41. številka. Ljubljana, v torek 19. febrovarja 1895. XXVIII. leto. SLOMŠKI MM. Izhaja vsak dan avcfer, isitnfti nedel e in praznike, ter velja po poŠti prejemun za a v nt r o-o ge rs k e dežele za vbo leto 16 gld., sa pol let« M p\d , zu četrt leta 4 »jltl., za jedeo mesec 1 gld. 4 4 kr . če s« trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo iu upravni stvo je na Kongresuen- trgu fit. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklumacje, oananila, t. j. vse adminiBtra ivne stvari. Nadvojvoda Albreht f Bridka žalost je prešinila vse avstrijske narode: izgubili so najslavnejšega svojega vojskovodjo, odličnega člana vladajoče cesarske rodovine, maršala nadvojvodo Albrehta, ki je včeraj v visoki starosti umrl v prijaznem Arku, od koder je zrlo njegovo oko na bližnjo lom-bardsko planjavo, na mesta, kjer je z orožjem t roci v dneh nesreče rešil čast avstrijske vojske in si priboril s veto v n osla v no ime. Rodil se je nadvojvoda Albreht dne 3. avgusta I. 1817. na Dunaj i kot sin nadvojvode Karla, velikega vojskovodje, ki je Napoleona I. premagal pri Aspernu. Nadvojvoda Albreht je bil vzgojen za vojaka in je vstopil v vojaštvo 1. 1837. Tri leta pozneje je bil imenovan generalom in 11. avgusta 1843. 1. podmaršalom. Ko je nastala 1. 1848. vojna s tedanjim Pijemontom, šel je nadvojvoda Albreht z IU deckim in v bitki pri Santa Lucia dne 6. maja — dasi ni bil zapoved ni k — si s svojo hladnokrvnostjo pridobil spoštovanje cele vojske, ki je v njem spoznala pravega vojaka. S svojo trezno sodbo v vseh kritičnih momentih je pokazal znamenito nadarjenost ter si pridobil toliko avtoriteto, da se inu je decembra meseca 1848. 1. poverilo vodstvo prve divizije voja generala d' Aspre. Ko se je zopet začel boj, je nadvojvoda Albreht opraviči izkazano mu zaupanje, tako pri forciranem prehodu čez reko Ticin pri Pa-viji, kakor v mali bitki pri Gravelionu dne 20. marca, zlasti pa dne 21. maica pri Mortari, kjer je z malim krdelom premagal 16.000 mož broječi voj sovražnika, še bolj pa v bitki pri Novari dne 23. marca. i V hipu, ko je bila nevarnost splošna in velika, je nad voj t oda Albreht z občudovanja vredno hladnokrvnostjo odredil potrebne dispozicije in zadrževal sovražno vojsko. Njemu gre zasluga, da v tisti bitki avstrijska vojska ni izgubila važne pozicije, dasi je bila pijemon teško krdelo šestkrat močnejše od nadvojvodo v ega. Tudi na nadalnji razvoj cele bitke je nadvojvoda s svojo divizijo izdatno uplival. Zavaroval je le levo krilo in pripomogel tako, da je divizija generala Lihnovskega zamogla novic naskočiti sovražnika in ga prepoditi iz dobro utrjene pozicije v mestu. Nadvojvoda je vodil na pomoč došle ba taljone osebno proti sovražniku in ko se je ta jel umikati, šel je s svojo vojsko za njim do Bikoke. Nadvojvodi Albrehtu gre zasluga, da je mogel drugi 16.000 mož broječi voj avstrijski se šest ur ustavljati pijemonteški vojski 50.000 mož, da so prišli drugi avstrijski voji na pomoč in odločili bitko, pri kateri so se posebno odlikovali slovenski vojaki. Za ta svoja dela je bil nadvojvoda Albreht odlikovan s komanderskim križem reda Marije Terezije in z vojaškim zaslužnim križcem. Dne 12. septembra 1851. je bil nadvojvoda Albreht imenovan zapovednikom III. voja In zajedno vojaškim in civilnim guvernerjem na Ogerskem, dne 4. aprila 1863. pa feldmaršalom. Ko je nastala 1. 1866. vojna s Prusko in z Italijo, poverilo se je nadvojvodi Albrehtu vodstvo avstrijske vojske, poslane zoper Italijo. Nadvojvoda Albreht je začetkom junija sklciul prijeti najprej vojsko, kateri je stal na čelu sam kralj Viktor Kmanuel. Proti tej laški armadi je peljal skoro vsa svoja krdela in pustil le toliko vojsko v starih pozicijah, da je mogla opazovati italijansko južno armado generala Cialdiuija. Bitka pri Kustoci je v živem spominu vsem avstrijskim narodom, ta bitka je dokaz osposobljenosti naših vojakov in genijalnosti umrlega nadvojvode. Vohuni so sporočili nadvojvodi, da se laška voj ska pripravlja preko račiti reko Mincio. Dne 24. junija jo je nadvojvoda od strani prijel in popolnoma pobil. Dne 25. junija se je nadvojvoda pripravil, da se loti Cialdinijeve vojske, a do bitke ni prišlo, ker se je Cialdini umaknil, čim je bil kralj poražen. Na severu pa ni bila sreča naši vojski mila. Osrednji vojni sovet jo sklenil, n j se večji del južne vojske pošlje na (Ješko proti Prusom. Da se vojska pripravi za pot, se je nadvojvoda ognil novi bitki. Pomnožil je posadko beneških trdnjav, poveril obrambo Tirolske generalu Kuhuu in sam šel na Dunaj, da prevzame vodstvo cele vojske. Tekom dvanajstih dnij je nadvojvoda kon-centroval poraženo severno vojsko pri Olomucu in večji del južce vojske za Dunavom, mej Požunom in Dunajem. Zbranih je bilo 200 000 mož z 800 topovi in to je največ uplivalo na sovražnike, da so ponudili mir. Komaj se je s Prusko sklenil začasni mir, je nadvojvoda z isto naglostjo koncentroval 130.000 mož s 435 topovi ob Soči, začel 11. avgusta ofenzivo zoper laško vojsko in dosegel začasni mir na podstavi pogojev, katere je določila naša država. S temi genij al ni mj operacijami je nadvojvoda dosegel, da se je vojna hitro končala in da so se dosegli častni pogoji. Po končani vojni je bil imenovan nadvojvoda zapovednikom cele avstrijske vojske, 1. 18 69 pa, po u vedenj u duali/mu, rje generalnim nadzornikom. Od tedaj je nadvojvoda posvečeval vse svoje sile reorganizaciji avstrijske vojske in kakor si je pridobil kot vojsko odja nepozabnih zaslug, tako tudi kot organizator. Poročil se je nadvojvoda Albreht dne 1. maja 1844. 1. s hčerjo bavarskega kralja Ludovika I , s princezinjo llildo, katera je umrla dne 2. aprila 1864. Izmej otrok živi samo princezinja Marija Terezija, soproga vojvode Wtlrttemberdkega. Nadvojvoda Albreht jo že na jesen bo lehal. V Arku, kamor je šel vsako leto prezimit, se je prehladi!, dobil pljučnico iu za nekaj dnij izdihnil plemenito svojo dušo. Kompromis mej štajerskimi konservativci in liberalci. Nas list je že večkrat se izrekel, da nemškim konservativcem ne smemo slepo zaupati. Podpirajo nas ne iz prepričanja, temveč jedino iz političnih ozirov. Ko se razmere premene, pa bodo stopili v borbo proti nam. Ravno zaradi tega smo pa mi vedno zmatrali za neumestne napade proti zastopnikom češkega naroda, ki so že kot vneti Slovani nam v narodnih ozirib zanesljiva opora. Da je naša sodba o konservativcih bila prava, se ie videlo že tedaj, ko so prelomili dano besedo, da le Slovenca ni bilo treba voliti v deželni odbor. Tako bas po njih krivdi Slovenci nimamo zastopnika v štajerskem deželnem odboru. Še jasneje te je pa to pokazalo minoli petek. Našim čitateljem je znano, na kako stališče so se liberalci in nemški konservativci postavili v štajerskem deželnem zboru. Po svoji surovosti so spravili Slovence iz deželnega zbora. Celo glasilo konservativcev samih je priznavalo, da tako postopanje ni bilo najmanj umestno. To vse pa ni odvračalo štajerskih konservativcev, da ne bi bili jeli se pogajati z največjimi nasprotniki našega naroda, da nam Slovencem prilože novo zaušnico. Karlon je najprej stavil Bam neki predlog jako dvomljive vrednosti, ki je imel namen, Slovence spraviti v deželni zbor, hkratu pa vprašanje o celjski gimnaziji zavleči vsaj do novih državno-zborskib volitev. Potem je pn stopal v dogovor naravnost z dotičnim di. Kienzlom, ki je s svojim, ves slovenski narod žalečim predlogom toliko potrpežljive štajerske slovenske poslance spravil iz deželnega zbora Že to pogajanje samo na sebi mora vzbujati sum. Dogovorili so potem konservativci in liberalci resolucijo, da naj se vlado pozove, da pri rešitvi vpraš inja o osnovi dvojezične celjske gimnazije in sploh pri naredbah o premeni v stanji srednjih šol na Štajerskem v vsakem posameznem slučaji pri poizvedovanji o kulturnih in vzgoje-valnih potrebah postopa z ozirom na deželno šolsko oblastvo, ki pozna krajevne razmere. Ozira naj se vlada pri tem, da bodo učni zavodi dobro napredovali in da se s tem, da se Slovencem ustreže, ne bode motil narodni mir. Če to resohu-ijo ogledamo, moramo pač reči, da se hoče le preprečiti osnova dvojezične gimnazije v Celji, ali vsaj zavleči. Deželni šolski svet Štajerski je naši narodnosti malo prijazen. To je pokazal že nebrojnokrat in tudi štajerskim konservativcem j • to dobro znano. Že naprej lahko rečemo, da bode deželni šolski svet. poročal na Dunaj, da ta gimnazija ni potrebna, tla bi se ž njo ne koristilo prebivalstvu, 0 tem ni treba nobenih poizvedeb, deželni lolski svet ima že svojo sodbo narejeno. Sicer ie pa konjsko kopito zlasti v tem, da se govori o poizvedavanji. Ihidgetna debata je pred durmi in sedaj ni več časa za nobeno poizvedovanje več. Jasno je torej, da se hoče stvar le zavleči. Posebno je pa klasičen odstavek, da ae naj ne moti deželni mir. Tu je izraženo popolnoma načelo Štajerskih in koroških nemških liberalcev. Koliko se je zlorabljal že ta narodni mir Le pomislite, da se s tem daje jnžnnštajerskim Nemcem v roke orožje proti slovenski gimnaziji Reče se jim, le pokažite, da je dvojezična gimnazija nevarna narodnemu miru, le demoiistrujte, kričite, pa bomo že skrbeli, da se Celje s tako gimnazijo ne omadežuje. Naravnost čuditi se moramo, da konservativna stranka priporoča predlog, kateri utegne prouzročiti prizore, kakeršne smo videli v Istri. Štajerski deželni zbor nima odločevati v tem vprašanji, a z resolucijo se sku*a vplivati na Hohen-vvartov klub, da bi stvari z vsem Hvojim vplivom ne doganjal. S tem je pa pokopana CVjuka gimnazija za to postavodavno dobo, kuj bole pa v bodoče, pa nobeden ne ve. Toliko moramo reči, da je s to resolucijo vprašanje celjske dvojezične gimnazije se jak«» zamotalo. V utemeljevanji te resolucije je pa njen namen jasneje razložen Konservativci se izgovarjajo, da 80 glasovali le za po odseku v zboru predlagano resolucijo, ne pa za utemeljevanje. To jih pa nikakor ne opravičuje. Verjetno ni, da bi ne bili poprej vedeli, kako se bodo resolucija utemeljevala. Bili ho v odseku, slišali so, kako se je tolmačila in utemeljevala resolucija, in če niso odobravali utemeljevanja, naj bi bili se izjavili, da za resolucijo ne bodo glasovali, ako se tolmači proti Slovencem. Tudi v zbornici niso ugovarjali, ko se je stvar razpravljala, še le drugi dan so oddali neko izjavo, kateri pa ne .smemo pripisovati prevelicega pomena. Ta izjava ne kaže prijateljstva dr> Slovencev, prijatelj Slovencev za resolucijo glasovati sploh ni mogel. Namen tej izjavi je jedino, pustiti si se jedna vratica odprta, ko bi le razmere se za nje neugodno zasuk de na Dunaj i in bi potrebova i nas Slovencev. V dragem delu resolucije pa hočejo štajerskemu deželnemu odboru dati neki vpliv na jezikovno uredbo južnoštajerskili srednjih šol. V tej korporaciji pa sede taki prijatelji Slovencev, da morajo Slovenci od veselja poskočiti (?!), da se kaj tacega predlaga. Vsa stvar pa boli nam Slovencem v poduk, da uravnajmo svoje postopanje po vzoru nemških konservativcev. Podpirajmo jih le tedaj, k » bode to v našem narodnem intere.su ob jednem si pa drugod iščimo zaveznikov, ki bodo kot sorodni po jeziku in krvi nas ljubili iz pravega čuvstva, ne pa iz sebičnih političnih ozirov. Deželni zbor kranjski. (XVI. seja dne 1 15. f e b r u v a r j a 1895.) (Konec.) Po končani proračunski debati odgovarja deželni glavar Detela na Zttnikovti interpelacijo glede občinskega gospodarstva v Tržiči. INjsI. V iš ni kar poroča o prošnji podjetnika Koprivnikarja za povrnitev škode, katero je imel Koprivnikar pri zgradbi ceste čez \Vagensperg v znesku 15.000 gld, in nasvetnje, naj se prosija odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev. Se vzprejme. Posl. dr. Tavčar poroča o samostalnem predlogu glede belokranjske lokalne železnice, glede 3 in 4. točke poročila deželnega odbora o pospeševanju železnic nižje vrste t* r o prošnji občin Slap in Vipava za zvezo Postojina-Vipava ter o prošnji novomeškega županstva, da se belokranjske železnice združijo v Novem mestu z dolenjsko železnico. Govornik pojasnjuje vprašanje o belokranjskih Železnicah in predlaga : Deželni zbor izreka, da je v prvi vrsti želeti, da se belokranjske železnica zgrade normalnotirno, da jih je pa vzlic temu tudi tedaj najuspešnejše podpirati, če se zgrade ozkotirno, zategadelj se deželnemu odboru naroča: a) da naj temeljito prouči obliko in velikost prispevka, s katerim bode deželi udeležiti se pri dobavi stavbine glavnice belokranjskih železnic; b) da naj stopi v dogovor z visoko vlado, z vodstvom dolenjskih železnic in z udeleženci v to svrho, da se omogoči gradba belokranjskih železnic, ter zagotovi potrebna stavbena glavnica; c) da naj o uspehih svojega pogajanja poroča v bodočem zasedanji ter naj glede deželnega prispevka za belokranjske železnice tačas stavi konkretne predloge. Posl. Višnikar povdarja, da bi bilo za dolenjsko velike važnosti, ko bi se belokranjske železnice gradile normalnotirno in pravi, da je treba na to delati. Posl. baron Schwegel naglasa, da bi zgradba belokranjskih želeinic z normalnim tirom zadela ob volike < vire in pravi, da je poglavitna stvar, da se sploh grade. Posl. dr. Tavčar utemeljuje potem svoje predloge : Deželnemu odboru se naroča, da pospešuje gradbo lokalne železnice z normalnim tirom iz Kranja v Tržič, ter o tej železnični zadevi poroča v prihodnjem zasi danji, eventuvalno stavi nasvete zaradi pospeševanja zgradbe te železnice. Deželnemu odboru se dalje naroča, da poroča v prihodnjem zasedanji, na kak način naj bi dežela pokrivala potrebščino v svrlio pospeševanja zgradbe železnic nižje vrste. Nato nasvetnje naslednjo resolucijo: Oprt na uvaževanje — s kojimi je slavni deželni zbor povdarjajoč pri tem skupne državne koristi in pomen železnice preko Karavank za po-vzdigo trgovine, industrije in obrti v deželah sa Trstom, ter eksporta čez Trst sploh, kakor tudi sa pospeševanje prometnih razmer mej Kranjsko in sosednimi deželami posebej, svoje večkratne sklepe glede nujne potrebe druge samostalne Železnične zveze mej Trstom in severom podpiral, in v soglasji 8 sklepi zastopstev drugih, pri tem vprašanji istotako udeleženih kronovin — naj visoki deželni zbor — vzdržujoč vse svoje prejšnje sklepe — sklene: Visoka vlada se poživlja, da še v teka tega leta zgrni bo železnice preko Karavank, ki bi se pri Celovci pričela ter po najugodnejši poti čez Kranjsko in na progi, ki bi najbolje odgovarjala prometu s severnimi deželami, do Trsta speljala, ustavno zagotovi. V debato o tej stvari posežetu poslanca baron Schvvegel in Lavreučič, posl. Kersnik pa nasvetuje resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, obrniti se takoj do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva s prošnjo, da ono primerno ukrene, da bodo vlaki kamniške lokalne železnice v prihodnje odhajali, ozi roma prihajali na ljubljanski kolodvor južne železnice. Pri glasovanji se vzprejmejo vsi predlogi in resolucije. Posl. dr. Tavčar poroča potem v imeni od sekove večine o samostalnem predlogu glede volilne reforme, Pravi, da so bile v odseku vse stranka mnenja, da se mora razširiti volilna pravica v tem zmislu, da jo dobe vsi davkoplačevalci, ki je doslej nimajo, potem delavci in tisti samosvoji možje večje inteligencije, kateri je doslej nimajo. Ves odsek je bil v tem jedin in tudi v tem, da razmere v Avstriji še niso godne za splošno in jednako volilno reformo. Različnost mnenja pa je nastala glede vprašanja, kako nuj volijo delavci. Večina odsekova misli, da kaže v kmetskih občinah in v mestih v dozdanje kurije uvrstiti vse tiste elemente, ki plačujejo kaj direktnega davka, ker imajo prav tiste interese, kakor sedanji volilci v teh kunjah. Delavci imajo druge interese in zato n;ij volijo posebs, nikakor pa jih ni potisniti z vsemi drugimi sedanjimi volilci in nevohlct v novo kurijo, kjer bi bili prikrajšani. Državni zbor naj dobi formo, kako naj volijo delavci, na vsak način pa je število kmetskih poslancev pomnožiti za toliko, kolikor mandatov se bo dalo delavcem. Želeti je tudi, da kmetske občine voljo direktno, a volitve se morajo vršiti v vsaki občini posebe, da bi bila volitev svobodna in udeležba Velika. Odsek se je tuli izrekel za to, da se kranjski trgovinski iu obrtni zbornici da poseben zastopnik, saj ga imajo celo druge manjše zbornice, in težiti na to, da se volilni okraji pravično razdele Govornik predlaga: Z ozirom na volilno reformo, kojo hoče vlada izvesti, izreka se deželni zbor, da odobrava sledeča načela: 1. Volilno pravico je dodeliti vsem plače-valcfin direktnih davkov. II. Volilno pravico je istotako dodeliti: a) Osebam, koje dokažejo, da so dovršile študije na tuzemski višji gimnaziji, višji realki, ali na tuzemski gospodarski, obrtniški, trgovski ali na kaki drugi taki učilnici, ki stoji nad ljudsko šolo, tem osebam pa le tedaj, če ne pripadajo mej uboge, po občanih ali dobrodelnih zavolih podpirane; b) osebam, ki so si pridobile ugodnost jednoletne prezenčne službe v armadi; c) osebam, ki so po § 11. zakona z dne 30. mar-cija 1888 vsaj dve leti pripadale kot zavarovanci bolniškim blagajnam v onem zakonu naštetim. III. Novi volilci naj se uvrste v sedanje volilne skupine, izvzemši oseb poti II c omenjenih, ki naj volijo same za-se in ne v kaki že obstoječi skupini. IV. Mandate kmetskih občin je pomnožiti za toliko, kolikor se odkaže delavcem novih mandatov. V. V skupini kmetskih občin naj se vpelje direktna volitev, toda le pod pogojem, da se volitev vrši po posameznih občinah. VI. Trgovski zbornici kranjski naj se prizna poseben zastopnik. VII Izpelje naj se pravična uredba volilnih okrajev. Posl. baron Schvvegel utemeljuje predlog manjšine, češ, da bi se po predlogu večine preme-nila struktura naših občinskih zastopstev, in nasvetuje glede obravnavanja, naj se sploh ne glasuje, ampak ves materijal odstopi deželnemu odboru, ta pa naj, kadar bo državni zbor kaj sklenil, stavi z ozirom na deželni red primerne predloge. Govornik predlaga; V odseku za volilno reformo sproženi nasveti se odkažejo deželnemu odbora s naročilom, naj o pripravnem času o uplivu premenjenega volilnega reda za državni zbor na deželni volilni red poroča in stavi primerne predloge. Poet. KI n n pojasnjuje celo vprašanje o volilni reformi od postanka do naših dnij, precizuje svoje stališče, katero jessvzel V drž. zboru in podpira predloge odsekove večine. Posl. S v e t e c se odpove besedi, ker je že Klun stvar pojasnil. Posl. Hribar izjavi, da se ne strinja niti s predlogom večine, niti s predlogom manjšine. Manjšina se s svojim predlogom s delavci norčuje, predlog večine pa da je bistveno drugačen od predloga, kakor ga je stavil dr. Tavčar in daleč za Taaffeovim predlogom. Pravična reforma je le, če se uvede splošna in jednaka volilna pravica. Združitev delavcev z drugimi volilci ni nevarna. Izvestni krogi se protivijo združenju, češ, da so delavci preveč dobro organizovani. Zakaj pa so tako dobro organizovani? Ker so brezpravni. Dajte jim pravice, kakor vsem drugim državljanom in njih organizacija ne bo več nevarna. Klun je razlagal, da delavci ne plačajo največ indirektnih davkov. Revež plačuje indirektne davke težje kakor drugi direktne, a nobena dežela nima tako visokih indirektnih davkov kakor kranjska. Govornik izjavi, da bo glasoval zoper oba predloga, ker se ž njim delavcem stori krivica. Posl. dr. T a v č ar se sklicuje na Klunova izvajanja, povdarja, da bi se delavcem storila krivica, če bi obveljal sploh nevarni Schvveglov predlog in pravi, da si je Hribar spekel poseben krompir. Odločno zavrača Hribarjevo trditev, da so današnji odsekov! predlogi bistveno različni od samostalnega predloga, ker se v tem ni zahtevala jednaka volilna pravica, le splošna. Pri glasovanji se vzprejmejo predlogi večine, prošnja k it. pol. društva pa se odstopi dež. odboru. Posl. dr. Papež poroča o preložitvi in raz-širjavi okrajne ceste iz Novega mesta skozi Mer-šečjo vas na Krško v progi pri Lešnici in Sent Petru v cestnem okraji novomeškem in predlaga, naj se predloženi zakonski načrt odobri iu dovoli podpore 5U00 gld. Se vzprejme. Posl. dr. Papež poroča o prenaredbi o § 22. dež. zak. z dne 28 julija 1889. drž. zak., št. 17. o napravljanji in vzdrževanji javnih neerarskih cest in potov in predlaga, naj se odobri predloženi zakonski načrt. Se vzprejme. Posl. Kersnik poroča o samostalnem predlogu glede prenaredbe domovinskega zakona in pred-laga po primernem utemeljevanji in sklicevaje se na že prej storjene sklepe dež. zbora, primerno resolucijo. Se vzprejme. Posl. K e r s n i k poroča o prošnji slovenskega katoliškega društva v Ljubljani za ustanovitev dež. delavske zavarovalnice in nasvetuje, naj se odstopi dež. odboru, da o stvari poizveduje in v prihodnjem zasedanju o njej poroča. Se vzprejmo. Posl. M u r n i k poroča o nasvetu, na kateri način bi dežela kranjska petdesetletnico vladanja cesarja Franca Jožefa 1. mogla dostojno praznovati. Dež. zbor je dne 17. februvarja leta 1894. naročil dež. odboru, naj o tem stavi primerne nasvete. Govornik predlaga: Nasvetuje deželni odbor: 1. Ob povodu praznovanja oOletnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. ustanovi dežela 50 ustanov po 50 gld za revne hirajoče osebe, ki imajo na Kranjskem domovinstvo in odloči dalje svoto 500 gld. za sirot inske namene. 2. Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanji predloži statut o obeh ustanovah ter stavi primerne nasvete glede druzih odredb, katere bode izvršiti povodom praznovanja 50letnega vladanja Njegovega Veličanstva. Zbornica vzprejme ta predlog soglasno. S tem je rešen dnevni red. Dež. glavar Detela pravi, da s tem patri-jotičnim sklepom je dež. zbor najdostojnejse zaključil svoje zasedanje in zajedno dobo, za katero i je bil voljen. Govornik popisuje gospodarsko delovanje dež. zbora v minulih šestih letih in se zahvali poslancem za zaupanje. Nemškim poslancem ss za-j hvali nemški, povdarja, da mej njim in nemškimi ! poslanci ni bilo nikdar nikakega kompromisa in da ! so ga podpirali le iz zaupanja v njegovo pravičnost. ! Zahvali se nadalje (nlovenski) načelnikom in Članom ! odsekov sosebno pa dež. predseduiku in sklicujoč ge na sv. Avguština zaključi zasedanje s trikratnimi Slava-klici cesarju. Dež. predsednik baron H e i n prizna (v slovenskem jeziku), da so stranke če tudi sicer ne jedine, vender složne in jedine v ljubezni za pre-svitlega cesarja (Dobro-klici) in da jih (nemški) veže ljubezen za domovino, a dokler bo tako, bo tudi delovanje plodno. Dež. predsednik povdarja plodo-vitost dežel no-zhorskega delovanja in se v imeni vlade zahvali poslancem za njih delavnost. Posl. S v e t e c opozarja, da največ koristi od vsega, kar je storil dež. zbor v minolih šestih letih, bo imel kmet in se zahvali dež. glavarju Deteli in njegovemu namestniku baronu Apfaltrernu na njiju vodstvo razprav. Posl. baron S o h w e g e 1 izreče glavarju zahvalo v imeni nemške manjšine. Dež. glavar Detela se zahvali in zaključi ob "/4 na 10. uro zvečer sejo. "V IJlilllJtmh 19. fVbruvarja. Celjska gimnazija „Grazer Volksbl.itt" odio "no ugovarja, da bi se iz tega, da so nemški konservativci glasovali za znano resolucijo, sklepalo, da bodo tudi v vsakem drugem narodnem Vprašanji zavzeli stališče nemških nacijonalcev. Kalo liškokonservativna manjšina ne bode popustila prijateljskih razmer do Slovencev, in tudi sedaj jo je vodilo le to, da najde vsaj nekoliko varno pristanišče za vse stranke v umetnem viharji, nastalem zaradi vprašanja narodne pravičnosti. Resolucija v prvi točki le vlado odločno pozivlje, da v tacih Vprašanjih zasliši deželni šolski svet. To naj bi storila, a prisiljena pa k temu ni. S tem je stvar odkazana tja, kamor se baš vlada najprej obrača, v deželni šolski svet. Da se pa vlada vselej ravna po izjavi deželnega šolskega sveta, tega ne bode nikdo trdil. Mi mislimo, da se še Slovenci mor.ijo Zadovoljiti s tako stilizacijo. — Mi seveda smo popolno drugačnega mnenja. Kako da „Grazer Volks-blatt" resolucijo tolmači, je pač le strunskega pomena, glavna stvar je to, kako jo je tolmačila veČina dtželnega zbora, će se konservativci niso ž njo zlagali v tem zmisiu, kakor jo je predlagal odsek, naj bi bili precej v deželnem zboru povedali, in če bi večina ne bila zadovoljna z njih tolmačenjem, naj bi pa bili se odločno postavili proti njej. če se vlada obrača do deželnega šolskega sveta v tacih stvareh, se je morala zaradi celjske gimnazije že poprej obrniti, sedaj deželni šolski svet še jeden-krat vprašati, pač ne more imeti druzega pomena, kakor stvar zavleči. Da bi izjave deželnega šolskega sveta ne imele nobenega pomena, si pač misliti ne moremo, ker vsa stvar vender ni le komedija Posebno v tem slučaji se utegnejo vlada in stranke na mnenje dež. šolskega sveta ozirati, če je deželni zbor jednoglasno tako rekoč zahteval, da naj se vpraša deželni šolski svet in mej vrstami svoje resolucije dal razumeti, da želi, da se dež. šolskega svet» mnenje tudi uvažuje. Sicer mi razumemo dobro pisavo „Grazer Volksblatta". Konservativci so se jeli bati, da Slovenci izstopijo iz koalicije vsled celjske zadeve in so jeli stvar drugače zavijati. Volitev v Oakovci. Pri volitvi v Čakovci so za učnega ministra Vlašiča kupovali glasove po 20, 30 in celo 50 gld. Jeden sam mož je mogel kon statovati 82 podkupljenj volilcev. Volilcem se je pa tudi obetalo, če bodo volili ministra, da se zastonj mej nje razdete* cerkvena posestva. Ljudska stranka je vložila proti tej volitvi ugovor, kar je vladni stranki jako nepovoljno, ker se bodo sleparije razpravljale v zbornici. Francoska zbornica je zavrgla predlog socijalnih demokratov, da se naj odpravi budget bogo-castja, s 379 proti 111 glasom. S 305 proti 205 glasom je pa zavrgla predlog, da se naj cerkev loči od države. Proti obema predlogama je bila vlada. Vojna mej Japonci in Kitajci. Dne 16. t. m. je 15.000 Kitajcev z 12 topovi napalo Kajčeng, a so jdi Japonci zavrnili. Kitajci imajo nad 100 mrtvih, Japonci pa baje le tri in 2 ranjenca. Kitajski admiral Ting se je sam ustrelil, ko se je poprej z Japonci pogodil, da se uda. Japonci bodo moštvo kitajskih trdnjav vajbajvajskih in kitajskih ladij odpeljali do japonske vojne črte in potem je izpustili. Dopisi. Is beljnskc okolice, 18. febr. (Občni s b o r podružnice sv. Cirila in Metoda s a Beljak in okolico.) Za Celovško podruž- nico je naša najstarejša, glede na delovanje pa menda presega vse svoje sestre na Koroškem. To je pokazalo tajnikovo poročilo na zadnjem občnem zboru. Iz tega poročila povzamemo, da je načelništvo v zadnjem letu razun občnega zbora priredilo dva podružnična shoda, jednega v Ločah dne 3. rožnika, jednega pa na Dravi dne 23. kimovca. Na teh shodih so različni govorniki poučevali udeležence o raznih koristnih stvareh; mej govorniki je tajnik pohvalno omenjal č gospode Drag. Hribarja iz Celja, Filipa Kanduta, kaplana Germa, ljubljanskega živinozdrav-nika Deva, župnika Emspielerja, župnika Knafliča, semeniškega prefekta Podgorca i. dr. A načelništvo ni le skrbelo za pouk, ampak tudi za pošteno veselje. In v tem oziru se je tajnik hvaležno spominjal vrlega „Gorotana" in pa gospe LendovŠekove ter gospice Bergmanove, ki so vsi z lepim petjem umetnih in domačih pesmij nam razveseljevali srce in izhajali v naši mlad.m veselje do milih slovenskih pesmic — Spominjal se je tajnik igralke in igralcev ki so se z velikim trudom naučili igro „<) 1 hiše!" in jo izvrstno igrali na shodu na Dravi. Omenjal je nadalje, kako velečastuo je slavila naša podružnica praznik svojih patronov sv. Cirila in Metoda in dostavil: „Kresovi, ki so švigali na vseh gorah beljaške okolic- proti nebu, kazali so našim nasprotnikom, da Slovenci še živimo ; vroče molitve pa, ki so pri svetih mašah puhtele iz naših src, bodo pripomogle, da nas Bog ne bo zapustil in nam ohranil vero očetovo in jezik materin". — Nadalje je skrbelo načelništvo za to, da se širijo mej koroškimi Slovenci dobre in koristne knjige, in posebno, da dobi naša nežna mladina lejuh knjig, iz katerih se bo mogla navzeti ljubezni do Boga m domovine. Naprosilo se je toraj slavno vodstvo, da nam je nakupilo 115 izlisov lil knj ge iu 220 iztisov IV knjige izvrstnih spisov slovenskega škofa Antona Mart. Slomšeka. Te knjige so ne razdelile mej slovenske rodoljube po vsem Koroškem in bodo gotovo pripomogle, da se mej nami oživi Slomiekov duh, tako da bomo vsi goreče in navdušeno delovali za vero, dom in cesarja. — Mej mladino po župnijah naše okolice pa se je razdelilo 270 različnih katekizmov, 97 iztisov „ Zgodbe sv. pisma", 150 molitvenikov, 12 evangeh|ev, 15 iztisov „ Cerkveni obredi" in 05 drugih knjig poučne in zabavne vsebine. — Udov je imela naša podružnica v sedanjem letu 321, in sicer 17 ustanovnikov, 22 letnikov in 282 podpornikov. — Dohodkov je bilo 102 gld. 83 kr., stroškov pa 58 gl. 24 kr , slavnemu vodstvu ne je poslalo kot prispevek za 1894 leto 40 gld To poročilo tajn'kn, čast. g. župnika Bergmana, je potrdil občni zbor z velikim navdušenjem tw izrekel alavnemu vodstvu, načelništvu, vsem gospodom go vornikom, pevcem in pevkam, kakor tudi igralcem in igralkam najjinsrčnejšo zahvalo Ko so se izvolili zastopniki za veliko skupščino in pregled »valca računov ter se potrdilo iz nova dosedanje načelništvo. začel 1 se je domača zabava Akoravno vsled neke ženitve niso mogli priti vsi pevci in igralci in je morala izostati igra „0d hiše!", bila je domača zabava vendar tako živahu<, kakor še nikdar dozdaj. Govor se je vrstil za govorom, napitnica za napitnico, ■melnica za smešnico, vmes pa so se prepevale lepe slovenske pesmi. Pohvalno moramo omeniti mlade pevce Brnške, pevce in pevkinje iz Ziljske doline in vrle hčere Ojcove. Naj veča hvala pa gre gospe Lendovšekovi in gospici Bergmanovi, ki sta tudi ta večer neutrudno in krasno prepevale umetne in domaČe slovenske pesmi iu pokazale, da imamo tudi Slovenci mej gospemi in gospicami izurjene pevke, ki se ne sramujejo očitno priznati, da jih je rodila slovenska mati. Slava jima! Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. febtuvarja. — (Ljubljanski občinski svet) ima danes, v torek, 19. februvarja ob 5. uri zvečer v mestni dvorani sejo Dnevni red : I. Oznanila predsedstva. 11. Pravnega in personalnega odseka poročilo o pozivu na shod mestnih zastopnikov na Dunaji dne 21. t. m. 111. Stavbinskega odseka poročilo o Ani Dečmana prošnji za gradnjo in otvoritev dveh cest na njegovem parcelovanem posestvu na Poljanah. IV. Šolskega odseka poročilo o računih mestnih ljudsko šolskih vodstev glede porabe dotacfj v šolskem letu 1893/94. V. Finančnega odseka poročilo u) o skontrovanji mestne blagajnice in ž njo združenih fondov dne 10. decembra 1894; b) o vrnitvi nekaterih službinskih kavcij ; c) o prošnji vodstva botaničnega vrta za podporo; č) o .Glasbene Matice" prošuji za dobitek. Tajna seja. — (Umrl) je danes ob 9. uri zjutraj po dolgem bolebauju g. Ivan Medic, tukajšnji bogo-slovec, rodom Ljubljančan, jako priljubljen in za svoj narod navdušen mladenič. Pokoj njegovi duši! — (Sokolova maskarada.) Z včerajšnjim dnem pričela se je prodaja vstopnic, katere se dobivajo v prodajal niči gosp. F. Sossa po nastopnih cenah: za Sokole po 50 kr., za Člane Ljubljanskih nar. društev po 1 gld., za vse druge pa po 1 gld. 50 kr. Na pustno nedeljo se bodo vstopnice proda- jale v čitalnici in sicer dopoludne od 9 —12. ure in popoludne od 2.—6. ure. Zaradi kontrole in da ni prevelika gnječa na večer m a -s k ar ade pri vstopu, se al. občinstvo prav uljudno prosi, vstopnice že prej kupiti. — (Muzejsko društvo) bode imelo jutri (20. t. m.) zvečer ob šestih v muzeju občni zbor. Pred zborom bode predaval društveni tajnik g. A. K obl ar „o pokončanji cerkveno umetnosti na Kranjskem 1. 152G". K predavanju so povabljeni tudi nečlani društva. — (Maskarada pevskega društva ,Ljubljane",) se je zvršila v lepem redu, na zadovoljnost občinstva in odbora. Dasi je bilo prejšnji večer v Ljubljani nič manj kot pet večjih veselic, nedeljo večer pa v dež. gledališči vabljiva operna predstava, torej velika konkurenca, privabila je maskarada vender že ob 8. uri toliko ljudij, da je bilo veselje gledati ta krdela mask in množico nemaskovanega občinstva In vedno bolj je raslo njih število in ko se je oglasila vojaška godba, tedaj je bila plesna dvorana že polna živahnosti in gibanja. In te maske! Tu je letal okolu tebe nežen „Metuljček", tam dvoje „Ljubljan" z mestnim grbom in barvami, ondi šetala se je ponosna Španjolka, tu po sredi jdesišča ozirala se je brhka maska — „ Pevsko društvo Ljubljana", in komaj si imel časa ozreti se na j-'dno, Že si imel pred očmi ,.Deteljico", „solnenico", „Hrvatico", „jesen", „leto", „pomlad", in „turški nagel". Jako vkusni so bili trije otroci „ Lastovka", „Slikarica", „žanjice", „Planinčanka", „kmetice", „Kra-njica" v peči in več druzih. — Tem pa so sledile: „nnčni glavar", „doktor Faust", „stari oče", „kmet", „ Hrvatje", „PJaninec v polni opravi", „ruski plemič" i. t. d. — Ovetero kadrilj plesalo je : prvo 42, drugo 00, tretjo 52, četrto 48 parov. V presledkih zabavali so pevci „Ljubljane1' zbrano občinstvo. Veselico je počastilo z obiskom več odlične gospode, kakor: gospod župan G rasse 11 i, posl. g. Ivan Hribar, več gospodov odvetnikov in oficirjev domačega peš-polka, več članov „Sokola" s podstarosto g. dr. Košar jem in njega gospo soprogo, več gg. uradnikov in drugih. Plesalo se je ves čas prav pridno; godba izvajala je posamezne piece jako dobro in g. Prea-toni je vodil kadrilje prav spretno. A nad vse iz-nenadejano je bilo občinstvo, ko je pri tretji četvorki prikorakala v dvorano nad vse dobro in nalašč za ta večer organizovana godba pod vodstvom svojega kapelnike z najnovejšimi trobili in z vsemi modernimi instrumenti oskrbljena, (veliki iu mali boben 1. t. d..) ter po odigranih par komadih odkorakala mej ploskanjem in pohvalo občinstva v istem redu zopet iz dvorane. — Tudi družbi sv. Cirila in Metoda v prid nabrala se je pri tej priliki vsota na Uplaćenih globah. Občinstvo rajalo je do rano ure v nekaljenej zabavi in plesalci in neplesalci, maske in opazujoče občinstvo, dali so marljivemu društvenemu odboru spričevalo priznanja, in hvale na tru> dajiolnem delu, in vsled tega sme isti biti ponosen na moralni napeli svoje letošnje I. velike maskarada ki je — če smo prav podučeni — donesla mu tudi v gmotnem oziru ugoden — finale! — (Trgovski ples) je dal trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu čistega dobička 1500 gld. To ogromno vsoto je zahvaliti tukajšnjim in izven Ljubljane bivajočim dobrotnikom, ki so dali preplačila, kar je bilo le s posredovanjem cenjenih firm J. C. Maver, Ivan Perdan in Anton Kiišper mogoče doseči. — (Bolniško in podporno društvo pomoćnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani) je imelo 10. t. m. popoludne pri avstrijskem cesarju svoj redni letni občni zbor. Od 32 društvenikov udeležilo Be jih je zbora 17. Predsednik g. A nt. Gutnik spominjal se je v svojem nagovoru umrlega društvenega dobrotnika g. De-kleve v Orado!, kateremu je zbor v spomin za klical trikrat „Slava", in poudarjal posebno društveno skrb v prilog zboljšanja stanja pomočnih uradnikov pri c. kr. uradih. — Tajnik g. Jos. Tavčar je mej drugim kazal radostno na napredek društva, je grajal nebrižnost stanovskih tovarišev za društvo, posebno onih pri c. kr. uradih, katerih je samo 8 v društvu, dočim jim nudi jedino to društvo priliko, preskrbeti se za slučaj bolezni in onemoglosti in se jim je s pomočjo društva moči izdatneje potezati za svoje stanovske interese. Hvaležno se spominja tajnik v svojem poročilu velikodušnih podpirateljev društvenih, dežele kranjske in kranjske hranilnice, ki sta iza I. 1891 dovolili društvu po 100 gld. pod- pore. — Vestno sestavljeno poročilo blagajnika g. Arn. Bezen&ka kaže izdaten gmoten napredek društva. Društveno premoženje se je pomnožilo I. 1894. sa 469 gld. 70 kr. in je znašalo koncem decembra 1894. 1. 1981 gld. 69 kr. Na podpori, bolniščini, zdravniških bonorarih in zdravilih se je za 13 članov izplačalo 1894 I. 112 gld 46 kr. — Odbornik g. Al. Merlak je kot bivši društveni odposlanec pri stanovskem shodu dne 8. in 9. septembra 18!)4. 1. obširno poročal o sklepih tega shoda in teh izvršitvi v zboljšanje stanja pomočnih uradnikov pri c. kr. uradih ; dalje je poročal o ustanovitvi zveze vseh podpornih društev pomoćnih uradnikov in priporočal zboru, da naj tudi naše društvo pristopi k zvezi, kar je tudi obveljalo. Društvenemu odboru se je za marljivo delovanje izrekla zahvala in se je isti per acclamationem i za I. 1895. volil. S pozivom, da naj bi člani privabljali svoje tovariše v društvo in z nado trajnega napredovanja društva saključil je predsednik 6. letni občni zbor. — (Ustrelil) se je sinoči v neki šupi v mestnem logu 15letni realec Milan Meden, in sicer, kakor je razvidno iz naslih zapiskov, zaradi slabega spričevala. Nesrečni mladenič pomeril je samokres v desno sence ter se menda z dvema debelima krogljama zadel tako, da je bila lobanja popolnem zdrobljena. Zdravniki sodijo, da se je mlademu samomorilcu menda zmešalo. — (Stroški za kidanje in izvažanje snega > Mestna občina ljubljanska izplačala je za čas od 10. do vštetega 16. dne t. m. za kidanje in izv< žanje snega znesek 1135 gld. 10 kr. — (Zima) Odkar seje vreme zvedrilo, nastal je prav čuten mraz in zima ne prizanaša. Imeli smo pri lepih jasnih dnevih in nočeh poslednje dni nad 15" mraza, da je kar škripalo pod nogami. Temperatura je torej precej pod normalom. Pri silni množini snega se ni tako naglo še nadejati izdatne spremembe. Prerokovanja onih, ki so rekli, da bode huda in dolga sioua, se torej uresničujejo v prvem delu, upajmo, da vsaj glede dolgosti zime ne bodo tudi prav imeli. — (Tiskovna pomota) se je minila v naše deželnozborsko poročilo. V sobotnem listu je bilo Čitati, da se je g. primariju dr. Šlajmerju zvišala osebna doklada od 20O na 1UO gld. Povišala se je od 200 na 1000 gld., ter je dež. zbor v polni meri pr znal velike zasluge g. dr. Šlajmerja. — (Državna subvencija) Poljedelsko mini-sterstvo je dovolilo občini Selce za napravo vodovoda podporo I8O0 gld. s pogojem, da se delo izvrši pod vihovnim vodstvom državnega ali deželnega tehnika po izdelanem načrtu. Stroški so pro-računjeni na 4545 gld. — (Kmetijsko-rokodelsko bralno društvo v Vipavi) je priredilo dne 10. t. m. tombolo s plesom. Občinstvo se je izvrstno zabavalo. — (Nesreča) V soboto je bila v Ajdovščini svatba. Pri tej priliki se je tudi streljalo. Pri topi-čih je bil 1 (»letni Bernard Može, sin slikarja B. Možeta, ter vrtel ognjeni kol hoteč topič sprožiti. Negreča pa je hot* la, da je iskra slučajno padla prezgodaj na nabiti topič ter ga vnela s silnim pokom. Topič je priletel mladeniču v glavo ter mu popolnoma razbil črepinjo. — Katoliško politično društvo v Konjicah) je imelo dne 17. t. in. nvoj redni občni zbor. Pri tem je poročal deželni poslanec dr, Sernec o zadnjih dogodkih v štajerskem deželnem zboru in opravičeval izstop slovenukih poslancev iz tega zbora. Katoliško politično društvo je možato postopanje deželnih lm slancev z veseljem na znanie vzelo in odobrilo. Izrekla se je zahvala in zaupnica deželnim poslancem, da tako hrabro varujejo čast slovenskega naroda v štajerskem deželnem zboru. Sklenila s« je tudi peticija na državni zbor zaradi slovenske gim Datlje v Celji — Mokri'.,i v in m u -~ 7. zjutraj 7810 mm. — 18 6" C si. jvz. jasno «2 J. po pol. 7:j;i 2 B.»\ — 8 0« C si. jvz. d. jas. O (10 mu ac f«. sveotr 784 7 av. — li 6' t: brezv. jasno ZDTjLZia^slreL borza dne 19. februvarja 1895. Skupni državni dolg v notah..... 102 gld. 10 kr. Skopni driavni dolg v ■rebra .... 102 , 1> , •Vratrijaka al»U renta....... »25 . 45 m Avstrijska kronska renta ...... 101 , 15 t Ogorek a alata renta 4«/....... 124 , 35 . Ogereka kronika renta «•/,..... 99 , 7u . Avatro-ogerake bančne delnic«« .... 1107 , Kreditna delnice......... 418 , 60 , London »ista........... 124 , 10 , Nemftki dr*, bankovci sa 100 mark . . 6o , 57, 20 mark ... ...... 12 . 11 10 frankov.......... 9 , 83'/, , (talijtnski bankovci..... «6 , 95 m C kr cekini >*8 „ Gledališko naznanilo. Današnja predstava opere „Urla, grof Celjski" odpade, ker vojaška godba zaradi žalovanja ne more sodelovati. Dramatično društvo. G. tr. gia?nu raiMBijHfi amr. trn, leiciiitu Izvod iz voznega reda ^reHavzieffa odi 2.. ohrtolorav 16S>- lova«, Krauaenefeeta, Ljubno, da« rJalelhal v iuuM, leehl, Oman* dan, Holuanrad, ljaiio/nrfM« oaabnl vlak v Trl.ia, Pontahel, Haljak, Oalovao, Pranaenafaate, Ljubno, Helithal, Dunaj. Oh 4 mri 14 mita. popmiutlm* oaabnl vlak v Trblt, Haljak, Oalovao, Ijjubno, oaa Balathal v -Soluoarad, Lrand-Oaatala, Stoli ne Janeru, Ino- raoat, Hrettala, Ourih, Uaueva, Perla, Stayr, Uno, Onnudon, laohl. Kudajavioa, PlaanJ, Marijina vara, Hgar, Pvnnoova vara, Karlova varat Prairo, lilpako, Dunaj via Amatattee. Om T. uri »O min. šmttr maaanl vlak v Novo uaato, Kooovje. Prihod v laJabLJsao (jui. kol). Om a. mri 3.1 min. ij**trni ooabni vlak e Dunaja via Anaatattan, Li*-•IJ«, Prac«! Prnneovib varov, Karlovih varov, Karra, Mefijlnib varovv PUnJa, Budojavlo, Soluonraj„4t*iinr metani vlak ia KoiavJa, Novemt meata. CM 4. mri 4H min aiabnl vlak a Dunaja, Ljubaaaja, Holitliata, Baljaka, Oaluvca, Pranaanafeate, Puntebla, Trbiaa CM> 9. uri 9JI •*■<•». tvarn1 metani vlak la Kooavja, Novage Maata. it* 9. mri 91 min egaleP oeahnl vlak e Dunaja preko Amalattoaa ko I^ubnaga. Haljak a. Celo »ca, Pou tabla, Trbiaa. Odhod ls LJnblJsao (dr*-- kol > mri K.1 mir* mj**tr,tj v Kamnik. . OB . pmtiotmrtm* „ . . BO , r 9. 9. Prihod v LJubljano (drl. kol.). 0. mri BO min. ajtartrrij la Kamutka. t i. O. 1.1 90 ditlioluHm* 5- 40» Udje kranjskega društva za varstvo lova ki žele meseca marca dobavljati sparjene jareMce ho naproSeni, da se najdalje do 1. marca t. I. obrnejo do društvenega vodstva. (193\ Kranjsko društvo za varstvo lova Staroznana trgovina m urami niijtinojfip vrste in po najnižji ceni od zlata, srebra, lule in nlkla, re-petirk, kHlenderskih ur in krono-grafov, nnjnovcjfie^a v table.iux-urah, urah z njihalo« in dragih nrah. Najnižje cene. Popravljanja ne izvršujejo najskrbneje, — Prvi in najstarejAt optični zavod nnjfiin>j&ih naočal, soipalOHV v zlatu, zlHtu-double, nlklu itd.; največja izbey kukal za gledališč«, poljskih binoklov in vseli v to široko Bpadnjočih predmetov pri (1420—47) IN. ltl)l)l[(>l//.l':i{<|u, Preti reluviem ni. H. Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. 19 Srvdnja temj^eratura —U 1°, za 10 7° pod normalom. Sirup iz planinskih zelišč tudi prsni, pljučn in kašljev sok iineuovan, prirojen iz planinskih solilo ln lahko raztopljl- Stoklmica t navodilom o purabi 56 kr., 12 >tckl«'nic 5 gld. Dobiva ae pri (1230 17. Ubaltlu pl. Triik4pc%y-iii lekarnarju v Ljubljani. lNtailjtt ae a »liratluo |»oilo. Lekarna Trnkćczy t Gradei. tr« (t> pr& po ■ a v> o- Izdajatelj in odgovorni urednik: Jo Hip N o 1J i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". _____ LnnnB^aHnnnnn^nnnnnnHI HV