Posamezna IteTil-ka 1 Din, mesečno, te ae sprejema list v upravi,naročnina 4 Din, na dom in
{utP5ŠDin°8-BCef<^ letna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru

SnoVENEC
Uredniitvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon it 2050 in 29%. — Rokopisi se ne vračajo
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6
Poiitni ček. račun. Ljubljane 15.179. Telefon štev. 2549
Biserna maša ob vznožju planin
Nadškof Jeglič v svo'em rojstnem kraju
Begunje, 6. avgusta.
Tam, kjer se Karavanke že pričenjajo vzpenjati z Gorenjske kotline strmo kvišku, pod Be-gunjščico, leže lepe Begunje. V tej vasi se je rodil in pel svojo novo mašo sedanji biserni mašnik, nadškof dr. A. B. Jeglič. Ni edini veliki mož, ki ga ie ta lepi kos slovenske zemlje podaril našemu narodu, nedvomno pa med največjimi in jim dela njegovo ime dostojno družbo. Tod v bližini so doma pesnik France Prešeren, njegov učeni prijatelj Matija Čop, Kopitar, od novejših slovenskih duhov pa je v bližini doma Finžgar. V Begunjah, v svoji rojstni fari, je nadškof dr. A. B. Jeglič danes ponovil svojo biserno mašo. K tej redki slovesnosti se je zbralo veliko število vernega prebivalstva naše Gorenjske od daleč in blizu, prišlo pa je tudi mnogo vernikov od drugod, tako, da je bila ponovitev biserne maše v Begunjah nad vse dostojna in svečana. Višje, mnogo višje, kakor strme planine nad gorenjskimi tratami in polji se ie dvigala danes molitev gorenjskega ljudstva h Kristusu Kralju, naj mu da trajno ohraniti zvestobo do Njega in naj mu še dolgo vrsto let ohrani najbolj odličnega rojaka, bisernega mašnika dr. Jegliča pri zdravju in čilosti.
O krasnem sprejemu nadškofa dr. Jegliča v soboto popoldne je poročal že nedeljski »Slovenec«. Se v soboto zvečer pa je bila v Begunjah orirejena nadškofu
prisrčna podoknica.
Nadškof se je nastanil v župnišču. Tu se je po 8 zvečer zbralo vse prebivalstvo begunjske fare in še mnogo drugega. Ob pol 9 zvečer se je pod oknom nadškofa dr. Jegliča oglasila mila, ubrana pesem begunjskih fantov in deklet. Mešani zbor je zapel najprej Tomčevega »Sejalca«, nato pa '•Zakaj nazaj?«, samo moški zbor je zapel dve pesmi »Naša zvezda« in »Triglav, moj dom«. Begunjski tamburaški zbor pa je zaigral prav tako ubrano narodni potpuri in Bajukov »Pozdrav«. Ves večer je bila cerkev vsa razsvetljena, posebno krasno pa je bil razsvetljen cerkveni stolp, tako, da je bil daleč na okoli viden.
Krasna in iz srca mišljena podoknica begunjske mladine je nadškofa ganila do solz. Podal se jc iz svoje sobe na vežni prag, kjer je pričel razgovor s pevci in drugimi, ki so nadškofu živahno vzklikali. Nadškof sprva sploh ni mogel verjeti, da bi zmogli samo begunjski fantje in dekleta tako
? i i I
izvrsten pevski zbor, pozneje pa se je v razgovoru z radostjo prepričal, da so mu peli le begunjski, njegovi ,najožji rojaki. V razgovoru z drugimi prebivalci pa ie pokazal nadškof živahen spomin in se je spominjal mnogih hiš in družin, tudi po njihovem domačem imenu.
Davi so nudile Begunje izredno slavnostno sliko. Ne samo, da so se zbirali domačini pri cerkvi, kjer se to tako in tako vsako nedeljo. Od vseh strani in po vseh cestah, ki vodijo v Begunje, so davi hiteli ljudje na kraj biserne maše. Prihajali jo iz Radovljice, iz Lesc, iz bleiskega kota, iz Leš, daleč izpod Stola, od povsod. Mnogo je bilo tudi Ljubljančanov, posebno mnogo pa pobožnih romarjev, ki so bili davi na vse zgodaj na Brezjah, potem pa so odšli še v Begcnje. Slikoviti so bili prizori na cestah, ko so hiteli v Begunj« fantje in dekleta v narodnih nošah, večina na okrašenih vozeh. Druga mladina oa je prišla v Begunje na kolesih, deloma okrašenih Tako se ie zbralo v Begunjah nenavadno mnogo ljudi, ki so napolnili to vas. Slovesno razpoloženje ie večalo zvo-nenje zvonov in pokanje topičev, ki je mogočno odmevalo od planinskih sten. Vse hiše so bile v zastavah.
Prihod škofa dr. Rožmana.
Z vlakom ob 9 je prišel na Lesce škof dr. G. Rožman, ki se je takoj nato podal v Begunje. Z njim ie prišel tudi kanonik dr. Svetina, ki je bil pred 60 leti drug dr. Jetfliču pri njegovi novi maši in ki je sam doma iz bližnje Žirovnico, dalje trnovski župnik Fran S Finžtfar. ravnatelj škofijskih pisarn Jagodic, stolni vikar Košmerlj. Dalje so v Begunje prišli še (fvardijan z Br»zii. župnik Lavtižar iz Rateč, župnik Kramar iz Ribnega in župni uoraviteli Knafelj iz f eš. Že v soboto pa je prišel z nadškofom generalni asistent Jezusove družbe p. PreSeron. ki ie nadškofov sorodnik.
Ob 10 dopoldne se ie razvil iz žuonišča v okrašeno župno cerkev lep sprevod, v katerem so šli vsi omenjeni cerkveni dostojanstveniki in duhovniki. domači žitnnik Gornik in še dmtf* d"ho"-ščina. Spalir duhovščini je tvorilo o'<oli 100 krasnih in pristnih narodnih noš, med katerimi so bile moške v enakem razmeriu z ženskimi, ter domači begunjski gasilci v kroju.
Cerkvena slovesnost.
Begunjska cerkav, ki sicer zadostuje za domače vernike, je bila danes daleč premajhna. Že
mnogo pred 10, skoraj ob 9, so verniki povsem napolnili cerkev ter pustili le toliko prostora, da 'e mogla duhovščina z bisernim mašnikom v cer-kpv. Zaseden je bil tudi zadnji kotiček na koru. Velika množica pa je morala ostati pred cerkvijo, kjer so se že irtaborili branjevci in ponujali prebivalstvu svoje reči v nakup.
Vrli cerkveni pevski zbor je nadškofa dr Jegliča pozdravil s pesmijo »Mašnik biserni, pozdravljen«.
Pridiga nadškofa dr. Jegliča.
Na lečo je stopil nato nadškof dr. Jeglič sam in imel skoraj pol ure dolg cerkveni govor, v katerem je bistroumno združil misel o božji Previdnosti z nekaterimi značilnimi dogodki iz lastnega življenja ter prav s svojim življenjem dokazal, kako božja Previdnost vedno odločuje in varuje krščanskega človeka, zlasti ga varuje napačnih poti in odloča v njegovem življenju. Lc božji Previdni ti se nadškof dr. Jeglič zahvaljuje za vse svoje življenje in za vse uspehe, ki jih je v življenju dosegel. Govor je napravil na vernike globok, močan vtis. Nadškof dr. Jeglič je govoril gladko in temperamentno ter se mu prav nič niso poznala v izreki njegova visoka leta.
Nato je daroval nadškof dr. Jeglič biserno sv. mašo, pri kaleri sta mu asistirala župnik Finžgar in p. Prešeren, poleg teh dveh pa šc vsg druga duhovščina. Pri slovesni službi božji je sodeloval pevski zbor. Slovesna služba božja je bila zaključena z zahvalno pesmijo. Nato je podelil nadškof dr. Jeglič zbrani množici škofovski blagoslov. Slovesni službi božji so prisostvovale seveda tudi cerkvene organizacije in kongregacije r. zastavami. Ker ni moglo vse prebivalstvo v cerkev, je nadškof dr. Jeglič podelil pred cerkvijo še enkrat svoj blagoslov.
Popoldne so bile slovesne litanije, s čimer je bila današnja slovesnost zaključena. Nadškof dr. Jeglič ostane še v ponedeljek v Begunjah, v torek zjutraj pa odpotuje na Brezje, kamor pride najbrž že pred 8 zjutraj.
Verniki so se po slovesni biserni maši razhajali 7 globoko versko zavestjo, da so doživeli redek dan. saj jih je nadškof kot svoje rojake posebno odlikoval. Biserna maša pred tednom dni na Stadionu združila okrog sivolasega nadškofa ves slovenski narod, današnja biserna maša v Begunjah pa je še posebej izpričala, da je biserni mašnik nadškof dr. Jeglič izšel iz izrazito vernega liudstva, iz takega ljudstva, ki je vredno, da iz njega izhajajo tako veliki možje, kakor je dr Jeglič sam.
Fsimorski tabor v Črnomlju
Resolucija proli nekulturnemu počet u
Kakor lansko leto v Laškem pri Celju, so tudi fetos priredila emigrantska društva velik emigrat-ski tabor, in to v srcu Belokrajine, v Črnomlju. Emigranti iz Črnomlja in Metlike, ki imajo svoje društvo »Krn«, so pod predsedstvom g. učitelja Martelanca prevzeli organizacijo tega tabora. Priznati jim je treba, da so svojo nalogo v vsem častno izvršili, kajti Črnomelj že dolgo sem ni videl tako velike narodne priiedilve, kakor je bila ta.
Že v soboto je bilo mesto v pričakovanju slavnosti vse v zastavah. Ta dan so tudi začeli prihajati prvi gostje in to v prvi vrsti člani direktorija »Zveze jug. emigrantov v Jul. Krajini«, ki je, da bi dal ataboru še poseben značaj in važnost, sklicala tu svojo sejo. Seja se je vršila v soboto v prostorih »Posojilnice« in je trajala od 3 do zvečer. Ka seji so se razpravljala v prvi vrsti posamezna pereča vprašanja, ki tičejo našo narodno manjšino v zvezi z novimi načrti, ki so se pojavili v politiki, zlasti v zvezi z vprašanjem jadranskega načrta, o katerem se v zadnjem časti zelo mnogo piše. V tem pogledu so bili sklenjeni važni sklepi. V ostalem so se na seji obravnavala poročila vodij posameznih zveznih odsekov, ki se imajo predložiti kongresu. Kongres se bo vršil 10. septembra t. I. na prošnjo celjske »Soče«, ki priredi istega dne veliko narodno manifestacijo, v Celju in ne v Ljub-lani, kot bi se moral vršiti. Vendar pa še ni padla o tem končna rešitev.
Med sejo se je že pričel izvajati program slavnosti z bakljado mestne godbe. Zgodaj zjutraj pa je zaigrala zopet mestna godba budnico in v pozdrav gostom, ki so stalno prihajali. Ob 9 sc je razvil iz mesta proti kolodvoru sprevod, kateremu so se nazaj grede pridružili novodošli gostje, ki so prišli z izletniškim vlakom iz Ljubljane. Na čelu sprevoda je korakala mestna godba, sledili so ji prapori, ki jih e bilo okoli 10: med njimi je bilo tUdI par praporov iz Primorja, ki jih čuvajo sedaj posamezna emigrantska društva. Temu so sledili člani društva »Krn« s predsednikom, nato člani direktorija zveze emigrantskih društev, delegati »Istre« iz Zagreba, številna delegacija »Soče-ina-tiea «iz Ljubljane ter zastopniki »Kluba jugoslovanskih primorskih akademikov« iz Ljubljane in Zagreba »Tabora«, slovenskega prosvetnega društva »Triglava« iz Karlovca in drugi. Za temi pa se je uvrstilo številno članstvo »Triglava«, »Tabora« in mnogo domačinov. Skozi vse mesto je bil sprevod od domačinov pozdravljan in iz oken so metali na goste cvetje. Pred domom, kjer se je vršila popoldne slavnostna akademija je stal slavolok z napisom »Pozdrav emigrantom«. Lep utis je tu nudil prizor, ko so z balkona doma obsula mala belooblečena dekletca sprevod s cvetjem.
Maši zadušnici za primorske žrtve jo prisostvovala velika množica ljudstva, tako da je bila cerkev veliko premjahna.
Pri maši, ki jo je daroval domači g. župnik, je pel emigrantski pevski zbor. Ob 11 so bili na trgu pred »Posojilnico« pozdravni in slavnostni govori. Predsednik »Krna« e. Martolanc je v uvodu svojega govora predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, kar je bilo oduševljeno sprejeto. Nato je pozdravil posamezne delegacije ter prečital celo vrsto brzojavk, ki so prispele; med drugimi tudi brzojavko bana Marušiča.
Zn niim je govoril u. Mtiller. župan mesta Cr nomlja. Ceetokrat prekinjen, je pozdravil emi-
grante kot brate, ki so morali radi krute usodo bežati iz svojih domov. Sledili so si pozdravi g. dr. Coka, predsednika emigrantske zveze, g. Ferletiča, zastopnika »Triglava«, zastopnika društva »Bela-krajina« ter govor g. A. Gabršjčeka, znanega predvojnega goriškega borca. V daljšem govoru je opisal vse narodnostne boje na Goriškem od 1860 dalje. Spominjal pa se je v prvi vrsti velikih narodni htaborov, ki so bili tedaj na Goriškem. — Občinstvo ej zanimivim izvajanjem s hvaležnostjo sledilo. Med govori je bila prečitana in z burnim odobravanjem emigrantov ter rodoljubnega občinstva odobrena resolucija, v kateri se z ogorčenjem obsoja nekulturno postopanje fašizma z našimi brati. V resoluciji so poziva vsa javnost, da vstane proti kulturnemu zločinu, ki se vrši javno in neovirano v srcu Evrope.
Popoldne so je vršila v veliki dvorani novega telovadnega doma slavnostna akademija 9 pestrim in lepim sporedom. Sodelovala so pri izvajanju sporeda društva: »Triglav« iz Karlovca, »Tabor« iz Ljubljane ter »Soča« iz Celja. Zlasti pa je bil prisrčen nastop male Solze Martelančeve, ki je zapela ljubko in nežno »Tam za goro.« Po akademiji se je v domu in zunaj na pripravljenem prostoru vršila prosta in neprisiljena zabava.
Emigrantski tabor v Črnomlju je v vsem uspel. Domačini so sprejeli emigrante res kot
brate.
Plavalne lehme v Splitu
Split. 6. avg. ž. Danes so bile tekme za držav no prvenstvo juniorjev v plavanju. Rezultati:
50 m prosto: 1. Ciganovič (Jug) 27.4, 2. Stocker (Vikt.) 29.2, 3. Cičin-Sajn (Jadr.) 29.2, 4. Jug (Ilirija), 5. Petrovič (Ilirija), 6. Zilierl (Ilirija).
Daine 100 m prosto: 1. Grošelj (Ilirija) 1:25.3, 2. Bradač (II.) 1:27.9, 3. Bijelanovič (Jug) 1:31.2.
4.	Šiška (IL), 5 Polič (Vikt.), 6. Stepanovič (Jug).
Moški 100 m hrbtno: 1. Ciganovič (Jug) 1:18.4, 2. Veramenta (Jug) 1:24.2, 3. Bijolanovič (Jug) 1:24.3, 4. Botič (Jug), 5. Vidovič (Jadran), 6. Cičin-Sajn (Jadran).
Dame 100 m prsno: 1. Bijelič (KSll) 1:38.2 2. Bier (Vikt.) 1:38.2, 3. Polič (Jug) 1:40.2. 4. Se ver (Ilirija). 5. Butinek (Ilirija), 6. Grošelj (Ilirija)
Juniorji 4XI00m prosto: 1. Jug 1. 1 :59, 2. Jadran 1. 2:00.1, 3. Ilirija I. 2:00.2, 4. Viktorija I
5.	Jadran IL, 6. Ilirija II.
Juniorke ilXIIHlrn mešano: 1 Viktorija I 4:51, 2. Jug 1. 4:51.4, 3. Ilirija I. 4:54.8, 4. Jadran I., 5. KSU. 6. Jug II.
Vaterpolo: Jadran : Ilirija 2 : 1 (1 1). Sodnik Keller iz Zagreba. — Jug : Viktorija 3:1 (0:0) sodnik Kramaršič iz Ljubljane.
Točke: 1. Jug 169, 2. Ilirija 129, 3. Jndran 91 4. Viktorija 74, KSU 33, Concordia 13. Gradjansk (Karlovac) 3.
JUGOSLAVIJA : ČEŠKOSLOVAŠKA 2 : 1.
Zagreb, 6. avg. ž. Nogometna tekma mod Jn goslnvijo in Češkoslovaško je končala 7, 2 : I (0 : 0) za Jugoslavijo. Naši igralci so bili ves čas v pro moči in so zmagali zasluženo.
Skupščina Delavske zbornice
V Ljubljani, 6 avg.
Letošnjo skupščino Delavske zbornice je otvoril predsednik Cobal ob 9 dopoldne. Delegati so polnoštevilno navzoči.
Najprej je delegat Gilčvert v imenu Narodnega kluba protestiral proti naglici, s katero večina forsira nov volivni red za Delavsko zbornico, tako, da delegati, zlasiti pa javni nameščenci niso mogli zavzeti k njemu stališča. Predlaga, da se točka o volivnem redu sploh z dnevnega reda od-stavi.
Dr. Bohinjc od istega kluba izjavi, da kaze ta volivni red tendenoo, da sedanja marksistična večina ohrani Delavske zbornice v svojih rokah.
Fr. Tersoglar od krščanskosocialnega kluba se temu protestu v polni meri pridružuje, je pa mnenja, ds ?e naj o volivnem redu kljub temu že danes razpravlja, zato da ne bi prišlo do nenormalnega stanja v Delavskih zbornicah države, kar bi bilo v škodo delavstva in vsega občestva sploh. Krščansko-socialni klub, ki protestira proti načinu, kako se j« ta načrt volivnega reda postavil na dnevni red, da ni bila mogoča zadostna diskusija, n« drugi strani odločno želi, da činvpreje pride do volitev v Delavske zbornice v vsej državi na podlagi demokratičnega volivnega reda. ki bo zajamčil svobodne volitve in zato smo za to, da Zbornica čimprej«! tak vol i vrni red omogoči in sklene. , .
Dr. Bohinj« izjavi, da je tudi narodno-soeija-listični klub za čimprejšnje svobodne volitve, dn je tudi njegov klub proti nenormalnim stnnlem in v tem smislu predlog NKK umakne in so pridruži stnllSfii večino in krvčnnskih socialistov, dn naj se izvoli komisija, ki bo načrt noveea voliv-
nega reda proučila in skupščini stavila svoje predloge.
Nato se komisija soglasno izvoli ii predstavnikov rseh klubov.
Pride na vrsto poročilo tajnika F. Uratnik«. ki sc temeljito peča zlsti z vprašanjem brezposelnosti in kritizira sedanji nedostatni način »reševanja« tega perečega vprašanja.
Proračun 1933-t»34.
Blagajnik R. CeleSnik poročj nMo o proračunu za 1933-34.
Glavne številke so:
A. Dohodki: I. Doklade pri OUZD 1,625.000 Din. II. Razni dohodki 513.760 Din. — Skupaj: 2,138.760 Din.
V debati govori g. Kosem od. narodnih socialistov, ki kritizira delo večine Delavske zbornice, zlasti kar se tiče brezposelnega vpraSanja, glede katerega Delavska zbornica ni podvzela nobene inicijative za obvezno brezposelnostno za-zarovanje.	.
Nato govori tov. Kores od krščansko-socialne-ga kluba, ki graja, da ekspozitura Delavske zbornice v Mariboru ni še začeta delati in Silvester od istega kluba, ki se pridružuje priptestu Kosma, da je bil dovoljen rtakup Zadružnega doma v Pre-valjah od strani Delavske zbornice za Čez 400.000 Din, dasi sta bila oba kluba, krščansko-socialni in narodno-socialni odločno proti.
Stališče večine je zagovarial Svetek,. Nekatere postavke proračuna graja tudi Pevec, od krščan-sko-socialnega kluba govori še PukSIč. ki tudi odločno graia nakup Zadružnega doma v Prevaljah.
Nato zagovarja delo večine tajnik Uratnik, ki
zlasti zavrača očitek Kosma glede inicijative Delavske zbornice v brezposelnem vprašanju.
Nato se proračun sprejme soglasno.
Nov volilni red.
Nato pride na vrsto nov volilni red. Komisij sc je posvetovala o njem med zasedanjem skupščine. Narodno-socialni klub se j« izjavil proti, ker smatra, da nekatere določbe Delavske zbornice ne garantirajo zadostne svobode. Večinski klub in krščanski socialisti pa so se zedinili na kompromisni volilni red, ki vseskozi vpošteva želje in zahteve krščansko-socialncga kluba.
Delavske zbornice ne garantirajo 7-adostne svobode. Večinski klub in krščanski socialisti jva so se zedinili na kompromisni volivni red, ki vseskozi vpošteva želje in zahteve krščanskosocialnega kluba.
Ob lej priliki jeg. Ter se g lav podal v imenu krščanskosocialnega kluba sledečo izjavo:
Klub krščanskih socialistov je bil proti volivnemu redu, kakor je bil prvotno sestavljen in zbornici predložen, ker je | ki menjal poslabšanje obstoječega volivnega reda. Predloženi novi volivni red je namreč puščal posamezne delavske sindikate braz vsakega zastopstva v glavnem volivnem odboru.
Ker pa jo večina »prejela vse naše itpremin jovalno predlogo. ki so šli 7,a tem, da v glavnem volivnem odboru dobe mesto sindikati krščanskih socialistov in narodnih socinlistov in da se ohrani |»osebna kategorija privatnih nameščencev kakor doslej — zato bomo sedaj glasovali 7Ji nov volivni red, ki odgovarja v sedanji kompromisni obliki našim željam in zahtevam. Glavni razlog, da zanj glasujemo, je |>a ta, da se rimpreje iivr-ši.io svobodne volitve v Delavske zbornice vse državo in da no pride dn nenormalnega stanja ali z drugo besedo, do komisarijatov. Pristavljamo |xi: Ako bi ministrstvo ne odobrilo izprememb, ki sta jih vnesla dogovorno večinski in krščanskosocial-ni klub, potem stojimo nu stališču, da se razpišejo čimprej volitve v našo Dolinsko zbornico v Ljubljani in sicer na podlagi obstoječega volivnega roda, ki smo si ga dali leta 1927. nn skujiščini v Mariboru.
Nalo je dr. Bohinjc izjavil, da je tudi njegov klub najodločneje proti vsakemu koinisarijaln
ter da je proti volivnemu rodu iz stvarnih razlogov.
Nato je bil kompromisni volivni red sprejel z glasovi večine in krščanskosocialnega kluba proti 11 glasovom narodnih socialistov.
Nato je (tredsednik Čobal skujiščino zaključil.
Občni zbor belgrajske Delavske zbornice
flolgrad, 6. avg. 1. V dvorani belgrajske zbor* niče je biln dnnes izredni občni zbor belgrajske Delavske zbornice, na knterm so bili verificirani mandati in sprejeto |>oročilo o dosednnjem delovanju upravnega odbora in proračun za leto 1933-1934. Za pregled zaključnih računov finančnega poslovanja je bil izvoljen [»osebni finančni odbor. Občni zbor se bo jutri nadaljeval in bo pretresal spremembo statutov za delavske zbornice, kj imajo to tendenco, da omogočajo vsaki organizaciji udeležbo na predstoječih volitvah v delavske zbornice. Delegat Miočevič je danes demonstrativno zapustil oubčni zbor belgrajske delavske zbornice, češ. da delavske zbornice niso dovolj čuvale interesov privatnih nameščencev. Isti delegat je tudi pledirat z^ ustanovitev [»osebnih zbornic za privatne nameščence.
Demarša v Berlinu šele danes
Pariz,. 6. avg. A A. »Petit Parisien« piše da bosta britanski in francoski poslnnik v Berlinu izročila nemškemu zunanjemu ministru dve ločeni noti, ki pn bosta skoraj identični, ker jo bilo besedilo sestnvljeno nn podlagi poprejšnjega sporazuma med Londonom in Parizom. List dodaja, da bo franrosko-britnnskn demarša izvršena v prijateljskem duhu, vzlic temu pa ne bo brez poudarka.
Italija se ne pridruži
Rim, 6. avgusta, ž. Z ozirom na vesti, da je italijanska vlada napravila Ktirake v Berlinu glede nemške propagande z letali na avstrijskem ozemlju, objavlja tukajšnja službena agencija kategorični demanti italijanske vlade. Te vesti so iz temelja izmišljene. Italija ni niti mislila, da bi v Berlinu protestirala.
Reforma poljske ustave
Varšava. 6. avg. tg. Danes se vrši v Varšavi kongres poljeskih legijonnrjev iz Varšave. Nn tem kongresu »o objnvili načrt nove jioljske ustave, ki ga je priredil maršal IPilsudski. Ta načrt določa razširjenje prerogativ drž. poglavarja, zmanjšanje vpliva narodnega Tiistopništva in spremembo senata v stanovsko posvetovalnico. V političnih kro-! gih se razpravlja o vprašanju, ali bo Pilsudski dobil dvotretjinsko večino zn tako spremembo ustave, kor razpolaga sedaj v sejmu samo s slabo večino. Vsekakor bo mornl začeti pogajanja r. opozicijo, d* jo bo pridobil zn spremembo ustave.
Tragedija v puščavi
Rimski listi poročajo o nenavadni tragediji v • Libijski puščavi. Italijanski bogataš Baresi se je odpeljal s svojo ženo iz Agheile proti Bcngasiju v Libijski puščavi. Izgubila sta se v pokrajini Age-debija. Ko je stopil g. Baresi iz avtomobila, da bi i se orientiral, ga je ugriznil gad. Kcf mu žena ni . mogla pomagati, jc umrl štiri ure nato. Ko nikakor ! ni bilo v Bengasi napovedanih potnikov, je guver-. ner dal nalog dvema letalcema, da bi preiskala pokrajino, Eden izmed letalcev je opazil proti ve-, čeru avtomobil, pa se ni mogel spustiti na tla, ker se jc bližala noč. Šele drugi dan so f letalom rešili Baresijevo gospo in odpeljali mrliča.
SK Korotan Ljubljana : SK Zalog .1:1 (2 : 0).
Zagreb. 6. avg. ž. Danes so bile tukrfj kolesarske tekme zn prvenstvo držnve na progi 100 km. Zmagal jo Fikot (Gradjanski) v času 3:01:31, 2. Grgac Stepan 3:04:21.1, 3. Davidovič 3:04:21.2, 4. - Pinter.
NEDELJSKI ŠPORT
Lahkoatletski match G raz: Ljubljana
Ljubljanska reprez, i.t.uua jc premagala grašU s 7!< točkami; izborni graški atleti s« zaostali samo
za 2 točki.
Ljubljana, C. jug.
V soboto in nedeljo popoldne se je vršil na Ilirijauskem igrišču laUkoalletski dvpmutch med ljubljansko in graško reprezentanco, ki je prav lepo uspel. Našo reprezentanco so tvorili atleti Ilirije in Primorja, ki so se izborilo držali. Lepo je bilo gledati te mlade, zdrave fante, ki so se v idealni borbi potegovali za barve svojega mesta, In lahkoatletska prireditev je pokazala, da bi se uaio vzbuditi za to lo|H. športno panogo večje zainma-uje pri našem občinstvu. Že pri sobotnem mitingu bila udeležba neobičajno velika, pr, nedeljskem
.te
se je
pa je bila udeležba še večja in zanimanje .stopnjevalo od točke do točke. Z udeležbo sicer Se ne moremo bili povsem zadovoljni, upat. Pn je, da se bo stvar tudi v leni pogledu zboljsnla, če bomo znali pravilno zagrabiti to gibanje in če bomo občinstvu nudili to. kar boce.
Točno ob 17 sta se pojavili reprezentanci obeh nest, ki sta se zaustavili na sredi tribune Tu je »ozdravil goste |xikrovilelj, podžupan ljubljanski, r profesor .larc/ki je z navduševalnimi besedami ielel graški ni gostom veselo bivanje v našem me-itu iu činiboljšib uspehov v tej plemeniti borbi. Ia njegove lepe besede so mu je zahvalil vodja iradčanov g. I riebe. svoječasni avstrijski uiterna-■ijonalec in rekorder. Ko je bil formalni del prireditve končan, je dal starter znamenje m borba ie je pričela. V posameznih disciplinah so bili do-leženi naslednji rezultati:
Tek na 2tH» m: 1. Kovačič (Ljubljana) 23.0; l. Zupančič (Ljubljana) 24.1; 3. TarameJ (Oraz) ■24.1: 4 Drechsler (Oraz) 24.7.
Točke Oraz: 1, Ljubljana: 8.
Skok v višino: 1. Alpassy (Oraz) 1.7" ni: 2. £<rur (Ljubljana) 1.70 m: 3. Marek (Ljubljana) 1.00 m; 4. Landzettel (Oraz) 1.5o m.
Točke: Oraz: 5. Ljubljana: 4.
Tek na 800 m: 1. Sienkievvitsch (G) 2.06.3; 2 Friebe (G) 2.07.2; 3. Gaberšek (L) 2.08.3; 4. Žorga »L) 2.10.1. — Točke Graz 8, Liubliana 1.
Disk: t. Schvvarz -G) 40.00 m; 2. kamputsch (G) 39.40 m; 3. Slcpišnik (LI 38.62 in; 4. Slamič IL) 36.79 tn. — Točke: Graz 8, Ljubljana 1.
Skok v daljavo: t. Stcpišnik (L) 6.41 m; 2. Oberbauer (G) 6.31 m; 3. Putinja (L.) 6.13 m; 4. Landzettel (G) 5.89 m. - Točke: Graz 3, L|ub-
'""^Tek na 5000 m: 1 Krevs IL) 16.09, nov jugoslovanski rekord: 2. Poeltzel (G) 16.11; 2. Starman (L) 17 49; 4. Roveda (G). — Točke: Oraz j, Ljubljana 6.
Kopje: 1. Alpassv (G) 50 15 m: 2 Petima (L) 49.45; 3. Meyer IGI »lj.33: 4. Pukl (L) 37.35. — Točke: Graz 6, Ljubljana 3.
Mariborska nedelja
Maribor, (i. avgusta. I železničarja iz Tezna, in sicer 3000 Din v gotovini.
Drugo lomoolo je dobil železničar Frunc Krannor \rvcnjo na višku	j i? Tatenbnehove ulice 24 v gotovini 2000 Din. tretjo
kamor si stopil. Mariborski pral er na ;> Man bor- , tombolo moško kolo, je zadel tkalec Maks Sprin-
Staicta 4x100 m: 1. Ljubljana (Putinja, Zupančič, Kovačič, Cerar D.) 46 sekund; 2. Graz: (Mr. Glaser, Sienkiewitsch, Oberbauer, Dreckslcr) 46.8 sekund. — Točke: Graz 6, Ljubljana 10.
Splošno stanje točk prvega dne je sledeče:
1.	Graz s 37 točkami,
2.	Ljubljana s 35 točkami.
Tudi naslednji dan se je začelo tekmovanje točno ob 17 z naslednjim programom:
Tek na 100 m: 1. Kovačič (L) 11.2; 2. Zupančič (L) 11.7; 3. Oberbauer (G) 11.9; 4. Mgs. Glaser (G) 12. — Točke: Ljubljana 8, Graz 1.
Skok v višino s palico: 1. SchSber (G) 3.40 m; 2. Gregorka (L) 3.30 m; 3. Fontane (G) 3.10 m; 4. Zupančič (L) 2.80 m. — Točke: Ljubljana 3, Graz 6.
Tek na 1500 m- 1. Krevs (L) 4.15 tri petine; 2. Friebe (G) 4.24 tri petine; 3. Margreitner (G) 4.28; 4. Goršak (L) 4.30. — Točke: Ljubljana 5,
Graz 4.
Krogla: 1. Kamputsch (G| 13.50 m: 2. Schvvarz (G) 13.19 m; 3. Jeglič (L) 12.31 m; 4. Stcpišnik (L) 12.28 m. — Točke: Ljubljana 1, Graz 8.
Tek na 400 m: 1. Dreckler (G) 53.8: 2. Zupančič (L) 54: 3. Žorjia II.) 54.8; 4. Sienkievvitsch (G) 56.2. — Točke: Ljubljana 4, Graz 5.
Kladivo: 1. Zupan (L) 4191 m; 2. Stepišnik (L) 34.80 m; 3. Atpassy (Gl 31.65 m; 4. Schvvarz (G) 26.18 m. — Točke: Ljubljana 8, Graz 1.
Tek na 10.000 m: 1. Poeltzel (G) 34 58 tri petine; 2. Starman (LI 35 06 dve pelini; 3. Roveda (G) 37 00 ena petina; 4. Snorn IL) 37.02 dve petini. — Točke: Liubliana 3, Graz 6.
8'aleta 4x800 m: 1. Liubliana: 8.31 štiri petine; 2. Graz: 8.52 tri petine. tPostava Ljubljane: Gaberšok, Žor^a Fric, Žorga Aleks, Krevs). postava Graza: Friebe, Margreitner. Wal'a, Sienkievvitsch. — Točke: Ljubljana 6, Graz 3.
Splošno stanje točk obeh dni:
1.	Ljubljana 73 točk,
2.	Graz 71 točk.
Nailepša borba prvega dne se je bila v leku i na 5000 m pri zadnjih 150 metrih, izgledalo je, da I bo Gradčan Poeltzel ušel našemu Krevsu, ki je močno pritisnil in v krasnem finisu z novim jugoslovanskim rekordom tolkel svojega nasprotnika. Izredno huda borba se je vršila pri vsem tekmovanju prav do zadnjega — saj je pred štafeto, ki je bila zadnia, vodil Graz samo z 68 točkami napram Ljubljani, ki jih je imela 67. Štafeto je dobila Ljubljana in s tem tudi zmago. Za ta uspeh moramo biti našim fantom samo hvaležni ter jim čestitamo, kakor trdi trenerjem, ki so jih prinra-vili za to srečanje. Želimo še več sličnih prireditev in naša igrišča se bodo tudi pri lahkoatletskih prireditvah pričela polniti.
Prvenstvo Dravske banovine v rohoborbi
Maribor, G. avgusta.
Uokoborboni šport si utira vedno krepkeje svojo j>ot v slovenskem športnem življenju. Osredotočen ie zaenkrat na obe glavni slovenski središči _ Maribor in Ljubljano, nedvomno si bo pa ob rastočem zanimanju za to športno panogo priboril pot v najširše plasti. Napredek, ki ga kaže rokoborlvni šport izza zadnjih let. nam dajo upanje, da bomo zavzeli Slovenci tudi na tem polju dominantno stališče, kakor smo si ga priborili že v zimskem športu in v plavanju ter lahki atletiki. Svedočijo to tekme 7.a prvenstvo Dravske banovine. ki so se pričele v organizaciji mariborskega SK Maratona sinoči ter se bodo zaključile nocoj. Žal se jih udeležujeta le dva najizrazitejša reprezentanc rokoborbenega športa: SSK Maraton in SK Ilirija, dočim so drugi klubi, kakor SK Železničar in SK Olimp iz Celja izostali. Toda oba kluba sta postavila na borišče toliko število tekmovalcev. ila se izostanek ostalih klubov ni v ničemer poznal. — Moštvo SSK Maratona ima za seboj že borbe za državno prvenstvo ter srečanje z našimi državnimi reprezentanti ter nam je poznano že iz številnih nastopov. Ilirijanov v Mariboru še nismo videli ter so nam radi tega pripravili prijetno presenečenje. Poslali so v Maribor izredno dobro trenirano moštvo, ki je zelo homogeno. Sami mladi ambiciozni borci, ki bodo ob večji rutini dosegli še lepe uspehe.
Tekem se udeležuje skupno 20 tekmovalcev. 15 od Ilirije in 14 Maratoncev. Sinoči so se vršila predtekmovanja v vseli kategorijah, ki pa še niso prinesla pregledne slike o končnem uspehu, ker sla si obn kluba priborila ''skoro enako število zmag. Opažalo pa se je, da so Maratonci zmagovali večinoma s tušem. *oHm so llirijani pokazali dobro tehniko za zmaoo po točkah. — V perolahld kategoriji sta se odlikoval mladi Battista (Ilirija) in Gobec (Maraton), ki je sicer stari rutiner, pa je letos v mnogo slabši formi, kakor lani. — V lahki kategoriji je presenečal Krambergar (M) s bliskovitimi zmagami; dober je tudi Verbošt (M) in Ahulnar (TI. V vvelter-kntegoriji prideta v finale Jevšennk (M) in Kunaver (I). dočim je Keinperle nepričakovano odrekel. V srednji se je odlikoval izvrstni Fišer. dalje Vidic (obn Maraton). V poltežki kategoriji se bodo bile ostre borbe med dosedanjim prvakom Pireherjem (M) ter tremi llirijani. ki so se vsi izkazali za nevarne
borilce. _ Tekme vodi kot vrhovni sodnik tajnik
težkoatletske zveze Vilko Ricliter iz Zagreba, v razsodišču pa so podpredsednik težkoatletske zveze in SSK Maratona dr. Valoveč, ,lojo Goleč, J. Smerdel, vodja ilirijnnske skupine Nered in Lam-bert Aljnnčič. Mariborsko občinstvo ie pokazalo zn tekme mnogo razumevanja ter je veliko unionsko verando skoro čisto nnplnilo.
Veslaške iekme
Veslaški šport je v Mariboru kljub Številnim tozadevnim poskusom še vedno slabo razvit. Pokazalo se je to zopet pri letošnjih veslaških tekmah, ki jih je moral organizirati Studenški športni klub. ker med mariborskimi veslači ni bilo do-▼oljnega zanimanja. Tekme -o se vršile danes dopoldne na progi od Mariborskega otoka do Kftfer-jevega kopališča. Tekmovalo se je v 7 skupinah. V juniorski enosedežni skupini je prišel |>rvi na cilj Musnig (Rnpid), drugi je Mlakar in tretji T.r-5,inc (SSK Maraton). Dame enosedež.no: Stok ISSK Maraton). Seniorji dvosedežno: Ifuber-Fras, Pire-Matela, Ifoš-Matela (vi Studenški športni klub). Jutliorji dvosedežno: Visnovič-Zinthauer (SK Rapid), Fašnig-Galler (SSK), seniorji enosedežno: Musnlg (Rapid), Fišer (Maraton), Bretschneidor (Pristan). Mešani dvosedi: Fras-Kumer (SSK), Breznik-ŠCok .(Maribor). Največje zanimamje je
vzbudila tekma Dravskih roparjeve v ribiških čolnih. Prvi je prispel čoln z moštvom SSK, drugi SK Železničar, tretji zopet SSK in oetrti ^Koroiko predmestje«. Tekme je opazovalo z dravskih nabrežij mnoštvo ljudi.
Na Mariborskem otoku
Danes se je v organizaciji tuk. SSK Maratona izvršila otvoritev lahkoatletskih naprav na Mariborskem otoku, ki je bila v zvezi z obširno in izvirno zasnovano lahkontletsko prireditvijo, katere organizacijo je povsem ustreznla zahtevam velikopoteznega značaja današnjih nastopov. V imenu SSK M- to na se je zahvalil mestni občini Lam-bert A ..o.fnč, podpredsednik ZSP, za naprave.
Rezultati v posameznih lahkoatletskih skupinah so bili sledeči:
Tek 8000 in: 1. Grmovšek. Maraton, 0.50.8 2.' Strmel), Maraton. 9.59, 3. štiglic, Rapid. 10.01.'
Skok t višino: 1. Fika, Maraton, 155 cm, 2 Outmeier SSK Maribor, 155 cm, 3. Jeglitsch, Rapid 155 cm.
Hoja 5090 m: 1. Kebriš, Maraton, 2«.I1 (Nov drž. rekord): 2. Žebot Franček, Maraton; 3. Trn-tenšek, Maribor, (diskvalificiran).
Krogla obojoročno: 1. Knk, Železničar, 20 57 m- 2. IPožnr. Železničar, 20.11 m; 3. Kleueh, Maraton. 19.58 m.
Skok v daljavo: 1. Musnig, Rapid fvU cm! (nov mariborski rekord); 2. Fika, Maraton, (iOO eni; 3. Outmeier, Mnribor, 593 cm.
Štafeta 4-krat 800 m: 1. SSK Maraton (Ger-movšek, štrueelj, Htnngl. Uratnik) 9.19 m; 2. ISSK Mnribor (Murko Tratenšek, Gomolj, Schveiger).
Tek na 100 m: 1. Gutmeier, Mnribor 11.8 sek-2. Miilileisen, Rnpid, 11.9; 3. Musnig, Rnpid, 12.
Skok ob palici: 1 Fikn. Maraton. 300 cm; 2. Rnk, /i lezničnr, 270 cm; 3. Gutmeier Maribor 2C0 cm.
Mofocikliške dirke na Ljubelju
Rezultati:
Spori do 250 retn: Cerič flinko, Pucli 250. (>.17. Jeiovčnn Hajko. RS A 250, 6.58. Slrnnsky Edi, Puch 250, 7.34.
Spori do 350 ccm: Froič. Anton, Aulosafoche 350, 5.3). 11 (Snel Fredy, lludson 350, 5.58. Cerič 11 in ko, Puch 250, 0.7.
Spori do 50O ceni: Froič A„ Aulosucoche 500, 5.35. Stnrič Ludvik, Ariel 500, 5.41. Wabliig Pavel, Hudge 500, 5.49.
Spori do 1000 ccih i Wabnig Pavel, Rudge 500, 5.52. Maurer Oskar, Standard 500, 0.1-9. Hoffman Josef, Ru<!ge 500, 6.21.
Spori prikolice do 500 ccm: 'Vogel Ernest, Sunbeam 500, 0.19. Levičniik Milan, Ariel 500, 7.9. Zemljak Emil, MoloSacoche 500, 7,|r
Šport prikolice nnd 500 ccm: Vogel Ernest, Sunbeam 500, 0.17. Levičnik Milan, Ariel 500, 7.6.
Turist, prikolice: Prebeg Mirko, Harley D. 1'JIX>, 7.35. ' M»fe'k Josip, Harley D. 1200, 8.15.
Turist, kategorija: Braenik Dušan, Sunbeam 500, 6.33. Slrnnsky Udi, Puch 260, 7.34. Skopec Viktor, Opel C00, 7.54. Najboljši ifcs. dneva je dosegel Uroič Ani. 5.35. Podrobnejše poročilo sledil
skem tednu, v veletoku rnagibunih množic, lin otoku gnječa kakor v letošnji sezoni šo nikdar in vseh dosedanjih sezonah le ninlokaterikral, potem živahno valovanje na najrazličnejših dolinskih iu višinskih |Kisto,jiinknh ler v najraznovrstnejših smereh. Sredi tega življenja pa se je obliajnla zu-uaj v Studencih v gostilni Sluga
prisrčna poslovilna slovesnost delavskega borca in ljudskega moža Martina Me-dvešeka. ki so mu jo ob upokojitvi priredili stanovski tovariši in prijatelji. Prisrčne so bile oe-sede, ki so vileniu možu in gorečemu zagovorniki delavskih pitvic in svoboščin spregovorili Žebot F., Petrovič, Alt, Veronek, ravnatelj llrastelj, dr. Meško, Krajnc in Gerntič. Ganljiv prizor je bil, ko je tovnriš Masten izročil vzornemu solovu-rišu slavljencu v imenu stanovskih prijateljev lično spominsko diplomo in palico. Vsem skupaj se je v iskrenih izvajanjih, kakor lo znn samo neustrašeni >levr Medvešek, zahvalil za prirejeno odhodnico in prijateljsko počastitev.
Glutia ženska pod vlakom.
Od Velike Nedelje je prišla žalostna vest o pretresljivi uspeli gluhe starke Petkove po doni. Levakove iz Drtjfšlnn. Z možem se je vračala po bližnjici ob pcegi s polja s krompirjem v predpasniku. Kakšflih 400 korakov od velikonedetjske poslaje proti Osluševcem je krenila preko proge in ni slišala, globoko sklonjena in zamišljena, pri-bližajočegn se drvečega vlaka, ki odhaja ob 17.08 zvečer iz Maribora. Lokomotiva je ubogo starko zagrabila, ji prelomila glavo, razpolovila obe nogi in prizndejala usodne j>oSkodbo po vsem telesu. Usoda glujie starke je v vsej okolici povzročila gleboko sočutje.
Predstavniki slovanskih vodarn in plinarn
so se včeraj po zaključku pomenljivih zborovanj in razgovorov zbral k skupni večerji pri >Orlu-\ Ob tej priliiii so se izrekle številne koristne in dobre misli, nanašajoče se na naše plinarno in vodnrne ter njih nnpredek in rnzvoj. Večer je otvoril s prisrčnimi [lozdravnimi besedami mesini župan dr. Lipokl, nakar so spregovorili narodni jioslanec Krejči, predsednik slovanskega z<lruženja vodarn in plinarn inž. Vladimir Rabievsky, pra-| ški podžujinn Keliie'', zastopnik neinšVe zveze vodarn in plinarn iuž. Kirchner iz Vratislave, jio-| tem dosedanji predse<lnik jugoslovanske zveze inž. Hartl, zagrebški vseučiliški profesor dr. Ila-naman. pančevski župan dr. Isajlovič in v zastopstvu odsotnega z .grebškegn župana občinski svetnik inž. Donianjko. Večer je jiotekel v znamenju strokovne solidarnosti in interesne vzajemnosti.
štorklja na polu v bolnišnico je obisikala 24 lelno Antonijo Schauperl, ženo železničarja iz Lnznice in sicer v gostilni Rechber-ger v Studencih. Dogodek je zbudil med ljudmi obilo zanimanje. Dete je čvrsto in zdravo.
Kolo sreče. Dnnes fiopoldne je biln nn Glnv-nem trgu velika dobrodelna tomboln Prostovoljnega in gasilnega društvu. Dobitki so bili sledeči:
IPrvo tombolo je dobila Julijana Potočnik, žena
ger iz 1'obrežja. Četrto tombolo 1000 Din v gotovini je dobila žena železničarju Amalija Filipič- iz Wolfovo ulice 14. Peto tombolo: balo usnju zn pod-plute je zadela Marija Starčič iz Mlinsko ulice 18. Šesto tombolo: kompletno umivalno gnrnituro je zadet Ivan Bernot i/. Studencev. Sedmo: voz drv je zadela Julija Gaberc iz Veržeja pri Ljutomeru. Osmo tombolo; kožo črnega boksa in predposie.j-nik (kožuhovino) je zadela vdova Karla Šarlcr iz Studencev. Deveto: 8 m svilenega bliiga jo zndela Fani Giber s Koroške ceste 43. Deseto: fotografskf aparat pa je zadel Anton Mashiak iz Magdalensko ulice 14. Razen tegn je bilo še mnogo urugili krušnih dobitkov.
II. drž. razstava psov v Celju
Celje. 6. avgusta.
Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani je priredil danes v Celju II. drž. razstavo psov. Klub ima namen vzbuditi med ljubitelji športnih psov smisel zn izrejo čistokrvnih pasjih pasem.
Razstavo je otvoril ob desetih dojioldne v mestnem p i' u predsednik KLSP g. fin. nadsvej-nik v p. Ro.stsin Ivan, ki se je zahvalil mestni občini celjski, ker jc dala klubu na razpolago tako lep prostor ob Savinji. Pozdravil je zastopnike oblasti, vrhovnega sodnika razstave g. dr. Lovrenčiča, predsednika JKS in SLD, zastopnike tiska in vse razstavljalce. V imenu mestno občine celjske se je zahvalil mngistrntui direktor Subic, ki je izrazil željo, naj bi klub prirejal Inke razstave stalno v Celju, s čimer bi Celje veliko pridobilo v tujsko-proinetneni oziru.
Že ob devetih dopoldne je začela poslovali ocenjevalna komisija. Lastniki so pripeljali okrog 70 psov. Obisk razstave in zanimanje z« razne, pasme je s slrani Celjanov zelo veliko, posebno številno je zastopan ženski svet.
Ob pol 4 popoldne se je vršila v mestnem parku produkcija razstavljenih psov. ob 8 zvečer jo bil pa v gostilni >Pri nioslu« razglašen rezultat.
Zopet žrtev planin! Težka avtomobilska nesreča! Padel s kolesa in si zlomil nogo! Podsulo 10 rudarjev — več težko poškodovanih! O takih in podobnih nesrečah nam poroča sleherni dan naše dnevno časopisje. Hiter je tok živlienia in sleherno uro nam preti sto in sto nezgod. Ubranimo se težkih posledic nezgodnih nesreč in zavarujmo se zoper nezgode pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani!
Druga žrtev Save na Jezici
Ježica, 6. avgusta.
Danes popoldne je Sava znhtevala drugo letošnjo žrtev. Blizu 1'ustove restavracije je pozno popoldne utonil neki moški, katerega imena nismo mogli točno ugotoviti. Le to smo zvedeli, da je ponesrečenec bil oženjen. da zapušča dva nepreskrbljena otroka ter ženo na Primorskem.
U VSE tipe motornih Koles!
\ovo s katerim
sc dosegalo rehordi in dobivafo tekme
Ernest Henne je dne 3. novernbrn 1932 nn BMVV 750 ccm v Tatu jiri Bulapešti dosegel svetovni rekord največje doslej na motornem kolesu dosežene brzine z letečega starta na poti 1 km ....
Orof Tlieo Rossi je v svo em čolnu »Monte:era<: z Mnserati, 3 lit. 8 cil., motorjem dne 9. marca letos dosegel na Gardskem jezeru 2 rekorda in sicer pri vožnji na 1 miljo........
in na 24 milj............
Jei nnin, Perrin in Andreino so vozili 23. marca letos na 350 ccm Jonghi S V. menjaje skozi 24 ur v Montlhery, Francija, in so prevozili 2.802:83 km s povprečno brzino.........
Na preizkušnji vožnji, prirejeni na Broocklan iskem dirkališču, je vozil M. G. Mngna motor neprenehoma 10.000 uiilj s povprečno brzino.......
Poglavitno pa je to: po tein ogromnem naporu so pregledali ta motor pod nadzorstvom R. A. C, ter ga našli v dovršeni mehanični formi s popolno čistimi batnimi obroči
216*9 km na uro z Mobil«
oil „D"
65 milj na uro
48:42 milj na uro z Mobil«
oil „D4*
116:785 km na uro z Mobil«
oil „D"
58:6 milj na uro z Mobil-
oil „D"
Io fe prav isfl
PiODILOII ,,D
k) Ha imafo na zalogi naši prodajalci v naših izvirnih 2 lit, 5 lit, in 20 lit kantah
Prva stopnja k odpravi slovenščine
Hal. duhovnih proli domačemu Hudslvu %% CCrkvC
V	lleknnili pri Kopru jo liila kot navadno procesija sv. Rešnjega Telesa. IVvci so peli slovensko. Pri prvem evangeliju jo župan poslal pevcem tika/., da ne smejo slovensko poti.
V	,Šmarju pri Kopru sedanji italijanski duhovnik 1« šc nakratko pridiga slovensko, pa še to tako, da ga ljudje nc morejo umeti. Mož je mnenja. da so no izplača učiti slovenščine zares, kakor so to storili nekateri redki gospodje laške narodnosti. Seveda: on je potomec potujčenih, v Trst
priseljenih Slovencev; tako seme je najbolj strupen'). Ko so mu rekli ljudje, zakaj dn je slovenska pridiga tako kratka, laška pn dolga, je odtrnil, ila je to h en« stopnja k nadaljnji odpravi slovenščino. Knake razmere vladajo v Pomjanu.
Slovenskega organista nočejo.
V Bazovici pri Trstu je policija ziibranila pobirati doneske hišnih posestnikov za orgunislovo plačo. V Hojami je občinska uprava ustavila izplačevanje občinskega doneska za organista.
Slovanski duhovniki brez plače
Fašistična oblastva delajo pri nastavljanju slovenskih in hrvatskih župnikov vse mogoče ovire. Število slovenskih duhovnikov, ki so bili umeščeni po objavi italijanskega konkordala (spomladi 1029) lahko sešteješ na prste. Generalni državni tožilec v Trstu, ki ima v smislu konkordala pravico, da vloži »velo« proti nastavitvi župnika ali stalnega upravitelja, te svoje pravice pridno izrablja. Svoje privoljenje bi moral izreči s tem, da izda lako zvani >Nulla Osla*. Tudi proti slovenskim duhovnikom najde vedno kakšen izgovor. Tako ie ostalo vse polno duhovnikov v vseh primorskih škofijah
brez plače, ki bi jo morali prejemati iz verskega fonda.
V smislu konkordata morajo duhovniki po umestitvi sestaviti takozvano »fasijo«, da se jim na podlagi tc odmeri kongrua. Toda državna oblastva teh vlog ne rešujejo. Tako se dogaja, da je na primer v -tržaško-koprski škofiji nekaj duhovnikov, ki so že od leta 1929 brez plače. Tudi na Goriškem so še taki primeri. Ljudstvo bi jim rado pomagalo, toda radi hude gospodarske stiske hm ne more.
Kdaj bo plačala Italija odškodnino pogorelcem Narodnega doma?
I	Drobne
l'ri Ir/ii-ko-koprskeni škofu se je v sredo, 12. julija /glasila duhovščina iz postojnske dekanije, i ki je bila nedavno priključena tržaško-koprski ! škofiji. Duhovniki so se predstavili svojemu novemu škofu. Doslej je postojnski dekanat upravljal goriški nadškof, formalno pa je bil dekanat podrejen ljubljanski škofiji.
Strelske vaic za rezervne častnike so bile na tržaškem strelišču pretekli teden dne 3. avgusta.
Goriški župan, zdaj »podesta , Jurij Bombig fBombi), je bil odlikovan z velikim križem reda italijanske krone. Odlikovanje mu ie sam prefekt Trotta nesel v mestni urad. Bombi je že 25. leto goriški župan, seveda po volji fašistov, ne pa prebivalstva, ki ie danes po večini slovensko.
Stanovanjski izgoni ukinjeni. Predsednik tržaške orelure (sodišča) je izdal ukrep, v smislu katerega se v času od 10. do 20. avgusta ukinejo vsi sodnijski stanovanjski izgoni. Uradniki imajo ukaz, da v tem času ne izvedejo nobenega izgona. Ta ukrep je v zvezi s počitniškim praznikom (15. avgusta), ki ga v Italiji nazivajo »ferragosto«. Če gredo že drugi v tem času na nočitnice, naj bi tudi stanovanjski najemniki imeli mir.
Statistika tržaške veletrgovine za prvo polletje izkazuje 19-odstotno nazadovanje v primeri z lanskim prvim polletjem.
— Pri bolečinah v želodcu in črevih ter prebavilih navaja uporaba naravne »Franz-Josel« grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna ntnenia poudarjajo, da se je pokazala »Fram-Josef« voda posebno koristno pri ljudeh, ki sc premalo gibljejo.
Ob obletnici požiga Narodnega odma v Trslu si tudi lclos dovoljujemo slaviti javno vprašanje, kdaj nam bo Italija plačala odškodnino, ki nam pritiče v smislu pogodbe z našo državo?
Brsta nas k lomu sili, da zahtevamo z vso odločnost io lo. kar nam gre. Mnogi izmed na.s so pri požigu' zgubili vse. Ali je sploh kdo pooblaščen, da reši vprašanje, katero je za nek otero izmed pogorelcev življenjske važnosti. in da-li obstoja kje kak forum, na katerem se bo rešitev le zadeve obravnavala? Na to vprašanje ni odziva.
Svetujejo nam potrpljenje. Ta poduk, katerega slišimo že od dno ratifikacije konvencij v Neti mi u pa do danes, izhaja od oseb, katere so bile same oškodovane ob isti priliki in katerim je ista roka iz istega razloga uničila imetje. Ravno temu večnem'.! prigovarjanju k potrpljenju in k molčečnosti se moramo zahvaliti, da se zadeva
lako zavlačuje. Razlika med leni i uči telji in učenci je edino la, da so učitelji dobro sittiirani. medlem ko žive njihovi dosedanji učenci od milosti drugih, nevedeč kdaj se bo ta milost prenehala in bo pozni večer njihovega življenja potekel v znamenju beraške palice.
Oproščen naj nam licde la klic pred zadnjim udarcem. No moremo še nadalje molčali in čakiti, saj nain preti jiopolen propad, katerega so zakrivili naši sovražniki v Trstu. Priznali so nam isti odškodnino za prizadeto škodo ali plačali je ne horio, dokler se to ne bo od poklicane strani rigo-rozno zahtevalo. Zato pa združite se vsi prizadeti neglde na položaj posameznika ter z isto vzajemnostjo kot smo nekoč stali na braniku slovanske misli z Vami, skušajte sedaj po močeh pospešiti rešitev zadeve, ker s tem rešite tudi nekaj družin propasti.	Več prizadetih.
Tudi vozovi morajo imeti tegitimaciie
Letos so tehtali na občinah vozove. Kmetje so morali pripeljati pred občino vse vozove. Marsikateri kmet je moral najeti vola ali pa voz peljati na roke, ker je vole že prodal in mu je ostal tako samo voz. Kmetje so žo naprej vedeli, da se vrši ta pregled vozov le zato, da s lom naberejo nekaj denarja. Pred neko občino so kmetje jezno spraševali uradnika, ki je tehtal, do kedaj bo šlo lako naprej, do kedaj jim bodo nakladali novo davko in dajatve S posmehom je uradnik odgovoril: »Andru, fino che andra. (Pojile, dokler pojde). Vsak voz so natančno stehtali iu napisali nekako legitimacijo, iz katere je razvidno, čigav je voz in koliko tehta. Če gre kmet izven obem-
V Dolini ni šlo za politiko
Za Urhovo nedeljo je podešlal v Dolini prepovedal običajni ples. Ljudje so napravili proti njemu vaško demonstracijo, ki pa ni imela političnega značaja. Podešlal je dal aretirati kakih 17 fantov.
10 let italijanske šole
Mario Todeschini je priobčil v tržaški reviji »Porta Orientale« članek o razvoju in uspehih italijanske šole na Primorskem v zadujiti 10 letih, lo je od čas, ko jo prišel na vlado fašizem. Todeschini pripominja, da jo bilo najtežje uvesti italijansko šolo na Goriškem, kjer so razni slovenski »politikantk s podporo vrhovne cerkvene oblasti ovirali razširjenje italijanske šole in njeno uspešno delovanje. Končno so pa padle zadnje slovenske trdnjavice in fašizmu se je posrečilo uveljaviti italijansko šolo. G. Todeschini hvali delo italijanskega društva »Italia Redenta«. ki vzdržuje otroške vrtce; v teh so slovenski olroci pripravijo na italijansko šolo. Pisec daje tudi nasvete za naprej, in sicer pravi med drugim, da ,je treba tudi delovanje duhovščine staviti v sklad z nameni fašistične šole.
Slovenščina v občinskih
pisarnah
Kakor znano, ne smeš govoriti v občinskih uradih slovenski. Dogodilo se je, da je prišla na občino priprosta kmečka ženica in tam prosila pisarja v slovenskem jeziku, da bi ji naredil prošnjo za jiodporo. Dolgo je ni hotel pisar sploh slišati. Ko mu je bila ženica že nadležna, je začel z njo tiho govoriti slovenski. Tenkočutno uho občinskega načelnika je lo zapazilo. Načelnik se je začel kregati nad ženico in pisarjem. Od kmečke ženice, ki ne razume besedice italijanski, je zahteval. dn mora govorili italijanski. Pisarju je zagrozil, da ga bo takoj odpustil iz službe, če ga bo še enkrat slišal govorili slovenski. Tako torej ne sme Slovenec na Primorskem rabiti materinega jezika, ko prosi. Lahko pa posluša ob nedeljah pred cerkvijo na Irgu v slovenskem jeziku razglase, ko se ga poziva, da čimprej plača novo vpeljane občinske davke in se mu grozi z rubežem, fe ne plača dvestoodstotnih doklad nn občinske davke.
Poitalijančevante odrasle miadine
Po nalogu prosvetnega ministrstva je šolski nadzornik Franc. Bianchi sestavil poročilo o delovanju nadaljevalnih šol. Te obstojijo samo v Julijski Krajini, na Beneškem in v Južnem Tirolu. Vzdržuje jih šolsko drušlvo : Soneta Unianitaria . ki je za lo delegirano od prosvetnega ministrstva in ki ima sedež v Milanu. V šol. letu 1931-32 jo bilo skupno v vseh omenjenih pokrajinah 5T>4 šol, ki jih je obiskovalo 18.893 učenci. V čisto italijanskih krajih imajo le šole namen, da izpopolniujejo izobrazbo, ki jo otrok dobi v osnovni šoli. V Italiji traja obvezai šolski pouk samo do vključno petega šolskega lela. Nalo se otroci izobražujejo v teh šolali. Učni načrti se prilagodijo krajevnim razum-
skega okoliša z vozom, mor« vzeti legitimacijo za voz. da lahko legitimira voz, če policijski organ zahteva.
Vojaške ceste
S cestami se še vedno pridno bavijo Italijani. Sedaj popravljajo staro cesto iz Trsta na Opoine čez iSkorkljo. Širijo in izboljšujejo tudi cesto iz Trsta v Koper v bližini Škofij. Podobno širijo spel cesto skozi Dol na Krasu blizu Devetakov. V Kobaridu bodo podrli mikaj hiš, da izboljšajo ccsto skozi trg.
ram in krajevnim gospodarskim potrebam. Na Primorskem in Južnem Tirolskem p« imajo šole povsem političen značaj. (Uroči se učijo v prvi vrsti italijanščine in vcepljajo jim predvsem italijanski duh. -Societa Unianitaria tvalržuje tudi večerne tečaje za odrasle. Tudi ti tečaji imajo v prvi vrsli namen, da se odrasla mladina uči italijanskega jezika.
V letu 1931-32 je bilo v Julijski Krajini 51 šol, to se pravi, da se je njihovo število povečalo za 12 v primeri s prejšnjim letom. Obiskovalo jih je 1406 učencev, prejšnje leto pa 1381. Nadalje je omenjena družba vzdrževala 178 večernih tečajev za odrasle. Posebnih tečajev za italijanščino je bilo 113. prejšnje leto 6-1. V prvi vrsti so se ti tečaji pomnožili na Goriškem, in sicer trikrat. V letu 1930-31 jih je bilo samo še 29, medtem ko je znašalo njihovo število v naslednjem letu 91. Večerne tečaje je obiskovalo 5579 učencev. V Gorici jo preteklo leto na pobudo goriškega prefekta organizirala družba nastop učencev teh šol v mestnem gledališču. Učenci so nastopili s petjem italijanskih ]K>pevk, posebno vojaških.
Umobolnica v St. Petru
Koroške novice
Dne 24. julija ob 10.41 dopoldne se ie čutil na Koroškem potres, ki pa ni napravil škode.
V	Greifenburgu in Spilalu ob Dravi je žan-darmerija s pomočjo vojske in zvezne policije izvršila hišne preiskave pri pristaših bivse narodno-socialistične stranke. Zaplenjene so bile 4 strojnice, 16 karabink, 11} pu'k, i samokresi, velike množine patronov in drugih delov vojne opreme. — Narodni socialisti so na neki planini pomazali 9 volov s kljukastimi križi. Voli so vzbudili pozneje na živinskem sejmu veliko pozornost.
Duhovskc vesti. V Celovcu govorijo, da bo kanonik dr. Rohrachu imenovan za pomožnega škofa krške škofije. — Za provizorje, oziroma soprovizorje »o bili imenovani gg. Oto Schu&ter za Šmarjeto pri Velikovcu. dr. Rudolf Bliiml za Golšovo, in prošt Anton Henetek za Slovenji Smi-hel. — Upokojen je bil g. Primož Matevžič, župnik v Slov. Smihelu.
V	Brežah je bila pri nekem trgovcu zaplenjena strojnica.
Bodensdorf ob Osojskem jezeru, kjer jt bila onečaščena cerkev, dobi orožniško postajo. Skof je naslovil na vernike te fare posebno psimo.
V	okolici Rude so bili v zadnjem času trije požari: Pavlejeva koča na Dobravi, Ocvirkovo posestvo v Št. Lovrencu in Mohorčcva koča v Zgornji vati so pogorele.
Zvezni predsednik je podaril častno kolajno za 40-letno zvesto službovanje mežnarju in orga-nistu Ožboltu Jamniku v St Juriju, in mežnarju in organistu v St. Pavlu na Žili, Vincencu Janku.
Mesto Velikovec bo pobiralo letos 230-odst. občinsko doklado na zemljišča, še dosti višjo pa na hišni davek.
SICURNASMRT VSEM INSEKT0H
Hmeljarski tabor v Žalcu
Savinjska dolina pred hmeljsko kampanjo
pri Gorici
Stara umobolnica v Št. 1'etru pri -Gorici je bila v svetovni vojni porušena, šole sedaj je zgradila država na islem kraju novo umobolnico. Ko so v'dograjeni stavbi preizkusili centralno kurjavo, Je popokalo precej cevi. Precejšnjo škodo, ki je s tem nastala, krije polovico država, polovico stavbenik. Na poti iz Gorice v Št. Peter gradijo bolnico za bolne na pljučih.
Evharislični bonores v Kooru
Preteklo nedeljo se je vršil v Kopru evharislični kongres, ki se je zaključil z veliko procesijo po meslu. Kongresa se je udeležil tržaško-koprski škof Alojzij Fogar, ki je tudi vodil procesijo. Pri kongresu se je posebno udeislvovala mladina Katoliške akcije. Pristopila je k skupnemu sv. obhajilu. (Pri procesiji, ki jo je vodil škof Fogar (v spremstvu tržaškega župnika Buttignonija, msgr. Mecchie, prof. Muzzesta) sta vzbujala posehno pozornost advokat dr. De Pel ris. nadalje bivši stotnik Almerigogna. Oba sla znana kot najhujša pre-gatijavca slovenskih duhovnikov. Almerigogna se je celo tako spozabil, da je udaril domačega duhovnika ob neki priložnosti. Na trgu Roma so postavili poseben oltar. Izpred lega jc nagovoril tržaško-koprski škof množico. Po njegovem govoru jo godba zaigrala kraljevo himno in fašistično Gio-vinozzo.
Propagandni izlet primorskih akademikov
Klub jugosl. primorskih akademikov je organiziral iz'el svojih članov na jug naš-' države. Na izletu nai bi se akademiki seznanili s krarotami naše zemlje, a na drugi strani hočejo akademiki /..iinleresirati naš jug za primorski problem. Sestavili so ludi zbor, ki bo nastopil s slovensko pesmijo v belgrajskem radiu II. avgusta. — Izleta se udeleži 21 akademikov. Odpotovali so snoči proti Brodu nn Savi. Ustavijo se šo v Osijelu Novem Sadu, Belgradu, Kragujevcu, Vrnjački IVinji, Kruševcu, NiSu. Skoplju, Tctovu iu Kosovski Milrovici. Sr^čuo poti
Žalec, 6. avgusta.
\ sa Savinjska dolina |>ostuja od dne do dno živahnejša zaradi bližajočo se hmeljske kampanje. Posebno lotos, ko kaže. da bo |io lotili krize nastopilo /u to lepo dolino novo življenje, pričakujejo vsi /. napetostjo boljših časov. Danes so je vršil \ žalen v Roldokovi dvorani sija j no obiskano običajno vsakoletno hmeljarsko zborovanje, ki sa imenujejo hmeljarji že kar enostavno hmeljarski tabor.
ZI ki rova n i o, ki ga jo sklicalo llmeljursko društvo zn Slovenijo, je olvoril in vodil podpredsednik g. Lorher, ki je uvodoma omenjal važnost pravilnega pojmovanja o hmeljski trgovini, omenil svetovno trgovino v zvozi s kon-snmoin hmelja, o jiotrobah pivovaren po linio-liu. koliko so zavžije niva ter priporočal hmeljarjem. naj svojega blaga no ponujajo, temveč na j skušajo počakati do stabilizaci jo liinolj-skili cen.
Nato je poročal ta jnik I Imel in rskega društva s. Pptriček o stanju hmeljskih nasadov v raznih državah, kar jo bilo pn /o itak objavljeno v raznih časopisih. Poročila so datirana z dnem 20. iulija. Iz topa poročila sledi. <hi so morajo hmeljarji povsod oprijeti I. obrambnega dela in 2. gojili svoje nasade tako, kot so 8|>odobi.
Na dnevni red je prišlo za tem vprašanje
o določitvi mezd zn tekočo sezono.
Leta 1932 so bile mezde 1.25 Din od škafa s trikratno dnevno toplo brano in 1.75 Din brez hrane. Tu je g. Petriček poudarjal, da so hmeljarji nai-vezani na obiralce, zato jim je treba tudi dali. kar jim gre, to se pravi: pošteno plačo, pošteno hrano in pošteno stanovanje. Glede mezd za letošnjo sezono, ki obeta biti boljša od preteklih, je bilo stavljeno več predlogov, končno je bil sprejet z ozirom na boljše razmere predlog g. Kudra iz Griž. da naj znašajo letos mezde 1.50 Din s trikratno dnevno toplo brano in 2 Din brez hrane od škafa. Predlog g. Kudra je bil spreiet skoraj soglasno. Pri tej točki so je tudi apeliralo na hmeljarje, naj ne jemljejo obiralcev drug drugemu.
Kdaj se ho začelo z obiranjem hmelja?
Razvila se je živahna debata, kdaj naj začno hmeljarji z obiranjem hmelja. Stavljenih je bilo tudi v tem oziru več predlogov, končno je obve-lial predlog a. Petrička, da se začne z obiranjem |io 16. avgustu, ker je boljše začeli malo prej kot pa prepozno. V nekaterih krajih se zaradi driorih razmer zavleče z obiranjem za nekaj dni. G. Kuri er ie tu stavil predlog, naj bi se v bodoče sklicevali tabori tik pred sezijo in ne že 14 dni prej, kakor je biln do sedaj navada.
Pri slučajnostih Je g. Petriček opozarjal zbrane hmeliarje na sledeče: 1. na lepo obiranje, 2. nn prebiranie, 3. na pravilno sušenje in 4 pravočasno basanje hmelja. Dalje Je poudarjal, da mora veljati načelo, da bodi povpraševanje po blagu večio kakor nonujanje, če hočemo doseči Čim ugodnejše cene. Kateri hmeljar bi hotel drugemu prevzeli nabiralce, naj se naznani društvu. Legitimacije za znižano vožnjo se bodo razdelile in se bodo rabile le za nazaj. Zato naj vsak nabiralec kupi domu celo karto, s katero se bo lahko s potrjeno legili-maci.io jio obiranju vrnil.
Vsi hmeljarji so tudi že dobili od društva potrebne uzance, da se s tem uredi razmerie med hmeljarjem in ktiprem. da na ta nnčin ne bo prišlo do neljubih sporov. S tem v zvezi se jo razpravljalo o razveljavi jen ju predprodajnili pogodb, kar je zakonito določeno.
Ali naj se zaposlijo pri obiranju hmelja brezposelne rudarske družine?
Poslanec prof. Pavlič se je obrnil ua Hmeljarsko drušlvo s predlogom, naj bi se pri obiranju hmelja zaposlile družine brezposelnih rudarskih družin. Navzoči so bili glede lega zelo skeptično razpoloženi, vendar je pa baje pred 20 leti prišla cela grupa obiralcev i/, rudarskih revirjev (po izjavi g. Robleka) in so'bili z njimi zelo zadovoljni. Zato je bilo sklenjeno, kdor bi hotel vzeti za obiranje rudarske žene in otroke, naj se obrne direktno na g. poslanca Pavlica.
Končno jo še spregovoril nekai besed znani hmeljarski strokovnjak, okrajni kmetijski referent g. inž. Dol i nar. ki je predvsem poudarjal, da sedaj no moremo še ničesar prorokovati, ker lahko slabo vreme prekriža marsikak račun. Poudarjal ie, nai se hmeljarji obračajo nanj z zaupanjem, ker kdor je rio sedaj njega poslušal, se še ni nikdar kesal in ju vsak dobro odrezal. Posebno jc tudi
priporočal hmeljarjem, naj berejo in naročajo 'Slovenskega hmeljarja , ki bo posebno v teku kam-panje obveščal savinjskega hmeljarja o vsem potrebnem.
Ko je bila še izrečena želja, naj bi društvo napravilo nn davčno oblast prošnjo (kar je že storilo), naj bi davkarija ne začela 7. izterjevanjem davkov, še prodno imajo hmeljarji v rokah denar, je kmalu po 10 dopoldan poslevorieči podpredsednik g. Lorher zaključil to lepo hmeljarsko zborovanje, ki je vrglo žarek luči v boljšo bodočnost, kakršne si po slabih letih žele vsi slovenski hmeljarji.
Jadranski dan
Ljubljana. 0. avg.
Za »Jadranski riail« jc »Jadranska Straža organizirala vprav amerikausko reklamo. Skoro ni minila minula, da bi se ne prikazala na tem ali drugem vogalu res bojna ladja ali pa vsaj bolje plašljiva podmornica. Mornarji in častniki so ju spretno vodili med skalovjem radovedne množice, ki jo je sirena opozarjala na grozečo nevarnost. Ko se je še pričeio bombardiranje iz zadnjega stolpa ua ladji, tedaj je bilo vse {»okolici in pokanja so se prestrašili celo — golobi. Priznajmo, 11.1 vsak način uspešna reklama. Pred »Narodnim domom je občinstvo zabavala godba »Slogo«.
Cvetilični korzo in beneška noc na Ljubljanici.
Za obe prireditvi je bilo veliko zanimanje, ki sta ga Krka in Jadranska Straža še stopnjevali s tem, da sta (lali z aeroplana vsuti nad Ljubljano 20.000 letakov. Zvečer se je na kopališču na Ljubljanici kar trlo ljudi, velike množice pa so prisostvovale beneški noči tudi na obrežju nasproti kopališča, na Trnovskem pristanu in na Špici.
Pogled 11:1 Ljubljanico, kjer je vozil čoln j>o-leg čolna, je nudil kaj redek užitek. Pri tekmovanju za najlepše okrašen čoln so prejeli nagrade: I. darilo predsednika Krkec g .dr. M. Perka: Križ Franc, uradnik ravnateljstva drž. železnic, za čoln št. 13; II. darilo tvrdke Magdič: Ljubljanski športni klub za čoln št. 25; III. darilo »Krke.-; Lainpič Ivan, ključavničar, za čoln šl. 8. Tega tek-movanja se jo udeležilo 13 čolnov, tekmovanja za najlepše razsvetljen čoln pa 19 čolnov. Nagrade so prejeli: 1. darilo >Krke in tovarne >l)ekor<: Lampič Ivan, ključavničar, za čoln št. 8; II. darilo tvrdko Samec: Pavšič Albin, magistralni uradnik, za čoln št. 38; III. darilo >Krke<: Markič Slavo, trgovski poslovodja, za čoln št. 2.
VESLASKE TEKME NA LJUBLJANICI
Ljubljana, 6. avgusta.
Današnje popoldanske veslaške tekme na Ljubljanici so pokazale, kako veliko zanimanje vlada v Ljubljani za ta vodni šport ter koliko prijateljevima. Veslaške tekme so se vršile v dolžini 1500 m in sicer na Barju vštric Mokarjeve gostilne. Tekm« bi sc morale pričeti ob 4 popoldne, začele pa so se šele ob pol petih. Na Ljubljanici je bilo vse polno športnih in motornih čolnov; na bregu ob cilju pa se jc zbralo par sto ljudi iz mesta in okolice, ki so z velikim zanimanjem sledili tekmam.
Tekme so obsegale 7 točk, tekmovala sta po dva in dva čolna naenkrat. Zmagovalci v posameznih točkah so se ob koncu še enkrat pomerili med seboj. Na ta način je dosegel naslov prvak« z enojko g Perše Rado, ki je prevozil progo 1500 m v 19.39 minutah. Z dvojko pa sta dosegla prvo mesto gg. Inkret in Mandič, ki sta progo 1500 m prevozila v rekordnem času 9 minut in 35 sekund. Ta čas je bil obenem najboljši čas dneva. Izmed sandolin je dosegel prvo mesto g. Ulamec Franc v času 21.25 minut.
Po končanih tekmah so se na cilju razdelile zmagovalcem priznalne plakete. Tekmovalci in občinstvo je potem odšlo na veselični prostor k -Mokarju«, kjer se je do večera vršila prijetna domača zabava. Pri prireditvi je igrala žclezničar-ska godba »Sloga«.
Prepoved znanikic »Julijska Krajina*. Klub
jugoslovanskih primorskih akademikov v Ljubljani je prejel od direkcije pošte v Ljubljani obvestilo, da jc lepljenje njegovih propagandnih kole-
1 kov >Julijska Krajina* iz zunanje političnih ozi-! rov prepovedano. Klub obvešča zalo vse one, ki i so iz zanimanja za našo slvar kupili koleke, naj ; jili ne lepijo na svoje pošlne pošiljke, da si pre-j prečijo neprilike. Po ukazu direkcije imajo pošte i nalogo, da vrnejo vsako pismo opremljeno r. ime-' novanimi znamkicami pošiljatelju.
SltriiJitosIni vpliv na zemho
Lunina svetloba razkraja
Luno smatrajo splošno za ugaslo zvezdo. Zvez- I doslovci so mnenja, da lune ne obdaja nikaka at- | mosfera. Izračunali so, da doseže temperatura to^k j na luni, izpostavljenih sončnemu izžarevanju 125 stopinj Celzija, medtem ko pade temperatura mest, ki jih solnce ne obseva, na 100 stopinj pod ničlo. Po vsem tem bi se zdelo da nima luna na nas nikakega drugega vpliva, kakor vpliva s svojo maso, ki povzroča plimo in oseko Svetloba, ki prihaja iz lune na zemljo, ni njena, temveč luna je samo zrcalo, ki odbija solnčno svetlobo na zemljo z veliko zgubo. Pri polni luni je ta svetloba za 465.000 krat bolj šibka za naše oko in za 650 tisoč krat bolj šibka za fotografsko ploščo, kakor sončna svetloba, ki prihaja neposredno na zemljo.
Francoz L. Mercier je priobčil v reviji »Revue generale des sciences« zanimiv članek o svojih raziskavanjih glede vpliva lune in sončne svetlobe, ki prihaja na zemljo po posredovanju lune Ker je luna zvezda brez atmosfere, prihajajo sončni žarki direktno nanjo. Luna je tako tudi pod neposrednim vplivom ultravioletnih žarkov, ki razkrajajo atome na njeni površini, ki je obenem predmet intenzivnega bombardiranja kozmičnih žarkov. Ti pospešujejo ra/krajanje površine. Zanimivo bi bilo dognati, ali je hitrost razkrojenih ali recimo odluščenih elementov dovolj velika, da prodre zemeljsko atmosfero in pride neposredno do nas. V tem obstoji ves problem. Toda doslej še ni bilo dokazano to izžarevanje lune. G. Leon Mercier je na podlagi lastnih opazovanj prišel do zanimivih ugotovitev. Njegovo pozornost je vzbudil kup mramorja, ki ga je obsevala več let luna. Primerjal je površino tega kamenja s površino
Kongres ženshe „in(er-nacionaie odprtih vrat"
Te dni se je zaključil v Pragi kongres inter-nacionale odprtih vrat«, ki se zavzema za popolno enakopravnost žene v zaposlitvi. Organizacija odklanja vsako posebno zaščito žene, češ da je ta za ženo poniževalna, žena naj bo v življenju to, kar je mož. Prav ta zaščita in vsi zadevni zakonski predpisi ovirajo /ene. da se ne morejo posvetiti vsem poklicem, kakor moški. Kongres je organiziral narodni svet. ki mu uačeluje (eministinja, senatorka Plaminekova. Kongresa so se udeležile odposlanke iz Češkoslovaške. Anglije, Francije, Bolgarije, Avstrije, Belgije. Danske. Finske, Norveške, Švedske, Švice, Letonije, Avstralije in Združenih držav. Pozdravni govor v imenu Angležinj je imela gospa Macmillan, odvetnica iz Londona. Govorila je ostro proti vsem mednarodnim predpisom o socialnem zavarovanju, ki vsebujejo posebno zaščito žene, nadalje proti raznim načinom omejevanja ženskega dela, posebno proti omejevanju omoženih žen.
Ce te mož zaposlen, žena izgubi službo
Češkoslovaška vlada je vnovič skrčila prora-:un za leto 1934. in sicer od 8.6 milijard na 7.5
Otto Roeld:
Bela vrana
drugega mramorja, ki ga luna ni obsevala. Dognal je, da jc bilo tisto kamenje, ki ga je obsevala luna, silno razjedeno. Kamenje, ki ga je obsevalo sonce več let, kakor luna drugo kamenje, ni bilo tako razjedeno. Po vsem tem je jasno, da so lunini žarki imeli več razkrojne moči, kakor sončni žarki.
Lunin* žarki hvariio obleko
Tudi na podlagi opazovanja umetnega mramorja, je prišel g. Mercier do istih zaključkov. Prav takšni so bili učinki lunine svetlobe na tkanine, naravno in umetno svilo, na volno itd. itd. Barvane tkanine so takoj zadobile lice tkanin, ki so izgubile barvo.Sonce jim niti zdaleč ni tako škodovalo.
Vpliv Kune nn setev
Že duhovnik in zvezdoslovec Moreux je ugotovil, da luna pospešuje razvoj nekaterih gob Dognal je, da zraste neprimerno več gob od 8. do 15. ure dneva v luninem mesecu, kakor v ostalih dnevih meseca. Drugi zvezdoslovci so nadalje prišli do zanimivega zaključka, da se namreč nekatera žita mnogo boli razvijajo, ako so bila vsejana v času prvega krajca. G. Mercier je tudi ugotovil, da je metamorfoza ličink popolnoma zaostala v času polne lune. medtem ko se je noimalno razvijala v temnih nočeh in jo je navadna sončna svetloba samo nekoliko zavirala.
Nikakega dvoma ni, da ima lunina svetloba poseben vpliv tudi na človeško telo; v tem pogledu pa obstoji o tem samo še domneva, manjka pa še znanstveno dognanje.
milijard izdatkov. V tej zvezi je bil v načelu sprejet sklep, da se odpustijo iz službe državne uradnice. katerih možje so že zaposleni v državni ali javni službi sploh in ki prejemajo dovolj visoko plačo, da lahko vzdržujejo svoje družine Doslej še ni ministrski svet določil količnika, ki naj bi bil odločilen za moževo plačo in ki naj bi utemeljil odpustitev žene. Na ta način skuša vlada odpraviti dvojno zaslužkarstvo v družini, in sicer samo tam, kjer je možev zaslužek dovolj velik, da lahko z njim mož vzdržuje družino.
Francoski uradnik ie zmagal
Francoska vlada je sklenila že v marcu mesecu znižati plače državnim nameščencem. Ti so se uprli in končno zmagali. Tako je vlada preklicala sklep, da se za 10 odst. znižajo razne doklade državnim uradnikom.
Iz Nove vasi ori . . . Berlinu
Takoj za letoviščnim mestom Neubabelsber-gom in zadnjo postajo pred Potsdamom sloji mesto Nova vas, ali kakor mu zdaj Nemci pravijo Nowa-wes! To je veliko industrijsko središče, kjer izdelujejo tkanine, tapete in čevlje. Stara slovanska Nova vas oziroma Nova ves, je postala Nowawes. Prav zato poročamo, da so te dni v tem mestu postavili temeljni kamen za veliko katoliško cerkev. Svečanosti so se udeležili tudi protestantje.
Sai vendar ni čiste krvi!
KAR JE RES - JE RES!
Najlepše TISKOVINE, naj bodo že ze pisarniško porabo ali pa LITOGRA-FIRANE ozir tiskane v BAKROTISKU za reklamne namene, prav tako tudi KLISEJE za naše oglase nam dobavi
3UGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI
Izvršitev je prvovrstna, materijal brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Telefon 2992
»Ne vem, je dejal moj sopotnik s staroversko navitimi brki. .če so res kje na svetu bele vrane ali če je ta prislovica nastala zaradi tega. ker so res tako redke, da človek ne more z. njimi računati. Toda na podlagi svoje dolgoletne skušnje v tekstilni stroki lahko trdim: Človek mora belo vrano zagrabiti, držati, v vsakem primeru trdno držati, čeprav bi samo 35 odstotkov... Ali vam smem povedati resnično zgodbo? Poučna je kakor kako berilo v čitanki. Primer je sicer zelo star, a mi je tembolj živ pred očmi, ker se bomo v komaj pol uri peljali skozi kolodvor onega kraja, kjer se je pripetil.
Leta 1903. sem prodal nekemu trgovcu Josipu K.....ki so mi ga priporočali za poštenega in zanesljivega plačnika, dvajset komadov blaga. Bila je to moja prva kupčija s tem človekom in hudo sem se moral ubadati, da sva se pogodila. Imel sem zadovoljiv občutek, da »eni si pridobil dobrega kupca za dlje časa — in ta večer sem bil posebno dobre volje. Je pa že tako v življenju, zlasti še v trgovskem življenju: razočaranje je prišlo prav kmalu. Osem tednov potem, ko sein blago ter račun odposlal, mi je prišlo v roke sodnijsko poročilo, da je K .. . v konkurzu. Spočetka je kazalo, i dn bom dobil svoj delež, a kmalu se je vse raz-i blinilo v nič. Trgovino so mu zaprli...
Da bi se za izgubljenim denarjem jokal, bi bilo brez haska in bedasto. Sprijaznil sem se z nesrečo Sprijaznil sem se tudi s tem. da se je nekaj tednov kesneje trgovina na novo prepleskana zopet odprla in sicer — kakor je to v navadi — pod
imenom žene: »Rozatija K____!< Nič nisem mogel
začeli zoper to. Taki primeri niso redki. To je dovoljeno, in proti temu praktično ni postopka — dolg je dvomljiv in se črta...
Zdaj se je pa zgodil čudež. Deset let pozneje sem prejel pismo, ki me je globoko presunilo. Pismo se je glasilo približno lakole:
Spoštovani gospod I
Gotovo Vas bo presenetilo, da danes, |>o desetih letih, prejmete pisuio od mene, ki me bo spet predstavilo Vašemu spominu. Vest me je gnala k tema; rad bi zopet svobodneje zadihal. Dolgu jem Vam. in ta dolg mi ne daje miru. Sicer se razmere niso kaj bistveno spremenile, vendar pa bi se utegnila nuditi priložnost, da bi svoj dolg odplačal. Če bi vsoto, katero Vam dolgujem, hoteli znižati na 35 odstotkov, bi si takoj olajšal svojo vest in se zopet srečnega počutil.
S spoštovanjem
Josip K ....
Ko sem prejel to pismo, sem rekel to. kar bi j vsi rekli: .»Bela vrana!« — A žalostne skušnje i trgovcu ne dajo, da bi veroval v tega ptiča. Sedel sem na naslednji vlak in se odpeljal, da bi se po desetih letih spet sešel s tem čudnfni ptičem. Ni mi hotelo iti v glavo: mož, ki po desetih letili plačuje svoj dolg?! Saj se menda zaveda, da sem že zdavnaj obupal nad njim. Ali so res še tako tenko-vestni ljudje nn svetu? — Komaj sem dospel, sem že razvozljal uganko: ženina trgovina gre izvrstno, zakonca sta brez otrok, žena je medtem že prihranila lepo vsoto denarja, ima hišo, toda — in tu tiči zajec — na smrt je bolna, umira, in mož Josip K.... se po pravici boji, da ne bi. potem ko bi po ženi vse podedoval, zopet oživeli stari dolgovi in obveznosti, in da ne bi tako vsi upniki po tolikem času planili nanj in mu odnesli vsega. Zato se hoče pravočasno z vsemi pobotati na 35 odstotkov — vsekakor nekaj. In mnogo za onega, ki je že vse črtal.
Kaj bi bili vi storili na mojem mestu? Gotovo to. kar sem skušal tudi jaz storiti: da bi delež
V Berlinu so organizirali zbirko za izumitelja Skla-danovvskega, ki je mnogo pripomogel h končni sestavi filmskega aparata Na sliki Skladanowsky s svojim bioskopskim aparatom iz leta 1895. Dvomimo, da bi bil Skladanowsky čiste germanske krvi; tega ne kaže niti njegovo ime, niti njegov obraz Bolj verjetno je, da je po krvi Slovan. Če bi bil Hitler dosleden, bi moral torej zbirko zapleniti.
Lastnosti neveste Hitlerjevega voaka
Nemški vojni minister je izdal nove predpise glede porok nemških vojakov in častnikov. Seveda morajo biti ti predpisi v skladu s Hitlerjevimi nauki o čistosti nemškega plemena, ki mu na svetu ni para. Gorje, če bi to najčistejše pleme na svetu pomešala nečista židovska kri. . . Strogo je odslej prepov-dano nemškim vojakom in častnikom vzeti za ženo dekle, ki bi bilo židovske krvi. Poleg lega mora biti bodoča nevesta nemškega vojaka državotvorna, to se pravi Hitlerjevih idej Če ne bo mogoče s pomočjo rojstnih listin dokazati, da je nevesta arijskega izvora, potem odloči v tem pogledu — vojni minister, ako gre za častnike, sicer pa predstojnik V dvomljivih primerih bo dognalo izpričevalo, ki ga bodo sestavili izvedenci za plemensko raziskovanje, nastavljeni v vojnem ministrstvu. Ti predpisi veljajo samo za poroke, ki se bodo šele sklenile.
navijal in iztiskal, kolikor bi se le dalo. Začela se je divja mešetarija. pri kateri se je mož izkazal za daleko vztrajnejšega. Pri "0 odstotkih bi se bila lahko zedinila. A dejal sem si: če sem toliko let lahko čakal, bom pa še nekaj tednov. Josip K.... bo podedoval, jaz bom dobil ves denar — tako bom imel lepo belo vrano kar v rokah.
Kako sem že v začetku rekel? Človek ne sme biti preveč pogolten in zagrabi naj belo vrano kjerkoli in kakorkoli. Če ne.'se mu lahko takole zgodi: Ko sem po osmih tednih spet stopil v trgovino. mi je odprla vrata vesela in rdečelična gospa Rozalija K...., še preden sem prijel za kljuko.
»Vi bi radi govorili z mojim možem, kajne,« je rekla, »žal — pred štirimi tedni je umrl---!<
Še istega dne sem dolg Josipa K.... enkrat za vselej črtal.<
Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih tricik-Bjeiv motorjev in šivalnih strojev. Velika izbera — Najnižje cone — Oniki franko
Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta št. 4 191
Trisobno stanovanje
solnčno. s kopalnico, po-selsko sobo. verando in pritiklinami — se odda mirni stranki takoi ali za september. Naslov v upf. • Slovenca« pod 8579. (č)
Pšenično moko
najboljSih mlinov nudi najceneje veletrgovina žita in mlevskih izdelkov
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva cesta 24.
Sm. cerilsho m koEonlialno blago, umetna gnojila, cement itd. Itd.
dobavlja
(iosnodarsha zveza v Lfuftliani
■■■■■■■■■■■■
Naročajte in čitajte „Ponede Irskega Slovenca"!
U,1 ..............1111 k 111111111M1111111111..........11111111 i 1111M11U M11111111 b) ......111 b 11L) 11M111 h 11! 11 b i 11II1M11M1111M11! M11111M..................1LI i 1......t.......1M h 111111111111
i LJUDSKO P0S03ILHIGBI
| v Liubliani
| registrovana zadruga z neomejeno zavezo | Miklošičeva cesta štev. 6 (v tastni palači)
|	obrestuje hranilne vloge po najugod-	j
|	nejši obrestni meri brez vsakega od-	1
|	bitka Tudi rentni davek plačuje	i
1	posojilnica sama.	i
=	=s
i Hranilne vloge znašaio nad 160 milijonov dinariev (
............intimnimi.....mmmimimmmi...............................i.................................................minul
R. Lowit:
Pri zobnem zdravniku
Kraj; ordinacijska soba zobnega zdravnika.
Čas: okoli šeste ure zvečer. Osebe; zobni zdravnik, en bolnik.
Zdravnik (v belem plašču, odpira vrata k čakalnici, ljubeznivo); Naslednji, prosim.
Giuča čakajočih ljudi mrmra nejasno in vztraja na sedežih.
Zdravnik (ponovno in še bolj ljubeznivo); Prosim — kdor je na vrsti...
Moški glas: Mislim, da je tale dama na vrsti.
Dama (nejevoljno); To ni res; oni gospod, ki prebira »Čuka na palci« je na vrsti.
Gospod (dela kakor da je potopljen v branje, kakor, da je slišal le na eno uho); Kako, kdo...
Vsi ostali glasovi (odločno in očitujočej; Da, vi ste na vrsti, vi ste bili prej tukaj.
Gospod (se v obupu ozira v krogu, a vidi same osuple, okamenele obraze. Še zadnjič poskuša); Toda, če bi ta dama hotela iti pred menoj, jaz bi rabil malo več časa.
Dama (naklonjeno, toda odločno); O, hvala, zelo ljubeznivi ste; a jaz imam čas, lahko počakam.
Zdravnik (z glasom, katerega mehki in globoki prizvok vzbuja zaupanje); Torej, gospod, prosim!
Gospod (se vzpne z junaškim sunkom); Prav rad, seveda .. . (stopi smeje se v ordinacijsko sobo). Smešen — čisto nerazumljiv — ta strah ljudi pred zobnim zdravnikom; taki so kakor majhni otroci: najprej jim moraš nekaj obljubiti... (z naglim pogledom premeri sobo in zagleda operacijski stol). Toda vseeno mislim, da je bil oni gospod s sivo kratko brado pred menoj... (si obriše čelo). In kako dobro tu diši po jodu in kokainu; ta vonj sc mi po navadi uleže na prsa in srce, a to nič ne de, kljub temu ga voham rad.
Zdravnik (7, vabečo kretnjo kaže k operacijskemu stolu); Prosim, usedite se.
Gospod (kol v dvomu); Nn la visoki, rdeči stol tamle? ... (Si počasi zapenja gumbe na suknji-
ču). Takoj preccj ... (spleza nerodno na stol). No, zdaj smo pa že . . . (škili sumljivo na zdravnika, ki brska med orodjem in dela kovinski ropot). Saj je vse skupaj le malenkost... (škili zmeraj bolj kra-doma po zdravniku in premeteno omalovažuje). Sicer se vam ne bo treba z orodjem sploh ne truditi, vsa stvar je neznatna, da ni, da bi o njej govoril . . (V strahu glavo okrene v stran.) Moj Bog ...
Zdravnik (presenečen); Kaj pa je?
Gospod Iposkuša se smehljati); Pokažite najprej, ka] imate v loki.
Zdravnik (pokaže); Nič, samo ogledalo imam.
Gospod (hudomušno, a z nenaravno odprtimi zenicami); Seveda v desni roki. A zakaj skrivate levo roko za hrbtom, pokažite, ka; imate v levici.
Zdravnik (pokaže odprto levico,: Vidite, da je popolnemu prazna. Zakaj nu tako malo zaupale? Proti vaši volji ne morem vendar ničesar — sicer pa si moram najprej vaša usta ogledati. Najprej mi prosim povejte, če čutite kake bolečine.
Gospod (milo): Ne da bi se mogel pritoževati. A ker sem ravno imel pot mimo vaše hiše sem si mislil, da ne bi bilo slabo, če bi si dal zobe pregledati . . .
Zdravnik (kima): To ste prav storili. Sploh bi morala to biti dolžnost vsakogar, da si da zobovje vsaj dvakrat na leto preskusiti.
Gospod (obolavljaje): Gospod doktor, tako bom delal kakor vi želite. Toda, ali sc ne boste v nepričakovanem trenotku ali v gorečnosti z.a vaš poklic dali zavesti, da bi mi. . .
Zdravnik: Vaša skrb je čisto neosnovana, saj zaenkrat drugega nočem, nego vaše zobe pogledati.
Gospod (toplo); Prosim, seveda, vse je na razpolago; saj sc me tudi lahko lotite, če hočete; samo prej me morate o vašem naklepu obvestiti. Tako zvani trenotek nepričakovanosti je zatrdno strup za moje živce . . . (prisrčno). Torej se lahko zanesem . (vsiljivo). Dajte mi svojo častno besedo. da (se vdano nasloni nazaj in stisne zobe). Torej, prosim, začnite s pregledom.
Zdravnik (se nagne nad gospodom): morate usta odpreti..., še bolj..., prosim, še malo bolj odprite.
Gospod (nemirno): Bolj si ne upam odpreti, bojim se, da je grozen prepih .. (grgraje požre slino); kadar namreč vleče, se precej oglaša bolni zob.
Zdravnik: Hm, in kje je ta zob, ki se takoj oglaša?
Gospod: Ne vem, le včasih se mi dozdeva, da je tu gori eden s prav majhno luknjico.
Zdravnik: Dobro . .. (vriva svoje prste med bolnikove čeljusti). A še bolj morate usta odpreti, le še malo, le še . ..
Gospod; U-aaah, aaahl
Zdravnik: Zakaj pa tako vpijete? Vse bolnike zunaj mi boste pregnali.
Gospod (šepetaje); Oprostite, sem že tih; toda zdi se mi, da je prav tisti, ki ste po njem brskali in trkali.
Zdravnik: Da, brez dvoma, to je bil pravi ... (se zopet vzravna). In to imenujete vi majhno luknjico? Fo ie vendar luknja, prostorna votlina, kaj pravim, ves je prezrt od gnilobe od krone do korenine, in korenina ima že zumljive znake... (se nasmehne in se približa): ta zob mora ven.
Gospod (z bledimi ustnicami); Kaj, ali resno mislite? (Jecljaje); Eno celo človeško življenje mi je ta zob dobro in zvesto služil in nikoli se nisem mogel kai pritoževati čezenj — in zdaj naj bi šel ven. (dobrikajoče): Gospod doktor, pri današnjem stanju znanosti se bo vendar našla kakšna pot, kako ta zob ohraniti za nekaj časa.
Zdravnik: Izključeno, gnitje je že preveč napredovalo . . (po hitri kretnji k omari za orodje, se zopet obrne h gospodu); Sicer pa je takšno iz-diranje malenkost, traja le za odlomek ene minule; zagotavljam, da nc boste ničesar čutili.
Gospod (ponižno); Dobro, dobro, gospod doktor, verujem na vašo besedo, vendar pa me vse tako preseneča: dajte mi vsnj *.-<* en dan le one ga edinega . ..
Zdravnik :Dragi prijatelj, lahko storite kakor vam drago. Toda s tem tvegate najhujše bolečine, če ne še kako vnetje čeljustne okostnice.
Gospod (slabo mu prihaja).
Zdravnik: Tako, vidite, še malo poguma, pa gre. In zdaj prosim lepo odprite, še bolj... še malo ...
Gospod (se obupno vzpne): Samo malo še počakajte, le pljuniti moram ,sicer še lahko utonem, slina se mi kar cedi..,
Zdravnik: No, pa izpljujte! Tako! Zdaj se pr naslonite in odprite, še bolj... še boli.,.
Gospod (sune kvišku): Gospod doktor, če bi morda pridno grgral žavbelj ali če bi si položil vročo opeko na čeljust. .
Zdravnik (čelo se mu oblači): Moj gospod, ali vas moram res ...
Gosnod (vdano); Torej dobro, vaša volja naj se zgodi ... (sc nasloni, stisne kolena in čuti mrzlo orodje v ustih, vzdihne, se nakremži in zasaja nohte v usnje stola, hrka, zvija hrbet, da bi zakričal).
Zdravnik: Tako, hvala! Izplaknile še usta. Zdaj je že konec.
Gospod (s pogledom na zob in klešče): A ja, že konec, no, lepo . .. (izpira usta in mrmra neko pesem: trila-la-la; skoči s stola). In kaj vam dolgujem, dragi doktor... (položi bankovec na stekleno ploščo med orodje). Tako, prosim, trili-la-la.
Zdravnik; No, ali sem pretiraval; bolečina je bila vendar čisto znosna, kajne?
Gospod (z omalovažujočo kretnjo): Seveda; pa tudi če ne bi .. to bi ne imelo nobene vloge, jaz imam bikovo naravo, ha, to je prirojeno. Moj oče na primer si je dal iz maščevanja tri zobe hkrati izpuliti, ker se je nekoč v jezik ugriznil. Moj stari oče si je hotel dati odrezati mali prst na nogi, ker ga jc ob slabem vremenu kurje oko srbelo; ha, to leži v naši krvi, tukaj v naši krvi!
Zdravnik (smehljaje se): Seveda, seveda, take pacijente imam najrajši (se prijazno poslovi in se obrne k vratom čakalnice); Naslednji, prosim!