DRUŽINSKI TEDNIK Leto XIII. V Ljubljani, 19. junija 1941-XIX. štev. 25 (609) Ne gasi, kjer te ne peče! Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob čvtrtklh DrednlStvo la uprava v Ljubljani, MiklofiiČeva 14/111. Pofitnl predal it. 845 Telefon it. 83-32. — Račun pnfitne hranilnice f Ljubljani fit. 15.393. — Rokopisov ne vročamo, nefrankiranib dop sov ne sprejemamo. Za odgovor k treba priložiti za 3 din znamk. NAROČNINA */« leta 20 din, */* leta 40 din vse leto 80 din. V Italiji os leto 40 lir, ▼ Franciji 70 frankov, v A metlici dolarja. Drugod sorazmerno. — Na-ročuino je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostoipčna petitna vrsta ah njen prostor fv'Sina 3 mm Iri Širina 65 mm) 7 din: v oglasnem delu 4‘50 din. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din Oglasni davek povsod fie posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: Italijanščina za Slovence (Gl. ati. 9.) Komaj dva meseca je minilo od ustanovitve nezavisne države Hrvat-8lie in že je mlada država izvršila svoj prv; mednarodni akt — pristo-E a Je k trojnemu paktu velesil osi. mlado hrvatsko državo je velika ®a®t, da je mogla že po dveh mesecih svojega obstoja postati enakovreden član njihove zveze. Hrvatska država je prostovoljno pristopila h novemu redu, prepričana, da bo le po ro.1 poti dosegla srečo, blagostanje in napredek svoje države in svojega naroda. Zato je njen pristop važen ne samo za Balkan, temveč tudi za Evropo. Za Hrvatsko je pristop k trojni zve-21 nemajhnega pomena. S tem se je vključila v novi red in se odkrito postavila na stran velesil Osi in 8 tem Potrdila popolno soglasje z njihovo Politiko v boju proti Veliki Britaniji. Zato bo tudi v bodoče delila svojo usodo z velesilama Osi • Benetke so bile že pogosto priča velikih zgodovinskih dogodkov. Pretekli teden, v soboto in nedeljo, se je Pa v Benetkah spet odigralo važno Poglavje v zgodovini nove Evrope. To je bil sestanek med zunanjima mini-p.onia velesil Osi, grofa Ciana in ohentropa, in podpis protokola o Pristopu nezavisne države Hrvatske k trojni zvezi. Grof Ciano je prvi pripotoval v Be-uetke, ki so se za ta dan odele v zastave vseh podpisnic trojnega pakta. Na železniški postaji ga je ljudstvo navdušeno sprejelo in ga pozdravlja- lo Enako navdušen in prisrčen sprejem so priredili nemškemu zunanje-; mu ministru Ribbentropu, ki ■ je pri-i spe! s posebnim vlakom na beneško postajo sv. Lucije. Nemški zunanji minister je prispel v spremstvu itali-•lanskega poslanika v Berlinu Dina Alfierija. Na postaji ga je sprejel zu-, nanji minister grof Ciano z višokimi Uradniki zunanjega ministrstva in dru-fDmj svojimi sodelavci. Nemški zunanji minister je v sprem-stvu grofa Ciana obšel častno Četo •Rornarjev, nato sta se pa ob vzklikih in manifestacijah odpeljala po Velikem kanalu v doževo palačo. Zve-er je bil zunanji minister Ribbentrop Bost grofa Ciana. >P , nedeljo dopoldne je z vlakom iz pripotoval v Benetke hrvatski f^glavnik dr. Pavelič z maršalom v tjternikom, zunanjim ministrom Lor-*n ustalim spremstvom. Na P staji v Benetkah, ki je bila okra-j na. ‘Udi s hrvatskimi zastavami, ga J slovesno sprejel grof Ciano. S po-kavnikom dr. Paveličem je prispel v enetke tudi italijanski poslanik v Zagrebu Casertano. Čibi° P°Z(travu je poglavnik obšel "V10 ceto mornarjev, potlej se je pa zb. navdušenimi manifestacijami kn_a?eRa ljudstva odpeljal po Velikem vi« i ‘ ^ vsek streh beneških hiš so mina P°’e8 držav Osi tudi zastave navt s h™a,ske države in odmevali P°Rla k* vz*^‘k* *u P°ztlravl njenemu Orlhl* /2’ uri se J® v (,()zevi palači vzoč .zS°dovinski dogodek. V naivnosti zastopnikov vseh podpisnic Zgodovinski dogodek Hrvatska je pristopila k trojnemu pakta V Benetkah so se sestali italijanski zunanji minister grof Ciano, nemški zunanji minister Ribbentrop in hrvatski poglavnik dr. Pavelič trojnega pakta je Hrvatska pristopila k trojni zvezi. Slovesnost so prenašale vse italijanske, nemške, japonske, hrvaške, slovaške in bolgarske radijske postaje. Zapisnik o pristopu Hrvatske k trojni zvezi se glasi: Vlada Italije, Nemčije in Japonske na eni ter vlada Hrvatske na druci strani so se sporazumele po svojih opolnomočencih o naslednjem: L Nezavisna država Hrvatska pristopa k trojni zvezi, podpisani dne 26. sentemhra 1940 v Berlinu med Italijo, Nemčijo in Japonsko. 2. K delu tehničnih komisij, ki so določene v trojni zvezi, bodo pritegnjeni tudi hrvatski zastopniki, kadar se bo razpravljalo o vprašanjih, ki se nanašajo na Hrvatsko. 3. Besedilo pogodbe o trojni zvezi je priloženo protokolu. Protokol je sestavljen v italijanskem, nemškem, hr-vatskem in japonskem jeziku in so vsi ti izvodi enako yer«des* vojnega zukona na državnem ozemlju, odreja: PRVO POGLAVJE Upravna ureditev Clen 1. (Izvrševanje civilne oblasti. Imenovanje civilnih komisarjev.) Na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski, izvršujejo civilno oblast po členih 16. in 54. do 66. vojnega zakona civilni komisarji. Civilni komisarji se imenujejo in po potrebi izmenijo z naredbo Vrhovnega poveljnika. Naredba, s katero se imenuje civilni komisar, določi tudi območje, v katerem izvršuje svoje posle. Člen 2. (Podrejenost civilnih -komisarjev.) fivilni. komisarji so podrejeni Vrhovnemu poveljništvu. Vendar 'sme Vrhovno .poveljništvo odrediti, da jo civilnj' komisar glede vseh ali le glede nekaterih poslov podrejen krajevnemu poveljništvu velikih ediuic zasedbene vojske. Vsekakor se inorajo ci vilni komisarji glede vsega, kar zadeva javni red ter varnost in delovanje' zasedbene vojske ravnati po navodilih, ki jih izdajo poveljništva omenjenih velikih edinic. Člen 3. (Posli civilnega komisarja.) Civilni komisar opravlja posle, ki jih je opravljalo po krajevnih ureditvah najvišje pokrajinsko vladno oblastvo. Zlasti skrbi za to, da se zajamčita red in javno življenje in čuje nad tem, da se spoštujejo čast J n pravica rodbine, življenje posameznikov in zasebna lastnina kakor tudi versko prepričanje in opravljanje bogoslužja. Člen 4. (Civilni funkcionarji na zasedenem ozemlju.) Civilna oblastva in civilni funkcionarji na zasedenem ozemlju ostanejo glede opravljanja uradnih poslov še nadalje na svojih mestih po tamkaj veljajoči ureditvi, vendar sme civilni komisar iz političnih in vojaških ozirov ali zaradi javnega reda odrediti njih izmeno. Civilni komisar ima prav tako pravico imenovati civilne funkcionarje, če so mesta v zadevnih uradih izpraznjena. Kadar izvršuje civilni komisar pravico imenovanja ali izmene glede organov krajevnih uprav, ki se volijo, se poverijo njih posli izrednemu komisarju, ki se izbere predvsem izmed prebivalcev ozemlja. Člen 5. (Izvršnost odredb upravnih oblastevi), Sklepi in odredbe upravnih obla-stev na zasedenem ozemlju, za katere so po predpisih krajevnih zakonov potrebne odobritve, potrdila ali vidi-ranje po višjem oblastvu, niso izvršni preden jih ne vidira tudi civilni komisar, ki more to odkloniti, če misli, da sklep ali odredba nista pravilna ali ne ustrezata potrebam civilnega prebivalstva ali potrebam zasedbene vojske. Tako vidiranje nadomešča odobritev, potrditev ali vidiranje po višjem oblastvu, ki nima svojega sedeža na ozemlju, .zasedenem po italijanski vojski. Vsekakor pa je potrebno v prednjem odstavku omenjeno vidiranje glede odredb, ki imajo za predmet ukrepe. tičoče se vobče vsega prebivalstva. Civilni komisar ima vselej pravico zahtevati, naj se mu priobči kateri koli sklep ali odredba omenjenih upravnih oblastev in jih razveljaviti ali odložiti njih izvršitev. Nadaljevanje na 2. sir. Duceiev razglas Nadaljevanje a 1. strani Člen 6. (Naredbena oblast civ, komisarja) Civilni komisar lahko izdaja nared-be v gradbenih, policijskih, zdravstvenih, oskrbovalnih, potresnih ali kra-jevno-finančnih zadevah iz nujnih ob-čekoristnih ozirov, ki zadevajo celoma ali deloma ozemlje njegovega območja. Kršitelji v prednjem odstavku označenih naredb se kaznujejo, če kršitev ni huje kaznivo dejanje, z zaporom do šestih mesecev ali denarno do 5000 lir. Člen 7. (Propustnice za povratek v zasedeno ozemlje.) Prebivalci ozemlja, zasedenega po italijanski vojski, ki so od tam odšli, a se nameravajo vrniti, si morajo priskrbeti posebno propustnico, ki jo izda vojaško oblastvo in jo vidira civilni komisar. DRUQ0 POGLAVJE Sodna ureditev. Člen 8. {Sodni organi.) Na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski voj-, ski, izvršujejo v civilnih, trgovskih in kazenskih stvareh sodstvo še nadalje pristojna okrajna sodišča, okrožna in apelacijaka sodišča po tamkaj veljajočih postopnikih. Območja posameznih sodnih oblas-tev ostanejo nedotaknjena, kolikor ne določa naslednji člen drugače. Člen 9. (Sodna območja.) Tisti deli ozemlja, ki so obseženi v območjih okrajnih, okrožnih in apela-eljshih sodišč s sedežem zunaj tega ozemlja, se * odredbo poveljnika za-Bedbenih čet pridružijo območju okrajnih, okrožnih in apetaeijsbih sodišč na zasedenem ozemlju. Ta poveljnik odloči, ko }e zaslišal pristojne civilne komisarje. Naredba se objavi z nabitjem na občinskih uradnih deskah. Člen 10. (Raba italijanskega jeaika.) Na območjih okrožnih sodišč na Su-šaku, v Šibeniku, Splitu, Dubrovniku iu Kotoru se mora rabiti italijanski jezik: 1. pri civilnih sodiščih za sodniške odredbe, kadar je bit ta Jezik rabljen \ spisu, ki započenja spor, ali v vlogi; 2. v kazenskih postopkih »a razprave In sodniške odredbe, če obdolženec to zahteva. Naredbe Vi Zamenjava dinarjev v italijanske tire Visoki Komisar za ljubljansko pokrajino razglaša: S kraljevo uredbo z dne 2. junija 1*M1-X1X, objavljeno v Uradnem listu kraljevine Italije a dne 17. t. n>., se •drpja: a) Na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, ki tvori Ljubljansko pokrajino, je denar z zakonito veljavnostjo italijanska Ura; b) dinarji, po zakonu izdani in v oblek u. hi m v zakoniti posesti prebivalcev tega ozemlja, s« zamenjajo v lire po razmerjn 38 lir za vsakih 10® dinarjev; Japonska žena Da) za moške V pristanišču v Jokohami je bila zbrana velika skupina ljudi, ki so pričakovali prihod parnika. Med popotniki velikega parnika je bil tudi neki japonski višji častnik. Med skupino prijateljev in tovarišev, ki so ga pričakovali, je v zadnji vrsti, skromna in skrita, čakata Japonka, njegova žena s svojimi otroki. Medtem ko je častnik po japonskem običaju z globokim poklonom pozdravil vse navzočne, ki so ga pričakovali in nežno pogladil črnolase glavice svojih otrok, je samo bežen pogled s komaj vidnim priklonom glave veljal njegovi ženi, ki je ostala zadaj in s trikratnim globokim priklonom odgovorita na bežen pozdrav svojega moža. Nato je skupina veselih moških odšla proslavljat veselo vrnitev svojega tovariša. Njegove žene ni bilo nikjer več videti. Za naše pojme je to nenavadno, za stroge J»onske običaje je šla pa žena že s svojim pojavom pri parniku do skrajne dovoljene meje. Kakšna osebnejša oblika pozdrava bi pa škodovala časti »e samo japonskega častnika, temveč slehernega Japonca iz ugledne rodbine. Vsekakor pa so stranke in branitelji upravičeni uporabljati italijanski jezik pri pravdnih dejanjih. Člen 11. (Pristojnost vojaških sodišč.) Italijanska vojaška sodišča ostanejo pristojna v smislu člena 4. razglasa z dne 24. aprila 1941-X1X. Ta vojaška sodišča so pristojna za sojenje kaznivih dejanj po razglasih, izdanih na zasedenem ozemlju. Člen 12. (Izvršba za denarne kazni.) Obsodbe na denarne kazni, izrečene po vojaških sodiščih na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski, se smejo izvršili tako, da se plača kazen v dinarjih v razmerju, določenem med italijanskim denarjem in denarjem, ki ima na tem ozemlju zakonito veljavnost. Člen 13. (Pravna sredstva na vrhovno sodišče.) Za ozemlje, označeno v prednjem členu, se pristojnost, ki jo je imelo po zakonih kraja vrhovno sodišče, prenese na apelacijski sodišči v Splitu in Podgorici za spodbijanje odločb, izdanih od okrožnih sodišč ter območij; pristojnost za spodbijanje odločb teh dveh apelacijskih sodišč pa se prenese na italijansko vrhovno kasaeijsko sodišče. TRETJE POGLAVJE Kazile določbe. Člen 14. (Tek rokov in zastaranja.) Od dne 10. junija 1941-XIX dalje začno zopet teči zakonski in dogovorjeni roki in zastarevanja, katerih prekinitev je bila odrejena s členom 3. razglasa z dne 24. aprila 1941-X1X. Člen 15. (Prepoved izvoza.) Brez predhodne odobritve pristojnega tivilnega komisarja je a ozemlja bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenega po italijanski vojski, prepovedan iavo* katerega koli predmeta umetnostnega, igodavinskega, arheološkega ali paleonk)loškega pomena. Člen 16. (Objava.) Ta razglas je objavljen z uvrstitvijo v Uradnem listu Kraljevine. Prav tako je nabit na občinskih uradnih deskah ozemlja bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenega po italijanski vojski. Iz Glavnega stana oboroženih sil dne 17. »aja 1941-XIX. MUSSOLINI Komisarja c) po istem tečaju se morajo med prebivalci tega ozemlja poravnavati dolžniška in upniška razmerja, katere boli vrste, glaseča se na dinarje. Zaucnjava med tema veljavama se uvede v dneh od IV. do vštetega 36. junija 1941-X1X, opravijo pa jo posebne poslovalnice, ki jih postavi »Banea d’ltalia>. Imetniki katere koli vrste bankovcev in kovanega denarja bivše jugoslovanske države morajo te predložiti v zamenjavo v zgoraj določenih dneh nikakor podaijaljiveg* roka pri *go-»aj omenjenih poslovalnicah zavoda pa pridržijo denar in izdajo zanj nekol-kovano prejemno potrdilo. Po čl. 2. zgoraj navedene kraljeve uredbe se odkaže vsaka nadaljnja odločitev o sporu posebni komisiji, ki ima svoj sedež v glavnem niestu pokrajine. Kakor določa isti člen 2. kraljeve uredbe, zoper odločbe te koiftisije ni pritožbe. V prvih treh dneh zgoraj omenjene zamenjave se morajo predložiti tisoč-dinarski bankovci, ker drugače izgubijo vrednost. Številke serij teh bankovcev se morajo zapisati na hrbtu obrazca za prošnjo. Zamenjava bankovcev tistih serij, ki se jim ne prizna veljavnost, se odloži, dokler ne odtoči zgoraj omenjena komisija, bankovci se pa pridržijo v pologu, o Čemer se izda podpisan izvod prošnje kot potrdilo. Poslovalnice zavoda «Banca (PItalia:s>, ki jim je poverjena zamenjava, bodo poslovale v sledečih krajih: V pokrajini: pri davčnih upravah: 1. na Vrhniki, 2. v Dolenjem Logatcu, 3. r Višuji gori, 4. v Novem mesili, 5. v Črnomlja, 6. v Kočevju, 7. v Kibuici. Do teh poslovalnic se morejo obrniti vsi prizadeti, vštevši razne Javne in zasebne ustanove, banke in denarne zavode voh če. Starešine javnih uradov v pokrajini, vštevši poštne urade, imajo odrediti: a) da od petega dne no začetku zamenjavanja dalje prenehajo blagajne teli uradov sprejemati plačila v dinarski veljavi; b) da se dinarska gotovina, ki ho. v bla v Ljubljani (Narodna banka). Razen te- samo v družabnem življenju, temveč tudi pred zakonom. Kajti Japonska se, če jo gledamo z egoističnega stališča moških, ne imenuje zaman »raj za moške«. V driavnopravnem pogledu ženska nima ne aktivne ne pasivne pravice glasovanja. Celo prepovedano ji je biti članica političnih organizacij, kar je ena »med vzrokov slabo razvitega ženskega pokreta, V pogtedu premoženja je Japonka na isti stopnji kakor mladoleten otrok. Ce prinese v zakon kakšno premoženje, ki naj bi tudi v zakonu ostalo izrečno njena last, potlej je Je dalje njegova lastnica, nikakor pa nima pravice uživanja. Mož lahko razpolaga z njenim bančnim računom ali z najemnino njene hiše, Skratka, upravlja imovino svoje žene. Za prodajo ali drugačno uporabo imetja je ženi potrebno dovoljenje njenega moža. Zakon in ločitev Prav tako enostranski in višji je položaj moža v zakonu samem, pa ne same- pred sodiščem temveč predvsem v vsakdanjih zakonskih odnosih Sodišče ne pozna kršitve zakona s strani moža, narobe je pa sleherna kršitev zakona s strani žene dovolj velik i razlog za ločitev zakona. Zenska lahko samo takrat vloži tožbo za ločitev ?akons, kadar ima kršitev zakona * strani mola škodljive posledice. Ib ga pa morajo denarni zavodi vsak večer teh, za zamenjavo določenih dni prijaviti predstavništvu cBanca d’Ita-lia> svoje blagajniško stanje dinarjev in lir. Davčne uprave, tobačna tovarna, carinarnice in poštni uradi v Ljubljani morajo po 12. uri zadnjega izmed dni, ki so določeni za zamenjavanje, odvesti svojo dinarsko gotovino z vplačilnim spiskom po pristojnosti linanč-nemu ravnateljstvu, osrednji blagajni carinskega ravnateljstva ali blagajni glavne pošto v Ljubljani, ki jih potem oddajo zavodu «Banca d’Italia>. Tudi javni uradi morajo za zamenjavo vložiti na posebnem obrazcu sestavljeno prošnjo pri organih zavoda «Banca d’Italia». V smislu člena 5. omenjene kraljeve uredbe morajo lastniki in vobče imetniki vrednostnih papirjev, izdanih v kraljevini Jugoslaviji po državi ali z državnim jamstvom, po javnih krajevnih ustanovah in zemljiških ter kmetijskih kreditnih zavodih, v iotih dneh, določenih za zamenjavo, izročiti te papirje v poseben polog pri kakem denarnem zavodu njih zaupanja. Ti vrednostni papirji se morajo položiti s spiskom v dvojniku, čigar obrazci se dobe pri bankah prevzemni-cah pologov; v teh obrazcih 6e morajo vpisati vrednostni papirji jasno in razločno po vrstah in vrednostnih zneskih z navedbo imenskega zneska in začetka obrestovanja za vsak vrednostni papir kakor tudi z navedbo imenskega zneska vsake vrste vrednostnih papirjev in »kupnega imenskega zneska vseh papirjev. Vrednostni papirji naj se razvrstijo po njih zaporedni številki od najnižje do najvišje; en primerek spiska, pravilno štampilji-ran, datiran in podpisan, se vrne pred-ložitelju kot prejemno potrdilo. Položni ki lahko napravijo spisek na obrazcih, ki si jih pripravijo sami, da le obsegajo vse zgoraj naštete podatke. Denarni zavodi, ki prejmejo vrednostne papirje v zgoraj omenjeni polog, morajo naslednji dan po poteku roka za položbo brzojavno sporočiti zakladnemu nadzorniku pri Visokem komisariatu eelokflpni znesek vrednostnih papirjev, prevzetih v polog, prištevši k tem lastne, katerih prevzem potrdijo sami sebi, in poslati v naslednjih treh dneh spisek z imeni položnikov, vrsto in zneski vrednostnih papirjev, kolikor je bilo vsega položenih. Do vštetega dne 26. junija 1941. je najstrože prepovedan vnos denarja in vrednostnih papirjev, zavezanih zamenjavi oziroma položbi, na novo priključena ozemlja po kakršnem koli naslovu in za kakršen koli znesek. Zoper vse, H zakrivijo kršitev gornjih predpisov ee odredi popolna zaplemba vrednostnih papirjev, glede katerih se prestopek stori, nekvarno višjim kazenskim odredbam po veljajočih carinskih in kazenskih predpisih. Ljubljana 18. junija 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Odprava plačilnega odloga bankam in zavarovalnicam Visoki Komisar sa Ljubljansko pokrajino glede na prejšnje odredbe o odložitvi plačil glede na komisariatski naredbi z dne 29. aprila lfMl-XIX, št. 12 in z dne 14. maja I!M1-XIX, št 2.4, s katerima je bila odrejena odprava splošnega moratorija ter omejen »oratorij aa banke in zavarovalnic«, in ker smatra aa umestno, da se obnove normalne razmere na denarnem trgu a ukinitvijo odloga plačil, ki jo je omogočil a boljšali i položaj de- res ni nikjer na svetu tako kakor na Japonskem razširjena zabava oženjenih moških pri gejšah ali drugi vrsti družabnic po čajarnah in drugih lokalih. Samo takrat, če mož pripelje v hišo. kjer živi s svojo ženo. še svojo priteinicj, ali če zahteva od svoje žene. da bi živela z njegovo priležnico pod isto streho, sme žena po nekem novem zakonu zahtevati ločitev zakona. Razume se, da je popolnoma napačno mnenje nekaterih, da je japonska žena ravnodušna nasproti moževi nezvestobi. Morda še bolj trpi kakor evropska žena, ker mora kljub vsemu ohraniti svojo prisebnost. Praktično na Japonskem zelo težko ločijo zakon, če to zahteva žena, popolnoma nemogoče ga je pa ločiti, če mož ločitev odločno zavrne. Za moža je pa ločitev kaj lahka. Mož lahko svojo ženo kratko in malo pošlje nazaj njenim staršem ali ji pa celo lahko prepove vstop v dotedanji skupen dom, tako da je primorana vrniti se domov. Zgodi se pa tudi, da mož sam zapusti dom in si poišče drugo stanovanje Med tem časom se obe rodbini pogajata in na podlagi »vzajemne« soglasnosti privolita v ločitev zako-na in jo potrdita s podpisi. Takšno ločitev oblasti potem samo registrirajo. Da japonsko zakonsko življenje ni lavno tako srečno, kakor misli večina tujcev, je jasno že po tem. narnih zavodov, pri čemer naj bi še istočasno prilagodili kreditni pogoji novemu gospodarskemu položaju, nastalemu v Ljubljanski pokrajini, odreja: Člen 1. S 16. junijem 1941-X1X so ukinjene omejitve plačil denarnih zavodov po naredbi z dne 14. maja 1941-XIX, št. 24. Člen 2. Od istega dne naprej se delijo vloge (na knjižice, v tekočem računu itd.) ne glede na čas, kdaj so nastale, pri denarnih zavodih v sledeče skupine: a) vloge a vista, ki so vlagateljem vsak čas in brez omejitve zneska na razpolago, b) vezane vloge, s katerimi morejo vlagatelji razpolagati s tri ali šestmesečnim odpovednim rokom, c) navadne vloge, glede katerih morejo vlagatelji razpolagati mesečno z 10°/» vseh pologov, pri vlogah, manjših od din 50.000 pa s 30 “/o, do največ 5000 dinarjev mesečno. Člen 3. Denarni zavod kakor tudi vlagatelj smeta vsak čas v celoli ali deloma odpovedati vloge iz črke c) prednjega člena z odpovednim rokom 3 mesecev, po čigar preteku ima vlagatelj pravico, da z vlogo oziroma z odpovedanim" delom vloge prosto razpolaga. Če odpove denarni zavod, obdrži vlagatelj pravico mesečnega razpolaganja v mejah, določenih v prednjem členu tudi glede odpovedanega dela; Če pa odpove vlagatelj, te pravice nima, dokler ne preteče ta rok. Velja, da je odpoved preklicana, če vlagatelj ne razpolaga z navadno vlogo ali z njenim odpovedanim delom v 14 dneh po preteku tega roka. Čleu 4. Navadne vloge iz črke c) člena 2 se morejo na vlagateljevo zahtevo vsak čas pretvoriti v vezane vloge s šestmesečnim odpovednim rokom po črki b) istega člena. Člen 5. Denarni zavod sme dovoliti vlagatelju v primem dokazane nujne potrebe pretvoritev veaane ali navadne vloge v celoti ali deloma v vlogo a vista, pri čemer obremeni vlagatelja * razliko med obrestno mero za tisto skupino in aa vloge a vista. Člen 6. Obrestno mero aa posamezne skupine vlog iz člena 2. določa odbor, sestavljen iz po enega zastopnika sledečih strokovnih organizacij: Društva bančnih zavodov, Zveae hranilnic in iz enega odposlanca, ki ga določijo zadružne aveze. Sklepe mora odobriti Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Tako določena obrestna mera, ki se objavi v Službenem listu, je obvezna za vse denarne zavode. Člen 7. Eto v&»etega 30. junija 1941-XIX morejo vlagatelji naznaniti denarnim zavodom, v katero skupino naj se njihova vloga uvrsti. Če tega ne naznanijo, se uvrsle vloge v skupino e) člena 2. (navadne vloge). Vsekakor se ovrste v to skupino vloge, nastale pred 15. aprilom 1941-XIX, z izjemo tistega njih dela, s katerim je mogel vlagatelj razpolagati na podlagi členov 1. in 4. naredbe r dne t4. maja 194l-XlX, št. 24, v kolikor vlagatelj tega del* ni dvignil- Člen 8. Z izjemo Hranilnice Ljubljanske pokrajine, ki bo opravljala izplačila v mejah, določenih za redne denarne zavode, se za prvo nporabo te naredbe določajo meje mesečnih izplačil iz navadnih vlog po Črki c) člena 2., omenjenih v drugem odstavku prednjega člena, za h rariilnice, urejene z uredbo z dne 24. novembra 1938., za zadruge, urejene z zakonom z dne 11. septembra 1937. in za Državno hipotekarno banko z 10*/o pologov, za vloge, manjše od 25.000 dinarjev pa » 20*/» do največ 2.500 din. Člen 9. Do vštetega 30. junija 1941-XIX ostane obrestna mera za vloge pri denarnih zavodih nespremenjena. da znaša število registriranih ločitev zakona več ko 10 odstotkov vseh zabeleženih zakonov. Ker pa na Japonskem precejšnjo vlogo igrajo tudi zakoni in ločitve, ki niso protokolirani in ki so v resnici še dosti pogosl-nejši, je odstotek dejanskih ločitev še večji. Takšen položaj žene v javnem živ-Ijenju in v rodbini ima za posledico še drugo zapostavljenost žensk Kot dekle je Japonka popolnoma podložna rodbinskemu poglavarju, to 5C pravi včasih tudj bratu. Tudi v po-gledu možnosti izobrazbe Japonka daleč zaostaja za moškim. Samo majhno število vseučilišč, po večini zasebnih, dovoljuje študij tudi dekletom. Prav tako je omejeno število otrok, ki j>l* lahko študirajo, in za dekle, ki je dokončalo študije, je malo izgteda, bi lahko dobilo donosno zaposlitev. Vpliv preteklosti Takšen položaj japonskih žena, ki še danes prevladuje na Japonske«, ima svoje osnove v zahtevah japoU' skega levdalizma. Moč te družabne razdelitve so na zunaj zlomili šele pred kakšnimi 65 leti. Načela te tradicije. ki ima še danes močan vpil*, so razvidna iz znanega spisa fevda-tizma »Ona daigaku« (Visoka šola za žene). Ta spis, ki ga morajo deklet* še danes brati in ki ga znajo mater® današnje generacije še na pamet. J* člen 10. Odložitev odkupovanja ift dajanja |>osojil na police življenjskega zavarovanja, izdane pred 15. aprilom 1941-XIX, se podaljšuje do vštetega 31. julija XIX. Vendar se smejo dajati posojila, kolikor so potrebna za plačilo dospelih premij, a tudi v višji izmeri do polovice zneska, ki bi se dal na podstavi vplačanih premij dobiti za odkup na dan izdaje te naredlie, toda največ 5000 dinarjev na vsa la) polico. člen 11. V ničemer se ne spreminjajo določbe člena 1. naredbe z dne 20. maja 1941-XIX, št. 27, o podaljšanju odlokov ministrstva za trgovino in industrijo bivše jugoslovanske države z dne 12. novembra 1940., st. 35.332, za Ljubljansko kreditno banko, z dne 12. novembra 1940., *t. 40.282, za Zadružno gospodarsko banko in z dne 5. marca 1941., št. 5701, Obrtno banko. Do nove odredbe ostanejo tudi v veljavi odredbe, izdane na podstavi uredbe z dne 23. nov. 1934., št. 41.032/K, o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in z dne novembja 1934., št. 81.070/V, o za-.jti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez, kakor tudi banska uredba z dne 12. aprila 1941. za Poštno hranilnico. člen 12. Vse določbe, nasprotujoče ‘ej naredbi, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko prokrajino, se razveljavljajo. Ljubljana dne 14. junija 1941-XIX. Visoki Komisar EMILIO ORAZIOLI TPD pod sekvestrom Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na komisariatsko odločbo št. 2 z dne 28. aprila 1941-X1X odreja: Vse in vsakršno poslovanje Trboveljske premogokoone družbe d. d., 8 sedežem v Ljubljani, 6e postavlja P°d sekvester in se imenuje za se-kvestra odvetnik prof. Teobaldo Zen-naro. Oori omenjeni sekvester ima pod nadzorstvom Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino vse pravice, podeljene po zakonu in s pravili družbenim organom za redno poslovanje družbe. Za veljavnost poslov, ki segajo preko navadne uprave, je potrebna predhodna odobritev Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino. Preklicuje se odločba št. 2 z dne 28. aprila 1941-X1X. objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino št. 35 z dne 30. aprila 194l-XfX. Ta odredba stopi v veljavo z dnem svoje izdaje in se objavi v Službenem "stu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 11. junija 1941-XIX. Visoki Komisar EMILIO ORAZIOLI U redi te v zasebnega zavarovanja v Ljubljanski pokrajini Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi Ducejevega razgla-Sa z dne 24. aprila 194t-XIX, glede !la uredbo ministrskega sveta bivše Jugoslovanske države z dne 25. februarja 1937, št. 115 in smatrajoč za posebno zajamčiti enotno in celotno re-*'tev vprašanj zasebnega zavarovanja v:_Ljubljanski pokrajini, odreja: ' Člen 1. Nadzorstvo, ki ga je izvrševalo ministrstvo za trgovino in industrijo nad poslovanjem zasebnih družb zavarovalni stroki po prejšnjih žalnih in posebej še po uredbi z dne Preveč zanimiv, da ne bi iz njega Citirali vsaj nekaterih stavkov: “Zena mora v svojem možu gledati ®v°jega gospodarja in mu pobožno in Poštljivo služiti. Velika življenjska sloga žene je poslušnost. 2ena mora a svojega moža gledati kakor v tno nebo, in nikoli ne sme nehati k’sjiti nato, kako naj bi se mu po-°rila in se s tem izognila kazni iS' Nikoli ne sme niti sanjati o ^mbOSumnosti če je mož razuzdan, da ^fna ne sme za^eti jez‘ti, kaj šele, sk h to Pokazala' Pet najhujših žen- v ' napak so: neposlušnost, nezado-n JS,vo, klevetanje, ljubosumnost in nor°st- Na teh napakah trpi nedvom-i->v °Sem ot^ desetih žensk in od tega ttioa? zenska manjvrednost nasproti sVo ' mu— starši, vcepite te resnice lun hčeram že v najzgodnejši Radosti!« pologa japonske žene pa vendar ni daf° ma odmerjena s spisom »Ona in s sedanjimi moralnimi da 6 Preveč ima čudnih lastnosti, n0st"e H kajpak zunaj kroga jav-Zpnn Pr‘šla do izraza. V japonski vio Vini s° bile dobe, ko je bila lijjg japonske žene nenavadno ve- živr ,*tor v državnem in političnem umJeniu. tako tudi v književnosti in knii- Največja dela japonske tjl0nZeVn°sti1 tako imenovane »Genji ki . °80ta.r*"l zgodovina knezov Genji, v še danes vredno brati, je že V 7„ ^Jstem stoletju napisala žena. 8°sto Japonske so cesarice po- i®Po *^ra'e ze'° važne vloge. Pogum slfe žene, ki jQ še danes uklep- 25. februarja 1937, kakor tudi nadzorstvo |>o banski upravi, izvršuje odslej za družbe, ki imajo sedež ali podružnice v Ljubljanski pokrajini ali ki v njej delujejo, Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino. Člen 2. Predhodna dovolitev Visokega komisariata je potrebna: a) za opravljanje zavarovalnih poslov po družbah, ki še nimajo dovolitve, b) za kakršen koli dogovor o prenosu delniške glavnice ali zavarovalniške listnice družb, ki so doslej poslovale v Ljubljanski pokrajini, na druge družbe, ne glede na njih državno pripadnost, tudi če jim je že dovoljeno delovanje v tej pokrajini. Člen 3. Morebitni dogovori, ki bi bili v nasprotju z določbami iz prednjega člena, so nični. Kršitelji se poleg tega kaznujejo z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev. Člen 4. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana dne 14. junija 1941-X1X. Visoki Komisar EMILIO ORAZIOLI Potovanje po Ljubljanski pokrajini dovoljeno , Tiskovni urad Visokega Komisariata javlja: Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odločil, da se z dnem 16. t. m. razveljavlja svoječasna odredba, s katero je bilo kretanje po Ljubljanski pokrajini vezano na posebno pro-pustnico. Visoki Komisar je s to svojo odločbo ugodil eni izmed najbolj perečih želja našega ljudstva. Odredba o zopetni dovolitvi svobodnega potovanja po Ljubljanski pokrajini ima namen, doseči normalizacijo prometa in spraviti ritem življenja v normalni tek. Ukrep Visokega Komisarja bodo široki sloji našega ljudstva nedvomno znali ceniti. Prepoved plesnih zabav Tiskovni tirad Visokega Komisariata sporoča: Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je v soglasju s položajem v drugih pokrajinah Kraljevine odločil, da se prepovedo nlesne zabave v Ljubljani in v Ljubljanski pokrajini. * Prepričani smo, da je Visoki Komisar s to prepovedjo ustregel celotnemu narodnemu razpoloženju, kajti samo po sebi je umevno, da v sedanjih prilikah, ko se odigravajo resni in važni dogodki, ki nam nalagajo vsestranske žrtve, ni mesta za lahkoživo zabavo. Odredba, ki prepoveduje plese, je popolnoma v skladu z duhom resnega položaja. --------------------- Vel. Kralj in Cesar je sprejel bolgarskega kralja Borisa, ki se je mudil v Italiji. Z njim je odšel v največ j e industrijsko podjetje v Pisi, kjer si je ogledal naprave. Delavstvo in uradništvo jima je priredilo navdušene manifestacije. Ogledala sta si tuili veliko tovarno v Livornu. Bolgarski kralj se je sestal tudi z Ducejem v Beneški palači. Sestanek je zbudil na Bolgarskem veliko zadovoljstvo. Vel. Kraljica in Cesarica je postala na predlog medicinske fakultete rimske univerze in po odobritvi Ministra za ljudsko vzgojo doktorica medicine honoris eausa v priznanje velikih zaslug, ki jih ima z organizacija dobrodelnosti iu pospeševanjem znanosti ua zdrastvcnem področju. ljejo fevdalni okovi, je neprimerno velik. Prebujanje samozavesti Ce se konservativne struje še toliko trudijo, da bi ohranile stari fevdalni družinski sistem in s tem popolnoma podrejen položaj japonske žene v domačem življenju, je vendar jasno, da se vsakdanja stvarnost počasi, a zanesljivo oddaljuje od ideala preteklosti. Vse večje število Japonk se otepa te podrejenosti. Čedalje večja poklicna delavnost žena in deklet zunaj vaškega in obrtniškega domačega gospodarstva igra kar najpomembnejšo vlogo v izpodrivanju starega rodbinskega sistema. Okrog štiri milijone japonskih žena je danes zaposlenih zunaj kmetijstva. Prav toliko rodbin je odvisnih od njihovih zaslužkov. Zaradi pravila japonskega gospodarstva, da prejema ženska za isto delo dosti manjšo nagrado kakor moški, je.število žensk, ki bi bile rade gospodarsko samostojne, omejeno na nekaj deset tiso-čev. Vendar je pa njihov odločujoči prispevek k vzdrževanju družine že v znatni meri vplival kakor na lastno tako tudi na splošno ocenjevanje žensk. V vsakem primeru se pa ta sprememba vrši zelo počasi in za zdaj se čuti samo še v družinskem krogu. Razen tega zunaj doma po večini delajo hčere, ne pa tudi poročene žene. Ko se pa po večletnem delu v velikih tovarnah bombaža in svile vrnejo domov, se poroče z doto, ki so si jo Duce je obiskal vojne invalide, žrtve sedanje vojne, v njihovem zavodu v Rimu. Ogledal si je vse oddelke in naprave in se ljubeznivo pogovarjal z ranjenci, ki so se visokega obiska zelo razveselili. Zanimal se je za njihove razmere doma. Pri ogledu so ga spremljali zavodovi predstojniki. Invalidi so ga navdušeno pozdravljali. Obiskal je tudi oddelek s podčastniki in častniki in se z njimi prav tako ljubeznivo pogovarjal. Pri odhodu ga je pred vrati sprejela množica in ga navdušeno pozdravljala. Spominsko kolajno druge legije Milmart so izročili hrvatskemu kralju vojvodi Spoletskemu, kot dosedanjemu poveljniku. Izročil mu jo je general Cionocchietti, poveljnik pomorske topniške milice. Vojvoda Spo-letski se je zanjo prisrčno zahvalil in pohvalil svoje tovariše. Načelnik generalnega štaba general Cavallero je imel ob prvi obletnici vojne govor po radiu. V njeni je slavil italijanske uspehe v dosedanjih bojih in napovedal končno zmago tistih narodov, ki so pri tem največ trpeli in zanjo prispevali. Zagotavljal je, da bo uresničeno vse, kar ima italijanska vojska v načrtu. Naposled je končal z besedami, da bo imela samo od zmage duhovnih in socialnih vrednot Mussolinijeve revolucije izmučena Evropa resničen pravi, plodni in trajni mir. Govor je končal s pozdravom Kralju in Duceju. Načelnik italijanske vojaške misije, general E.\ilio, je pretekli teden prispet v Zagreb. Sprejel ga je |>ogiav-nik dr. Pavelič. Z zastopniki Hrvatske se bo dogovoril o izvedbi določb prijateljske in zavezniške pogodbe med obema državama. Hranilnica dravske banovine se po naredbi Vis. Komisarja odslej imenuje Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Bratovska skladnicn s sedežem v Ljubljani se postavi pod nadzorstvo Visokega Komisariata po naredbi Vis. Komisarja. Za komisariatskega odposlanca je imenovan ing. dr. Tullio Se-gu iti. Pridelek svilenih kokonov ho letos v severni Italiji zelo visok. Nekateri gojitelji sviloprejke imajo celo premalo inurvinega listja za njihovo prehrano in je iz tega vzroka tudi cena svežega murvinega listja zelo poskočila. Direktno telefonsko zvezo med Ljubljano in Rimom je ustanovil italijanski državni zpvod za telefonsko službo po navodilih Eksc. Vis. Komisarja Napeljali so nov vod od Trsta in so ga navezali na kabel Trst—Rim. Z novo zvezo so napravili poskuse, ki so se prav dobro obnesli. Dolžina tega telefonskega voda znaša 805 km, od tega je 101 lem nad zemljo, ostalih 704 km pa pod zemljo. Avtomobilski blagovni promet so otvorili na progi Ljubljana—Logatec. Za prevoz na tej progi so izključili pošil jke, težje od 500 kil in daljše, od treh metrov in vse takšne predmete, ki bi lahko škodovali drugemu blagu pri skupnem tovorjenju. Voznino bodo računali na osnovi kilometrske razdalje. Poleg te voznine in pristojbine se računa za tovorjanje blaga iz železniških vozil na avtomobile in narobe še za vsakih 100 liil 1 dinar. Iz prometa bodo vzeli na Ilrvat-skem vse bankovce bivše Jugoslavije po 1000 din, in sicer predvsem zaradi mnogih ponarejenih, ki so se zadnji čas pojavili. Hrvatska državna banka bo dala lastnikom bankovcev za več ko 3.000 din bone. Bankovci po 1000 din bodo zamenjali s »kunami , novo hrvatsko valuto. Novi bankovci po 100 kun so nekoliko manjši od zda-njih, obrobljeni so zeleno in modro, same zaslužile. Takrat postanejo bolj samozavestne. Ali pa vsaj razmišljajo več o usodi svojih mater, ki so privezane na dom. V teh tovarnah kdaj pa kdaj vendar slišijo kakšen kritičen pogovor, kakršnega doma ne bi slišale. Vendar morajo v pogledu zaposlenih žena in deklet, ki stanujejo doma, stari fevdalni običaji popustiti pred zahtevami in običaji tovarn in pisarn, pred zahtevami službe pri železnici, na avtobusih, v restavracijah in prodajalnah. Delodajalci po možnosti prepovedujejo svobodno občevanje z mladimi ljudmi, vendar je pa neizbežno in ima velik vpliv, v modernem razvoju ženske generacije. Res je, da je svobodna izbira moža še danes izjema. Se zmerom mlade pare sestavljajo rodbine s pomočjo posredovalca. V kolikor imata mlada pri tem pravice odločitev zavrniti, jo ima v glavnem samo »ženin«. Vendar je pa še danes mladi Japonec, pa če je še tako moderen, še zmerom pri-lično tradicionalen v pogledu zakona in vsaj v praksi računa, da ima brezpogojno vdano ženo, ki čuva stare oblike. Čeprav sanja o ljubezni in romantiki, ve, da vse to lahko nemoteno poišče zunaj zakona, ki je prav za prav bolj stvar njegove rodbine kakor pa njegova osebna zadeva. Vendar je pa »zakon iz ljubezni« kljub vsemu nehal biti ena izmed »nerazumljivih iznajdb zahoda«. Z njim se vse pogosteje srečamo v moderni japonski literaturi. Celo v zakonih, sklenjenih po starih japonskih nače- v sredi so pa rjavo pobarvani in nosijo napis N. I). H. (Nezavisna država Hrvatska.) 1910 milijonov dinarjev so zamenjali prebivalci Vojvodine v penge. Ker ima Vojvodina, zasedena po Madžarih. 900.000 prebivalcev, pride torej ua vsakega prebivalca 212 pengov. Visoko vsoto zamenjanih dinarjev lahko razložimo s tem, da je Vojvodina ze- lo bogata. Praktične ukrepe za inozemska pisma so izdala pristojna oblastva. Pisma morajo imeti kuverte s podlogo, znamke pa morajo biti nalepljene v zgornjem desnem kotu. Pisem, ki ne bodo ustrezala tem določilom, cenzura ne bo mogla takoj odpremiti dalje. 70 predstav je imelo ljubljansko dramsko gledališče v aprilu, maju in prvi polovici meseca junija. Letos poleti bo Drama po smernicah Vis. Komisarja izvedla celo vrsto predstav po ljudskih cenah. Kot prvo poletno predstavo bo vprizorila Katarino Medi-čejsko", ki jo je napisal italijanski dramatik Rino Alessi in so jo prevedli v slovenščino. Društvo slovenskih likovnih umetnikov je imelo svoje zborovanje v svojih društvenih prostorih v Wolfovi ulici. Zborovanje je vodil g. Saša Šantel, udeležilo se ga je pa lepo število članstva. Naši umetniki pripravljajo za jesen nove reprezentančne razstave svojih del, radi bi pa v bodočnosti uredili tudi čitalnice in strokovne knjižnice. Hrvatska vojska je prisegla pretekli teden v Zagrebu na trgu sv. Marka. Oh tej priložnosti je poglavnik dr. Pavelič ob navzočnosti poslanikov držav osi in vojaških zastopnikov Italije in Nemčije izročil maršalu Kvaterniku maršalsko palico, simbol njegove časti. Ob tej priložnosti je imel kratek nagovor. Nato so prisegli še mladi ustaški častniki in vojaki. Razvila se je parada hrvatskih oboroženih sil, v kateri so nastopili tudi praporščaki s starimi hrvatskimi zastavami, mladinske organizacije, nazadnje pa kmetje v narodnih nošah. Nova žiiua letina ua Madžarskem, ki se je povečala z Bačko in Baranjo, obeta biti še boljša kakor lanska. Madžarska vlada je že izdala uredbe o odkupu presežkov žit in o prisilnem zakupu velikih žilnih skladišč. Hkrati je popisala vse mlatilnice in prepove-dala žito mlatiti s cepci ali teptati. Izkaznice za zakol, združene z dovoljenjem za klanje živine, so izdali na Spodnjem Štajerskem. Poseben ferijalni savez so ustauo-vili za Hrvatsko. Vanj se lahko vpišejo vsi učenci srednjih in meščanskih šol ter vsi visokošolci. Člani imajo 50°/o popust na vseh državnih železnicah od 1. junija do 31. septembra. 35. jesenski velesejem bo letos v Zagrebu od 13. do 22. septembra tega leta, torej samo dva tedna pozneje, kakor so prvotno določili. Posebno strogo odredbo proti Židom je izdalo m^sto Osijek. Po tej naredbi se Židje ne smejo kopati v kopališčih niti se voziti s čolni po Dravi. Kopališka uprava vsakega kopališča v Osijeku ima strog nalog, da vsakega kopalca najprej legitimira, šele potem pa spusti v kopališče. S praznimi stanovanji na Hrvatskem imajo pravieo razpolagati izključno mestni župani, )>o odredbi hrvatskega ministra za notranje zadeve Andreja Artukoviča. Vsa prazna stanovanja morajo gospodarji takoj prijaviti mestnemu županu in bo vsak, ki bi se brezr posebnega dovoljenja vselil v stanovanje ali celo zasegel tuje pohištvo, najstrože kaznovan. Brez prestopanja bodo odslej naprej vozili vlaki v Maribor, ker je želez- lih, je mlademu možu dosti teže kakor je bilo njegovemu očetu ignorirati mlado ženo. Tako tudi v teh rodbinah raste položaj žene in vpliv, vpliv, ki mu je japonska žena že poprej ustvarila temelj. Ce ne drugače, pa s svojo ljubeznivo nevsiljivostjo, če ne drugje, pa vsaj med domačimi štirimi stenami. Novi ideali Tudi javna vzgoja kljub prizadevanju, da bi ohranila strogi rodbinski sistem, precej prispeva k samozavesti. Dekleta, ki v večini primerih poprej niso obiskovale šol, se morajo danes učiti brati in pisati, S 1000 do 1500 težkimi kitajskimi pismenimi znaki (od 4—6000, kolikor jih je potrebno za popolno obvladovanje jezika!) imajo samo omejeno možnost razumevanja. Vendar si pa tudi s tem znanjem po listih in časopisih, romanih in knjigah odpirajo majhno okno, okno v tuji zahodni svet, v katerem žena živi navidezno svobodneje in romantičneje. Pretirano poudarjanje moralne vzgoje v šoli izziva še večjo reakcijo proti tradicionalnim običajem, kakor to more storiti tako omejeno rodbinsko življenje. Kino pri tem prav tako stori svoje, čeprav se cenzor še tako bori z razdiralnim • vplivom. Kljub vsemu pa postaja »moga«, kakor pravijo na Japonskem »modernemu dekletu«, ideal marsikakšne mlade Japonke. »Moga« je natakarica, prodajalka, šivilja ali kakšna druga nameščenka. Njen poklic od nje VSAK 1 TEDEN| DRUGA O -r jtB .R niški predor že popravljen in se stene ne vdirajo več. Začasno bo sicer proga odprta samo na enem tiru, vendar bodo tudi ta nedostatek kmalu popravili. ---------— »i Osebne vesti Poročili so se: V Ljubljani: g. Rihard Černigoj in gdč. Olga Majcetova; inž. Berivo; Stanič in gdč Erna Kumpova iz Kranja; g. Josip Dolenc in gdč. Hermina Occhi-nerijeva; g. Karel Jeršin, posestnik in gostilničar iz Rudnika pri Ljubljani, in gdč. Ivanka Petkovškova iz Škofljice; g. Marcel Ostarčevski, akademik, in inž. ph. Aliče Hornova iz Zagreba. Bilo srečno! Umrli so: V Ljubljani: Angela Rupnikova; Romana Geigerjeva; Lucija Trampu-ševa, učiteljica v pok.; Maly Stuppa-nova, hišna posestnica; 661etna Ana Zajčeva; Franc Oblak, orožniški narednik. V Britofu pri Kranju: 611etna Matilda Zabretova. V Zagrebu: Egon Srebre, konierci-jalni direktor Združenih papirnic Vevč, Goričan in Medvod. V Mengšu: 771etni Anton Jemec, župnik. V Tolminu: 401etni Pavle Presl, gostilničar in posestnik. Naše sožalje! 'JlllllllllllIlllIllllIllIlllIlllllllIllIlllllU! I O K V I R 11 ~ zrn " E SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE. | | KLEIN I E LJUBLJANA. Wolfova 4 s .Tiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimur. zahteva, da nosi evropsko obleko, da uporablja rdečilo in šminko, in ji dovoljuje, da se svobodno giblje, kar Japonka izkorišča s svojo ženskostjo in čarom. Čeprav tega novega tipa Japonke zunaj velikih mest skoraj ni, je v temelju spremenil ideal velikega dela japonskih deklet, ki v ozkem dolgem kimonu na zunaj še žive tradicionalno življenje. Vsi ti činitelji, ki spreminjajo in rušijo stari rodbinski sistem, niso do danes pripeljali do nikakršne dejanske reforme v položaju žene. Pobor-niki stare morale imajo morda prav, ko trdijo, da nove struje japonskih žena in deklet niso napravile »srečnejših«. Nedvomno so pa v njih pie-budile večjo zavest njihovih stoletnih težkoč in s tem tudi njihovo nezadovoljstvo, tako da so v mnogih domovih začele ogorčen boj za osvobo-jenje. V policijskih statistikah beremo o mnogih dekletih in ženah, ki so zapustile svoje domove,' ker se niso mogle ubraniti sile, ki jih je hotela zadržati v njihovih starih okovih. Kot simptom spremembe, ki se danes vrši na Japonskem v pogledu ženskega položaja, navajamo samo primer vnukinje največjega sedanjega japonskega narodnega junaka, umrlega velikega admirala Toga. Dekle je namreč na skrivaj zapustila strogi dom svojega očeta, da bi si s pičlim zaslužkom kavarniške natakarice poiskala svobodo. Njen oče, markiz Togo, se je moral po tem dogodku odpovedati visokim naslovom na cesarskem dvoru. Frankfurter Zeitung samo v i lepega hiti da- Ljubljana v znamenju dežja Tre scienziati si affaticarono dieci anni per inventare uno strmnento medico, nn'apparechio, che rintracciasse per mczzo di elletroacustica pezzettini di meta Hi nel nostro corpo. Dopo dieci anni riuscirono. La nostra figura rap-presenta il costruttore di quest’appa-rechhio, come sta cercando un piccolo pezzo di metallo nascosto in un fungo. La invenzionc e d’un valore inaprezza-bile per la chirurgia. Trije znanstveniki so si deset let prizadevali izumiti medicinski instrument, aparat ki naj bi elektroakustičnim potom izsledil v našem telesu delce kovin. Po desetih letih se jim je to tudi posrečilo. Na naši sliki vidimo konstruktorja te priprave, kako v gobi išče skrit košček kovine. Izum je neprecenljive vrednosti za kirurgijo. V Parizu srečaš namesto avtomobilskih taksijev novo vrsto izvoščkov z »avtomobili« na treh kolesih in na električni pogon. Baje se je ta vrsta taksijev dobro obnesla. Ce že ne omenimo trpljenja, ki ga prenašajo ljubljanske gospodinje, ko hite vsak dan mokre s trga in trpljenja ljubljanskih uslužbencev, ki hite vsak dan dvakrat mokri s pisarn domov, moramo vendar omeniti nesrečne zaljubljence, naj si bodo že na kolesu ali peš. Niti enim niti drugim dež ne prizanaša in so res vztrajni, da ne obupajo. Zdi se, da se je nebo zarotilo proti njim, ki so vsa leta doslej krasili prazne klopice v Tivoliju in dajali Ljubljani še poseben čar. Letos se začudeni vprašujejo, ali res ni več »krasnega maja«, meseca ljubezni, in junija, meseca rož. Vse je minulo. Nešteto očesc se orosi vsak dan, ker je ljubljenim bitjem dogovorjeno »primeru lepega vremena«, ps vremena ni in ni Ljubezen pa lje, marsikomu se pa samo zaradi stalnih sestankov v dežju za stalno ohladi in razrpoči sicer tako vreče srce. Na srečo je dal Bog človeku upanje, da bo enkrat bol e. Da bo bolje mislijo gospodinje, ki hite s praznimi torbicami s trga, da bo bolje mislijo študentje, ko hite s »cveki« domov, da bo belje mislijo tudi nesrečni »mokri zaljubljenci«. Sklenimo zato tudi mi, da ne bomo jadikovali in godrnjali nad »mokrim božjim blagoslovom« in bomo v bodoče mislili samo na to, da bo vendar enkrat bolje. N. K. opazoval, da ga s sosedove hiše papigat gi-do psuje. Najprej se je delal, kakor! da papige sploh ne sliši in besede niso njemu namenjene, pozneje se je pa prepričal, da je papigo naučil psovanja njegov gospodar, torej oče njegove izvoljenke. Lepega dne je bilo Negru papiginega zasmehovanja dovolj, zato se je pritožil na policiji. Kljub preiskavi pa policija papiginega lastnika ni mogla kaznovati, ker mu krivdo ni mogla dokazati. Odslej se je ozračje med Negrom in lastnikom papige še poslabšalo. Vsak dan je moral pa trgovec poslušati pa-pigino psovanje. Nekega dne je Negro slonel na oknu svoje vile, na oknu njegovega soseda je pa vpila papiga. Negra je neprestano psovanje tako razburilo, da je prijel kamen in ga z vso silo zalučal v papigo. Na nesrečo pa ni zadel papige, temveč njenega lastnika, ki ga je skrit za njim učil. kaj na govori. Ranjeni lastnik papige je takoj odšel na sodišče in Negra tožil. Začela se je dolgotrajna pravda, pri kateri je Negro zatrjeval, da ga je papiga osebno žalila in se je s kamnom samo branil, njegov nasprotnik je pa trdil, da papiga sploh ni njega psovala. Naposled so sodniki tožbo razsodili v prid lastnika papige in Negro je moral plačati precej visoko vsoto denarja. Sodniki so utemeljili svojo razsodbo s tem, da Negro ni vrgel kamna v svojo obrambo, temveč iz jeze. Zaušnice po 10 dinarjev Neki cirkuški klovn je zapisoval vse zaušnice, ki jih je dobil prav lepo število med predstavami v cirkusu. Med svojim dvaindvajsetletnim službovanjem ni dobil nič manj kakor 130.000 zaušnic. š Zaušnice, ki jih je dobival klovn V cirkusu, niso razveseljevale samo gledalcev, marveč so mu prinašale tudi prav čedne denarce. Za vsako zaušnico je dobil posebno nagrado. Polovičarske zaušnice so bile slabše plačane, za zaušnice, zaradi katerih je ves cirkus bušil v smeh, je pa dobil za vsako deset dinarjev. Ara zemlji živi 2.175 milijonov ljudi Po zadnjih rezultatih ljudskih štetij so ugotovili, da živi na zemlji približno 2.175 milijonov prebivalcev. Več ko polovico vseh ljudi, to je približno 1.196 milijonov, živi v Aziji, ena četrtina okrog 531 milijonov v Evropi in ena osmina 277 milijonov pa v Ameriki. Na Afriko odpade približno 161 milijonov ljudi, na Avstralijo in otoke Južnega morja Pa slabih 11 milijonov prebivalcev. Najgostejše od vseh zemeljskih celin je torej naseljena Evropa. Tožba zaradi papige Emilio Negro. trgovec s sadjem iz argentinskega mesta La Plata, se je zaljubil v hčer svojega bogatega soseda in ga tudi prosil za njeno roko. Ker se je pa očetu njegove izvoljenke zdel presiromašen, mu je prošnjo odbil in mu hčere ni hotel dati v zakon. Od tega dne dalje je trgovec Negro La settimana scorsa mori nella sua residenza a Doom in Olanda l’ex peratore tedesco Guglielmo II. La fotografia e del 1912 in occasione deli® visita deirimperatore in Svizzera do ve assisteva alle grandi mano vre. ■*" Pretekli teden je v svoji rezidenci v Doornu na Holandskem umrl biv'š| nemški cesar Viljem II. Gornja slika je bila posneta leta 1912., ob priH*“ cesarjevega obiska v Švici, kjer je prisostvoval velikim manevrom. „Muhe“ filmskih igralcev Dva slavna filmska igralca v zakonu Ctarlc Gable in Charles Boyer živita v najsrečnejši slogi Ljubljana, junija »Dež je božji blagoslov, ki pada v obliki vodnih kapljic na zemljo«, so večkrat modrovali naše dedje, ko je naposled po dolgi suši začelo deževati. Takšen dež je bil res blagoslov za kmeta in meščana. Kmetu je namočil zemljo, da mu je obrodila sad, meščanu je ohladil mestni tlak in mu sprostil od vročine napete živce. Kakor se pa vsaka stvar na svetu izpreminja, tako se je tudi mnenje ljudi o dežju in o njegovem blagoslovu izpremenilo. Kakor so včasih ljudje z veseljem pozdravili temen oblaček, ki je v poletni vročini zaplaval na nebu, tako se zdaj ob pogledu nanj vsakemu omrači čelo in marsikateri sam pri sebi za-gode. V Ljubljani je na primer letos dež neznansko radodaren in nas neprestano »blagoslavlja« s svojimi curki. Najbolj čudno je, da nas doleti ta »blagoslov« največkrat takrat, ko se ga najmanj nadejamo in ga tudi prav nič ne potrebujemo. Potemtakem moramo Ljubljančani res za vse večne čase ostati »Kranjci z dežniki«, ker nikdar ne moremo zaupati niti jasnini niti soncu. Ljubljančan prav lahko z mirno vestjo trdi, da je naša prelepa Ljubljana vsak dan znova v znamenju »deževje prihaja«. To deževje bi se tudi lahko imenovalo »deževje ostaja«, zdi se namreč, da je Ljubljana še lepša, kakor jo sami vidimo in jo dež nikakor ne more zapustiti, ne da bi se še pri odhodu pošteno razjokal. Avtomobili so se umakni i iz zasebnega prometa. I.jud'e si skušajo pomagati, kakor si vedo in znajo. Na železniški po taji v Kjbbenhavnu spet stoji dolga vrsta starih kočij s konjsko vprego. Druga slika kaže moderniziranega iz-voščka z avtomobil kimi gumami. V Tokiu se ,e pa, kakor vidimo na spodnji sliki, odlično uveljavilo trokolo na nožni pogon. Clark Gable je bil že dvakrat poročen, vendar v nobenem izmed obeh zakonov ni bil zadovoljen. Ker se je od obeh žen kaj kmalu ločil, so ga njegovi filmski tovariši in sploh ves holly-woodski svet obsodili, da ima preveč »muh« in se sploh ne bo mogel z nobeno žensko na svetu več razumeti. Kmalu se je pa pokazalo, da Clark le ni tako nemogoč, kakor so vsi mislili. Hollywoodčani so namreč opazili, da je Clark večkrat v družbi znane filmske igralke Carole Lombardove. Videti je bilo, da se zelo dobro razumeta in radovedni jeziki so se kaj kmalu izpraševali, kdaj bo p>oroka. Clark in Carola pa za to nista kazala posebnega veselja in nista hotela nikomur izdati, kaj ju straši pred zakonom. Clark je eden izmed tistih redkih filmskih veličin, ki ne ljubijo nočnega življenja po slovitih lokalih, temveč veliko rajši prežive večere doma, v družbi svojih prijateljev. Clark Gable predvsem zahteva od svoje žene, da ne hodi zvečer na zabave, temveč ostaja doma, in mu ne prireja ljubosumnilr prizorov. Teh dveh njegovih zahtev pa niti njegova prva niti druga žena nista mogli izpolniti. Prva je bila pre-ljubosumna, druga se je pa prerada zabavala po nočnih zabavah. Po sedmih letih prijateljstva med Clarkom in Carolo so pa Holywood-čani le doživeli pričakovano senzacijo. Na lepem sta se brez posebnega naznanila in besedičenja poročila. Naselila sta se v svoji vili v okolici Hollywooda v dolini San Pernando. Mlada poro-čenca sta v svojem novem domu zredila nešteto domačih živali, posebno veliko imata pa konj. Oba namreč zelo rada jahata. Danes sta Clark Gable in Carola Lombardova srečen zakonski par. Na vsa vprašanja, ki jih zadajejo njuni prijatelji, ker bi radi izvedeli za skrivnost njune sreče, navadno sploh nočeta odgovarjati. Caro- la se je enkrat samkrat zagovorila, da se samo zato tako dobro razume s Clarkom, ker ni nanj prav nič ljubosumna in mu neizmerno zaupa, kakor tudi on njej. Tako med njima sploh ne more priti nepotrebnih nesporazum-Ijenj. Druga dva srečna hollywoodska zakonca sta Charles Boyer in Patte Pe-tersonova. Charles Boyer, ki ga tudi pri nas prav dobro poznamo, je med ameriškimi kinoobiskovalci zelo priljubljen. Njegova žena je bila slavna že pred njim, takrat, ko je bil njen mož še na Francoskem. Charlesova žena je radovednežem iskreno razodela skrivnost svoje sreče. Priznala je, da je njen mož v njunem skupnem domu popolen gospodar in sama nikdar ni imela namena niti potrebe, da bi mu njegovo gospodo-valnost zamerila ali jo celo skušala okrniti. Za vsako malenkost najprej vpraša svojega moža. Tako nikdar ne sprejme kakšne filmske pogodbe, ne da bi se prej posvetovala s svojim možem. Nikdar ne gre na obisk brez njega, če ji tega ne dovoli. Charles je pa svoji ženi za njeno obzirnost tudi hvaležen in ji skuša v vsem ustreči. Čeprav je Charles strasten kadilec in ljubitelj- knjig, vendar razume, da gre njegova žena od časa do časa rada na zabavo in v družbo in je ne sili, da bi z njim živela med njegovimi knjigami. Vsak mesec se kdaj pa kdaj njej na ljubo odpove svoji ljubezni do knjig in jo pelje v družbo. Tako je razumljivo, da med njima ne pride do prepirov. Kakor vidimo, so torej tudi filmski igralci ljudje z napakami, ki so največkrat še veliko večje kakor »muhe« povprečnega zemljana, človek, ki hoče z njim živeti vse življenje, mora imeti veliko razumevanja in popustljivosti, če hoče, da je sam srečen in da osreči tudi svojega življenjskega tovariša. Nekega novembrskega dne so v pristanišču v Antwerpnu našli truplo neznanega moškega, Menili so, da je bil Kanarček s štev, jij itiiiansld napisal GIOVANNI VERČTl |J, Hišnikova temna luknja ni nikoli videla sonca. Imeli so rahitično hčer, ki so jo postavljali k oknu in jo puščali tam ves fjubi božji dan, tako da so jo sosedje MšUa°Vjeli gleda^Tiudi61^ I “cc pi3an in da 3® pp mimo Lf i ■ v?".1 padel v vodo in se zadušil. Vendar je luči, in čeaje Jkdo prilžl "vprašat za pa Ix>zol'nost policijskega nadzornika kakprrn i j vpra«. zbudilo dejstvo, da možak ni imel m- mes?f "a,)emnlka- Je «dB<>varjala o- kakršnih listin, po katerih bi mogli e ,nialere’ sjore Giuseppme, ^ toviti njegovo istovetnost. Takoj Pise itano! °,R"’1SCu' H1 paobr,alfoca se mu je zazdelo sumljivo, zato je svetlo, je kvačkala —“s ivojimi dol- posIal n3egovo trupl° v prosekturo- Izid cimi i,Li- * i • xt f i se je glasil, da je neznanec umrl za «»*—> Pravimo i- i-! 1 i,o ,o i« narkotično sredstvo. videl vedno “deti za štoami z než- Ko je P°lioiiskl nadzornik to izve- nim obrazom in sinifrni sencami pod del' “ 3e **> vsaki ceni odločil' da očmi. Toda čin ie iŽ edel za zcodbo tega človeka identificira. Pazljivo je »kanarin * , , ,? d . . pregledal njegovo obleko in perilo, bilo hrom ’ i nasp v .ja,11 ij in opazil, da je srajca angleškega iz- kadar t d,° P?U’ tm,Vee o.irfa delkT Izsledil je, da je bila srajca ial iz ,iie[,nhaial V t,Skam° U1 °dha' kupljena v neki trgovini v Manche- ^ š56 « SciS^lla^ Vta“SS !.« tisto malo krv“'ki ‘ji je še Ltala, iz Liverpoola, piše se pa Jefre vseleikk°i|rOŽa ^i-T13-bodkorak Nadzornik Surrel je odpotoval v na pk»čnik lr J® “8,IBala n,eg°V U° Liverpool in obiskal sorodnike in znan- 7(i„i_ , u' ce pokojnega mornarja. Izvedel je, da zanika rno 11 Je’ df Ub°f S ?ai!. ! U to mož lepo živel. Ni razsipal de- terase n ras ’ , J le. ,JH K3.. .. nar j a, vendar je pa svoji zaročenki Wažn„ P .Vega Pi ’• X uredil udobno stanovanje in sploh viaz.no m temno ulicico. A izza mrac-1 Mnjn ušesa°ken !iS,ka,rne ■ p - if adaria! n.a Tako je nadzornik Surrel obiskal ušesa ropot koles m selest navijala tum nje^ovo zaročeni Mary Bone- Pih-lVlja,n,a ,gmn,l?l.h ler.men'?v’ . tovo, a v začetku ni mogel ničesar K .brezkončnih, kr se jez.de.lo, da I izveaeti ^ nje. Previdno ji je zadajal nov tv !' 0vllal0 ..ni®0,1.,1. vprašanja. Ko je videl, da je vse za ki iih i Z . 60 1 Veih!r I Ji j« sporočil, da je njen zaro- Drav ...i®. ve(iuo znova pi ’ . čenec mrtev. Mary Bonetova je za- prav jih je znala ze davno na pamet. * J Nekaj kriminalnih primerov iz življenja artistov USODNI DRAGOCENI Skupina kitajskih artistov se je bavila s tihotapstvom §® ponoči, v terni, jih je videla,^ s Slroko razprtimi očmi: bele, rdeče, modre; medtem je prihajal domov oče •u hripavo prepeval: O Beatrice, il c°r mi dice. čela krčevito ihteti. Nadzornik jo je nekaj časa tolažil in ji nazadnje za upal, da je bil njen zaročenec umorjen. Zato ne sme molčati, pač pa mu zaupati vse, da bi policija čimprej , i lahko ugotovila sled za morilcem in n,- o zledenelih tleh S dovaIa je da je ^gosto potoval in ji 5»i , U° g|a,vo je poslušala m poslu- J dajaj velike vsote denarja. Odkod je Im? eri poskušala polglasno ponav- I pojemaj te dohodke, ni vedela. Imela J i melodijo, prav kakor kanarček, je nekaj njegovih pisem, ki jih je izro-Ki ponavlja koscek svoje pesmice, do- fila nadzorniku Surrelu . L »°l>dela«. Postala je celo Dekle je vstala in odšla v drugo io oosarlili v«i?a' .3U.trai> preden, 80 I sobo. da bi nadzorniku prinesla pisma. ;., f„ -n,1'-’ sf je Pogladila lase na(jzornik Surrel je vstal. Pogle- ,s f'p-l;'mi h!!lu, pr9tl si ie pn- Lai je v drugo sobo. Takrat je zbudil imela nageljček, kadar ga je njegovo pozornost čudovit kimono, zelo v , . , . dragocen, kar je lahko ugotovil ria Kadar se je Gilda, njena sestra, ? • ohioi611 -6 a*a k j’ oblekla v tesno solfey je bil žrtev narkotika, a ker vičo £„ln SLrP?!a 'la u i6 imela ta dragoceni kimono njegojfg oblok- V.pa-|t:( u , er. v svroii načičkani zaročenka, je začel nadzornik Surrel kkt * y;'.Val!n° stopicala in se vrtela I j^j. iZvrsten detektiv iskati zvezo med Rio n^a \r a\ , aj 30 le, ' 9 tem kimonom in strupenim narkoti- ki , m ln žalostnim smehljajem na I Kom, zvezo, ki bi utegnila ubijalca “ledih ustnicah ter ji hkrati kimala, razkrinkati. 'oteč jo poljubiti. Ko ji je Gilda Mary Bonetova je priznala, da je trihfga- ^ne I)0(3al '3a obrabljen ko»ček I kimono darilo njenega zaročenca. Pri- ku, je zardela od veselja. I jx>vedoval ji je, da kimono izvira od Vn °?osto ij je na ustnicah zamrlo I skupine kitajskih magikov. Skupaj sta P asanje, če ni mogoče v časopisih bila. pri predstavi teh magikov v Liver- enjeno kako zdravilo zanjo. I poolu. Nadzornik Surrel je tudi izve Ubožica se ni naveličala čakati, da del, da se skupina trenutno mudi v “° mladenič s tiskarne spet začel gle-1 Marseillu in je dva dni nato odpoto-va3i k njej na okno. Čakala je in j val tja ter se napotil v variete, kjer tokala, z očmi uprtimi na ulico, in I je ta skupina nastopala. 8uhi prsti so se poigravali s kakimi V tej skupini je bilo nekaj žonglerjev, Predmetom. Slednjič ga je zagledala, I akrobatov in metalcev nožev. Prav ie, z rokami v žepih spremljal tako je bilo v skupini nekaj lepih , 'Ido, in ko sta se ustavila ter klepe- Kitajk. Ko je bila predstava končana, "" med vrati. je nadzornik Surrel obiskal upravnika videla je samo njegov hrbet, ven- skupine. Previdno ga je vprašal, ali ni ®ar ie opazila, kako ji je vroče govo- morda kdaj prodal mornarju Solfejru *k Uilda pa je zamišljeno brskala z neki kitajski kimono. Tako je vsaj "e*nikovo konico po pesku. Nato je trdil mornar Solfey. Upravnik skupine VKV : >Ne> tokaj ni primerno, kajti je bil pretirano ljubezniv, a kaj toč-bližini je Mšlia.c I nejšega ni hotel povedati. Tako je Naposled je neko soboto zvečer sku- Peskava zadela na mrtvo točko. Pal z Gildo prišel k njim in začela Surrel Je začel sklepati. Na koncu ^ kramljati s šjoro Giuseppino, ki koncev je morda. Solfey govoril resni I,6 v‘ikala kostanj v žerjavico. Imeno- a KltaJec laze, ker noce imeti a' je Carlini, bil je še samec, po WKhcu črkostavec in zaslužil je šest- , • • i “‘rideset lir na teden. Ko je odhajal, ki se bo izselila. To je neki siromak, }® Pozdravil tudi Mšlio, ki je ždela v ki mu grozi rubezen zaradi neplačane mi pri oknu. I najemnine. Carlini je bil tako zado- ' nmimi.1 noi« I volien. da ie Mkliii rekel: ne morete vi- opravka s policijo. Nadzornik je še poizvedoval med artisti, in tako izvedel, da skupina razkošno živi, kljub temu, da malo zasluži. Skupina je štela 28 ljudi, ki so razjjolagali z dragocenimi oblačili, a imeli so zelo majhne plače. Razen tega je bilo še nekaj očitno. Skupina je sprejela sleherni, še tako neznaten angažma, ne oziraje se na ogromne stroške. To je zbudilo Surrelovo sumnjo. Vedel je, v katerih mestih je skupina gostovala. Povpraševal je policijo teh mest in se zanimal za način življenja te skupine. Ko je dobil odgovore, je bilo Surrelu jasno, da ima opravka s tihotapci velikega stila, člane skupine so prijeli in preiskali njegovo prtljago. V kovčegih so našli skrivna skrivališča za narkotična sredstva. Ugotovili so, da se je šef skupine na dan uboja sestal s Solfeyem v neki krčmi v pristanišču v Antwerpnu. Skupaj sta pila in se živo razgovarjala. Ob tej priložnosti je dal Solfeyu neko narkotično sredstvo, ki je povzročilo smrt. Ko je bila preiskava na tej točki, je nadzornik prejel pismo Solfeyeve zaročenke. Kimono, ki ga ji je podaril njen zaročenec, je nekaj dni po nadzornikovem obisku izginil iz njenega stanovanja. Surrel je še upal, da 1» razjasnil skrivnost uboja. Odpotoval je sj>et za skupino artistov in ugotovil, da je bil ukradeni kimono res nekoč njihova last. Vedel je, da je bila tatvina izvršena nekaj dni po njegovem prihodu Marseillu. Kitajec je vedel, da je nadzornik poizvedoval jx> kimonu in je hotel po vsaki ceni priti spet do njega. Eden izmed članov skupine je odpotoval v Liverjjool in izvršil tatvino.. Nadzornik je izvedel tudi to, da je bil’ eden izmed članov skupine dva dni na dopustu. Surrel je pozval tega Kitajca k sebi. Kimono je položil ne neki stol. Zasliševanje je trajalo dve uri. a Kitajec ni hotel ničesar priznati. Izogibal se je jasno odgovoriti na zadana vprašanja. Tedaj je pa nadzornik vzel v roko kimono in vzkliknil: »če mi ne poveste, kaj se skriva za tem kimonom, ga bom raztrgal na drobne kosce!« Takrat se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega. Kitajec je padel na kolena in s sklenjenimi rokami prosil,! naj kimona ne uniči. In tako je pri-5 znal, da je hotel Solfeya samo oma-t miti z narkotikom in mu jiotem vzeti! kimono. Odvedel ga je v hotelsko! sobo. Ko je Solfey zaspal, je pregledal« njegovo prtljago. A kimona ni mogel! najti. Zaman je poskušal Solfeya zbu-J diti. ker se je z narkotikom zastrupil.« Njegovo truplo je zavlekel na obalo! in ga vrgel v morje... ! Ugotovili so, da je bil kimono za Kitajca zelo dragocen. Bil je namreč njegova dediščina. Bil je prepričan, da se mu ne more nič zgoditi, dokler ga ima pri sebi. Zato je razumljivo, da mu je bilo toliko do njega. Solfey mu je kimono ukradel, a ko mu je Surrel v Marseillu povedal, da je Solfey ki-; mono podaril svoji zaročenki, je takoj odpotoval tja in ga ji ukradel. In tako je prišel do svoje svetinje, s tem pa tudi izdal svojo krivdo za umor mornarja Solfeya. (Prihodnjič: Pritisk na gumb je vse pojasnil) 11 Tudi živali si znajo pomagati Pred nekaj leti so se na otoku Javi zaredile velike rjave opice in pustošile polja. Kmetje so imeli velikansko škodo in si niso vedeli pomagati. Tedaj jim je priskočila na pomoč holandska oblast. Kmetje so takoj dobili strihnina, zmešali so ga med hrano in nastavili opicam. Opice, so zastrupljeno hrano jjoužile in se zastrupile. Na začudenje vseh' kmetovalcev in zdravnikov, se pa škoda na poljih ni- zmanjšala, in tudi opice niso, poginile. Šele po daljšem raziskovanju so ugotovili, da so opice nenavadno pametne. Takoj ko so zbolele za zastrupi jen jem s strihninom, so si že tudi poiskale rastlino, ki je vsebovala protistrup. Jedle so vse vprek liste te rastline in spet ozdravele. 'Krava je pojedla 7000 mark V bavarski vasi Ittlingu pri Strau-bingu je po nerodnosti izgubil neki kmet v mrvi denarnico s 7000 markami. Na denar se je spomnil šele naslednje jutro in s strahom ugotovil da ga je že krava pojedla. Kmet je kravo takoj zaklal in ji odprl želodec. V njem je še našel neprebavljenih 2000 mark, drugih 5000 mark je pa krava že prebavila. Nagrada za vrlega psa V avstralskem mestu Port-Darwinu so imeli pred nedavnim kaj čudno slovesnost. Za častnega meščana omenjenega mesta niso postavili človeka, tem- £0a Aspirin originafet? zajamčuje vtisnjeni ,,Bayer ‘-jev križ. Aspirin je učinkovit, neškodljiv in se dobi v vseh lekarnah. OgtM rog. pod S. t>r- 7367 od 33. marta iViO. Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din več psa. Imeli so pa zato tehten! vzrok. | Pes Bertie je osem let zvesto služil; človeštvu. Rešil je iz vode dva otroka,; izsledil kar 15 vlomilcev, pri nekem požaru je celo sam odnesel težke opekline, ko je poskušal rešiti iz plamenov ohromelo starko. Zdaj so zvestega in človekoljubnega psa počastili s tem. da so mu podarili častno me-: ščanstvo in vso slovesnost tudi filmali.: če se je psu Bertie ju to zdelo pametno ali ne, ne vemo, prav gotovo bi pa rajši in z večjim veseljem sprejel vest, da je dobil za svojo zvestobo več metrov dolgo klobaso. Na Japonskem je več moških ko žensk i Na Japonskem je danes veliko več! moških ko žensk. Posledica tega je.; da se dekleta zelo lahko jx>roče in le! redko katera ostane sama. ! Po uradnih ugotovitvah dekleta na; Japonskem zelo- redko ostanejo sama; do 22 leta, skoro vse so dotlej že po-; ročene. Da bi pa našli na Japonskem; žensko, ki s 30 leti še ni poročena,; je sploh nezaslišana redkost. Spomenik materam V Pesterzsebetu, predmestju Budimpešte, so pred leti postavili svojevrsten spomenik materam. Denar zanj je zbrala mladina. Najnenavadnejši na tem sjx>meniku je pač napis na podstavku. Tam piše: »Ustavi se in pomisli na svojo mater!« V resnici se pri tem spomeniku vsak dan ustavlja nešteto ljudi. Za nekaj trenutkov postoje in mislijo na svojo, morda že umrlo mater, jx>tem j»a gredo spet po svojih potih. , “neset nr na teden. Ko je odhajal,! m }® Pozdravil tudi Millio, ki je ždela v ki mu grozi rubezen zaradi neplačane 6ltli pri oknu. I najemnine. Carlini je bil . Gdsiej je večkrat prihajal, nato pa voljen, da je Maliji rekel: ■ kar vsak večer. Sjora Giuseppina I »Škoda, da je tudi vi ne Ie počasi vzljubila, ker se ji je I deti.« l. dobro vzgojen in ni nikdar pri-1 Deklica je zardela. Toda odgovo-lol praznih rok: prinašal je bonbo-1 rila je: sit Mandarine, pečen kostanj in vča-I »Samo da bo Gilda zadovoljna!« todi steklenico z zapečatenim za- Toda Gilda ni bila videti jmsebno "askoni. Nato je začel ostajati doma zadovoljna. Pogosto jo je Carlini za-cL?^e' »ior Battista, in kramljal g man pričakoval in pritoževal se je Ginijeni kot s svojim sinom ter mu I Maliji, kakšna je Gilda, da ga nima n« r3eval, da mu bo sam naredil prvo I rada kakor jo ima on rad, da mu ne rvo obleko! Imel je namreč mizo in privošči več dobre besede in druge j‘ojaške škarje, likalnik, obešalnike stvari. Ubogi mladenič kar m mogel s? ztoalo za stranke. Sedaj je zrcalo nehati jadikovati; pripovedoval je ‘Užilo Gildi. Medtem ko je mladenič I P™v natanko vsako stvar: kakšno ve-J na izvoljenko, se je začel po- selje ji je napravila ta ali ona be-“enkovati z Malio Govoril ji je o seda, kako se je smehljala s svojimi ž®s,ri, kako zelo jo' ima rad in da je malimi usti, kako se je pustila poljub-j? začel nositi denar v hranilnico. Ijati. Kar odleglo mu je, če je stresel šen f3 pa se je Gilda vrnila, sta že srce Mftliji. Zdelo se mu je skoraj, sen v kakem kolu, tik drug dru- kakor da govori z Gildo, tako je bila •riBa, držeč se za roke, kakor hitro Malia podobna sestri, ko ga je poslu-L 'a -3e mama obrnila hrbet. Neki ve- šala tako v temi in so se svetile samo meJ° 36 nerodno poljubil za uho, njene oči. Včasih jo je celo prijel za h«i em ko je šjora Giuseppina ze- roko, pozabivši, da je ta roka naspol da „ pr* ognjišču in je Carlini mislil, mrtva. na ne vidi — pozabil je celo »Glejte,« ji je dejal, »želel bi, da bi W ki ji je imel še voščiti lahko I bili vi Gilda, s tem srcem, ki ga !;• imate.« lip eko nedeljo je prišel ves zadovo-| Posedal je pri njih ure in ure, z ro-:* novico, da je našel Garibaldije a — in gl« - , - va je že v dogovoru s stranko, I pila z mrzlimi rdečimi lici ter s svo- U„a. z novico, da je našel hišo, ki mu kami na kolenih in čakal na Gildo. tTve8 -7*. pri Garibaldijevih vratih. | Že je zaslišal urno udarjanje njenih kohišt Ve sobici ima — in glede nakupa I pet ob tlak in jo zagledal, ko je vsto- jimi lepimi očmi takoj ob vstopu preletela sobo. Gilda je bila ničemurna in tudi ambiciozna. Carliniju je prepovedala, da bi jo hodil spremljat v svoji modri delovni srajci, kadar je šla vsa načičkana in vzravnana po ulici. Nekega večera jo je videla Malia v spremstvu nekega gospoda, čigar blesteči cilinder je segal prav do okna. Ustavila sta se pred vrati kakor se je prej dogajalo s Carlinijem. Toda Carliniju ni omenila ničesar. Siromak je zašel v težaven položaj: najemnina, odjilačevanje pohištva, darila za dekle, čas, ki ga je izgubljal, tako da mu je ravnatelj tiskarne dejal: »Kaj je z vami?« — Prišel je spet, povedal vse Mšliji in jo prosil: »Govorite vi s sestro!« Gilda je skomignila z rameni in rekla Mšliji: »Pa ga ti vzemi!« Za novo leto je prinesel Carlini v dar lep kos volnenega blaga z rdečimi progami, tako rdečimi, da je Gilda bušila v smeh, češ da menda vendar ni kmetica iz Desija ali Gorlija kot jih je videla v Loretu. Mladenič je obstal ponižan z zavojem v rokah. Hitro ga je zložil in ponudil Maliji, če ga ona hoče. Bilo je prvo darilo, ki ga je dobila in zdelo »e ji je velika stvar. Da bi opravičila hčer, je šjora Giuseppina rekla, da ima dekle pač fin okus ko kakšna gospa, in da ne najde nikoli stvari, ki bi bila zadosti lepa zanjo. >Za to hčer nimam skrbi,« je dodala. In res: Gilda je prihajala domov zdaj z novim ogrinjalom, zdaj z novimi čeveljčki, ki so jo tiščali, zdaj s klobučkom, ki ji je zasenčeval oči, iskreče se ko dve zvezdi. Nekoč je prinesla srebrno, pozlačeno zapestnico z ametistom, velikim ko lešnik. Zapest-; nica je šla po vsej soseščini iz roke v roko. Mama je bila zelo vesela in raztrobila je jiovsod okrog, koliko si; je hči prihranila pri šivilji. Tudi Mš-lia je hotiela videti zapestnico. In oče je stegoval roke po njej in prosil, naj mu jo posodi za en večer, da hi jo nesel pokazat prijateljema, trafikantu in žganjarju tam na vogalu. Toda Gilda mu je odrekla. Odsihmal pa je šjor Battista kričal nanjo, če je prišla jiozno domov. Obenem se je spravil na Carlinija, zakaj ji nosi darila in izgublja čas zaradi te nehvaležnice, ki nima srca niti za 6tarše. Lepega dne pa je Gilda očeta rešila nadležnega čakanja — ni je bilo več domov. Kljub robantenju šjora Battista je bilo v hiši žalovanje. Šjora Giuseppina ni počela drugega ko godrnjala in se vsak večer z možem prepirala. Šjor Battista je pijan prihajal spat. Mšlia, ki je bdela, pa je slišala, kako je Carlini prav do jutra hodil gor in dol po ulici in čakal... Nadaljevanje na 12. strani Brezvestni ljudje Neka sorodnica z dežele mi je pisala, da na deželi le težlco dobi jajčka, in sicer zato, ker jih jajcarice nočejo prodajati. Prodajati jih pa nočejo, ker bogati meščani že vnaprej za drag denar rezervirajo jajca in piščance, in jim jih jajčarice ob sobotah odpeljejo v mesto naravnost na dom. Takšne stvari se ne bodo več godile, brezvestne bogatine naj bo jta sram, da se nočejo odpovedati niti trohici svojega udobja, preden jih oblasti z drakonskimi kaznimi ne prisilijo v tol K. I. Bodimo skromni! Kupil sem razžagana drva, Z voznikom se je pripeljal slabo oblečen fant v raztrganih čevljih. Ponudil se je, da mi drva znosi v drvarnico in jih lepo zloži. Za svoj trud je zahteval 20 dinarjev. »Bolj težko plačam, rad vam pa dam kovača, pa še nekaj svojega kosila in kos kruha, da ne boste lačni,« sem mu dogovoril. Ker ni nič pripomnil, sem mu dejal, da bom pri delu tudi sam pomagal. Mladenič je skomignil z rameni rekoč, da se za 10 dinarjev ne bo trudil. Zavihnil sem si rokave in se sam lotil dela. Mladenič v razcapani obleki in s čevlji, iz katerih sta že gledala palca, pa je stal zraven in nemirno stopical. Ko je sprevidel, da se več ne menim zanj, je zamrmral nekaj o skoposti in počasi odšel. N. N, : Ne vodite otrok v kino! ! Kako nepremišljeni in neobzirni so ! včasih starši, vam bo nazorno poka-!zala tale zgodbica: ; V nekem ljubljanskem kinu sta !eno vrsto za menoj sedela zakonca, ! držeč v naročju štiri do petletnega I fantička. Takoj, ko se je film pričel, !sem spoznala, da mi bo mali vzel ves ! užitek, ki bi ga sicer imela ob gle-I danju filma. Neprestano je namreč izpraševal mamo o tem in onem, so smejal, zraven pa glasno prepeval, ko da bi za vsako ceno hotel prekositi filmskega pevca. Čeprav so se ljudje zgražali in se ozirali nazaj, starši otroka niso pomirili, šele proti koncu filma, ko je mali na ves glas pričel jokati, so ga starši naposled odpeljali ven. Šele zdaj smo se oddahnili, predobro smo poskusili, da je poslušati dva filma, enega zadaj, enega spredaj več ko preveč. Zamerili smo nepremišljenim staršem, ki vodijo tako majhne otroke v kino in s tem spravijo gledalce ob ves užitek. N. K. če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«! GE$AN RENA SONCE in SENCA Po zadnjem deževju, ki smo se ga vsi ,kmetovalci* razveselili, na našem vrtu kar vse brsti in zeleni. Zato moramo izrabiti prav ta čas, da posadimo in posejemo še tisto, kar smo zamudili in kar pride zdaj na vrsto. Na gredico posejmo solato endivijo. in teme. Nekateri vrtnarji so bili že tako zgodnji, da so solato že posejali in je tako velika, da jo lahko že presadijo. Za mehko glavnato solato bodo kaj kmalu lahko že jedli prvo endivijo. Posadimo tudi pozno zelje, ki ga bo- iSvet je lep, samo ljudje na njem so hudobni«, so vedele povedati že naše babice. In prav so imele. Narava, sonce in rože so zmerom lepe, Ijiulje si pa življenje grene, ker, nimajo oči za lepoto okrog njih, temveč samo za svoje sebično prizadevanje. Poglejmo pomladni dan. Kako lep je, ko se sonce preliva čez travnike in gozdove, kako lep je, ko meče sonce svoje žarke na mestne ulice in strehe. Kadar se pa sonce skrije in zamrežijo temni oblaki nebo, nam postane tesno pri duši. Nehote postanemo otožni, svet, ki ga gledamo v tej mogočni senci oblakov, ni več prejšni veseli svet, to je svet žalosti Isto je z ljudmi. Zdi se, da se je v nekatere vjel sam sončni žarek in jim zašepetal v uho, naj njegovo toploto širijo po svetu in razveseljujejo žalostne. So pa spet ljudje, ki jim je jeza in otožnost tako rekoč BI BOR same sovražnike, ki mu žele najslabše in mu skušajo za vsako ceno zrahljati živce. Gorje, če mora godrnjač v službo. Po poti ne pogleda nikogar, ves čas samo pol tiho mrmra in se jezi na ves svet, ki mu ne pusti, da bi živel po svoje in prespal ta deževni dan. mo shranili čez zimo. špinačo, ki smo * prirasla' k srcu. Nikoli ne spreleti jo že obrali, prekopljemo in na tisto \njih usten smehljaj, za nikogar ni-gredico posadimo pozni grah. Na novo Imajo prijazne besede. gredico pa posejmo v vrstah špinačo.} j,Večni godrnjač« si že s prvim Špinače ne smemo rezati z nožem, mo- f trenutkom, ko se zjutraj zbudi iz ramo jo samo trgati, da ji obvaruje-J Kanj v resničnost, zapečati ves dan. mo srce in da potem spet požene nove | Takoj je živčen, ker mora iz tople liste. X postelje. Ko naposled dvigne svoje Korenje in petršilj moramo zdaj j lene ude, ga bole vse kosti. Ko pa opleti, razredčiti in zemljo previdno j pogleda skozi okno in vidi, da dežuje, razrahljati. Pri razredčenju pa seveda J je njegovega potrpljenja konec. Po ne smemo populiti preveč rastlinic, si- j vrsti tiadere vsakogar, ki mu pride cer bodo gredice kaj kmalu prazne. 5 tisti trenutek blizu, okrog sebe vidi Tam, kjer je bolj gosto, populimo koreninice in jih nasadimo tja, kjer je le redko posejano. Tako ne bomo ničesar zavrgli in bomo lahko vse porabili. Fižol, ki se je začel že ovijati pre-kelj, okopljemo in mu zrahljamo zemljo, da se bo lažje razvijal. Tudi grah! I dovolj dobro podprimo s šibami. Kmalu bodo dozorele vrtne jagode. Tudi te nam dajejo kar precej dela, če!! hočemo, da bodo res velike in da tudi. vse dozore. Po nekaterih vrtovih, tami kjer je zatišje in sonce, so jagode žel odcvetele, drugod pa se bodo popki, j vsak čas razbohotili. Jagode kaj rade! poženejo nove poganjke, katere pa mo- ’ ramo sproti odščipniti, da tako preprečimo divjanje. Takšne jagode ne bodo nikdar velike in bodo kaj kmalu [ postale podobne gozdnim jagodam. Cvete in že zelene plodove moramo podložiti. Najboljše in najpreprostejše sredstvo so leseni ostružki, ki jih pod-; stavimo pod sadeže. Tako jih obvarujemo pred vlago, ki povzroči gnitje in pa pred raznimi črvi in polži, da jih ne prično objedati. Nekateri vrtnarji so s precejšnjim uspehom skozi več let pridelovali papriko. Paprika v naših krajih ni tako velika kakor v južnih, tam kjer je doma, pač pa je prav tako okusna in mesnata. Sadimo jo v mokro, od dežja namočeno zemljo. Izberemo prostor na zavetni in sončni strani, prav tako kakor za paradižnike, če hočemo, da nam bo paprika dobro obrodila, jo moramo potem večkrat skrbno zalivati. Paprika ima rada dobro gnojno zemljo, če nismo jeseni ali spomladi vrta pognojili, zalivajmo papriko od časa do časa s kakšnimi gnojili, ki jih dobimo v raznih trgovinah s semeni in poljskimi potrebščinami. Drobnjak, ki ga že dolgo uporabljamo, porežemo enakomerno, da bo tudi enakomerno zrasel in bo cvetel ves hkrati. Tudi zeleno zdaj presadimo. Zelena je vsestransko uporabljiva v kuhinji, in sicer jo uporabljamo za dodatke k različnim juham, omakam, za solato in podobno. Cvetačo, ki smo jo sejali bolj pozno, lahko tudi zdaj že posadimo na gredice, ponavadi tja, kjer smo porezali solato. Pri razporejanju gredic in ze-; lenjave na njih, je dokaj važno to, da; ne sadimo na iste gredice istih stvari.; Tako sadimo na gredico, kjer je bila; zdaj solata, cvetačo, ko bomo cvetače; porezali, bomo tja posejali zimsko špi-; načo ali pa črno redkev, ki jo potem spravimo za zimo. ! Kaj pa naše cvetlične gredice? Tudi; na teh za zdaj ni dosti izpremembe.; Georgine in dalije podpremo s palicami, in če so že precej velike, jih lahko pričnemo že čistiti. Čistimo jih pa tako, da jim od spodaj odstranimo vse odvišno listje, ker bomo tako dosegli visoko rast in velike cvetove. Prav tako kakor za zelenjavo, velja za cvetlice pravilo, da ne smemo vsega hkrati posejati in posaditi, če ne bomo imeli vsega toliko, da ne bomo vedeli kam s tolikšno robo. čez'mesec dni bomo pa žalostni hodili po vrtu, ker ne bo nobenega pridelka več. Najboljše je pač to, da isto zelenjavo posadimo vsaj * razliko enega tedna in imeli bomo čez vse poletje vsega dovolj. Potonikam, ki so že odcvetele, ne smemo takoj porezati stebelc, temveč jih moramo še nekaj časa pustiti, da seme dozori. Potem lahko stebelca porežemo, da ne bodo štrlela tako žalostno v nebo. Odpirati so se začeli tudi prvi nageljčki in vrtnice. Za vrtnice lahko zdaj že pripravimo divjake, da jih bomo potem cepili. Priden vrtnar ali vrtnarica najdeta zmerom dovolj dela, če nimata drugega, pa okopavata gredice. Tudi to delo rastlinam samo koristi in jim pomaga, da so dovolj močne, lepe, velike in dobre, Z. F. Ko pa pride v pisarno, takoj napne vse svoje sposobnosti in skuša že z enim samim pogledom ugotoviti, kdo je danes nataknjen, komu se je prejšnji večer pripetilo kaj neprijetnega in kdo je težko vstal iz postelje. Najprej zastoka nad težkim 'življenjem, potem stopi k tistemu, ki se najbolj kislo drži in ga navidezno z največjim zanimanjem povprašuje po vzroku njegove slabe volje. Ko po naporu vseh svojih sil izvleče iz njega vse potankosti njegove slabe volje, mu potrdi, da je na svetu neizmerno hudo in ga skuša spraviti v še bolj slabo voljo, neprestano ponavljajoč pri sebi: »Naj bodo še drugi nasajeni, če že moram biti jaz.» Poglejmo pa človeka drugega kova. Zjutraj veselo pretegne svoje zaspane ude, želi samemu sebi dobro jutro in radovedno pogleda v beli dan, češ, bogve, kaj se bo ta dan novega zgodilo. Prijetnega ali neprijetnega? če bo prijetno, bo vesel, če bo pa neprijetno, bo pač potrpel, ker bo prav gotovo jutri boljše. Če je lepo vreme se veseli, da bo šel še pred službo skozi park, če je pa dež, se tolaži, da bo zato jutri lepše, ta dan se bo pa popolnoma prepustil svojim prijateljicam knjigam, ki ga že tako težko čakajo, ker jih v lepem vremenu nikoli ne pogleda. Tudi v službi je takšen človek sam sončni žarek. Že pri vstopu se vsem veselo nasmeje potem pogleda po tovariših in takoj ugotovi, koga bo treba potolažiti. Nesrečneža, ki je danes nataknjen, ne izprašuje o vzrokih njegove nejevolje, temveč skuša speljati njegove misli na drugo veselejšo pot. Ko se mu to naposled posreči, je ves srečen, da je spet rešil nesrečno izgubljeno dušo bogu veselja in zadovoljstva. »Večni godrnjač« je poosebljena senca, ki se plazi po zemlji. Nikjer ga veselo ne sprejmejo, povsod je odveč, najbolj pa samemu sebi. Vesel človek je sonce, ki prodre skozi še tako mračno steno. Povsod sipa okrog sebe veselje in zadovoljstvo. Vsi ga imajo radi, ker izžareva nenadomestljivo toploto. Bodite sonce in ne senca! Če niste po naravi takšni, se k temu prisilite. Koristili boste svojim bližnjim, svojemu narodu, najbolj pa samemu sebi, svojemu telesu in svoji duši. N. K. Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Četrtek: Zelenjavna juha z rižem, pečen krompirček, solata. Zvečer: Zdrobov narastek, rabarbarin kompot. Petek: Fižolova juha, široki rezanci, vinska omaka. Zvečer: Kislo mleko, krompir v oblicah. Sobota: Krompirjeva juha, pehtranovi štrukljih Zvečer: Mlečni cmočki.2 Nedelja: Grahova juha, ocvrta teletina, solata, narastek iz malinovega odcedka.3 Zvečer: Pljučka v omaki, vodeni cmoki, j • Ponedeljek: Goveja juha, opražena govedina, pražen krompir, solata. Zvečer : Koruzni žganci, mleko. • • Torek; Cvetačna juha, palačinke. Zvečer: Makaronovo meso. Sreda: Beluševa juha,4 špinača, krompirjeva kaša. Zvečer: Ocvrta jajca, solata. Pojasnila: 'Pehtranovi štruklji: Skodelico kislega kravjega sira zmešamo z dvema rumenjakoma, žlico drobno sesekljanega zelenega pehtrana, snegom dveh beljakov. če imamo kaj kisle smetane, jo dodajmo nadevu, s katerim bomo nadevale štruklje. Iz moke, mlečne vode in enega beljaka naredimo testo, ki ga pokrijemo s skledo in ga pustimo nekaj časa počivati. Potem testo pretegnemo in ga zelo na tanko razvaljamo. Z nadevom namažemo testo in ko štruklje pečemo, potresemo' še s sladkorjem. Kuhane štruklje pa zavijemo v čist prtič in jih skuhamo v slani vodi. '■'Mlečni cmočki: 2 jajca razmotamo z osminko litra vode, jim dodamo ščepec soli in moke. Testo naj bo srednje gosto. Cmočke zakuhamo z žlico v vrelo mleko in jih skuhamo. Mleku dodamo še nekaj zrnov soli in nekaj zabele. Cmočke kuhamo četrt ure. Zelo so dobri, če jih osladimo in potresemo s cimetom. “Narastek iz malinovega odcedka: Osminko malinovega odcedka kuhamo z vodo, da dobimo četrt litra tekočine. Potem dodamo 12 dek pšeničnega zdroba in pustimo, da se zgosti. Ko je gost, ga odstavimo, ohladimo in mu primešamo 1 rumenjak in sneg iz 1 beljaka. Zmes vlijemo v model, ki smo ga prej polile z mrzlo vodo. Narastek ohladimo in ga denemo s kompotom na mizo. Zelo dober je če ga obložimo s sladko ne spenjeno smetano. Narastek naredimo lahko tudi iz malin ali jagod. »Beluševa juha: Belušem odrežemo ; glavice in jih skuhamo v slani vodi. : Posebej kuhamo tudi stebelca, ki jih ; skuhane, pretlačimo skozi penovko. ; Stebelca in glavice denemo v svetlo ; prežganje, v juho pa umešamo rumenjak in po okusu žlico kisle smetane. OTROCI Vzgojevati se pravi, dajati dober V prisotnosti otrok ne govori in ne stori ničesar, kar tudi otrok ne bi smel ponoviti ali storiti. V prisotnosti otrok oče ne bi smel oštevati matere in mati ne bi smela obirati očeta. če je le mogoče, govorimo z otroki, kakor z nami enakimi. Ce je v družbi mala Metka, ne pripovedujmo komičnih zgodbic o njej Ce je mala Metka v družbi, se zdi vsem vsak njen tretji odgovor tako srčkan. In Metka, ki je, kakor vsi otroci, nagnjena h komedijantstvu, bo to opazila in bo postala domišljava, narejena. Hudo je. če mamin ljubljenček vso noč joče za prazen nič. Pustite ga, da se najoče, jokal bo samo eno noč. Nekateri ljudje tudi poleti prav radi nosijo lahne volnene obleke. Gornja slika nam kaže eno izmed takšnih poletnih oblek iz lahne belo-črno črtaste volne. Posebnost obleke sta enostavnost kroja in slikovita uporaba črt. Poletje pri nas je žal pogosto hladno, tako da je treba tudi o poletnih večerih obleči plašč. Ce je le mogoče, naj bo takšen plašč svetle barve in preprostega kroja, kakršnega vidimo na gornji sliki. Matere, ki nimajo dovolj energije, da bi pustile svoje otroke eno noč jokati, si bodo še pozneje večkrat pokvarile svoje živce zaradi njih in prečule mnogo noči. Otrok naj se že z malega uči, da pogumno prenaša bolečino in ne joka za sleherno malenkost. Ce otrok pade in se potolče, je pomilovanje prav tako netaktno, kakor če otroka povrhu tega še nabijemo. Otroku kratko in malo razložimo, da ni bilo tako zelo hudo in poskusimo vse mogoče, da ga spet pripravimo v smeh. Vendar se zavedajmo, da utegnejo biti skrbi in trpljenje otroka vse večje in hujše kakor skrbi odraslih. Ni treba, da bi otrok dobil vse, kar si zaperi v glavo. Zato ne zamenjujmo trmoglavosti otroka z voljo. Volja je občudovanja vredna, trmoglavost je pa treba že v nežnih letih pregnati. Tudi tihi. nezahtevni otroci si včasih žele pohvale. Bodimo prijazni tudi do siromašnih otrok. Ljubko dekletce kodrastih pla-vih las in s sinjo petljo ti izvabi nasmeh občudovanja ali celo pohvalno In vendar ta otrok prav nič potreben simpatije. Ce že trpiš ob preobilici možnosti, potem jo podarjaj otrokom, ki se stiskajo v senco barak, za vogale, oblečeni v krpe in posuti s sončnimi pegami. Ti so bolj potrebni spodbude in pohvale kakor mestni - razvajenčki! Poznam prijateljico, ki si pri možu od časa do časa izprosi stotak. Popoldne gre nakupovat; ko se zvečer vrne, denarja ni nikjer. In vendar prisega, da je zakupila samo nekaj kovačev. Vendar nikakor ne ve, kako je potrošila ostanek. Zakaj? Ker nima nikakega odnosa do denarja. Prvič, ker sama ni še niti pare nikoli zaslužila in drugič, ker se še kot otrok ni navadila svojih izdatkov in prejemkov zapisovati Otroke, ki se nagibajo k skoposti, odvadimo tako. da jih nagradimo, kakor hitro opazimo, da so prostovoljno kaj darovali Nagrada pa ne sme biti višja od stvari, ki so jo bili sami odstopili svojemu tovarišu. če greš z družino na izlet, nikar ne obleci otroka v pražnjo obleko. Otroci se tako radi natikajo na robidnice in zamažejo obleko z borovnicami. In vendar je važnejše, da se otrok na izletu ,nanori‘, kakor da si ohrani pražnjo obleko čisto. Nikoli ni prezgodaj za utrjevanje tvojih otrok. Tja, kamor doseže sonce zdravniku ni treba hoditi v vas. Ce otroku kakšno jed prepoveš, stori to samo iz globljega, upravičenega vzroka. Ce tvoj otrok posebno ljubi kakšno jed, je po sredi gotovo globlji, upravičeni vzrok. Neka mati, po poklicu zdravnica, je nekoč dejala: Otrok ima zmerom prav. In uganila je! Celo tedaj, kadar otrok jč omet, kvas ali opeko, je po sredi globlji vzrok. Otrok ima pač potrebo po teh stvareh. Ce otroci grizejo nohte, pomeni to, da jim manjkata vitamin B in D. Grizenja nohtov ne boš odvadila, če jim boš nohte namazala s česnovim strokom, pač pa, če boš dala otroku jesti več špinače, masla, jeter in pitf več mleka. Otrok ima zmerom prav' — ali P9, skoraj zmerom, to naj bo tvoje geslo pri vzgoji otrok. (n) ALI SMEM KADITI? Dober nasvet za vse tiste ženske, ki že kade ali pa ki jim kajenje ugaja, je tale: »Ce še ne kadiš, se nikar ne daj zapeljati izkušnjavi drugih, ki bi to radi naučili kajenja. Ce že kadiš, kadi malo; ženska, ki veliko kadi, škoduje namreč vsemu svojemu bitju.« Kar se kajenja pri ženski tiče, sta si podali estetika in morala roki in sta obe sklenili proti kajenju neizprosen boj. Zenska, od narave ustvarjena za mater, za gospodinjo in varuhinjo družine, je nežno bitje, ki se ji kajenje ne poda. Pomislite samo, kako grdo Je videti mlado mater, ki pelje po cesti voziček z otročičkom, v roki pa ima cigareto! Prav tako se kajenje ne poda mladim športnicam, ki v prosti napravi goje lepoto svojega telesa, zraven se pa čudovito nenaravno pačijo, ko vlečejo dim iz cigarete. Takšna dekleta delajo dvojen greh. Kvarijo svoj obraz z grdim pačenjem in s tem estetski videz, poleg tega si pa kvarijo mlada pljuča, ki sc morajo poleg naporoV v športu boriti še z nikotinom. Kajenje je škodljivo samo zaradi ni-kotina. Sicer je del nikotina v eni cigareti majhen, včasih šest, včasiB osem miligramov, vendar pri veliki količini pokajenih cigaret lahko močno škoduje. Ce že ženska kadi, bi vsaj vdihavala cigaretnega dima. Potem J* cigareta ne bi tako rekoč nič škodovala in bi se ji stotero poplačal nekoliko manjši užitek, ki bi ga imela P*1 kajenju. Učinek cigarete je na različne ljud* različen. Na močne, zdrave ženske prav gotovo ne vpliva in jim ne škoduje tako, kakor na nežne, ženske narave-Posebno zelo mlada dekleta nikdar bi smela kaditi! Zanje je kajenje silno nevarno, ker jim razkraja mla“® pljuča. Zenski, ki po malem in o praven* času kadi, nikotin pomirja živce. Vendar so redke tiste, ki bi se pravilne mere držale. Slučajno so nekega dn izredno slabe volje, pozabijo na svoj^ svete obljube in pokade polovico ko običajno. To se jim potem največ* krat zelo maščuje. Nikotin, ki ga užijejo v velikih množinah, draži živC®' neugodno vpliva na prebavo in na ves mišični sestav telesa. Po mnenju zdravnikov naj bi žens^ kadile res zelo vzdržno in redko, če morajo kaditi. Ce pokade v kavarn* cigareto ali dve, ker mislijo, da se taj ko rekoč poda njihovi pričeski, oble in pojavi sploh, jim to ne bo prav n škodovalo in jim tega tudi nihče bo štel v zlo. Varujejo naj se pa Pr tiravanja! Grazia, Mila« letne tenke bluzi, mah. MOZAIK POLETNE MODE Kljub vojni, kljub viharnemu času, si moda zmagovito utira pot po vseh deželah. Eno tistih neškodljivih mamil Je, ki nas zasanjajo v lepši čas, ko bo Povsod vsega dovolj. Ker je pa moda iznajdljiva, ima tudi zdaj pravico do obstoja, in še kakšno pravico! Mnogo zanimivih novosti je prinesla današnja moda. Poletne obleke so zvezna kombinirane prav efektno in v doslej nepoznanih sestavah. Tako namreč iz dveh starih oblek lahko ustvari-^ eno novo. Pogosto kombinirajo s>njo s temnorjavo, in sicer z lepim Uspehom. Prav tako kombinirajo tudi Precej svetlo sivo z rjavo, kar smo Videli tudi že pri nas. £e bi me vprašali, kaj je prav za Prav moderno, bi vam le težko odgovorila. Moderno je zdaj vse. kar hosi na sebi pečat svojevrstnosti. Lahko se zgodi, da imate sami dovolj domišljije, da si izmislite kaj novega, Posebnega. Moderno bo, bodite brez skrbi! Videla sem ljubka nova pokrivala. Podobna pogačicam ali pa tistim čepi-ca®, ki so jih nosili naši dedje, preden 80 šli k počitku. Nekoliko nabuhnjena so, čepe na vrh glave in imajo na ®edi gumb. Moderni so tudi še razni 'turbani* in širokokrajni slamniki, posebno k platnenim oblekam, ki so si tudi letos priborile dostojno mesto v Poletni modi. Za vsa vrtnarska dela, pa tudi za Peščino, za počitnice na kmetih so moderni srčkani predpasniki in naramnice z velikimi žepi. In priznajmo Jim, da imajo svoj zmisel, saj varujejo obleko, da se prehitro ne zamaže, če ha obleko iz sinjega platna oblečete t&kšen temnorjav predpasnik, boste spremenili videz obleke, hkrati pa še obvarovali občutljivo blago. Črte so spet v veljavi, in sicer zelo neenakomerno posejane. Nekatera bla-6a imajo nekaj časa zelo goste črte, takoj nato pa prazen presledek, redkejše črte, spet gostejše, še gostejše in spet prazen presledek. Takšno blago lahko zelo dobro krojimo in dosežemo izvrstne učinke. Aplikacije-vezenine so še prav moderne, posebno izvezene na životku in rokavih. Ce so modeme črte, kajpak ne zaostajajo za njimi pike in pičice. Na peščini bomo videli mnogo novosti. Ena izmed njih so dokolenske hlačke, ki so pa primerne kajpak samo za ženske z vitkimi boki. Vendar bodo lahko izbirale obleke za peščino tudi tiste, ki so bolj oble, saj so obleke 8 izrezanimi hrbti še prav tako v modi. Zelo prijetno je tudi krilo na naramnice. Pogosto se to krilo podaljšuje tudi v životek in dobimo nekakšno obleko na naramnice. V to obleko lahko ponesimo stare bluze, ki so Pri pranju postale prekratke, ali so s-' Pa ob doljnjem robu pričele parati, °b ovratniku so pa še lepe in cele. Moderne, ljubke in praktične so “Portne poletne bluze, ki imajo skoraj ^se sedelca, moške ovratnike in velike žepe. pri črtastih oblekah sem pogosto ^Pazila dolge životke; po životku teko ?rte povprek, po krilu navzdol, životek ¥ v pasu prepasan z ozkim pasom, i-ozor! Tudi te obleke so samo za vitke Postave. ^Videla, sem nekaj ljubkih blagov z “Ovimi vzorčki: temnomodra svila z dečimi ladjicami, iz njihovih dinamov se vali sivkast dim. Rumeno svilo srebrnosivimi miškami. Bela svila * živopisanimi cvetličnimi lončki in Jelicami v njih. Temnomodro svilo, jr^to z modernimi raznobarvnimi — r®veijčki. gama posebna blaga za Partne poletne oblekce! Kostimi imajo še zmerom dolge jo-kakor so poletni plašči po naspol športni z velikimi žepi. praktične in primerne so jopice za poletne obleke, so bele, rdeče ali temnomodre in zelo praktične. So volnene dolge rokave — saj je njih da nam zvečer obvarujejo — in se zapirajo nizko na dva gumbe. Zvečina so brez ovrat-jopice prav dobro nadomešča-jPoletne plašče. ^olgih hlač pri pidžamah je letos anj videti kakor lani, kar je tudi Ijj^rnijlvo, saj porabimo zanje več aga kakor za krilo, pa tudi za poleti tr>ret°Pie- _______________________ .blag° za katero izmed zgoraj na-V r oblek doma. Zdaj pa šivanko got. ° in hitro na delo, da bo obleka Va. ko bo poletje prišlo v deželo! (n) mrzlih in vročih ledi na naše telo j^Jekateri ljudje nikakor ne morejo iih Vro6ih jedi ali piti pretirano vro-pra Wjač, medtem ko jih drugi s t>rav° slastjo pospravljajo in jim to bakterije dobe prosto pot do zoba. Prevroče jedi zelo pogosto povzročajo težje bolezni. Tako pod vplivom prevroče hrane pordeče sluznica, stene požiralnika in celo stene želodca. Vroče jedi ali pijače tudi na srce ne vplivajo ugodno. Srce mora hitreje utripati, utripi žile se povečajo in kri kroži veliko hitreje po žilah kakor sicer. Mrzle so jedi. ki imajo temperaturo od osem do deset stopinj. Seveda so pa sladoledi in vse pijače, ki jih hlade na ledu, še veliko bolj mrzle, če mrzle jedi ali pijače uživamo s polnim želodcem in ne prevroče, nam navadno ne škodujejo. Posebno če hodimo in ne posedamo, če pa jemo takšne jedi na prazen želodec, tedaj prav gotovo dobimo različne želodčne in črevesne katarje. Tudi obolenja srca ali pljuč so lahko posledica takšnega prehlada s pretirano mrzlimi jedmi. To se navadno zgodi na izletih, ko vroči pijemo mrzlo studenčnico. Zato bodite takrat še posebno previdni. Posebno škodljiva je mrzla pijača takrat, če jo pijemo vroči in se potem ne gibljemo. Kdor to počenja, naravnost pripravlja ugodna tla bacilom jetike. Narobe nas pa uče primeri, da kozarec ledeno mrzle vode pri športu in sploh velikih telesnih naporih nič ne škoduje, če se človek potem giblje dalje. Takrat človeku kri valovi z isto hitrostjo dalje in daje njegovemu želodcu prejšnjo vročino, temperaturo, tako da se niti nima časa prehladiti. Povedati moramo še, da tople jedi veliko bolj rede, kakor mrzle. To je tudi razumljivo. Toplota v našem telesu nastaja samo z zgorevanjem jedi. če jed toploto prinese že s seboj, je razumljivo, da telo iz nje pridobi veliko več toplote, kakor če je jed mrzla in jo mora telo segrevati še pred zgorevanjem. Ljudje, ki bi se radi zredili, torej ne smejo jesti mrzlih, pač pa tople jedi, Najbolj zdrava temperatura jedi je 38 stopinj, torej približno toliko, kolikor znaša človekova toplota. Majhne kozmetične skrivnosti Temne obrvi se najbolje podajo tudi zelo svetli polti. Svetle obrvi naredijo obraz prazen in dolgočasen. Seveda pa svetlolaska kljub temu ne sme uporabljati črnega barvila za svoje obrvi, ker se zdi po tem njen pogled trd. Priporočljiv je torej rjavkast, morda nekoliko rdečkast odtenek. Če imate ozke in brezbarvne obrvi in trepalnice, potlej v prvi vrsti poskušajte poživiti njih rast. V ta namen vtaknite nežno ščetko v kokosovo ali ricinovo olje in z njo obrvi in trepalnice poščetkajte redno vsako jutro in vsak večer, čudili se boste uspehu! * Če imate globoko ležeče oči, potlej lok obrvi dvignite, kolikor morete, in sicer tako, da spodnje populite. Tako obrvi hkrati stanjšate, ne da bi se pa kljub temu zdele nenaravne. Trepalnice pa nekoliko namažite s kremo, da se svetijo. Varujte se pa barve za trepalnice! * Premajhne oči povečamo, če prav tako lok obrvi kolikor mogoče dvignemo: Prav malo nardečite kotička pri očeh ob nosu. Trepalnice poščetkajte ostro navzgor. Če si rdečite lica, potlej se nardečite kolikor mogoče visoko pod očmi. • Preveč izbuljene oči pa ne smejo imeti previsokega loka obrvi. Zato torej namesto spodnjih izpidite zgornje obrvi in jih lepo zaokrožite. Če obrvi niso dovolj temne, jih nekoliko potemnite. Za trepalnice pa rajši uporabljajte kakšno kremo ali olje kakor pa barvo. m SAH ■v« Urejuje A. Preinfalk Problem st. 121 Sestavil K. A. L. Kubbel (šahmati 1937) Mat v 3 potezah Problem st. 122 Sestavil dr. G. Christoffanini Ali dovolite, da tudi jaz malo pogledam tale model?< Dekle je dvignilo pogled, se nasmehnilo, kakor da bi jo veselila takšna gorečnost, ponudila mu je časopis in odgovorila: »Prosim, če vas zanima?« »In še kako,« je menil doktor Rit-; ter, »na primer tale obleka,« in pokazal je na čipkasto obleko, ki je sploh še pogledal ni, ;me kratko in malo navdušuje. Res je edinstvena!« »Veseli me, da vam ugaja,« je odgovorilo dekle. »Toda oprostite, zdaj bom izstopila.« »Jaz tudi. Ali vas morda smem spremiti?« »Prosim.« Počasi, kakor sta stopala drug poleg drugega, je postajalo doktorju Rit-terju nekoliko tesno pri srcu. Dekle je imelo natanko isto pot kakor on! Čp ga na koncu še njegova žena sreča! Njegovo neugodje je pa doseglo višek, ko je dekle obstalo pred njegovo hišo: »Na cilju sem.« Skupaj sta stopila v dvigalo. Osupel je doktor Ritter videl, da je dekle pritisnilo na gumb za tretje nadstropje. Saj tam je sam stanoval! Doktor Ritter je bil kakor na trnju. Najrajši bi bil skočil iz dvigala in pobegnil. Dekle je stopilo iz dvigala in pozvonilo pri njegovih vratih. Doktor Ritter je obupan dejal: »Oprostite, gospodična, nekaj sem pozabil v svoji pisarni,« in se hitro odpeljal navzdol. Kakšne četrt ure pozneje je telefoniral svoji ženi: »Oprosti, dragica, vračal sem se že domov, a zadnji trenutek sem se spomnil, da imam nocoj nujno sejo, za katero potrebujem neke spise iz pisarne. Zato me ne čakaj z večerjo.« »Prav,« je odvrnila njegova žena veselo, »sicer imam pa že tako nocoj prijetno razvedrilo.« »Kaj neki?« »Veš, šivilja je prišla.« »A!« »Da. Naročila sem jo, da mi bo prenovila mojo garderobo.« »Aha.« »Rekla mi je, da te je srečala.« »Tako?« »Da. In da si se tako zelo zanimal za Čipkasto obleko, ki si je doslej nisem upala naročiti, ker je treba za široko krilo veliko blaga. Ker ti pa tako zelo ugaja, sem jo takoj naročila. Na svidenje! Pridi kmalu domov!« N. U Ali ni zanimiva tale .uniforma' za po-vožnje s kolesom po mestu? Belo krilo — kajpak ne posebno in Vinskordeča bluza iz volne. Cisto novi so žepi pri prišiti prav pod sedelce na ra-Ovratnik je športen, prav tako tudi rokavi. Monogrami — entel -r- ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro Izvrši MlaieU & HUktš LJUBLJANA, Frančiškanska ulica nasproti Uniona Vezenje perila, predflsk ženskih ročnih del Mat v 2 potezah Zamujena prilika se ne povrne Damski gambit Olimpiada v Pragi 1931. Mikenas (Litva) — I. Kashdan (USA) 1. d4, Sf6. 2. c4, e6. 3. Sc3, d5. 4. Lg5, Sbd7. 5. e3 [Morda ne bo odveč, če tu opozorimo na znano past, v katero lahko beli pade: 5. cd5, ed5. 6. SXd5?, SXd5. 7. LXd8, Lb4+ 8. Dd2, LXd2+ in KXd8 s figuro več]. 5. ... 1*7. 6. Sf3, dc4 [Neobičajno zgodaj — pred rokado in pred odločitvijo belega — se črni odloči za razvoj damskega krila,] 7. LXc4, a6, 8. 0—0, [8. Tel bi bilo za črnega neprijetnejše, ker bi mu b5 9. Ld3, c5 10. a4! povzročilo marsikatero težavo in bi zato bolj kazalo takoj igrati c5, pri čemer bi pa problem črnega damskega lovca še ne bil rešen]. 8. ... b5. 9. Ld3, cS, 10. De2 [Zdaj bi 10. a4 ne bilo več posebno dobro, saj bi se črni lahko uspešno razvijal tako z b4. 11. Se4, Lb7 itd., kakor tudi s c4, 11. Le2 (Lbl, Db6—Lc2, b4, b3 in Lb7) Tb8 itd.] Lb7. 11. Tfdl, Db6. 12. Taci, 0—0 [Koristno bi bilo prej še vključiti h6]. 13. Se5, Tfeg [beli je želel s SXd7 nekaj zaslužiti]. 14. dc5, SXc5. 15. LXf6 [Bell je zavohal možnost večnega šaha, pa jadrno izkoristi priliko, da velikemu nasprotniku iztrga dragocene pol točke. Združene države so si tedaj, kot še večkrat, premočno priborile prve mesto in prehodni Russel-Ha mil tonov pokal.] 15. ...LXf6 [SXd3? 16.LXg7! SXcl. 17 Dg4, f5. 18. Dg3 z zmago] 16. LXh7+, KXh7. 17. Db5+, Kgfl. 18. DXf7+, Kh7? Pravilno je Kh8 in beli se mora — in v našem primeru bi se tudi rad — zadovoljiti z remijem z večnim šahiranjem dame. Kakor pa se je črni kralj umaknil, bi omogočilo belemu sijajen in zmagovit napad, kakor je pokazal Janovski 1. 1916. v Newyorku proti Chajesu in dobil zato posebno lepotno nagrado: 19 Sd7! SXd7. 20. TXd7, Lc6 (edino, saj grozi TXb7 in DXf6). 21. Se4!! LXb2 [LXd7 dopusti mat v 2 potezah, LXe4 pa prav tako ne reši: 22. DXf6, Tg8. 23. Tec7] 22. Sg5+, Kh6 (Kh8 z Dh5 mat v 3 potezah) 23. g4! g6 : (KXg5. 24. Dh5+ In Tf7 mat) 24. h4, Th8. 25. Dh7+, TXh7. 26. TXh7 mat. ;; Naša dva mojstra pa nista poznala te partije, niti se nista poglobila v pozicijo. Sklenila sta lepo premirje in hitela opazovat druge partije v ogorčeni, a plemeniti tekmi narodov. Rešitev problema št. 120 t Dgl, [1. Del? ali Dfl? Sc5l] MATERINA SLIKA * IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. « VIII Mrs. Berryjeva se je vrnila na svojo škotsko farmo, mali Mik je pa dobil vzgojiteljico, diplomirano v eni najboljših londonskih šol za otroške vzgojiteljice. Njen dobri vpliv se je kmalu pokazal. Mik ni bil nič več gorjanski fantiček s slabo ukrojeno obleko in na kratko ostriženimi lasmi. Namesto prekratkih hlačk je dobil lep baržu-nast jopič s čipkastim ovratnikom, lase so mu pa česali tako, da so se zvijali v nežne kodre, ki so podčrtavali milino drobnega obrazka in velikih oči. Takšen kakor je bil zdaj, je bil lordu Harryju vse bolj všeč kakor poprej. Spominjal ga je na starinske portrete Blackenfieldov, viseče v starem škotskem gradu, ki ga je bil podedoval. Neko jutro, po vsakodnevnem obisku, je prijel oče svojega sinka za roko in ga odpeljal v svojo sobo. Dotlej se to še nikoli ni bilo zgodilo in mali je slutil, da bo doživel nekaj novega in nenavadnega. Sredi glavne stene, v prijetni sončni svetlobi, je visel velik portret lady Blackenfieldove. Slikar je ujel na sliko prav tisto izrazito in nepopisljivo lepoto, ki je bila nekdaj mladega lorda tako zelo očarala. S slike se je smehljala ženska nežnega obraza, milih oči s smehljajem, ki je zakrival rahlo otožnost... Zdelo se je, da se bo slika zdaj pa zdaj zganila, da bo ta lepa ženska sklenila bele, s pr. stani okrašene roke, se nasmehnila in stopila iz okvirja. Dojem življenja je bil tako močan, da sta obstala pred sliko oba, oče in sin, kakor vkopana. »To je tvoja mati,« je dejal Harry. »Ali vidiš, Mik, kako lepa je in kako se milo smehlja? Ni mrtva, kakor si bil dejal, saj vidiš, kako je vesela in zdrava.« Malček ni odgovoril. Zdelo se je, da njegove velike, občudujoče oči odgovarjajo smehljajočemu se ma. terinemu pogledu. Ta molk je trajal nekaj sekund. Nato je drobni glasek, nekoliko obotavljajoč se, vprašal: »Ali je to moja prava mama?« »Seveda,« je odvrnil mladi oče, hoteč svojega sinka navaditi na sliko žive matere, da bi pozabil mučno in strašno sliko mrtve, ki se je bila vrinila v njegovo otroško domišljijo. »Moja prava mama?« je ponovil mali nekoliko nejeverno. »Kakor tista, ki jo imata Yvetta in Bob?« »Kako to misliš?« Boječ se, da ne bi govoril neresnico in ne vedoč, kaj naj bi odgovoril, je Harry skušal od malega izvedeti, kaj prav za prav misli. »Kaj misliš s tem reči, Miki?« Mali je zaupno pogledal svojega očeta in dejal: »Ali je to moja prava mama, ki govori, maha z rokami, ki objema in poljubi svojega sinka?« Senca žalosti je preletela možati Harryjev obraz. Svojemu otroku, ki je želel živo mater, ni mogel pokazati drugega kakor lepo sliko. Spet je moral doživeti mučno minuto, on, ki je svojega otroka pripravil v tako nenaraven položaj. Vročično je iskal razlago, ki bi zadovoljila Mihaelovo vprašanje. »Tvoja mati, Miki, je zelo daleč... Povedal sem ti, da je na potovanju... toda vrnila se bo... saj veš, obljubil sem ti. Vrnila se bo... kmalu. Ostala bo pri naju za zmerom... in zelo srečni bomo tedaj...« »Vrnila se bo...« je ponovil otrok. »Da, in tedaj boš imel, prav kakor tvoji prijatelji, mamico, ki te bo objemala in poljubljala.« Proti svoji navadi je bil lord Blackenfield to pot zelo gostobeseden, ker se je bal verjeti svojim besedam. Videl je, kako se je čelo malega Mika stemnilo in že se je ustrašil, da bodo mala ustka izrekla kakšno trdo besedo. Zato je hitro pristavil: »čakajoč na njen povratek bova prinašala vsak dan tejle mamici na sliki šopek cvetlic... Tako boš vsako jutro pozdravil svojo mamo, dokler je ne boš neko jutro lahko objel in poljubil, živo in zdravo!« Mali se je obrnil k očetu, dvignil nosek in odločno vzkliknil: »Cvetlice! Da, to je lepo! Zadovoljna bo!... Toda to,« pokazal je s kazalcem na portret, »ni moja prava mama. To je samo slika. To ni moja prava mama... Ne! To je papirnata mama... slika... kakor v knjigah!« Nekakšno podzavedno zaničevanje je zazvenelo iz njegovih besed in kakor zaušnica udarilo občutljivo Harryjevo srce. Mik ni slutil, da je s svojim odgovorom očeta užalil. Z nebriž- nostjo svojih let je na lepem pozabil na sliko in na mater in se jel po vseh štirih plaziti pod očetovo pisalno mizo. Harry je obstal kakor vkopan. Še zmerom mu je zvenel po ušesih otrokov nič hudega ne sluteči odgovor: »Papirnata mama«. Torej samo to je mogel dati oče svojemu sinu? Spet je mali nehote ranil očeta, kakor da bi narava maščevala udarce, ki jih je bil ta veliki, skesani mož zadajal nekoč njegovi materi... Lord Blackenfield pa ni odnehal od svoje namere, da naj bi mali vsako jutro pozdravil svojo mater s cvetlicami. Mali Mik je ubogljivo prinašal cvetlice in jih polagal pred sliko, kakor je ubogljivo pričenjal jesti z nožem in vilicami, čeprav še ni prav znal ravnati s takšnim orodjem. Nekoč je pa vendarle spet dejal: »To ni moja prava mama... Prava je odpotovala!« »Da, na potovanju je,« je povzel oče, vesel, da se je Mik zapomnil, kaj mu je bil povedal. »Da. na potovanju, daleč, daleč od tod!« »Vrnila se bo k nama, kajne Miki?« »Da, vrnila se bo k meni!« »In k očku tudi, ali ne, Miki?« »Oh, mislim, da tudi.« Počasi so postajale prijateljske vezi med malčkom in Harryjem vse ožje in trdnejše. Mihael je vzljubil tega velikega, resnega gospoda, ki je postal ob njem tako otroško zaupen in tako tovariški. Zdaj se malček ni več bal in je celo iskal njegove druščine. Kadar je od daleč zagledal mladega lorda, je stekel k njemu in se mu obesil okrog vratu: »Rad imam, če me poljubiš,« je dejal zaupno in se stisnil k očetu. Harryja je ta prostodušnost tako ganila, da je malčka še enkrat poljubil, še bolj iskreno in vroče kakor sicer. Neko jutro je mali Miki nastavil po prvem poljubu še drugo lice: »Daj mi še en poljubček, če hočeš! Dva mi daj...« »Dva? Zakaj?« »Za mamo.« »Kako?« Se zmerom je bil mladi mož pretirano občutljiv, kadar je nanesel pomenek na Viviano. Malček je iztegnil svoj kazalček proti portretu in dejal: »Za mojo mamo! Njo nikoli ne poljubljava!« »Zakaj pa praviš, Miki, da je to papirnata mama?« je previdno vprašal Harry. »Hm...« Nekaj trenutkov je pomolčal, potem se pa sklonil k očetu in zašepetal skrivnostno: »Jaz vidim svojo pravo mamo ponoči... v postelji...« »Ali sanjaš o njej?« je naspol veselo vzkliknil mladi lord. »Vidim jo,« je na kratko odrezal otrok, ne da bi natančneje povedal, kaj misli s tem. »Očka, daj mi torej še poljubčkov, nesel jih bom njej.« Ganjen je Harry objel malčka, ne da bi zahteval od njega novih pojasnil. Trenutek nato je mali oklevajoč in kakor da bi šlo za veliko skrivnost, vprašal: »Ali jo tudi ti, očka, kdaj vidiš?« »Ne, ljubi moj.« »Da, vidiš jo. Ti si z njo in z menoj...« »Kaj pa govoriš, Miki?« Dečko ni hotel nič več odgovoriti. Po nekaj sekundah molka se je približal k očetu in ga objel okrog vratu. In spet ga je večkrat poljubil, šepetajoč: »To je za mojo mamo... tako jih bo imela več. Imela jih bo dovolj!« V 24 URAH barva, plisita in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno Cisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Lorda Blackenfielda je ta nenavadni razgovor zelo presenetil in celo ganil. Zdrav in močan kakor je bil, ni nikoli sanjal in sploh ni mislil na tisti oddaljeni svet, kjer lahko srečavamo ljubljena bitja, ne da bi bila res pri nas. Sanje njegovega mladega sinka so ga zato hkrati vznemirile in ganile. Zdelo se mu je, da hoče nebo samo zbližati pod njegovo streho bitji, ki ju je bil on nekoč tako lahkomiselno razdružil... In misel na Boga, ki je bila ugasnila v njem, kakor hitro je odrasel, se je spet zbudila in ni dala njegovi duši miru ne pokoja. Dolgi dnevi čakanja in kesanja, ki jih je bil preživel, odkar je Vi-viana odšla, so pa tudi omehčali njegovo srce in izostrili njegovo občutljivost. Začutil je, ne da bi si znal razlagati, kako, da so okrog njega še stvari, ki jih ne vidi s svojimi očmi, pa so vseeno prav tako žive in imajo v svetu prav tako svoje upravičeno mesto. In ker je bil njegov sinko z vsem nadzemskim, z vero in Bogom vse bližji kakor on sam, ga je izbral za posrednika. Drugo jutro, ko je otrok obiskal svojo .papirnato mamo', je lord Blackenfield po tihem in v zadregi ponavljal molitvico, ki jo je mal- ček vsak dan zaupno šepetal pred sliko: »Gospod Bog, vrni mi mojo mamo. Reci, naj se vrne z dolgega potovanja, kajti to je moja največja želja in tudi največja želja mojega očka...« IX Kakor je bil lord Blackenfield želel, se je Tattie pripeljala v London. Mik se je najprej silno razveselil, ko je zagledal svojo prijateljico z dežele. Zardel je in stekel k njej. Nato se je pa spomnil, da bi morda to lordu Blackenfieldu ne bilo po godu, zato je poškilil k njemu in v zadregi razklenil ročice, pripravljene v objem. Tudi Tattie si ni upala malčka objeti, kakor si ga je bila želela. Plašno je pogledala njegovega očeta, ki je o njem slišala že toliko nenavadnega. Toda mladi lord se je prizanesljivo in dobrodušno smejal in dekle je razumelo, da stori edino prav, če poljubi to drobno bradico, ki se je tako zaupano stiskala k njenim licem. Lord Blackenfield je bil tisti trenutek hvaležen, da se Tattie ni bila ravnala po strogem navodilu, ki ga je bil on sam nekoč dal njeni materi. Videlo se je, da je bil mali vajen njenih ljubkovanj in da ga je bila Tattie na skrivnem razvajala z njimi. Dekle in fantiček sta še zmerom stala tesno objeta. Naposled je mali Blackenfield izvlekel izza svilene srajčke zlato verižico in jo pokazal Tattie, kakor bi ji hotel reči: ,še zmerom jo imam pri sebi.' »Kaj je to?« je živo vprašal lord Blackenfield, ki ga je odslej zanimalo prav vse, kar je bilo v zvezi z njegovim sinom. Tattie je temno zardela. Odpela je verižico in jo izročila lordu Blackenfieldu. Na verižici je visel zlat medaljonček, ki se je dal brez posebnega truda odpreti. V medaljončku je zagledal lord Blackenfield tri majhne fotografije. Prva je bila njegova, druga Vivianina iz časa, ko še ni bila poročena, tretja je bila slika pokojnega Vivianinega očeta, Grau-monta. Ganotje je stisnilo Harryjevo srce. »Kdo je obesil ta obesek Miku okrog vratu?« je s težavo vprašal. »Lady Blackenfieldova,« je odvrnila Tattie. »Moja žena?« »Da, gospod.« »Kdaj se jo pa videli?« »Oh, tega je že dolgo... tedaj, ko se je pripeljala zdraviti malega Mika, potem ko ji je bila moja mati brzojavila...« Harry je na lepem začutil očitek vesti ob teh nedolžnih dekličinih besedah, ki so spet razodevale -in potrjevale Vivianino nedolžnost. »Ali za trdno veste, da je bilo to tedaj?« »Da, da...« je živo zatrjevalo dekle. »Spomnim se še, da je dejala lady Blackenfieldova, potem, ko se je malemu Miku obrnilo na bolje: »Tri ljubezni so bdele nad njim. Ljubezen njegovega očeta, ljubezen njegove matere in ljubezen njegovega deda.« »Lady Blackenfieldova je bila zelo občutljiva,« je zašepetal Har- Posebno pazite kaj bolnik pije! Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč fudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane! Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češ če našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci P aspekte in vsa potrebna navodila iošl|e gratis in z veseljem Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI ry, kakor bi obžaloval, da mora zdaj Tattie ponavljati te romantične Vivianine besede. »Lady Blackenfieldova je bila neskončno dobra in ljuba,« je zašepetalo dekle in odkrito pogledalo Harryja, kakor da bi hotelo v njegovih očeh prebrati, ali tudi on misli tako. Harry ni vedel, ali je povedala ta stavek v ugotovitev ali pa v pouk. »Da,« je odgovoril preprosto, »La-dy Blackenfieldova je bila izredna ženska.« Po kratkem molku je vprašal lord Blackenfield Tattie: »Ali je odtlej niste nikoli več videli, Tattie?« »Od dneva, ko je bila prišla po malega, katerega ste pa že ponoči odpeljali, je nisem več videla,« je odkrito odgovorilo dekle. »Ali vam ni nič sporočila o sebi?« »Zal ne!« »To je res obžalovanja vredno!« Harry je opazil, da ga dekle začudeno opazuje, kakor da ne razume, kako mora prav on tako govoriti. Zato je nekoliko v zadregi pristavil: »To je bil strašen nesporazum. Tattie... Slaba šala z nesrečnim koncem... Zelo rad bi spet videl lady Blackenfieldovo, da bi govoril z njo in ji vse pojasnil.« S koncem očesa je poškilil na Tattie. Ali je ne bo omečil s tem priznanjem, da mu bo razodela Vivianino skrivališče. Hči gospe Berryjeve je pa ostala trdna. Vsaj Harryju se je tako zdelo. Bil je prepričan, da nekaj ve, da pa noče odgovoriti. Začutil je tudi, da je bil nesrečno izbral besede, s katerimi je bil hotel odpreti Tattieno srce in izvedeti njeno skrivnost. Po nekaj trenutkih skoraj mučnega molka je posadil fantička na kolena in dejal: »Torej pravite, da mu je bila lady Blackenfieldova obesila tale medaljonček okrog vratu?« »Ona sama, gospod, ko je bilo dete bolno.« »In fotografije? Kdo jih je položil vanj?« »Lady Blackenfieldova. Bile so prevelike, toda lady Blackenfieldova je celo prosila za škarje, da bi jih zmanjšala in tako spravila v medaljonček.« Harry je vnovič pogledal fotografije. Njegova je bila izrezana iz fotografije, ki jo je bil pozneje našel v predalniku... Zdaj je razumel, zakaj je Viviana fotografijo raztrgala. Vedela je, kako prijetno bo, če bo otrok videl na sliki prijazen obraz svojega očeta, obraz očeta iz tistih časov, ko je bil še ljubil njegovo mater... Oh, kakšna bridkost mu je presunila srce ob misli, da ji je bil prepovedal, videti, kako otrok do-rašča... Ali je Viviana v tem vrstnem redu razporedila fotografije, ali j® pa že tuja roka šarila po njih? Obrnil se je k Tattie: »Ali so te slike v tistem vrstnem redu, kakor jih je bila položila 'J medaljon lady Blackenfieldova, ali ste jih pa že vi kaj premenjali?* jo je vprašal. »Oh, tega si ne bi drznila,« Je takoj odvrnilo dekle in mu odkrito pogledala v oči. »Lady Blackenfieldova je najprej vtaknila v medaljonček vas, potem pa sliko svojega očeta. Nato je nekaj časa ogle-dovala medaljonček in naposled dejala: ,Ni dobro, če sta dva moška sama skupaj' in je pridala T tretjo odprtinico še svojo sliko-Zelo sem se smejala ko sem slišali* to opazko... Upam, da niste užaljeni zaradi tega...« »Kje neki, zadovoljen sem, ste ljubili lady Blackenfieldovo,« J® vljudno odgovoril Harry. »Vse, je bila storila, je storila najbolj in z najboljšim namenom.« . Spet sta nekaj trenutkov oo molčala. Ganjen je lord Blacke« field obesil svojemu sinku meda ljonček okrog vratu; nato ga Jg poljubil in mu velel, naj odide -Tattie v svojo sobo. ^ Ko sta odšla, se je Harry g‘oD ko zamislil. Dalje prihodnnc. HUMOR Na pokopališču »Vidiš, če bi bila vzela Kozlevčarja, ki je tu pokopan, pa bi bila zdaj mlada vdova in trikratna hišna posestnica.« »Tone. ne govori tako. ko vendar veš. da sem hotela biti zmerom le tvoja vdova!« Učitelj je vsega kriv »Ali je res. da je tvoj sinček bolan?« »Res je, toda temu je samo njegov učitelj kriv. Pred nedavnim mu je dal na primer nalogo, koliko časa potrebuje, da poje 23 jabolk, 6e potrebuje za vsakega pol minute. Moj sinček je začel jabolka jesti, pri devetnajstem sem pa moral poklicati zdravnika.« Vprašanje in odgovor »Gospod, vi že četrt ure strmite v mojo ženo! Kaj pa mislite o njej?« »Oprostite, ali vam moram povedati?« »Ne boste se izmuznili! Zahtevam, da mi odgovorite!« »No, torej — brez zamere — mislil sem si: jaz bi je nikdar ne vzel.« Prijatelji »Veš da nimam niti dinarja in tudi ne poznam nikogar, ki bi mi hotel zdajle kaj posoditi.« »Hvala Bogu!« »Kako praviš? Hvala Bogu!?« »Seveda, ker sem se že bal, da si ga hočeš od mene izposoditi.« • »Ali je reg, da me je Kozlevčar, ki sem mu že tolikokrat pomagal iz zadrege. pri tebi črnil, da sem stiskač?« »No, da. Prijatelji so včasih kakor bolhe. Najprej mu kri pijejo, potem ga pa še onesnažijo.« V šoli Učitelj: »Bik in krava je na travniku. Kaj je napačnega v tem stavku, Tonček?« Tonček: »Damo moramo prvo imenovati.« »Za primer, da bi moral k telefonu!« Bertoldo, Milan. Med prijatelji »Janez, kako ti ugaja dama, ki sem jo pravkar pozdravil? Pomisli, to je edina dedinja velikega premoženja.« »Koliko let ima...?« »Devetnajst« »Ah. ne bodi neumen, mislil sem, koliko je star njen oče.« Sreča »Sinoči smo se precej dolgo zamudili pri taroku, pa sem imel srečo.« »Si kaj prida priigral?« »Tisto ne, a žena je trdno spala in nič ne ve, obkorej sem domov prišel.« Čarovnik... »Očka, škoda, da ne znaš čarati in ne moreš tega tudi mene naučiti.« »Kaj bi pa naredil, če bi znal čarati?« »Oh, gospoda učitelja bi začaral v vrabca in potem bi okno odprl.« Na sodišču »Obtoženi ste, da Ste sostanovalcu ukradli premog. Ali ste bili že kaznovani? »Da — me je že premlatil.« Veselje do dela »Pravite, da ste izučen mehanik, pa prosjačite. Saj mehanike povsod iščejo in lahko bi našli delo.« »To že, a ko sem se izučil, mi moj ster ni dal spričevala in brez spričevala me nihče ne sprejme.« »Torej stopite k njemu in zahtevajte učno spričevalo.« »Saj bi, a ne morem, ker je mojster že pred dvajsetimi leti umrl.« 15. učna Naglas in naglasna znamenja Doslej poznate že okoli 400 italijanskih besed. Ali se spomnite le ene same, ki bi bila opremljena s kakršnim koli naglasnim znamenjem razen na zadnjem zlogu? Moderni italijanski pravopis pred-P'.su_je samo krativec (accento grave, acčento), in sicer samo pri nekaterih enozložnicah in na zadnjem zlogu nekaterih večzložnih besed. Le v prav redkih primerih moreš — ne pa mo-Jas- — rabiti to naglasno znamenje ,udi na predpredzadnjem zlogu ali Pa na četrtem zlogu od zadaj. To se ^g°di pri takšnih besedah, ki imajo vojnice, razlikujoče se v pisavi sa-“*° po naglasu. Na primer: subilo jsubito) pretrpel — siibito (subito) akoj; ancora (ankora) še — dncora lankora) sidro; capitano (kapitano) °tnik; kapitan —capitano (kapita- n°) Pridejo Kakor veste še iz prve učne ure, Je dobrih pet, skoraj šest sedmin Havanskih besed naglašenih na pred-adnjem zlogu. Zgoraj smo rekli, da °premi^ italijanski pravopis ,nekatere enozložnice in na zadnjem zlogu na-t besede s krativcem. Ker pa eh besed ni veliko, boste zastran na-r asa skoraj vsake sedme italijanske esede v dvomu. Vprašali nas boste: 1 ima italijanščina kakšno pravilo .astran naglasa, kakor n. pr. franco-Clna, ki uči, da se vse francoske esede brez izjeme naglase na zad-nJem zlogu? j kakšnega določnega p i®,,v italijanščini ni. Le 'ahko r a vi to si zapomnite, da imajo naglas na I .rtem zlogu od zadaj samo neka-glagoli prve spregatve v 3. osebi edanjiške množine (kakor gori omejena oblika capitano in že iz 9. učne fe znani vam obliki ordinano in ,aohricano). • katere italijanske besede so nagla-ne na predpredzadnjem zlogu, vam tat-6 sam° učenje; to se pravi, vsako .no besede si morate pač zapo-hi*1*1’ boste globlje prodrli v du-italijanskega jezika, vam bo stvar ^ °go lažja; spoznali boste namreč, so bili zakoni, ki so stoletja in s ^etJa klesali naglas italijanskih be-Preden so ga izklesali v sedanji 'ki, v dobršni meri odvisni od za-nov muzikalne ritmike in blagoti asnosti. Pojmovanje teh zakonov Pa dasta v praksi samo obvla-k°V?n)e 'talijanskega besednega za-n ,a’ t. j. podzavestna primerjava glasa raznih besed, in... uho. . Katere italijanske besede imajo krativec? K Nekatere enozložnice, da se lo-'Jo od enako napisanih besed drugačnega pomena, n. pr, la (ženski spolnik) — la tam: si sebe — si da; 'akb; e (e) in — e (e) je. 2. Enozložnice, k; se končujejo na dvoglasnik: gid (dža) že; puo (p"o) ore; piu (pju) več. 3- Večzložnice, naglašene na zadajam zlogu: citta (čitta) mesto; per-.(Perke; pazi, ozki el); virtu ' 'rtul čednost. . e besede in njihovo izgovarjavo bej le treba v vsakem primeru pose- zapomniti ski *C0 vemo' kako je z italijan-po*11 "aglasnimi znamenji, si lahko postavimo naš izgovarjalni si-Zač tu ^er smo s' bili že od vsega glas izbrali za označevanje na- flejla kamo ostrivec (') in cirkum-i^g s.. I 1' t. j. tisti dve naglasni zna-v tet’ iu današnja italijanščina p0s] .stu nikoli ne rabi, se bomo te), V m‘rne vesti smeli posluževati da /!Veh naglasov kar v tekstu, ne v0 J s tem zbudili zmotno domnevaš 80 na®a izgovarjalna na-htevna ■ znamenja pravopisna zalilo 9 'talijanske slovnice. Tako bo-bes ? bodoče prakticirali pri vseh Zadn-al1' niso naglašene na predal, 0,eni zlogu, ali pa če imajo širok e ved]j' Ce'°lno izgovarjavo bomo na-šib jje ^rklepaju) samo pri težavnej- glaš°en°Vimo: Pr’ /besedah, ki so na-bo^, ne Pa predzadnjem zlogu, ne : Ven označevali naglasa, razen (e. v tem zlogu e ali o širok Otjn Vselej bomo pa naglas (ostrivec tekstnStrežic°l postavili poslej kar v sarn ° besedo. 'n sicer izključno mof6,^01 izgovarjalni pripo-zpg^ ne pa kot pravopisno dofe enje. Kadar boste torej v bo-kakorSre^a,i v našem tečaju besede vPJp itH' Pr Seogralo (geografi, td-Se i7o 1’ Eurdpa. boste vedeli, da da SgCv°re džeoprafo. tavola, eur6pa. Pravjiij!’9 ®° italijanskih pravopisnih Sraif. , Pišejo brez naglasa: geo-■ 'ovola, Europa. Slovnica Prihodnji čas. 11 luturo V n ita]avac}ni govorici so pretekli časi *k0r .’Jan_ščina jih ima celo kopico — je pg'* važnejši od prihodnjika; le-ta da imaZ? učenca lažji. Zvesti načelu, si j, a lažja snov prednost pred težjo, takoj m° bajprej ogledali il luturo, Pretekp8 ni*m Pa 1'imperletto (polotili b slovenski nedovršni pre- ZA SLOVEMCE V BESEDI IM SLIKI Končnice prihodnjega časa si boste lahko zapomnili. Oglejmo si jih na zgledih, ker jih bomo tako laže analizirali. 55. Prihodnji čas glagolov dare in stare: dar-o (daro) dar-ai (daraj) dar-a (dara) dar-emo (daremo) dar-ete (darete) dar-anno (daranno) star-b star-ai star-a slor-emo star-ete star-anno Glagola dore in stare spadata v prvo spregatev. Oglejmo si zdaj še 'isSi -emo- -cunna glagole 2., 3. in 4. spregatve temere, prendere, linire: temer-b temer- ai temer-k temer-emo lemer-ete temer-anno prender-o prender-ai prender-k prender-e mo prender-e te prender-anno iinir-b iinir-ai linir-k linir-emo finir-e te linir-anno Kaj ste opazili? V vseh štirih spregatvah iste končnice, pritaknjene namesto končnega -e na nedoločnik: -o, -ai, -d, v 2. osebi množine -ele in v 3. osebi množine -anno. Te končnice že od nekod poznate. Če bi jim spredaj pritaknili h-, v 2. osebi množine pa ov-, bi dobili sedanjiške oblike glagola avere (imeti). Zapomnimo si torej temeljno pravilo: 56. Italijanščina izraža prihodnji čas s kombinacijo nedoločnika prizade- tega glagola in sedanjega časa po-možnika avere. Stvar nam bo razumljivejša, če se vživimo v filozofijo jezika. Predniki sedanjih Italijanov so prihodnji čas opisovali: dare bo = dati imam (t. j. moram), torej: dal bom; linire ho — končati imam, torej: končal bom. V govorici se je končni e nedoločnika izgubil, prav tako ov- 2. osebe množine, h se pa itak ni izgovarjal, zato je takisto izginil. Tako so nastale skrajšane oblike: dare + bo — dar + o — darč; darai, daru ... darete, daranno. Po tej razlagi je na prvi pogled nerazumljiva le 1. oseba množine. Pri pomožniku se spomnimo oblike abbiamo. Toda ta oblika je novejša; v zgodnjem srednjem veku se je še pod vplivom latinščine govorilo avemo (latinski habemus). 57. Prihodnjikove končnice -o, -ai, -n. -emo, -ete, -anno pritika italijanščina na skrajšane nedoločnike v vseh štirih spregatvah enako. Pomniti je pa treba, da se nedoločnik nekaterih glagolov pri tem izpremeni. To opazimo med drugim pri večini glagolov prve spregatve. Tod se namreč a v končnici -are izpremeni v e: lavorare delati lavorerd lavoreremo lavorerai lavorerete lavorerd Javoreranno Vse, kar smo doslej povedali o nastanku in razvoju italijanskega prihodnjega časa, je logično razmišljanje na historičnb-filozofski podlagi. Izsledki tega razmišljanja so logično utemeljeni in točni, toda pri praktičnem učenju nam bolje služi eksaktno slo/niško pravilo. Slovnica pa operira predvsem s korenom (deblom, osnovo), ker se da ta način obravnavanja jezikovne tvarine generalizirati. t. j. uporabiti pri vseh časih in naklonih. Slovniško pravilo pravi: 58. Italijanščina tvori prihodnji čas s iem. da pritakne na glagolsko deblo (Glagolsko deblo dobimo, kakor veste iz 9/35, če nedoločniku odpahne-mo končnico [are, ere, ire].) 59. Po tem pravilu je tvorba prihodnjega časa glagolov 1. spregatve dare in stare izjemnega značaja. S formalnega stališča moremo to okoliščino le pozdraviti, zakaj noben drug glagol 1. spregatve ne ohrani v prihodnjiku debelskega a; učenje je mnogo lažje, če je izjem manj kakor pravilnih tvorb. Izjem odn. nepravilnih tvorb je že tako dovolj. Težko si jih kljub temu ne bo zapomniti. 60. V prvi spregatvi tvorita prihodnji čas z -a- namesto z -e- samo glagola dare in stare, s katerima smo se že seznanili. Ce hočemo biti natančni, moramo pripomniti, da je pri teh dveh glagolih pretvorba -e- v -a-samo navidezna; njuno deblo je namreč da- odn. sta-, prihodnjikov -e- je pa zaradi blagoglasnosti izpadel. 61. Tretja izjema prve spregatve je glagol andare (iti): namesto andero pišejo in izgovarjajo Italijani andro, andrai, andra, td., torej z izpustitvijo končniškega -e-. 62. Vsi drugi glagoli prve spregatve tvorijo luturo po pravilu; kolikor je posebnosti, so zgolj pravopisnega značaja: a) glagoli, katerih deblo se konča na c ali g, dobe pred prihodnjiškimi končnicami h: cercare: cercheto, itd.; pagare: pagherd, itd: Brez vrinjenega h bi se namreč debelski c odn g izgovoril pred e kot č odn. dž. b) glagoli, katerih deblo se konča na i, se tega I pred prihodnjiškimi končnicami odkrižajo, ker za pravilno izgovarjavo ni več potreben; man-giare: mangerd, itd; cominciare: co-mincero, itd. 63. Med nepravilnostmi ostalih spregatev si velja za zdaj zapomniti: a) glagoli druge spregatve, katerih deblo se n e konča na c ali m, izgube prihodnjikov -e-. Torej: avere: avrd, itd.; vedete (videti): vedro, itd.; potere (moči): polrd, itd.; *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ vseh besed pswih 12 «tenih ne /z i °*vii dia-kšm I r, icafikak v 1., 2 in 3 spregatvi končnice -er6. -erai, -er k, -eremo, -erete. -eranno. v 4. spregatvi pa -iro -hal, -irž -* ••o -frefe -iranno. dovere: dovrd. — Pač pa: temere: femero, itd.; piacere (ugajali); pia-cero. b)v tretji spregatvi imajo nep-avilno tvorjen luturo glagoli fare (skrčeno iz lacere, zato kljub drugačnemu videzu ne spada v 1. spregatev): laro, itd.; bere (piti): berro, itd.; essere (biti); sard, itd. c) v četrti spregatvi ima nepr: vilen luturo glagol venite (priti): verro, itd. Vaja Spregaj prihodnjik glagolov avere, essere, andare, cercare, mangiare, cominciare, pagare, vedete, potere, temere, piacere, tare, bere, venite, cotnprendere (razumeti), aspettare (čakati), restare (ostati), partire, sapere (vedeti). * Slovniški obrok je bil to pot obsežnejši kakor po navadi. Zato vam pa bosta naslednja dva kratka italijanska sestavka v razvedrilo in od-počitek, Cuci&sita del calendacia Nessun secolo pud cominciare ne col mercoledi, ne col venerdi, ne colla domenica. Lottobre comincia sempre collo stesso giotno del gennaio; 1'aprile collo stesso giorno del luglio; il di-cembre collo stesso giorno del set-tembre. 11 tebbraio, il maržo ed il novembre cominciano collo stesso giorno. II maggio, il giugno e 1'agosto cominciano sempre con giorni diversi. Oueste regale pero non si applicano agli anni bisestili. L’anno ordinario comincia e linisce sempre collo stesso giorno. Finalmente, Io stesso calendario pud servire ogni ventotto anni. Razlaga besed curiosita (kurjosita in kurjozita) f nenavadnost; radovednost. nessun (nessun) skrajšana oblika pridevnika nessuno (nessuno) no-be(de)n. — O izpuščanju končnega samoglasnika pri besedah na -no gl. poglavje Signore, bello, Jruono v 11. učni uri. secolo m stoletje. pud (puo) more (3. oseba sedanjiške ednine nepravilnega glagola potere, potere). ne (ne in ne) in ne, tudi ne; ne ... ne niti ... niti. Za ne se sledeči soglasnik v izgovarjavi podvoji: ne col merco-ledi (nekkol merkoledi). col = con lo; collo = con lo; colla — con la. Bolj v rabi so nespojene oblike (izvzemši col in coi, ki se zmerom spojita s predlogom v eno besedo). stesso (stesso) sam, celd; v zvezi s spolnikom (lo stesso, la stessa itd.) = isti. diverso različen. pero (pero) toda, pa; zato. applicare uporabljati; si applicano (applikano) se uporabljajo (pazi na naglas: na 4. zlogu od zadaj; gl. točko 42. v 9. učni uri). anno bisestile (bizestile) prestopno leto,- 1'anno ordinario (ordinarjo) = 1'anno comune navadno leto. linisce (finiše) konča (se) (3. oseba sedanjiške ednine glagola linire). tinalmente končno, naposled. ogni (onji) vsak, vsaka, vsako. £'amoce pec le teslie 11 marito protesta, perche la moglie ha 1‘abitudine di metlere a dormire il suo cagnolino nel sacro letto co- niugale. La signora, indignata, risponde: »Come siele voi uominl! Non amate le bestie, neppure sc sono buone, le-deli e dolci come il mio Fidol« »Ah! Cosi e il tuo Fido, cara- ma le sue pulci non sono ne buone ne dolci. Fcdeli si, purtroppo!« Razlaga besed amore m ljubezen. bestia (bestja: pozor, ne: beštja) f žival. marito m (zakonski) mož; moglie (molje,- množina mogli Tmolji); gl. 11/50 prip.) f (zakonska) žena. prolestare zatrjevati; protestirati; protesta (...e...) protestira. Zakaj se ozki debelski e izpremeni v 3. osebi sedanjiške ednine v širokega (e), gl 9 39. perche (perke) zakaj; ker. abitudine (abitudine) f navada. mettere (mettere; nepravilen glagol) postaviti, položiti; dati. suo (su-o) njegov, svoj; sua njegova, svoja. cagnolino (kanjolino) m psiček. Primerjaj: cane pes. Končnica -ino (-ina) je v italijanščini pomanjševal-nica: il topo (topo) miš — il topolino (topolino) miška. sacro (sakro) svet (pridevnik). letto (letto) m postelja; letto co-ftiugale (konjugale) zakonska postelja. indignato (indinjato) ogorčen (pretekli deležnik glagola indignaie ogorčiti). rispondere (nepravilen glagol) odgovoriti. i— lini ("črnini) m ljudje; možje (množina samostalnika uomo človek, mož). amare ljubiti. neppure tudi ne, celo Ttedaj] ne. ledele zvest. dolce (dolče) sladek, krotek. caro drag. pulce (pulče) f bolha, purtroppo žal. 26. učna ura Slovnica Pogojnik. II condizionale Obvladovanje pogojnega naklona je prepotrebna stvar — posebno v sedanjih časih, ko je govorica polna samih bijev: »Bi ali ne bi? — »Bi že, pa v teh časih ne gre...« — »E, ko bi mogel!« Ni ga skoraj pogovora, v katerem ne bi bijev kar mrgolelo. Zato je tudi za nas, ki se učimo tujega jezika, dobro, če vemo, kako Italijan izraža svoj bi. Dobro že zato, ker je bi dosti vljudnejši od kratkega in suhega ne, pove pa v bistvu prav isto. Ni naključje, da smo se danes lotili pogojnika, tik po obdelavi prihodnjika. Kakor je namreč slovenski bi v sorodu z bom, tako je tudi italijanski condizionale v tesnih stikih s fu-turom. Pravilo: 64. Italijanski pogojnik sedanjega časa se tvori iz lutura, če namesto luturovih končnic (-6, -al, -4, -emo, -ete, -anno) pritaknemo končnice -el, -esti, -ebbe, -emmo, -este, -ebbero (-ej, -čsti, -ebbe, -emmo, -este, -ebbero). N. pr. Futuro Condizionale pagherd pagherei pagherai pagherestl pagherd pagherdbbe pagheremo pagheremmo pagherete paghereste pagheranno pagherebbero V prevodu: (jaz, ti, on, ona, ono) bi plačal(a, o), (mi, vi, oni, one, ona) bi plačali(e, a). Pozori Naglasna znamenja na pogojniških oblikah so samo naš i z -g o v a r j a 1 n i pripomoček;, z njimi smo označili odprtost samoglasnika e in naglas na njem. Po pravopis-n i h pravilih morajo biti vse te oblike seveda brez naglasnega znamenja; pagherei, pagherebbe, pagherebbero. (Gl. uvodno poglavje v 15. učni uril) Pripomba. 1. oseba množine se v prihodnjiku bistveno drugače izgovori kakor v pogojniku. Končniški e v luturu je dolg, v condizionalu pa kratek; vrhu tega se m v luturu izgovori normalno, t. j. nekako tako, kakor ga izgovorimo v slovenski besedi »pojemo« (pojesti), medtem ko je mm v condizionalu zategnjen (gl. 1/4 in 3/11). Ce se kdo ni naučil razlikovati navadne soglasnike od podvojenih in če bo 1. osebo pogojnikove množine enako izgovoril kakor pri-hodnjikovo, ga bo Italijan neizogibno napak razumel; nesporazum bo tolikšen, kakor če bi rekel »da«, mislil pa »ne« — saj sami veste, da je bi toliko kakor ne. Pravilo 64. velja za vse glagole vseh spregatev brez izjeme. Kdor zna prihodnjik katerega glagola, lahko torej s končnicami, navedenimi v točki 64., takoj tvori tudi njegov pogojnik. Torej: dare, daro — darei, itd.; temere, temero —temerei, itd.: prendere, prendero — prenderei, itd.; linire, liniro — linirei, itd,; lavorare, lavo-Te*d — lavorerei, itd.; cercare, cer-cherd — cercherei, itd; venire, verrd — venel, itd.; andare, andrd — an-drei, itd.; avere, avrd — avrei, itd.; essere, sard — sarei, itd. Vaja Spregaj glagole iz vaje v 15. učni uri v pogojniškem naklonu! Dežele it* nacedi Slovnice imamo danes že do vratu zadosti. Zato se bomo malo odpočili in si ogledali nekaj/ kar je posebno v današnjih časih koristno vedeti: imena dežel in njihovih prebivalcev. (Na prvem mestu navajamo deželo, na drugem njenega prebivalca. Prebivalka dobi končnico -a (v množini e), če se prebivalec konča na -o; oblike na -e (v množini na -i) so hkrati moške in ženske. Naglasi so samo naš izgovarjalni pripomoček. — Zaradi varčevanja s prostorom navajamo slovenski prevod samo tam, kjer bi bli možen dvom.) America f; americano Europa f; europdo Alrica in Ailrica (afrika odn. affrl-ka) f; al(l)ricano Asia (azja) f; asičtico Australia (...Alja) f; australiano ltalia f; italiano Jugoslavla (jugozlavja) f Svizzera (zviccera) f; svizzero (zvic-cero) Russia (russja) f; russo Germanla (džermanja) f; tedesco (množina: i tedeschi, le tedesche) Francia (franča) f; Irancese lnghilteira f Anglija; inglese Spagna f; spagndlo Portogallo m,- porloghese Belgio (beldžo) m; il belga, i bel-ghi: la bSlga, le bčlghe Olanda t (Paesl Bassi) Holandska (Nizozemska); olandese. Nadaljnja imena dežel in njihovih prebivalcev v prihodnji učni url. Pripomba. Končnica -ese v imenih prebivalcev se v toskanščini izgovori -ese, mnogo Italijanov jo pa izgovarja -eze, kakor zahteva osnovno pravilo o izgovarjavi črke s med dvema samoglasnikoma. * UGANK ZZi______________- ROBINZON na samotnem g KRIŽANKA 1 234 56789 10 11 8 EH Vodoravno: 1. Ime iz naslova mladinskih pesmi J. Jovanoviča Zmaja, ki jih je prepesnil A. Gradnik; Amor-jeva ljubica in grško ime za dušo. 2. Tolažba; zelo važno obrambno sredstvo v današnjem vojevanju. 3. Moder izrek; neumna, tudi naslov Ibsenove drame; okrajšava za mestno občino. 4. Dva glavna števnika; španski spolnik. 5. V gostilni ga naročiš; latinski in italijanski predlog, italijansko pomeni tudi korist. 6. Neločljiva soglasnika, prav za prav en glas; polumer; slovenski prislov ali italijanski spolnik. 7. Krajevni prislov; špansko-francoski slikar, najprej impresionist, nato kubist, a zdaj neoklasicist (roj. 1881.). 8. Kralj (italij.), pa tudi kvartaški izraz; salonski človek. 9. števnik; kraj, del polja; žensko ime, brez katerega noben križankar ne prebije. 10. Spona; pridobivamo ga iz lesa za strojenje kož. 11. Nebesno telo z značilnim re-pom; nravoslovje. J Navpično: 1. Božji volek; pok. 2.1 Grška boginja modrosti, ki je kar* oborožena skočila Zevsu iz glave; naš* pesnik in naš skladatelj, oba istega? imena, tvorca naše himne Naprej? (oba rojena 1835.). 3. V njej kupiš? zdravila vsake vrste; električna enota? upora. 4. Medmet neugodja; filozof-} ski pojem, ki pomeni silo, ki se sama? iz sebe oblikuje in po čemer določu-} jemo vrsto bitnosti; deli hiše. 5. Obi-? čajno slovensko moško ime; važna? karta iz taroka. 6. Uradno potrdilo.} 7. Drugi stavek pogojne izjave; grof? (italijansko). 8. Morska žival, ki se} brani z električnimi udarci ali igra s} kartami; industrijska rastlina; arab-} ski konj. 9. Italijanski spolnik; peso-} glavci. 10. Veliki grški pesnik, do-} mnevni stvaritelj Uijade in Odiseje} (v 8. st. pred Kr.); sanenec, to jej primerna pot za vožnjo s sanmi. 11. < Grški bog sonca in pesništva; pre-; vara. Šf. 31. Novo odkritje c6 Ze pogosto si je Robinzon želel, da bi pogledal za čredo lam v tistem predelu, kjer je bil tedaj dobil kozliča. mnogo živopisanih papig, ki so vreščeč letale skozi krošnje dreves. Zal jih pa ni mogel uloviti. Vendar mu je bila usoda toliko Nameril se je na pot in srečal I mila, da njegov lov ni ostal jalov. St. 32. Dober lov V neki gorski soteski mu je namreč obstal pogled na beli lisi v skalah. Ko je stopil bliže in si jo ogledal, je bil pošteno presenečen; našel je bil sol, ki jo je tako potreboval. ZLOGOVNICA 2. 3. 4. 5. 6. 7. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. Sestavi 17 besed določenega pomena iz spodnjih zlogov. Prve in tretje črke od zgoraj navzdol povedo znan rek. MALO PRELIVANJA Kako bi razpolovili 12 litrov vina, če bi razpolagali, poleg posode za 12 litrov, kjer je vino, še z dvema praznima posodama po 8 in 5 litrov? Precej pretakanja bo treba! 1. sidro, 2. trnek, } 3. ruski pisatelj in satirik (1864 do* 1928), . 4. hrup, klic k orožju, ? ♦ 5. vrhovno načelo znanosti, } ♦ 6. zgodovina, povest, ? 7. ščiti vojaka, } « 8. jata, krdelo, 9. bikoborce z mečem, 10. brodar, čolnar, 11. rečna riba-roparica, okusnega mesa, 12. strah, zona, 13. uharica, sova, 14. nadziranje, 15. kraj blizu Domžal, 16. čarodej, 17. domovina Ilircev. a, brod, ca, ca, ča, čre, da, da, di,? e, go, golj, gro, han, hi, hu, i, i, ja, J ja, klep, ko, larm, li, lja, nad, ni, nik, t nik, o, o, o, res, ri, ri, rov, spa, sto, • striž, tva, u, za, zor. II. Neka stolpna ura zaradi se-^ grevanja in s tem podaljševanja ni-} hala čez dan pol minute prehiti, a} čez noč zaradi ohlajenja za eno tret- } jino minute zaostane. Prvega junija} jo je cerkovnik točno naravnal. Čez} koliko časa bo prehitela za pet mi-} nut? WA H Robinzon je pa moral dalje. Njegov cilj je bila čreda lam, in sicer je hotel to pot ujeti nekaj živali živih in jih pripeljati s seboj v svojo votlino. Naposled so pa živali samp dospele do njegovega bivali- šča in se pasle v njegovi bližini. Ves razburjen je vrgel laso, ki ga je imel že dolgo pripravljenega. Priletelo je okrog vratu neke samice in se zadrgnilo. Le nerada je velika žival šla z Robinzonom, nje- na dva mladička sta pa neustrašeno tekla ob njej. . Ves vesel je Robinzon odpeljal živali domov, ogradil nekaj prostora, popeljal živali vanj, jim nametal nekaj krme in prinesel vode. Št. 33. Robinzon in nove domače živali ' S SPET PREVOZ ČEZ REKO Trije mladi zakonski pari so prišli na izletu do reke. Za prevoz je služil samo majhen čoln za dve osebi hkra-tu. Zadeva bi še ne bila tako huda, če bi ljubosumnost ne zapletla položaja. Ker pa proti njej ni — vsaj hitro delujočega — če že ne sploh nobenega zdravila, ni drugega kazalo, kakor da sta se tako prepeljavali po dve osebi, da nobena žena ni nikoli ostala brez svojega moža v družbi kakega drugega moškega. Nekaj čafca so premišljali in se zabavali z reševanjem in so nazadnje res zadeli pravo in najkrajšo rešitev. Kako so to storili? ŽELEZNIŠKI PROBLEM Najprej eno premikalno nalogo: Po glavni progi vozita v isto smer osebni in za njim brzi vlak, ki imata vsak po 15 vagonov. Toda brzec mora na vsak način prehiteti počasnejšega osebnega. Za umik služi slepi tir, ki pa more sprejeti samo 10 vagonov. Kako je prometni uradnik rešil to zadevo? Za drugič obljubljamo težje take naloge, ki pa se vse rešujejo samo s pomočjo kombinatoričnega mišljenja. * DVE ZAVITI O URI I. Kolikokrat udari stenska ura v celem dnevu, če bije ure, nakazuje vsako četrt ure, pri vsaki polovici pa še nakaže vsakokratno uro, torej jo ponavlja? Naloge seveda ne bomo reševali z mučnim seštevanjem posameznih udarcev, temveč se bomo poslužili poenostavljenega postopka. Ko se je Robinzon drugi dan zbudil, je takoj skočil pokonci in tekel k svojim domačim živalim. Stara se je bila pravkar pripravila, da nadoji mladiče. Robinzon se je kar ni mogel nagledati in si jo je ogledoval z vseh strani. Hkrati se je odločil, da jim bo pustil več svobode. Ograjo je torej razširil, pa tudi utrdil, kajti še zmerom se je bal, da bi ga utegnile divje zveri napasti. Pri delu je moral kar venomer misliti na to, da si je bil doslej omislil pajka za domačo žival. Vendar ni lepo, če pozabiš na stare prijatelje. Zato je ujel nekaj muh i* mu jih vrgel v mrežo. Šf. 34. Lame kof fovorno živinče OBRATNICA Zvite, topa, Alpe, dlaka, rozga, teran, sope, strop, doba, tepec, seje,} Rodan, Riga, gazela, Oka, hlap, kal,* ris, stik, raki, brom, bajka, dina. V teh besedah obrni črke, da dobiš j nove besede, katerih začetnice sestav-j ljajo znan rek. V Rešitve ugank iz preišnje številke! Križanka: Vodoravno po vrsti:? I. šekspir. oko. 2. Uroš, servis. 3. mir.} otvesti. 4. veščina, ar. 5. Dante, aus; o.} 6. inje; Maat. 7. D. evo, burni. 8. en,} Izokrat. 9. realist. Cir. 10. odbore Reka.» II. tat; umetnik. ? Premikalnica: Padova, Torino, Mo-? dena. ? Ugibanje starosti: Sedaj so stari,? oče 42 let, sinova pa 11 in 7 let. ? Sorodstveno vprašanje: Zahtevano? razmerje nastane, če dva očeta poro-? čita drug drugega materi ali pa tudi.? če dve materi (ki imata vsaka svojega} sina) poročita vsaka očeta druge. ? O bilijonu. Ne zadostovala bi niti? vsa kulturna zgodovina človeštva do? danes, saj bi za preštetje bilijona di-* narjev potrebovali 10.560 let. številnik: a) ščurek, b) kurnik, c) • rajniš. č) natisk, d) betica, e) čebula;: diagonalno: Šujica. Dopolnilnica: Grenlandija. Čaroben lik: 1. Pat, 2. poziv, 3. ka-] zalec, 4. Tilen. 5. ven. Enačba: po-roka, do-lina. be-ton, iz-] bira, sa-tir, nj-iva; — Podobe iz sanj.3 Piramida: o, ro, rop, pora, tropa. < raport, praprot. Stopnice: Daljava, vdanost, podanik,] prodaja, opoldan, nagrada. Skrivalnica: Luč in tema se ne moreta zediniti. Lame so kmalu postale krotke in Robinzon je spoznal, da mu niso samo v zabavo, temveč tudi pomoč pri delu. Prav dobro jih je namreč mogel porabiti kot tovorno živinče. Zdaj je bilo treba dobiti za živali samo še primerne uzde. Robinzon jih je spletel iz lijan, namesto sedla je pa spletel dve veliki košari, ki sta bili med seboj zvezani z jermenom iz lijan. Da„ Robinzon se je v tem kratkem času naučil, da si človek lahko življenje kar dobro uredi, če Šf. 35- Kafasfrola uporablja glavo in roke. Narava ponuja človeku vse polno dosegljivih pripomočkov. Zdaj se je «a primer Robinzon osvobodil ene svojih naj večjih težav; da bi vlacn težka bremena v tako žgoči vročini domov v svoje bivališče. it Neko noč je Robinzona zbudilo močno podzemeljsko bobnenje. Boječ se, da bi se skalovje ne zrušilo nanj, je planil ves prestrašen na prosto. Z grozo je uzrl, da se je hrib v bližini njegovega bivališča izpre-menil v ogenj in lavo bruhajoč og- njenik. Kamenje in pepel je sipalo daleč naokrog. Ko se je ves v strahu zatekel k morju, je bilo presenečenje malone še večje. Kakor hiše ogromni valovi so se valili ob obali in lame že nesli s seboj. Z Robinzonom bi se bilo zgodilo isto, če ne bi hitro splezal na bližnje drevo. , ^ Ko se je nevihta pomirila ih je zdelo, da tudi zemlja ne bo v ■ rogovilila, je Robinzon zlezel drevesa in si s težkim srcem o?1' doval razdejanje. Posebno hu° mu je bilo za uboge živali. Dalie pnhodnilc ., 22. poglavje Brent res ni preveč trdil. Blackhama so tisti večer aretirali v ne. kem prenočišču skrajnega predmestja. Drugo jutro je Brent Rey-noldsu natančneje opisal dogodek. »Kar povejte dekletu,« je naposled dejal Brent, »Preden ga bodo prepeljali na Francosko, lahko še govori z njim.« Reynolds je strmel sko?i okno na teko. Zgodilo se je torej, kar se je moralo zgoditi. Uboga Anni! In Prav zdaj, ko je že koval načrte, *mko bi spravil Blackhama v tujino. Ko je prišla Anni na delo, jo |PreJel s sila resnim obrazom. »Slabe novice imam za vas, Anm.« »Slabe novice?« »Vašega očeta...« »So nemara aretirali?« je hlip-mia. »Da; snoči!« »Za pet ran božjih!« n ŽF*1 ie za roke in i° nezn0 Potisnil v naslonjač. Kar sapo ji J? zaprlo in v obupu je vila roke. naposled se je vendarle vzravnala. *Jr*e .^e Pa tičal?« »V Richmondu.« »In kaj je z Rogersom?« »Brent je omenil samo vašega weta, torej domnevam, da Rogersa m bilo poleg.« »In kje je zdaj?« Seotland-Yardu. Lahko ga rečete. Toda to bi morali kmalu države zakai P°slaii £a bodo iz *Iz države...« »Na osnovi francoske tiralice je aretiran. Moral bo torej čez mzo, da se tam zagovarja zaradi neke prav resne zadeve.« »Saj je vendar nedolžen; sam le povedal. Pomota je, zgolj )n®veta! Tiger ga je iz maščevanja ovadil.« »Donimo, da je tako. Zdaj gre predvsem za to, kaj boste vi sto-ritt.« »Govoriti moram z njim. Ali svtem takoj oditi?« »Be vprašate! Ce vam je prav, v«s spremim.« »Ali bi to res hoteli?« slifci V ra(^' * ie iskreno odgovoril Popolnoma je pozabil na oblju 9°. ki j0 je bil dal Rozi. Spričo nnnine hude zadrege ni več mislil rf m).0- Hotel je, kolikor se bo dalo, deliti z Anni skrbi in žalost. * *i-?rent ie na dolgo in široko za-^feval Blackhama. Jetnik je bil “.dit in mrk, zakaj po pravici je ddmnevalr da ga je sam Rogers ttdal »Predvsem hočem dobiti pojasnila na nekaj vprašanj,« je začel Brent zasliševanje. »Kar zase jih obdržite. Niti najmanjše pravice nimate, da bi mi Pvetipavali obisti.« »Prav. Ali ste morda voljni pojasniti svoje zveze z neko določeno °sebo?« je prijazneje povzel Brent »Povejte s kom!« »Z Maščevalcem!« »Niti besede!« »Vaša privrženost je zgleda vredna. Edino temu se čudim, da se da akusen rokomavh voditi za nos. KRIMINALNI ROMAN »Za nos...« »Da. Vaše skrivališče nam je razkril neki neznanec, ne da bi ga bili prosili.« »Lažete! že vem... Rogers, ta prekleta podlasica... Samo da bi sebe izvlekel. Toda tega mu nikoli ne pozabim!« »Vaš spomin vam ne bo kaj prida koristil, če vas bo francosko sodišče obsodilo. Rogersa sploh ne poznam — to pa vem, da nas on ni obvestil. Ali menite, da ni morda Maščevalcu šlo v račun, da bi se vsaj za nekaj časa iznebil neprijetnega pajdaša?« »Kaj hočete s tem reči?« »Zdi se mi, da se ta fant močno zanima za vašo hčer...« Ta udarec je zadel v živo. Black-ham je stisnil ustnice. Sum, ki ga je podnetil nekoč Tiger, je spet zagorel s plamenom. Kljub temu je bil pa tolikanj moder, da je previdno pretehtal besede. »Ali ubira policija že spet tako nizkotne strune?« je Blackham osorno vprašal. »Menite mar, da hočem očrniti Maščevalca?« »Mnogo pameti za tako spoznanje pač ni treba.« »Ali hočete, da vam dokažem?« »Tega mi ne boste nikoli mogli dokazati.« »Jaz bi pa rekel, da lahko, seveda če niste bolj zabiti, kakor mislim. Preden so sira Henryja Lusha umorili, mu je poslal Maščevalec opozorilo. Košček papirja z razvpito sličico tehtnice, nalepljen na smodko. Nate ga! Glejte skozenj proti svetlobi!« Blackham je storil, kakor mu je Brent velel. Spoznal je vodno znamenje in bral črke: »Masco«. Brent je vzel listek spet v svojo roko in ga pritaknil velikemu listu papirja, pri katerem je bil očitno odrezan ozek pas. Zdajci je bilo celo vodno znamenje vidno. Bral je: »Mascot Parchment.« »No in?« »Berite, kaj piše na drugi strani tega velikega lista!« Blackham je buljil na črke pisalnega stroja. Ko je prebral besede: »Blackhama najdete v Richmondu, New Bridge Street 36,« je od besa kar zarjul. »Strela z jasnega!« »Ali mar še zmerom dvomite o naših informacijskih virih?« »Prav navadna sleparija je to, gospod. To ste si vi...« »Lahko bi, toda priznali mi bo. ste, da smo vas na tem naslovu res našli. Dragi Blackham, kar po pravici vam povem, da vas je nekdo pametnejši izrabil za svoje orodje. Uspeh zdaj vidite...« »Prekleti pes!« »Povejte mi, kaj veste vse o njem.« Blackham se je hipoma streznil in odkimal z glavo. »Skoda besed; prav nič ne vem o njem.« »Lej, lej!« »Prav zares, ničesar ne vem! Dvakrat ali trikrat sem zanj nekaj opravil, v obraz ga pa še nisem videl.« Vprašanje sem, vprašanje tja — vse je bilo brez uspeha. Naposled je moral Brent do dna duše razočaran prekiniti zasliševanje. »Ali si ne da nobene besede izvabiti?« je Brenta vprašal neki tovariš. »Ne! Prepričan sem pa, da bi nam povedal, če bi kaj vedel. V temi tipa — prav tako kakor mi.« Medtem je prišla Anni. Dobila je dovoljenje, da se sme pogovoriti z jetnikom. Ves čas je bil paznik navzočen. Ko je uzrla svojega očeta v tem brezupnem stanju, so ji solze zalile oči. Stari Blackham jo je prisrčno in trdno prižel na prsi. »Nikar ne joči, Anni,« jo je prosil. »Saj me še niso obsodili.« »Toda na Francosko te bodo odpeljali. V tujini te prav gotoVo nič dobrega ne čaka.« »še zmerom upam! Anni, pri moji veri, nedolžen sem! Ali mi verjameš?« »Da, oče! Ce bi le mogla najti našega prijatelja.« Razumel jo je, koga misli, in iz njegovih oči je šinil plamen divje ga sovraštva. Anni je kar ostrmela. »Saj je vendar tako zelo parne ten,« je šepnila, »in prav zdaj bi lahko...« »Ti tega še ne veš, Anni,« ji je ostro skočil v besedo, »da me je prav on izdal policiji.« »Oče!« je očitujoče vzkliknila Annni. »Da, da. Sam sem na te svoje lastne oči videl dokaz. Da me ni izdal, bi me Brent nikoli ne našel « »Nesmisel! šele nedavno te je rešil — in zdaj bi te naj...« »Sebe, sebe je rešil. Tako bi morala reči. Ta pretkanec zna sebe dobro spraviti na varno, če ga boš kdaj še kje srečala, mu povej, da vse vem — in da bom nekega dne že obračunil z njim.« Anni je obnemela spričo tako nenadejanega preobrata. »Ne verjamem, oče, ne morem verjeti!« je po dolgem molku tiho spregovorila. »Prisegla bi, da tega ni mogel storiti.« »Da ni mogel, praviš... S poti me je hotel spraviti.« »Zakaj le?« Globoko ji je pogledal v oči. »Sebe samo vprašaj, Anni! Ali ni bil mar zmerom ljubezniv in prijazen s teboj? in ali ni poskusil — in tudi posrečilo se mu je — da sl je pridobil tvojo hvaležnost in privrženost? Tebe samo, Anni, tebe hoče, in predobro ve, da te mu ne dam. In ker meni, da mu bo laže, če boš sama, brez pomoči...« »Sama sem dovolj močna,« mu je skočila v besedo. »Prvikrat v življenju sem tolikanj samostojna, da mi ni treba tuje pomoči. S svojim poštenim delom si sama služim kruh. če so me kdaj želje zanašale k njemu — vedi, da je tega konec. Zame, oče, se prav nič ne skrbi! Zdaj gre samo zate. Morda se ti posreči, da dokažeš nedolžnost in te ne bodo obsodili... Upanje je edino, kar nam še ostane.« »Ali je ta gospod, ki pri njem delaš, pošten .in spoštovanja vreden človek, Anni?« je zaskrbljeno vprašal Blackham. »Mr. Reynolds? Ta gospod je sila plemenit, še pomagal mi je, da sem dobila dovoljenje za pogovor s teboj — in celo spremil me je.« »Ali veš, Anni, da je tudi on na spisku Maščevalčevih žrtev?« Anni se je zdrznila in prebledela. »Oče, reci, da ni res! Saj to ni mogoče!« je skoraj kriknila. »Povem ti, da je tako!« »Saj mi je vendar sam Maščevalec prigovarjal, naj sprejmem to službo. Oh, vsa zmedena sem! In zakaj grozi Maščevalec Mr. Rey-noldsu?« »Nič natančnega ne vem. V svojo pest ga hoče dobiti; in če hoče, se mu bo tudi posrečilo.« V tem hipu ju je prekinil paznik. Končati sta morala pogovor. Njuno slovo je bilo na moč žalostno. Anni se je morala siliti, da ji niso odpovedale moči. Zunaj jo je čakal Reynolds. »Ali ste govorili z njim?« »Da. Prav neverjetne in nerazum ljive stvari mi je povedal.« »Kaj pa?« je hlastno vprašal slikar. »Oče trdi, da ga je njegov prijatelj izdal policiji.« »Prijatelj? Kateri?« »Maščevalec!« »Tega pač niste pričakovali?« »še v sanjah ne! Prosim vas, spremite me domov, tako sem utrujena in pobita!« Prihodnjo noč je bil Maščevalec spet na delu. Bilo je hladno, ceste so bile blatne in za cerkvijo sv. Pavla se je podila megla v gostih cunjah. Maščevalec si je najel izvoščka in mu ukazal, naj ga odpelje v Houndsditch. četrt ure pozneje je tam izstopil. V neki razvpiti ulici je zavil v krčmo. Notri je bilo natlačeno polno pestre sodrge, vsake vrste ljudi, od morilcev do žeparjev. Zvedavo se je ozrl po množici. Marsikaterega je poznal, a moža, ki ga je iskal, ni bilo med njimi. Ze se je bil odločil, da se bo zatekel v kakšen drug mestni okraj. Dobri dve uri pozneje je stopil V neko biljardno dvorano. Vseh dvanajst miz je bilo zasedenih. Maščevalec je stopal počasi od mize do mize. Tokrat se mu je sreča nasmehnila. Tisti, ki ga je iskal, je bil v družbi štirih tovarišev in ves zatopljen v igro. Bil je suhljat fant z okroglo glavo in zoprnim obrazom. Nos Je že kar od daleč pričal, da je bil že večkrat zlomljen. Ta mož se je pisal za Walta Jukesa. štel je med Tigrove pomagače, in je bil nekoč po poklicu re-volverski junak najbolj razvpitega čikaškega okraja. Maščevalec je z vnemo sledil igri, opazujoč igralce skozi vrč piva, ki je stal pred njim. Fantje so igrali za visoke denarce — in zdelo se je, da Jukes dobiva. Igra se je dolgo vlekla in tudi po policijski uri je bilo na mizi še dovolj pijače. Naposled se je jela družba odpravljati. Maščevalec je brž stekel do izhoda in čakal pred vrati na dežju. Minuto pozneje se je prikazal Jukes, ogrnjen v dolg in ohlapen plašč. Prišel je z nekim znancem, toda ta se je že na vogalu poslovil. Jukes se je napotil po uličnem prehodu svojemu domu nasproti. Maščevalec mu je skoraj neslišno sledil za petami. Toda še preden je utegnil Jukes stopiti iz prehoda na glavno cesto, ga je maščevalec prehitel. Jukes je sicer slišal lahen šum za seboj, a se še obrniti ni utegnil, ko mu je Maščevalec že pritisnil kloroformirano ruto na nos in usta in ga z drugo roko stisnil za vrat. Sledil je kratek boj, nekaj je zamolklo padlo na tla... in potlej je bilo vse mirno. Svojo žrtev je zavlekel v bližnjo odprto vežo in odšel iskat izvoščka. Naposled je vendarle uzrl avtomobil, ki se je prav počasi peljal po cesti. Z opotekajočimi se koraki je stopil na cestišče, imenitno opona-šujoč pijanca. »He prijatelj... hup... moj tovariš... hup... se ga je tako nakresal... Kakšnih dvesto korakov... hup... tam se je sesedel. Pojdite... hup... greva po njega!« Stopila sta v prehod in si naložila »pijanega tovariša«. Maščevalec se je spakoval: »No stara sablja... hup... saj te bom domov odpeljal... Lepo... hup... je pa vendarle bilo!« Ko je Jukesa potisnil v kot, je naročil šoferju, na| ju odpelje v Blackhamovo zapuščeno hišo blizu Wappinga. Šofer je vozil hudo naglo in odložil »pijana bratca« pred določeno hišo. Maščevalec mu je dal pošteno napitnino — in možak se mu Je na ves obraz režaje zahvalil. Maščevalec je zvlekel svojo žrtev v klet zapuščene hiše, kjer je Sv/inton pol leta premišljal o svoji bridki usodi. Položil ga je na posteljo in se lotil dela. Dalje prihodnja dnevi je prinesla jokajoča mati ,' JfVa šestletnega sinčka v sprejemni rad bolnice; »Za božjo voljo rešite rtjL^hoka!« S težko muko je izvedel b«»arni zdravnik, da je otrok začel enim dnevom bruhati, da se je lal od bolečin in da ga je tresel v*dati drugega ni vedela revica po- ravnik J® takoj videl, da bo naj-jT" vsaka pomoč prepozna, kajti otrok ial v te“ih krčih, brez zavesti zvi-preiskovalni mizi. Odredil je na kirurški oddelek. Nase zdravje Skrivne sini Gliste lahko postanejo pri otrocih in odraslih nevarna bolezen ___________________ kjer bi i^° operacija mogla rešiti življenje-mJ* se preden je mati uredila for-vriniios na sprejemnem uradu in se ko""®, na kirurški oddelek, je otrok čen H sv°j® muke in ležal trd, sklju-mi ,2? sadnjjh krčev, s široko odprti-rane mi- »a nosilih operacijske dvo- čal^t je bila hitrejša in ni pustila 8eg niti za odrešilni operacij6ki po- Jutro je bila obdukcija in kot ZdršT .J* hitre, skrivnostne smrti je čisbl ^-prosektor odkril — gliste! Da, čohn navadne ostudne, deževnikom podati 9 gliste, katere ste navajeni gle-kai ia<3i Pri vašem otroku, kakor ne-Popolnoma navadnega, in zaradi razfefJ^ skoraj nič ali pa prav malo iakni j • Nočem trditi, da morate jem n°? strahu omedleti, če pri svo-Pril 'JUoljenčku vidite, kako mu glista niti , skozi nos Res. ravno lepo ni Za za vas, ki to gledate, še manj pa razi-t ®a' ki služi glistam za zanimivo snr.»?°vanje telesnih votlin, ko se mu smrti ,.j° ostudni črvi po ustih. Toda kak /L gliste ne povzročijo tako često, saj Primeru, ki sem ga tu opi- ha ki 1- so Pri tem ubogem otročičku zah««?, ne in stotine glist popolnoma bil n? črevesno votlino, tako da je bim, vsak prehod črevesne vse- hberJ Ve Povzročila vnetje trebušne je “i to mislim je zadoščalo, da ato. Po navadi stanujejo gliste v oz-„em črevesju človeškega telesa, in kakor sami dobro veste, iih navadno naj- £ kvr saun uuuio itn u*t\atuiu več najdemo pri otrocih. Mislim, da ni težko razumeti tega, če pomislimo, da tudi najbolj skrbna mamica ne more ireprečiti da bi njen otrok nikoli ne orkljal po zemlji. Vi ste se zelo razburili zaradi tega, medtem ko vas vaš otrok začudeno gleda, saj ne ve, da je v nesnagi na tleh polno povzročiteljev raznih bolezni in v majhni meri tudi jajčec glist, zato pa veste to vi in je vaša glavna skrb. da otrok ne nosi umazanih stvari ali pa umazanih prstov v usta. Tudi če je kdaj padel otroku cucelj na tla, mu ga zanesljivo niste prej dali nazaj v usta, dokler ga niste prekuhali, ali pa vsaj preprali. Kaj ne, da ne! če ste pa kdai zoper to grešili, pa bogu zahvalite, da vas ni nihče videl, in drugič tega nikoli več ne storite! Vidite, otrok je torej med drugo nesnago pojedel nekaj jajčec glist, iz katerih se v želodcu in črevesju razvijajo majhne glistice, ličinke. In kakor so včasih mladi možje morali na popotovanje po svetu, preden so imeli pravico postati samostojni mojstri in očetje, prav tako začnejo tudi majhne glistice zanimivo potovanje po telesu. Skozi črevesno steno si predrejo pot v krvne žilice in po krvi se brezplačno pripeljejo v pljuča. Iz pljuč potujejo v žrelo in navadno jih otrok spet pogoltne. S tem so gliste končale svoje potovanje postale so »polnoletne« in se začno 'ženiti. Teda v človeškem telesu se ne razmnožujejo, ker morajo jajčka najprej prispeti na prosto in šele tedaj dozorijo. Torej samo umazani predmeti in umazani prsti poveča vajo število glist v človeškem telesu! Odrasle gliste lahko povzroče tudi otroku neprijetnosti ali resne komplikacije. Odvisno je to od njihovega števila in cd poti, katere si posamezne gliste izberejo za posamezne sprehode. 2e samo dejstvo, da ima otrok par sto glist v trebuščku, vam lahko pojasni znake glistavosti, ki se cčitujejo v trebušnih krčih, pomanjkanju apetita, v pogostem rukanju, v driskah, pri katerih privrejo na dan velike količine glist, ce pa veste še to, da tudi gliste proizvajajo kakor vsako bitje pri svojem presnavljanju razne snovi, ki delujejo škodljivo v večji meri tudi kakor strupi na organizem otroka, v katerem se razvijajo, vam bo tudi razumljivo da pri velikem številu teh neljubih gostov dobi otrok znake nekakšnega zastrupljenja. ki se kažeo v omedlevici, krčih, vročini, glavobolu Krči so včasih tako močni, da so popolnoma podobni božjasti. Ce si kakšna glista želi nekoliko iz-premembe in začne potovati, ji je včasih v zabavo da zleze v .slepič, tako lahko povzroči samo njegovo vzdraženje ki se. ali umiri, ali pa tudi brez zlega namena akutno vnetje slepiča in seveda pripelje bolnika pod kirurški nož. Precej nerodna stvar je, če zleze glista v žoJČevod in posebno, če re ji ne ljubi izpolzeti spet ven. ker po-vaoči tedaj zastoj žolča z zlatenico, okvaro Jeter, vnetje žolčnika. Rešitev je edino operacija. Iz neznanega vzroka včasih (hvala Bogu samo včasih!) glista predere črevesno steno in se začne vsa umazana od črevesne vsebine po prosti trebušni votlini sprehajati po črevesni votlini, ki je pokrita z nežno, občutljivo trebušno mreno. Mrena se vname in posledica je huda bolezen, če že ne — smrt. Če je pa glist veliko število, povzroče pogosto hudo slabokrvnost s svojimi izločinatni in kar je najnevarnejše, za-gatijo črevesno odprtino, da je nemogoč prehod hrani, ki zastaja in razpada. Bolnik dobi hude krče, začne bruhati, vedno huje in huje, blato ne gre več po normalni poti iz njega, temveč skozi usta in končni rezultat je — smrt — kakor smo videli v primeru, ki sem ga navedel v začetku. To je v glavnem samo pregled onih bolezni, ki jih gliste lahko povzroče. Namenjen ie v pouk tistim, ki ne verjamejo v škodljivost glist. Zdaj pa druga plat zvona, in sicer onim, ki iz neznanja ali pa iz nezadostnega znanja pripisujejo vse možne in nemožne grehe in bolezni. Globoko zakoreninjena navada ie pri mamicah, učenih ali neučenih, da re zadovoljijo pri bolnem otročičku, ki si-oer tako pazijo nanj, z dvema diagnozama: če ima kakšen izpuščaj po telesu, pravijo, da ima ošpice, če je pa samo »siten« in ima samo »vročino«, je pa najbolj primerno, če ima kar gliste. Mamica je spet pomirjena, ker misli, da to ni nič hudega in tatek prav tako. ker mu ne bo treba izdajati denarja zn zdravnika, ker to je pri glistah popolnoma odveč! In tako ljubeča mamica preganja gliste pri vseh boleznih njihovih malčkov z raznimi smešnimi, resnimi in žalostnimi sredstvi tako dolgo, dokler se končno zaradi težkega otrokovega stanja ne odločijo na korak, ki se jim je zde! sprva odveč. Pokličeio zdravnika, ki v devetdesetih odstotkih teh primerov ne ugo- tovi glist, temveč druge hude In bolezni. Pod .glistami' se mnogokrat skriva pljučnica, vnetje črevesja, vnetje slepiča, vnetje možganske mrene in kup nalezljivih bolezni, ki v začetku ne dajo za mamico dovolj jasne slike. Vedeti morate, da dobi majhen otrok pri boleznih z visoko vročino zmerom več »H manj izražene krče, ki sami p* sebi niso bolezni, temveč samo znak vzdraženja možganske mrene ki spada k celotni sliki dotične boiezni. Ne pripisujte vseh krčev glistavosti! Pri glistavosti nastanejo krči le. če je glist res veliko, ker samo tedaj one izločijo toliko strupov, da morejo povpročiti krče. Stalno pregledavanje blata pri otroku je sploh zelo koristno, ne samo zaradi glist, temveč tudi zaradi drugih bolezni, o katerih se bomo v prihodnje razgovorili. žalostne so slike, ko nepoučeni ljudje otroka, ki leži težko bolan za da-vico, »križajo« z ogljem in uganjajo nad njim razne druge čarovnije, dokler jim ne umrje. Na splošno si zapomnite mamice tole: Ne govorite o glistah pri vašem otroku, dokler glist niste sami videli, ali dokler ni zdravnik z drobnogledom odkril v blatu otroka jajčec glist! Ne zdravite otroka same, ker uspešno zdravilo zoper gliste je v nepravih rokah hud strup; nedolžna zdravila so pa brezuspešno mučenje otroka. Ce zdravite otroka zoper gliste s strupom ko otrok glist sploh nima, je to dejanje morilsko! če otroku želite dobro, mu ne odtegujte strokovne pomoči! Samo zdravnik bo v pravem času dal pravo zdravilo! Dr. Piva »Družinski tednik« je pred kratkim odprl za svoje bralce posebno zdravniško rubriko; nje namen je, svetovati in pomagati našim čitateljem v vseh zdravniških vprašanjih. Na tem področju prinašamo strokovne članke in odgovarjali bomo na vprašanja iz tega področja, v kolikor je mogoče nanje pismeno odgovoriti. Prosimo za stvarnost. kratkost in jasnost! Dopise naslavljajte na »Družinski tednik« (Naše zdravje) Ljubljana. = ŠPORTNI TEDNIK = Nogomet na domačih travnikih. — Venezia, italijanski pokalni prvak. — Nekaj rezultatov iz inozemstva. Tista domača konkurenca iz zadrege na zelenem polju, ki so ji dali naziv pokalno tekmovanje, je dozorela do polfinala. Po nedeljskih povratnih tekmah so se za polfinale plasirali: Mars, Ljubljana, Hermes in Slavija. Rezultati nedeljskih tekem so bili: Ljubljana-Korotan 4 : 1 (skupno s prvo tekmo 9 : 2), Svoboda-Hermes 2 : 3 (skupno 2:10), Slavija-Grafika 2:0 (skupno 5 : 4), Mars-Moste 5 : 3 (skupno 7:5). Znatnejšega zanimanja je bilo deležno srečanje na moščanskem travniku, drugod je ostal obisk v skromnih mejah. Dobrega nogometa ni bilo videti nikjer; to so posledice zamujene sezone in spremenjenih prilik, obrat pa je treba ohraniti že zaradi kontinuitete. Prihodnjo nedeljo bosta na sporedu para Mars-Ljubljana in Hermes-Sla-vija. * Naraščaj je nadaljeval tekmovanje s štirimi prvenstvenimi tekmami. V prvem razredu so belo-zeleni porazili Svobodaše 11 :0, Slavija in Jadran sta z 2 :2 remizirala. Položaj je ostal nespremenjen: Ljubljana 5 5 0 0 32 : 0 10 Hermes 5 3 0 2 9: 6 6 Slavija 6 2 1 3 9 : 14 5 Jadran 6 1 2 3 5 : 11 4 Svoboda 6 1 1 4 4 : 28 3 V drugem razredu podmladka so se stvari precej zaostrile. Deloma že za zeleno mizo. Mladika je proti rezultatu 1 : 1 v bitki z Moščani protestirala in je zveza protestu ugodila, ker je bil upravičen. Zato je treba v tablico zabeležiti 3:0 za Mladiko. Se bolj sta vplivala na položaj nedeljska rezultata. Mladika je Marsovcem z 1 : 3 podlegla in s tem dovolila njihov priključek v tablici. Tudi Grafičarji so s tesno 3 : 2 zmago nad Moščani dosegli priključek do prvega in drugega mesta. Med tem drobižem gre o3tra borba za prestop v prvi razred, na repu pa sta Korotan in Moste, ki jima letos ne bo šlo več žito v klasje. Mladika 6 4 0 2 16: 9 8 Mars 6 4 0 2 18 : 12 8 Grafika 5 4 0 1 11 : 8 8 Korotan 5 1 0 4 7 :15 2 Moste 6 1 0 5 5:13 2 V nedeljo bodo igrali pari: Slavija-Ljubljana, Jadran-Hermes in Mars-Grafika, Mladika-Korotan. * Letos se je sedmič igralo italijansko pokalno tekmovanje. Za finalno borbo sta se plasirala Venezia in Roma. Prvo tekmo bo igrali v Rimu in je. ostala s 3:3 neodločena. Z veliko napetostjo so pričakovali v športnih krogih nedeljskega srečanja v Benetkah. Po zelo ostri in borbeni igri je zmagalo domače moštvo z 1 :0. Edini zgoditek je dosegel Lojk v 27 minuti drugega dela igre. Za letos bodo torej Benečani hranili dragoceni pokal, ki ga prejme zmagovito moštvo. Sredi tedna so odigrali še zaostale prvenstvene tekme iz druge lige. Rezultati so bili: Spezia-Modena 1 :0, Udinese-Vicenza O : 0, Padova-P. j Ver-cetli 4 ; 1, Lucchese-Reggiana 1 : 0. Zmagala so povsod domača moštva; malo preseneča rezultat v Speziji, ki je Mantovo spravil ob sicer sigurno prvo mesto. V nacionalno (prvo) ligo gresta prvak Liguria in drugoplasi-rana Modena. V tretji razred pa izpadejo: Verona, Anoonitana, Macerata, Pro Vercelli. * V nedeljo so tudi Švicarji zaključili svoje prvenstveno tekmovanje. V nacionalni ligi so bile na sporedu tekme: Lugario-Nordstern 1:1, Voung Boys-Chaux-de-Fond 2 : 0, Grenchen-Grasshoppers 1 :2. Koncem prvenstva je vrh tablice ta: 1. Lugano 37; Voungs Boys 35; 3. Servette 33;- 4. Grasshoppers 29. Lugano si jo prvo mesto priboril že prejšnjo nedeljo. Hrvati so igrali svojo prvo reprezentativno tekmo. Na Dunaj so šli po poraz 1 : 5. Nemški zvezni kapetan je postavil v moštvo šest Dunajčanov in 5 rajhovcev in se je ta kombinacija dobro obnesla. Hrvate so zastopali po večini igralci iz zagrebškega Gradjan-skega kluba, razen dveh Concordija-'šev in Kacijana iz Hajduka. Po poročilih niso Hrvatje zaigrali toliko podrejeno, kot bi se dalo posneti po rezultatu. Spočetka so prišli celo v vodstvo in je polčas končal 1 ; 1. V drugem delu igre so klonili. — Iz daljave bi se dalp pripomniti, da najbrže So znajo igrati naši tovariši iz Zagreba, da pa niso v potrebni kondiciji, kar je več kot razumljivo. Za dobro formo in primerno kondicijo je potrebna konkurenca na Široki podlagi; potrebna je borba med najmanj desetimi oolj ali manj izenačenimi moštvi. Te in take priložnosti je Hrvatom nedo-stajalo in jim je bo tudi v bodoče ne-dostajalo. Večno se ne bodo mogli vrteti samo v trikotu Gradjanski-Hašk-Concordija. Posledica bo neizbežen padec v formi in moči ter prilagodi- Izdaja K. Bratuša, e KRAJEVNA Napis 3. nadaljevanje 1. V nevihtnem oblaku se ne pojavljajo prej padavine kot tedaj, ko postanejo njegove glavice motne — razmazane in 2. Grmenja in treskanja ne opazimo v kumulu nikoli v prvi fazi razvoja, ko se padavine še niso pojavile, temveč šele takoj, po prvih padavinah. Bliski so v začetku najmočnejši, tedaj udarjajo često tudi v zemljo in postajajo z nadaljnjim razvojem vse slahejši in se vedno redkeje pojavljajo. Prvo lastnost si lahko takoj razložimo z oslabljenimi navpičnimi vetrovi, ki so »napihovali« oblak, dočim razlage drugega pojava tu ne bomo podali, kajti preobsežne bi bile priprave, ki nam bi omogočile njegovo razumevanje. Močni nalivi s točo slabe vodno moč oblaka in z nadaljnjim razvojem ku-mula njihova moč pojema. Radi neprestanega taljenja padajočega ledu se nabere pod kumulom mnogo hladnega zraka, ki začne kmalu odtekati izpod nevihtnega oblaka v vse strani. Pri posebno močnih kumulih je ta veter lahko viharne jakosti Kmalu toča poneha padati in oblak se začne sušiti od spodaj navzgor. Če opazujemo razpadajoč kumulus od strani, vidimo, da se na vrhu širi in da dobiva obliko gobana, čigar glava se širi v mirnem ozračju vedno močneje v vse smeri, sicer pa tja kamor piha veter. Ko padavine *iz razpadajočega ku-mula povsod poftehajo padati, moremo opaziti na nebu oblake, razprostirajoče se v določeni višini; to so ostanki prej tako mogočnega kumula. Po razpadu močnejših kumulov opazujemo te oblake v najvišjih plasteh. Sestavljeni so iz svežih kristalov ter so nežnih mrežastih oblik. Na kratko smo si ogledali normalni razvoj nevihte. Opozoriti pa moramo še' na primer, da se začne v razpadajočem kumulu razvijati novi kumulus. Pri presoji vremena moramo paziti na to dejstvo, kar lam večkrat koristi. Glede postanka vertikalnih vetrov ločimo tri1 vrste neviht 1. toplotne, 2. frontalne in 3. vrtinčaste. Toplotne nevihte se pojavljajo v .vročih dneh predvsem v popoldanskih urah, ko se razvijajo kumuli na zgoraj opisani način. Omembe vredno je in za napoved važno, da se toplotne nevihte najraje pojavljajo v bolj mirnih dneh, ko je zračni tlak blizu normale in da je tedaj jutro navadno jasno, večkrat pa prekrivajo nebo ovčice v višinah 3000—4000 m. Pojav ovčic je v zvezi s turbulenco ozračja, in se pojavljajo na spodnji ali zgornji meji turbulentne plasti — v zaporni plasti. Če so ovčice v zgornji zaporni plasti, nam pričajo, da je f>od njimi ozračje skoro indiferentno verjetno vlažnolabilno in da je zato ugodno za razvoj neviht. K toplotnim nevihtam moremo prištevati tudi še one, ki nastajajo po deževnih dneh, kadar se jutranje megle začno močneje zbirati in dvigati. Zbiranje in dviganje megel čez dan v vlažnem ozračju privede v toplih letnih mesecih skoro vedno do neviht. Frontalne nevihte se morejo pojaviti prvič tedaj, kadar prodirajo pri tleh mrzli vetrovi iz severno od nas ležečih krajev in drugič tedaj, kadar se vzpenja nad spodnji hladni zrak topli zrak iz južnih predelov. Prve tev športnim pogojem drugih nacij istega ranga kot je Hrvatska, -n. pr. Slovaški, ki tudi razpolaga z enim samim bolj razvitim športnim središčem. Dunajčani so istega dne igrali še eno tekmo. Šli so v Kjobenhaven baje pokazat, kako se pravi nogomet igra. Vsaj tako in v tem smislu so jih Danci pričakovali — kakor prejšnja leta. Tokrat so Danci dali Dunajčanom lekcijo in jih odpravili 4 : 0. * * Koncem tedna so se v Trstu pričele iu se potem preko nedelje končale borbe v jedrenju med reprezentancami Italije, Nemčije in Madžarske. Po treh nastopih je bil skupui uspeh tekmovanja: 1. Nemčija 29 točk; 2. Italija 24; 3. Madžarska 9. * V poslednjem službenem vestniku nacionalne fašistične stranke je objavljeno imenovanje treh novih predsednikov športnih zvez. Za predsednika hokejske zveze je imenovan Giovanni Battista Brinchi Giusti mesto dosedanjega predsednika Fabija Fochi. Dr. Furio Cioogna je prevzel predsedstvo zveze za rugby in je s tem zamenjal dosedanjega predsednika arh. Ettora Rocsija. In naposled je bil postavljen za predsednika težko-atletsko zveze dr. Giovanni Valente, ki je nadomestil dosedanjega predsednika te zveze ctiim. Riccarda Barisonza, O. C. ■; odgovarja H. Kern. novinar; Kakšno bo jutri vreme ZAKONI NAŠEGA al prof. Marjan frontalne nevihte so zelo značilne, združene so z močnimi iz severnih strani prodirajočimi vetrovi, z naglim padcem temperature in izrazitim dviganjem zračnega tlaka. Drugo vrsto neviht je često težko ločiti od vrtinčastih. Vrtinčaste nevihte se morejo pojaviti, kakor tudi frontalne v vseh letnih časih in dnevnih dobah. Pozimi se radi težkega hladnega zraka zelo redko pojavljajo. Značilno za vrtinčaste nevihte je, da se pojavljajo v vlažno-lahilnem ozračju pri zelo pestri oblačnosti nad širšo pokrajino. Združene so tudi z dežjem, ki nima svojega izvora v nevihtnih oblakih — kumulih. Zračni tlak je skoro vedno nižji od tlaka sosednjih dni. Vremenska napoved je v toplotno-nevihtnih dneh sorazmerno zelo enostavna. Gledati moramo predvsem na razvoj kumulov in ujioštevati, da vse padavine izvirajo iz oblakov povzročenih po vertikalnih vetrovih navzgor. Ker povzroča v toplotnonevihtnih dneh te vetrove segreto tlo, se proti večeru skoro ne pojavljajo več in jx>-noči popolnoma oslabe. Zato imamo v toplotno nevihtnih dneh podnevi bistveno drugačno oblačnost kot ponoči. Razliko nam deloma ponazorujeta sliki 5 in 6. Na sliki 5 vidimo, kako se nad segretimi področji razvijajo preko dneva Sl. 5. kymuli. Okoli njih je^h0 jasno. Zrak narhreč tam pada, se pri tem adiaba-tično segreva, kar onemogoča kondenzacijo. Zrak pada zato, ker izpolnuje spodnje razredčene prostore in s tem zaključuje obtok zraka. Ce bi pihali v višinah vetrovi v določenih horizontalnih smereh, potem se bi kumuli oddaljevali od svojega »rojstnega kraja« in če se bi nad segretimi področji že dovolj razvili, bi rastli v vlažnolabilnem ozračju tudi drugod še naprej. Obratno vidimo na sliki 6, kako se Sl. 6. ponoči vali hladen zrak iz pobočij v kotline, ki se polnijo s hladnim zra- Kanarček s štev, jlj ItnBtrnski napisal GIOVAHHI VERGA~| |J« Nadaljevanje s S. strani. Potem je prišla šjora Carolina, ki prodaja časopise tam na vogalu, in pravila, kolikokrat so videli Gildo v Galeriji, oblečeno po gosposko. Oče je prisegal, da bo šel s Carlinijem iskat kri svoje krvi prav to nedeljo — — in pripeljali so ga domov pijanega, ker sam ni mogel več hoditi. Carlini se je pobratil e šjorom Bat-tiotom. Delal je samo, kadar ravno ni vedel kaj boljšega, sedaj tu, sedaj tam, v majhnih tiskarnah. Spremljal je starega v gostilne ih vračala sta se vodeč drug drugega pod roko. V hiši se je udomačil ter se počutil kot član družine. Prižigal je ogenj, i>lin na stopnicah, črpal vodo, imel v oskrbi krojaške likalnike, ki pa niso nikomur služili in celo pometal dvorišče, da je pomadi;šjori Giuseppini, kajti njen mož res ni bil več za nobeno rabo. V zahvalo mu je šjora Giuseppina zagotavljala, da ga ima Gilda še vedno rada, in da se bo že vrnila, danes, ali jutri. Zmajeval je z glavo, a vendar mu je ugajalo govoriti o tem s starko in z Malijo, ki ga je tako zelo spominjala na sestro. Zdelo se mu je, da si olajša srce, če ga ona posluša, takole v mraku, in ga gleda s svojimi milimi očmi. In nekoč, ko se je vrnil iz gostilne ter je bil od nežnosti ves .zmeden, jo je »DRUŽINSKI IEDNIK" v vsako SLOVENSKO HIŠO 1 tlakama Merkur d. d. v NAPOVED a d e S kom (naznačeno s točkami). Ponoči vertikalnih vetrov navzgor ni in oblaki se morejo pojavljati kvečjemu v zapornih plasteh. Kadar se ponoči oblaki pojavijo v kaki zaporni plasti, se radi močnega izžarevanja do jutra ojaruje-jo. Zjutraj in v dopoldanskih urah jih sončni žarki suše in v poletnih mesecih se kmalu pojavijo mesto njih kumuli. Pri frontalno in vrtinčasto nevihtnih dneh so razlike med dnevom in nočjo manjše in često celo pojudnoma izginejo. Pogoj za vrtinčaste nevihte je močna vlažna labilnost in zelo vlažno ozračje. Najmanjši vetrovi že jjovzro-čajo, da se začne kak oblak dvigati, saj postaja z dviganjem toplejši od Okolice, pri dviganju se pa na po-preje opisani način širi in veča. Frontalno nevihtno vreme nikoli ne traja dolgo, kvečjemu nekaj ur in v poletnem času sledi skoro vedno že vsaj po enem dnevu zboljšanje vremena. Vrtinčasto nevihtno vreme je krajevno bolj stalno, čeprav tudi to ne traja dolgo. V kakšno vreme bo prešlo, zavisi od žarenja širše okolice in tamošnjih padavin. Frontalno nevihtno vreme preide skoro vedno preko dežja v lepo z visokim zračnim pritiskom Ker smo tu omenili zvezo med visokim zračnim pritiskom in lepim vremenom, se takoj spomnimo na barometer, ki ga ima skoro vsaka hiša. Na desni strani skale te priprave je naznačeno »lepo«, na levi »deževno«. Kadar je kazalec na desni strani, je zračni tlak visok, kadar je na levi, je nizek. Zakaj nam pa obeta visok zračni tlak lepo vreme, a nizek slabo, si bomo razložili v naslednjem poglavju. Za zaključek naj navedemo še sledeče lastnosti neviht, veljavne za naše kraje: 1. Nevihte se v drugi polovici junija najčešče pojavljajo, a v decembru skoro izostanejo. 2. Toplotne nevihte se v mesecih rtovembra do februarja sploh ne pojavljajo, a v oktobru in marcu le izjemoma. 3. Razpoloženje za nevihte narašča od zime do poletnega solsticija (21. junija), ko doseže svoje najvišje stanje in od te dobe do zime zopet pojema; pojemanje je počasnejše kot naraščanje. 4. Najčešče se pojavljajo nevihte v mesecih 1. juniju (povprečno vsake dva dni in pol), 2. juliju (povprečno na vsake tri dni), dalje 3. v avgustu, 4. maju, 5.' septembru, 6. oktobru, 7. aprilu, 8. novembru, 9. marcu, 10. februarju, izjemoma pa v januarju in decembru. celo poljubil. Mšlia ni zakričala, toda začela je trepetati kot list na veji. Cesa takega ni bila vajena in mama tudi ni pazila nanjo. Naslednji dan, ko se mu je v glavi že razkadilo, je prišel Carlini ej>et kramljat prav ka-. kor druge dni, lahkomiseln in nebri-žen. Toda ubožica je še vedno čutila’ na ustnicah njegov poljub in njegov ostri dih; vso noč je mislila nanj. In sedaj, prav v začetku pomladi, je ta poljub žgal kot ogenj. MšlLa je začela hirati in počasi ugašati. Mama je pripovedovala šjori Čarobni in hišnici sosednje hiše, da se ji je bolezen razlezla iz nog po vsem telesu. Zdravnik, da ji je to povedal — — Marec je bil deževem. Ves dan je ropotalo v strešnem žlebu in po stekleni strehi tiskarne in po cesti 60 ljudje čofotali jx> blatu. Včasih se je pred vrati ustavila kočija, ki je od nje kat- curljalo, in v naglici so se vratca zaloputnila. »To je pa Gilda!« je rekla mama. Malia, vsa bleda, ni rekla ničesar, le oči je uprla v vrata in obraz je dobil trde poteze. In ob melanholični uri, ko se je okno stemnilo, je zaslišala otožno pojoči glas prodajalca časopisov: »Sečolo, il Seoolo« in melanholija jo je prevzela še bolj. Gilde pa ni bilo... 0 svetem Juriju, ko so se vrniji lepi dnevi, 60 se prodajalke časopisov tam z vogala in drugi sosedje odpravili na izlet na deželo. Carlini, ki se je počutil že kar domačega, se je pridružil. Zvečer so zlezli s tramvaja nekoliko okajeni in nosili so polne roke marjetic in poljskih cvetic. Carlini je v navalu galantnosti daroval Maliji vse cvetke, ki jih je imel v roki. Uboga bolnica se jih je tako razveselila, ko da so ji prinesli košček polja. Iz svoje postelje je videla lepi dan, tam na nasprotnem zidu, ki se je zdel svetlejši, in na rastlinici s terase, kt je poganjala prve listke. Želela je, da ji zasadijo cvetke v zemljo, da ne bi pomrle, v kako lončeno črepinjo, ki jih je toliko v kuhinji. Kajpak je bila to muha umirajoče. Od- 1; za tiskarno odgovarja O. Mihalek govorili so ji smeje, da je to tako, kakor če bi silili mrtveca hoditi. Da bi ji pa ustregli, so ji nekaj cvetk postavili v čašo na nočni omarici in da bi jo razveselili, so se začeli pogovarjati o obleki z rdečimi in črnimi progami, za katero pa je blago za sedaj še v kosu in katero bo M&lia dala ukrojiti, čim ji bo bolje. Oče ima škarje in sukanec in vse, kar je treba. Ubožica jih je poslušala in jih gledala, sedaj tega, sedaj onega i° se emehljala kakor otrok. Naslednjega dne so bile cvetke v kozarcu mrtve. V tej temni luknji ni bilo dovolj zraka za življenje. Poletje je naraščalo. Podnevi in ponoči «o bila okna na stežaj odprta zaradi velike vročine. Zid nasproti je bil ve« rumen in razbeljen. Kadar je bila luna, je padal njen svetlobledi 6ijaj prav na ulico. Pred vrati so klepetale matere in 6osedje. Za veliki šmaren se ga je šjor Battista pošteno nalezel in s šjoro Giusep-pino sta 6e celo stepla. Še Carliniju je priletela taka, da je skoraj oalepel. M&lia se je prav ta večer zelo slabo počutila, zdaj pa še ta strah jmvrhu! Zdravnik, ki je prišel iz prvega nad-stroja, je j>ovedal kratko in jatvio, da ji ne bo več treba mnogo trpeti, siroti. Po tej izjavi sta oče in mati sklenila mir in celo Gilda je prišla, oblečena v svilo, za katero se ni vedelo, kdo jo je dal. Mšliji pa se je zdelo, da ji je bolje, in prosila je, naj ji razgrnejo p° postelji Carlinijevo blago, »za praznik«, kot je dejala. Sedela je na pg^ stelji podprta z blazinami, in da bi laže dihala, je mahala s shujšanimi rokami kakor ptiček s perotnicami. Sjora Carolina je rekla, dd bo treba iti po duhovnika, oče pa, ki je vsO to preziral, je v znak proteata odšejl v gostilno. Sjora Giuseppirta je prižgala dve sveči in s prtom pogrnila omarico Ko je Mšlia videla te priprai-ve, je pobledela, a duhovniku se j® spovedala in niti Carlinijevega poljUr ba ni zamolčala; nato pa je hotela, da je mati in seetra ne. pustita 6ame. Očeta so seveda čakali. Šjora Giuseppina je zadremala na divanu, Gilda je pa tiho kramljala s Carlinijem ob oknu, misleč, da Malia spi. Tako je ubožica preminula, ne da bi kdo opazil in eoeedje so dejali, da je re« umrla ko kanarček. Oče je drugi dan tulil ko blažen in žena je vzdihovala: »Ubogi angel! Nehala je trpeti! Bili smo navajeni videti jo tamle, ob oknu, kakor kanarčka. Sedaj se mi zdi, da smo tako sami — slabše ko psi.« Gilda je obljubila, da bo večkrat prišla, in pustila je denar za pogreb. Toda ščasom je začel tudi Carlini prir hajabi bolj poredko in ko se je preselil v San Michele, ga ni6o več'Videli. Da bi spremenil življenje, je dal oče pritrditi. na okno kos deske z napisom »Krojač« in sedaj je bila ta deska tam, kjer je bil prej »kanarček s štev. 15«. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Strllarfeva ul. O, pri iraniUkanikem mostu »sitomtM očali, daljnegiadi, kolonu n, naremetr, tiignuneln, itd. Kenki izbira ir, ilaimnt it srtOroue. Sams kvalitetna optika Ceniti brezplačno • RESMAN LOJZE-ljubljena Cesta 29. oktobra (Rimska) št 21 leleten 44-90 CVETLIČNI MED In la medico dobite ■>*£ ceneje v Medarnl, Ljubljana. 2idovska <**• FILATELISTI POZORI Kupujem vsakovr«t“J posamezne mamke kot tudi celotne E »lBi po najvišjih dnevnih cenah Istočasno n filatelistom znamke ? serijah ali P08*111*!^ po najbolj ugodnih cenah Poizkusite 1w ^ pričali se boste Knjigarna Jane* Dol**® Ljubljana, Stritarjeva 4- _ — vsi v Ljubljani.