SZ. fMfta, I (Mlini, i soboto, I. marca 1916, XL1X. lelo, .Slovenski Narod* velja v Lfmblfani na dom dostavljen: ce'o lela naprej ■ • • • K 24*— pol leta „ . Jl— . 12-— četrt leta m • 6--ia mesec . • 2— v upravništvu prejeman. celo leto oaprej ■ 9 • . K 22-— pol leta m • • • • . 11*— čctnleta . • . . . . 5*50 na mesec . • • «. « « 190 Dop!sf naj se frankirajo. RoUopisI se ne vračajo. c?cfis:.Sfcjo: Scaliova ulica st. 5 (v pritličju levo,) telefon st 34. aaa avećer lzrzeaižl nedelje te praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavoištvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati ut d, to je administrativne stvari. Posamezna številka velja tO vlaar;ev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tiskarna" telefon it, 35. .Slovenski Narod za Avstro-OcT-sko: ecTo Te*o skupaj naprej pol leta m „ četrt leta . m na mesec m - . K 25-— . . 13-— . m 6-50 . . 230 velja po pcštl: za Nemčljot celo teto naprej . « . 3C 33*—| za Ameriko in vse druge deželen i celo leto naprej « • » • K 35.—j Vprašanjem pTcde Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Fprav&.£ivo (spodaj, dvorišče levo), KnallGva ulica št 5, telefon £135» BOJI PRI YPKESU IN VERDUNU. Berolin, 3. marca. (Kor. urad.) '»'olffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 3. marca. Zapadno bojišče. Jugo - vzhodno od Ypresa ob Kanalu so vdrli Angleži v pozicijo pastion«, ki srno jim jo biii dne 14. februarja odvzeli, ter predrli celo v ozki fronti do naših prejšnjih spred-niih jarkov. Iz teh smo jih takoj zopet vrgli. V posameznih delih pozicije »Pastion« se še drže. Južno od kanala La Bassee je prišlo do živahnih bližinskih boiev po sovražnih razstreiitvah pred našo fronto. V Champagni je stopnjevala sovražna artiljerija svoj ogenj mesto-rna do velike sile. V gozdu Boiante, sevarvj - vzhodno od La Chalade v ArgonHi, smo francoski delni napad z iahkoto zavrnili. Na višinah vzhodno od Mase fmo po močni artiljerijski pripravi i listili vas Douaumont ter porinili svoje črte zapadno in južno od vasi h oklopne utrđ!?e nanrei v trgodnei-pozicije. Nad 1000 vfetnikor in 6 težkih topov znaša naš p!en. Naši letalci so v trdniavskem okolišu pri Verdunu uspešno metali bombe na francoske č^te. Poročnik Immelmann }e zbil vzhodno od Douaia svoje deveto sovražno letalo, nek! ar.gieški dvo-krovnik z dvema častnikoma, od katerih je eden mrtev, drugi težko ranjen. Vrhovno armadno vodstvo. * FRANCOSKO URADNO POROČILO. 2. marca popoldne. V Ar-nisu smo zažgali vzhodno od poti iz Neuvilla v Folie pod staro jamo, ki jo je sovražnik zasedel, novo mino. Polastili smo se nove vdrtine. Pri Verdunu je sovražnik po noči Ino obstreljeval Mort - Homme. Ob koti Oie "med Malanccurtom in Forgesom in ob glavnih prehodih čez Maaso malo artilierijskega delo- \anja. Vzhodno od Maase In v Woevru je sovražnik včeraj po silni artiljerijski pripravi živahno napadel nase pozicije pri Frcsnesu; s protinapadom pa smo ga kmalu vrgli iz onih delov, v katerih se je bil vstali!. V Lotaringiji večurno bombardiranje pristave St. Mari, kateremu je sledil vzhodno od BreJange sovražen napad, ki pa se je popolnoma zlomil. V Alzaciji smo zavrnili z ročnimi granatami več poskusov močnih nemških patrulj proti neki postojanki v dolini Lauch. 2. marca zvečer. V Belgiji uničujoč ogenj naše artiljerije na sovražne naprave vzhodno od Steenstraata. Med Sommo in Oiso so naše baterije razdejale neko sovražno napravo. V okolici Beuvrai-gnesa v Champagni so naše baterije tik r>ri Sttfppu za.dele- neko nemško letalo. Letalo je padlo goreče v nemške črte. V Argonih smo namerili koncentr"cen cgenj severno od Ha-razeeja in na gozd pri Cheppvju. Severno od Verduna in v VVoevru se je artiljerijska delovanje, ki je bilo pretekle dni nekoliko popustilo, čez dan na celi fronti, zlasti pri Mort-Hom-me. na koti Poivre in v okolici Do-uaumonta poostrilo. Na zadnji točki je prišlo po obstreljevanju do več silno močnih infanterijskih napadov. To vrsto napadov so naše čete zavrnile ter je njih ogeni sovražne vrste decimiral. Naše baterije so povsod močno odgovarjale na obstreljevanje ter obstreljevale zvezna sovražna pota. Severovzhodno od St. Mihiela so obstreljevali naši daleko-strelni topovi kolodvor v Vigneulle-su. Glasom poročil naših opazovalcev sta izbruhnila dva požara in ie bilo več vlakov zadetih ter je eksplodirala ena lokomotiva. V Zgornji Alzaciji veliko delovanje artiljerije z obeh strani v odseka Scpois. Za 'njo noč |e vrsti neka naša obstrelj^ valna flotHia 44 bomb vseh kalibre na kolodvor v Chamblevu ter napr vila oči vidno mnogo škode. Kljub sil mu obstreljevanj« so se letala nen ko-dovana vrnila v naše črte. Tudi čez dan so vrgli naši letalci 40 bomb na koiodvor v Bensdorfu in 9 projekti-lov na sovražne stavbe v Avrieoutu. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 2. m a r c a. V četrtek dopoldne smo napadli strelske jarke pri holmu oh Yperskem kanalu v Comines, ki smo ga dne 14. februarja izgubili ter holm zopet zasedli. Zavzeli smo tudi majhen eksponiran del prvotne nemške črte. Sovražnik je izvršil nekaj ur nato protinapad; odbili smo ga. Vjeli smo 180 mož, med njimi 4 častnike. Minske rove, ki so šli iz zavzetih jarkov, smo uničili. Danes na obeh straneh silno artiljerijsko delovanje med Vierstraatom in Boe-inghom. Sovražni protisunek na zap2du. Da razbremene Verdun, so začeli Ar.gleži pri Vpresu, Francozi pa v Champagni z velikimi četami s protisunk*' O angleškem protisunku pri Vpresu govori jasno današnji nemški komunike. Pričakovati je bilo glasom poročil zadnjih dni takega podvzetia in jasno je, da se je nemško armadno vodstvo pripravilo, da krepko odgovori na vsak tak poskus. Ta sunek se je sovražnikom ponesrečil, kakor je bilo pričakovati. V Champagni so izvršili Francozi oo močni artiljerijski pripravi severno in severo - vzhodno od Suiopa sunek. O izidu boja še ni poročil. Vzhodno od tam. med Ville - sur-Tourhe in Varennesom, so izvršili sunek tudi proti fronti pri La Chalade. ki pa se je takoj ponesrečil. Francozi pošiljajo mnogo novih čet na vzhod. Zdi se. da. prihajajo na fronto tudi nove angleške čete. Medtem pa se je Francozom posrečilo zopet zasesti vas Douaumont ter tsm razširiti fronto. Francozi so pač zbrali na tej fronti vse svoje s;Te in zelo previdno je bilo, da so Nemci na tej fronti počakali, kaj ■krenejo Francozi. Da pa so boji tudi na tej fronti še vedno silno ljuti, temu le dokaz veiiko število vjetih in velik plen tonov. V V/oevru. Vojni poročevalci poročajo: V prostora severno od Verduna se trudijo Francozi z novimi Četami, da bi ust vili orodiranie nemškega napada. Nemška artiljerija drži v šahu francosko artiljerijo na zapadnem bregu Mase. Na drugi strani pa je prodiranje Nemcev na višine prisililo Francoze, da so zapustili ravnino Woevre, kjer so jim prizadejali Nemci s svojim sunkom posebno veliko izgubo s tem, da so jim iztrgali gozdič pri Hcmiemontu, kjer so imeli postavljene svoje daljnostrelne topove. Nemci pred Verdunom. Glasom natanč.iih poročil, so zavzeli Nemci pri dosedanji ofenzivi od 21. februarja sem 170 km2, torej več kakor štirikrat toliko ozemlja, ki so ga Francozi jeseni 191 ^ v Champagni zavzeli. Tudi so nemške izgube razmeroma majhne. »Temps,« izve, da pričakuje francosko vrhovno povelju i-štvo v kratkem novo ofenzivo Nemcev pred Verdunom, ker poročajo francoski letalci o velikem premikanju čet in topov na nemški strani. General Verraux protestira proti vestem cficijoznih listov, češ, da je trdnjava Verdun deklasirana. Potem bi bila obramba Verduna nepotrebna. Herve pravi, da je položaj Verduna še vedno ona sen in je Verdun trajno ogrožan. Sedanja pavza v bojih ne bo trajala dolgo. Sodbe o Verdunu. V Parizu vlada splošno vtisk, da se nemške čete pred Verdunom zopet zbirajo in da pripravljajo nov silen sunek. Tolažijo se pa v Parizu z brez-pomembnostjo trdnjav ter pravijo, da trdnjave sploh ne eksistirajo več, marveč samo posebno močne obrambne organizacije v splošnem okviru fronte. V Parizu so tudi že upali, da bo sedaj pri Verdunu nastopila daljša pavza. »Temns« pa je to upanje raz-drl z noto Gallieniia. ki svari pred takimi nevarnimi iluzijami ter pravi, da bi bilo nesoametno. misliti, da bi ostal tako velikopotezno zasnovani nemški sunek proti Verdunu omejen samo na to pokrajino. Splošni polo-žaj je zelo resen. Zlasti v bližini Vaanca m Damloupa je pričakovati novih silnih sunkov. O Verdunu samem pravi nota. da streliajo Nemci najmanj s štirih točk v mesto samo. Iznova se poroča iz Pariza, da skušaio Nemci zlasti iz \Voevra prijeti trdnjavo in da z vso trdovrat-, nosijo nadalurjejo svoje naskoke. Da bi zopet zavzeli Douaumont, so postavili Nemci v boj baje 4 brigade, ki so izvršile naskok z nepopisno drznostjo. Neki ugleden francoski višji častnik je mnenja, da sovražni naskok še ni končan in odbit, marveč da je pričakovati še mnogo sil-uejših bojev. Tudi Angleži priznavajo brez-Drimerno silo nemških udarcev ter pravijo da je bitka pri Verdunu morda najvažnejši vojni dogodek od bitke ob Mami sem. Nervoznost v Parizu. Glasom poročil iz Pariza, jc francoski ministrski svet v perma-nenci. V francoskem vojnem ministrstvu so silno nervozni. Med Parizom in Londonom izmenjavajo neprestano brzojavke. Vsako uro pričakujejo v Parizu zastopnike angleškega generalnega štaba, da se store v skupnem vojnem svetu potrebni sklepi proti strašnemu napadu Nemcev. Na vseh železnicah mrzlično delovanje, neprestano prevažanje čet in municije na vzhodno fronto. Mesto samo je mirno v javnih lokalih pa ni slišati drugega, kakor o bitki pri Verdunu, v kateri vidi prebivalstvo instinktivno odločitev svetovne vojne. Hurabertovi nameni. Kritik »Journala des debats« pravi, da odpira Joffrejeva nota o Humbertovih namenih na verdunski fronti samo domnevanja. Zdi se,da je za njega vas Douaumont izgubila svoj pomen. Glavna pozicija Hum-berta, branitelja Verduna, bo sedaj, kakor se da sklepati iz Joffrejeve note, v razdalji topovskega strela južno od pokrajine pri Samogneuxu, ki jo imajo Nemci popolnoma zasedeno. Angleški novinci. »Dailv Nevvs« poroča, da je vložilo 16.000 novincev, katerih prošnje za oprostitev so bile odbite, ugovor. Llovd George je sporočil poslanski zbornici, da se bo lista od vojaške službe oproščenih revidirala in da se bo zmanjšalo število obratov, v katerih nastavljenci niso podvrženi brambni dolžnosti. Angleške strojne puške. Zastopnik angleškega municij-skega ministrstva Addison je izjavil, da proizvaja Anglija sedaj silno množino strojnih pušk. Zločin v Mnk. francoski spisal E, Gaborian. (Dalje.) Sauvresveve besede so zvenele tako srdito, da so prestrašile celo ;>erto. Tremorel pa je drhtel po -cm života. Berta je jokaje poskusa prijeti moža za roko, a Sauvo-resy jo je z zadnjo silo svojega oslabelega telesa pahnil od sebe. »Bodi konec laganju in hinav-vu. Zapomnita si, da vaju sovražim iz vse duše. Kaj mar ne čutita, la me drži samo še sovraštvo do aju pri življenju? Dva meseca je te-va, kar som spoznal resnico. Težko -em molčal in se premagoval, a moč mi je dala goreča želja, da se vama maščujem. Iskal sem kazen, ki bi bila primerna vajinemu početju, a našel sem jo šele tisti dan, ko sta me začela zastrupljevati. Ta dan bi bil najraje zavriskal veselja, kajti ta dan ^em vedel, da dobim zadoščenje.« Spričo strasne maščevalnosti Sauvresvja se Barta in grof Tremorel skoro dihati nista upala. »Zakaj sta me hotela spraviti iz življenja? Zato, da bi se mogla poročiti kajne ?, Etokro, ta želkn tudi jaz. fiektor grof Tremorel naj postane drugi mož vdove Berte Sau-vresy.« »Nikdar,« je zaklicala Berta in »Nikdar« ji je odločno pritrdil grof Tremorel. »Zgodilo se bo pa vendar tako. Jaz to hočem in pripravil sem vse, kar je treba, da mi ne utečeta. Čujta! Čim sem zanesljivo vedel, da me zastrupljata, sem zapisa! prav natančno zgodovino nas treh. Vse, kako smo prišli skupaj in vse, dan za dnevom, uro za uro, kar se je zgodilo v času. ko sta mi začela streči po življenju. Prihranil sem tudi nekaj strupa, s katerim sta me spravila na pot v večnost. Da, da! Kadar sem za-užil strup, sem ga obdržal kolikor je bilo mogoče v ustih in ga skrivaj iz-pljuval v steklenico. O, sovraštvo da človeku silno moč! « Berta in Tremorel sta gledala Sauvresvja kakor da ga sploh več ne razumeta. »Končano! Steklenico s strupom, naše životopisje in zgodovino mojega zastrupljenja sem izročil varnim rokam. Na dan vajine poroke vam moj prijatelj vse to izroči. Ce bi pa vklva leto dni po moji smrti ne bila poročena, dobi spise in strup državno pravdništvo.« Sauvresv je moral nekaj trenot-kov počivati predno je mogel nadaljevati. »Morda bosta po moti smrti ho- tela oditi, kdo ve kam od tod. A tega ne dovolim. Ostala bosta tu v občini Orcival in živela na sedaj še moji grajščini Valfenillu. Izbral sem zanesljivega moža. ki vaju bo nadzoroval Če bi kdo od vaju odšel od tod in bi se tekom osmih dni ne vrnil, se bo zanj zanimalo državno pravd-ništvo. Vse je dobro urejeno. Berta dobi po meji smrti Ie užitek mojega premoženja in prstane lastnica premoženja šele tisti dan, ko se poročita.« Berta je napravila kretnjo, ki jo je Sauvresv pozdravil z zlobnim nasmehom. »Ti misliš, da te varuje prepis moje oporoke. Ah, kako se motiš. Mo':? prava oporoka je bila spisana dva dni pozneje in jo hrani orcival-ski notar.« / »Pozabil si. da človek tudi lahko umrje,« je vzkliknil grof Tremorel, ki je bil počasi premagal svojo zbeganost. »Nisem pozabH! Če bi kdo izmed vaiu pred poroko umrl, dobi zopet državno pravdništvo vso stvar v roke^r »Ti me nisi razumel,« je menil grof Tremorel prezirljivo. »Saj se človek tudi lahko sam usmrti.« »Mar ti?« se je posmehoval Sauvresv. »Tu je revolver. Če se zdaj ustreliš, odpustim Berti vse in ji dam vse svoje premoženje. Grof Tremorel je stisnil pesti in zaškripal z zobmi, toda ponudenega revolverja se nt dotaknil. »Saj sem vedel, da nimaš toliko poguma « se je rogal Sauvresy. »Ti da bi se ustrelil?« In obrnivši se k svoji ženi, je Sauvresv dostavil: »I?es. pravega ljubimca si izbrala. Mož je, da si nani lahko ponosna. Sicer pa prosim, pokliči vse posle; če tega nečeš storiti, jih prikličem s streli iz revolverja,« Tremorel je šel iz sobe, da pokliče posle; Berta je estala sama pri svojem možu. Pokleknila je kraj moževe postelje in ihte poskusila vlovit1* njegovo roko. »Kaj mi še hočeš?« je vprašal Sauvresv. »Le eno ti moram povedati: Če grof Tremorel nima poguma, da bi se ustrelil, jaz ga imam.« »Kaj hočeš s tem reči?« »Če sem jaz kriva, da boš ti umrl, te jaz tudi nečem preživeti.« Sauvresy se je prestrašil. Vedel je, da je Berta zmožna, si končati življenje, a želel tega ni, saj bi bilo s tem onemogočeno njegovo maščevanje. »Če bi si ti končala življenje,« je po dolgem razmišljevanju rekel Sauvresv, »bi s tem storila največjo uslugo grofu Tremorelu. Ta bi se takoj poročil z Lavrencijo Courtois in bi hodil srečen, zadovoljen in bogat mimo tvojega groba in bi se ti posmehoval.« Berta se je vzravnala. Tremorel. srečen, zadovoljen in bogat, bi se ji še po njeni smrti posmehoval — ta misel jo je razburila. Toda. svojega mnenja ni mogla več izreči, kajti v sobo so vstopili po grofu Tremorelu sklicani posli. Sauvresv se ie ginjen poslovi! od vsakega posebej, zahvaljujoč se za izkazane mu službe in posvedo-čeno zvestobo. Končno je rekel: »Vi vsi ste priča, kako sta se zame trudila moja oboževana žena Berta in moj ljubi prijatelj grof Tremorel. če mL hočeta smrt olajšati, naj uslišita mojo prošnjo in naj mi zdaj pričo vas vseh prisežeta, da se po moji smrti poročita. Oba sta še mlada, oba še lahko užijeta mnogo sreče in veselja, zato upam, da izpolnita zadnjo prošnjo umirajočega človeka*« Sauvresy se je vzravnal v svoji postelji in je Berto primoral, da je dala grofu Tremorelu roko. »Prisezita!« Trepetaje in s tihim glasom sta drug za drugim rekla, da prisežeta. Sauvresy ju je objel z dolgim gorečim pogledom in potem padel nazaj na posteljo. Ponoči je izdihnil. Dogodki na Balkanu. BALKANSKA FRONTA. Berolin. 3. marca. (Kor. urad.) VVoJffov urad poroča: Veliki glavni stao, dne 3. marca. Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. • • ■ Radoslavov o balkanskih vprašanju!. Iz Sofije poročajo dne 2. marca: V sobranju je odgovoril ministrski predsednik Radoslavov na izvajanja opozicijonalnih govornikov. Izjavil je predvsem, da ga odnošaji med opozicijo in vlado vesele, saj je opozicija še lani v avgustu javno dolžiia vlado, da hoče strmoglaviti državo v nesrečo, danes pa popolnoma odobrava politiko kabineta. Ministrski predsednik je podal nato pregled političnih dogodkov, ki so povzročili intervencijo Bolgarije. Ozemlje, ki j& *7 itt|amo zasedeno, je bolgarsko. ■*Bmgarski narod hoče le to, kar * m,u gre po narodnostnem prav u. Vlada se gotovo briga za bodoče meje države, toda ona na stremi za osvojitvami. Nikdar s e nismo nameravali v riniti Albancem. Na svetu je gotovo dosti albanskih patrijotov, ki bodo prevzeli organizacijo svoje dežele. Bolgarija jih pri tem ne bo ovirala. O bodočnosti Srbije in Črne gore ne morem ničesar reči. Grška in Romunija se nahajata v d o b r i h odnos a i i h z Bolgarijo in njuna nevtralnost je taka, da nam ne škoduje. Dejstvo, da turški parlament še ni odobril bolgarsko - turške pogodbe o Trakiji. nam ne more povzročati nikake skrbi, ker imamo dotično ozemlje že zasedeno. Sobranje je sprejelo Radoslavo-va izvajanja z dolgotrajnim ploskanjem ter je nato odobrilo adreso, ki vsebuje odgovor na prestolni govor. Pred Solunom. Atenski list >Patris« poroča, da se nahaja ob grško-makedonski meji le kakih 120.000 Bolgarov in Nemcev. Nemci popravljajo železnico ter grade na desnem bregu Vardarja novo progo. Napada na Solun v bližnjem času ni pričakovati. Nad Dramo, Seresom in Kavalo letajo neprestano nemški aeroplani, ki opazujejo pozicije grških in Četverozveznih čet. »Agenzla Havas« javlja: Atenski listi poročajo, da kralj z ozircm na zunanji položaj ne zapusti Aten in da torej ne bo obiskal Soluna. Nova nasilnost eotente. Angleške ladje so ustavile pri otoku Miloš gnški parnik, ki je vozil 200 Bolgarov na Kreto. Angleži so odpeljali Bolgare kot vojne vjetnike. Grška vlada je protestirala ter zahteva da se te Bolgare izpusti, ker so gršk' državljani iz Makedonije. Aprovizacija Grške. Preko Švice poročajo: Cetvero-zveza je dovolila Grški, uvažati dnevno 1270 ton žita in koruze, mesečno pa 17.000 vreč riža in 25.000 ton premoga. Tudi Ver.izelos ie postal nevtralist. Preko Curiha poročajo: Venize-Vs je izjavi! somišljenikom, da bi bil, če bi danes prevzel vlado, tudi on nevtralist. Po porazu Srbije, da so odpadli vsi predpogoji inter\\ e*jo-nistične politike. Romunskci in rojno. ROMUNIJA NA PRbDVEČER VELIKIii DOGODKOV. Konstr\aii\ni br.kareški list »Ziua« piše: Čim bolj se približuje pomlad, tem nemirnejša postaja situacija, četverozveza se očividno pripravlja na veliko ofenzivo, ki naj iztrga sovražniku osvojene dežele. Kakšno stahšče zavzame Romunska? Ah bo ostala nevtralna? Vse kaže. da ne Vojaške priprave so preobsežne in tudi politično ozračje ie tako nermrno, da je smatrati, da se nahajamo na predvečeru velikih dogodkov. Finančni trg nam jasno dokazuje resnost položa-:a. Navzlic dejstvu, da je v deželi zelo mnogo denarja, padajo kurzi in državna renta stoji tako nizko, da naznanja vihar. Preoričani smo, da se Romunija pripravlja na aktivno udeležbo pri bodočih odločilnih bojih. Ri:s':o vojsko odposjanstvo v Bukarešti. Iz Bukarešte poročajo: Zadnje dni se je mud^o tu rusko vojaško odposlanstvo. O vzroku in pomenu tega obiska se varuje najstrožja tajnost. FIHpescu na obiskih. Iz Bukarešte: Filjnescu, U se še vedno mudi v Petrogradu,, se vrne od tam naravnost v Bukarešto. Vest, da bo obiskal tudi Berlin, ni resnična. Porour^a ustavila izvoz žita. Iz Berlina poročajo: Romunska centralna eksportna komisija je ustavila izvoz ovsa iz Romunije. Vojna z Rusijo. NA NAŠIH FRONTAH MIR. Dunaj, 3. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Na vseh treh bojiščih trajno mir. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. H 6 f e r, tal. BOJI OB DVINI. Berolin, 3. marca. (Kor. Wo!ffov urad poroča: urad.) Vel'fci glavni stan, dne 3. ~iarca. Vzhodno bo'išče. Bol patru?! ob Dvini. vzhodno od Fridrthštata in na fronti ob Ser-veču in Ščari. Vrhovno armadno vod podanstvo, tako da ce nahaja obrežno ozemlje vzhodno in zarazno Adena nod otomarsko vlado. Sedaj imaio Angleži malenkosten vpliv na Aden tn Sefk Osman — S frontr nri Iraku in iz Kavkaza ni nikakih poročil. Trapezunt obkoljen. xFrankfurter Zeitung« poroča iz Petrogreia: Po poročilih ruskih listov, je Trapeznttt obkoljen s kopne ;n morske strani. Ri:5ka mornarica križari po Črnem morju ali sovražnih ladij ni od nikoder Rusi razpo'a-gaio z velikim številom podmorskih čolnov. Švicarska brzojavna a^e: tura noreča dne 3. marca: Ruski torpedni rušiVi so bombardirali včeraj mesto Trapczunt. Na ameriškem konzulatu je bHa ubita ena oseba. V mestu napravljena materijalna škoda je neznatna. Velika ruska ofenziva v Mali AzHi? Iz Bukarešte poročajo: V južni Besarabiji koncentrirajo Rusi velike množine čet, ki se baje pripravljajo na veliko ekspedicijo v Malo Azijo. Boji na morju. Angleške skrbi zaradi poostrene pomorske vojne. Preko Amsterdama poročajo: »Times* so mnenja, da imajo Nemci nove silnejše podmorske čolne z večjim akcijskim območjem, tako da so dospeli celo v Levanto in še delj. Najbrže lahko vozijo na povriju ka-^ih 4000 milj in obsegajo kakih 1000 ion in več. Pričakovati je, da se bo-fdo ti podmorski čolni pokazali tudi v Atlantskem oceanu. Tudi imajo ti podmorski Čolni najbrže popolnoma nov aparat za polaganje min. Druga »Meowe«. »Petit Journal« poroča iz Bou-Iogna, da se mudi v Kanalu neka sumljiva ladja, ki bi bila lahko druga »Mocwc«. Ladja je križarila z veliko hitrostjo proti zapadu. Več varnostnih odredb je bilo izdanih. Angleške in francoske križarke imajo ukaz, ladjo uničiti. Zrakoplov in letalo. Christiania, 3. marca. (Kor. ur.) >Norgensk Handcl Og. Sjoefartsti-dende« poroča: Parnik »Modeni« je bil na vožnji iz Christianije na Angleško bombardiran od nekega letalca, ki je vrgel več bomb, ne da bi bil ladjo zadel. Pripomba VVclffovega urada: Z merodajne strani izvemo, da je neko nemško letalo z borni ami cbmetalo samo dve ladji, ki jih je brezdvomno spoznal kot angleški prevozni ladji za olje. Francoski parnik vLakine« je bil dne 20. februarja na potu v Dunker-aue po* • n: 6 oseb rogrešajo. Poostrena vojna podgorskih čo!r?cv. Iz Londona: Iskalec min »Au Revoir« torpediran od nemškega podmorskega čolna, posadka rešena. Ruski parnik »Aleksander Ven-zel« potopljen, 13 mož utonilo, 11 rešenih. Haag, 3. marca. (Kor. ur.) Kakor se poroča z merodajne strani, je bila poŠta s parnika »Meeklenburg<-, o kateri se je najprej govorilo, da je bila rešena, v resnic' izgubljena. Mine. švicarski listi vedo poročati, da so nemški minonosci položili ob angleški oba!i izredno mnogo min največjega tipa. Angleški mornariški krogi so prepričani, da hočejo Nemci posebno delovati z minami. Samo en dan so zadeli 4 veliki parniki ob angleški obali na mine. Nove ruske ladje. Iz Petrograda potrjujejo, da je kupila ruska vlada od Japonske štiri, m?d rusko - japonsko vojno izgubljenih ruskih oklopnih križark: »Retvi-zan«, »Prosvjeta«, »Pobjeda« in »Orel«, ki imajo sedaj imena »rii-zen«, »Sagami«, »Suvo« in »Imami«. Leta 1S98.—1902. zgrajene ladje so Japonci v letih 1907/08 modernizirali. Angleška pomorska kontrola. Angleško veleposlaništvo poroča, da se je odprl v Washingtonu urad. ki bo izdajal spričevala za izvoz ameriškega blaga v skandinavske dežele Italijanski parlament. Italijanski parlament je začel razpravljati o proračunu naučnega ministrstva. Poslanec S o g 1 i a je obžaloval, da vlada radi vojne je črtala stroške za poduk v otroških azilih in celo za revne šolske barake v brezkultur-nem Agro Romano pred vrati držav- nega glavnega mesta in da morajo učitelji živeti v najsiromašnejših razmerah. — Tudi drugi govorniki so se pritoževali in priporočali razne stvari. Vsa razprava pa je bila med-la, ker posvetovanje parlementarnih frakcij se suče okoli stališča, katero treba zavzeti napram vojaškemu in diplomatičnemu načinu vojnega vodstva s strani Salandrovega kabineta. Na koncem seje se je spominjal poslanec B e 11 o 11 i v toplih besedah vojakov, padlih na bojišču. Marcora se je pridružil njegovim besedam. Ko konča debata o proračunu naučnega ministrstva, pride v razgovor najbrže predlog socijagistov, da se dnevni red zbornice spremeni tako, da pride najprvo v razpravo proračun zunanjega ministrstva. Pričakuje se, da bo ta predlog sprejet, na kar je pričakovati prihodnji teden velike debate o zunanji politiki. Oficijelni Italijanski socijalisti proti intervencijonsstom. Parlamentarni položaj se je cd 2. do 3. t. m. jako poslabšal. Stranka oficijelnih sociialistov ni pri volji, da bi ostala brezdelna napram novemu pritisku vojnih hujskačev na vlado, da bi ta napovedala vojno Nemčiji. Socijalisti so 2. t. m. sklenili, da zahtevajo takojšnje razpravljanje o etatih zunanjega ministrstva, zahtevajo pojasnitev o pravem diploma-tičnem in vojaškem položaju; zahteva Italije mora provzročiti ljut spopad z ekstremnim! socijalisti. Na-men časopisja, ki pravi, da je vojaški položaj Francije ogrožen, stremi za tem. da bi zbornica poslala en italijanski pomožni zbor na francosko fronto, kar pa predpostavlja razjašnjenje odnošajev do Nemčije, kakor se izražajo hujskači. Italijanski vojn! cilj. Salandra je sporočil voditeljem strank v parlamentu, da ne namerava vdati se prizadevanju, da bi se italijanski vojni cilji razširili, marveč hoče ostati pri prvotnem vojnem cilju. Drobne iz Italije. Iz Brescije in Salerna se poroča o trčenju vlakov, mrtev je en vojak, 20 ranjenih, Skoda materijalna velika. Izmed 37 nemških narnikov, ki so bili internirani v italijanskih pristaniščih, so trije nerabni, druge vpo-rablja Italija, 9 izmed teh vozi na Angleško, 18 v Zjedinjene države. Pogovor z italijanskimi socialističnimi vjetniki. (Odobreno v vojnoporočevalskem (stanu.) Prvi. Vjet je bil na hribu Sv. Mihaela, poljski delavec je. — Kakšni so Vaši oficirji? — Mladi fantje, samo aspirantje, hrabri. — Kako postopajo z moštvom? — Dobro. — Ali pretepavajo vojake? — Vsi hkra-tu odgovore z ogorčenjem: Ne! — Kakšne so torej kazni? — Železo in vojno sodišče. — Drugih kazni ni? — N—ne? — Ali ste imeli dosti jesti? — Da, posebno prve čase Je bilo vsega v izobilju. — Ali ste zadovoljen, da ste prišel v vjetništvo? — Sedaj, ko sem že tu, sem zadovoljen, ali tudi umreti bi bil znal, ako bi bilo potreba. Drugi. Delal je v Nemčiji, kamnosek. — Zakaj ste šel domov, -__—rm___ja> XXI. Oče Piantat ie bil končal svoje čitanje in je zložil zopet svoj akt. Njegovi poslušalci so bili po preči-tanih razkritjih tako razburjeni, da dolgo časa niso mogli priti prav k sebi. »Trdoglav je bil ta Sauvresv, da še nikoli kaj takega«« je končno iz-pregovoril detektiv Lecoq. »Ta je vedel, kaj Je maščevanje.« »Maščeval se je še velfko huje, Kakor Je sam mislil,« Je pripomnil oče Piantat. »Tako ste nam vse popisali, kakor da ste vse sami na svoje oči videli in slišali,« je dejal detektiv in se, grede po sobi gor in del, radovedno vpraševal: »Kje vraga je ta častitljivi rodoljub izvedel vse te posa-mičnosti? Ali je ta spis sam sestavil. In če ga ni sam sestaviL, kdo potem?« Detektivovi pogledi so pač vzbudili Plantatovo pozornost, toda razumeti jih ni hotel. »Sauvresv še ni bil ves mrzel,« |e dejal oče Piantat, »ko sta Berta Jn grof Tremorel že drug drugemu eačela groziti s smrtjo.« »A ljudje niso ničesar izvedeli o tej domači vojni?« je vprašal Lecoo. »Nihče ni ničesar slutil. Berta in rrof sta bila odlična igralca, rojena komedijanta. Vsi ljudje so mislili, da sta najsrečnejša zakonska dvojica !n najbolj je bil o tem prepričan O"-tivaiski župan. A vendar se zločinca nista rešila zaslužene kazni. Morda bi bilo vse dobro izteklo, da ni Sauvresv v svojem zaslepljenem sovraštvu storil velike napake. Hotel je Lavrencijo Courtois izrabiti za svoje namere. Vedel je, da se bo Berta raje sama poročila s Tremorelom, kakor da bi ta vzel Lavrcnci'o. Tcr'a pa ni pomislil, da zna Tremorel tudi če postane Bertin soprog, zapeljati Lavrencijo in jo onečastiti.« »Hm. hm,« je menil detektiv, »eno m> le neče v glavo. Razumem, da sta se Berta in grof Tremorel vzela: to sta morala storiti, da ute-četa državnemu pravdništvu. A kako da se po poroki nista lepo v prijaznosti razšla, saj sta vendar dobila v roke vse dokaze za njiju krivde in jima nihče na svetu ni več mogel do živega.« »2e vidim, da vam nisem dosti dobro pojasnil, kakega značaja je bila Berta,« je dejal oče Piantat. »Grol bi bil prav rad odšel od nje, toda ona ga ni pustila. Berta je vedela, da je njeno življenje uničeno, a hotela je ohraniti v svojih rokah žrtev, ki ji jo je bil izročil Sauvresv. Za ves svet bi ne bila izpustila grofa.« »A grofu se po poroki z Berto in po uničenju Sauvresvjevega spisa vendar ni bilo ničesar več bati,« se ie oglasil zdravnik. »Kdo pa pravi, da Je bil Sauvre-svjev spis uničen?« je vprašal oče Piantat P*tektiv Lecoq je prekini) promenado po sobi in pogledal Plan-tata z dolgim pogledom. »Dan po poroki vdove Berte Sauresy z grofom Hektorjcm Tremorelom,« je začel s slovesnim glasom oče Piantat. »sem se jaz oglasil na grajščini Valfenillu in sem novi grofici izročil spise, ki mi jih je bil dal v shrambo pokojni Sauvresv. Berta je zapečatene spise s prijaznim nasmehom sprejela in jih je takoj cdnrsla iz sobe. To je grofa zelo vznemirilo. Kar dušilo ga je in naposled me je popustil samega v sobi in je pobegnil za ženo. Šele čez dolgo časa sta se grof in Berta vrnila, a oba sta bila vsa razburjena, kakor da sta imela najhujši prepir.« »Vse drugo si je lahko misliti,« je vzklikni detektiv. »Gospa grofica je pohitela od vas in je dobljene spise spravila na varen kraj, ko je grof Drišel za njo in zahteval te spise, da bi uničil vse te strašne dokaze, jih je pa grofica imela že spravljene in iih ni hotela možu dati. Tako je bila njegova usoda zdaj popolnoma v njenih rokah-« »Sauvresv mi je bil naročil, da moram spise izročiti Berti sami v lastne roke in nikomur drugemu.« »Maščevati se je znal ta človek, da je groza.. Kako strašno orožje proti grofu je dal Berti v roke!« Novic je Sel detektiv parkrat po sobi gor in dol in se končno ustavi pred zdravnikom: »Zdaj je treba le Se dognati, kako le bilo s strupom: a H najbrž ne bo težko, saj imamo moža, ki je strup preskrbeL« »To spravim jaz v red,« je izjavil zdravnik. »O tem ni dvoma, da je Robelot strup pri meni ukradel. Lahko si mislim, kateri strup je izbral. Oče Piantat sicer strupa ni imenoval, a resnica se bo vendar dokazala. »To bo preiskavo le podprlo. Zdaj stoji stvar torej tako, da se je grof svoje žene bal, da jo je zato umoril in potem pobegnil z gospodično Lavrencijo Courtois,« »MisJite-li, da je Lavrencija grofova sokrivka?« je nekoliko prestrašen vprašal zdravnik. »Ne! Grof in Lavrencija sta bila le domenjena, da se ta in ta dan snideta na gotovem kraju in da skupaj pobegneta. Pismo, katero^ je pisala Lavrencija svojim starišem, ji ie brez dvoma narekoval grofw« »Tudi jaz sem tega mnenja,« je dejal detektiv. »Prečita! sem tisto Dismo večkrat in trdno verujem, da le to pismo sestavil grof sam, gospodična Lavrencija pa ga je samo prepisala. Pismo je dobro preudar-jeno: tako ne piše dekle, ki gre iz strahu pred sramoto v smrt.« »Morda imate prav,« je menil zdravnik, »a meni ne gre v glavo, kako je grof mogel Lavrencijo pripraviti do tega. da je spisala tako pismo.« »V takem položaju so mlada dekleta pripravljena storiti kar %t od njih zahteva.« Piantat je pritrdil z odločnim prikimanjem in se spomnil, da ga je Lavrencija malo dni predno je odšla, obširno izpraševala o rastlinskih strupih. »Tremorel je lahko opravil z Lavrencijo.« je nadaljeval detektiv. »Rskel ji je, da je oženjen in je torej ne more vzeti, da pa Jih hoče posvetiti vse svoje življenje. Zapeljanemu dekletu ni bila odprta druga pot, kakor da je starišem ušlo in jim sporočilo, da je zapeljano in se vsled tega usmrtilo; grof pa je zapustil po njenem mnenju ženo in ženino bogastvo, da svoje življenje njej posveti. Seveda je grof pri tem računal, da bo sum za umor njegove žene obvi-sel na njegovem vrtnarju Guespinu in da bo sodišče verjelo, da je bil tudi grof sam umorjen. Toda dobili ga bomo. Zastavil bi svojo glavo, da dobimo grofa in ga izročimo pravici-« Pogovor je prekinil služabnik, ki je prišel povedat, da se je moralo ponoči zgoditi na vrtu nekaj posebnega. Prinesel je tudi vlasuljo in brado, ki jo je bil Robelot ponoči strgal detektivu. »Predno nadaljujemo svoje delo, moram govoriti z Robeletom,« je menil detektiv in je odšel v klet, v kateri so bili ponoči zaprli zastrup-Ijevalca. Ko je detektiv odprl vrata kleti, je vkiel. da se je Robelot ponoči obesil. (Dalje prihodnji«.) 52. šlev. JSLQVENSl\X NAROD', dne 4. marca 11*16. Stran 3. zakaj ste vstopili pod zastave? — Bil sem vpoklican, bila je moja dolžnost. — Kako se Vam je godilo v vojni? — Dobro! Vršil sem svojo dolžnost. — Kako postopajo z vami tukaj? — Dobro. Zakaj tudi bi morali slabo z menoj? Storim, kar ukažejo. Tretji. Zidar je, širokopleč junak, pogleda divjega, nezaupljivega. — Kje ste bil vjet? — Pri Oslavju dne 24. januarja pri drugem vašem jurišu. Megla je bila. — Kaj ste v ci-\ilu? — Zidar. Več let sem delal tudi v Švici. — Koliko ste star? — 25 let — Ali je res, da vaši oficirji pretepajo vojake? Ali so tepli tudi vas? — Mene? S svojo močno pestjo udari po svojih širokih prsih. Njegove bliskajoče se oči pričajo, da bi ne bil ostal živ oni, ki bi bil položil roko i-anj. Nikdar nisem bil tepen. — Ali nate volilno pravico? — Da, ali nikdar nisem oddal svojega glasu. — Zakaj ne? — Zato, ker nočem glasovati za nikako stranko. — H ka-terl stranki pripadate? — Nezaupno me pogleda, zakaj ga tako izprašu-jem. — K nikaki. — Katere časnike citate? — »Avanti« in »L' Avrenire«, tukaj v vietništvu tržaški »Lavora-tore . — No. vidite, to so sami socialistični listi. Pred menoj lahko go-1 orite odkritosrčno. — Jaz sem sofist — Ali ste šel nerad v vojno? — Strastno odvrne: Kaj imam od vojne? — Povejte, kaj misli pravzaprav italijansko ljudstvo? — Cisto nič. Danes je tako kakor začetkom vojne. Manjšina je preti vojni, velika večina je tudi še vedno na ^trani intervencijonistov. Seveda samo oni. ki niso bili nikdar na fronti. Vojaki seveda niso več intervencijo-nisti, vsi skoro so že nevtralisti. — Kaj mislite, kdo je provzročil vojno? V Italiji ie provzročitelj Salandra. ProvzroČiteljici evropske vojne sta. kakor se to da spoznati iz italijanskih listov. Nemčija in Avstro-Ogrska. — Ali se pri vas doma še vedno misli, da zmaga Italija? — Doma verjamejo to, kar pišejo listi. Listi pa govore o samih svet pretresuiočih zmagah. Ako bi bili toliko napovedali, kolikor Lznanjajo listi, potem bi bili prišli že okoli sveta nazaj na mesto, kjer smo bili začetkom vojne. Ali vse zaman. Oni, ki so ostali doma, so prožeti samih blodnih misli. Nekaj mojih ariše v je bHo doma na dopustu, t m so pripovedovali, da je vse laž, da nimamo nobenih zmag, da nismo sli niti za korak naprej in kako veliko da je trpljenje in izgube v jar k h velikanske, pa ihn niso hoteli verjeti nobene besede. — Kaj bi bilo treba torej storiti ? — V strastni ekstazi izbruhne: V Italiji treba revolucije! Ako bi bil vsak človek tak, kakor jaz, potem bi ne bilo vojne. Četrti. Dijak iz Bologne. Crn, uren dečko. — Ali ni le obžalovati, da so se italijanski intelektualci tako ogrevali za vojno? — Kdo je mogel vedeti, da bo tako? Naše čustvo je bilo to, da moramo rešiti zgodovinski problem italijanske edinosti. — Na koga mislite pri povdarjanju »na-ših« čustev? — Na reformne socijaliste, pristaše Bissolattijeve. Mi nismo bili z vso svojo silo proti vojni ■adi tega, ker smo hoteli odpraviti enkrat za vselej vprašanje italijanske nacijcnalne enotnosti s poti soci- Inega boja. — In mislite, da je to prava pot? — Sedaj smo dospeli, vsaj mi, ki smo bili v strelskih jarkih, do spoznanja, da smo se motili. Kajti zakaj bi zadostili samo onim naciionainim aspiraciiam, ki so na-rerjene proti Avstriji? Ali — ali? Zakaj hočejo samo Trident in Trst, rakaj ne tudi od Francije Nizze in Korsike, od Švice Ticcine in od Anglije Malte? »Arbeiterwiile.« saški letalec la ta&-snB. Wm Na zapad, bojišču, 15. febr. Naš stan je za fronto. Na polju i iizu male vasice, smo postavili šotore. Prišlo je povelje, da moramo Iskati skrite francoske baterije. Iz šotora privlečejo vojaki še skoro nov dvokrovec. Poveljnik odioči mene in za spremljevalca poročnika F. Še enkrat pregledam, če je vse v redu. • otor zaropoče, vojaki spuste in že lava letalo v zraku. V velikih kro-1 ga pripravim v višino 2000 m. In sedaj nad francoske linije. Globoko pod nami zapazim ozke črte. To so francoski jarki. Poročnik opazi med tem izborno skrite havbice in jih na karti zaznamuje. Francozom pa najin obisk ni povšeči. Šrapneli se razletujejo v najini bližini. Pa kaj za to! Da sva le zapazila francoske ba-Ttrije. Obrnem letalo k povratku. V tem trenotku pa razpoči v najini bližini šrapnel in motor se ustavi. Kos šrapnela ga je zadel v vžigalo. Letalo pada v poševni Črti. No, naši strel-ski jarki pač niso daleč. Ali jih bom dosegel? Take misli so mi rojile po glavi. Toda doseči jih moram! Manjša se razdalja med mano in strelski-■L iSCfeJu«? tu^ vi|in% Ife, s#iaj Švignem par metrov nad Francozi. Letalo se vjame v žične ovire, s poročnikom pa zletiva iz aparata. Pri padcu se poškodujem na glavi. Stemni se mi pred očmi, pa se hitro poberem, kajti francoske kroglje mi že žvižgajo mimo ušes. Skočim v nemški jarek. Sanitejci me obvežejo. Poročnik hiti z važnim poročilom v avtomobilu k poveljniku, mene pa prepeljejo v bližnji lazaret, kjer sedaj ležim. Sam višji poveljnik je včeraj prišel, mi čestital in se mi srčno zahvalil ter mi pripel na prsi železni križec I. reda. Sedaj pa tu ležim. Rana ni nevarna in že komaj čakam, da zopet poletim. R. K. olllvilo mi - STALIŠČE PREDSEDNIKA WILSONA. O stališču predsednika Zedinje-nih držav VVilsona je izjavil senator Stone: Predsednik Wilson je odločen v slučaju, da bo kak nemški podmorski čoln potopil kako oboroženo trgovsko ladjo, storiti za to Nemčijo odgovorno, in če bi Nemčija vztrajala na svojem stal išču, prekiniti zveze ter zadevo predložiti kongresu, ki naj potem odioči o vojni. Preko Novega Jorka: Mnogo v kise reprezentantov in več senatorjev se boji, da bo prišlo do vojne, če se Amerikancem ne prepove vožnja na oboroženih trgovski! ladjah in če Nemčija v resnici svoje grožnje. Obe zbornici sta vznemirjeni nad zatrdilom, da Wil-son v nobeni točki ne bo odnehal, niti ne, če bi to pomenilo vojno. Senator Gore dvomi, da bi javno ameriško mnenje odobravalo vojno z Nemčijo. Tudi bi ameriški časti v resnici ne škodovalo, če bi sc potniki svarili pred vporabo oboroženih trgovskih ladij. Senator Stone na je objavil izjavo, v kateri se izreka proti vsakemu koraku kongresa, predno niso izčrpana diolomatična sredstva. Iz Novega Jorka poročajo, da želi predsednik \Vilson. da kongres sedaj ne razpravlja zadeve podmorske vofne, ker bi to storilo položaj še težavne;ši. Sploh je baje VVilson proti temu. da bi kongres karkoli sklenil glede svarila Amerikancev, posluževati se oboroženih trgovskih ladij. »Newyork Worid« piše: Tzjava nemškega državnega tajnika, da bodo nemški podmorski čolni napadli oborožene trgovske ladje, če vozijo te pasažirje ali ne, je ustvarila položaj, ki ima lahko resnejše posledice, kakor kdaj od P o t o p i tv e »L u s i t a nij e« se m, če Anglija ne izjavi, da se hoče prilagoditi od Nemčije zahtevani izpre-membi mednarodnega prava. Uradni krogi so prepričani, da Anglija tega ne bo storila, nasprotno se zdi, da hočejo celo izzvati napade na tovorne in osebne parnike s tem, da bodo oborožili tudi tuje parnike, ki se vozijo pod angleško zastavo. FazpoIoTor:e ameriškega konc asa. V ameriškem kongresu si 1 menja in sodbe o položaju in o x>< litiki predsednika VVilsona še vedno j ako nasprotujejo, vendar pa postaja vedno bolj očitno, da niti poslanci, niti senatorji nočejo ustvariti konflikta med kongresom in Wiisonom. Tako je senat v četrtek odklonil razpravo O rezoluciji sen. Gore z 66 proti 14 glasovom, akoravno je vlada pristala na to, da se o njej razpravlja. V »beli hiši« se je vršila važna konferenca, v kateri je Wilsoe na vprašanje nekega demokratičnega voditelja, kakšne posledice bi povzročil napad Amerike proti Nemčiji, odgovori!, d a bi tak napad vojno s k r a j -š a 1. Uradno se d e m e n t i r a, da bi bil VVilson še pristavil, da naj se Amerika udeleži v o j n e z a t o, in je bo prej konec. Lansing je namignil, da Amerika ne more prizati nemškega nazora, ki zahteva za podmorsk čolne posebne ozire, ker so slabejši kakor druge vojne ladje. Državni de-partement objavlja berolinske vesti, da je pet šestin kongresa proti VVil-sonu. Te vesti da so dokaz, kako napačno so v Berolinu informirani. Nemčija se ne ustraši. Berolinski listi poudarjajo: Zdi se. kakor bi hotel VVilson za vsako ceno izzvati spor z Nemčijo. Nemci se tega ne strašijo. Podmorski čolni so edino orožje, s katerim morejo občutno zadeti svojega onasnega sovražnika Anglijo. Tega. orožja se -bodo z vso ostrostjo posluževali. Angteško sta!!šče. Volffov urad poroča: Glas in od Reuterjevega urada izdane izjave je angleško stališče v vprašanju oboroženih trgovskih ladij to, da te ladje ne smejo streljati na podmorske čolne ali druge vojne ladje, razen v lastno obrambo. Nemška sklepanja, da naj nastopijo ofenzivno, bi bilo torej napačno. Ta izjava pa hoče le premotiti. Nemška vlada je najdena navodila z angleških ladij fotografirala in priložila svoji spomenici, tako da si more vsak napraviti sam sodbo. Pravi namen je razviden že iz naročila stroge tajnosti instrukcije. Tudi vojaško stališče topničarjev in artiljeristično navodilo kažeta, da ne gre za prej običajno oboroženje, marveč za boj angleškega trgovskega brodovja z nemškim vojnim bro-dovjem. Tudi zahteva navodilo izrecno, da naj začno streljati ne glede na to, ali nastopa podmorski čoln sovražno ali ne. Isto dokazujejo tudi številni slučaji neizzvanih napadov. Ameriški konzulat v Kielu. Iz Berlina javljajo: Ameriški konzulat v Kielu je ustavil svoje delovanje. S poslopja so sneli ameriški grb. tizu politične vrli. — Nemci in vprašanje deželne avtonomije. Kakor smo že poročali, je izdelal nemški »Nationalverhand« v sporazumu s krščansko - socijalno stranko narodno - nemški program za preureditev Avstrije po vojni, ter je oni del programa, ki je namenjen za ja vil ost, tudi v listih objavil. V orogramu se nahaja " tudi zahteva po razširjenju deželne avtonomije. S to točko svojega novega programa pa »Nationalverhand« ni imel sreče. Najprvo so vstali proti njem socijalisti, ki so zasmehovali to zahtevo kot dokaz skrajne politične okoste-nelosti. Oglasili pa so se skoro tudt zastonniki iz onih dežel, kjer se nahajajo Nemci v manjšini ter so zavračali avtonomističen program kot pravo nevarnost za nemške manjšine. Zlasti ostro so nastopili češki Nemci. »Nationalverband« je nato svoj program nekoliko popravil z izjavo, iz katere izhaja, da smatra razširjenje deželne avtonomije le v onih deželah za potrebno, kjer vladajo Nemci, v ostalih pa ne. Pa tudi ta popravek ni ustavil živahnih razprav v nemških listih in sedaj so se oglasili tudi zastopniki dežel z nemškimi večinami, češ. da je avtonomi-stično načelo v nasprotstvu s pravo državno idejo, ki zahteva kolikor mogoče ozko združenje vseh sil, z drugimi besedami, da mora biti glavna točka nemškega avstrijskega programa dosledno in stroga, izveden centralizem. Zlasti točno so se '"hrt Hnifrt MamkJKtK^Jas^ nemško društvo je pod predsedstvom deželnega poslanca Angerer-ja sklenilo ostro resolucijo proti narodnemu programu »Nationalver-banda«. Ta resolucija zahteva, da naj država poskrbi za kolikor možno razširjanje znanja nemškega jezika, ki naj bo v vseh avstrijskih šolah obvezen predmet. Vsak otrok, ki dovrši ljudsko šolo, naj zna nemško. Zahteva po razširjenju deželne avtonomije se protivi nemškim in državnim interesom. Državo je treba »na znotraj ojačiti«, »državno misel poglobiti«, to pa se ne doseže s federalističnimi težnjami. Pod pritiskom javne kritike bo moral »National* / verband« gotovo svoje stališče revi-' dirati in izbrati drugo formulo. = PoPaki na Pruskem. V pruski zbornici je prišlo v sredo do zanimive debate. V pruskem proračunu se namreč tudi tokrat nahaja postojanka ICO milijonov mark za »nase-ljevalne namene«. Poljski govorniki so izrazili bojazen, da se bo ta vsota kakor ptejšnja leta porabila za nakupovanje poljskih posestev, oziroma za nemško kolonizacijo v poljskem delu Pruske. Predlagali so zato, da se sprejme v zakon določba, ki bo izrecno ugotovila, da se pri uporabi tega kolonizačnega fonda ne sme delati nobene razlike glede vere, političnega prepričanja in narodnosti. Poljedelski minister Schorlemer je izjavil, da je fond namenjen sedaj predvsem za naseljevanja vojnih invalidov in da se ga bodo seveda tudi vojaki poljske narodnosti lahko posluževali. Vsekakor pa je treba ču* vati nemške kolonizačne interese pred smotreno poljsko naseljevalno vahna razprava, v kateri so zlasti socijalisti podpirali poljsko stališče ter svarili pred protipoljsko politiko. Po ponovnem glasovanju pa je bil poljski dodatni predlog odklonjen. m— *= Rusi in Poljaki. O izjavi Sa-zonova v vprašanju Poljske piše »Djen« z dne 23. februarja: Beseda avtonomija se je izrekla pri nas Šele, ko je bi1 sovražnik Poljsko že zasedel. Zato tudi ni bila dana možnost na resničnem primeru pokazati, v čem bi obstojala poljska avtonomija. Sazonovv se lahko sedaj prepriča, kako težavno je delati danes zunanjo politiko, če je notranja politika slaba. = Komerenca severnih držav. Danski kralj je sklical na 9. marc konferenco zunanjih ministrov Danske, Norveške in Švedske v Kodanj. Ta konferenca naj nadaljuje posvetovanj». ki so se vrfila v decembru 1014 ter naj bo izraz prijateljskega razmerja med severnimi državami in znak njih iskrene ter nepristranske nevtralnosti M iz p«! i& Gorica. Poročila, ki prihajajo iz Gorice, ponavljajo, kar smo že povedali velikokrat, da italijanski izstrelki lete v mesto sedaj na tej, sedaj na oni strani, sredi ognja je Gorica, in vsa bližnja okolica istotako trpi. Granate padajo v mesto, v Štandrež, Šempeter, Vrtojbo, proti Volčjidragi, v Solkan, Kromberg, pač okoli in ( koli < a ri e. ubijajo ljudi, živino, rušijo hiše. Polagoma se vrši razdeva-nje. Človek:, ki živi v Gorici ali okolici, ni varen življenja niti trenotek. Vendar vstrajajo še v mestu in v okolici obdelujejo še tuintam polje. Škoda v mestu in okolici raste ogromno od dne do dne. Podgora nr: Goric!. Županstvo občine Podgora sestoji iz štirih kata-stralnih občin: Podgora, v kateri je bilo pred izbruhom vojne hiš 337 s prebivalstvom 2229: P e v m a, hiš 197, prebivalcev 1316: Št. M a v e r, hiš 63. prebivalcev 359: Pod-s a b o t i n, hš 51, prebivalcev 346, skupaj hiš 618 in prebivalcev 4250. Ako pogledamo sedaj imenovane kraje na desnem bregu Soče na bojnem polju, vidimo samo opustošenje. Po Kalvariji se je sprehajala spomladi goriška gospoda, sedaj je Kalvarija golicava, ni več treh križev, ni več zelenega, košatega hriba, pod Kalvarijo ni več velikih tovarniških stavb z visokimi dimniki, vse je razbito, razpočeno, vse je v razvalinah. Na Oslavju se je rodila sladka vinska kapljica, sedaj ni več onih lepih vinogradov, ni hiš, ves grič je olup-Ijen in kaže gola rebra, kakor da bi tam ne bilo nikdar rodovitne zemlje, ne ljudi, ne hiš. Št. Maver in Pod-sabotin nista drugo nego razvalina. Prebivalstvo občine Podgora je od-š-o v begunske tabore, deloma je po Kranjskem, Štajerskem, nekaj na Goriškem; žaljuje in pričakuje rešitve ter hrepeni po domači grudi. V ruskem vfetništvn se nahajajo poleg seznama izgub št. 352: Anton Dodič iz Kopra, rojen 1890, v Kamiš-ju. gubernija Saratov; Anton Gorjanec iz Gorice, rojen 1SSS, kraj ni naveden: Anton Legiša iz Devina, rojen 1883. kraj tudi ni naveden; Ivan Pavšič iz Gorice, rojen 1890, v Novec ikolajevskem; Josip Pelicon iz Gorice. 1S87 kraj ni naveden. Kdo kaj ve? Cm o vojn i k Simon R u t a r iz Selišča, županstvo Tolmin, prosi, naj mu vljudno sporoči, kdor kaj ve. kje se nahajajo njegovi starši, oče Janez in mati Terezija R u t a r in kje sta njegova brata Ignacij in Franc R u t a r. Pojasnila naj se blagohotno pošljejo na naslov: Simcn R u t a r, Ersatzkomp* des Sapp. - Baon. Nr. 3, Ptuj na Štajerskem. Hrvatski begunci iz Istre, ki so bili v Pribramu in v okolici, so odpotovali domov nazaj dne 24. februarja. Velikansko je bilo njihovo veselje. Dobre češke gospe in gospodje so postregli pri odhodu beguncem, ki so se ginjeni zahvaljevali za češko gostoljubnost. Razpuščena drušiva. Poleg raz-znih že navedenih razpuščenih društev v Dubrovniku je bilo razpušče-no tudi srbsko telovadno društvo »Dušan Silni«. " Iz Mubezni! Brivski mojster na Reki, 26letni E. Torok, doma iz Žolne na Ogrskem, se je zadnje dni jako čudno obnašal in se dne 28. februarja z britvijo smrtno nevarno poškodoval. Prenesli so ga v bolnišnico. Sodi se, da je vzrok poskušenemu samomoru — ljubezen. Vzlic temu, da si je brivec globoko prerezal vrat. šepeče neprestano neko žensko ime. Veletržci v zaporu. Tekom lanskega leta je bilo na Reki obsojenih več znanih veletržcev na zapor in na globo zaradi prekoračenja najviš- nega nanenega ministerstva G- pw$tyjpri se je ra^vfla^%jJ^.^SlS^W!^.W^ OfePfeP^l so se pritožili na vse strani. Te pritožbe so bile sedaj rešene in sicer nepovoljno. Skoro vse obsodbe so potrjene. Zanimivo je, da so obsojeni veletržci vsi računali s tem, da bo prej vojne konec, predno bodo vse njihove pritožbe rešene, po končani vojni pa da jim bo vsaj zaporna kazen, če spregledana, pa vsaj preme-njena v globo. To upanje pa se ni izpolnilo in obsojenci so že pod ključem. _ nevrse vesti. — Občinski svet ima svojo rodno sejo v torek, dne 7. marca 1916 ob šestih zvečer v mestni dvorani s tem-le dnevnim redom : Javna seja: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Obljuba novo sprejetega meščana Antona Pogačnika. Personalno-pravnega odseka poročilo o neki prošnji za podelitev meščanstva mesta Ljubljane. Finanč-odseka poročila: o razpisu fi-glede nameravane uvedbe nove občinske doklade na žgane opojne pijače; o dopisa uprave c. kr. državnih železnic glede prispevka mestne občine k neki novi železniški zvezi v Ljubljani; o dopisu ravnateljstva mestne hranilnice glede določitve obrestne mere za neko posojilo »Glasbeni Matici4* v Ljubljani; o dopisu ravnateljstva mestne hranilnice glede določitve obrestne mere za neko posojilo „Narodni čitalnici" v Kamniku; o dopisu županovem glede prispevka mestne občine akciji „Lovor za naše junake4* ; o prošnji Rikarda Jakopiča za subvencijo mestne občine za umetniško razstavo; o resoluciji c. kr. mestnega šolskega sveta glede dovolitve subvencije okrajni učiteljski knjižnici v Ljubljani; o nasvetu kura-torija mestnega dekliškega liceja glede vštetja v javnih službah prebitih let učiteljskemu osobju licejske ljudske šole; o nasvetu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede zvišanja funkcijske pristojbine ravnatelju ter priznanja petletnic kvalificiranemu učnemu osobju in o prošnji učiteljic licejske ljudske šole za priznanje draginjske doklade. Stavbnega odseka poročila: o dopisu mestnega magistrata glede razširjave Domobranske ceste ob novi domobranski vojašnici; o poročilu mestnega stavbnega urada o vspehu mestnih voženj v lastni režiji in o poročilu županovem glede predpriprav za zgradbo mestne tovarne za led in zgradbo nove hladilnice. Šolskega odseka poročilo o dopisu ravnateljstva mestnega dekliškega iiceja o porabi dovoljene dotacije za šolsko ieto 1915, Policijskega odseka poročilo o delovanju prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva tekom leta 1915. Klavničnega ravnateljstva poročilo o prometu v mestni klavnici in živinskih sejmih tekom leta 1915. Upravnega odbora mestnega vodovoda in elektrarne poročila: o prošnjah Antona Preskarja; Antona Reisnerja in »Deut-scher Theaterverein4* za odpis večje porabe vode. Tajne seje: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalno-pravnega odseka poročilo o prošnji nekega pomožnega uradnika za stalno imenovanje. Finančnega odseka poročilo o prošnji nekega uradnika za bolniško podporo. Klavničnega kuratorija poročilo o prošnji nekega uradnika za nagrado. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročili: o računskem sklepu mestnega užitninskega zakupa za II. polletje 1915; o proračunu mestnega užitninskega zakupa za I. polletje 1916. — Za krilnega pobočnika generala Boroeviča je imenovan podpolkovnik generalnega štaba Egon baron B o 1 f r a s. — Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo sta dobila rezervni poročnik Tvo H r a š o v e c 27. pešpolka in padli rezervni nadporočnik Izidor M o d i c 2. bos. - herceg, pešpolka. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolajne je dobil računski podčastnik I. razreda Rudolf Potočnik 17. pešpolka. — Srebrno hrabrostno kolajno I. razreda so dobili: četovodja Frid. Ju-van ter poddesetnika Iv. V i d r i h in Ivan Justin 17. pešpolka. — Drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda desetnik Rudolf Satler 17. pešpolka. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. razr. so dobili: rezervni kadet Štefan Kvas 17. pešpolka; praporščak Rudolf Miklavic 2. bos. - herceg, pešpolka in desetnik Mihael O k o r n 17. pešpolka. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: praporščaki Guido R upnik, Toso Radetič, Franc S r e b o t, narednik Iv. B e r-g a n t, četovodja Franc R e m i c, desetnik Josip Burja, poddesetnik Josip Petranek ter pešci: L. P u c h w e i n, Josip Novinec, Mat. Osterman, Anton ČvaJ^ nar, Franc Jo s e f in Josip M e*j žan, xsi — Odlikovan je bil s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje za zasluge pred sovražnikom, rojak NovomašČan, Alojzij M o r a u c, kateri se nahaja že od prvega dne vojne napovedi na bojišču. — Odlikovan je bil s častno kolajno za 401etno zvesto službovanje nadučitelj pri Sv. Trojici v Slov. goricami gosp. Josip M a u r i č. — Bronasto častno kolajno Rdečega križa je podelil nadvojvoda Franc Salvator fin. straže respicij. Antonu Fabijanu v Celju, postajena-čelniku M. Jenčiču v Sevnici in orož. stražmojstru Andreju Mastnaku v Sevnici. — Odlikovanje moštva pri 87. peš polku. Veliko srebrno hrabrostno kolajno je dobil pešec Alojzij Abram; malo srebrno so dobili: četovodja Ivan Ritanšek, desetniki: Dominik Cizelj, Ivan Bonajo in Ignacij Rozin; pešci: Leopold Glinšek, Ivan Plohi in Alojzij Suša. — Umri je dne 27. februarja v JPudenburgu gosp. Anton M i k 1 a v -č i č, edini sin gosp. Antona Miklav-adča; preglednika mestnega užitnin. zakupa v Ljubljani. Pokojni je bil so-trudnik tvrdke gospoda Samca in član pevskega društva »Slavec«. V Ljubljani žalujejo za lončkom skrbni starši, nadvse ljubljene sestrice in tete. Obolel je za angino in je bil operiran. Dne 23 februaurja je še pisal svojim staršem, da je že močno okreval, v nedeljo 27. februarja pa je prišla brzojavka s prežalostno novico, da je blagi Tonček nagloma preminul. V cvetu svoje mladosti, v dobi 19 let, mu je smrt pretrgala nit življenja. Naš dragi prijatelj je bil mirnega resnega značaja in v krogu svojih kolegov kar najbolj priljubljen. Zato izrekamo vsi njegovi prijatelji in prijateljice globoko užaloščeni, ugledni in cenjeni rodbini naše naj-globokejše sožalje. Tebi. nepozabni Tonček, pa bodi lahka tuja zemluca. trajen spomin in večni mir! Tvoj grob v tuji zemlji brez vencev in cvetlic na videz zapuščen, v resnic! glasen klic: Saj v ram večnem vidimo se nad zvezdami! r — Za slepe vojake. Za nameravani deželni zavod za slepe so poslali deželnemu odboru darove nadalje sledeči: Podružnica »Rdečega križa« v Metliki zbirko gostov pri Kopiniču S K. Upravništvo »Slovenca« dar dež. nadofieijala in rezervnega nadporočnika Adolfa Potokar 20 K. Upravništvo »Slov. Naroda« iz listove zbirke 65 K. C. g. Iv. Opeka, kaplan v Komendi, 160 K čistega dohodka od predstave tamošnjega izobraževalnega društva; dež. kmet. veščak Bartol, 1. zbirko 171 K, ki sta jo nabrala oi stražmojster Jak. Čuček in Al. Rakulin povodom izplačevanja živine v Domžalah In 2. zbirko v Senožečah 80 v. Mlekarska zadruga na Brezovici mesto venca na krsto pokojnemu odborniku Fr. Remškarju 25 K. Bog plačaj! — Stalna nastavlienost železničarjev v nevarnosti. Strokovni list »Der Eisenbahner« poroča, da se je železniško ministrstvo med vojno lotilo reformiranja službenih pravic železničarjev. Ze v konferenci ravnateljev koncem oktobra 1912. se je razpravljalo o načrtih glede pre-membe določb o nastavljanju železničarjev in menda je posledica tega. da je železniško ministrstvo z ukazom z dne 29. decembra 1915. odredilo, da morajo orovizorični nastavljena podpirati izjavo, da bo njih stalno nastavljanje le pogojno, in da se tekom petih let lahko prekliče. Zastopniki železniške organizacije so po poslancu Tomscheku napravili na železniško ministrstvo vlogo, v kateri posebno opozarjajo na § 4. službenega reda, ki določa, da se sme službeni red le premeniti, ne da bi se prikrajšale v njem zajamčene pravice. Vloga tudi pravi, da je ta odredba železniškega ministrstva vzbudila med železničarji veliko vznemirjenje, ktr ogroža njih eksistenco in prikrajšuje eno najvažnejših njihovih pravic. — Mornariško drnSrvo. Krajevni skupini Ljubljana Avstrijskega mornariškega društva je poslednji čas nanovo pristopilo toliko članov, da je že sedaj ena najmočnejših provincijalnih skupin monarhije. — Na Sv. Jožefa dan (19. marca) priredi ljubljanska krajevna skupina ob sodelovanju odličnih oderskih moči v veliki dvorani hotela »Union« prvovrsten variete v slogu Ronacherje-vih prireditev na Dunaju z obsežnim sporedom odbranih umetniških nastopov. Eminentno zabavna prireditev je bila od kraja določena za ju^ trisnji dan, pa se je morala zaradi nastalih ovir preložiti na zgoraj označeni praznik. — Družaben večer priredi jutri, na "pustno nedeljo, ljubljanska krajevna skupina Avstrijskega mornariškega društva v .veliki dvorani ho- tela »Union« na korist lastnih patri- jotskih svrh in na korist zbirke za dogotovitev posebnega potapljalnega *U - čolna«, ki ga društvo pokloni c. in kr. mornarici kot ljudsko darilo. Družabni večer se bo vršil po načinu, ki se je zadnjič obnesel tako izborno, da se je z mnogotere strani izrazila želja, naj bi čim prej sledila slična zabavna prireditev. Koncerti-rala bo odlična vojaška godba. Gospodične iz društvenih krogov bodo razpečavale razglednice, ki jih bo mogoče neposredno oddati pošti. Pristop ima vsakdo. Vstopnina znaša eno krono. Z ozirom na patrijot-ske svrhe večera, se preplačila hva* ležno prejemajo. Začetek ob pol 8. Kakršenkoli prostor rezervirati je nemožno. — »Glasbena Matica.« Dobrodelni koncert dne 11. t. m. bo nudil občinstvu zopet izredno lep užitek. Pevski in instrumentalni del bodo izvajale tri izborne slovenske umetniške moči, ki spadajo med najboljše iz sedanje dobe, in hrvatski mojster na geslih, ki je žel v svojih dobrodelnih nastopih povsodi veliko hvalo. Gospa Irma P o 1 a ko v a je bila desetletje steber slovenskega gledališča in je ostala nam vsem v neizbrisnem spominu. V Zagrebu si je priborila kot operna in operetna pevka toliko ugleda, da spada med najboljše in najbolj priljubljene člane tega prvega hrvatskega kulturnega zavoda. Pela bo najlepše arije in pesmi svojega repertoarja. — Gospod R i -j a v e c si je priboril že tako neoporečno hvalo kot domač tenorist in umetnik, da se njegovih nastopov vedro bolj veselimo. Izvajal bo odlične slovenske* pesmi, klasične in moderne arije. Gospa Polakova in Rijavec bosta pela tudi efektne operne dvospeve. Gospodična K o b 1 e r -jeva se je izkazala že v prejšnjh koncertih kot izborna solistinja in ugledna spremljevalka. — O gospodu S i m o n i c h u prihodnjič več. — Vstopnice za dobrodelni koncert »Glasbene Matice dne 11. t. m. se dobivajo od danes naprej v trafiki gospodične Dolenčeve v Prešernovi ulici. — Deželna gospodarsko-pomož-na pisarna za vpoklican© vojnike v Ljubljani (sodna palača), daje brezplačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpokli-eancev in njin svojcev. — Pogreša se Ivan Novak iz Dobrega polja, vas Predstruga št. 3. Akn je komu kaj znano, naj sporoči njegovi ženi Mici Novak, vas [-re.'"-"ga št. 3, Dobro polje. — Navodilo, kako varčevati z modro gaiico. Ce se redno in prav ne zatira peronospore (strupene rose) na trtah ni le nikakega pridelka, ampak se tudi trte uničujejo. Najzanesljivejše sredstvo proti peronospori je škropljenje trt z modro gaiico. Zatiranje peronospore z modro galico že samonasebi znatno podraži vinogradniški obrat, sedaj pa celo, ker je cena modri galici tako visoka. Za škropljenje trt se pri nas rabi 3/4 do 2% razfopina modre galice v vodi in s potrebno primesjo apr . Taka raztopina je premočna, kajt pravzaprav zadostuje na 100 1 v( le že 10 dek modre galice, a iz t aktičnih razlogov jemljemo močneje . raztopino, in sicer zato, ke morajo v naših razmerah vedno račun?*i z obi-'im dežjem, ki škropliene trte zopet prehitro izpere. Ce bi imeli sredstvo, ki bi modro gaiico navzlic dežju dobro držalo na listju, bi izhajali s prav majhnimi množinami modre galice, a žal takega sredstva nimamo. So pa vendarle sredstva, ki zmes od modre gs!»ce. apna in vode narede ca trtnem listju navzlic dažju trajneje učinkujoče in eno takih sredstev je galun. Ce primešamo n. pr. tej zmesi galuna, se škropivo trdnejše drži listja in se izhaja z izdatno manjšo množino modre galice. Kakor apno ne učinkuje proti peronospori, ampak ima le namen škodljivo jedko Žvepleno kislino v raztopini zamoriti, tako tudi g&Jun prav nič ne učk>-kuie proti peronospori, temveč ima le namen škropivo na trdnem listju navzlic dežju narediti tako, da se teže izpere, vsled česar se sme brez vsake bojazni vzeti znatno manj mo* dre galice. — Izkušnja uči, da polovica običajne množine modre galice enako dobro učinkuje, če se druga polovica nadomesti z galunom. Ta izkušnja je v gmotnem oziru za vinogradnike sedaj velikanske važnosti, kajti kg modre galice bo letos stal od 3—5 K, a kg galuna stane le 60 vin. Ce se poslužujemo pri škropljenju trt proti peronospori galuna, prihranimo torej skoraj polovico izdatkov za škropilno zmes. — Kdor pri sedanji dragi galici škropi samo ž njo in je polovico ne nadomešča z galunom, ta je zapravljivec, ki ne zasluži imena razumnega gospodarja. — Galun Ima v zalogi c. kr. kmetijska družba kranjska v Uubflanl in ga oddaja 100 kg po 60 K, postavljenega na kolodvor v LJubljani. Galun se oddaja v vsaki množini. — Na dolžnost napovedati zaloge bombažastega blaga In volnenega moškega perila glasom ministrskega ukaza z dne 29. decembra 1916, drž. zak. št. 996, opozarjamo interesente vnovič ter jih nujno poživljamo, da takoj odpošljejo prijave Centrali za bombaž na Dunaj na uradnih Hstih, katere so prejeli. Kogar zadene dolžnost prijave in nima uradnega lista, more dobiti sedaj tak uradni list (for-mular) tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko. Interesente opozarjamo, da se opustitev prijav kakor tudi napačne napovedi kaznujejo z globo do 5000 kron ali z zaporom do šestih mesecev. Tudi take firme, katerih imetniki so pri vojajkih ali katerih uslužbenci so pri vojakih, morajo podati napoved, če imajo zadostno zalogo. Tudi taki, ki so prejeli uradne liste, pa jih ne zadene spričo njih zalog prijavna dolžnost, store dobro, ako na prijavnih listih napravijo primerno opombo ter vrnejo formularje Centrali za bombaž. Na ta način odpade potreba na-daljnih vpraševanj, zakaj se doposla-nih listov ni izpolnilo, oziroma vrnilo. — Svarilo pred nakupom vojaške oprave. Pred nakupom vojaške oprave, zlasti obuval, se najresnejše svari. Ne glede na to, da kupci, ako se take protizakonite prodaje dejansko dogajaio ali bi se pa celo morda v večjem obsegu dogodile, niso le sokrivi oškode državnega zaklada in ogrozrtve pripravljenosti čet, se iste tudi lahko zasleduje radi prestopka po S 476. k. z. — Pozor! Vsi oni obrtniki, pri katerih je komisija predzaznamovala kovine, se opozarjajo, da jih zanesljivo pošljejo v ponedeljek, dne 6. t. m., na mestni magistrat, srednja hiša, pritlično, na dvorišču, od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. popoldne. — Prevzemanje zasebnih poštnih zavitkov za novo ustanovljena etapna poštna urada št. 272, 273, 342, 343, 344 in 345 ni dovoljeno. — Promocija. Gospod phfl. Milko Kos, redni član Inštituta za raziska-vanje avstrijske zgodovine, je bil danes na dunajskem vseučilišča promoviran za doktorja filozofije. — Čestitamo. — Ljudskošofske vesti. V Oro-strpljem je nameščena za suplentinjo Otilija K r i s c h. v Semiču za su-rlenta Albm Razpotnik. suplen-tinja Frančiška Zoreč je imenovana za provizorično učiteljico v Sent Vidu pri Zatičini in suplentinja Terezija K o I i c a za provizorično uči-teljteo v Žalni. — Spomfniaite se naših dijakov! Kdor hoče storiti res rodoljubno delo, naj posije prispevke dijaškemu nodnornemu društvu »Domovina« v Ljubljani, ki skrbi, da dobivajo ljubljanski siromašni dijaki tudi v teh tenkih časm priprosto, pa tečno hrano. Podpirati »Domovino«, je eminentno narodna dolžnost. — Krompir pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Mestna aprovizacija prihodnji teden zopet prodajala krompir, toda ne več v »Mestnem ^mu«, ampak v skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Podrobnosti se bodo pravočasno objavile. — Prodala pekovskega kruha za !V. okraj. Od nedelje, to je 5. marca 1916, naprej bode prodajal gospod Zalar, pek na Starem trgu. e d i n o 1 e za IV. okraj. Stranke IV. okraja se opozprj.ijo. da zamorc-jo na izkaznice št. IV. dobivati pekovski kruh pri g. T r č e k u na Bregu ali pri g. Z a 1 ar j u na Starem trtu. — Javna knjižnica »Gospodarskega Sn izobraževalnega društva za dvorski okraj« je izposodila meseca februarja 5209 knjig. Knjižnica posluje vsak torek, sredo, petek in s o b o t o od pol 6. do 8. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od pol 10. do 12. dopoldne v društvenih prostorih Pred igriščem št. 1 (nasproti M a r č a n a na Rimski cesti Št. 19). Knjižnica šteje 6528 izposojevanju določenih knjig m je dostopna vsakomur. Na razpolago so novi popolni knjižnični imeniki. — milijonov kron vlog je z včerajšnijm dnem dosegla Mestna hranilnica Ijubljanska. — Mesečne »obe se nujno rabijo. Naznanila v mestni vofaiki nastanje-valni urad. Mestni trg št. 27/111. — C. kr. avstr. razredna loterija. Žrebanje 4. razreda V. loterije se vrši že 14. in 16. marca t 1. Cena srečk je za Vi 160 K, V2 80 K, V« 40 K, V. 20 K. Srečke za ta razred priporoča poslovnica c. kr. razredne loteriie Ljubljanska Kreditna banka v LJuMlani in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu m Splita. — Na takajiajem kolodvora je bil akraden nekemu mesarlu zavoj s svinjskim mesom, klobasami in slanino g vrednosti 296 kron. Umri Je v Spodnjih Bitinjah tamkajšnji ugledni trgovec in posestnik gosp. Anton G r a h o r v 59. letu svoje starosti. Prizadetim naše so-žalje. Kilovče. Smrtna kosa. Dne 29. svečana je legel k zadnjem počitku naš obče spoštovani občinski odbornik, trgovec, gostilničar in posestnik v Spodnjih Bitinjah, gospod Anton G r a h o r, v 59. letu svoje dobe. Vehčasten pogreb se je vršil danes 3. sušca. Blagemu pokojniku zemjica lahka, naše iskreno sožalje kruto prizadeti obitelji! Uzmoviči na deiu. Mesarjevemu sinu Rudolfu Zajcu je bil na južni železnici, med tem, ko se je mudil na stranišču, po neznanem storilcu vzet zaboj, v katerem je bilo 40 klobas, 10 kg špeha in kakih 16 kg prekaje-nega mesa Poizvedbe po storilcu so ostale brezuspešne. — Neki gospej je bila na Vodnikovem trgu vzeta denarnica z denarjem in listek urar-ia z Res^ljeve ceste, kamor je dala v popravilo žepno uro. Na Viču je tat iz drvarnice neki ženi izmaknil rjavo in črno kokoš. Po storilcih ni duha ne sluha. Neki drugi prijatelj kokoši se je ponoči vtihotapi! v hlev Marije Omerse v Nadgorici. Kokoši so spale na lesenem drogu, vsled česar jih ni mogel doseči. Znal si je pa na ta način pomagati, da je pristavil pleten koš, na katerega je stopil in pobral 5 kokoši. Tat je moral biti s hišnimi razmerami dobro znan. Na Jezic? je vlomil neznan tat v zaklenjeno hišo posestnika Frana Kušarja ter prebrskal vse omare; pobral je tri zlate prstane in srebrno žepno uro, katere pa je pustil v sobi. Odnesel je samo 16 kron denarja. Ponoćni napad. Posestnikovega sina Jakoba Hočevarja iz Količevega je napadel ponoči na cesti neki mli-marski pomočnik, s katerim se je prej prepiral v gostilni. Ranil je Hočevarja z nožem. Napadalca so drugi dan izročili sodišču na Brdu. Govejih kož v vrednosti 1000 K je ukradel neznan tat nekemu stojar-ju v Kranju. Kože so brez rogov, vsoljene, teža kože je na repu zaznamovana z vrezanimi rimskimi številkami. Blzeljsko. Tu je umrl trgovec in posestnik gosp. Josip Vrečko, v najlepši moški dobi, star komaj 47 let. Pokojni je bil občinski svetovalec, član krajnega šolskega sveta, blagajnik občine in lovskega društva. Skoda ljubezniive. delavne, poštene in šaljive duše, kateri ni bilo dano, da bi dočakala konec vojne. Cenjeni rodbini nase sožalje! Bodi mu lahka bizeljska zemljica. Mrliča so potegnili iz Savinje v občini Marija Gradec pri Loškem trgu. Truplo je ležalo že dalj časa v vodi. Po delavski knjižici se je dognalo, da je utopljenec 621etni strojni ključar Anton Pokelšek iz Škofje vasi pri Celju. Ali gre za nesrečo ali za samomor, še ni jasno. Kino »Ideal«. Spored za danes 4., jutri, nedeljo 5.. ponedeljek 6. t. m.: 1. »Avstro-ogrsko vojno poročilo« prinaša slike o navzočnosti Nj. Vel. kralja bolgarskega v glavnem avstrijskem stanu in na Dunaju. 2. »Brivec iz Filmersdorfa«. Veseloigra v treh dejanjin. Slike najfinejšega humorja. Oskar Sabo, ljubljenec berolinskega občinstva kot posebno privlačna sila. — 3. »Božja so(ft>a«. Po ogrski baladi Iv. pL Ara-nvja v treh dejanjih. Film edini svoje vrste glede sujeta in fotogrnfij. — Ogrski proizvod, prvikrat v Ljubljani. S tem flmom je bilo otvorieno nai večje gledališče v monarhiji: AroMo-gledaižfcče v Royalpos!opju v Budimpešti dne 30. oktobra 1915. — (Primerno.) — Predstave kakor navadno. — Torek 7. do 9. t. m.: Velikanski umetniški film »Salambo«. Po istohnanriketn romanu Flauberta v 7 dejanjih. Nad 10.000 sodelujočih! — Kino »Ideal Izgubljene stvari v času od 15. februarja do 1. marca 1916. naznanjene pri policiji: Zlat poročni prstan, srebrna ura s srebrno elastično zapestnico, srebrna moška ura z dvojnim pokrovom, jeklena Anker-Remontoir - ura, jeklena moška ura s športno verižico in spominsko meda j lo iz 1. 18D6.. jeklena damska ura s športno verižico ia zlatim medaljonom s 3 slikami, srebrna damska ura s srebrno zapestnico, zlata damska zapestna ura z napisom »Pare«, rjavousnjata denarnica s 16 K, rja-vousnjata denarnica z 8 K, rjavousnjata denarnica s 24 K v papirju, rjavousnjata denarnica s 26 K, rdeče-rjavousnjata denarnica z 12 do 14 K, 1 mali ključek in 1 znamka, rume-nousnjata denarnica z 20 K, rdeče-usnjata denarnica z 12 do 14 K in 1 zrcalom, črna denarnica z lOkron-skim zlatnikom, 6—10 K drobiža, 3 medaljone in 2 patrijotična znaka, čroousn'ata denarnica z 14 K, mo-drousajata ročna torbica z 140 K in 3 ključi, čmousnjata ročna torbica z 380 K in 1 krasno nnfcaanico. banko- vec za 20 K, 16 K v papirju in srebru, bankovec za 100 K, bankovec za 20 K, 5 m črnosvilenega blaga, P/4 m belega čipkastega blaga in 1 modna slika, zlat uhanski obesek z diamantom, železni z zlatom okova* ni spominski prstan, 2 zlati verižni zapestnici, 2Ščipalnika, 1 z zlatom, drugi z double obrobljen in 2 futera-la in bankovec za 10 K. Najdene stvari v času od 15. februarja do 1. marca 1916, ki se dobe na policiji: Zlat damski prstan z belimi in 1 rdečim kamnom, najden meseca septembra 1915, čmousnjata denarnica z 9 K 30 v, Čmousnjata denarnica z 3 K 70 v, rjavousnjata denarnica s 6 K 50 v, 1 obeskom in 1 znamko, rjavousnjata denarnica z 2 K. jeklena ura z usnjato zapestnico, bankovec za 20 K, 2 bankovca po 2 K, bankovec za 2 K, rjav kožuho-vinast' ovratnik, 14 K v papirju, 2 ogrinjalni ruti in jeklena ura z usnjato zapestnico. Izgubil se ie prost bankovec za 10 K po Nadvojvode Friderika in KarlovškJ cesti. Pošten najditelj naj ga proti nagradi odda v knjižmei Gospodarskega naprednega društva za Šentjakobski * okraj ob navadnih poslovnih urah. Izgubljena je od glavne trafike za vodo, pa do Dolenčeve trafike vsota 64 kron (trije dvajsetkronsk! bankovci in dva goldinarja v srebru). Pošten najditelj se vljudno prosi, da odda proti primerni nagradi v Dolenčevi trafiki. V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke C i uha & Jesih, »Pod Trančo« vzljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve. Razne stvnt * Pomanjkanje papirja občutijo že tudi na Angleškem, vsled česar so londonski listi skrčili obseg in sicer tako, da imajo zdaj kar po štiri in celo po šest strani manj kakor prej v vsaki številki. * Major z 19. letom. Londonski list »Dailv Mail« je prijavil životopis Henrika Patkinsona, ki je začetkom volne popustil šolo in šel prostovoljno k vojakom, zdaj je pa že major. Leta 1914. je postal podčastnik, leta 1915. poročnik, nadporočnik in kapitan, v januarju 1916. je postal 19 let star, v februarju pa je bil imenoval! za majorja. * »Red prismojenih dvornih svetnikov«. Temeljita nemška znanost je spravila zdaj na dan, da je v Frankohrodu ob Majnu pred sto let: še obstajal »Red nrismoienih dvornih svetnikov«. Člani so mogli biti samo možje, ki so imeli kake izredne posebnosti. Vsak član je dobil diplomo. Tudi Goethe je bil član »reda prismoienib dvornih svetnikov«. * Novi turski koledar. Turki so se sedaj tudi v koledarju približali ostali Evropi. S L marcem so namreč uvedli na Turškem gregorijanski koledar na ta način, da je 16. februarju sledil takoj 1. marec. Let pa Turki tudi v bodoče ne bodo šteli po Kristusovem rojstvu, temveč po Hedži. to je begu proroka Mohameda iz Meke v Medino. Turki pišejo torej danes 4. marca 1334. * Nenavaden vzrok samomoru. V hotelu »ImperiaU v Sarajevu službujoča 171etna hišina Angelka CoriČ se ie poskusila zastrupiti, a slučajno v hotelu navzoči vojaški zdravnik ji je prišel na pomoč in jo odpravil v bolnico. Tam so ji pač izpraznili želodec, a vendar je malo upanja, da bi dekle ostalo živo. Vzrok samomoru je to. da so dekletu zabranfli odhajati ponoči iz hiše! * Tuje banke na Ruskem. Na Ruskem so imele do vojne največ le nemške banke svoje podružnice in naravno je. da so delale jako lepe dobičke. Zdaj je seveda ustavljeno vse posojevanje nemških bančnih podružnic. Ta položaj hočejo izkoristrti druge banke. Listi poročaio. da je cela vrsta ameriških, švedskih tn inozemskih bank vložila pri ruskem finančnem ministrstvu prošnje, naj jim dovoli ustanoviti na Ruskem podruž-aice. * Črnogorska kraljevska dvojica v francoskem vjetništvn. Kraljica Jelena je jako ogorčena radi postopanja francoske vlade, ki jej onemogoča vsako zvezo z njenhni starši. Pisma, ki jih piše svojemu očetu ali materi, črnogorskemu kralju aH kraljici, na Francoskem cenzurirajo prav ostro ali na lih kratkomalo ne dopuste. Kraljica Milena je hotela iti v Rim obiskat svojo hčer, pa jej je francoska ^jađ^to kratkomalo zabranila. * Vseučilfški profesor Lajrj£Torok je v posebnem spisu opozoril javnost, kako izredno se širijo sporne bolesni v Budimpešti. Samo v bolnicah in % ai si k; al J« P' 3-s1 o p g u a v I« iT * k n a ti ti h v I E f I 52. Štev .SiOVENbKJ NAKOU", one 4. marca 1916. Stran 5. ambulancah so leČfli 1913. leta 741 slučajev, leta 1914. že 784, leta 1915. pa 1062. Koliko je pa §e slučajev. Katere so zdravili privatni zdravniki ali pa se sploh ne zdravijo? T6rok je mnenja, da bo v dveh letih, Če nojde tako naprej, v Budimpešti vsak 35. človek srfilitičen; zato zahteva strogo brezplačno zdravljenje vseh obolelih in najstrožje nadzorovanje prostitucije. * Madžarska stolica na dunajski jniverzi. Na dunajski univerzi se pstanovi posebna stolica za madžarščino in druge ugro - finske jarike. * Bolgarska princa — avstrijska lastnika. Cesar je imenoval bolgarskega pretolonaslednika Borisa za majorja, princa Kirila pa za ritmoj-ftra v huzarskem št. 11 Ferdinand 1., fcralj bolgarski. * Usoda pariških hišnih posest- sikov. Pred kratkim je policija prijela v Parizu nekega gospoda, ki je » tržnici ukradel dva krompirja, eno čebulo in en oreh. Na policiji je gospod povedal, da je hišni posastnik, s da nima nič jesti, ter mu nobena stranka ne plača najemščine, odpovedati pa po izjemnih vojnih odredbah tudi ne sme nobeni. Pariikim dišnim posestnikom se sploh nikoli ni dobro godilo. Male stranke smatrajo sploh za veliko krivico, da je treba najetnščino plačati in če le -norek), jo ostanejo dolžne. Pariški hišni posestnik morsr trni prav previden in prebrisan, £e hoče priti do svojega denarja. * Mačke bodo obdačill. Blizu Berolina ležeče mesto Licbtenielde e mesto vrtov in vil in rabi seveda tudi mnogo denarja. V zadnji seji oh-Mnskega sveta se je oglasil vrl občinski svetnik in je nasvetoval, kako ie lahko z dobrim delom povečalo tnestni dohodki. Opozoril je občin-fke može, da je v mestu, kjer je vse polno vrtov, čedalje manj ptičev in trdil, da jih požro mačke. Z oiirrun na to je predlagal, naj se na vsako mačko naloži 12 mark davka, kar ni preveč, ker je za vsakega pw plakati 30 mark. Ta davek na mačke bi nesel več k?kor 10.000 mark na !et~>. Predlog je bil odkazan finančni ko/ ~isifi« da izvrši potrebne poizvedbe ta stavi potem svoje predloge. , * Časopisi na Ogrskem. Zdaj je rcrska vdada energično naredila konec težavam, s katerimi se je moralo boriti ogrsko časopisje zaradS pomanjkanja papirja. Ustanovila je posebno centralo za časopisni papir hi ta centrala je odredila maksimalni obseg, ki ga sme imeti vsak list na teden. Tudi prostor za inserate ie omejen in sicer se je vsem listorn ukazalo, da ga morajo skrčHi za 4o odstotkov. Izpadek na dohodkih morajo listi nadomestiti s tem. da zvišajo cene inseratom. Vladna naredba daje centrali pravico, da zbere ves papir, kar ga je na Ogrskem in kar se ga bo še izdelalo, in da sme se reducirati obseg časopisov, če bi drugače ne bilo mogoče izhajati s papirjem. * »Nobena žrtev prevelika.« Na Angleškem, kjer so vajeni velikih zaslužkov in dobrega življenja, opominjajo merodajni možje že dlje časa javnost, naj živi varčno. Zdaj se je začela v ta namen še posebna agitacija. Pod predsedstvom londonskega lordmajorja (župana)) je bilo veliko javno zborovanje, na katerem so ministri Mac Kenna, Bonar Law, Kitchener m Balfour v velikih govorih pojasnjevali, zakaj je potrebno, da je narod kar mogoče najbolj varčen. Zborovanje je sprejelo raaoln-cijo, v kateri ie rečeno, da ni Angležem nobena žrtev prevelika, samo da bi dosegli zmago. Po angleškem običaju se bo nadaljevala začeta agitacija na ta način, da bodo v vseh krajih, rra javnih trgih, na javnih promenadah, sploh kjer je zbranih kaj več ljudi, nastopali govorniki in rotili ljudi, naj varčujejo. * Švica med vojno. Afera dveh švicarskih polkovnikov, ki sta bila obdolžena, da sta dejala neraikim oficirjem podatke o francoski armadi, je vzbudila tudi zunaj Švice veliko pozornost, v Švici sami pa astra prerekanja in celo demonstracije. Stvar se bo vsekako poravnala, kaj- D i *1 2 t! Švicarska vlada hoče svojo ne-vtalnost strogo varovati. Vojna je provzročila v Švici težke razmere. V varstvo nevtralitete je mobilizirana armada že poldrugo leto, kar je seveda »fruženo z velikanskimi stroški. Na čelu armade stoji general. To je tretjič odkar obstoji Švica, da ima vodstvo armade v rokah general. Švicarji prenašajo mobilizacijo in kar je ž njo združeno precej težko in prav zadnji čas se kaže, da bo zmagala struja, ki hoče pomožno-sti omejiti oblast vojaškega poveljstva tako, da bi bil general samo iz-polnjevalec naročil zveznega sveta in ne več samostojni in neodvisni zapovednik. Vobče je tudi prebivalstvo vseskoz za nevtralnost, četudi se v francoski Švici zelo živahno kažejo simpatije za Francijo, dočim se nemškim Švicarjem najbolj toži po angleških gostih, ki so pred vojno prinašali vsako leto ogromne svote v Švico. V gospodarskem oziru občuti Švica vojno dosti močno. Začetkom vojne se je primeril celo naval na banke in kurzi so padli, a vse se je zopet popravilo. Trpe seveda brezštevilni hoteli, ker ni tujcev. Tudi z dovozom živil so velike težave. Največji švicarski nemški listi izhajajo v Curinu in je to mesto središče nemškega življa. V Baslu slišijo streljanje topov iz Alzacije. vjamejo tu in tam kakera vohuna in vidijo pogostoma francoske in nemške letalce. Fribourg (rreiburg) je večinoma francosko mesto, a se strogo nevtralno drži in se oglasi vedno za nevtralnost, kadar postanejo v Ge-nevi in v Lausanneu preveč glasni. V Gencvi in v Lausanneu so zelo vneti za Francijo. Važno vlogo igra seJaj mesto Lugano, ki leži tik ob italijanski meji. Tam je zdaj tudi vse polno tujcev, diplomatov, ki so za čas vojno »vpokojeni« in žurnalistov. Italijanski listi pridejo namreč najhitreje v Lugano, tod je najhitrejši in nai-laglji stik z Italijo. Dobro uro potem, ko je izšel v Milanu »Corriela della ! sera« ga je že toliko v Luganu, da ga ima vsak človek v rokah. Iz Lugara prihaja tudi v naše liste vse potno brzojavk, ki na niso posebno zanesljive. Tudi Hans Bartsch. nekdanji rimski dopisnik »Berliner Ta-geblatta« se mudi zdaj v Luganu in ie o tem svojem prebivanju tik italijanske meje priobčil prav bridko pritožbo. Bartsch pravi, da je v Lupanu sumljiv vsak Nemec, če gre «^m. posebno sumljivo je pa, če se izpre-hajata dva Nemca. Takoj jima le nekaj ljudi za petami. Vsak drži pred nosom »Corriere« pa vleče na ušesa, Ee bi mogel kaj sumljivega slišati. Počasi nastane cela procesija. Tudi švicarski detektivi so vmes. Ce pride tui človek v Lagano, preži nanj detektiv, ki ima suknjo, katera se da na obe strani obleči, tako da je enkrat svetla, enkrat temna. Tudi brado si zna nrilepiti. V hotelih kar mrgoli moških in žensk oseb. ki narffzo* rajefo tujce, posebno Nemce. 2encke so sicer elegantne, a mlade niso, ker za vohunjenje |e treba rvitosti in nrendarnostf. Vzrok temu je seveda ta. da se Švica, v ka+eri je vse polno tujcev h vseh dežela. U se vsi svilo* n pohtiko. b^ii nobtečnih vohunov, ki M ogrožali njeno nevtralnost. Tako, kakor w godi no Bartsci treni nanfaa v Lnfam. se ftafi nnjbr tudi t* vseh drugih Mfza kake meie leže-č;h mestih. Varovati nevtralni rt nI lahka stvar? g. Alojzija Domicelja st iz Zagorja na Pivki in Anton Slovenc, tu 20 kron. Skupaj 133 kron. Za „Rdeči križ": Anton Slovenc, tu 20 kron. Za „sirote In vdove v volni padlih voskov mesto venca na krsto umrlega Iv. Kopača voznega mojstra juž. žel., darujejo službeni sotovariši 12 kron. za „bednega slovenskega pisatelja 1: Matilda Sebenikar iz Unca pri Rakeku 20 kron, namesto venca na krsto g. Alojzija Domicelja iz Zagorja na Krasu. Srčna hvala. P sna!!-! list cbsega 10 strmi. Izdajatelj in odgovorni urednik: VaJentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. JEDffcsTVOf U svoJoJ ANALmejroJ KAKVoif mattDonis HiJnorJc IFSSHUBLE 1 v SenaforfJ Hiša v bližini mesta je ceno na prodaj. Ponudbe pod „blizina mesta/ 77011 na upr. »blov. Naroda«. 770 ob stonlev 1 bapnje proti gotovini, V i ako Vasic, Žalec pri Celin. 804 Obvezne ponudbe s skrajno ceno za takoj in z navedbo postaje, kjer se blago naklada, naj se blagovoli takoj vposlati* Odvetniika pisarna v večjem mestu na Spod. Štajerskem išče koncipijenta 800 solicitatorja Ponudbe pod L. B. 800 na upr. .Slov. Naroda-. ristinla popolnoma vešča slovenščine in nemščine, izurjena sten graiinja in strojepiska, ae sprejme za stalno pri Ferdinanda Graška, Ljubljana, Gradišče, it. in. Predstavi naj se od 9. — 10. dopoldne aH od 3. — 4. popoldne. 806 Naprodaj le Sno aH dve s kukiafo in predsobo iščeta dve dami za takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe sprejema Pa. Slavka Prešernova nlica št- 5. 805 I i Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljubljeni saprog, oziroma oče in tast, gospod Anton Grahor trgovec, gostilničar in posestnik danes ob 9. uri zvečer previden s svctetRjstvi, v 59. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnkega se bo vršil iz hiše žalosti, v petek, dne 3. su3ca 1916. ob 9. uri dopoldne. SPODNJE BIT1NJE, dne 29. svetna 1916. z dobrovpeljano trgovino, blizu železnice in cerkve. Nakup hiše je zelo ugoden. Vsa pojasnila da Gregor So« Želj, trgovec in posestnik, Mokronog, Dolenjsko. 784 l*6< gospodar na posestvo v Beli Krajini* Invalid, ki ima nekaj penzije in primerno kmetijsko znanje ima prednost Imel bi užitek skoraj od cele kmetije, živinoreje itd., ter bi lastniku oddajal vsako leto le malenkost. Preživlja se lahko s celo družino. Nastop čimpreje. Oglasiti se je osebno v Lfnbljaai, Gornpova nlica £t 4, II. nadstr, vrata T. Ivnnn. irpliwf soproga, Jo«"^, Anton, Ivan, sinovi, Irsslia, Ittinba, t 7 jvSS, Fepca, hčere, Aaten G-r kos*, oče, Antoalia Aznbrolič, sestra, Pavel lUsko, zet. Obvestilo. Podpisani vljudno naznanjam čestitim obiskovalcem, kakor tudi vsem cenjenim odjemalcem, da sem primoran vsled vpoklicanja v vojiiko službovanje, brivnico oziroma lokal do povrnitve zapreti« Da pa cenjenim odjemalcem še lahko v nadalje postrežem, bo lokal aa samo sa urodajo Maga vsa M dan samo od 9. do pol 1. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne odprt in izročen v zaupljive roke. Čestitim obiskovalcem pa se najlepše zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost in se priporočam pri vrnitvi za z o petni cenjeni obisk. Z odličnim spoštovanjem Siefan Sftnmoli, brivec, zaloga lasnih izdelkov in potrebščin 1 r i n j i dnevi letošnjega predpusta v Upravništvu naših listov so poslali: Za f|CiriT-Metovo družbo*': Dra-gotin Gobec-Peršine na Tirolskem 1 krono; Rudolf Horvat, nadučitelj v Trnovem na Notranjskem 42 K, nabral med prijatelji in znanci pri pogrebu izvrstnega narodnjaka, rajnkega g. Alojzija Domicelja v Zagorju na Notranjskem: dr. Ivan Zabukovšek, odvetnik iz Šmarja pri Jelšah 30 K, iz neke kazenske poravnave, Ivan Poč iz Pulja 20 K, daroval Anton Kavčič v Pulju, mesto venca na krsto svojega birmanskega botra g. Alojzija Domi-: celja st., Maks Lavrenčič iz Gradca 20 I kron, mesto venca na krsto umrlega fmtm nsdelja S., pustni ponedeljek B. in pustni torek 7. marca: Izbrana burka! ali weseli vagabundi. Burka vagahundov v od I s alavnintl knaaM Bonnom, Harfam, Blof alman Velezanimivo: Bolfffirafcl car v avstrijske bi LaUtsabem v glavnih vlogah glavnom stanu. n Stanje denarnih vlog na kaj. in tek. račun 3Kdcc. 1914: mm K 202,841.494-—. Oo 1«% Stanje den. vlog na hran. knjiUee 31. Jaa. 1916 » K 102,031.218—. s Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C Mayer Centrala na Dunaja. — Ustaesvljoa »64. — 29 poirižik. Vlili lllipE tf|Sf. Flin Wtl(f Bi JtaknU Sanil UMOd kapital in reserve 65,000.000 kron. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje aanamlb TlOf na hranilne knjižice brez rentnega davka, korttevne knjige ter na konto-kortnt z vsakodnevnim vedno ufodniin a»re-stovanjem — Denar se lahko dvi^a vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje n oaaealnM papliiev strogo v akviru uradnla kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vredn^atnih nanirtMi in nn«oiila n^nte. 13S napirjev in posojila nanje. Ustsnena in pismena p Najkulantnailt Uvrtavaaje ilinaln naroMl na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje ku- Roaov ia iiafahaaji vraanoatnih papirjev. — Kupovanja in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — ajemodaj« varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, draeotin tU. pod aKti zaklepom stranke. — OpravflJsoo a. kr. raar. lotarl|a Brezplačna revizija izžrebanih i iii> uma sapia|ev. — Promaše za vsa žrebanja. I^Ueala ta aaaaaila v Asaarlka ta trn Amerik«. ijasnila lat nasveti • vssl ko apanfalaoMi fpaaaakoljali vaak Mnbliana. — Telefon stav. 41 Stran 6. »SLOVENSKI NAROD*, One 4. marca 1916. 52. šiev. finplm več vagonov zdravega ataafevefa in ::LESA:: z označeno ceno, kranjske in Štajerske postaje. Ponudbe pod „orahov laa 916/ 792" na upr. »Slov. Naroda«. 792 Iščem dva dobrolznrjena 786 brojošk. pomočnika za trajno delo, proti dobri plači. Sprejme se tndj :: učenec :: Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. HSF" Na prodaj ima za kuho brinjevca v poljubnih množinah, — po nizki ceni, — tvrdka Ivan Mm v Ijubijsni. _801_ Družina brez otrok f&če s tremi sobami in kuhinjo v sredini mesta do 1. aprila. §03 Pismene ponudbe na uprav. „Slov. Naroda pod ,jM. M.11 s trgovino in gostilno na Savi pri Jesenicah št. 191 ob glavni cesti [nasproti veliko tovarne za železo so proda 11. marca L L na Javni dražbi. Pojasean daje Oton Homas v Badovljici. soi Mazilo za lase. S 5 "m 80 m * Dobiva se nri g. Ani Krita!, Spod. Šiška 222 ali pa v trafiki nasproti cerkve. Steklenica po 2 in 3 krone. na obrazu ali na rokah J odstrani v 5 minutah Dr. A. Rixa 790 timiM Kocin. Zaj. neškodljivo, gotov uspeh. Pnšica za K 4*40 zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno. hi. ti. JL Six, lafenrat-, tanj IX., Ukiereriasss 6 L Zaloga v Ljubljani: drogeriji A. Kane in „Adrija". mm osvežujoč«, ■!■■«■■ is a. j o . __ si lahko vsakdo tam napravi s najinimi troski- V i.lay M ananas, iatoltnik, graiadaMe, maii-novec, muSkatni hrukerec, psjsjHWl metovec, pomarančevac prvaoče-vec, vllnjevec. Neuspeh iskljaeeo. T« domaČa pijača s« lahko pije poleti hlada«, pastel tudi vroča namesto nama in iganja. Sestavine s natančnim navodilom stanejo K 5'60 tranko po povzetju. Na pet takih porcij dam eno safnj. Za ekonomije, tvornice, večja gospodarstva, delavnice i. t. d, neprecenljive vrednosti, ker to delavca svati in ne opijani in njegova delazmoinost na trpi. J» Gnliifc, Eifil-Dmaii Itn, it. 131 litavski. 31 lite no 750 ako mogoče z notarskim izpitom Sprejme v svojo pisarno Dr. Jurij Pucko c. kr. notar v Krškem. 799 aW Sprejme se prodajalk;« za takojšnji vstop v Špecerijski trgovini Karel Loibner, Celje. 791 lin pneioirif vi udno naznanja si občinstvu, da prodaja vsak posamezen Član zadruge premcg na cele kakor dtucri podjpttv 77 VABILO na obeni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v St. Vida nad Lfnbllano registrovana zadruga z neomejeno zavezo ki se vrši T nedeljo, dne 12 marca 1916 ob 10. uri Dopoldne v uradnem prostoru. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2 Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zal: uČka za sedmo upravno leto 1915. 5. Čitanje revizijskega poro^la in ukreni vsled istega. 6. Volitev načelstva in nadz rstva. 7 Raznoterosti. 808 Računski zaključek za sedmo upravno leto 1915 je od danes naprej med uradnimi urami vsem članom v pregled razpoložen. Načelstvo. ! Šivalni stroji ! .r5fngerM in ,,Kayser" s podolgastim, okroglim čolničkom, Central- Bobbin za dom in rokodeljstvo se kupilo najbolje in najceneje pri firm! A. WE.SSBERG, tvorniška zaloga Dunaj II., Untere Donaustrasse 23 III. Hitro razpošiljanje na vse železniške postaje. — Cenovniki v slovenskem jeziku zastonj. 2411 Semenska trgovina na drobno in debelo ~W Al. Korsika, Bleiweisova cesta, ali Vrtača štev. 3. v Ljubljani. Naznanjam slav. p. t. občinstvu, da je moj cenik za 1. 1916 izšel in ga je brezplačno za dobiti. Ter imam najboljša poljska, zelenjadna in cvetlična semena. Z odličnim spoštovanjem . Korsik — T- 12 fe poaebnoat ieledcaoaa is zdravilmik rastlin, borno Taliva prati sla ieloden tor radi toga likerja Jlflad ffo$Dody 2? imi star, lepe ju-nanjosti, §eli ynan;'a y gospodično ali mlado vdovo ali damo, isto lepe yu-nanjosti, prednost imajo sredmega ali delavskega stanu. 795 lajnost strogo zajamčena. Ponudb* na upravniŠtvo n.St°ven5%' A ar oda* do 11, marca pod „ Srečno poletj*l?95. I r t= ^Cigijcnična manu/aktura Jnll] Slagar Dunaj I, Wiesiagerstr. 8 F. Ceniki z zdravniškim poukom gratis in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 431 VABILO na redni občni zbor Obrtno pomožnega društva registrovane zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani ki se vrši v četrtek, dne 16. marca 1916 ob 4. uri popoldne v 3rušhfenih prostorih na kongresnem trgu št. 4, L nadsfr. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika 59. občnega zbora. 2. Poroči'o načelstva in nadzorstva. 3. O lobrenje račun^ke^a zaključka za leto 1915. 4. Nadomestna volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. 771 Načelstao. Dodatek: Ako bi občni zbor ne bil sk'epčen ob določeni uri, se vrši eno uro pozneje z istim dnevnim redom drug občni zbor, ne glede na število navzočih članov. stanovanje z 2 ali 3 sobami in pripadki, v mestu ali zunaj mesta, za prvi maj. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. Žlahtnih kostanjev in hrastov les v polenih l-20 m dolgih, franko vagon se kupi. Ponudbe na Alehs. Rosen&m Gradec 813 Elisabeth.nergaise a. s Oddasta se dva z uporabo kuhinje in sprejmeta se dva gospoda na stanovanje in hrano. I Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Dobroznana gostilna z gospodarskimi poslopji vred in vrtom se odda v najem v Bizoviku št. 55. Po?aa»na daje gostilna Kregar v Siepanji vasi 1 pri LfubSjani. 746 proda se ped zelo ugodnimi pogoji Trsovsko pomočnice za trgovino mešanega blaga, ki je dobro iz- vežbana tudi v manufakturni stroki, se sprej-me takoj v trgovini Ivana Ldschalgg v Šmarju pri Jelšah, 741 Za major termin se išče ~^5g stanovanje z 3 sobami, pritiklinami event. porabo vrta. Ponudbe na upr »Slov. Naroda« pod šifro „Maj 1916/755". 755 faT" iste se eno ali dve meblovani sob! eveniuelno s kuhinjo. Ponudbe pod šfro „Zdravnik/802 na upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 802 Učiteliiea ročnih del, teli službe kot vzgojiteljica ali v kaki trgovini ozir. kaj drugega primernega. Fani Jerman, 740 ■ Srka, — pošta Budollovo. ■ mwm m m z zemljiščem 2 oralov. Hiša je tile dolenjskega kolodvora v Ljubljani m pripravna za vsako obrt. \>č se i t ve pri Hermanu oeš-novarju. Dolenca cesta 3 v Ljubljani. 785 samski, vojaščine prost, se sprejme pri oakrnništvti graščine Križ pri Kamniku. 736 ..r^e ftjrt ... Proti 9 ZKMl il Pili 201 izborno delufe dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki ntrdi dlesno in odstranjuje ne--ljetno sapo iz ust. 1 steklenica z navodilom S 'm2n. Po pošti se pošilja nnjmanj 2 steklenici Deželna lekarna Milana Leusteka v L;abl;ani, Heslievn cesta štev. 1 polejj Prane Jožefovejja jubilejnega mostu V tej lekarni donivafo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice. c.kr.toSiačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljnbliani. Melnsine-nstna in zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. lebniarja 190a lila?, gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične znelnsine-nstne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za oliranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar iiia pulili in krepkega P M C B n ki se je mogoče že dalje časa učil, :::rs!n:e takof MIH&ZL WS!SS, kovaški mojster. Hrana in stanovanje v hiši. 812 9 ■ ■ IH z modernim zimskim kegljiščem, se da na račun ali v najem. Prednost imajo gostilničarji z dobro kuharico. Eventnelno se proda celo posestvo. Pojasnila daje lastnik: 773 Franjo Honcić, Privez št. 9. Vsakovpstne lizan.!. Piiilif 695 Silvovka tropinovec brinjevec hruševec „Pelinkovac" „Planine" grenki in sladki rum konjak „Vermut ¥ino" v najboljši kakovosti ter v množinah od 56 litrov naprej dobi se po nizkih dnevnih cenah pri I. ROME« 1 h Teleif anjana - sadja Ljubljana ž učeno priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu 65 Fr« Cer ar tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale, pri Ljubljani. Dobro idoca mizarska delavnica s stroji J. G. Repič Polzela pri Celju. Stanovanje in hrana v hiši. Sprejmem v slnžbo železninnrle eventualno tudi ženske moči, nadalje kontoristinle Pogoji: dobra strokovn jaška iz-vežba, znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. Ponudbe so vposlati na Peter Bfajdi6| Celje, in je v istih navesti plačilni zahtevek, dosedajno službovanje in dan mogočega vstopa. 789 Prodani 100 hektolitrov finega jabolčnika la 50 hI dobrega kisa po zmerni ceni. Kupim vsako množino zdrave zveze =repe = za naribanje, po najvišji ceni. Karel Gregorič, lifaMlaaa, fTaltora al. ŠL 12./O. restavr a n v Toplicah na Dolenjskem. Z 3 lokali, 6 tujskimi sobami z vso uporabo in pritiklinami, zelenjadnim vrtom, kletjo, ledenico, hlevom, je radi upoklica k vojakom takoj v najem oddati. 735 Več se poizve: Ljubljana, Stari trg 241. levo. aflf* Spretna -^f in uce se sprejmeta pri tvrdki 775 Minka Horvat? Ljubljana. Stari trg št. 21. vešča špecerijske in manufakturne stroke eventuelno tudi železninarske stroke, s: se sprejme takoj, ss v večjo trgovino na deželo. Ponudbe blagovolijo se poslati na upr# »Slovensk. Naroda« pod „L 40/757"- 757 Rizling..... Rizling stari . . . pristna 50% slivovka 426 ali tropinovec star konjak . . . vinski kis ... . K 126-— „ 136— „ 400-— „ 500-— 44- Istotam je na prodaj tudi po 100 litrov brez sodov prode gramofon s ploščami. [ J. Kravagna v Ptuju. 16 EMOG 618 I najboljša kakovosti i na vagone ali vozove ■p ZF\ & TJTaer LJubljana« Seleabargova ulica štev. 4. Vi 7i t n i c p *,elegT obll? rporoča ? tZ.UlllC Narodna tiskarna. Zaismčcn nsnek ali denar xa>«vniaki izkaz o izvrst- «»«|rm«v%ii a*j«*a nem u6nku, zraven pa ae na tisoče zahv. pisem na ogled. JKvaJme, lepe prssl dobite ob rabi med. 7^7 8r «đ 81*3 kr?«t# ?a nrSl ob,astvcno preiskano, gar. neškodljivo za »T. JI- IMA« hUiHC 24 pr*l vsak0 starost, zaaeal|lv napon. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfurnerije itd. Poizkusna nuSica K 33^, velika pusica, zadostna za uspeh K 8*80. Razpošiljanje strogo diskretno. Sos. dr. A. Hia, Scfeoratorii, Dunaf IX., Laklerergaaae 6 Z. Zateka ▼ LJ*»l$aaJ i Are^erl]! Zezso ln .JLAx.\a'\ Posrečilo se na je preskrbeti si iz gotovih virov ogromno množino spomladanske konfekcije in zato tudi lahko svoje cenj. odjemalce postrežem še z najboljšim blagom po starih najnižjih cenah in sicer: Ba damo in aek/ice-kosfume v snH 171 **** aame m uz^uce. raznčne paietojey dežne m potovalne plašče, posamezna krila, bluze, nočne halje itd. od preproste do najboljše kakovosti v najmod. bara m ob/tki. 2a gospode m dečke. in raglane, gumijeve plašče, najboljše znamke. >Zrf imirrlfo ■ umt°rme* ^premoči jire gumijeve plašče UU/Ur\L.. ^ c?7\ Vse iz zanesljivo dobrega, trpežnega blaga in izdelka. 796 Zc mnogrobrofen veset 5« orivoroča (3. jBernafovič, £juhljana, Mesfm trg §~6. v lasoiai as lato pri ali aetteMleL 7€2 Ponudbe pad „laicima", na itprav- ni'tvo »Slovenskega Naroda « Gonoktein. * Najnc-veiše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju). belemu toku. Črevesnemu in mehurnemu katarju itd. GO^IOKTEIN je up-ljan na ('riki kliniki dvor svetnika vseuč. pre f. dr. V7. Janovskega. Na praSki nrrrt*ki kliaiki vseuč. prof dr K. Kreibicfca. Toplo ga priporočajo vseu*. prof F. Samhergrr, vseuč docent dr. J. Od«trčil itd. M. U. dr. H Stary, specijalist za tame in kužne bolezni v Pragi Z Goonkteinom sem dosege! »zvrban, občinski zdrava V v Ve! Chomutici Obora p-Še: Z VaŠ»m Gonokteinom dosegel «pm uspehe, ki so me popolnoma zadovoljili. Dobi se ro vseh večjih lekarnah. Skatljica K 5'—. Zahtevale literaturo in prospekt Ljubljana: Lefcarca Tp»koxcy. Zagreb: Le -rraa „Salvalor", S. BMt-SeLfcach jalacieev trg. Proizvaia: Farniakoloiko - kentčiii laboratorij „IERAU Praga Vrsavke 552. Bc^ar:ie*j ro^iitga istioistrstva in Vo'v ^-zdravstvenega združea;&. Oblastvaao koneaa. zasebna posredovalnica za H nakup in prodajo zemljišč in posestev 11 VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec Ljubljana, Trnovski pristan 14. 1767 Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbero. — Tajnost zajamčena. — Specialni oddele v trgovini A. Šare lastnica Jadvfga Šare netil ie prUotaest k dobremu in ceaeiaa. nakupa srajce odejnih rjuh hlače blazin spalne srajce pernatih blazin m jopice spodnja krila nogavice rjuh brisalk brisačev prtov prtičev sifon J pernic žepnih rut zefir 793 = PERILO == gospode se izdeluje po meri. fi\\ so pijnene bolezni ciiravljžv«? emu naananrrn zastonj, kako sem se rešil pljučne bolezni, naduhe, kadija, 2elod-čnih bolezni. Cen6 sredstvo, ki f§ lahk-** dobi ■■^k. PoSljite svoj natančni nas ov Tvornica Aatrala, liker brei alkohola, lvj»n amrasil, Zagreb. Marovuka nIlca 3. . go zahvalnih pisem. 510 *\ » M A A M: ■r Gosposka ulica 4, 1. nadstropje, levo. 782 Oradno dovoljena, ie 20 let obstoječa nafsftareiia ljubljanska antroilnvalnin ti W. iS l\ v udobnost cenj. občinst\-a zopet središču mesta. Priporoča ta aamsšca le boiiše a •MM WW WM W\l kakor rlvatao trgovsko !n gonfilaiiko osobo ibira različnih slažsb, ziasU za žena :o 7©stna in kolikor metno h!t?a ^osirelša xagotovl{ena, n Tnacjfn vprašan jih se prosi ra ođjfOT^ zrt&mka. f kg praške gnjati...... K 7*60 (^njat) kos 4 Vi do 7 kg. \ „ praske zvaljene gnjati . . „ 8-60 fpollschinken) gnjat ko3 3—5 kg 1 prekajen karć la 7-40 praške salami......M 6*20 poliske silami.....n 6*90 krakovskih gnjatnih sakmi m 7*60 mortadela salami . . . . n 7-30 pariških salami.....m 7-30 debrečiisskih salami § • • M 7 20 tirolskih salami.....m 7*00 bronšviških salami • • • « 5*20 -azpoSilja po povzetja v poŠt zavojih a 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane, izvoz praških gubati, IV. Kohn, 552 Praga-Žižkov, Ravličkova nlfca §t. 16./I. i „ 1 „ I 1 i 1 i ! 4F 1 t~ ^o aaftf J11 .1 XXXJE£2£amXXZX I ^e> Kolodvorski ulici z 2 oknoma niši peslovnlcl &nplfene srečke se zadele: K 3©0ae90 glavni dobitek St. 1C.2C2, Izžreban dne 10. okt 1915., IV. lot. K 30.0GC ....... št. 68.435, laOOn .... št. 7.7389 13G.169. 5.000 .......št. 68=425, mno ! delane a K Sa50, viseče svetilka, a K 13'—. Najcenejša dobaviteljica za prodajalce! Bn gros katalogi na zahtevo gratta. Pošilja po povzetja, hrvatska korespondenca. A. WEBSSBERG Dunaj 11., 2109 Uatere ĐcaanstrasM 33VHL uska kreditna banka v Ljubljani u Delniška glavnica 8,000.OOO kron. ■• Stritarjeva ulioa štev. 2. Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu. Sarajevu, Gorici In Celju. Priporoča nakup srečk za 4. razred c kr, avaMfaka raz^echie loterije. t Sprejema vlage »• km$Mc% in na ttkoftl Mtaa in jik obrestuje po 2% rontnino od vlog na knjižice plaom banka lami. aa latli oliaalkiai v voek ailaiam, tavramiefo as Oeeae ia aaikalaauieie. dba*e^a»«aaaj^ as«« ta ■•a* ae ar-«3*1 Cene za posestnike srečk prejantaga razrmta Cona za '/i sreoko S 40-—, t areeke S Cene za novo vatopivse Igralea: i/i oreška K 100«—, i/i areeke E S S--. > Filijala i BACK & FEHL LJUBLJANA Stari trg i te v. 8. Splošni zavod za uniformiranje, Ljubljana. == JzMotaije uniform, mijormskih opremnib reči in civilnih oblek. = 707 Centrala s BACK & FESiL DUNAJ m/, Elisabethnrcnenade Nr. 23. Tovarna ČevljevTrzič.Gorenjsko PETER KOZINA a. C2 Breg. LJUBLJANA sv.jSSS3m^u. PRODAJA NA PEBELO IN DROBNO ZAHTEVAJTE CENIKE! PreKupcem priporoča se izbira in nakup na zalogi Moderne oblike Solidni izdelki r Svati S r tč ar v -•§: Selenbargoaa altca šiea. 3. *§•- Maloga i%gofovlienih oblek a 783 gospode in dečke. • 0 Najbolje la zoba Ljubljana, Mestni trg 19 specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila priporoča svojo veliko zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, paraše, doko-Ienice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. s Otiioritcp 5>eienbarg£i>a ulica |t. 3- preje BiHna & Kasch, LjnMIaaa? Židovska nI. 5. priporoča veliko zalogo tkanin In glace ■ rokavic« medno blago za £< -pode in darne, raznovrstne fine parfuma, ročna dela in malerifal, kirurgi čne predmete. 413 Moderna predtiskarija. izdelovanje preoblečenih pianov. Največja tovarniška zaloga m9 zlatnine, sre-fernine in brifantov ter lepa drrila za vsako priliko po najnižjih sedanjih cenah. Vljudno vabi za obilni obisk Prešernova ulica it. 1. St. H6S. Srebrni pr- +W NaroČite novi patriotični ataa »Svetovna vofaa« Ve|| list s koledarjem 1916 tudi lepo m II * 230. t0¥ pQ nizk|h cenalL po pošti sojilnlco obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad fim aw s* sa u sa £i ia va Milna št@¥a 206 Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog .... K 48,500.000*— Rezervnega zaklada........„ 1,330.000*— Sprejema vloge vsak delavnik od 3. h 12, ure dopolfae. Hranilnica je pispilarso vSFisa in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične l»£ m- iL u> tši ž£ Se ■ Posoja ca zemlfisča is poslopja na Kranjskem proti 5 7«%, izven Kranjske pa proti 5 Vi % obrestim in proti najmanj -3A % odplačevanja na dolg. -■-— h a m g ske okolice brez odbitka rentneesa davka. V spomin dr. Karla LatnU < prebuditelja goriških Slovencev. (Umrl dne 3. marca 1876.) Dne 7. marca 1876 je pokojni dedni glavar grof Fran C o r o n i n i aznanil v goriškem deželnem zboru :nrt poslanca dr. Kajla L a v r i č a. spomin mu je govoril tako - le: »Se ni minulo 48 ur, odkar smo premih" k zadnjemu počitku umrlji-c ostanke dragega našega tovariša In Karla Lavriča, katerega je pobrala obžalovanja vredna katastro-a. po kateri lahko sodimo, koliko je noral v svojem življenju fizično in duševno trpeti. Tem bolj moramo občudovati veliko to srce, katero da bi vtolaiilo svoje lastne boli, je hrepenelo, objeti v ljubezni vse trpeče človeštvo. Vedno pripravljen, po-nagati vsakemu, kdor je pri njem skal pomoči, je delil vse, kar je Linel, z drugimi. In kaj" pravim? Samega sebe je slekel, da je ^omagal drugim v revšči-n i. Kakor v privatnem, tako tudi v -nem življenju, so vodila vsa nje-va dejanja glas srca in tako čista in nesebična čustva, da so mu vzbujala sicer nasprotnike, ali nikdar ne sovražnikov. Predvsem pa je gojil ■eno ljubezen do svojih rojakov in sklenil in obljubil je bil. da posveti njihovemu materiiamermi in duševnemu procvitu celo svoje bitje; to svojo obljubo je tudi zvesto izpol-eval do za J njega svojega izdihlja-ja. V resnici se mu je tudi posrečilo, asejati med nje brezštevilne kulturne kali ta kadar vzrastejo iz teh močna rodovitna stebla, bodo blagoslavljali rodovi, ki bodo uživali sad, megovo ime. katero je že sedaj pr> • sodi čislano, kjer bivajo sinovi slovenskega rodu, kakor ga tudi spoštujejo brez razločka vsi, ki so mu bili blizu. In mi, katerim je usoda naklonila, da smo mu bili tovariši, smo v kratkem času. odkar se sme-mo nonašati z zastopstvom Ijud-3. spoznali v njem pravega prija-a ljudstva, odkritosrčnega, pobega ljudskega zastopnika. Tužno zinieni obdajamo njegovo rakev in Dgiasoo želimo: Lahka mu zem-liica!« Oči poslancev so zalivale solze, vo sočutje je bilo izraženo na nji-vih licih, vsi so se zavedali, da se ^minjajo moža zlatega srca in Či-roćoljubja. Tak je bil dr. Lav-rič, kakor ga je očrtal v goriškem deželnem zboru glavar grof Coro-nini. Ta govor grofa Coroninija. moža čutečega srca, je prava slika dr. Lavriča v njegovem privatnem in javnem življenju. Dr. Lavrič se je rodil X' Premu leta 1520. Zgodaj je izgubil svojega očeta. Mati se je preselila v Gradec z malim sinom in tam med Nemci je rasel in študiral. Svoje narodnosti se niti zavedal ni. Ko je končal juridič-ne študije, je stopil v državno službo, nameščen je bil najprej v Trstu, ]eta 1848. pa je prišlo med ljudstvo v ^ežano kot sodni uradnik. Svobodni Vet leta 1848. je prevzel tudi nje-velikega človekoljuba. Svobod-nostne ideje so zajele njegovo do- ro srce in Lavrič je začel razvijati voje rodoljubno delo. Kot uradnik je spoznal potrebo, da mora uradnik iro znati jezik ljudstva, da mora iti z ljudstvom v stiku, ako hoče svojo službo vsestransko pošteno in zrav vršiti. Najprvo se je moral sam lobro priučiti slovenščine, nakar je ^ačel slovensko uradovati. Kot zna- ajen mož ni nikjer skrival svojega prepričanja, povsodi se je navdušeno zavzemal za pravice in svobodo rodov. Bachovim birokratom seveda to ni ugajalo, zato pa ie dr. Lavrič kmalu izstopil iz državne službe n dobil advokaturo v Ajdovščini. Oddahnil se je in tu začne njegovo eliko budilno delo med goriškimi venci. Kako je bilo takrat v Aj-lovščini: Naša, sedaj tako zavedna, irecma Ajdovščina je bila takrat orekoč vsa nemška. Zanesljiva nriča tedanjih dni, sedaj že pokojni \nton Šapla iz Šturij pri Ajdovščini, ie pisal o takratni dobi v »Soči« dne !. novembra 1905 ob proslavi tride- - letnice dr. Lavričeve smrti takole: »Do leta 1864. je bila Ajdovščina vsa skezinskoz nemška, to je približno tako, da nihče, ki ie prišel v Ajdovščino, ni znal in govoril druge-Tega ko nemško: v občinskem uradu se je uradovalo vse nemško, še celo V šoli so morali nemško kramljati, in tisti otrok, ki ni tega znal, ali ni hotel, je moral rdeč jezik papirja no- ti na hrbtu. Vse najboljše družine so govorile le nemško, le s služkinjami so občevali »po domače«. Ajdovščina je imela »Leseverein«. Gosta megla nezavednosti je ležala nađ goriškimi Slovenci vsepovsod!, po nekaterih občinah je bil »Oemcinde* amt«, drugodi »podestaria«. Dr. Lavrič je bil oni, ki je budil, ki Je s pre-rjtlčevalno svolo besedo navduševal ljudstvo, da naj se zave svoje narodnosti in terja svoje pravice. Ko je prišel dr. Lavrič v Ajdovščino, je začelo tam novo življenje, ki je seglo tudi v okolico. Hitro se je izvršil preobrat in iz »Lesevereina^ je nastala »Čitalnica«, ki je priredila dna 17. aprila 1864 svojo prvo »besedo« pod dr. Lavričevim vodstvom. Podobnih »besed« je bilo potem mno-£o. In že omenjeni pokojni Anton Saplja pravi dalje: Tu, v Čitalnici, se je dr. Lavrič trudil vsak teden dvakrat, to je, dva večera je imel predavanja, poučevanje slovenskega jezika za vse ude Čitalnice, tako da so uradniki in takratni notar v enem letu že slovensko uradovali in pisali, ko prej še pojma niso imeli o slovenščini. Dr. Lavrič je napravil takoj pevsko društvo in je izbral same navdušene narodne pesmi. Izbral si je in naprosil gospodične, katere je poučeval v slovenščini. Čeprav so bile vse z nemškim duhom navdahnjene, so v kratkem času deklamirale tako izborno slovensko, da se je vse čudilo. Prirejal je veselice drugo za drugo, od vseh krajev so prišli k veselicam, da smo že sami mislili: Ajdovščina je ali bo središče Slovenije.« Tako je bilo podrobno budilno dr. Lavričevo delo. Tako podrobno delo pa je dajalo velike sadove, segalo je po celi Vipavski dolini in treba je bilo zbrati ljudstvo ter veliki zbrani množici izpregovoriti budilne besede, ogreti ljudi za materinski jezik in staro pravdo. Najlepši spomenik dr. Lavričevega bivanja v Ajdovščini je bil \ elikanski »sempaski tabor« dne 18. oktobra 1868. leta. Dr. Lavrič je vzkliknil oni dan: To je bil najlepši dan mojega življenja! Na tisoče in tisoče ljudstva je bilo zbranega in v te tisoče je vcepil kali, ki so obrodile obilen sad. Ooričani so najbolj zaveden del slovenskega naroda in to po dr. L a vri če v i zaslugi. Ko se je preselil v Gorico, je bil izvoljen za poslanca in deželnega odbornika. Široko je bilo njegovo delovanje; v deželnem zboru, v odboru, v raznih uradih, povsodi in neprestano se ie boril za pravice slovenskega naroda, snoval čitalnice, delal neumorno, dokler ni končno omagal. Prišel je nesrečni dan 3. marca 1S76. Duševna bolezen ga je potrla, iskal si je nekaj časa leka, pa ga ni našel, omenjeni nesrečni dan zjutrai je končal svoje življenje, zvečer so našli truplo v njegovi sob!. Pogreb njegov je bil velikanski. Od blizu in daleč je prihitelo nebroj ljudstva, iz Ljubljane je bila došla deputacija odbornikov »Dramatičnega društva . Slovenske Matice , »Narodnega društva«, ljubljanske »Čitalnice* in »Sokola^. Na evangeliskem oddelku goriškega pokopališča pod vznožjem izrastkov Julijskih aip, peciva veliki mož in na njegovem grobu stoji kamen, na katerem so vklesani Stritarjevi verzi o dr. Lavričevem probu-ievalnem delovanju in njegovem plemenitem življenju, darovanem slovenskemu narodu s tako ogromnim uspehom. Granate lajajo okoli goriškega pokopališča in kleti a)vrag hoče uničiti tudi veliko dr. L /riče-vo delo. ali prepričani smo. da se so-vragovo početje docela izjak i in da ostane grob našega dr. La1 nča v slovenski zemlii. Kolikor dalje traja vojna, toliko več zahteva od posameznih ustanov za vojno skrbstvo v deželi. Zato pa moramo iskati zmerom novih sredstev in poti, da z denarnimi svotami pomagamo revnim, ki so ostali doma, junaškim bojevnikom v vojski, bolnikom in ranjencem itd., kolikor je sploh s privatnim skrbstvenim delom pomagati mogoče. Prav izdatna svota denarja bi se v teku leta brez posebne obremenitve posameznikov nabrala na ta način, če bi vsak prebivalec lepe Kranjske dežele, najsi je tu stalno naseljen, ali pa se mudi pri nas le mimogrede, daroval za vojnoskrbne namene po svoji dobri volji in moči kak znesek na svoj god ali rojstni dan. I Tako bi v naši dragi kronovini ne- prestano, dan za dnem, tekel zopet nov vir v splošno blage namene. Zato poživljamo vse kroge in sloje prebivalstva, da pomagajo vdejstvovati to lepo misel s tem, da sami pokladajo ob rojstnih in godov-nih dneh darove na oltar domovine tar, kjerkoli je prilika, to misel priporočajo in razširjajo. Vsak, kdor daruje tak dar, dobi zanj spominski list na svoj godovni ali rojstni dan v vojnih letih 1914—1916, obenem v trajno pomnjenje, kdaj je Avstrija živela svoj največji čas. Ta list naj po sklenjenem miru kot nekakšen hišni vojni spomin dežele Kranjske po vseh družinah poznim rodovom glasno priča, kako se je v teh težkih letih vse prebivalstvo Kranjske složno in vztrajno udeleževalo silovite borbe zoper premnoge sovražnike naše mogočne Avstrije. Poziv za te darove naj gre od kraja do kraja v najoddaljenejšo gorsko vas naše Kranjske kronovine, da bo v prid in pomoč našim junakom na bojnih poljanah ter njim, ki doma zapuščeni, na bojno polje za očeti, možmi in brati pošiliajo svoje molitve. Godovni darovi ali darov1 ob rojstnih dneh se lahko pošiljajo c. kr. deželni vladi kranjski »Ravnateljstvu pomožnih uradov« v Ljubljani. Tudi župni in občinski uradi jih bodo sprejemali in deželni vladi pošiljali. Za pošiljanje so pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani in pri vseh župnih in županskih uradih v deželi posebne položnice c. kr. postne hranilnice na razpolago. C. kr. dež. predsedstvo za Kranjsko. Ljubljana, dne 29. februarja 1916. C. kr. dež. predsednik: Baron S c h vv a r z s. r. Mislili nfln trentica ft[lad, inteligenten, ločen moy, jre/r Zuckermann & UM, Praga-Porič 26. j korespondence j boljše situirana da- *ii • *~ it mo> oziroma vdovo, v $vrho polnejše maslini stroJL I 5reče. Aaslov pove upravmštvo Slo- Kapice za steklenice in Va debelo. Cen. zastonj llm drobno. venskega /farodam. 778 Fellerjcve tek pospešujoče, želodec krepeče, voljno odvajalne rabarbarske krogljice z zn. »Clzakroglice" dobro ki pospešuje tek, prebavo in odvajanje. 6 škatijic franko 4 K 40 h 12 škatijic franko 8 K 40 b. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št 238 (HrvaŠko). Bolečine ub'aži hitro Fellerjev »Elzafluid«. Poizkusni tucat 6 K. Ženitna ponudba I Trgovsko izobražen mladenič, star 28 let, se želi se- 753 znaniti z gospodično staro 20—24 let, v svrho ženitve. Le na resne ponudbe se odgovarja. Ponudbe pod *Resno/753" na upr. ,S1. Nar/ i se sprejme takoj- 76i I Ulllem Pfundner, Kron], r(circl Linhart ' i urar = £$ubljana, parije Zerezije cesta it. 7. Zaloga vseli vrst žepnih ur, ur na nihalo s polnim bitjem, stenskih In knhtniskfh nr, bndllk. ffiklfaste volne ure. ure v zapestnicah i % radifevim Rezalnikom ali brez njega, zaloga srebrnih in nikijastih nr Ornega" po najnižjih cenah. 131 j Popravila se Izvršujejo najbolje. Zobni atelje LLOPOLD WEIS hotel „Stadt Wfien", Selenburgova ulica, : : sprejema zopet wse dne¥@ s s od pol 2. ure popoldne do 7. ure zvečer. > < i i Danes 4. do ponedeljka G. t. Prvikrat v Ljubljani!!!!! Preja film, Scjdimpefta. Ogrski preizjed. 8io „Božja sodba Po ogrski balad! Iv. pl. Aranya v 3 dejanjih. — Film edini svoje vrste glede sujeta, fotografi} ln igranja. S tem filmom Je bilo o tvor j eno največ? e gledališče v monarhiji s Apollo-gledališče v Royalposlopju t Bndimpešti dne 30. oktobra 1915. Prosto I ———— Prosto! Mm iz Veseloigra v 3 dejanjih. Slike najfinejšega humorja. OSKAR SABO, ljubljenec berolinskega občinstva kot posebno privlačna sila. Prinaša slike o navzočnosti Nj. Vel. kralja bolgarskega v glavnem avstrijskem stanu in na Dunaju. Aktualno. — Samo zvečer. Torek 7.9 sreda 8.« četrtek 9. marca. SALU Po istoimenskem romanu G. Flauberta s predigro v 6 dejanjih. Dolgost filma m. 2285 .Salambo' je najgrandijoznejše filmsko delo sedanjega časa ter kaže celo vrsto izbornih sceničnih slik kot na pr.: Vojno šatorišče Mathosa z brezštevilnimi najetimi vojščaki s kopji; čaroviti vrtovi Kartagine, vse v bajni orijentalski krasoti, ki kar omamlja gledalca. — 10.000 sodelujočih! „Salambo" prekaša „Quo vadiš*'. Ob teh dneh m predstave od 3 do 5., od 5. do 7.f od 7. do 9. In od 9. do 11. zvečer. IROLIN Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha. Kdo naj jemlje Sirolir* t wRoche" influenci. vseh lekarne* t Vsak. ki trpi na t rajnem kašlju. lažje fe Obvarovati aa DO»exni^ego »o rdravifi. X Osebe s kroničnim Koferom bronhijev. Ki % Strolinom ozdrave. 3t Vadu&ljivi .kaferim Sirofin tnafno oteHČA naduho • 4. S krofuxn i otroci, pri katerih učinkuje Sirol in z ugodnim vspenom na splošni pocufek. •i »0LW ♦ 1AACL 70 34 37 02186314 Stran 10. .SLdViNŠKl NAROD«, dat 4. marce 1916. 51 SteV. PATENTE mm. vseh dežela Izposluje Infenh 689 BaT.A.^nBi;. oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik Dunaju VI., Mariahtlftrttratte It. S7. 9 £jubljana, Sodna ulici. Podpirajte donita industrijo! Stare nogavice se ceno poapletajefo I Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za po-vrSne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletllni materija! za stroje itd. na 'drobno in na debelo. 123 Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno j Ker delam brez agentov, so cone veliko nižje. *i&d 50 !et obstoječa parna barvanja in kemično snaženje obiek 124 apretura sukna 7 s. anion Boc Selenburgova Poslretba vestna In tofosa. Glince, jourska ulica 46. ^ajniž's cene. -1*. r'rosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišh težko do prepri*unj3, da oblika :evlja ne sme bitt poljubna, emveč obliki noge popolnoma prilagođena. Človeške noge niso vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upo§tevati je dolžnost vsakega izkušen. veSČaka. 61 Poskusite pri 71 Fran ^79ft(nprifi specialistu za ortopediens in anatomična l lan oia.tmci j u obuvala, Ljubljana. Selenburgova ulica št. 4. U Jzjava. *Pq ::a som zavarovala svojega na bojicu se nahajajo-čega moja Pri c. k*- avstrijskem vojaškem zakladu 3a vdovs in Sirota. Ifsoda je hotela, da je moj padel na polju časti- Jmencvaii ^aved mi je zavarovalnino Potom okrajne poslovalnice v Jjrskem točno vplačal. J^a^sn plačane premije nisem imela nobenih drugih Stroškov, dostavili so se mi vsi sPisi in zavarovalnina na mojem domu s^ej-m si torei v dolžnost, da ta zavod vsakemu Priooročam, kdor ima svojce na bojišču. Dobe pri Jtostanjevici, dne 29. februarja t9t6. 779 parija Jfuhar, 03 dobrih šivalnih strojev najboljši i ■ 267 l iuF'itZ 8) S & i Afrana e o o Edina tovar, zalega šivalnih strojev. J JOS. PETELINC, Ljubljana, ° za vodo, blizu frančišk. mosta, levo, 3 hiša. Sv. Petra nasip štev. 7. B: £T •■ - jTSer j-j •! _ --t- 'J**-*?**^* mM*±B*J-l 'tJiMI1! SU1# lJ."*if"JUa 'K'>BJWF!gfgp Zaloga pohištva m tapetniškega blaga. ~ J^izarstvo. Popolna spalna oprava. 2 postelji, 2 omari, 2 nočni omarici in 1 umivalnik z mmrm. ploščo m ogledalom K 3SO-—. milimi Jamči se ga solidno delo. Cene konkurenčne. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 »to-dernik slik. —iapp*" Otrojffa vozičfa. — ^=i^— J. Pogačnik. Ljubljana, Morije Jerezije cesta št. fJ—/16*. 110 MfiOi zitm miM s ujHnHii otroških vozičkov In aavaaaa «• aa|flaa|i« tirne. M. Pakič v I.|Bl)l|anl. Umnim mrrtnikra si atl'Jja s ptnetim i. o i- Franc Furlan naslednik Faschtitgon itzn bi ndavnicarstvo in zaloga štedilnikov se nahaja: 125 ^mbrolev trg štev. 9. ■ ■ i I Ljubljana, Ounajska testa št. 13. Izborna zaloga namiznih m na-stropnih svetiljk najnovejše vrste po nizkih cenah. I'stanovi jeno 1845. Parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. p Apretura sukna. .. nasip - Ozka ulica št. 4. ■ /~> • f * -v v m*. Sprejemališce Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. a*J al dobe lepe, potne telesne oblike ž mojo redit«.© moko il D »Kathc«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih J ali« Pl*cm Cenft kartonu K 220 po povzetju. PoŠHjatve poste restante samo če se pošlje denar naprej. Od 4 kartonov naprej poŠt prosto. — Razpo5i1ja ga Kim mm nuj vi., mmm m, z. stotu. m. Zaloga na Dunaju i 60 »rogerie Wallace, I. Kirntnerstr. 30; Apotheae „Zam Sldenen HrsusM. VII. Mariahilferstr. 72; Apotheke ar Kalserkrone", VII. Mariahilferstr. 110; Apotheke „Znm hclllgcrl AegJđlnS*1, VI Gumpendorferstr. 105. vv Samo za trgovce in preprodajalce« Razglednice za Veliko noč vi t t ta» M»Jrt*»«^1 *:«» las na'lepi« mat (chromo)...... K 4* a svetlatiskovn ...... ,y 5< * zlatom ........ |f 6' forom mat . . . . 7*— col .. 9* gravure mat . umetniške . . svetlotlsefc mat col col col »«■ ■ mat (chromo) fino barvano . gravure . . . brom . . . . It 4- „ 6- 99 £ 99 S' Cene po sto komadov s povzetjem franco, Zagreb. Vse vrste razglednic: bojne, čestitke, mire ta like itd. v bogati izbiri, samo solidno blago po nafniijih cenah. Pisemski papir 10 10 po S 14 » 16--, 18 , 20 — po 100 m«p. Pisemski papir 100 100 po E 1 50, d*— 1. t. d. po 1 kaseto. Priporoča RUDOLF POLACEK, Zagreb. Jurisičeva ulica št. 21, I * Tovarna olioatili ban. lika in firneža ?" i? BRATA črkoslikeria. iakiraria. stavbne Prodajalnica: Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union«', 121 Oeiavnicas Igriška ulica štev. 6. Električna sila. »jl^«^».JE»^»^^ re .#y(r.e^o^^».Je^fc^e^eTe.*r*^^+*^*^jiv• ♦ Št. 3202. 754 V smisla razpisa c. kr. deželne vlade z dne 23. februarja 1916, št. 7307, se bo dne 6. in 7. marca 1916 vršil prašičev 2a in sicer oba dneva od 8. dopoldne do 2. popoldne. Komisija za pravo _ mesto bo po-lovala v mestni posvetovalnici na Barja in v Spodnji Šiški pa se bo popisovalo od hiše do hiše. Lastniki goveje živine in prašičev se torej poživljajo, da pridejo navedena dneva popisat svojo živino, oziroma sveje prašiče na označeno mesto. Kdor bi napačne podatke navedel ali pa kaj zamolčal, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 28 februarja 1916. Usojam si slavnemu občinstvu kakor tudi cenjenim stalnim gostom in gospodom častnikom dati na znanje, da je ravnokar došel cel vagon plznskega piva, da sedaj lahko vsakomur 2 njim najboljše postrežem. Obenem priporočam svoja najboljša vina : Dalmatinec - Opollo per liter K 2*— n Gumpoldskirchner per liter K 2*—. Vino- in pivotoč tudi čez cesto. Za izborno dunajsko kuhinjo je preskrbljeno tako pred, kakor po gledališču. Ob gledališčnlh dnevih, t. j. četrtkih, sobotah in nedeljah, odprto do polnoči. Za številni poset se vljudno priporoča J. Schmidt. domsko in otroiUo konfekcijo zelo aolidne tvrdke Krištof ič-Bučar Ljubljana, Start trg Me«. S. — Lastna hiša. N.|MvHi. lOT" KOSTUMI ~W. lfajn.v.]ia p. • BLUZE i Plašče, Jopa i Kalao — domača Pirila, oepiee, la atodna predmete. e»wiam*»» KRILA oblekice II IDkIc 21 !■ *rmw #Slr.iUuM trn MwM|M«h«. PoolUa aa izbira tudi aa datala. ~oa FT 33 33 4 595166 3267 O6