Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: w • • * Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden Narocn»no in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravnlštvo In ekspedicija v mesec 1 gld 40 kr. ^ „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. „ , , V administraciji prejeman velja: • Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vspreiemajo. Za celo leto 12 gld., za pol lef.a 6 g:ld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Vrednistvo je v Seuieniškll. ulicah St. 2, I., 17. Posamne Številke po 7 kr. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telefon-štev. 74. •4tev. 11. v Ljubljani, v soboto 15. januvarija 1898. I^etnilc XXVI r Morituri vos salutant. Od Slov. Goric na Štajerskem. »Duobus certantibus, tertius gaudet«. Ta latinska prislovica se bi povedala po domače: Tiste, kateri se v domači hiši prepirajo, gonijo tujci iz hiše. Ali so to uresničuje na Slovenskem ali ne, naj se povzame iz teh-le vrstic. V središču slovenske zemlje se hudo prepirajo, ob meji na Štajerskem se hudo jočejo. Slovenske Gorice so nekam zgubile svojo moč. Tako rodovitnih let, kakor nekdaj, že dolgo ni več. Dohodki so mali, izdaje so velike, slovenski gospodarji visijo ob niti. Koliko jih je, katere hudo stiska beda. Kako vzdihujejo. Trkajo na slovenska vrata, pa ne čujejo jih, se prepirajo. Tako glasno se prepirajo, da niti opetovano trkanje so ne sliši v hišo. Kje dobiti pomoči ? Lastni bratje — mogoče imajo vendar še bratovsko srce — jih ne slišijo. Toda nikar še ne obupati. Glej. saj še dojdo pomoč, in to še od strani, katere nas je bilo vedno nekam strah. Sosedje Nemci nam brišejo solze. Dajo nam kruha, pa vzamejo nam prostost. Nismo več gospodarji, postali smo sluge. Ravnati se moramo po Nemcih. Nemci so gospodarji — Slovenci so njihovi sluge, vsaj pri Sv. Ilju v Slovenskih Goricah. Pred desetimi leti, kje je bil kak občinski predstojnik Nemec? Ga ni bilo. Pa kaj se zgodi! Nemci si osvojijo najprvo Št. Ilj. Potem dobijo zmago za zmago v sosednih občinah. Zdaj so že vse občine v nemških rokah, razven jedne. Razmerje 4 : 1 pač ne obeta dosti, da bi se ohranila šola, da bi se ohranila cerkev Slovencem. Nemci že segajo po šoli, po cerkvi. Slovenci se borijo, si branijo svetišči, pa njihovi klici se izgubljajo v LISTEK. Rahla dotika. — — — — s prstom kazati na deželne poslance narodne stranke, kateri so — — — — prisiljeni bili, da so —---stopili v rahlo dotiko z nemškimi poslanci, »Slov. Narod« št. 9. I. 1898. Teden, ki ravnokar mineva, prinesel nam je torej razodetje. V začetku bil jc liberalizem. In liberalizem bil je nemšk in bil je tudi slovensk. In ta sta se zvezala in sta prebivala med nami. In ta zveza imenovala se je . . . rahla dotika. Tako se torej imenuje ta stvar sedaj. Ime že imamo, in kako nežno ime! Rahla dotika! Kako blaga čutila morajo napajati dotikajoči se stranki! Nehote vseli se človeku v dušo podoba miru. V duhu zremo, kako v copatah okoli hodijo poslanci, dotikajočih se strank, da ne bi vzbudili spečega — slovenskega naroda. Saj, čim dalje spi, tem boljšo zanj, tem boljše pa tudi za dotične poslance. Nikari torej šiloma trgati to rahle dotike, da sc ne vzbudi slovenski narod, in da sc morda — : ne dotakne s trdo pestjo tudi on svojih sinov, na- ' bratovskem prepiru v središču. Morituri vos salu-tant. Ne bo več dolgo in meja slovenske zemljo bo pomaknjena do Drave. Nemci so že izračunih, da bo že tako v desetih letih. Tistim, kateri se jim ustavljajo, se posmehujejo, češ: »Sirote, pihnemo in ne bo vas več. Če nočete lakote umreti, udajte so nam.« Morituri vob salutant. V Mariboru so stavi »Narodni dom«. Ako mu bodo dali kak napis, primeren bi bil sedanjim razmeram višje Maribora: »Narodni dom ob meji.« Višje nad Mariborom kmalu več ne bo imel narod svojih domov. Treba je, da so postavi spominek, ki bo spričeval, do kod so so porušili domovi naroda. Višje ne bo več slovenskih domov, tukaj bo stal spominek na prošle dni, ko so še bili višje tudi slovenski domovi. Bratje se prepirajo v hiši in tujci gonijo domače iz hiše. Kdaj bo konec prepira V Takrat pač gotovo, ko slovenskega naroda več ne bo. Morituri vos salutant! O napovedi /a osebno dohodnino. Z drž. zak. z dne 25. okt. 1896 drž. zak. št. 220 plačevati jo pričenši z dne 1. januvarija t. 1. nov osebni dohodninski davek v dveh obrokih, dne 1. junija in 1. decem. vsakega leta. C. kr. okr. glavarstva, oziroma davkarije razpošiljajo te dni obrazce, po katerih je v teku 3 tednov do 31. januvarija 1898 napovedovati dohodke za določitev osebne dohodnine. V časopisih je bilo čitati te dni (Vaterland z dno 9. t. m.), da je predsednik dunajske kupčijske in obrtnijske zbornice Mauthner potožil c. kr. lin. ministru, da bode mnogim davkoplačevalcem nemogoče podati svoje izpovedi do 31. januvarija, ker se bodo do takrat komaj sklenili trgovski računi, na podlagi katerih bode še le mogoče sostaviti dohodke I' ■rrr~1 ..................... hajajočih se v rahli dotiki z nemškimi liberalci. Ti so na Dunaju z obstrukcijo pokazali, da jim ni za svobodo. »Narod« imenuje v 9. letošnji številki svojo stranko, primerjajoč z našo, »svobodo-umnejšo slovensko stranko«. Ako je napredna stranka svobodoumnejša od nas, potem sledi logično, da smo mi svobodoumni. Narodno-napredna stranka zvezala se je torej s stranko, ki je svobodi sovražna, proti svobodoumni stranki. Toda, bodi že kakorkoli, to dobro rodila je ta rahla dotika, da ima prvo besedo v deželi dolgo časa v stran potiskani deželan Sclnvegel. Tako se nobenemu deželanu pri nas na Kranjskem ne godi krivica, razun če je slučajno klerikalec. To je tudi jedna zaslug rahle dotike. Klerikalcem pa se godi prav, ako jih potisnejo malo ob zid. Tako sla vsaj dokazovala tista dva »meščana«, katera sta v »Narodu« tako strašno ropotala proti slogi na Kranjskem. Ljubljanski »meščan« tako iskreno ljubi svojega mojstra Schvveglja, da bi tiste, kateri ga hočejo oteti Sclnvegljevega objema, kar raztrgal. Hvaležni potomci naj mu svoje dni postavijo spominek, kjer bode sedel, učenček, pred svojim Ptrogim šolmoštrom Schvvegljem, ter so boječe oziral vanj. Zadaj pa bode strah črne suknjo, na katerega bode kazal Sclnvegel. Napis bode: »Bodi 1. 1897, za mnoga podjetja bilo bi to naravnost nemogoče. Gosp. finančni minister je obljubil rok napovedbe podaljšati do 15. marca za tisto davkoplačevalce, ki bi pismeno prosili za podaljšanje in svoje prošnje količkaj vtemeljili, da bi pa le tisti davkoplačevalci obdržali volilno pravico za davčne komisijo, ki bi podali najdalje do 15. lebr. svoje napovedi, ker bode odmerjenje davka toliko časa potrebovalo. Napovedati svoje dohodke dolžan je vsak, če presegajo 1000 gld. § 204. Kedor ima več kakor 600 gld., manj pa kakor 1000 gld. letnih dohodkov, dolžan je le tedaj napovedati, ako finančna oblast ali načelnik davčne komisijo izrecno zahteva. Napovedati pa sme vsak ; kedor ne napove svojih dohodkov, izgubi volilno pravico do davčne komisije. Napovedo se dohodki pismeno ali dajo ustno na zapisnik, kateri je koleka prost. Finančna oblastva navadno opozarjajo davkoplačevalce na napovedi s tem, da jim vročajo vzorce, a tudi tisti, ki bi slučajno opomina ne dobil, pa ima dohodkov nad 1000 gld., napovedi ni oproščen in naj si vzorce sam poišče brezplačno pri c. k. davkarijah. Zakon ne sega nazaj, zato se nihče kaznovati ne sme, ko bi bil prejšnja leta kak dohodek zamolčal. Kedor pa zdaj kaj zamolči, doplačati mora prikrajšani davek in se radi prikritja k a z-n u j e z dvojnim do šestkratnim zneskom prikrajšanega davka, ko se izve njegovo zamolčanj o. Spremembe, ki se med davčnim letom zgode, vpoštevati je z bodočim letom; c. kr. uslužbenci, ki so dozdaj z letnimi dohodki 630 gld. dohodninskega davka prosti bili, prosti so osebno dohodnine tudi v bodoče ; sicer pa zapade pod ta priden, Janezek«, — »Sei brav, Hans«, rahli dotiki primerno torej v obeh deželnih jezikih. Dočim torej ta ljubljanski »meščan« smatra stvar bolj osebno, povzdigne se njegov dolenjski stanovski tovariš v višine kulturne zgodovine in iz teh pošilja doli na nas uboge klerikalce svojo strele. Ker so pa te višine, ki so drugim jasne, temu dolenjskemu meščanu povse meglene, ne zadene s svojimi strelami nas, marveč letijo strele nazaj nanj ter mu palijo nos, katerega vtika sicer v vsako stvar. Jedna teh strel je trditev, da katoliška hirar-hija ni rešila ne jednega Slovenca potujčenja. Ni še dolgo, odkar je Mommsen, ki skoro toliko pozna zgodovino, kot dolenjski »meščan« »Narodov«, trdil, da bi Avstrija bila že davno ponem-čena, da se ji ni ohranilo katoličanstvo. Mož je torej z zgodovino v malo prerahli dotiki. Svetovali bi mu, da bodi njegova dotika z zgodovino vsaj toliko rahla, kot je ona njegovega ljubljanskega tovariša s Sch\vegljem. Ako bi mož tako poznal zgodovino, kakor je ne pozna, bil bi velik učenjak. Potem bi njegove. Članke prestavljali v ptuje jezike in povsodi bi #0 govorilo in pisalo o njem. Tako pa se peča z njim samo naš listek, kjer so sicer, kakor mož trdi, popisujejo samo stare klepetulje. davek vsak, katerega presegajo letni dohodki 600 gld. Glede napovedi dohodkov duhovnikov postavlja zakon v § 203 lit 5 in cenitve vslužbe nih dohodkov v § 206 lit 3 posebna določila, vsled katerih je napovedati le tiste zneske, kateri so bili od dež. politične oblasti pri določitvi kongruo priznani, in seje pri cenitvi službenih dohodkov držati jedino le na fasije. To je nekaki migljej, da naj bodo na povedi o dohodkih duhovnikov jednotne. Kedor bi se teh določil na tanko no držal, vtegnil bi s svojo napovedijo sebi in svojim naslednikom (proti namenu zakona) škodovati. Prav bi tedaj bilo in potrebno, da l»i se duhovniki o teh napovedih n. pr. pri dekanijskih zborovanjih posvetovali. Posamezne dekanije pa naj bi v kako zvezo stopile, da bi duhovniki cele školije svoje napovedi na jednaki podlagi dajali. Ker pa ni misliti, da bi se v tem času dala doseči kaka jedinost, naj veljajo pri napovedih za osebno dohodnino splošno ta le v drž. zakonu z dne 25. okt. 1S96, drž. zakonik št. 220 vteme-ljena navodila: Imenovani zakon predpisuje, da se dohodki napovedujejo po obrazcu, ki ima 6 oddelkov (A, B, C, D, E, F iz zemljišč, poslopij, samostojnih podjeteb in opravil, službenih in mezdnih prejemkov, glavnic, drugačnih dohodkov). Za dohodke veljajo po § 159 : 1. Prejemki v gotovini ali v blagu. 2. Najemnine lastne hiše, ali tudi župnišča. 3. Pridelki za lastno porabo. 4. Bira. 5. Dobički pri kupčijah in obrtih. 6. Redna darila in nagrado. 7. Dobički iz sreček. Niso pa dohodkom prištevati izredni dohodki iz dedščin, zavarovalnin ali slučajnih daril. Dobičke iz prodanih premoženjskih reči prištevati je dohodkom le tedaj, če se podjetno ali spekula-cijsko kupčuje in trguje. Od dohodkov odšteti je tiste stroške, kateri so potrebni bili za dobitev, varnost in hranitev davka podvrženih dohodkov, kakor tudi obresti za poplačanje dolgov §§ 159 in 160. Tedaj : 1. Vsi stroški za obdelovanje zemljišč, napravo in ohranitev gospodarskih poslopij, zidov, plotov, potov, mostov, vodnjakov, ribnjakov, na-peljavanje vode in osuševanja, za vzdržavanje in dopolnitev živega in mrtvega gospodarskega inventarja 2. Plača za gospodarstvo potrebnih pošlo* in težakov. 3. Zavarovalnina proti požaru, toči itd. 4. Zavarovalnine za slučaj smrti ali doživetja do 100 gld. 5. Prispevki za pokojnino, bolniške blagajne in proti nezgodam, če je zakonito ali pogodbeno zavezan vstopiti v kako zavarovalnico. 6. Vsi davki posrednji in neposrednji in do-klade (razun osebnega), doklade patrona. 7. Obresti vseh dolgov (ne pa vračevanje glavnice) in vsi stalni stroški. Med stroške pa ni šteti § 162 izdatke: 1. za zboljševanje premoženja, plačevanje dolgov. 2. Izgube, ki zadevajo stalno premoženje, obresti iz lastnih glavnic pri naložonju kakega podjetja. 3. Izdatki za lastna stanovališča in posle za lastno postrežbo. 4. Darila in podpore, če niso redne. N. pr. darila za god ali novo leto se smejo odšteti, ker so redna, ne pa za kake dobre namene, ker se le sem ter tje gode. Kako naj se napovedi vrše, določujejo §§ 163 do 171. A. Pri zemljiščih je napovedati vse dohodke, katere ima davkoplačevalec kot lastnino ali službeni vžitek, naj že ta zemljišča sam obdeluje ali jih v najemu ima. Pri zemijiščih, katero sam v oskrbi ima, se napove 1. pravi čisti iznesek po 31etni premeri, (za 1. 1898 po dveletni premeri iz 1897 in 1896), tedaj od njiv, travnikov, gozdov, vinogradov, sadnih vrtov, kamnolomov itd., pa tudi iz z zemljiščem združenih pravic, lova, ribarstva, pil, mlinov, vožnje itd. Ne posamezno, marveč skupno je to napovedati. 2. Denarna vrednost vseh pridelkov, ki služijo v lastno porabo, njegovih domačih in poslov, ki so le v njegovo postrežbo, ne pa za gospodarstvo potrebni. To se povprečno skupno napove. Pri zemljiščih, ki so v najemu, napovedati je najemnina v gotovini ali blagu, vendar so odtegniti vsi stroški pri oddaji v najem, popust najemnine, obrabljenjo orodja itd. Med stroške je šteti vso 1. kar je potrebno za vzdrževanjo gospodarstva, tedaj ohranitev in naprava gospodarskega poslopja, za pošlo, za delavce, za pota, mostove, vodnjake, ograjo, napeljavo voda, osuševanja; 2. vzdrževanje živega in mrtvega inventarja; 3. zavarovanje proti toči in ognju vseh pridelkov; 4. kurjava, razsvitljava, ne pa lastnih prostorov; 5. semena, nasadi, gnojila v gospodarsko porabo ; 6. plačila poslom in težakom in stroški za bolniške blagajno; 7. vsi davki, posredni in neposredni, in vse doklade. B. Pri poslopju je med dohodke šteti : 1. Vrednost stanovanj, ki služijo v lastno porabo, po kraju in po okoliščinah. Ker pa služijo ta stanovanja večinoma za uradne pisarne, arhive, cerkvene shrambe, učne sobe, knjižnice, kažejo le malo vrednost. 2. Vsakoršna najemnina iz poslopij. Stanovanja za delavce in posle, kakor prazna, so dohodnine prosta, pač pa je dajati med izdatke vse stroške za vzdržavanje gospodarskih bivališč in poslopij. Pod C so umeti kmetijske in obrtnijske na-jemščine, o katerih velja to, kar se je povedalo pod A. Če se prištevajo pa tudi pisateljska delovanja, tedaj je šteti med stroške: 1. Vzdrževanje pisarne. 2. Plača, nagrada sotrudnikom, strežajem. Domov. Spisal Ivan G r d d a r. Stopil sem na veliko umazano dvorišče, kjer so se navadno ustavljali vozovi iz Dovja. Nad hlevnimi vrati je stal hlapec in kričal s pijanim, hripavim glasom nad nekom, ki mu je samo časih zaspano odgovarjal iz hleva. Imel je visoke škornje, čez in čez pokrite z mokrim in strjenim blatom, dolgo suknjo iz sivega, debelega blaga, in ravno tako siva, debela in razpraskana je bila koža na njegovem obrazu. »Ali je tu kakšen voz iz Dovja?« »Ne, nobenega ni več.« Vtaknil je roke v suknjo in stopal počasi z dvorišča, ne da bi se dalje zmenil zame. »čegav pa je ta tukaj ?« »Kaplanov. Ž njim sc ne bote mogli peljati; ima svojo sestro seboj.« Zapel sem si plašč, privihal ovratnik in napravil se peš na pot. Dovje je bilo kake štiri ure oddaljeno od mesta. Z nizkega belega neba so padale ledeno-mrzle, deževne kaplje, pomešane z velikimi raztrganimi trudnimi snežinkami. Bilo jo že precej pozno popoludne, sredi decembra. Nebo je postajalo umazano-sivo in nagibalo se je vedno nižje na zemljo — in snežinke so postale trdne in gosteje. Z blatom pomešan razhojen in razvožen sneg je segal do gležnjev. Noga je zastajala vsak tre-notek v mastni plasti in debele, rujave kaplje so škropile do pasu. Ob potu je stala tu pa tam nizka hiša med visokim drevjem z golimi črnimi vejami; suh pes z dolgimi, prozornimi ušesi je sedel na gnojnem kupu in cvilil od dolzega časa); iz hiše pa so se čuli kričoči kmečki glasovi. Pred mano se je pomikal velik voz s platneno streho ; spredaj je sedel istersk čič v ruja-vih hlačah do kolen in kratki rujavi jopi; naslanjal je glavo v dlani in dremal; znotraj je ležala med sodihi kisa neka ženska, ki je izpregovorila zdaj pa zdaj kakšno besedo z zategnjenim, joka-jočim glasom. Nasproti mi je prišel popotnik v raztrganih čevljih in ohlapni poletni obleki; njegov obraz je bil zabuhel in brezizrazen; male, vodene oči so pogledale za trenotek kvišku, ali takoj so se zopet obrnile k tlom, kakor bi tam brez pre-stanka nečesa iskale . . . Stemnilo se je. Nebo in polje in cesta, vse se jo spojilo v sivo mrzlo meglo; samo časih se je dvignilo iz nje nekaj velikega, črnega, — kakšno poslopje ali drevo, — ki pa se je polagoma potapljalo vanjo nazaj. Premišljeval nisem o tem, kaj delam. Samo odpočiti se, odpočiti. Odpočiti se med prijaznimi, davnoznanimi obrazi, — v gorkem, tihem do- 3. Kurjava, razsvitljava, oprava pisarne, potrebno vožnje, dopisi itd. 4. Zavarovanje pod 1. in 3. neštetih reči. 5. Primeren odstotek za vzdržavanje in napravo potrebnih rečij. Pod D so napovedati: 1- Vse stalne plače, osebno in službene doklade, stanarine, nagrade, ne pa tudi za službene stroške obrnjene, kakor potnine dekanov, kate-hetov. Glede dohodkov duhovnikov sta merodajna §§ 202 lit. 5 in 206, vsled katerih so dohodki iz zemljišč, štolnine, ustanovljene svete maše, kon-grue, napovedovati le po od deželne vlade priznani fasiji. Druge ustanovljene svete maše priznati so po § 203 lit. 5 po resničnih dohodkih. O manualnih svetih mašah ni v celem zakonu nikjer govorjenja. Ni pa misliti, da bi jih zahtevati mogli v bodoče. 1. Ker § 202 lit. 5 naravnost govori le o ustanovljenih mašah, osobito v smislu g 3 zakona z dne 19. aprila 1885, drž. zak. št. 47, kakor tudi ta zakon o osebni dohodnini v § 159 lit. 6 naravnost pravi, da iz van red na darila, kakor so gotovo take maše, ki so poljubne, lahko iz-ostajajo, če jih duhovnik ne dobiva, ali zboli, ni prištevati med napovedovalno dohodke. ______—o— Politični pregled. V Ljubljani, 15. januvarija. Pogajanja z moravaklml poslanci. Razni listi, pred vsem seveda nemško-nacijonalni, so poročali pred nekaj dnevi, da je ministerski predsednik baron Gautseh že povabil zastopnike moravske delegacije obeh narodnostij in da se pogajanja, oziroma dogovori z vlado prično vsekako z današnjim dnem ob 12. uri pri ministerskem predsedniku na Dunaju. Uradno so pa danes naznanja, da se ti dogovori nikakor preje ne prično, kakor še le koncem tega meseca. Ne ve se torej, kdo ima prav, vendar pa je vsekako verojetno, da vlada ne bode rada preje pričela razgovorov z zastopniki moravskih narodnostij, dokler ne bode popolno prepričana o vspehih, ki jih želi v tem oziru doseči na Češkem. Ako se pa tu izjalovi Gautschev poskus, kar je, kakor kažejo razmere, skoro najbolj gotovo, potem nadaljna pogajanja v moravskem deželnem zboru ne bodo imela posebnega pomena. Kakšen predlog bodo stavil ministerski predsednik zastopnikom Morave, poročali smo včeraj in tudi povedali, da se hočejo Nemci z vso odločnostjo protiviti njegovemu nasvetu, ker se boje za »nemški« značaj moravskih mest Znoj m in Iglava. Glede Čehov smo pa rekli, da dosedaj še niso pojasnili svojega stališča napram Gautschevemu nasvetu. Vendar pa ve poročati dunajska Židinja, da jim bode zelo težko, pritrditi predlogu, ki bi z ozirom na statistično razmerje prebivalstva donesel Nemcem obilo pred-nostij. Nemci so pa res čudni ljudje. Zgoraj tr- mačem zraku, rožne svetlobe polnem in svetega božičnega duha ... Vse razmere, v katerih sem moral živeti zadnja leta, pristudile so se mi do dna. Ljudi, s katerimi sem občeval dan za dnem, spoznal sem do najmanjše gube. In zrak, ki sem ga dihal, tlak na znanih ulicah, visoka, ječam podobna poslopja in zaprašeni vrti, vsi glasovi, ki so mi prihajali na uho, in obrazi mojih znancev s prisiljeno sladkim smehljajem in mežikujočimi očmi, — vse mi je bilo zoperno, vse, kakor da je dišalo po blatu in ilovici. In vzrok vsemu temu je bil v meni samem. Čutil sem se tujega in zdelo se mi je, kakor da me gleda vsakdo kot tujca, katerega ni treba ljubiti. Nekega večera sem šel mimo razsvetljenega okna. Znotraj je igral nekdo na klavirju neko staro narodno pesem. In iz teh zvokov se je dvignilo v moji duši hipoma krasno, polpozabljeno življenje. Ravno te melanholične, kakor iz daljne daljave prihajajoče glasove sem poslušal nekdaj o najlepšem večeru svojega življenja. Dvoje velikih, boječih, sentimentalnih očij je gledalo na-mč z zaupanjem in ljubeznijo. Daleč zunaj na vasi pa so peli kmečki fantje melanholične ljubavne pesmi. Ovladalo me je globoko domotežje in sanjal sem vso noč o tihi, idilični vasi, o beli gostilni dijo, da se z vso odločnostjo protivijo nasvetu, ker bi jim utegnil mnogo škodovati, takoj za tem pa se drznejo govoriti o koristih, ki bi dosle Nemcem iz tega predloga. Kje je vendar logika? Tirolski glasovi o »zatiranem* nemštvu. Glasila katoliške ljudske stranke poročajo v zadnjem času o nekem shodu, na katerem se je mnogo govorilo o boju blovanstva proti nemški hegemoniji. Nekateri govorniki se niso povsem strinjali z zahtevami Slovanov, drugi so pa zopet pojasnili, da je njih postopanje popolno opravičeno. Koncem teh poročil pa so dostavili ti listi tudi svoja mnenja, iz mej katerih se nam zdi najumestneje nastopno, v katerem se jasno kaže, kdo je zakrivil res boj proti nemštvu. Nemštvo, pravi jeden teb listov, res ni zaslužilo, da bi morali zanj zastaviti svojo čast. Škodovalo se mu je sicer bolj in huje, kakor se nam jo zdelo mogoče. Moralično se je ponižalo, pregnalo na ulico, spravilo pred vsem svetom precej ob veljavo. Toda ne jezikovne na-redbe, ne Čehi in Poljaki niso tega storili, ne, marveč Nemci sami, oni nemški kolovodje, ki sedaj kriče, tožijo in tulijo o poginu nemštva. In s temi naj bi se mi zvezali, s temi pantentovanimi hinavci, ki nimajo niti toliko pameti, da bi prikrili svoje prave črne nakano, svoj sramoten manever. Nikdar in nikoli! — Dobro do res Slovanu, ako v tako kritičnih dneh iz nemško dežele čuje take možate besede. To je res tirolska zvestoba. Francoski listi o srbskih razmerah. Glasilo francoskega ministerskega predsed. Meline, »Republique Franeaise« navaja z ozirom na imenovanje Milana višjim poveljnikom srbske armade nekaj prav umestnih opazk, iz mej katerih navajamo nekatere misli. Kralj Aleksander je sedaj samo lc šo kralj po imenu, diktaturo ima vso v rokah le kralj Milan, ki se sedaj lahko opira na armado, katero je na zelo zviti način znal privabiti in jo prikleniti k sebi. Pretveza, pod katero je izvršil svoje državi nevarne načrte, je bila bajna potreba pobijati protidinastične intrige in zarote radikalcev. Toda to je le pesek v oči, kajti iz dobrih treh četrtin prebivalstva obstoječa radikalna stranka je imela do sedaj še vedno več dinastičnega čuta, kakor pa ga ima sedanji prvi srbski vladar Milan. Pač pa preti sedaj nevarnost, da se zgodi kaj tacega, ker je Milan sam dal v to povod. Poleg tega so razmere mej Srbijo in Bolgarijo precej napete in no samo Rusija je na ne-dvomljiv način pokazala svojo nezadovoljnost, marveč tudi Avstrija, kot smo že omenili, je pokazala, da nima ničesar opraviti s takim kaljivcem miru in reda. Ako meni Milan, da bo s svojo politiko ustregel Avstriji, se zelo moti. Milan in vsi njegovi naj bodo prepričani, da se sosednje države z veliko pozornostjo zanimajo za najno- vejše dogodke na balkanskem polotoku, toda le vsled tega, da pravočasno posežejo vmes in odstranijo vse, kar bi moglo kaliti javni mir in red mej malimi državicami na tem polotoku. Položaj v Perziji vzbuja veliko pozornost evropske diplomacijo, posebno pa Anglije, ker se nadeja, da ji tudi na perzijskih tleh zori pšenica. Škoduje pa seveda tako stanje največ le ondot-nemu prebivalstvu. Zgodovina zadnjih dogodkov, ki so provzročili sedanje razmere, je nastopna! Sedanji šah Muzaffer - Eddin je takoj po nastopu vlado kanclerja in svetovalce umorjenega očeta odstranil in imenoval nove može, kateri so pa popolno brez vsakih izkušenj in zmožnostij. Glavno njihovo delo obstoji v tem, da so zapravili vse nakupičone zaklade, v pokritje državnih stroškov pa naložili prebivalstvu ogromen davek, ki ga jo potisnil v splošno bedo. Umevno je, da se je ljudstvo konečno uprlo takemu počenjanju. Na strani ljudstva pa jo tudi sin umrlega šaha Zully-sultan ter ondotna duhovščina, ki zahtevata od sedanjega perzijskega vladarja, da čim preje uvede temeljite preosnove v korist prebivalstva. Te prilike pa niso zamudili mešetarski Angleži, ki sedaj prav spretno obračajo vodo na svoj mlin in z netenjem vstajo pridobivajo ljudstvo na svojo stran. Morila se jim tudi posreči* Cerkveni letopis. Povodom bisernice sv. Očeta ni bilo posebnih slavnostij v Rimu. K sv. maši, katero je bral v dvorani Loggia, dovoljen je bil vstop odposlancem katoliških društev in zastopnikom župnij mesta Rima, vsega vkup kakih 3000 osebam. Ko so prinesli sv. Očeta na nosilnici, so ga navzoči burno pozdravljali. Sv. maša pričela se je ob »/»9. uri. Peli so pevci sikstinske kapele. Papež je na to z močnim glasom podelil papežev blagoslov ter pustil navzoče k svojemu prestolu da se mu poklonijo. Ko so ga ob 11. uri odnesli iz dvorane, so ga zopet viharno pozdravljali. Zdravje sv. Očeta jo bilo prav izborno. Pri tej priliki je došlo sv. Očetu tudi več darov od kronanih glav. Turški sultan podaril mu je prstan z izvanredno dragim kamenom, španj-ska kraljica-vladarica dragocen zlat kolih, okrašen z dragimi kameni, predsednik francoske Ijudo-vlade šest jako finih Sevres-vaz, naš presvitli cesar pa jo poslal sv. Očetu skrinjico s 50.000 gld. v zlatu. Severoamerikanski škofje poklonili so mu majhen križec v vrednosti 112.500 gld. Došlo je sv. Očetu iz vseh krajev sveta obilo adres in čestitk, tudi mnogo mest je bilo razsvitljenih. V Rimu pripravljajo večjo slavlje za 20 letnico pa-peževanja (20. febr. t. 1.) Pred Leonom XIII. sedelo je na prestolu sv. Petra 262 papežev, a samo kraj velike ceste in o onih velikih, boječih, sentimentalnih očeh . . . Premočen sem bil popolnoma. Zdaj pa zdaj mi je kanila mrzla kaplja za tilnik in zdrhnila počasi po hrbtu, da me je zazeblo po vsem telesu. Bilo je čisto tema, a snežilo je še vedno; na obraz in čelo so mi padale velike, mokre snežinke. Utrujenosti nisem čutil nikake; samo lena gorkota mi je legla na ude in trepalnice so postale težke in zaspane. Gostilniška okna so bila razsvetljena in iz nje so se čuli veseli, razposajeni glasovi. Pred vrati sta stala dva moža in hlapec je ravno na-pregal. Ko sem vstopil, zagledal sem same znane obraze. Komi iz vaške prodajalnice si je oblačil suknjo, smejal se na ves glas in kazal pri tem vrsto svetlih, belih zob. Videlo se je, da je pripovedoval nekaj zanimivega, kar je nedavno sam doživel in pri čemur je igral kakoršnokoli posebno ulogo. Njegov prijatelj, urar, je slonel ob mizi in stiskal brado v ovratnik, da se je videl samo veliki, ploščati nos. Njegove majhne, uljudne oči so se zadovoljno smehljale, kakor bi hotele vsak hip pritrjevati: »Da, ti si pravi, to se mora reči!« V sobi je bilo še par drugih ljudij iz vasi, vsi že napravljeni na odhod, in dvoje deklet, — natakarici ali dekli; stopili sta gotovo še nedavno v službo, ker ju nisem poznal. Med vsemi temi ljudmi pa je ostala ona, ki sem jo nekdaj polju-boval; smejala se je in poslušala komijevo anekdoto; kakor se je videlo, obračal se je tudi on v prvi vrsti nanjo. »Ah, glej! Vas pa dolgo časa ni bilo tukaj ! Kako so Vam godi?« Nekaj zopernega, mrzlega je leglo na moje srce. To je bil tisti čut odtujenja in osamljenosti, ki mi je dušil tam zunaj v mestu ves dolgi čas. Videl sem na njenem obrazu in na njenih očeh in slišal iz njenega glasu: »Midva nimava ničesar skupnega, midva sva si tuja in neznana ; to je samo uljudnost, — ne išči tu ničesar . . .« Ničesar nisem imel iskati, ne pri nji in ne pri vseh teh drugih. »Če hočete, peljite se z nami, prostora je dovolj in pot je precej slaba ; do Dovja je še celo uro.« Prisedel sem h komiju. Blebetal je vso pot. »Da, vidite ... ali si morete predstavljati lepše oči? Imenitna punica ... Pa to so skrivnosti . . .« Urar je polglasno haljal za ovratnikom. »Da, ti si pravi; to se mora reči!« In jaz sem mislil na svoj dom, na svoj oddaljeni, oddaljeni dom. Med temi ljudmi sem bil tujec, »katerega ni treba ljubiti,« katerega se nagovori samo tako mimogrede. Spoznal sem, da jaz nisem imel nikakega doma več. Spoznal sem z grozo ta dom, o katerem sem sanjal in po komur sem hrepenel, ta dom je bila preteklost. In izginjal je vedno dalje v daljavo in vsak trenotek je postajal lepši in jasnejši. 11 jih je dopolnilo 20 let papežovanja. Še redkejši pa so med papeži bisernomainiki; zadnji jo bil Benedikt XIV., ki jo umrl 1. 1758 star 83 let. Ni ga pa šo bilo papeža, ki bi bil ob jednem obhajal bisernico in 20 letnico papeževanja. Zato se nam obetajo prihodnji mesec velike slovesnosti po celem katoliškem svetu in upati je, da tudi naše mesto tedaj ne ostane tako strašno mrzlo, kakor je bilo ob bisernici sv. Očeta. Malo pred Božičem prišel je v Rim glavar kurdistanskega plamena Gelon Benjamin po imenu, h kongregaciji propagande prosit duhovnikov in katoliških šol za svoj rod, ki šteje blizu 3000 duš. Držijo so še nestorijanstva, a želo postati katoliki. Glavar sam je že katolik. Ker so v zadnjem času protestanti vznemirjali njegove podložne, ni se zbal daljnega pota v Rim, da osebno poprosi pomoči zanje. Propaganda naročila je takoj apostolskemu delegatu Mezopotamije, da čim preje ustreže glavarjevi želji. Vidi so, da prizadevanja Leona ozir vshoda vendar lo niso brez vspeha. Karneličani zidali si bodo na Dunaju (Dobling) nov samostan in cerkev. Upajo, da bodo v dveh letih že gotovi z zidanjem. Dunaju bo to velika pomoč, ker mostu manjka cerkva. Znameniti arhivar vatikanske knjižnice, do-minikaneo p. Deniile, imenovan je dopisujočim udom francoske družbo »Acadomie des Insirip-tions et Belles Lettres«. S tem so pomaknili pri-prostega dominikanca v zbor prvih francoskih učenjakov. Zaslužil si je to čast p. Deniflo s svojimi velikanskimi deli o zgodovini pariškega vseučilišča. P. Deniile je Avstrijec, rojen 1. 1844 v Imstu na Tirolskem. Lord Salisbury poklical bo kardinala Vaug-hana v gosposko zbornico (house of lords). To je pač znamenje, da so Anglikanci odložili precej svoje nestrpnosti do katoličanov. Škof v Munkacs-u na Ogerskem izdal jo pastirsko pismo, v katerem poživlja duhovščino, naj so krepko postavi proti silovitemu razširjanju socijalnodemokratičnih naukov. Pozvala ga jo k temu koraku ogerska vlada sama, tista vlada, ki je brezverstvo proglasila postavnim. Sedaj pa še nekaj statistike. Kongregacija propagande izdala je izkaz, iz katerega jo razvidno, kako da so jo pomnožilo število katoličanov od 1. 1800 pa do 1. 1895. Naraslo je število katoličanov Na Nemškem (Lotarin-gija in Alzacija všteto) od 6,000.000 na 18,000.000 v Švici......» 350.000 » 1,400.000 v Turčiji.....» 031,000 » 1,398.475 v Indiji .....» 475.000 » 1,892.337 v Kini .....» 187.000 » 670.000 v Zedinjenih državah . » 61.000 » 10,000.000 v Kanadi...... 120.000 » 2,500.000 na Antilih . . . . » 119.000 » 450.000 v Avstraliji in Novi Zelandiji .....» 2.800 » 2,350.000 v Afriki.....» 47 000 » 3,200.000 na Angleškem in Škotskem .....» 120.000 » 1,820.000 na I lolandskem ...» 350.000 » 1,660.000 na Ruskem (izvzemši Poljsko).....» 20.000 » 3,335.000 V teh misijonskih pokrajinah, ki deloma imajo urejene hierarhije ali je vsaj početkom tega stoletja niso imele, bilo je leta 1800 katolikov 8,482.000, 1. 1895 pa 48,675.812 ; prirastek znaša tedaj 40,193.012. Tedenski koledar. Nedelja, 16. januvarija: 2. po razgl. Gospodovem; evan.: O ženitnini v Kani Galilejski. Jan. 2. — Ponedeljek, 17. januvarija: Anton pušč. — Torek, 18. januvarija: Sv. Petra stol v Rimu. — Sreda, 19. januvarija: Kanut, Marij in dr. mm. — Četrtek, 20. januvarija: Fabijan in Boštijan, mm. — Petek, 21. januv.: Neža m. — Sobota. 22. januvarija: Vincencij in Anastazij, mm. — Lunin spre m in: Mlaj 22. januvarija ob 8. uri 23 minut zjutraj. — Solnce izide 20. jan. ob 7. uri 41 m., zaide pa ob 4. uri 42 minut. Dnevne novice. [V Ljubljani, 15. januvarija. (Za vzajemno delo!) »Narod« nadaljuje pričeto »rodoljubno delo«. Otvoril je vse zatvornice surovosti, laži in obrekovanja svojih znanih so-trudnikov — v čast in blagor slovenskemu narodu ! Rekel je, da hoče zaslišati svoje somišljenike, naj povedo svoje mnenje o spravi — toda s čim se pečajo zadevni »dopisi«, ki so pa večinoma skovani v uredništvu »Naroda« samega V Obseg teh dopisov ni nego surovo, podlo, na »najlepše čase« kranjskega razpora spominjajoče zabavljanje zoper katoliško-narodno stranko. M i nočemo slediti »Narodu« na to polje. Mi konstatujemo. da odkar je spravna akcija v teku, nismo zapisali zle besedo zoper narodno stranko — in to bi morali storiti, če bi hoteli polemizovati zoper nozmiselne »Narodove« ozir. njegovih »dopisnikov« obtožbe proti katoliško-narodni stranki. Kajti naravno je, da bi v tem slučaju morali dokazovati, da razpora iz vsega početka ni bila kriva naša stranka (kar jej »Narod« sedaj vsak dan očita) in dokazovati bi morali, k e d o da je razpora v resnici kriv. Dokazovati bi morali, da ]e katoliško narodna stranka bila vedno le v defenzivi. Toda, kedor resno želi z nasprotnikom spraviti se, ne zabavlja proti njemu. Katoliško-narodna stranka iskreno želi spraviti se z narodno stranko, radi tega je ne napadamo, radi tega ne rekriminujemo. V tistem hipu, ko je dr. Šusteršič v svojem znanem govoru izgovoril besedo: Pozabim o, kar je bilo! — razumevali smo, da je do sprave priti mogočo le tedaj, če se no zadira vedno v skelečo rano našega narodnega telesa, če se ne vzbuja vedno tistih bolestnih čutov grenkosti, ki jih imamo v srcu tu in ondi, če se spominjamo britkih prizorov brezobzirnega mejsebojnega boja. To smo imeli in imamo vedno pred očmi in zato se mirno puščamo obsipati s psovkami, lažmi, obrekovanjem in surovostjo »Narodove« klike. Habeat sibi! So pač ljudje, ki od prepira in surovosti — nekateri politično, drugi tudi linancijelno — živijo. Tudi Slovenci imamo svoje Wolfe, Schonererje, Iro-te in jednake ljudi. Ali naj pa taki ljudje ovirajo resno delo rodoljubov? To ne sme biti, tega slovenski narod ne sme dopuščati in ne bode dopustil, če se zaveda samega sebe! — Prihodnja seja deželnega zbora je pred durmi — drugega sestanka delegatov obeh slovenskih strank do danes še ni bilo. Schvvegel lahko spi — dne 18. januvarija našel bode še vedno isti prizor v deželni zbornici, ki njegovemu srcu tako dobro de: razdvojene Slovence! — Toda to nas ne sme plašiti. Klub narodne stranke še ni izrekel svoje sodbe, očividno, ker se mu odločilno vprašanje »za spravo ali proti spravi« do danes še predložilo ni. — Kadar se mu bode to osodno vprašanje predložilo, ne bode mogel drugače reči, nego da! — Saj v klubu narodne stranke razun jednega ali dveh ne sedijo možje, ki so v katerikoli dotiki z »Narodovimi« »dopisi«. Klub narodne stranke pa tudi dobro ve, da je smešno, če »Narod« vedno in vedno pisari o »kapitulaciji« narodne stranke. Kedo je zahteval kapitulacijo? Naj »Narod« to pove ! Klub narodne stranke in tudi oseba, koje glasilo je »Slov. Narod«, dobro v 6, da so konkretni predpogoji za spravo danes taki, da o kaki kapitulaciji narodne stranke ni govora, da pa seveda za skupno dobro treba žrtev od obeh stranij. Pri vsem tem nam pa je v zadoščenje, ko dobivamo od raznih stranij tudi iz vrst svojih dosedanjih domačih političnih nasprotnikov izjave, v katerih s trpkimi besedami obsojajo brezvestno herostratstvo, katero zadnji čas popolno na svojo roko uganja glavni voditelj »Slov. Naroda« dr. Tavčar po svojem listu, pobijajoč z najpodlejšimi sredstvi vsak poskus za vzajemno delo proti skupnemu sovražniku! — (Za skupno delo.) Zadnja »Soča« piše: Drž. poslanci kranjski in prvaki obeh strank so imeli že več posvetovanj, kako naj bi se dosegla — sprava. Zdaj se bodo vršila posvetovanja v odborih obeh strank. — Mi rotimo kranjske rodoljube, naj bi opustili osebnosti in se sporazumeli za vse glavne akcije, katere obmejni Slovenci z vso pravico pričakujemo iz središča Slovenije, ako hoče res to biti! — »Narod« priobčuje glasove pro in contra iz ljudstva. Prvi članek contra jako obžalujemo, da je izšel. Vsekakor pa bi se moral člankar p o d p i s a t i, da bi vedeli, koliko važnosti mu je pripisovati, ker ni vsejedno, ali ga je spisal n. pr. g. dr. Tavčar ali kak ljubljanski kovač. — Dovolili bi si še opomnjo, da veliko je resnic, katerih ne kaže obešati na veliki zvon. — V ponedeljek jo »Narod« priobčil dopis s Primorskega tudi proti spravi. Čuden dopis! (Cujte ! Cujte!) Naravno je, da je surovi napad »Naroda« na državnega poslanca dr. Š u -steršiča zbudil splošno ogorčenost pri vseh poštenih ljudeh obeh slov. strank. Zato se včerajšnji »Narod« že nekoliko umika. Zanimivo je pa vedeti, kdo da je tisti »ljubljanski meščan«, ki si je privoščil navedeni surovi pam-flet zoper g. dr. Susteršiča. Zanesljiva priča nam potrjuje, da ta »meščan« ni nihče drugi, nego tista oseba, koje glasilo je »Slovenski Narod«! Res, lepo to! (Štajerski deželni zbor) je imel včeraj peto sejo, v kateri so bili predloženi že omenjeni predlogi poslanca Reiterja glede prisilnega škropljenja vinogradov, poslanca Wagnerja glede pristojbin za mrliške oglede, barona Rokitanskega glede ustanovitve dežel, zaklada za slučaj elementarnih nezgod, poročili deželnega odbora o ustanovitvi deželne gospodarske srednje šole in premembe deželnega volilnega reda; predlog poslanca Wagnerja glede mlinarskega obrata. V odsek za premembo lovskega zakona je bil izmed slovenskih poslancev izvoljen I. Vošnjak, v odsek za preskrbo revnih otrok posl. Ž i č k a r. Poslanec grof Kottulinsky, dr. Kokoschinegg in tovariši predlagajo, naj vlada prekliče jezikovni naredbi za Češko in Moravsko. (f Beneficijat Lovro Rozman.) Iz Šenčurja se nam z dne U. januvarija piše: Naš blagi gospod Lovro Rožman, beneficijat v llrastji, je danes ob polu 9. uri zjutraj sicer dolgo časa bolehen, a nenadoma umrl. Rojen 7. avgusta na Lužah, župnija St. Jurij pri Kranju, je bil posvečen v maš-nika dne 25. julija 185S. Služil je za kapelana v Št. Janžu, v Loškem Potoku, v Starem Trgu pri Poljanah, v Dolenji Vasi, pri Pari v Stari Loki in kot ekspozit mnogo let v Žabnici. Leta 1893 stopil je v pokoj in bival v llrastji, v rojstni fari do smrti. Bil je narodnjak stare korenine; res poštenjak, vzgleden, učen, pobožen, darežljiv duhoven. Bil je bogat dobrih del, za katere je, upamo, že prejel plačilo. Pogreb bo v nedeljo popoludne ob 3. uri v St. Juriju. Naj v miru počiva blaga duša. (Dar.) Cesar podaril je društvu gospa krščanske ljubezni v Ljubljani 500 goldinarjev za popravo poškodovane društvene hiše. (Vedno lepše!) Čuje se, da bo skriptorjem ljubljanske licealne knjižnice imenovan dr. Goltsch, zloglasni pangerman in nemški naci-jonalcc najhujšega pruskega kalibra, ki v svojih pesmih vedno opeva nerešeni »Alldeutschland« ! Če pomislimo, da je že kustos Štefan nemškega mišljenja in da je dovolj sposobnih S1 o-vencevi za kustosovo mesto prosilo in jih zopet prosi za mesto skriptor-jevo, in če dalje pomislimo, kako imenitne važnosti v kulturnem pogledu je bas licealna knjižnica in kako jo nepravo nje uradništvo spravi kar čea noč lahko v nam nasprotni tir — tedaj moramo odločno protestovati proti tisti birokratski samovolji, ki pri nas kar na svojo roko pri vsaki priliki skuša samo take ljudi naprej potisniti, o katerih ve, da bodo pospeševali — ge r man iz ac i j o. če je res, da se od naše vlade protežira Goltsch, tedaj bi bila dolžnost našega deželnega zbora, da se tam malo pojasni ta stvar. (Pregledovanje železniške proge) V ponedeljek se vrši pregledovanje železniške proge od Trebnjega skozi Mirno, na Št. Rupert in Mokronog do Tržišča. Tega obhoda se vdeleže poleg koncesi-jonarjev zastopniki žel. ministerstva, dež. vlade, dež. odbora, in vse kaže, da bo ta okraj kmalu dobil železnico, od katere je pričakovati, da bo pospeševala promet in gospodarski napredek. Dozdaj je stal izvoz pridelkov do železnice skoro tretjino vrednosti blaga. Le to je želeti, da bo železniška proga res tako izvedena, da bo na splošno korist in ne na korist posameznikom. (Osobua vest.) Pri volitvi načelnika in njega namestnika okrajnega cestnega odbora za sod-nijski okraj Zatičino bil je voljen Ivan Kristan, c. kr. poštar v Št. Vidu pri Zatičini, načelnikom in Ivan Škerbinc, nadučitelj v Višnji gori,; njega namestnikom. (Imenovanja pri pošti) Poštnimi ofioijali bili so imenovani poštni asistentje: Peter Kobav in Josip Loy za Trst, Ivancijan Ilappacher za Pazin, Adalbert Šiffrer za Tržič in Karol Gaspari za Opatijo. (Resolucija.) Občinski odbor občine Trojane najodločneje obsoja obstrukcijo v zadnjem državnem zboru in obžaluje, da se je vsled obstruk-cije zaprečilo vsako delo na gospodarskem polju. Pozdravlja solidarnost državnozborske večine in želi iskreno, da bi se dosegla sprava med Slovenci v blagor dežele Kranjske in celokupnega slovenskega naroda. (Javno predavanje) priredi »Slov. kršč. soc. delavska zveza v Ljubljani« v četrtek 20. t. m. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega Doma« na Turjaškem trgu. Predava drž. poslanec č. gosp. dr. Jan. Ev. Krek o našem pravu in zadružni organizaciji. Po predavanju prost razgovor o stvari. (Promocija.) Danes je bil na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem prava gospod Ivan M. Hribar, avskultant pri deželnem sodišču v Ljubljani. (Iz Sore.) Ker podpisanemu kakor mnogim drugim ni bilo mogoče osebno posloviti se od odhajajočega gosp. župnika Kr. Pore n ta, dovoljeno mi bodi, da to storim tem potom, izrekajoč preblagemu gospodu najlepšo zahvalo za ves trud in trpljenje v dolgi dobi 17 let, vzlasti pri grajenju farne cerkve, ki ga je stala toliko skrbi in požrtovalnosti. Ime Vaše ostane Vam v čast mej nami nepozabno in trdno kakor nova cerkev. Bog vsegamogočni Vam bodi plačnik za vso Vašo očetovsko ljubezen. Na mnoga leta! Sorski faran Kuralt. (Shod pod Sv. Jurjem nad Zagorjem.) »Klerikalci«, ki si upajo sklicati javen shod v naši bližini ? Pustimo pod hruško sklican shod, če tudi ima priti govornik-osrečevalec iz samega Dunaja, in hura dve uri daleč nad predrznega sovraga! To je bil bojni klic naših mokračev pretečeno nedeljo dopoludne. In marširala je vsa »strašna« vojska »mit Maus und Mann, Kind und Kegel« v slabem vremenu in blatni cesti dve uri daleč. Na čelu ponosno stopa »general Čobal«, za njim pa »njegovi« z glavami po konci, češ, danes bomo pa »ajmoht do dna pojedli«. (Zagorski »ajmoht« ne moro biti ravno preslab, ker gredo demokrasti jednako sestradani čedi kužkov dve uri daleč za njim. Stavec.) Strese se ves Sv. Jurij pri njihovem prihodu; niti strelci na hribu ne upajo zažgati topičev. Strašna vojska že pride do topliške restavracije že kar cmakaje z jezikom po ajmohtu, pa — ubogi želodec — ne enega ajmohta tu, in restavracija jednako trdnjavi zaprta. Prvo presenečenje, in »maslo« tistega zagorskega aj-mohtarja, ki je bil v prav tistem času še »general brez vojske«, kakor se je ljubilo iz zagorskega kapelana nekomu ponorčevati, ki jo že pozabil, da imajo naši navado tudi k popoldanski službi božji hoditi. Temu se pač ni čuditi, ako se pomisli, da Čobal vse shode pod hruško prav ob 2. uri popoldne napoveduje, da tako ljudi še bolj od cerkve odvrača. »General brez vojske« je bil res nekoliko v zadregi; toda ko se je pri cerkvi vsa truma, ki je bila pri litanijah, njega oklenila in pogumno stopala proti »socijem«, bila je zadrega (!) pri kraji. Upadati je začel mokračem še bolj pogum, a našim rasti, ko prikoraka po dolini doli druga truma vrlih, še nepokvarjenih Čem-šeniških kmetov s priljubljenim g. župnikom Zelnikom in kaplanom Plantaričem. In marsikateri si je na tihem želel, da bi ostal v Zagorji »pod hruško«, ko je gledal kmete iz Sv. Ožbalta, St. Gotharda, Kolovrata, St. Lamberta in Sv. Gore. »Se bomo udarili za predsedništvo«, omenja nek mokrač, ko je videl, da so še v večini. »Se ne bo potreba, ker še iz Ljubljane pride« ; no in če bi se, se vas tudi ne bojimo. Ko se pripeljejo gospodje iz Ljubljane, zagrmeli so topiči, kar je bilo jako neprijetno za »socije«, katerim smo odkazali dolni del velike dvorane. Dr. Krekov govor napravil je velikanski utis na vse pametne poslušalce, čobalovi so se pa obnašali jednako kužku, ki zacvili, ako mu stopiš na rep. Posebno neprijetno je moralo biti zanje, ko je Čobala pobil z lastnim orožjem. Čobal je trdil, da Krek laže, ako to govori. Krek pa jasno dokaže resnico svoje trditve, in neresnico čobalovo. »Sodite toraj, kdo je lažnik, jaz ali čobal ?« In Mihel jo je moral požreti, da si je bila to velika kost v ajmohtu. Gorko jo tudi potipal »sodruge«, ko jim jo iz njihovih vsklikov, katerih pa ne moremo zapisati, dokazal njihovo »visoko stopinjo omike«. O Čo-balovem odgovoru je škoda zgubljati čas in črnilo. Bilo je pravo »čobljanje«, kakoršno je že »pod hruško« cenjenim sodrugom premleval on in Zadnik, oba sta se pa naučila od Kristana, ta pa je iz judovskih »cajtung« pobral. Naveličali so se ga poslušati celo sodrugi, ker pa niso smeli oditi, so so nekateri kratkočasili v gostilniški sobi. Veliko kmetov ni moglo prenašati več teh nesla-nostij, drugi so pa naravnost zahtevali, da se mu vzamo beseda in »doli, ven ž njim«, ker oni niso prišli poslušat »plačanega zagorskega postopača«, ampak svoje poslance. In le zagorskemu kapelanu, s katerim se gotovo posebno dobro ne razumeta, se ima zahvaliti, da ni romal po zraku ven Čobal z njegovimi, kar bi bili vsi zaslužili in k a r b i se bilo zgodilo gotovo krščanskim # * socijalistom v takem položaji. Dvomimo, da bo pri drugi taki priložnosti potrpežljivost kmetov prenesla predrznost zagorskih mo-kračev, posebno Čobalovo, kateremu so se kmetje začeli iz vsega grla smejati, ko jim jo začel kvasiti, da jim bo on pomagal. »Pomaga naj kna-pom, kateri ga že več let rede in plačujejo, dasi sami stradajo«. Cobal je mej drugim tudi govoril in rekel: V socijalni demokraciji je rešitev. Čudim se, da se nekateri delavci morejo oklepati in uplačevati denar društvom, ki nimajo druzega namena, kot da delajo po leti v lepem vremenu izlete. Njihove glave v uniformah stopajo ponosno naprej in se postavljajo po svetu, pa dobro jedo in pijo, delavci-društveniki pa zadej lačni capljajo .....»To pa na naše Sokole leti«, oglasi se kaplan Skerjanec. »Da na Sokole, odgovori Čobal«. Kaj pa to pomenja ? Saj pri volitvah ste si še stiskali roke! »Ni res! Lažeš!« vpila jo neka baba dr. Kreku. Potipa jo neki kmet: »Zate seveda ni res, ker si zapravila grunt«. In pozneje je pripomnil isti kmet, da opaža, da se le zapravljivi kmetje oklepajo socijalne demokracije. Naravno, ker se vesele na delitev. Slučajno je bil na shodu pričujoč nek razumen in pošten kmet z Gorenjskega, brat navzočega duhovnika. »Veš kaj, rajši bi pa videl, da si misijonar doli med afriškimi divjaki, ki ljudi žro, kot pa med temi d . . . .« Jih ne smeš tako hudo soditi. En par je res hudobnih, in nekaj tacih najdeš povsodi; velika večina pa je še dobra in se oklepajo zapcljivcev, ker jim obetajo izboljšanje in zlate gradove. Počasi pa bodo že uvideli, da so njihove »zmolzne krave, in vojeni za nos«. Za konec omenjam, da so se ti zapeljanci pač kosali, da so capljali lačni in žejni in blato mešali tako daleč. In res! Pomaga naj čobal najpred rudarjem, zboljša žalosten položaj in tako spolni tisoč svojih obljub, potem naj hodi med kmete. »Drugič smo ga že pokidali . . . .« menila sta se dva »cenjena so-druga«, slišal jih je pa Ajmohtar. (Nagla smrt.) V Gorjah pri Cerknem so 12. t. m. zjutraj v sobi našli mrtva Janeza Močnika in njegovo ženo, sestro preč. g. dr. Fr. Sedeja, dvornega kapelana na Dunaju. Pozno na večer je pr.uel mož iz semnja domov. Kdo je ventil zaprl, se ne more določiti. Otroka v zibeli so našli še živega. (Samomor.) V četrtek ob 1. uri popoludne so našli na cesti proti Rožniku truplo Načeta Koder-mana, hlapca pri gospodu Medicu, cerkovniku pri sv. Krištofu, s prestreljeno glavo. Vzrok samomoru je doslej še neznan. (S Krasa) 13. jan. [Izv. dop.| Poslednja nelas-kava okrožnica bivšega c. kr. namestnika Rinaldi-nija in cesarjeva 50 letnica se začenja. Bivši Slovanom v Primorju skrajno nenaklonjeni vitez Ri-naldini, kakor priča vse njegovo 8 letno vladanje v Primorju in Istri, je razposlal z dne 12. dec. 1. 1. št. 25.991/VII 1897, gospodom predsednikom vseh c. kr. okr. šolskih svetov v Gorici in Ro-vinju in mestnega magistrata v Trstu, okrožnico potom c. kr. zadevnih glavarstev, katero je tudi pisec tega te dni v roke dobil. Ista se v prevodu glasi doslovno: »Na v jesen 1. 1. k orožnim vajam v Trst vvrstene nadomestne rezerviste peš-polka baron Jurij (Georg) Waldstatten št. 97* se * Ta polk Stev. 97 ima rožnorudeča naSila in bele gumbe; pešpolk štev. 81 Janez bar. VValdstatten pa karmi-nastorudeča naSila in bele gumbe. Temu je naborni okraj Iglava, onemu (97.) pa Trst. Pis. je stavila vrsta vprašanj, namreč: 1. Kako se glasi ime Njegovega veličanstva cesarja in Nj. veličanstva cesarice ? 2. Kdo je bil Radetzky ? 3. Kdo je bil nadvojvoda Albreht? 4. 11 kateri državi spada Istra? 5. Naj se navede ime kake zmagovalne bitko Avstrije. Dočim je večina vedela odgovoriti na vprašanje po imenu Nj. veličanstva, je bilo znatno število takih, ki niso poznali iinena Nj. veličanstva cesarice, in le mal del je vedel odgovoriti na vprašanje, kdo je bil liadetzky in kdo nadvojvoda Albreht. Neznatno število rezervistov ni znalo povedati, h kateri državi spada Istra in razmerno malo jih je znalo navesti ime zmagovalne bitke Avstrije. Ako jo temu neznanju na gorenja vprašanja deloma kriva ta okoliščina, da veliko rezervistov ni obiskovalo nobene šole, torej so nevešči čitanju in pisanju, vtegne pač vender pri mnogih ta nevednost izhajati od tod, da tisti niso po končani vsakdanji soli dovolj, kakor se gre, obiskovali nadaljevalnega izobraževalnega tečaja. Torej so omenjenim šolskim oblastim vnovič dolžnost nalaga, naj poskrbe zato, da obiskujejo vsi šolodolžni otroci vsakdanjo Solo, kjer se takšna nahaja, kakor tudi nadaljevalni izobraževalni tečaj, da se ono, kar se je v vsakdanji šoli naučilo, vtrdi in da bode v trajno lastnino učencev za življenje. — Trst, 12. decembra 1897. C. kr. namestnik: Rinaldini s. r.« —■ Iskreno bi bilo želeti, da bi se ta nedostatek in tolika sramotna nevednost prav natančno preiskala, kajti isti pešpolk št. 97, čegar bivši imejitelj jo bil raz-kralj Milan, se nabira po vsem Primorju iz treh narodnostij: Slovencev, Hrvatov in Italijanov, oziroma Furlanov. Dalje naj bi so preiskovalo, katere narodnosti vojaki so bolj nevedni in iz kakega vzroka; kajti vrli g. Spinčic, drž. poslanec, je deloma to nekoliko že v državnem zboru pojasnil, kajti nad 15 000 šolodolžnih isterskih slovenskih in hrvaških otrok nima nobene šole, mnogo italijanskih za slovanske otroke polašču-jočih šol pa je brez koristi in v dinastičnem smislu, zlasti one, koje »Lega nazionale« vzdržuje, naravnost škodljivih. Reči so sploh mora, da isti dosedanji vladni zistem v Primorju je vsem tem in jednakim nedostatkom sam mnogo kriv, ko pusti Italijanom prosto roko v zatiranju lojanega življa slovenskega in hrvaškega v vsem javnem življenju in da Avstrija še zdaj neče spoznavati načina, po katerem bi se gojilo pravo a\strijsko domoljubje po vsem avstrijsko-ilirskem Primorju. Manjšina Italijanov ima večino poslanskih mandatov, a večina pa manjšino istih. Da slovensko-hrvaSko učiteljstvo goji dinastični in avstrijski čut v srcih svojih učencev, je brezdvomno, a drugo vprašanje je, kako ga gojijo mnogi italijanski in »Legini« učitelji, ki silijo slovanske otroke ob verske in domoljubno čute pripraviti. Tu je treba radikalne premembe vsega vladnega zistema v Primorju, vse šole je treba postaviti na jedino pravo pedagogično podlago maternega jezika; tudi vsebino laških šolskih knjig bi se moralo pregledati in v marsičem nedostatke istih popraviti. Naj zavlada povsodi le jednakopravnost, kakor nas jo tudi krščanska vera uči, pa ne bo treba slišati takšne sramotne graje od strani vojaških oblasti, kakor stoji v omenjeni okrožnici. Z dobro in pravično voljo se zamore tudi temu sčasoma v okom priti. Novi namestnik ima tu hvaležen študij, ki je vreden vsega uvaževanja in priporočila, ako se sploh hoče, da ne poplavi »Irredenta« s svojimi nakanami še z ostalega zvestega Primorja in da se ne bo moglo kdaj reči, kakor so neki rekli 1. 1859 Lombardi c. kr. namestniku, ki jih je nagovarjal k zvestobi Avstrije: »Troppo tardi!« — Kip pokojnega junaka bar. A. čehovina je v toliko v modelu iz gipsa v Gorici že dodelan, da se ga bo moglo kmalu začeti iz-klesavati v marmor, kar pa je res zelo umetno in trudapolno delo. Tudi prostor pred rojstno hišo, kjer ima biti slovesno odkrit in postavljen, se ravnokar vravnuje in tudi cesta do njega je v delu. To bo pač impozantna slavnost na slavo petdesetletnice našega ljubljenega cesarja, kakoršne bodo redkokje, a tem znameniteja bo to zato, ker se bo vršila v istem Primorju na slovenskih tleh, tik kranjske meje, katera nenasitna in silodrzna »Irredenta« za »Italia unita« zahteva. Pa ne boš dal Jaka! — Kajti: »Hrast se omaja in hrib, Slovenca zvestoba ne gane.« (Cimentiranje in precimentiranje tehtnic.) ute-žev in mer, katere rabijo trgovci in obrtniki, treba pregledati in one tehtnice in uteže, ki so bili leta 1895 cimentirani, ter vso mere s cimentno znamko iz leta 1894 dati takoj meroizkušniku, da jih pre-cimentira. Kršenje dotičnega postavnega določHa zapade ojstri globi. (Izlet v Zagorje ob Savi) priredi jutri 16. t. m. odbor »Slovenske krSčanskosocijalne delavske zveze« iz Ljubljane. Udeložniki se odpeljejo z vlakom ob 2. uri 52 min. popoludne. Vožnja velja v III. razredu 1 gld. 75 kr. za tja in nazaj. Gostje dobro došli. — Odbor. i le Rima) 9. januvarija. Tudi na praznik sv. Treh kraljev je dovolil papež Leon XIII., da se je udeležilo njegove sv. maše prav mnogo vernikov raznih narodnostij, dokaz, da mu tudi na porno novoletno delo s slavnostmi bisernice ni omajalo rahlega zdravja. Po maši je papež vso navzoče vsorejel v avdijenci. Praznik sv. Treh kraljev se v Rimu v cerkvi sv. Andreja dolla Valle prav slovesno obhaja s celo osmino, posebno zadnjih petdeset let, po prizadevanju ustanovitelja družbe misijonov, Vinc. Pallottija. To praznovanje Razglaienja Gospodovega v Rimu je zato zanimivo, ker se pri tem vrste ra/.ni jeziki, razni obredi, tako ima tukaj ta praznik značaj verske izjave vseh narodov. Vsaki dan se obhajajo cerkvene slovesnosti v cerkvi sv. Andreja, danes po latinskem, jutri zopet po kakem vzhodnem obredu. Pri teh obredih azistujojo kleriki raznih cerkvenih zavodov v Rimu. Tu so vrste Maroniti, Syrci, Kaldejci, Grki, Bolgari in letos so se jim pridružili tudi Rusini, katerim je uprav v minulem letu oskrbel Leon XIII. poseben zavod. Tudi cerkveni govori se govore v raznih jezikih, letos so govori italijanski, francoski, španjski, angleški, nemški in rusinski. Po govoru je vselej blagoslov, to opravi vsaki dan kak kardinal. Ob teh sloves nostih vzlasti mnogo molijo za združitev ra/.kol-nih cerkva. — Rimski list »Analecta Kcclesiastica« poroča glede posebnih pravic, podeljenih školom (lacultates speciales), da v prihodnje te pravice niso navezane na osebo, marveč na službo, da se smejo prenesti p r o t e m p o r e e t in termin is concessionis, recimo za čas, ko je Skolija brez škola, ali ako pride novi škof. Te pravice so smejo prenesti do one dobe, za katero so podeljene. Tudi troški in takse za pridobitev takih pravic so se zmanjšale. iNova domala kiparska tvrdkal se je, kakor naznanja inserat v današnji naši številki, ustanovila v Novem Mestu na Dolenjskem. Lastnika gg. Anton ltovšek in Fran Gibe sta vrla strokovnjaka. G. Anton Rovšek je brat znanih domačih umetnikov bratov Rovškov. Nadejamo se, da bode čestita duhovščina podpirala nujino pošteno domače delo. Strogo so držimo gesla: Svoji k svojim! * » * (Sejmi po Slovenskem oše, dr. Lan Susteršič, dr. Ign. Zituik, po pet gld. Dr. La-vot-lav Gregorec, vit. Berks, župnik Jos. Zičkar, po tri gld. — Na Dunaju so dalje darovali: Gospa dr. Marija Primožičeva, c. kr. prof. soproga gosp. Al. Kremžar, mag. nvetnik, Jos. Stritar, c. kr. profesor, dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvetnik, dr. Al. Homan, dvorni in sodni odvetnik, Ivan Luzar, višji revident |užne železnice, po pet gld. Dr. Janko Hočevar, not. kandidat, deset gld. Peter Hlačar, uad-cfic. sev. zah. žel., tri gld. Anton Koželj, viguje-valec (društveu ustanovnik), 2 gld. Dr. Anton Primožič eden gld. G. Jarnej Audrejka, c. in kr. rit-nioister Nj. Vel. aiciierske garde, tri gld. V Kamniku *o darovali : Grf. Ivan Murnik, veleposestnik, Jos. Orel, trgovec, po pet gld., vfe. g. Ivan Oblak, kanonik in dekan, 2 gld. V Ljubljaui gg.: Dr. Val, Krisper. odvetnik, 1 gld., dr. Andrej Kuhar, not. kaud., 1 gld., Anton Krejfci, 50 novč. V Ljutomeru : G. dr. France Rosina, odvetuik, dež. poslanec, pet gld , gg. Ivan Franke, c. kr. profesor v Ljubljaui in dr. Ei. Volčič, c. kr. sod. tajnik v Novem me*tu po 50 bovf. Gosp. Tono Fiis. kuiigovodja na Vidu pri Vrhniki je društvu poslal 19 gld. 50 novč., katere so darovali: Gospa Marija Kotnik, veleposest-nica na Vrdu, pet gld. ; gg. Gabriel Jelovšek, dež. poslanec in Josip Lenarčič, tovarnar in dež. poslanec, po tri gld.; gg. M Bril, trgovec in Anton Fiis, knjigovodja, po dva gold.; gg. C. Komotar, c. kr. notar. Ivan Gruden, c. kr. davknr v. p., gospa Frančiška Korenčan, krčmarica, g. Bogdan Kobal, c. kr. dež. soduije svetnik, po eden gold. ; g. dr. Furlau, c. kr. sodni pristav, 50 novč. — Vsem plemenitim darovhlkam in blagim darovalcem bodi za vsak dar najiskreneiča zahvala! V treh mesecih (okt., nov., dec.) oglasilo se je 50 revnih vcliko-šolcev za podporo; podpore je prejelo — 48 dijakov ! — Vsak. kdor more, naj daruje za bedne mlade rojake v tujem mestu. Vsak dar bode hvaležno prevzel društveni blagajnik vč. g. Frančišek Jančar, monsignor, papeški častni komornik. iupuik nemškega vit. reda, Dunaj, I., Singerstrasse 7. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo. Gosp. A. Jamnik, župnik v Sorici, 7 gl. 50 kr. — G Mih. Koželj iz Podkraja 5 gld. — Neimenovana do-brotnica 12 gld. — Gosp. Ant. Verbajs, župnik iz Kamne Gorice, 2 gld. — G. Jan. Meršolj, župni upravitelj v Preski, 3 gld. — Gosp. Fr. Porenta župnik v Križali, 5 gld. — G. M. Križaj, župnik v Premu, 5 gld. — Gosp. Avg. Turk, župnik na Koroški Beli, 5 gld. namestu venca na grob svojega bivšega župnika J. Oblaka. — Č. gosp. Iv. Zoreč, nadžupnik v Mengšu, mesto venca na grob pok. župnika J. Oblaka 8 gld. Za katoliški sklad: G. M. Koželj iz Podkraja 5 gld. Z a D e t o 1 j u b a : G. A. Jamnik iz Sorice 1 gld. Za delavski dom: G. Fr. Jeršič, župnik v p. v Št. Jurju, 2 gld. Za kruhe svet. Antona: Neimenovan 5 gld. Za Salezijance: G. M. Koželj iz Podkraja 5 gld. — Gosp. M. Tavčar iz Žužemberka 10 gld. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 15. januvarija. Pred državnim sodiščem se je danes razpravljala pritožba volilcev iz Spodnje in Zgornje Ložnice in Vrbja, pripadajoč k trški občioi Žalec, katere so pri zadnji državnozborski volitvi izbrisali iz imenika trških občanov žalskih ter jih priklopih kmetskemu volilnemu okraju. Vsled tega kakor znano je zmagal nemški nacijonalec Pommer. Pritožnike je zagovarjal odvetnik dr. Dečko ter dokazoval, da že od pamtiveka pripadajo imenovane tri vasi k trgu ter da ravno tako plačujejo trške davke kakor drugi tržani, da jim torej ni odrekati jednakih pravic z drugimi tržani. Odlok drž. sodišča se razglasi v pondeljek. Dunaj, 15. januvarija. „Fremdenblatt" poroča, da se dogovori mej vlado in molovskimi zastopniki ne više pred koncem januvarija. Dunaj, 15. januvarija. Pri dopolnilni volitvi za deželni zbor je bil v 8. okraju z veliko večino izvoljen krščanski socijalist dr. Weisskirchner proti nemškemu nacijonalcu Holdu. Praga, 15. januvarija. Sinoči so tu imeli češki antisemiti številno obiskan shod v češkem antisemitskem društvu. Govorniki so povdarjali, da treba dosledno izvajati vse posledice antisemitskega programa ter delovati v gospodarskem oziru po geslu: Kupujte le pri somišljenikih! Cehi, ženite se le s Čehinjami. Vsled napadov na Žide je ko-nečno komisar shod razpustil. Brno, 15. januvarija. Poročila nemških listov, da je Gautsch odložil posvetovanja s češko-moravskimi poslanci na poznejši čas, so neresnična, ker sploh še ni bil določen noben rok. Posvetovanja se prično koncem januvarija. Jednako so prezgodnja poročila glede vladnih propozicij nasproti moravskim Cehom, ker o tem ni bilo še nobenega govora. Zagreb. 15. jan. Kakih 500 korakov od Elizabetinega mosta je našel železu, čuvaj dve kmečki osebi, ki sta ležali na tleh v krvi z velikimi zevajočimi ranami na glavah. Prepeljali so ju v bolnico, kjer sta, ne da bi se bili zavedli, umrli v malo trenutkih. Prvi, moški, je star kakih 40, ženska pa kakih 30 let. Zločinca dosedaj še niso zasledili, upajo pa, da se to kmalu zgodi. Reka, 15. januvarija. Novoimenovani reški guverner grof Szapary je včeraj oli-cijelno nastopil svojo službo. Budimpešta, 15. jan. Magnatska zbornica jo v današnji seji z vsemi proti jed-nemu glasu vsprejela načrt zakona glede na-godbenega provizorija ter podelila vladi ab-solutorij. Budimpešta, 15. januvarija. V bihački občini so so uprli kmetje davčnim izterjevalcem. ki so nepostavnim potom izterjevali zaostale davke. Orožniki in vojaštvo so zatrli upor. Uvedla se je preiskava. Pariz, 15. januvarija. Pet do šeststo dijakov se je zbralo pred redakcijo lista „Aurore", zažgalo več listov s pismom Zole na predsednika Faure , ter Zolo zasra-movali na vse možne načine ter klicali: Proč z zidom ! Pariz. 15. januvarija. Nemškemu poslaniku grofu Minister je podelil predsednik Faure veliki križ častne legije. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306'2 m. g " S rt - S ■o X t' I. ^ > 14| 9. zv.-eer 753 1 04 sr. svzh. lasno 15 7. zjutraj 2. popol. 753'0 751 7 —43 —2-0 si svzh. n oblai-no megla 00 Sredma včerajšnja temperatura 2'1°. za 4 7° nad normaloiu. Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, isto-tako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. Provincijal brat Emanuel Leltner. 232 100—85 nadzdravnik. OAsftatl J« UR* 'troje lepih stanovanj v Trubarjevi ulici št. 2 pri sv. Jakoba mostu, obstoječih iz treh sob, oziroma jedna soba z vsemi pritiklinami takoj aH pa s prvim svečanom. — Istotako jo oddati ondi tudi dvoje prav lepih prodajalnic. Več se poizve ravno tam. 38 1 Kanarčki. Fini pristni harški žlahtni žvrgolivci. 837 10-6 (Eclite Harzer KaiiarienroIlvBgel.) razpošiljam s povzetjem po 4, 5, 6 in 8 gld. jednega, v osmih dneh po-skušnje g* tudi zamenjam; samice istega rodii po 1 gld., s eopico po 1 gld. 50 kr. Jamčim za vrednost in živi dohod. Pri vprašanjih prosim pismeno znamko priložiti. Srečko Tomažič, Ljubljana, Sv. Petra uasip št. 33. figiflaa i aajsmj Pod jako ugodnimi pogoji se poštenemu in motnemu človeku daje v najem trgovina z meftanlm blagom in najboljšo kupčijo ter z vso zalogo blaga vred. Kraj je na deželi. Denarjev je takoj treba 3 do 4000 gld. drugo na obroke. Pismene ponudbe naj se do 1. februvarija t. pošiljajo upravniStvu »Slovcnca«. 20 3—3 VABILO na VI. občni zbor »vzajemno-podpornega društva 35 1-1 reglstr. zadruge z omejenim jamstvom'' ki bode v ponedeljek dne 31. jan. 1898 ob 4. uri pop. v društveni pisarni Kongresni trg 17. 1. Nagovor načelnika. 2 Odobrenje zapi«nika V. občnega zbora z dne 9. mareija 1897. 3. Volitev dveh overovateljev zapisnika o VI. občnem zboru. 4. Poročilo uradnega vodje o računskem zaključku za leto 1897. 5. Dopolnilna volitev članov ravnateljstva. G. Volitev nadzorovalnega sveta in namestnikov. 7 Slučajnosti. V Ljubljani 15. januvarija 1898. Ravna teljstvo. Opii/lin : Na podlagi § 21 društv. pravil je občni zbor sklepčen, ako je zastopan deseti del članuv. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen. vršil se bode drugi občni zbor dne 17. februvarija 1898 po ravno istem dnevnem redu in ob isti uri, ter se bode sklepalo ne glede na število zastopauih deležev. Voliti bode 9 članov ravnateljstva in sicer 7 v smislu § 26 in dveh namestu umrlih gg. dr. Viktor Suppan-a in Ferdinand Kozak-a. Člani, ki izstopijo, so gg. Malenšek Martin, Mrak Matija, Peterca Franc, Povše Frane, Su-Snik Ivan, Stegnar Feliks in dr. Žitnik Ignacij. na 29 1-1 OBČNI zbor, okrajne posojilnice v Radečah ki ae bode vržil dne 20. januvarija t. I. ob 9. uri dopoludne v veliki dvorani g. Petričeve (Martinkove) gostilne v Radečah. Dnevni redi: 1. Poročilo o računskem zaključku 1. 1897. 2 Odobrenje razdelitev čistega dobička po nasvetu skupne seje odbora in nadzorništva z dne 3. januvarija 1898. 3. Volitev novega upravnega odbora in nadzorništva. 4 Eventuelni predlogi. Vloge obrestuieio se po 4%. — Posojila dajejo se proti 51/, %■ — Vsaki delež iznaSa 12 gld. Uradna pisarna je v Radečah v hiši št. 67 (g. Jakoba Rižner). Uradni dnevi bodo počenši s 1. februvarijern 1898 vsako nedeljo, vsaki četrtek in vsaki semanji dan v Radečah od 8. do 12. ure dopoludne. O ca M efi i > ž >0) 3 £h m S OS -si 0>._. CS *£> >_2 O « a w S •i-1 — ^ 3 ■ a p—i 53 O a ■S o 'N " as bil « — s « 1 ESJ X1 D £ o a c 1» a >o CO 3 03 d) a c O) S OT « i JaS Ut B " 3 "S .2 a> U «3 SC £ Cl, ts a> r b . -o § I,re 9 _ „ ' TI JU ~' a rt 2 « 2 cn -J a £ >t/j S S. 2 CD o ._ * rt 13 is 3 a> te .5 »S "S-a 5 £ <3 c« cS^-« ~T3 d 83 - -00 * ■ - .2 — a) "* Tj '.S 1 ° — <Č >Si fa£> >- 5 o« X h \J-J os tj co ® .?. ~ O >N DC b O . ... O N *a * £ > a> * « flQ S ^ O M -i 03 rS ' « a^-zs '•S ^ T>. >t/3 E c« o ^ o CD N rCl O Preč. duhovščini vljudno priporočam svojo delavnico za slikarijo na steklu, zlasti za Izdelovanj« cerkvenih oken El Stuhl v Gruden, Annenstraase 35. Najboljša spri-čala in pohvalo za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. Alojzij Tečaj I Naznanilo. lzdelovaleo pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice 15 2 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: ruiave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. 19 (i Staropreizkušeno dijet. kosmet. sredstvo (vnbalno) za okrepčavo in utrjenje žil in mišic človeškega telesa. Kwizdov fluid Znamka: kača (hribolažkl fluid). Z uspehom rabijo hribolazci, biuiklisti in jahači, da se utide in okrepčajo vo dolgem naporu — Cena steklenici I gld., pol steklenice 60 kr. Pristen Be dobiva v vseh lekarnah. Glavno zalogo ima okrožna lekarna v Korneuburgu prt Dunaju. „ Južno-štajerska hranilnica" v Celji obrestuje hranilne vloge kakor dosedaj tudi od novega leta 18(J8 naprej po 4 odstotke, ne da bi odtegovala rent ni davek. Nevzdignjene obresti pripisujejo se vsakega prvega prosinca in prvega malega srpana h kapitalu. Ravnateljstvo. \OYO ustanovljena in novourejena napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov.' ji z « C a S a Razne želez, ograje, vrata, omrežja za pokopališča id. IIMN (KUR izdelovatelj cerkvenega orodja in posode v Ljubljani, Poljanska cesta 8. poleg Alojzijevišča priporoča sa prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monŠtranc, ciborijev, ke-lihov, tabern akljev, svečnikov, lestencev, križev itd. 764 11 iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po n i z k i. c e n i. 4 4 4 < 4 4 4 41 4 4 4 4 Svoji k svojim Podpisani priporoča velečastlti duhovščini in slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče za cerkev, procesije in psgrebe, gospodom trgovcem 838 10-8 j.Si za prodajo v skalili po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. — Za čebelarje izvrstni garantirani pitanec v škatljah po 5 kg, i kg 50 in 60 kr., škatlja 30kr., pošilja se po pošti proti povzetju sli predplačilu. Dobiva se med v satovji in pitanec v skalili po 20—40 ki) prav po ceni. Za birmo, Božie, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno. Zaloga in prodaja brinja in brinjevca liter gld 120, medeno žganje liter 1 gld., vse je lastni izdelek. Kupuje tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa-tovje po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo Proslav Boleaee svečar in lectar, trgovina z medom i voskom, Ljubljana. Wolfove ulice 10. IK SK — Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka novega rentnega davka. 34 3-1 llavnokar je izšla: 16 3-2 ■ u M i. n.jma župnij v mm m Spisal Jožef Lavtižar. Prvi zrezek : JM.ran J. V Ljubljani 1898. Založil pisatelj. — Tiskala »Katoliška Tiskarna«. 50 strani v veliki osraerkl. — Cena 30 kraje. ii Stanovanje, obstoječe iz treh sob in z vsemi pritiklinami, ter porabo vrta, nasproti bodočega sodnijskega poslopja, se odda a 1. majem t. 1. v najem Natančneje ee izve pri g. Jenko-tu, pekovskem mojstru v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 5. 92 2 37 3-1 « Kdor gospodov lastnikov konj spomladi potrebuje lepo, angleško konjsko opravo s komatom^s ali krasno, ogersko konjsko juker-opravo, naj se kar obrne na podpisanega in si tako naroči. Ravnotam je bogata zaloga izgotovljenih prodajalnišklh in drugih konjskih oprav. Popolna Jahalna oprava za civiliste in vojake, sedla, uzde. brzda itd, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Velika zaloga bičev. ločnih bičev, Jahalnih palic in jahalnih bičev, tudi s srebrnimi okovi. Kdor bi potreboval za potovanje močnih, lepih kovčegov ali torbic, naj si že sedaj naroči in se taki na zahtevo tudi pri meni izdeljujejo. Za gospode tovarnarje in posestnike mlinov priporočam močna jermena za stroje iz najboljšega ljubljanskega in inozemskega usnja, katero imam vedno v zalogi. P. n. občinstvo opozarjam, da sem v desetih letih v prvih dunajskih in budimpeštanskih tovarnah in delavnicah pridobil si toliko i rakse, da zamorem takoj z vsakim tekmovati, tako da ni nikomur potrebno finih stvarij si naro-čevati za drag denar od drugod, ker se take stvari dobč pri meni ceneje ter bolj elegantno in bolje izdelane, ker je pri meni vse ročno delo. Vse poprave sedel, jermenov, torbic in galanterije iz usnja se izvrSiS naglo in ceno. — Zunanja naročila se točno izvršujejo. Pričakujoč prav obilnih naročil in nalogov, bilježim velespoštovanjem l [Fran Primožič, jermenar, Sv. Petra cesta št. 34, Ljubljana. Prvo ljubljansko uradniško koninmno društvo, reg. zad. z o. p., mora dopolniti službo prodajalca s 1. dnem marca t. 1. Prosilci, zmožni obeh deželnih jezikov, kateri morejo tudi kavcijo položiti, blagovolijo naj svoje prošnje s priloženimi spričevali omenjenemu društvu namudoma doposlati. Natančna pojasnila zvedo se v društveni pisarni, Krojaške ulice St. 8, I. nadstropje. —— jr 3 M Hi 0 M M •U K w C 745 36—9 Najbolje in najceneje sredstvo za, čiščenje zob. m « fl t M M] °° 1 n 33 15-1 (OPflr^j^Bsr^in J »Sft. .; CJL3C V Domača tvrdka! Podobarska delavnica Antona Rovška in Frana Gibra v Novem Mestu, Ljubljanska cesta (prej Gospodske ulice) štev. 42 pri vhodu z glavnega trga. Prečastitim cerkvenim predstojništvom udano naznanjava, da sva dn^ 15. januvarija t. 1. otvorlla v Novem Mestu podobarslio delavnico, katero si dovoljujeva tem potom priporočati. Ker sva se v strokovni Soli za lesno industrijo v Ljubljani in na potovanju po Švedskem, NemSkem, Ogerskem in Slavoniji strokovno temeljito izobrazila. mogla bodeva izTrševati umetniško dovršena dela. Priporočava se za izvrševanje vsakovrstnih umetniško dovršenih oltarjev od lesa, v poljubnem slogu, kipov in svetniških soh od gipsa, ali lesenih, spovednic. klečal, lec, misijonskih, poljskih in raznih razpel, svetih križevih potov itd. Oltarne skupine od gipsa ali lesa izvrSujeva kar najnatančneje po pravilih plastike, istolako križeva pota iz iste tvarine. K< Sprejemava tudi popravila starih del. Cene so nizke, primerne ukusnemu, natančnemu delu. Odličnim spoštovanjem 36 1-1 Anton Hovšek in Fran Ciber. Svoji k svojim! 1> 11 n a i k a borz Dn6 14. januvarija, Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj 20 mark.......... 20 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... 10i gld. 35 kr. 35 „ 75 , . 102 76 „ . 121 10 n . 99 60 „ . 937 . 357 25 „ . 120 05 „ j. 58 85 „ . 11 n 76 „ 53'/, „ 40 „ „ 69 „ Dne 14. januvarija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 162 gld. 25 kr. 5°/„ državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 161 „ — „ Državna srečke 1. 1864, 100 gld.....I!r9 „ 25 „ 4"/„ zadolžnice Budolfove zelez. po 200 kron 99 „ 65 „ Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......140 „ 25 „ Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . 128 „ 65 „ Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 „ — „ Posojilo goriškega mesta......112 „ 50 „ 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 „ 2) „ Zastavna pisma av.osr.zem.-kred.banke 4"/0 98 „ 50 „ Prijoritetne obveznice državne železnice. . 224 „ 50 „ „ „ južne železnice 3°/0 18:-! „ 40 „ „ „ južne železnice 5°/0 . 129 „ 25 „ n „ dolenjskih železnic4% 99 „ 50 „ a. Kreditne srečke, 100 gld.......197 gld. 75 kr. 4°/0 srečke durinv. parobr. družbe, 100 gld. 165 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ 30 „ Hudolfove srečke, 10 gld.......25 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld........— „ — n St. Genois srečke, 40 gld.......80 „ — „ Waldsteinove srečke, 20 gld......57 „ — „ Ljubljanske srečke.........22 „ 75 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 161 „ 50 „ Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3450 „ — „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 426 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 81 „ 75 „ Splošna avstrijska stavbinska družba . . 108 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....144 „ 35 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................127 „ 62 „ 1. janiivarijena 18f>8 sejo pričelo novo celoletno ročevsm jo ! C £ |\vfi>nfi|V>nn oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk, * utuiamu izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Brezplačni priyržek ;FInanzlelles Jahrbuch", ki obsega za- XXXVI. leto. ,,Flnanzielles Jahrbuch'1, znamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri administraoiji , Mercur ', Dunaj, I., Wollzelle 10. 60 cdolctiiii naročnina.