St. 74 V Mariboru, sobota 29. junija. Y. tečaj. Io72. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, čotrtck in suboto, tor volja po pošti projeman. za avstro-ogerake dezele ali v Mariboru s pobijanjem nadom. za colo loto IO gold., za pol leta 5 gold., za Četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje delele za ćelo leto 12 gohl., za pol leta 6 gold., za čem leta 3 gohl, 25 kr. a. v. — Za oznanila se plač u je od otuiristopn«1 potit-vrBte 6 kr, če so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo ae dvakrat in 4 kr. če ac tri- ali vcčkrat tiska. Vaakokrat se plaća stempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. —• Rokopiai so ne vračaju. — Uredništvo je v Mariboru, v koruški ulici hišn. stev. 220. Opravništvo. na katero nai se blaffovolijo posiljati naroćnin<\ reklamacij«. oznaniin. t. i. a.mimiisTrativm1 reći. ii> v tiskarnii-i : K. Skaza in rtr.. v koroški ulici hiSn. št. 229 Vabilo na naročbo. Ker se koncem tefja meseca pričenja novo četrtletje oziroma polulctje, uljudno vabimo vse p. n. gg. naroćnikr, katerim iiaročnina poteka, da jo precej po no ne. Ravno tako priporocamo nas list raz-sirjevati vsem slovenskim narodnjakom. „Slov. Narod" velja za avstro-ogerske dezele: za ćelo leto 10 gld. — kr. za pol leta o „ — „ za četrt leta 2 „ 6*0 „ Uredništvo in administracija „Slov. Naroda". N&rodiiitn ii«tvokt»toiii. liotarjein lit konclpljoiitoiii. Učeni gospodje! Ako se „Slovenski Narod" denes do vas obraća in z vam i resno besedo govoriti hoče, ne stavite se budi po robu in ne mislite, da se drzne hoteti podučevati vas; ne, ker dobro ve, da vam poduka ne treba, da ste niožjc izobraženi in svoje dolžuosti poznavajoči. Ali kjev ne zdi jasno, da ne izpolnujete svojih dolžnosti, katere kot narodnjaki do svojega naroda imate, tam nastaje tuđi za domačo žurnalistiko dolžnost, to zanemarjcvanje oeitno pred narodom grajati ter v imenu ubogega naroda in njegovih pravic z zahtcvanjem k vam prihajati, da se poboljšate. Vprašamo vas, narodni gospodje doktorji in čuvaj i zakona, kako stoji z vašim u radovali je m v našem narodnem slovenskem jezi kuV Koliko vi dajete sodnijam iu oblastnijam eploh za svoje slovenske stranke slovenske vloge? Koliko vi, ki ste v prevažni stroki po-klicani dejansko varovati in vršiti, kar vsi zahte-vamo, to tuđi v istini varujete in vršite? Mi vni hoćemo svoj slovenski narod obraniti iu mu politično veljavo dati, kakor mu kot samostalni individualnosti in kot delu velikoga slovan-skega debla gro. Na to nas že naše srce veže, na to nas naš razum goni. Zato se pa moru narodni jezik v veljavo pripraviti, v javne m n a-r o d o v e m ž i v I j e n j i povsod utrditi. To znate, to zagovarjate z nami vred, z vso naso inteligen-cijo vred, povsod in zmirom! Znate pa dobro, da poleg sole nij nobenega mesta tako važnega za uvedenje veljave našega jezika, kakor so javni uradi, prostori, kjer se vi krečete, kamor vaša oblast šega, kamor vas vaš vzvišeni poklič vedno zove. Kadar bode nas kmet, obrtnik in v obče naš mož, videl, da ima njegov jezik veljavo v uradnijab kakor drug, tačas bode ponosen postal in ne bo ga sram, da je Sloveuec. Za vse naše politično in narodno življenje je ne-izmerne važnosti, je velika šola — končno uvedenje našega jezika v sodnije in urade sploh. Koliko v nebo vpijočih krivic in nezakonitosti se godi, ako velja za Slovence nemški jezik v uradib, kdo bi to bolje vedel nego vi, možje pravne učenosti in pravne prakse? Vi veste in nam sami pripovedujete, kako se delajo prisege Slovencev, kjer prisegovalcu sodnik nemško tol-mači ali slabo iz nemškega prcvaja, kaj um je priseči. Vi veste, da tako slovenski kmet dosti-krat prisega nekaj vse drugega, nego kar bi imel priseči, da misli, ka mu je priseči ,,da je v pravici" — in tako revež lahko priđe v kriminalno preiskavanje nevede kako ! Vi veste, kako soduiki vaše nemško pisane pogodbe, protokole itd. slovenski stranki vsled svoje dolžuosti tolmacijo — strašausko korumpirano, nerazumljivo! Vi veste, da tako priče ne vedo, kaj imajo pričati, ker ne-slovcnsk sodnik po vaših uemških dokazuih členih, pravnih spisih, ueuatanko, nerazumljcno in nerazumljivo priče izprašuje ; itd. — Torej, kaka silna pravna potreba je za slovouske stranke slovensko uradovati. Zakaj torej slovensko ne u radujete, za Slovence slovenskih vlog ne delate, kakor vam to dopušča zakon — kakor bolje znate nego mi drugi ? Čujemo vas odgovarjati. V teoriji ste vsi zato, vsi prizuavatc, da je vršenje pravosodja v tujem jeziku — skandal, krivica. „Ali ne gre tako, kakor bi si mislil. Uradniki, sodniki, so protivuiki, uemškutai ji, uli ćelo ne razum cjo slovenski. Za to slovenske vloge puste dolgo ležati, nečejo jih resiti". — More nekaj istine ua tem biti, ali vendar uij istina in ne sme biti! Saj imate kot poznavalci zakona višjo sodnijo in draga pota, pritožite se energično, čuvajte čast svojega pokliča, in — mi mislimo — da se ne živimo tako v hrezpravnib razmerah, da se ne bi tak uradnik ali tak sodnik v kozji rog dal ngnati na podlagi zakouov, ki jasno govore. Trebalo bi med narodnim! advokati, kjer jihjcvcč — kakor v naših mestih — samo malo odločnosti in edi-nosti med soboj, in Litro bi sodniki mehki postali; hitw*Htfi trdi Nemci, kateri se v naše sodnije uri-vajo, in pravo'sodijo da se bog usmili, na suhein ostali in prisiljeni bili kot neaposobnjaki oditi ali pa na brzo roko naučiti se, česar ne znajo. Če se boste pa vi sami, narodni odvetniki, notarji in koncipijenti, sklicevali na nezmožnost naših urad-nikov iu zarad njih in na njih komoditeto narodne koncesije delali, potem bodemo Slovenci večno imeli oni „circulus vitlosusu o jezikovo nespoeob-uib uradnikib. In Če ste vi uradnikom tako pri-zanašljivi, če se vi, samostalni možje, po njih ravnate, — kako moremo pričakovati, da se bodo oni iz lastnega nagiba narodovim zahtevam kedaj podvrgli! Kako nioremo, če sami nič ne stoiimo, od vlade zahtevati, da ona kaj stori? Pomag;ajmo si sami, in v tem je vaša dolžnost, da pomagate, da ste dejanski narodnjaki, — ne da načelno škodljive koncesije đelate uradniški neodpnst-ljivi nezmožnosti, ali da princip pnpuščate, samo da socijalno s kakim okrajnosodnijskim „pasem" dobro iz haj a te. — Zdi se, da se skriva pod tacimi izgovori mnogo — lenobe in lakhodclnosti. Vsi drugi izgovori so baš le samo izgovori. Ker so se juristi, kakor drugi, izobraževali v nem-ških šolah, jim nemško uradovanjc gladkejae teče, hitreje gre. Starejši, posebno „sefi1* se drže nem-ščino ker „več nese"; mlajši, koncipijenti, so včasi preleni in se tuđi udajo temu šlcndrijanu. — Za-mere nij atarejšim advokatom iu notarjem, kateri so čisto nemško odgojeni, ako na stara leta ne morojo slovensko delati. Zameta velika in sramota pa za naše mlade advokate, notar je in koncipijeute, Če niC ne delajo slovenski, dasi so narodnjaki, in se kaki! Razume se, da mora kakor vsak človek tako tuđi advokat i u notar gledati i na svoj dobiček, na to, kako bode materijalno izhajal, za to ne bodo Listek. Spomin na duh Petra Velikega in vzajemne potrebe Slovanov. (Spisal prof. Petar Tomid.) (Kontu;.) Uii/.mticn iu napreden 'žlovek v obče , in Rus specijalno ne more in ne sme več gledati na osobo, nego na stvar iu razloge. Non quis sed tjtiitl! Pnitestanti nijso papeževi zat(>, ker so pre-jcli kalendar papeža (Jregorja XIII., ki je bolji nego Caesarov. In ta brezrazložni dualizem mora pametnim Rusom ucspaiuctcn se pokazati prej ali slej. Za Hrvate in Srbe ima kalendar še večjo kulturno važnost. 4. Dr. V\\ Lad. Rieger je izdaval od 1. 1851) do 1872 (do meseca maja) češki ,,N a u č u i Slovni k" (Conversations-Lexicon). Sedaj je v 204 sešitkih gotov. Tu se jemlje dovoljen ozir na Slovaue. Imajo-li Rusi slično delo ki bi se oziralo tuđi ua Slovaue izven Rusije ? Ako ga ne- inajo, morali hi odmah začeti izdavati popravljeno i z d a nj e U i o g e rj c v e g a Slovni k a v r u s k e m j e z i k u. Kako je težko za pocdiuc manje narode tako podvzerje, jiokazujo prejasno ta UJletni češki slovuik. Tuđi Srbi so hoteli kakor tuđi Slovenci izdati sličeu leksikon, a ne mogo do denes! ...... f). S 1 o v a u s k o z godovi u o k vcčjcnui v dveh zvezkih treba izdati. Vsak zvezek po ,'JOO—100 strani v Su. Tu bi ae 4 veje slovanske : niska, poljska, češkoslovauska iu južuoslovauska morale opisati od zgodoviuskega početka pa do tlenes. Ako bi del<» tuđi ne bilo bolje nego so dotični člauki v Kicgcrjcveiu Slovniku, to bi vse-kako bil redek pojav a zadovoljilo bi se uajsil-nejši potrebi vseh Slovauov. lirez te knjige uc bi smelo biti noheno uredništvo, nobena knji/.uica slovausku. Za ta posel ziuožcn bi bil najboij Ceh Pcrvolf, sedaj profesor na vseučilišču varšavskein. Za vsak zvezek naj bi blagotvoriteljui komiteti slavjanski odredili uagrad(t od f>00 rubljev. G. l'rimcrjavui s 1 o v a r slovnu s k i. V tcj knjigi moralo bi se paralelno dokazati, da je učena bloduja ali bdije ludost , ako kdo trdi, da so si slovanski jeziki tako oddaljcni iu raz-lični, kakor romanski ali gcrnuinski; da je hrvatski u. pr.