Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden ! mesec 1 gld 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: S Za celo leto 12 gld., za pol lel.a 6 gld., za Četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. f V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Vredništva telefon-štev. 74. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlštvo lu ekspedicija v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlšklh ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne. Štev. V Ljubljani, v sredo 9. marca 1898. Letnik XXVI Ministerstvo Tliini. Kdor v sedanjih dneh prebira naše uradne in poluradne liste, mora nehote priti do prepričanja, da Avstrija dosedaj še ni imela na krmilu boljše vlade, kakor jo ravno sedanje Thunovo ministerstvo. Vsi omenjeni listi brez izjeme tekmujejo med seboj v slavospevih o novem kabinetnem načelniku. Na jedni strani se naglaša njegova velika učenost, stroga objektivnost ter eneržija, na drugi strani pa njegova srečna roka, ki mu je tako dobro služila pri sestavi novega kabineta, v katerem so zastopani somišljeniki najbolj nasprotnih si strank. Najbolj čudno pa je poleg vsega to, da se objavljajo taki slavospevi že sedaj, ko niti ni znan program nove vlade, da ne govorimo o njenih dejanjih. V tem so nekoliko previdneji nekateri drugi listi, ki bi si sicer radi pridobili naklonjenost novega moža, katero jim je sem ter tje odrekel njegov prednik, in vsled tega vsaj izjavljajo, da si pridržujejo konečno sodbo o novi vladi do tedaj, ko jim bode znan program in dejanja novega ministerstva. Kaj pa naj šele rečemo o slavospevih nekaterih poljskih listov, med katerimi se najbolj odlikujeta »Przeglond« in »Czas«! — Pisava glasil poljske žlahte privede marsikoga do vprašanja : Kakšno ministerstvo bi pač moralo priti na krmilo, da bi Poljaki ne bili z njim zadovoljni? Gotovo je, da sedaj nobeden nima povoda, nepovoljno izražati se o grofu Thunu in njegovih tovarišev, toda ravno tako gotovo pa je tudi, da nimamo še niti najmanjega vzroka brezmejno ra-dovati se novih mož na krmilu avstrijske vlade. Umestno je torej, da se s tako sodbo počaka vsaj tako dolgo, dokler grol Thun pred zbornico ne razvije svojega programa, ki mu ima biti za podlago za nadaljno poslovanje. Istotako pa se je prezgodaj govorilo o mirnem in rednem poslovanju državnega zbora, kajti samo okolnost, da sedita na ministerskih sedežih zastopnika Mladočehov in nemških liberalcev, nam še ne daje nikakega poroštva, da se to v resnici zgodi. Ta trditev je sedaj tem bolj neumestna, ker trdijo na jedni strani Mladočehi, da dr. Kaizl ni vstopil v ministerstvo z dovoljenjem izvrševal-nega odbora mladočeškega kluba in da jih toraj oseba dr. Kaizla še nikakor ne bo vezala na Thunovo vlado, dokler jim ta sama ne da potrebnih garancij. Še bolj nego Mladočehi so pa nejevoljni nemški liberalci in nacijonalci, ker je vsprejel ministerski portfelj njih zastopnik Barnreither, o katerem se istotako trdi, da si od svojih somišljenikov ni izposloval potrebnega dovoljenja. Se manj zadovoljni bodeta pa ti dvo stranki tedaj, ako je grof Thun privabil k sebi ta dva moža pod gotovimi pogoji, kar je seveda vsekako najbolj verojetno. Posl. Barnreither gotovo ni brez namena in vzrokov vstopil v novi kabinet, ampak zagotovil si je poroštvo, da dobi njegova stranka za to kako odškodnino. Te pa vlada, posebno v narodnostnem oziru, in za to se gre pri Nemcih v prvi vrsti, nikakor ne more dovoliti, da ne bi škodila Slovanom, v prvi vrsti seveda Čehom. Bodo li potem Čehi zadovoljni z novo vlado, ako bo vkljub temu, da se nahaja v njeni sredi mož iz mladočeškega kluba, na njihovo škodo ustrezala zahtevam nemške klike? Na istem stališču, kakor Čehi, se pa nahajajo brezdvomno tudi Nemci. Vse to toraj dokazuje, da je še mnogo prezgodaj govoriti o zadostnem poroštvu, katero po dunajskem »Vaterlandu« ponuja nova vlada za normalno delavnost državnega zbora. Resnica in čast. Povodom verifikacije zapisnika 12. sejo dež. zbora kranjskega se je posl. Kalan oglasil z nastopnimi besedami, katere navajamo po stenogra-ličnem zapisniku : čestita gospoda ! Klubu, kateremu se prištevam, svojemu stanu, svojim volilcem in svoji osobni časti sem dolžan, da se oglasim danes pri verifikaciji zapisnika. Stališče naše stranke v zadevi, s katero so pečamo, sta že označila načelnik kluba katoliško-narodne stranke in načelnik katoliško-političnega društva in osrednjega odbora katoliško-narodne stranke. Jaz imam torej varovati v prvi vrsti svojo čast kot poslanec nasproti ekscelenci gospodu deželnemu predsedniku. Glasom stenograličnega zapisnika, katerega sem si jaz izpisal in do katerega sem kot poslanec imel pravico, je gospod deželni predsednik končal svoje besede s tem stavkom ki se je ravnokar prebral: »Več besed, jaz mislim, da gospod Kalan ni vreden«. Glede teh besed, gospoda moja, katere zanikuje gospod deželni predsednik, da bi jih bil spregovoril, smel bi se jaz pač z večjo pravico sklicevati na to, da jih je naš stenogralični urad sprejel v zapisnik, kakor pa se gospod deželni predsednik sklicuje na svoj spomin, vendar pa mu jaz nočem slediti na potu osebnih žalitev in smatram torej stvar kot negotovo in neodločeno ter lojalno vzamem na znanje, kakor da je on res zadnji stavek tako govoril, kakor je danes trdil, (Klici na levi : »Dobro, dobro !«) in da ni imel namena mene osebno žaliti. Pri tem pa pravim, da je stavek, kakor ga je popravil, še vedno razžaljiv, kajti vsak govor od ljudstva v zbornico izvoljenega poslanca je vreden, da ga vladni zastopnik uvažuje in da se izraža o njem tako, kakor parlamentarnim načinom zado- LISTEK. Josip Juraj Strossmayer. Životopis. (Konec.) Strossmayer in Leon XIII. Sedanjega svetega očeta Leona XIII. spoštuje biskup prav posebno, ker je do Slovanov pravičen in v obče, ker je naklonjen tlačenim narodom. In ni mala zasluga biskupova, da je Leon XIII. izdal leta 1880 okrožnico »Grande mu-nus«, s katero je proglasil Cirila in Metoda za svetnika cele cerkve, t. j. predpisal za nju sveto mašo, ter proglasil slovanski jezik sposobnim, da tekmuje z grškim in latinskim. S tem je zadel ob pravo struno Strossmayerjevo, ki celo svoje življenje misli, piše in deluje, kako bi zbližal in zedinil rimsko cerkev s slovansko, in kako bi se slovanski jezik zopet uvel v bogoslužje tam, kjer je vladal skozi stoletja. O tem je Strossmayer pisal mnogo spomenic in okrožnic, in reči smemo, da bode slovanstvo težko kedaj dobilo takega zastopnika, kakoršnega ima sedaj v Strossmaycrju. In to tudi ni čudno, saj je Strossmayer na stolici sremski naslednik sv. Metoda. Leta 1888, ko so Rusi v Kijevu slavili devet-stoletnico svojega spreobrnjenja h krščanstvu, poslal jim je Strossmayer naudušeno brzojavko, zaradi katere je bil od cesarja javno pokaran. Naslednje leto bile so velike šume, katerih posestnik je biskup, dejane pod sekvester. Obdolžili so ga, da svoje dohodke rabi v politične namene.— Zaradi te polemike držal se je Leon XIII. nasproti temu prelatu nekoliko rezervirano. Ko bi bil veliki papež tako sloboden, da bi mogel poslušati samo svoj glas, bi bil že davno sprejel djakov-skega biskupa v sveti kolegij. Škrlat rimski pokril bi pleča človeku, ki ga je vreden kakor redko kdo drugi. A papež mora računati z budimpe-štansko vlado, ki bi kaj takega smatrala izzivanjem. No, Strossmayer pa je tak, da mu ni za nobeno, tudi no za najvišjo čast. Zanj govore njegova dela, njegov talent, njegova krepost. Strossmayer in njegovi biskupljani. Ko Strossmayer tako žarko ljubi celo cerkev, celo slovanstvo, in vzlasti hrvatski narod, kateremu je žrtvoval vse svoje imetje in vse svoje življenje, potem ni mogoče dvomiti, da s posebno ljubeznijo objema tudi svojo biskupijo in svoje biskupljane. Saj njim je poklonil največje delo svojega uma — veličastno djakovsko katedralo ; njim piše one krane okrožnice, katere s svojo duhovitostjo in s svojo vsebino dičijo i biskupa i djakovsko biskupijo; njim je ustanovil in zaklada deško semenišče ; njim je ustanovil in pre-ustrojil toliko institucij diecezanskih; njim je vzgojil toliko duhovnikov, tako da so razven štirih vsi aktivni duhovniki od njega posvečeni; med njimi naposled preživlja Strossmayer tudi najpri-jetnejše dneve svojega življenja, kedar vsako leto obiskuje biskupijo in jim neutrudno na stotine in tisoče otrok birmuje, kedar jim v vsaki župniji celo uro in dalje od srca k srcu govori, svetuje, uči; kedar jih tudi zunaj cerkve ljubeznjivo pozdravlja in se po očetovsko z njimi razgovarja. Znano jo to biskupiji, znano biskupljanom, in zato prirejajo svojemu biskupu, kedar prihaja med nje, prisrčne in prostovoljne, nenaročene in neza-povedane ovacije; odpirajo mu svojo dušo in svoje srce, ker dobro vedo, da je tudi biskupovo srce njim odprto in da to veliko srce gorko plače zaradi sedanjih žalostnih narodnih razmer. Ve biskupija, vedo biskupljani, kdo jim je Stross-mayer, vedo, da jc velik in slaven, zato trepečejo stuje. (Živahno odobravanje na levi in ploskanje in medklici proti desnici na galeriji.) Sicer se pa z izjavo, katero je ekscelenca gospod deželni predsednik podal, jaz pač no morem zadovoljiti, ker je jako pomanjkljiva. On je namreč tudi meni nasproti trdil, da sem jaz rekel, da je prepoved igre »Nemški no znajo« bila vzrok demonstracij v Zvezdi. Jaz so sklicujem na steno-graiični zapisnik in vse kar bom citiral, je povzeto iz stenograličnega zapisnika in je torej popolnoma neovrgljivo. V odloku, oziroma v rešitvi prošnjo »krščansko - socijalno zveze« pravi gospod deželni predsednik : (Bere :) »Rešuje dotično prošnjo dne 18. t. m. naznanja Vam se, da se predstavljanje burke: »Nemški ne znajo« spisal Jakob Alešovec v smislu gled. zakona 14/XI. 1850 št. 454 drž. zak. prepove, ker bi isto lahko provzročilo politične demonstracije, kar pa ne bi se strinjalo z delokrogom društva, katero ni politično.« in na te besede, namreč da bi igra v društvu lahko provzročila politične demonstracije, sem jaz rekel doslovno po stenografičnem zapisniku: (Bere :) » ... jaz obžalujem, da se je tako nedolžna igra sedaj v Ljubljani prepovedala predstavljati, obžalujem to zlasti zato, ker je odlok ravno tisto provzročil, kar je hotel preprečiti, namreč razburjenost in — da se poslužim tega izraza — politične demonstracije«, — namreč onega izraza, ki je bil naravnost v odloku naveden ; gospod deželni predsednik ekscelenca baron Hein pa se je osmelil reči, da sem govoril o političnih demonstracijah v Zvezdi. Jaz torej odločno povdarjam, da je bilo to n e-resnica, in povdarjam to zategadelj, ker se je v ljubljanskem uradnem listu in po uradnem ko-respondenčnem biro-u tudi v drugih listih pisalo, kakor da bi jaz priznal, da je bila prepoved te igre vzrok onim demonstracijam, ki so se prigo-dile v Zvezdi, in se je s tem pošteni slovenski stranki očitalo nekaj, kar ona mora odločno zavračati. (Odobravanje na levi in na galeriji.) Gospoda, pa še z drugo, bolj žalostno zadevo se mi je pečati ob priliki, ko veritikujemo zapisnik zadnje seje. Vi ste slišali že o vmesnih klicih, katere je mej govorom gospoda deželnega predsednika gospod poslanec grof Barbo na mojo besedo nameril in izgovoril. Ti vmesni klici so značilni za gospoda, ki jih je izrekel, in zato je prav, da se pribijejo na steno, in zato jih še enkrat ponavljam v tej zbornici po stenografičnem zapisniku. Odstavek se glasi: (Bere:) »Poslanec grof Barbo: .Er lilgt!' ,Er hat \vieder gelogen !' ,Er ist der Lugc ja gevvohnt' ,Liigt \vie gedruckt!'« (Razburjenost na levi in klici : »Fcj! »Škandal!«) in na koncu, ko je gospod deželni predsednik sklenil s svojim znanim stavkom (Bere): »Poslanec grof Barbo : ,Ausgezeichnet!' \Vieder einmal abgefiihrt \vorden, der Schult!'« (Ponovljeni razburjeni klici na levi : »Fej »Škandal!«, »To je grozno!«) in se zgražajo, če pomislijo danes ali jutri priti za njim. kaj bi utegnilo Sklep. To je Strossmayer med svetom, to pri narodu, to v svoji biskupiji. Povsodi velik, povsodi slaven. Toda največje in najdragocenejše pa je njegovo srce, katero celo in polno pripada »veri in domovini«. To srce prestalo je polno muk, polno jada in gorja, a vse zaradi vere in naroda. Toda vse to ni ga strlo, ker borba Strossmayerja tako rekoč pomlajuje in mu daje novo moč; borba in delo tako rekoč mu vzdržujeta življenje. In zato letos, ko ta največji hrvatski biskup obhaja svojo biserno sveto maso, upirajo svoje oči proti nebu vsi dobri Hrvati in Slovani; letos se milijoni src dvigajo k prestolu božjemu in kličejo : Bože sveti in pravični 1 za ceno krvi, katero so prelili naši pradedi za tebe, ohrani nam še Stross-mayerja! Daj, da skupno ž njim srečni in zadovoljni, ter v srečni in zadovoljni domovini uča-kamo še biserni jubilej njegovega biskup3tva! Bože daj! Gospoda moja, ako bi jaz hotel po teh vmesnih klicih gospoda poslanca grofa Barbo-ta označiti njega, potem bi gotovo ne mogel rabiti drugačnih izrazov, kakor tacih, da bi bil gospod deželni glavar prisiljen, mene k redu poklicati (Klici na levi: »Dobro, dobro!«), toda jaz mislim, da glede tako gorostasnih izrazov, ki so povsem nenavadni v olikani družbi in ki bi morali biti ne-pristopni na mestih, kjer zborujejo možje, ki drže kaj na takt in medsebojno spoštovanje, mi ni treba iskati nobenih besed, da bi kaj tacega označil, ker se taki izrazi sami obsojajo in padajo z elementarno silo nazaj na tistega, ki se je tako daleč spozabil, da jih je rabil. (Živahno odobravanje na lovi.) Jaz menim toraj, da bo gospod deželni glavar varoval čast mojo kot deželnega poslanca. Meni ni samo za svojo osebo, ampak dolžan sem svojim volilcem, katere pošteno zastopam v tej zbornici, da to zahtevam, in to zahtevam toliko bolj, ker jaz v svojem govoru nisem rabil niti enega žaljivega izraza, ampak sem se izražal popolnoma mirno, samo sloneč na stvareh, o katerih sem mislil, da je potrebno, da najdejo zagovornika svojega v tej zbornici. Gospoda poslanca grofa Barbo - ta pa poziv-ljem, ako ima kaj čuta poštenja v sebi in ako je lojalen, da se zave svoje dolžnosti in prekliče tukaj javno besede, s katerimi me je razžalil. (Ploskanje na levi in odobravanje na galeriji.) Ker se je skušal grof Barbo nekaj opravičevati, dejal je posl. Kalan po stenogramu : Gospoda! Na izvajanja gospoda grofa Barbo-ta moram le reči, da jih obžalujem, ker svojim besedam čisto nobenih razlogov kot podlago ni postavil. On je rekel, da vzdržuje svoj izrek »Er liigt«, in da to tudi lahko iz stenografičnih zapisnikov dokaže. Zato ga še enkrat javno poziv-ljem vpričo vseh gospodov poslancev, da to stori, kajti to je njegova sveta dolžnost, ako hoče kot časten mož, kot plemenit mož, med svetom še kaj veljati! (Odobravanje na levi in na galeriji.) Politični pregled. V Ljubljani, 9. marca. Novo ministerstvo, v katerem pa nahajamo v resnici le pet novih mož, je včeraj dopoludne položilo slovesno prisego v cesarjeve roke ter s tem nastopilo novo službo. O ministerskem predsedniku grofu Thunu smo govorili že v predzadnji številki. Preostajajo torej le še poljedelski minister baron Kast, finančni minister dr. Kaizl, trgovinski dr. Barnreither ter minister za Galicijo vitez Jedrzejovvicz. Baron Mih. Kast, novi poljedelski minister, dosedanji deželni glavar gorenje-avstrijski, je bil rojen 15. oktobra 1859 na Češkem. Šolal se je v Lincu in nadaljeval juridične študije v Gradcu. Leta 1884 je stopil v državno službo pri gorenje-avstrijskem namestništvu. Pet let pozneje je bil pozvan v trgovinsko ministerstvo, kjer se je povspel do ministerijalnega pod-tajnika. Leta 1895 je prevzel oskrbništvo očetovih posestev. Povodom izstopa iz državne službe je dobil naslov ministerijalnega tajnika. Še isto leto ga je veleposestvo poslalo v deželni zbor, leto pozneje pa je bil izvoljen v deželni odbor in potrjen deželnim glavarjem. Mož pripada katoliški ljudski stranki in mu tudi nasprotniki ne odrekajo objektivnosti. Novi finančni minister dr. Kaizl, mladočeški drž. poslanec, je rojen 10. jun. 1854 na Češkem. V Pragi je dovršil pravne študije. Po raznih drugih študijah, posebno v stroki narodne ekonomije, je postal 1. 1883 profesor na praškem vseučilišču in češki tehn. šoli. Dve leti pozneje sta ga poslali mesti Časlava-Kutnahora v državni zbor, toda že leta 1888 je odložil ta mandat. Leta 1890 pa je prišel zopet v državni zbor, kjer seje pridružil mladočeškemu klubu. Spisal je več soci-jalnih del ter vedno zagovarjal češko drž. pravo — Dr. B ii r n r e i t h e r , novi trgovinski minister, je bil rojen 12. aprila 1845 in sicer tudi na Če škem. Po dovršenih študijah 1. 1871 je stopil v državno službo pri praškem trgovinskem sodišču, 1. 1880 pa je prišel v pravosodno ministerstvo kot ministerijalni podtajnik. Ko ga je 1. 1885 li beralno veleposestvo poslalo v državni zbor, se je pokazal govornika - veščaka na polju pravosodja in varstva delavcev. Nič kaj mu ni bila po volji ločitev liberalnega veleposestva od nemških levičarjev, kateri dogodek mu je tudi vzel vse ve selje za sodelovanje v državnem zboru na korist združeni levici. Konečno imamo še ministra za Galicijo, viteza J e d r z e j o w i c z a. Ta mož je rojen 17. dec. 1847 v Galiciji. Tudi ta mož je po dovršenih študijah stopil v državno službo pri namestništvu v Levovu, 1. 1876 pa je bil pozvan v poljedelsko ministerstvo, toda že leta 1878 je ostavil to službo ter so podal na svoja posestva. V državni zbor je prišel še le 1. 1891 in poljski klub ga je izvolil svojim podnačelnikom. Predsedniško vprašanje. Ko je rešeno ministersko vprašanje, prišlo je zopet na dnevni red vprašanje o prihodnjem zborničnem predsed-ništvu. Listi poročajo, da je sedaj prišel na Dunaj zopet vitez Abrahamovvicz, vendar se pa več ne govori o njegovi kandidaturi v predsedstvo. Kot bodoči zbornični predsednik se sedaj z vso resnostjo imenuje vitez Bilinski, na mesti podpredsednikov pa kandidujejo gotovi krogi grofa Attemsa in dr. Engela oziroma Kramafa. Zelo verjetno je, da bo pri volitvi največ odločevala vladna želja, in da dosedanje predsedstvo, tudi ko bi hotelo prevzeti to mesto, ne bi prodrlo. f Milutln Garašanin. Dne 6. t. m. je umrl v Parizu srbski poslanik Milutin Garašanin, ki je v novejši politični zgodovini srbski igral važno vlogo. — Rodil se jo 1. 1843 v Belemgradu. Bil je topničarski častnik in se je 1. 1876 v vojski s Turki hrabro bojeval. Kralj Milan ga je vsprejel v ministerstvo, kjer je veliko sodeloval pri tem, da se Srbija uredi kot moderna država. V zunanji politiki je bil prijatelj naše monarhije in je bil ž njo vedno v dobrih razmerah. — Bil je večkrat ministerski predsednik, in je kot tak provzročil bratoubojno vojsko z Bolgarsko, ki se je nesrečno končala za Srbsko. Samo poslaniku naše monarhije Khevenhullerju se je imel zahvaliti, da so bili Bolgari ustavljeni na svojem zmagoslavnem potu v Belgrad. Srbsko-bolgarska vojska je črna pega na imenu Garašanina, ki je seveda ravnal kot slepo orodje Milanovo. L. 1887 vrgli so ga združeni radikalci in liberalci in komaj je rešil svoje življenje. Kasneje je bil član odbora, ki je pod predsedstvom kralja imel izdelati novo ustavo. Po odpovedbi Milanovi 1. 1889 je bil on in njegovi naprednjaški pristaši zopet preganjan; bil je pri neki priliki javno najiaden in je, braneč se, ustrelil nekega dijaka. Zaprli so a po posredovanju neke politično veljavne osebe so ga izpustili iz zapora. Nato se je umaknil v privatno življenje. L. 1894 pa je bil od kralja Aleksandra imenovan poslanikom v Parizu, katero mesto je zavzemal do smrti. O poslancu Cavallottiju, kije minulo nedeljo padel v dvoboju, pri katerem pa se je največ sam usmrtil, ker se je res v pravem pomenu besede zaletel v meč nasprotnika, poročajo listi, da je že prebil nad pol stotine dvobojev in si je pridobil po pravici ime divjega pretepača. Kot politik je bil, kakor znano, strasten nasprotnik trozveze in pristaš Francije, posebno j)a strasten nasprotnik vsakega italijanskega ministerstva. Živel je v vedni opoziciji, brez boja ni mogel nikdar prestati in menilo se je celo, da bi bil v opoziciji celo napram svojim tovarišem, ako bi sedeli slučajno v ministerstvu. Socijalne stvari. Žensko delo v veliki obrti. Žensko obrtno delo, ki trga ženo od njenega naravnega poklica, ruši zakon in obitelj, onemo-gočuje vzgojo otrok in tira soproga v zakotne pivnice in beznice — je brez dvoma jedna glavnih hib današnjih socijalnih razmer. Kako velika obrt izkoriščuje in zlorabi žensko, pokazala je nedavno preiskava po glavnih pariških tovarnah, kjer je nastavljenih mnogo delavk. Pri tej priliki se je pokazalo, da je dnevno delo skoro povsod predolgotrajno in prenaporno, plača pa zelo neznatna. Raz ven tega se skoro nikjer ne skrbi za delavke v slučaju bolezni ali onemoglosti. Da bi se po možnosti odpravili ti nedostatki in se zbolj-šala usoda nesrečnih žrtev velike industrije, so se nedavno sešli francoski krščanski demokratje v Parizu in resno razpravljali o tem perečem vprašanju. Žensko obrtno delo je krvava rana za ženo samo v fizičnem in nravnem oziru, rana za rodbino, ki je od Boga odločena za temelj človeški družbi, rana za deco, rana za narod in domovino. Da se to delo odpravi, zahteva verski, družabni in naravni red. Ker so pa to no da doseči naje-denkrat, moramo računati s sedanjimi dejanskimi razmerami, ki žal le prepogosto zahtevajo, da se žena živi z delom svojih rok izven gospodinjstva. Povsem krivično bi bilo torej, žensko delo v obrti odpraviti tako, kakor zahtevajo delavci: »Mi nočemo ženskega dela, ker nas ovira in nam škoduje. Vsak naj se drži svojega.« Ako se razven tega še upošteva, da morejo nekatera dela opravljati le ženske, se kršč. dem. nikakor ne more strinjati z onim načelom. Zato je pred vsem treba skrbeti za to, da se socijalni odnošaji zboljšajo v toliko, da bo žena mogla ostati pri svojem gospodinjstvu. To pa bi se doseglo s tem, da se zboljša žalostna usoda nižjih, zlasti delavskih stanov, zakaj gotovo je, da se bode delo žene izven gospodinjstva odpravilo samo ob sebi, kadar bode obrtnijska organizacija, navdahnjena krščanske pravice, odstranila sedanji nered in bode soprog zaslužil toliko, da bo mogel preživiti sebe in svojo obitelj. To je imel v mislih tudi omenjeni shod v Parizu in je zato zahteval naredb, ki bi sicer dovoljevale ženskam živiti se z delom svojih rok, a bi ob jednem tudi skrbele, da bi bilo njih delo manj protisocijalno in protinaravno, in omogoče-vale, da bi se žena tudi sedaj že mogla malce bolj držati domačega ognjišča. Da se zabrani izkoriščevanje in zloraba delavk, je shod nadalje zahteval, da se za jednako delo, naj ga zvršuje mož ali žena, plačuje primerno jednaka plača. Zakoni, ki varujejo delavke, naj se uporabljajo bolj vestno in se ob jednem razširijo v toliko, da bodo imele tudi nekoliko prilike, baviti se z gospodinjstvom. V ta namen Be mora povsod za ženo uvesti osemurno delo, <1« bode mogla nekaj časa posvetiti tudi svoji deci in soprogu. Delavke same pa se morajo združevati in organizovati, da bodo mogle uspešno zahtevati in braniti svoja prava in si tako zbolj-šati žalostno usodo. Toda vse te naredbe naj bi bile začasne in prehodnje, kakor je izrecno povdarjal pariški shod, zakaj krščanska demokracija teži po družabnem redu, v katerem bi se žensko delo izven gospodinjstva do cela odpravilo, dalje pa tudi zato, ker bi se sicer taka določila sprevrgla v zakone^ A to se nikakor ne smd zgoditi, ker nasprotuje načelom krščanske pravičnosti. Ti zakoni so sicer potrebni za sedanje dejanske razmere, v prihodnjosti pa bi imeli popolnoma drugačen pomen. Razven tega pa je krščanska demokracija uverjena, da je za delavce mnogo boljše in varnejše pokroviteljstvo organizovanih obrtnih zvez, kakor pa državno varstvo. Ker pa je ta organizacija še daleč, treba se je za sedaj zadovoljiti s tem, kar se more storiti v današnjih socijalnih razmerah. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. marca. (Poslanec dr. Ivan Šnsteršič) se je včeraj dalje časa posvetoval z drugimi voditelji desnice ter zastopal stališče krščanske narodne zveze z ozirom na sedanji spremenjeni politični položaj. (Za vzajemno delo.) Soča piše : »Slov. Narod« ni zadovoljen z našim člankom o spravi na Kranjskem. Pravi, da je naš članek obžaloval zategadel, »ker so taki članki s svojo pretiranostjo (!) prav zelo sposobni, pri naših obilih somišljenikih po mestih takoj od začetka ,spravo" v slab kredit pripraviti«. — Torej le pri somišljenikih po m e s t i h ? ! Jako omejeno, skromno !! — Kako je s temi somišljenikih po mestih na Kranjskem, ne vemo; vemo pa, da na Primorskem veje i po mestih i po trgih vse drugačna sapa, povsem nasprotna pisavi »S. N.« o spravi na Kranjskem. »Soča« pa je glasilo Slovencev na Goriškem, izraža njihovo mišljenje in teženje in piše v prvi vrsti za nje. Ako se bratje na Kranjskem nočejo ozirati na naše besede in naše mišljenje, je to njihova reč. — Zdi se nam pa vendar, da nismo nič pretiravali, marveč zadeli pravo struno, kar nam pričajo prav glasovi s Kranjskega. — Ako je kaj treba obžalovati, je to le pisava »S. N.« o spravi tekom zadnjih dveh mesecev. Tako mislimo namreč tu ob meji, in to smemo pač povedati. Ako v Ljubljani drugače mislijo in sodijo, slobodno ! (Osebne vesti.) Ces. svetnik g. Iv. M urnik je imenovan članom osrednje komisije za obrtni konca leta 1901. — Gosp. Fer-pri deželnem muzeju ljubljan- pouk za dobo do dinand Schulz skem je imenovan muzejalnim azistentom, izboljšanje učiteljskih plač.) Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani jo poslalo posl. vodji Povše-tu nastopno pismo: Velerodni gospod poslanec! Z vsem spoštovanjem podpisani odbor »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani« si šteje v prijetno dolžnost, da Vam, velerodni gospod poslanec, izreče najsrčnejšo zahvalo za velike zasluge, ki ste si jih stekli pri regulaciji učiteljskih plač. Za dostojno vredbo naših plač ste delovali z vso vnemo kot referent deželnega odbora, a javno ste priznali potrebo preosnove našega gmotnega stanja v 16. seji deželnega zbora kranjskega dne 26. svečana t. 1., kjer ste ob jednem govorili v imenu katoliško narodne stranke, ki Vas šteje med svoje najodličnejše člane. Blagovolite o tej zahvali obvestiti gospode poslance svoje stranke ter jih zagotoviti, da bo kazalo slovensko učiteljstvo to zahvalo tudi v dejanju z vestnim izpolnjevanjem stanovskih dolžnosti, z neumornim delovanjem v prid duševnega napredka našega naroda. Prosimo pa Vas, velerodni gospod poslanec, da nam ohranite blagonaklonje-nost svojo tudi v bodoče. Navdaja nas upanje, da nam bodo prijazno naklonjeni tudi gospodje po slanci Vaše stranke, ki so se sedaj zavzeli za iz boljšanje našega gmotnega stanja. Z velespošto-vanjem in udanostjo bilježita za odbor »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani«: Juraj Režek, predsednik. — E. Gangl, tajnik. (Javno predavanje) bode imel jutri v »Slovenski krščanskosocijalni zvezi« g. državni poslanec dr. I g n. Žitnik. Govoril bode o moči Iraze. Začetek točno ob 1/28. uri zvečer. Preda vanje se bode vršilo v dvorani »Katoliškega Doma«. — V četrtek dne 17. t. m. bode predaval č. g Josip Kosec, kurat iz Cirknega. (Izpred porotnega sodišča.) Martin Zelene z Žirovskega Vrha, obtožen zaradi požiga, je bil včeraj obtožbe oproščen (Radi cesarskega jubileja) bodo — po sporočilu nekega dunajskega lista — na avstrijskih ljudskih in meščanskih šolah sklep letošnjega šolskega leta že 1. julija. Počitnice bodo torej precej podaljšane, zlasti pa še, ker bo jeseni ob slavnosti še tudi teden dnij prosto. (Na Bledu) se je osnovalo »katoliško izobraževalno društvo«. Izvoljeni so v odbor: Janez Oblak, predsednik ; Franc Ferjan, podpredsednik; Fr. Vidic, blagajnik; E. Lampe, tajnik; Tom. Rus, Jern. Kocijančič, Fr. Dolar, redniki. (Obč nske volitve.) V trgu Mokronog in za okolico je bil od 18 odbornikov županom izvoljen gospod Janez Povše z 12 glasovi, svetovalci pa: Šašelj Karol, J. Dolenšek, Ant. Majcen, J. Gorjup, J. Sirk. (Iz Št. Jošta pri Vrhniki.) Od 26. svečana do 6. sušca se je pri nas z veliko pobožnostjo obhajal sveti misijon. Vodili so ga preč. gg. misijonarji: Urban Nežmah, Vinc. Krivec in K. Jev-šenak. Prvi dan je vodja Nežmah pripravljal vse otroke za sveto obhajilo, h kateremu jih je v nedeljo pristopilo 65. Precej za tem se je začel sveti misijon za odraščene. Spovedanih in obhajanih je bilo nad 1100. Farna cerkev je bila vsaki dan sv. misijona natlačeno polna. Nad vse slovesen pa je bil sklep svetega misijona, ki se je vršil v nedeljo dne 6. sušca ob 3. uri popoludne. Preč. gospod misijonar Nežmah je vodil misijonsko procesijo. Nov veliki križ, ki se je postavil v cerkvi, nosili so domači fantje. Dekleta, mala in odrasla, z vencem na glavi, in drugi udje bratovščine pre-svetega Rešnjega Telesa šli so z gorečimi svečami paroma v procesiji. Procesija bila je veli častna, kakoršne ne pomni šentjoška fara. Daj, preljubi Bog, da obrodi ta sveti misijon obilnega sadu! Prisrčna zahvala naj velja preč. gg. misi jonarjem za preobilni trud in vsem čč. gospodom sosedom za pomoč pri sv. misijonu (Tržaški župan, ali tržaški — škof ) V Trstu se gode naravnost — neverjetne stvari. Kakor se nam poroča, sta pred nekaterimi dnevi prišla dva duhovnika doli iz Italije in se predstavila v Trstu pri — županu. Ta dva duhovnika t. j. eden od njih, je namenjen za duhovnika na zavodu »Re-voltello«, kateri zavod je ustanovil dobrotnik go-renjega imena za mesto Trst. V tem zavodu, tako je hotel blagi ustanovnik, se ima tudi poučevati poleg v verskih tudi v kulturnih rečeh, zavod ima toraj tudi svojo šolo. Ker je pa vladajoča klika v Trstu hotela preprečiti, da bi Be na tem zavodu poučevali otroci tamošnje okolice v svojem maternem t. j. slovo nske m jeziku, držal je rajši šolo zaprto. No, zdaj pa pride na ta zavod duhovnik doli iz italijanskega kraljestva in to po navodilu tržaških Italijanov. Namen je očiten, ki je pa izražen tudi v tem činu, da se dotična duhovnika nista šla predstavit najprej, kakor se to duhovniku spodobi, k tržaškemu d u-h o v n e m u v 1 a d i k i, marveč naravnost k 1 a-honskemu županu. Ta stvar je jako značilna za duhovniško razmere v Trstu, kjer hoče priti tako daleč, da bo župan in njegovi j u d j e, nadomestoval š k o 1 a. Čudno je res v Trstu. Po eni strani se čuje, da ni duhovnikov, po drugi pa se jih odriva — namreč slovenske in se jih nadomešča s tujci zunaj te državo! Ali nima nobene veljave beseda onega, ki bi moral imeti taeih rečeh prvo besedo ? Društva. (Kmetijsko društvo v Horjulu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.) Letno poročilo za prvo upravno dobo od 1. aprila do 31. decembra 1897. Kmetijsko društvo se je ustanovilo dno 8. februvarija 1897 in deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani jo je upisalo v zadružni register dno 24. marca 1897 pod list št. 92. — Tri četrtinke leta je poslovalo društvo doslej in moramo reči, da z jako povolj-nim vspehom. Na ustanovnem shodu se je upisalo 98 udov, katerih število je naraslo do konca leta na 230. — čim bolj se je širila lažnjiva in zlobna protiagitacija, tem ugodnejše in uspešnejše je napredovalo našo društvo. Mirno a odločno je šlo društveno vodstvo svojo pot, pojasnovalo ter branilo društva blage namene. Kranjski hranilnici, katera nam je podarila 100 kron, bodi na tem mestu izražena prisrčna zahvala. Dobrodejni vpliv društvenega delovanja so je hitro pokazal. Cene raznega blaga so padale, nasprotno pa so se kmetijski pridelki zelo ugodno razpečavali. — Samo fižola je društvo ugodno prodalo (za svoje ude) do 7 vagonov, drv do 100 sežnjev in še več drugih pridelkov. Z vožnjo so zaslužili kmetje okolu 1000 gld. Banaške koruze je naročilo društvo 5 vagonov in ravno toliko otrobov, katere so dru-štveniki po primeroma zelo nizki ceni dobivali. Tudi moralično društvo dobro vpliva na društve-nike vzlasti s tem, da z nizkimi vinskimi ccnami zatira žganjepitje. Ako bi nam slavni dež. odbor podal natančne številke, koliko matije daca je preteklo leto dobil od žganja iz naše doline, tedaj bi se svet čudil, kako veliko moralno moč ima zadruga." In vender se je svota pri vinskem dacu pri nas čisto malo pomnožila, da torej zadruga navaja tudi k varčnosti, ne pa le k potrat-ljivosti. — Nadalje je društvo v zvezi z drugimi društvi iste vrste ter podpira in zastopa koristi društvenikov vsestransko, čeprav si je sezidala lastno skladišče, vender je društvena bilanca koncem leta uerodna. Dohodkov je bilo v teh 9 mesecih 32.873 gld. 24 kr., izdatkov pa 32.849 gld. 41 kr. vkupni promet znaša tedaj 65.728 gl. 19 kr. Stanje društvenega premoženja je bilo 31. dfec. sledeče: A k t i v a: Blago po nakupni ceni 13437 gl. 53 kr., inventar 608 gld. |33 kr., društveni dom 3000 gld., tirjatve za prodano blago pri domačih in tujih dolžnikih 2276 gld. 35 kr. Gotovina dne 31. dec. 1897 31 gld. 76 kr. Tirjatev od voznine nepovrnjene na železnici 36 gl. Skupaj 19.398 gl. 02 kr. — Pasiva: Dolg za naročeno blago 4778 gld. 53 kr., — deleži in posojila kmetov 3583 gld. 60 kr., obresti deležev 104 gld.. izpo-Bojila 6920 gl., dolg na društvenem domu 3000 gl. neizplačana nagrada ^ osobju 324 gld. — Skupaj 18.710 gld. 13 kr. Čistega dobička tedaj 687 gl. 89 kr.. kateri se dene v rezervni zaklad. Občni zbor kmetijske zadruge vršil se je dne 27. febr. t. 1., navzočih je bilo do 100 društvenikov. ki so s pazljivostjo poslušali zanimivo poročilo ter z veseljem odobrili predloženo bilanco. — Takoj na to je imela hranilnica in posojilnica v Horjulu svoj občni zbor za III. upravno leto 1897. Udeležilo se je izmed 204 vpisanih članov 35, katerim se je predložila naslednja bilanca. Aktiva: Posojila 53.60S gld. 60 kr., inventar 163 gld. 70 kr., zaostale obresti 624 gld. 72 kr., naloženi denar 3 gld., obresti od naloženega denarja 9 gl. 34 kr., vrednost tiskovin 16 gld., koleki IU gld. Pasiva: Deleži 203 gld.. hranilne uloge 27.228 gl. 73 kr., obresti od teh 874 gl. 78 kr.. predplačane obresti od posojil 402 gld. 54 kr., rezervni fond 429 gl., 41 kr., obresti od rezervnega londa 19 gl. 30 kr., posojila 25.382 gld., brezobrestno posojilo slavne kranjske hranilnice 1500 gl., čisti dobiček 132 gl. 30 kr. Ves rezervni fond znaša 581 gld. 01 kr. * V horjulski dolini se je, kakor smo zvedeli, v letu 1897 popilo žganja za 2684 gld. manj, nego 1. 1896. — Gotovo lep vspeh zadruge! Dokaj živahno gibanje pričelo se je med kmetijskim ljudstvom, kakor dobro oborožena armada stoji za varstvo svojih pravic. Bog živi dobro in nepokvarjeno kmetijsko ljudstvo! Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 9. marca. Jutri ima izvršilni odbor desnice prvo svoje posvetovanje. Parlamentarna komisija desnice se skliče pozneje. Dunaj, 9. marca. Katol.-ljudska stranka z imenovanjem barona Kasta ni popolno zadovoljna; sicer je nje pristaš, vender bi bila želela imeti v ministerstvu jednega izmej svojih voditeljev. Dunaj, 9. marca. Nemško-liberalnega in nemško - nacijonalnega kluba vodstvi imata danes posvetovanje, kako stališče jim je nastopiti glede nove vlade. Dunaj, 9. marca. Voditelji nemškolibe-ralne in nacijonalne stranke se hudujejo nad Biirnreitherjem ker je vstopil v ministerstvo, ne da bi jih bilo vodstvo nemškoliberalnega veleposestva vprašalo za mnenje. Pravijo, da je s tem nekako prenehal boj vseh Nemcev proti jezikovnim naredbam. Dunaj, 9. marca. Ako bi Schonereri-janci takoj v prvi seji začeli z obstrukcijo, ostali bi popolnoma osamljeni. Tako se vsaj izjavljajo nemško-nacijonalni listi. — Nemški liberalci hočejo čakati in po dejanjih presojati novo ministerstvo. — Večina Nemcev, kakor se kaže javno mnenje, je za opozicijo, a ne za obstrukcijo. Dunaj, 9. marca. Mestni svet je sklenil na primeren način čestitati sv. Očetu povodom njegovega jubileja. Levov, 9. marca. Poljski listi uvidijo v sostavi novega ministerstva uresničeno idejo koncentracije. ,.Slovo Polskie" meni, da bo ta koncentracija kmalu dovedla do trdne, trajne vladne večine. „Przeglondu z zadovoljstvom naglaša, da so v novem kabinetu zastopane vse zmerne parlamentarne stranke, in da sme novo ministerstvo računati na pomoč vseh zmernih strank. Rim, 9. marca. Socijalistična stranka je vložila v poslanski zbornici načrt zakona, v katerem se prepoveduje dvoboj. Berolin, 9. marca. Gudgetna komisija državnega zbora je včeraj z veliko večino odobrila za leto 1898 potreben kredit za napravo novih ladij. London, 9. marca. Iz Hongkonga se poroča, da se je na Filipinah pojavil nov upor. Nad 50 španskih vojakov je ubitih. Podrobnosti še niso znane, ker je pretrgana brzojavna zveza. V sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, dlsto in sveže 165 X 1 MT doršev« med. ribje olje je ugodnega okusa in lahko prebavljivo, — Cena steklenlol 50 kr., dvojna steklenica 1 gld. Priporoča lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v LJubljani, Resljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Telefona štev. 68 je slav. občinstvu v poljubno porabo. Sruaarii «o: 6. marca. Angela Aužič, tesarja hči, 6 mesecev, Hra-deckega vas 15, božjast. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306'2 m. čas opa-zovama Stanje barometra v mm 8] 9. zvečer | 735"2 Temperatura po Celziju 4-2 91 2. popol. 1368 T37 0 3 2 48 Vetrovi Nobo rt-S a S ■ ■5 S ■ • fis T3 -V «8 y» r CLi sl. jvzh. ~3ež sl. JVZtl. sl jiali. oblačno i 14 Srednja včerajšnja temperatura 4 9°, za 2 5° nad noruiaiom. Eksekutivne dražbe. Antona C e 1 a r c a iz Nove vasi neprsmakljivo posestvo (12.000 gld.), terjatev 5000 gld., dn<5 12. marca in 16. aprila v Ljubljani. Janeza Jankoviča iz Desinca nepremak, posestvo (1168 gld.), terjatev 594 gld. 27l/, kr., dn6 18. marca in 20. aprila v Črnomlju. Ane S k o p e c iz Polhovega Gradca nepremakljivo posestvo (2222 gld.), terjatev 22 gld. 82 kr., dn južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/„ • » » dolenjskih železnic4°/0 164 gld. — kr. 160 „ 75 „ 193 100 141 130 109 112 99 99 187 126 99 20 25 80 50 50 10 25 50 50 Kreditne srečke, 100 gld..............203 gld. 50 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 168 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ 10 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......28 „ — „ Salmove srečke, 40 gld........82 , — „ St. Gentiis srečke, 40 gld.......79 „ 75 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......59 „ — „ Ljubljanske srečke.........22 „ 75 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 161 „ — „ Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3455 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 413 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 79 „ — „ Splošna avstrijska stavbinska družba . . 121 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....152 „ 65 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 182 „ 50 „ Papirnih rubljev 100 ................127 „ 12 „ 1. januvarijem ?? MERCUR XXXVI. leto. 189H se je pričelo novo celoletno uaročevanje A vti>iifir>nn oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk, jzkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Brn7nlQrni nrnrrTol/ .,Flnanzlelles Jahrbuoh'1, ki obsega za-DlCtpidUJl pillliClV znamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznloami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri adminlstraolji ,.Mercur ', Dunaj, I., Wollzeile 10. 2 gld. 60 celoletna naročnina.