VHSUCflATVO Bf UPRAVlflfiTVOr LJUBLJANA, BKLJTONO ZASTOPSTVO mm oglase bi Kraljevine Italije te UNIONE PUBBUCITA ITALIANA S. A MM H.!A RAFPRESSSNTANTli I/UNIONE PTJBB] 10.— Din, ▼ por le Inseiakad del Regno Afrtca settentrionale sol fronte dl Tobrak abblamo stroncato picoole arioni deH*awersario catturando prigionierl. Meatus formazioni aeree hanno bombar-Marsa Matruk e T obrok provocando vastl ineenđL II nemlco incurslone sa Bengafli. Neil'Africa orientale nel settore dar un nostro dedso eontrattmooo i gfato leri fl nemioo da poofadoni mm eul era riuscito a porre plede nel gtoraf 17 e 18. Le perdtte Inflitte notevon; anehe le 21 maggio. s. L« Imperatore ha diretto alf A. R d'Aosta il seguente telegramma: Ho seguito con vtva animirata fierezza la toa opera dl dan te e dl soldata. TI ho daglia d'oro al valore miMrare, premiare In te anene coloro che, tendo al tnol ordini, hanno bene della Patria. Uspešen protinapad na gondarskem odseku napadi na Marsa Matruch in Tobrok — Na fronti pri Tobrukn več sovražnikov ujetih Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil Je objavil 19. maja naslednje 349. vojno V Severni Afriki smo na fronti pri To-bruku zlomili majhne nasprotnikove akcije ter zajeli nekaj ujetnikov. Naši letalski oddelki so bombardirali Marsa Matruch in Tobrnk ter povzročili vražnik je izvršil napad na BengazL V Vzhodni Afriki Je v odseku pri Gondar ju nad energični protinapad pregnal sovražnika s postojank, katere mu Je uspelo zasesti 17. In 18. maja. Izgube, U smo jih prizadeli nasprotniku, so Tudi nase Izgube so občutno. Kralj in Cesar je odlikoval Aostskega Rim, 21. maja. s. Njegovo Veličanstvo Kralj in Cesar je poslal Nj. Visočan-stvu Vojvodi Aostskemu naslednjo brzojavko: Z veliko naklonjenostjo in ponosnim občudovanjem sem sledil tvojemu delu Poveljnika in vojaka. Odlikoval sem te z zlato svetinjo za vojaške zasluge. Na ta način sem hotel s teboj vred nagraditi tudi one, ki so se borili pod tvojim poveljstvom in so postali zaslužni za domovino. junaštvo požrtvovalnost branilcev Ambe Alagija S svojo vztrajnostjo so napraviti osi veliko Berlin, 21. maja s. NemSki tisk živahno komentira včerajšnje italijansko službeno poročilo m opozarja na pogum italijanskih čet v Abesiniji in njihovega poveljnika Vojvode Aostskega, ki so se z velikim junaštvom postavili v bran sovražniku, čeprav je bil trikrat jačJI in je imel odprte zveze z zaledjem. >Lokalanzeiger«: naglasa, da so se Italijani borili do zadnjega strela. List pripominja, da so Angleži vdrli v Abesinijo Iz vseh krajev, iz Sudana, z morske strani, iz Somalije in iz Kenije. Pritisnili so na majhne italijanske garnizije, ki niso imele skoraj »»umirili rezerv. 2e pred nekaj tedni so ATigi«.« pozvali Vojvodo Aostskega, naj ae jhn vda, toda junaški poveljnik je odločno odbil to zahtevo in ae Je raje boril do kraja svojih moči- S evojhnt vojaki Je sedaj tudi delil njihovo usoda >Volkischer Beobachterc opozarja na okoliščine, da je izredno vztrajni odpor italijanskih čet v Abeatarji na drugi strani v naravnost ogromni meri slutil skupni stvari osL Na neugodnem terenu so bili vozani veliki kontingenti aovratnm čet. Italijani v Abesiniji so na tak način olajšali položaj Italijanskih jn nwnHrfh čet na dragih frontah. Z dokazi Junaštva m vojaških vran so borci v Vzhodni Afriki napisan novo stran slave itanjanske Vojake. Ime Aostskega Vojvode in njegovih vojakov bo ostalo zapisano v vojaški agouovhil kot sijajen primer poguma* poa^tfovalnoarl m samozatajevanja, »Deutsche Allgemeine ftUMli« na prvi strani s posebnim poudarkom poslednjo brzojavko Vojvode Aostskega Duce ju in svečani odgovor, ki ga je dal Mus-solini junaškemu branilcu Imperija. Rio de Janeiro, 21. maja. a »Di Ario ca-riocat je objavil zanimiv članek o velikih borbah na Amba Alagiju in je opozoril na priznanje, ki so ga izkazale angleške Čete vojvodi Aostskemu in junaškim italijanskim vojakom. V članku opozarja list, da je hal prav ta kraj priča tudi še neke druge italianske junaške borbe, ki je že prešla kakor legenda v Zgodovino. Borba še ni končana Monakovo, 21. maja s. »Munehener neue-ste Nachrichten« nagi asa jo v daljšem članku, da je Vojvoda Aostski, redki vzgled vojaških vrlin, opustil odpor na Amba Ahv-gta, ko je poskusil poslednjo možnost, da bi nadaljeval borbo proti sovražniku. Kakor v primeru Lettow Fourbecka, Junaškega branitelja nemške vzhodne Afrike za časa svetovne vojne, je moral sam nasprotnik priznati vojaško čast italijanskim četam, ki so s svojo požrtvovalnostjo sijajno dovršile nalogo, ki Jhn je bila odrejena. General WaveH Je računal, da bo zaaedet Abeatmjo v Štirih, najkasneje v šestih tednih, toda angleške čete, U so se borile na tej fronti m so prišle tja iz Egipta, so aa t Abestntjl zamuduo ne nekaj tednov, marveč nekaj mesecev. Vojaki Aostskega Vojvode, Id so napisan eno najlepših zgodovin junaštva, so vzdržali z vzgledno vztrajnostjo nsaprotl sovražniku, ki Je bil večkrat v premoči tako po številu svojih vojakov, kakor po mnoshn svojih sredstev. Junaški odpor na Amba Alagiju, pravi »Vttklscher Beobachter«, Je sicer zaključen, toda ni še zak1Jnr>ma borba na tem področju. V Gondarju m okrog nadaljuje najodločneje! odpor. Zahvala poglavnika Pave! ća Ni. Vel. Kralju in Cesarju Kim, 21. maja. s. Hrvatski poglavnik dr. Pavelić je Ministru Kraljeve hiše poslal sledečo brzojavko: Ko zapuščam tla Italije, čutim živo željo prositi Vas, da bi Vzvišenemu Veličanstvu Kralju in Cesarju izrazili hvaležnost hrvatskega naroda za svečani in gostoljubni sprejem, ki so ga bili v vladarskem dvoru in v Imperialnem Kimu deležni predstavniki zavezniške in prijateljske Hrvatske. Z vneto odkritosrčnostjo in globoko ljubeznijo bo hrvatsko ljudstvo na svoji zemlji sprejelo Nj. Kr. Vis. Vojvodo Spoletskega, ustanovitelja nove hrvatske dinastije. — Ante Pavelić. Zahvala Duce ju Rim, 21. maja. s. Poglavnik je poslal Duce j u naslednjo brzojavko: Pomembni zgodovinski dogodki, ki so se dovršili predvčerajšnjim v Rimu, so mi omogočili, da sem preživel ob vaši strani dan, katerega se bom neprestano spominjal in so mi dovolili, da sem čutil udarce srca Fašistične Italije, prežete zvestobe do Vas in zaupanja v delo Vas, Voditelja in genialnega državnika. Izražam Vam zahvalo hrvatskega naroda, kakor še posebej mojo osebno, spričo prijateljstva in razumevanja, ki ste ga pokazali ob velikem naporu za našo nacionalno obnovo. Z nespremenljivo vdanostjo — Ante Pavelić. Zunanjemu ministru grofu Cianu je poglavnik takole brzoj a vil: Vam, Ekscelenca, zvestemu in navdušenemu tolmaču volje in razsvetljenega duha Duce j a, ki ste znali razumeti in harmonizirati aspiracije in interese italijanskega in hrvatskega naroda, izražam čustva mojega občudovanja in prisrčnega prijateljstva. — Pavelić. Spomenica ameriških Hrvatov Aires, 21. maja. a. Tukajšnji »lfatrfno d*Italiac je objavil spomenico, ki so mu jo poslali voditelji hrvatskega pokreta v Argentini, v imenu vseh 200.000 Hrvatov v Južni Ameriki in še posebno v imenu 80.000 Hrvatov v Argentini. Spomenica pravi: Hrvatje smo ponosni spričo obnove slav- ne Hrvatske kraljevine, katere suverenost simbolizira starodavna krona kralja Zvonimira. Pozdravljamo našega velikega poglavnika Ante Paveiića> ki je znal po stoletnih borbah izpolniti nacionalne aspiracije hrvatskega naroda in tolmačiti čustva samega naroda na ta način da je oprl suverenost neodvisne hrvatske države na krono hrvatskih narodnih kraljev. Izržamo svoje prisrčne želje, da bi nosilec krone postal vreden naslednik slavnih hrvatskih kraljev, da bi bila njegova vladavina v blagor hrvatskemu narodu in porok večnega prijateljstva Italije in Hrvatske, kkaor si ga želi hrvatski narod, ki bi rad zavzel svoje mesto v novem redu Evro-ske, kakor si ga želi hrvatski narod, ki bt Spomenico so podpisali Ante Valenta, Zlat-ko Freismann, Ante Baumann in Ivan Marcota. Sad dalekovidne in pomirljive politike Rim, 21. maja. s. Angleški radio in tsak sta stalno zatrjevala, da osni velesili ne sanjata o drugem, kakor o tem. kako bi zatrli druge narode, sedaj pa ne vesta, kako bi objasnili ustvaritev neodvisne kraljevine Hrvatske, ki je sad dalekovidne in pornirljive politike osi. Londonski javni govorniki in novinarji očitujoio svoj onemogli bes s tem, da objavljajo grajo, psovke in ironijo na naslov novega reda in onih, ki ga izvajajo. Ta bes ie popolnoma razumljiv, kajti Britanci so dokončno izgnani iz Podunavja in z Balkana, ki sta tvorila priljubljeno torišče njihovih, spletk in krvavih manevrov. Razen tega se jim lahko odgovori, da os, ki ustvarja novi red ne bo padla v iste napake, kakor jih je imela versajska pogodba, kajti Italija in Nemčija upoštevata življenjske potrebe vseh narodov z ozirom na njihov zemljepisni in demografski položaj. Politični režimi, ki so jih osvojile skoraj vse evropske držaze. so trdno jamstvo za bodočnost, za tesno sodelovanje in za prijateljstvo vseh sil evropske celine. Hrvatska ureja svoje odnoSaje s sosedi Zagreb, 21. maja s. V nekaj dneh se bo obnovil železniški promet med Hrvai-sko in Madžarsko. Proti koncu tega tedna se bodo pričela pogajanja za trgovinsko pogodbo med obema državama. Hkratu se bodo nadaljevala pogajanja z nemško trgovinsko delegacijo. Med Nemčijo in Hrvatsko se pripravlja prav tako široko zasnovana trgovinska pogodba, ki pa bd omejena na kratek rok. Sklenjenih bo tudi nekaj sporazumov finančnega znašaja. priprave za ustoličenje in kronanje hrvatskega kralja Seja hrvatske vlade — Novi hrvatski kralj naj bi prej zasedel hrvatski prestol Zagreb 21. maja. Pod predsedstvom poglavnika dr. Pavelica se je danes sestala k seji hrvatska vlada. Na seji je poglavnik dr. Pavelić podal podrobno poročilo a dalekosežnih odločitvah v Rimu in o pogodbah, ki so bile pri tej priliki sklenjene med Hrvatsko in Italijo. Vlada je s navdušenim odobravanjem sprejela na znanje, da je Nj. Vel. Kralj in Cesar določil svojega nečaka Vojvodo Spoletskega za hrvatskega kralja. Na seji so takoj razpravljali a podrobnostih glede ustoličenja in kronanja novega hrvatskega kralja. Sklenjeno je bilo, naj se izvrši kronanja čimprej. Točen datum bo določen v sporazumu z vladarskim domom in italijansko vlado. Vlada je razpravljala tudi o kraljevi rezidenci ter so bili tudi v tem pogledu sprejeti potrebni sklepi. Pričakuje se, da bo vlada v zvezi s tem izdala posebno proklamacijo na narod. V Ameriki si izmišljajo vsak dan nove nevarnosti Zdaj so začeli pripravljati poseben urad sa civSbso protiletalsko obrambo WaShington, 21. maja. & Ameriški vojni hujskači metodično nadaljujejo svoje delo, da bi alarmirali ameriški narod, ki se kljub vsemu doaedaj še ni mogel prepričati, da bi ga velesili osi ogražali. Današnji listi poročajo o ustanovitvi posebnega urada za civilno obrambo, ki ga vodi new-vorški župan. Naloge tega odbora naj bi bile. kakor je to sam proglasil, organizirati v vsej državi sistem protiletalske obrambe m v ta namen spraviti v sklad različne načrte, za protnetaJsko obrambo, ki se po raznih krajih že izvajajo. Lasti po beležijo, da uradnega poročila o ustanovitvi takega urada za civilno obrambo pred-sednik Roosevelt iz osebnih razlogov ni hotel potrefiti. Kakšni naj bi bili ti razlogi, doslej tega nihče ni mogel razumeti. Zete verjetno je, da se je hotel predsednik izogniti stroškom za tako ustanovo, ker je v propagandne svrhe pač dovolj že sama napoved, da se bo taka ustanova ustanovila. Poostritev izvozne kontrole VFashington, 21. maja. s. Reprezentančna zbornica je odobrila zakon, ki določa razširjenje vladne kontrole nad dovoljenji za izvoz olaga, ki je namenjeno na Filipinske otoke ter na področje okrog Panamskega kanala. Na ta način naj bi se Se bolj preprečilo, da bi države, ki so v vojni z Anglijo, kakorkoli prejemale iz tujine vojne potrebščine. Piemontski Princ med ranjenci . 21. maja. a. Piemontski Princ je v spremstvu svojega pobočnika danes obiskal ranjene vojake v ortopedski kliniki rimskega vseučilišča. Princa je sprejel rektor klinike. Prestolonasled- nik se je dolgo časa mudil v bolnišnici in se je zanimal za vojaške doživljaje vsakega posameznega ranjenca. Ko je zapustil kliniko, so mu vsi priredili nad vse tople ovacije. AlBerl v SoH 21. maja. &> Italijanski veleposlanik Alfieri aa Je včeraj mudil v Fots-dm kjer gj je ogledal ftoio, s kateri aa pripravljajo na svoje delo nemški novinarji, ki se nato d odele propagandni četi nemške vojske. Direktor Sole ga je Informiral o sestavi Čete in o organizasiji naglega zbiranja informativnega gradiva, slik in filmov. Stran 3 Povratek Ekscelence Visokega Komisarja Emilia Grazk>li]a iz Rima Včeraj popoldne se Je vrnil v Ljubljano Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajine Ekseeienca Emillo Grazioli. Visoki Komisar je v Rimu poročal Duceju o razmerah in potrebah nove pokrajine, ki je bila priključena Kraljevini Italiji. Na osnovi poročila Visokega Komisarja je Duce od-■edil začetek nekaterih javnih del, o čemer smo že poročali. Kakor smo že poročali, je v četrtek prišel v Ljubljano minister za javna dela Eksc. g. G orla. Najprej si je ogledal javna dela, ki so bila v našem mestu že začeta, pa še ne končana. Tako si je ogle- v spremstva Visokega Komisarja E. Grasiolija Moderne galerije in zgradbe vseučiliških ustanov, ki sa sedaj v delu. G. ministra so spremljali pri ogledovanju razni strokovnjaki kakor sodi do-. mači tehnični izvedenci. G. minister je od-I šel tudi v novo zgrajeno palačo vseučili-ške knjižnice, potem pa se je odpeljal tudi v splošno bolnišnico, ki je zaradi velikega p*—flunjs nroslor napravila nanj in na spremstvo najgloblji vtis. Ko si je ogledal javna dela v našem mestu, se je odpeljal na Ljubljanski grad, kjer si Je z zanimanjem ogledal ljubljansko okolico in planine v ozadju, na katere Je bil prav lep razgled. Uradni razglasi Crdinanze dell'Alto Ccmmissario per la provincia di Lubiana l>j t rjiina della circolazio-ne e degli esercizi pubblici L'Alto Čomnmsario per ia provincia di Lubiana, vista 1'ordinanza del tommissaria-to n. 13 del 29 aprile 1941-XIX, pre»i ac-cordi alle competente autorita militari, o r d i n a: A rt. 1 I limiti entro cui la circolazione e per-lneisa nolla provincia di Lubiana sono mo-dificati come segue: dallc ore 5 alle ore 23.30 del comune di Lubiana, dale ore 5 alle ore 22.30 negli altri eo-muni. Art. 2 I/orario di chiusura dcgli esercizi pub-hlici a prolongato alle ore 23 nel comune di Lubiana e alle ore 22 negli oltri comuni. j& vi rta ta la somminlstrazione negli esercizi pubblici (caffč, bar, ristoranti ecc.) di bevande aleooliche fatte eeeezioni per il vino e la birra. Ai proprietari e gestori di esercizi pubblici e fatto obhligo di rifiutare la somministrazione delle predette bevande in niisura eccessiva o a persone che dlano segno dj ubriachezza. Art. 3 Rimangono invariate le altre disposizioni contenute nella ordinanza commissariale n. IS del 29 aprile 194l-XIX anehe per quanto riguarda disposizioni penali e amministra-tive ivi ccntemplate. Lubiana, U 15 maggio 1941-XIX. L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Emil i o Grazioli Obbligo di denuncia dei čredi ti e debati e dei ti toli pubblici e privati espressi in dinari L'Alto Commisario per la provincia di Lubiana, vista Tordinanza commisariale n. 8 del 35 aprile 1941-XIX, o r d i n a : Art. 1 1: fatto obbligo a tutti gli Enti, organi e nffici dell*ex Stato jugoslavo e dell'ex Banovina della Draja, agrli altri enti pubblici e autonomi, agu istiniti finanziari, assi-curativi e di čredi to, alle societa- commer-ciali e cooperative, alle prlvate associa-zioni, alle congregazioni rellgiose che ab-biano la propria sede principale o anehe una sede suecursale, agenzla o rappresen-tanza nella provincia dl Lubiana, nonehe alle persone fislche pertlnenti o domici-liate nella provincia di Lubiana, di prese n-tare denuncia di tutti i erediti e deblti, espressi in dinari, verso analogni enti e persone, di qualsiasi naz tonalita che abbla-no o abbiano avuto anterlormente al 12 aprile 1941 -XIX una sede principale o suecursale, una rappresentanza, agenzla, la pertinenza o domicilio nei terrltori dell*ex Stato jugoslavo diversl dalla provincia di Lubiana o in altri Stati, eselusa Mtaila. Art. 2 Le denunce, nelle quali dovra essere in-dteata la causa delTobbligazlone, vanno presentate in triplice esemplare, entro il 26 maggio 1941-XIX, alla Cassa dl Rtspar-mio del Banato della Drava su apposlto formulario. Art. S Eentro il 31 maggio 1041-XIX, gli enti e persone indicate nelbarticolo 1 dovranno inoltre denunciare, con le modalita štabi-lite dal precedente articolo, tutti i titoll pubblici e privati: azionarl, obbligazloni e di credito, espressi in dinari, di loro pro-prieta ovunque depositati emessi dall'ex Stato jugoslavo o da esso garantiti oppurc emessi da altri Enti pubblici o privati, isti-tuti finanziari, assicuratlvi o di credito, societa commerciali e cooperative, associa-zioni prlvate, congregazioni rellgiose »veliti la propria sede o da persone fisiche che abbiano o abbiano avuto anterlormente al 12 aprile 1941-XIX, la pertinenza o domicilio nei terrltori dell»ex Stato jugoslavo diversl dalla provincia di Lubiana, Art. 4 La denuncia di eni all'artlcolo precedente e pure obbligatoria per coloro, enti o privati, che per qualsiaal ragione detengano titoll Ivi previsti dl spettanza di Enti e persone con sede, pertinenza o domicilio In qualsiasl territorio diverso dalla provincia di Lubiana. Nella denuncia dovra essere chiaramente indicato 11 proprietario, la sua nazlonalita, sede, pertinenza o domicilio, e la ragione della detenzione. Alt. 5 I contravventori alla presente ordinanza che entra immediatamente in vigore, sa-ranno puniti a termine di legge. Lubiana, 17 maggio 1941-XXX. per la provincia di Lubiana L'Alto Commissario Emilio Grazioli Iraško vojno poročilo Mmmm jpopadl ia letalske akcije Naredbe Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino Spremembe predpisov o premetu in javnih obratih Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi komisariatske naredbe štev. 13 z dne 29. aprila 1941-XIX in po sporazumu s pristojnimi vojaškimi ablastvi odreja: Člen 1. Čas. v katerem je dovoljen promet v Ljubljanski pokrajini, se spreminja takole: od 5. ura do 23.30 ure v ljubljanski občini, od 5. ure do 22.30 ure v ostalih občinah. Člen 2. Policijska ura javnih obratov se podaljšuje do 23. ure v ljubljanski občini in do 22. ure v drugih občinah. V javnih obratih (kavarnah, barih, restavracijah itd.) je prepovedano točiti alkoholne pijače, izvzemši vino in pivo. Lastniki in upravitelji javnih obratov ne smejo postreči z omenjenimi pijačami prekomerno ali osebam, ki kažejo znake pijanosti. Člen 3. Vse druge določbe komisariatske naredbe Št. 13 z dne 29. aprila 1941-XIX ostanejo nespremenjene, tudi kolikor gre za zadevne kazenske in upravne določbe. Ljubljana dne 15. maja 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli Prijavna obveznost za terjatve in dolgove, državne in zasebne vrednostne papirje, glaseče se na dinarje, Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi komisariatske naredbe st. 8 z dne 25. aprila 1941-XIX odreja: Člen 1. Vse ustanove, vsi organi In uradi bivše jugoslovanske države in bivše dravske banovine, druge javne In avtonomne ustanove, finančni, zavarovalni In kreditni zavodi, trgovinske družbe In zadruge, zasebne združbe, verske družbe, katerih osrednji sedet aH pa podružnica, agencija ali zastopništvo so v Ljubljanski pokrajini, kakor tudi fizične osebe, ki so pristojne aH stalno bivajo v Ljubljanski pokrajini, so dolžni prijaviti vse na dinarje glaseče se terjatve in dolgove proti enakim ustano- vam in osebam katerega koli državljanstva, ki imajo ali so imele pred 12. aprilom 1941-XIX osrednji sedež ali podružnico, zastopništvo, agencijo, domovinstvo aH stalno bff allčse na ozemlju bivše jugoslovanske države zunaj Ljubljanske pokrajine ali v drugih državah, Izvzemši Italijo. Člen 2. Te prijave, v katerih Je treba navesti pravni naslov obveznosti, se mprajo vložiti na posebnem obrazcu v treh primerkih do vštetega 26. maja 1941-XIX pri Hranilnici dravske banovine. Člen 3. Do vštetega 31. maja 1941-XIX morajo v členu 1. navedene ustanove in osebe poleg- tepa prijaviti na način, določen V prednjem členu, vse državne in zasebne vrednostne papirje, glaseče se na dinarje: delnice, obveznice in kreditne papirje, Id so njih last In so kjer koli ter jih je izdala bivša jugoslovanska država aH je zanje prevzela jamstvo ali ki so jih Izdale druge javne ali zasebne ustanove, finančni, zavarovalni aH kreditni zavodi, trgovinske družbe in zadruge, zasebne združbe, verske družbe z lastnim sedežem aH fizične osebe, ki imajo ali so imele pred 12. aprilom 1941-XIX svoje domovinstvo aH stalno bivališče na ozemlju bivše jugoslovanske države zunaj Ljubljanske pokrajine* Člen 4. Prijava Iz prednjega člena je obvezna tudi za vse ustanove In zasebnike, ki Imajo iz katerega koli naslova tamkaj omenjene vrednostne papirje, ki so last ustanov aH oseb s sedežem, domovina tvom ali stalnim bivališčem kjer koli drugod nego v Ljubljanski pokrajini. V prijavi morajo biti natančno navedeni lastnik, njegovo državljanstvo, sedež in domovinstvo aH stalno bivališče hi la katerega naslova jih Člen 5V Kršitelji te naredbe, ki stopi takoj v Ijavo, se kaznujejo po zakona. Ljubljana, dne 17. maja 1941-XIX. Visoki EMILIO GRAZIOLI Demanti o aretacijah v NemOp Berlin, 21. maja. s. Vesti o množeetve- nih aretacijah v Nemčiji, ki jih objavlja demokratski tisk, merodajna nemška mesta odločno demantira jo. Damask, 21. maja. s. Iraško vrhovno poveljstvo je objavilo naslednji službeni komunike: Na zapadni fronti so naši prednji oddelki v stiku s sovražnikom. Spopad z ngleškimi patrolami se je končal v naš •prilog in je bil sovražnik prisiljen k umi- •:. Imel je znatne izgube. Na južni fronti so naše čete, ki so jih podpirali oddelki domačinov, napadle skupine sovražnikov ter jim prizadejale znatne izgube. Uničeno je bilo tudi mnogo vojnih potrebščin. Dve sovražni oboroženi ladji sta obstreljevali neko našo opazovalnico. Bili pa sta prisiljeni k umiku. Obe sta bili poškodovani. Skupine naših letal so bile podnevi na !zvidniških poletih. Druga letala so napadla zbirajoče se sovražne čete, oklopne in druge motorizirane oddelke. Uničenih je bilo 30 tankov in drugih avtomobilov. Ostanek sovražne kolone se je naglo umaknil. Sovražna letala so se pojavila nad prestolnico in se odvrgla nekaj bomb na taborišče Rašid. Niso pa povzročila pomembnejše škode. Druga sovražna letala so bila na iividnilKih poletih nad različnimi področji Iraka, fr. javila so se tudi vzhodno od r.vfrata nacJ nekim našim letališčem "I a letala pa je naša protiletalska obrambe prisilil k umiku. Zadržanje Rusije Moskva, 21. maja. d. včerajšnja -Pravda« je objavila razna poročila o poteku dogodkov na raznih frontah. Posebno pozornost je posvetila dogodkom na Bližnjem vzhodu. Ce se upošteva na eni strani rezerviranost teh člankov kakor tudi objavo Tassa od 16. maja, ki demantira trditve, da so bili odposlani sovjetski piloti v Irak, kakor tudi na drugi strani naglica, s katero so bili dejansko obnovljeni diplomatski odnosi med Rusijo in Irakom in velika pozornost, s katero zasleduje tukajšnji tisk razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu bi se moglo zadržanje Sovjetske unije glede n apoložaj na Bližnjem vzhoda označiti v tem smislu, da kaže Sovjetska unija sicer znatno zanimanje za dogodke na tem področju, vendar pa noče prevzeti nikakršnih obveznosti rizika. Diplomatska aktivnost Bejrut, 21. maja. s. Iraški zunanji minister Naja Sueidi se je vrnil iz Ibn Sau-dove Arabije. Tudi vojni minister se je vrnil iz Ankare. Generalni konzul Iraka v Jeruzalemu je bil v posebni misiji od-ooslan v Teheran., Pogajanja med Španijo in Vatikanom Madrid, 21. maja. s. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil, da je bil ob priliki razgovora, ki sta ga imela včeraj apostolski nuncij msgr. Cicognani in zunanji minister Serano Suner stvarno dosežen zadovoljiv sporazum o vprašanjih, o katerih so se v zadnjem času razvila pogajanja med špansko vlado in Vatikanom, Novi španski ministri Madrid, 21. maja. s. Službeni list je objavil, da so bili imenovani za tajnika stranke in ministra Jose Luis Arrese, za finančnega ministra Joahim Benjumeja Burin, za kmetijskega ministra Miguel primo de Rivera, in za ministra za delo Jose Antonio Giron. Na snočnji seji španske vlade so bili novi ministri že zapriseženi. Vedno občutnejše pomanjkanje v Angliji Tokio, 21. maja. d. Sanghajski list »Nord China Daily News« priobčuje pismo nekega zasebnika, ki zgovorno kaže kako težko je postalo vprašanje prehrane v Angliji in kako se splošna beda že očituje na razpoloženju Angležev. Pismo prihaja lz Brightona v grofiji Sussex in pravi: Kar se tiče prehrane, moramo pasove vedno bolj zategovati, pri tem pa se nam obeta še znatno poslabšanje položaja in povečanje draginje. Vkljub uradno določenim cenam se verižništvo silno razvija. Jaz konserv ne maram, toda sem prisiljen, da jih uživam. Meao dobimo samo enkrat na teden. Seveda ta obrok ne zadostuje za več dni. Kako bom vesel, kadar bo enkrat konec tega trpljenja. Aretacije v Indiji Moskva, 21. maja. s. »Tass« je objavila vest iz Habula, v kateri citira poročila indijski hlistov o preiskavah in aretacijah, ki se v vsej Indiji nadaljujejo. V pokrajini Pendžab je bilo aretiranih 82 udeležencev nekega sprevoda, v Ravalpindiju je bil zaprt indijski pesnik Arban Sing, ko je baš na nekem javnem zborovanju recitiral neko svojo pesem z naslovom »Nezaželena«. Romunski kralj v Transilvaniji Bukarešta, 21. maja. s. Kralj Mihael in kraljica Mati Helena sta na daljšem potovanju po vseh krajih Transilvanije. Prebivalstvo iu sprejema z največjim navdušenjem Kralj Mihael potuje po teh krajih prvikrat v svojem življenju. Izmenjava ratiftkacijskah listin v Tokiju Tokio, 21. maja. s. V japonskem zunanjem nunistrstvu so bile včeraj popoldne izmenjane ratifikacijske listine o nevtral-nostni pogodbi med Japonsko in Rusijo. Diplomatski akt sta opravila zunanji minister Macuoka in sovjetski veleposlanik v okviru posebne svečanosti. Macuoka je v kratkem govoru poudaril, da je nev-tralnostni pakt simbolični izraz resnične želje, da se ohrani mir med Japonsko in Sovjetsko zvezo. Ta pakt je osnova bodočih prijateljskih odnošajev med obema državama. Nekatera živila so se pocenila Baunerc In cene na ljubljanskem živilskem trgu Ljubljana, 21. maja. Razveseljivo je, da so se nekatera živila vendar začela pocenjevati; zdaj se počen ju jeta seveda samo še zelenjava in sočivje. V začetku je bila uvožena zelenjava nekoliko predraga za nase razmere odkar je pa odpravljena carina na pridelke iz drugih pokrajin Italije, je uvoženo blago od dne do dne cenejše. Čedalje cenejša pa je tudi domača zelenjava. Mestno tržno nadzorstvo določa sporazumno z gospodinjami vsak teden cene zelenjavi in sočivju in veseliti nas mora da se zelenjava vselej nekoliko poceni. Tudi letos se gospodinje ne bodo mogle nikdar pritoževati, da bi bil trg premalo založen z zelenjavo in sočivjem. Nekoliko manj je nekaterih drugih živiL Organizirati bo treba zlasti dovoz perutnine in jajc. Doslej je bilo naprodaj vsaj še nekoliko jajc in tudi perutnino se gospodinje, ki jim ni treba varčevati pri slehernem dinarju, Se lahko kupovale. Zdaj je pa dovoz perutnine in jajc z Dolenjskega povsem zastal. Kmetice raje prodajajo jajca doma, ker si tako prihranijo stroške za prevoz v Ljubljano. Razumljivo je, da je v Ljubljani precej strožje nadzorstvo nad prodajo kakor v podeželskih krajih. Da bi pa naš trg bil vendar primerno založen z jajci, bi bilo treba nekaj ukreniti. Najbrž bi kazalo, kakor sodijo poznavalci razmer, da bi mestna občina po svojem uradu (morda preskrbovalnemV organizirala nakupovanje jajc na Dolenjskem. Naj bi poslali na deželo nekaj spretnih nakupovalcev, da bi dobavljali v Ljubljano večje količine jajc. To bi bilo izvedljivo in stroške z nakupovanjem bi lahko krili, saj jih krijejo tudi prekupčevalci. Zadnje čase, odkar so določene nove cene mesa in mesnih izdelkov in odkar so maksimirane cene živine, mesarji koljejo več, tako da so nekatere stojnice bolje založene. Da bi pa mesarji ne razprodali večino mesa »pod roko«, svojim stalnim odjemalcem« ter da bi ga pripeljali čim več na trg, so se oblasti tudi začele zanimati, koliko koljejo. Tako so policijski organi v ponedeljek obiskaH klavnico ter popisali, koliko živine je bilo zaklane. V posameznih primerih je bilo ugotovljeno, da prihaja premalo mesa na trg, ker ga nekateri mesarji razprodajajo že doma. Uvoženega blaga je čedalje več. Kakor rečeno, uvožena zelenjava in sočivje se čedalje bolj pocenjujeta. Tako je zdaj glavnata solata, ki je bila v začetku po 24 din, že po 14 do 16 in 18 din. Prav tako se je pocenil grah; najcenejši je bil danes že po 12 din, v splošnem so ga pa prodajali po 14 do 16 din kg. Med uvoženim blagom je bila danes prvič naprodaj pesa, in sicer po 20 din kg. 2e delj časa prodajajo novo zelje, ki je po 14 din. Naprodaj je tudi nova, bela Čebula, po 14 do 15 din. Danes je bilo že mnogo zelene kolerabe, ki je po 16 do 20 din kg. Ze delj časa prodajajo tudi beluše, toda ne le uvoženih, temveč tudi domače, ki so po 28 do 36 din kg. Vesti iz Hrvatske | — Zaaciia umetnin. S posebno zakonsko odredbo, Id sta jo podpisala poglavnik dr. Pavelić in hrvatski prosvetni minister dr. Budak, je najstrože prepovedano lz Hrvatske izvažati umetniške in kultura o-zgodovinske apomenike. lalrftnin spomenikov ne smejo sedanji lastniki prodati niti hrvatskim državljanom, če nimajo za to posebnega privoljenja prosvetnega ministrstva. Kdor sam nima na razpolago prostorov, kjer bi umetniške in kulturnozgodovinske spomenike lahko varno shranil, jih mora oddati najbližjemu narodnemu muzeju, ki bo lastniku izdal potrdilo o prevzemu spomenika v varstvo oziroma o odkupu s strani neodvisne drŽave Hrvatske. Za prekrške so Močene stroge kazni, la sicer do S let zapora oziroma globa do 900.000 din. — T kenmjs, ki aa razčistila razmere aw aagrebSki univerzi, je prosvetni minister dr. Budak imenoval a filozofska fakultete dr .Stanka Honđla, s pravne fakultet* dr. Antona Dabinoviča. s teološke fa- rkultete dr. Stjepana Zimmermanna. z rne-dicindce fakultete dr. Edvarda Milosla- vića, z veterinarske fakultete dr. Ljudevita Juraka, s tehnične fakultete inž. Stjepana Horvata, z gospodarsko-gozdarske fakultete pa dr. Mihovila Gračanina. Komisiji so bili dodeljeni tudi prof. dr. Edvard Sla-dović za Ekonomeko-komerciaino visoko šolo, prof. Zlatko Grgoševič za Akademijo za glasbo in gledališko umetnost, dr. Blaž Jurišić za Višjo pedagoško šolo in prof. Zlatko Sulentlč za Akademijo likovnih umetnosti. Komisija ima predvsem dolžnost razčistiti razmere med profesorji zagrebške univerze, hkrati pa tudi obnoviti tesno prijateljsko sodelovanje z ostalimi evropskimi univerzami. — Protlildovskl ukrepi v Osijeku. Po najnovejših odredbah morajo vsi osi ješki židje nositi na levem rokavu rumene trakova z evidenčno Številko in Davidovo zvezda Odredba velja za moške od 16. lata, za dekleta pa že od 14. leta starosti naprej. Zidje, ki so bili masoni, morajo poleg rumenega traku na levem rokavu nositi tudi rumen trsk na desnem rokavu z veliko črko M. ^ tudi podnarednik bivše jugoslovanske vojske Krsto Bijeljac, dalje neki Mirko Sušak in Marko Pora džin, ki so po zlomu jugoslovanske armade organizirali četni-ško trojko in se skrivali v Leskovcu pri Drvarju. Kot četniki so izvršili več ropov in umorov. Krsto Bijel jat je v Drvarju po nalogu ubil nekega majorja Markovića, sredi mesta, na ulici, pa tudi ne Aga polkovnika, ki je bil Hrvat. Bijeljac je uboj polkovnika priznal in mu bo sodilo preko sodišče v Banja Luki. — Poziv zagrebškim Slovencem. Policijsko ravnateljstvo v Zagrebu je te dni pozvalo vse Slovence, ki so prišli na področje mestne občine po 10. aprilu 1941, da se takoj ponovno prijavijo. Vsi, ki se temu pozivu ne bodo odzvali, bodo najstrožje kaznovani. — Strogo postopanje. Tudi na Hrvatskem so vsi lastniki orožja morali svoje orožje oddati. Kljub strogim odredbam o oddaji orožja so organi zagrebške policije zaprli več oseb, ki se za izdane ukrepe niso zmenile, ampak so orožje obdržale. Vsem tem osebam bo sodilo preko sodišče v Zagrebu. — Pestra policijska kronika. Po poročilih, ki jih objavljajo zagrebški dnevniki, ima zagrebško policijsko ravnateljstvo polne roke dela. Največ opravka ima z vlomilci, ki so pridno na delu. V eni sami noči je bilo v Zagrebu izvršenih 7 vlomnih tavin. Zelo živahno so na delu tudi žeparji, ki so raznim neprevidnim ljudem v enem samem dnevu ukradli nad 30 tisočakov. V zadnjem tednu je bila zelo pestra tudi kronika samomorilcev, saj so imeli v Zagrebu kar 9 samomorov, poleg tega pa še 3 umore. — Zidje na Hrvatskem. Zagrebški »Novi list« je te dni objavil zanimiv pregled, ki kaže, koliko Židov je na Hrvatskem in kako močno so se uveljavili v hrvatskem gospodarskem življenju. Po podatkih židovskih cerkvenih občin je na ozemlju hrvatske države 53.844 Židov, tako da predstavljajo komaj poldrugi odstotek prebivalstva Hrvatske. Največ Židov živi v Zagrebu, in sicer nekaj nad 6.000. Izmed 13.139 članov zagrebške Trgovske zbornice je bilo 1.450 pripadnikov židovske vere. Izmed v Zagrebu živečih zidov jih je pripadalo obrtniškemu stanu 5.7r, zasebnim nameščencem 58.9 Cr, trgovcem in industrijcem 21.3C£, svobodnim pokli-com 8.5%, zasebnikom 3.7% in državnim uradnikom 1.9%. Pri znanih industrijah Guttmann a. d. v Belišću, Croatia a. d. v Zagrebu, Jugoslovenska šumarska industrija v Zagrebu, A. D. za izvoz drva v Zagrebu, Danica d. d. v Zagrebu in tovarni Zorka v Zagrebu oziroma v Subotici so bili vsi vodilni ravnatelji židje. Zanimivo je, da je na Hrvatskem v rokah Židov ena osmina vseh veleposestev. ki imajo nad 1.000 juter zemljišč. Vpliv Židov v Zagrebu samem in na Hrvatskem bo čedalje manjši in židje že zdaj v velikem številu zapuščajo zlasti Zagreb. — Za zaščito hrvatske morale. Po poročilih hrvatskih dnevnikov, zlasti »Hrvatskega Naroda« in »Novega lista« ima pretežni del zagrebške prostitucije svoj izvor v židovskih domovin. 2idje so namreč neusmiljeno izrabljali gospodinjske pomočnice in jih najemali samo za to, da bi služile za zabavo doraščajoči židovski mladini in jo na ta način obvarovale raznih infekcij s spolnimi boleznimi. Zanimivo je, da so židje naglo menjali svoje gospodinjske pomočnice in večina izmed teh se je znašla na ulici, kjer ni mogla živeti od drugega, kakor od prostitucije. Po strogih odredbah zagrebških oblastev ne sme zdaj služiti v nobeni židovski družini arijsko dekle, ki je mlajše od 45 let Ker je v samem Zagrebu prijavljenih nad 99.000 gospodinjskih pomočnic, se vidi, kako važno je vprašanje ureditve njihovega nameščenja v arijskih in nearij-skih družinah. — Skrb za otroke tistih, ki so padli za svobodo Hrvatske. V borbah za nervdvisno hrvatsko državo je padlo precej Hrvatov. Po poročilu zagrebških listov bodo otroci vseh tistih, ki so padli v borbah za svobodno hrvatsko državo, in tistih, ki se zanje ne ve. kje so, prejemali od državs denarno podporo, ki bo hkrati priznanje padlim za njihovo požrtvovalnst. — Sarajevski nadškof dr. Sarić je v prvi številki »Sarajevskega novega lista« napisal obširen članek, ki v njem obuja spomine na svoj obisk hrvatskim ustašem, ki so raztreseni po vseh krajih Amerike. Med drugim pravi, da je bil zmerom prepričan, da Bog ne bo zapustil Hrvatov. Njegova deviza je bila zmerom »Bog in Hrvati!«. Zdaj je iskreno vesel, ker je bila oživljena svobodna hrvatska država. — Zagrebške trgovine menjajo nazive. Vsi. ki so obiskovali Zagreb, vedo. da so imele vse važnejše zagrebške trgovine tuje napise kakor n. pr. »Gentleman«, »Lord« in podobno. 2e v prvih dnevih življenja samostojne hrvatske države so zagrebški listi poudarili nujno potrebo, da tudi trgovine s svojimi nazivi izpričujejo hrvatstvo Zagreba in opuste vse tuje izraze. Pozivu hrvatskih listov so se trgovci takoj odzvali in z zagrebških ulic že izginjajo tuji napisi. Glavno mesto Hrvatske bo tako tudi v tem pogledu kazalo pravo narodno obeležje. — Zidje so dobili zaposlitev. V Slavonskem Brodu so se morali pri mestnem poglavarstvu prijaviti vsi židje od 18. do 25. leta. Še istega dne popoldne so jim dali v roke metle in jih poslali na ulice, da jih temeljito očistijo. V kratkem bodo na pr;s;ieo delo pozvani tudi starejši židje. — Lov na četnike. Kakor poroča »Hr-t vatski Narod«, so v okolici Banja Luke \ te^ dni zajeli več četnikov. Med njimi je I KOLEDAR Danes: Sreda, 21. maja: Feliks Kant. Jutri: četrtek, 22. maja: Vnebohod. i> a N a * N -i F p r i r K u i t V E Kino Matica: Glas v vliarju. Kino Sloga: Junaške pustolovščine. Kino Union: Zanimivosti Afrike. Sreda: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. PRIREDITVE NA PRAZNIK Kinematografi nespremenjeno. O I 7 r IS \ K L E R * R N E Četrtek: Mr. Sušnik. Marijin trg 5, Ku-ralt, Goeposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. okt. 31. Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljala od srede od 20. do petka do 3. zjutraj mestna zdravnica dr. Jožica zitko. Pletertnikova ulica 13/1., tel. It. 47-64. —. Cviček. ri/IInf, tilvanec, žametno črnino tn dalmatinsko vino toč p od danes dalje gostilna LOVMN, Gradišče 13. 285n su*, us Stran S Zgodovinski sestanek Duce—Pavelić Razkosanje bivše Jugoslavije je bilo sklenjeno že v januarju 1940 MIlan, 21. maja. u. Tukajšnji »Corriere dela Sera« Je objavil poročilo svojega posebnega poročevalca Curzia Malapartea iz Zagreba, ki v njem obširno poroča o zgo-dovinsk.in sestanku Duceja in poglavnika neodvisne Hrvatske kraljevine PavelJča, do katerega je prišlo že 7. maja v Tržiču nad Trstom. Dne 7. maja ob 5. zjutraj — pravi Mala-parte — smo sedli v avto pred rezidenco hrvatskega poglavnika na Trgu sv. Marka v Gornjem gradu, da bi spremili Ante Pa-veliča do Tržiča, kjer naj bi se sestal z Duce jem in grofom Članom. Službeno je bila o tem ohranjena največja tajnost. Toda po dogodkih zadnjih dni se mi zdi, pravi Mala pa rte, da ta tajnost, ki je vezala tudi mene, ni več potrebna in da je celo oportuno objaviti kakšno neznano epizodo one dolge serije pogajanj, v katerih so bile določene črte politične akcije za razkosanje Jugoslavije in za ustanovitev hrvatske kraljevine. Večji del javnosti ne ve glede na to, da dogodki teh dni niso nepričakovana in v nekem smislu improvizirana posledica vojaškega razsula Jugoslavije, da niso, pravi Ma^aparte. prenagljena diplomatska tvorba, ki naj bi jo bil omogoč'1 zaželeni, vendar nepričakovani razvoj dogodkov, mar-več so logičen zaključek politične akcije, ki se je že dolgo pripravljala, ki se je razvijala PO načrtu, ki je bila že davno določena, po točnih navodilih, o katerih se lahko reče, da so uravnavala dogodke, da so jih pred imponirala in ne, da so jim sledila. Treba je le omeniti, da datira prvi protokol za ustanovitev svobodne in neodvisne Hrvatske, prvi osnutek sporazumov, ki so bili v nedeljo podpisani v Beneški palači, od druge polovice januarja 1940. O tej stvari sta Ante Pavelić in grof Ciano razpravljala o priliki nekega dolgega razgovora, ki sta ga imela v Rimu na domu samega grofa Ciana. Torej ni kake improvizacije ni bilo, marveč se je izvedla po- litična akcija, že pred davnim časom predvidena prav do poslednjih podrobnosti po Ducejevih navodilih. Uresničen je bil načrt, za katerega so bili dogodki ugodni, toda kot taki ne samo predvideni, marveč pripravljeni in pričakovani. Sestanek v Tržiču, nadaljuje Malaparte ni bii pričetek, marveč zaključek dolge se t-apornih razgovorov ln pogajanj, dele 1va dni prej se je Pavelić sestal z »rx-foiii Cianom v Ljubljani. Pomebno pa je bi:u tokiat. da se Duce ni sestal s Pa volićem več kot Izgnancem ln zarotnikom, ki J« til trikrat obsojen na smrt, vodjo »*e-v jKcicnarne stranke, ki bi Jo bil Mazzin: nazva? »mlada Hrvatska«, marveč s pog *-var jem svobodne države, s poglavnikom care ca. ki se je osvobodil. Paveliča so na poti v Tačic spremljali upravnik pOj#*o*-r italijanskega poslaništva Rafael Caserta-no, ćTžavru podtajnik zunanjih zada * clr. Lorl:ovič, direktor za carine dr. Lamer in c krog 20 oboroženih ust ase v. Potovali s-skozi Ljubljansko pokrajino, kjer so iib vojaki Divizije Re in Sardlnski grenadirjl prirčno pozdravljali. V Postojni je Pavelić nenadoma odredil, naj ustavijo avto. Opazil je na trgu gospodično, ki jo je poznal Se iz Siene, kjer je bila v zadnjem času njegovega pregnanstva kot ljubeznjiva soseda njegovi ženi in njegovima dvema hčerkama. Poglavnik jo je izredno prisrčno pozdravil in je se omenil, da bi se skupaj slikali tam na trgu v Postojni, da bi lahko sliko pokazal svojima otrokoma. Malaparte opisuje le srečanje poglavnika z Ducejem na železniški postaji v Tržiču. Tam so bili Duce, grof Ciano in Visoki Komisar Grazioli. Duce je bil v uniformi, Pavelić pa, kakor da bi se hotel spomniti svojega pregnanstva in ohraniti dotedanji odnos do Duceja, ne v kroju poglavarja ustašev, marveč v svoji nekdanji črni obleki s črno kravato na beli srajci. Kdaj dobimo tržnico? Dela so se nekoliko zavlekla, ker so nastale razne ovire Ljubljana, 20. maja, če bi šlo vse gladko po načrtu, bi bila nova tržnica odprta že v začetku leta. Nastopilo je pa mnogo ovir in zadovoljni moramo biti, da je delo vsaj tako napredovalo. Nova tržnica je veliko poslopje, saj zavzema vse nabrežje od zmajskega mostu do Kresi je. V resnici sta dve poslopji, prekinjeni z manjšim presledkom pri semenišču, Kjer bo nekoč držal čez Ljubljanico most. Stavba je vsa podkletena in pritličje je zelo visoko, tako da smemo govoriti v splošnem o večjem stavbnem delu, ki bo zahtevalo milijonske stroške. Tržnica je bfla pod streho pozimi in delo so nadaljevali skoraj ves čas tudi v zimskih mesecih. Marca in aprila je pa primanjkovalo delovnih moči kakor skoraj povsod pri stavbnih delih. Večina delavcev je bila mobtluarana. Delo so nadaljevali takoj po polomu. Začeli so že vzidavati okenske in vratne okvire in ome tavati notranje in zunanje stene. Na delu so bili tudi elektroinatalaterji. V glavnem so električne instalacije končane. Mnogo dela pa še čaka vodovodne instalaterje. Upoštevati je treba, da bodo imeli vsi prostori tekočo vodo in da so v kleteh pod posameznimi lokali stranišča na splakovanje; dela za instalaterje je torej zelo mnogo. Toda vodovodnim instalaterjem primanjkuje zdaj raznega materiala, tako da dela ne morejo nadaljevati. Posebna zanimivost pri tej stavbi so okenski in vratni okviri iz umetnega kamna. Okenske odprtine so izredno velike in leseni okviri bi morali biti posebno solidni, najbrž iz hrastovega lesa, da bi se ne krivili. Zato so se rajši odločili za okvire iz umetnega kamna. Zidarji potrebujejo precej cementa že za vzidavanje teh okvirov. Ko bi ne bilo primanjkovalo cementa, bi bilo delo napredovalo mnogo hitreje. Kakor rečeno, se stavba dali v dva trakta (krila). Zahodni trakt vzdolž Pogača rjevega trga. ln semenišča je v glavnem že ometan, ne le aiotraj, temveč tudi zunaj. Vzhodni trakt vzdolž Vodnikovega trga je ometan tudi že znotraj, ne pa še zunaj. Notranje stene so prejšnje čase nameravali spodaj precej visoko obložiti s ploščicami iz umetnega kamna. Toda ta obloga bi bila zelo draga, zato bodo stene solidne je ometane le 30 cm visoko pri tleh. Predelnih sten med posameznimi lokali ne bo. Frostori se bodo ločili med seboj le z lesenimi, začasnimi stenami in mrežami ter prodajnimi mizam*, r. no dv> visokega stropa. » - ---- sraf Ww% IME discipliniran1 in trezni! DNEVNE VESTI — Točenje vina sopet dovoljeno. Na drugem mestu priobčujemo odredbo Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino, po kateri je točenje vina po gostilnah zopet dovoljeno. Se nadalje ie pa prepovedano točenje žganih pijač. Obenem je podaljšana tudi policijska ura in sicer v ljubljanski občini do 23. v drugih občinah pa do 22. Kretanje po cestah je dovoljeno v ljubljanski občini do 23.30, v drugih občinah pa do 22.30. — Prebivalstvo kraljevine Hrvatske. »Hrvatski Narode poroča, da bo štela kraljevina Hrvatska okrog 7 milijonov prebivalcev, po ljudskem štetju iz leta 1931 bi jih pa štela okrog 5,640.000, od teh katoličanov 3,150.000, pravoslavnih nekaj nad 1,800.000, muslimanov pa blizu 70.000. »Hrvatski Narod« da živi v kraljevini Hrvatski 37.020 Kranjcev in Štajercev, na Kranjskem in Štajerskem pa 18.823 Hrvatov. 83 •/» prebivalcev Hrvatske se peča s poljedelstvom, 7.4 % z industrijo in obrtjo, 3.1 odstotek s trgovino, 6.5 % pa z drugimi gospodarskimi panogami. — Za socialno akcijo Rdečega križa je daroval g. mg. ph. Rihard Sušnik, lekarnar mesto venca na krsto gospoda ravnatelja Zarnida Matije 500 din. V isti namen je darovala rodbina Lušin in Miholič mesto venca na krsto gospe Marije Vranči-čeve 200 din. — Za nesrečne ižanske pogorelce so darovali Še gdč. Ivanka 2upec in g. Karel Galle po 100 din, gg. Janez Žagar in Jože Uja po 50 din, podpolkovnik v pok. Jevni-kar in g. F. Kos po 20 din, gg. Lucijan Gomisček in Robert Dacar pa po 10 din. Iskrena hvala! Iz LluM'ane —11 Spet več časopisov po Uutotfanskiii kavarnah. V dnevih po polomu je postalo naenkrat dolgočasno tudi po ljubljanskih kavarnah, kjer ie bilo popre je na razpolago mnogo, domačih in inozemskih Časopisov. Minilo je več tednov, preden so pričeli spet prihajati v Ljubljano italijanski In nemška listi Sedal je tudi po ljubljanskih kavarnah spet več časopisov, prihajajo pa tako iz Italije, kakor tudi iz Nemčije spet številne revije. —1 Preložitev brezmesnega dneva. Ker bo jutri v četrtek, praznik Vnebohoda, je brezmesni dan preložen na drugo sred**, torej na 28. maja. Opozarjamo gospodinje, da bodo prihodnji teden trije brezmesni ćjuvi zapored. —lj Pridelovanje disavnlh ln zdravilnih zelišč bo objasnjevala pri predavanju ge~ H. Kelhar, strok, učiteljica mešč. šole nepreklicno v petek 23. t m. ob osmih zvečer v deški ljudski šoli v Sp. Siski. Ker je bilo to predavanje predvideno že začetkom m. m. pričakuje podružnica SVD Šiška še večje zanimanje za ta predmet. PriHodnj* številka 99SUwenšhega Naroda" izide —lj Za pomoč po mestnik uradih, zavodih m podjetjih se je ob času, ko so me stni uslužbenci morali k vojakom, javilo lepo število delavoljnih pomoćni« in pomočnikov zlasti iz inteligenčnih slojev prebivalstva za nr~zpiočJo delo. Z r.j;n«v»-. pomočjo delo ni zastalo ter zato za svoje ra-honorirano delo in tudi za dobri zglea. ki so ga dali drugim nezaposlenim, zaslužijo javno pohvalo ter toplo zahvalo, ki jo jim s tem izreka mestna občina ljub IjansAn —lj Spored večera pesmi ln arij, ki ga bo pela naša priznana umetnica altistka ga. Franja Golobova v ponedeljek dne 26. t- m., ima tri dele: italijansko klasično in moderno pesem, slovenske pesmi ter rusko, francosko in italijansko arijo. Vsak del koncertnega sporeda je najskrbneje sestavljen ter prinaša prave bisere samospevov in arij. Nekatere skladbe Iz slovenske literature bodo ta večer prvič na koncertnem sporedu. Koncert se bo vršil v veliki Filharmonični dvorani. Začetek ob 20. uri. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Poškodbam Je podlegel. Včeraj smo poročali, da so prepeljali v ljubljansko bolnico težko ponesrečenega 391ernega posestnika Mirka Koširja iz Podpreske pri Cabru. Košir ie na klancu Pri Dragi padel s kolesa in se hudo poškodoval na slavi, nalomil pa si ie tudi tilnik. Košir ie davi v bolnici umrl. —lj Zanimivosti Afrike ▼ kino Unlonn. Slavni raziskovalec Bengt Berg nam odkriva v tem krasnem ekspedicijskem filmu vse tajnosti črnega kontinenta. Najredkej-še in najzanimivejše živali, vso eksotično floro in favno nam predoča filmsko kamera, ki je s slavnim raziskovalcem prodrla to pot v kraje, kamor doslej Še nikdar nI stopila človeška noga. Film, ki nam podaja čarobno sliko iz zanimivega živalskega vrta troplčtie Afrike, priporočamo najtop-leje. Na sporedu je v kinu TJnionu. 284n —lj Mlada slovenska umetnost Črpa iz rojstne zemlje, ona Je upr naroda. O tem priča prodoren uspeh, ki ga je dosegla ob otvoritvi razstave in vsakodnevnem ogromnem obisku, katerega je deležna. Opozarjamo na razstavo pri Bati tudi šolska vodstva. Vstopnine nI. Na Vnebohod bo odprta od 9. do 12. ure. —lj Neprevidno ravnanje z granato. 20-letn' delavec Janez Adlešič z Zaloške ceste je včeraj dopoldne našel nekje vojaško ročno granato, ki jo je pričel odpirati. Granata mu je v rokah eksplodirala in Je Adlešič dobil hude poškodbe po vsem telesu. Ponj so prišli reševalci, ki so ga odpeljali v bolnico. —lj Kopališče Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti 20 bo od 28. maja dalje odprto ob pet kita lav sobotah od IS. do 19.80 ter ob nedeljah od 8. do lt. ure. Ob sobotah popoldne bo odprta tudi parna kopel. Kadna kopel stane 10 din (Lat. 3.—), prsna kopel 6 din (Lit. 1.80), parna kopel 12 dm (Lit. 3.60); upo- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 18. tat tO. url! Pretresljiva ljabeteniks drama po rtnuno E. Bron te GLAS V VIHARJU Laurence Oliver — Marte Oberon — David Ni ven (s slovenskimi napisi) KINO MATICA — Teh 22-41 Predstave ob delavnikih ob 16.. 18-15 ln 20.15 uri. GIUSEPPE VERDI F. Giachetti, M. Cebotari, B. Gigll. — Opere : Aida, R igo let t o, Traviata, Trubadur KINO SLOGA, telefon 27-30 Predstavi ob 16. in 20. uri: Krasen ekspedicijski film iz kraljestva črnega kontinenta ZANIMIVOSTI AFRIKE Film je opremljen s hrvaškimi napisi KINO L'NION — Tel. 22-21 KINO MOSTE Jutri ob 14.30, 17.30 in 20.30. v petek in soboto ob 19., konec ob 22. KLIC PLANIN Gustav Diesel, Simone Barda? TAJ iNSTVEN A ZAVESA Drama gusarjev Južnega morja. — Oba filma sta premijeri za Ljubljano. raba perila: brisača 50 par (Lit. 0.15), rjuha 1 din (Lit. 0.30). Kopališče bo odprto tudi v sredo 21. t. m. popoldne. (—) —lj I] bagno deiri fficio regionale di as- sicurazioni operaie, Miklošičeva c. 20. sara dal 23 maggio in poi aperto il venerdi e sabato dalle 13 alle 19.30 e alle domeniche dalle 8 alle 12. 11 sabato dopopranzo sara aperto anehe il bagno a vapore. II bagno in vasca costa 10 din (Lit. 3.—), la doccia 6 din (Lit. 1.80), il bagno a vapore 12 din (Lit. 3.60); uso dalla bianeheria: ascluga-mano 50 stotink (Lit. 0.15), lenzuola 1 din (Lit. 0.30). II bagno sara aperto anehe il mercoledi 21 m. c. dopopranzo. (—) Žrtev pobesnelega konja Metlika, 21. maja Včeraj dopoldne se je po Metliki naglo raznesla žalostna vest o nenadni smrti uglednega trgovca Viktorja W e i b 1 a, ki ga je v petek podrl podivjani in zbesneli konj, ko ga je hotel ustaviti; konj mu je prizadejal smrtnonevarne poškodbe. V novomeški bolnici so si zdravniki na vse načine prizadevali, da bi mu rešili življenje, nastalo pa je zastrupljenje krvi ln ker ni bilo več upanja na rešitev, so obvestili domače, ki so ga prepeljali domov, kjer je včeraj popoldne izdihnil, star 53 let. Pokojni. Weibl se je po končani nižji gimnaziji ln absolvirani Mah rovi šoli posvetil trgovini, ki se je je izučil pri tvrdki Miklavec v Ljubljani, nato pa je po očetu prevzel trgovino v Metliki. Poleg trgovine se je zelo zanimal za kmetijstvo, ki se mu je posvetil z vso ljubeznijo, prav tako pa se je udejstvoval tudi v raznih društvih in organizacijah, pri lovcih, gasilcih itd. Po svetovni vojni je bil načelnik gas*toke čete in tudi nekaj časa gerent meščanske skup-I nostl. Za pokojnim žalujejo užaloščena gospa Marica, sin Adolf in hčerka Malči. Naj bo ohranjen pokojniku, ki jo bil zvest čitatelj našega lista, trajen in svetel spomin, prizadeti rodbini pa naše iskreno so-žalje. pogreb bo v sredo ob 17. na pokopališče s Sv. Roku. Nove avtobusne zveze med Vrhniko in Rakekom Ljubljana, 21. maja S takojšnjo veljavnostjo se vzpostavita med postajališčem Vrhnika trg in postajo Rakek dve avtobusni zvezi na vlake iz Ljubljane po sledečem voznem redu: 1. Odhod vlaka 8036 iz Ljubljane ob 14. uri, prihod v Vrhniko trg ob 14.35; odhod avtobusa iz Vrhnike trga ob 15.10, prihod v Logatec ob 15.35, v Planino ob 15.46 in na Rakek ob 16.02. 2. Odhod vlaka 8040a iz Ljubljane ob 19. uri, prihod v Vrhniko trg ob 19.35; odhod avtobusa iz Vrhnike trga ob 19.50, prihod v Logatec ob 20.15, v Planino ob 20.26 in na Rakek ob 20.42. V obratni smeri odpelje jutrnji avtobus iz Rakeka ob 5.20, prispe v Planino ob 5.47, v Logatec ob 6.02 in v Vrhniko trg ob 6.20, od koder imajo potniki vlakovno zvezo na vlak 8031b z odhodom ob 6.40 in s prihodom v Ljubljano ob 7.15. Popoldanski avtobus odpelje iz Rakeka ob 16.30, prispe v Planino ob 16.57, v Logatec ob 17.12 ter v Vrhniko trg ob 17.30. Iz Vrhnike trga odpelje vlak 8039a ob 18.05 in prispe v Ljubljano ob 18.40. Direkcija železnic Ljubljana. SPORT — Nogometna tekma med Triestino in ZSr Hermesom je iz tehničnih razlogov preložena. Draga pomota Francoska poštna uprava je izdala svoj čas porsbne znamke v proslavo 300 letnice, odkar je izšla Discours de la Me-thode — razprava o učni metodi. To delo je izšlo prvič v francoski izdaji v Lvonu 8. junija 1637. Znamka, na kateri je Des-cartesova podoba, je bila izdelana brezhibno, pač je bila pa groba napaka v njenem besedilu. Delo je proslavilo slavnega francoskega filozofa, je bilo na znamki označeno Discours sur la Metho-de. Prvotna lvonska izdaja je pa imela naslov Discours de la Methode. Francoska javnost je bila nad tem seveda ogorčena in nesrečno znamko so morali že na dan izdaje vzeti iz prometa. Vendar se pa filatelisti knr pulijo za njo, saj jo cenijo že zdaj na 900 frankov, a njena cena bo nedvomno še poskočila. Blago iz pasje dlake Na Holandskem so nedavno tega odprli tovarno za predelovanje pasje dlake. Prvi poizkusi, ki so jih napravili za prid.bivanje blaga iz ■ pasje volne«, so dali dobre rezultate. Srednje velik pes da okoli 150 gramov dlake, ki jo potem predelujejo na isti način kakor ovčjo vclno. Blago iz pasje dlake se da uporabiti za različne svrhe. Na holandskem trgu so se že pojavili prvi prti, kape in različni drugi predmeti, izdelani iz »pasje volne«. MALI OGLASI Seseda SO par, davek posebej Preklici, izjave beseda din L— davek posebej. 4a pismene odgovore glede malin oglasov * treba priložit znamko. — Popustov ss maie oglase ae priznamo RAzno 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— Din »JuUjana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 3, T. NOS S KRVNIMI ŽILICAMI je Vam v nesrečo, drugim v spodtiko. Z rednim uživanjem »AMBROŽEVE MEDICEc bo nečista kri že čez čas razredčena in odurne krvne žilice izginejo. Pristno »Ambroževo međico« dobi le v MEDARNI, Ljubljana, židovska 6. 864 BRIVSKI POMOČNIK ~ ln frizerka iščeta stalno službo. Furlan, Cigaletova 5. 899 Vse oglase sprejema oglasni oddelek Slau. Naroda dnevno do 9. ure dop. Brez posebnega obvestila. Zapustil na* je za vedno naš predobri oče, ded, praded, stric, gospod TOMAŽIČ IVAN Mestni poijreoni iavoc Obalna Llubllan* STROJNIK V POKOJU 20. t. m. po težki bolezni, v častitljivi starosti 91 previden s sv. zakramenti. Na zadnji poti ga. bomo spremili v četrtek, 22. maja 1941, ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. žefa, na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. LJUBLJANA, dne 20. maja 1941. Žalujoče rodbine: TOMAŽIČ, PESTOTN1K, ZAJEC. OTROŠKO POSTELJO rabljeno, prodam. Mala čolnarska 5. 893 ____ Prodam več kosov kuhinjskega pohištva in vsa popravila. Vsakovrstne stole — najceneje: ZORMAN — Breg 14. 828 PRST ZA VRTOVE stavbni gramozni pesek proda Hlebš, Cankarjevo nabrežje 21 tel. 30-70. 892 STROJ ZA SROBLANJE širina 50 cm, kombiniran z vdelanim motorjem — kupim. Tajner, Črnomelj. 897 J. Rameau: Veterna palača Zrl sem presenečeno na poslopje, stoječe na gornjem koncu Listnatega drevoreda. Na masivnih temeljih so se dvigali vitki stolpiči, skoraj kakor gradovi iz kart, naokrog s stebričasti-mi, vetru povsem odprtimi balkončki. A visoko na poslopju, podobnemu hramu, so zijale namestu oken vse na okrog okrogle odprtine. — Kaj je to? — sem vprašal gospodarja, ki mi je razkazoval krajevne znamenitosti. — To? Vetrna palaca. — To vidim sam. Vidim namreč, da lahko veter tu po mili volji gospodari in piha križem kražem. — Oh, tu je še druga posebnost. Sto* piva bliže. Veter je pravkar začel svojo igro. Kar poslušaj! Kako čudovita godba! Kakor piskanje na flavto, bučanje orgel, brankanje na harfo, bučanje čela..« — Kaj je to?... Ali igra tam notri kapela blaznežev? — sem vzkliknil. — Ne, prijatelj. Koncertira kralj godbenikov, veter. Ta bila poje, buči in bobni tako, kakor Jo je uglasbil veter. — Ali stanuje kdo v hiši? — Stara zakonca, ki ju smatrajo okoličani za norca. Toda njuna zgodb« nikakor ni vsakdanja. Če se zanimaš za rajo, ti jo lahko povem. Legla sva na poseko pred Vetrno palačo in gospodar je jel pripovedovati: — Leta 1870 je bilo to poslopje še majhna vila. Ta del na desni strani, še zdaj ga lahko vidiš. Te posebnosti so dogradili šele pozneje. Vila je bila last vaškega branjevca, ki pa jo je dal čez poletje v najem Pasižanom. Tistega poletja je stanoval v vili grof. J. s soprogo in devetletno plavolaso hčerko. Branjevec pa je imel lepega, prebrisanega dvanajstletnega sinka. Otroka sta ae skupaj igrala. Na vrtu je rasla stara platana, ie zdaj stoji tam. In veš, kako sta se igrala ta dva dražest-na otroka? Kadar koli je veter odnesel Ust s platane, sta se otroka poljubila. — No, no, upam, da ne med jesenskim padanjem listja. — Ne, pravim, da je bilo se poletje. Toda prišla je tudi jesen. Baladi zaljubljenci so imeli mnogo dela. Poljubov nista mogla več šteti, saj je odpadlo v eni minuti tudi dvajset listov. Toda idili je napravil konec dramatičen akord. Grofica je nekega popoldne presenetila otroka, kako sta se pod platano strastno poljubljala. Od ogorčenja je bila vsa iz sebe. 'Kako bi tudi ne bila! Komtesa Marie se je poljubljala s paglavcem vaškega branjevca! Taka sramota! Takoj so dali pripraviti vse potrebno za pot in naslednjega jutra so odpotovali. Dovolili niso niti, da bi se otroka poslovila. Toda kljub temu sta našla sredstvo, da sta po pošti izmenjala suh platanov list, ki sta ga nosila kot talisman na vratu v svileni vrečici. Malo Mario so oddali v samostan, deček Francillot je pa tudi prišel na srednjo šolo. Cas je hitel. Marii je bilo že štirinajst let, mladeniču pa dvajset. Ali sta bila pozabila drug na drugega?... Tega ni mogel nihče po-deti. Nekega dne so pariški listi oznanili zaroko komtese Marie de J. z baronom Louisom de R — Francillot, ki je bil postal ta čas gradbeni inženjer Fran-cois, je to vest gotovo čital v no vin ah v Listnatem drevoredu, kajti dan pred poroko je prinesel poštar nevesti čudno poročno darilo. Crno leseno Šatuljo, do vrha polna suhih platanovih listov. Marie je prebledela, ko jo je odprla Vedela je, kdo ji jo pošilja. Takoj ji je bilo vse jasno. Ihte je poljubljala suhe liste drugega za drugim, ko je vstopila mati. — Vrzi to v smeti! — Oh, mama! Grofica je sama vrgla skozi odprto okno šop suhih listov. Toda veter je prinesel en platanov list nazaj. Obtičal je v dekličinih svetlozlatih kodrih. Oh, kako ganljiv je bil protest tega velega lista! — Francillot! — je zaihtela Marie, poljubljajoč platanov list. — Takoj ga vrzi proč! — Tole vržem proč! — in zlat poročni prstan je odletel skozi okno.. Ni se omožila z baronom. Čakala je do polnoletnosti in omožila se je z inženirjem Francoisom, sinom vaškega branjevca. In ker sta se morala zahvaliti za svojo zakonsko zvezo vetru, ki je bil prinesel nazaj en platanov list, sta zgradila to Vetrno palačo. Veter je njima božanstvo, ki ga molita in mu doprinašata žrtve. Pri najmanjšem pišu vetra zvone, cingljajo in pojo okrog srečnih zakoncev zvončki in Aeolove harfe. Vedno hočeta čutiti in slišati godbo vetra. Peč si kurita z duhtečim lesom. Tako žrtvujeta lesu kadilo. In pravita, da sta v oporoki določila, da ju morajo po smrti sežgati, pepel pa raztresti med nevihto po vetru, ki se mu morata zahvaliti za svojo ljubezen in srečo in kateremu sta hvaležna v življenju in v smrti. —- Le poglej! — in prijatelj me je prijel za ramo in mi pokazal v višave. Pogledal sem gori in na stolpičastem balkončku Veterne palače sem zagledal stara zakonca, kako sta se sklanjala skozi okno in raztresala po vetru ražnate listke. \ m ■jjjj Stran I ti 5 Bajaništvo je postalo uradno priznana veda Carraan Francesco, menibro del balleto Kodeljevo nei pressi di Labiana, II nostro pib noto rabdomante. — Baron CodelH, lastnik graščine Kodeljevo pri LJubljani, Je znan pri nas kot najbolja! bajanlčar. Splošno ljudje mislijo, da znajo samo po-edinci ravnati z bajanico, ker naj bi ime i samo redki ljudje na svetu te izredne fiziološke ali psihološke lastnosti. Radiestezija, kakor se imenuje iskanje vode, kovi-nastih predmetov, rudnin itd, v zemlji s pomočjo bajenice, je že stara veda. Prvotno je služila samo za iskanje tekočin. Ta veda je pa v resnici dostopna vsem ljudem. Mnogi med nami so nadarjeni za to, ne da bi sami vedeli. Izjeme, ki so pa precej redke, samo potrjujejo pravilo. Radiestezija se imenuje tudi radiotelline ali shabdomancie. Radiestezija ali proučevanje izžarevanja in učinkov bajanice, pa prevladuje kot pogostejši izraz. V novejšem času se je ta metoda razširila in izpopolnila. Tradicionalno leskovo paličico so nadomestile kovinaste paličice, kakršne se rabijo za steznike ali dežnike. Rabi as pa tudi nihalo, kroglica, težka nekaj gramov, obešena na nitko, Čije drugi konec drži radiestet rahlo med palcem in kazalcem. Nekateri bajaničarji uporabljajo nihalo, kadar gre za iskanje premoga, rudnin in drugih trdih predmetov. Zdaj so se jeli s to dolgo zanemarjeno in pozabljeno vedo pečati mnogi učenjaki. Ravnatelj observatorija v Bourgesu abbe Morerrjc pravi o nji: >Ta stroka je nedvomno vredna globljega proučevanja in Čudno je, da je tako ugledni učenjaki, ki so se doslej pečali s tem vprašanjem, še niso človeštvu povsem pojasnili.« <5e govorimo o tem predmetu, pa moramo seveda izključiti brezpomembne poskuse in šarlatane. Toda v dobro bajaničanem moramo priznati, da večina opravlja svoje delo pošteno in z globoko vero. Vsi ljudje reagirajo zelo občutljivo na elektromagnetične vplive, ki jih je vse polno okrog nas. Bajaničarjeva palica ali nihalo sta v bistvu elektroskop, ki nam oznanja reflekse, nastale v nas samih, če pridemo v pas menjajočih se sledov, recimo žil premoga ali podzemnih votlin. Brez paličice ali nihala ne začutimo ničesar, kakor ne razločujemo valov radijskih postaj, čeprav smo jim neprestano in povsod izpostavljeni, če nimamo na razpolago radijskega aparata. Katere prvine najbolj izžarevajo? Ne bilo bi točno, če bi odgo\ orili na to vprašanje po osebni sposobnosti človeka reagirati nanje. Nimamo pa tudi pripomočkov, ki bi točno izpremenill silo izžarevanja, Najpreciznejši aparati, kar jih poznamo zdaj, nam sicer pokažejo na izžarevanje, njegove intenzivnosti nam pa ne morejo pokazati. Pokažejo nam navzočnost glavnih in postranskih žarkov, samo da postranski navadno zbegajo iskalca. Med elementi, najprikladnejšimi za poskuse, so na prvem mestu voda, kovine in rude. Tem slede vsa živa bitja, rastline in mineralije, na koncu pa plini, če torej vse niha in izžareva, kako moremo razločiti eno prvino od druge? Poznamo pojav, ki se imenuje svntonija nihanja. Odkril ga je učenjak abbe Bouly. Vsa živa bitja, kovine itd., širijo iz sebe svoje posebne žarke in po tem jih lahko razlikujemo. Učenec abbe Boulvja Georges Gaux, kemik-hidrolog, je po mnogih poskusih uspešno uporabil to metodo ▼ raznih panogah mehanične strtje. Radlostezija ali bajaništvo ima mnogo posebnih uporab, med katerimi je najbolj znajo iskanje talne vode in kovin. Tu je bajaničarjem delo olajšano s tem, da imajo opraviti z elementi močnega izžarevanja. Na zadnjem kongresu bajaničarjev v Parizu je bilo ugotovljeno, da se dosele povprečno v 80% primerov popoln uspeh.. Abbeu Lambertu se je izmed 62 poskusov posrečilo 60. Ti uspehi so že zelo zadovoljivi, toda vsak bajanlčar nima toliko znanja in prakse kakor abbe Lambert. Paličica ali nihalo lahko uporabimo tudi za Iskanje pogrešanih ljudi. Tudi v primerih, ko je bilo treba najti pogrešanega človeka, so že dosegli mnogi bajaničarji presenetljive uspehe. Izkušeni bajaničarji so določili gotove pogoje za tiste, ki se hočejo temu šele posvetiti. Glavni pogoji so trije, in sicer: 1. Dober iskalec mora imeti neproporcionalna ramena ali meča. 2. Njegova dojemljivost mora imeti minimalni koeficient 15°, maksimalni pa 62°. Stopinje se računajo tu po posebnih valovih. 3. Mora imeti primerno močno voljo. Abbe Lambert pravi: Kolikor bajaničarjev, toliko metod in toliko različnih reakcij na isti pojav. Zato n: mogoče določiti točnih pogojev, ki se pri vsakem bajani-čarju več ali manj razlikujejo. Zdaj pa se nekaj praktičnih navodil glede paličice in nihala, ki ga mora vsak bajanlčar imeti. Če nima pri roki leske, zadostuje vsaka tenka paličica, samo da Je trdna In upogljiva. Najboljše so paličice črne ali zelo temno pobarvane, ker črna barva najbolj prestreza žarke. Zelo dobra bajanica sta dve kocki, zvezani na enem koncu s črno nitko v dolžini 8 do 10 cm. Prost konec mora biti dolg najmanj 30 cm. Bajanico držimo trdno med palcem in kazalcem, komolce ob telesu, drugi prsti pa morajo biti sproščeni. Najboljše nihalo si napravimo iz gmote, težke 40 gramov. V ta namen nam služi najbolje ebonitna kroglica, ki jo priveže-mo na črno nitko, dolgo okrog 80 cm. Drugi konec vrvice držimo med palcem m kazalcem, kroglica pa mora lahno nihati. Potrebno Je zlasti, Če hočemo doseči dober uspeh, da imamo trdno vero vase in da se med iskanjem nikoli ne vzravnamo. Ves čas mora biti bajanlčar enako sklonjen. Med najboljše bajaničarje spadajo duhovniki. To je naravno, saj žive mirno in trezno Življenje, v katerem človek najlaže razmišlja, opazuje in d educira. Glavno je pa, da se odlikujejo duhovniki po trdni veri. Ker se poprej povsem neznani vzroki radiestetičnih pojavov vedno bolj pojasnjujejo, ker ti pojavi niso več nobena črna magija, postaja radiestezija polagoma uradno priznana veda, Smrt 90 letnega gasilca Včeraj je umrl eden Tomažič najstarejfilt Ljubljančanov Ivan LJubljana, 21. maja, fizik ugotavlja v svojem letnem ponorih*, da Je LJubljana zdravo mesto m da umira relativno največ Ljubljančanov aa ojrtaa-elostja Včeraj se Je to zopet potrdilo, ko Je umrl v holmci eden naših najstarejših prebivalcev Ivan Tomaži č; v začetku oktobra smo se spomnili njegove 90-letnice, Kdor je ob tisti priliki stisnil roko čvrstemu in tudi še vedno duševno čilemu Jubilantu, je imel vtis, da bo Tomažič dočakal se svojo stoletnico, zal Je vrlega moža, ki Je posebno zaslužen za naše gasilstvo — mestna občina ga je imenovala v priznanje gasilskih zaslug za meščana — zdaj naglo umorila huda bolezen; umrl Je včeraj dopoldne. Naj ob tej priliki osvežimo čitateljem nekoliko spomin na njegovo življenjsko pot; bila ni le dolga, temveč tudi polna naporov, vendar so ostale življenjske sile moža, čeprav Je poznal mnogo več črnih delavnikov kakor praznikov, tako dolgo neizčrpane. — Ivan Tomažič se je rodil 4. oktobra 1850 v Jablanici pri Litiji. Starši so bil revni in otroci so si morali zgodaj začeti sami služiti kruh. Ivan Je služil kot pastir, hlapec in mlinar, pozneje pa kot tovarniški delavec v Pano vičan, TLaškem in nazadnje v Ljubljani Dolgo je bil zaposlen ▼ Koslerjevi pivovarni, a celih 43 let je delal v poznejši Pollakovi usnjarni. Marljivost in sposobnost sta mu pomagali, da je v službi lepo napredoval, sele 76 let star Je šel v zasluženi pokoj. V gasilstvu se Je začel ndejstvovatl že leta 1883. Cela desetletja je požrtvovalno opravljal odgovorno in težko službo kot strojnik pri gasilski parni brizgami. To Je bila prva parna brizgama v Ljubljani. Ljubljanski gasilci so z njo gasili neštete velike požare, ne le v Ljubljani, temveč tudi v mnogih podeželskih krajih, Tomažič Je opravljal službo pri brizgami okrog 40 let. Zdaj Je umrla ena izmed zadnjič prič največjih požarov v Ljubljani, kakor na primer požara gledališča. Med najstarejšimi ljubljanskimi gaallrtiliiii veterani, ki so se ndejstvovali od saflstaaa delovanja > hfl še sna korenin, kakršnih se ne rodi več mnogo v našem stoletja, V prejšnjem stoletju so se rodiH mnogi tako zdravi sinovi U so lahko vztrajali t trdem življenjskem boju ter orali poguaaio ter uspešno na vseh področja ledina. Tomažič Je svoje zdrave življenjske sUs posvetil gasilstvu kakor tedaj številni delavni, požrtvovalni in zdravi možje. Ne MU ta vredni takšnih mož, če bi se Jih vsaj m hvaležnostjo ne spominjali ob koncu njihove Uvijen Jake poti — Ivanu Tomežiču bo ohranjen časten spomin. Ali je radio luksus? Kaj je človeku odveč? — LuHtm je Pri definiciji pojma »luksuz« si Je bi uspeha belilo glave že dokaj ljudi. Kjer koli ga potipljemo, povsod se nam izmuzne. In tako nam ostane le čut, da je s pojmom »odveč« precej soroden in da onemu, kateremu v današnjih težkih časih preostaja denarja za nepotrebne stvari, le težko odpustimo. Kaj pa se pravi odveč? Ta beseda je ravno tako spolzka kot prva, kajti kaj je smatrati kot neobhodno potrebno in kaj ne, je pač odvisno od nagnjenja posameznika, od njegove okolice ln časov, v katerih Živi. Saj so bili vendar časi, ko se je smatralo že za luksuz, če je jedla benečanska dama z vilicami namesto da bi rabila od narave JI podarjene roka. Karlu Velikemu je podaril vladar vernikov — Harun Alrašid — splošno občudovano darilo — uro; a Evropec, ki danes nima ure, se smatra gotovo potisnjenega že pod eksistenčni minimum. Dandanes se izdela na milijone ur, toda Baklmo izhaja tudi še danes prav lahko brez nje. Koliko so zabavljali naši pradedje čez takrat luksuzno in smešno kolo. — »Mi smo hodili vedno peš, čemu bi rabil naš mali kolo?« In uvedbo telefona so starejši med nami vsi doživeli. Kako redki so bul pred 30 leti oni, ki so ga imeli in Če Je moral kdaj kdo telefonirati, Je bil to velikanski do- ni sposobnosti. Kdo m še rabfl telefona; nekaj hribovcev in rlh kmetic. In koliko Je bilo govorjenja, če si Je kdo, ki nI bil res velik trgovec, o&ii&ul telefon. Gotovo so ga smatrali vsi vsaj za lenobo, če ne za razsipneža. S pisalnim strojem Je bila ista, z avtomobilom bo enako. Fordovi avtomobili v Ameriki nam kažejo v tem pogledu bodočnost. In tako bo tudi brezžična telefonija doživela isto. Kar je danes še luksus, bo že Jutri same ob sebi razumljivo in potreba poj utrjen jem. Pri tem pa se že lahko prerekamo, če že nismo danes pri samo ob sebi umi j i vem. Kajti končno se včasih lahko »lčlmo tudi iz zgodovine preteklosti in ni treba, r?a traja razvojna doba vedno tako dr igo kot pri prvem Industrijskem produktu. Vsakdo uvidi, da je treba zainteresirati kar največji krog, kajti šele ko imajo mnogi dobiček od kake stvari, preneha slednja tudi za širšo javnost biti »luksus«. In vse, kar obeta več udobnosti, kar tvon komfor t, je koristen luksus, ki bi se morai kot kulturno pospeševalen podpi-iati. In tu nudi brezžična telegrafija že še mnogo, mnogo več. Ce bi ostal radio le sport, razvedrilo ali senzacija za nekatere izbrane, potem bi pač rekli: »Veliko hrupa za prazen nič.« Kdor pa enkrat spozna, kaj vse nudi radijski aparat, ta ga ne pri- več Is no borj ln botj. Razumljivo Je, da lahko »živimo« brea kinematografa, knjig, telefona in železnice ln vendar se nikdo ne pritožuje nad tem tuksusoin, nasprotno le tedaj, če se mu mora zaradi denarnih stisk ali pa stavke odreči. Seveda lahko krpa gospodinja peiilo brez zabave, saj lahko pri tem kaj intenzivno misli na neumrljivost ke-brov m na druge take zanimivosti. Toda tega navadno ne dela. Ona se navadno le dolgočasi in zeha pri polni košari strganega perila. Zakaj si ne bi nataknila slušalk7 Fri današnjem pomanjkanju služkinj bo kaj često morala lupiti krompir in človek res ne uvidi, čemu bi morala koncentrirati vso svojo pozornost le na to mehanično opravilo. Ce ji poleg drugega oddajna postaja javlja tudi cene živil, more imeti cd tega le korist. Gotovo je tehnična stvan oddajnih in sprejemnih aparatov dan^s še precej oddaljena od popolnost*, toda kdo bi se neki danes še vozil na triciklu? In vendar se slednji šteje k prehodni dobi. v razvoju kolesa. Zato velja tudi za brezžično telefonijo, kar najhitreje pre!:o začetnega stadija, kajti slab aparat je nepotreben, je potraten in luksus v sla-Dem pomenu besede. Kakor hitro pa pre-ooli prve otroške bolezni in ga minejo muhe, ga ne bo mogoče več pogrešati in nihče več ne bo govoril o luksusu. Rossinifev »Brivec« z dvema gostoma Alda Nonnijeva kot Rozina, Rob. Primožič kot Figaro Ljubljana. 21 maja. V nedeljo nam je prva ponovitev Rossi-nijeve komične opere prinesla nepričakovano velik užitek: gostovala je bivša naša koloraturka Alda Nonni in zaradi nenadne obolelosti V. Janka je nenapovedan vskočil Robert Primožič Oba poznamo že iz prejšnjih njunih nastopov, s katerimi sta ostavila najboljši sloves. Alda Nonni je v partiji Rozine pač pevski in igralski idealna; njen krasni, topli in sočni glas. visoka pevska kultura, sproščena lahknotnost njenih kolora tur. zmago-vitost višin, gracioznost njene mladostne pojave in vseskoz šarmantne igre. vse to se je v njenem samozavestno mirnem, prirodno ljubeznivo živahnem nastopanju združevalo v kreacijo, ki ie izzivala občinstvo k vedno novim izbruhom navdušenega priznavanja izrednih sposobnosti prikupne umetnice Nosila je tudi zelo lepe stilne obleke. Rozino ie pela in govorila v italijanščini, mestoma pa se je pridružila tovarišem s slovenščino. Rob. Primožič je podajal svojo že dobro znano in priznano ulogo poredneža Figara glasovno sveže, vidno spočito, z neko junaško zanosi test j o, v igri pa s pristno italijansko elastičnostjo in efelrtnostjo. Bil je odličen v vsakem pogledu. Pel je hrvatski in deloma italijanski. Gledališče je bilo nabito polno in je publika večkrat odlikovala Nonnijevo s posebnimi ploskanji Velik vspeh so želi še Betetto. ki je za svojo slavno arijo o klevetanju prejel brezkončno priznanje. Rob. Primožič, ki je imel zelo srečen večer in D Zupan, za svojega dr Bartola. Močno se je trudil za Almavivo požrtvovalno disciplinirani F Banovec žal, da je bil glasovno nerazpoložen. a ie zato s igro in vsem nastopanjem postavil pravilno živahno osebnost. Kakor pri premieri se je tudi pri reprizi odlikoval orkester, ter je za sijajno overturo zopet žel torulo priznanje Dirigent dr. Svara in režiser C Debevec sta nap* ustvarila izvrstno uprizoritev »Brivca«, ki zasluži največjega zanimanja. Fr. G. K baletnemu večeru v operi Ljubljana, 21. maja Kakor vsako leto bo tudi letos prirejen celovečerni baletni večer v naši operi. Imeli bomo tu priliko občudovati in kritizirati naše prizadevajoče se balerine, baletnlke in prav za prav ves baletni zbor. Spored bo zelo pester in zanimiv. Naj med drugim omenimo le Ravelov bolero v koreografiji Pilata Borisa in Lizstovo rapsodijo, kar moremo zopet šteti med številne zasluge našega priznanega koreografa, baletnega mojstra ing. Golovina. Carman Francesco, membro del balletto deU'opera. — Carman Franci, član opernega baleta. Zelo nas bo satnima] nastop mladega nadarjenega, pridnega in izredno ambicioznega solo-plesalca g. Carmana Francija. Ta, z redko, a njemu dano eleganco plesa, bo sodeloval kar v petih točkah izbranega sporeda. Želimo našemu mlademu umetniku mnogo uspeha in sreče na njegovi težki poti umetniške kariere. Nov način rentgeniziranja Sedanji rentgenov posnetek je značilen po tem, da nam poleg organa, ki ga hočemo preiskati, pokaže bolj ali manj tudi druge sosedne organizme. Če obsevamo recimo z rentgenom pljuča, vidimo na sliki tudi rebra. V nekaterih primerih pa to zdravnika moti, kajti slika ni jasna. Nemški inženjerji so pa izumili rentgen, ki se na njegovi sliki vidi samo organ, katerega hoče zdravnik preiskati. Tako dobimo s tem rentgenom recimo določeni del pljuč na sliki povsem jasen, ker slike ne motizo rebra, ki se na nji ne vidijo. Kako je to mogoče? Ce fotografiramo recimo zvečer jasno razsvetljeno ulico, dobimo na sliki samo nepremične predmete, dočim pešci avtomobili in vse premično na nji izgine Na istem principu so nemški inženjerji sestavil nov rentgen. Namesto, da bi se premikal predmet, torej bolnik, se premika ta osvetljevani aparat in fotografska plošča. Oboje niha okrog mesta na bolnikovem telsu, ki ga hoče zdravnik preiskati. Medsebojno gibanje aparata in plošče je tako, da dobimo na sliki jasno in ostro samo zaželjeno mesto, dočim vsi sosedni deli bolnikovega telesa s fotografije izginejo Elektrifikacija italijanskih železnic Kakor poročajo iz Rima, so državne železnice v preteklem poslovnem letu porabile 1 milijardo in 400 milijonov Kwh električne energije na elektrificiranih progah. To ustreza več nego 2 in četrti milijona ton premoga, ki bi stale 240 milijonov lir več nego navedena količina elektrik čne sile. Ce se upošteva sedanja cena premoga, je Italija prihranila dobrih 770 milijonov lir, ki bi jih morala drugače plačati inostranstvu za nabavo potrebnega kuriva. Izogibajmo se nepre mišljenih dejanj! flerre Mael: 54 Bio^3a ljubezen Roman — Prijatelj moj, — je dejala, tako blizu obale sva, da lahko vsak hip vstopiva na ladjo in se okopljeva tam. Res me ne mika preseliti se tja. — Ali bi hoteli raje kam drugam? — je vprašal Romain. Pri tem prijazno izgovorjenem vprašanju je mlada žena zadrhtela. To je bilo ugodno znamenje, napovedujoče srečen preokret. Ali se bo morda srce zopet vnelo za njo? Odgovorila je izmikajoče, in prepustila je odločitev njemu. Romain je trpel in to je bil vzrok njegove siabe ▼olje. Nikjer se ni čutil zadovoljnega, najraje bi bil zopet zbežal z doma, da bi se mogel skriti kje daleč od ljudi s svojo bolestjo. Spoznal je jasno, da mu manjka ljubezen njegove žene. Kaj bi bil dal za to, če bi jo bil mogel objeti in odnesti daleč, kjer bi je nihče ne nadlegoval s pogledom. Začela bi živeti novo življenje. Pozabila bi na vso mučno preteklost, ki mu je ie povzročala muke kakor prvega dne. NI pa mogel izdreti iz svojega srca bolečin povzrocujočega trna, ni mogel položiti na svojo srčno rano edinega balzama, ki bi jo bil takoj zacelil. Ce bi jo bil tako zastrašil, bi morda bila Jeanne bistrovidnejša. Spoznala bi bila, da je dolžna storiti prvi korak iz lastne pobude in ukloniti se povsem. Pa tudi, če bi si bila to vtepla v glavo, ne bi imela poguma izvršiti svoj sklep. Romain ji ni zaupal in ona ni zaupala Romainu. Misleč da ni vredna njegove ljubezni in da ni še delala dovolj pokore za svoj greh, je dejala sama pri sebi, da bi se smela udati svojemu možu šele potem, ko bi on to željo izrecno izrazil. Bala se je njegovega mlačnega, otožnega pogleda in čutila je, da je njegova prijaznost samo posledica njegovega doslednega samopremago van j a. Ta konflikt je Jeanne vidno izčrpal, njena žareča lepota se je polagoma umaknila bledici. Oči je imela zdaj udrte in iz njih je odsevalo nekaj bolestnega. Jed ji ni več dišala in tudi spati ni mogla. Včasi je dobila tudi hude napade omotice. Nikomur, niti svojemu možu ni povedala, kaj jo muči, kakor da bi se skrivaj veselila svojega prikritega trpljenja. Podoben obup pri mladin ljudeh ni redek pojav. Mnogi mladi ljudje radi mislijo na smrt, ki si jo pesniško olepšava jo, videč v nji uteho aa svoje duševne muke. Tako nekako je bflo tucfi z Jeanne. Dreaupuo je zrla ▼ bodočnost, vse, kar je videla pred seboj, se ji je zdelo taco strašno in mračno, da bi bila naj« raje končala svoj brezupni pogled v bodočnost z grobom. K sreči so bile poleg Romainovih tu še druge oči, ki so opazile, da mlada žena polagoma zapada apatičnosti. Hermina, njena dobra in udana družica, ki je ljubezen ni bila zaslepila, čeprav je bila tik pred poroko, je bila opazila veliko izpremembo v zdravstvenem stanju svoje sestrične. Nekega dne, ko je videla Jeanne še otožne j šo, kakor je bila navadno, jo je vprašala: ■— AH si bolna, draga Jeanne? — Kaj še, zagotavljam te, da nisem, se je branila Jeanne. 1 Hermina ji je zatisnila usta s poljubom, potem je pa dejala z glasom tihega očitka: — Cuj, tvoj odgovor me ne more preslepiti. Dobro vidim, da si bolna. K sreči tvoja bolezen ni težka, in svoje trpljenje spretno prikrivaš. Morda se nam bo posrečilo kmalu izlečiti te. Zakaj se ne obrneš na zdravnika? Jeanne je malodušno povesila glavo. — Zdravniki mi v mojem trpljenju ne morejo pomagati. Edini sedež moje bolesti je v srcu. Ono potrebuje malo veselja in svetlobe, potem bi si pa že sama opomogla. Hermina ni več silila v njo. Ko je pa sedela še istega večera s svojo sestrično in Romainom pri večerji, je opozorila Romaina na Jeannino boleh-nost m slabokrvnost. — Vidim, Romam, da je vaša žena bleda in izmučena, — je dejala vsa v skrbeh. Častnik se je prestrašil, kajti njene besede so bile izgovorjene z jasnim očitkom. Skrivaj se je ozrl na svojo ženo. Hermina je imela prav. Jeanne je bila izredno bleda. To ga je jelo vznemirjati. Mar je bila njena bolezen nevarna. Ni mu prišlo na misel, da bi mogel biti sam vzrok njene bolezni. Mislil je pač, da je to žrtev njene nesrečne ljubezni. Vendar je pa prosil ženo, naj pokliče zdravnika in se posvetuje z njim. Jeanne mu je to obljubila in še istega dne je svojo obljubo izpolnila. Poklicani zdravnik je bil dober prijatelj rodbine I-a Fougerave. Jeanne je poznal zelo dobro. Po pravici ga je vznemirjalo ni eno stanje in previdno je spravil i? mlade gospe vse, kar je hotel vedeti. Pod pretvezo prijateljskega poseta je prišel čez dva dni zopet. Odvedel je Romaina v sobo za kadilce in mu rovedal, kar mu je hotel povedati. — Dragi moj prijatelj, — je dejal, — hočem vam povedati" nekaj važnega. — Ah, boze moj, doktore, — je vzkliknil Romain — že vašega uveda sem se ustrašil. Kaj se je zgodilo? — Kaj se je zgodio? — Vaša žena je bolna, prijatelj. Romain je povesil glavo. Ni si mogel tega pojasniti, toda ko je slišal zdravnikove besede, se mu je oglasila vest. — Da, — je priznal. — Bojim se se tega in vas sem ji priporočil* naj se obrne za nasvet na vas. Kaj je? 0*6ja> Josip Zupančič H Za Marate a Zanpcavoia dal Usta Oton Chriatof U Vat ▼ Ljubljani