225. flnflto.
IUHĐU0D1.1 SOMttO, 26, »pteoilin 1908.
£J. leto.
t
**** '**" hi *i*u*r»« &t veji*      gteftti pr*f*oiatt aa <i«wiHt)^ uižais u rta      35 &. &i& 13 K, * četrt tata o ri 50 fc, tteo i^esec 2 K 30 h. Z« *4«fcll*ao t i^MlJanJeni na dom za vse leto
g4 kf« P01 **** 13 K» *a       toča 5 K, m    ^tertti t X Kdor kodi nm pot& plaća m wa 'usto 72 K, m put      U K, ca teti lata 5 K 50 fa, m «a atcaac i k 90 k. — Za Sfsaaailo celo lato 28 K. Za vsa drage doiele in SaiarloTol im 80 £. ib Ka aaxeB>© l»£Ss^Asdiist^ii|fii« oar^catas *§    oatnu - fa^SMll« as plačajo od pite stfcSrft« pstit-trst* po 14 h. ca sa tananu* tlaka enkrat, po 12 h, če aa tiaka dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat _ zapisi na) st ioroti tnosa^vs«. — 9tffetf&! & m mfia|s. — Vra4*ft**TO te *#*w*mm |a v KesĐsvik aHcak K. I, -» Upravnlstrc aa) a« blagovolilo pošiljati naročnin«, raklamacha, oananila, t j. administrativne stvari
^gusara*« M*v®k* ptMls Opnnlitira telefon it 85,
Slovenci in Slovenke!
Žrtvam 20. septembra 1. 1908, tako nedolžno usmrćenim in ranjenim, se slovenski narod najlepši oddolži s tem, da prispeva v prvi vrsti za oskrbo ponesrečencev, od katerib bo marsikateri pohabljen ali vsaj zelo oslabljen zapustil bolnico, potem pa zanjibove rodbine, ki so podpore potrebne.
Združeni narodni odbor
se zatorej obrača do vseh Slovencev in Slovenk, da se odzovejo temu rodoljubnemu pozivu in vsak po svoji moči v ta namen prispevajo, prav posebno pa naši denarni zavodi, občine, korporacije itd
Kot neizbrisno znamenje naše ljubezni do onih dveh, ki sta padla 20. septembra 1908 kot svedoka smrtnega sovraštva, ki ga do nas goji naš narodni nasprotnik ob enem kot opomin k skupnemu delu za prava našega rodu in jezika, pa je tudi potrebno, da jima postavimo
spomenik
dostojen stvari, za katero sta padla. Slovenci in Slovenke! Nabirajte in prispevajte, da na ta način ovekovečimo spomin na
naša naroilna mučenika!
Združeni narodni odbor.
Prispevke, o katerih se bo polagal javen račun, sprejema za združeni narodni odbor g. dr. Alojzij Ko kal j, odvetnik v Ljubljani, sprejemajo jih pa tudi upravništva slovenskih časopisov V Ljubljani, da jih oddajo imenovanemu odboru.
Kočevski ..otok".
Predno je bila dograjena proga dolenjske železnice do Kočevja, vladale so v tem prijazno ležečem mestecu najboljše razmere. Jezikovno mešano prebivalstvo, po večini slovenskega pokoljenja, se je med seboj prav dobro razumelo. Slovenci so govorili s Koče var j i in privandraninii Nemci nemški, a Kočevarji so zopet govorili s Slovenci slovenski in prepevali ž njimi njih lepe slovenske pesmice, kakor tudi še sedaj, kadar so — pijani, pojo med seboj slovenski.
Slovenci v okraju pa niso slutili, kakega gada redijo na svojih prsih.
Pred približno dvajsetimi leti je poklicala vlada učitelja Knabla, sedanjega ravnatelja kočevske strokovno obrtne šole, k sebi. Referent v nauenem ministrstvu ga je vprašal, ali ne bi hotel prevzeti ravnateljstva
LISTEK. Modrost našiti iiubljencev.
»Fantka kupimo v kratkem ali pa punčko,« je dejal papa malemu Stanku. »Koga bi imel rajši?«
»Poneko!« si je izbral odločni možieek. »Lepo punčko!«
»Pa še kakšno, samo če boš prid-*an! Slabe robe ne maramo!«
Stanko je bil priden in je res dobil sestrico; vriskal in skakal je od ye«elja. Komaj, komaj je čakal, da bi jo videl.
»Pojdiva jo gledat!« je velel oče ^strpnemu dečku. »Pa le prav tiho stopaj po prstih, mamica je bolan-<*ana.«
Izprva Stanko ni mogel raaloci-« ničesar, tak mrak je bil v materi-DJ sobi.  Ko so se pri vadile zvedave
temici, je zagledal zibelko. Oče ga je privzdignil.
»Ali jo vidiš, našo gospodično!« £a je vprašal tiho. »Jo boš imel kaj ^do rad!«
»Plav lad!«
Zdajci pa je začelo zaigravati na rdečem obrazku novorojenke, ži-v°tek je zadrhtaval, odprla so se ^teea in iz njih so prihajali internacionalni glasovi: »Ue! Uee!«
neke, dotedaj privatne obrtno strokovne šole, ki postane v nekaj letih gotovo javni zavod. Bila je to šola, katero je zidala »SUdmarka«, a ustanovil jo je »Šulferajn». Referent v ministrstvu je rekel Knablu, da je ta šola v Kočevju na Kranjskem — Knabl še vedel ni za Kočevje —, da je okraj nemški in, da je tam zelo razvita lesna industrija. Knabl je sprejel. Danes Vam odkrito pove, da je bil ves denar, porabljen od države za to šolo, porabljen samo za politično agitacijo nemške vlade na korist nemštva sploh, nemških profesorjev in učiteljev ter na korist nemštva na Kranjskem posebej. Vsak učenec te šole stane državo na leto okoli 4000 kron! In uspehi! Od vseh absolventov ostal je menda eden edini v Avstriji in se naselil v nekem nemškem kraju, kjer je že bila lesna industrija in Strokovna šola ... In končno Vam vzklikne ravnatelj obrtne strokov?te šole: A, da bi bila ta šola v Ribnici in slovenska, to bi bilo drugače!
Ribniški okraj ima namreč v resnici domačo industrijo, jako razvito, staro lesno industrijo; sosedje Kočevci, katerih edina industrija je proizvajanje — krošnjarjev, so pa zlorabili neveduost, gorostasno nevednost naučnega ministrstva, dobili so obrtno strokovno šolo za sinove krošnjarjev, ki te šole, v kateri bi se bilo seveda treba učiti in delati, obiskovati nočejo, ker se učiti in delati splob nočejo. Z lažjo so si pridobili šolo, opeharili naučno ministrstvo za mnogo, mnogo tisočakov, ogoljufali pa tudi Ribničane za šolo, ki jo tako krvavo potrebujejo, pa tudi zaslužijo za plačilo svoje neumorne delavnosti. Za lenega, nezmožnega, lažnji-vega lažinemca vse, za delavnega, nadarjenega, odkritega Slovenca pa
— nič! Justitia fundamentum reg-norum, — ali ta fundament je v Avstriji skozinskoz gnjil in centralna vlada še naprej baranta s pravico, ne zmeni se za rekonstrukcijo gnilega fundamenta, vkljub temu, da ji zastopniki narodov neprestano kličejo: cavete consules, ne quid detri-menti capiat res publica ...
Kakor prisiljeno, z ogromnimi žrtvami, vegetira obrtno strokovna Šola, ravno tako hira in pada gimnazija, po izreku lastnib   — nemških!
— profesorjev: pravi »unieuin«. Domači, od Kočevarjev izhajajoči dijaški materijal popolnoma nezmožen; tuji materijal — izvrzek boljših zavodov, ki pokvari še to, kar je domačega boljšega! ... Leto 1907/8 je končalo s krasnim uspehom! Za 110 učencev pet gimnazijskih razredov, z vsemi za to potrebnimi učnimi močmi in učili! Kaki troški! In končno? Pade jih 40 ali 35! — Sedaj imajo Nemci v Ljubljani svojo, te kočevske sestre vredno gimnazijo; aH ne bi mogli teh sto pobov poslati ljubljanski gimnaziji?! Kajti, tu se očitno ustanavljajo gimnazije zaradi nemških profesorjev, ki hočejo službo in zaradi gostilničarjev, ki hočejo dobiti »nobe!« gostov, ne pa zaradi učencev, zaradi izobrazbe otrok! Ni čuda, da pri taki gnjili, upravi, ki nepotrebne zavode vstvar-ja, o potrebnih, ki bi manj stali, pa obrodili stoteren sad, pa noče ničesar vedeti, tako silno naraščajo davki v podobi — »reform« .. . Poživljamo slovenske poslance, naj skrbe za odpravo lefa nepotrebnih zavodov in za ustanovitev obrtno-strokovne šole v Ribnici. Pomagajte svojemu domačemu, slovenskemu ljudstvu do višje izobrazbe in s tem do blagostanja; tuji narodi bodo zase že sami skrbeli.
Rekli smo v pričetku, da je vladalo med prvotnim slovenskim in med priseljenim kočevarskim prebivalstvom prav dobro sporazumlje-nje. Ali to je bil trn v peti par pri-vandranim zagrizencem. Začeli so na vse kriplje delati za ustanovitev nemških šol in politično organizirati, z zaslepljenimi, nevednimi nem-čurskimi elementi pomnoženo malo število potomcev nekdaj v te kraje za kazen poslanih germanskih zlo* eineev in par drugih priseljencev. Razvila se je osobito za burnih časov Badenijevih, ko je bilo tujega, nemškega kapitala iz »rajha« dobiti, živahna, da, strastna politična agitacija, ki je pridobila za judeževe groše, z grožnjami prestrašenih par reuegatov.
In res. Vlada jim je hitela ustanavljati samonemške šole. Kjer jih vladi ni kazalo ustvarjati, ker so bili popolnoma slovenski kraji — na Majerlih! —, hitel je »šulferajn«, da ponemči kolikor možno slovenskih otrok.
In sedaj je pokazal konj svoje kopito! Kazali so na ozemlje, na katerem so si s tujimi sredstvi pridobili politično moč, češ, glejte, popolnoma nemška dežela zase, imenovali to na videz nemško hribovje »Gottsche-er-Landchen« in začeli zahtevati kar vse zase, nazadnje ločitev od krono-vine Kranjske, Po geslu »divide et impera« bi bila vladii privolila končno vse, in celokupni slovenski narod bi imel danes rakrano na svojem telesu, katere ne bi mogel več niti z operacijo odstraniti. Toda o pravem času je spoznal slovenski narod položaj.
Povsem tiho so se proučevale razmere, delale priprave, vršili so se dogovori, v sredini kočevskega me-skega mesta se je ustanovil procvi-tajoč denarni zavod, kupilo se je v centru največje poslopje, in v kratkem bode slovensko življenje, zlasti s pomočjo Ljubljančanov in ostale Slovenije, ki nabira darove za snu-jočega se kočevskega Sokola, pokazalo svojo moč, ki mu jo daje rodna gruda, katero obdeluje, od katere živi, v nasprotju s Koče var jem — pri-vandrancem, ki je vsak čas pripravljen svojo grudo prodati, ker je ne obdeluje, ker je ne ljubi, ker ni njegova.
Opozoriti pa smo hoteli s temi vrsticami slovensko javnost na tihi boj, ki ga mirno bojuje slovenski ži-velj na Kočevskem, tvorec nad polovico vsega prebivalstva. V kratkem dobi Kočevje Slovenca gostilničarja in Slovenca trgovca.  Podpirajte ju.
vašim zaničevalcem pa vrnite zaničevanje. Kdor hoče od vašega denarja živeti, naj podpira vaša kulturna stremljenja in naj spoštuje vaše težnje, kdor je od vas odvisen, naj posluša vaše želje.
Dobiti hočemo še Slovenca odvetnika, Slovencev obrtnikov, sploh naših ljudi, predvsem pa naših šol, zakaj prvo je: rešimo otroke vpliva zagrizenih, od »šulferajna« podkupljenih učiteljev.
V prvi vrsti smo hoteli svoje zastopnike opozoriti na važno vprašanje rešitve slovenskega življa, ki ga namerava zatreti kočevarsko in nemčursko tiranstvo v naših gorah; na živo potrebo šol za naše otroke v vseh mešanih občinah, posebno pa v Stari cerkvi, Kočevju, Livoldn, na Zdihovem, v Čepljah, Dragi, Travi.
Slovenski deci slovenskih šol!
;.r. :
M J
Pismo s Hrvafkesa.
(Sočuvstvovanje za ljubljanske dogodke. — Kaj bo s saborom! — Kongres hrvaških naprednjakov v Splitu. — Zbesnelost Czernkovicha.)
Zagreb, 24. sept.
Sigurno morem trditi, da ga ni bilo med slovanskimi mesti, ki bi mu bile šle tako k srcu, globoko in iskreno, ljubljanske demonstracije, te krvave žrtve avstrijske soldateske, kakor Zagrebu. Velike gruče ljudi so se zbirale v ponedeljek pred upravništvi glavnih časopisov ter grabile poželjivo izišle časopise. Kol-portaški časopis »Novosti« je bil zaradi ostrega napada na vojaštvo konfisciran. Vsled novega tiskovnega zakona smo se bili konfiskacij popolnoma odvadili, zato je ta senzacija še bolj delovala, da podžge radovednost občinstva o dogodkih v Ljubljani.
Hrvaški časopisi so bili seveda dobro informirani o vzrokih tega krvoprelitja. Pri obsojanju germanske besnosti, se je pri mis vsakdo nehote spominjal, kako je v burni dobi pri nas leta 1903. vzdignila Ljubljana prva .svoj glas proti Khueno-vim kuli jem, izrazivši svojo bratsko simpatijo borilcem. In kako dobro de to srcu v takih težkih časih in kako ohrabri tak dokaz sočuvstva!
Na žalost so morali ravno tega dne odpotovati vsi hrvaški delegat je v peštanski sabor, zato koalicija ni mogla takoj s kako večjo manifestacijo dati izraza ne samo simpatij, temuč enotliišnosti z vašo borbo.
Bratec je kaj pozorno in natančno ogledaval sestrico. In našel je hudo napako.
»Oh, papa!« je vzdihoval v drugi sobi in potegnil očeta za škric. »Kupimo no lajši fantka!«
»Ko je pa punčka že plačana!«
»Punčka ni pipi. Dajmo jo ciganom!«
»Kaj ti ne prihaja na misel!« se je nasmehnil začudeni oče. »Zakaj je pa ne marašf«
»Nima — zobkov!« se je odrezal strogi kritik. »Vsa je sklbasta! Slabe lobe ne m al amo!«
Vredna vrstnica mlademu modrijanu bi bila mala Tanja. Stric jo je vabil najvljudneje, naj gre z njim za ograjo med koze.
Gospodična punčka pa je kratko-malo odklonila prijazno vabilo, češ, da koze »nimajo nobenih nagobčnikov«.
Tako obrača otrok jako originalno vse po svoje. In akotudi ponavlja besede odraslih, ki jih je slišal bogvekdaj in bogvekje, zvene ti izreki iz njegovih ust sveže, izvirno in nehote se jim mora smejati še tako resen pust.
Najjasneje odseva izvirno mišljenje detinje duše iz neprisiljenih I »opisov. V Nemcih je izšla knjižica šolskih nalog, ki so jih spisali sami osemletni učenci. Pisati so smeli, kakor se jim je pač ljubilo, pisati so
smeli, kar so hoteli sami; ni se jim bilo treba bati očitkov zaradi napak. Tukaj naj sledi nekoliko samostalnih, še nikjer natisnjenih sestavkov izpod peres slovenskih otrok.
Nadobudna Zorica je opisala domačo kuretino takole:
»Petelin je lep. Iz kože mu rase perje, da se ne prehladi. Spredaj ima klun, kadar je hud, rad kavsa. Nego-va žena je kokoš. Kokoš je manša in koko dajska. Nese nam bele jajca. Kokoš znese vselej okroglo jajce in se nikoli ne zmoti. Kokoš je bistroumna.«
Pravtako izviren je bil opis sedemletne Danice:
»Peteln poje kigirigig. Drogač ne zna. Kokuš sedi na jajcih, iz nih prilezejo pišeta. Taka kokuš je ko-kla. Neni mladi so neumni, zmiri čiu-kajo. To ni nič. Tudi kokuš je neumna, ker nese jajca za druge ludi. Jazbi jih pojedla sama. Peteln je moder.«
Dragica piše o mačku:
»Maček je priliznen in zna dobro mjavkati. Maček je kosmat, samo na nosu je nag. Mački ponoči ne morejo spati. Zberejo se na dorišu in poskušajo, kdo zna bolj mjaukat. Kdor narobe mjauka, tisga pa opraskajo. Kuharica iih polije s pomijami. Potem lete mjaukat k sosedu. Strah jih ni prav nič, tudi po noči ne. Mački so pogumni.«
Milan opisuje psa:
»Pes je zvest in miga z repom. To ga veseli. Berača precej popade mačko tudi. Pes je navihan. Ce vidi kobaso, jo naglo ukrade. Potem je tc-pen in grdo cvili. Pes ima dolg rep, če mu ga niso odsekal. Tak pes je revček, ne more več migat, če je dobre volje. Pes je olikana žival praska po vratih in prosi ven. Pes voha na ulici druge pse, če so pravi prijatli. Druzga veselja nima.«
Temeljito razpravo podaja Ivan-ček o kravi:
»Krava je žival. Živali imajo noge. Tudi krava ima štiri noge in rep. Noge ji rase jo iz trebuha. Rep je pa zadaj, ker je tam največ muh. Muhe so sitne. Krava jih odganja. Spred ima krava glavo, da muka, če je lačna. Krava nam daje belo mleko, tudi če je črna ali pisana. To je ču dež. Ali ni to ču dež! Po noč je vsaka krava črna, ker senič nevid. Po noč misli tudi bela krava da je črna, ker je neumna. Krava hodi počas ker je žalostna. Vedno misli, da jo bodo zaklal. Krava ima dolg jezik in ga rada pokaže. Krave ni nigdar sram. To je grdo. Krava ni omikana žival. Krava ima moža ki se mu pravi bik. Mladi so telički, telički nimajo nobenih rogov, so še premajhni. Teličkov stric je vol. Krave stanujejo v hlevu zato so tako neumne. Telički so še bolj neumni. Bik se nič
ne meni zanje. Bik je vedno žalosten, ker je tak bik.«
Mali pisatelj Slavomir modruje O plemenitem rodu konjskem, kratko pa jedrnato takole:
»Konj je velik. Spodaj na glavi ima gobec za uzdo in da more jesti. Zadaj mu rase žima temu pravimo tudi rep. Kojn je mrvo in ovs. Bolj ga ne dobi nič. To je dobro da nisem kojnj. Žebički so prav majhni kojni-čki in še ne znajo brcati. Žebički so poredni in razuzdani. Samo igrali bi se in skakali okrok. Osel je konju čisto podoben samo da ima prevelika ušesa. To je razloček med kojnom in oslom. Osel tudi riga kojnj zna pa rezgetati. Naš kojn je kobila. To ni vse eno. Če kojn ni kobila, potem je žebec. Kobila počene in sedi na veliki buči in vali žebička. Žebec pa noče čepeti na buči. Prav ima. Jaz bi tudi ne. Žebec je res pameten.«
Rado Murnik.
nekoliko komentarja k cerkvenim govorom noše
duhovščine.
(Konec.)
L . . . ič.
Zdi pa se mi potrebno pred vsem za one napredne elemente, ki ne čita-
Kakšno razpoloženje je bilo v našem meščanstvu, dokazuje tudi sestanek, ki ga je sklical poslanec St. Radič. On je popolnoma na svojo roko, ne vprašavši nikogar, naznanil samo v enem časopisu, da vabi vse brez razlike strank na dogovor, kako naj manifestiramo svoje sočutje s Slovenci. Dasi je bil tedaj ta sestanek tako nespretno sklican, navalila se je v oddaljeno gostilno silna množica, ki je burno pritrjevala vsaki besedi o Ljubljani.
Nočem zamolčati še enega važnega psihološkega razloga temu razpoloženju: vsakdo nekako duha v zraku kmalu slične dogodke tudi pri nas v Zagrebu ...
Sabor se ne skliče, teptajo se vse ustavne pravice, nedolžne ljudi se tlači v ječe, s silo se zdržuje protina-rodna vlada. Ali še more dolgo trajati potrpežljivost naroda!
In to razpoloženje se je pokazalo po sestanku. Par stotin ljudi je šlo po glavnih ulicah ter klicalo: »Slava padlim slovenskim žrtvam!« Med klici so se mešali izrazi mržnje proii Nemcem in proti članom naše vlade. Nikjer na celem potu niso mogli najti niti najmanjšega nemškega napisa, temuč so le pred vsakim hotelom kričali, da se ne sme več »švabčari-ti«. In naši natakarji so prihiteli na ulice ter demonstrantom zatrjevali, da niso Nemci.
Razgovarjal sem se včeraj z nekim višjim častnikom o ljubljanskem krvoprelitju, in častnik mi je odkrito priznal, da kaj takega ni mogoče v Zagrebu. Vedno je kriv — zapomnite si, je rekel ta častnik, — le poveljujoči častnik, ako na ulicah pride do streljanja. V Zagrebu so leta 1902. in 1903. bile neprimerno ostre demonstracije, operiralo se je končno celo z dinamitniini patrona-nii, demolirale so se hiše, a vendar ni prišlo do takega krvoprelitja. In to samo zato, ker imamo domače vojake, ter se proti njim ne more razgreti besnost množice, kakor tudi nasprotno ne: vojaki v narodu ne vidijo svojega sovražnika . . .
*
Dne 1. oktobra poteče rok, ko bi se moral sklicati hrvaški sabor, ter bi po zakonu moral zborovati nepretrgoma do konca tega leta. A še vedno se ne ve. kaj misli Rauch ukreniti. Brez vsake sumnje Raucli s takim saboron ue more banovati. ker bi bil takoj pod obtožbo. Za seboj nima niti enega poslanca. Kaj bi bilo naravne je nego da Rauch odstopi, a to tembolj, ker je sabor bil že enkrat odgođen ter je sedaj ves v rokah opozicije? Res da sedi v saboru tudi Frank s svojimi 11 poslanci. On povsod podpira Raueha, toda pod plaščem »načelne« opozicije, ali v saboru ne sme javno glasovati niti za en Rauchov predlog. Ali se tedaj potepta temeljna ustavna institucija, da mora sabor zborovati vsaj tri mesece v letu, ali se sabor razpusti, ali pa Rauch odide. Ena teh treh možnosti se mora zgoditi.
*
V nedeljo 18. oktobra bo v Splitu tretji letni kongres hrvatske ljudske napredne stranke.
Hrvaški naprednjaki so edina hrvaška stranka, ki so složno organi-zovani, tako na Hrvaškem kakor v Dalmaciji z enim programom; zato odide pri tej priliki iz Hrvaške poseben parobrod s kongresisti v Split.
V Dalmaciji vodi napredno stranko dr. Smodlaka, ki je v kratkem času izbral   okoli   sebe veliko
jo glasila slovenske sekcije »Svobodne Misli«, podati nekaj misli o nji.
Pred nekakim poldrugim letom, se je začelo tudi po naši slovenski domovini govoriti o »Svobodni Misli«. To je bil nov kulturni pojav pri naši splošni kulturni mizeriji, ki pa je bil vendar znak napredka. Napredek pred vsem lahko opazujemo v zunanjem, fizičnem svetu, ko vsak dan prinese takorekoč kako novo teii-nično iznajdbo. Tudi v svetu idej, gre napredek hitrih korakov naprej, le da ga površni opazovatelj težko opazi. Vidimo pa, kako zastarele ideje izgubi vaj o svojo moč in na površje prihajajo novi nazori. V duševnem svetu se more vedno opazovati boj ljudskega razuma z reakcijo. To je boj »Svobodne Misli«. In zgodovina »Svobodne Misli« je pripovest o napredku ljudskega duha. Hočem pa podati zelo kratek zgodovinski pregled najnovejše faze tega boja.
V Bruselj u se je sešel 29. avgusta 1. 1880. cvet mislečih glav tedanje Evrope v ta namen, da so ustanovili organizacijo, katere prva naloga je braniti slobodo mišljenja in znanstvenega raziskavanja ter podpirati propagando razumnih idej. Da bi se pa novodobno mišljenje za-moglo plodonosno razvijati in uveljavljati ne le v vedi, ampak tudi v umetnosti, gospodarstvu in politiki, vstanovljena je ta organizacija na mednarodni podlagi in med svobodo-misleci vseh   narodov   se   goji čut
množino   kmečkega   prebivalstva v
stranko. Tam je poklicana edino napredna stranka izraziti demokratski in napredni program, ta stranka ima edina sploh program. vrse druge so osebne klike. Sedaj se je v Dalmaciji razvnela volilna borba za deželni zbor, in ta zbor bo velike važnosti. 2 »jim se bo manifestiralo za zedmjenje s Hrvaško. Došla je z Du-n;i)*i vest, da se ta kongres prepo-v e, ker bi pri njem sodelovali državljani druge države. V Avstriji je vse mogoče.
*
* Pred 14 dnevi je razkril »Pokret« zopet nenavaden škandal pod-bana Czernkovicha. Nekega večera ni prinesel vladni sluga v pravem času časopise na stanovanje podba-na. Podban ni hotel čakati, temveč se je odpeljal v svoj vinograd, celo uro odaljen od mesta. Za njim so mu potem poslali s postrežčkom časopise. Prinašalcu časopisov podban ni izplačal potnine, temuč mu je zapisal lastnoročno na svojo vizitko nakaznico na deželno blagajno, kjer ga bodo izplačali — po zahtevi!
Postrežček pa s to nakaznico ni odšel k blagajni, temuč v uredništvo »Pokreta«, ki je takoj prinesel fotografijo te vizitke ter primerno za-beljil ta škandal, da si podban daje iz deželnih sredstev plačevati post režčka.
Rauchova glasila niso na to do-sedaj niti črhnila. Toda Czernkovich je hotel od jeze skočiti iz kože. Uvedel je preiskave na vse strani, dal je po policiji zaslišati vse postrežčke, da bi našel »krivca«. Končno so ga čez 14 dni našli, takoj prijeli in obsodili policijsko na 10 dni zapora (!), ker baje ni »vestno« opravil svoje službe . .. On je pa vendar v istini popolnoma vestno prinesel časopise Czernkovichu, a z ono vizitko, ki je reprezentirala zanj nagrado, je smel storiti, kar je hotel. No, Czernkovich za vse to ne vpraša, ne vpraša za postave, on si je hotel svojo blamažo maščevati nad siromašnim postrežčkom. Ta korupcija in obenem maščevalnost je brezprimerna ter najbolje osvetljuje današnji zi-stem. ;
Glasovi z Jesenic.
Pretresla nas je 21. t. m. vest, da so nemški vojaki ustrelili v Ljubljani dva Slovenca in da je več smrtnonevarno ranjenih. Ob eni uri popoldne je že zavihrala na restavraciji pri »Sokolu« črna zastava; tej gostilni je sledila gostilna pri »Jelenu« na Savi in g. Hauptmanu. Drugo jutro smo zapazili na vse zgodaj zastavi na hiši g. dr. Kogoja in g. Tancarja. Cez dan pa so izobesili skoro vsi jeseniški posestniki zastave na svojih hišah, le malo jih je izostalo. Na Savi je imel zastavo poleg par drugih tudi »Delavski dom«. Pri vsem tem smo opazili, da imajo jeseniški »domačini« prav malo narodnega čuta in nam je zopet dalo povod misliti, da le »tujci« vzdržujejo narodnost na Jesenicah, med tem ko bi »domačini« bili radi samo »gospodarji situacije«, namreč svoje.
Dvojezične napise so jeli snemati tudi na Jesenicah, oziroma zakrivati nemški del. Nekaj obrtnikov je sicer snelo dvojezične napise, a samo za eno noč, drugo jutro pa so visele zopet stare table na dotičnih zidovih. Za danes imena teh mož ne objavimo, a objavili jih bodemo, če ne bodo izginile njihove dvojezične
bratske solidarnosti. To je organizacija »Svobodne Misli«. Pod njeno zastavo se zbirajo človekoljubi, ki delujejo za dobra in pravična načela, po kateiih naj se uredi družabni red, da postane življenje krasno in človeka vredno.
Da bi se pa to najnovejše gibanji »Svobodne Misli« moglo kolikor mogoče hitro in povsod razširiti, prirejajo se po vseh delih naše zemlje mednarodni shodi svobodomislecev, na katerih se razpravlja o idejah »Svobodne Misli« in se za nje manifestira. Do sedaj se je vršilo 14 takih mednarodnih shodov. Omenim le najpomembnejše. Leta 1902. se je vršil kongres v Ženevi. Jako važen je bil rimski kongres, ki se je vršil v drugi polovici meseca septembra 1. 1904. To je bil praznik kumanitcte in ljudskih pravic. Leta 1905. se je sešlo zopet v Parizu nad 3000 svobodomislecev. Lani pa so si zbrali svo-domisleći iz celega sveta Prago kot kraj zborovanja. Na tem kongresu so nastopili prvič slovenski svobodomi-sleci.
To bi bil kratek zgodovinski pregled svobodomiselnega gibanja v najnovejši dobi. »Svobodna Misel« je razširila svoj delokrog že po vsej zemlji. Najboljši ljudje so njeni pristaši. »Svobodna Misel« deluje na to, da bi besede: človekoljubje, poštenost, pravica, svoboda, napredek, postale meso. Ne mislim razvijati programa »Svobodne Misli«; bil je tudi
»firme«. Slovenci ne pozabimo gesla, ki je napravilo Cehe močne in samostojne, imenuje se: Svoji k svojim!
Restavrater kolodvorske restavracije je Josip Lorber, ki je jako strasten nemčur. V tej restavraciji se na vse mogoče načine zabavlja čez Slovence in in sramoti slovenska narodnost. Slovenske potnike opozarjamo, da so v bližini kolodvora slovenske gostilne, ki nosijo samo slovenski napis. Slovenec k Slovencu! Poturice in dvoživke naj podpirajo Nemce!
Pomočniki nemčurskega mesarja Hermana so ponoči napadli mirne ljudi, o katerih so mislili, da so odstranili Hermanov dvojezični napis, s sekirami in drugim .mesarskim orodjem. Svetujemo jim, da naj pomirijo svojo vročo kri in naj se obnašajo zunaj klavnice drugače, kot pri pobijanju živine, če ne se zna zgoditi, da jim Herman v kratkem ne bo imel dati kaj dela.
Nemški in nemčurski železničarji so sklenili, da ne bodo več zahajali v gostilne, kjer so se odstranili dvojezični napisi in nadomestili s slovenskimi. Obiskovali bodo samo Trevnovo gostilno, kjer ima nemčur Herman itak že celo zalego nemšku-tarije in v kolodvorsko restavracijo pod zaščito švabskega Lorber j a. Slovenci! Klin s klinom! Tudi mi moramo biti tako dosledni in zahajati le v slovenske gostilne.
V tolažbo gostilničarjem, katerim so napovedali nemčurski in nemški železničarji bojkot, povemo le toliko, da jim ni treba biti žal po takih gostih, kajti izkušnja uči, da puščajo nemški in nemčurski železničarji po navadi po gostilnah in prodajalnah jako neljube in prav neprijetne spomine.
Glasovi iz Nrile.
Krvavi  dogodki v Ljubljani so
tudi na naše vsikdar narodno čuteče mesto napravili kar najgloblji vtisk. Prihajale so k nam najrazličnejše varijacije o strašnem krvoprelitju; vsaka nova vest, groznejša od prve, je le še bolj podžigala srd proti pre-objestnim tujcem in proti vladi. Celo možje, ki so še ob zadnji veteranski slavnosti polagali kadila na oltar militarizma, so stiskali pesti in škripali z zobmi in marsikdo se je sramoval svojega prevelikega patriotizma. Vse mesta si je nadelo žalno obleko. Na dan pogreba nesrečnih žrtev so plapolale črne zastave in s črnim florom opremljene trobojnice raz hiš; tudi rdeča zastava je izkazovala poslednjo čast nesrečnikom. Po cestah so stale gruče ljudi, ki so mrkih obrazov pričakovale novih poročil. Reči moramo, da bode ona strašna noč, v kateri je tekla nedolžna slovenska kri, pomenila kamen-mej-nik v radikalno - narodni probu j i našega mesta, ako se bodo držale vse tiste obljube in zaveze, ki so bile dane pod vtiskom strašnih vesti iz Ljubljane in Štajerskega. Začeli bomo čisto novo narodno življenje, emancipirani od nemške gospodarske nadvlade in nerednega patriotizma. Da dosežemo vse to, je treba resnega in vztrajnega podrobnega dela. Le če bode vsak najmanjši član našega narodnega organizma prožet z narodnostno idejo, če bode vsakdo izmed nas tudi v najmalenkostnejših stvareh storil svojo dolžnost, bomo dosegli svoj ideal. V to pa ne zadostuje le momentano navdušenje in prazno  demonstriranje,   treba  se je
že v tem listu objavljen. »Svobodna Misel« podpira vsako stremljenje, ki ima namen vzbuditi v ljudstvu plemenitost in zavednost v blagor človeštva. Zato pa je ena glavnih nalog »Svobodne Misli«, boj proti klerikalizmu. »Svobodna Misel« obsoja kapitalistično in utilitaristično izrabljanje posameznika. Družabno organizacijo hoče podrediti razumnim zakonom. Ker hoče ude j st vit i svoj ideal človekoljubja, zato deluje na to, da se ustanovi tak družabni red, v katerem ne bo trpelo krivice nikako ljudsko bitje; hoče uresničiti človeške pravice.
Kot nekak dodatek navedem resolucijo francoskega poslanca Alle-mana na kongresu svobodomislecev v Rimu: »Pozdravljamo Proletarijat celega sveta; manifestiramo pred očmi Vatikana za neovrgljivo pravo Razuma, vladanega od Vede; obsojamo vsa verska in kapitalistična nasilja; kličemo s polnim srcem po vladi Pravičnosti ter Enakosti, katera edino naredi konec mednarodnim vojskam, razrednim nasprotstvom ter zagotovi svetu Mir, ker zaeno tudi nadomesti takozvano versko moralo z ljudsko Solidariteto, ki naj postane vsesvetovni zakon.« Ta resolucija je bila sprejeta med burnim odobravanjem.
Nadalje omenim še govor poslanca Furnemonta, tajnika mednarodne svobodomiselne organizacije, katerega  je  imel  na tem rimskem
organizirati na gospodarskem polju. V tem smislu bodi vsakdo narodni agitator, predvsem se pa zavedajte ve svoje naloge, slovenske gospodinje! Kadar stopiš v trgovino, vprašaj trgovca, čigavega izvora je njegovo blago; če ne dobiš povoljnega odgovora, pojdi drugam. Naše trgovce, v kolikor se ne bodo sami zavedali svoje narodne dolžnosti, je treba prisiliti, da naročajo blago le pri slovenskih tvrdkah; mali nemški kramarji nam zdaleka ne škodijo toliko, kot nemški veliki trgovci in industrijci. Predvsem pa bodimo radikalno narodni v lastnih rodbinah. Vzgajajmo otroke v odločno narodnem duhu; vcepljajmo jim v srce ljubezen do slovenskega rodu in jezika; otresimo se tiste proklete narodne mlačnosti, ki dela sramoto še marsikateri »narodni« rodbini. Posnemaj mo v tem ozim Nemce, ne sicer v njihovi brutalnosti, pač pa v njihovi narodni odločnosti. Nemški kot občevalni jezik naj izgine iz na-šh rodbin in blago nemškega izvora naj ne najde mesta v slovenski hiši. To bode najuspešnejša molitev na grob nedolžnih žrtev krutega militarizma in nadutega avstrijskega birokratizma!
*
Nekaj nemških agentov je že odšlo brez naročil iz Idrije, ker so naši trgovci izjavili, da ne marajo nemškega blaga. To je bila moška beseda. Želimo le, da bi trgovci vztrajali na tej poti. Pridobili si bodo velikanskih zaslug za gospodarsko osamosvojo slovenskega naroda. Nemško blago naj se naroča le tedaj, če ga ni mogoče dobiti pri Slovanu; pa še v tem slučaju le po posredovanju slovanskih potnikov. Pri naročanju blaga slovenski trgovec ne sme znati nemško!
*
Nemcev-domačinov v Idriji hvala bogu nimamo, pač pa je tukaj nekaj Nemcev - uradnikov, ki pa zvečine niso preveč fanatični. Le par petelinčkov je med njimi, ki si do-mišljujejo, da morajo tudi oni po svojih skromnih močeh pripomoči do nemškega mostu do Adrije. Med temi se zlasti odlikuje lahonsko-nem-ški renegat nadoskrbnik Penco. Ker že drugače možic ne more kazati svojega kljubovalnega renegatskega mišljenja, dal je na erarično poslopje ob sprehajališču na »Rakah« naslikati z velikimi črkami »Gliick auf!« Iz svojega v bližini ležečega vrta je pa pazil, kdo bode namazal ta napis, da ga bode koj ovadil. Ne vemo, kaj počne g. nadsvetnik, da ne vidi Pencovega provokatoričnega nastopanja. — Dalje imamo tukaj nekega sodno-pisarniškega uradnika, ki principialno — tudi v uradu — noče govoriti slovensko, ako ve, da je dotična stranka vešča nemščine. Ta gospod tudi nabira za nemški »Schulverein«. Za danes ga samo svarimo, naj nekoliko pohladi svojo prevročo nemško kri; če ne bode to pomagalo, bodemo govorili razloč-neje. — Pa tudi sicer je pri nas še več slovenskih rodbin, ki rade nem-škutarijo. Narodna mlačuost ne dela nikomur časti. Dogodki v Ptuju, Ljubljani, Celju, Mariboru, zahtevajo od nas odločno narodnega nastopa tako v javnosti kakor v zasebnem življenju!
*
Tisto   malo   nemških napisov,
kar jih je bilo še videti v Idriji, je skoro vse noč vzela. Kolikor se jih ni dalo sneti, so jih pa zamazali. Samo-nemški  napis blišči   sedaj  edino še
zborovanju dne 23. septembra pred spomenikom Giordana Bruna: »Smo moč, smo življenje. Bojujemo se pr >-ti nasilju, proti trni. Na tem mestu je umrl v plamenih eden svoboden mislec, katerega so smatrali za kri-voverca, tisoče nas stoji tu kot d> kaz, da se misli ne da ubiti. Njen znak je neumrjočnost, in radi tega je vsak trud zaman; le človeka se more ubiti, misli nikdar. Radi tega pa mora biti svobodna. Bliža se konec tem, kateri so jo ubijali. Na tisoče muče-nikov »Svobodne Misli«, ubitih od Vatikana, mora prejeti plačilo; njih misli se vračajo in razbijajo vlado teme. Imajo dovolj moči, ker žive danes v stotisočih, žive v nas in mi smo moč in življenje.«
Klerikalizem odobrava vsako nasilje, če le služi njegovim namenom. V klerikalizmu živi srednji vek še dalje. Klerikalizem je pogubono-sen vsemu človeštvu, posebej pa še posebno našemu narodu. Katolicizem je pa v praksi klerikalizem, bistvo tega pa je jezuitizem, katerega nevarno moralo sem že omenil. In naj duhovniki divjajo po lečah, naj klerikalno časopisje besni, vedno več bo takih ljudi med Slovenci, ki si štejejo v svojo moralično dolžnost, odkrivati nemoralnost jezuitskega klerikalizma, vedno več bo ljudi, katerim bo boj proti cerkvi in katolicizmu njih življenska naloga.
na c. kr. rudniški šoli. Svojo eksj, stenco naj zahvali le dejstvu, da jj tako visoko napravljen, da ni do njega. Ravno lojalno napram pre> bivalstvu to ni, da rudniška direkei. j a na tak način žali njegov narodni čut. Zahtevamo samoslovenskega n^. pisa!
*
Na gozdarski šoli je še vedQo izzivajoč napis »Waidmannsheil,f Će noče oskrbništvo biti odgovorilo za posledice, mu svetujemo, da ga ta. koj prostovoljno odstrani!
* * *
Zaradi par nemških tabel, ki ^
bile v torkovi noči odstranjene, ozi. roma namazane, je glavarstvo prK slalo v Idrijo 16 orožnikov. Kakor je videti, se zdi vladi še premalo človeških žrtev, ker hoče ljudstvo na vsak način še dalje razburjati, k prirojeni idrijski miroljubnosti se je zahvaliti, da orožnštvo nikjer u\ imelo povoda intervenirati. Ce bi v bilo kaj zgodilo, bi bila za to odgo. vorna edinole vlada. Župan in dežei. ni poslanec Gangl sta brzojavno pr. testirala proti izzivanju z orožni-štvom.
* *
Že zasledujejo orožniki one, ki so snemali in mazali nemške napisa Ker je bila temna noč, bode pač ko dobiti pravih »hudodelcev«. Ka kor se čuje, so podali ovadbe nad. oskrbnik Penco, ker so mu preslikali »Gliick auf!«; poštar Helmich, ker so mu namazali nemški napis na uradni tabli; trgovec Tre ven, ker so mi razbili stekleno kroglo z nemškiq napisom. Sram jih bilo!
*
*
Nadoskrbnik Penco je ves i/ sebe, ker so mu namazali njegov »Gliick auf!« Rudniškega čuvaja, ki ima stražiti tamkajšnjo okolico, koj drugi dan spodil iz lahke službe v jamo, češ, da ni dovolj pazil. Ali za enkrat se je ureza 1, ker je bil ni. vaj že koj drugi dan na starem m* stu. Pravijo, da se je čuvaj Sel pritožit h g. nadsvetniku in mu povedal, da njega ne zadene nobena krivda, ker mora med službo opravljati g. Pencu poselska dela in je bil tudi usodnega dne do 10. ure zvečer tri-krat v mestu namesto dekle. V tem času se je pa baje zločin zgodil. — V noči od srede na četrtek so ču »Gliick auf!« štirje orožniki ter pa* nik Brumeu in pisar Golobov Peter. Ali sta zadnja dva za to plačana od rudnika I!
Deželni zbori.
Gradec, 25. septembra. Poslanca dr. S c h a c h e r 1 in R e > e I sta predlagala, naj deželni zbor protestira pri vladi, oziroma pri železni škem ministrstvu proti nadaljnjim zviševanju tarif na Južni železnici Govornik je občinstvu pripor naj na kolodvorih toliko časa de monstrira, da se mu zahteve izpolnijo. Predlog se je izročil železniškimi; odseku. — Nadalje je utemeljeval poslanec Re s e 1 svoj in tovariša dr. Schacherla predlog za sprenmmlM) deželnega reda. Predlagal je, naj naroči političnemu odseku, naj >pre-meni deželni red s sledečimi določbami: 1. da deželni red zajanmi deželnemu zboru vsako leto najmanj lOtedensko zasedanje, ki snu- biti kvečjemu v dveh perijodah; 2. da j« vsaj polovica deželnozborskei^a zasedanja v jeseni, da more dognati proračun ter pregledati računske zaključke; 3. v deželnem redu se morajo natanko omejiti pravice in dolžnosti deželnega odbora. Predlo? s« je izročil političnemu odseku.
Celovec, 25. septembra. Poslanec D o b r n i g je utemeljeval svoj predlog, naj deželni odbor podpira prizadevanje za zgradbo želel-niče preko Radija na Štajerskem b pogojem, da se nova železnica ne bo stekala v Vuzenici v južno železnici temuč šele pri Spodnjem Dravogra-du. Predlog se je izročil finančnemu odseku.
S o 1 n o g r a d , 25. leptembr* Deželni zbor je sprejel predlog P0" slanca Hagena, ki izreka ogorčenj nad izgrdi v mešanih krajih, katerih izgredov žrtve so bili Nemci in "i1' nove šole. Deželni zbor poziva vlade, da priskrbi »nedolžnim žrtvam P°* polno odškodnino, provzročitelje P* kaznuje. (Ali velja to tudi aa Ptuj Celje in Maribort)
Praga, 25. septembra. \ da-našnji večerni seji so Nemci zo[x'1 izzvali burne prizore, ker je bil mu hov objestni predlog odklonjen-Nemški poslanci so peli stoje »D1* Wacht am Rhein. Potem so še W ure trobili in razbijali, dokler ni bilo deželnemu maršalu budalosti ou-veČ ter je odšel iz dvorane. Nemci s° začeli ploskati ter klicati: »AdiJ^ Danes je bil konec deželnega zbora*
Politični položaj.
Dunaj, 25. septembra. Voli|cl in parlamentarne stranke jasno i*
(Dalje t »rilo*!.)
1. Priloga „Slovenskemn Narodu" st. 225, dne 26. septembra 1908
ražajo željo, naj bi njihovi zastopniki ne ostali v ministrstvu. Vse kaže na to, da je skupno delovanje koali-ranih strank v ministrstvu postalo popolnoma nemogoče. Pa tudi na najvišjem mestu so uverjeni, da je avtoriteta državne oblasti trpela. Ministrski svet se je zopet odgodil na nedoločen čas, ker hoče ministrski predsednik imeti poprej konference s češkimi in nemškimi parlamentarci. — Stališče ministra Pra-deja je omajano. Nemški poslanci iz Češke mu očitajo, da se je premalo odločno potegoval za nemške zahteve. (Se je preveč bavil z Lino iz Ljubljane. Op. ured.).
Proti pluralnemu zistemu na Ogrskem.
Budimpešta, 25. septembra. Slovaški poslanci prirede prihodnjo nedeljo na 15 krajih po deželi shode proti pluralnemu sistemu in za splošno, enako in tajno volilno pravico. Z vsakega teh shodov se pošljejo brzojavni pozdravi cesarju.
V Sandžaku se nekaj pripravlja.
Sarajeva, 25. septembra. Danes so prispeli iz HrvaŠke trije bataljoni 16. pešpolka ter se odpeljali s prihodnjim vlakom v Plevi je.
Konflikt med Bolgarijo in Turčijo.
Sofija, 25. septembra. Bolgarska vlada je zato dala zasesti ori-jentsko železnico, ker je Turčija vkljub štrajku spravljala vojaške vlake na bolgarsko mejo. — Iz južne Bolgarske se poroča, da prebivalstvo noče za nobeno ceno dovoliti, da bi se vrnila na Bolgarsko prometna družba orijentske železnice.
B e r o 1 i n, 25. septembra. Nemčija se je zopet postavila na stran Turčije proti Bolgarski ter namerava kmalu izdati oster protest proti Bolgariji zato, ker je zasedla ori-jentsko železnico. Nemške vladne kroge jezi, da je v tem kritičnem času cesar Franc Jožef tako ljubeznivo sprejel bolgarskega kneza. Splošno se trdi, da se prav kmalu proglasi Bolgarija za neodvisno državo.
Reakcija v Rusiji.
Petrograd, 25. septembra. Razburjenje proti novim predpisom za vseučilišča narašča. Predpisi so skrajno reakcionarni. Avtonomija vseučilišč je popolnoma opravljena ter se je zopet uvedla stara uredba nadzornikov. Obisk predavanj se strogo kontrolira. Vsakršna organizacija je prepovedana. Ženske sploh nimajo pristopa k predavanjem. Profesorji so se vdali vladni zahtevi ter podpisali reverz, da ne bodo pripadali nobeni stranki, ki je vladi sovražna.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26 septembra.
— Zopet zaplenjeni. Snočna številka našega lista je bila zaplenjena zaradi notice, v kateri je bilo povedano, kaj zahtevajo nemški listi in nemški minister Prade, da naj se zgodi v Ljubljani.
— Ljubljanska uradna »Laiba-eher Zeitung« ni hotela objaviti uradnega poročila o dogodkih zadnjih demonstracij, dasiravno so to storili vsi dunajski čifutski listi, o katerih se pač ne more trditi, da bi bili nam naklonjeni, ampak storili so to resnici na ljubo. Drugače pa »Laibaelier Zeitung«, ki je oficijal-no glasilo naše deželne vlade. Značilno je to dejstvo, ker kaže jasno, kak duh da veje iz deželnovladne palače na Bleiweisovi cesti. Ume jemo. da tem gospodom ni ljubo, če se razve resnica o teh dogodkih, toda pred vsem drugim se mora spoštovati resnica, samo gola, čista resnica.
— Akademično ferijalno društvo »Sava« v Ljubljani opozarja še enkrat cenjene starešine in tovariše tla ne na letošnji redni občni zbor, ki St' vrši jutri, dne 27. t. m. ob polu 10. uri dopoldne v restavraciji »pri Roži«. _ Odbor.
— Slovenska dekleta! Slovenska dekleta, spomnite se, da je jutri dan žalostnega spomina za slovanski svet, a posebej še za našo belo slovensko s krvjo opojeno Ljubljano. Spominjate se ga zlasti ve, ki vkljub vsemu vnebovpijočenju krvoprelitju, še vedno občujete z vojaki belgijskega polka. Sedaj je čas, da se izkažete kot vrle, zavedne Slovenke, torej, izkazi te se!
— Odvetnik dr. Jos. Kušar v Kranju je poslal to-le vlogo vojaški °blasti: Visoko c. in kr. korno poveljstvo! Bil sem dne 29. oktobra 1865. rojen in leta 1883. potrjen v vojake k c. in kr. dragonskemu polku cara Nikolaja I. št. 5. Iz letnice je razvidno, da sem odslužil ne-le re-zervnike in domobramce, nego tudi črno vojsko, ker je moje 42. leto že
minilo leta 1907* Krvavi dogodki izza 20. septembra 1908 v Ljubljani me pa silijo, da odlagam častniško dostojanstvo in prosim za izpust iz armadne zveze. Obenem pošiljam pod črto namembnico od 15. svečana 1908 št. 384 iz leta 1908 proti potrdilu. — V Kranju, dne 22. kimavca 1908. Dr. J o s. K u š a r.
— Pozor merodajni krogi! Iz sodnijskih krogov se nam javlja, da protokoli radi smeri strelov na bežeče občinstvo pri nedeljskih demonstracijah niso veljavni, ako niso podpisani od strokovnjakov — izvedencev iz vojaških in civilnih članov komisije! Akoravno se vobče zatrjuje, da sta bila umorjena in vsi ranjenci tudi zadeti od zadej — bilo bi v interesu pravičnosti in veljavnosti raziskovanj, da se že narejenim izjavam pritegnejo tudi izvedenci od vojaške strani (zdravniki in višji častniki, ki so bili v strelni šoli v »Brucku na Laj ti«!) — (Morebiti se bosta morali trupli umorjenih še izkopati?)
— Nesramne laži — izmislili so si zopet spodnještajerski listi. Isti poročajo namreč, da nameravajo ptujski okoličani v nedeljo napasti Ptuj. V celi ptujski okolici ni o tem napadu prav nič znano. Nemci izmislili so si to laž le za to, da bi vlado pripravili, da prepove vse shode, ki se bodo v kratkem v ptujski okolici radi nemških tolovajstev v Ptuju — vršili.
— Vipava je govorila, da je in hoče ostati slovenski trg! V noči od torka do srede izginili so po vipavskem trgu vsi nemški napisi! Zjutraj so Vipavci z velikim veseljem občudovali prebeljene nemške napise in so tudi vsi odobravali. V vseh občinah Vipavske doline se odstranjujejo nemški napisi na krajevnih občinskih deskah. — Vipavci dobro vedo, da je to najboljši odgovor na krvavo noč 20. septembra. Vsa Vipavska dolina hoče jasno pokazati, da se je vzbudila iz dosedanje brezbrižnosti do nemštva in če Bog da, v Vipavski dolini se ne bodo več šopirili za nas čisto nepotrebni nemški napisi! Cela Vipavska dolina plaka ob sveži gomili narodnih mučenikov, ki so svoje mladostno življenje žrtvovali za svojo ljubljeno slovensko domovino! Vipavsko županstvo odposlalo je sožalni brzojav ljubljanskemu županu Iv. Hribarju, kateremu izraža občno žalost in ogorčenje nad nedolžno prelito kri!
— O velikem številu ranjenih vojakov pri zadnjih demonstracijah pišejo nemški listi. Zakaj ne navedo tudi imen? Ali se morda za ta imena sedaj še ne ve, morda je potreba te »ranjence« šele poiskati? Vse kaže na to! Ob tej priliki je treba zopet konstatirati to-le: Dr. Oražen je takoj po katastrofi na Pogačarjevem trgu vprašal poročnika Maver j a, zakaj je dal streljati na ljudstvo. Maver je na to odgovoril, da za to,ker je množica metala kamenje na vojaštvo in ker je bilo več vojakov ranjenih od kamnov. Na te besede je dr. Oražen pozval Maver j a, naj mu pokaže ranjene vojake. Maver je pripeljal vojaka, ki je imel Črn noht. To se je zgodilo vzpričo župana Hribarja in pol. svetnika L a u t e r j a. Vsekakor je čudno, da v kritični noči še ni bilo razen prostaka s črnim nohtom, ranjenega nobenega vojaka, po preteku petih dni pa se je naenkrat našlo ranjencev kar na kupe! Morda bi ne bilo neumestno, ako bi se ti »ranjenci« predstavili tudi civilnim zdravnikom.
— Preiskovalni sodniki. Sodna preiskava v zadevi rabuk je izročena pristavu dr. G e r š a k u , radi razbitih šip pristavu dr. G r a s s e 11 i-j u , radi snemanja tabel pa svetniku L u s c h a n u. Predsednik deželnega sodišča g. Adalbert Levičnik je prvotno hotel zadnji referat izročiti znanemu dr. K a i s e r j u , toda ta ni hotel preiskave sprejeti, češ, da bo sam nastopil kot priča. Na to je hitel Slovenec Levičnik izročiti sodno preiskavo v zadevi tabel nemškemu svetniku Luschanu, kakor da bi ne imel nobenega sposobnejšega slovenskega svetnika za ta posel! Bravo, bravissimo!
— V deželni bolnici so danes nadomestili samoslovenske napise . z nemško-slovenskimi. Ali se je to zgodilo, da se ustreže dr. Bocku in dr. Valenti?
— Dr. Pegana je orožništvo ovadilo na državno pravdništvo radi ščuvanja k rabukam po §§ 278. in 279. k. z. Ali niso mogli iznajti nobenega drugega paragrafa ? Ce vse ovadbe slone na tako slabih nogah kot ta, potem pač orožništvo ne bo želo lovorik na tožnem polju!
— Iz Krškega se nam piše: Vest o krvavih dogodkih z dne 20. septembra — i mi imamo torej zdaj svoj nepozabni 20. september! — je pretresla tudi v našem mestecu dušo vsem, ki slovensko — kaj pravim: slovensko — vsem, kateri le človeško čutijo. Bolest in srd in gnev se je lotil vseh src. V izraz sožalja in ogorčenja nad nedolžno prelito slovensko krvjo, nabirali smo za družbo sv. G.
in M. prispevke mesto venca na gomilo mladima žrtvama. Iz dragocene krvi naših narodnih mučenikov naj bi, kakor je iz Zlatorogove krvi vzra-sla triglavska roža, tudi vznikla cvetka bratske sporazumnosti in vzajemnosti v skupnem delovanju za ob-čenarodne koristi in za celokupno domovino, ki naj jo objemamo z enako vročo srčno ljubeznijo vsi brez razločka stanu in političnega mišljenja!
— Konštatujemo. V uvodnikih nemških listov se trdi, da je dr. Iv. Tavčar v svojem govoru v mestnem občinskem svetu med drugim tudi rekel, da bodo Slovenci v Ljubljani smatrali ljubljanske Nemce kot tale (Geisel) za dogodke v Ptuju, Mariboru in Celju. Ne da bi se hoteli spuščati v kako polemiko z imenovanu listi, konštatujemo, da gospod dr. Tavčar o kakšnih talih ali porokih za dogodke v Ptuju, Mariboru in Celju v svojem govoru v mestnem občinskem svetu ni omenil niti besedice.
— Poslanec Mali k o Ljubljani.
Znani hujskač M a 1 i k je bil te dni pri ministrskem predsedniku in mi-nstru Bienerthu zaradi ljubljanskih dogodkov. Ministra sta mu povedala britko resnico, da je provzročilo glavno ogorčenje to, da so bile v Ptuju slovenske gospe zasmehovane in psovane. Malik temu ni vedel odgovoriti drugega, kakor da ni prišel sprejemat naukov. A dajal bi rad vladi svoje šovinistiške nauke!
— Poslanec dr. Gross je prišel v Ljubljano, da si ogleda razbite šipe. Svetujemo mu, naj si gre tudi ogledat v bolnišnico žrtve nemškega vojaštva.
— Poročnik Maver je bil tudi na Zidanem mostu po zaslužen j u sprejet. Ves peron je bil poln ogorčenega občinstva, ki je tako burno demonstriralo, da so se žalostnemu junaku hlačice tresle.
— Skrajna sirovost c. kr. profesorja. Od raznih strani se nam poroča, da je profesor na tukajšnji c. kr. umetno-obrtni šoli, g. J. Vesel, v ponedeljek v šolskih prostorih izgovoril z ozirom na nesrečne žrtve besede: »Nun werden es die verfluchten Schweine genug haben.« Profesor Josip Vesel je znan kot eden naj odurne jših renegatov, vendar ne moremo verjeti, da bi vzgojitelj naše mladine rabil take besede, ki so znak najhujše moral ične posirovelosti. Zato pa zahtevamo odločno, da se stvar pojasni in poživljamo c. kr. deželni šolski svet, da upelje najstrožjo preiskavo. Ce je le pičico istine na teh govoricah, potem mora tak vzgojitelj mladine takoj izginiti s pozo-rišča! Ako bi naš poziv ne imel uspeha, obrnili se bomo direktno na na-učnega ministra dr. Marcheta,
— Občinski odbor slovenske občine trg Kropa je pri današnji seji storil soglasno sledeči sklep: Občinski odbor slovenske občine trg Kropa izreka svoje globoko obžalovanje, da je v Ljubljani v nedeljo, dne 20. septembra 1908 brez vsake potrebe streljalo avstrijsko vojaštvo na avstrijske državljane in pri tem ubilo več nedolžnih ljudi. Občinski odbor slovenske občine trg Kropa protest uje naj odločnejše proti rabi orožja,, zahteva neizprosno kaznovanje vseh vojaških in civilnih krivcev, se izreka v imenu svojih občanov solidarnega s slovenskim prebivalstvom bele Ljubljane in svečano izjavlja, da bodo vsi naši občani odslej neizprosno izvajali geslo: »Svoji k svojim.«
— Kako se je v soboto zvečer delal mir po ulicah. Piše se nam: Spremil sem svojega očeta na južni kolodvor h gorenjcu, ki' odhaja ob polu 11. uri. Nazaj grede po Kolodvorskih ulicah sem opazil, da na cesti ni nad pet ljudi. Ko pridem po levem hodniku pod »Ilirijo«, začujem klopotanje konjskih kopit. Stisnem se ob zid. Pridrvi se mi nasproti oddelek dragoncev, pred njima brišeta pete dva mladeniča. Zagledavši me, se obenem stisneta ob zid. V tem hipu zavihti poveljnik-častnik britko sabljico nad mojo glavo ter zakriči: »Auseinander!« Sam pridem od kolodvora pa naj grem hipoma »auseinander«. Ali naj petardo požrem? Eno dejstvo pa se mora naglašati: Pred kavalerijskim ekskurzom so bile Kolodvorske ulice puste in prazne, po njem pa naenkrat obljudene in živahne, ker so gostje vsled popolnoma nepotrebnega klopotanja konjskih kopit zapustili mnogoštevilne gostilne ter šli »ferbec past«. Ces. kr. vlada si pri svojih odredbah menda misli: Matija led pobija, če ga ni, ga pa nar'di!
— Uradni popravek. Prejeli smo tale popravek in ga priobčujem<>: Podpisano oblastvo prosi, da priobčite o določilih § 19. tiskovnega zakona sledeči uradni opravek v svojem cenjenem listu. Poročili v številki 218. »Slovenskega Naroda« z dne 19. t. m. pod naslovom »Ljubljanska policija« in »Policijski svetnik Lauter . .« na drugi strani I. priloge v prvem stolpcu ne odgovarjata istini.
Ni res, da je ljubljanska policija nastopila nečuveno brutalno, bila in tolkla po ljudeh ter nekoga, ki je hotel pomiriti ljudstvo, »potegnila dol«. Res je, da je dobila policija s službeno razporedbo z dne 18. t. m. št. 30.976 naročilo, da postopa vsekakor mirno, dostojno in vljudno, a odločno, če pa mirno prigovarjanje ne bi pomagalo, tudi strogo ter da osobito morebitne metalce kamenja are-tuje. Res je, da se je straža pod neposrednim poveljstvom več uradnikov popolnoma po tem navodilu ravnala. Ni res, da je ukazal policijski šef Lauter policiji, »da na množico navali«; res pa je, da je ukazal svetnik Lauter demonstrante, ko so metali v šipe kamenje in pri tem tudi 7 stražnikov ter njega samega ranili, raz-gnati. Ni res, da je policijski svetnik Lauter zakričal nad nekim stražnikom, ki ni hotel Slovenca aretovati v »notranjem jeziku ljubljanske policije«: »Warum habt's das Schwein nicht der Gendarmerie iibergege-ben!« Res je, da teh besedi svetnik Lauter ni izustil, to tem manj, ker mestna straža aretovancev ne izroča orožništvu; res je, da je notranji jezik ljubljanske policije izključno le slovenski. Ni res, da je stal policijski svetnik Lauter poleg Staudacher-jevega sina in dr. Kaiserja, ko je prvi kričal: »Windische Schweine«. Res je, da je šel svetnik Lauter v spremstvu službenih organov po končanih demonstracijah po Wolfovih ulicah ter videl v daljavi pri Ger-berjevi hiši stati dr. Kaiserja v družbi dveh mu neznanih oseb. Res, je, da svetnik Lauter Staudacherja sploh ni videl, da ni od njega slišal nobenih psovk in da ga sploh ne pozna. — Župan: Iv. Hribar.
— Gospod višjesodni svetnik Schneditz je imel že lansko leto blizu tri mesece dopusta. Tudi letos ga je dobil štiri tedne več, kakor mu gre po zakonu. Vse to radi tega, ker ima baje srčno hibo in neko rano na peti. Vendar ga pa te hibe ne morejo posebno nadlegovati, kajti hodil je v dopustu prav pridno na lov v Medvode; in tudi v ponedeljek, 21. t. m., ko je bilo ljudstvo v Ljubljani najbolj razburjeno, čutil je potrebo, ogledati pred kazino pobite šipe in se je končno vsedel v verandi kazine, kakor nalašč, da bi ga videli tudi kolegi-sodniki, ki morajo za njega delati in vleči pri sodniji. Gospod Schneditz služi že nad 35 let. Zakaj ne gre v pokoj! Menda ne zaradi borih osem kronic na mesec, ki jih dobi več v aktivni službi nego v pokoju? Morda pa zato, ker se Nemci boje za njegovo mesto kot nemško posest! Tudi tako postopanje razburja duhove.
— Fotograf Landau v Ljubljani
je čutil potrebo razlagati podrobno korespondentu dunajskega nemškega lista, kako je bila odstranjena njegova čemerna razstavna butika za fotografije. Ta »geschiidigter deu-tscher Geschaftsmann«, kakor beremo tiskano, je s tem tudi pomagal grditi mesto in deželo, ki ga redita. Slovenci vzamemo to na znanje. Slovenci — k slovenskim fotografom.
— Iz seje pevskega društva »Slavec« z dne 25. t. m. Seja je bila posvečena povsem spominu nedolžnih narodnih žrtev, katerih dve sta vsled vojaške nasilnosti žrtvovali svoji mladi življenji. Predsednik omenja, da tudi »Slavec« globoko žaluje za padlimi narodnimi mučeniki, katerih eden, Rudolf L u n d e r , je bil zvest sobrat-pevec in član društva ter prečita došli iskreni sožalji bratskega društva »H 1 a h o 1« v Saboru in uredništva lista »C e s k v J i h« v Taboru. Odbor je nato soglasno sprejel med drugimi sledeče predloge: Društvo daruje vsoto 150 kron za nedolžne žrtve, in sicer: 100 kron za spomenik narodnima muče-nikoma Ivanu Adamič u in Rudolfu L u n d r u , 50 kron pa za ranjene žrtve v bolnici. Društvena zastava »Slavca« nosi do 20. septembra 1909 žalni trak kot spomin na padle narodne mučenike in nedolžno prelito kri. Za letos se opuste vse že nameravane veselice. V spomin na nesrečnega sobratu-pevca se naroči Lundrova slika za društvene prostore.
— Restavrater  Eder v kazini
prijavlja v dunajskem listu pretiran opis bombardiranja kazinske restavracije. Stvar je brezpomembna, beležimo pa to zategadelj, ker se Eder v privatnem življenju dela ku-lantnega. Gostilničarji ljubljanski morajo svoje tovariše vendar spoznati.
— Na dvorišču vojaškega skladišča, kjer je imel svoj sedež generalni štab, ko je delal načrte za vojno zoper Ljubljano in kjer imajo vsak večer pripravljene močne oddelke vojaštva in orožništva, je bilo predvčerajšnjim videti sodčke Ko-slerjevega piva. Kako »korajžo« daje to pivo vojakom, to so moški in ženske ter otroci morali le prebridko občutiti.
— Nemško gledališče v Ljubljani je imelo sedaj mnogo let prav
lepo življenje. Slovensko časopisje je puščalo nemško gledališče poponoma v miru. Celo javni škandali, ki so jih zakrivili člani gledališča, so se zamolčevali. Posledica tega je bila, da je slovensko občinstvo prav pridno obiskovalo nemške gledališke predstave. Zgodilo se je prav dostikrat, da je bilo pri nemških predstavah več Slovencev kakor pa Nemcev. Odslej bo seveda drugače. Zaveden Slovenec in Slovenka ne prestopi več gledališkega praga, kadar bo nemška predstava. Organiziral se je poseben odsek, ki bo stalno nadzoroval, kdo obiskuje nemško gledališče.
— Glavna ta batna zaloga v Ljubljani. Znano je, da je glavna ta-bačna zaloga na Mestnem trgu nem-čursko gnezdo in oln-instvo se že od nekdaj pritožuje zaradi slabe postrežbe in odurnosti. V večernih urah je tam pravo zbirališče najstru-penejših nemčurjev. Zdaj se je nad vratmi glavne zaloge zopet prikazal samo nemški napis. S tem je pač hotel Gruber manifestirati, da ne mara Slovencev v svojo prodajalno. Kar je storil, je njegova pravica,ki mu je ne omejujemo. Slovenci bodo že vedeli, kaj je njihova dolžnost. Občinstvo, ki obiskuje glavno zalogo tobaka, je dvojnega značaja: eni hodijo tja prostovoljno, drugi so prisiljeni tja hoditi. Slovenci, ki so prostovoljno tja hodili, bodo pač izostali. To se nam zdi samo ob sebi umi j ivo. Drugače pa je s tistimi ljudmi, ki so prisiljeni tja hoditi. Gruber žali namenoma slovenski narodni čut, Gruber izziva slovensko občinstvo z nemškim napisom — c. kr. erar pa sili slovenske trafikante in kupovalee specialitet, da morajo hoditi v to zalogo in da morajo tja nositi svoj denar. Zaradi te sile, ki jo dela erar občinstvu, vlada občna nevolja. V imenu tega slovenskega občinstva protestiramo z ogorčenjem zoper to, da morajo slovenski trafikantje in kupovalci specialitet hoditi v zalogo, koder se žali njihov narodni Čut. Gruber je pokazal, da hoče imeti tobačno zalogo samo za Nemce, pokazal je, da ne mara slovenskih odjemalcev — naj se torej ugodi njegovi želji in želji vsega občinstva s tem, da se napravi še druga glavna zaloga tabaka in specialitet. Ljubljana je že tako velika, da bi lahko imela dve zalogi, eno za Nemce, drugo za Slovence. Erarju bodi na vsa usta povedano, da od te zahteve ne bodemo odnehali, dokler se ne uresniči. Preštudirali smo zgodovino italijanskega preporoda in vemo, kako so Italijani v Milanu in v Benetkah postopali proti tabačni režiji.
— Iz deželne bolnišnice. Ko je
namestil nedavno primarij dr. Gre-gorič na svojem oddelku samoslovenske napise, je rodilo to dejstvo odpor v germanski duši primarija dr. Va-lente pl. Marchturna, kateremu bi bili menda na tihem všeč — samo-nemški napisi. Vendar konstatiramo resnici na ljubo, da ima mož še toliko rešpekta pred Slovenci, da velikodušno dopušča, da se bleste na njegovem oddelku vsaj nemško- slovenski napisi. Sodimo pa, da spada določba napisov v delokrog bolnišničnega vodstva in da to vodstvo lahko zaukaže samoslovenske napise, naj bo to dr. Valenti prav ali ne.
— Dva shoda v ptujski okolici. Na Hajdini in v Novi vasi sta se vršila v nedeljo, 20. septembra dva shoda, katera je sklicalo politično društvo »Pozor«. Na obeh shodih se je govorilo o ptujskih tolovajstvih in kmetje so si obljubili, da vrnejo nemčurskim kramarjem na gospodarskem polju. Govorili so gg. Drag. Zupančič, dr. Koderman in v Novi vasi tudi poslanec dr. Jurtela. Zlasti slednji je žel za svoja krasna izvajanja burno polivalo. Resolucija, v kateri se ogorčeno protestira proti lo-povstvom v Ptuju in obsoja postopanje poklicanih oblasti, ki niso za varnost ničesar storile, ter poživlja kmete h gospodarski osamosvoji, se je sprejela soglasno ob velikem navdušenju. — Ptujski okraj se drami. Politično društvo »Pozor« bo nadaljevalo s shodi in morda ne bo dolgo, da bo naše nemčurje strah pred posledicami, ki so jih povzročili sami.
— Konfiskacijski furor. Tudi včerajšnjo številko »Rdečega Pra-porja« je državno pravdništvo zaplenilo zaradi notice »Beck in osebna varnost«.
— Demonstracije v Kranju. Kakor blisk se je razširila vest o umorjenih žrtvah po našem mestu. Ta ne-upravičljiva predrznost nemškega vojaštva, je naše meščane silno razburila. To so pričali naslednjega dne njih izrazi in obrazi. Vsevprek so se zbirale posamezne gruče in iz nemirnih kretenj ter srepo bliskajočih se oči posameznikov je bilo sklepali, kak srd in gnjev prešinja vsakoga. 2e do ponedeljka večera je bilo vse mesto v žalnih zastavah, predvsem mestna hiša in moški kakor žensko so si nadeli žalne znake. Tega dne, to je v ponedeljek, smo imeli slučajno letni sej m. Mnogobrojno ljudstvo z dežele je kmalu izvedelo za nedeljske
dogodke in bilo bi le potreba pojasniti mu to zadevo, kaka krivica se nam godi, potem bi se zgodilo nekaj nepojmljivo groznega. Bilo je le potreba iskrice; gorivo je bilo pripravljeno in razpoloženo. Zato je pa razburjenost in nervoznost tembolj rasla med meščanstvom. Zrak je bil napet, kot še nikdar. Stari ljudje so zatrjevali, da pride do revolucije. To razpoloženje je dalo povod, da se je lice tudi našega mesta prav čedno očistilo smešne nemške navlake. V noči od ponedeljka na torek so demonstrant-je vrgli raz poslopje pošte tablo in jo vrgli v vodo. Ravno tako firmo posili nemškutarske hiše vrvarja Pu-cherja, uradno tablo meroizkusnega urada, polili so s črnilom tablo hotelirja Goloba, hišo nemškutarske^ a trgovca Dolenza in slaščičarja Brandta, zamazati ali s kamenjem obmetali so nemške napise pri državnih cestah. Izginili pa so naslednjega dne tudi vsi ostali nemški napisi na privatnih hišah, trgovinah itd., za kar je bil pač skrajni čas. Tako so zamazati oziroma odstranili svoje nemške napise zobar Sevdel, lastnik hotela »Stara Pošta«, lekarnar, tapetnik Cerkovnik, hotelir Jeglič, glavni tobakarnar, brivec Vra-ničar, kavarnarja Jiiger in Splihal, urar Globočnik, čevljarski mojster Rauseh. Edini slovensko - nemški napis ima še brivec Pot usek. Kri ne-dolžnik žrtev je pokazala svojo silno moč tudi pri nas v polni meri. A to je šele začetek. Ker dalje ne smemo pisati, naj navedemo le še dejstvo, da je neki ugledni okoličan-ski trgovec že v ponedeljek zjutraj prišel v Kranj in poravnal svoj račun pri znani tukajšnji nemčurski trgovski tvrdki in se od nje prav ganljivo poslovil — za vedno. — Na dan pogreba je zvonilo dvakrat v vseli cerkvah, v sredo zjutraj pa je bila v farni cerkvi zadušnica in rekvijem.
— Slovenskim trgovcem! Prišel je čas, ko se je skromni in tihi Slovenec vzdramil in zavedel, kako napačno je podpirati narodne sovražnike. Slovensko občinstvo začenja uva-ževati geslo »Svoji k svojim«. Vele-važen trenotek je to; naj bi bilo slovensko trgovstvo nanj pripravljeno, da ga ne zamudi! Zato se naj tudi trgovec zaveda svojih dolžnosti. Nočemo s temi vrsticami nikomur nič očitati, navajamo le glavne izgovore, s katerimi je nezavedno slovensko občinstvo dozdaj opravičevalo svoje kupovanje pri Nemcih. Pritoževala se je dama, da je potrebovala neko malenkost in šla k slovenskemu trgovcu dotične stroke. Toda trgovec te stvari ni imel v zalogi in tudi ni kazal posebne volje, da bi naročil, češ, da nima direktne zveze z dotično tovarno, da je sitno naročevanje, da se ne izplača v tako majhni množini itd. S tem si je to odjemalko odtujil za vedno! Trgovec bodi proti občinstvu vedno vljuden in postrežljiv; česar nima v zalogi, naj takoj naroči, četudi pri tem nima nič dobička; nikdar naj ne pusti stranke iti v nezadovoljnosti iz trgovine! Da bodi trgovec soliden in naj prodaja le zanesljivo dobro blago, to je tako
Stara zahteva, da je nočemo dalje razpravljati. Nadalje bodi trgovec podjeten in ne zanemarjaj reklame! Nemške tvrdke nas obsipavajo z raz nimi inserat i, da se jih skoro ne moremo rešiti, slovenski trgovec pa si mnogokrat ne upa tvegati teh kronic, kar bi ga stal inserat. Če bodo slovenske tvrdke mnogo inserirale, šele potem bo moglo naše časnikarstvo zavrniti vsak nemški inserat. Končno naj trgovec ne zahteva prevelikega dobička! Priznavamo, da so režije velike in da je življenje drago; to čutimo vsi stanovi. Res pa je tudi, da si trgovec in obrtnik vendar še tuintam pridobi premoženje, uradnik pa komaj izhaja s svojo mesečno plačo. Ce hoče trgovec res uspevati, naj ne goji želje, da bi obogatel kar čez noč, anpak naj se zadovolji s skromnejšim dobičkom, ki pa bo spravil njegovo trgovino na dober glas in mu tako zagotovil trajne dohodke. In še eno nam hodi dovoljeno, da na to opozorimo. Slovenski trgovci, izkažite se hvaležne svoji krušni materi! Ne dajajte svojih sinov v uradniške službe, ne svojih hčera častnikom za žene, da se tako zopet zabije kapital, ki je bil s trgovino pridobljen. Skrbite za dobro trgovsko izobrazbo vsaj enega svojih sinov, njemu prepustite trgovino, da jo s svojo širšo izobrazbo poveča in izboljša, da pride dobiček trgovine zopet trgovini v korist. Takšne stare patricijske rodbine, takšne častitljive tvrdke so s svojim blagostanjem najboljša zaslomba vsakega mesta, vsakega naroda.
Iz Litije se nam piše dne 23. t. m. Nocoj je nekdo namazal nemšku-tarju trgovcu Elsnerju na hiši nemški napis; enako se je zgodilo lekarnarju, ki je sicer rodom Hrvat. — Cez nemški tabli pri mostu je pre-lepljen papir z napisom, naj se bolj brigajo Slovenci za Ciril - Metodovo družbo, kakor za nemčurstvo. Ti ta-
bli je pretečeni teden poslala vlada in je bil na njih na prvem mestu nemški napis. Včeraj ponoči je nekdo snel pri trgovini Lebinger v Gradcu pri Litiji desko z napisom »Filiale Lebinger« in vrgel v Savo. Dolgo smo mirno gledali v slovenski Litiji nemške napise, a zdaj upamo, da dobimo samo sovenske, če ne, se bomo popolnoma obrnili od takih tvrdk in če ne drugače, kupovali bomo vse potrebščine drugje. Te omenjene tvrdke živijo od Slovencev, ko bi le dobivale novce od par Nemcev in nemškutarjev, ki se tukaj nahajajo, bi bile morale že vse zapreti svoja vrata in odjadrati drugam, ma-gari h Culukafrom. Kdor od nas živi, zahtevamo, da naš jezik spoštuje!
— ,,Moj otrok ne bo hodil' s slovenskimi cigani v ftolo" je rekel
vlakovodja iužne železnice Johann Ve le o, stanujoč v Ravniharjevih ulicah št. 4. Dasiravno je Veleč sam Slovenec, rojen nekje v mariborski okolici, bi bil rad Nemec in bi rad ponemčil tudi svojega otroka. Pošilja ga v nemški vrteo. Sicer je njegova častivredna žena otroka že vpisala v slovenski otroški vrteo, a pod pritiskom svojega moža ga mera pošiljati med Nemoe, da se ne okuži med nslovenskimi cigani."
— Krvavi dogodek na Poga-čs rjavem trgu   Jurist Korun piše nam o  dogodkih  kritičnega večera 20. t. m. tole:  Od pol devete ure naprej stal sem ob Ljubljanici pri Kresiji in gledal na množico na frančiškanskem mostu in na obeh straneh Ltubljanioe.   Težišče nemira je bilo takoj ispočetka deljeno: Skupina ob Prešernovem spomenika je pela ponovno Hej Slovani, vmes pa so ljudje vpili io žvižgali.  Na tej strani ob Stritarjevih ulicah bilo je vpitje močnejše.   Žandarmerje  ali vojakov ni bilo videti dolgo časa. Kar pride oddelek 27. pešpolka iu izprazni Marijin trg. Kako se je to godilo, tega nisem mogel razvideti. Jaz sem se med tem Časom postavil ravno na ogel Kresije ob Pogačarjevem trgu, misleč, kakor hitro pride vojaštvo na   to stran, umaknem se takoj za cgal. Govoril sem  malo   poprej  z  nekim mladim Človekom, ki mi je pravil,  da je vojaštvo   ravno poprej   nekje slepo streljalo.  Ker človek ob takih prilikah ni kritičen, sem mu verjel, dasiravno se mi stvar ni zdela verjetna: pri vojakih so pa dostikrat povel a zato, da se ne izpolnijo. — Kar vidim prihajati čez most oddelek vojakov. Postavijo kordon na mostu pri Stritarjevih ulioah.   Takoj za tem oddelkom pride oddelek poročnika Maverja, gre skozi kordon in — ker so začeli ljudje   bežati,   uneaknil  sem   se za ogel.   Kolikor sem videl, lahko samo to rečem, da je žvižganje pač p -stalo močnejše,  ko je  prišlo vojaštvo, a kamna v zraku nisem videl nobenega. Ko pridem za ogel, ozrem se okoli in vidim ljudi divje bežati na vse strani. Mislim  si Še,  zakaj   so  tako nespametni,   saj   sem   za   vogel   ne pride nihče — kar   počijo   streli   in takoj nato zopet. Prišel sem v tem času do onih dveh stopnic pri stolni cerkvi in hotel )ti skozi obok na trg pred škofijo, kar pade nekdo pred moje noge na stopnjicah. Ob njegovi strani vidim — eno ali dve dami. Misleč, da se je spodtaknil, zakličem, ustanite!  in hitim naprej. Ka pa pridem do cerkvenih  vrat vidim  tudi po trgu pred škofijo tekati ljudi in misleč, tam so tudi vojaki, se vrnem nazaj. Mož, ki je na stopnicah padel, bil je umorjeni Lunder, ležal je Še vedno tam in dama ob njem je upila:  Ustrelili so ga. Do tega momenta si nisem pravzaprav bil v svesti, da je vojaštvo res ostro streljalo, oel čas sem imel misel, bili so to le slepi streli. Obrnem na obrazu ležečega in vidim kri. Rečem ljudem, naj ga spravijo od dame, sam pa tečem na magistrat po zdravnika.  Ko stopim na trg pred škofijo,  odpre se mi grozen pogled: Na pragu veže hiše 14 leži usreljeneo, ob škofijski palači pa sloni nekdo, oprt na eno in držeč se za drugo nogo in vpije: V nogo so me ustrelili! Ljudstvo pa je vpilo kot blazno. Pridem do stražnice in predno sem mogel polioiji, ki je ravno hitela po-praševat, kaj se je zgodilo, dopovedati kaj hočem, začeli so ljudje že dona-šati ranjence. — Vprašal sem se drugi dan, ko sem videl v hiši št. 14 strele, kako je bilo mogoče, da so prišli streli tja, kajti jaz sem bil trdno prepričan, da se je streljalo le z mosta. Razlagam si pa stvar sedaj takole: Prvo salvo oddalo je vojaštvo na oglu   kresije   ob frančiškanskem mostu, kar mi je pravil tudi znanec,   ki  je   stal   ob poročniku Maver ju,  nato  pa kot divje hitelo za ljudmi na Pogačarjev trg.  To se vidi  že iz tega, da so vojaki to pot, dolgo 80—100 korakov pretekli v is tem času, ko sem jaz prišel od ogla kresije na Pogačarjevem trgu pa do onih dveh stopnic pri stolnici, to je 20 — 30 korakov. Na Pogačarjevem trgu v momentu, ko je Lunder padel,ni bilo,
kakor to trdi tudi g. ravnatelj Šubio, ved kot 20 oseb in večinoma so vse te hotele skozi obok na trg pred Škofijo. Vojaštvo pa se je postavilo ob Ljubljanici, ravno v smeri oboka in hiše št. 14. na trgu pred škofijo in ker je trg bil jasno razsvetljen, imelo je iz teme najlepši rezgled pred seboj, videlo vsakega posameznika teči in g a lahko vzelo na muho. Pravcata brakadana '— 30 korakov. Dasiravno sem se ozrl proti Ljubljanici, vojakov v senci drevoreda nisem mogel v deti. Boljšega prostora za svoj namen v resnioi niso mogli najti. Jaz se le čudim, da so tako slabo merili, kajti postrelili bi lahko bili vseh 20 ljudi, kar nas je bilo tam. Opomnim še, da sem razločno slišal, kako so padali en strel za drugim; kakih 5—6 sem popolnoma razločno slišal.
— Dva protestna shoda v
ptujski Okolici. V nedeljo sta bila na Hajdini in v Novi vasi pri Ptuju protestna shoda, ki ju je sklicalo po litično društvo „Pozor" v Ptuju. Raz pravljalo se je o dogodkih v Ptuju 13. septembra. Na shodih je bila soglasno sprejeta tale resolucija: „Na shodu zbrani slovenski kmetje o gor čeno protestirajo proti tolovajskim napadom na mirne Slovenoe v Ptuju Obsojajo postopanje javnih oblasti, katere vkljub opetovanim zahtevam niso storile ničesar za varnost slovenskih gostov. Zborovaloi smatrajo za ediao primeren odgovor na napade osamosvojo na gospodarskem polju in poživljajo svoje sorojake, dase trdno in dosledno oklenejo slovenskih trgovcev in obrtnikov."
— Hči krojača Belsnerja, go-jenka o. kr. učiteljišča v Ljubljani, je skrajno nestrpna iu predrzna žabica. Ze pred nekaterimi dnevi smo zvedeli, kako je to nezrelo punče po žalostnih dogodkih gobezdalo: „Die Slovenen sin d lichtscheue Kreaturenu. Ko jo je zaradi tega neki profesor pozval na odgovor, je v šoli vpričo součenk odgovorila: „Ioh verabscheue alle Slovenen." Součenke so nato soglasno začele bojkotirati to nezrelo nemškutarsko rastlinioo s tem, da noče nobena pri njej sedeti, niti z njo občevati. — Mi bi o celi stvari ne bili iz pregovorili, ker se z nezrelimi otročiji ne maramo bavifci, temuč pre puščamo staršem, da prejmejo za hujskajočo vzgojo zasluženo povračilo na gospodarskem polju. Govoriti pa moramo o dogodku sedaj, ker ga je lažajivi ljubljanski dopisnik v graški „Tagesposti" napihnil v državno afero. Lažnik namreč poroča, da to telesno in duševno nezrelo Frido preganja brutalno vsa Ljubljana. Dva — seveda popolnoma neznana — gospoda sta ji grozila s kamnom in gorjačo, a dr. Majaronov uradnik Sfcopar je pljunil pred njo ter ji zaklicai: „Ti prokleta nemčurska k . . . . !u G. Stopar nam poroča, da je po tem, kar se je o tej nemčurski gogki zvedelo, res rekel „pfuj!", a nič več. Ako pa Fridi pri vsej njeni nezrelosti že šumi po glavi ter ji vest očita kaj takega, kar piše „Tagespost", pa naj sama s seboj opravi, oziroma mamina brezovka.
— Iz Zagorja na Notranjskem Albin Tomšič, žrtev nečloveškega nedeljskega dejanja in ki se bori menda Še s smrtjo v deželni bolnici, je doma iz narodne vas: Zagorja na Notranjskem. Sin je uboge vdove, ki je izgubila pred nekaj meseci tudi na zelo žalosten način svojega moža. Ubil se je namreč v rudniku v Ameriki. Ta vdova se je odpeljala brez sredstev iz Zagorja v torek zjutraj v Ljubljano in od tedaj ni prišlo od nje tu-sem nikakršnega sporočila. Doma je zapustila v največji revščini pet nedoraslih otrok, za katere skrbijo usmiljeni sosedje. Vsa družina je sploh zelo uboga in mati-vdova je že komaj pričakovala, kdaj dovrši njen sin Albin vajenska leta pri kovaškem obrtu, da bi ji potem kaj pomagal, kar bi gotovo storil, ker je bil zelo priden mladenič. Toda sedaj je vse upanje nesrečne matere-vdove uničeno ; zakaj Če tudi okreva, se vendar ne bo mogel zopet lotiti težkega kovaškega dela, še manj pa biti podpora svoji ljubljeni materi. Zato apeliramo na usmiljena srca blagih Ljubljančanov, da se usmilijo nesrečne žrtve in uboge vdove-matere!
— Predrznoat Škofjeloškega
Nemčurja! V Skofji Loki imamo zagrizenega Nemčurja, znanega fabri-kanta Aloisa Krennerja. Redijo ga uboge slovenske delavke. Za prenaporno, celodnevno in zdravju skrajno škodljivo delo pri statvah in drugih strojih jim plačuje komaj pičlo kronoo na dan. To je uprav sramotno nizka plaČioa. Dasi je bil njegov oče še naklonjen Slovencem in mestu Škofji Loki, pa on vedno in povsod vsiljuje blaženo nemščino. Ločani smo že zdavnaj siti tega njegovega nemškega izzivanja. Svoje loške, izključno slovenske odjemaloe osrečuje ta možakar vselej s sam o nemški mi tiskanimi ra-
čuni. Da bo enkrat tega nesramnega izzivanja konec apelujemo potom javnosti na vse zavedne Lo-Čane, brez razlike strankarskega prepričanja, da mu vsi brez izjeme vrnejo njegove nemške račune, ki jih bo zopet razpošiljal 1. oktobra t. 1 v zadevi električne razsvetljave. Pristavijo naj opazko: „Vrnjeno, ker nerazumljivo!" Drugače si bomo že vedeli pomagati na drug način. Obenem apelujemo tudi Še na vse naše zavedne trgovce, da odzdaj naprej ne sprejmejo nobene nemške korespondence več niti od njega, niti od kakega drugega Nemca, ki išče pri nas zaslužka. Strogo bomo pazili na to, da se te naše želje tudi uva-žujejo. Sicer bomo brez usmiljenja prišli na dan z imeni vseh onih, ki se ne bodo ravnali po tem načelu. Proč z narodno mlačnostjo!
— V a žen gospodarski nasvet. Poizvedeli smo, da v zadnjem času po dogodkih dne 20. t. m. vzdi-gujejo ljudje velike vsote pri tukajšnji „Kranjski hranilnici". Ker ljudje med mesecem vzdignjejo svoje vloge, izgubijo pri tem precej na obrestih. Da se občinstvo obvaruje nepotrebne škode, ki mu nastane vsled napravil noga vzdigovanja, da1 je s tem, da ljudje od daleč prihajajo v Ljubljano in končno ker izgube mnogo Časa s čakanjem pri „Kranjski hranilnici", opozarjamo s tem slovensko občinstvo, da so pripravljeni vsi slo ven s ki denarni zavodi v Ljubljani sprejemati hranilne knjižice „Kranjske hranilnice" ter vloge tako vzdi go vati, da ljudje ne izgube prav nič na obrestih. Za knjižice „Kranjske hranilnice, ki se izroče slovenskim denarnim zavodom, dobijo vlagatelji lahko ali gotov denar ali pa se jim napravijo slovenske knjižice za ono vrednost, ki so jo imele knjižice „Kranjske hraniceu. V to svrho je treba knjižice ali osebno prinesti k slovenskim zavodom, ali pa jih poslati s potrebnim pismenim naroČilom po pošti. V tem slučaju se bodo kn.ižice slovenskih zavod »v pošiljale po pošti. — Vsako pošiljanje naj se vrši priporočeno.
— Občinski odbor slovenske občine Koroška Bela je pri današnji seji storil soglasno sledeči sklep: Občinski odbor slovenske občine Koroška Bela izreka globoko obžalovanje, da je v Ljubljani v nedeljo, dne 20. septembra 1908 brez vsake potrebe streljalo avstrijsko vojaštvo na avstrijske državljane in pri tem ubilo več nedolžnih ljudi. Ves občinski odbor slovenske občine Koroška Bela protflstuje najodločneje proti rabi orožja zahteva neizprosno kaznovanje vseh vojaikih in civilnih krivcev, se izreka v imenu svojih občanov solidarnega s slovenskim prebivalstvom bele Ljubljane in svečano izjavlja, da bodo vsi naši občani odslej neizprosno, izvajali geslo: »Svoji k svojim." Iskrena želja občinskega odbora je da se kolikor mogoče ostrine različnih strank omilijo, da zamorejo skupno z združenimi močmi delovati za blagostanje slovenskega naroda. Z ozi-rom na tO se pozivljejo vsi slovenski poslanoi in merodajne osebe, da brez razlike store vse, kar je njih dolžnost za slovensko ljudstvo. — Koroška Bela, dne 24 septembra 1908 — Potočnik, župan: Janko Baraga s. r., Jurij Soklič s. r, Leopotd Zore s. r., Jožef M u 1 e j s. r., Martin N o 5 s. r., Lovro Noč s. r., Karel L o r e n o s. r, Janez R a b i č s. r., Fran Košir s r., Fran V e r w e g e r s. r., Fran Ž v a b s. r., Melhior Svetina s. r., Ivan E r 1 a h s. r.
— Već gostilničarjev in kavarn ar le v se je izrazilo napram rednim gostom, da vojakom in častnikom 27. polka (Belgijcem) ničesar ne dajo. Imena takih gostilničarjev in kavar-narjev objavijo slovenski listi, in dolžnost vseh Slovencev je, da jih podpirajo.
— Špediterju Banzingerju je trgovec Fr. Iglic odpovedal dova-žanje njegovega blaga s kolodvorov ter poveril prevoz slovenskemu špediterju Š k e r 1 j u. Opozarjamo slovenske trgovce, ki se mislijo ravnati po tem zgledu, naj obvestijo svoje zunanje založnike, da v naslovu naznanijo železnioam, da želijo, naj prevzame njihovo blago Škerlj, ker se sicer blago še nadalje izroča na kolodvorih Ranzingerju.
— Tri totograflje o pogrebu
nedolžnih žrtev je razstavil gospod Vesel v oknu papirne trgovine Jerneja Bahovoa.
— „Laibacher Zeitung" prinaša v nemškem jeziku vladne komunikeje, Slovenoem torej niso namenjeni! „Quosque tandem". Ali bomo res še trpeli, da bo naš uradni list nemški in torej obenem Laibblatt ljubljanskih Nemcev? To je kakor kazino, ki je shajališče oficirjev in obenem nemška trdnjava!
— Badovoljni sužnji so tisti (sicer Često odlični) Slovenci, ki pripuste, da jih nemški hišni gospodarji v preglednici hišnih strank po vežah
I nagajajo z nemškim besedilom. Slo-
venskemu človeku slovensko lice! Ako se to ne izpremeni, pridemo z imeni hil in strank.
— Rad o v oljen anteni je tisti slovenski ljubljanski šef urada, ki govori nemški z enim slugo samo za to, ker je ta le Nemec, a zna čisto dobro slovenski.
— Obiskovalcem slasčičaren Vse, posebno pa naše narodne dame, ki zahajajo večkrat v slaščičarne, opozarjamo, da je tvrdka Kirbisoh ena izmed prvih dala zopet odkriti nemški napis. Tudi Voltmann slovi kot zagrizen nacijonalec. Omenjani slaščičarni zato vsem Slovenoem in Slovenkam kar najtopleje priporočamo.
— Gosp. Petra Majdiča ¥ Celju si dovoljujemo vprašati, ako mu je znano, pa podpira njegov zastopnik Rudolf Oroszv nSud-marko". Gosp. M a j d i č bo gotovo našel med Slovenci zastopnika, katerega se ne bo treba sramovati ne njemu ne nam.
— Tvrdka Tb. Eger na Sv. Petra cesti je strogo nemčurska. Lastnik te tvrdke je o Če dr Eger j a, ki vodi kazinotsko vojsko zoper Slovenoe in hujska ministre zoper Ljubljano.
— Nemški strah. Kako nepotreben strah imajo Nemci pred nami, oziroma kako tetko vest jim dela 20. september, kaže sledeči slučaj. G. Komova v Slomškovih ulioah izobesi \sak večer — Črn predpasnik, ki visi potem do jutra raz okno. čez dan se tega sramuje, po noči pa ima predpasnik takorekoč za angelja varuha. Povedali smo že Nemcem, da smatramo njihovo žalovanje za golo hinavščiuo.
— Urarsko zadrugo vprašamo, kako more trpeti za svojega predsednika glavnega hajlarja in izzivača So mnitza?
— Napad dragonea na službujočega mitoiškega paznika V soboto zvečer je stal mitniški paznik oh ograji pri evangeljski cerkvi ter opazoval, kako nastopa po Marije Terezije cesti poslujoča kavalerija. Nihče, tudi naj mirnejši pasant ni bil varen pred njo. M tniškemu pazniku s9 je pridružil še neki možakar. Kar ju zgleda dragonec in zdirja proti njima* Oba odskočita, a bil je že tudi skrajni čas, kajti vojak je bil že vsekal, to d u udareo je zadel železno ograjo s tako silo, da se je od lomil kakih 35 cm dolg kos sablje ter padel na vrt. Ta kes cdlomljene sablje se sedaj nahaja na magistratu, kamor naj se izročajo eventualni slični dokazi. Dragonec je spoznal mitniškega paznika in zdirjal k svojim tovarišem.
— Sako varajo nemški trgovci in njihovi pomoćnik! slo vensko javnost. Najbolj zagrizeni nemški in nemškutarski trgovci nosijo s svojimi pomočniki vred Črne ovratnice, da bi varali okoličane, ki zahajajo v njihove trgovine. Menda le tako si je razlagati, da je trgovina Vik t. Sohifferja (pri „Ba-Čarju") na Mestnem trga še vedno polno kmečkih kapovaloev.
— Olika nemške dame. Stanovanja v vilah ob Nunskih ulioah in bližini so za otroke gotovo najlepša, kar jih imamo v Ljubljani, ker je dosti prostora in v ulioi malo prometa, vsled česar se vidi tam ve ino otroke v veselih igrah. Nemškutarska družina, ki je sezidala tam dve neokusni vili, pa se ho Če maščevati za izgrede v mestu nad nedolžnimi otroki. Gospa, koje svak je svojo oliko kazal v noči na soboto ob Zvezdi, in ki ima v sebi pangermansko kri — rojena je Pakičeva — napadla je surovo dva fanta, sina slovenskega odvetnika in sina slovanskega sodnika, katera sta mirno govorila z malim sorodnikom te gospe, in jih je javno na cesti opsovala z besedo nSohufte", in ta gospa je soproga c. kr. uradnika. Vprašamo, je-lirodbina Staudaoher-jeva res najeta od ljubljanskih kazi-notov, da hujska po Ljubljani, in nam hoče kvariti še mladino, katera že sama preveč vidi in slši? Sicer pa pričakujemo, da očeta žaljenih dečkov kot pravnika najdeta sredstvo, s katerim naučita ljubeznjivo damo dostojnega vedenja.
— Nemško nasilnosti. Iz Maribora se nam piše: Tolovajski napadi v Ptuju, katerim so sledili v soboto v Mariboru in v nedeljo v Celju, povzročili so tudi v Mariborski okolici silno ogorčenje. Slovenci v Mariboru in okolioi bi nemškim surovežem lahko vrnili Šilo za ognjilo, toda na tem polju Nemcem ne bomo. sledili. Mariborski Nemoi dobili bodo za svoje surovosti odgovor, kakršnega pač niso pričakovali in preskrbeli bomo, da Slovenci v Mariboru in okolioi ne bodo prisiljeni kupovati svojih potrebščin pri nemških trgovinah, kateri pošiljajo svoje ljudi pobijat Slovenoe in razbijat Šipe slovenskih hiš. V kratkem bodemo prinesli imena vseh tistih mariborskih trgovoev in obrtnikov, katerih uslužbenci so se udeležili izgredov v Ptuju,
(Dalje v prilogi.)
2. Priloga „Slovenazamn Narodu" 81 225. dne 26. septempra 1903.
Mariboru in Celju. Za danes navedemo sledeče: Izgredov v soboto v Mariboru udeležili so se 3 uslužbenci trgovine Kokošinek in sicer: Jauk. Ranner in Pelikan, nadalje 5 uslužbencev trgovine Pir-ban v Gosposkih ulicah: Si ni t s oh, "UTegesser, Grusitsoh, Weiler, Wolf. Zlasti odlikovali so se pri bombardiranju „Narodnega domau uslužbenci trgovine Martinz, kateri B0 se vseh izgredov polnoStevilno uc.eifžili. Učenec Martinčeve trgovine je bil tdsti, kije na grajskem tegu splezal na lestvo in odtrgal tablo ljudske posojilnioe. Me-dioinec Muršeo je bil pri izgredih v Ptuiu Mariboru in Celju, isto tako brivec T h o man. Pobijanja 5ip udeležilo se je tudi mnogo buršev in realoev, nekaterih imena so znana. Tiskar'Rab i Č je razdelil med one razbojnike, ki so se peljali v Ptuj pobijat Slovenoe 200 kron; doČim se te za one, ki so Sli v Celje, nabralo 175 K. Ko se je trgovcu Pirhanu o tem nabiranju povedalo, rekel je: Wenn ich was davon gewusst hatte, hatte ich auch was dazu gegeben.u — No, počasi pride vse na dan.
— Obisk pri ranjencih v bolnici- Včeraj dopoldne je član našega uredništva obiskal v bolnici ranjence izza usodne noči. Leže v posebni sobi kirurgičnega oddelka v paviljonu od vhoda na levo v prvem nadstropju. Soba je svetla, luč pada v njo od vzhoda. Sredi sobe nasproti vhodu ob steni stoji miza, ra kateri so šopki cvetlic,  ki jih  prinašajo ranjencem narodne dame.  Takoj  pri vhodu na desno leži Martin Štrukelj, hlapec pri Franu Oblaku na Tržaški cesti. Močan mož, srednje postave, širokih prsi, zagorelega obraza z redko črno brado.  Na rokah in obrazu se mu vidi,  da je vajen trdega dela in da mu v življenju Še ni nikdar sijalo prijaznejše solnce. Ko je poročevaleo stopil k njemu in mu podal roko, se je skušal vzpeti na postelji, kar mu je vidno povzročalo velike bolečine. Na vprašanje, kje je ranjen, je od-grnil odejo in pokazal skrbno obvezano rano na hrbtu ob pasu. Povzročil jo je vbodljaj z bajonetom od zadaj. Vprašan, kdaj je bil ranjen in kdo ga je zabodel, je jel z dokaj močnim,  razločnim glasom pripovedovati tako-le: V nedeljo zvečer me je prosila neka znanka, ki stanuje na Sv. Petra cesti, naj jo spremljam domov, ker se je bala vojaštva. Mirno sva šla preko Marijinega trga, na katerem je bilo razvrščeno vojaštvo. Ob stopnicah pred frančiškansko cerkvijo je stala gruča ljudi. Tudi na Sv. Petra cesti je  bilo videti nekaj  ljudi in semtertja  se je slišalo žvižganje in klici „živiou. Ko sem prišel do hotela „pri avstrijskem cesarju," je prihrumelo za nami vojaštvo. Pospešil sem korake, ne da bi se ozrl. V tistem hipu sem že začutil na hrbtu ob pasu skeleČo bolečino. Vedel sem takoj, da sem ranjen.  Dasi mi je povzročalo hude bolečine, vendar sem hitel, kolikor mi je bilo mogoče naprej. Pred kavarno  „Avstrija"  sem   že skoraj opešal. Zato sem se zatekel k tamkaj stoječemu stražniku ter mu povedal, da sem ranjen. Peljali so me na stražnico, kjer so me za silo obvezali. Na to so me prepeljali v bolnico. Na vprašanje, kako se splošno počuti, je odgovoril, da dobro.  S postrežbo in hrano je zelo zadovoljen. Na tablici nad njegovim vzglavjem je zabeležena temperatura 36°. — Tik okna leži dijak Božidar Borštnik, simpatičen mladenič živih  oči,  obraz mu obliva lahka rdečica, z lio pa mu sije mladost, življenje. Milo se stori človeku, ako pomisli, da je ta mladenič, nahajajoč se v cvetu prve mladosti, postal žrtev vojaške krogle, ki mu je vničila morda vso bodočnost, in nehote se ti vtrne gorka solza iskrenega sočutja.  Cvet, strt, poteptan, s suho nogo i Koliko visokoletečih nad, koliko načrtov je tu uničilo svinčeno zrno! Na obrazu življenje, cvetoča spomlad, na telesu mrzel dih smrti. Leva noga zdrobljena od krogle je Borštniku zalita v mavec, iz obveze se svetijo edino mrtvaškobledi, brez krvni prsti. Desna noga, takisto prestreljena ob kolenu, je zavita v navadno   obvezo.   Ko   je poročevalec -Borštnika vprašal, kako se počuti, je odgovoril, da razmeroma dobro, samo v nogah čuti neizrečne bolečine. Na 5? je jel, spremljevaje svoje besede z ^vahniini kretnjami rok, pripovedovati o usodepolnem dnevu, ko je pa-*■ kot žrtev vojaške okrutnosti. „V nedeljo popoldne," je rekel, „sem se Jjjtel iti sprehajat, kakor navadno v ^voli. Ker so bili vsi dohodi tjakaj zastraženi, sem šel na sprehod v Fu-?De' V Ljubljano sem se vrnil zve-Prišel sem po Sv. Petra cesti, so ljudje bežali po Sv. Petra cesti ^ Sv. Petra nasjpUj sem krenil preko J^ilejskega mostu na Vodnikov trg, ^sleč, da mi bo preko Šolskega dre-oreda mogoče   priti v Stritarjeve JJg in od tamkaj domov. Tako sem Mel d0 n kresi je". V tem momentu J ljudje jeli bežati. Tudi jaz sem se JJ« ter hotel bežati. Naenkrat se ^ Je zasvetilo pred očmi, ne da bi
slišal kakšnega poka. Po vsem telesu me je s prele tel o, vendar pa nisem čutil nobene bolečine. Moči so me zapustile in padel sem na tla, vendar r>a sem bil še pri popolni zavesti. Opazil sem, da imam hlače ob kolenu na levi nogi raztrgane na dveh, na desni nogi pa na treh mestih. Obenem sem s strahom zazrl, da mi is noge curlja kri. Zaihtel sem glasno in tesno mi je postalo pri srou, ker se mi je zdelo, da ni nikogar na trgu, ki bi mi mogel pomagati. Nato meje jel spomin zapuščati. Vem samo, da me je jelo mraziti in da sem težko ležal na tleh. Tožil sem in prijatelj Meli k mi je dal pod telo pelerino in me zavil v njo. Potem se Še spominjam, da je pritekel k meni m al deček, me objemal ter jokaje me tolažil, da se ni zgodilo ničesar hudega. Tudi na to se še vem spomniti, da mi je prinesel trafikant Soukal čašo mrzle vode. Potem sem za nekaj Časa zgubil zavest, iz omedlevioe sem se vzbudil na magistratu, kjer so mi obvezali rane. Med tem razgovorom je prišel zdravnik dr. Friedrich, da mu preobveže desno nogo. K.o ste sestri odstranili obvezo, sta se pokazali dve grozni rani neposredno nad kolenom. Na levi strani, kjer je krogla zadela, meri rana v premeru približno 3 cm, na desni strani, kjer je krogla Šla ven, pa je rana široka kakšne 4 cm. Zdravnik dr. Fri 3 dr ich, ki se je z veliko ljubeznijo posvetil zdravljenju ra-njenoev, je pripovedoval, da je bila zadnja želja Borštnika, predno se je, ležeč v krvi na trgu onesvestil, ta: „O da bi mamica ne zvedela, kaj se mi je zgodilo." Na vprašanje, če ga je že kdo izmed njegovih učiteljev obiskal, je veselo pripovedoval, da sta bila že prej pri njem profesorja Jeršinovec in LovŠe. Na vprašanje, Če ga je obiskal že tudi ravnatelj, je žalostno odkimal in solza se mu je zaiskrila v očeh. Pokazal je na svojega sotrpina Simon-čiča in rekel: „Tega je mojster prišel obiskat že dvakrat, a k meni ravnatelja ni. Kaj sem pregrešil? Ničesar hudega mi ne očita vest." Utrnila se mu je debela solza na lice . . . Nad njegovim zglavjem je zabeležena temperatura, v četrtek 38 4, v petek 37*4. — O ostalih ranjencih bodemo poročali v ponedeljek. Pripominjamo, da je prava skrbeča mati ranjencem gospa Vera dr. Šlaj mer jeva, za kar ji bodi izrečena iskrena zahvala!
— Shod za Slovence v Zagrebu. V sredo je bil v Zagrebu shod, ki ga je sklical poslanec Stjepan Radić. Na shodu se je razpravljalo o ljubljanskih krvavih dogodkih. Na shodu so govorili Radič, prof. Roić, I. Sirovatka, Rieger, Vinodolski, bosanski Hrvat Mali-nar in dr. Basariček. Njih govore bi radi priobčili, a moramo to opustiti, ker bi bili takoj zaplenjeni. Na shodu se je sklenilo nabirati prispevke za ljubljanske žrtve in sklicati v kratkem medstrankarski veliki ljudski shod za Ljubljano.
— Razbite šipe. Neki vojak 27. pešpolka je naznanil, da so včeraj ponoči pobili neznanci pri Recherjevi hiši v Hilšrrjevih ulicah tri Šipe. Takoj so se vršile poizvedbe in dognalo se je, da ste bile dve šipi že dolgo časa ubiti, tretjo pa je včeraj po nesreči ubil Warbinekov delavec, ki imajo v isti hiši delavnico. S tem je ta afera končana in tedaj tudi tu ne pridejo v poštev demonstracije niti od daleč. To smo priobčili zato, ker je po mestu raztrošena govorica o novem pobijanju Šip.
— Pogreb žrtev 20. septembra. Fotograf v Radovljici gosp. A. Vengar je izdal Četvero jako ličnih in Čednih razglednic predstavljaj oči h prizore s pogreba nesrečnih žrtev 20. septembra Ivana Adamiča in Rudolfa Lun dr a. Cena je 14 K za sto komadov. Gosp. Vengar izda tudi slike v velikosti 18/24 cm, ki se bodo prodajale po K 160. Od skupička dobe ranjenci 20. septembra 20%. Priporočamo te razglednice prav toplo.
—- Predrznost nemških poto-
valcev. Poroča se nam: Te dni sem se po alpski železnici vozil iz Gorice na Gorejsko. Z menoj se je vozilo nekaj nemških trgovskih potnikov. Govorih; so tako nesramno o „Win-disohih", da bi morala tudi najmir-nejšemu Slovencu vzkipeti kri. Vsi so rekli, da zdaj pri Slovencih ni nič zaslužiti, da pa bo čez 14 dni „die windisohe Bagage" vesela, če bo mogla s trgovskimi potniki nemški govoriti. Upamo, da bodo slovenski trgovci tem ljudem že posvetili.
— Iz itaforakega deželnega Šolskega sveta. Za nadučitelja na novi nemški Šoli v Slov. Bistrici je imenovan neki Henrik Sohi esti iz Gor. Štajerske. Nadalje so postali nad učitelj i pri Sv. Duhu v Halozah Fr. oegula iz MajŠperga, v Studeni cah Jos. K o k 1 iz Spod. Polskave, v Selah Rud. Ko emu t od Sv. Barbare v Halozsh in na Ptujski gori Leop. čulk iz Dobrne. Premeščen je učitelj Juri Železnik od Sv. Ven-oeslava k Sv. Jurju v Slov. Goricah, Stalni učitelji, ozir. učiteljice so po-
stali : pri Sv. Jerneju pri Konjicah ondotna suplen tinja J nuja Berthold, v Slivnici pri Celju ondotna začasna uČiteliioa Štefanija Le oker. v Dram Hah Terezija C v ar, v Križevoih pri Ljutomeru stalni okrajni pomožni učitelj sa ljutomerski okraj ^K. Mavric, v Selah stalna učiteljica od Sv. Barbare v Halozah Karolina K o emu t-Krajno, pri N vi cerkvi ondotna začasna učiteljica Marija Paulošič in pri Sv. Ftorjanu pri Rogatcu Karolina Greher.
— Zavedna restavraterka. V
restavraciji pri „Zlati ribi11 v Stritarjevih ulicah se je dosedaj točilo Ko-slerjevo pivo. Ko so gostje zvedeli, da je Kosler napajal dragonoe, so pivo kratkomalo odklonili. Zavedna restavraterka pa je naročila pivo takoj pri Auru in pisala tvrdki Kosler naslednje pismo: „Tvrdka Kosler & Comp. Z ozirom na dejstvo, da ste Vi napojili dragonoe, kateri so vsled tega tako brutalno nastopali in sekali po nedolžnih slovenskih glavah, se Vam zahvaljujem za dosedanjo postrežbo, ter Vas obenem prosim, da mi blagovolite poslati takoj račun. Odstranila sem iz svojega lokala Vašo reklamno desko, po katero blagovolite takoj poslati. V Ljubljani na dan pogreba nedolžnih žrtev Rudolfa Lun dr a in Ivana Adamiča.u To je poštena beseda in posnemanja vredna. Gostilničarji in gostilničarke po mestih in na deželi — pozor! Zavedno restavracijo pri „Zlati ribi" pa pri poročamo vsem Slovencem naj topleje.
— Izzivajoče nemško žen-stvo. Neki delavec je slišal predsnoČi po 7. uri vpiti še precej mlado žensko od „Bavarskoga dvora": ,Heil Deu tsohe! Nieder mit Hribar!" Pred kavarno „Evropa" patruljujoča orož niha baje nista pustila stražniku, da bi si bil zapisal ime izziv alke. Dotični stražnik bo vedel o stvari več povedati.
— V LJubljani in v Gradcu. Ko so se vršile pred leti v Gradcu ob Času prihoda španskega prestol-nega pretendenta don Carlosa velike, hrupne in celo nasilne demonstracije, je posredoval tudi o. in kr. 27. peš-polk. Zaradi silovitega vedenja gra-škega občinstva, ki je metalo na redarstvo, orožništvo in vojaštvo celo opeko s streh, je bilo c. in kr. 27. pešpolku ukazano, naj nastopi z orožjem. Rabiti bi moralo bajonete in puške, a glej — polk se je branil to storiti. Štajerski nemški vojaki niso hoteli nabadati in streljati svojih nemških rojakov! Zato pa j*e bil polk prestavljen. Ta dogodek je neizbrisno zabeležen v zgodovini tega slavnega polka. Zabeležen pa ostane v njegovi zgodovini tudi dan 20. septembra 1908.
— Uradno poročilo mestnega magistrata o demonstracijah in zadnjih dogodkih v Ljub U a ni. Dne 18. t m. se je vršil ob devetih zvečer v „Mestnem domu" ljudski shod, na katerem se je protestovalo o dogodkih v Ptuju in katerega je obiskalo na tisoče občinstva. Da se preprečijo morebitne demonstracije, je izdal načelnik mestnega policijskega urada, policijski   svetnik   Lauter, obširne ukrepe. Pod neposrednim poveljstvom več uradnikov je bila v pripravljenosti vsa policijska straža, ki je zaprla s takozvanimi „zapahi" dohode do kazine. Poleg tega pa je stal tudi okoli poslopja samega kordon stražnikov.   Po končanem shodu so šle množice res skupno v smeri proti kazini, a niso megle do nje, ker so bih' vsi dohodi zaprti. Tupatam se je pač posrečilo posameznikom, preriti se skozi zapahe in tako se je nabralo kmalu pred poslopjem kazine kakih 50 ljudi, ki so bili spočetka mirni. Policijski svetnik Lauter je zaukazal množico potisniti nazaj in jo razpršiti, kar se je pa le deloma posrečilo. Pri tem pa se ni moglo preprečiti množici, metati proti poslopju in v okna kamenja, pri Čemur se je več šip pobilo.   Ko je za policijskimi zapahi stoječ? množica čula žvenketati šipe, je postala viharna in prodrla, — čeprav za kratek čas, — v 3eleburgovih ulicah „stražniški zapah". Ti so potem pred poslopjem že nahajajoče se demonstrante ojačili, vsulo se je proti kazini znova kamenje in hipoma so bila vsa spodnja okna zdrobljena. Šele ko je prišlo alarmirano orožništvo, se je mogel prostor izprazniti in ko je prišlo na pomoč tudi vojaštvo, je bilo šele moč neštete množice razpršiti. Dasiravno so bile mešane patrulje, obstoječe iz policijskih stražnikov   in   orožnikov, razpršeni množioi vedno za petami, se vendar ni moglo preprečiti mimo nemških poslopij idoči množioi pobijanje oken. Sele okoli tretje ure zjutraj je nastal mir. Dne 19. in 20. t. m. so se zvečer demonstracije zopet ponovile. V tem, ko se je 19. t. m. posrečilo demonstracijo zadušiti brez posebne sile, je prišlo dne 20. t. m. pri vojaštvu do obžalovanja vredne rabe orožja. Da se zapre prehod po Prešernovih ulicah, je bil tja poslan oddelek vojaštva c. in kr. 27. pešpolka, kateremu je poveljeval poročnik Majer. Nevedeni častnik zatrjuje, da mu je prišla ne-
znana oseba javit, da množica pretepava pred Prešernovim spomenikom službujočega mestnega stražnika. Takoj je zapustil s svojim oddelkom od političnega komisarja mu odkazani prostor, ter se žuril, ne da bi se bil pri Prešernovem spomeniku] ustavil in se o istinitosti ovadbe prepričal, čez frančiškanski most in zavil proti Šolskemu drevoredu. Je li bil ta oddelek, kakor trdi navedeni častnik res kamenjan, ali, kakor mnogi očividci in ugledne ter nepristranske priče trdijo, da to ni bila resnica, skratka — poročnik Maver je dal hipoma iz lastne inioijative, brez poziva političnega uradnika in brez poziva, da se naj ljudstvo razkropi, da celo, ne da bi bil množice preje poskušal razgnati z bajonetnim napadom, povelje streljati. To pa zato, ker se v Šolskem drevoredu nahajajoča se množica, obstoječa iz kakih 20—30 ljudi, ni dovolj naglo razkropila in vzlic temu, da je celo bežala. Uspeh je učinkoval grozno. Dve osebi sta bili takoj mrtvi, 8 jih pa je bilo težko poškodovanih. Kakor se je konštatovalo po obdukciji trupel in po zdravniški preiskavi poškodovanih, so bili vsi ustreljeni od zadej. Tudi pozneje sta oddelku 5. dragon-skega polka zapovedujoči častnik in nek podčastnik, ko so praznili Sv. Petra cesto, streljala s samokresi, ne da bi bil kdo zadet. Le-ta dva pravita, da sta vsled tega rabila orožje, ker jim je baje nek nasproti stoječ moški grozil s samokresom. Isto noč so bile demonstracije končane ob dragi uri in se niso več ponovile iz-vzemŠi manjših s popadkov med strankama in nekaterih slučajev, pri kojih so bili na terorističen način sneti, odnosno prepleskani in prelepi j eni nemški napisi. Ravno tako se je izvršil pogreb obeh žrtev brez najmanjšega prigodka. Povodom teh demonstracij je bilo do sedaj po mestni straži aretovanih 23 oseb, katere so se oddale deželnemu sodišču, 15 pe jih je bilo pozneje po službenih organih eruiranih in ovadenih. Poizvedbe se nadaljujejo. Škoda razbitih Šip bode po natančnejši preiskavi vse-kako manjša, kakor je bila napovedana prvotno. Slednjič naj še omenimo, da je bilo pri spopadih z demonstranti lahko poškodovanih 7 stražnikov. Sedaj opravljajo za nedoločen čas redno in varstveno službo mešane patrulje, obstoječe iz mestnih stražnikov in orožnikov, ki hodijo po mestu.
— Občina Krtina. V očigled dejstvu, da se je v Ptuju naše mirne slovenske skupščin ar je pobijalo in pretepalo hujše kakor pse, kjer se ni prizanašalo niti našemu narodnemu žen-stvu, je občinski zastop v Krtini sklenil sledečo resolucijo: 1. Obsojamo kar najostreje barabski nastop Nemcev v Ptuju, posebno pa nastop mestnega zastopstva; 2 Odobrujemo dostojno demonstracijo in manifestacijo za slovensko stvar v Ljubljani; 3. ni se skrivil v Ljubljani nobenemu Nemcu las, vendar je nemška naduta kultura zahtevala slovensko kri, kar kriči po osveti do neba. Ogorčen nad takim pobojem, se obrača občinski zastop do svojega državnega in deželnega poslan c a dr. Kreka, da stori vse mogoče, da se s družijo vse slovenske stranke k skupnemu nastopu proti brutalnemu postopanju naših narodnih nasprotnikov, da se napravi enkrat konec nemškemu gospodarstvu na slovenskih tleh. —V Krtini, dne 24. septem. 1908. — Janez P ima t, župan. Jan. Kompare, J. Kavka, žup. namestnika. Franc Prenar, Matevž Svetlin, Mihael Bergant, Janez Majhen, Anton Stražar, Valen. Erbežnik, Janez Cepuder.
—; Škofjeloški Japono. Našim čitateljem je Še izza rusko-japonske vojske gotovo v spominu mož, ki je takrat očitno simpatiziral z Japonci in se odkrito veselil ruskih neuspehov, tako, da smo se ga takrat primerno spominjali v Vašem listu. Temu možu, ki zajema svojo duševno hrano iz graške „Tagesposte" in čigar zibelka je tekla, Če se ne motimo, nekje v logaškem okraju na Notranjskem, so dali dogodki v Ptuju in Ljubljani povod, da zopet zabavlja Čez lastne rojake in sočustvuje z Nemci. Moži-žioeljnu, ki pluje v svojo lastno skledo, svetujemo resno, naj bode z njegovimi nemškutarsko-germanskimi nazori lepo tiho, če ne, se mu zna pripetiti kaj jako neprijetnega. „Wissen sie, Herr Japono."
Iz Ilirske Bistrice S čitalni-škega doma in cerkvenega zvonika plapola žalna zastava. — Nemški napis pri tukajšnjem zalagališču Rei-ninghausovega piva je izginil, isto-tako je odstranil klepar Benigar dvojezično firmo, tako da je ostala le slovenska; kolodvorska restavracija je nadomestila nemško, tako še pred ljubljanskimi izgredi s slovensko, kar s veseljem pozdravljamo. — Pri nas se kaj rado nemškutari! Za vsako nemško besedo, ki je brez potrebe izustena, vinar naši šolski družbi in družba bi bila hvaležna marsikateri naši dami. — Opozarjamo na tem mestu, da bomo imena onih, ki se
bres potrebe poslužujejo „zveličavne" nemščine, brez pardona izro&'li javnosti. Pozor torej, da ne bo zamere! — Ako bi vsak Slovenec daroval po par vinarjev mesto prispevka za venec že pokopanih žrtev, bi se lahko v par dneh nabrelo za šolsko družbo od 15 do 20 tisoč kron. Na delo torej in oroč s sanjami; dovolj naj je letargije, tekla je kri.
— Vojaško zdravniška komisija v deželni bolnici v svrho pregleda in preiskave naših ranjencev se je vršila danes ob 3. poposdne.
— Nova žrtev iz noši 20.
septembra Včeraj je prišel v deželno bolnico 22 let stari Evgen Hel, brivski pomočnik pri Mate Valentiču, ki je bil v osodopoloi noči ranjen od vojakov 27. pešpolka. Zaboden je z bajonetom in ustrejen v levo nogo. Rani sta veliki, a ne smrtnonevarni.
— Svoji k svojim! Dosledno, kakor še nikdar, mora to biti deviza vsakega pravega Slovenca. Dolgo smo trpeli, a sedaj je prišel Čas, da se osamosvojimo, da napravimo koneo slovenski potrpežljivosti! Podpirali smo svoje nasprotnike in jim s tem dajali orožje v roke, ki so ga nam pretekle dni tako predrzno, tako oblastno nastavili na prsi. Zadnjih dni strašni dogodek pa naj nam že enkrat odpre oči, da smo pehali sami sebe v narodni grob s svojo mlaČnostjo in narodno popustinjo. 20. dan septembra meseca 1908 lete bodi nam večen mejnik, ta dan bodi naš preporod, naše vstajenje! To bo najlepši spomenik mladima nedolžnima žrtvama, ki sta pali ono zgodovinsko noč! Slovenski trgovci, slovenski obrtniki, na dan, pokažite, da ste Slovenci! Vsi pravi Slovenoi smo na vaši strani, vsi bomo vaši odjemalci. Nemci naj le obdrže svoje tevtonske napise. Oni pa, ki so Slovenoi, oni na dan s slovenskimi napisi 1 Spoznati se moramo, da ne bo več prevar.
— Gostilničar Bergman na Rožniku se ne brani slov. denarja, toda slovenskemu občinstvu se kaj slabo priporoča. Sioer pa je ta možak potuhnjeno prikrival svojo slovanofob-stvo, a pri zadnjih nemirih in vzpričo padlih nedolžnih žrtev Lundra in Adamiča, ni mogel več brzdati svoje jeze nad Slovenci in se je ostro zadri: „Jetzt haben die Windischen gekriegt, was sie gesueht haben". Slovenci, zapomnite si to! Podpirajte po svoje tega gostilničarja. Na Rožnik naj hodijo nemškutarji! — Priporočljive gostilne so: na Drenikovem vrhu, pri Čadu, Conžku in v Švioariji. Slovenoi, obiskujte te gostilne!
— Slovenskega špediterja imamo, zato je naša dolžnost, da mu omogočimo eksistenco. Dolžnost je torej vseh slovenskih trgovcev, ki naročajo zunaj blago, da n aro če svojim založnikom, naj jim zanje namenjeno blago pošiljajo samo potom špedioiiske firme J. S ker 1 j v Ljubljani, Kongresni trg št. 16. Upamo, da ta apel ne ostane glas vpijočega v puščavi! Svoji k svojim.
— Slovenski trgovci, občujte 8 svojim osobjem slovensko. Neki učitelj z dežele je prišel včeraj na-kupovat v priznano trgovino, a ker je trgovec ali poslovodja s svojo bla-gajničarko govoril nemško, je kupca splaŠilo, misleč, da je zašel v nem-škutarsko trgovino ter je takoj odšel. Kdo ima pri tem Škodo?
— Radi obdolžitve, da je bil udeležen pri razbitju šip na „sohul-vereinski" šoli v Sevnici, je bil danes dopoldne aretiran tukajšnji plakater Alojzij Smole. Aretovan je bil na ukaz okrožnega sodišča v Celju, kamor ga tudi prepeljejo. Slovenoi se torej na vseh koncih in krajih zasledujejo, nemški dr uh ali v Ptuju, Mariboru in Celju pa nihče ne skrivi lasu.
— Izjema pri dragoncih. Ga.
Adamičeva, ki pa ni v nikakem sorodstvu z ustreljenim Adamičem, je Čula, da je na Sv. Petra nasipu nek slovenski dragoneo zelo prizanesljivo postopal napram občinstvu. Prosil je ljudi prav lepo, da naj se razidejo itd. To resnici na ljubo z zadovoljstvom priobčimo, ter pripominjamo, da, ko bi bili vsi dragonoi tako taktno postopali, bi ne bilo nikakih pritožb.
— Občina Mokronog je imela dosedaj dvojezične pečate in občinsko desko z nemško-slovenskim napisom. Ta deska je morda še iz tistih časov kakor mokronoško graščinsko žezlo. Nekaterim domačinom pa take stare stvari ne ugajajo in zato so nemški napis zamazali, da bo še častitljivejši. Čuj emo, da bodo vsled odborovega sklepa odpravili dvojezične spake na uradnih pečatih in občinski deski.
— V tobačni tovarni so zavedene delavke obrnile in potrgale vse nemške napise. Uradniki so jim zaradi tega napravili ostro pridigo. Pa ne bo nič pomagalo.
— Vdova gospa Ravne je, kakor znano, plačala poročniku Maverju 6 K odškodnine sa to, da se je takoj izselil. Soba je sedaj prašna in bi bilo želeti, da se skoro kdo useli, da ne bi utrpela gospa Hayne Še večje Škode radi tega, ker je v kritičnem
času radi pomirjeni a razburjenega naroda ukrenila takoj pravi korak.
— Višek podlega ovaduštva.
Kaši sbesneli nemčurji so spravili v „Grazer Tagblattu od kiaja do konca slagano infamno laž, da so vodili akcijo glede snemanja nemških tabel gospodje dež. oficial Buko vic, inžener Viktor Skaberne, poštni kontrolor Jano, solioitator Tavčar in dr. Koše-nina. Ne zdi se nam potrebno, da bi te gospode jemali v zaščito, ker se bodo sami znali uspešno braniti pred takimi sumničenji, registrirali pa smo to lažnjivo vest, da slovenska javnost spozna, z kako nizkotnimi sredstvi se bore naši kazinotje. Ker ne morejo znesti svoje onemogle jeze nad onimi, ki so povzročili, da se je v par urah tudi na zunaj poslovenila Ljubljana, hočejo v afero snemanja nemških tabel zaplesti takšne osebe, katerim upajo že z enostavno, če tudi docela neutemeljeno denunoijo škodovati v njihovem službenem položaju.
— Najlepši OdgOVOr na nemška nasilstva v Ptuju, Mariboru, Celju in zlasti V Ljubljani so darila „Družbi SV. Cirila in Metoda". Beležimo veselo vest, da je prišlo na naše upravništvo samo tekom tega tedna za gori omenjeno družbo 2076 K 81 v. — Še je pri nas revnih Slovencih ljudi, ki imajo kaj srca.  Živeli nasledniki!
— Graški občinski svet se je včeraj zgražal nad dogodki v Ljubljani — ptujska, celjska in mariborska tolovajswa mu pa najbrže ugajajo kot nemška junaštva — ter polival vlado in ministre k maščevanju zoper »slovanski fanatizem". — Soo. demokrat Resel je izjavil, da se s tovariši pridružuje, v kolikor se gre za obsodbo narodnih izgredov. Ne morejo pa glasovati za predlog, ker se kličejo v njem na pomoč činitelji, katerim je ravno pripisovati krivdo na dogodkih. Ljubi j anski izgredi so posledica ptujskih dogodkov. Nujni predlog je bil nato sprejet brez glasov socijalnih demokratov, na kar je začel občinski svet razpravljati o izvozu — fekalij.
— Glas iz občinstva« Sedaj ko se bliža zima in bo čas nabavit' si za nase družine potrebnih reči, prosimo, da se nas natančno informira, kateri so slovenski trgovci v Ljubljani in kakšne vrste blago prodajajo, da ne pridejo naši težko pri-služeni novoi v nepoklicane roke. Odjemalci bomo pa strogo zahtevali od trgovcev, kje naj si ti naročujejo blago, katerega bodo nam prodajali. Obenem naj se spravi v javnost imena onih slovenskih trgovcev, ki podpirajo nemški „Schulverein" in „Sudmarko", ker hočemo biti s tem na čistem. Več staršev.
— 50 vagonov za transport vojakov v Ljubljano ima baje Južna železnica še vedno pripravljenih, vsled česar je nastalo pomanjkanje voz.
— Konliskacile v Celin. Državno pravdništvo v Celju po vrsti za-plenja vsako izdajo „Domovine". Posebno hudo je razmesarilo danes nam došli „Narodni list".
— V Celin ležita, tako se nam poroča, v enem tamošnjih hotelov, dva Nemca na smrt ranjena ob zadnjih pretepih. Seve se o vsem tem med Nemci kar nič ne govori. Zadnja WD. Wacht" roti in priduša svoje ljudi, naj o dogodkih z dne 20. septembra t. 1. popolnoma molče, niti v famili-arnem krogu naj se o njih ne raz-govarja . . . Vsekakor značilno. A nič ne hasne. Resnica vendar sili na dan in te je zdaj sila strah korajžne naše germanije.
— Napadli in težko ranili so
nedeljski nemškonacijonalni tolovaji v Celju med drugimi tudi visokošoloa g. Novačana. Vzeli so mu klobuk in pelerino in ga nevarno pretepli. Med napadalci je spoznal napadeni akademika Hrena in nekega Wallanda. Podana je ovadba. — Več ali manj težko so biU ranjeni tudi gostje iz Trbovelj, Hrastnika, Brežic in Krškega: Vidmar (Brežice), Radonovič (Krško), Sorčan (Hrastnik), Pišek (Hrastnik), Moli (Trbovlje) itd.
— Nobel" tolovaji. „Narodni list" poroča: Nekega Nemca so vojaki v nedeljo v noči hoteli aretirati. On pa se ni pustil in se je vrgel na tla. Po naključju so mu pri nadsljnem postopanju sezuli Solen). In mož, ki je bil drugače silno „nobelu, ni imel niti nogavic. — Takšna banda je fa-kinila v nedeljo po Celju!
— Veteransko društvo v Vod« matu je delilo pri nedeljski slavnostd vstopnice s samonomškim odtiskom stampilje: „Militar - Veteranenverein Furst Windischgratz" Moste bei Lai-baohu. Tako se opij u vaj o Slovenoi zaradi par nemŠkutarjev v društvu. Sploh pa bi že bil čas, da se Slovenoi nehamo igrati „male vojake" po veteranskih društvih. Vsak Slovenec ima menda vendar dovolj, da ga tri leta vlačijo, zasmehujejo in suvajo v cesarski suknji, a ko dosežejo državljansko prostost, se jim pač ni treba več smešiti s paradami.
— Volilna reforma za štajerski dtžtlni Zbor- Načrt volilne reforme, ki so jo predložile nemške
svobodomiselne stranke določa sledečo razdelitev. V skupini mest in trgov je Spodnji Štajer sledeče razdeljen: Maribor 2 poslanca; po enega poslanca volijo Radgona, Cmurek, Gornja Radgona, Gnas in Strass; trgi Lipnioa, Arnoš, Ivnioa, Vildon, Arvež, LuČane, Sv. Jurij; Celje, Brežice, Sevnica, Laško, Vojnik, Vitanje in Velenje; Slov. Gradec, Slov. Bistrica in trgi Marenberg, Muta, Sal-denhofen, Konjice, Šoštanj in St. Lovrenc nad Mariborom; mesci Ptuj in Ormož ter trgi Ljutomer, Rogatec, Št. Lenart v Slov. goricah, ptujska predmestna občina in zdravilišče Rog. Slatina; trgi Gornji grad, Ljubno, LuČe, Mozirje, Žalec, Središče in mariborsko predmestje Studenci. Ako bi obveljal ta načrt, bi Slovenoi za vedno imeli zagotovljen le en mandat v tej skupini. Glede kmečkih občin je razdelitev sledeča: 1. Cmurek, Radgona; 2. Marenberg, Šoštanj, Slovenski Gradec; 3 Slov. Bistrica, Št Lenart, Maribor (2 poslanca); 4 Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož; 5. Ptuj, Rogatec; 6. Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško (2 poslanca); 7. Konjice, Šmarje; 8. Kozje, Sevnioa, Brežice. V splošni kuriji bi dobila Spodnje Štajerska pravzaprav le tri mandate, in sioer: 1. Mesta in trgi: Maribor, Celje, Brežice, Ptuj, Ormož, Slov. Gradec, Slov. Bistrica, Sevnioa, Laško, Vojnik, Vitanje, Velenje, Marenberg, Muta, Vuzenica, Konjice, Šoštanj, St. Lovrenc nad Mariborom, Ljutomer, Rogateo, St. Lenart, Breg pri Ptuju, Gornji grad, Ljubno, Mozirje, Žalec, Središče, zdravilišče Rog. Slatina in Studenci pri Mariboru 1 mandat. Sodni okraji Ljutomer, Gor. Radgona, Slov. Bistrica, St. Lenart, Maribor, Konjice, Ormož, Ptuj in Rogateo 1 mandat. Sodni okraji Celje, Marenberg, Slov. Gradec, Šmarje, Šoštanj, Vransko, Gor. Grad, Laško, Kozje, Sevnioa in Brežice 1 mandat.
— Tabor na Veliki Otavl pri Šempasn na Goriškem. Pred 40
leti se je vršil veličasten tabor na Veliki Otavi. Nad 10 000 ljudi je bilo zbranih. Glavni govornik je bil nepozabni dr. Lavrič. V spomin na ta tabor se priredi ob 40 letnici dne 18. oktobra t. 1. na istem prostoru nov velik tabor. Navdušenje za ta „tabor" narašča med goriškimi Slovenoi in naraste gotovo v veliko iopozantno udeležbo.
Velikodušen dar. Gosp. Jakob Bončar v Ljubljani, zastopnik gg. Petra ia Vinko Majdiča je podari za ranjence dne 20« septembra znesek 300 K. — To je res plemenito.
Dražbi sv. Cirila In Metoda
je darovala družba pri „Belem volku" v Ljubljani znesek 5 K za dovtip, da je bil aretiran ljubljanski slovenski briveo, ker je nekemu Nemcu skrivil en las.
Verouk na nemški gimnaziji
v L {ubijani je prevzel začasno kanonik dr. Andrej Karli n.
Šolske tiskovine. Vprašamo ravnateljstva naših srednjih šol, zakaj tiskajo vse svoje tiskovine in iz vest j a pri nemški tvrdki Kleinmavr & Bamberg. Pozor tudi slovenski pisatelji!
Na znanje. Vsem časti tim darovalcem za družbo C. M., za ranjence in za spomenik žrtvam 20. septembra naznanjamo, da izkazujemo vsa tekom tega tedna došla darila danes, ker   med   tednom ni  bilo mogoče.
Sokol I v LJnblsinl naznanja, da se prične s ponedeljkom, dne 28. t. m., telovadba tudi za starejše člane.
Umrl je g. Ivan Hladnik, posestnik in lesni trgovec v Logatcu, star 30 let. Počivaj v miru!
0 negovanju zob pri otroku je predaval v četrtek na prošnjo „Sploš-nega slovenskega ženskega društva" v mali dvorani „Narodnega doma" zobozdravnik g. dr. Bretl. V skoz-inskoz zanimivem govoru je poudarjal predavatelj, da ima 95% vseh ljudi slabe zobe. Razpravljal je nadalje o pomenu zob za zdravje in kako se razvijajo zobje. Pri otroku se mora takoj spočetka gledati na čistost ust. Zanemarjati ni mlečnih sob, ki so iste važnosti za človeka kot pozneje stalni zobje. Naj hoj Ša zobna bolezen je gniloba, katere glavni vzrok so bakterije. Govornik je nato razpravljal, kako je čistiti zobe, ki jih je treba snažiti po vsaki jedi. Razne ustne vode imajo le to dobro, da ne škodujejo, če se pa hoče zobe očistiti, treba je rabiti krtačioo ali zobotrebec Da postanejo zobje dobri, je potrebna izdatna raba njih. Zato ne daj a j otroku sladkarij, kakor naj jih tudi mati nikdar ne je, ko nosi otroka pod srcem. Predavatelj je govoril nato, kako je treba skrbeti, da se ozdravijo oboleli zobje in priporočal, naj bi se pri nas za otroke nastavili Šolski zobozdravniki, kakor jih imajo že po Angleškem, Švedskem itd. Nato je 8 skioptikonom kazal in pojasnjeval rasno zobovje prav in neprav zraščeno, rasne sobne bolezni in zdravljenja. Poslušalci in poslušalke so z velikim zanimanjem sledili interesantnim naukom in svetom in so se predavatelju na konoi
zahvalili * burnim ploskanjem. Predavanje je bilo bolj slabo obiskano, daai bi bilo vsled svoje zanimivosti zaslužilo najlepšega poseta. Nekaj so vsrok seveda sedanje razmere — dijaštvo mora biti ob 6. zvečer doma — vendar Je menda drugih ljudi tudi toliko v Ljubljani, da bi napolnili čitalnično dvorano v Narodnem domu. Med udeleženci pri predavanju so bile večinoma dame, članioe priredil-nega društva, ki je priredilo preda-Aanje z ozirom na razstavo rOtrok".
Bačunake liste družbo sv- Cirila in Metoda so nadalje naroČile sledeče tvrdke: a) iz Ljubljane: restavr. Tratnik; gost. pri „Rožiu; „Narodni domM; Jerioa Fortuna, Vodovodna oesta 26; hotel „Lloyd"; hotel „Seidel"; gostilna Zupančič; gost. pri „Lipi"; hotel „Ilirija"; restavracija Auer; „Narodna kavarna" ; restavr. Perles; gost. Križ; restavr. na južnem kolodvoru; gostilna pri „Starem Tišlerju"; restavr. Friedl; kavarna „Evropatf; iz dežele: Franja pl. Pilbaoh, Vrhnika; Lojsika Leon, „Narodni domu, Maribor; podružnica Turjak: Ivan Pogoreleo, poštni pristav Sodražioa; Matevž Lončar, Tržič; Leopold, višji natakar Trst, oitta die Trieste; Ant. Pogačnik, župan in gost. Podnart; Anton Valenčak, Slov. Gradeo; Ivan Koklič, Novo mesto; Ant. Lampe, črni Vrh; Josip Pehani, Žuženberk; Kršič, gost. v Šiški; Maks Ličen, Rihenburg.
Pouk v harmonij L. V prvi letnik harmonije v „Glasbeni Matici" se je letos priglasilo tudi več starejših gospodov. Sklenilo se je zato, da se priredi poseben paralelni razred za odrasle, seveda le, če se jih oglasi zadostno število. Vabimo torej vse, ki čutijo veselje za študij harmonije, naj se priglase pri vodstvu „Glasbene Matice".
Koncerti ki ga je nameravala „Glasbena Matica" prirediti z novim koncertnim orkestrom v nedeljo v „Dnionu", se je zaradi splošne narodne žalosti preložil na četrtek, dne 1. oktobra.
Gruberjev kanal so popolnoma zajezili, da teče sedaj vsa voda preko mesta. V posameznih mlakah poskušajo loviti tam zaostale ribe. Struga je deloma že suha in delavci so že pričeli s poglobitvijo tal. Delo vidno napreduje, ker ga lepo jesensko vreme znatno pospešuje.
Mesto cesarske — črna zastava. G. Martin Sušnik, ki je na zvoniku šentjakobske cerkve snel cesarsko zastavo ter obesil na njeno mesto črno, nam naznanja, da ni ključarski pomočnik, temuč tesar. Tudi izjavlja, da bo vihrala ta črna zastava ob cesarjevem jubileju in pri odkrivanju cesarjevega spomenika.
Zaloga čevljev v Stritarjevih ulicah Št« 9, bivša Modlinška zaloga, je odstranila vse nemške napise. Poslovodja g. Kraljević je naroden Hrvat.
Zahvala. Akademičnemu ferijalnomu društvu „Bodočnost" so darovali gg.: Dr. Pipenbacher, profesor v Ljubljani 10 K. Vesela družba v Ho-čah mesto udeležitve veselioe pri Sv. Janžu na Dravskem polju po med. Novaku 3 K. Dr. Koderman, odvet. koncip. v Ptuju 2 K. Voršič Alojz, osmošoleo v Ljubljani 1 K. Gdč. Jerica Visenjakova, učit. kand. v Ljubljani 10 vin. Iur. Volčič v Mariboru 40 vin. Vsem p. n. darovalcem izreka za blagohotno naklonjenost najsrčnejšo zahvalo odbor akad. ferijalnoga društva „Bodočnost" iur. Ve-koslav Šumenjak, t. č predsednik; stud. vet. Anton Sok, t. č. blagajnik.
Delavsko podporno društvo v S t Vidu pri LJubljani priredi v nedeljo, dne 27. septembra t. 1. vinsko trgatev v gostilni g. Frana Su-steršiča p. d. pri Slepem Janezu v Zapužah. Ker zaradi kratkega časa veselioe z ozirom na narodno žalovanje ni bilo mogoče preložiti, od-menil je odbor ves čisti dobiček te veselioe za ranjence ter spomenik narodnih žrtev. Začetek ob 3. popoldan. Vstopnina prosta. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo.
Trtni lea za krmo. Kakor poroča že „Kmetovaleo" z dne 15. t. m. je trtni les v zmletem stanju dobra in tečna krma za molzno in vprežno živino. Da se vporaba trtnega lesa kot krme udomači tudi pri nas, zlasti letos, ko krme povsod primanjkuje, je o. kr. poljedelsko ministrstvo za našo deželo nabavilo štiri velike stroje za mletje trtnega lesa pri tvrdki R. Sack na Dunaju. Vsak stroj rabi 4 konjske sile za svoj obrat in izdela pri tem v eni uri 350 kg lesnega sdroba, ki zadostuje za en dan in 35 glav odrasle goveje živine. Kdor ima torej kako pripravno in oeno gonilno moč, n. pr. vodno kolo in bi hotel prevzeti mletje trtnega lesa za vinogradnike svojega okoliša, zglasi naj nemudoma pri o. kr. vinarskem nadzorniku g. Đ. Skaliokem v Novem mestu in mu naznani, kakšno gonilno moč da ima in kje se ta nahaja, kakor tudi kako pristojbino bi zahteval za mletje lesa (za 100 kg
lesnega z dr ob a). C. kr. poljedelsko ministrstvo postavi stroj brezplačno na mesto in si pridrži le lastninsko pravico do stroja, vinogradniki, ki se ga poslužujejo, plačajo pa delo in
gonilno silo dotičnemu podjetniku, eveda imajo prednost občine ali kmetijska društva, ki reflsktirajo na tak stroj.
Uboj pri Kopru. Kakor vsako leto, se vrši tukaj ves teden običajni semenj z lesom, posebno z vinskimi posodami. Na prvi semanji dan t. j. 20 t. m. ao tu nastanjeni kranjski trgovci pogrešali svojega tovariša trgovoa Andreja Kapnika, doma iz U ote dr Šio e blizu Logatca. Vse iskanje in povpraševanje je bilo zaman in brezuspešno. Drugo jutro se je raznese! glas po mestu, da so našli v jarku v bližini Kopra mrtvega moškega. Ko so prišli njegovi tovariši na kraj nesreče, so takoj spoznali v mrtvecu A. Rupnika. Truplo so prenesli v kopališč no kapelo, kjer je zdravnik konstatiral, da je bil R up ni k zavratno ubit. O napadalcu ni sluha ne duha. V znak žalosti so plapolale iznad skladišč trgovcev Črne zastave. Pri pogreba je bel vrli dijaški zbor ganljivo žalostinko „Blagor mu". V znak poČeščenja rajnika 80 nabrali požrtvovalni učiteljiŠčniki mesto nagrobnega venoa za družbo sv. Cirila in Metoda 13 K 60 vin. in tej vsoti je pridal g. Peter Tavčar, trgoveo iz Trsta 1 K.
Javorniškl „Sokol" je preložil svojo  javno   telovadbo   na mesec oktober in to v znak sožalja z žrt vami 20. septembra.
Velikanski krompir je pridelal gostilničar Plankar na svoji njivi pod Rakovnikom. Eksemplari, ki tehtajo nad kilogram, niso nič redkega med njimi.
Opozorimo vse one, ki bi hoteli kupiti v krasnem trgu na Spodnjem Štajerskem dve hiši, dalje velik kamenolom in prostorno tovarno z dvonadstropno hišo. Vse jako dobička-nosno in se proda samo zaradi lastnikove visoke starosti. Slovenoi skrbite, da posestva ne pridejo v nemške roke. Več pove inserat.
Odbor strelskega in keglja-škega kluba »Hrastnik - Dolu je sklenil v svoji seji dne 24. t. m. z ozirom na vojaška postopanja v Ljubljani opustiti nameravano „trgatev" ter v ta namen darovati nedolžnim žrtvam 20 K.
Vinska letina na Vipavskem je letos izredno bogata. Pridelalo se je toliko grozdja, da ljudem primanjkuje posod, da bi spravili letošnji bogati vinski pridelek. Stari ljudje ne pomnijo tako velike vinske letine. — Krčmarji in vinski trgovci naj se sedaj potrudijo na Vipavsko ter rešijo kmeta, ki mu primanjkuje posode.
Za opeklinami Je umrla 11-letna Regina Pongrac v Planini pri Ptuju. Na paši so otroci zažgali suh-ljad in deklica je prišla z obleko preblizu ognja in se užgala. Ker ni bilo nobene pomoči, se je opekla do smrti.
Po sodnijski obravnavi. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem med ženo nekega peka in nekim dimnikarjem obravnava zaradi žaljenja časti. Ko je sodnik nasprotujoči si stranki poravnal, sta odšla domov. Ko prideta v vežo, stanujeta namreč obe stranki v eni hiši, takoj pripelje ženska dimnikarju krepko zaušnico, ta pa skoči vanjo in jo zgrabi za vrat. Na ienskino kričanje so stranke prišle na lice mesta in vsled tega je začasno nastal zopet mir, obe stranki se pa še ponovno snideta pri sodišču.
Izgubljeno in najdeno. Potnik Henrik Sohwingshackel je izgubil črno pelerino in palico. — Gospa Suzana Hrovatova je izgubila zavitek z dvema nojevima peresoma. — Delavka Amalija Kukovičeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Cerkovnik Fran Režišnik je našel v cerkvi pri Sv. Krištofu črn dežnik. — Zasebnik g. Beno Fino je našel pred svojim stanovanjem zavitek raznega moškega umazanega perila.— Najdena sta dva skupaj se držeča ključa. Dobita se na osrednji polioijski stražnici. — Orožniški postajevodja g. Makso Grobler je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja.
Ušla je predvčerajšnjim zelena majhna papiga (tvrika). Kdor jo ujame, naj jo odda proti nagradi na Bregu št. 8.
Poziv.
Kdor Je videl, da Je polkovnik Radičevlć malo pred usodnim streljanjem ubogih žrtev govoril s poročnikom Maverjem, aH bil vsaj v njegovi bližini, oe nujno pozivlje, da oe oglael na maglotratu ter etvar pove. Na ta nsčln oe dobi kar najjasnejša olika voega dogodka. Ravno tako naj ae zglaoe tudi oni, katere Je vojaštvo na ta aH oni način ranilo..
Drobne novice.
— Hrvaški slušatelji zagrebškega vseučilišča so sklenili poslati ministrskemu predsedniku spomenico, v kateri izjavljajo, da bodo nadaljevali narodnostni boj na domaČih tleh, toda na vseučilišču ni prostora za nje, dokler se ne izpolnijo njihove upravičene zahteve.
— Volitev predsednika v Zodl-
nlenih drŽavah. Ker so vsi Nemci
in Irci Severne Amerike sklenili, da bodo glasovali za Brvana, je njegova izvolitev precej sigurna.
— Kolera na Ruskem. V kade tni šoli v Petro gradu je zbolelo 40 gojencev za kolero.
— Sodna obravnava proti kaosu Eulenburgu je veljala 89.700 mark.
— OrOZOVit Vihar je razsajal na Filipinskih otokih ter zahteval tudi mnogo človeških žrtev. Ker so vse brzojavne naprave razdrte, ni mogoče dobiti podrobnih poročil.
— Nesreča na mestni želez-niči« Na električni železnici v Fila-delfiji sta trčila skupaj dva voza. Ubitih je 7, ranjenih pa 72 oseb.
— Zarota zoper španskega
kralJSi Blizu Biarioa so prijeli španskega anarhista Canatravo, ki je pridobival ljudi za zaroto, ki bi naj umorila kralja Alfonza. Pri anarhistu so dobili revolver in bodalo.
— Orol Vitte bo baje v najkrajšem času reaktiviran.
— Kolera je nastopila tudi v rusko-pruskih obmejnih krajih. V So-snovicah je zbolelo za kolero že 40 oseb, izmed katerih jih je umrlo 13. V petrograjskih mrtvašnicah leže mrtveci na kupih.
— K otvoritvi turškega parlamenta se baje odpelje iz Bosne in Hercegovine mnogo opozicij on alnih Srbov in mohamedanov. S seboj vzamejo spomenico, v kateri zahtevajo, naj stori turški parlament korake, da se Bosna in Hercegovina spravite zopet pod »oblast^turške države.
— Bogata beračlca. Na Dunaju je umrla 861etna vdova Gognel, ki se je preživljala deloma z beračenjem. V njeni zapuščini so našli 300.000 K.
Razne stvori.
* Koliko zlata in srebra se pridi), biva v Avstriji. Glasom statistiko, ki jo je izdalo ministrstvo za javna dela o rudarstvu,  se je pridobilo leta 1907.   v  Avstriji  307.109 metrskih stoto v zlate rude v vrednosti 615.936 kron, za 60.000 K manj kot 1. 1906, Srebrne rude   se  je  dobilo 133.804 metrskih      stotov,      v     vredni -2,798.149 K.   Produkcija zlata je v privatnih   rokah,  in   skoraj  vsa na Češkem, namreč 99.87 rc , dočim se ostalih 0.13^/r pridobilo v Solnogra du.   Tudi produkcija srebra,   ki jo ima v rokah erar,  je  večinoma tu Češkem,  namreč 99.37,   na Tirol skem pa 0.63%.
* Časopisi, dopisnice in tisk. Glasom najnovejše poštne statistiki porablja Nemčija največ dopisnic, namreč eno milijardo in 394 milijonov na leto. Anglija porabi 800 milijonov, Zedinjene države 71*2 milijonov, .Japonska 665 milijonov, Avsi ja 376 milijonov, Indija 104 milijone, Francija 39 milijonov, Italija milijonov. — Največ pisem ra. ljajo Zedinjene države, namreč 5 milijard 302 milijona. Druga je Anglija z 2 milijardami 694 milijoni, potem Nemčija 1 milijarda 967 milijonov, Francija 1011 milijonov, Rusija 474 milijonov. Tudi glede casopi sov nadkriljuje Amerika vse ostab države, ker izdaja na leto nad štiri milijarde časopisov. Takoj za Žeđi; njenimi državami pride Francija, b izdaja na leto 1 milijardo 74o inilij0" nov časopisov.
* Letati je hotel. Farmer Arisi Wheeler v Greemvieh, C01111., v a riki si je izdelal par velikih peroni o katerih je upal, da bo letel po »raku kakor ptič. Da te peroti preskus je potem, ko si jih je pritrdil na *ir bet, odšel na streho stojega hleva toda od tu je padel naravnost v re» Mianus, kjer bi prav gotovo ul ako bi mu njegov sosed se v prav«* času ne prišel na pomoč. Wheeletfj je v glavi zavrelo, ker je v novejše* času vedno čital poročila o razni* zrakoplovih in poleg tega je bilo nje dni tudi neznosno vroče. Ko T padel v vodo, se je njegovo navda* nje za zrakoplovstvo ohladilo.
* Pismonoša z letno plačo 140.1H* kron. Tako drago plačanega pi nošo imajo Zedinjene države v Aj» ski. Seveda mora iz tega denarja pl* čevati vse stroške, ki jih zahtev njegova služba. Ti stroški D majhni. Dvakrat na mesec nio prevoziti na saneh po snegu in led 680 km, in sicer ima v sani u preže pse. Vsakokratna vožnja traja tede dni. V ta namen si mora držati hraniti na stotine psov, tako da 111 od velike plače pri znani draginji Alaski pač malo ostane.
* Sladoled je poleti eno najbolj osvežujočih sredstev. Ako je name-gto iz vode narejen iz smetane in nileka, potem je obenem zelo redilen. Zdravju škodljiv je sladoled lahko, ato voda, ki so jo porabili zanj, ni čisto dobra. Presenetile so lani preiskave Italiana Baldonija v Rimu, £i je našel v sladoledu sledove svin-ea. Pogosto uživanje takega sladoleda, ki ima v sebi svinec, provzroča nakopičen je te strupene kovine v telesu, ker je ni mogoče lahko in hitro zopet odstraniti iz njega. Potem pa je povod najrazličnejšim težavam, ki si jih navadno razlagamo krivo, ker noben človek najprvo ne misli, da je led vzrok obolelosti. Zato je treba neprestane kontrole orodja, ki služi za izdelavo sladoleda, ker nastane zastrupljanje s svincem pač po kakem svinčenem stroju ali kaki taki
posodi.
* Zdravljenje živčnih bolečin je
za zdravnika jako hvaležno polje, radi cesar jih je cela vrsta sredstev in metod v to svrho priporočanih. JNb, to je tudi dobro: kadar eno ne pomaga, pomaga drugo. V »New [Vork Medica! Journal« hvali zdravnik dr. Gol d on neko starejšo metodo, namreč vbrizgavanje kloroforma v boleče kraje telesa. On je dosegel s tem pri celi vrsti slučajev trajne uspehe, in sicer kakor pri bolečinah obraznih živcev, tako pri bolečinah medrebresnih živcev in pri ischiasi, zloglasni živčni bolezni v kolkih. — Pri tej priliki moramo opozoriti tudi na električni tok kakor izvrstno sredstvo proti živčnim boleznim, seveda le, ako je v rokah v elektroterapiji vseskoz izkušenega zdravnika.
Telefonska in brzojavna poročilu.
Baron Beck konferira.
Dona i, 26. sept. Min. predsednik 3eok je danet konferiral s predsednikom državnega zbora dr. \Yeiss-kirchnerjem. Ob 12. so se zglasili pri njem zastopniki nemških strank v češkem deželnem zboru. Zahtevali so, naj se nemudoma odgodi češki deželni zbor.
Razpad Beckovega ministrstva.
Dunaj, 26. seprembra. Naš poročevalec je izvedel iz najzanesljivejšega vira, da je padec oelokup-nega ministrstva gotova stvar, ako bi baron Beck ugodil zahtevi nemških poslancev, da se odgodi češki deželni zbor. V tem slučaju namreč takoj podasta svojo demisijo oba češka ministra dr. Fiedler in Prašek.
Se že umičejo! _
Dunaj 27. septembra. Listu „N. Wiener Tagblatt" poročajo od mero-dajne vojaške strani, da poročnik Maver  v  kritični  noči sploh ni dal povelja „Feuer", marveč d a j e splošna „nervoznostw(?) vojakov povzročila, da so proti povelju rabili orožje In streljali. Dalje pravi list, da je dognano, da je poročnika Maverja dejansko napadla množica in   da   je vojaštvo obmetavala s kamenjem. V tem položaju je dal Maver povelje „schiessen". Del moštva, kije bil vsled neprestanih atak a strani občinstva in vsled obmetavanja (??) s kamenjem skrajno razburjeno, je nato takoj jel streljati,   ne   da   bi čakal na predpisana povelja „fer-tig,   an,   Feuer!u Poročnika Maverja torej ne zadene nobena krivda.   (Po teh ofioioznih vesteh je torej Maver najnedolž-nej še j agnj e. Dobro. Naj se vladni listi in merodajni krogi le trudijo oprati zamorca, bo njih blamaža tem večja, ko spravi preiskava, ki se že vrši, na dan vse golo in Čisto resnico. Takrat bo gotovim gospodom brez dvoma vzelo sapo! (Opomba ured.)
Češki namestnik obsoja Nemce. Praga, 26. septembra. Deputacija čeških poslancev je bila danes pri namestniku grofu Coudenhoveju, da protestuje proti Škandaloznemu vedenju nemških poslanoev v včerajšnji seji deželnega zbora, ki so med zborovanjem prepevali ,,Die ^VVacht am Rhein". Namestnik je odgovoril, da deli ogorčenje z deželnim maršalom princem Lobko-vritzem na<i brez taktnim vedenjem nemških poslancev.
Ali bodo merili z enakim merilom?
Praga 26. septembra. Nemci *o razbili šipe in odstranili napis na poslopju češke BBe-«edeu v Libercih. Vsa češka jav-aost pričakuje z napetostjo, da bo sedaj državna oblast postopala proti Nem oem s is to strogostjo, kakor v Ljubljani Proti ubogim Slovenoem.
Poskušene demonstracije v Celovou.
Celovec, 26. septembra. Tukaj •o anodi hoteli prirediti protislovenske demonstracije.  Ker pa je bilo
vojaštvo pripravljeno, so demonstracijo opustili. Polili so s tinto pisarno odvetnika dr. Brejoa in razbili napis na pisarni.
Volilne reforme ne Ogrskem. Budimpešta, 26. septembra. Glasilo sooialnodemokratske stranke „Ne-pszavau podaja vsebino po grotu Andrassvju sestavljenega načrta volilne reforme. Volilna reforma sloni na pluralnem volilnem sistemu. Vsak državljan, ki je dovršil 24. leto, ima po 1 glas ne glede na to, ali sns pisati in Čitati ali ne. Analfabeti volijo posredao po volilnih možeh. Po štiri glasove imajo oni, ki so dovršili spodnje razrede srednje šole, dalje oni, ki so vešči pisanja in čitanja in plačujejo po 20 K davka, dalje oni, ki imajo v službi vsaj eno osebo. Teh voliloev je 866 000. Kdor je dovršil srednjo šolo ali plačuje 100 K davka, ima 5 glasov. Teh voliloev je 117.000. V oelem je 4 milijone voliloev. Po tem načrtu bi imeli Madžari 68%, Nemoi 10%, Slovaki 10%, Romuni 7%, Malorusi 0 5%, Hrvati 1% in Srbi 3% voliloev. Vladni listi priznavajo, da so informacije nNep-szave" točne. Uvedla se je preiskava, kako je „Nepszava" dobila v roke podatke o volilni reformi.
Izrazi sožalja.
Spljet, 25. septembra. Vječna slava bila vašim narodnim mučenicima, koji padoše, braneći slobodu otačbine. — Srednješkolska omladina.
Porega, 25. sept. Vaša tuga naša je. No iz puŠeće krvi mučeničke radja se zora zlatne slobode. — Hrvatski Sokol.
Sarajevo, 25. sept. Oduševljeno muževnim postupom braće Slovenaca, kliče: živili 1 Slava Adamiču! — Star-Čevićansko djačtvo.
Požega, 25. sept. Grozimo se od divjačkog nedjela Vaših, najmilija nam braćo i naših krvnika, pa iskreno delimo s Vami neizkazanu tugu za neprežaljenim bratoma — Hrvatsko pjevačko društvo »Vjenac«.
Merna. 25. sept. Prokletstvo našemu narodnemu sovražniku, a nad padlim žrtvami svoje največje sožalje.
— Društvo »Ipava«.
Zagrebi 25. sept. Bol, koja je stigla bratski nam slovenski narod, osjećamo i mi. Pale žrtve znakovi su kulturnom oslobodjenja Slovenije. Slava narodnim žrtvam! — Slušatelji Zagrebačke višje trgovačke škole.
Makarska, 25. septembra Iz krvi, pravedno polivene za slobodu Slovenije i njezinih posestrina, nikla je i nići će herojska mlada vojska Slovenaca, Hrvata i Srba, koja če odpuhat neprijateljsko tutorstvo i zlobu naših domova. Slava  mučenicima!   Živila Slovenija!
— Za mjesni odbor napredne stranke: Pekić, tajnik.
Belgradj 25. septembra. V duhu smo z Vami in bratski delimo tugo. Dal bog, da nedolžno prelita kri spodbudi na bratski objem vseh političnih strank za odločno delo. Večni spomin narodnim mučenikom! Prokletstvo so-vragu naroda! — Belgrajski Slovenci.
Korčula, 25. septembra. Ogorčena radi okrutnosti, koja je pouzrokovala prolitbu bratske, nam slovenske krvi, pridružuje se obćoj tuzi uz uvjerenje, da će i nama na jugu jednom svanuti dani zajedničke sreče u slobodnem narodnom jedništvu. — Hrvatska čitaonica.
Zagreb, 25. septembra. Primi izražaj najiskrenije sućuti u teškoj nesreči, koja je u črno zavila bratsku bijelu Ljubljanu. — Dr. Amruš.
Praga, 25. septembra. Mlade žrtve brutalnega naskoka nemškega vojaštva na slovensko ljudstvo, vpijoče po svoji pravici, napolnjujejo nas z globoko žalostjo. Moško Vaše vedenje in vsega občinskega sveta vzbujajo v nas najvišje spoštovanje. Iz zlate češke Prage pošiljamo v belo Ljubljano bratski pozdrav. Živio! — Poslanec dr. Hajn,
Krilo Jesenice, 25. septembra Stopro danas na povratku iz izbornog kotara saznadoh zač emerne dogo-djaje u vašoj Ljubljani. Srce mi je krvavilo nad teškom sudbinom mučeničke braće Slovenaca. Krv prolivena za narodne svetinje, nije ostala nikad bez ploda a svaka sila do vremena. Moje najiskrenije saučesće vašim tužnim danima. — Zastupnik Ivanišević.
Borića, 22. septembra. Slovenski klub, zbran pred slavnostno otvoritveno sejo deželnega zbora izreka globoko sožalje na nedolžnih žrtvah in protestuje proti proti brutalnemu nastopu orožne sile. V Ptuju ni bilo cesarskih bajonetov, da bi varovali Slovence pred nemško razdivjanostjo. V Ljubljani pa so pokale puške, ter morile nedolžne ljudi. Ali iz prolite krvi naj vsta a narod k novemu življenju in vztrajnemu delu za narodno in gospodarsko osvobojo. — Gabršček, Franko, Gregorin, Kovač, Križnic, Obljubek, Šavnjik, Alojzij Štrekelj, Jos ip Štrekelj. predsednik izvrševalnega odbora stranke statopravnf pokrokove.
BrnOf 25. septembra. Poslanci češsti na snemu  markrabstvi morav-
skčho jmenem českeho lidu na Mora ve projevuji slovinskemu narodu v težkć chvili svoje svmpatie a ujištuji svoji solidaritu v zapasu proti krivde a bezpravi. — Dr. Žaček, dr. Stranski, Stanek.
Zagreb! 24. septembra. Sveukupno napredno gradjanstvo plače sbog žrtava i osjeća se solidarnim sa teškom borbom braće Slovenaca. — Hrvatska naprednjačka čitaonica.
Reka, 24. septembra. V ime pučanstva prvog primorskog kotara a na naročim želju njegovih izbornika častim se Vašoj velemožnosti izraziti najiskrenije bratsko saučešće usljed kobnih dogodjaja, koji su savili u crninu slovensku prestolnicu. Ogorčeno preklji-njamo divljačtvo tamošnje njemačke soldateske. — Era smo Barčić, narodni zastupnik.
Spljet, 24. septembra. Hrvatski Split udioniŠtvuje usrdno golemoj žalosti vaše Ljubljane oplakujuć, nevine žrtve, poginule pri izkazu rodoljubnoga osjećanja. Slava mrtvim iskrenom željom, da ovaj zgodjaj složi sve Slovence proti zajedničkomu neprijatelju.
— Načelnik d r. M i h a 1 j e v i ć.
SV. IVBH Zelina, 24. septembra. Najdublja sučut braći Slovencima. Na vrlim žrtvama osudjujemo brutalni postupak Nijemaca, žednih slavenske krvi.
— Gradjanstvo Svetoga Ivan Zelina.
Kastav, 24. septembra. Danas sakupleno zastupstvo šalje braći Slovencem u ime općine Kastav povodom krvavih dogodjaja najiskreniju sučut. Slava mučenikom. — Jelušić, načelnik.
Senožeče, 24. septembra. Skrajno ogorčeni nad nedolžnimi umori izrekamo svoje sožalje mili naši domovini in upamo in želimo, da zbog te nedolžno prelite krvi zašije ji lepše solnee, da se otme more nemčurstva in nemškega nasilstva. Proč z birokratizmom, proč s tako nemško kulturo. — Izobraževalno društvo v Senožečah.
Mokronog, 24. septembra. Pevski klub zgraža se na nemškem nasilstvu. Iz krvi nedolžnih žrtev naj izplamti žar edinosti in bratstva. Imeni Adamič in Lunder ostanita neizbrisni v zgodovini kruto teptane domovine slovenske.
Zagreb, 24. septembra. Dolje s moderno barbarskim krvnicima slovenstva! Slava narodnim žrtvama. — Centralni odbor srednjoškolskog naprednog djaštva.
Bar ko vije, 24. septembra.Vječnaja pamjat narodnim žrtvam. Bratje, nedolžna kri iz groba vpije, objemite se. Sloga pokaži tujcu vrata. — Barkov-ljauski mučeniki.
Varaždin, 24. septembra. Tuga vaša tuga je i naša. Neka prolivena krv vaših sinova ojača sviest slovenskoga naroda i učvrsti našu slogu protiv zajedničkih nam neprijatelja. — Organizacij a pristaša hrvatsko-srbske koalicije u Varaždinu.
Osek, 24. septembra. Za dom tek zivi, tko je umro zanj. Slava žrtvama! Smrt dušmanima. — Šandor Lovaše n, urednik »Narodne Obrane«.
Praga, 25. septembra. Občinski svet kraljevskega glavnega mesta Prage je izrazil v svoji seji dne 22. septembra 1908 beli Ljubljani najodkritosrč-nejše simpatije v njenem boju za svete pravice bratskega naroda slovenskega in njegov jezik, ter je izrekel obenem najglobokejše sožalje nad nesrečnimi žrtvami, katere so rjile po krvavem zatrtju oborožene sile (moči) uničene (usmrćene). — Župan dr. Karel Groš.
SmichOV, 25. septembra. Sdčlte obvvatelum projev našich hiubokych svmpatii nad prolitou vfelou slovanskou hrvi, barvici vlažbu bratrske bilč Lub-lanč.— Narodni socialistč svo-I e b n i m okresu na Smichove.
Šibenik, 25. septembra. Dielimo 'žalost Ljubljane i slovenskog naroda nad žrtvama nasilja i nepravde. Želiti je, da svi Slaveni bez razlike stupe kao osvetnička   falanga protio zajedničkog drzkog neprijatelja. — Načelnik dr. Krstelj.
Lokev na Krasu, 25. septembra.
Ogorčeno nad nezaslišanim in nečloveškim ravnanjem c. kr. vojaštva nasproti slovenskim prebivalcem stolnega mesta, izraža podpisano reprezentantu meščanov najglobokejše sočutje. — Županstvo občine Lokev na Krasu. Župan: Anton Muha.
LokOV na Krasn, 25. septembra. Zgražaje se nad nezaslišano krutostjo c. kr. vojaštva ob krvavih dneh v beli Ljubljani izraža mestnemu svetu najglobokejše sožalje. — Za odbor bralnega društva »Tabor«: Predsednik: Slavoj Praprotnik.
Zagreb, 25. septembra. Simpatije svih plemenitih ljudi vazda su na strani potlačenih. Zato će ljubljansko krvoproliće Stovencima koristiti a Njem-cima škoditi. Nijedan nije dočekao slobode bez velikih žrtva. Tako će i Slovencima sunce slobode niknuti iz prolivene krvi narodnih mučenika. Slava mučenikomal — Kl ub Cirilo-Metodskih zidara.
Kostalnioa, 25. septembra. Svakog zgodom su tudjinci složni protiv nas, pa neka nam i pale slovenske žrtve od njemačke soldateske budu
večni memento, da mi svi Slaveni monarhije a napose Slovenac i Hrvat, mora biti brat i brat protiv tudjinca. — Hrvatski Sokol v Kostajnici.
Zagreb, 25. septembra. Članovi S tarče viceve hrvatske stranke prava svih slojeva, sakupljeni na svom velikem gradjanskom sastanku 24. rujna a u prisuću svojih narodnih zastopnika spomenše se uz najveće oduševljenje prvom redu svoje najmilije i najbliže braće Slovenaca i njihovih težkih dana kušnje. Starčevićanci, koji već po svom političnom programu izpovjedamu bratstvo i jedinstvo Slovenaca i Hrvata, žale iz svog raztuženog i ožalošćenog srca nevine žrtve, poginule za čast svoje — dakle naše — zajedničke otačbine u Ljubljani, te prosvjedujući proti tudjinskom nasilju, kliču Slava prolivenoj krvi braće Slovenaca kao jamstva bolje bodučnosti. — U i m e sviju: D r. Josip Frank.
Kanal, 22. septembra. Trg žaluje. Trgovine zaprte. Kanal zavit v žalne zastave, prisostvuje v duhu pogrebu nesrečnih žrtev. — Županstvo Kanal.
Kobarid, 23. sept. Občinski zastop trga Kobarid obsoja  brutalni nastop vojaštva ter se strinja popolnoma s sklepom   mestnega  starešinstva ljubljanskega.
Vipava, 23. septembra. Izrazujoč svoje ogorčenje nad prelito nedolžno krvjo, beli Ljubljani iskreno sožalje. Občina Vipava,   župan PetrovčiČ.
BOVOC, 23. septembra. Čutimo, žalujemo z Vami. — Občina Bovec, A. A. Mlekuš.
Litije, 22. septembra. Pod silnim v tiskom strašnih grozodejstev v Ljubljani protestira z ogorčenjem proti brahijalni sili vojaštva nad mirnimi Slovenci — občinski odbor Litija, Franc Slane, župan.
RndoltOVO, 23. septembra. Mestno županstvo novomeško izreka povodom nečuvenih dogodkov v Ljubljani svoje skrajno ogorčenje nad postopanjem vojaštva in ob enem iskreno sožalje povodom v smrti nedolžnih žrtev nasilstva- — Županstvo novomeško.
Melnik, 23. septembra. Prosim, da tolmačite izraz mojega vročega sožalja o zgubah in krivicah, katere so se zgodile našim naj iskrenejšim prijateljem Slovencem. — Poslanec Kotlar.
Blatni, 22. septembra. Žalujem s slovenskim narodom za nedolžnimi žrtvami. Obetam sam in tudi v imenu kluba solidarnost z Vami proti skupnemu sovražniku. — Poslanec Kalina.
Kralovske Vinokradv, 22. septembra. Sprejmite izraz našega naj-globokejšega sočutja in sporočite slovenskim bratom v Ljubljani odkritosrčne simpatije. — Za češke opozične poslance: Klofač, dr. Baxa, Choc, dr. Sviha, Turna, Spirhanzl, dr. S ob 6 tka, Prunar.
Celje, 22. septembra. V imenu štajerskih Slovencev sporočamo slovenski Ljubljani zaradi veličastnega nastopa za čast slovenstva navdušeno zahvalo in izražamo obenem z ogorčenjem svoje najiskrenejše sožalje nad krivičnim prelivanjem slovenske krvi slovenski prestoiici. — Izvrševalni odbor narodne stranke za Štajersko.
Zagreb, 22. septembra. Duboko pretreseni dogodjajima izazvanim od soldateske, pridružujemo se u ime svih naprednih Hrvata, žalosti braće, želeći solidarnost svih Slovenaca i Slavena u borbi za emancipacijo od zajedničkoga neprijatelja. — Predsjed-ništvohrvatske pučkenapredne stranke.
Zagreb, 22. septembra. Cijeli hrvatski narod s gražanjem i duboko osječanom boli prosvjeduje proti brutalnosti njemačke soldateske, nahučkane na bezsvijestno upravo zločinačko ubijanje nevinih, Šaljemo Vam izražaj bratske ljubavi i duboke sućuti nad palim žrtvama, kojima kličemo slava im! — Klub Hrvatske stranke Prava.
I. izkaz darov, poslanih podpisanemu vodstvu za dne 20. t. m. ranjene žrtve, ki se zdravijo v deželni bolnici. Darovali so p. n.: Nastavijenci tvrdke Franc Ksav. Souvan v Ljubljani 10 K; Polajnar Karel, kavarna »Prešeren« 20 K; Ivan Soklie, trgovec v Ljubljani, nabral v gostilni Ant. Zupana 15 K; A. F. und J. K. 12 von mitfuhlenden Deutschen 14 kron; Fran Križe, nabral v Postojni 14 K; Adolf Hauptman, veletržec v Ljubljani 100 K; Edmund Kavčič, trgovec v Ljubljani 20 K; dr. Oton Papež, e. kr. sod. tajnik v Ljubljani 10 K; Franc Golob, trgovec v Ljubljani 5 K; Karolina Treo, trgovka v Ljubljani 10 K; uradništvo »Gospodarske zveze« v Ljubljani 25 K 10 v; Andrej Ažvan, katehet meščanske šole v Postojni 2 K; Josip Zadel v Gorici 25 K; Alojzij Zajec, veletržec v Spodnji Šiški 50 K; Franjo Tomšič, posestnik v Ljubljani 2 K; Adolf Lorant, trgovec v Ljubljani 20 K; Milan Rosner, trgovec v Ljubljani 20 K; Fran Siherl, postajena-čelnik v Trzinu 5 K; pevsko društvo »Lira« v Kamniku 20 K; dr. Alojzij
Kravt, župan v Kamniku 20 K; Fran Višjesetnik, zasebnik v Železnikih 1 K 40 v; Josip Olup, trgovec v Ljubljani 10 K; Iva Smerdu v Devinu 2 K; županstvo Postojna 200 kron; Franc Jurca, veleposestnik v Postojni 50 K; Anton Cvenkel, Št. Peter v Savinjski dolini 20 K; Le-opoldina Šegula, nabrala v Novem mestu 150 K; Alozjij Pavlin, veleposestnik, Podbrezje 50 K; Josip Božič, slikar v Velikih Laščah 20 K; Ivan Engelsberger, trgovec v Tržiču 10 K; gospe: Goser 2 K; Olga Krs-nikova 5 K; Marinka Pavlin 5 K; Minka Košak 5 K; neimenovana 2 kroni; neimenovana 1 K 80 v; gospa Marija Kalister 4 K; rodbine: Po-gačnikova 5 K; Krennerjeva 5 K: Milavečeva 5 K; Sere 2 K; Fabiani 10 K; gdč. Zeme 1 K; Ivan Crne 1 krono; uradniki kmetske posojilnice v Ljubljani: Bayer 2 K, Peruzzi 5 kron 50 v, Malenšek 2 K, Ravnihar 5 K 50 v; neimenovani v Ljubljani z geslom: »da bi nas ta nesreča zjedi-nila« 50 K; župnik J. Podboj v Toplicah, nabral 10 K. Za nepričakovano izdatne in velikodušne darove se vodstvo vsem darovateljem v imenu ranjencev naj iskrene je zahvaljuje, proseč za nje novih podpor. Vodstvo deželne bolnice: V Ljubljani, dne 26. septembra 1908. Dr. V. G re gori č, vodja.
Darila za žrtve 20. septembra 1908, došla pri združenem narodnem odboru. L Izkaz: Občinski svet ljubljanski, za spomenik 1000 K, za oskrbo 1000 K; g. Ivan Hribar, mestni župan za spomenik 100 K, za oskrbo 100 K; g. Jos. Lenče, občinski svetnik za spomenik 50 K, za oskrbo 50 kron; g. Jos. Turk, občinski svetnik za spomenik 25 K, za oskrbo 25 K; g. dr. Ivan Tavčar, deželni odbornik za spomenik 50 K, za oskrbo 50 K; g. dr. Danilo Majaron, občinski svetnik za spomenik 50 K, za oskrbo 50 kron; gg.: Koch, Skaberne, Pribil, Poklukar, E. Tavčar, Logar za oskrbo 60 K; g. Jos. Cad, posestnik v Spodnjem Rožniku za oskrbo 20 K; g. Jak. Velkavrh v Ljubljani za oskrbo 2 K; g. Jure Čvek, župnik v Beli za spomenik 10 K; g. dr. Ivini Lavrenčič, odvet. kandidat v Ljubljani za spomenik 5 K, za oskrbo 15 kron; g. dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani za spomenik 100 K, za oskrbo 100 K; g. A. Landau, fotograf v Ljubljani za oskrbo 10 K.
Gospodarstvo.
— Dobavni razpis C. kr. domobranski pešpolk št. 27 v Ljubljani razpisuje dobavo okoli 514 met. stotov ovsa za loto 1909. Ponudbe je vložiti do 21. oktobra t. 1. 10. ure dopoldne pri oskrbovalni komisiji omenjenega polka. Tozadevni razglas je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
— Dobavni razpis.   C. in kr.
poveljništvo pomorskega arzenala v Palju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo pri omenjenem poveljništvu vršila dne 15. oktobra t 1. ob 4. uri popoldne ponudbena razprava za dobavo potrebščin o. in kr. pomorskega arzenala v Pulju za leto 1909. Dobaviti bo med drugim: deske, volno, blago iz usnja, laneno olje, barve, milo, sveče, metle, krtače, oglje, vrvi, koce, jekleno žico itd. Ponudbe je najkasneje do 3. ure popoldne navedenega dne vložiti pri a dj u t ant uri gori imenovanega poveljništva v Pulju. Dobavni razpis, splošni in specialni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Jzjava.
V članku v „Slov. Narodu" št. 216 z dne 18. t. m sem naveden kot Član nSudmarkeu. Na to izjavljam, da nisem član niti tega, niti kakega drugega nemškega društva. — Obenem darujem za ranjence dne 20 septembra t. 1. 100 K. 3461
1. S. Benedikt.
* Za vsebino tega spisa je uredništva odgovorno le toliko, kolikor določa sakoa.
Poslano.*
Ker se moja slovenska trgovina pri sv. Cirilu In Metodu v
Ljubljani, Lingarjeve ulice št 1., vedno zamenjajo z nemskutarsklmi trgovinami pri Škotu na Sadnem trgu, pri Miklavžu v Medenih ulicah, pri R. Miklaucu v Stritarjevih ulioah, katerih vseb lastnik Je zagrizen nemikntar France Drolenik, sem prisiljen, opozoriti na to oenjene slovenske kupovaloe ter se obenem priporočam v nakup vsega blaga aa moške in ženske obleke ter bom tudi dobro postregel. 3448— l
Z odličnim spoštovanjem
tvrtka pri sv. Cirilo in JKetota,
lastnik Ivan ^V* i k lava o.
* Za vsebino tega spisa Je uredniitrs* odgovorno le toliko, kolikor določa
Darila.
Upravništvu našega lista ao poslali:
Za družbo sv. Cirila In Metoda
G. Anka Podboj v Ribnici 5 K od gosp. Aleksandra Skaza iz Travnika vsled kazenske poravnave. — Škis mond in pagat" so šli pri Tomšiču (kaval) v II. Bistrici za dr. Žerjavov klobuk kvartat 2 K. — 6.   A. Mlakar  sa  Savi  nabral v veseli družbi 2 K, — Punca iz Unca 15 02 K, za obliž ranjencem v mestu „Pfui**. — Gosp. Franjo Lah; trg. v Ložu 7'73 K in sicer   5*73   kron,   za    izli citirani kos ubite   šipe   katero je pobral  gospođ V. Laurič pred kazino,  2 K pa daruje g. Giovanni Reveland, Artegna, Italia, ker se mu gnusi barbarski nastop ptujskih divjakov. — G. dr. Jos. Červeny v Cerknici 20*60 K, katere so nabraii ožji prijatelji pri od hodnici g. L. Dermelja. — V Ma-tenji  vasi  pri Žnidaršiču pribalinano in in prinemškutarjeno za kazinske  šipe v Ljubljani, z željo, npj bi iste Slovencem trajno pokazale kje tiči gad." — Svobodomiselno  emizje pri čebularju na Javor-niku 2 K. — G. Ivan  Taufer v Zagorju ob Savi   24*40,   katere je nabral  na sestanku  zavednih  zagorskih narodnjakov, zbranih v gostilni g. Đ. Korbarja z geslom : „Narodni k narodnim, zob za zob! Živela bela Ljubljana! — Raduj se dr. Ti Žerjav, ker bil si v Ptuju gologav.14 — Narodno omizje na „Kamniškem sedlu" pri marjašanju  2*62 K.  — Gg. magistratu! uradniki iz Ljubljane zbrani pri g. Ignaciju  Merharju  županu v Prigorici pri Dolenji vasi 25 K. Gg uradniki tvrdke Šutej iz Jelendola v gostilni župana Ign. Merharja 2*12 K. — G. JLlrjzij Domicelj v Zagorju na Pivki  34 K, kalere so darovali razni rodoljubi  mesto venca g. I Princu. — G.  Vrče dijak v Kranju nabral pri petih dijakih ob spominu na Ptuj 1 K. — G. Andrej Žnidaršič, miz. mojster v starem  trgu nabral v veseli družbi pri g. K. Kovaču 14 K z geslom: „Smrt sovražniku našega milega slov. naroda. — G. dr. Stanko  Lapajne,  dvorni in sodni svetnik na Dunaju 100 K, mesto venca na krsto narodnih junakov.  —   G. Fran Hojnik. jurist na Zg. Polskavi   nabral za ukradeni dr. Zrjavov  klobuk 5*06 K. — Zavedni Planinci, globoko potrti nad nečuveno krivico,  ki se godi  Slovencem na rodni zemlji 5 K.   —   Mesto   venca na grob   nesrečnim   žrtvam je nabrala gdč. Zupančičeva   pri   zavednih   Slovenkah in Slovencih   na   Javorniku   33*86   K. — Moška podružnica v Radovljici 20 K iz poravnave   Kržišnik-Čop.   —   G. dr. V. Žitek v Novem  mestu 10 K,   v spomin umorjenih žrle v tevtonske bestijalnosti — Mesto venca za narodni žrtvi goriški ,Sokol*  in g.   dr.  Dragotin  Treo vsak po 20 K skupaj 40 K. — G. M. Lah v Ložu 20 K, mesto venca nedolžnim žrtvam milega mu slovenskega naroda. —   G. Jak. Kogej v Ložu 200 K, mesto za venec in spomenik   nedolžnim   žrtvam zbesnelega nemškega barbarizma z željo, naj  bi šolska družba   vzgojila   maščevalce   za nedolžno prelito slovensko kri. — Gg. Cigoj in Pečenko iz Rihemberka  10 K iz neke kazenske   poravnave pod utisom krvopre-litja v Ljubljani.   —   Slovensko omizje Vili.   okraja   na   Dunaju 10 K, mesto venca umorjenim žrtvam. —   Idrijsko di-jaštvo 70 K, mesto   venca  na  grob nedolžnim   žrtvam.   —   Škofjeloški Sokoli 10 K mesto   venca   na grob narodnim mučenikom. G. M. Šegula v Celju nabral na izzivanje nemškutarjev  pred hotelom spri belem volu" 2*30 K, V znak žalosti ter  da počastijo  spomin  pri izgredih v Ljubljani zahrbtno   ustreljenih nedolžnih žrtev nabralo se je v „Zvezinih" podjetjih 30 K. — G. dr. Vilko Maurer v Krškem 33*20 K kot radovoljne prispevke mesto venca na  grob   dne   20. t. m. nedolžno padlim žrtvam  krvave  strahovlade. I. V. za dr. Žerjavov   klobuk 10 K, \z iskreno željo, da bi šolska družba za ta klobuk vsaj toliko  krone  nabrala,  da bi bil ta klobuk poln. —   Kranjskogorski Slovenci mesto venca na grob nedolžno umorjenim žrtvam 40 K,   — Dijaki diletantje 2 38 kron, kot ostanek čistega dobička, od veselice dne 6. t m. — Dr. V. Gregorič v Senožečah nabral med rodoljubkinjami in rodoljubi 30 K,   mesto   venca nedolžnim narodnim  žrtvam s pripombo,  naj nas nedolžno  prelita kri zedini proti našemu sovragu ter privede   do samosvojitve. — G. Drag.   in   Marica   Česnik v Knežaku 10 K, mesto venca na krsto svojega tasta oz   očeta g. Jos,    Princa,   posestnika v Zagorju ob Pivki —  G. Filip Kaučič ml. v Razdrtem 14 K. mesto venca na grob narodnih žrtev. — Napredni Razdrtci 6 K, mesto venca   na grob   padlih   žrtev. — Omizje na „Dilcaha 3 K, v blag spomin padlim žrtvam. — Omizje pri Fani v Idriji 35 K, mesto venca na grob narodnih žrtev.    —   Ajdovsko-šturski narodnjaki 32  K, v znak  žalosti  in  ogorčenja ter mesto  venca na  grob  padlih   žrtev. — Mariborski slov. gimnazijci 3255 K, mesto venca na grob narodni   žrtvi   tovariša I. Adamiču.   —   G. Josipina   dr. Weiblova 56 K, katere  dara jejo  Metličani žalujoč* z belo  Ljubljano   mesto  venca na grob umorjenih mledeničev. — Gorenjsko akad ferialno  društvo   „Vesna"   20  K, mesto venca   na   grob nedolžnih   žrtev nemške brutalnosti. — G. Fran SvetiČ v Hauen-steinu 20 K. — V restavraciji pri „Sokolu" na Jesenicah   daruje   zaveden Čeh SO K, z geslom:   »Na  razvalinah novo življenje   tzklije",   v   spomin krvavega 20. septembra   1908.  — G.   Fran Pa-
hernik, mag. fr. v Vuhredu 20 K, mesto venca na grob nesrečnih žrtev nemškega kanibalstva.   —   G. Vinko   Šket, nabral pri ilirsko bistriških in trnovskih rodoljubih 100 K, mesto venca na krsta nemško-vojaških žrtev. — Trije stalni igralci pri „marjašu" v gostilni Mlakar v Senožečah 3 K, kot  dobiček  20. septembra mesto venca narodnim  žrtvam.  — Gg. Martin Ker že iz Trsta in D. Lušin v Kopru 18 K, katere sta nabrala med prišleci na semenj mesto venca  na krsto  padlim narodnim žrtvam ter umorjenemu Andreju Rupniku iz Hotederšice   G. I. Vesel — 70 K pre-stanek od honorarja g. I. Vesel 1 5 l K, katere darujejo v soboto 19. t. m.  od dra-goncev v kavarno    „Prešeren" pregnani mirni   gledalci  kot skupen   dobiček pri domini in prispevek   gdčen   Mire, Pavle, gg. Franceljna,   Jožeta  in   Lipčeta. — Gospića Katinka Widmajer 5 K, kot procente za skupljene črne kravate in blago za žalne zastave. — Krožek magistrat nih uradnikov 20 K, mesto   venca   na grob nesrečnih  žrtev.   —   G. Ivan Vrhovnik, župnik v Ljubljani   10 K,  mesto venca na grob narodnim žrtvam. — G. Boš tel e krojač 1 K, mesto   za   venec   na krsto žrtve R. Lundra.   —   Igralsko   omizje v kavarni „Ilirija" 5*20 K, mesto venca za žrtve vojaške brutalnosti. — G. A. Maver, posestnik   hotela   "Vega"   15 K, mesto venca na krsto narodnim žrtvam. G. Milko. Naglic, zbral  med dijaki VIII. b I. drž. gimn. ne glede na njihovo politično prepričanje  12*32 K, mesto  venca na grob slovenskih   mučenikov.   —   Pri   „ Kroni" zbrali  vsak  po  kroni 12 K, nepotrebne tujke 1 70 K,   skupaj 13*70 K.   — Gospića Slavčeva 1 K, zaslužka  pri šivanju žalne zastave za „Narodno tiskarno". — Hrvaški   brivski   pomočniki   v Ljubljani 31 10 K, mesto venca palim žrtvam bratskega naroda  slovenskega. — Učiteljski zbor I. e. kr. drž. gimnazije v Ljubljani 50 K. — Družba pri „Fajmoštru" 16 K, s pripombo:   „Družba s pošte, trgovine, advokatov, profesure, dajte bratje,   da ne bije nam še konec ure." — Slovenke c. kr. ženskega učiteljišča v Ljubljani 42*70 K, mesto venca   nedolžnima   žrtvama. — G. Milan   Gorup   nabral od svojih sostanovalcev v hišah prisilne delavnice 8*70 K, mesto žalne zastave za nedolžni žrtvi. — Pri „Španu" v Vodmata   se  je .grilova krača* zdražila za 4 20 K.   —   G. Julija Štor 20 K. — „Mensau iz Velike Gorice pri Zagrebu 15 K,   mjesto   vjenča palim žrtvama a za oslobodjenje   od njemačkog barbarstva.   — G. dr. Švigelj,   advokat v Ljubljani   11*06 K,   prvi  zaslužek svoje pisarne s pristavkom:   Bog  živi vse Slo-vene, pod hišo strehe ene. — Šentpeterski dijaki   na   Krasu   nabrali    mesto venca padlim žrtvam 33 K. —  G. L. Testen v Podbrdu   nabral   med   slovenskimi železniškimi uslužbenci 20 K, mesto venca na greb narodnim   mučenikom.   —  G. Ivan Gorsak v Trebnjem nabral pri trebanjskih rodoljubih 60" 18 K, mesto venca na grob nedolžnih žrtev nečuvene nemške vojaške okrutnosti.   —   Gospa   Olga   Zajčeva in Minka   dr.   Šorlijeva v Gorici   nabrali v počaščenje spomina 20. sept. padlih žrtev 440 K —  G. Fran  Majer  v Mariboru nabral pri   odhodnici   rekrutov mariborskega  „Sokola"  23  K — mesto venca na  grob   palih   žrtev.   G. Rudolf Sysel, učitelj na Blanskem 4 K. Skupaj 2076 K 81 h. Bog  živi  vse cenj.  darovalke in darovalce. — Srčna hvala!
Za nesrečne ranjence 20. septembra:   Sodraški   rodoljubi   17*50 K.
— Zavedna Slovenka-Ljubljančanka 10 kron. — G. L. Kotnik v Sp.  Šiški 6 K.
— Kmetska posojilnica na Vrhniki 250 kron. G. Jerica Gašperinova, g. Hacin ter g. Fran Jenko nabrali med Gorenjci vrača jočimi se s ponoćnim vlakom od pogreba nedolžnih žrtev 27 K. — G. Julija Štor 20 K. — G. L. Tomažič, trg. v Sp. Šiški 20 K. — G. Zofija Borštnik, član. slov. gled. 6 K. — G. M. Dražil nabrala 20 K. — G. dr. M. Truden na Dunaju 10 K. — G. Ivan Korenčan, 10 K — Tvrdka Schneider & Verovsek v Ljubljani 100 K. — Dijaki I. drž  gimn. 11*82 K.
— Slovenski hakatisti: Ž. H. I. 3 K — G. Jos. Skerlj za žrtve vojaške okrutnosti, ki leže v bolnici 5 K. — Neimenovan kot preostanek od venca 960 K. — Zbirka   velikoloških   rodoljubov 11*50 K.
— Do skrajnosti ogorčeni narodnjaki v Rušah 10 K. — Beljaško omizje v Trstu 20 K, v skrajni ogorčenosti nad početjem nemških vojakov in v globokem obžalovanju nad na slovenskih tleh prelito krvjo nedolžnih žrtev. — Gospe Olga Zajčeva in Minka dr. Šorlijeva v Gorici ste nabrale v počaščenje spomina 20. septembra padlih žrtev 50 K. — G, G. Jos. Sever v Voloski 4 K, mesto sožalne brzojavke. — G. Jak. Bončar v Ljubljani zastopnik Petra in Vinko Majdiča 300 K. Skupaj 921*42 K. — V imenu siromakov najsrčnejša zahvala!
Za spomenik nedolžnim žrtvam 20. septembra: V gostilni g.
Slaparja v Novem mestu zbrani gg. S. Bergant, D. Štefanovič in F. Blažon 4 K.
— V znak žalosti, ter da počastijo spomin, pri izgredih v Ljubljani zahrbtno ustreljenih nedolžnih žrtev je bilo nabranih v podjetjih   „Zveze" v Celju  20 K.
— Kmetska posojilnica na Vrhniki |50 K,
— G. Ivan Stor, sprevodnik opatijske elektr. žel nabral med Slovenci in Hrvati v Voloski in Opatiji 60 K. — *G. Ivan Korenčan 10 K. — G. Janko Popovič v Cerknici 40 K. — Skupaj 184 K. — Srčna hvala!
Za Trebarjev spomenik: Cenj.
rodbina Klobučarjeva 5 K. — G. J. Vrče v Kranju 1 K. — Skupaj 6 K — Živela!
Za di|aka Meglica neimenovan 20 K. — Za dijaka, ki mu je Mahr odpovedal hrano 23 K.
Za sklad za bodoči sekolaki
dom v KOČOVln: Napredna dražba v Kažotu pri Cerknici 20 K a pripombo: „Zob za zob." — Živeli!
narodnjak!! Prispevajte za TraborJeo spomeniki
Avstrljsrcs specijaliteta. Ma zeiodua bo
eha j očim ljudem priporočati je porabo pristnega „MoDovejra Šeidlits-praska", ki je pre-akoseno domače zdrav >o in vpliva na zelo đec kropilno ter pospešimo na probavljanje in sicer s rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagat elj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s Dodoisom 6 35-13
Proti zobobolu in gnilobi zeti
Izborno deluje dobro znana
antiseptična,
Melusine ustna in zobna voda
fcrJ sitreU in
neprijetno mapo lz osa. t itsUssiea m nsvedois t K.
61 gorodnemu gospodu 91. Levstiku,
lekarnarju v Ljubljani.
VaSa izborna Melusine ustna in sobna voda je najboljše sredstvo zoper sobobol, odstranjuje neprijetno sapo is ust in ie neprekoaljiv pripomoček proti gnjiiobi sob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in sobne vode, Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Oangl, mestni tajnik.
Metlika, Se. aprila 1906.
isk*v?s& Mil Lsnsisk* i Ljafeijani; Rssljtva miz ti. 1
^iso, ut-rve-sf-^MseKS Fts*q loWn««i#i InhiS. mostu. 86 39
Zahvala.
Grg. imetnika tvrdke I. skladišče Krisper & Tomažič sta podarila gasilnemu društvu v Spodnji diski za pomoč o priliki zadnjega požara znatni znesek 100 K. Za ta velikodušni dar se jima podpisano načelstvo naj-iskrenejše zahvaljuje.
V Spodnji Šiški, dne 24. septembra 1908. 3402
P. Keriič v\ Maurer
t. č. blagajnik. t. Č načelnik.
Meteorologijo porotne.
vilica nad morjem 306. Srednji mini tlak 7se. 9
E o.
M
Cas opazo-Tsnjs
Stanje barometra v mm
26 s .-i
Vetrovi
25 26
9. zv.
7. zj. 2. pop.
738*1
738*7 7380
14.5
121
200
si. svzh. brezvetr.
Neb/
del. obl. oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 14 3 , norm 13*5'. Padavina v 24 urah 0 0 mm
Fran BBadaSZ d az nanj a v svojem ter v imenu svojih bratov in sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest o smrti ljubljenega, nepozabnega brata, ozir. strica, gospoda
•Ivana Jflaflnika
posestnika in trgovca z iesom
ki je danes ob 1. uri ponoči, po daljši in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 30. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dragega pokojnika bode v ponedeljek, dne 28 t. m. ob polu 7. uri zjutraj v hiši Žalosti slovesno blagoslovljeno ter na pokopališču v Gor. Logatcu položeno k večnemu počitku
Svete maše zadušnice se bodo služile v tukajšnji farni cerkvi.
Dragega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev.
Logatec, dne 26. septembra 1908.
Zahvala«
3458
Povodom bolezni In smrti gospe
Marije Novak
se zahvaljujemo vsem, ki so nepozabno rajnico v bolezni tolažili ali ji na ta ali oni način storili kako dobroto.
Posebno se še zahvalujemo preč. duhovščini in vsem, ki so ljubljeno pokojnico spremili na zadnem potu.
V Ljubljani, 26. septembra 1908.
Žalujoči ostali.
Dvojica psov
istrijanske pasme
se proda. Cena 80 K. 3459
Franc Pajnič, Zapotok, p. Sodraiics, Dolenjsko
Dobro Izurjene
očfllce in uttfi
3455
za šivanje
se sprejmejo takoj pri T. Wessel, WoHove ulice it 1, I. nadstr.
Italijanski kurzi
se prično pri podpisanem s prvim Oktobrom, Radi uvrstitve kurzov je potrebno, da se zglase učenci nekaj dni poprej. 3443-1
Anton Šibenik, Slomškove mice n.
in na protinu trpečim rad brezplačno pismeno sporočim, kako sem popolnoma ozdravel od svojega trdovratnega muke-polnega trpljenja. 2397—7
Karel Bader, Monako? o,
Kurfurstenstrasse 40 s.
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
cirkularjev, pisem in drugih tiskovin
oskrbi ceno v tej stroki izvežban uradnik.
Naslov   v upravništvu »Slov. Naroda4*.
Dobro obiskana
s lepimi lokali, blizu kolodvora, v zelo lepem trgu blizo Celja, se takoj da v najem. Redi se lahko dosti živine. Treba je denarja 6000 K. Pisma naj se pošiljajo: „poste re stan te Celje it. 3000". 3450 -1
Na Dolenjskem dobro vpeljan
zastopnik
išče za omenjeni rajon zmožne narodne tvrdke in sioer Špecerijske stroke.
Ponudbe nasloviti je na uprav-ništvo tega lista pod šifro „Svoji k
svojim*
3457—1
Jezikovni tečaji .posamezne ure«
francoski, angleški in italijanski Jezik od oktobra naprej v Woitovlh nlicab it 1, II. naditr. desno.
Konverzacijske ure na meseo po 7 K. Metoda Berlitz. 3431—1
Ura z verižico
3446
Zaradi nakupa velike množina ar razpošilja Šleska razpošiljevalnica: prekrasno pozlačeno, 86 nr idočo precizijsko aro na sidro, z lepo ver žico sa samo K S' kakor tudi triletnim pismenim jamstvom   —  Po povzetja razpošilja
Prasko-sleska razpošiljevalnica
A. Crelbp KvcalKov 43.
NB. Za neogajajoče denar nazaj.
Slovenska trgovina čevljev Domačega in tovarniškega izdelka
Matej Oblak
čevljarski mojster
Kongresni trg št. 6 fjubljana Kongresni trg št. 6
se slavnemu občinstvu priporoča.
3462—1
Po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo
v lastni delavnici. -
¥ tivolskem gradu se eddastt tak©! 3404 2
z balkonom solidnemu gospodu.
Izvežbana
3413-2
gospica
teli na domu poučevati klavir.
Naslov v uprav. „Slov. Naroda11.
Delež
narodnega, dobro vpeljanega podjetja, ki nese 10% čistega dobičke, s« proda zaradi družinskih razmer.
Pojasnila v uprav. »Slovenskega Naroda". ?2e6~*,
Prodajalka
pridna, izujena v trgovini z mešanim
blagom, se sprejme tskol ali p*
zneje pod prav dobrimi pogoji.
Ponudbe pod »poštenost1' m
uprav. nSlov. Naroda". 3411—ž
Na prodal Je po ugodni ceni
v bližini kolodvora
hiša v Ljubljani
a šestimi stanovanji  In vrtom,
Poizve se v upravništvu „Slov. Naroda". 3440—1
Franc Omersa v Kranju
sprajme
pomočniku
železniuske in špecerijske stroke,
za prvega oktobra. 2444-i
Vajenec
ao sprejme v trgovino z manu* fakturo in specerijo 3447-1
Božidar Pavčič
Ljubljana. Zaloška cesta 15.
Krolnikega pomočniku
.prejme v trajno delo 3433
Franc Škrbec v Ložu.
V bližini Mahrove trgovske Šole
se 8 p rej meta
3429
Z dijaka 2
iste Šole pri boljši rodbini. Kje, pove iz prijaznosti uprav. „fcJlov. Naroda**.
Sprejme se
Mski pomočnik
v trgovino z mešanim blagom os
deieil, vešč slovenščine in nemščina ter dober prodajalec.
Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 3449-i
Gostilna
na Turjaškem Trgu sle v. 1 (bivši HKatoliški dom'1) se da v najem s koncesijo vred za takoj ali za DO**
vember t L 3439-1 Več v pisarni Filipa Supanćića atavbnika v Ljubljani, Blelweisoft eesta it 18.
V Kamniku, na trgu, v popolnoma prenovljenem Društvenem domu, se takoj odda v zakup
kavarna
x gostilno. ***~M
Ponudbe sprejema dr. Krsut v
3431-2
Krepak deček
kateri je dovršil vsaj 3. razred sred« njih šol, se sprejme kot
praktikant
v večjo trgovino v Ljubljani.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3466-i
Sprejmeta se takoj 2 dobra
a v      » t
2g žensko in moško delo in 1 za ešano delo pri Iranu Šetinu, Di-Ike ulice 9 v LJubljani. 3371-3
en za veliko in eden za mešano lo dobita zajamčeno trajnega mesta i krojaškem mojstru Karla Beoe-itu v Volsperku na Koroškem.
>trebuo je nekoliko nemščine szgg 2
rrSFeia pomočnika
lecerists ter
učenec
rej me A Sušnik trgovina spe-irije in ieleinine  na Zaloški
isti 21. 3410-2
Dobrega in veščega
sarja
se mora razumeti v sestavljanju [ova. spre-me v delo takoj za oelo ho A. Ciciliani, zidarski mojster Opatiji, 3374-3
G line ah   blizo   farne  cerkve Je naprodaj lepo arondirano
osestvo
ie v najboljšem stanju, pripravno 1 vsako obrt, pri glavni oesti z ne-ij dobrega zemljišča. 3390 - 2
Kje, pove uprav. nSlov. Naroda".
soda
po 30 hektolitrov
2
3392
■av dobro ohranjena, ima naprodaj ZonnaBi trgovec z vinom v Sp m pri LJubljani, telefon št. 263.
11(1
1
enem   dobroizurjen    slovenski in
miki   korespondent   se takoj rejme. Prednost imajo oni, kateri italijanščine popolnoma vešči. Tozadevne    ponudbe sprejema
anko Popovl6t Cerknica pri Ra« ekn. 34; 2-1
Prodajo se
3 majhne hiš
raven nahajajoča se gostiln S, velik rt ter stavbni prostor. 3290-4
Več se izve v gostilni štev- 22 Spodnji Šiški
Kiji lil.
tare okusne kranjske klobase, Klike, komad 40 vinarjev, majhne,
I kos&adov 2 K. Zavitek prost. — azposilja se po povzetju. 3428—1
M. Modic
Šiška pri Izubijani.
Nova hiša
' velikim vrtom,  iz katerega se
»roda za 800 K na leto, in ki ima speljano špecerijsko trgovino, poleg se lahko dobi gostilna in trafika, itoji na najlepšem prostoru v novem Wn Ljubljane, se proda. Gotovine
II treba vehke. 3336—6
Pojasnila daje J. Toni, mesar, ugarjeve nllce v LJubljani
Lezioni italiane. I Slovenci! Slovani! Pozor!
Brammatica. eon ver as slone, lltte-ratnra. — Prlnelpio 11 L ottobre S' annnnoia dal 27 dl onesto, dalle U fino le 4 d Msrije Terezije cesta 4, pari. 3373—3
Sprejmem tako)
hljučarshesn-
pomočniUa
ki sna delati vsakovrstne tehtnice (vage). Delo trajno. Zahteva plače naj se naznani pismeno. 338)—4
Iv. Rebek v Celjn. Kathe voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do sego čarobnih prsi. Kitke voda za pral se rabi samo zunanje. Zajamčeno neškodljivo. Steklenice po 3, 5 in 8 kron poštnine prosto.
Diskretno pošilja po povzetju z316- 64
Ratne Henzel, Dana] VIL
Marlahllterstraise 110, 1L ML T. 31.
39 OsiaTOiM
gn. Fasching-a vdova
Poljanski naslpitev.8.
Reichova hiša,
Izvrstno In eolldno delo* C»»e zmerne. Popravila set to eno tzirsujejo*
Nova hiša
V Krškem z vrtom in v bližini o
oralov vtnogradat travnikov iu gozda ao takoj proda. Hiša je na lepem prostoru zraven meščanske šole in farne cerkve. 3430-2 Pojasnila daje lastnik Josip Strgar, posestnik v Krškem št. 45.
Tukaj se sprejme tudi
Kleparski pomočnik
Nedosežno «
ro
_i_ najnouelša ame- ■ I rlfka iznajdna T
Hlgiiensko gumasto blago u moške. Forabno na leta. Patent B 4-60.
Cez 2 mil Jona kosov prodanih v kratkem časa.
Higijensko gumasto blago za ionske.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2*00* Kdor pošlje denar naprej (tudi p; amen e znamke) mu poSlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin.  več,  edina prodaja
J.H.ADER, tvornice zn gn-JL I — mnsto blago. —T
Ona si 15 2, Nussdorierstr. 3-0.
3»«» vs<
I barhentov,
■ ■■ flanel, 22
■ MODNEGA BLAGA i
g Platna, damasta, kanafasa itd., j L vse novo, ki jih franko pošilja 1
■ znamenita uvozna tvrdka ■
m mm
s v*J- Havii6ek a br. Podebrady "
^31i_i       (Kraljevina Čeika.)
Zavoj s 40 m raznih ostankov pralnega 0Ia?a letnega in zimskega pošiljam za 18 kron franko po povzetju.
Najbolj Ml eečUI nakupni vir«
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, pulje-nega 2 K, boljšega
2 K 40 h; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puha-
ŠTBenišch J^^l^fi^JJ3tcga 5 K 10 h ' 1 kg ~ ^—^^Sk*wW velefinega, snežno-
belega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. 2743-4
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 18 i cm dolga, ii 6 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 5P cm širok, napolnjen z novim, sivim jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglav-niki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazij ali zamenjati franko. Za ne-ugajajoče se povrne denar.
S. Benisch, Descheiitz, št. 767, Šumiva
na Češkem. — Cenovnik zastonj in franko,
SUKNA
In modno 2884 blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornico za sukno v Humpolcu
na Češkem. 12 Tvornlske cene.     Vzorci franko.
Pod ugodnimi pogoji sta naprodaj ali v najem
dve hiši
v krasnem trgu na 8lov. Štajerju, tik železnioe, dalje velik kamenolom posebne vrste in proatorna tovarna z dvonadatropno hišo. Raznovrsten
velik promet. — Naslov v upravni-
štvu -Slov. Naroda".
3434—1
Krasne
4*3
87
Ibluze
največja izb era v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekoe
priporoča po aa|nlzjlb
M. KRISTOFIČ
por. Bučar
arami tis it is,
a aafvfiie otftiko m
razstavi vSt ne*)*
Prva tiorovBljsKa
tvornica orožja
Petar Wemig
c. In kr. dvorni dobavitelj
družba z omejeno zavezo
Borovlje na Koroškem
priporoča 835-39
lovske  pu&ke vseh sistemov,
priznano   izdelki   prve   vrste z največjim strelnim učinkom.
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
2716
eia
zaloga v lekarni
41
Ub. pl. TrnRtaJa o UubUanl.
i
i
9
9 m
!
9
i I
H
I
r
9
9
S «
o
Si 8
f Primarius
dr. U. Gregorič
L. j tmt>l j a na.
kronska ustno vodo
EUODIH
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 Oo 15 kapljic v kozarec vode.
u Cena 2 kroni.
9 9
Glavna zaloga v lekarni
Ub. pl. TrnMczuIa v UubUanl.
N0XIN
NaiboOse mazilo za čevUe.
N O X I
N
Dobiva se v vseh bolliih trgovinah.
Zaloga pri 2087—0
K. A. Kretarja v UubUanl
M. DRBNIK
3453—1
Kongresni trg.
Jfojvecp zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj, predtiskarija it). Velika zaloga teiovadske obleke!
Dobro ImrfOBa
prodajalka
mešane strdke, vešča slovenskega in nemškega jezika, z večletnim dobrim izpričevalom,  zeli premeniti
službo v kako manufakturno trgovino v mestu ali pa za prvo moč na deželi. 3389-2 Ponudbe pod „trajno11 na uprav. „Slov. Naroda**.
Nesarskeso pomočnika
in
2 učenca 2
sprejme
takoj Iv , Ljubila alice it 6.
Eosenina, Kolodvorske
34C6-3
Veliko zalogo
Sramofonov m ploH
tudi s slovenskimi k o m adi;
plošče Od
ai*se
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar Ljubljana, S ari trg 26.
2291
*6
Bs 16 let obstoječa
naj*tar>nj&* Sfabliaitskai
csredovainica stanovanj in siužel
G. F LU X
iospOSk« Ullc8 It S 3417
iSCe UUjuO: več kuharic, hišen, gospođini, dam v oporo gospodinj', gospodično k deklici brez matere, bone za Egipet, O-grsko In Berlin Velika izbira boljših deklic, zlasti z izpričevali. Sialna mesta, dobro plačilo. Predstaviti se je takoj.
Vestna In Kolifeor možno mara
•tfitfnjiin Oopiso^ je criležit; znamko za odgovo--
Prosi se za nstaneal naslov.
pjBF" Opozorilo.
Ako bi kako zemljišče ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekar-
nico, sanatorij itd. itd. v mestu ali na deželi hitro in diskretno radi prodali ali kuplU, ako iščete posoJUa ali sondeleibe, obrnite
se zaupno na
„Prvc zomlJISino upravo"
(Erste Realltaten-Vervvaltung)
t Dunaj, VIII., Albc-rtajasse 30. s
Prve vrste strogo reelno, kulantno, največje in strokovnjaško podjetje.
Zastopstva v vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednjih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj. Ako želite njegovega neplačnega obiska zaradi pregledanja in dogovora, nam, prosimo takoj naznanite. Največji promet o kupčijami med Dunajem In provlnoo. 3420
Posestvo
blizo Maribors, izredno dobiČkanosno, se takoj po Jako nizki ceni proda.
Posestvo ima nova, lepa poslopje (vredna 15.000—16.000 K), meri 46 oralov, od teh 26 oralov lepega, pri oesti ležečega gozda (vrednost lesa za posekanje 16.000 K) Druga zemlja izvrstno dobra. Nov, nasajen vinograd, majhen kamenolom 3396 -2
Cena 35.00o K. Cena je primeroma jako nizka, zato se pa mora vsota 28 500 kron takoj izplačati,
Natančna pojasnila daje rade-voljno prodajalec H- Drolenik, c. kr. davčni oficijal v Maribora n D., Scbillerstrasse 8.
Dijaki
80 sprelmejo pod primernimi pogoji na brano in stanovanje. 2913—13 Naslov v uprav. „81ov. Naroda*.
Zaboje
že rabljene, v vsaki velikosti in množini, kupi J. Razborsek v Šmartno m pri Litiji, kamor naj se stavijo ponudbe.
3382—2
Lepo stanovanje
v solnČni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, Jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perllnice in delom vrta ao odda za november na Dunajski cesti št. 60. 3217-3
Spretna učiteljica
se priporoča zesa poučen
o igranju no cltre.
Cene zmerne. Pouk doma in izven doma.
Ponudbe in vprašanja naj se pošiljajo na gospodično Brao Obrekar, Hranilnico« cesta mL T. L nadstr. (Delavske hiše, Za Bežigradom) v Ljubljani. 3226—3
Kako se zove
najzdravejša
mast?
jedilna mast.
Ta mast je posebno lahko prebavna, brez vsakršnih tuiih primesi in nepotrebnih maščobnih kislin, zatorej užitna tudi za najslabotnejši želodec- Izborno živilo, zlasti za bolne na želodcu, prebolele in otroke.
Anton Kolenc, trgovec ¥ Celju,
naznanja, da kupuje
v/
večjo mnotfno po 5 k 100 kg, pftenfoo po 21 K, oves po 17 K, fižol p° 21 K ter sploh vse deželno pridelke po najvišjih cenah. Mešane
tonsko lase po 8 K kilogram. — Kupujem tudi med (strd). Kdor kaj ima, naj se obrne do njega, ako je blago lepo, plača se više.      3123—1
V prijaznem trgu Sevnici
se proda nova, zidana.
z gospodarskim poslopjem ter lepim velikim vrtom, pripravna za gostilno, trgovino, poletno stanovanje, ali kot najemna hiša. Zdaj je prvo nadstropje oddano stalnim najemnikom. Hiša je moderno zidana. Denarja je treba le 4000 K, drugo se lahko prevzame v knjižen o.
Natančnejša pojasnila daje Matija Kozino v Sevnici, 3258-5
05 visoke c. kr. vlade dovoljen
piflhi nini mi
za prikrojevanje in šivanje
oblek z359-^
Eme Schlehan v UubUanl. Židovske ulice štev. 1.
Učenke se sprejemajo vsak dan.
Prodala hrolev po meri.
m«nHMa«Ma«aMnaMaMHHnMW
<d„V Angleikem skladišču onlek"£
z
O. BernatOTić y LJUbljODl, Mestni tfll JleV. 5. I
25.000 komadov '
najnovejše jesenske in zimske konfekcije ~
za gospode, dame dečko, deklice in otroka
■»o   ^vadovmaro  nizkih  cenah X
Prodaja na debelo z znatnim popustom.
55
Izdelane pestetfe
ii rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napol neno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm Široka K 10—, K 12-—, K 16 — In K 18-— 2 metra dolga, 140 cm Široka K 14—, K 16'—, K 18- , K 21—. Zglavnik 80 cm dolg, 68 cm širok K 8.—, K 3-60 in [JK 4'—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4*60 in K 6'—. If delujem tudi po kakršnikoli dragi meri. 3 delni mo-đroci ii dlake za 1 posteljo K 27'—, boljši K 33*—. Pošilja se poštnine prosto po povzetja od K 10' naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 9x3. 3418 pri Plznju na Češkem. 1
J __Inženir - nldrotekt
v?d?Yodl Konrad Lochnik. Uubllana
kanalizacije, kopollike naprave
Betthotcnove nllcc itn. 4.
Brzojavi: Lacnilik-Uabllaap.
Projekti in izvršitev pri d(
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob povi eradbe zastonj.
Utisnlte si podobo in ime>
„OttOITian     (cigaretni papir
in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
I 191- 6
G\ftl*RETrES0R/c>r
0TT0MAN
PATENTEI
M. GELBHAUS 4877-44H
lnlenlr tal taptisetanl patentni p—r.naft na Bnnn|n ■
VEL Siebensterngasse 7, nasproti c. kr. patentnean nraam. BJ
Petrolejska zorno luč
Priznano najboljši petrolejski gorileo. Liter petro Jej a za 16 ur, 90 sveč moči, pritrdi se takoj lahke na vsako svetUjzo.
Kompletni gorilec K 9-—.
Petrolejske peči 3438"1
so najboljše in najcenejše kurivo. Popolnoma brez duha. Prospekti zastonj. Zastopniki se iščelo.
Na deželo po povzetju.
Telefon št. sm.ioo.
Telefon št. 21.100.
FRIDERIK PLAN, Dunaj II., Stephaniestrasse 12.
Pravkar izšlo!
Pravkar izšlo!
: pravkar je izšla knjiga :
::: poezije :::
doktorja f ranceta Prešerna
(ljudska izdaja)
II. natisk
Uredil i. pintar
••   • •
00 ••
3454—1
Cena mehko vezani knjigi X 1:—, po posti X 110; cena v platno vezani :: knjigi X 1*40, po posti X V60: ::
Pravkar izšlo!
Pravkar izšlo!
DENAR
I
samo ne osreči, ampak zdravje. Zakaj kaj koristijo Človeku celo milijoni, ako pa se čuti bolnega, slabotnega in bednega. Komur torej ni dano, da bi se veselil zlatega zdravja, kogar mučijo nadležne in dolgotrajne bolezni, kakor nervo/nonf, nr-vraMienJn, bolečine v križu in gl«vo-l»ol, želodčne In ereveene noieelne, slabosti srra in sploh osla-belostl vaeh \rMt, vsak tak naj poizkusi od največjih tukajšnjih in inozemskih profesorjev preizkušen e^l^JLt« * p ZA 1*1   afelwotni aparat
eiehtro-Vitolizer
avstr. p. 23912, ogr. p. 34972,
n. d. p. 181785
katerim se lahko vsak brez pomoči  tujih oseb doma elelttrlzlrio.
Kdor se zanima za to velikansko zdravilno metodo, naj nam pošlje spodnji, s polnim imenom in naslovom opremljeni kupon, nakar mu takoj pošljemo gratis in Iranko našo 64 strani obsegaj očo
brezplačno knjigo
3425
razpravo o moderni elektroterapiji
Elektroteropeutliko ordinacija   * -
na Donata, I $ Schwangasse 1, i s/2, I. nadstr. -
Kupon za brezplačno knjigo.
Na
^tfotei*ape^rtl6ko ordiaacl|o na Duna|u, Schwanggasse 1, i s 2,1. nadstr.
Prosim, poSljite mi knjigo „Eine Abhandlung ttber moderne Elektro-Theraphie" gratis in franko pod zaprto kuverto. Ime:_____________Naslov:--------------
Prodajalka
papir te stroke, ki je zmožna ekspedicije časopisja, lica sluibe.
Naslov pove upravni a t vo „9lov. Naroda". 8385—3
Hijiitjt zalegi lavadnlh lo Rijfiniitb
otretkih vozičkov
1» navadne do najfinejše
zime.
LPakič
• Ljubljani.
mMHmummrmomjmjmmcmcmomM
J. KEBER
trjmrtno z manufakturnim In perllnlm Masom
n& Starim trgu št. 9
priporota
vence in šopke za neveste
tat
nagrobne vence; po Izredno nizkih cenah.
Potrebščine za kroječe in šivilje.
Odlikovan
a častno diplomo In zlato kolajno na III. dunajski a s k modni razstavi a ::
1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe :: nadvojvodinje Marije Joslpine. ::
krojaška obrt
! Ljabljaoi, Selenburgove ulice 3
•e priporoča v i zgotovi janje moSkih
oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroja.
Priznano solidno delo In smerne oene.
Pristno angleško blago je v največji Izberi vedno v zalegi
M. u
—- urar -
irgoveo z zlatnino ln srebrnlno
na Jurčičevem trp št.3
priporoča svoje veliko zalogo preelzlj-ffklfe ar is prvih tovarn, budili*, ■itenalillft, salonttblls in ur na nihalo, brlU»wlo^* zlatnine In srfbrnlne. Namizna oiirars Is V t n v —      fc> z*«* • 3452—1
Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela.
Delniška pivovarna Laški trg - Zale]
3435-2 sprejme pod ugodnimi pogoji
zalagate! ja
za uetlo zalogo na Spodnjem Štajerskem proti kaoclli,
odda tudi dobro idočo
gostilno m zoloso piv
v večjem kraju na Dolenjskem.
□
□
Slovenslsra txgrcTrirn.a I
o
O
•H H
p)
H
Priporočam veliko zalogo ravno došlih
i — domskih klobukov najnovejše mode. —
«   Nadalje raznovrstno vedno sveže blago, kakor:
rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške oblekce, pasovi, moderci, Samski in otroški predpasniki, belo perilo
- za dame, gospode in otroke. -
Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov in šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi.
zanj tn evetllc točno po naročila.
Za skupcevalce na debelo najnižje oene. Za obila naročila se priporočam 3451—1
Katinka VVidmaver
pri „solneu" za vodo v mestni palači.
N
o
s
Kava!
Kava!
i
Kava zjutraj!
Kava pozno zvečer!
Kava za nervozne!
Kava za bolne na srcu!
Kava ob slabem spanju!
Kava za malokrvnost!
Kavo kolikor je hočete,
ne da bi škodila z d a vi a, lahko uživate, ako namesto navadne zrnate kave kupujete
kofeina prosto kavo 3^6
napravljeno po patontovanem postopanju trgovske delniške dražbe za kavo v Bremena (znanka rešilni obroč). Resnična kava, ni surogati Pcini, čisti okus kave, polni, čisti vonj! Priporočajo vsak zdravnik. Poizkusite vsak enkrat t Dobiva se po vseh bol sin trgovinah, ali se pa obrnite na geueralno zastopstvo za Avstro-Ognko:
Trojan & Koppauer na Dunaju,
IX 2, Fluchtgasse 2.
i
A. Hermann
veležpjama za slivovko in tropinovec
v Varaždinu, JCrvatsko
priporoča BVOjO ŠpociJalitotO v dvojno žgani naravni slivovki, tropinovcu in drožniku po prav nizkih cenah. Večje množine slivovke se lahko v žganjarni pod lastnim nadzorstvom žgejo in prevzamejo.
Kadi posebne ponudbe blagovoli naj se obrniti ali na iganjarno v Varaždin ali pa na 3445-1 glavnega zastopnika za Kranjsko
gosp. jos. Zidarja v £jubljani.
4995
40 konjskih sil, oziroma pogorel mlin ležeč 25 minut od kolodvora podroščica, ob deželni cesti, pripraven za kak umetni mlin ali kaj dragega ter poleg stoječa hiša ae ceno proda.
Več se izve pri Marko Kometter na Bistrici i posta Št Jakob' v Bo tu, Koroško. 3219—3
Ceno češko
posteljno perle!
5 kg novega skubljenega K 12*—, belega, ]ako mehkega skubljenega K 18—, K 24*—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36'—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35.
pri Plznn na Češkem. 3424 1
Uinske sode
ravnokar od vina izpraznjene, močne, dobro ohranjene, 35 komadov sodov iz kostanjevega lesa po 500 do 700 litrov, 60 komadov SOdOV iz hrastovega lesa po 200 do 800 litrov, 20 komadov SOdOV iz hrastovega lesa po 800 do 2000 litrov, 20 komadov sodov iz hrastovega lesa po 2000 do 4000 litrov, od katerih se en del nahaja v Ljubljani, drugi pa na poti v Ljubljano, oddd po primerni nizki oeni tvrdka
IVI. Rosner & Ko.
v Ljubljani 3006-8
poleg Koslerjeve pivovarne
Prilika za BI
Prekrasna
žepna ura
z verižico
samo K 3 50.
SO.^v O Uomadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno {ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo 3 14 50 v*o. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, veleprima švic ura s pozlač. verižico za 5 bron. 31 etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja
S. KOHANE, izvoz ur Krakov it. 358.
Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb.
Za neugajoče denar nazaj. 3427
5000 Kron zaslužim
plačam onemu, ki ml dokaže, da mola čudesna zbirka
600 kosov samo za 5 kron
nI priložnostni nakup In sicer: Pristna švicarska pat sllt Roskopl iepna ara, točno regul. in ki natančno gre, s 3letno tvorniško pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. double-zlata prstana (za dame in gospode); augl, pozlačena garnitura: man&etni, o vrat ni s ki in naprsni gumbi; ćdelni amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po Želu; prekrasna naprsna igla s eimili-briijantom; mična damska damska broŽa, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno nanj. denarnica; par amer. butonov s imit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s 36 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat ali v lase iz pristnih jutrovskih biserov; b in diskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 350 razi. predmetov, koristnih in neu-trpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist Roško zf žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo 5 kroa. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke; pošuja
I DR BACH. svetovna nzpošiloinlc?.
Krakov »tov. &9.
N. B. Kdor naroči 3 zavitka, mu pridenem ttstonj prima angl. britev ali B naj fin. žepnih robcev. Za neugnjajoče denar takoj nazaj, vsak nnfco torej izključen. 3419
w Kdor hoće o eno Q
C w M' m
•žganje
* brez žgalnega kotla
tg      *»»J   ksmsoft w----
S RaSovanu popoviću, trgovca w       lx Novega Sada
* sar knjigo,
J|£ iz katere se nauči, kako ae dela žganje in manipulira z vinom; cena je • K. Istotako prodaja za naprav-ljanje žganja potrebni materijal • praskom. Cena za 100 lit. je 8 K.
3186-4
Avtom, pasti na veliko.
Za podatne fl. 2 —, za ni I si fl. 150
Ujame ae jih brez radzorstva v eni noc" do 40, duha ne ostane, nastavlja ne samo „Eellpse", past mm »curke, ki jih
oiame v eni noči na tisoče. Stane fl. 190. Povsod najbolji uspeh. Razposijapo povzetja
J- Schullor, Dunaj II, Kurzbauergassa 4/30
Premnogo zahval in priznani.        5 3 5-4
Triumph-štedilna ognjišča
ea gospodinjstva, ekonomije L t. dr. v vsakorani iz-i oljavi. Ze 30 Set so aajboljo priznana. Priznana tudi kot oajboljsiinnai-šrpeZneJ« izdelek. NetjvjCja prihranitev goriva. Specijaliteta: Sledilna ognjliea *a hotele, gostilne, rssisvraclje, kavarna t dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Slavni kataiog franko proti doposiani msmkl. 2241 14
Tovarna za itsdllna ognjišča „Trluaph"
Samo pristni Mačkov
££a i s e f
If-B o r a x
Svarilo! 1120-5
Pristni Mačkov
KAISER - BORAKS
se prodaja samo v finih škatljicah oinobrove barve.
: Pazite na varstveno znamko!
Ponaredbe
ki so preračunene na prevaro, se bodo sodno zasledovale, na kar se opozarjajo prodajalci in kupo vale i.
Edini izdelovalec na Avstro-Ogrskem :
BOGOMIL VOITH, Dana) lil r
Bmkr. frinca UniriBT
Ljubljana
Hitierjeve ulice 5     Blizu Gradličo
Rudolf A. Warbinek
o
m >
E ca
Pri p o roža   svoje   prve   vrste,   za va. podnebja   solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samo Igralne
za gotov denar, na delna odplačila ali napoaodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.    1706 39 Največja tvornica aa jugu Avstrije.
Singerjevi
šivalni stroji
naj se kupujejo samo v naših proda-jalnicah, ki se vse'spoznajo po tem-le kazalu:
Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na ime 81 NO En, spravili v denar stare ali pa stroje drugega ir-vora, ker naših *sl valnih ■troj o v ne dajemo prepro-dajalcfm, ampak Jih stani t prodajamo    obolnstvu na-
rsvnsft.
1314—13
SINGER Co.
delillka indk n ilralie stole.
Uubllano, S«. Petra cesti4.
! AV6UST REPIC
1
39
Ljubljena, Kolealjeke ulloe 16
(yr Trae-vsm izdeluj«   prodajat in popravlja ▼saleovrstns
souMb ib dežnike
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
MLifsmaalfaammaa Pred Skotilo 10, Stari trg 4P
Prešernove nllce 4.
Tovarna ln prodaj a oljnatih barv, flrneža ln lakov.
Klsktrisni obrat,
I
i
i
1
ti
Uptasaf« iiiaa
1643.
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva o® sta it. 6.
Delavnica:
Igriška ulica št. 8.
r*fJi***i sejitri a li. sA a a to. prit. 1*1 {stat.
Slikarja napisov«
Stavbloska Id pobištvina piiskarji,
Velika iibirka dr. Schoenieid-orii barv v taban sa akad. slikarje.
Kalema ooplosv sa plesksrjs, slikarje In zidarje, itadllnega mašila se hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporoča va alav. občinstva najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanje sobnlA tal pod
imenom „JLaĐldol". Priporočava se tndi si. občinstva sa v/se v najine atroko spadajoče delo v meetn in na deželi kot priznano reolno &        in fino pc najnižjih cenah.
a sarasnap aww*asp»»phe?    i» jusp w,y«z*
i
i s
*
obro Si
■
Eiai Jesenko
Izubijana, Stari trg U.
priporoC.
klobuke
cilindre, čepico itd.
■ BtaJnovsJss faeons =—
pa nainiftil ceni.
Žfofarr x&U/o <dkv&JX>. po wm in aaevrte&i/iv€> pote vati rr*z/\s*> obr-rurp?
se takoj sprejmejo
salonu
3340—3
Eliza Hitzl-Huber
Franeovo nabrežje it. L v Ljubljani
Persii
moderni pomoček za pranje
Popolnoma neškodljivo! NI klorl
Enkratno kuhanje — = anežno belo perilo! = Ni treba drgniti In krtačiti
Mie   perllnlku X_
Hrani delo,   čas in denar! Enkrat poskuseno, 1658 o
w««ass<s   *-ai»l eno Z
Edini izdelovalec na Avstr.-Ogrskem
Bogomil Ootth, Jnna), 111/1.
Najboljše klavirje
prvo vratnih  dunajskih  t verni e prodaja ln Izposojo najceneje narodna tvrdka
Alfonz greznik
(blizu nunske cerkve).     2402 12
Kot edini strokovnjak in učitelj Glasbene Matice opozarjam vsakogar, naj se blagovoli potruditi k meni domačinu, ter se prepriča o blagoglasnosti in trpetnostl mojih pla-nlnov, klavirjev in harmonliev. Zastopstvo
vseh dvor. in komornih tvrdk. Delna odplačila. S^oja   k svojim!
Najbolje za zoba
99
CROATIA
se
|e edina hrvaška zavarovalnica osnovana od občtne avobodnega ln kr. glavnega s      mesta Zagreba. ::
= „CROATIA" =
osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste (kise, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ugodnih pogojih in nizkih 1881      5   cenah.   :: 19
Vsa pojasnila daje
glavni zastop „Croatie"
v liuMjanl, Gosposke ulice 4.
(L nadstropje.)
(Za vaa večja mesta na deftell ae Uče|o laatopalkl)
železna blagajna
v jako dobrem stanju eo preda pod zelo ugodnimi pogoji pri Antona Lam p eru, posestniku t črnem vrba nad Idrijo. 3403- 2
Stanovanje
I, piitikllnami in odda takoj ali a
a tremi seli porabo trta s 1. novembrom.
Več se izve v Huhnovih ulicah it. 23» II. nadstr levo (nasproti domobranske vojašnice). 33067—2
Sprefme ae takoj
travmi pomočnik
spreten špecerist in železninar Le
z dobrimi in priporočljivimi izpričevali se vpoštevaj o. — Sprejme ae tudi
učenec
star 14 let, ki je dovršil vsaj ljudsko Solo v trgovino s špecerijskim blagom in železnino 3332—3
Franc Guštin
trgovina z mešanim blagom v Metliki.
fin\on Šare
LJubUana, S«. Petra cesta JL 8
priporoča v lastni šivalnici izdelano
perilo
za otroke, sospe In gospode.
Za Izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in Sifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in pr-tiče, brisalke itd. Kakor znano le dobro blago in zelo
zanesljive oene. NaroČila za venkaj točno ln zanesljivo.
Opozorim na razstavljeno perilo v „Narodne m domu".       33i 7—4
><5. i etri "L3©3.
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki g* priporočajo odlični »dr*miki, ikoro v tm6 ',vropakxh drunh ■ odUrnitm uspehom uporablja pvot
vsake vrste izpuščajem
clakcti poroti kroničnim Uiajem in param. i«pu»č»jem, &al)m proti rdečici na noau, oseblinam, potenja nog, lmitu— za glaTi ln t bradi. SergerJ^vo kotranovo tmilo Ima m sebi 40 odstotkov lenepa kotirano, in m raalikuje U-ttrano od raah dragih kontranovlh mil, ki m nahajajo i trgovini.
Prt pottnih »olaintt rabite Jako oepeino
Bergerjevo kotranovo žveplano milo.
Sot blamjm kotranovo milo mm odpravljanje m
nesnage a polti,
■o u  epnačajem  na   polti ln glavi pri otrocih, :-:di kot nenadkrlijivo koemetično atfia M M lat kopanj« eo voakdanjo rabo iloil
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katarem j« 86 odat. glioerina ln ki je parfomovan«.
Kot odlično sredstvo sa glavo as rabi dalje a iavn tupehom
Bergerjevo boraksovo ailo
ln sicer proti ogroem, Ofjoreesjn, pesram ■oljem lii <lru*;lm neprilifeaui koše.
Cena komada vsake vrvtt s
navodilom o uporabi 70 v.
Zahtevajte po lekarnah ln zadevnih trgovinah lakljneno JtmrptrjmM kotranov« mila In pasi te na poleg stoječo varstveno matriko   ln   na polegetoječi irmln podpis O. H#12 S O*, na vsaki etiketi. Odlikovan s eaetno diplomo na Dnnajn 1882 4
ln i slato svetinjo na svetovni rt Parlin 19UO.
Vsa draga medlo, in hlgiea. mila — w^ našteta v navodilu, ki se pri dene vsakemn Naprodaj t/ vsak IsVaOsl kt aadevnlh trgovinah. Na debelo:
O. Hell d Comp., Dunaj, i.,   Blberstrasse a
V JLjublJanf   ae   dobiva v lekarnah: Hllaun LfUMirU, HI. TIurcIrtmeHia-arer.  J. Mayi-,   O. Pleooll, fj. p i Trnk6ezy ic v vseh dragib lekarnah na Kraniakam. 1184—26
Umetni in trg. vrtnar
i ta t! v
Ivan
LJubljana
Kolezijske ulice 16
1279
25
se priporoča sa
nasadite v vrtov, parkov in balkonov. — Velika izbira cvetočih in listnatih rastlin! vrtnic, prezimnjočih cvotlic (perene), krasna cvetlična grmovja, konilere, cvetlice mm okna in balkone.
Izvršuje šopke, vene« in
bukete sa razne prilike.
solidnih
Trgotln a ■ evetll*9anxi Itd.
Naročila na deželo hitro In vestno.
2aOaO&2a%fia%£2aiCa%g>a%£^a?t£2a%£'
8U
S1
26
Za
Mestni trg
G. ČADEŽ
g
32 ;-3
II    tel VJ    Wf-»    p—m m
priporoča v veliki izbiri moderne mehke in trde angleške, dunajske, plišaste in vsakovrstne druge klobuke, kakor tudi moško perilo, rokavice itd, po starih conah, isr PreKupd imojO popust.
Ljudevit Borovnik
pualtai-   v Borovljah (Ferlaeh) na Maroikeai.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih i
pasek za lovce in strelce po najnovejših ! sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi aro- I delajo stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — iiustro-*6 van t oenikl zastonj. 39
9*7 Af I Priporočam slav. občinstvu svojo Xt(\yt\r | JrUasVI •   ogromno zalogo umetno izdelanih  j •
nagrobnih spomenikov
is vsakovrstnega trpežnega marmorja in granitne
Zaradi prenapolnjene zaloge prodajam sedsj
OTF"  30°{o ceneje nego doslej "VB
in* si cer
nagrobne spomenike od 10 X naprej cementne nagrobne okvire več vrst od 5 JC naprej.
Pri vseh delih jamčim za popolno trpeznost. Prevzemam tudi naroČila slik za spomenike po jako nizkih cenah.
S spoštovanjem 3355—3
FR. KUffOVAR
poleg novega pokopališča pri Sv. Krizo v Ljubljani.
M Bajne
nmetni in trg. vrtnar v Stnbljaai
RorloosKfi cesto sa. z.
Največja izbira vsakovrstnih fSdik, listne in cvetoče rastline, vrtnice, zimotrajne cvetlice (perene), lepo cvetoča grmovja, različne koniiere (ciprese), velika izbira lepih rastlin sa balkone in okna. Priporoča se sa naaaditve parkov ta vrtov« — Trgovina s cvetlicami. Izvrševanje šopkov, vencev Ltd. Okusno delo in zmerne cene. 39 Zunanja naročila točno.
t
k k k i k
k
Odvetnik
dr. Anton Šv
vljudno naznanja! da je otvoril svojo _       ^      *l   e ve o
z odvetniško pisarno
v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 22
v prejšnjih prostorih „Zadružne zveze".
3209—3
Zn lešensko sezono!
Krasne
iain
2*21 7
Elegantne klobuke
= za dame in za otroke
novejše  pariške  Ina  czvaaaaaf. aaa
priporoča
A. Vivod-Mozetič
v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trgovina ter salon za damske klobnke. Jilijalka v Kranju, Glavni trg.
okleke, površniki in razna oblačila
za gospode in dečke v velikanski UbirU
KonfcKeija J. K«.
Ljubljana, Duer$K> *r9 I**1* 3
Lastni Izdelki iz pristno angleškega blaga.
Velika zaloga
ta in inozemskega blaga
za naročila po meri,
.*. Stalne, izredno nizke cene! .'.
858-62
Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov, malage, Lacrlmae Chrlati Haaga j a majskega nima, pristno slivovke, brinjevca, tropinjevca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno le za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 3675 - 25
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
Avgust Benigar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci.
Ljubljana, Šelenburgove ulice št 3.
a kreditnega zavod
t:r» jgo *v i r*o ira obrt
v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9.
j-----i.ii,a a«i#wana kaeeila. službene k
S  m\ I*
Avstrijs
Sprejema vloge na obrestovan|e v. tekočem računu, na giro-račun in proti
hranilnim knjižicam; izdaja obrestujoče ae blagajniške liste;
dovoljuje posolila na tekoči račnn, dalje stavbna posolila, hipotečna posojila,
carinska posolila, davčna lamstvena poao|lla tisi. eskomptira menice in devize in preskrbuje n]tb iakaso,
izdaja nshaiMa, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tusemska in
inozemska tržišča,
kapule in prodala ta- ta inozemske rento, zastavna plama, delnice in srečke
in daje vestna navodila za nalaganje kapitala.
priskrbuje in deponira volaške ženitvene kavcilo, službene kavcije in vadilo za udeležbo pri dražbah.
sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih npravo in razvidnost, oddaja proti ognja in vlomu sigurne samo shrambe (Sate-D eposi ts) pod lastnim
zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze v hranitev, zavaruje srečke in izžrebaj ooe efekte proti izžrebal izgubi in oskrbuje brezplačno
pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev, plačuje kupone, izžrebane papirje in valuto pri svoji blagajni, %js daje predujme na blago, na vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila
za tu- in inozemske borze, 28313 priskrbi za svoje naročnike trgovsko informacije v tu- in inozemstvu itd. itd.
Centrala na Dunaju.
«i        »        ~ o™ reldkirch Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari, LJubljana, l-vov, ^CK^CS^I*' n. Arttem. Trst, Opa.a, Warn.dor,. Mor. usirara, viomut,      j,      » .   .....        L B. « t«*
leiajataii 1> aiWMnl taotaUi a..t. B..i«l»-I«a
24