—•¦< 129  >¦•—
V gozdni  senci.
flxPJ§adar solnca žar poletiii              V gozdu vetrec mili veje,
Z znojem cela mun rosi,                    Ziblje drevje sem ter tja,
V  gozda tihi, hladni senci,                Da pri drugu drug prijazno Tam najslajše se zaspi.                     V glasih bajuih šepeta.
j^              ^                  ^             ^
V  gozdu ptičev zbor se glasi            Sen najlepii razprostira
In šunii po strugi vir,                      Nad spijočim zastor svoj,
Pticjiui glasoni prisluškuje *             S sliko ga za sliko cara,
In odzivlje jim pastir.                       S oela inu otira znoj.
M. Opeka   .