(jpžom AM6RICAN IN SPIRIT F0R6I6N IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 28, 1963 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€A STEV. LXI — VOL. LXi Moskva se pripravlja na praznik obletnice oktobrske revolucije tej priložnosti bodo po trditvah nekaterih poročil izključili rdečo Kitajsko iz komunističnega občestva. Moskva, zssr. — Kot vsa- leto se Moskva tudi letos vne-pripravlja na tridnevno praznovanje obletnice oktobrske re-v°lucije. Glavno praznovanje bo '• novembra, ne bo pa letos na Proslavi nobenih izrednih zunanjih dogodkov. Stari gostje, stare parade, stari obhodi, stare zabave, trije dnevi počitnic in kar je glavno — dobro založene trgovine z vsem, kar si poželi želodec. Za kulisami se komunistična Partija pripravlja na razpravo s komunističnimi delegacijami, M jih pričakuje od vseh strani. , ^Seh komunističnih strank je , na svetu kakih 86. Prvih 25 de-'ogacij je že prišlo v Moskvo, mnogo jih bo še prišlo, toda ne. Vse- Kar partij drži s kitajskimi komunisti, na proslavo ne bodo Prišle ali pa bodo poslale brezpomembne delegate. Če bo proslava pustila za se-k°j kakšen trajen spomin, bo to “Omo v tem slučaju, ako bo N. iruščev izobčil kitajske razkolnike iz mednarodne komunistično skupnosti. Med pristaši moskovskega komunizma je mnogo ^kih, ki mislijo, da je čas že Prišel za popoln razkol. Hrustov je še do zadnjega oklevaj ,!l tudi sedaj še ni jasno, ali se že odločil ali ne. 'Pako se bo letos ponovilo, kar '’° Je v Moskvi že pdrkrat: nr Proslavi bodo za kulisami govo-rii° o tistih, ki jih na proslavi n° ko. Tako je bilo tudi pred 15 'Jti, ko je Stalin vrgel Tita iz ^ominforrne. Novi grobovi Pijanska socialisti ^tacajo o novi smeri . -frlM, It. — v petek zvečer se č začelo petdnevno letno zbo-'°vanje Italijanske socialistične ranke, ki je skoro vsa povojna ,^a ^esno sodelovala z Italijan-0 komunistično partijo. Lani m n^°n voc*ja Pietro Nenni skle-s tihi dogovor o sodelovanju v rščanskimi demokrati in za- c rahljati svoje vezi s komunisti. ^ Nennijeva politika je naletela '‘ močan odpor v delu sociali-(, |cne stranke. Nenni je moral ° n° Popustiti in prekiniti pod-o;ranje Fanfanija. Nenni je I v°ritvenem govoru predložil ^nnčno ločitev socialistov in ko-^noistov ter sodelovanje s kr-^anskimi demokrati v vladi. Idealistična stranka naj bi ne-Ur h nasPr°tovati NATO in a vn° izjavila zanj, ker se je ^mm-.aj Italije, pa tudi splošni a narodni položaj spremenil ?kl meri skladu z c'iaiistov. John Persin St. V petek zvečer je v Woman’s bolnišnici umrl 71 let stari John Persin st. z 6801 Bayliss Ave., rojen v Rakitni, od koder je prišel pred 53 leti. Nad 40 let, do upokojitve pred 10 leti, je delal pri Briggs Mfg. Co. Žena Johanna mu je umrla lani v oktobru. Tukaj zapušča sinove Johna, Williama, Louisa in Raymonda, hčer Angelino Krimsky, 9 vnukov, enega pravnuka in cestro Anno Mocilni-kar. Bil je član Društva Lipa ;t. 129 SNPJ, Društva Kristus Kralj št. 226 KSKJ in Društva sv. Katarine št. 29 Zapadne Slovanske Zveze. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8.30 iz Zakrajskove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Frank Hočevar V soboto zjutraj je nanagloma umrl Frank Hočevar s 1644 Lorain Ave., v starosti 78 let. Zapušča ženo Mary, roj. Kaps, sinova Bernarda in Raymonda, štiri vnuke ter brata Lojzeta (zadnjega v Jugoslaviji). Rojen je bil v Stari vasi pri Škocjanu. Bil je član SDZ. Pogreb bo v torek dopoldne ob 10.30 iz Schuster pogreb, zavoda, 5300 Denison Ave. na Interment Vest Park pokopališče. Mary Rackar V petek je umrla nepričakovano na svojem domu na 487 rrebisky Rd., Richmond Heights >5 let stara Mary Rackar, roj Mihelčič, doma v Begunjah pri Jerknici, od koder je prišla v .o deželo, ko ji je bilo 8 let. Za-joslena je bila pri Fisher Body Co. Zapustila je moža Johna mater Mary Mihelčič, roj. Vidmar, hčer Mary Louise Yontz, sina Johna in Richarda, pet vnu-cov in vnukinj, sestre Nettie Hren (Kalif.), Louise Kochman (Ohio) in Josephine Vale (Tex.) er brata Anthonyja in Mathe-,va. Pogreb je danes zjutraj iz Trdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Paskala Baylonskega ob desetih dopoldne, nato na All Souls pokopališče. -----o------ PAMETEN RAZLOG? Hčerka je razlagala mami, zakaj ne nosi nikdar očal, kadar ire na kak sestanek: “Jaz izgle-lam boljše pri fantih, fantje pa ,e zde meni postavnejši!” McNamara je odklonilv dominikanski malim g m i u i ni I so se ze pokazale razpoke aloimko letalonosilko, clevelL™,o;;-vLe„i --- I diktaturi se načelo kolektivnega Vodstvu vojne mornarice j'e'vodstva ne obnese, tudi v domi- naročil naj gradi namesto nikanski ne. ki je po svojem se-atomske, navadno letalono-j Stavu še posebno zamotana. Tam je vlada v rokah civilne trojke, ki je pa čisto odvisna od voja- silko. WASHINGTON, D. C. — Vojna mornarica je že davno začela graditi veliko letalonosilko, pa vse doslej ni bila na jasnem, ali naj začne graditi za njo atomske stroje ali navadne. Admirali so se zavzemali za to, naj dobi letalonosilka atomska reaktorja kot jih ima letalonosilka ‘Enterprise’, obrambni tajnik se je nagibal k temu, naj dobi cenejše običajne pogonske motorje na olje. Odločitev je obrambni tajnik na predlog vodstva vojne mor-iarice odložil, da bi mu ta mogla predložiti novo študijo o prednostih atomske pogonske sile nad običajno pri večjih ladjah. Vodstvo vojne mornarice je že Died časom sklenilo, da bo v vse vojne ladje, ki imajo preko 8000 :eg. ton vgradilo atomske reaktorje, običajne motorje pa le v adje izpod te tonaže. V petek je obrambni tajnik McNamara predlog vodstva vojne mornarice zavrnil in določil, ia naj nova velika letalonosilka dobi običajne pogonske stroje, ker bodo s tem stroški gradnje zmanjšani za okoli 150 milijonov dolarjev. Admirali s zadovoljni in bodo brez dvoma skušali dobiti za svojej stališče podporo Kongresa, Skupni atomski odbor Kongresa je objavil, da bo začel še ta teden obravnavati vprašanje atomske sile v vojni mornarici. ških krogov. Vojaški krogi niso med seboj složni. Največ oblasti in veljave ima vojno letalstvo, ki tudi največ pomeni za civilno trojko. S tem seveda nista zadovoljni ne armada ne vojna mornarica. Med vsemi tremi vojaškimi panogami so razlike zmeraj večje in že prehajajo v trenja in nasprotovanja. Ker trenutno vojno letalstvo največ pomeni, mislijo nezadovoljni generali v armadi in admirali na nov prevrat. Politični opazovalci mislijo, da do prevrata ne bo tako hitro prišlo, toda pogoji zanj so dani. Koncem koncev bo priplaval na vrh ta ali oni vojaški poveljnik in organiziral svojo diktaturo, kot jo je Trujillo. Koliko bi naša ameriška diplomacija mogla obrniti smer dominikanske notranje politike proti svobodni demokraciji, se še ne vidi. Željo ima čisto gotovo, toda poti do cilja še ne vidi. Kapredcvanje Ireh črnih poštarjev razveljavljene WASHINGTON, D. C. — V to odločitivjo niso j preteklem juniju je poštni glav-t^rir, Kt-07 riunma n.- mojstei' v Dallasu v Teksasu povišal tri črne pošctrrjo ria mesto nadzornikov mimo 50 belih uslužbencev, ki so imeli prednost po letih službe in vseh drugih kvalifikacijah. Ti so se pritožili, da so zapostavljenf zaradi “svoje rase”. Pomožni glavni poštar R. Murphy je sedaj nastavitev treh čr- Prepričevalen odgovor Oče: Se ti ne zdi, da ima naš (ant pamet od mene? Mati: Brez dvoma, ker jaz svojo še vedno imam! Kubanci bodo dobivali sladkor na nakaznice HAVANA, Kuba. — Kako huda mora biti gospodarska stiska na Kubi, priča najnovejši odlok Castrove diktature, — da bodo smeli Kubanci od sedaj naprej pohabiti mesečno samo po 6 funtov sladkorja na glavo. Castro je svojim rojakom obenem podražil tudi meso in perutnino. Originalna je Castrova utemeljitev: Orkan Flora je napravil v provinci Oriente kakih $200 milijonov škode na namakalnih napravah. To je treba popraviti, denar za to akcijo naj da izvoz sladkorja, seveda na škodo do-močih potrošnikov. RUSKI TANKI IN LETALA SO NA POTI ALŽIRIJO Maroška vlada trdi, da so začeli Sovjeti pošiljati s Kube moderne tanke in letala v Alžirijo. Prva ladja s tem materialom je prispela v Oran v Alžiriji pretekli petek, nove so na poti. Boji na meji se nadaljujejo, čeprav je za jutri določen sestanek Ben Belle in kralja Hasana. ALŽIR, Al. — Boji med alžirskimi in maroškimi četami v Sahari se nadaljujejo. Včeraj so Marokanci, kot trdi njihovo poročilo, uničili in zajeli ostanke treh alžirskih bataljonov na področju zelenice Hassi Beida, kjer je pred več kot dvemi tedni prišlo do prvih spopadov. V bojih zadnjih dni je padlo okoli 6C alžirskih vojakov, okoli ICO so jih pa Marokanci zajeli. Marokanci trdijo, da obvladujejo celotno sporno ozemlje. Med tem so začeli prihajati v Alžirijo s Kube sovjetski tanki in letala. Prva pošiljka je prišla pretekli petek, na potu pa so nove. Trdijo, da bodo Rusi poslali Alžiriji skupno okoli sto modernih tankov in “več ducatov” novejših lovskih letal. Dogovor o teh dobavah naj bi bil sklenjen še pred začetkom bojev med Alžirijo in Marokom. Zahodni diplomati v glavnem ki so v zvezi s sedanjimi sovraž-mestu Alžirije trdijo tudi, da so med Marokom in Alžiri- na poti v Alžirijo 'tudi egiptske j °, skrbno zasledujejo. Ameriški čete, ki jih je Naser umaknil iz poslanik je vladi v Alžiriu spo-Jemena. Te naj bi pomagale Al- ™čil zaskrljenost vlade Združe-žiriji v boju z bolj izkušenimi ,nih držav> da se utegnejo mejni m boljše opremljenimi inaroški-j boji^ razširiti jn^ zrasti v resno mi vojaškimi oddelki. Marokanci trdijo, da so zaplenili večje količine lahkega pehotnega orožja, 'nekaj strojnic in metalcev min, kar je vse bilo izdelano v Sovjetiji, satelitskih državah ali na Kitajskem. Večji del tega orožja je še iz časa bojev proti Francozom. O dobavi novega sovjetskega orožja se je domenil z Rusi poveljnik redne alžirske vbjške pbJkdvnik Bdu-medienne, ko je bil nedavno na obisku v Moskvi. V bojih zadnjih dni, ki so bili precej hudi, so brez dvoma izgubili tudi Marokanci večje število borcev, čeprav o tem nič ne povedo. Letala so pripeljala po vesteh zahodnih opazovalcev v i Iz Clevelanda I in okolice I mednarodno krizo. nih poštarjev na položaje nad'j vojaško oporišče v Marakešu Zornikov razveljavil, ker ni bila' večje število ranjencev, “pravilno izvedena”, ter tri mesta proglasil za prazna. Pravila j Konferenca še negotova o “Civil Service” določajo točno,' Konferenca predsednika Al-kdaj in po kakem redu javni žirije Ben Bella z maroškim kra-juradniki napredujejo. Imeno- Ijem Hasanom je bila napoveda-vanje treh črnih poštarjev mi-' na že sredi preteklega tedna, mo kakih 50 belih, ki so bili na vendar je še negotovo, če bo do listi za napredovanje pred nji- nje res prišlo. V glavnem mestu mi, je bilo v nasprotju s temi republike Mali v Bamaku naj določili. j bi se jutri sestali Ben Bella, Črni nadzorniki so bili začas- kralj Hasan, predsednik repub-no premeščeni na začasna nad- bke Mali Mobido Keita in abe- sinski cesar Hajle Selasije. Do sestanka bo prišlo le, če bo doseženo v bojih premirje, kar pa opravljali svojo službo in bodo 52 še ni zgodilo, sedaj postavljeni na vrh lisfe za V Washingtonu razvoj bojev, | zorna mesta z enako plačo za 35 dni. Zastopnik poštnega oddelka je izjavil, da so dobro napredovanje. pa tudi vseh ostalih dogodkov, Zadnje vesti JOHANNESBURG, J. Af. — Danes je prišlo do velike nesreče v zlatem rudniku, pri čemer je zajetih v rovu okoli 75 ru darjev. Podrobnosti nesreče še niso znane. BKOISTEDT. Nem. — V četrtek je vdrla voda v rudnik, kjer je delalo večje število rudarjev. V teku treh ur se jih jc rešilo iz rudnika 79, naslednj dan pa še 7. Včeraj so odkrili še tri žive in jih sedaj skušajo rešiti z vrtanjem posebnega rova. Izgleda, da je 39 rudarjev pri nesreči našlo smrt. BELLAIRE, O. — Vrsta eksplozij je v soboto skoro čisto uničila tovarno Ohio Eire-Work Co. v Belmont okraju, eno največjih v vsej deželi. Škodo so ocenili na okoli $300,000. CLEVELAND, O. — Po 27 dneh brez dežja se je včeraj nebo nad mestom pooblačilo in začelo rositi droben dežek. Vsega skupaj je bilo komaj 0.19 palca. MOSKVA, ZSSR. — Predsednik vlade Nikita Hruščev je dejal časnikarjem, da Rusi trenutno ne mislijo na polet na Luno, bedo rajse uporabili skušnje ki jih bo v tem pogledu napravila Amerika. Se en par drobtin o Titovem bivanju v New Yorku da je to v polnem načeli italijanskih so- devi V državi New Mexico je t narodnih parkov. V.^ejvn° oblačno in hladnejše ‘JVls.ia temperatura 60. NEW YORK, N. Y. — Tito je dejansko opravil svoj posel z govorom v Združenih narodih. Takoj po govoru bi bil lahko že šel domov, pa se je še zadržal nekaj nad dva dni. Naše državno tajništvo je imelo dosti sitnosti, da mu je preganjalo dolgčas. Organiziralo mu je na hitro roko izlet v njujorško okolico. To priliko je porabila njujor-ška policija, da se je maščevala nad Titovo pritožbo, da ga premalo varuje. Objavila je sestav policijskega spremstva na Titovih izletih: najpreje dirka po cesti pred Titom in njegovim spremstvom 8 policijskih moto-cikljev, potem sledi kar 16 do 20 limuzin. Na treh med njimi se vozi njujorška mestna policija, na novih treh pa posebna policija državnega tajništva, za njo pride “nekaj” limuzin s Titovo osebno policijo. Začetkom ni bilo toliko ameriške policije okoli Tita. Šele po Titovi pritožbi, da jo je premalo, je policijsko ravnateljstvo povečalo število varnostnih organov. Povrhu je prometna policija zaprla vse prehode na vseh cestah', kjer se je vozil jugoslovanski diktator. Vse to je najbrže dalo jugoslovanskemu zunanjemu ministru Popoviču povod, da je na svoji tiskovni konferenci, ki se jo je udeležilo okoli 70 časnikarjev, rekel, da se Titova kritika ni nanašala na število policajev in detektivov, ampak “na posledice varnostnih met’”. Med posledicami ni bilo namreč tiste, ki jo je Tito najbolj želel: da bi naša policija preganjala in pozaprla tiste, ki so proti Titu demonstrirali in piketirali. Da Titu ne bi bilo zvečer dolg- čas, ga je povabil na večerjo kar v hotelu Waldorf-Astoria naš glavni delegat pri ZN Stevenson. Drugi dan je Tito sprejel nekaj ameriških oficirjev, ki so bili med vojno pri njegovih partizanih. Najbrže drugih obiskovalcev ni bilo na spregled, dasiravno jih je Tanjug že pred tednom napovedoval. Tudi ti sprejemi so se vršili kar v hotelu, kjer je Tito stanoval. Zvečer pred odhodom je Kennedy poklical Tita po telefonu in se poslovil od njega. Nasprotniki so Titu nagajali prav do zadnjega trenutka, kal je napotilo policijo, da je še tik pred odhodom parnika “Rotterdam” ponovno preiskala vse, celo šopek rož, ki ga je Tito dobil za slovo. Našla ni ničesar. Ko je Tito prišel na ladjo, ga je tam “čakalo 28 kabin, ki so stale $17,000”, tako trdijo časopisi. — Kabine so bile pod policijskim nadzorstvom že 48 ur pred odhodom parnika. Odhod parniki se je ravno radi varnostnih ukrepov zakasnil za 4 ure. Vse to so mirno prenašali tisti, ki sr. do zadnjega trenutka piketirali ladjo in jugoslovanskega diktatorja. Vkljub vsemu temu se je Tito pohvalil tik pred odhodom, da se je v Ameriki imenitno imel. Njujorčani se pa niso ravno preveč imenitno počutili. O tem pričajo pisma, ki jih pišejo časopisom, kjer se pritožujejo, kako so jim bili v nadlego Titove vožnje po mestu. Morda so mu ravno te vožnje zapravile največ Keyserling kritizira davčno znižanje WASHINGTON, D.C. — Senatni finančni odbor zaslišuje sedaj interesente in strokovnja- Matica bo nastopila— V nedeljo, 24. novembra, bo Glasbena Matica podala v SND na St. Clair Ave. “Operne bisere”. Začetek ob 3.30 popoldne. Vsi sedeži so rezervirani. Vstopnice so naprodaj v Jo-Anns slaščičarni. Gramofonska plošča Okteta— Slovenski oktet, ki gostuje v Združenih državah, je dal posneti zbirko slovenskih narodnih pesmi v New Yorku in v Clevelandu na plošče, ki bodo baje kmalu v prodaji. Seja— Klub Ljubljana ima jutri, v torek, ob 7.30 zvečer sejo v SDD na Recher Ave. Slehernika bodo predstavili— Slovenski oder je sklenil pri-pi*aviti za 15. december ob 7.30 zvečer predstavo misterija SLEHERNIK v avditoriju pri Sv. Vidu. Župan R. Locher se zavzel za izvolitev E. Turka— V soboto zvečer je bil v Baragovem domu na St. Clair Ave. politični shod, ki se ga je udeležil tudi mestni župan R. S. Locher s svojo soprogo. Shodu je predsedoval Edi Kovačič, predsednik Demokratskega kluba 23, varde, goste pa je pozdravil predsednik Baragovega doma John Gornik. Glavni govornik dr. H. Lobe je navajal sposobnosti in uspehe sedanjega zastopnika 23. varde v mestnem svetu Edmunda Turka in pozval volivce, ki se jih je zbralo blizu 150, naj gredo prihodnji torek, 5. novembra, prav zagotovo volit in naj glasujejo za svojega ožjega rojaka, sposobnega in izkušenega Edmunda Turka. Mestni župan R. S. Locher je v kratkem govoru obrazložil položaj v mestni upravi, pohvalil E. Turka kot sposobnega, vestnega in neodvisnega ljudskega zastopnika in ga toplo priporočil vsem v ponovno izvolitev. Edmunda Turka podpirata oba glavna mestna dnevnika ’’Plain Dealer” in “Cleveland Press”, vojni veterani, delavske unije in razne druge organizacije. To je za slovenske volivce še poseben razlog, da sami glasujejo zanj in pridobe zanj tudi svoje sosede, prijatelje in znance. Odločata naj sposobnost in skušnja! Dobrodošla!— Na obisk iz Avstrije je prispela k svojemu bratu Franku Jesenku na 13509 Casper Road, Cleveland 10, O., gdč. Hanne-lore Jesenko. Dobrodošla! — Vse potrebno za potovanje je uredila pot. pis. M. Antloga. K molitvi— Članstvo Društva sv. Katari- ne št. 29 ZSZ je vabljeno nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Johna Persin. ke o vrednosti davčnega znižanja. Senator Byrd skrbi, da delo ne gre od rok. Tekom zasliševanja pa prihajajo zelo zanimive izjave na dan. j Tako je gospodarski svetova-molitvi lec bivšega predsednika Truma-1 N°coJ ob 7.30 bo skupna mo-na izjavil, da je način zniževa-j btev za članstvo društva Najsv. nja davkov, kot je predviden v! Imena fare sv. Vida v Zakraj-zakonu, čisto napačen. Davko- škovem pogrebnem zavodu plačevalcev, ki imajo več kot $10,000 letnega dohodka, je komaj 12.5%, zato pa jim je zakonski načrt dal 45% od $8.9 bilijonov, kar je predvidenih za znižanje osebne dohodnine. Če- pok. John Persin. Članstvo Društva iKrist. Kralja št. 226 KSKJ je vabljeno nocoj ob 7.30 v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Johna Pershin, jutri ob devetih dop. simpatij pri tistih Amerikancih, revnejši bolj potrebni pomoči? ki se za politiko ne menijo, pač Keyserling misli, da je treba mu varovati le interese sred-! pa k pogrebni sv. maši v cerkev njih in bogatih slojev, ali niso sv. Vida. pa za avtomobilski promet ob času velikega navala. lestvico za znižanje osebne dohodnine temeljito predelati. — Bojne ladje naše mornarice nosijo imena Unije. vojne držav /IMERIŠKA DOMOVIIVA » VI I l,f I p r%, eiTF 8t Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 8, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fca Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: t nited States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ^3<*,83 No. 207 Mon., Oct. 28, T{)63 Čemu pritiskati na mezde poljskih delavcev? Federalno tajništvo je po zaslišanju in v sporazumu s podjetji določilo minimalno mezdo za poljske delavce v vseh vzhodnih državah z izjemo Floride. Pristanek podjetij res ni pomenil nobene žrtve zanje, kajti minimalna mezda znaša le 95 centov na uro, torej celih 25 centov pod normo, ki velja za vso deželo. Federalno tajništvo je letos določilo tudi za Florido dosedanjo minimalno mezdo 95 centov. Podjetja so pritisnila na senatorje iz Floride, ti so pritisnili na Kennedyja in federalno tajništvo je preklicalo svoj prvotni odlok in znižalo minimalno mezdo za Florido na 65-70 centov! Storilo je očitno na posredovanje Bele hiše. Tega sklepa ne moremo označiti drugače kot pravo sramoto. Sklep je v očitnem nasprotju s tem, kar je predsednik Kennedy 1. 1961 izjavil ob priliki podpisa zakona o vselje-vanju mehiških delavcev za sezonsko delo na farmah. Takrat se je zelo kritično izrazil o zaposlitvi tujih delavcev, ki samo pritiskajo na že itak nizke mezde naših domačih sezonskih delavcev. Od takrat do danes se gospodarski položaj naših poljskih delavcev ni prav nič zboljšal. Povrhu imamo v deželi še zmeraj okoli 4,000,000 brezposelnih, ki so v veliko breme naši socijalni politiki. Odlok bo seveda imel svoje slabe posledice tudi na mezde v drugih državah. Povsod se bodo dvignili zastopniki farmarjev in zahtevali enake ugodnosti zase odnosno enake žrtve za sezonske delavce. Čudimo se federalnemu tajniku Wirzu, da je pristal na spremembe odloka. Saj je ravno njegovo tajništvo poklicano, da varuje delavske interese. Če kdaj, jih mora varovati ravno pri poljskih delavcih. Novi odlok bo gotovo sprožil burjo med vsemi socijalno zavednimi Amerikanci-Kako tudi ne? Kdo pa more trditi, da naj poljski delavec preživi sebe in družino z $20,00 na teden? Mislimo, da je treba takoj preklicati ta odlok, ki pomeni črno pego in sramoto za ameriško socijalno politiko. Dejansko namreč uvaja novo minimalno mezdo, ki je komaj dobrih 50% od normalne. Zato nazaj k prejšnji izjemni minimalni mezdi v znesku 95 centov na uro! Pri najboljši volji in objektivnosti pa ne moremo razumeti sedanje predsednikove notranje politike. Z nerodnostjo, ki jo kaže njegova administracija na vsakem koraku v boju za civilne pravice, je odbil od sebe visok odstotek nevtralnih volivcev. Titov obisk je odbil od njega vse volivce, ki ne odobravajo obiska jugoslovanskega diktatorja. Sedaj bo razburil še delavske vrste, posebno unijsko delavstvo. Kdo naj ga potem prihodnje leto še voli? Morda brezarji in Goldwaterjevi farmarji?. Pravoslavne cerkve o odnosih do katoliške cerkve Po poročilu Glasa Kanadskih Srba od 3. oktobra so se delegatje 10 pravoslavnih cerkva razgovarjali na svojem sestanku v Rodosu koncem septembra ne samo o tem, ali naj pošljejo svoje opazovalce na vatikanski koncil, ampak tudi o novi smeri v politiki do katoliške cerkve. Sestanka se ni udeležila samo grška pravoslavna cerkev, ker uradno ne vidi nobene vrednosti v razgovorih s katoličani. Glede opazovalcev so na sestanku sklenili, da naj vsaka cerkev zase odloči, kaj misli ukreniti. To je bil kompromis, da ne bi bilo preveč prizadeto stališče grške pravoslavne cerkve. Večina navzočih delegatov je pa bila za opazovalce. Nekatere cerkve so jih odredile že pred sestankom na Rodosu. Na sestanku so zastopniki pravoslavnih cerkva napravili še drug sklep, ki je veliko važnejši od onega o opazovalcih na vatikanskem koncilu. Soglasno so sklenili, da bodo začeli “dialog” z rimsko-katoliško cerkvijo, da bi se doseglo “pomirjenje in zbližanje”. Postopek naj bi bil sledeč: Carigrajski patrijarh je dobil pooblastilo, da sestavi o tem predmetu pismo na naslov papeža Pavla VI. Pismo naj bi dalo povod za sestajanje dveh delegacij ali misij, ki naj bi pripravile tlo za zbližanje obeh cerkva. Metropolit Meliton, ki je v imenu carigrajskega patri-jarha otvoril in vodil sestanek, je izjavil, da “je dejstvo, da je pravoslavna cerkev ponudila roko rimsko-katoliški cerkvi, največji duhovni akt tega stoletja”. Mislimo in upamo, da je to res, saj bo to prvi uradni stik med obema cerkvama. Da ne bo obtičal v pripravah, za to jamčita osebnosti sedanjeua papeža Pavla VI. kot tudi carigrajskega patrijarha Atanagore, ki sta oba vneta pristaša pomirjenja in zbližanja. Kar je na pravoslavne vladike napravilo posebno globok vtis, je stavek iz papeževega govora ob začetku sedanjega koncilskega zasedanja: “Ako ... zaslužimo v kate-icmkoli pogledu grajo za razkol (med katoličani in pravoslavnimi), spokorno prosimo Gospoda, naj nam to odpusti;, ravno tako prosimo za odpuščanje brate, ki imajo vtis, da smo jih razžalili.” Ako bodo tudi voditelji pravoslavnih cerkva gledali na to vprašanje v istem duhu kot papež Pavel VI., potem smemo zares upati, da se je začela nova doba v odnosih med obema cerkvama in da se je začel tajati led, ki jih je ločil dolga stoletja. Torej največji dogodek tega stoletja, naj ga gledamo od katerekoli strani. ■W;. A* Vi g , L .*j Mtiwmln* ~ edin« in slavna slo. VENSKA MISIJONSKA POKRAJINA V I*. STO. LETJU. V TEM DELU DEŽELE SO DELOVALI §§|§ TUDI MISIJONARJI PIRC, ^ MRAK IN LAVTIŽAR. S potopisom na Baragov grob in po Baragovi deželi prihajamo h koncu. Za romanje po opisani poti se je prijavilo do sedaj nad 120 priglašencev in jih bo verjetno ta teden še toliko, da bo zadosti za tri buse. Za organiziranje še dodatnega enega busa se še nismo odločili, ker je težko dobiti prenočišče za toliko ljudi na enem kraju. Končno odločitev bomo objavili pozneje. Glede tega romanja je dosedaj urejeno sledeče: vršilo se bo od 5. do 10. julija 1964. Odhod v nedeljo (5. julija) od Marije Vnebovzete ob 9.30 dopoldne (za one iz New-burgha pol ure preje, za one od Sv. Vida pol ure kasneje). Meseca aprila ali maja bo sestanek romarjev, da se odločijo mesta v busih in sobe za prenočišča. Želje posameznikov se bodo po možnosti upoštevale. Vrnemo se v petek zvečer okoli polnoči. Cena za bus in petkratno prenočišče bo nekako $60. Smer romanja bo ravno obratna od smeri na gornjem zemljevidu. Pojdemo po državi Michigan gor in bo prvo prenočišče v Indian River. Gotovo bomo nazaj grede prenočevali na Sv. Gori (Holy Hill) v klošterskih “hotelih”. Kdaj bo treba plačati zgoraj omenjeno vsoto, bomo objavili po novem letu. Zemljevid prve Baragove dežele in misijonarjev Pirc, Mrak in Lavtižar. Harbor Springs je Krivo drevo, Good Hart je Srednja vas in Cross Village je Križna vas. Indian River je romarski kraj z velikanskim križem (največjim na svetu), ki ga objavimo prihodnjič. Tu bomo romarji 1964 prvič prenočili. Srednjo vas (sedanji Good Hart) so nekdaj imenovali tako, ker je sredi med Križno vasjo in Krivim drevesom (sedanjim Harbor Springs). Vsi ti trije kraji so ob jezeru (Michigan). Misijonska postaja je bila najprej v Krivem drevesu. Že pred Baragom. Zadnji misijonar pred Baragom je bil francoski frančiškan Dežan. Cerkveno je spadal kraj pod cincinatske-ga škofa. Dežan je bi! vnet misijonar in je imel lepe uspehe med lovci in ribiči indijanskega naselja. Pa je imel preveliko domotožje ali pa je bil bolan in je prosil škofa, naj pošlje kakega drugega misijonarja, ker on odide domov. Škof je vedel, da ta misijon obeta lep razvoj in bi rad poslal sposobnega človeka na Dežanovo mesto. In v tej o-kolnosti stopi naš Baraga na misijonski oder. Baraga je malo preje prišel v Cincinnati. In škof je določil na izpraznjeno mesto v Krivem drevesu mladega Barago. Škof sam ga je spremil v Krivo drevo, da ga “ustoliči” med osirotelimi Indijanci. Baraga je bil vesel imenovanja, toda na dnu duše si je želel iti v misijone v kraj, kjer so sami pogani, da bi jim on prvi prinesel evangelij Jezusa Kristusa. i Potovala sta skozi Detroit in potem po Huronskem jezeru v Mackinac in od tam s čolnom ob obali mimo Križne in Srednje vasi (za kateri pa Baraga takrat še ni vedel). Katoliški Indijanci so z navdušenjem pozdravili svojega škofa in novega misijonarja, črno suknjo Barago. Tu je Baraga doživel svojo prvo in neizmerno srečo misijonskega poklica, v trudu in znoju in v nepopisni revščini. Tu je zagorelo njegovo blago srce naravnost nedoumljive ljubezni do preprostega, revnega in preganjanega naroda Indijancev. Naučil se je njihovega jezika, jim pisal verske knjige, slovnice in slovarje, jih poučeval, krstil, jim bil svetovalec, zagovornik, z njimi se žalostil, z njimi tudi pel. Neki večer so sedeli okoli ognja in je z Indijanci tako prepeval, da je postal čisto hripav. Po dobrih dveh letih, ko je takorekoč dovršil pokristjanjevanje v Krivem drevesu, je Baraga šel k Veliki reki (sedanji Grand Rapids), ker je slišal, da mnogo poganskih Ottawanov tam ribari in živi. V Krivo drevo in Križno ter Srednjo vas je pozneje še velikokrat prišel, zlasti ko je postal škof novoustanovljene škofije. Saj so tu delovali za njim njegovi misijonarji in dobri prijatelji Pirc, Mrak in Lavtižar. Iz Srednje vasi do Krivega drevesa, oziroma Harbor Springs ni daleč. Morda kakih sedem milj. Tu pa tam že opaziš, kako si bogataši postavljajo lepe domove v gozdovih ob tej cesti. Ko smo prišli do njiv, sem povedal sopotnikom, da je misijonar Pirc naročal semena iz Ljubljane, da bi dvignil poljedelstvo. Sploh je navajal Indijance Baraga na kmetovanje, da bi jih odvračal od večnega lova in ribarjenja. Pa nista imela veliko uspeha. Obrti so se še nekaj prijeli, poljedelstva pa ne. Harbor Springs je danes tipično turistovsko mestece. Še vedno (28. avgusta) je bilo mnogo turistov v ličnem naselju s trgovinami, “drugštori”, restavracijami in oštarijami. Tudi mi smo se okrepčali v restavraciji sredi mesta. Skozi okno smo videli 2-3 kočije s konjsko vprego, prav starinsko. Župnik nam je kasneje raztolmačil, da je del mesta, ki ima svojega župa- na, nekaka rezervacija bogatašev. V tistem delu mesta ne smejo voziti avtomobili; samo kočije in kolesa. Kočije, ki smo jih mi videli, vozijo za nekaj grošev radovedne turiste mimo vil bogatašev. V parku je lepa (vendar le lesena) cerkev in zelo velika zidana šola, katoliška. Nikjer nobenih znakov “krivega” drevesa. Saj krivega drevesa že v Baragovem času ni bilo in Indijanci so mu samo povedali, da so se “pred časom” pod krivim drevesom zbirali k sestankom in od tod takratno uradno ime kraja “Krivo drevo”. Fantički so rajši ostali v živahnem parku, ko sem šel jaz v župnišče iskat duhovnika. V stavbi vse prazno. Na koncu dolgega hodnika sem klical “dober dan”. In se oglasi in prikaže frančiškanski duhovnik srednjih let. Povedal sem, da sem s petimi malimi romarji na potu na kraje, kjer je misijonar in škof Baraga deloval. “Baraga je iz iste škofije v Evropi kakor jaz, zato sem toliko bolj intere-siršn na'krajih, kjer je on deloval.” Fathrovo ime je Walfried Boesche, OFM. — “Veste, Father, da sem odkrit, jaz sem kritičen do takih zgodb. Prevečkrat so vse take zgodbe, kako je tu deloval ta, tam se je mudil oni, na tem kraju se je dogodilo to in ono, prevečkrat so take zgodbe samo legende. Veste, jaz sem kritičen, morda včasih preveč kritičen,” je hitel pripovedovati Father, ki je prav tiste dni prišel na faro in prevzel službo župnika. Nič čudne-, ga ni, da ne pozna Barage. Za Baragovega prednika Dežana je vedel, ker so leta 1929 obhajali stoletnico, ko je misijonar Dežan prvič maševal v Krivem drevesu v novi leseni cerkvici, pokriti z drevesnim lubjem. Vedel je tudi za Pirca, ker je v letnem poročilu našel njegovo Trne. Toda hotel ga je napraviti Francoza. Pirc je bil namreč eden tistih kulturnih slovenskih izobražencev, ki bi se mu želodec obračal, če bi faki Angleži, ki ne znajo ne brati in ne govoriti drugega kot angleško, izgovarjali njegovo ime kot kakšen “Perk”, zato se je zanje podpisoval “Pierce” in so ga tako tudi oni pravilno klicali Pirc. V Križni vasi j e indijanski šotor iz lubja, ki je bil posebno privlačen za moje male Indijance. Father je nekaj-krati povda-ril, da je on zelo kritičen v takih rečeh. “Morda sem celo malo preveč kritičen,” je rekel. Ko bo on preštudiral svojo župnijo, bo verjetno kakor župnik Monroe v Sault St. Marie, ponosen, da je naslednik velikega Baraga. Pri delu za Baragovo svetništvo se ne bojimo kritičnih ljudi; nasprotno. Tako bo verjetno tudi Father Boesche postal eden najmočnejših sodelavcev. Posebno zanimivo je, kar mi je povedal g. župnik o katoliški indijanski šoli, ki jo imajo v fari. Okoli 125 Indijančkov iz Gornjega in severnega dela Spodnjega Michigana. Otroci tam stanujejo. “Kdo pa plača zanje?” sem vprašal. “Kdo? Župnik! župnik plačuje 15 se-ster-učiteljic in sestra prinese župniku račun za hrano za te otroke.” Gotovo bo sčasoma zvedel, da je ta šola Baragova ustanova. “Ravno zdaj prihajajo s počitnic. Milo in voda ni zadosti, da bi jih sestre očistile. Rabiti morajo krtačo, da postrgajo z njih umazanijo. Pa so jih na počitnice poslale vse lepo snažne in oblečene in celo leto so se vzgajali v čistoči. Toda nič ne pomaga. Ko pridejo domov, spet zdivjajo, spet so samo nekdanji umazani Indijanci. Jaz jih sploh ne bi pustil na počitnice. Morda bi kaj zaleglo, če bi bili več let nepretrgoma v kulturnem ozračju.” H koncu me je kritični gospod prijazno spremljal v park k otrokom in bil tam zelo domač z njimi in tudi fotografirali smo se. (Konec prihodnjič) Father J. Godina ------o------ Glas iz Eik ftivsrja Elk River, Minn. — Čas je, da se zopet oglasim z nekaj stavki, da boste vedeli, da smo še živi. Živimo kot ponavadi. Jesen je prišla, pa imamo kar lepo vreme. Čas teče hitro, vsak dan je prekratek, dela vedno dovolj, čeprav imam čez dan le še dva doma. Vsi, ki so v šoli, kar dobro izdelujejo. Smo veseli, da lahko vsi obiskujejo katoliško šolo. Bog daj, da bodo mogli to tudi kasneje, ko bodo osnovno šolo končali. Ameriško Domovino prav z veseljem prebiramo, je zanimiv dnevnik. Zdi se mi, da bi lahko imela več vesti iz raznih slovenskih naselbin in življenju v njih. Naši ljudje so raztreseni vsepovsod po svetu. Če bi se jih le en del redno oglašal, bi bil list lahko poln poročil o življenju slovenskih ljudi po svetu. Novi se prav malo oglašajo. Res je težko s časom in vsakdo nima veselja za pisanje, vendar bi se lahko večkrat oglasili. Starejši so v tem pogledu boljši. Prav zanimive stvari pišejo. Vsa čast jim! Le kdo bo pisal, ko bodo ti omagali? List bo imel manj slovenskih novic in se nam bo po vsebini odtujil. Mi živimo daleč od Clevelanda in svetovne novice niso več novice, ko pride list čez dva dni do nas. So pa vse novice o Slovencih v Ameriki in Kanadi za nas nove, pa naj bodo že od koderkoli. Zganimo se, poskusimo se o-glašati v našem listu, povejmo, kaj se pri nas zanimivega zgodi. Pomislimo, kaj bi nas zanimalo, kaj bi mi radi vedeli o življenju v drugih slovenskih naseljih in o slovenskih ljudeh, pa bodo ljudje naša poročila brali z zanimanjem. Vsa leta, kar smo v tej deželi, pišejo naši ljudje v naše liste o tem, kar se je godilo doma med vojno in v revoluciji. Vse to je napisano v sloveščini za slovenske ljudi. Prav tako, še vedno jih je nekaj, ki teh stvari ne poznajo ali pa vsaj ne dovolj. Bolj važno bi bilo vsekakor napisati vse to v angleščini, da bi svet spoznal, kaj je Slovenija v tistih letih vse pretrpela in kdo so ljudje, ki danes v njej vladajo. Ko je izšla knjiga “This is Slovenia”, sem poskrbela, da je prišla v našo javno in šolsko knjižnico. Obe sta jo bili veseli. Tudi naši otroci se bodo s Slovenijo lažje in hitrejše seznanili iz angleško pisanih knjig kot iz slovenskih, ker hodijo v angleške šole in jim je ta jezik lažje razumljiv od slovenske materinščine. Ko je bil pred časom članek o preč. g. A. Farkašu v Catholic Digestu, ga je naš fant prebral že na potu domov. Ko je prišel domov, se ga je takoj lotil drugi. Jaz sem vse to že vedela, vendar otrokom tega nisem povedala, ker nisem nikdar do tega prišla. Sedaj sem jim pojasnila še malo bolj natančno in povedala, da smo bili mi z nekaterimi teh družin skupaj v taborišču. Časopis je romal v šolo in odgovoril na marsikate- ro vprašanje učiteljici in učencem. Gni, ki so vešči obeh jezikov, naj bi se lotili dela, da predstavijo Slovenijo in slovensko preteklost novi domovini. Od tega bomo imeli korist mi, pa tudi naša domovina. Mene prosijo že eno leto, da bi popisala življenje v času revolucije in v taborišču za naš škofijski list. Poskusila bom, če se bo dalo. Bilo bi potrebno, toda meni manjka potrpežljivosti v prevajanju. Pozdrave vsem znancem, pa tudi drugim slovenskim rojakom! Družina Kraljič Spremenjena ustava za mesto Euclid EUCLID, O. — Leta 1951 je dobilo mesto Euclid svojo ustavo — charter. Po njej je mestna uprava poslovala zadnjih 12 let. Pred nekaj leti so skušali nekateri ustavo mesta spremeniti iz političnih razlogov, pa niso uspeli. Večina prebivalstva se je izrekla proti temu. Že v prvi poslovni dobi je bilo določeno, da se ustava spremeni in dopolni, nato pa da volivcem ponovno v odobritev. Mestna uprava je v smislu tega sklepa imenovala poseben odbor, ki je mestno ustavo začel podrobno proučevati in je predložil nato spremembe, ki so se mu zdele potrebne. Te bodo V torek, 5. novembra, predložene volivcem v potrditev. V omenjenem odboru so bili zastopani pripadniki najrazličnejših skupin in organizacij, delal je vztrajno šest mesecev in zaslišal v tem času vsakega, ki je želel k ustavi staviti kako pripombo. Odbor je imel skupno 25 sej, na katere pa je poleg članov prišlo sorazmerno zelo malo volivcev. Zanimanje za spremembo ustave je bilo sorazmerno majhno. Odbor je zato sklepal, da je velika večina zadovoljna in se strinja s sedanjim načinom mestnega vodstva. Tako ni prišlo do nobenih večjih sprememb. Stavljene so bile le spremembe, ki spravljajo mestno ustavo v sklad z državnimi zakoni in predpisi. Pri tem so veliko pomagali mestni odvetniki John Ray Jr., Robert Steel in naš rojak Robert J-Debevec. Dopolnila in predložene spremembe so bile že pred časom poslane vsem volivnim upravičencem mesta Euclida, da jih lahko proučijo in o njih preudarno odločijo. Med dopolnili je tudi 1.5 tisočinke doklade na davke za stroškovni sklad, iz katerega plačujejo policijo, mestne uslužbence, pa tudi popravila cest in drugo. Industrija in trgovina plačata 65%, ostanek pa privatniki. Če hočemo imeti mesto v redu in vse, kot je treba, moramo pač glasovati za dopolnilo. Meseca junija smo na seji S 1 o v e n s k ega demokratskega kluba v Euclidu razpravljali o dodatkih in spremembi ustave. Sklenjeno je bilo, da bodo našim rojakom priporočili, naj zanje glasujejo, ko jim bodo predložene letos 5. novembra v po' trditev. Če bo predlog propadel, bomo imeli nove stroške vsi, na to mislimo in glasujmo zanj! Joško Penko, član odbora za dopolnilo ustave, in preds. Slov. dem. kluba -------o-------- Tudi najboljši ne nadaljujejo vedno študija Od ene četrtine najboljših u-čencev višje šole jih polovica ne gre nadaljevat študij na visoke šole. Umetna guma AKRON, O. — Okoli 70 odstotkov vse gume v Združenih državah je sintetično izdelane iz surovega olja ali iz naravnega plina. r S. FINŽGAR: STRICI • ********* *■ ** V-.*.**#,*-*.*-! ŠESTO POGLAVJE. . Odmero neugnanih svatov |e do jutra ostalo na Podlogu. Je Gašper prišel mednje, So si že pripravili terjatev za ki ga po šegi mora ženin ‘lti “na rožance”. Izmislili so zanko za Gašperja. Nekdo Se je namaškaral za inženirja, ^ ^rib za hišo so imeli nape-•Jano vrv, ob voglu hiše, kjer ^ bila Gašperjeva spalnica, So Pa stali s krampi. Kaj ugibate?” jih je vesel vPfašal Gašper. Kot za vzpenjačo merimo. 1 >maš mlado in lepo ženo, 1 bo dobro kuhala in mnogo Za cvrčo je treba drv. 0l’ej ji bomo postregli in nabavili iz gozda vzpenjačo, a bodo drva kar sama letela ^red hišo. Ker nam je pa na poti tale vogel hiše, ga bodo Podrli, da dobimo pot.” Oho!” se je začel upirati bašper. 'Kič oho! Mera tako kaže.” Kako kaže mera?” v Osem Štefanov vina na ro-Zance!” . Kurka se je razpletla, mož-?e 80 grozili voglu s krampi, 'nženir dokler je trdno gonil svojo, se seveda ni Gašper °dal in za odkup vogla svo- so 8Palnice odmeril vina, ki . £a moški odnesli k sosedu 111 tam Vali V p; » “štefa, kje pa boš ti sedela?” je držala Lucija lično žličko v rokah in gledala, kam bi jo položila. “Pri tebi!” je veselo rekla deklica, zlezla izza mize na klop in za očetovim hrbtom priplezala k Luciji. “Tako? Ali nisi več moja?” jo je oče podražil. “še,” je štefa zatrjevala. “Pa je Lucija tudi moja, jeli?” štefa je pogledala z otroškimi očmi svakinjo in čakala odgovora. Lucija se je sklonila do nje in jo pobožala. Medtem je Gašper trkal na vrata izbe. Nihče se ni odzval. Odprl je. Vse prazno. Pod mizo je ležal Mihorjev šopek, okno je bilo na stežaj odprto, po sobi je bilo vse v neredu. Gašperju je zaprlo sapo. Samo za trenutek se ni zavedel, kaj se je zgodilo. Toda to je bilo kakor hipen mrak čez oči, potem pa se mu je vse posvetilo. Vzdihnil je: “Torej to sta mi napravila!” Jezen se je obrnil in na pragu še enkrat pogledal po praznih kljukah, kjer je navadno visela obleka bratov. Takrat je zopet opazil Mihorjev zmečkan šopek pod mizo. Vrnil se je, ga pobral in skril pred Lucijo v stensko omarico. Počasi je stopal z vrha v vežo in odprl duri v hišo. Lucija je vprav molila za pred jedjo. Gašper je momljal za njo in ni vedel, kaj izrekuje. Lucija se je ozrla in videla, kako je bled. Prebledela je še ona od temne slutnje. “Ušla sta!” je hripavo razodel Gašper. Maruši je obstala žlica sredi pota in izlila juho. štefa je z odprtimi usti gledala brata, Luciji so zaplavale oči v pridržanih solzah. Samo oče se ni genih Mirno je nesel grižljaj k ustom. Niti čelo se mu ni pomračilo. “Oče, ušla sta od hiše,” je ponovil Gašper z glasom, ki je bila v njem že groza in jeza. “To bi bil lehko že zjutraj vedel,” je odvrnil oče malomarno in jedel. Vseeno pa mu je ušel pogled kradoma na Lucijo, ki so ji brez joka začele kapati solze. Tedaj se je šimen zgenil. Stegnil je roko po Luciji in si jo pritisnil na prsi s tako ljubeznivostjo, da se je Maruši zdelo kar greh. “Ne, Lucija! Ne, ne! Niti ene solze več. Nista je vredna.” “Oh, oče, zaradi mene sta šla.” Sedaj je Lucija zajokala na glas. Glava ji je omahnila na očetovo ramo. Stari jo je rahlo dvignil in se odmeknil od nje. Ves presunjen je bil. Toda naglo se je zbral, potrkal z nohtom po mizi in pribil: “Ne zaradi tebe, zaradi napuha sta šla. Naj gresta! Povedal sem jima: na vse vetrove peljejo poti s Podloga, šla sta — Podlog pa stoji! Niti grma nista odnesla s seboj. Naj gresta. Cim dlje pojdeta, dlje jima bodo kazali. Tako. Sedaj pa jejmo.” In je segel pmd po žlici. Tudi Lucija je jedla, zakaj velel je oče šimen. Toda vsak grižljaj ji je presedal. Sredi tedna na Podlogu o hrupni svatovščini ni bilo več sledu. Vse je teklo, ko da se ni nič zgodilo. Maruša je kuho z veseljem zamenila s hlevom. Oče se ni kar nič obiral krog peči. Ves prerojen se je razgibal in delal, da bi mu ne ne bev ne mev.1 bil ne Mihor ne Boltežar kos. ob harmoniki nadalje-Jfostijo. Lucija je stala na podiču ecl hišo. Tudi ona se je sme-trdemu, z dovtipi zabe-eiieinu pogajanju. Toda njen ^>eh ni |jjj iskrerii silila se je, 0(,nii pa neprestano nekaj lskala. so odšli paberkovači z 0rn> je Lucija vprašujoče .lpt'a oči v Gašperja, ki se if. Ves srečen vračal v hišo: f>nčano! Lepo je bilo, ali e’ Lucija?” Lucija ga je še vedno gle- v‘l a in kakor da ni slišala i^ašanja, je rekla: > Kje sta Mihor in Bolte-• kjer so strežajke in bil kiik^’ KJer 80 sh ariCe imele polne roke po- je 8 Pospravljanjem. Lucija tjG]^rnuknila takoj v sobico, se ja 'lVriiški preoblekla in zače-iz n0ma^ti. šimen je prišel 8u eva’ Ko je po dolgem ča-jne(j‘sKet sam vrdeval, obstal £le i VraL in ves zadovoljen Vrt- 1 Lucijo, ki se je kakor da bi bilo prav, cla ,1. 0stale še pri obedu. To-cjja°Ce j® tako odredil in Lu-0 111 razmišljala, zakaj, ha P°ldne je postavila obed ^ že Lucija. L Tukail Je oče Uoter11^ smuKa vedno ven in e boš ti, Lucija,” ji 8Podi11- odKazal sedež. “Go- Kjer ' Za^° kocb tu na kraju, Pleš ”S° iaLko vsak hip sna- ^ ih or j a in Boltežarja še Lucij.j,e opomnila s strahom žlice tl’ k° j0 razdeljevala PerSfi res’” J® Pritrdil Gaš-h°sta 1 VStal izza mize. “Kaj Pim • Veenost zaležala? Sto-q.ju Poklicat.” in n;6 -le lahlo namrgodil čelo 111 Pristavil NOVEMB1 fŠuilMotlTa jVbilh ER Iti 1| lil LaH □u r i3||4 5|i6 7 8, J 10 lU 12!|13 14 151 16 S m il7i,18 19|20 21 |22J 29 ,24125, 26;|27| 28 KOLEDAR društvenih prireditev ^ “ArabskT^demo- ^ ^ NOVEMBER 2. —Društvo upokojencev Sen- klerskega okrožja priredi v spodnji dvorani SND na St. Clair A ve. večerjo. 3. —Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju. Začetek ob 3.30 popoldne. 10.—Klub upokojencev v Nevv-burghu priredi večerjo in ples za sv. Martina v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 17.—Dramatsko društvo LILIJA poda v Slov. domu na Holmes Ave. komedijo MATURA. 17.—Podr. št. 14 SŽZ priredi v Slov. društvenem domu na Rc-cher Ave. bazar. 22., 23., 24.—Letni farni puranski festival pri Sv. Vidu v novi dvorani. 23. —Ohijsko nogometno moštvo in clevelandsko-ameriška nogometna liga priredita PETI LETNI NAGRADNI BANKET IN PLES v SND na St. Clair Ave. Večerja ob 6. zvečer, ples od 9. ure dalje. 24. —Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28.—Napovedovalec WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek ob 8. uri zvečer. DECEMBER I. —Pevski zbor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert. 14.—Slov. oder poda v veliki dvorani pri Sv. Vidu misterij SLEHERNIK. Začetek ob 7.30 zvečer. 22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. JANUAR 1964 II. —Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi predpustno zabavo s plesom v Slovenskem domu na Holmes Av. Začetek ob osmih. 19.—Prosveta Baragovega doma priredi “Slovanski festival” v šentviškem avditoriju. FEBRUAR 8.—Pevski zbor “Triglav” priredi maškeradno veselico v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue. 16.—Upokojenci v Euclidu pri- rede večerjo in maškeradno veselico. MAJ 3—Pevski zbor “Triglav” priredi svoj letni .koncert in prizor v petju “Rokovnjači v Črnem grabnu” v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. Po koncertu bo domača zabava v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue. kratska ljudska republika.” Načrt za novo državo so kar posneli iz načrta o združitvi Egip ta, Iraka in Sirije. Spremenili so samo ime, določili Bagdad za novo prestolico in brisali iz besedila vse, kar s p o m i n j a na Egipt. Naserjevo časopisje radi tega ostro napada kongres in njegove sklepe. Glasom načrta bodo naj-prvo zedinili vojaške sile, potem gospodarstvo, nato kulturo in nazadnje še politiko. Voditelj in oče arabskega socializma Af-lak je pri vsem tem imel glavno besedo. Sedaj je treba najti le odgovor na vprašanje, kako hitro bo ta načrt prišel v pozabo. Morda ne bomo predolgo čakali na ta odgovor. Tak je pač arabski svet. Izvolimo I. L Silberta na mestno sodišče! CLEVELAND, O. — Irwin L. Silbert kandidira za sodnika na mestnem sodišču pri volitvah 5. novembra. Silbert je star 38 let in je že sedem let zaposlen v pravnem odddelku mestne uprave, kjer se je izkazal za sposobnega, pridnega in vestnega pravnika in javnega uradnika. Nabral si je veliko pravnih skušenj, ko je nastopal kot odvetnik in pravni zastopnik pred vseh vrst mestnih, okrajnih in državnih sodišč. Tekom druge svetovne vojne je bil pri mornarici in je bil v! letih 1943 do 1946 udeležen vi bojih na Pacifiku. V izvolitev ga priporoča od- vetniška zbornica in vrsta splošnih in strokovnih organizacij. F. L. Arabski socialisti so imeli svoj 6. kongres Kongres je sklenil, naj se Siri ja in Irak z d r u ž i ta v “Arabsko demokratično ljudsko republiko.” BEJRUT, Lib. — Arabski socialisti so imeli letos svoj šesti kongres. Na kongres so poslale svoje zastopnike vse socialistične stranke v posameznih arabskih državah, le egiptovske je manjkalo. Prvo besedo so imeli seveda socialisti iz Iraka in Sirije, kajti v teh dveh arabskih državah imajo tudi U.lado v svojih rokah. Kongres je pomemben po tem, da je sklenil, naj se Irak in Si- tudi za - Ben Bello PARIZ, Fr. — Ko so se alžirski uporniki pobotali s francosko vlado, so ji dovolili, da začasno uporablja še nekaj alžirskih letališč, toda ne za “napadalne akcije”. Alžirski, uporniki so hoteli is tem doseči, da Francija ne bi mogla uporabljati letališč za vojaške operacije proti njim samim. Pa so se močno urezali, kar priča sledeča zgodba: Ben Bella se sedaj vojskuje z Marokom. Njegovo “vojno letalstvo” obstoja samo iz ruskih MIG-ov. Ben Bella jih je poslal na neko vojaško letališče, ki je v francoski upravi. Ko so letala hotela odleteti, so to preprečili francoski upravitelji letališča češ, letala so namenjena za napadalne namene” proti Maroku. Kratkomalo so zapeljali par tankov pred letala. Pri tem se je pokazalo, da so letala tudi brez goriva. Tudi tega jim Francozi nočejo dati. Tako je vse alžirsko “vojno letalstvo” priklenjeno na francoskem vojaškem letališču na podlagi pogodbe, ki so jo uporniki izsilili od Francozov. Ben Bella sicer energično protestira, toda Pariz pravi: pogodba je pogodba. Zavarovanje diplomažov LONDON, Ang. — Londonska borza za zavarovanje je znana po tem, da je edino mesto, kjer se lahko zavaruje prav za vsako stvar, samo primerno premijo je treba plačati. Tako je sedaj vpeljala zavarovanje tujih diplomatov, ki so v službi za železno zaveso, proti nevarnosti, da jih bodo komunistične vlade označile kot -“nedobrodošle osebe”, kar pomeni, da morajo takoj zapustiti deželo, kjer trenutno služijo. Komunistične vlade se te pravice rade poslužujejo, da nagajajo tujim poslaništvom in jih prisilijo, da morajo svoje uradnike pošljati nazaj domov ali pa nekam zunaj železne zavese. Običajen, toda ne zmeraj resničen razlog za “nedobrodošlo-sti” je špijonsko delo posameznih diplomatov. Zato postanejo “nedobrodošli” največ vojaški atašeji. Za marsikaterega diplomata je “nedobrodošlost” zelo neprijetna zadeva, ker mora tekom par dni odpotovati, ima pa še izredne stroške s selitvijo. Londonska borza je sedaj dovolila, da se lahko zavarujejo vsaj proti nepričakovanim se litvenim stroškom. Plačevati morajo letno premijo $105, pa jim zavarovalnica prispeva $3,000, ako jih kaka komunistična država prežene nepričakovano iz svoje prestolice. Tako sta na primer bila zavarovana naša diplomata Van Buren in Stefanik, ki sta služila pri na- Tovarne prest šem poslaništvu v Varšavi. Polj- so zborovale ska vlada jih je označila kot1 WASHINGTON, D. C. — Pri nepriljubljene osebe , morala nas se vsaka stvar proizvaja na sta tekom 48 ur zapustiti Var- debelo, tudi preste niso izklju- Jemen bo postal zopet nadlega za Tanta ZDRUŽENI NARODI, N. Y.— Glasom dogovora, ki ga je sklenil generalni tajnik ZN Tant z Naserjem in savdskim kraljem, bi morala oba tekmeca za oblast v Jemenu umakniti do 4. novembra vsak svoje čete iz Jeme-na. Ali jih je savdski kralj, to sc sploh ne da dognati. Cisto gotovo jih ni Naser, kar spravlja Tanta v veliko zadrego. Nima namreč ne načrta, kaj naj napravi po 4. novembru, še manj pa denarja za nove akcije. Tant sedaj pritiska na Ken-nedyja, naj ustavi Naserju vsako pomoč, dokler Egipt ne izpolni obvez, ki jih ima v jemenski državljanski vojni. Naser ima namreč s svojo akcijo v Jemenu vsak dan do $1,000,000 stroškov, teh pa ne more prenesti, ako ne dobiva naše podpore. Naše državno tajništvo še okleva in nihče ne pričakuje, da se bo odločilo do 4. novembra. prevladoval germanski vpliv, od tam so jo prvi emigranti prinesli tudi v našo deželo. Pred 10 leti je naša dežela kupila prest za $10,000,000, letos jih bo pa za 35 milijonov. Posli gredo torej dobro od rok. Konvencija je sklenila, da bo leta 1965 slovesno praznovala srebrni jubilej svojega obstoja, zvezan seveda s primerno propagando za preste, ki so najbrže edina jed, ki ni tekom stoletij spremenila ne svoje oblike ne svoje vsebine. -------o-----— Podzemeljsko morje bodo izsušili S podzemeljskimi črpalkami bodo izsušili bazen, ki pokriva bogata ležišča več kovinskih rud v kotlini na vzhodnem koncu Kazahstana. Dve takšni črpalki so že začeli postavljati v Zirjakovsku, središču kazah-tanskega rudarstva. Črpalke bodo vsak dan potegnile na površino 14,000 kubičnih metrov vode. Pripravili so tudi že načrte za izkoriščanje rud. MALI OGLASI Naprodaj ali v najem Prodam ali dam v najem 20 let obstoječo delikatesno trgovino z dovoljenjem prodaje vina in piva. Zaradi starosti in odhoda v Florido. Zelo nizka cena. 4727 Payne Ave. —(207) Prijaters Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONfc St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-42:3 V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico blizu E. 55 in St. Clair Ave. Najemnina $35. Vprašajte na 1334 E. 55 St. X V Najem Oddamo enodružinsko hišo, 5 sob in kopalnico, vse na novo dekorirano, po zmerni ceni na Norwood Rd. Kličite po 5. uri HE 1-2695. —(207 šavo, londonska zavarovalnica pa jima je takoj izplačala dogovorjeno zavarovalnino. Hranite denar /a deževne dnevt "Tjpujte U. S. S »vine«; bande’ ♦ M. 1 TRAVEL SERVICE MIRKG A$3TLQGA Uredimo vse potrebno ZA POTO- 6516 St. Clair Ave. VANJA, vse posle JAVNEGA NO- Cleveland 3, Ohio TARJA, POŠILJANJE PAKETOV Phone: HE 1-3500 IN DENARJA, vse IMIGRACIJ-SKE zadeve. ^ Travel — Notary ♦ — Translations — Immigration — cene. Imamo okoli 80 tovarn za preste, 50 jih je kar v državi Pennsylvania. Kot se spodobi, imajo tovarne prest svojo narodno zvezo in seveda tudi vsako leto svojo strokovno konvencijo. Letos je bila kar v neki znani gostilni v naši prestolici. Največ posla s konvencijo je imel glavni tajnik Tasdale, ki j je zborovalcem razlagal, kako so alpski Nemci že 1. 600 v nekem samostanu prišli na idejo, kako je treba peči preste. Potrošnja prest se je potem hitro širila po vseh evropskih državah, kjer je CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas m. GLOBOKAR 986 E. 74th HE 1-8607 Sobe se odda Štiri sobe se oddajo starej-im z gorkoto, v Collinwood-?ki naselbini. Kličite IV 6-°142- (208) V najem Zelo čisto 4-sobno stanovanje s kopalnico in shrambo, zgoraj, oddamo odraslim. Blizu Sv. Vida. Kličite 431-3373. (25,28,31 okt, 1 nov) IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. l( Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 ZNANI POGLED — Pogled z morja na New Yor k je večini Amerikoncev dobro znan, kljub temu je redek, ki si ne bi mesta skušal s te strani ogledati, če im a priložnost. Še bolj velja to seveda za tujce. Na sliki vidimo francoskega pevca Jeana Paula Vignon-a, ko z broda, ki vozi na Staten Island, gleda proti new-yorški obali. V najem Tri čiste sobe, na novo deko-rirane, oddamo enemu ali dvema odraslima za $36 na 1176 E. 61 St. Kličite GR 5-2644. (mwf-x) V fari sv. Vida 6-sobna enodružinska hiša ;n dvodružinska na enem lotu, 3 plinski furnezi, lep lot, vse v dobrem stanju. Velika enodružinska hiša. pripravno za veliko družino, velik lot in garaža. Prazno. Za več pojasnila kličite. FRANCES HROVAT EV 2-4535 (207) * v Opremljene sobe Tri opremljene sobe se odd v fari sv. Vida. Vse priprave spe daj. Kličite IV 1-6072. (M., Thurs. F. HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI “To je posebna kneževina, a ne narod,” je odgovoril starosta, “ista nepoštenost in isto sovraštvo proti križarskemu redu. Bog daj, da bi nemški meč uničil vse to pleme!” “Prav govorite, gospod. Zakaj, da se je ta knez, ki se zdi na prvi pogled pošten, drznil postaviti grad proti nam na naši zemlji, o takem brezpravju nisem slišal niti med pogani.” “Grad je zidal proti nam, a Zlotorija leži na njegovem, ne na našem ozemlju.” “Torej slava Kristusu, da vam je dodelil zmago nad njim! Kako se je končala tista vojna?” “Saj takrat ni bilo vojne.” “A vaša zmaga pri Zloto-riji?” “Bog nam je tudi v tem dal svoj blagoslov, ker je bil knez brez vojske, samo z dvorjani CHICAGO, ILL. in ženskami.” Na to je de Lorš začudeno pogledal križarja. “Kako to? Torej v miru ste napadli ženske in kneza, ki je n a svojem ozemlju zidal grad?” “Za slavo reda in krščanstva ni nepoštenih dejanj.” ‘Tn tisti strašni vitez išče le maščevanje za svojo mlado ženo, umorjeno v času miru?” “Kdor dviga roko proti križarju, je sin temine.” Gospod de Lorš je ostrmel, ko je slišal te besede, a ni imel več časa, da bi odgovoril Danfeldu, ker so prijezdili na obširno, z zasneženim ločjem pokrito poljano, kjer je knez razjahal, a za njim tudi ostali. XX Skušeni gozdarji so začeli pod vodstvom velikega lovskega mojstra razpostavi jati lovce v dolgi vrsti ob robu poljane, da bi bili sicer sami skriti, a imeli pred seboj prazen prostor, ki bi jim olajševal streljanje s samostrelov in HOUSEBOAT FOR SALE HOUSEBOAT FOR SALE 32’ HSE. BOAT — Ext. and motor excellent. Int. needs redecor. Will sacrifice $2,700. Slip 120. Three Rivers Yacht Club or HO 9-3521. (208) DOGS FOR SALE POODLES ! ! ! ! ! Toy or miniatures. All colors, Shots. AKC. Registered. Will sell reasonable. HE 6-4574. (207) DOGS-PETS & EQUIPMENT GERMAN SHEPHERD PUPPIES. Champion Blood Lines. A.K.C. Registered. 3 Females and 3 Males. $75.00. Up or Trade. Troll, Long-worth, Descendants. Superior Quality. Ph. 653-3616. VIZSLA pups. A.K.C. and F.D.S.D. Good hunting stock. Whelped 9-9-63. Reg. $100 each. BE 7-3723. (211) REAL ESTATE FOR SALE BEAUTIFUL Apt. Building and neighborhood. Income property plus Tavern. Going bus., living quarters. Low 50’s. By Owner — IN 8-4322. (207) OAK PARK — 127 S. Lombard — By Owner. 3 bdrm., 2 story stucco. Single fam. res. in need of repairs. $12,000 or best offer. — VI 8-8870. (208) BY OWNER — Will sacrifice — Must go in 30 days. 2 Flats. Steam heat. New boiler. Enclosed porches. 2 car garage. Jacob Bara — CL 4-6842. (208) VIC. ORLAND PARK — like coun-try living! — Beautiful 5 acre estate with 8 rm. ranch style luxury horn; full bsmt.; attchd. 4 car gar. Built by owner for himself. Must sell due to death. Mr. Gee — FI 9-2963. (209) CHICAGO RIDGE — Cape Cod, 2 car gar., 4 bdrms., parlor, kit. Near public and catholic schools. Near Wabash Railway. $16,500. GA 4-1409. (210) CICERO — 2 Flat. Low 20’s. By Owner. 5\h and 4%. Owners apt. Modernized. All large rms. Beau, cab. kit., 2 car gar. 4918 W. 28th-Pl. OL 2-9465. (209) CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BY OWNER—TAVERN FOR SALE For Information call — 678-5157. (208) RESTAURANT-LOUNGE LIQUOR STORE FOR SALE Long Est. Bus. Priced for quick sale. Partners disagree. — For information call TU 9-1499. (210) STEAM BATH (Sauna) and Massage business. Est. 15 yrs. Fully equipped. Downtown. Livingqtrs. optional. License not req. 42 mi. from Wausau, Wis. Owner leaving state, must sell. M. L. Huggins, 103 N. Central Av., Marshfield, Wis. PH. 715-FU 4-5161. (208) TAVERN — Good business with kitchen, in factory district. 2-year lease with option, owner leaving due to health. $1,500. — 254-0892. (209) REAL ESTATE FOR SALE .vTDOW must sell — 6 Room House Attic, basement, 1 % car garage; W. W. carpeting, drapes, mirrors, and many extras. — Ph. 737-2161. (208) DES PLAINES — 6 ROOM BRICK RANCH HOME with attached garage. Central air cond., 2 baths, full basement. Many extras. $23,500. VA 7-6597. (207) NEW LINCOLNWOOD TERRACE OPEN 1-5 7 rm. bi-level; 2 baths, den, appls., Ig. gar. Newly dec. in and out. By Owner. Asking $32,500. For appt. — HO 5-1666. — 7041 N. KENTON AVENUE. (208) PALOS PK, ESTATE 2 OR 3 ACRE Brk. ranch, 3 Bdrm., 2 bath office, din. rm., liv. rm., dinette, 2 fireplaces, finished bsmt., h. w. heat., 2 car gar. Reduced to $49,500. — Owner — GI 8-3926. (208) 3 BEDROOM, BRK. HOME. Oversize 2 car gar. 50x175 ft. lot. baths. Close to everything. By owner only $30,000. — 5643 North Harlem Ave. (209) BY OWNER — 6 Rooms, 3 bedrooms, 1 room in attic. Full basement, gas heat, 1% car gar. Enclosed porch. Close to everything. $16,700. TO 3-4906. (208) lokov. Obe krajši strani poljane sta bili obdani z mrežami, za katerimi so se skrivali gonjači, katerih naloga je bila, da so gonili živali proti strelcem ali pa jih ubijali s kopji, če se niso dale splašiti in so se zapletle v mreže. Brezštevilne gruče Kurpov, ki so jih vešče razpostavili kot gonjače, so morale poditi vsa živa bitja ife gozdnih globin na poljano. Za strelci je bila zopet mreža, razpeta zato, da bi ustavila zver, če bi ji uspelo predreti skozi njih vrsto. Knez je obstal v sredi lovske vrste v lahki udrtini, ki se je vlekla po vsej širini poljane. Glavni lovec Mrokota iz Močaževa mu je izbral to mesto, vedoč, da se bo po tej globini pomikala pred gonjači največja zverjad iz goščave. Sam knez je imel v roki samostrel, ob strani je bilo naslonjeno na drevo težko kopje, a nekoliko zadaj sta stala oba “branilca” s sekirama na rami, ogromna, podobna drevesnim deblom; razen sekir sta imela še pripravljene napete samostrele, ki bi jih podala knezu, če bi bilo treba. Kneginja in Jurandova nista razjahali, ker ni knez tega nikdar dovolil zaradi nevarnosti pred turi in zobri, pred katerih besnostjo se je bilo laže ubraniti na konju kakor peš. De Lorš je prosil, dasi ga je knez pozval, naj zavzame mesto na njegovi desni strani, da bi smel v obrambo dam ostati na konju, in je stal nedaleč od kneginje, podoben dolgemu železu z viteškim kopjem, ki so se mu Mazuri natihoma smejali v brk, ker ni bilo primerno orožje za lov. Nasprotno pa je Zbiško zasadii kopje v sneg, vrgel samostrel na pleča in stoječ pri Danušinem konju dvigal glavo k njej, ji tu pa tam kaj zašepetal, ji objemal noge in poljuboval kolena, ker ni svoje ljubezni nikakor Več skrival pred ljudmi. Utihnil je šele takrat, ko mu je Mrokota iz Močaževa, ki si je v puščavi upal nahruliti samega kneza, zaukazal strogo molčanje. Tedaj so se daleč v globini puščave oglasili kurpijski rogovi, katerim je s poljane kratko odgovoril kričeči glas krivulje — potem je nastal popoln mir. Samo včasih je v vrhovih smrek zahreščala šoja ali pa so zakrakali po vranje gonjači. Lovci so imeli uprte oči na belo pusto poljano, naj kateri je veter pripogibal z ivjem pokrito ločje in brezlist-no grmovje, vsakdo je nestrpno čakal, katera zver se bo prva pokazala na snegu ; spoš-no so si prerokovali bogat in sijajen lov, ker je bila goščava polna zobrov, turov in di- vjih prašičev. Kurpi so pognali iz brlogov tudi nekaj medvedov, ki so na ta način zbujeni hodili po goščavi besni, lačni in pazljivi, sluteč, da se bodo v kratkem morali boriti, a ne za mirno zimsko spanje, marveč za življenje. Vendar so morali dolgo čakati, ker so ljudje, ki so poganjali zverjad proti mrežam in poljani, zavzeli ogromen del gozda in šli iz take daljave, da lovci niso slišali niti lajanja psov, ki so jih takoj spustili s spon, kakor hitro so se oglasili rogovi. Eden izmed njih, ki so ga očividno spustili prezgodaj ali pa se je tudi vlačil za ljudmi, se je pokazal na poljani, jo preletel z gobcem, sklonjenim k tlom, in se preril med lovci. In iznova je bilo pusto in tiho, le gonjači so nenehno krakali kakor vrane in oznanjali s tem, da se bo delo kmalu začelo. In res, čez nekaj minut so se na obronku pojavili volkovi, ki so se kot najopreznejši prvi poskušali rešiti iz zank. Bilo jih je nekoliko. Toda ko so se pripodili na poljano in zavohali okoli sebe ljudi, so planili iznova v gozd, iška je očividno drugega izhoda. Potem so planili iz gozda divji prašiči in jeli bežati v dolgi, črni vrsti čez zasneženo poljano, podobni od daleč domači čredi, ki hiti na klic gospodinje proti svinjaku, tresoč z ušesi. Toda ta vrsta se je ustavila, poslušala, vohala — se vračala in iznova poslušala; krenila je k mrežam in se, začu-tivši gonjače— zopet spustila k lovcem, hropeč, bližajoč se vse oprezneje ali vse hitreje, dokler niso končno zabrenk-nili samostreli, zašvistnile puščice in ni prva kri pobarvala bele snežne poljane. Tedaj pa so se oglasili kriki in čreda se je razpršila, kakor da je strela udarila vanjo. Del je dirjal slepo naprej, del se je vrgel proti mrežam, nekateri so začeli begati posamič, nekateri v majhnih gručah, mešajoč se z drugimi zvermi, s katerimi se je medtem napolnila poljana. Že si razločno slišal glasove rogov, laja- V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE Mary Strauss ki je izročila Bogu svojo blago dušo dne 26. oktobra 1962. Ero leto je že minilo, kar Tvoje truplo v grobu spi, naj duša večni mir uživa in večna luč naj Ti gori. Žalujoči: LOUIS in RICHARD, sirova JEAN in JOSEPHA, snahe vnuka in vnukinje SVOJE MESTO V ZGODOVINI — Na skalo ob bregu reke Hudson so postavili doprsni kip Aleksan-ke so vidni nebotičniki dra Hamiltona. Onstran re-New Yorka. Cleveland, O., 28. oktobra 1963. V blag spomin OB DESETI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA Štefan Štefančič ki je umrl 28. oktobra 1953. V tihem grobu mirno počivaj in večno blaženost v nebesih uživaj, da bi bili enkrat vsi na veke v nebesih združeni. žalujoči ostali: ANA, soproga STEVE in EMIL, sirova ANN in DOROTHY, hčeri VNUKI in VNUKINJE ZETA in SNAHI Cleveland, O., 28. oktobra 1963. ■’P’]-?, ‘ RAZBURKANO VODOVJE — Ko so v Michiganskem jezeru pri Chicagu pripravljali tekme v jadranju, je bilo jezero izredno valovito. Več jadrnic je moralo iz tekme, ko so izgubile jadra. Na sliki vidimo prizor s te tekme. Zdi se, kot bi le jambori z jadri gledali iz vode. nje psov in oddaljeni šum , ljudi, prihajajočih v glavni vrsti iz gozdne globine. Gozdni prebivalci, ki so jih ob strani podili v goščavi razpostavljeni gonjači, so vse po-gostneje polnili gozdno loko. Podobnega nisi mogel videti ne le v tujih deželah, ampak tudi ne v drugih poljskih krajih, kjer ni bilo več takih goščav kakor na Mazovju. Križarji, ki so sicer bivali na Litvi, kjer se je včasih dogajalo, da so zobri udarili na vojsko in jo zmešali, so se nemalo čudili temu neizmernemu bogastvu zverjadi, a posebno se je čudil gospod de Lorš. Stoječ pri kneginji in dvorjankah na straži kot žerjav, se je začel dolgočasiti, ker se ni mogel z nobeno pogovarjati, pa ga je zeblo v železnem oklepu in je bil imnenja, da se je lov ponesrečil. Ali tedaj je ugledal pred seboj celo čredo lahkonogih srn, plavih jelenov in losov s težkimi ovenčanimi glavami) pomešanih med seboj, vihrajočih po poljani, oslepljenih od strahu in zaman iščočih izhoda. Kneginja, v kateri je ob tem prizoru zapala Kejstu-tova, očetova kri, je spuščala puščico za puščico v to pestro gnečo, vzklikajoč od radosti vsakokrat, ko se je zadeti jelen vzpel, se potem težko zavalil in kopal sneg z nogami. (Dalje prihodnjič) DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zV. Prijave nepotrebne. FIRST AMERICAN REC&RMKG! Now Touring USA — Only Authentic Record TRE SLOVENIAN OCTET In Album of Only SLOVENIAN FOLIC SOROS Supply Limited: Order By Mail Only Make Check or Money Order Payable To G & M RECORDS P. O. Bex 205, New York 23, New York □ Monaural $3.98 □ Stereo $4.98 Postage Pregaid Name: ...................................... Address: ................................. City: ........................ State: ...... RUDY KRISTAVN1K COMPANY Gradbena dela — Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Gradimo .love hiše, garaže in slične gradbe. - Popravi jamo in prenavljamo stanovanja In poslopja. Dogradimo nove prostore. Vsa dela zavarovana. - Proračuni brezplačni. - Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, podnevi pa IIE 1-0965, Cleveland, O. SAMO NA POL OSTRIŽEN — Mladi dečko v pagodi Xa Loi v Saigonu je bil ravno pri frizerju, ko je policija vdrla v pagodo in pobrala menihe s seboj. Fantič je ostal na pol strižen, ne da bi se kdo menil za to. NAJSPRETNEJŠA — Diane Sabia, 18 let staro dekle z Long Islanda, si je priborila zmago v vrtenju palice v New Yorku za leto 1963. Brhko in spretno dekle se je letos vpisalo prvo leto na eno newyorskih visokih šol.