TfH idtfjs ritk itt prsinikor. lito«d daOy Holiday«. PRO S VETI GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB jk I s U min liki Ia sprava liki prosMtl 1 A Hlf 6. Uvašsle Ave. 1 Offlee of FsliUeailsot * 2057 geuth Lawndala Ave. xAfc*---;---------T Talepkone RoekneU 4004 H i January M. ISIS. al Ua «ha Aa» at Oaa«raaa a« Marali l 1ST». or mailing at spadal rate of posta«« Chief o, 111., sobota, 14. februarja (February 14), 1931. «action iiot. Act of Oot. t, MIT, authorised on SuhaoripUoa *00 STEV.—NUMBER 38 iover ponavlja, naj si sami pomagajo je Lincolnov rojstni dan ia aove slavoepeve privatni 1- pidativi, ki odreii Ameriko. Pravi, da je iiKjustriJska kriza i« premagana Akoija a daportaeijo hi- Jtv Imigjacijeke oblasti navalile na prenočišča mornarjev In veliko število je bilo pridržanih «a deportacijo Washington, D. C. — Prod-iik Hoover je v četrtek zve-govoril v mikrofon o priliki »veirarojstn^d^va^ New York _ (Fp) _ Imj. ,v govor je b.0 rwiirjen po ^UM uradniki> detektivi in po vsej v utem ^ m upriror .vojih lastnih dbčinah in «e ne m navali tudi ^ drUffJt mor na vlado. Hoover je nedvomno imel v rebelne senatorje, ko je enehoma naglašal, da si mo-I ljudje sami pomagati t I ci nesreči in krizi in ne sme-ae naslanjati na centralno vla-d. To je bil osnovni ton njego-govora. Ljudstvo mora sa- naroka prenočišča. Več kot 4,000 mornarjev ae je moralo podvreči preiskavi, ker «o bili osumljeni nelegalnega bivanja v tej deželi. 105 mornarjev je bilo aretiranih iH odvedenih na Blis I-sland, kjer bodo morali čakati deportacije. Obtožbe glede nelegalnega bivanja v tem slučaju pomeni, da re^vsti svoje probleme ~ Y tem slučaju pomeni, da ,r je za ¿asa Lincolija rešilo mornarji ^ mQgU d^iti gluž. ,večji problem svoje dobe. be na ^ y teku kot Federalno denarno pomoč bed-1 predpisu je ^n. Naval je bil i farmarjem »n ^lavcem je organfeiran tudI radJ tega, da se naval "vladno dobrodelnoet» med mornarji ^kriminal- 1 ll^Vt } V <*"- Dobili niso nobenega, izka-ih državah. Nujnostne *k^2alo pa se j«, da so imeli neka-mte pripadajo državam. Dr- m emirji ponarejene roj. Dr- kve ne smejo gledati v Wa-Mngton za kakšno finančno po-same si morajo pomagati, »ver se je čudil, kako je pri-do tega, da je danes toliko itev naslovljenih na centralno io. To je "slabo znamenje" za ?rUko demokracijo. Kje je o-individualna sposobnost? [Hoover je primerjal današnje v Ameriki z onimi v »inovem času in našel je ve-podobnega. Trudil se je, da Maže, kako republikanska po-nledi Lincolnovim idealom! Ilncoln je zahteval varstveno ino, Lincoln je priporočal raz-^j notranjih vodnih potov, Lin-je bil proti nulifik&ciji in izvajanje zakonov 1 Hoover jev govor se je v splo-^em glasil kakor otvoritev prod-lniAke kampanje za ponovno volitev. Zabava v seaata Hor.milijonar predlaga, da kolegi poskusijo a samim km- hom in vodo Wsshin?r roke upravitelja, je oživelo u-ti temu zlu. Nedavno Je bila u- P*«Je » usUnovitev delavskega stanovi j ena Narodna zbornica dnevnika v Chicagu.« združenih trgovcev, ki bo podpirala to akcijo. Predsednik zbornice je John F. Nugent, bivši zvezni senator iz države Idah o ln večletni član federalne obrtne komisije. . Ta organiaadja se bo borila z legalnimi eredstvi, da prepreči nadaljno razširjanje sistema verižnih prodajaln, da reši neodvisne in male trgovce pred propadom. Organizacija ima močno zaslombo posebno v centralnih in zapadnSh državah in pričaku- Detavalut unija Imenovala kandidate ^P Buffalo, N. Y. — Centralni ^Sfa Potreba za uatanovitev delavskega dnevnika v tem induatrij-skem mestu, kjer je kapitalistično časopisje na vrhuncu, je velika in nujna. Bistr| opazovalci napovedujejo, da se baš sedaj pripravlja ofenziva proti delavskim organizacijam in delavski dnevnik bi bil neprecenljivo orožje v boju proti openšaparjem. 8 političnega vidika je situacija z ozirom na časopisje brezupna. V tekočI politični kampanji ima vsak kapitalistični čaao- brerpo- ™»oi]a plačuje dolo nelnim • J*™*. 13. febr. — Minister za Adolphe Undry je danea M' da je zdaj že 260,000 P^kih delavcev na držami fyrni ,KKlpori, ker so brea de-induitrijska kriza na Franco-f» r^a/lo raste in računa »e, »no iH,idruiri mili-delsvcev brez dela. Inosem-lave« iz Italije, Poljak« ia ki so se zadnja le-v Franciji, Izganjajo drlo za ienake bo I *nh>ngton. D. C. — George ® New Yorka, predsed- L. tl,nm lnMlU» i« M<*- nrHaednika Hooverja, da ■ a^no delo za ženske in otro-UJ^^J^no s i. maroem v na vzhodu In jugu. pet odstotkov lastni- l" arrn (iridnaži temu gi- »iu. ~ je, da bo njena kampanja uspe- pis svojega županskega kandlda-ina U in radi tega ljudstvo ne more zvedeti resnic« o nobenemu. 2« samo dejstvo, da organizirano zločinatvo nadaljuje s svojimi j« zadostna obtoiba onalni politiki, ki jo zagovarja moíri, Ameriška delavaka federa ceno. Toda stvar je se-daj popolooms druga, ker je tlet v rokah upravitelja in ga be morda prodal za veliko nftžjo ce-no, kol je je Shaffer postavil zahteval ^ »ekaj meseci. POLITICKS P0-TEZA HITLERJEVI AFERI Administracija je preklicala o-bravnavo pred vojnim sodiščem, ker nI hotela poved i ga Iti generala v očeh ameriškega ljudstva aa atopnjo popularnega heroja Waahiagton, D. C. — (FP) — General 8medley Butler, proti kateremu je bila odrejena obrav. nava pred vojnim sodiščem in je bil« poaneje radi politične panike, ki je nastala v Waahingtonu preklicana In je Butler dobil samo ukor, je naznanil» da a« bo umaknil ia vojaške službe po preteku enega leta, obenem pa je prosil «a dopust, ki n«j «« prične v prihodnjem oktobru, ker «e namerava podati na predavateljsko turo. Tako se je «fer«. ki je obetal«, da bo dvignila mnogo prahu v javnosti, navidezno končala. t Ce bi «• vršil« proti Butlorju javna obravnava predf vrhovnim sodiščem, bi nedvomno prišle na dan stvari o divjaški atrahovla* di italijanskega diktatorja in v očeh ameriškega naroda bi Butler postal popularni Junak. Z o-žirom na politično situacijo v Penn«ylv«nijl «e bi prav lahko zgodilo, da bi bil Butler nomini-r«n z« zveznegs senatorja. Največje italijanske org«niz«cije v Ameriki «o mu že obljubo vale, da bodo podpirale njegovo kandidaturo. Hoover, ki je odredil strahopetno in nizkotno opravi-fto državnega tajništva napram italijanskemu diktatorju, pa ra-j« vldi.v senatu uslužnem Davi-ss kot arogantnega Bu t Terja, To je bil delni vzrok za preklic o* bravnave pred vojaškim sod iščem. Daai je obžalovati Hooverjevo poniževalno taktiko, ki Jo.je zavzel v tem slučaju, ker «e Je u-pognll pred fašističnim de»p<> tom, ni Butlerjev rekord kot vojak prav nič primeren, da se i? generala napravi narodnega junaka. Butlerjevo ime Je anatoma na Haltiju, ker Je z vojaško silo odredil raepuet kongres« te republike in s tem kršil njeno u* stavo. To Je «toril, ko Je bit po-veljnMr-haitske armade, ko Je prej|nal plačo kot čaatnlk ameriške mornarske pehote In vrh tega še $260 na mesec it Hkits-ke državne blagajne. Neglode na Butlerjevo privatno mnenje glede poštenneti vloge, ki jo je igral na Haltiju v sramotni drami ameriškega Imperializma. dsjstvo j« pribita d« je bil pokoren in ubogljiv sluge lm-pcri«listlčnJh Interesov in Je sodeloval v mednarodnem fločlnu proti hftiUkemu ljudstvu. V tem se ni prev nič razločeval od podrejenih Častnikov v službi Italijanskega alf katerega drugega despota In je zvesto spolnjeval ukaze avojih pred poet« v I Jeni h. Nemški prestol aa predaj Berlin, IS. febr. — Gala prestol bivših nemških kajMrjev. ki se nahaja v gradu Kletogleni-cke pri Pottedamu, bo prihodnji pondeljek prodan na Javni dražbi. Prodajo vodi princ Leopold, sorodnik bivšega cesarja Vilj* m«. Bivti kron pri nt bi rad preprečil dražbo, pa ne more. Poleg trona bo na prodaj večja ebtrks cesarskih relikvij. Vse bo aejbr« kupljeno za muzeje. Fašistični ponlaaod v Nemčiji bodo Izključeni Berlin, IS. febr. — Nemška ebornlca m posvetuje, kaj naj stori s 107 fašisti, ki so zapustili parlsment In se nočejo vrniti Predlagano je, da se Jim nets v i poslsnska plača In se Jih sploh črta Iz imenik« poslanrsv, «ko ae ne vrnejo do določenega časa. Udarec sovjetski trgovini ZakladaIškl department odredil embarge aa leaae Isdelke Waahlngton, D. C. — (FP) — Dva udarca sta bila nedavno ««• dana aovjetako-ameriški trgovini. Zakladniški department je izdal formalne instrukclje carinskim uradnikom, kjer pravi, da so pošiljatve lesnih ladelkov ln lesne kaše iz severne Rusij« pro. dukt kaanllnlškega dela ln zaradi tega se ne smejo uvažati v Združene države. Ujema je le tam kjer uvaževalcl lahko podajo ne-ovrgljive dokaze, da iadelki plao produkt kianilniškega aH priat-Ijenega dela. . 1 Naslednji dan po iedanl odred, bi «o se oglaeili v «akladniškem departmentu zastopniki ameriških flrnrv ki prodajajo blago «o-vjetski vladi, in ga posvarili, d« bo ta odr^lba «časoma ubila trgovino s Sovjetsko unijo, ako ne bo modifidnuta. Slično «varilo Je izrekel Hugh L. Cooper, predsednik Ameriško-ruske t rgovskr abornice, v nižji ebornlci kongrs-«a prod komitejem «a načrte in «redatva. Ta komitej je lati dan priporočil, da amendment k carinskemu zakonu, ki določa embargo n» blago, ki je produkt kaanilnlške-g« ali prUiljsnega dela, vstopi v veljavo 1. aprila 1.1. Ta amend. ment bo najbrž sprejet v poslanski ebornioi, ako bo dan n« glasovanje pred 4. maroem. v senatu bo pa akoro gotovo naletel na opoileljo. —a^a vka dekveclevo jeva! «viša- nje Praga, Cokoelovaklja. IS. feb — V Goellnltzu Je bila pravkar končana nenavadna etavlca v on-dotni steklarni. Boj je vršil en sam delavec po imenu Fran« Scb legel • tem, da Je «pkaal n« vrh dimnika tovarne in «poročil vodstvu steklarne, da tam oeta-ne toliko časa, dokler n« bo v«em delavcem zvišana mezd«. Držal je besedo in moško sedel na dimniku. Ko so ga hotsll sneti « policijo In gasilci, je zagrozil, da •koči doli (n «e ubij« — In pustili «o g« na miru. Drutf d«lav-ei so mu dajali hrano po vrvi. Medtem J« tovarna počivala, ker s« niso upali kuriti v kotlih, do-kler Je sedel n« dimniku. < Po enem tednu vztrej«nj« «e J« lastnik stekUrn« podal ln 8chlegel Je «lezel na tla med velikimi ov«c(J«ml ostslih delav-cev. Akcija za «nižanje nemških reparacij Berlin, tS. febr, — Predlog komunistov, d« Nemčija takoj prenehe « plačevanjem vojnih reparacij, Je bil včeraj porašen v parlamentu. Sprejet p« J« bil prodlog, da nemške vlada «topi v pogajanja « avojlml bivšimi sovražniki ie novo «nMUinje reparacij. Nadalje j« bila sprejeta zahteva, da Liga narodov imenuje mednarodno komialjo, ki naj preišče, kdo Je zakrivil svetovno vojno. Aretacije republikancev v Aps- eljl - Madrid. IS. febr. — Sinoči je bilo aretiranih več os4>, ko Je neki rspublikaner nepovabljen prišel na> radiopostajo In stopil k mikrofonu ter zavpll:' "Dol s kraljem, Živela republika!" Vsa Španija Je v vrtincu viharjev volilne ksmpapje, toda mnogo strank je bojkotiralo volitve. rfefcago. Gssolin ee je nil «a dva cent«. Nova cen« Je 16 centov galona « davkom vred. Organizator lagnsn is Lltti« Rock. Ark. Frsnk Brown, organizator za United Farmers' I^eague, je bil aretiran, ker je skHaal shod farmarjev In brespoeeletti bet |MiliclJ«k«ga dovoljenje. Oblaatl so ga tspustiU n« svobodo šele potem, ko Je o-Mjttbil. de bo zapustil mesto v teku 24 ur. ZA ODPRAVO Ml LITARIZIAV UdllSClH liga «a industrijsko demokracijo pričela z agreelvno kampanjo '^¡L^Sit' «asesa« m New York. — (FP) — Poskus militarlstov, ki imajo svoje ldbi-ste v Waahingtonu, da ispo«lu-jejo od kongroa« večje «propri-acije za vzdrževanje vojaškega vešbanja v učlllščih. ae je izjalovil. Kongroa «e ni podal prltiaku in je oelo «manjšal denarne dovolitve v budšetu aa vojne namene. Med dijaki na driavnih univerzah in drugih «e opaša čedalje večja opoaicija proti prisilnemu vojaškemu vežbanju. Tako poroda Paul Porter, tajnik Lige za Induatrij «ko demokracijo. Tipičen zgled v tem oairu oaje državna univerza v lowi, kjer eo vsi dUeki, ki «o bili prUQjenl na vojaško vešbanje, podpisali peticijo,, da «e ga odpravi. Slična poročila prihajajo tudi ia drugih učilišš. Zvezna vlada potroši letno deset milijonov dolarjev ia vadr te vanje prisilnega vojaškega ve-tbanja. število dijakov, ki morajo nositi vojaške uniforme, «e oe» nI n« 86,000. United P«ronta A««n. v New1 Yorku ae je Še pred dvema letoma taroki« «« odpravo prkiilnefa vojaškega vešbanja v učiltft&ih in «ahtevala amendirenjo federalnega zakona o narodni obrambi, šaš, da. miUtariaem ne bi «aMl Imeti prostora v učnih ««vodih, ker ne tpada tja. Kongreenlk l^uGuardl« |g New Yorka je v tem «ml»lu predleftil «mendmont v poslanski Zborni-ei, ki Jo m«d drugim določal, da se vladni skladi ne «m«Jo uporabljati z« militsrlstične namene v civilnih učillSčih. Amendment je podpirala Ameriška delaveka federacij« in drug« d«lavake organizacij«, a Je bil poražen a 168 glasovi proti 87, Senator Brook-hart I« low« J« 16. decembra preteklega leta predložil «ttšen a-mendment v senatu, ki pa najbrž ne bo prišel na rtapravo v tekočem zasedanju kongres«. Lig« s« Industrijsko dembkra-cijo bo še n«d«lje vodila aktivno kampanjo za odpravo militarizma v šolah, ker ao Jo dosedanji uspehi prepričali, da ima na ovoji «treni veČino dijakov, ki nasprotujejo vojaškemu vežbanju. -r^lf n aftsAMalna ireut\»ke prcMno^*' |irrMI) te TM to • tea Vprašanje pijače V drtsvsms New Yorku in Novi Mehiki poekuisjo uzakoniti načrt za državno prolzva-jsnje in prodsjsnje opojnih pijaž. Predisgsicl, načrta prsvijo, ds 18. amendment veijs is ss posameznike in privatne oeebe, ne veijs ps ts države; v amendmentu in ns njem slonežem prohibicijskem zakonu ni nit račenega, da država ne sme prodajati opojnih pijač, če hoče. Modri avtorji smendments so ns to pozabili. Ns podlafi teta predlagajo, da državna vlsda narsdi monopol opojnih piječ zase, zgradi pivovarne, viname ln žganjarne in prodaja ljudem pijačo direktno na dom In hotelom ter restavracijam; sslunov, kakrine smo poinsll pred Volstesdom, ne sme hiti. 8 tem bi držsva takoj uposlils ns stotlsoče delavcev In imels bi lepe milijone dobička vsako leto. To bi rea bil naj kraj H, najpraktičnsjši in najpametnejši način rešitve prohibieijekega vprašanja. Prvič bi bilo s tem namah ubito butlegar-stvo. Nobene posebne prepovedi in policijske skd je ne bi bilo treba. Vss sedsnjs armada prohibičnikov Is žpionov bi odpsdls ln armada požrežnih advokatov in sodnikov bi zelo padla. Kajti državs bi Ishko produeirsls najfinejša pivo, vino in likerje in prodsjsls to blsgo po tako nizkih cenah, da bi ne mogel noben butlegar konkurirati z njo! Držsvs bi ne prodsjsls strops in jesihs kakor delajo butlegarjl. V testih meeecih bi vsi butlegarjl bankrotirali sa-mi od sebe! v Drugič bi odpadla korupoija, ki Izvira js butlogarske industrije in trgovine in na kateri lo močno gnije vos policijski, sodnijski, admi-nistracljski In zakonodajni sistem dežele. Dalje bi Izginile sedsnjs zločinske gsnge, kl so pssejo ns gnojiščih btttlegaratva in policijske korupcijo. Tretjič bi se vrnila zmernost v deželo. S tem še ni rečeno, da bi bilo konec pijančevanja, toda omejilo bi ao na kronične alkoholike kot Je bilo pred prohlblcljo. Ko bi pijača bila epet svobodna, bi namah izgubila oni čar pri-v lačno« 11 prepovedanega sadu. Saj Je stara stvar, da vsaka prepovedana reč mlče In vleče čim pa ni več prepovedana, ni več privlačna. Pred prohlblcljo ni bilo pijančevanja med ženskami In otroci, danes pa zlasti šolska mladina obojega spola smatra za največji sport In Junaštvo, če noei ploščato atoklenlčico butlogarske-ga strupa v šopu. To hI izginilo In pijanske orgije bi ae reducirale na kronične pijance, kl ae spreobrnejo šele tedaj, ko se zvrnejo v Jamo. In tedaj Šele bi bila mogoča in uspešna vzgojevalna kampanja proti alkoholizmu. Da-nee Je nemogoča. Četrtič bi država z monopolonTpljač lahko tako obogatela, da bi lahko znižala davke in nekatere popolnoma odpravila. Dobila bi dovolj denarja za šole In druge ustanove ln za sistematično vtgojevalno kampanjo za pobijanje alkoholizma. Klin a klinom Je tu na mesto! Petič bi odpadla neznosna mora večnega političnega konflikta "auhih in mokrih", kl Je vedno v oepredju v veeh fazah Javnega življenja, kakor da Jo pijača glavno In največje vprašanje v Ameriki. Ljudje, poeebno delavci, bi se »tresnlll in začeli bi razmišljati o socialnih problemih. 1U eo Jim zdaj zasenčeni a prekletimi nepreeUnlml "suhimi in mokrimi" argument^. Naprej zs podržavljen je pijač t Bati ps ae je. ds U nsčrt ne bo sprejet. Stare kapitalistične politične stranke rajši "fl-šajo" t kaluži prohibtefje. Hinavei veeh znamk nočejo smernoetl In «Uro blznlško nazlranje. da vlada ne sme voditi nobenega busineesa, Je še močno. Is butlegarjl eo nejbolj proti temu t Neki prijatelj generala Butlerja je istak-nil v starih spisih, da jo rimski mo««« , |mt.. aom Knej Domlelj Ahsnobsrb brez malega prod dvstieoč Isti povoall otroks. ko je drvel e kočijo po cesti. Ts človek js bil vnuk Msrks Antonija, nečak esearjs Avgusta In kasneje oše eeoarja Nerone. Mussolini, kl b| rsd oži-vel riassko eessrstvo. ni torej dsUl bres prroe-deata Zgodovine sevsds ne pove. še je barbarska ameriška republika ns drugI straši sveta tudi takrat prosile Rim. naj jI oproatl. ker se je edes njenih mtaernih četašev predrznll Javno omeniti Ahenobarbov incident,., Glasovi iz ngsflbin Zanimive Vllhar hr njegov Cfclsholm, Mbin. — Končen leta 1980 eem priobfO seznan prispevkov zs postavitev Vilhsr jsvegs spomenika v Planini, Ju goslavijs. Pasi gruCouokega sta mi, fe Vflhar čutil a preprosti n narodom in gs učil., povedal mt je, daje enako dobšr kot ajego vi zatirslci ia bil Vodi tega oc sUre Avstrije pretfanjan in t ječo pahnjen. Sedaj počiva v gro bu na tužnem Krasu, kjer so pc zadnji vojni tujci odstranili nje gov spomenik, ns katerem so bi le zapisane za čuteča«« Sloven ca nettbrialjlve beseda ... "čuJU gortr in bregovi, da sinovi slsv« smo." Sedsj, Ob 28letnici njegovi smrti, bo Vilharju posUvljm drug spomenik v Plaalni — m jugoslovanski zemlji v bližin raejf. Po zadnjem izkazu sen. prejel darove še od aladočlh ro Jakov: Joe Land in Mike Bsic pc $1 ter Pr. Arko 60c, vsi v Chis holtrni, Minn. Ker jo t LJublJsn umrla soproga nsdUČiteljs Jos Benedeks, kl Je poddčšvsl v Pla nini 8T let, so njegosi bivši u čenči «v Minn. zbrali. $10 ln ne-mesto venca pokojnkft jih darovali za Vllharjev sdroeirtk. TI sp: N. N. |8; po fl Joe Kolsf, Johfl Nenigar, Anton Kušlan, Jernej Msgajna In t Oebolt. Rojak. L. Litinger je nabral v So-msrsetu, Colo., $9. Darovali so: Po |1 Luka Lklngar, John De-kleva, Tom ŽakelJ, Tom Majnlk in H. Mravlja; po 80e pa John Deftst, M. KarmelJ, Anton Koc-jančič, Anton Juatin, Anton Plut in Frank Erčul. Skupaj je bilo nabranega med ameriškimi rojaki $811.46, kate-ra Vsota je bila poslana v Mestno hranilnico v Ljubljano. Z de-lom, kl ga vodi ondotni odbor za Vllharjev spomenik, se jo že pri-čelo. Glavni pokrovitelj je 84let-nl nadučltelj v pokoju v LJubljani, Jos. Benedek. V odboru je tudi Jos. Blažon iz Planine pri Raketu in več drugih rodoljubov. Kdaj bo spomenik odkrit, bo pravočaano poročano, da ss bodo Izletniki iz Amerike lahko udeležili slavnostt, ki ahičajno obiščejo livropo 1. 1931. Sedaj pa nekoliko o Vilharju. Ni jo slovenske hiše, da bi ne čuta kaj e Vilharju. Njegove bajke in pesmi so v šolskih knjlgsh. Večinoma jih jo Ufflaabil sam, po njegovi smrti pa njegov, sedaj že pokojni sin. Njegove skladbo slišimo povsod: v domovini in v Ameriki. Prepevata Jih sedaj mod aaml tudi Sqbelj In Bano-tu. Pregledal sem koledsr Vllhar jeva založbe Iz leta 1861, kl je dragocena knjiga. Poslana ml Je bila posredno la Vilharjeve ablr-ko is Zagreba. Ima 71 strani In poleg komentarja o raznih svetovnih dogodkih jo tudi mesečni koledar, katerega posebnost Jej to, ds krasi vsaki mesec pesem. Poleg teh 12 jO dalje še 14 pesmi s podpisom Mlroalav. Is vseh veje narodni duh. Naj podam nekoliko pregleda: Med omenjenimi pesmaml Jo tudi "Prezgodnja smrt", kjer o-plsuje bol svojega narodnega srca |a končuje: "Jm. mladenič, aom pri potoku stal ln slišal rožico In la tušnega očesa brisal grenko sobico!" Proti koncu druge pesmi pod Imenom "Slovenca up" ima kitico: "Dokler Triglav rude skriva, vsak Slovenec junaško reče: Kdor za druge kri preliva, zase zna sukati moč P Dalje je peeem "Solza Slovenca", v kateri je kitica: "Vstavi ae na k rajne meje, gleda ljub domači kraj la oho Je sobe Ulo nejnssrečnemu sedaj!" V pesmi "Slava in Sokol" pravi tied drugim: "Oh sokol predragi! posodi ml moč. če ne bo obljela ko tfavca me noč T Sfcdi peeem "Bajka o pajku ia neke nagrobne pesmi, med katerimi je tudi "Pbkopač", katere zadnja kitica ee glasi: "Bivtje dragi mi val t Jas pravico dal Vam bom» saj enakopravnosti le P* datmljo jo ljubi do» t\ - se V "Bajki o Jančkn" pravi: '8l£venec! Slavjan bodi, iT pa pojdi rakom žvižgat!" Pesem "Kokla in pišče" uničuje: 'Ce Hočeš dolgo živeti, ilušej starše." 'Čebelico in čmrlj" zaključuje z ¡ekom: tdSr ne pečenko za danes preskrbi, jutri se s praznim trebuhom vrti." V "Bajki o volku in oelu" pravi: 'Osel je iavlekel volka iz prepada, iateri ga je v zahvalo raatrgal in požrl." Pod to bajko pa je zapisano: (Hej, komu pomagaš. Sledi "Bajta o levu" in zadnja peeem je 'Slavec in papiga", kjer Vllhar pravi, da nekateri poslušajo je-ilčno papigo kot domačo govori-30 in jo primerja slavčkovcmu letju, v katerega se je papiga: "neizmerno zaljubila, da je »vojščine zgubila." Vllharjev koledar ima poleg še druge zanimivosti, na primer prerokbe k vremenu, o pričet k u Carigrada, o iznajdbi zvonov pred 1461 leti in tiskarskega stroja pred 411 leti, o pričetku francoske revolucije*pred 82 leti. Piše, da je bil Franc Jožef rojen pred 21 leti in da je pred 20 leti razaajala kuga v Avstriji ter o begu papeža Pija IX. iz Rima v Gaet leta 1848. Na kratko sem tukaj opisal prvq, izdajo ViBiarjevih pasmi. Druge pesmi je posameano izdajal in tudi uglaabiL Od teh imam v moji zbirki 28 strani uglasbenih in knjižico "Janeka Ivanka", izdana 1. 1882, in poevočena ljubljanskim društvom in Mle tiskana v "kamnotiskalnicl" J. Blaenika v Ljubljani. . Da se k zaključku srpet vrnem k spomeniku, oziroma darovalcem. Poleg tukaj nabrane vsote $811.46, kl je bila odposlana v Ljubljano, so doma nabrali toliko, da so kupili zemljišče za spomenik (nekaj tisočakov dinarjev imajo še v hranilnici). Nekateri v domovini in tudi tukaj so obljubili, da bodo darovali, ko so prične z delom. Sedaj je to že v teku. Vsem darovalcem rodoljubna hvala. Kdor hoče še prispevati, naj pošlje prte|>evek bodisi direktno na poverjenika Joe. Be-nedeka, 8—1. Frančiškanska ulica, Ljubljana, all na Jos. Blažo-na, Planina pri »Radeku, ali pa na moj naslov, 7 West Msdison St., Room 806, Chicago, 111. Matija Pdgorelc. Legislative! program v Wiacoa-sinu Milwaukee, Wis. — Kako važ na je glaaovnica za delavatvo, a-ko jo hoče obrniti sebi v prid, je razvidno Iz sedanje wiaconsinake državne zbornice,'kjer socialisti še niso v večini, ampak sodelujejo v mnogih slučajih a La Follet tovo skupino, kl je najmočnejša grupa v obeh oddelkih zbornice Uzakoniti nameravajo več dale-kčlae imele pravico rssvitl svoje elek t rs me. Doeedaj ao posamezni mesta Imeti svoje elektrarne le v območju meetnlh mej. niso ps smele prodajati elektrike drugim mestom sil občinam. Osnutek nove«« aakons. kl bo sprejet, ps predvidevs, ds ee več meet all občin sme sdrušiti v tako zvani "power district" v svrho produkcije in distribucije elektrike. Vežno Js tudi vprašanje revi-sije davkov v prid farmarjem ln delavcem. Usskoniti nameravajo predlogu, ki določa, da breme davkov odpeds aa dohodke. 8 lom bodo znižani davki ns as-ičnlne * farme in hišne po» v mesti». Držsvs i ms sicer le dohodninski dsvčni aa-kon. kl ssdsj določa le nude dsv-ke ns dohodke. Postavko nameravajo zvišati, kar ni več kot pravično, ker končno merilo bla- zdravilo soct čakajte. £ fca*+uge*M jI meri dohodki kot ps nepremična Ja«tnir«K Slednje je lahko butara, posebno le, če Je pose^ ! „ a nHt zadolžen, kar pa davčni za- čš. Ne čakajte kOh lftl jemlje V oturtr, med teih ko sp dohodki — dividende, pro-f ki, rent aH izredno visoke plače, ki si jih nskssujejo uradniki industrijskih sli trgovskih podjetij — vir, ki fsktfcno določa socialni miljej posameznika. 3 tem v zvezi je potrebna tudi reform« glede plačevanja davkov a oalrom na kupljena posest, vs na cŽH-oke. Posameznik ns pri-mer kupi posestvo (httd ali farmo)? za $8000, na katero plača recimo pa le $600 in potem tofr-ko na mesec. Posestvo faktično ni njegovo, pač pa prejšnjega lastmiiss toliko časa, dokler ni izplačano, dokler nt transferira-na kupna pogodba. Davke pa mora plačevati le novi "gospodar", dasi posestvo faktično ni njegovo. Ako se zgodi, kot se je v sedanji krizi v tisočih slučajih, da kupec zapade dbroke, navadno izgubi vse uplačik) ln poaestvo avtomatično preide nazaj v roke prodajalcu ali pa ban|ci, ki ima prvo vknjižbo. To ni pravično in treba je reforme glede plačevanja davkov v takih slučajih ln tudi v svrho protekdje kupca na obroke. Ne vem, če je kaka predloga s tem v zvezi pred zbornico, vem pa, da je ta problem važen ln ga bo treba prej alt slej rešiti.. Torej kot so vidi iz dnevnih vesti k Madlsona, bo 1 državna Zbornica izboljšala mnogo zakonov in sprejela nove, ki bodo res v korist delsvstvu in ljudstvu v tej državi na splošno. Razvidno je, da je glasovnica velikega pomena za delavstvo; ne le glasovnica, pač pa tudi stranka, ker brez močne delavske politične organizacije ne more delavatvo n Mesar pričakovati in tudi glasovnice ae rabiti v svoj prid. To je razvidno v Wisconsinu, kjer je socialistična stranka prillčno močna in njena agitacija v več ji meri odgovorna za progresiv nost države.—Joseph Ule. slepoto. Ne padlo z neba i, aneg tn to-posmrtno življenje, ker mf hečetno živeti ns tem svetu. Se tisti, ki nam slikajo lepoto na "onem svetu", hočejo živeti na tem "svetu in se ss svojo osebo ne brigajo za posm^ tno življenje.—Aalea SOBOTA, 14. PEBRUARJA "l Mladinska priredba . Chicago, ID. — Pristni Duč-man in jezikava Irka nam Slo-vtMtom nista toliko poznana karakterja, ker pač nimamo teenej. šlh odnošajev z zapadnimi E-vropci, da bi jih od bliže spoznali. 'Nastopila bosta v nedeljo popoldne 22. febr. na odru SN-PJ dvorane v komediji "Hans Wm Smadh", ki jo priredi v drugem delu programa mladinski «soc. klub. Je stvaf res "špa-sna", ker von Smash Ima dokaj neprilik od strani razposajenih ljudi, posebno pa hišlne Irke. Nastopil bo tudi pevski zbor Sava, ki je od zadnjega koncerta lepo narastel po članstvu. Nadalje bo nekaj muzikalnih in komičnih toflk, recitacija in angleški govornik. Nastopil bo Leo Krsycki, organizator Amalgamated Clothing Workers unije, ki je iaredno dober govornik. V delavskih vrstah se bori kot socialist in unionist že več desetletij in njegov govor bo nsšim ljudem gotovo ugajal. Krajši go vor bo Imel tudi JoŠko Oven, katerega vsakdo rad posluša. Vsto-I »n ice so v predprodajl 60 centov, prt blagajni bodo ?6c. Dobe se pri vseh članih kluba ln uradu Proletarča. Po programu bo za bava s plesom v obeh dvoranah Odbor. Trojera pot rudarjev C*y, III. — Vedno rada čitam Proeveto in tudi dopisi so nekateri prav zanimiii. Mnogi dopisniki opisujejo nekdaj toliko hvaljeno Hocverjevd pro-sperfteto. Čeravno Jé tejfá že več kot dovolj, bom tudi j iz malo o-plaala tukajšnje razmere in pre-šperiteto, posebno ker že dolgo ni nlkdo nič poročal od tukaj. •Mnogo je rojakov, ki so nekdaj v boljših časih živeli tuksj, ki so sedsj raztreseni po Ameriki. Vem, da se bodejo mnogi zanimali za tukajšnje razmere. Danes je bil tukaj zaprt veliki premogovnik Old Ben No. 18 in čez 800 ljudi je na cesti. Člani SNPJ so ' večinoma prizadeti, aploh večina Slovencev in Hrvatov. In to se ponavlja že od leta 1906, ker je rov vsako poletje zapit, samo po zimi obratuje par mesecev. Leta 1980 je* bil zaprt od 9. marca do 19. avg. Od 19. avg. 1980 do 9. februarja 1681 je obratoval vsega skupaj okrog 46 dni. Ali kar se tiče zaslužka, jih je mnogo, ki niso delali niti 80 dni. Od 1. jan. do 9. febr. je delalo vsega skupaj 4 dni. Pred enhn letom sta uradovali tukaj dve banki. Ena je propadla konec marca in ena 1. decembra 1980. In do danés še ntkdo ne ve, v kakem stanju se nahajata* Kot zgleda, sta zmrznili do dobra in vsi delavci so izgubili svoje težko zaslužene in pristra-dane cente. Tukaj je mnogo ljudi brez dela že dve, tri leta in zastonj hodijo dan za dnem od rova do rova. Dela ni. Kdaj bo prišel čas, da se bodejo ljudje spametovali in spoznali, da ima delavec enako pravico do življenja kot "fro-spodje v Washingtonu in Wall streetu ?—Helen Compre. ^ Od zaatopnlka Pittsburgh. Pa. —Dne 14. feb me je prijatelj Peter Seližnlk iz Bridgevilla povabil, naj prise-dem v avto In me popeljal v Pittsburgh. Peljala sva se meni po necnanl poti. Par milj od Pitta buri h a je neki goad in graben kamor is mesta vocljo odpadke In nesnago. V tistem grabnu ■ gledam kakih sto kolib in vprašam prijatelja, kaj to pomeni. "V Uši kolibah stanujejo rov-ni breaposelci. kl so izgnani Is Pitteburgha, %jer Je dom multi-milijonarja in sakladniškega tajnika Mellona," mi ofeovori. Veliko potujem po Penneylva-niji ia povsod naletim na slabe delaveke raamere. brezposelnost in pomanjkanje poeebno tam. kjer eo velike družine. Ali kaj takega še ni videlo moje oko. 8ol-se eo «ae polile ob pogledu, da Je mogoče kaj takega v najbogatejši dešeli na evetu. Kdaj bo ljudstvo spregledalo? OpoaarJam tiste. Id Imajo še mreno na očsh. da spregledajo, ds čltajo delavske časopise kot sta Proeveta In Proletarec. Do- foetanja posameznik s to v več- btr delavski Hit jf najboljše Naznanilo o«emrti in drugem South View, Pa. — Društvo št. 286 SNPJ je izgubilo člana, po -menu Louis Tomažini. 28. Jan. mi je prinesel plačati aaesment zdrav in čil in 7. feb. pa je bil že mrtev. Umrl je nagle smrti. Bil je mirnega značaja in dober član jed note. Nesreča nikdar ne počiva in nikdo ne ve ne ure ne dneva svoje smrti. Ta slučaj je zopet en dokaz, naj se pobrigajo tisti, ki še niso člani podporne jednote in se zavarujejo. Dalje naznanjam članstvu našega društva, da je bilo sklenjeno na seji 8. febr., da mora vsak plačati 60c na mesec za kritje društvenih stroškov, in to sa mesec marc in april Sklep je, da kdor ne plača tega asesmenta, ne more plačati rednega. Prosim člane, da to naznanilo upoštevajo tn posebno še tisti, ki se i ne udeležujejo. Mislim, da ye vsaki član to, ako ima društvo pogrOb, da so ¿tem zvezani stroški. Nadalje priporočam članom, da se bolj redno udeležujejo dru štventh sej, ker zadnje čase vodno manj članov prihaja na zborovanja. kgovor ne drži, ker časa je sedaj itak preveč. Torej na svidenje na seji 8. marca. John Yobkar, tajnik Popravek k poročilu Newton Falls, O. — Zadnjič sem poročal v Prosveti glede tukajšnje Pirat State banke. AM prej ko je moj dopis zagledal boli dan, ae je stvar predrugačila, namreč banka je rea zaprla vrata dne 9. febr. Dali je to aa stalno ali bo reorganizirana, ee ne ve. Ker je bila pregledana vsake tri mesece po državnik nadzornikih, ao ljudje imeli zaupanje v to institucijo, češ, da tma zaslom-bo od države, poeebno še, ker i-ma privlačno ime stale banka. To eem si štel v dolžnost poročs-ti, ker sem nekoliko prej plesi, da banka poaluje. (Bllčno pojasnilo js poslal tudi brat Gašper Ga ves.—Uredništvo.) s Juha C«pi Za kratek les "Majhnih slik ne maram, ljubim p« velike slike." "AH ste umetnik ali kritik r "Ne, j«s Mslujem okvirja." Pred sto leti je obelodsnil botanik R^ Brown svoja opesovaaja na pelodu («¡J prahu), ki ga je vsul v vodo. Pod mj^J! pom je videl, kako pelod pleše, poskakuj«? prekopicava. Izkušeni raziskovalec, ki « udeležil kot ranocelnik večletne ek J Avstralijo in je bil predstojnik hotaničs tblfk Brltskega muzeja, je ves vzradS zgrabi! ta mtčen prirodni pojav. PoznejejJ dognal, <& ee vsi drobni delci v tekočini a Živahnejše gibljejo bi plešejo, čim manj« j VŠf teiM; At s* vidtye v sotačnem pm nu, ki se prikrade skozi špranjo v mračno j celi oblaki prašnih delcev, ki jih v nav« dnevni svetlobi ne vidMA: ffcika Sj,^ in Žsigiuendy sta sestavila na oanovi tegi« zovanja tako zvani uitramikroskop, v katm še vedno Vidimo obrise takih delcev, ki navadnem mikroskopu ne razbeiemo. p, ugodnimi okolndstmi moremo opazovati ■ tem še delce, kl imajo premet ene milijoofc milimetra. Kakšno zači^enje nas navda, gledamo kapljico tekočega tuša (črnega b« la) pod terti aparatom. Kakor da smo zašli i plesišče. Ne pleše pa se pohlevni valček ali n posajena polka» temveč pravi zamorski p|«4 cirkuška prekueavanja, opotekajoča se ra nja in najdrznejši skoki. Na tej večni zafa je vse mlado: vse se zvija, skače in se suče. milnici vidimo isto rajanje kakor v protarg (srebrovi raztopini), isto veseljačenje v i topinf kleja. V kravjem mleku vidimo tudi pod müa skopam le posamične, mirne kroglice masi; ultramikroskopu pa zapesimo poleg teh ktt lic še lesketajoče, rajajoče in plesajoče k beljakovine, kazeina, (iz katerega obstofe glavnem vsak sir), v neprestanem pren nju. Žensko mleko ne kaže pod ultramik pom tega pleaa kazeina, temveč vidimo le kaj lenih mastnih kroglic. Beljakovina v skem mleku je namreč mnogo fine j Se ljena kakor v kravjem mleku. Tu je najl tudi iskati najvažnejšega vzroka za obče s pojav, da dojenčkov želodec mnogo bolje p nese materino mleko kakor kravje. Man delce pač želodec tn čreva veliko lažje prš vijo kakor grobejše. Profesor Alojz Krd je našel prvi to razliko v razdeljenosti kazeii in je lahko tudi^ poročal, da vsa beljakovl drugih živalskih mlečnih vrst, kakor mleko slonovke, levinje, kamele, oslice, mačke, psk sajke, podgane in miši pod ultramikroskotf opazovano pleše redno v vrtincih. Sladkor se lepo raztopi v vodi. Razpi v delce, ki jih najdemo tudi prt plinih in Jj kih tekočinah v velikosti molekulov, ki jih ti v ultramikroskopu ne moremo več videti, pač manjši od delcev kazeina v kravjem n ku ali oglja v tušu. Take raztopine, kater delci ne obstojajo iz moldkul, kakršne so sladkorju, prt solnih raztopinah ali pri plii temveč so deset do tisočkrat večje, naziv« koloidne raztopine ali soli. Mnogo tekočin, jih rabimo v vsakdanjem življenju, spadaj* to vrsto koloidev: želatina, škrob, milo in j čja beljakovina. Vsi sokovi živin se uvrM sem: kri, slina in vsi življenski šoki ra«t živali in ljudi. Vse pleše, se raduje in se pi Hilka. Neznano majhna so telesca, ki jih vi v ultramikroskopu v Brownovem premi V vsem svetovnem morju je nekako 1500 Hjonov litrov vode, v enem litru vode p» 000,000 trilijonov vodnih molekulov. Cel delimo liter vode na delce velikosti koloidni delca, recimo v obliki kocke, ki ima rob milijoninke milimetra, tedaj bi imeli v i litru vode tiSoč trilijonov takih kock. T približno toliko, kolikor litrov vode je v svi nem morju. Toliko za primer! Ce postanejo ti koloidni delci Ae man pridemo do velikosti prav majhnih oblik, v tero je raztopljen sladkor ali sol v vodi, ta na velikost molekule. Seveda plešejo te roti tudi Še živahnejše, kakor beljakovina v n* ali premog v dušu. Žal pa nimamo Še nobes Čez-ultramlkroskopa, kl bi nam odkril te manjše svetovne malčke. Vendar pa nam * snana in dognana teorija o gibanju plinov, eo vse te tekočine tn plini razpadli v molela ki skačejo v burnem rajanju in nikoli zm ne mirujejo. I V trdnem ledu je mir. Ce se pa pd led taliti, se pričnejo tudi molekuli vrteti plešejo živahnejšo, postanejo plin sli psra, kor Jim pravimo, če hlapijo. Tako se vozi* Šeleznico aH z avtom le zaradi tega. ker ' molekulom priliko, da čim šivahneje p Ta kinetoična (gibalna) plinska teorijs je la tako dolgo le podmena, dokler ni B Brown za vsakega vidno odkril pred *ta tega molekularnega gibanja. Pa so ub* te pleae, narisali brzino plezalca in sam I stein jo našel ia tega popolno skladnost« netlčno teorijo plinov, ki je.bila doklej * zsns lo na papirju. Tako je torej Robert Bm jasno dokazal ples vseh gradnikov svetocjs molekul. (živ. in M KOLIKO MRAZA PRENESE CLOVtf1 Vprsšsnje. koliko mrsss pren« ^ ss ponsvljs vss ko zimo. Navsdno Ijm* prisojajo človeku poeebne odpornosti ml, vendsr ps js ras, ds človek prenesti več mraza, kakor si splošno mislimo K«^ veleč polaraih krajev Nanaša prlpov««r~ opisu svojega prebivanja v večnem leda is i «H. da je prenesel edo do 80 stopinj da bi bil zbolel, pač pe so js počutil seiei Z utrjevanjem as da t tem oslru ms*** Tudi letaki, ki letajo visoko, mor*)» \ prenesti pe 10 stopinj mrsss la tudi rc^ SOBOTA, k februarja bi si mogli pojasniti tudi tako- so na dragi strani bolj varni le: Znano je. da se jetika naj- pred ostalimi, v sgornji tabeli rajši pojavi sa mladih let Ve- navedenimi boleanimi, pri kate-čina ljudi je tuberkuktfnih. ne rth je umrljivost debelih snat-da bi jim to kaj škodovalo. Pri ao višja in verjotnost, da umr-ostalih je nagib k tej bolezni jejo sa njimi, se euhe ljudi oslo močnejši, četudi gs morda po- manjša nago as ljudi s normal-nekod eela desetletja nI opaailo no teto. — * niti sdravnikovo oko. Kdor pa Človek, ki je star več ko tri-boleha sa odprto ali prikrito je- deset let, ki je siečno prekoračil tiko smernega snačaja, ostane dobo, do katere je jetika naj-po večini suhljat. nevarnejša, naj torej osUne Potemtakem nI dokasano, da suh, če hoče dolgo šiveti! Tako bi bila obilna prehrana najbolj- sklepa knjiga, pe kateri smo po-še zaščitno sredstvo prod t*i- sneli te podatke. Da bi pa bilo berkuloso. Pa četudi bi suh! vedno in povsod tako, ne priseli udje prej ia laftje umirali sa gano, kajti tudi s statistiko se tuberkulozo, so Še vedno v pri- lahko ves dokaše in — vendar meri s debelimi na boljšem, ker ni vse tako. (Živ. in svet.) PresNOtfjhra pomoč bolehsjočim m ŽELODCU ČREVIH nanosi je pronašla, da saustavljanje teh štirih vainih delov okušuje ves sistem— povzroča vsdiganje, saprtnico, plin, nervosnotft, hlipo, glavobol, in nerodnost po jedi, sgubo spanca, omotioo in oslabelo uničevalno etanjs. . To varno zdravilo, ki doseže vse 4 važno dele, je jamčeno, da vam pomaga v 6 dneh..... ali pa vaš ničesar ne stane! Ameriški dolg Pasteuiju Kaj 4-kratnn tontkn n^edl: 17K8TB II vzrok zakaj js Trlnerjevo grenko vino mnotokrat v odpravilo na lota doisa boMIna in aakaj jc toliko bolnikom, amufenim, Horvoanim IJudJem vrnilo adravjs In šlvahno ftlvljanja: 1 ŽELODEC.—Trinorjavo gran- I MEHUR.~Podophylln in roko vino vsebuje ksakaro in «*at I.vratno šaluja in ojsiuj« bsekthom sa jadsnje plinskih pratok is loMa v mehur, katari »okov . , ; DljsatotiOni malt sa "smaauje «rava, pomaga prebn-pomo* prebavi .. . Kalifornijsko * «*upo na«tole valed vino aa ojašanja lalodoa. P"*»** ___: .. . , ^ „ 4 ClUCVA.—Vsebuje ravno do- I JETRA.—Vsebuje Podophyiln volJ Wwkmrt m^., da privs. In isgrst, kateri dobro dekije aa d) tn^m k prsvamu dslovanju jetra. bm prialljovsajs. "CHICAGO, fob, 14, 1920. - Jas aam hreamotal vata-ran avotovns vojna in Is vodno trpim afakt plinov, Moj sdravnlk ml no predpiše dni. goff kakor Trtssrjevo gren-k» vino kot toniko ia labotj. lat»j. alsatl do jadll in ss ureditev mojocs šalodoa. On ml pravi, drli aa toga in nü as na boj. Odksr aam prišel jam ali Trlnerjevo grenko vino aam aa voltko aboljlal. Oaaa F. Ix>ren«,M je, bi morsli imeti ob&ežno statistiko. 43 ameriških zavarovalnic si je res zastavilo nalogo, da zberejo številčne podatke k temu vprašanju. V 24 letih so preiskovali umrljivost 136,579 debelih in 530,108 suhih zavarovancev, hoteč tako dognati, kdaj iivl3enska zavarovalnica več tvega: kadar zavaruje mr-šavega, ali kadar zavaruje debelega človeka? Izsledek tega raziskovanja je dal naslednjo razpredelnico: Smrtni late ji na 1S0,000 llvlk auhi norm. dabali 1. Kap .......... 112 212 397 . srčne bolezni . 128 191) 384 jetrna bolezni.. 12 ' 38 67 obiatna bolezni. 97 179 874 alsdk. bolezen.. 6 28 734 Najboljšo zdravilo sa " vsakogar "Lsnaimv, Mkh„ jsn. 14., ISO f .»-Trlnerjevo grenko vi. no je najboljša sdrsvilo ss vaskogsr, js prsvl ssklsd le vsratvo as llovsško sdesvje. Hitro pomaga asprtnlel, pil» nom, agubi apatlts, glsvobo* lu, alahemu spanju Hi essklm šetodlnlm neredno« t i ni. Je previ blagoslov, Frsnk Vsvrik," teli, ds šsnsks vOttoksko js te pomsgsln "Wlnrhost«r, Tli., da«. SO, lM0,-»Jes lahko redom, Trlnerjevo grenko vise ml po-maga ved kot katerokoli «Iru B odra vilo, IU asm ga kdaj ila. Eno celo leto nisem enkrat dokro spale, dokler nisem prllels vlivati vale edrevllo. JledsJ Ishko spim vse no*l, nimam glavobola in ao bolje pošalim. Povoda. Ia bom drugim bolehsjodlm lanskem o Tli nor je vem grenkem vinu. Mra. Annle Haller." Skupaj ... V razmerju 2. Logar pljučnica ... rak ......... Ne bedite aslajl pKeov, sakseaaega totodra Is alles aaprlnlve niti ss as asm dss se, dajte Trtasrjevesta greekesis vlss dokro poa**Safs<—»ko ste saltea!, servsssl, ake trpite valed nepre. bevaeotJ. aabasaneoU sil serednestJ pe Ml, asprsvMe to peefcsŠsfet Preprl/aM» SS, kake hitre as. more Tfiserjeve greake vise peeisgalJ Is »ss pesevss agrsdlll. TskSf b ssša psaahss posadim, 6-DNEVNO POSKUŠNJO Pojdite k vsšema lekarnarju. Neba v Me al atoMeaiee Trtserjevegs grenkega vina. St! dve veliko*! sedaj. Velika In mala Stoklenko. Jemljite gs kak'»r > duloéeno skozi S dni (lajno lltfko, pol ure pred ebedj«. trikrat ns dan». Ake aa bodeto popolnoma »adovoljni a labeljAsnJem. ako ae vsšs Irevs ne bodo priuélls, sko ee se bodeto polsUH bolje,■ I oda J vrnite kar je oeUlo v stok len iel vašemu lekarnerju~4a os vam pevrne vseh «ent. ki ato gs pištoli. Zsdnlto to poekušnjo to danes, pepelasms no neto odgovorno*! JOSEPH TRINER COMPANY 133MS1 Asldasd Ava. ducate, Ii. GRENKO VINO Tom Cafar: LJUBEZENSKA PISMA DELAVCA IN DELAVKE Oh, da bi viaj Uko nearečna ne, bil»! Njeno življenje bi bilo vae drugačno lehko, vse lepte in koristnejte. Z» tisto hile je fte drugih dovolj, takih, ki rea ne morejo drugam. Njej je bila pa namenjene vsa aolčnost ilvljenja, toda nevoftčljlvoat v teh treh njenih bratov jo je ]>ognala Uko daleč. Ti ae čudi* Umu dejatvu, naj «i gotovo vae druge vzroke lakal, ko ai raz-miftljal o tem. Vaakdo, ki je tupana poenal in fe Pavlo posebej, bi ae čudil in na roal verjeti. A aem Ti vendar le aamo resnico piaaU. Takoj Te tudi proaim, da o Um nikomur ne pripove-dujeft. Najbolj me je prosiU, da jo zamolčim, ker domači ne »mejo izvedeti, kam ao jo pognali. Le Tebi aem zaupala njeno raupanje. Tebi niaem ameU zamolčatl, le radi aebe ne. Ti pa radi mene in nje zaae hrani to žalostno Ujno. Ako Pavla ie ¿Ivi, ai ie malo ne misli, da se s Teboj o njej pogoverjsm. 2iva je pokopana, od vseh pozabljena. Dobrega in lepega za njo nič ne mora biti. Tudi ni nemogoč«, da se je le aama končals. U tedaj se jI je svet studil. Že Ukrat mi J« namignila, da as ne mara mnogo več plaziti po livljenakem blatu. In morda Je zanjo najbolje, če Jo krije hladna zemlja. Vae, kar jo Je mučilo, Je puetlU drugim in ae razbremenlU. Janko moj, amili se mi, ko mislim nanjo. Pomnil bat, ksko srčno so jo ljubili, ko js iz otroka rastla v ljubko deklico. Oba, oče in mati, »U jo ljubosumno čuvala, Ji nudila vso rodlUljako prljsznost. Najbogaujfta hita v vaai Je a ponosom zrU nanjo. Vse jim js biU, najdražji zaklad in najiilneJAe veaelje. To je Pavla tudi zaslutila. 2e s pojavom js snaU razveaeliti. Edinka bi morala biti, pa bi danes kraljevala na županovem domu. Pristojalo bi ji. A ker je Imela braU, s« mora rasdajati za u-maza.ii denar; vaakomur, ki vrte oči po njeni lepoti, mora biti pokorno ualutna. In lepa Js fr vedno, Vilic Umu, da lepoto trosi kakor Je doma žito perutnini. Na njenem'domu fte zdaleka ne slutijo, kaj so svoji nekdanji ljubljenki prizadejali. Polj« obdeluj«jo, zvečer molijo ratni venec, a Pavlo «o zavrgli. Nje ni. O njej se ne sme spregovoriti beseda, ne mrzU, a fte manj topla. Pa tudi mislijo ne mnogo nanjo, dolgo js le, ko je bajta is v smrt, s se potem premislila in a« oklenila ilvljenja vsa nelzkutena, vaa taka, kakor-ftno ai posnal. Cim dratestnejta Je posUjala, Um več j« bilo veaelja s njo pri tupanovlh. Is dneva v dan je radoatila svoje eUrfte, bratom njenim pa to ni ugajalo. Čutili so, da starll nimajo sanjs toliko rodiUijskih naklonjenosti, kakor sanjo. Pa jih niso prezirali in ne zaposUvljall. Vsi ao bili aUreJfti, zato je Pavls s svojo mladostjo in a Um, da Je edina deklica, ne pa edini otrok, imela nekaj pr«dno«ti, nekaj tistega, kar bi povsod imela. Toda v bratih se Je dvignila sa-vist. Vsak dan bolj so jo lsvtdall, jo pričeli sovražiti in se zakleli zoper njeno srsčo. NaJ-grfte laži so jim slutile, nsjpodlsjts obrekovanja so pomagala njihovi slobi. Da so bili sares zlobni, tega ne bo nihče sanUtal, kdor vsaj malo spozna sadov« njihov« savisti. Oč«U si posnal In vet, da j« najtrtl gospodar. TIsU stara grča, ki so vse bolj rodkejfte. Kar sklen« in r«č«, to drli. Njegove volje na premakne nič na svetu. Nihče ga o nasprotnem ne prepriča. Ne doaete ga protnja, ko po-sUne nedostopen, a ne grotnja, Jok ln kleUv. Sinovi so ga s U strani dovolj posneli. Saj ao rastli pod njegovim goapodarstvom in večkrat občutili vso trdino njegove volja. Zraven so pa vedeli, da Je on spet 1e«človek in za-* 1 to vendarle premakljiv. Svoje zlobne račune ao dobro poeUvili, kajti vaakdo, ki je is mesa in krvi, vse prej slabo verjame kakor pa dobre. En aem dvomljiv namig zadoetuje, ena sama beseda, pa ie grize v dufti ln srce razjedajo nesnoanl dvomi. ' Tako lahko je vrači na koga aramotno blatdi; nič lažjega ni, raskri-čati v svet lainjive In krivične obtožbe. Takoj, ko j« Pavla jela zoreti v prikupno deklk, ao se upom o sarotili njeni bratje. Vedeli ao, kje treba udariti. SUrH Ukole pod-vcčernega pajdaftenja nlao niti pri njih trpeli, kako bi ga pri lepi hčerkic V Um ao trdo, go-, tovo pretrdo držali vajeti avojlh otrok. Pavlo ao teSeli in tudi hoteli očuvati vseh večernih prilik, vseh nevernih spoznanj, vsega, kar po njihovem mnenju fte ni bilo zanjo. To ao opravili s malim trudom, kajti Pavli sami ni bilo do skrivnih potov. Pa aUrte j« rada ubogala. Toda vzlic Umu so bratje izrabili vsako njeno odsotnost sa krivične totbe. Z izmiftl joti nami so pričeli ruftiti očetovo ljubezen in podžigati mrko mržnjo. Nedoltnemu otroku so naprtili znaaja In sesUnks, o kaUrih Pavla te aanjala ni. Dan sa dnem so pripovedovsli strogemu očete, da je bila Um In tam» s Um ali drugim fantom. Pri svojem totarjenju so izbirali fante, znane po Zapeljevanju deklet, a mesta sestankov najbolj sum|j|fva. Oče je hčerko prijemal z besedo in udafjgl, a ona je ssmo jokala in satrJevsU golo resplco, da nI rea, kar so bratje izmislili. Vs« rtjeno zatrjevanje pa je po n^presUnih tožbah, po natolcevanju in večnih fumničenjih, kmalu postalo prazen zvok. Bratje so vztrajno zastrupi je val i očetovo srce in Maj hitro slavili svojo zmago. »Oče je Pavlo zamrzil popolnoma in jo pognal is hite. Sla ja ln ae smrti namenila. Krivice v taktni obliki ss ne prizadene vsakemu dekletu. Va« najdražje j« morala puatltl, lep dom in sUnfte, polja in gozd. Nobeno čudo ni, da se Je hoUls vreči v valove in utopiti svoje mlado, z ničemur zasluženo gorje. Morda bi najbolje storila. Valovi bi Jo vrgli bratom ln očetu. Jim pokazali žrtev in jih vaaj ob mrtvi spravili k pravični misli. Tisti dan, ko je prašnih rok zapustila dom in ftla čez polja proti reki, je bil po njenem zatrjevanju tako lep, da se Ji je vzlic samomorilnemu sklepu sahoUla življenja. 2iveti je potelela, živeti tudi brez doma in domačih. Namesto v reko Je ftls v mesto, si poiskala službo in vztrajala tudi v najslabftem. Ja preobrat iz oboževane hčerke v oaamljeno, za mestni svet neiskuteno služkinjo, pač ni bil prijeten. Marsikek vadlh in solzo jo je sUl. A bi vse premagala, ko bi natis vaaj polUno priJaUlji-.00. Pa J« naletela samo na take, ki so njeno naivnost naglo opaglle in izigrale neizkutenost. Menda so se vse več ali manj razočarale v svetu in jim je bilo kar prsv, da bo tudi ona kmalu v njihovih vrsUh. Spominjam ae, kako si se Ti s mano pogovarjal o življenju in rečeh, ki ao v tietih pro-bujajočih letih vzbujala mojo pozornost. Blagodejno In naravnost odreftujoče je vplivalo name, da sem s« mogla vsaj s «nim bitjem iskreno razgovoritl. Psvla pa nI imela nikogar. Znank« so /1 zakrile marsikaj, kar bi morals vedeti. A ker nI, je nasedala vabam in obljubam, najetratnejfte je pa nasedla zvodnikom, ki ao Jo prav lepo sapletli v avoje mreže fte omamili so jo ln Mko jutro se je znstls v eni ismed tistih hU. Potem je samo gospo-darja nekajkrat meajsls, is velikih hit zstla v zabavitča zakotnih m««t ln se lovila po svoji nesračnl poti. (DatJs prikedajll.) PROSVETA Poročna ae je s njim nedolžno, z vso svojo nežnostjo in po-nisU mogla pregnati. In tedaj sU natla končno oba v aebi toliko poguma, da sta «poznala ln priznala, da njuno življenje nikoli več ne bo Uko, kakrtno je bilo, da ne sadoatuje priti skupaj. da bi tudi bila skupaj in da se preteklo* ne da izbrisati. Zaman j kan jem energij«. Poznal jo je ž« kotite. Ko je bila voč-ja, v sUroeti nebeftkih krilateev, jo je zaeaaMl in roditelji ao privolili. Ni pokazala svoje volje, nihče je ni vpraftal, kakšne so njene želje. Izbral ai jo je bil kakor rožo. Osem let je gvetela njena lepoU ob možu sivih lss in vs« j« krasila. Potem je postala otožna in pogosto je plakala. Spočetka njene melanholije nI opazil, potem je ni mogel, končno pa nI hotel razume*!. Ni si prizadeval zvedeti Ime drugega. In odtla je v začetku pdmladi, odtla j« navzlic svojim solzam in ko je pri-tla zima, ae je vrnila obupana navzlic ameMjajem, s kaUrimi je hotela prikriti svoj obup. Sodnik je iskal v vaem Um nekaj, kar bi bilo pregretno, pa nI mogel najti ničesar. In znova je rasmitljal, dolgo, dolgo, dokler ni pritel do zaključka, da mora on prositi Triscfllo odpu-ttejja. Noč je minula v težkih mislih. Jutranja sarja je tlatila okna, leo je prišel sodnik sključen k njeni speinici. Zrl j# na vrata, ki ao delila njegovo od njene spalnice, ne fla bi se jih drtak-nll. Videti jo spečo? Ni hotgl. ne morda da bi se bal izkutnja-ve, temveč zato, ker ga je bilo groza mlall, da bi jo prebudil. Oblekel ae je in odtel na delo. Takoj je pozabil na vse drugo, zanimali ao ^a samo običajni prizori. Trg je imel anežno odejo in gosta megla je ležala nad njim. Zavil ae je v jflatč in nadaljeval evojo pot Srečeval je |*ntlemen«, ki so delali po snegu dolge korake. Sodnik je savll v sodno palačo, skosi veliko predsobo je pritel v lepo dvorano, kjer je sedel mizo, polno 'aktov. Takoj aa je lotil dela in ai izbil fc glave vse domače skrbi:1 Bil je fopet samo sodnik, satopljen v svoje delo, energičen, vesUn, strog in pravičen. Prva Je bila na vrsti neka Phoebe Faukesova, obtožena pretufttva.1 Lahkomiselna žena ln potUn, toda zaputčen mož Znova je prečltal vae akU in se Informiral o podrobnostih, žena je grstils prostovoljno, torej ni nobenegs opravičila. Njegovo uradno prepričanje ae je utrdilo In aklenil je, da mora biti nesvesU žena zelo strogo kaznovana. * vee V Berlinu je sezidal neki podjetnik poseben dom sa pritlikavce ali "liliputanee". To ao ljulje, Id nlao večji kakor 1 meter. Pod-etnik j« Ml prej sam vodja neke skupine liliputancev, ki so 1-grali po raznih giedalitčih in zabavitčih po celi Evropi. Opravo za U dom je (zdelala neka berlinska tvrdka po naUnčno do. učenih načrtih, tako da ustreza vsak kos oprave poeebnim meram pritlikavcev. Kljub temu pa sobe ne delajo vtiaa sob za o-troke, ampak oprava 'je prava o-prava, ki je le primerno majhna Prvi goet, ki se je naeelil v novem domu, je bila neka pritlikav ka, ki Že 10 let naatopa v neki skupini pritlikavcev kot prva i-graika. Ta umetnica je komaj 68 centimetrov velika. Henri lUrbtaaae: Bilo je leU 1827, prvi dan de-cembra. Priacllla Hawklnaova ae je vračala zvečer k motu, kakor je bila sporočila. Potrkala je med drdranjem kočije, vračajoče «e v mesto. Služkinja JI J«* «»dprla kakor po navadi, ne (ia bi »pregovorila. Odtla Je po stopnicah v predsobo, tiho Je odprla vrata aajona In obeUla na l»ragu. Sodnik je ponoano dvignil al \olaao glavo. Po obveatilu Jo je l>ričakotal tako neatrpno in ner \«>zno, da je moral napeti vse aile, ds skrije svoje presenečenje, ko jo Je končno zagledal — VI -te? U nekaj tiho bodisi od presene/«nja ali pa zato, da bi ne preitraftll mlade tene, ki je fte viedne stala na pragu, kakor da ae ne more odločiti, bi )| vstopi-la ali ne. Vstal js in sadovolj-nega »breza ji j« stopil naproti. S«*gU *ta si v roke in ae pondra-vila z običajnimi beaedaml, toda mfcam avečano in plaho. Ozrla ae je po sobi. Od njenega idhoda pred ftestiml meae-el ae nI bilo nič i spremenilo. Huri gmtleman je uredil vae tako, da hi ae izpremenll povra-Uk nazveaie lene v selo nežno, toda običajno prigodo, v nekak \e6erai obred; da bi v njem m bilo niti sence rado**, niti dice odputčanja, da bi bil tenin po v rato k aamo nadaljevanje pre-kinjenOi ur. Sedla je v naalanjač. Imela je klobuk s sinjimi trakovi is močne svile In obleka barvs o-rumenelega listja a tUvilniml živo seleniml volani, močno podobno oni, kaUro je noalla na dan odhüda. (mala je svoja večno rdeča lica, okfog kaUrih so ss jI vili bujni kodri. Nasmehnila ae je. Tudi on ae je naamehnll, da bi je poansmal Oba aU as silila, da bi ae ne poznalo, da miallU na ono sadevo Sodnik je bil nervozen. Začel je sUveč, pa mu beaede nlao Ale s jesika. Končno aa je odkatljal in vpratalt — HočeU obedovati, draga moja? — Seveda. — J« odgovorila. Odlfltita Je kldbuk ln ga tero- čila aUrl služkinji, rekoč: — Dober dan, Betty! SUrka se nI sgantla ni. kakor da nI alltala pozdrava. Držala sa je točno gospodovih navodil. Obedovala sU. Gvntieman je pripovedoval anekdote s lova na liaice. Poalulala ga je ln ae vljudno amehljala. kakor v go-■teh. Tu pa Um ae je potrudila in za mrmrala: - Ob' Oh! Po obedu sta si sedela naapro-ti. Govorila tU fte nekaj časa. potem so pa posUle ke h) zavladala je tlftina, kaUre topljena vedno bolj v to miael, nlaU mogU več slepomltHI. Za-tianll Je oči, da bi mogel razmi-tljati, ona al je pa otrla sobo. Ko ae Je molk med njima ta zavlekel In poledenel, je dvignil on glavo, rekoč: — Ničesar ne ameU obžalovati. Odgovorila mu je s krčevitim lhUnjem. zakrila ai je obras rokami In solse so ji prIUkle po licu. Ke se je nekoliko pomlriU, Ji Je očetovsko svetoval, naj gre počivat VsUla je kakor mala deklica V hipu, ko je hotola reči "lahko noč", jI je saprlo sapo in molče Je odtla Is salona. Dokler Je hodila po sobi ln dokler se je slltal ropot njenih korakov, ja dobri gentleman po-slutal Ko je pa sopet vse utihnile. si je podprl brado t dlanjo kakor v aodnJ dvorani. Ko je osUl sam, je poeUI •odaik, razmišljajo, temu ver jati In kaj atoritl. Vpratal a« j«, obupal spomin« In poahatal. če se v sobi nad-aelonom še razlagajo baraki. t Kaj j« bila Priacilla? Prekrasna vizija. kaUro j« bil priklical. poosebljena neftnoet ia krhkoat. In kaj t«? Nič dru g«ga. «amo to. N'l torej zasluži-ia. da hi jI ata.ril kaj Ulega. pa ZDRAVNIKI PROTI NOVI MODI . Moda J« neke vrsto raaana pel losa. Nastaja eponUno In najame vse ljudi, ki ne marajo bit sUrokopkni ln ne prenesej zgledovanja sosedov. Ženska moda je sedaj tal v preoejtnjl reakciji. Dolge tesne obleke, ki pred sUvljajo neke vqsU prisilne jopič«, so postale sopet moderne Dobrohotni zdravniki ae samai upirajo Uj netmiaelni noti. Pre tnja ohlapna moda, ki putča proste noge, je mnogo pripomogla Uboljtanju »plotnega sdravatve-nega atanja med tenakami. Veli-koat pljuč je pri njih snatno na-raatU ln dihanje je postalo spet skoro normalno. Krvni obtok as je pojačil, kota se je poiiveU in poaUla bolj roCnata, porsba ličila ln pudra ae je amanjtala. vs gibi ao poaUll bolj Svobodni in prirodni. Vae te pridobitve bo nova moda brsaobairno se trla. In če ae morda apet uveljavi moda pretianjega života, bodo lanova triumflrali steanik in a njimi (zaradi ferinjenih notranjih organov) apet ona stara modna bolseen. ki so jo ženske komaj dabro prebolele. red-;naj bo usoda kakrtna fte. Napiaaagrebn Pred nekaj tedni je umrla slavna maka plesalka Ana Pa vk>va. Njen soprog je določil sa njen nagrobni apomdnlk U4e besede (v francoftCini): "O terre ne pase pea aur all«. CUe a peu pea* aur tol T (O sentlja, ne flbtatuj j« preveč, tudi ona je te-b« tako malo ofcUgevala!) Ta imtkia nI LmáiMa mmma t a ntpia ni iivirwi, wpi bil »piaan te aa grab« neke rogrftke pWaaika. Farme na po nizki «eni, na lahke obroke. Kder ima namen poaUti fanner, naj pite na rajnka: WM. BRUNSCHMID. Jump River, Wis. SOBOTA, 14. FEBRI abja NAZNANILO Iz upravalttva Hau Nasnaajaea,^ je dine iadaja je kakor pnjs, velja sa flane, drattva k SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA iadaja avoje pnbtikadje ia ie Ñámate MkdSneftd Ust, najboljši ter potrebne agitacije avejik dmttev in Banst va in aa grapa gaado svojih idej. Nikakor pa dragih ped-Vaake er» običajno avoje Tarai agiUtorični dopfad ¡a naznanila dragih podpora in njih društev naj Najnižja cenam pake ra v dnevnika laven sr«ti» daje je Me; t arediai 91.M aa ankrglne priobäer, - • po velikosti' tito veelej, kateri daa teiiu ee vaš e^Mpriobtt ia ¿E Veslal P«He točno la 4 čaaa, ako ftsBu lasti poalago. Prosimo vaa, ts ta ttevats. PhiHp Godlna, upra ItWriia xi Dobite <3000 au $1800 Bulok Sedan i. ie $1j200 v gotovini •uk» hpn — Wt avaaaaa t—- ajMia v m Ottm. - u+do m**» 4*1 ataaa Tns>a v*Uki B«|ak Satt», ar as UfoMt U I1M0.M »orvtu at4aaaa. ta . c- s^ zhu^ja' asnada, t» ia •-- drvi* IJudfT h doMlo mani», ki M aa prvi aSs^ül aa nuij oglu h|q fltOO 00 Najdl^a 5 obrazov Vaéanl «rak twa priaora i« amm. aasaavUti* ofarb« obraaov (kAlic KolOu» M vtSHaT OpasuJt« ^aajja—hm^ zum oči^poaa naeaa- nMlovoM lakoj p^*IJ»ú. UdaMIt^M Uknl 11TÑ0.N vračil «SBki Buiak Salan, ki ko SaaUTlJa« 90 naj. MMJaai Bulah trt oreo, la parrfcq aa SlSOO-M m tolnoat. all aaaaa.aa v aotorlnl. ako teka Mita. ■ H «1200.00 ta POSEBEJ Zk TOČNOST TIiIhMi M Im öaUiag prva aatftdti ban la paaikaj pliíal $ll00.t0 n tolaost. Ako aa marUivo uSaJatalto, (aSaJ bodiu praprlianl. 4a vaai naaMSa aa vISa. Dvala» «a> «rada v alataj« anaktrnki. Braa raallka kdo ala — paakoalto dokM praa aaerado |SNMS Na poAiUajt« daaarja — nKaaar m kupiti aadaj aS poaaaia. Oawaka «a t«UU UMU v aatavtoi ali Buiak BaSaa la SlIM.Od. Ako iaMta laSaU SNMUk. tedaj pUite u f )aaalla — nI oterwnoati. Ta ponudba na valja aa Ckiaaao. Niilu»: L. M. STONE, Mgr^ 844 W. Adazas Straat, Dapt 4SS. CHICAGO, ILL. PRIJATELJ HV-- P V SLABIH ČASIH JE HRANILNA VLOGA V VARNI BANKI KASPAR AMERICAN STATE BARK ItOO BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ni > SPKEJEMA VSA v nsnusKo oni spamjoča kla Tlaka vabüa sa veaalica in shode, vixitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, glovaškem, češkem, nemškem, angleškem jesika in dragih T0D6TV0 TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8JI JU. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vae pojasnila dala vodstvo tiskarna. Osna smerna, unljsho delo prva vrsts. PitlU po infocmaelje na e- 8. N. P. J. PRINTERY M74Í So. Lawndale Avene CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VBA U8TMENA POJASNILA