pokal prvakov v vaterpolu, da zmaga španska ekipa. To se je posrečilo Barceloni. ki je premagala vse tri nasprotnike Alphen (.Niz.). Vasas (Madž.) in Spandau (ZRN).
NOGOMET
V TRETJI ITALIJANSKI LIGI
PO SEDMEM KOLU KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA C-l LIGE
Podvig Triestine v Trentu
Zmagala je povsem zasluženo - Strelca Ascagni in De Falco
Trento - Triestina 0:2 (0:2)
TRENTO: Paese, Gardiman (20' Vio: 85. Montagni), Telcli, Domeni-cali. Dal Dosso, Sala, Villanuva, De Agostini, Giuriati, Luterotti, Berti-nato.
TRIESTINA: Bartolini. Costanuni, Schiraidi, Leonarduzzi, Maseheroni, Marozzi. De Falco (82. Doto), Mitri. Dreolini, Zanini, Ascagni (85. Feroleto).
SODNIK: Cerquoni iz Macerate.
STRELCA: v 19. min. Ascogni, v 37. min. De Falco.
Triestina je v Trentu ponovno dokazala. da dosega boljše rezultate na tujem kot doma. V Trentu je zmagala zelo prepričljivo in že v prvem polčasu si je zagotovila obe točki z zadetkom Ascagnija in De Falca. Posebno v prvem polčasu ie popolnoma nadigrala domačine, ki sodijo med boljše ekipe prvenstva in so v prejšnjem kolu premagali Atalanto. Mogoče je ravno zmaga z Atalanto negativno vplivala na domače igralce, ki so bili verjetno preveč uverjeni sami vase in se menili, da bodo s Triestino zlahka pobrali ves izkupiček. Ni pa bilo tako.
Triestina ie takoj na začetku prejela ix>budo na sredini igrišča, pred-
HI II Htllllll Iti ttllllllllllllllllllll lili 11111111111111111111111111II llllllllllll Hill tllllMIlItttt lili IIMIIHIIIIIIIIItlllllll
NOGOMET
JUTRI V POKALU UEFA
NALOGA SPUCANOV SKORAJ BREZUPNA
Niški Radnički s prednostjo dveh zadetkov
Jutri bodo igrali povratna srečanja osmine finala pokala UEFA.
Medtem ko je Italija izgubila vse svoje predstavnike, pa sta za Jugoslavijo ostala v konkurenci v tem pokalu še Hajduk in Radnički.
Radnički je v prvi tekmi premagal nizozemsko moštvo Feyenoorda z 2:0 in ima tako lepo priložnost, da se uvrsti v nadaljnje kolo.
Bred skorai brezupno nalogo pa je splitski Hajduk, ki je v prvem srečanju v Valencii izgubil kar z 1:5.
•	Real Madrid (Šp.) - Rapid Dunaj
CA v.)	(1:0)
•	Hamburger (ZRN) - Aberdeen (Škotska) (2:3)
•	Kaiserslautern (ZRN) Lokeren (Bel.) (0:1)
•	Dinamo Bukarešta' (Rom.) - Go-
teborg (Šve.) (1:3) '	'
•	Neuchatel (Švi.) - Sporting Lizbona Pori.)' (0:0)
•	Feyenoord (Niz.) Radnički Niš (Jug.) (0:2)
•	Hajduk Split (Jug.) - Valencia \
'Sp.)	(1:5)
•	Dundec United (Škotska) Win-terslag (Bel.) (0:0)
V	petek bo v Ziirichu žrebanje t( Irtfinalnih parov v vseh treh evropskih pokalih.
V	nedelio pa se bosta v Tokiu v medcelinskem pokalu spoprijela Liverpool (Angl.) in Flamengo (Braz.)
Danes ob 14.30
Triestina - Mira
Danes popoldne, ob 14.30, bo Triestina igrala povratno srečanje šestnajstine finala italijanskega pokala za polprofesionalne ekipe.
Njen nasprotnik bo enajsterica Mire, ki nastopa v C-2 ligi.
V prvi tekmi v Miri sta ekipi igrali neodločeno 1:1, zato bi se morala Triestina z lahkoto uvrstiti v nadaljnje kolo.
žara. Modestini, Codarin. Masutti (Bertoia), Truant, Colombo.
Z dvema goloma Masuttija in enega Bertoie je Pio Gorizia, po treh zaporednih remijih, ponovno zmagala, tokrat devetič. Goričani so s tem uspehom ter s spodrsljajem Monfal-eoneja onravili lep skok na lestvici, saj imajo sedaj 6 točk prednosti pred drugouvrščenima enajstericama. Nedeljska tekma se je kaj kmalu ugodno obrni'a v korist domačinov, ki so z dvema zadetkoma Masuttija. S tem je bilo srečanja v bistvu konec, saj
vsem po zaslugi Zaninija in odličnega Marozzija, ki je bil daleč najboljši na igrišču. S silovitimi napa eh je spravila v težave obramco Trenta in kmalu prešla v vodstvo po zaslugi Ascagnija. Po prejetem zadetku je Trento skušal nadoknaditi zamujeno, toda njegovi napadi so bili precej zmedeni in obramba Tržačanov je imela še kar lahko nalogo. Pri tem so se domačini izpostavili nevarnim protinapadom gostov, ki so imeli več priložnosti, da bi podvojili. To je Triestini tudi uspelo v 37. min, ko je odlični De Falco mojstrsko preusmeril v vrata Marozzijevo podajo. Odtlei je bilo tekme praktično konec, saj je rezultat razumljivo zelo ustrezal Trie stini. napadi Trenta pa so bili le redkokdaj nevarni.
Pri Triestini so se tokrat izkaza li predvsem vezni igralci, zelo učinkovita pa sta bila tudi napadalca Asc agni in De Falco.
Upati je. da se ne bo tudi tokrat zgodilo, da bo Triestina zapravila doma tiste predragocene točke, ki si jih .ie doslej izborila na tujem. V prihodnjem kolu bodo Tržačani i-grali doma z daleč najslabšo ekipo i prvenstva, S. Angelo Bo Triestini j uspelo končno osrečiti tudi večino! svojih navijačev, ki ji ne sledijo, ko igra na tujem igrišču?
IZIDI 12. KOLA
PRIHODNJE KOLO (13. 12.) Alessandria - Trento, Empoli -Treviso, E’orli - Padova, Vicenza • Sanremese, Mantova - Modena, Monza - Rhodense, Parma - Fano, Piacenza - Atalanta, Triestina - 3. Angelo.
Cruyff navdušil
Po večletnem premoru je nizozemski nogometni as Johann Cruyff v soboto ponovno igral prvenstveno tekmo za svoj prvi klub, Ajax iz Amsterdama.
Cruyff je s svojo igro navdušil številne gledalce, ki so do zadnjega kotička napolnili amsterdamski stadion. Dosegel je prvi gol za svojo ekipo, ki je zmagala s 4:1, posredoval pri drugih zadetkih in s svojimi podajami ustvaril vrsto priložnosti za gol.
Luis Cesar Menotti bo po zaključku svetovnega nogometnega prvenstva 1982 zapustil vodstvo argentinske državne reprezentance. Izjavil je, da je to delo zanj prenaporno in se bo raje posvetil proučevanju športnih vprašanj, postal pa bo tudi sodelavec raznih športnih revij.
Jadran dragi
Derbi kola Fornaciariju, ki je zanesljivo sam prvi na lestvici - Jadranovci v soboto v Bočen
Po 7. kolu košarkarskega prvenstva v C-I ligi je slika jasnejša.
Na dlani je namreč, da lahko že razdelimo udeležence te lige v dve kakovostni skupini. Verjetno, šest e-kip (točno polovica) se bo borilo za prestop v višjo ligo, ostalih šest pa za obstanek.
Po dosedanjih nastopih ostaja glavni favorit za prestop v višjo ligo E’ornaciari iz Reggio Emilie, ki je prav v tem kolu premagal še moštvo Autopiu iz Padove in tako potrdil, da je povsem zasluženo sam na vrhu prvenstvene razpredelnice.
Po porazu košarkarjev iz Padove je seda j Jadran zopet na drugem
IZIDI 7. KOLA
Jadran - Interspar	94:73
II Mobile - Pachera	91:92
Fornaciari - Autopiu	1C8:89
Lido - Fiamma	66: tri
Canella - Vigor	86:72
Vicenza - Sitip Bergamo 85:74 LESTVICA
Fornaciari Reggio Emilia 14; Jadran Trst, Autopiu Padova in Pachera San Bonifacio 10; Fiamma Bočen in Canella San Dona 8; Vicenza 6; Sitip Bergamo, 11 Mobi’e Codroipo, Interspar Sarmeola in Vigor Treviso 4; Lido Benetke 2. PRIHODNJE KOLO (12.12.) Fiamma - Jadran (v Bocnu ob ...	.. v. , . ,	..	20.30); Sitip - Canella; Fornaciari -
mestu lestvice. Nasi košarkarji so Pachera: Interspar - Vicenza; Vi-
Posnetek s sobotne tekme Jadran - Interspar
v soboto brez večjih težav premagali ekipo Intersparja iz Sarmeole, ki je. v Trstu povsem razočarala. Sploh se poraja vprašanje, kako je lahko ta ekipa doslej osvojila kar dve zmagi.
V prihodnjem kolu čaka naše košarkarje dokaj težka naloga. V soboto bodo namreč gosto vali v Bocnu, kjer se bodo spoprijeli z zelo neugodnim nasprotnikom, z moštvom Fiamme.
0Miiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiii«Miiii»iiniiiinii«iiifiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiii»iiiiiiiii»iiMiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiMi«iiiiiii»iii»iii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»ii»niiiiiiim!u»iinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi»iiiiiiiiimmiimiiiiuiiiiiiii..r
Z našo mladinsko atletiko smo lahko zadovoljni
Atalanta - Alessandria	2:0
Fano - Mantova	1:0
Modena - Empoli	3:1
Padova - Piacenza	2:0
Rhodense - Vicenza	1:1
S. Angelo - Parma	0:0
Sanremese - Forli	0:0
Trento - Triestina	0:2
Treviso - Monza	1:0
LESTVICA
Padova 19; Monza. Atalanta. Mo-,r .	dena 17; Vicenza 14; Triestina 13;
po la. minutah ze vodili Rhodense, Treviso. Trento 12; Fano
letknmn Maciiftna S (pni jj. For]i parma	Man.
tova 10; Alessandria, Sanremese 9;

dila ples* pp želji*
•mu mi n n m mn miiihi. >n
KOŠARKA
Afe.sšancfna tekmo manj.
Jadranka Čulav (Bor) je med deklicami B-kategorije najhitrejša v deželi
O tekmovalnem uspehu atletske mladinske ženske vrste Bora smo že poročali. Pametno se nam zdi, da temu uspehu in celotni domači mladinski atletiki damo tudi pravo vrednost v sklopu tržaške, pokrajinske
in S. Angelo imata in d6?čW’'štVžiHiosti. Namen tega
naj bi bil izogniti se precenjevanju j delež ponovno zdrknil pod 20%. To
nekaterih dosežkov in tako omiliti i pomeni, da so tudi odstotki glede kasnejša morebitna razočaranja ob moči naših društev v Trstu dejan-
preverjanju dejanskih rezultatov.
V zadnjih sedmih letih dosežene rezultate v pokrajinskem in deželnem obsegu smo zato strnili v pregled, ki ne navaja le tehničnih rezultatov, temveč odstotke, ki ob spreminjanju tekmovalnih sistemov, verodostojneje prikazujejo razmerja moči.
Zgolj v tržaškem pokrajinskem obsegu smo v poštev vzeli predvsem slovenska društva in tista, ki so na »domačem trgu* najbolje prisotna.
Gole številke pokrajinskega značaja popolnoma spremenijo svojo vrednost v deželni stvarnosti, ki je za Trst v glavnem neugodna. Neugodna je predvsem v moški konkurenci, ki stalno izgublja svojo moč v primerjavi z goriškimi in furlanskimi društvi. Delež tržaške mladinske atletike v deželnem merilu je npr. 1. 1975 znašal 27,6 ;, 1. 1977 že 20,9%, 1. 1979 samo 15.9%, lani pa ponovno 21,7%. Letošnji izidi niso še dokončno izračunanir<v»njotn».pa bo
iiiMiiiHtinHfniiiiiiMifiihMilHiiiiiifiiiniiiiiiiiHnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniittiiiiiiiMiiinimiliiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiittiMiitiiiiimMimiiiimiuiiiiiiimiMimiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiliiiiiiitiliiii
V PRVEM POVRATNEM KOLU PRVENSTVA A-2 LIGE
ITALIJANSKI POKAL
Roma - Inler
Danes popoldne se bosta v Rimu Roma in Inter pomerila v prvi tekmi četrtfinala italijanskega pokala za profesionalna moštva.
Tekma bo nedvomno zanimiva, saj se bo Roma skušala oddolžiti za po laz, ki ji ga je 22. novembra v prvenstveni tekmi zadal Inter (3:2).
Goričani zmagali doma, pričakovan poraz Tržačanov
San Benedetto je brez težav odpravil skromno peterko Stelle Azzurre - OECE izgubil v Brescii
MEDHEŽELNA LIGA
Pro Gorizia povečala prednost
Pro Gorizia - Sommacampagna 3:1 (2:0)
PRO GORIZIA: Colavetta, Comis-so. Marassi, Zanetti, Sabbadin, Laz-
San Benedetto - Stella Azzurra 95:76 (49:33)
SAN BENEDETTO: Biagi 3, Va-lentinsig 10, Turel 4, Jones 21, Sli-ligoi, Paleari 10, Ardefssi 14. Pie-ric 10. Mayfield 23. Delli Santi.
STELLA AZZURRA: Mašini 4, Roda 6, Terrv 22, Cardarelli, Pa-store 4, May 13. Carraria 2, Gnal co 16, Caporuscio, Selvaggi 9.
SODNIKA: Tallone in Salmoira-ghi iz Vareseja.
PM: San Benedetto 15:20. Stella Azzurra 18:27.
Šibka Stella Azzurra iz Rima ni predstavljala velike orepreke za San Benedetto, ki ie po tesnem porazu v Brescii osvojil nov par točk. Srečanje ni bilo posebno zanimivo, čeprav so gostje skušali dati vse cd sebe. da bi zaustavili očitno premoč domačih. To iim je uspelo le v prvih minutah srečanja, nato na so Goričani predvsem po zaslugi Jonesa naglo povečali prednost in v 15, minuti vodili celo s 40:20.
Tudi v drugem polčasu se po-
tek srečanja ni spremenil. Med posamezniki bi pri San Benedettu o-menili Ardessija, Pierica in seveda oba Američana, medtem ko so med gosti igrah dobro Terry, Gualco in Selvaggi.
. M. M.
Cidneo - OECE 93:79 (49:38)
CIDNEO: Abernethy 26, Pietkie-wicz 12, Costa 19, Solfrini 14, Mot-ta 12, Marušič 10, Fcssati, O. in M. Pedrotti, Rosadini.
OECE: Abromaitis 28, Ritossa 7, Valenti 8, Meneghel, Tonut 16, Sco-lini 4, Čuk 2, Robinson 14, Pecchi in Floridan.
Ni nobenega dvoma, da za OECE pomeni Bertolotti veliko, toda ne toliko, da bi Tržačani pričeli srečanje s Cidneom tako slabo. Prav sam začetek srečanja je pokopal vse u-pe Lombardi.jevi ekipi, saj je bil rezultat po samo 5 minutah igre 14:4 To je bilo Tržačanom v nadaljevanju usodno, pa čeprav so se gostje v začetku drugega polčasa približali samo na pet točk razlike 55:50.

ATLETIKA
ZELO OSTRA KONKURENCA
De Castelli maraton «Fukuoka»
FUKUOKA - Avstralski atlet, l-ilijanskega porekla Roberta De Ca-ella je zmagovalec mednarodnega laratonskega teka v japonskem me-;u Fukuoka. Progo 42 km 195 m s pretekel v času 2 uri. 8 minut in 1 sekund, kar je sekund počasne-
•	od zmagovalca letošnjega mara >na Alberta Salazarja, ki je to izid no težko progo pretekel doslej ajhitreje. Kot je znano, pri mara-mu se uradno ne priznava svetov-ega rekorda, ker imajo proge po vetu povsem različno konfiguracija i so doseženi časi precej različni. Tudi drugouvrščeni domačin Ito in jegov rojak šigeru sta bila izred-o hitra.
Za veliko presenečenje pa je prav otovo poskrbel Italijan Gianni Po-, ki je progo pretekel v 2.UT9” in iko izboljšal najboljši italijanski osežek, ki ga je na enaki progi osegel Cindolo leta 1975. Da so te-ači dosegli tako dobre čase, e lorajo zahvaliti prizadevnemu A-leričauu Bjorklundu, ki je diktiral (redno oster tempo kar 25 km. To
*	napravilo med 117 maratonci iz 4 držav dobro selekcijo, med kate-imi je bil žrtev tudi dvakratni o-mpijski zmagovalec Cierpinsky (N >R), ki je celo odstopil; Omeniti pa
velja, da je vzhodni Nemec nastopil poškodovan
VRSTNI RED:
1.	De Castella (Avstral.) 2.8T8”,
2.	Ito (Jap.) 2.9'37", 3. Šigeru (Jap.) 2.10’ 19”, 4. Poli (It.) 2.UT9”, 5. Takeši (Jap.) 2.11'29'\ 6. Bjor-klund (ZDA) 2.11’35”, 7. Persson (Šve.) 2.12T9”,	8. Kotov (SZ)
2.12’25".
•Pelerin* Bousterju
PARIZ — V okolici glavnega mesta Francije je bil mednarodni kros.
na katerem so nastopili nekateri znani atleti.
Presenetljivo prvo mesto je osvojil domačin Radhouane Buoster, sicer alžirskega porekla, ki je prehitel Puttemansa in štirikratnega svetovnega rekorderja Rona. Slednji pa je napravi hudo napako, ker je-.predčasno sprintal, saj so ga prehiteli kar trije, kar so mu pošle moči. Italijan Ortis je bil stalno z vodečmi. toda skozi cilj je pritekel kot deseti s 34 sekundami zaostanka.
Jjiochi
yport
VSE IA ŠPORT IN PROSTI ČAS SESLJAN (Center)
V nadaljevanju pa je bilo nemogoče pripraviti presenečenje, ker je gostom povsem odpovedal met. To pa je pri košarki obenem tudi vse. Obenem pa velja poudariti, da niti Robinson ni zaigral, kot je bilo od njega pričakovati in je v resnici tudi sposoben.
IZIDI 14. KOLA Cidneo - OECE	93:79
Latte Matese - Rapident 108:87 Lazio - Napoli	71:81
Livorno - Tropic	73:70
S. Benedetto - St. Azzurra 95:76 Sapori - Svveda	71:65
Sacramora - Honky	71:73
LESTVICA
Cidneo Brescia 26; Libertas Livorno in San Benedetto Gorica 22; Tropic Videm 16; Matese Caserta, Rapident Livorno, OECE Trst in Honky Fabriano 14; Sapori Siena 12; Sacramora Rimini, Lazio in Šveda Vigevano 10; Stella Azzurra in Napoli 6.
PRIHODNJE KOLO (13.12.) Honky - San Benedetto, OECE -Lazio, Tropic - Cidneo, Napoli -Latte Matese. Stella Azzurra - Sapori Siena, Svveda - Libertas Livorno, Rapident - Sacramora.
MOČ TRŽAŠKIH		DRUŠTEV V ODSTOTKIH					
		MOŠKI					
	1875	1976	1977	1978	1979	1980	1981
Bor	5.9	3.6	7,1	16,1	11,3	15,2	18,7
Adria	—	2,0	0,9	3,7	13,9	20,9	14,9
CSI	39,0	36,6	54,1	36,1	15,3	(*)	10,4
S. Giacomo	13,5	13,5	21,9	29,3	15,9	15.9	23,6
Prevenire		—	—	—	28,3	(*)	22,9
CSI Prevenire	—		—	—	—	—	36,3	
(*) CSI in	Prevenire sta leta 1980 nastopala				skupno		
		ŽENSKE					
	1975	1976	1977	1978	1979	1980	1981
Bor	10,7	2,1	4,7	2,0	11,9	14,1	26,7
Adria	—	—	—	—	—	0,7	1,8
CSI	23,4	33,4	28,5	21,9	5,8	(*)	6,6
Edera	10,5	20,9	27,4	24,5	29,7	23,1	26,3
SGT	19,6	16,6	12,5	23,0	22,8	10,8	15,7
(*) CSI in Prevenire sta		leta	1980 nastopala		skupno		
Opomba: v	razpredelnici je navedenih			le nekaj društev			
PRVENSTVO A -1 LIGE
Kičanovic poškodovan Presenečenje v Brindisiju
V prvem povratnem kolu košarkarskega prvenstva A-l lige je prišlo do velikega presenečenja. Zadnje-uvrščeni Bartolini je namreč v Brindisiju zasluženo premagal državnega prvaka, moštvo Squibb iz Cantuja.
Na vrhu lestvice sta tako ostali le dve peterki: Scavolini in Berlo-ni. Košarkarji iz Pesara so doma zanesljivo premagali Bancoromo, čeprav so že od pete minute ostali brez svojega najboljšega košarkarja Kičanoviča (poškodba gležnja), tu-rinski Berloni pa je doma odpravil beneško Carrero.
IZIDI 14. KOLA
Scavolini - Bancoroma		103:90
Bartolini - Squibb		90:86
Jesus -	Sinudyne	88:74
Fabia -	Billy	88:67
Cagiva	- Recoaro	77:73
Sole - Benetton		86:71
Berloni	- Carrera	96:65
LESTVICA
Berloni Torino, Scavolini Pesaro 22; Squibb Cantu 20; Fabia Rieti, Sinudyne Bologna 16; Recoaro Forli, Latte Sole Bologna 14; Carrera Benetke, Benetton Treviso, Billy Milano 12; Cagiva Varese, Bancoroma 10; Bartolini Brindisi, Jesus Mestre 8 točk.
PRIHODNJE KOLO (13.12.)
Benetton - Cagiva; Sinudyne - Ber-
loni; Squibb - Sole; Bancoroma -Bertolini; Carrera - Scavolini; Recoaro - B’abia; Billy - Jesus.
sko razvrednoteni, ko jih postavljamo v deželni okvir.
Bistveno različno je stanje pri dekletih, kjer ima tržaška pokrajina še vedno znatno moč. Delež Trsta v deželnem merilu je bil tako 1. 1975 40,3%, 1. 1977 33,5%, lani pa je dosegel 39,3%. Za letošnjo sezono dokončnih rezultatov še ni, odstotek pa se bo po vsej verjetnosti ponovno dvignil preko 40%. To pomeni, da so ženski dosežki našiii društev v deželnem merilu približno dvakrat boljši od moških.
Na «tržaškem trgu» je že dve leti precej huda kriza med italijanskimi društvi, ki imajo vsa po vrsti izredno šibka vodstva ali pa izredno šibek tehnični kader. San Giacomo ima npr. izredno mobilizacijsko moč, vendar nobene tehnične službe in atleti se iz tega kluba skoraj v celoti porazgubijo. CSI je imel tradicionalno v nekaterih nižjih srednjih šolali neomejene možnosti črpanja, z ustanovitvijo kluba .KneAMfure pa se je ta možnost bistveno skrčila, CSI je tako zašel v krtafealpteri ni videti še izhoda. Po dragi.nitratu je Pre-venire usmerjen le na vzgojno dejavnost in svojih mladih ne usmerja v agonizem. Ginnastiea Triestina, nekdaj pojem športa v Trstu, je brez strokovnega kadra, enako pa velja tudi za Edero. Obe skoraj v celoti izgubita vse svoje mlade atletinje.
Slovenska atletika, ki samo neposredno črpa svoje moči iz naših šol, se izredno dobro brani in bi dosegla naravnost izredne uspehe, če bi imela direktno pomoč vseh profesorjev telesne vzgoje. V novi sezoni se nam obeta nekoliko težje
obdobje, ker ni še jasno, koliko mladinskega »človeškega materiala* bodo lahko »predelali* naši trenerji. Jasno je namreč, da je dejavnost usmerjena tudi na razvoj kakovosti, kar pomeni, da trenerji ne bodo mo-gii skrbeti istočasno za kakovost in za vzgojo novih (tako številnih) vrst, ki bi ponovile letošnje uspehe.
Bruno Križman
Podvig D. Šurbeka
VAXYo — Mednarodno namiznoteniško prvenstvo Skandinavije je prineslo jugoslovanskemu namiznemu tenisu izreden uspeh.
V ekipnem tekmovanju sta Šur-bek in Kalinič premagala LR Kitajsko s 3:2. Res je. da so Kitajci nastopili s pomlajeno ekipo, vseeno pa je to izreden uspeh. Ista dva i-gralca sta bila prva v dvojicah s. tem, da sta premagala madžarski par Jonyer - Gergely, pri posameznikih pa je Kitajec Jiang Jialiang premaga) -neuničljivega Jugoslovan na s 3:0.
gor - 11 Mobile; Autopiu - Lido.
BALKANSKO PRVENSTVO
Jugoslavija zadnja
SOFIJA — Pomlajena reprezentanca Jugoslavije .je na balkanskem košarkarskem prvenstvu v Sofiji o-svojila poslednje mesto brez točke. Prvič pa je na tem prvenstvu sla-rila končno zmago Turčija.
IZIDI »PLAVILI*
Grčija - Jugoslavija 90:77: Turčija - Jugoslavija 93:81; Romunija - Jugoslavija 98:89; Bolgarija A -Jugoslavija 90:87.
KONČNA LESTVICA
1.	Turčija 8; 2. Bolgarija A 4: 1. Grčija 4; 4. Romunija 4; 5. Jugoslavija 0. (nb)
BOKS
PRIJATELJSKO SREČANJE
Jugoslavija - ZDA brez zmagovalra
NOVI SAD — Prijateljsko bok sarsko srečanje amaterskih reprezentanc Jugoslavije in ZDA se je končalo z neodločenim izidom 12:12.
Skoraj vsi dvoboji so bili zelo zanimivi. nekateri pa so se končali s spektakularnimi k.o.
NOGOMET
RIO DE JANEIRO — V krogih brazilskega nogometnega kluba Co-rinthians iz Sao Paula vztrajno kroži vest. da bo sloviti napadalec Socrates (ki je tudi zdravnik) prestopil k Napoliju. Ta naj bi bil jzapggtoigavljen plačati pet mill-
Borova atletinja
Umari sodi v sam deželni
vrsti panog

ATLETIKA
NEDELJSKI KROS V DOLINI
ADRIEVCI PRIJETNO PRESENETILI
Osvojili so tri zmage - Danes Adriin kros v Lonjerju (start ob 9.00)
V nedeljo je bil v Dolini prvi od treh krosov, ki jih prireja tržaški klub »Gentlemen* za 5. troiejo «Cross - Country». Poleg tega krosa bosta še dva (v Bazovici in na Padričah).
Letošnja izvedba je že v nedeljo dosegla rekordno udeležbo, sai se je v raznih kategorijah zvrstilo na startu skoraj 100 tekmovalcev. Svojevrsten rekord je opravila tudi lonjerska Adria, ki ie na startu predstavila 12 atletov, od katerih je kar trem uspelo zmagati v svojih kategorijah. Najprej je v kate goriji deklic prepričljivo zmagala Marisa Viller, ki je obenem dosegla tudi zanimiv čas. glede na naporno progo. Za popolno zmagoslavje adrievk sta nato poskrbeli še Tanja Kakovič in Lara Milano, ki sta pristali na drugem oziroma tretjem mestu, a njimi je v starejši ženski kategoriji nepričakovano sia vita zmago Nadja Milano Med moškimi pa ie v C kategoriji (od 41 do 50 let) zmagal Girolamo Bonan-no. ki sicer že od samega začetka tovrstnih tekmovanj žanie zmago za zmago. Končno bi omenili ie
zelo dobri drugi mesti Marka Sakside med dečki in Karla Bonanna v A kategoriji (od 30 let) ter tret.ie mesto Flavia Milano v B kategoriji (od 31 do 40 let).
IZIDI:
DEKLICE (1.400 ra); 1. Marisa Viller (Adria) 611”; 2.'Tanja Kakovič (Adria) 6’30"; 3. Lara Milano (Adria) 6’33”.
SENJORKE (1.400 m); 1, Nadja Milano (Adria) 6 29”.
DEČKI (1.400 m): 1. S. Cilicar (Marathon) 4’53"; 2. Marko Saksida (Adria) 5’27”; 8. Daniele Gia-comini 6’02”; 9. Ivan Komar 6’08"; 12. Davin Milano (vsi Adria) 6’li”.
ČLANI KAT. «A» (5.000 m): 1.
G.	Ceschia (Ped. Triestino) 16’22";
2.	Karlo Bonanno (Adria) 16213”; 4. Fabio Ruzzier (Adria) 17'21”.
ČLANI «B»: 1. M. Cotterle (Marathon) 15’42”; 3. Flavio Milano (Adria) 18T5".
ČLANI «C»: 1. Girolamo Bonanno (Adria) I7T5”.
ČLANI »D»: 1. A. Cerasari (ACT) 16’52”.
Seda.i čaka lonjersko društvo drugi napor, tokrat organizativni, saj
bo danes ob 9.00 v Lonjerju pokrajinski kros za vse kategorije, na katerega .je Adria povabila vsa društva, ki gojijo to disciplino. Po dosedanjih zagotovilih, bi se moralo današnjega tekmovanja udeležiti okoli 200 tekmovalcev, saj je za vse to zadnja »generalka* pred pričetkom uradnih tekmovanj, od katerih bo prvo že v nedeljo, 13. t. m. v Gorici. Upamo, da bo vreme naklonjeno organizatorju, da bodo poleg tekmovalnih lahko dosegli tudi organizacijski uspeh.
R. F.
OLIMPIJSKE IGRE
Ol v Los Angelesu In TV
SARAJEVO — Mednarodni olimpijski odbor je na svojem zasedanju v Sarajevu odobril pogodbo o ekskluzivnosti prenosa losangele-ških olimpijskih iger preko evrovi-zije. Evropska radijska in televizijska zveza bo plačala za ta prenos 20 milijonov dolarjev in med 31 državnimi televizijskimi družbami, ki bodo prenašale te igre, bo tako tudi RAL
NOGOMET
Strelci razpoloženi Dvojica na vrhu
Po 13. kolu italijanskega drugoli-gaškega prvenstva se je na vrhu lestvice Vareseju »pridružila* Ve-' rona. Na tretjem mestu .je trenutno Catania. Presenetljivi Cavese nadaljuje z dobrimi nastopi.
V tem kolu so bili strelci zelo razpoloženi, saj so dosegli kar 23 zadetkov.
IZIDI 13. KOLA
Cavese - Spal	3:1
Cremonese - Lecce	2:1
Foggia - Reggiana	2:1
Lazio - Pescara	1:0
Palermo - Piša	2:2
Perugia - Sanbenedettese	3:0
Pistoiese - Catania	1:1
Sampdoria - Bari	1:1
Varese - Brescia	1:1
Verona - Rimini	3:1
LESTVICA
Verona. Varese 17; Catania 10; Lazio, Sampdoria, Cavese 15; Piša. Perugia 14; Palermo, Lecce, Fog-gia, Pistoiese 13; Sambenedettese, Rimini 12; Reggiana. Cremonese, Spal 11; Brescia 10; Pescara 8.
PRIHODNJE KOLO U3.12.)
Bari - Cavese, Brescia - Palermo, Catania - Lecce, Lazio - Piša, Pescara - Cremonese, Pistoiese -Verona, Rimini - Spal. Sampdmia - Reggiana. Sambenedettese - Fog-gia, Varese - Perugia.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE
V SMUKU ZA SVETOVNI POKAL
KLAMMER NEPRIČAKOVANO PRVI
V Val cTIseru je postavil novi rekord proge - Današnji zenski smuk je odpadel, moški slalom pa bo v Aprici
VAL D’ISERE — «Kaiser Francz» je v nedeljskem smuku za svetovni pokal v Val d’Iseru presenetil vse poznavalce tega športa. Lahko bi rekli, da je Klammer »vstal od mrtvih*. Izvedenci so ga namreč že zdavnaj odpisali, saj 'je svojo zadnjo zmago dosegla (prav na tej progi) leta 1977, ko je tudi postavil novi rekord proge. Toda v nedeljo je ta svoj desežek s še izboljšanim rekordom proge spet popravil in tako potrdil, da prihaja ponovno v odlično formo.
Smuk sam je bil praktično domena Avstrijcev in Švicarjev (ob «so delovanju* Kanadčanov), medtem ko so vsi ostali krepko zaostajali.
Med Italijani je bil najuspešnejši Giardini, ki je osvojil 23. mesto, med Jugoslovani pa Puhal, ki pa je bil šele 66.
Lestvica tega smuka je bila taka: 1. Klammer (Av.) 2’05”22, 2. Miiller (Švi ) 2’05”43, 3. Biirgler (Švi.) 2’05”63, 4. Podborski (Kan.) 2’5”70. 5. Read (Kan.) 2,06"09, 6. Virnsberger (Av.) 2’06”29, 7. Resch (Av.) 2’06”45, 8. Weirather (Av.) 2’06”48, 9. Pfaffenbichler (Av.) in Meli (švi.) 2’06”72 itd.
Giardini ie imel čas 2’08”62, Puhal pa 2T4"04.
Naj navedemo kot zanimivost, da je v svetovnem pokalu tokrat prvič startal tudi temnopolti smučar. To je bil predstavnik Senegala, katerega nastop pa je sodil bolj h koreografski pestrosti prireditve, kot pa k tekmovalnemu delu.
Ker nad vsem področjem Val d’I-sera močno sneži, včeraj niso mogli opraviti uradnih «no stop* vo-žehj za ženski smuk v okviru .svetovnega pokala Ta smuk, ki bi moral biti danes so zato odpove dali Spored svetovnega pokala pa bo v tem tednu tak: danes bo veleslalom v Aprici pri Sondriu za moške. Jutri bodo moški spet star-tali in sicer v Madonni di Campi-glio, kjer bo slalom, ženske se bo do spet pognale med vrata v če trtek v Pili pri Vercelliju, kjer bo veleslalom. Nedelja pa je rezervirana za moške, ki bodo imeli v Grodnu (Val Gardena) zopet smuk.
Doslej so tako zaradi slabih vremenskih razmer odpadla že tri tekmovanja za svetovni pokal.
Dve tekmi za svetovni pokal bosta v tem tednu tudi na Pianca-
Ulmu iiiiimi n n lunin mini m um m umu imunim
1.	—	1.	Mauvillon	1
2. Daspa di — ~ 1 *.	—	1.	Graffiato	2
2. Argol	X
3.	—	1.	Brughi	2
2. Garin	1
4.	—	1.	Finferlo	X
2. Naichebell	2
5.	—	I.	Egypt	2
2. Forlanino	X
6.	—*	I.	Encia	2
2. Boydita	1
KVOTE 12 — 16.423.000 lir 11 —	610.000	lir
10 —	58.000	lir
Cavese — Spal	1
Cremonese -r- Lecce	1
Foggia — Reggiana	1
Lazio — Pescara	1
Palermo — Piša	X
Perugia — Sambenedettese 1 Pistoiese — Catania	X
Sampdoria — Bari	X
Varese •— Brescia	X
Verona — Rimini	1
Trevisn L- Monza	1
Casertana — Paganese	X
Sangiovannese — Prato	X
KVOTE 13 — 3.251 200 lir 12 -	153.000 lir
vallu: v soboto in nedeljo bosta namreč tam na sporedu dva žensko slaloma.
HOKEJ NA LEDU
Visoka zmaga Jesenic
ORTISEI — V prvem srečanju tekmovanja za evropski hokejski pokal so Jesenice, jugoslovanski državni prvak, v Ortiseju premagale italijanskega prvaka Gardeno s 7:0.
Povratna tekma bo na sporedu že danes.
ROKOMET
LIZBONA — V finalno kolo svetovnega mladinskega rokometnega prvenstva so se uvrstile NDR, Jugoslavija, ČSSR, Danska, Švedska in Francija.
Italija se bo borila za uvrstitev od 9. do 16. mesta.
BOKS
Antuofermo se je poslovil
NEW YORK — Italijansko-ameri-ški boksar Vito Antuofermo, bivši svetovni prvak srednje teže, je u-radno napovedal svoj umik iz aktivnega športa. V svoji 54 nastopih je dosegel kar 46 zmag.
NOGOMET
Kuwajt v Španiji
KUVVAJT — Tudi Kuvajt se je uvrstil v finalno kolo svetovnega nogometnega prvenstva 1982. V azij-sko-oceanski skupini je osvojil prvo mesto, pred Kitajsko, Novo Zelandijo in Saudsko Arabijo.
NOGOMET
V NEDELJSKEM 12. KOLU DRUGE AMATERSKE LIGE
V v
KRAS PRESENETIL PROTI DRUGOUVRŠČENEMU C. E. PRISC0
Primorje se je prebilo kar na 5. mesto - Za Zarjo spet usodne zadnje minute - Breg klonil prvemu na lestvici
Čampi Elisi Prisco — Kras
0:1 (0:1)
ČAMPI ELISI: Fornasaro. Co-zman (v T. min. d.p. Ritossa), Suerzi (v 43. min. d.p. Urizzi), Fantina, Iurincich, Marinelli, Cristofa-ro, Petri, Belic, Pugliese, Rugget-ti, D’Aloia.
KRAS: Paulin, D. Škabar, Gu-lia, Puntar, Sugan, Vascotto. Olivo, Salice. Ferfolja, Blažina (v 12. min. d.D. Terčon), Lanza (v 35. min. d.p. A. Škabar).
STRELEC: v 2. min. G. Ferfolja.
SODNIK: Toselli iz Krmina.
Po številnih razočaranjih, ki so jih rdeče-beli pripravili v letošnjem prvenstvu, so krasovci tokrat igrali res preudarno in premišljeno ter osvojili celotni izkupiček.
Po predvidevanjih bi tekma morala biti težka, saj .je nasprotnik Krasa v tem prvenstvu utrpel le en poraz in bi potemtakem točka po-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiimiiiiifiiiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiuimiiiiiiiiiiiiiiinaniiiitiiiiiiHiniiig
NOGOMET
V 1. AMATERSKI LIGI
Dragoceni točki za Križane
Ze danes pa bo Vesna igrala zaostalo srečanje z Isonzom
Vesna - Ronchi 2:1 (1:1)
VESNA: Savarin, Purič, Schetti-ni, Peresutti, Pribac. Zucca, Ger mani, Pipan, Košuta. Candotti (v 87. min. Sodomaco). Kostnapfel.
RONCHI:	Quattrocchi. Novelli,
Sfiligoi, Codro, Brandolin, Furlan, Fontanot, Casagrande, Longo, Fra-giacomo, Gergolet.
STRELCI: ir 20. min. Sfiligoi, v 33. min. Sfiligoi (avtogol), v 76. min. Candotti.
Vesna je proti zadnjeuvrščeni e-kipi iz Ronk dosegla zlata vredno zmago. Obveljal je torej pregovor, ki pravi, da je novi trener zmagovalec. Novi trener Finotto je namreč takoj popeljal ekipo do zmage in igralci so pod njegovim vodstvom igrali kot prerojeni.
Že od samega začetka so se vrgli v boj s tako vnemo, da so takoj spravili nasprotnika v težave. Toda v 20. min. «mrzla prha*: gostje so iz kota povedli s Sfiligoiem, ki je bil v kazenskem prostoru najvišji in je premagal zanesljivega Savari-na. Križani pa niso popustili in so kmalu zatem remizirali. Germani je 'streljaL^Dt, -Kftligeiirse. je žoge nesrečno dotaknil in ukanil lastnega vratarja. Po remiju je Zucca z izrednim prostim strelom zadel prečko in tako se je polčas končal pri neodločenem izidu.
V drugem polčasu je postala igra zelo nervozna in sicer negotovi sodnik je imel polne roke dela. V tem obdobju je skušala Vesna priti do zmage, toda puščala je gostom veliko prostora, v napadu, tako da so bila kriška vrata stalno v nevarnosti. V 31. min. pa gol, ki je dal Vesni tako zaželeno zmago: Pipan je podal na sredino, najspretnejši je bil Candotti, ki je potisnil usnje na dno mreže. S tem je bilo tekme praktično konec.
Že danes pa čaka Vesno zaostala tekma s prvouvrščenim Isonzom iz Turjaka. Prepričani smo, da bo fantom uspelo priti vsaj do točke, toda pokazati bodo morali izredno požrtvovalnost.
Fabio
, Osrednja tekma Tl.kola med vodečim Isonzom iz Turjaka in Palmanovo se je končala z zmago Ison-za, ki je tako potrdil, da je res solidna enajsterica in da popolnoma zasluženo vodi na lestvici.
Do sprememb pa je prišlo tudi na spodnjem delu lestvice. Kriška Vesna ' je pod vodstvom novega tre nerja Finotia prišla do pomembne
zmage (tretje v tem prvenstvu). S tem uspehom se položaj na lestvici za Vesno, ki ostaja na 14. mestu, v bistvu ni spremenil. Sangiorgina je namreč zmagala, ker pa sta Mug-gesana in Lignano zgubili, se jim je Vesna približala, istočasno pa se oddaljila od Fortituda in	Ron-
chija. Vesna mora danes popoldne igrati zaostalo tekmo z vodečim Isonzom in čeprav se vsi zavedajo moči nasprotnika, vlada v taboru «plavih» po nedeljski zmagi	opti-
mizem.
IZIDI 12. KOLA Vesna - Ronchi	2:1
Lucinico - Fortitudo	2:1
Portuale - Gradese	3:1
Torviscosa - Sovrana	0:2
Muggesana - Sangiorgina	0:1
Is. Turriaco - Palmanova	1:0
Costalunga - Lignano	3:0
S. Giovanni - S. Canzian	1:3
LESTVICA
Is. Turriaco 20, Lucinico 16, Costalunga 15, Palmanova in Portuale 14, Sovrana in S. Canzian 13, S. Giovanni, Torviscosa in Gradese 11, Sangiorgina 10, Lignano in Mugge-
sana 9, Vesna 8, Fortitudo 6, Ronchi 4.
DANES, 8.12. (zaostale tekme)
Vesna - Is. Turriaco, Lucinico -Muggesana, Torviscosa - S. Giovanni, Ronchi - Sangiorgina.
PRIHODNJE KOLO (13.12.)
S. Canzian - Is. Turriaco, Lucinico - Sovrana, Torviscosa - Vesna, Gradese - Fortitudo, Muggesana -Lignano, Palmanova - Sangiorgina, Ronchi - Portuale, Costalunga - S. Giovanni.	B. R.
KOŠARKA
Pokalne tekme
RIM — V tem tednu bo več evropskih pokalnih tekem, nekaj pa jih bo na sporedu že danes. Nastopili bosta tudi dve jugoslovanski in ena italijanska ekipa. V pokalu pokalov bodo Zagrebčani igrali proti angleški peterki Crystal Palače iz Londona, Sinudyne pa bo gostil izraelsko ekipo Hapoel. V Korače-vem pokalu pa bo Zadar doma nastopil proti Juventudu (Španija).
menila že lep uspeh. Gostje pa so tokrat pripravili največje presenečenje kola, ki jim bo dalo še nadaljnje moči pred današnjim zaostalim srečanjem v Repnu s homogeno ekipo San Marco, ki ima skupaj z Zarjo najboljšo obrambo prvenstva. Kras pa za Roianese-jem najslabšo.
Nedeljska tekma se je odlično pričela za goste, saj so že v drugi minuti povedli z zelo lepim zadetkom z glavo Ferfolje, ki je izkoristil Puntarjev predložek iz prostega strela.
V nadaljevanju so imeli domačini rahlo terensko premoč, toda Kraševci so bili v protinapadu mnogo bolj nevarni, njihova obramba pa .je s Škabarjem na čelu odlično odbijala vsak napad. Minuto pred končnim sodnikovim žvižgom so imeli domačini v protinapadu priliko. da izenačijo, vendar so pri strelu na vrata preveč zavlačevali in tako so rdeče-beli odnesli od Domja celo kožo,	Z. S.
Roianese — Primorje 1:4 (0:3)
PRIMORJE: Štoka (v 46. min. Babuder), G. Husu, Tomizza, Sa-mese, Zaccaria, Mikuš, Schipizza, Di Benedetto, Debernardi, Bortolot-ti, Novel (v 70. min. V. Husu).
ROIANESE: Paulatto, Berti, Cola-rich, Coccoluto, Coretti, Valvassori (v 46. min. Montecchio), Ferrante, Citta, Dotti, Catalan, Boccia.
STRELCI: v 8. in 30. min. Deber-nardi, v 28. in 85. min. Bortolotti, v 73. min. Catalan.
SODNIK: Torondo iz Vidma.
GLEDALCEV: 150
Proseško Primorje je tudi v nedeljo nadaljevalo serijo pozitivnih izidov, ki trajajo že devet kol. Prose-čani so namreč zasluženo in brez večjih težav premagali sicer šibko enajsterico Roianeseja.
Tekma se je kraktično odločila že v prvem polčasu, ko so rdeče-rume-ni takoj vsilili domačinom svoj tempo igre, popolnoma prevladovali po vsem igrišču in z lahkoto prišli tudi do treh res lepih golov, ki jih redkokdaj vidimo v amaterskih ligah.
Prosečani so torej tudi v tej tekmi dokazali svojo pravo moč, v primeru zmage v zaostalem srečanju z ekipo CGS, ki ga bodo rdeče-rume-ni odigrali danes, pa bi še izboljšali svoj itak dober položaj na lestvici.
H.	V.
Zarja — Campanelle 0:1 (0:0)
ZARJA: Puzzer, Žagar, Tognetti, Franko, Benčič, Križmančič, Fabio Ražem, Sossi, Lenarduzzi, Vojko Ra-žem, Damjan Fonda.
CAMPANELLE:	Rotta, Štokelj,
Grassi, Sinico, Famigliuolo, Zorzut, Mauri, Bon, Vascotto, Nessi, Ruz-zier.
STRELEC: v 83. min. Ruzzier.
Zarjam so doživeli drugi zaporedni nezasluženi poraz. Bazovci so bili skozi vso tekmo boljši od gostov, ki so se le občasno spuščali v protinapade, vendar niso nikoli resneje zaposlili domače obrambe.
V začetku se je tekma odvijala predvsem na sredini igrišča. Kmalu pa so Bazovci prevzeli pobudo in si ustvarili nekaj ugodnih priložnosti. Najlepša se je ponudila Lenarduzzi-ju, ki pa jo je po lepi akciji celotne ekipe tudi nerodno zapravil.
Zarja je še naprej silovito napadala in gol je takorekoč visel v zraku. Toda vratar Rotta je z nekaterimi izrednimi posegi vsakokrat rešil svoja vrata. V drugem polčasu se igra ni bistveno spremenila. Zarja je še naprej napadala in si ustvarila
priložnost za priložnostjo, toda Rotta je z izrednimi posegi vsakokrat rešil svoja vrata. Vse je torej zgledalo, da se bo tekma končala brez gola, ko je sodnik «nagradil» goste z «bo-žičnim darilom*. Spregledal je namreč, da je žoga prešla stransko črto. Vsi so se že ustavili, tako da je Ruzzier z lahkoto premagal Puzzer ja. Zaman so bili vsi protesti Bazovcev, ki so do konca tekme dobesedno oblegali vrata gostov, toda brezuspešno. Najboljša v vrstah Zarje sta bila tokrat Tognetti in Žagar.
BIG
Breg — Stock 1:2 (1:1)
STRELCA: v 3. min. Naldi, v 36. min. Vižintin (11-metrovka), v 55. min. Naldi.
BREG: Micor, Pinzin, Klun (v 67. min. Mondo), Peroša, Ražem, Dazzara, Žerjal, Vižintin, Strnad, Albertini, Samec.
STOCK: Zadel, Mersich, De Pel-legrin, Coslovich, Savron, Podgor-
Dvanajsto kolo je potekalo v znamenju premoči gostujočih ekip, ki so odnesle kar 11 do 16 točk na razpolago. Do edine zmage na domačih tleh so namreč prišle le Zaule. Na lestvici je prišlo do nekaterih sprememb, posebno na spodnjem delu, kjer je Roianese vse bolj osamljena, medtem ko ima m vrhu Stock kar tri točke prednosti.
Za presenečenje kola je vsekakor poskrbel Kras, ki je v gosteh z golom Ferfoglie zadal ekipi Čampi E-lisi drugi prvenstveni poraz. S tem uspehom je Kras seveda naredil lep korak naprej na lestvici.
Primorje je brez večjih težav pospravilo drugi par točk. Prosečani so namreč proti Roianeseju že po prvih 45 minutah igre zanesljivo vodili ter nato v nadaljevanju igrali bolj sproščeno, vendar so kljub temu zanesljivo zmagali.
Zadnje minute igre so bile ponovno usodne za Zarjo, katero je (kot prejšnjo nedeljo) oškodoval sodnik, ko ni videl žoge izven igrišča in prav v tej akciji so Campanelle prišle do zmagovitega zadetka. Vsi protesti Zarjanov so bili zaman in tudi zaključni napor ni obrodil sadov, saj je do konca manjkalo le nekaj minut.
Poraz je doživel tudi Breg, ki je sicer gostil solidni Stock. Ta poraz, ki je šesti v tem prvenstvu,
pa je potisnil »plane* v res nevaren položaj, saj so vse ekipe spodnjega dela lestvice tokrat izbojevale točke.
IZIDI 12. KOLA Zarja - Campanelle	0:1
Breg - Stock	1:2
Opicina - CGS	0:0
Libertas - Op. Supercaffe 1:1 Roianese - Primorje	1:4
Čampi Elisi - Kras	0:1
S. Marco - Domio	1:1
Zaule - Olimpia	1:0
LESTVICA
Stock 19. Čampi Elisi 16, Campanelle 15, CGS 14, Primorje, S. Marco in Zarja 13, Kras, Opicina in Zaule 12, Op. Supercaffč 11, Olimpia 10, Breg 9, Domio in Libertas 8, Roianese 3.
DANES. 8. 12. (zaostale tekme) Kras - S. Marco, CGS - Primorje.
PRIHODNJE KOLO (13. 12.) Olimpia - Roianese, Čampi Elisi -CGS, Opicina - Zarja, Stock - Kras, Libertas - Domio, Primorje - Op. Supercaffe, Campanelle - Breg, S. Marco - Zaule.
LESTVICA
NAJBOLJŠIH STRELCEV 10 golov: Naldi (Stock); 8 golov: Ciclitira (Stock) in Milanese (Zaule): 7 golov: Debernardi (Primorje); 5 golov: Ferfoglia (Kras), A-brami in Tesevich (CGS).
B. R.
nik, Beorchia, Punis, Ciclitira, Mcn-zoni (v 37. min. Furlan), Naldi (v 75. min. Cafagna).
SODNIK: Rossi iz Humina.
Nadaljuje se serija negativnih rezultatov nogometne enajsterice Brega. Če pa je bil prejšnjo nedeljo rezultat negativen zaradi izredno slabe igre vsega moštva, ne moremo tega trditi za poraz, ki ga je tokrat utrpela proti prvouvrščenemu Stocku. Brežani so namreč tokrat igrali dokaj prizadevno, na žalost pa so na nasprotni strani bili izkušeni igralci, ki so znali izkoristiti tudi najmanjšo napako v Bregovi obrambi.
Položaj ekipe je po zadnjih spodrsljajih seveda zelo kritičen. Želeti bi bilo, da se igralci bolj potrudijo, da z zagrizenostjo, odločnostjo, boljšo igro dosežejo povclj-nejše rezultate in privedejo ekipo na varnejše mesto na lestvici. Prav v teh trenutkih pa je potrebna še večja pomoč navijačev, ki so % svojo prisotnostjo vedno bili steber društva, da še z večjo vnemo in razumevanjem podprejo prvo moštvo Brega v teh kritičnih trenutkih.
Še kratka kronika nedeljske tek me. Brežani so že v 2. min. imeli izredno priložnost s Samcem, vendar je vratar njegov strel odbil na sami gol črti. Minuto zatem pa hladna prha: po močnem strelu Ci-clitir« je Micor odbil, med d verni Bregovimi obrambnimi igralci pa je do žoge prišel Naldi ter jo i glavo poslal v mrežo.
V	15. min. se je «izkazal» sodnik, ki je nepričakovano razvelja- \ vil avtogol Stocka. Po nekaterih čudnih odločitvah, da pomiri negodovanje Brežanov, je v. njihovo korist nerazumljivo dosodil 11-metrov-ko, s katero je Vižintin izenačil. '
V	drugem polčasu je zgledalo, da bo Breg reagiral, vendar so prav gostje znova' povedli in vsi posku si domače enajsterice, da izenači, niso rodili sadu.
Br
HOKEJ NA LEDU
Giovinazzo
A LIGA
— Paloma GO
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 9. t.m., ob 18. uri na sedežu, Ul. sv. Frančiška 20, seja komisije za namizni tenis.
mmmmmmmmurnm*......................................................n.,........mm................................................n.......,..«,,.,,«,,.,,..«.™.....,............................................................................................................................................................................“.......m...........
NOGOMET
V NEDELJSKEM 10. KOLU TRETJE AMATERSKE LIGE
Enajsterica iz Sovodenj sama na vrhu lestvice
Juventini obe točki, Mladost izenačila - Gaja skupaj z Aurisino in Giarizzolami na prvem mestu - Tretja zmaga za Primorca
Vermegliano — Sovodnje 1:2
(1:1)
SOVODNJE: Cabas, Pahor, Zea-ro, Marson, Kovic. Florenin, Šuligoj, Petejan, Butkovič, Milloch in Kodrič.
VERMEGLIANO: Fantuz, Mala-roda, Novati, Ferfoglia, Miceu, I.au-renti, Frittitta, Debianchi, Minius-si, Petenel, Rosin.
STRELCI: Frittitta v 20. min.. Kodrič v 40. min.. Butkovič v 65. min.
Nadaljuje se serija pozitivnih re zultatov sovodenjske enajsterice: v desetih kolih so belo-modri namreč zbrali kar 18 točk (8 zmag in 2 remija), v kar ie malokdo iz so vodeiijskega tabora upal pred za četkom prvenstva.
V nedeljo so Marsonovi varovanci gostovali v Romjanu pri tamkajšnji ekipi, ki trenutno zaseda spodnji del lestvice, čeprav je to borbena in agresivna enajsterica, ki utegne spraviti v težave marši
•m...........................mi...»milimi......................................................m..........................
KOŠARKA
DANES V PROMOCIJSKI LIGI
Zanimiv derbi Polet-Kontovel
V naraščajniškem prvenstvu pa bo s Kontovelom igral Jadran
V tem petem kolu bo danes na sporedu več zanimivih tekem, za has pa bo glavni dogodek slovenski derbi med Poletom in Kontovelom.
Polet — Kontovel
Danes bo na openskem Igrišču Prvi slovenski derbi med Poletom
Kontovelom, ki sta v dosedanjih tekmah povsem zadovoljila.
Katerokoli predvidevanje pa je *elo tvegano. Lahko rečemo samo t(>, da bo srečanje gotovo vseskozi »apeto.
Stella Azzurra — Bor
Borovci bodo ponovno igrali v 8°steh proti Steili Azzurri. ki sodi boljša moštva tega prvenstva. 'Plavi* se trenutno nahajajo v kri-z’- V današnjem srečanju so domačini nesporni favoriti, vsekakor
že en poraz naše vrste znatno Poslabšal njeno že itak slabo stanje Pa lestvici.
Košarkarska sekcija SZ Bor čestita Radi in Branku Lakoviču ob rojstvu malega
ERIKA
kateremu želi vse najboljše na življenjski poti.
IZIDI 4. KOLA Edera Časa del Frigo Milje -Polet	67:71
CUS - Kontovel	57:72
Don Bosco - Bor	80:68
NA GORIŠKEM
Dom Polisportiva Isontina 69:79
SPORED 5. KOLA Scoglietto GMT: Časa del Frigo ■ Barcolana; Ferroviario - Inter Milje: SGT CUS; Polet Kontovel; Don Bosco - Z&S Milje; Stella Azzurra Bor.
KADETI
V	četrtem kolu kadetskega prven stva imata tako Bor kot Sokol možnost zmagati. Borovi kadeti bodo igrali doma proti Interju 1904. Na brežinci pa bodo gostovali pri Aia bardi.
SPORED 4. KOLA Ferroviario B Don Bosco; Sco glietto - Ferroviario A; Bor - Inter 1904; Stella Azzurra Don Bosco A; Prevenire Inter Milje; Alabarda Sokol.
NARAŠČAJNIKI
V	nedeljo se je končal prvi del prvenstva za moštva, ki nastopajo v B skupini prvenstva naraščajni kov. V A skupini sta na sporedu še dve koli. Danes bo na Opčinah slovenski derbi med Jadranom in Kontovelom. Obe naši ekipi sta se brez točk in bo zato prav srečanje
med slovenskima predstavnikoma odločalo o zadnjem mestu na razpre delnici.
SPORED DANAŠNJEGA KOLA A SKUPINE
GMT - Don Bosco A; Jadran -Kontovel; Barcolana B Ferroviario; Libertas A - Don Bosco B. Počitek: Ricreatori.
Cancia
katero ekipo, kar .je tudi tokrat dokazala.
Domačini so namreč prvi povedli v polovici prvega nolčasa. Sovo-denjci so potem ostro reagirali, jih pritisnili v obrambo ter ustvarili številne priložnosti. V eni izmed teh je Šuligoj z močnim strelom izven kazenskega prostora zadel prečko. Pred počitkom je Kodrič, ki ie tokrat odlično zamenjal izključenega Gomjščka, izenačil po lepi podaji Šuligoja.
V drugem delu igre so Sovodeni-ci stalno imeli terensko premoč, vseskozi so napadali in spravljali domačine v težave, čeprav jih ie hudo oviralo razmočeno igrišče. Zmagoviti gol ie dosegel Butkovič v polovici drugega polčasa po le pem predložku Šuligoja.
Ob koncu tekme sta bila izključena Petejan in Milloch zaradi grobe igre in nešportnega vedenja. To bo seveda negativno vplivalo na naslednje nastope sovodenjske enajsterice, saj sta že Gomišček in To-mačič odsotna, prvi zaradi diskvalifikacije, drugi zaradi poškodbe.
P. I.
Mladost — Begliano 0:0
MLADOST: A. Gergolet, Bagon, Černič. Ul jan (D. Gergolet). L. Gergolet. Marizza (Vižintini, Semolič, E. Gergolet, Kobal, Belaminut, Ferletič.
Doberdobska Mladost ni šla preko neodločenega izida proti skromni, a izkušeni ekipi Begliana. V prvem delu srečanja smo bili Driča bledi predstavi, še posebno s strani domačinov.
Ekipa Begliana, za katero nasto najo v glavnem starejši izkušeni igralci, je s svojo odločno igro spravljala Kraševce v težave. V glavnem se je tekma odvijala na sredini igrišča, kjer pa so bili gostje v premoči. Domačini so več-
krat skušali priti do gola, vendar so le redkokdaj zaposlili vratarja Begliana.
V nadaljevanju se je slika na igrišču povsem spremenila. Dober-dobci so pritiskali na vrata Begliana in ustvarili številne priložnosti za zadetek, vendar je bila pot do gola težavna. Pred vrati Begliana pa je bil najnevarnejši Belaminut, edini v napadu, ki ie večkrat, vendar brez sreče, skušal priti do zadetka. Prav v zaključnih potezah pa je Belaminut no napaki obrambe zapravil izredno lepo priložnost. Na drugi strani .je srednji napadalec Begliana povsem sam v kazenskem prostoru poslal žogo na srečo Kraševcev v vratnico. Pravičen končni izid prav gotovo zadovoljuje oboje.
D. G.
Juventina — Azzurra 2:0
JUVENTINA: Businelli, Varacchi, Russo, Casarsa, Medeot, Ligovich, Radikon, Devetak, Klanjšček, Lauri, Tavčar (v 60. min, F, Russo).
STRELCA za Juventino: Radikon v 20. min. in Klanjšček v 35. min.
Po nesrečni tekmi v Krminu so Štandrežci dokazali, da so trenutno v neverjetni formi. Povsem so nadigrali nemočne Goričane in bi lahko zmagali še z večjo razliko. Najlepšo igro so domači kot po navadi prikazali v prvem polčasu. Našteli smo približno deset strelov na nasprotna vrata, katere pa je spretni vratar zaustavil.
Drugi polčas je bil zelo slab, bodisi zaradi hudo razmočenega igrišča, bodisi zaradi utrujenosti Štandrež-cev, ki so plačali netaktično igro iz prvega polčasa.
Kljub temu bi si Borghesejevi varovanci zaslužili še kakšen zadetek zaradi številnih učinkovitih protinapadov. Menimo, da bodo štandrežci, če bodo tako nadaljevali dosegli še
Naše odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih
Moška C-1 liga
Bor JIK Banka - Scatolificio 4 S Videm 2:3; CUS Trst - Vollev club 3:0: Intrepida Solaris Trst 1:3.
Lestvica: Solaris Trst 10: CUS Trst in Scatolificio 4 S Videm 6; Bor JIK Banka in Volley club Trst 4; Intrepida Fara 0.
Ženska C-2 liga
SKUPINA A
Julia - Volley club Trst 3:1; AUSA Pav - Rivignano 3:0; Sloga - AGI Gorica 3:0.
Lestvica: AUSA Pav Červinjan in Sloga 4; Rivignano in Julia Trst 2; AGI Gorica in Volley club Trst 0.
SKUPINA B
Colioredo - Kontovel 3:1; Fonta-nafredda - Breg 3:1; Vivil Dona tello 3:0.
Lestvica: Vivil Terzo d’Aquileia. Fontanafredda in Colioredo Pasian di Prato 4; Breg, Kontovel in Donatello 0.
Moška D liga
SKUPINA B
CUS Trst - Mobilcasa 3:2; Libertas Krmin - 01,ympia Gorica 3:2: Juventina - Italcantieri 3:2.
Lestvica: Juventina Štandrež 4; 01ympia Gorica, CUS Trst, Italcantieri Tržič in Libertas Krmin 2; Mobilcasa Foljan 0.
Ženska D liga
SKUPINA A
Breg - Libertas Martignacco 0:3; Solaris - Killjoy 2:3; Inter - S. Ser-gio 3:0.
Lestvica: Libertas Martignacco in Killjoy Trst 4; Inter Trst in Solaris Trst 2; Breg in S. Sergio 0.
SKUPINA B
Italcantieri - Sloga 3:1; Sangiorgina - Bor 3:2; Lucinico - Pieris 0:3.
Lestvica: Pieris 4; Sloga, Bor, Italcantieri Tržič in Sangiorgina S. Giorgio di Nogaco 2; Lucinico 0.
marsikak soliden rezultat, s katerim bodo še popravili svojo uvrstitev.
david
SanUAnd.ea — Primorec 1:2
SANT’ANDREA: Bertocchi, Cu-sma, Roberti, Zimmerman, Hlača, Longo, Amaradio, Pison, Severi, Gombač, Inchiostri.
PRIMOREC: Leone, Franko Kralj, Franko Milkovič, Husu, Modesti, Lunian, Pavel Kralj, Edvin Kralj, Križmančič, Marko Kralj, Finessi (v 46. min. Igor Milkovič).
STRELCI: v 18. min. Longo, v 35. min. Pavel Kralj, v 70. min. Igor Milkovič.
Primorec je proti SanfAndreu dosegel prvo zmago v gosteh. Proti dobri enajsterici so si Trebenci točki povsem zaslužili, predvsem zaradi trdne volje do zmage in boljše telesne pripravljenosti.
V	začetku prvega polčasa so bili domačini boljši in so tudi povedli v 18. min. z Longom. Trebence je ta gol nekoliko potrl, tako da bi domačini kmalu prišli do drugega zadetka, a je prečka rešila Leoneja. Tedaj se je Primorec predramil in v 35. min. remiziral z lepim golom Pavla Kralja.
V	drugem polčasu pa so Trebenci
povsem gospodarili na igrišču. Domačini niso zdržali hitrega tempa gostov in njihovi redki napadi so se končali pred Primorčevim kazenskim prostorom. Nasprotno pa so Trebenci v napadu igrali zelo hitro in zamudili veliko zrelih priložnosti. Večkrat jeizredno branil vratar Bertocchi, v 70. min. pa ga je Milkovič le ukanil. Domačini so skušali reagirati, a niso imeli dovolj moči. Primorec pa je napadal do konca in še večkrat resno ogrozil domačega vratarja.	Bruno
DOMAČI ŠPORT
DANES
1981
TOREK, 8. decembra
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Križu: Vesna - Isonzo Turjak
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Repnu: Kras - San Marco; 14.30 v Ribiškem naselju: GCS - Primorje
NAJMLAJŠI
8.45	v Žavljah: Zaule - Breg; 12.00 na Proseku: Primorje - Olimpia; 9.45 na Opčinah: Roianese Zarja.
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	na Opčinah: Polet - Kontovel: 10.00 v Trstu, Istrska ulica: Stella Azzurra - Bor KADETI
11.30	v Trstu, «1. maj*: Bor - Inter
1904; 17.00 v Trstu, Ul. della Valle: Alabarda - Sokol
NARAŠČAJNIKI
9.00	na Opčinah: Jadran - Kontovel
OBVESTILA
-i**
Odbojkarska sekcija ŠZ Bor
sporoča, da bo seja sekcije, jutri,
9. t.m., ob 20. uri.
* * »
ZSŠDI obvešča, da bo danes potekal plavalni tečaj v Lipici kot običajno.
* * *
Športna šola Trst
sklicuje v četrtek, 17. decembra ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu
REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev
2.	Volitve delovnega predsedstva;
3.	Poročila predsednika, tajnika in blagajnika
4.	Popravek statuta;
5.	Pozdravi in diskusija;
6.	Poročilo nadzornega odbora;
7.	Razrešniea staremu odboru;
8.	Potrditev novega odbora.
Občni zbor bo v Gregorčičevi
dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
« • •
ŠK Kras
vabi vse člane in prijatelje, da se udeležijo slovesne proslave 20 LETNICE USTANOVITVE ŠK KRAS
ki bo v petek, 11. t.m., ob 20.30 v dvorani gostilne Guštin v Zgoniku.
Program;
—	slavnostni govor
—	podelitev priznanj Nastopata zbora «Rdeča zves-
dax in »Srečko Kumar*.
Vljudno vabljeni!
Počitek Aurisine so Gaja in Giarizzole takoj izkoristile ter jo dohitele na vrhu, s točko zaostanka pa sledi S. Anha.
Obe naši enajsterici sta v nedeljo zmagali. Uspeh Gaje je bil vsekakor pričakovan, saj je padriško - gro-pajska enajsterica bila v gosteh U-niona, ki je v tem prvenstvu zbral eno samo točko. Vendar so czeleno-rumeni» do celotnega izkupička prišli šele v zadnjem delu igre. S tem uspehom (četrtim v tem prvenstvu) se je Gaja, poleg tega, da je ohranila tudi nepremagljivost, prebila do. samega vrha lestvice.
Prijetno pa je tokrat presenetil Primorec, ki je v gosteh premagal S. Andrea. Za Trebence je to bil tretji prvenstveni uspeh, s katerim je enajsterica, katero sedaj vodi Silvij Verginella, nekoliko popravila položaj na lestvici.
IZIDI 10. KOLA
S. Luigi - GMT	1:0
Edera - Esperia SG	0:3
S. Andrea - Primorec	1:2
S. Vito - Rabuiese	2:0
Giarizzole - S. Sergio	2:0
Union - Gaja	1:3
Chiarbola S. Anna	1:1
LESTVICA	
Aurisina, Giarizzole in Gaja 14, S. Anna 13, S. Vito in Esperia S. G. 12, S. Luigi 11, S. Andrea, Primorec in S. Sergio 9, Rabuiese 8, Chiarbola 5. Edera 4, Union 1.
PRIHODNJE KOLO (13. 12.)
S. Anna - Aurisina. Gaja - Chiar bola, S. Sergio - Union, Rabuiese -Giarizzole, Primorec - S, Vito, E-speria S. G. - S. Andrea, GMT -Edera.	B. R.
Deseto kolo 3. AL na Goriškem je potekalo v znamenju premoči Sovodenj irt Isonzo, ki se polagoma oddaljujeta od ostalih. Sovodenjci so namreč z zmago v Romjanu obdržali 1. mesto na lestvici, medtem ko Isonzo (zmagal je v Tržiču) zaostaja za točko.
Korak za korakom se k vrhu lestvice približuje tudi Juventina, ki je v nedeljo z goloma Radikona in Klanjščka zmagala doma proti Azzurri. Doberdobski Mladosti pa ni uspelo obdržati obeh točk proti Beglianu.
IZIDI 10. KOLA
Italcantieri - Sagrado	0:0
Poggio - Brazzanese	0:1
Audax - San Lorenzo	0:1
Capriva - Piedimcnte	2:1
Juventina - Azzurra	2:0
Vermegliano - Sovodnje	1:2
Romana • Isonzo	1:3
Mladost - Begliano LESTVICA	0:0
Sovodnje 18, Isonzo 17,	Sagrado
15, Capriva, Audax 13, Juventina,	
Italcantieri 11, Piedhnonle, San Lo-renzo 10, Azzurra. Vermegliano, Brazzanese, Begliano 8, Mladost 5. Poggio 4, Romana 1.
PRIHODNJE KOLO Romana- Vermegliano; Begliano-San Lorenzo; Audax - Mladost; Capriva - Italcantieri; Sagrado - Pie dimonte; Juventina - Poggio; Sovodnje - Isonzo; Brazzanese - Azzurra.
NAJBOLJŠI STRELCI Sammartino (Isonzo) 9 golov; Klanjšček (Juventina) in Tesolin (Audax) 8; Butkovič (Sovodnje) 5.
—pr—
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 5S9	Tel. (040) 79 48 72 (4 linije)
Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 8 57 23 Naročnino
Mesečno 7.000 lir — celoletno 84.000
V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80.00, letno 800.00 din. za organizacije in podietia mesečno 100.00, letno 1000,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
OZS si000 Ljubljano
Žiro račun 50101 603-45361 »AUIT*
Giadisce 10/11. nad., teleiori £2307
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir 1 st., viž 43 mm| 27.000 lir. Finančni 900 legalni 800. osmrtnice 300 sožal a 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali og.asi 200 lir beseoa. Ob praznikih: povišek 20% IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-JulijSke
Oglasi
Postni tekoči račun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-8374
Stran 8
8. decembra 1981
kraiine se naročaio pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v italiii pri SPI.
Član italijanske| z^eze časopisnih fi ziloinikcv FIEG c
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja j in tiska I
ZTT I Trst
VELIČASTNO ZBOROVANJE ZA MIR V REDIPUGLII
(Nadal ievanje s 1. strani)
nja, da se zaustavi noro oboroževa nje, ki je v vzhodnih in zahodnih arzenalih doseglo takšno rušilno ja kost. da bi več kot enkrat lahko uni čilo življenje na zemlji.
Govor delavca Silvana Modola
Leopold Gnggeaberger	Antonio Starano	Ermenegildo Magno
KLJUB POMIRJUJOČIM IZJAVAM PREMIERA CALVA S0TELA
Manifest častnikov in podčastnikov odraz fašističnih spletk v Španiji
Podpisniki dokumenta napadli tisk in podprli voditelje spodletelega puča 21 februarja - Za kršitev «vojaške disciplino le 14 dni hišnega pripora
MADRID — Španija bo le s te iavo prebolela šok ob spoznanju, da iz njene armade niso izkoreninili frankizma, da je fašistična ideologi ja prisotna tudi v vrslali mlajšega oficirskega kadra. Aretacija 100 častnikov jn podčastnikov, ki so objavili manifest z napadom preti tisku, češ da slednji »žali, ponižuje in omalovažuje armado*, ne rešuje celotne problematike. Podpisniki ma nifesta, med njimi je najvišji čin kapetana, namreč zahtevajo, da mora apolitična oblast spoštovati nujno avtonomijo oboroženih sil», kar pa pomeni, da je zahteva v nasprotju z ustavo, če k temu dodamo, da so podpisniki posebej poudarili, da zdaj pripravljajo sojenje poveljnikom, ki so gradili »slavo španske ga orožja* (Tejero in ostali pučisti), je na dlani, da je pravi namen ma nifesta izpodkopati državo.
Predsinočnjim je španska vlada sprejela takoj nujne ukrepe. Načel nik generalnega štaba španskih o borpženih sil Ignacio Alfaro je (i-kazal aretacijo vseh podpisnikov, ker so «kršili obvezno vojaško di-eciplino*. Vlada Calva Sotela pa skuša zmanjševati pomen prebuja nja frankizma v vrstah armade. So-telo trdi, da Španija doživlja hude čase, a je odločno zanikal, da ji grozi zarota podobna oni, ki so jo preprečili 23. februarja. S tem So telo zavrača ponudbo socialistov, da bi sestavili koalicijsko vlado.
'Ugledni španski dnevnik »Diano 16* pa je drugačnega mnenja. Zanj je manifest -nevaren pokazatelj na gnjenj določenih sil v armadi, ki so v.manjšini, a izredno aktivne, da se uprejo obstoječi ustavni u reditvi*. Po njegov,etn mnenju m manifest odraz »spontanega nezado voljstva podpisnikov >, temveč člen v skrbno načrtovani strategiji sil, ki se ne morejo sprijazniti s pad cem frankizma. »Diario 16» tudi o stro kritizira sankcije proti podpis nikom, saj so jim določili le 14 dni hišnega pripora.
Sovana, ki so ga na čelo «nove» lip Kampučije postavili vietnamski zavojevalci.
Zakafrltaliji ni stanovanj
RIM — Zakaj pesti Italijo tako huda stanovanjska kriza? Po mne nju sindikata UIL, ki je temu vpra šanju namenil daljše raziskave in posvetil posebno študijo, ki jo bo v kratkem objavil v obliki «bele knjige*, ker država goljufa. Zbra
ni podatki naj bi namreč dokazovali, da 1.500 milijard, ki jih delovni ljudje prispevajo letno iz plač za gradnjo ljudskih stanovanj, odvaja država največ v druge namene. Fi nafični zakon /a leto 1982 namenja na primer le 500 milijard ljudskim gradnjam, triletni gospodarski načrt pa samo skupnih 1.600 milijard lir. Poleg tega pa, zagotavlja UIL, dodeljujejo »ljudska* stanovanja v večini družinam iz slojev, ki prikrivajo prave dohodke, kot so trgovci. obrtniki, pripadniki tako ime novanih »svobodnih poklicev*, ki na ta način pridejo na vrh lestvic.
Član tovarniškega sveta Zanussi Rex iz Pordenona Silvano Modolo je dejal, da se za oborožitev trošijo neizmerna sredstva, medtem ko jih ni za države v razvoju. Navedel je besede Raula Folleraua, ki je dejal: Dajte mi denar, potrošen za dva bombnika, in bom odpravil gobavost v svetu. Modolo je dodal, da se troši več za ubijalsko sposobnost vojaka, kot za pripravljanje mladih na življenje. V ospredje potiskajo problem nove generacije nuklearnega orožja, toda ali se pri tem sprašujejo. kakšna bo prihodnost človeštva. Iz te dežele je dejal Modolo, ki leži med Vzhodom in Zahodom, Severom in Jugom v Evropi, naj prebivalci Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške pozovejo k miru vse evropske narode. Evropski poslanec Gaetano Arfe zaradi obolelosti ni prišel govorit.
Govor M. Collija
Predsednik deželnega sveta Mario Colli je uvodoma poudaril vebk pomen enotnosti v tej akciji in predlagal svečano zaobljubo, da se v naših krajih znanih po krvavih bitkah v prvi in drugi svetovmi vojni, posejanih s spomeniki, kot so Redipuglia. Gonars in Rižarna, odločno borimo za mir, ki je za človeštvo in za naše kraje edina rešitev iz sedanjih zaostritev. Colli je ob koncu dejal, da bi bil nori vojni spopad toUkšne razsežnosti, da po žrtvah ne bi vzdržal primerjave z žrtvami vseh dosedanjih vojn všlevši z žrtvami Hiroši-me. Tokrat bi bili potrebni samo dve minuti, da bi človeštvo izginilo z zemeljske oble.
Sklepni poziv
Ob koncu (sklepni del manifestacije je zmotil dež) so prebrali poziv odbora za pohod miru, naj ta akcija ne ostane osamljeno dejanje, naj vlada pomaga oblikovati enotno stališče Evrope na pogajanjih v Ženevi med ZDA in SZ in naj deželni odbor pri vladi doseže postopno zmanjšanje vojaških uslug, začenši z novim
TRŽAŠKI DNEVNIK
PRVI FORMALNI AKT TRŽAŠKEGA SODSTVA
GLUHONEMEGA ODDA MEZZETTIJA SO OBTOŽILI NAKLEPNEGA UMORA
Mezzetti naj bi ubil 83 letno Olgo Pitamicevo iz bojazni, da ga koče zastrupiti - Umor je priznal v nedeljo, po zasliševanju na kvesturi
Za 65-letnega gluhonemega Odda Mezzettija, ki je z 31 vbodi ubil upokojenko Olgo Pitamic, je namestnik državnega tožilca dr. Staf-ta včeraj izdal zaporni nalog z eno od najhujših obtožb, ki jih italijanski kazenski zakonik predvide va — naklepni umor. Mezzetti je vsekakor že od nedelje v Korone i-skem zaporu, kjer so ga priprli na osnovi izsledkov agentov letečega oddelka, ki sta jih vodila komisarja Padulano in Dandolo.
Čeprav ie bilo v soboto, ko je prišlo do odkritja umora, njegovo ozadje precej temno, je policija v izredno kratkem času prišla do sonca tega srhljivega dogodka, ki le precej razburil tržaško črno kroni ko že na začetku preiskave so agenti v glavnem težili k domnevi, da je morilec verjetno psihično labilna oseba, ki se ie v valu neukrotljivega besa znesla nad upokojenko, s katero ie imela kake
odprte račune To domnevo sta potrjevali dejstvi, da se nihče ni dotaknil sicer borne imovine upokojenke in da bi njena visoka starost bolj težko upravičevala umor iz strasti. Ker pa je starka bila pred šestimi leti okradena in ie zato odpirala vrata le znancem, so agenti sklepali, da ie žrtev poznala svojega morilca. Iz pričevanja njenih prijateljev in sorodnikov se je tako izoblikoval lik gluhonemega Odda. katerega se je Pitami-ceva vedno bala. čeprav ga ie večkrat na mesec sprejemala. Njego va mati ie namreč bila njena prijateljica in Pitamiceri ie Mezzet-tijeva zaupala sinovo hranilno knjižico, saj se je bala, da bi vse nepremišljeno zapravil. Po prijatelji čini smrti, do katere je prišlo orecl dvema letoma, pa ie Pitamioe/a še naprej hranila kniižico in le s pomočjo policije ie Mezzetti priše1 do nje. Od takrat pa ie živel v pa-
ranoidnem strahu, da ga hoče ma terma prijateljica zastrupiti, oziroma mu škpdovati. Delirij, da ie hudo ogrožen, se ie očitno stopnjeval in zaradi še neznanega povoda do segel tragični vrhunec.
.....................................................................!snmii.imrm*miinniili
V PRIREDBI ZVEZE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
Dvanajst zborov na reviji pevskih zborov v Trstu
preverjanjem umestnosti izgradnje novih skladišč orožja v Furlaniji.
Potrebno je krepiti medsebojno razumevanje, odpirati meje za vse tesnejše sodelovanje med državami in narodi. Delavski razred, družbene, politične, kulturne in verske sredine pa naj pobudijo novo človečanstvo, ki vojni napoveduje — vojno, (gv)
Dvanajst pevskih zborov iz raznih krajev Tržaške se je v nedeljo popoldne zvrstilo na odra tržaškega Kulturnega doma na tradicinalni reviji, ki jo prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov. Morda je bila letošnja revija za spoznanje manj obiskana kakor smo bili nanjo navajeni prejšnja leta in morda je tudi njeno kakovost nekoliko okrnilo dejstvo, da je nadloga tega letnega časa - prehlad, rahlo zdesetkal zbore ali pa zdelal njihove glasove, kljub temu pa je bil nastop pomemben prispevek k razvijanju ' zborovske kulture v zamejstvu. To je tudi eden glavnih namenov revije, kakor je v svojem uvodnem pozdravnem nagovoru poudaril predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov Zorko llarej. uPesem, ki nam je naravno dana in nas spremlja skozi vso našo zgodovino, je poudaril Harej, skuša Zveza ohraniti kot dragoceno dediščino m kot veliko dobrino gojiti v njeni be-
Pdrolejske države zasedajo v Abu Dabiju
■ABU D ARI —, Včeraj, se je začelo srečanje Vninistrov 9 arabskih petro lejskih držav, (OAPECJ. ki bo slu žilo kot priprava, na uradno zaseda nje 13 držav OPEČ. ki bo potekalo v' srbelo ig četrtek. Glavni temi raz ptaw sta' ustanovitev skupne »a rabske^ petrolejske družbe in pa sprejem Tunizije (ki mu nasprotuje Libija).
Ilazpuslili Pol Pofevo komunistično partijo
BANGKOK — Komunistično parti jo Kampučije bivšega premiera Pol Pota so razpustili na podlagi pred hodnega sklepa, da se v Kampučiji ne bodo borili ne za socializem in ne za komunizem, temveč le za o-svoboditev izpod vietnamske okupa cije. Boj proti tujim zavojevalcem bo odslej vodila vlada premiera Samphaua. To je sporočila radijska postaja rdečili Kmerov, ki pa ni obrazložila Pol Potove politične u sode. Nedvomno bo sklep o razpustu partije pozitivno vplival na snovanje vsekampučijske osvobodilne fronte, ki jo je predlagal Singapur.
Razpustitev prokitajske KP Kam pučije pa nima po mnenju opazoval eev nobene veze z odstopom Pen
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Zahteva po močnejši zvezni vladi
Zadnje zasedanje zvezne skupščine pred državnimi prazniki je vzbudilo v jugoslovanski javnosti nenavadno zanimanje in odmev. Poleg zelo zanimivih debat in sklepanj o pomembnih gospodarskih zadevah, kot je državni proračun, zakon o amortizaciji in nakupih nafte, je pravi vihar vzdignil slovenski delegat Marko Bulc, ko je sprego- . vopl o temi, ki je zadnjega pol leta prisotna skoraj na vsaki seji kateregakoli državnega ali partijskega organa. Spregovoril je o — odgovornosti, kakor zdaj pri nas imenujejo pojav, ko nekdo ni naredil tistega, kar bi moral in kar je bil dolžan storiti, oziroma pojav, ko iščejo, kdo bi moral opraviti tisto, kar ni bilo opravljeno. Nastop sloveti skega delegata je bil pravzaprav deležen to likšne pozornosti zaradi nejasnosti. saj so si nekateri njegovo razpravo razlagali kot zelo oster napad na zvezno vlado (tako je Bul-čevo razpravo očitno razumela tudi zvezna vlada, saj je zahtevala celo enourno prekini lev zasedanja zbora republik in pokrajin), drugi pa so vse skupaj zastopili bolj kot o bračunavanje s precej razširjenim in torej že nekako splošnim pojavom, ko nihče noče biti kriv (ali kakor pravijo v političnem jeziku — odgovoren) za tisto, česar ni bilo narejenega. Toda prav na tem zasedanju zvezne skupščine se je za zdajšnji čas zgodilo nekaj zelo značilnega — razpravo o odgovor nosti so preložili na prvonaslednje zaseda nje zvezne skupščine:
V resnici -je bil napad na zvezno vlado dokaj oster in odkrit, vendar tudi dobro ar gumentrran. Ne bi sicer želeli primerjati, ker je posamezne' državne sisteme med seboj zelo težko primerjati, toda tako ostro kritiko bi v zahodnih parlamentarnih sistemih razu meli kot nezaupnico vladi.
Kaj je takega očital slovenski delegat jugoslovanski vladi? Očital in dokazoval ji je. da ni storila kup stvari, ki bi jih morala, ker je obljubila, da bo, to naredila ali pa, ker so jo zadolžili, da mora to storiti. Taka kritika se da seveda razumeti tudi na ta kle način: za slab gospodarski položaj v Jugoslaviji je precej kriva tudi zvezna vlada, ker ne naredi tistega, kar bi za izboljšanje gospodarskega položaja morala. Zanimivo je. ,da je Bulc (ičital zvezni vladi ptecej takšnih pomanjkljivosti, o katerih smo ‘v naših go spodarskih pismih že pisali in menili, da zvezna gospodarska politika ne vleče naj boli uspešnih potez.
Hudo je očital zvezni vladi, da je šla v lansko razvrednotenje dinarja nepremišljeno in brez pravega programa. Zvezna vlada je ' namreč obljubila, da bo po devalvaciji di nar ja (ker je imenovala prvi paket ukrepov za izboljšanje gospodarskega položaia) pred tožila še dva pakpta ukrepov, ki naj bi prispevali k temu. da bi bila devalvacija tis pesna poteza gospodarske politike. Toda teh
ukrepov še doslej ni, vsi učznzi devalvacije pa so bili izkoriščeni že lani. Zato zdaj spet govorijo v podjetjih, da bi bila potrebna nova devalvacija dinarja, ki bi lahko pripomogla k večjemu izvozu, o čemer pa v zvezni vladi javno nič ne govorijo, pač pa se ogrevajo za realnejši tečaj dinarja, kar pomeni, da naj bi vrednost dinarja počasi, vendar temeljiteje kot doslej, prilagajali vrednosti tujih valut. To pa je seveda nekakšna skrita devalvacija, kajti zdaj je vrednost dinarja do thjih valut precenjena. Vendar mo-• rajo tudi tako prilagajanje tečajne vrednosti spremljati ekonomski ukrepi, sicer je težko pričakovati kaj drugega, kot neprestano drsenje dinarja navzdol.
Zvezna vlada je sprejela obveznost, da bo načrt za gospodarski in družbeni razvoj do leta 1985 opremila z rešitvami za 44 ključnih razvojnih nalog. Zvezna skupščina je lani zahtevala, da mora nujno najti vsaj odgovore za 22 ključnih nalog, toda doslej tega še ni pripravila, v čemer marsikje vidijo vzroke za počasno sporazumevanje republik in pokrajin o tem, kakšne obveznosti bodo sprejele na področju energetike, kmetijstva, v proizvodnji surovin, prometu, iz-
Letos je. prišlo do precejšnjih težav pri preskrbi z naftnimi govori. V začetku leta so se republike in pokrajini dogovorile, da bo vsaka prispevala za uvoz surove nafte toliko deviz, kolikor naftnih derivatov bo porabila. Toda posamezne republike tega poslovnega dogovora niso spoštovale in ker ni so dale deviz za nakup nafte, je začelo naftnih goriv primanjkovati. Čeprav se je o tem veliko govorilo im pisalo, se je vlada zganila šele, ko so povsem zastala dela na poljih in ko je grozilo, da setev zaradi po manjkanja goriv za kmetijsko mehanizacijo ne bo opravljena. Povsem jasno je, da mora ob takih, primerih vlada prva reagirati, kajti vlada je najbolj odgovorna za gospodarski položaj v državi. Ker pa ni reagirala pravo časno, je dala na kocko jesensko setev, ki so jo predvsem zaradi lepega jesenskega vremene vseeno uspešno opravili.
Ker novovatiskan denar močna prispeva k inflaciji, so lani sklenili, da primarne e misije denarja ne bi smeli povečati oziroma, da tega denarja ne bi smeli uporabljati ža nove namene v letošnjem letu, pač pa le za tisto, kar je bilo dogovorjeno že prej. '/.vezna vlada pa ie letos pripravila kar štiri no ve zakone, za izvažanje katerih naj bi dobili denar iz primarne emisije.
Naložbena ihta ie v Jugoslaviji še vedno relilca, denarja za nove gradnje, predvsem v negospodarstvu, pa ni. Ker so v Jugosla viji določili precej prednostnih nalog, ki bi jih morali v tem srednjeročnem obdobju o praviti, vendar zdaj zgnje ni denarja., je bila .zvezna vlada zadolžena. da napravi analizo.
ki bi pokazala, katere prednostne naloge bi bilo treba v letu 1982 opraviti, katere pa prenesti v kasnejše obdobje. Toda tega ni storila, ali vsaj zelo pomanjkljivo, tako da zdaj v gospodarstvu in v republikah nimajo prave podloge za dogovarjanje o tem. kaj je nujna prednostna naloga, kaj pa bi kazalo odložiti.
Bide je naštel še vrsto drugih stvari: da ponuja premalo premišljene ukrepe, da slabo ocenjuje nastali gospodarski položaj, da posamezni predstavniki zvezne vlade dajejo povsem nasprotujoče si javne izjave (pri tem je omenil zlasti ministra za finance Ko sliča in guvernerja narodne banke Bogoeva), da pred posameznimi stvarni kar zamiži (vedelo se je, da bo začelo primanjkovati kave in pralnega praška, pa ni ničesar storjenega: ve se. da Jugoslovani nosijo velike vsote dinarjev v tujino, pa ni bilo ukrenjenega nič ustreznega . . .) in da celo ne odgovarja na posamezna delegatska vprašanja. Bulc je sicer podobne očitke naslovil tudi na dele gate v zvezni skupščini, ki o teh stvareh malokrat razpravljajo ali dajo pobudo za razpravo, da niso opravili mnogo njim na ločenega dela, da niso dovolj prispevali k odločnejšemu reševanju gospodarskih vpra šanj in podobno.
Zvezna vlada je sicer tistemu, kar ji je delegat očital, skušala oporekati, češ da vse, kar trdi, ni res ali pa je res samo na pol. Zato je tudi zahtevala odložitev zasedanja, da bi lahko proučila obtožbe, da bi lahko odgovorilo nanje. Kakšen odgovor bodo ponudili, ni jasno, kajti to so stvari, o katerih podrobno, kot je govoril delegat v zvezni skupščini, pišejo tudi časopisi, pa doslej še ni bilo nikakršnih zanikanj. Navsezadnje pa to, kakšni bodo odgovori, niti ni toliko važno, važnejše je, kaj lahko povzroči taka raz prava v zvezni skupščini, čedalje bolj jt namreč jasno - take pa so tudi ocene marsikaterega politika - da zdajšnja vlada ne opravlja svoje funkcije tako, kot bi jo morala. Ugotovljeno je, da je vlada preveč pod udarom republik in pokrajin, da člani zvezne vlade bolj zagovarjajo interese tiste republike, iz katere izhajajo, kot pa kreirajo skupno vladno politiko. To onemogoča hitro in enotno ukrepanje. Zato je vse bolj glasna zahteva, da je treba v prihodnje najti tako vlado, ki ne bo obremenjena s podobnimi te žarami in lastnostmi. Tudi Bulčevo opozorilo ie naslovljeno v to smer, saj očitno ne zah• leva nič drugega kot močno vlado. Nekateri se sicer sprašujejo, kako to. da je slovenski delegat izbral prav ta čas za takšno opozorilo, toda zdi se. da je prav čas zelo natančno izbran. V začetku prihodnjega leta namreč vladi poteče mandat in je torej že zdaj treba govorili o lem, kakšno vlado bi morali imeti.
JOŽE PETROVČIČ
sedni in glasbeni sestavini, pesem, ki z umetniškega področja kot oblikovalka človeškega duha, razteza svojo blagodejno moč na človeka, družbeno bitje, na njegovo moralnost, na čut njegove narodnostne pripadnosti in na njegovo službo nadnaravnemu redu in izvenstvar-nim vrednotam.»
V sporedu, ki sta ga povezovala Tanja Prinčič - Mamolo in Aleksij Pregare, so nastopili po vrsti cerkveni zbor z Opčin, ki ga vodi Janko Ban in ki je pokazal znaten napredek. Dokaj solidno sta zapela dekliški zbor iz Križa pod vodstvom Albina Verginelle in »Devin* pod vodstvom Hermana Prinčiča in cerkveni zbor iz Križa, ki ga vodi Albin Verginella. V prvem delu sporeda so nastopili še zbor *Mačkolje» pod vodstvom Cveta Marca, cerkveni zbor Novega sv. Antona, ki ga vodi Edi Race, cerkveni zbor iz skednja pod vodstvom Dušana Jakomina ter Tržaški mešani zbor. ki je od vseh navedenih pokazal največ. Vodi ga Tomaž Simčič. Ubrano sta v drugem delu zapela zbor cFantje izpod Grmade» pod vodstvom Iva Kralja ter Tržaški oktet, ki ga vodi Janko Ban, ob njiju pa so nastopili še dekliški zbor »Slovenski šopek* iz Mačkolj, ki ga vodi L. Smotlak, zbor «Kogoj» iz Trsta pod vodstvom Magde Bizjak in cerkveni zbor iz Rojana pod vodstvom Humberta Mamola. Na reviji bi bila morala ! nastopiti tudi zbora «Slovenec» iz Boršta in fJadranu iz Milj. ki pa sla zaradi obolelosti nekaterih pev cev odpovedala.
Ko so agenti v soboto zvečer sto pili do doma za gluhoneme Dri Pa dričali, kjer je Mezzetti stanoval, je bil čisto miren, šele v nedeljo zjutraj, po zasliševanja na kvesturi in na poti proti Padričam. kjer naj bi v njegovi prisotnosti izvedli preiskavo njegove sobe. jeMcz-zetti klonil in priznal umor. Pokazal je okrvavljeno obleko, pravzaprav krvav je bil le žen. saj is je takoj po umoru skrbno opral. Takrat ga ie neka asistentka vprašala, kako si io ie umazal, Mezzetti pa ji je obrazložil, da so oa obleki madeži krvi. Na vprašanje, če je morda padel, pa ni hotel odgovoriti Nato ie kosil, igral nr; karte in bil povsem miren, kot ie pač bilo zanj običajno. V domu se ga spominjajo kot dobrega in mirnega. čeprav je imel nekatere čud ne značajne poteze. Vsekakor nihče ni domneval, da se v njem skii vajo tako hude tegobe.
Odda Mezzettija bo dr. Starin, ob prisotnosti asistenta, ki pozna način sporazumevanja gluhonemih, danes zaslišal. Verjetno na ne po prišlo do pomembnih novosti, sai .je obtoženi priznal umor in tudi pokazal, kam je odvrgel nož. Preiskovalci ga sicer niso našli, saj so ea skupaj z drugimi smetmi že prejšnji teden odpeljali v mestni upepeljevalnik.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAJAM novo vrstno hišo v Barkovljah — lep razgled. Telefonirali po 20. uri na št. 040/724-464.
OBČINA * Devin - Nabrežina išče za takojšnji sprejem v službo osebje s kvalifikacijo splošne/ga bolničarke/ja. ki ga bo. dodelila Domu za ostarele «iiratov Stuparich* v Se-sijanu. Začetna neio plača 620.000 lir mesečno. Zahteve: starost najmanj 18 in največ 35 let — razen izjem, ki jih predvideva zakon; italijansko državljanstvo; spričevalo splešne/ga bolničarke/ja. Interesenti morajo Županstvu (soba št. 20) predložiti prošnjo na prostem papirju in v njej navesti o-sebne podatke in posest rekvizitov, ki so potrebni za sprejem v službo.
DIPLUMIR ANA pedikerka nudi usluge. Telefonirati ob urall kosila na it 040/713859
PRODAM*" fiat 127 'letnik 1973 v dobrem stanju. Telefonirati v večernih .urah. na št. 040/225320,
TRGOVINA Laura nonnvno posluje v prenovljenih prostorih v Nabrežini. Na zalogi ima otroška oblači'a. moško in žensko perilo, copate, predvsem pa volno. Razprodaja i-grač po ugodni ceni.
JAKOB RENKO inštruira humanistične predmete za višje šole. Telefon 040/811645.
BOR (A. Dol.jak). Prodajna galerija kraškega pohištva. Nabrežina-postaja 69. sporoča, da je v-mesecu decembru odprta tudi ob nedeljali od 10. do 12.30 ter od 15. do 19. ire.
PRODAM fiat 128. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/208257.
PRODAM hrastova drva. Telefonirati na štev. 200-848.
ZARADI zgrešene mere prodam levi in desni kilni pas po polovični ceni. Telefon (040) 571-468
PRODAM hišo v Krminu in 1000 Uv. metrov za morebitno zidavo še štirih stanovanj. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 83-382.
NATEČAJ
ZA SKLADIŠČNIKA
'U'
Sr
T TUD
DARWIL
F	KUPUJE
TUDI RABLJENO ZLATO
in plača do 14.000 Ur za gram karati - največja resnost • odkup polic
TRST
Trg Sv. Antona 4 [Z. nadstropje)
Občina Devin - Nabrežina razpisuje javni natečaj za eno mesto skla diščnika. Natečaja se lahko utie-I ležijo kandidati, ki so že dopoimij i 18 let starosti in ki imajo največ 35 let. razen izjem, ki jih določa zakon. Za kandidate v staležu pri občinskih, pokrajinskih in državnih upravah, ni predvidena nobe na starostna meja. Za pojasnila se vsi interesirani lahko obrnejo n» urad za prevajanje in stike z javnostjo deriusko-nabrežinske občine.
Uspela «Tortada 81»
Člani Mladinskega krožka Prg sek - Kontovel in Mladinskega «rj-» seka KD Vesna iz Križa so v ne-deljo zvečer proslavib praznik Miklavža z že tradicionalno tortado v Kulturnem domu Prosek Konlo-vel. Letošnja «Tortada 81» ie bila še uspešnejša od dosedanjih, sai se .je je udeležilo res veliko število mladih, ki so se ob koncu posladkali z enajstimi tortami, kolikor so jih pripravili udeleženci nevsakdanjega tekmovanja Torte je ocenila nepristranska strokovna komisija Nagrade za nailepše izde lano torto so šle v Skedenj, z največjo torto se je proslavila sku pina treh domačih deklet, najboljšo slaščico pa so pripravili v Križu.
	“ —		
	
	
	
	
	
7. 12. 1981	
Ameriški dolar	, 1.192,-
Kanadski dolar	1.000.-
Švicarski frank	666 —
Danska krona	193.—
Norveška krona	202.-
Švedska krona	214.—
Holandski florint	485,-
Francoski frank	210.-
Belgijski frank	28,-
Funt šterling	2.310,-
Irski šterling	1.850,-
Nemška marka	535.—
Avstrijski šiling	' 76.—
Portugalski escudo	16.-
Pezeta	11.-
Jen	4,50
Avstralski dolar	1.250,—
Drahma	16,-
Debeli dinar	26,—
Srednji dinar	25-—
Mali dinar	25,-
	
	
KONFEKCIJA ZA VSE OD
OTROKA
DO
ODRASLEGA
Po najugodnejših cenah
Ob božičnih praznikih vsak teden
POSEBNA PONUDBA različnih artiklov
TR2IČ
UL. DUCA D’AOSTA 91/93 — TEL. (0481) 44557
KOSMINA SERGIJ
BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar najbolišega nudi nemško in italiianska tehniko
ITT Schaub Lorenz, TELEFUNKEN. PHILIPS, REX
NABREŽINA Center Tel. 200-123
KERAMIKA
BRUNETTA
TR2IC
Ul. C. A. Colombo tel. (0481) 72129
P Pl P

■	KAMINI
■	MOOUETTES
■	PARKETI
JEAN Super Jonny
POŠILJAMO PAKETE NA POLJSKO
TRG LIBERTA’ 3/A TRST
/t£
/*1L-
iC,(e> O
■/y