IistjslovenskihidelaveevvAmerlkL f™ I9 The ivgett Slovenian Daily in the United States. Blmed every day except Sundays and legal Holiday«, 75,000 Reader«. TKLEFON: CHELSEA tS7S Entered as NO. 178. — ŠTEV. 178, Class Matter, September 21, 19S3, at the Post Office at Hew York, N. Y„ under Act of sf March S, 1879 NEW YORK, THURSDAY, JULY 31, 1930. — ČETRTEK, 31. JULIJA 1930 TKLEFOH: CBKLBEA 8879 VOLUME HlflU. — LETNIK JLULVUL STRAŠNA SUŠA UNIČUJE PRIDELKE AMERIŠKI FARMERJI BODO IMELI LETOS NA MILIJONE IN MILIJONE DOLARJEV ŠKODE % Suša in vročina sta uničila v raznih delih dežele pridelek koruze, bombaža in tobaka. — Pšenica ni prizadeta. — Governer Pollard poziva prebivalstvo, naj moli za dež. — Pašniki vzhodno od Rocky Mountains so vsi opaljeni od šolnca HOOVER ZOPET PIV0VARSTV0 IMENOVAL I BI ODPRAVILO KOMISIJO Predsednik Hoover bo i-menoval posebno komisijo, ki bo preiskala vzroke splošne nezaposlenosti. WASHINGTQN, D. C., 30. julija. — Ze več tednov trajajoča suha vročina je povzročila na a-j rneriških farmah za milijone in milijone dolarjev šk®de. Vremenski urad je danes objavil, da je tro-pična vročina zadnjih dni popolnoma izsušila številna polja ter povzročila škodo, ki je ni mogoče popraviti. Značilno je, da pridelek pšenice ni prizadet. Na borzi v Chicagu je bila danes koruza 87 centov bušelj, pšenica pa kvečjem po 85 do 86 centov. Pozneje ji je pa cena padla na 83 oziroma 8! centov. Vremenski urad prerokuje, da suše še ne bo tako kmalu konec, ampak bo po nekaterih krajih še slabše. Trgovska zbornica v Alexandriji v državi Vir-giniji, kjer že dolgo časa ni bilo niti kapljice dežja in morajo vodo v sodih dovažati iz daljnih krajev, je naprosila governerja Pollarda, naj izda prokla-macijo, v kateri naj pozove prebivalstvo, naj moii za dež. v Razen koruzi je suša predvsem škodovala pridelku bombaža in tobaka. Pašniki vzhodno od Rocky Mountains so dobesedno požgani. Živina le s težavo dobiva svojo krmo. Tudi v severnih okrajih in na jugozapadu so razmere jako slabe. Pretežni del koruze v državi Missouri je uničen. Tudi iz Ohio, Indiane in Illinoisa prihajajo vznemirljiva poročila o pridelku koruze. V državah Iowa, Nebraska in South Dakota je nekoliko bolje. Uradniki farmske oblasti pravijo, da so z oziroma na ta položaj brez vsake moči. Vse, kar bi bilo mogoče storiti, bi bilo dati far-merjem kredit, da popolnoma ne izgube poguma. WASHINGTON D. C., 30. julija. Predsednik Hoover je objavil, da bo v prihodnjih dneh zop^ imenoval komisijo in sicer to pot za preiska-nje nezaposlenosti. Ker so njegove komisije preiskale vse mogoče stvari, ne da hi uveljavile najmanjše izpremembe v položaju ter so bile pogosto tudi napadene, je izjavil, da so tudi drugi predsedniki! pred njim imenovali slične komisije, med temi Roosevelt 107, Taft 63, Wilson 160, Harding 44 in Coolidge 113 komisij. Ker ni za take komisije nikake-ga denarja, bodo plačali člani stroške iz lastnih žepov, če ne bo zbran denar iz privatnih virov. Člani trgovskih zbornic, Ameriške Delavske Federacije, raziličnih delo-da j alskih organizacij in drugi reakcijonarji se bodo pridružili tej komisiji, koje poročilo bo imelo namen oprati zamorca ter predstaviti položaj kot skrajno zadovoljiv. Delo te komisije se bo pričelo že davno pred preiskavami glede splošne nezaposlenosti, s katerim se je pričelo s sprejemom predlog senatorja Wagner j a iz New Yorka. NEZAPOSLENOST Newyorski delavski voditelj pravi, da bi dobilo nad tri milijone ljudi delo, če bi pivovarne zopet začele obratovati. SYRACUSE, N. Y., 30. julija. — Včeraj je govoril tukaj John Sullivan, član newyorske državne Delavske Federacije ter rekel, da bi cbnovljenje pivovarske obrti odpravilo nezaposlenost. — V poldrugem letu — je izjavil Sullivan — bi dobilo tri in pol milijona delavcev dobičkanosno delo. Problem nezposlenosti je veliko resnejši in nevarnejši kot si nekateri ljudje domišljajo. Nekaj je treba sftoriti, do dobe delo moški in ženske, katerim so moderni stroji odvzeli zaslužek. Da spravimo na delo brezposelne, potrebujemo novih industrij. In ako bi začele pivovarne zopet obratovati ter izdelovati dobro pivo, bi bil ves narod na dobičku, ker bi mu ne bilo trefoa uživati strupene prohi-bicijske brozge. 100 MILIJONOV LIR ZA ŽRTVE POTRESA Italijanski ministrski svet je dovolil sto milijonov lir za zopetno zgrajeni«. — Življenje v potresnem ozemlju je zavzelo stare oblike. RIM, Italija, 30. Julija. — Itali lanski ministrski svet je priskočili irtvarn potresne katastrofe na pomoč s tem, da Je doroitl sto milijonov lir ca zopetno sgrajenje porušenih mest in vasi. Svetu Je predsedoval ministrski predsednik Benito Mussolini. Mussolini Je narodi ministru za Jamu dela, naj se takoj vrne v potresno craemlje ter osebno nadzori? j« sopetno »grajenje na tisoče hlA in drugih Javnih poslopij. HlSe bodo •grajene Iz materij ala, ki bo dosti bolj odporen proti potresnim sunkom kot dosedanji. Nadalje bodo v nekaterih slučajih pre-V kraje. *jer ni bilo ta-potnaa Z zadovoljstvom so pozdravili v Rimu poročilo podtajnika za javna dela, Leonija., ki pravi, da so se vrnile v potresno ozemlje normalne razmere. Vojaštvo, ki je bilo poklicano za čistilna dela. je zopet odšlo, kakorhitro bil rešen prehranjevalni sistem. V Rim so dospeli danes prvi otroci. ki so izgubili svoje stariše vsled potresa. Na stotine drugih pa pre-hranjajo na licu mesta. Otroci stopijo v mesto s hlebcem kruha pod pazduho ter stražijo ljubosumno ta svoj zaklad. Na o-brazih je videti razločno prestane štrapace. Dosti otrok ne mara odgovoriti na vsa vprašanja katera jim sta VI j o. BREZSRČEN OCE Včeraj so v New Yorku zaprli Jo-sepha Chovaneca, ki je svoje tri otroke, kojih najstarejši je star trinajst let, neusmiljeno pretepal. Otroci so izpovedali, da jih je pošiljal krast v trgovine in da jih pretepel, če niso dovolj nakradii. V njegovem stanovanju so našli desko, fcz katere so moleli žeblji. Na tej deski so Jmje morali otroci za kazen klečati. Možak se je izgovarjal, da jih je pretepal zato, ker so se potepali po cestah. Sodnik bo taroke! v petek razsodbo proti neusmiljenemu očetu. ŠSfiBi« MOČAN MORSKI VOLK ATLANTIC CITY, 30. julija. — 1200 funtov težak in 13 čevljev dolg morski vqlk je odvlekel neko ribiško ladjo z osmimi osebami na krovu tri milje daleč, predno so ga zamogli premagati. Trinajstkrat so ga harpunirali in oddali vanj tri strele iz 12 kaliberske puške, da so ga usmrtili. V njegovem želodcu so našli veliko množino rib in ženski čevelj. DRAGOCENE SLIKE ZGORELE BOSTON, Mass., 30. julija. — V Lincoln Art Galiery je izbruhnil požar ter povzročil na slikah za osemstotisoč dolarjev škode. Škoda, povzročena na poslopju, znaša 'petdeset tisač dolarjev. Zgorelo je enoinšestdeset slik. Neka Rafaelova slika je močno poškodovana. ŠTIRINAJSTLETNI USTRELIL MATER IDA GROVE, Ida., 30. julija. — Včeraj je bil obsojen na petdeset let ječe 14-letni Lester Mohr, ker je ustrelil svojo mater. Edinole mladost je obvarovala morilca pred električnim stolom. Lester je izjavil pred sodiščem, da je bil precej pijan, ko se je začel z materjo prepirati. Mati mu je prisolila klofuto, nakar jo je ustrelil. • ODHOD ZADNJIH FRANCOSKIH CET Pred par tedni so zadnje franoeske čete zapustile nemško ozemlje, kajti Nemčija je dosedaj zadostila še vsem zahtevam venalll-ske mirovne pogodbe. Nemško prebivalstvo se je globoko oddah- USODA MOONEYa IN BILUNGSA NA TEHTNICI * ——_____ MacDonald j e vztrajal pri preklicu svoje krive prisege, kljub najostrej-šemu križnemu zasliša-šanju.— Fickert in Cun-ha sta prisostvovala razpravi. SAN FRANCISCO, Cal., 30. julija. John MacDonald, predčasno ostareli človek, je tvoril središče splošnega zanimanja, ko je skušal prepričati člane najvišjega sodišča države Californije, da je lagal, ko je nastopil kot priča leta 1916 in zopet leta 1917 proti Warrenu Biiling-su in Thomas Mooneyu. Obravnava se je pričela zjutraj ob desetih, ko je glavni sodnik William Waste zaprisegel pričo. Sodišče se je odreklo raznim, sicer običajnim formalnostim ter izjavilo, da ni sedaj državno najvišje ( sodišče, temveč kot preiskovalna komisija za governerja. Prisedujoči sodnik John Preston je dobil nato cd najvišjega sodnika naročilo, naj prične s križnim zaslišanjem priče. MacDonald je večkrat vzkliknil: Lagal sem! — Prava mreža laži! Preston je skulail na vse načine zmotiti pričo, a ni imel nikake sreče s tem ter prisilil le McDonalda, da si boljše premisli odgovore. Skliceval se je na akte slučaja pred štirinajstimi leti, na preklic iz leta 1921 in na potrdilo preklica z 12. julija 1930 ter hotel nato vedeti od priče MacDonalda: — Kako smo mogli vedeti, kdaj ste govorili resnico? * — Vaši lastni sodbi moram prepustiti, — je odgovoril MacDonald. Sodnik je skušal MacDonalda vjeti s tem, da je v procesih proti Billingsu in Mooneyu odklonil identificirati avtomobil, katerega ni videl, a vendar identificiral oba moška, kot metalca bomb. — MacDonald, ali je vaša vest čista? — je vprašal Preston ter dobil naslednji odgovor: — Skušam jo očistiti sedaj! To pa ni zadostovalo sodniku. Hotel je, naj priča pojasni nasprotje, v katerega je zavedel Fickerta pred 14 LetL — Ali ne morete spraviti v soglasje teh nasprotujočih si dejstev ter enkrat za vseloj očistiti svojo vest? — ga je vprašal. Zopet so stopile solze v oči MacDonalda. — Vse, kaj morem reči je, da sem lagal. MacDonald naj bi nato podrobno opisal motiv za sedanji preklic napačne izjave in Preston je porabil precej časa za ta del zaslišanja. Rekel je. da ga niso takrat direktno podkup'11, naj po krivem priseže, a stal je pad tako močnim vplivom, da se ni mogel odtegniti. — B I sem v rokah državnega pravdnika Fickerta ter nisem mogel priti na prosto, — je vakliknil slednjič. B0LJŠEVIŠKA AGITACIJA PROTI VOJNAM Stroge odredbe policije na Madžarskem in Romunskem. — Dosti komunistov je bilo aretiranih. DUNAJ. Avstrija. 30. julija. — Načrti sovjetske Rusije, da priredi mednarodni dan proti vojni so napotili policijo centralne Evrope, da je uveljavila takoj proti-odredbe. V Budimpešti so aretirale oblasti madžarskega komunista Adalarja Tamasa ter dvajset njegovih pristašev, o katerih se glasi, da so nameravali vprizoriti v p?tek veliko demonstracijo. Pridržani bodo do sobote. Na Romunskem so izvršili orožniki dosti aretacij iz istega razloga. Iz Bukarešte, Temešvarja in drugih mest poročajo o številnih aretacijah. Proti-vojni dan je delo moskovske vlade, ki bo organizirala demonstracije proti vsem kapitalističnim deželam. NIČVREDEN OCE CHICAGO, 11., 30. julija. Pred tukajšnjim sodnikom je pričala Mrs. Bloteaux, da je dala trikrat kri za svojega slabokrvnega otroka, dočim ni mogla svojega moža pregovoriti, da bi enkrat žrtvoval par gramov svoje krvi. — Vi ste najbolj ničvreden človek na svetu — je rekel sodnik možu. — Toda kaj človek! Vi sploh niste človek! In povrhtega še delati nočete, dasi ste imeli delo! Obsodil ga je na sto dolarjev globe, katere bo pa moral odslužiti z razbijanjem kamenja. MACDONALD SE ZAVZEMA ZA SVOJO POLITIKO Poudarja pogodbeno pripravljenost Anglije. — Angleške bojne ladje so bile odpoklicane. LONDON, Anglija, 30. julija. — V angleški poslanski zbornici je delavski ministrski predsednik izrazito branil egipčanske pogodbene predloge ter stališče delavske vlade napram Egiptu. Ministrskega predsednika je napadel Winston Churchill, ki je hotel vedeti, če ni bil "srečen slučaj", da niso bile angleške čete umaknjene iz Egipta še pred spopadi v Kajiri in drugod. — Govorica, — je odvrnil MacDonald, — da je navzočnost angleških čet v Kajiri potrebna, da se vzdrži mir in red v Egiptu, se je izkazala kot prazna izmišljotina. — Dokaz za to je način, kako je m egipčanska vlada odpravila ta mučni položaj. — Bojne ladje, — je nadaljeval MacDonald, ki so bile poslane v Egipt, so se takoj obrnile nazaj. Ministrski predsednik je rekel, da obstaja egipčanski dogovor, na katerega se opira angleška vlada. K temu pa pride še nekaj, — je rekel: — Kakorhitro bo Egipt sklenil podpisati pogodbo na temelju tegl dogovora, nas bo vedno našel pripravljene, podpisati ga takoj. S3iS3fS3iS8i&Š{&31S§®SSjSS ADVERTISE in "GLAS NARODA" S3§3S3§3S3S3 INDIJSKA KONFERENCA _V LONDONU LONDON, Anglija, 29. julija. — Indijski podkralj lord Irwin in indijska vlada imata velike težave pri iabiri delegatov za indijsko konferenco, ki se bo vršila jeseni v Londonu. Največje preglavice delajo mohamedanci, ki so razdeljeni v tri skupine in vsaka njih zatrjuje, da zastopa prave inohamedance. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. 'Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur. V Jugoslavijo Din 500 ......... 1000 _______ 2500 ______ 5000 ___ 10,000 ______ .......... 5 9.35 _________ $ 18.50 _______S 46.00 ...y„.. $ 91.00 ______$181.00 V Italijo Lir 100 200 300 500 1000 $ 5.75 $11.50 $16.80 $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjili zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazi-, lih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter » pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK IS CORTLANDT STREET NEW Telephone Barclay 0380 — 0381 Y0U.N, X. J. M f jš&ba a : ssši HEW YOU, THtWDAY, MY 31, 193« j i UUtGl ■M O.AI nut oroad mad Published by •LOVINIO nnUSBNQ COMPAMX (A Corporation) . PreuJdent Louis BtnwHfc. Tmsortr Place of business of the corporation and addresses of above officers: rit« If. lttb Street, Borooch of M*nhat*n, New York City, N. Y. - G L A ft W A * O b A * CYeleo of the roo»le). Issued tTery Daj Except 6und&/s and Holidays. wS* oek> let o xel j a list "I5K - :iffiiitatM:ni r .1::'?*TT'tuHWtonmin"»piwitn^»in n - nunf ■ awni jtr • tfi: mimrt. ■ ^H^lillTffHHIpflptBHElfSllllMMIlIHffnrillilH POLOŽAJ DELAV0EV NA JUGU Navzlic zatrdilom merodajnih krogov in kapitalistov, ,so delavske razmere v deželi jako slabe. Na s tot i sore delavcev je brez delti, pretežna večina onih, ki delajo, pa zasluži toliko, da ne morejo niti živeti, niti umreti. Toda pa severnih državah že še gre nekako. Vse drugače je na Jugu. Tam vladajo naravnost obupne razmere. Matilda Lindsay, organizatorira Women's Trade Union League, pravi, 3 in $i bili označe-j ni kot unijouisti. Samo dva linijska moža sta bila odslovi jena z dela, j to pa zato, ker sta v tovarni debatirala o unionizmu. — Največja značilnost, kar sem jih opazila na Jugu. — pravi Miss Lindsay, — je način, kako delavci vposte-vajo potrebo organizacije. To je prvi slučaj, ki sem ga doživela, da bi dobivali nove člane v času slabih delavskih razmer. Dejstvo, da so brez dela, in pa revščina, v kateri se nahajajo, jih združujeta v prepričanje, da Brez močne unije ne morejo ničesar opraviti. Barberton, Ohio. Vsem članom in članicam Slov. Političnega Kiuca se naznanja, da Klub obdrži svojo sejo prihodnjo nedeljo, to je 3. avgusta ob 7. uri zvfečer v dvorani Samostojnega društva "Domovina". Pridite vsi, posebno tisti, ki zadnje čase dobili državljanske pravice in ki še niste člani oziroma članice Kluba. Odbor Kluba je smatral za. potrebo sklicat to sejo, iz vzroka, ker se bodo 6. avgusta vršile prima r-ne volitve. Na to sejo se ne bo povabilo nobenega kandidata, ki kandidira za ta ali drugi u-rad. Tajnik Kluba se bo »potrudil, da bo ddbil imena vseh kandidatov, in po možnosti tudi vpošteval njih značaj, da borno lahko ufcrepali, kateri bi bil za nas boljši, da mu oddamo svoje glasove. Da smo slovenski volilci tukaj vpoštevani. in skoraj odločujoč faktor (Klub šteje preko 20C čianov in članic), priča dejstvo, da je tukaj-Eni mirovni sodnik Mr. Platt naročil tajniku, naj Klubu izroči njegovo zahvalo, za veliko pomoč ob zadnjih volitvah. Mož je priznal javno, da jo s pomočjo slovenskih volilcev prišel na to odlično mesto. V bodočnosti nas bodo še bolj j upsit-evali, kajti sedaj imamo tukajšnji Slovenci svojega človeka, ki je zmožen za vsak urad. To je naš mladi odvetnik, Mr. Vincenc Pristav, k? je letos dovršil svoje odvetniške študije in ima svoj urad na 529»., Ttr=karava Aver On je naš človek, govori na5 jezi-k, je jako uljuden in domač. Nc vem, ali bo letos kandidiral za kakšen urad, gotovo pa je. da bomo Slovenci v bodočnosti imeli v enem ali drugem uradu svojega človeka. Pozdrav! Za odbor: Jacob Šabec. Milwaukee Wis. Pravijo, da se mora na stara leta človek še marsikaj naučiti, zato tudi jaz s temle poskušam napraviti dopis, ki je prvi v mojem življenju. Povedal bi rad, da bo društvo "Lilija" po več lct'h vprizorilo čeden in vesel piknik. To bo v nedeljo 3. avgusta na Gazvodovi farmi, o kateri že vsi prav dobro vedo, kje je. Saj veste, da je bilo tam zbrano lansko leto polovica slovenskega mihvau-škrg?. prebivalstva, ko je imela organizacija Slovenskega Dcma tam svoj piknik. Kaj takega bi bilo seveda za nas malo grešno pričakovati. ali ker vemo, da ima društvo "Lilija" prav veliko svojih prijateljev in znanccv. zato vse prav u-ljudno vabimo, da nas obiščejo 3. avgusta. Ravno tako apeliramo na vsa naša sosednja bratska dr.rštva. da se spomnijo na nas. To bo dan poln veselja in zabave za nas vse, stare in mlade. Slabi časi so res, to občubimo vsi in prav zaradi tega potrebujemo tesnejših vezi. Snidimo se in pozabimo za en dan vse naše zlo in nadloge. Člani društva "Lilija" so se še vedno polnoštevilno udeleževali svojih društvenih priredb, kakor tudi drugih društev. Povsod je član?tvo tega drutva številno zastopa no, zato s sigurnostjo pričakuje- mo lepe -udeležbe, posebno še. ker se je zadnje čase član-rivo močno •pomnožilo, ker se sprejema tudi o- ka nev:hta, kakršne š žen j ene in ženske. Neurje v Hercegovini. 11. julija je zadela skoro vso Hercegovino katastrofa. Divja-ia je ta-še ne pemni- jo. V mnogih krajih je prebival- Zatoraj snidimo se vsi. da se med- stvu ^eno vse, cako da jc dobe_ sebojno pri "fletni" zabarvi od bliže ^^ i2rojeno najVeeji bedi in po-speznamo in pa. da damo društve- Vmanjk£mjll. že 10. julija so se ®»-ni blagajni malo priboljška. i ecii zbirati nad Mostarjem in oko- Naš cilj 3. avgusta naj bo: Ga- Iico črni nič dobrega obetajoči o- blaiki. Nihče pa ni mislil, da bodo pc-stali ti oblaki tako usodni. Proti zvodova farma. Dvanajstletni član "Lilije". Iz Slovenije Nevaren požar v Šmarju. 13. julija je nastal v Šmacju pri Sapi nenadoma večji požar, ki je unrčil dva dvojna kozolca, last po-se~.fcn!ka in gostilničarja Janeza Zavirika ter Jakoba Pcrcwska. Kozolca sta stila sredi vasi tik ob cerkvi. Goreti je pričele najprej v Za-virškovem kozolcu. Sprva je b:l o-genj slab. vendar so ga bližnji sosedje kmalu opaziOi ter pričeli prestrašeni klicaji na pomoč. Preden so se ljudje zbrali se je ogenj, ki je imel iza hrano les in žito ter mrvo, tako razbesnel, da je puhtela vročina daleč naokrog. Šmarski zvon je pričel biti plat zvona. Takrat so bili šmarski gasilci že na mestu ter jeli z vso požrtvavalnost-jo reševati kar se je rešiti dalo. Plamen je ž? objemal sosednje gospo- j zažgala okrog 10 domov, kar je padalsko poslopje Franceta Činkole- j niko med prebivalstvom še povečata, a jc b:la velika nevarnost, da ]o le pre.i jutru se jc -nevihta polnoči je začela nad -mestem besneti strahovita nevihta. Bliskalo in treskalo je na vseh straneh tako. da so l>udje -v trahu pred najhujšim zapuščali domove m zbežali kljub strašnemu nalivu na prosto. Nad mestom se je vlila taka ploha, da so se ulice mahoma spremenile v hudournike, ki so odnašali seboj vse, kar se 'jim je stavilo v. bran. Naval vede je bil tako sikn, da je podirala brzojavne drogove, rušila plotove in odnašala lesene kolibe, •ki so služile za stojnice. Med nalivom in besnenjom orkana se je vsula še izredno debela toča. ki je uničila vse nasade v mestu ir. na deželi. Ne samo posevki, tudi drevje je uničeno. Toča je oklestila vse listje in zoreče sadje, tako da so ostale gole veje. N?jhujše so prizadeti kraji. Malo polie, Gnbarica, Hcibina, Litkiči, DopeiSi, Pcfpoviči. Otočci. Paška gora, Čitluk. Široki breg in okolica. Reka Una je "na mnogih krajih prestopila bregove in poplavila okolico. Msd nevihto jo na mnogih krajih udarila strela in SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. V. posluje vsak delavnilt od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi bres izjeme, te stare in stanovitne domače banke. Peter Zgaga m preide tudi na Perovškov ped Požrtvovalnemu delu domačih gasilcev pa se je končno posrečilo, da so z-a,držt?vali divji element v prvotnih mejah, nakar so prišli na pomoč nekoliko polegla ter se pretvorila v pohleven dež. Med nevihto se ie utrgalo nad železniško progo med km 145 in 146 v bržini postaje Raška sera več tudi gaselei iz Grosuplja. Škofljice | o^mriih plazov, tako da je bila in Lipoglaiva. Takrat je že bilo do- . pro?3 docela zatrpana in onemoso-sežeeno. da se o^enj ni razširil na I čcn v?ak promet. Železniške oMa-vso vas. v kateri so hiše posejane j 3to 50 takoj pritegnile k očiščeval-prccej na gosti. Telefoničim potom rjin deiom vse železniško osobje, pa žal še ni prišlo. A tudi v nekaterih drugih krajih Dalmacije bi se dalo pridelovati zgodnje sočivje m sadje, ki bi se lahko izvažalo v Zagreb in Ljubljano, pa tudi v Celje in Maribor. Finančni odbor mestnega zastopstva zagrebškega je te dni storil sklep, naj bi zagrebška občina skupno z agrikulturnimi institucijami organizirala v Dalmaciji gojenje o-nega sočivja, ki ga v veliki meri u-važajo iz Italije. To bi bilo v veliko korist ne samo Zagrebu, nego tudi slovenskim mestom. Poljski profesorji v Jugoslaviji. Število poljskih posetnikov Jugc-slavnje zlasti pa jadranske obale, se cd leta do leta množi. Turističnim skupinam, ki so že prispele v zadnjem času na jucj. rivijero. sledi iz 60 članov c/ostoječa skupina profesorjev poljskih srednjih in visokih šol. Pel j ski gosti so ostali dva dni v Zagrebu ter so položil venec na Strcssmayerjev spomenik. — Gospodična, vi imate velik slikarski talent. — Počem pa spoznate to? — Po vašem obrazu. — Koliko računate za striženje las? — 50 centov. — A za britje? — 25 centov. — Torej mi obrjjte glvo. Mož: — Me^o Jc napol surovo, potica pa samo napol pečerra. Žena: — Res ne Vem. kako jc to mogoče V kuharski knjigi so bili recepti za štiri ljudi. Ker sva pa samo dva, sem vzela ?amo polovico mesa in polovico moke ter pekla in kuhala polovico tako dolgo, kakor je rečeno v kuharski knjigi — Kaj ste pa imeli snoči. da je bil tak krik in vik v vašem stanovanju? — Nič hudega ni bilo, na stopnicah sem si hotel sezuti čevlje, pa sem sezul samo galoše. SVOJEVRSTEN BOJKOT so Smarci prosili za pomoč tudi ljubljanske gasilce, ki so se takoj odzvali. Najrvo so odhiteli v Šmarje poklicni z motorki pod vodstvom Furiana, nakar so se odpeljali tudi prostovoljni z drugo motorko. Gašenje je bilo Giežkočeno zaradi pomanjkanja vode. Okoli pel 8. je bil požar skoro docela zadušen, vondar pa so morali gasilci ostati še vedno na straži. V tramc-vju in iz tleče slame so še j vedne utripali posamezni plamenč- | ki. ki pa so jih gasilci pozneje po- j na pomoč pa je prihitelo tudi okoliško prebivalstvo. Na progi je bilo okrog 100 vagonov zemlje in kamenja. Kamenje -je na več mestih tako skrivilo tračnice, da jih bado morali zamenjati Promet je bil 12 ur popolnoma prekinjen. Profesor Pupin za Kočičev spomenik. Jugoslovanski rojak dr. Pupin, profesor elektrotehnike e**ki MM "Nm* Dobo", glasilo JSKJ. t, »- - a^L Tfc*■ 1 1 . njmu, tfCBOpu X JHlltr, sij* O rednem štedenju. Redno št eden jc je najboljše zavarovanje protf IMvsledtl * cam slabih delavskih razmer. Oni, kf jto v č*su t»1bihveg:a ra-shržks štedl i, so poUsoou »tvorili sklad, iz katerega lahko črpajo kadar nimajo dela. Redno štedenje je velikega pomena za delavca, Id Mni dragega dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zato M moral majhen dtel te plače prihraniti za bodoča potrebe. Naša banka pomaga v znatni meri vsem, Id hočejo Slediti. V prvi vrsti pazi na to, da >e denar naloien signrno tn tako, da ga vlagatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača obresti po na leto, pričenši z vsakim meseoete. To Je na)> boljše obrestovan je, ki se ga more sedaj pričakovati za sigurne hranilne vloge. • - . Vlagatelji izven Weir Totk-a nam pošljejo denar najprl-pravnejše po Postal Monej Order all PHI'Dnft. Od naših rojakov v Kanadi Spnjunamo todl Money Orders, Drafts fit gotovino V KANADSKIH MHJUUlU ter tiČe v polni vrednosti t ameriških dolarjflk vptsojemo v tloGne knJHIee. Sakser STATE BANK 82 Certi&nat 8tMt fOEK, H. T. ; ___________________ . ____ Zagreb *o zgodnje sočrvjfe in sadje dobival iz Dahnacije. Kakor znano, dobivajo jug. mesta prvo sočivje in sadje večinoma iz Italije. Umevno je torej prizadevanje, da bi se pridelovanje takega sadja m sočivja omogočilo v jug. južnih krajih. Že bivša zagrebška oblast je dala izdelati projekt za fzsuševarrje močvirnih krajev vzdolž Neretve v Hercegovini in Dalmaciji, kjer bi se moglo debiti1 približna 40,000 hektarov plokiovi-tega zemljišča. Na tem zemljišču na j bi -se' arjmžiralo racionalno pridobivanje sočivja in sadja. Do tega Prebivalci Langcnberga, znanega sedeža največje nemške radiopb-staje, so sklenili bojkotirati plin. vodo in elektrj'ko rz mestnih podjetij, češ da jim mestni oefeje predrago zaračunavajo te moderna dobrine. Kljub silni vročini zadnjih dni, so langenberške gospodinje junaško vztrajale ob vročih štedilnikih. dasi so bile doslej vajene kuhali na plin. Mesto elektrike porabljajo ogorčeni meščani svečice, ako že ne morejo prestati brez razsvetljave po noči. Zlasti navdušeno pa je bil sprejet bejket vede. kar so zlasti z veseljem pozdravili o-troci in moški. Prvi so se iznebili nadležnega umivanja, pri slednjih pa je prišlo do veljave davno vko-reninjeno sovraštvo do vode in pijejo samo pivo. Vodni bojkot se je zadnje dni celo poostril, kajti ne rabijo cbčinteke vode več niti za kuho. Pri nedavni plohi so namreč v lonce, sklede, sode in drujso poso-dje preskrbeli toliko potrebne moče, da so se za daljši čas osamo^o-jrli in ne rabijo drage mestne vode. Brez dvoma so si Langenberžani v teku bojkota prihranili že lepe de-■narce. ki so dtSslej tekli po nepotrebnem v nenasitno mestno blagajno. Stvar je posnemanja vretlna, temfbolj, ker se je izkaalo — vsaj doslej — da moedrni meščan lahko in srečno živi brez plina, vode in elektrike. D NAMERAVATE PRIREDITI Veselice^ Z ABAVE OGLAŠUJTE • - —• - - •——• — 44GLAS NARODA" ne Sta smo me članstvo, p*č pa vsi Slovenci v vasi okolici. i i m i ■ 1 ' i i. » . , - CENE ZA OGLASE SO ZMRNE Na platnu v nabito polnem ktnu se pojavi napis: — Prosimo dame. naj od lože klobuke. Nobena darna klobuka ne odloži. Dru^i dan sc je glasil napi;: — Vse dame morajo odložiti ■klo-"ouke. Zopet ie nobexia nc zmeni na napis. Tretji clan se je pa gla-iS napis Starejšim damam je dovoljeno imeti klobuke na glavi. In takoj so jih vse odložile. — Čuj stara, slabi ;;e obetajo. veliko pomanjkanje krompirja bo. — Misliš zaradi suše? — To nc. toda sosed je dal napraviti h kletnim vratom patentno ključavnico. Oče: — Ne razburjaj se nikoli, ne b^di prenagie jeze. No Jeriči, odgovarjaj vedno prijazno, zlasti žen-skam. Sin: — Zakaj baš ženskam0 — Ker jih prijazen odgovor najbolj razkači. v- — Ali te tvoja tašča večkrat obišče? — Dvakrat na leto! — Srečnež! — Toda vsakokrat ostane po šest mesecev! * Ob koncu naravoslovne ure je pričel učitelj govoriti o ustvarjenju. Nenadoma ga Janezek prekine, rekoč: — Gospod učitelj moj oče mi je dejal, da smo nastali iz opic. — Molči, postanek vaše družine nas nič ne briga! — ga zavrne učitelj. Človek, kateremu je umrla teta. je dobil sledeče pismo: — Dragi prijatelj! Zvedel sem. da ti je umrla teta. Moje iskreno so-žalje. Zvedel sem nadalje, da ti je zapustila vse premoženje. Moje iskrene čestitke. Neko poročilo pravi, da so v državi New York vse norišnice prenapolnjene. Navzlic temu se pa ne nahajajo v norišnicah vsi oni ljudje, ki spadajo tjakaj Potres je povzročil v Italiji o-gromno škodo in zahteval na tisoče človeških življenj. Mussolini je samozavestno odklonil vsako pomoč iz inozemstva. — Italija ne potrebuje rrtkake pomoči — je rekel. — Kar je Italija storila in dosegla, je dosegla s svojo lastno močjo. To so jako samozavestne besede, •posebno, ker se v gotovi meri tičejo tudi italijanskih zmag v svetovni vojni. O Bože, Bože, kje bi bila danes Italija, če bi bila vedno navezana le na ovojo lastno moč in pesnoč? In na svoje junaštvo.... ' , ft ■■■". m ,'.J . . .a* ' .. ■ 1ABO teT SLOYHfl DULY Ilk I > \ WS MAUGHAM MQZ Z BRAZGOTINO Zanimati srm se začel zanj Sele.j ko opazil njegovo širok o.""rdečke to brazgotino, settajočo v obliki | rpa od »enca do brade. .Bila je najbrž posle dica-težke rane" in u-gibal sem. e-h bila zadana s sab-1 a al. Crepinjo sk ke B.la fe nenavadni na tem okro*lrm do-broduiwm otoritu z of roškimi, drobnimi in m značilnimi potezami ki np ni*r> prav ujemale i ajj- rr.Tr, B-^ *oitc po>tave N*k s a nt*m vid-H ooW-cc negvi drug,»ce nrjio v ponosni cvi obliki ara Ki barve aha ki in s presu-' enim širokim fcioO-akom na slavi mu .e o.la tu a Dan ia — Kaj boste pili. general? — Konjak. Izpil ga Je v dušku in postavil kozarček na pult. Ko mi ga je znanec predstavil, je prikimal. — Gracias. Ha sta luego Potem se je obrnil in začel ponujati wecke možem stoječim kraj I vi glasovi. Neka ženska je prihitela i na dvorišče in obstala. Zakričala je. razprostrla roke in planila naprej. — Caramba! — je vzkliknil general. Bila je črno oblečena, lase je imc-Ir razpuščene in njen obraz je bil nac | mrtvaško bled Bila je skoro še de- — Kdo e ta vas pri atel ? — ki ca. >loko in gibčno bitje pravil-em vprašal svojega znanca — n.h potez in od groze izbuljenih Orozit me e ob a. ko ^m prvič oca Ko na vse moč tekla. »e ime-videl Prašno brazgotino na rs usta nekolike odprta in ^roza ji vtm obrazu e kra».-a obraz Bila je tako oca.- Ta »a pač ne krasi, je-li? Maz Ijiva. da so eeio zakrkn:em vojaki r poiiucm izgnanec iz Nicarague ' strmeli Puntar ji je stopil dva ko-J( j sc 'f majal po toči*«- kalo streliva, bi bil >trmogiavil vii- r ponujal ▼ na it up srečke dc in poslal volni minister names :o m pa večkrat videl da mu da bi prodajal po Guatemah srec- pozirek ..i tega je vedro ke Ujel: so ga z njegovo bando i i * prejel Prerival se }< mi, pri vsaki se je c-: tavil in ponujal srečke Če se m nihče zmenil zanj. je nadaljeval svojo pot. Mislim. du ie bil večinoma pran Nekega večera sem stal z znancem v točilnici, naslonjen na pnit, ko ie vstopi? tnoK * brazgotino Bilo je v Palace Hotelu mesta Guate-ir.ile kjer točijo znameniti cocktail Martini. Morda sem bil po svo- titane j skoraj tako visoka kakor naša no-I t ran a temperatura je težko izne-j biti se prebitecne vroc.ne našega j telesa I>a pa to vendar dosežemo, mo-j ramo najprej preprečiti da naše • telo proizvaja preveč vročine s tem. | da ga zalagamo z manj kuriva. ; namreč h:ane Jcli bomo man' zia-' st: pa take hrane, k: ima visoko | kurilno vrednost in ki provzroč i veliko notranjo vročino. Take jedi j so sladkarije, skroone jedi m pro- Vse te stvari smo navajeni steriti. zave. ki oag jvar a n- ali malokdo ve. zakaj jih storim Tukaj je nekohko praviL kako naj ostanemo hladni v vročini: 1. Treba jesti zmerno in zlasti izogibati se jedem k kaionje 2. Imejte na sebi ohlapna in pozorna oblačila. 3. Namočite telo z mlačno vodo in pustite, naj se ishlapi. i 4. Pijte mnogo hladne vode. 5. Pijte gorkega čaja ali kave in ne ledene 6. Ostaniti v senci, ali nosite klo-• tejme 'm.sne jedi. katere dietičar- bufce s širokimi krajci ali pa soln-; ji nazivajo jedi visoke "kalorije", črnk. nlm pogojem N:v r. vi dobila svoje pravo .tcie Jug -.a ja. naš narod pr kiamiran ko 'eden. edin ;v... i: -1 v. n-.:: 3. mčustr t. pred e i'.:v i:< ■e t vesno podčrtava ima ?o \:a nego v t.iar ineua n -. nedržavnega in tla t n.'dopti-Tij- cui b. katerikoli clan vlade -e ~ut:i vzme^a z ozi- r. p i____n •-atraiikar.-if ^a. plemen- -kt-ga ah verskega z^a-a i To ve-pi t^ v e ^staie državne u- czjava »a ar ričnt ! me-ta za uradnt«c de- j dele ni ne pokazal dr- U. .31: - -C. It4!'-. ~ Kako fe počutite, general? — Kaj je novega? Ne posebno slabo. — je odgovoril mož r brazgotino. Kupčije niso bas najboljše, toda da bi le slabše ne bile. celico voiaki. da odvedejo obsojen- : nemogoče ustaviti uro. Se nekaj re na morišče. jc imel zaigranih ! mučnih minut in poboenik. klečeč več Vžigalic nego bi jih potreboval1 pri nji, je vstal, rekoč: varčen človek vse življenje. — Mrtva je. Drugi način, da ostanemo hlar'-ni. je da se znojimo. Nikoja snov ni v v stanu prevažati toliko vročinV nt- da bi to pokazala, kot voda. Seveda treba piti mnogo vode. da na-dopolnomd zalogo vode v telesu. — Ljudje, ki se mnogo ne znojijo, se T. Izogibajte se aikoholičnim h-jačarr. 8 Naj bo zrak okoli vas v obtoku, če ne drugače s pomočjo pahljač 9. Pred vsem pa ne govorite vročini. Mislite na vročini je najhujše. o še . ljevega programa nUa m ^rda . zlohotne -r.terpreta-cije in gctvcrice. kako: da jt nv *<">: povratek v stare 3p *re in boje Logična konsckvenca te^« dejstva je da se :u»: nekdanje trankar- :e or- 1 g os lov an - k em nacijonalnem duhu. gan 'zaeije ne more to :ie sm j| organizacij ■ nar da v S« -t >l^tvu. vrn:ti. Vse te crganiza^iT so -i :ie-I poleg kaierega -h.-ne plemenske ali prt»gramaticna poudarja, da ni .<: bi - ^ojim da je vdan ju- -k. kže-ji. Iste velja tudi >!? javne funkciroaarje, ra lane ban <:-ii svetov in nar-? samoupravnih teles. K' " tri kurdinulne to se jugo-r. an k c i . delovnega programa navaja vlada vzgo o mladine od naroaue do visoke sole strogo v ju- Kako se potu-je v stari kraj in nazaj v Ameriko- Privedli so jin na dvorišče jet-nisnice in vseh pet so postavili k steni. Pred obsajence je stopil od-drieii .ojakov. Nastala ie tišina in j naš prijatedj ie vprašal- čemu jih1 pusti čakati. Častnik je odgovoril.' da je izrazil general vladne vojske željo prisostvovati usmrtitvi in zdaj ! čakajo njega — Torej imam še čas pokaditi eiijareto. — jc dejal naš znanec. General ni bil še nikoli točen. Toda komaj jc prižgal cigareto, ie stopil na dvorišče general — btl jc San Ignacio, ne vem, ali ste ga poznali — s svojim pobočnikom. Opravljali sq običajne formalnosti in San Ignacio je vprašal obsojence. če imajo pred smrtjo še kakšno željo. Štirje so odkimali, naš Kdor Je namenjen potovati v stari *rmj. Je potrebno, da Je pooten o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. V sled naše dolgo-, znanec je pa odgovoril: letne izkušnje Vam m; zamortMo j _ Da rad bi se poslovil od svoje tfati najboljša pojasnila in pripo-'jene ručatno vedno le prvovrstne brzo- painike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si mora jo dovoljenje za pavrnitev < ICeturn Permit ii* Wash- — Etobro. zgodi se vaša volja. Kje je vaša žena? — Pred jetnišnico čaka. — To se pravi, da bo treba z usmrtitvijo pet minut počakati. Puntar se je prekrižal. — Zakaj ste to storili? — ?e vprašal general. Ljubil sem jo. Nekaj kakor vzdih olajšanje je spreletelo vse. Izbuljenih oči so gledali morilca. General ga je nekaj časa srepo gledal, potem je p^ dejal. — To je bilo plemenito delo. Tega moža ne morem obsoditi. Vzemite moj avtomobil in spremite ga do meje. Gospod, izkazujem vam čast, katero je dolžan junak junaku Vsem se je poznalo na obraz'h. da odobravajo generalov sklep. Poboenik je potrepljal puntarja po rami. Molče je korakal med dvema vojakoma proti generalovemu avtomobilu. Moj prijatelj je končal svojo povest in umolknil. — Toda kak«, je prišel do te brazgotine? — sem ga vprašal začudeno. Oh. to ima od steklenice piva. Superijornih narodnosti ni. Dostikrat slišimo razprave o do-j zdevni supen jornosti «višji vrednosti» tega ali onega plemena, tega ali onega naroda. Imeli smo pro-podovatelte o supenjornosti nem-i škega naroda, latinskih narodov m sedaj dosti slišimo o superjorno-st: "Nordikov** le frri^a. ta ;pada na drir' stran Če je bile v prešlih dneh tu še kni nejasnosti: od letošnjega Vidovega dne- je ustvarjena či^ta situacija. Obdan od svoje s~ikol>ke armade. od tiso^ev in tiso.ev svojega nareda iz vseh delov domovine »b 113vzcvnesti sleven.-kih pri? iz celeči ga Slovanstva. je kralj v svojem znamenitem sokolskern govoru vi- — Se toliko ne, gospod general, ki mu jo ie razneslo pri odpira- ingtona. ki veljaven za eno leto ( Brez peimita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti ne pošiljajo več v stari kraj. ampak ga mora vsalc prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora Ttočiti najmanj« eden mesec pred nameravanim od potovanjem in ont, ki potujejo preko New Yorka jc najbolje, da v prošnji označijo naj se jim polije na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI STOJTE IZ STAREGA KRAJA ' — je odgovoril naš znanec. nju. moto ameriške priseljeniške postav«, ki je stopila v veljavo % prvim julijem, znaka jugoslovanska kvota 845 priseljencev a kvotni vise ji se izdajajo onim prosilcem, ki Imajo t kvoti In ti so: Stari« državljanov, moije a- ih d?iaVtj*ftk, ki so se po 1. Jmifti IMS. leta poročili; žene ia neporočeni otroci tfpo« 1«. poljedelcev. TI so op^VKml &m prve polovice kvote. Do druge polovice pa m opravičeni senc In »tpmnbt id oktd h pod II. ftta tiedr Id 10 MU postavno pri — Dva moža naj ga spremita! Dva vojaka sta stopila naprej in cbsojeui puntar je odkorakal z njima na določeni kraj. Tedaj je za-donela salva in štirje obsojffhci so se zgrudili. Padali so z grotesknimi kretnjami kakor lutke v Iutko-vem gledališču. Častnik je stopil k njim. Enemu, ki je še kazal zna&e življenja, je pognal v glavo dve krogli iz svojega samokresa. Naš prijatelj je bil ta čas pokadil svojo cigareto. Pri vratih so se začuli razburlji- DOMAČA ZDRAVILA V zalogi fmam Jedilne dtfev«. Knajpovo jet-menovo kavo In Import i rana do mara zdravila, katera priporoča mer. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pilite po brezplačni r»nlk, ▼ katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj »e rabi. V cenilca boaete naSU O drugih koristnih stvari MATH. PEZDIB Cox 772. City Hall Sta. N«w York, N. Y. imajo velik uspeh ne civilizacije. Iz tega je razvidno, da dejstvo, da neki narod ali neko pleme prevladuje v gotovem času. ni nikak Ako trditve o soperiiornosti. — dokaz, da bo doticni narod ohranil pravi profesor Cole. — bi bile res- svo*e Prvenstvo. Starinosiovje in nične, zgodovina bi podala dokaz zgodovina nas uči. da (Hvilizacija z» to. Ali zgodovina tega ne uci. v.edno prešla od enega naroda narobe, pokazuje niz "vzvišenih" in 0x1 ene dežele do druge j narodov, ki so sledili drug drugemu ;napredni narodi ene dobe u-skozi vse čase. Ali ko dotični narod ^i0 b"i v naslednji do- sokodv^nU jugoslovansko zastavo bi I m poklical narod k delu za jugo- je bil na vrhuncu, je vedno mislil. !.._•, Prisotnost mnogih plemen in ' slovansko misel, za vehko domovi- narodnosti v Ameriki provzroča S no Jtigc^lavijo. Od zibelke do gro-mnogo resničnih problemov, ki za- | morate živeti samo za Jugosla-htevajo največjo dravniško nadar- vij° in za iu^oslovonsko ideio"' jenost in strpljivost. Plemena ^e bo- Kdor bl1 Priča orkana navduše-do čim dalte več pomešala in Ame- n-ia- Je izzval ta kraljev po- rikanci postanemo še večji narod zlv ne bo prizora pozabil do smrti, mešaricev kot smo danes. Ali ako Sokolske čete so ponesle kraljeve proučujemo zgodovino prošlosti n uvažujemo znana dejstva glede plemen in plemenske mešanosti, se nam ni treba bati za Ameriko in bodočnost. da on predstavlja vrhunec človeštva. Skratka domišljeval si je, da je superijoren. Leta 2500 pred Kristusom je oil bil Egipt prava država na svetn, kar še tiče razvoja civilizacije. Bil je bolj razvit v vseh umetnostih in obrtih, kot kateri drugi narod v t?-danjem svetu. Ako bi bil kdo vprašal faraona tedanjega časa. dali obstoji kak superijorni narod na svetu, on bi bil prav gotovo odgovoril: 'Seveda, to smo mi". Približno ob isti dobi je neki srednje-zemski narod razvijal svojo civilizacijo na otoku Kreti, ali se niso mogli še primerjati z Egipčani. A'i okolo 1. 1500 pred Kristusom so napredovali daleč preko civilizacije ob Nilu in imeli so vsako pravico ziazivati se "superijornim" narodom. To je bilo ravno ob času. ko so neotesani barbari iz severa začeli prodirati v Grško. Bila so ta plemena pod kralji, toliko opevanhni od Homerja. Kdo bi si bil npal primerjati te neotesane pastirje z civiliziranimi Kretanci Minove dobe? In vendarle ti "barbari" so pod- , j armili Kretance. prevzeli njihovo kulturo, se pomešali z njimi In razvili proslavljeni starogrški narod in njegovo vzvišeno civilizacijo, pod fcktere vpplivom še danes stojimo. Brezdvomno 90 bili Grki najodlič-nejši narod svojega časa. Ali ob besede v vse kote Jugoslavije, za- vei k. 1 rganizacije nimajo pravice ri > cb>:o 1. m o iiiuranjc verskega miru - leni da -e cerkev izloči iz v -t ke p ■iitične akcije in politčnega udejstvovanja v kateremkoli po- Zelo bi se motil, kdor bi mislil, da je jugoslovanski duhovni program Živkcviča lf lepa be>eda. ki se ji. če ne src druga :e oritrdi. a se pozabi Ta pr> ?ram nalaga vsakemu. ki ga usvcti do'žn -* dela in izkl>učeno e da bi se sm^la pri komurkoli pokazati razlika med be--eiam' in dejanji. Ves nared 7 navdu.sn i^m pozdravlja tehtne in odločilna stavke vladne deklaracije A ni devoli. da o-dobravarno in pozdravljam !, kar ie vlada sklenila. Vsak mora po svojih mečeh pomaaati, z delcm p>o-svederiti nvojo lugoslovam-ko zave-:. biti iskren in vdan p.-močnik pri delu za pcpolno zm s^o jugoslovanske nacijonalne in državne politike To je sedaj edino ločilo in vsi Jugoslovani v en tabor, v so-kcl^ke vrste, v narodno armado, ki sledi popotnemu tiiumfu Jirgoala-vite: kdor pa tega noče, naj stopi v stran, da sa ne ^tre vedno mogočnejši in sihiejS val v srečno bodočnost stremečih jugoslovanskih generacij. Danes ni več ns nejasnih be-ed in neodločenih fraz. treba je jskrenega speznanja in priznanja ter čistoh in nedvoumnih dejanj. UGODNA PRILIKA XA VEČ J O D K U 2 I N O. HIŠA NAPRODAJ: 8 sob, električni razsvetljava, velik basement, ko-košnjak, lot 394x125 poleg Yellow River-Ja v Neced*h, Wis. Cena samo fJTMi Polovica ta-Jenj, ostalo na obroke. — Za pojasnila pišite: i Mrs. Verknik, SIS Sa. Uttca Si, WHpi, HL (3z SS^lJkS) BREZPLAČNI POUR. BOARD OP EDUCATION nadl | brezplačen pouk. ki sc žele nauči-1 U angleški ln hočejo postati dr- J tavljani Zdrntenlb drtav. Oglasite! se ta pojasnila ▼ IjadsU ioU itv. j 127 East 41. cesta v petek z jutra} •d Ml i*tL Bibs itv. its, ali pa v j pandeUek ta srede «1 L d* L, h ka 41S. CENA DHKEkROVEGA BERILA JE ZNI2ANA Berilo m- P®PP •• s*® KNJIGARNI *GLAS NARODA Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ii f Kil R 11 O 0 I* NEW TORE. THURSDAY. JULY 31. 193« DAILY V.S S RAZPOSAJENKA KOMAH IZ imjDIJA. Zrn GIas Naroda priredil G. P. ZMAGOVALEC • '.Nadaljevan je.> Komaj je mogla prtu do sape. Brala HerrenfekS in drugi izvrstni plesalci ao se tekmovali med seboj, da plešejo i njo. Hans Ji je zagotavljal, da je potovanje v Ostende izgubilo zanj vse veselje, ker ne bo ila ž njimi in Dolf je trdil na svojo tast, da je neskončno nesrečen. — is istega razloga. Liza se je nekoliko jezila nanjo in tudi hi£na gospodinja je igrala nekoliko razžaljeno. Kurt Amstetten je postaval po vogalih ter bil strašno ljubosumen na oba brata ter na vsakega, ki je sploh plesal z Urško. On sam je bil zelo pomanjkljiv plesalec ter si ni drznil naprositi jo. Enkrat, ko je plesal ft njo. ga Je prosila, naj raj še preneha, ker je to zanjo strašna muka To Je bilo seveda ie dalj časa. a Kurt ni tega pozabil. * dele postno popokine ae Je napotil Erlenhorot s svojo hčerko proti domu. Urška je zopet oblekla svojo jahalno obleko ter se veselila ježe proti domu Na njeno žalost Je prosil Amstetten, če sme spemljati gospodo domov. Njegovo posestvo je ležalo vstran med Erlenhorstom in Herrenfeldom. Gospod Erlenhcrst je z vseljem sprejel povabilo. On je lahko prav dobro trpel Arnstettena. Seveda nekaj bolj možakar&kega in odločnejšega bi ga rad imel. Vse dobro pa se druži le redkokdaj. Starost se preje zadovoljuje s tem spoznanjem kot pa mladost Amstetten je žarel sreče, ko je mislil na skupno ježo proti domu. Njegovo veselje pa je bilo kmalu zagrenjeno. Tako Hans kot Dolf Herrenfeld sta dala osedlati svoja konja ter izjavila, da bosta spremljala gospodo. Urška Je bila zelo jeena Veselila se je, da bo od jahala hitro domov s svojim očetom. Sedaj pa bo! e nadalje prisiljena poslušati ter ravnotako vračati fraze. Odjaha.li so molče in Urška je pustila skakati svojega konja, kot se mu Je ljubilo. "Fifi" Je bila polna muh ter kazala s tem svojo nezadovoljnost, katero Je očlvidno nalezla od gospodinje. Brata sta se Ji takoj približala, dočim je ostal Amstetten poleg njenega očeta. Vedno ae je stresel, kadar je skočila kobila na stran. Ježe tako divje vrste kot sedaj, so že dolgo časa povzročale velike skrbi Amstettenu. On sam Je bil zek> previden in hladen jahalec ter se je čudil, kako more gospod Erlenhorst dovolrti svoji hčerki jahanje tako iskrenega in mladega konja Bal se je nesreče ter ni mogel niti danes premagati samega sebe. da je svaril k previdnosti. Urška pa je odgovorila na njegove klice s porogljivim skomiganjem i rameni. — Vaš konj je preveč nervozen, gospodična! Ne dražite ga po nepotrebnem! — Brez sk*bi bodite gospod Anstetten Dobro poznam konja! — Vi ste izvrstna jahačica. Tudi take pa izgube včasih kontrolo nad tivaljo! Vrgla je glavb nazaj ter se naglas nasmehnila. Nato pa je prisluškovala v daljavo. Izza pregraje se je ravnokar bližal sprevod. — Dokazati vam hočem, kaiko zelo imaoi konja v oblasti. Pazite, gospoda! Naravnala se je v sedlu. Nato pa je potegnila konja za vajeti ter za-zvtlgala. V elegantnem skoku je skočil konj preko barijere. Brata sta začudeno zrla za njo. Amstetten pa je nalahno zakričal od začudenja ter zrl, ves preplašen. za vlakom za katerim je izginila drzna jahalka Šele, ko jo je videl nato stati povsem nepoškodovano poleg konja, je prišla barva zopet v njegov obraz. Hans in Dolf sta nato nadaljevala s svojimi slavospevi. Naenkrat pa se Je oglasil Erlenhorst. — Urška, ali si popolnoma znorela? Kako moreš biti tako lahkomiš-ljena? Sama okoliščina bi lahko izpremenila tvoje dejanje v katastrofo. Ali nisi mislila name? Napravila Je presenečen obraz ter se približala njegovi strani. Tako hudega Je videla očeta le redkokdaj. dele sedaj Ji prišlo popolnoma do zavesti, kako drzno Je ravnala. — Ne bodi hud. papa, — je prosila, z mehkim izrazom v svojih očeh. — Jaz sem hotela le pokazati gospodom, da se popolnoma zanesem na "Fifi". Jaz te gotovo nisem hotela prestrašiti! Ti vendar veš, da sem ie pogosto skočila preko ograje! — A ne ie predno je prišel vlak. Otrok, ti si res preveč drzna. Takega koraka ne smeš nikdar več vprizoriti! — Obljubljam ti, papa. V resnici pa ni bilo tako hudo kot je izgledalo, — je rekla smehljaje, ko je zapazila, da se Je jeza njenega očeta ■■»kadila — V resnici, gospodična, bil je res krasen prizor, ko ste Šli na cilj tako pogumno. Klanjam se vam, — je rekel Hans Herrenfeld ves navdušen. Njegov brat pa ni hotel zaostati za njim. — Res, krasen čin! Lahko ste penosni na svojo hčerko, gospod Erlenhorst! — Ne, gospoda, tega nisem v tem trenutku. Urška zasluži več graje kot pa priznanja. Amstetten ni hotel reči ničesar. Njegove oči so zrle z bolestnim očitanjem v lepi obraz Urške, da se je slednja čutila naravnost mučno. Vrgla Je konja naokrog ter jahala naprej. Oba brata sta se držala tik poleg nje ter jo obsipavala z laskavimi P besedami. On pa je odgovarjala zelo na kratko. Kmalu nato sta se poslovila Ko sta odšla Je rekel Hans svojemu bratu. — Pravega vraga ima v telesu, ta divja Urška. Težke posle bo imel oni, s katerim se bo poročila! — Zaenkrat ne bo vzela še tebe, — Je odvrnil Dolf. — In tudi tebe ne, to vidim. Erlenhorst se brani. To bo mami zelo neprijetno! Dolf Je skomignil z ramami. — Storila sva svojo dolžnost, — je rekel. Urška je Jahala medtem molče n^jrej med Arnstettom in svojim Očetom. Bedaste hinavščlne obeh bratov so prinesle v njej šele Zavest, kako neumna je bila. da se je dala zavesti do tega čina, ki je dišal po ciricusu Da nI imel Amstetten ncbene besede pohvale. Jo Je najprvo Jezilo. Bila Je namreč zelo ponosna na svoj sloves kot drzna Jahalka. Smatrala ga Je v notranjem smešnim in trapastim. Sedaj pa se Ji je zdelo, da Ima prav s svojim molčečim očitkom. Pogledala mu je postrani v obraz. , Se vedno Je bil bled ter kot spačen od bolesti. Impulzivno mu je po-svojo roko. — Ocopod Amstetten, oprostite mi mojo neumnost! Prestrašila sem Ne Jc^He ee name radi tega Vzel Je jyeno roko ter Jo /poljubil. Njegov pogled pa Je bil še vedno teman ln bolesten. Tudi govoril ni ničesar. (Dalje prihodnjič.) — Jaz da ne znam loviti rib? — je godrnjal Pigeonneau ves iz sebe. — Ne še -stare copate ne znate ujeti, — je odgovoril Chihorin smeje. — Kajne, gospodje, da Pigeonneau ni noben ribič? Nihče ni odgovoril, vsi so se potuhnjeno smejali. Omizje v zakotni kavarni je bilo že vajeno zabavati se na račun neprestanih prepirov, prerekanja in zbadljivk, ki so že od nekdaj delile Pigeon ne a ua in Chicorina. Oba sta hotela veljati za najboljša ribiča pod solnem. Pigeonenau, debeluhast, naduš-lijv možic, se je vedno razburjal in jezil, dočim se je znal Chicorin. mož visoke, koščene postave, imenitno obvladati. — Ah! Oujte! Jaz da ne znam ribariti! — se je razburjal Pigeonneau in si odpel ovratnik, da bi lažje dihal. — Že dobro, dragi gospod. Stavim z vami sto frankov, da ujamem prihodnji četrtek na ■svojem običajnem prostoru pri rao-sau Mirabeau več rib nego vi. Lovit pridem zjutraj ob devetih. Velja? Gospodje so priče. — Velja! — je odgodvoril Chicorin mimo. — Obeta se nam imeniten teater. Toda stavo sprejmem samo pod pogojem, da se ne ganeva s svojih postojank. — To se razume. In ne pozabite, — je kričal Pigeonneau ves razburjen, — da mora biti palica iz trstrke, tmek. št. 10, za vabo pa morate vzeti samo močne črve in švicarski sir ... zlasti švicarski sir. — Imenitno. Sprejmem vse pogoje. Vaše orožje bo moje orožje. Potem sta se stara tekmeca razšla, eden razburjen, drugi s potuhnjenim in škodoželjnim smehljajem. Oba sta se pripravljala na zgodovinski dan odločilne borbe. Po pravici rečeno. Pigeonneauo-va postojanka pod mostom Mira-beua je bila imenitna. Že več dni je bila zasidrana blizu mostu pon-tonska ladja z žerjavom, na kateri so delali delavci in potapljači. Toda ti sosedi mu še niso kalili veselja, ki ga je imel z ribarenjem. Bil je torej poln nad, ki se je v četrtek zjutraj ob določeni uri samozavestno utaboril pod mostom. Nekaj minut za mostom je prišel Chicorin v spremstvu prijateljev iz kavarne, ki naj bi bili priče težke borbe za častni naslov najboljšega ribiča pod solncem. — Začniva! — je zaklicai Pigeonneau. — Ste pripravljeni? — Da, sem — je odgovoril Chicorin. Z drhtečo roko je razmetal Pigeonneau po Seini mnogo svojih črvičkov in švicarskega sira. Potem je začel v pobožnem navdušenju loviti. Najprej je ujel majhnega klina in zmagoslavno je vzkliknil. Toda tudi Chicorin je imel srečo in tako so bili zgledi na zmago enaki. Potem Je ujel Pigeonneau staro laterno. Okrog stoječi gospodje so se začeli smejati. S pritajenim gnevom Je odmotal laterno od trnka in vrgel trnek nazaj. Chicorin je pa ujel ta čas lepega sulca. Pigeonneau je ujel raztrgan čevelj in komaj ga je potegnil na suho misleč, da vleče kapitalno ribo. — Le smejte se! Kar smejte se! — je godrnjal ves iz sebe na priče. — Zadnji se bom smejal jaz. Kmalu je potegnil iz vode kos raztrgane košare. Pigeonneau je bil kar zelen od jeze kajti videl je, kako ga Chicorin prehiteva. Da, Chicorin je metal ribe na suho kar po vrsti. Ribe so se se smuka le okrog njegovega trnka kakor divje. Polnile so pripravljeno košaro in se premetavale po nji blesteče kakor živo srebro. Ves Pigeonneauov plen ni bil vreden počenega groša. Od jutra do večera je potegnil nasrečni ribič iz trebuha Seine vse, kar je bilo v njem neporabnega. neužitnega in ostudnega. S fiksno idejo, da koncem koncev vendarle mora zmagati. je spravil svoj plen lepo na kupček: star škarp... otroško kan-glico.... tri pnevmatike.... kos stare vreče.... pločevinasto ponev in žo-kejsko čepico. Nazadnje, ko je ujel kolešček o-troškega vozička, se mu je trnek zlomil. Borba je bila končana. Pigeonneau je bil ves iz sebe. Stava je bila izgubljena. Oči so se mu tako srdito iskrile, da je vse minilo veselje šaliti se z njim. In ko je sto-p l k Chicorinu. da mu izroči izgubljeno stavo, se je zdelo, da hoče pahniti zmagovalca v vodo. Chicorin. samozavesten in ponosen na srvoje delo. je ostal zadnji na bojišču. Ko so vsi odšli, je stopil previdno k pontonski ladji, na kateri je potapljač baš odlagal svojo nerodno obleko. — Iskrena hvala, prijatelj, —- je dejal Chicorin.... Delali ste zame. da je bilo veselje gledati. Moj tekmec je dobil od tega zlatenico Potem rmi je velikodušno stisnil v roke bankovec za dvajset frankov. POZOR, ROJAKI L K ^ Kretanje Pamikov ^— Shipping Ntwi — CALIFORNIA Fontana, A. Hocbevar Ban Francisco. Jacob KOSE In DRUGO ORODJE iz JUGOSLAVIJE Kosa za rinčkom. 26. 28. 30 in 32 palcev.................$2._ 6 kos po ......................... 1.75 Pralc-a ........................................30 Klepilr.o orodje ...................1.30 Motika ............................so Srp ..............................—.85 Brusni kamen ...................—.50 K i bežen za repo s dvema nožema 1.30 — Blago pošiljam poštnine prosto. — MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. * COLORADO Denver. J. Bchutts Pueblo, Peter Culig. John Germ, Frank Janesh. A. Baftlč. Ballda. Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis "nn'-h ILLINOIS Aurora. J. Verbleh Chicago. Joseph Bllsh. J. Bovčič. Mrs. F. Laurich, Andrew BplUar. Cicero. J. Fablsx JoLct, A. Anzelc, Mary BamMch. J. Zaletel. Joseph HrovaL La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Prank Augustm North Chicago. Anton KobaZ Springfield. Matija Barborich. Summit. J. Horvath. Waukegan. Frank Petkoviek *n Jots Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Mocnlk. Kanw City. Frank Zagar. MARYLAND Steyer. J. Cerne. Kitzmlller, Fr. Vodopivse. MICHIGAN Calumet. M. F. Koto Detroit, Frank Stular, Ant. Ja- nezich. MINNESOTA Chlsholmn. Prank Qook, Frank PucelJ. Ely. Jos. J. Peshel. Fr Mala. Eveleth. Louis OottU. Gilbert. Louis Vessel Hlbblng. John Povit Virginia. Frarik Hrratich. Sheboygan. Johr Zorman. West Allls, Frank Skok. MISSOURI 1. avgusta: lie de France, Havn VulcanlsL, Trst Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic. Cherbourg Pcnnland. Cherbourg. Antwerpen Volendara, liaulugiie Sur Mcr. Rotterdam Z avgusta: Leviathan, Clio Minneuaska, Cherbourg 5. avgusta: Herengai la. Cherborg •. avgusta: President Harding. Cherbourg. Bremen DeutKhUnd, Cherbourg. Hamburg 7. avgusta: Columbus. Cherbourg. Bremen 1. oktobra; A'juilaiua. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Hamburg Ueulwhland. Cherbourg, Hamburg 3. oktobra: He de France, Havre Kur«>pa. t'herlH»urji. Bremen Olympic, Cherbourg 4. oktobra: St. I^ u.s t'herl-'Urj:, lluinbui c New Amsterdam. limik-gn* »ur JI« r, Kotterdum t." nte ISlar.i umatiii, N.l[--Ii, t>en«-\ i 6. oktobra: Republic, < "hert-ourg. Hamburg ItetHiIuit. Cherbourg. lian.burg 8. oktobra: Vuleania. Trst Herengaria. Cherbourg Columbus. Cherlx-urg. Hr«»TTi»-ri President koosevelt. Cherbourg. IIa:n- a avgusta: , Majestic, Cherbourg Lapland. Cherbourg, Antwerpen ' New Amsteidam. Bo-jiogne su* | H amburg. Cherbourg. Hamburg Mer, Rotterdam 9. oktobra: Stuttgart. Ch- r! i.is 1'rtm-n I 10. oktobra: Paris. Ifivr.* St. Louis. A. Nabrgoj. MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup. M. M. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Na obisk v staro domovino samore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedriavljan. ki Je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto. naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno In brezskrbne potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s pamikom "He de France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI B02ICNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsfca PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 2. septembra 1930 isti progi: Nadaljni klctt t. oktobra — "VULCANIA lt. decembra—"VULCANIA bra—"SATURNIA* Za cene. xa pojasnila in navodila glede potnih listov, visejev, per-mltov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so ie sto in sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobto in solidno postrežbo ln pa, kar je nsjvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 92 OORTLANDT ST., HEW YORK TeL Barclay 0380 NEW YORK Oowanda, Kari Btemisha. Little rata, rrank Masla. OHIO Barberton, John Balant, Jos HltL Cleveland, Anton Bobek, Chaa Kar linger, Anton Simdch. Math. ffiflPTiilr Euclid, F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant ln J. KumAs Niles. Frank Kogorftek. Warren, Mrs. F. RacLar. Youngs lovu, Anton KlkalJ. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Am bridge, Frank Jaais. Braddock, J. A. Oerm. Broughton. Anton Ipavoo. daridge. A. Yerina Conemaugh. J. Bresorse. V. Bo-vanšek. Crafton. Fr. Machek. Export, O. Previč. Louis Jupan^ tit. A. Skerlj. Farrell. Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin, Oreensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Ft* renchack. Irwin. Mike Paoahek. Johnstown. John Polanc. Martin Koroshets. Krayn, Ant Tanflelj. Luserne, Frank munch, Manor, Ft. Demshar. Meadow Lands. J. Kopdvtek. Midway John 2 ust. Moon Fun. It. rmtnilllrt Pittsburgh, z. Jakshe, vine. Art in U. Jakobtch. J- Pogačar. Presto. F. B. Demshar. Reading J. Psedtre. Steelton. A. Hrsn. Unity Ste. In okoBoo, J. Fr wmock. j UTAH Helper. Ft. WEST VIRGINIA: Williams Htvw, Antog WISCONSIN Joa. Cm —*-- in uajuuco, Sock DiamondrlUs, F, 9. avgusta: President Rooaevelt, Cherberg. Br»-Bifn Mitwauk««. Cherbourg, Hamburg Conte Grande. NapolU Genova 13. avgusta: Mauritania. Cherbourg Eur^pa, ChTbaurg. Bremen Hamburg. Cherbourg. Hamburg 14. avgusta: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 15. avgusta: Tarts, Havre Saturnia, Trst Homeric. Cherbourg Wefrlernland. Cherbourg, Antwerpen Cleveland. Cherbourg. Hamburj Stntendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam IS. avgusta: Aquita^iia, Cherbourg Minnetonka, Cherbourg 19. avgusta: Leviathan, Cherbourg. Bremen 20. avgusta: Kranoe. Havre Bremen. Cherbourg. Bremen fJe<»rire Washington, Cherbourg. Bremen Albert BaHtn. Cherbourg. Ham burg ti. avgusta: Iterlkn. Boulogne Sur Mer. BremeD 32- avgusta: Olympic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, Napoll, Genova 23 avgusta: Minneltahda, Boulogne Sur Mer 25. avgusta: Reliance. Cherbourg. Hamburg 27. avgusta: lie de France. Havre Iterenjraria. Cherbourg Columbus. Cherbourg. Bremen America. Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 28. avgusta: Dresden. Cherbourg. Bremen 29. avgusta: Europa. Cherbourg. Bremen Majestic. Cherbourg I'ennland. Cherbourg. Antwerpen Volendam, Boulogne Sur Mer, Rot terdam 30. avgusta: Republic, Cherbourg Bremen St IjOuIp. Cherbourg, Hamburg Conte Biancamario. Nagoti. Genova 1. septaembra: Paris. Havre 2. septembra: V ulcania. Trst 3 septembra: Mauretatiia. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Hamburg Deutschland, Cherbourg. Hamburg 5. septembra: France, Havre Bremen, Cherbourg. Bremen Homeric, Chertw>urg /- Roma. .ValMilj. Genova 6. septepibra: leviathan. Cherbourg N'ew Amsterdam. I->ul'»gn»- Sur XK-r. Rotterdam 8. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg 10. septembra: Aquitania, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg- Hamburg. Cherljourg. Hamburg 11. septembra: lir de Krancr, Havre Olympic. Cherbourg Statendarn. Boulogne sur Mer. Rot-(terdam 13. septembra: George Washington. Cherbourg. Hamburg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte Grande, Xa|»olit Genova 15. septembra: Columbus. Cherbourg. Breiren 16. septembra: Europa. Cherbourg, Bremen 17. septembra: Berengaria. Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 18. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Pari«, Havre Saturnia, Trst Majestic, Cherbourg • Roterdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam 20. septembra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 22. septembra: Reliance. Cherbourg. Hamburg 23. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 24. septembra: , - Mauretania. Cherbourg America. Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 23. septembra: Dresden. Cherbourg, Bremen 26 septembra: France. Havre Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen Votendam, Boulogne aur Mer, Rotter- sur Mi Rot- Majestic. Cherliourg I SLatetidam. B"ul<>gn> | terdam | Rorna. Naji'li, Genova ' 14. oktobra: N Bremen, Cherbourg. Ilrem*n 15. oktobra: Mauritania * "her! ours «J'-orKe Washington, . Cti'-rbourg H«iti-burg Albert I'.uiin. ChTt«»>urg. Hamburg 16. oktobra: Berlin, Boulogn*- M.r Mer, Bremen 17. oktobra: Franre, Havre Homeric. Cherbourg R'-tt-r-arn, LtouUjgne .-ur M-r. R"tter dam 18. oktcbra: l.eviathan. <*herliourg Milwaukee l.'herboutg. H;«m»»'irg Conte Grande. Naj>*ili. Gein.va 72. oktobra: New Y"rk. < "h>-rl»■urj;. Hamburg 23. oktobra. Dresden. Cherl-ourg. I'-r-?n* t, 2*. oktobra: lie de Fran< e. Havre Satiirni i. Trsi Kun>|> u. <*herbourg. Ur< im-n I"enniaii«i. Cherb<»urg Antw»-r|-n 25. oktobra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg Voleri'lain, l^'uK»*rn. s-ur Mer. K tr. d;un Amerita. <'ht-rl»>urK. !laml»utp Bert-rtrart.j. «"herl^ourg 89. oktobra: I>euts< hland, Clterbourg. H4ti,t urK 31. oktobra: Majestic. i*h. rliourg Augustus. Napoli, > ;»-r; •\ t Augustus, Napoll, Genova S7. septembra: Leviathan. Cherbourg 6 DNI PREKO OCEANA Najkiaj** In najbolj ugo«na pel as ootovanja na ogromnih *trnlkih: He de France 1. aug.; 27. aug. IIP. M.I < Opoldne) PARIS 16. au;.; I. septembra «1 A M.) (4 P. M l FRANCE 20. aug.; 5. septembra 17 P. M > (7 P. M.) Najkrsjta pot po teissniel. VsakOo Je w posebni kabini s vsemi saodemt-ool udobDrv^u — P1Ja<*a In slavca francoska kablnja Isredno nlsk« e»oe VpraJsjte ktU. egakDil poobl»tt«ii n>" agtiu ali FRENCH LINE IS »TATI tTKCET NIW YORK. N. Y. Nagla Vožnja ▼ Jugoslavijo Prihodnje odplutje: VULCANIA 1. AVGUSTA — 2. SEPTEMBRA 8. OKTOBRA SATURNIA 16. AVG. — 20. SEPT. 25. OKT. Saturnia In Vulcan is pr^kafta vse la«-Je sveta v razkogjti, udobnosti ln naglici ter nudi najbolJAo siutbo v Evropo. Posebne cene sta tja ln mtsaj. VeC novosti na teh motornih ladjah vklju čno plavalni bazen v drugem razredu. COSULICH LINE 17 Battery Place, New York dni na oceanu PREKO CHERBOURGA 6 DNI preko BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE na najhitrejših parnikih. kar jih plove,- EEEMEN EURClPA ali na znanem ekspres-nem parniku COLUMBUS Za navodila vpraSajte svojega lokalnega zastopnika ali NORTH GERMAN LLOYD 57 Broaciway. New York m tAl