prid dšpricat< z gnojnico, vendar za sabo nimam drugih kmetov. Vsaj petsto bi nas moralo biti, a nas ni. Tega naboja pri kmetih manjka. Pošteno rečeno: saj vemo, da brez davkov ne gre. Bistvo upora je v tem, da so davki čim manjši.« Kot vse bolj glasno opozarjajo kmetje, bo dodatna obremenitev (obdavčitev subvencij in vodenje knjig) pripomogla k še večjemu opuščanju kmetovanja in propadu malih kmetij. Podpečana, sicer člana Upravnega odbora Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, smo za sogovornika o kmetijski problematiki izbrali zato, ker pozna kmetijstvo tudi v praksi, ker sodi med najbolj razgledane slovenske kmete in ker zna biti izjemno neposreden. In tudi ali predvsem zato, ker je ponosen, da je kmet. Je položaj v kmetijstvu res tako slab? O tem najbolj nazorno govori podatek, da mora kmet prodati dva litra mleka ali pet kilogramov pšenice, če hoče v Ljubljani lulati. Razmerja so se podrla. Vem, da je primerjava ekstremna, ampak nekaj pa vseeno pove. Če hočemo, da bi pri mleku vsaj malo ostalo za naložbe, bi morala biti odkupna cena 32, 33 centov; vrti pa se med 25 do 27 centov za liter. Stroški so, kakršni so, nove obdavčitve pa bodo samo še pobirale. Na finančnem ministrstvu naj bi bili pošteni in rekli: kmete bomo obdavčili, porabniki pa računajte, da se bo hrana podražila. Drugače ne more biti, ker kmetje nimamo več rezerve. Zakaj takšno razburjenje zaradi vodenja knjig? Pri Podpečanovih se ustavlja precej obiskovalcev. Njihov vodič je tudi Andrej, ki po navadi za začetek razloži, da imajo po štirih dekletih še sina. »Ko povem, da do sina ni težko priti, samo deklet se prej nekaj nabere, je stik z obiskovalci vzpostavljen. Če ne zadostuje, pa še povem, da se z ženo nisva mogla dogovoriti, koliko otrok bova imela. Ona je želela tri, jaz pa dva. No, pa jih imava pet.« Manjše kmetije, s štirimi hektarji in z 8 do 10 glavami živine ter nekaj subvencijami, so takoj na 5 tisoč evrih, kar je bila prva meja. Za kmetijo, kot je naša, bi vodenje knjig pomenilo 250 do 300 evrov dodatnih stroškov mesečno, za manjšo kmetijo, ki bo presegla mejo, pa izpod 100 evrov ne bo šlo. Bojim se, da se bo na manjši kmetiji, kjer imajo otroke v šoli, splačalo odpovedati subvencijam, ker bodo preko socialnih transferjev dobili več denarja. Ampak na to nihče ne pomisli. Problem slovenske birokracije je, da vsak brani svojo parcelo. Tu bi moral imeti premier večjo širino. Tako pa se bo zgodilo, da bodo kmetije še bolj opuščali ali se usmerili v socialne programe in se odpovedali evropskemu denarju. Neredko slišimo, da kmetje živite samo od subvencij. Subvencije so po moje večja neumnost, kar jih je naredila EU: velika žalitev zame je, da ima lahko vsak lenuh v naši fari, ki se šteje za davkoplačevalca, občutek, da dela zame. Trdno sem prepričan, da vsi domači delamo tako, da nikomur ni treba delati za nas. Subvencije so sicer zato, da je hrana poceni in ni revolucije. Sicer pa na podobne pripombe posameznikom odgovarjam: »Če je denarja za subvencije res toliko, vzemi v najem ali kupi hribovsko kmetijo in koristi te subvencije. Če si tako butast, da še za kmeta nisi, ti jaz nisem kriv.« Če poenostavim: kupite si »grunt«, pa začnite denar pobirati, če res tako leži po tleh. Ali ni logično, da so obdavčene tudi subvencije? Gre za denar iz EU in če ga država ne obdavči, nič ne dobi. Po »zkp« (zdravi kmečki pameti) bi bilo vseeno, če bi nam dali 5 odstotkov manj, ampak očitno tako preprosto ne gre. Drug problem je, da tudi če bi na kmetiji ustvarili izgubo, bo subven- cija vseeno obdavčena. Tretji problem, in tudi največji, pa je, da pri vseh tisočih strokovnjakih, ki jih imamo, še nihče ni naredil poštenega izračuna v smislu »zdaj je toliko davka, po novem bo pa tako«. Teoretično bi lahko bilo celo manj, vendar zelo dvomim, da je država tako neumna. Velja, da naj bi bile manjše kmetije manj obdavčene? Osnovni cilj je v vsakem primeru dobiti več denarja. Tako dolgo sem pa že na svetu, da pravljicam ne verjamem več. Kakorkoli, ekonomski položaj kmetij se bo poslabšal in vprašanje je, kdo bo obdeloval zemljo. Kako vidite vlogo slovenskega kupca? V grobem kupuje vse, samo da je poceni. Popularno je govoriti, kako majhna samooskrba s hrano je v Sloveniji. In grozljivo je, da se kmetje obremenjujejo zaradi tega. Jaz se ne, ker tudi nekoga v Ljubljani ali Celju ne skrbi, če moja kmetija »crkne«. In ne bom se obremenjeval, če bomo čez deset let brez domače hrane - naj gredo kupci na Kitajsko ali v Argentino ponjo, naj ne hodijo na našo kmetijo. Zase bomo dovolj pridelali. Ljudem bi bilo treba dopovedati, da cenenost ni hec in da ni dobro pljuvati v lastno skledo. Pred leti, ko so začeli Kitajci izdelovati poceni »cunje«, bi bilo vseeno, če bi dali za Toprovo bundo dva evra več in tako ohranili proizvodnjo. Ampak ne! Primer je tudi česen: Kitajci so pred leti s ceno pod evro uničili praktično vso evropsko pridelavo, zdaj pa je kilogram več kot 5 evrov. Ničesar se ne naučimo, ne kupci ne trgovci. Pomembno je, da v tistem trenutku nekaj zaslužimo, ostalo nas ne briga. To je popolnoma neodgovorno. Menda kmetje ustanavljate stavkovni odbor. Bi kaj dosegli? Problem je, da so vse nevladne organizacije v kmetijstvu vezane na državni denar. Potem funkcionirajo tako, da se sicer lahko malo »bunijo«, če bi se preveč, pa bi država zaprla pipico. Te organizacije si, če hočejo preživeti, ne smejo privoščiti resnega revolta. Če bi hoteli po Ljubljani narediti resno burko, bi po mestu spustili pet tisoč kokoši. Največje dame bi sredi križišča zategnile ročno in šle lovit kure, ker bi bile zastonj. Ampak seveda za te akcije ni zanimanja, ker pri kmetih manjka naboja. Ja, slišimo pa tarnanje ^ Vseeno je, če imaš grozdje, mleko, pšenico _ Povsod je isti problem. Da se razumemo, ne samo pri nas, tudi v Evropi. Kriza je, vemo pa, da dober golaž reši vsako revolucijo. Torej, dokler bo hrana poceni, ne bo upora. Najlažje je regulirati s kmeti, ki zase že pridelajo. Tistemu, ki je v bloku, se pa res lahko zgodi, da nima ničesar za dati v usta. Poleg tega ima navadno kmet še nekaj lastnine. Razumljiva je težnja države, da je hrana poceni. Zato pogled v zgodovino kaže, da so na vseh, recimo močnih kmetijah vedno počeli še kaj zraven, od lesa, žage, trgovine _ Torej je bila hrana vedno poceni, da so drugi ljudje nekako živeli. Danes je isto. Res pa je, da so kmetje sami odgovorni. Odveč je pričakovanje, da te bo država rešila. Za svojo kmetijo sam sprejemaš odločitve, ki jo bodo obdržale ali pahnile v prepad. Če se danes kmetje ukvarjajo samo s kmetijstvom, jih lahko primerjam s črnci, ki kopljejo zlato. Pomislite, zlato, a so vseeno siromaki, ker vsi drugi služijo. Če rečem nesramno: vam je lahko, ker ste za sirarno dobili nepovratna sredstva. Sem eden redkih kmetov, ki po pravici povem, koliko. Za naložbo imamo za milijon 40 tisoč evrov Andrej Podpečan, letnik '55, star 55 let, je kmetijo Podpe-čan v Galiciji prevzel od očeta takrat, ko se je ta upokojil. »Upam, da bom tudi sam ostal pri zdravi pameti in jo dal iz rok z upokojitvijo.« Podpeča-novi dnevno namolzejo 600800 litrov mleka, kar letno pomeni 250 tisoč litrov. Od tega ga 80 odstotkov predelajo doma, predvsem v sirarni. V hlevu je 40-45 krav, skupno 80 glav goveje živine, obdelujejo pa 33 hektarjev zemlje. računov, od tega smo dobili 316 tisoč evrov nepovratnih sredstev, večino iz Evrope. Za ta denar je bilo treba v Ljubljano spraviti 21,5 kilograma papirja, kar se tiče živcev, pa je bil to najtežje zasluženi denar. No, če ga ne bi dobili, bi ostali samo pri sirarni, tako pa smo zgradili še apartmaje in wellness. Da bo bolj jasno: največ smo bili zadolženi za 750 tisoč, zdaj smo še malo več kot 300 tisoč evrov. Vsem tistim, ki so nevoščljivi, lahko povem, da imam še zdaj ponoči po več kep v želodcu. Pri tem so potrebne tri stvari: najprej ideja, ki jo je treba ne skopirati, temveč »skapirati«. Druga stvar je »koraj-ža«, in ko danes gledam nazaj, se mi zdi, da smo v naložbo šli z lahkoto, podobno kot takrat, ko se ženiš in ne premisliš vseh podrobnosti. Za tem mora stati cela družina, na koncu pa mora biti tudi nekaj sreče. Torej le ni vse prineseno na pladnju? V Sloveniji nimamo resne službe, ki bi delala samo na področju razpisov. Če bi mi danes šli v isto zadevo, bi zagotovo dobili več, ker zdaj sami nekaj več vemo. Če bi nam takrat pomagal profesionalec, bi lahko dobili več denarja, tako za nas kot zanj. O tem sem opozarjal tudi zbornico, saj smo tudi zaradi tega tako neuspešni pri črpanju evropskih sredstev. Bojim se, da se bodo s tem začeli ukvarjati zasebniki, potem pa bo v javnih službah v kmetijstvu manjkalo denarja. No, ja, ko to razlagam, sem ponavadi črna ovca. Kje vidite rešitev? Saj je jasno, da se v ceni mleka ne moremo primerjati z nizozemsko kmetijo. Tam jim zaradi naravnih pogojev pri 22 centih za liter mleka ostane več kot nam. Ampak to je realnost, ki je dana. Samo s prodajo izdelkov zadrugam ne bo šlo, več pozornosti bi morali nameniti neposredni prodaji s kmetij. Ko na našo kmetijo prihajajo obiskovalci, se kar čudim, kakšno zanimajo je med njimi za suhomesnate in druge domače izdelke, povprašujejo po starinah _ Če ima kdo prostor in ga primerno opremi, kaj nareže in ponudi domačo pijačo, bi vsak evro dobil drugo vrednost. Mislim, da je, vsaj če hočeš skočiti iz povprečja, še veliko prostora. Ampak seveda je potem treba drugače delati in razmišljati. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR IZ NAŠIH KRAJEV Podeljena prva smrketa Simbolično priznanje za uravnoteženo zastopanost žensk na volitvah Urši Drugovič Gre za simbolično prizna- krajša razprava o zastopano- nje, ki ga je Projektna pisarna nevladnih organizacij Flo-sar podelila stranki oziroma osebnosti, ki je na letošnjih lokalnih volitvah najbolj poskrbela za uravnoteženo zastopanost žensk. Smrketo je prejela celjska mestna svetnica Urša Drugovič. Pred podelitvijo smrkete so se na okrogli mizi na povabilo Flosarja zbrali nekateri vidnejši predstavniki ter vodje lokalnih odborov večine političnih strank, zastopanih v celjskem mestnem svetu. Uvodoma je Urša Holcinger predstavila rezultate raziskave oziroma izsledke anket o zanimanju mladih za politične teme ter o njihovi politični aktivnosti, sledila pa je še sti žensk v celjskem mestnem svetu. Politično participacijo mladih so preverjali z anketami med dijaki celjske srednje ekonomske šole ter študenti šole za hortikulturo in vizualne komunikacije. Rezultati so pokazali precejšnjo vsesplošno apatičnost mladih glede političnih tem, razprav, nezanimanje za aktualne teme ali programe političnih strank. Nič kaj višja ni stopnja mladih pri udeležbi na demonstracijah ali podpisovanju peticij, niti v primerih, ko teme zadevajo ravno njih. V politiko ne velja iti prezgodaj Kot pa so ugotavljali sogovorniki na okrogli mizi, lah- ko v Celju kot dokaj solidno ocenijo zastopanost žensk v mestnem svetu (od 33 mest so jih 15 zasedle ženske). Pri tem je svetnica Sonja Ramšak izpostavila stranko SDS, ki še posebej izstopa po številu izvoljenih predstavnic ženskega spola. Sledil je še niz izkušenj, kako in zakaj so se posamezniki znašli v politiki in komentar izsledkov ankete. »Prav nič se ne čudim, saj je zunanja slika, ki jo daje politika, precej odbijajoča zaradi vse ostrejših sporov,« je povedal Štefan Jug iz Celjske neodvisne liste. V Desusu poudarjajo, da se ne zavzemajo le za upokojence ter da jim ni vseeno, kakšna bo politična zapuščina za prihodnje generacije. »V politiko vsekakor nisem šla, Prvo celjsko smrketo je prejela Urša Drugovič. Pet let Servisa 48 Celjski Servis 48, preko katerega lahko občanke in občani naslavljajo vprašanja, ideje in predloge o področjih, za katere skrbi celjska občina, praznuje 5. obletnico. Delovati je začel 22. novembra 2005. Tedaj je Servis 48 veljal za drugimi izvajalci storitev. V edinstveno tovrstno storitev v slovenskem prostoru, s katero je Mestna občina Celje naredila velik korak v smeri aktivnega soustvarjanja podobe mesta s pomočjo občank in občanov. Storitev je pripomogla tudi k povečanju preglednosti delovanja občinske uprave, kontrole nad strokovnimi službami, javnimi podjetji, koncesionarji in petih letih je bilo preko Servisa 48 postavljenih že približno 5.500 vprašanj, največ se jih je nanašalo na parkiranje, vzdrževanje cest in javno razsvetljavo. Servis 48 deluje tako, da lahko vsi, ki imajo vprašanja, pobude, ideje ali predloge o področjih, za katere skrbi Mestna občina Celje, pokličejo na brezplačno telefonsko števil- Pod loškim soncem V kulturnem domu v Ločah pri Poljčanah bodo imeli s pomočjo sončne strehe obnovljeno fasado. Loško podjetje Arhsol bo na južni strehi kulturnega doma postavilo sončno elektrarno na dvesto metrih površine, ki naj bi začela obratovati konec tega leta (z zmogljivostjo 28 kilovatov). Konjiški župan Miran Gorinšek ter Aleš Plahuta iz Arhsola sta najemno pogodbo za obdobje 15 let podpisala pred nekaj dnevi. Z denarjem od najemnine bodo obnovili fasado kulturnega doma. BJ ker bi bila željna dokazovanja ali ker bi iskala položaje ter priložnosti zase ali svoje bližnje. Glede žensk pa je tako, da morajo tudi moški priznati, da imamo tudi kot političarke določene kvalitete,« je poudarila Jana Govc Eržen iz LDS. Suzi Kvas, ki je iz LDS presedlala v stranko Slovenska unija, pa politiko še zmeraj vidi kot sredstvo, da doseže ali pripomore k doseganju ciljev, za katere se tudi sicer zavzema. »Zanimivo, da imamo tole razpravo v času po volitvah, sicer je bolj zna- čilna za predvolilno obdobje. Kar se mi zdi enkratna priložnost, da se že zdaj začnemo pogovarjati, kaj je mogoče storiti, da bo čez štiri leta drugače. Tudi kar se tiče števila žensk na političnih funkcijah,« pa je pripomnil Branko Verdev iz SD. Vladimira Skale je v imenu Flosarja zatem prvo celjsko smrketo podelila Urši Drugovič iz stranke Zeleni Slovenije, ki je svetnica v celjskem mestnem svetu že več mandatov, hkrati pa je bila tudi članica več odborov, trenut- no je v odboru za okolje in prostor. »V času študija nisem razmišljala o politiki. Vanjo sem vstopila šele, ko sem videla, da je angažma v političnih vodah način, da v lokalni skupnosti storiš še več. Menim pa, da ne velja v politiko zaiti prezgodaj oziroma premlad. Prva naloga naj bo pridobitev ustreznih strokovnih kompe-tenc,« je povedala Drugoviče-va, sicer tudi vodja obratovanja čistilne naprave in črpališč v podjetju VO-KA Celje. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Kdo bo dobil gargamela? y uredništvu se nismo mogli čisto zedi-niti, ali v primeru vabila na podelitev smrkete mislijo resno ali so si nas malce privoščili. Prihod na čisto »zaresno« okroglo mizo, kjer se je zbral cvet predstavnikov in pretežno predstavnic strank, ki so se prebile na prva bojna mesta v celjskem občinskem svetu, me je navdal z upanjem, da le ni tako hudo. Dokler nisem na mizi zagledala plavo-rumene zadevščine, ki bi lahko bila po mojem prvem »brainstormingu«: 1) relikt iz »kinderjajca« ali pokojne Jugo-plastike; 2) popolna ignoranca precej dolgega seznama vplivnih zgodovinskih ženskih osebnosti, 3) patetičen poskus biti zabavni. Vam prepuščam presojo. Šibka argumentacija, češ da je »Smrketa hudomušen, simpatičen lik, ki mu vsi Smrkci sledijo« (!?), me še zdaleč ni potolažila. Dajte, no! Bodimo realni. Smrketa je lik iz risane serije, ki živi v gobi, je evidentno »blond« tudi »po duši«, verbalno pa se je proslavila edinole s pesmico »tidamtidam-tidam«, kar ne čisto nedolžno namiguje, zakaj ji vsi Smrkci sledijo. Zato me je precej intenzivno zalila rdečica, ko so plastiko dejansko stlačili v roke izobraženi, politično in strokovno izkušeni, v lokalnem okolju prepoznavni in med kolegi cenjeni ženski. Ki je dokazala, da je tudi velika dama, ker je uspela v tej situaciji biti simpatična in ostati dostojanstvena. Še dobro. Jaz sem namreč v zadregi raje gledala skozi okno, kjer je stala Alma. Ja, pred nosom jo imamo. Almo Maksimilijano Karlin. Rojakinjo, intelektualko, svetovljan-ko, izjemno plodno publicistko, popotnico, poliglotko Praktično simbol in vzorčni primer multidisciplinarnosti in vsestrano-sti, žensko, za katero noben izziv ni bil prevelik. Potem pa ženski v zahvalo, ker je na več področjih zaznamovala življenje v naši lokalni skupnosti, namenijo smr-keto. Ki premore simbolno vrednost le, če imamo v mislih splošno stanje duha v slovenski politiki. Ja, to bi šlo. V tem primeru že imamo niz predlogov za dobitnike gargamela. POLONA MASTNAK ko 080 48 48, pošljejo elektronsko (servis48@celje.si) ali navadno pošto, vpišejo svoje predloge in vprašanja na spletno stran servisa www.ser-vis48.si ali se zglasijo v pisarni Servisa 48. Strokovne službe nato na njihova vprašanja odgovorijo v 48 urah. V prihodnje želi celjska občina v Servisu 48 uvesti tudi nekaj novosti, kot na primer omogočiti uporabnikom posredovanje slik in drugih datotek preko spletnega portala. BA ercator trgovski center Štore Otvoritev! v torek, 30. novembra 2010, ob 11.00 uri Vabljeni! Celjski župan Bojan Šrot je v preteklem mandatu že sodeloval s podžupanoma Markom Zidanškom in Stanetom Rozmanom. V naslednjih štirih letih si želi za tretjega podžupana Janka Požežnika. »Zamrznjeni« celjski podžupani Mestna občina Celje zahteva ustavno presojo zakona o nezdružljivosti funkcij Celje je dobilo tri podžupane, vendar bo njihova funkcija še nekaj časa - do ustavne presoje - mirovala. Župan Bojan Šrot je na torkovi seji mestnega sveta sporočil, da je za podžupane izbral Marka Zidanška (SLS), Staneta Rozmana (SD) ter Janka Požežnika (SDS). Vsi trije so direktorji javnih podjetij oziroma zavodov, kar po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ni združljivo s po-džupansko funkcijo. Zakon, ki je začel veljati letos, je v marsikateri občini povzročil precej težav, ne le pri imenovanju podžupanov, ampak tudi pri imenovanju organov, ki bodo nadzirali poslovanje podjetij in zavodov v občinski lasti. Tudi županu Šrotu se ta zakon ne zdi smiseln, zato je celjska občina, kot še nekatere druge, na ustavno sodišče vložila zahtevo za njegovo ustavno presojo. Dokler sodišče ne presodi, bodo podžupanske funkcije Zidanška, Rozmana in Požežnika zamrznjene. »To pomeni, da podžupani do rešitve spora na ustavnem sodišču ne bodo imeli nobenih pooblastil, pristojnosti in pravic iz naslova opravljanja te funkcije niti v tem času ne bodo prejemali nobenih nagrad,« je pojasnil župan Šrot, ki ga bodo do razsodbe ustavnega sodišča v primeru njegove odsotnosti nadomeščali svetniki pooblaščenci. Najverjetneje bodo to ravno Marko Zidanšek, Stane Rozman in Janko Požežnik. Na pomisleke, ali lahko mestna oblast na tak način, torej le z nepoklicnim županom oziroma s pooblaščenci, deluje učinkovito in odgovorno, je Bojan Šrot odvrnil, da je skrb o tem odveč. »Mestna oblast deluje zelo profesionalno že dolga leta, kljub temu, da župan in podžupani svoje politične funkcije opravljamo nepoklicno. Verjamem, da bo mestna občina enako učinkovito in odgovorno, kot je v političnem smislu delovala do zdaj, delovala tudi v bodoče.« Res diskriminirani? Celjski mestni svetniki so na torkovi seji potrdili tudi člane in predsednike odborov in Trije srečni študenti Lions klub Slovenske Konjice je namenil za letošnje študijsko leto v sklad za štipendiranje mladih v visokih šolah šest tisoč evrov. Njihov razpis za prejemnike je bil objavljen že četrto leto. Po oktobra objavljenem razpisu bosta enoletno štipendijo prejela študent medicinske fakultete v Mariboru Nik Mag- dič ter študentka medicine v Ljubljani Anja Strmšek, enkratno študijsko pomoč pa so namenili Tamari Čander z Indukcijska zanka za naglušne V Medobčinski splošni knjižnici Žalec se trudijo čim bolj približati različnim uporabnikom, tudi tistim s posebnimi potrebami. Doslej so knjižnično gradivo skrbno in premišljeno dopolnjevali z glasbenimi knjigami, knjigami z večjimi črkami in knjigami, ki so napisane v Braillovi pisavi, čeprav je teh še veliko premalo na tržišču. S tem so knjižnico približali tistim, ki slabše vidijo. Tokrat pa so poskrbeli za tiste, ki imajo težave s sluhom. Odločili so se za nakup indukcijske zanke, ki Kdo se lastnik V vseh občinah bo treba do leta 2017 opustiti greznice. Zato želijo na Dobrni do leta 2015 zgraditi novo kanalizacijsko omrežje, dolgo približno 23 km. Gre za zahteven projekt, ki bo v večini financiran iz evropskih skladov. Težave pa imajo še vedno v naselju Vinska Gorica. Kot pravi župan Martin Brecl, so se že z večino lastnikov zemljišč uskladili in z nekaterimi že podpisali služnostne pogodbe pri notarju. Precej težav pa imajo v naselju Vinska Gorica, kjer za zdaj ostaja le še en lastnik zemljišča, ki noče podpisati bo vdal, ali občina? pogodbe oziroma v zameno postavlja določene pogoje. Čeprav je bil zadnji rok za pridobitev služnostnih pogodb od lastnikov 30. september, ga je občina vseeno podaljšala, saj še vedno želi najti najbolj ustrezne rešitve za vse krajane. V nasprotnem primeru bo projekt iz enakih razlogov kot že leta 2002 dokončno izključen iz celotnega projekta in kanalizacije na območju Vinske Gorice ne bo. Če do leta 2017 objekti ne bodo imeli rešeno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod z odvodom v javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na centralno čistilno napravo, bodo □ DRI TELEFON komisij mestnega sveta ter nadzornega odbora občine. Pri čemer povsem gladko ni šlo. Svetnik DeSUS-a Jožef Bučer je dejal, da je njihova stranka diskriminirana, saj v odborih in komisijah nimajo nobenega predsednika. Pa tudi sicer je DeSUS kot druga oziroma tretja največja stranka v mestnem svetu po njegovem v odborih in komisijah premalo zastopana. Predsednik Kviaza Marko Zidanšek je odgovoril, da se mu zdi sestava odborov in komisij pravična in dobra. »Sicer pa si tudi SLS (največja stranka v mestnem svetu, op. p.) ni vzela tistega, kar bi si po volilnem rezultatu lahko. Mi bi lahko v vse odbore in komisije imenovali po dva svoja člana ali članici. A tega nismo storili, ker smo želeli, da v odborih in komisijah sodelujejo vse stranke in liste, ki so prišle v mestni svet.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Ustavno presojo v Celju pričakujejo kmalu. Če bo ta potrdila nezdružljivost funkcij, bo moral župan Šrot izbrati nove podžupane oziroma se bodo morali Zidanšek, Rozman in Požežnik odločiti, ali bodo opravljali podžu-pansko ali direktorsko funkcijo. Nedokončano delo V Spodnji Ponkvici v KS Šentvid pri Grobelnem so delavci Elektra Celje prestavljali vodnike električne energije pod zemljo. Kot omenja bralka, so dela prekinili, čeprav so do konca le še trije stebri, ki so dotrajani ter zato prihaja do izpadov električne energije (še posebej med vetrom, ko prihaja v zraku do stika med vodniki). Andreja Bezjak, ki dela v Elektru Celje na področju odnosov z javnostjo, odgovarja: »V letu 2009 je družba Elektro Celje obnovila nizkonapetostno omrežje v naselju Spodnja Ponkvica. Večino omrežja je bilo izvedenega v zemeljski izvedbi, meritve pa so pokazale, da je zagotovljena ustrezna kakovost električne energije. Del omrežja je ostal v prostozračni izvedbi, saj je v večjem delu izveden z izoliranimi vodniki ustreznega preseka, ki so montirani na lesenih dro- govih. Kot navaja bralka, je ostalo prosto zračno omrežje z golimi vodniki v dolžini 110 metrov (tri razpeti-ne). Letos v Elektru Celje na transformatorski postaji TP Ponkvica - nizkonapetostni izvod Kolar nismo evidentirali nobenih izpadov električne energije. Zaradi navedb bralke bomo omenjeni del omrežja pregledali in v primeru dotrajanosti zamenjali oporišča in namestili izolirane vodnike. Zemeljska izvedba v tem delu ni predvidena zaradi konfiguracije terena in sestave zemljin (kamenje, skale). Predstavnik Elektro Celja se bo oglasil pri vaši bralki in naši odjemalki električne energije.« Kdo plača? Bralko, ki se je priselila v večstanovanjsko hišo, zanima, kdo od lastnikov naj plača popravila vodovoda in kanalizacije. Prav tako jo zanima, kdo je plačnik v primeru, če bi se vsi ti trije lastniki odloči- morali lastniki teh objektov na svoje stroške opustiti greznice in investirati v nakup lastne čistilne naprave. Drugače bodo morali celo plačevati kazni ali pa zgraditi lastne priključke do javne kanalizacije. Se bo Vinski Gorici zgodilo ravno to? Krajan, ki se menda želi priklopiti na javno kanalizacijo, to pogojuje z zahtevo, da bi mu občina kmetijsko zemljišče spremenila v gradbeno parcelo, kar pa ni v njeni moči. Sicer pa bodo krajani, ki so podpisali služnostne pogodbe in odstopili zemljo za linijske vode, dobili denarne odškodnine. MOJCA KNEZ li, da dotrajano vodovodno in kanalizacijsko napeljavo nadomestijo s popolnoma novima napeljavama. Helena Lovše Vrhovec iz Službe za odnose z javnostjo v Inšpektoratu RS za okolje in prostor odgovarja: »Če je inštalacija skupna naprava (torej služi vsem etažnim lastnikom), so za njeno vzdrževanje oziroma zamenjavo odgovorni vsi etažni lastniki po deležu. Če pa gre za del inštalacije, ki služi le posameznemu stanovanju in se priključuje na skupno inštalacijo, potem je za popravilo zavezan etažni lastnik, ki mu služi ta del napeljave.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. ekonomske fakultete v Mariboru. Lionsi bodo tako podelili dve enoletni štipendiji v skupni višini 3.800 evrov ter enkratno študijsko pomoč v znesku 600 evrov. Vsi trije prejemniki so se predstavili na rednem zboru lions kluba pred nekaj dnevi, kjer so tudi podpisali pogodbe. BJ omogoča naglušnim uporabnikom slušnih aparatov slišati oddaljene zvoke čisteje, saj zmanjša oziroma izključi hrup iz okolja. Indukcijska zanka je žica, ki je v prostoru priključena na vir zvoka, zaradi nje pa uporabniki slušnih aparatov jasno slišijo prireditev. TT Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 20 86 Ob vpisu v tečai CPP ena ura vožnie zastonj. Izvajamo seminarje za izbris Icazensicih točic Tečaj CPP A-, B-, C-, D-, E- in AM-icategerije v srede, 30. 11.2010,ob 15. uri www.zsam-celje.si V Celju kot v pravljici Letošnja novost bo slovesno prižiganje pravljične razsvetljave v središču Celja Celje si bo kmalu nadelo pravljično podobo. Že prihodnji teden bo v središču mesta zasvetila pravljična razsvetljava. Prve prireditve bodo Celjani lahko obiskali v začetku decembra, vrhunec pa bo Pravljično Celje doživelo v drugi polovici meseca, ko se bodo odprla vrata Pravljične dežele na Glavnem trgu in božično-novolet-nega sejma v središču mesta. Projekt, ki je tudi letos nastajal pod okriljem Zavoda Celeia Celje, se bo zaključil s tradicionalnim dvojnim silvestrovanjem na prostem. Novost letošnjega Pravljic- rano prižiganje luči bo tako nega Celja bo slovesno prižiganje pravljične razsvetljave na Miklavžev večer, 5. decembra, ob 17. uri. Osrednji dogodek se bo tako odvijal na Trgu celjskih knezov, kjer bo obiskovalce prireditve pozdravil sam Miklavž s spremstvom in jih obdaril s sladkimi dobrotami. Animi- uvertura v pestro prireditveno dogajanje. Vrhunec bo Pravljično Celje doživelo v drugi polovici decembra, ko bo vrata odprla Pravljična dežela, namenjena najmlajšim. Ti bodo lahko od 17. od 31. decembra med 10. in 12. ter 17. in 19. uro z junaki Pravljične dežele vstopali v nepozabno decembrsko pravljico in potovali v svet domišljije. Deželo bosta vsak dan obiskala tudi Božiček oziroma dedek Mraz. Najmlajši bodo v novo leto skočili kar 12 ur pred ostalimi, saj bodo v Pravljični deželi otroško silvestrovanje pripravili že opoldne. Poseben pečat bo Pravljičnemu Celju dal tradicionalni božično-novoletni sejem. Ponudniki iz vse Slovenije bodo od 18. do 31. decembra na 29 stojnicah (stroške najema hišic bo pokrila MOC) ponujali zanimive unikatne izdelke iz lesa, keramike, stekla _ Skratka za vsakega nekaj, obljubljajo v zavodu Celeia. Organizatorje Pravljičnega Celja je letos že obiskal Božiček in jih tudi obdaril. Z leve: Natalija Črepinšek z MOC, direktorica Zavoda Celeia Celje Milena Čeko Pungartnik in organizatorica programa Pravljične dežele Vladimira Skale Ob naštetem se bo v Pravljičnem Celju dogajalo še marsikaj. Velik poudarek bo tudi letos namenjen brezplačnim koncertom na Glavnem trgu (na prvem od šestih bo 13. decembra nastopil Celjski dixieland ansambel), ki prinašajo pestro glasbeno ponudbo predvsem celj skih glasbenih ustvarjalcev. Dogajanje bo popestrila otvoritev razstave v galeriji erotike Račka s provokativnim naslovom Kdo koga jebe? srbskega umetnika Aleksandra Je-strovića - Jamesdina. Tudi letos bodo na božični dan orga- nizirali romantičen pohod z baklami na Stari grad, prvič pa si bodo obiskovalci Pravljičnega Celja lahko ogledali vseslovensko razstavo jaslic v Marijini cerkvi _ Na silvestrovo bodo zbrane na Trgu celjskih knezov znova zabavali Čuki, novo leto pa bo naznanil veličasten ognjemet. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: Grup A Mesto bo zasijalo Čeprav je še november, celjske ulice že dobivajo praznično podobo. Delavci podjetja Elektrosignal, ki je bilo izbrano na osnovi javnega razpisa, hitijo z nameščanjem lučk, ki se bodo prižgale 5. decembra in ugasnile 6. januarja. Celje bo letos okrašeno s približno 80 tisoč svetlobnimi elementi. Novost letošnje praznične osvetlitve bo zvezdno nebo (na sliki) v delu Prešernove ulice (od Krekovega trga do slaščičarne Zvezda). Okrasili bodo tudi okoli 40 smrek. Največjo smreko, visoko vsaj 12 metrov, bodo postavili na Trgu celjskih knezov. Okrasitev Celja bo stala 95 tisoč evrov, kar je približno toliko kot lani. Mestna občina Celje bo poleg novoletne razsvetljave zagotovila tudi postavitev hišic za božično-novoletni sejem, ureditev prometnega režima, odrov, ozvočenja in mobilnih toalet, izvajala bo zimsko službo in skrbela za čiščenje javnih površin. BA, foto: GrupA Nadaljevanje dobrofarkta Infarkt, tragična izkušnja in okrevanje po njem travmatično. A infarkt je lahko tudi dobrofarkt. Novo rojstvo z novimi vrednotami in drugačnim življenjem. V to so se bralci prepričali ob branju knjige Do-brofarkt Celjanke Marjane Kovačič, ki jo je infarkt do-letel v najbolj ustvarjalnih letih življenja. Okrevanje po dogodku, ki je skoraj končal življenje, je bilo zanjo SLIKOPliSICARSIVO PAÍKETARSIVO TALNE OBIjOGE spodbuda, da se zazre vase, poslušala lastno intuicijo in pogumno stopi na pot sa-moozdravljenja. Na knjižne police prihaja zdaj Dobrofarkt 2 Novo srčno upanje. Nadaljevanje avtoričine pripovedi, v kateri le potrjuje, kar je napisala knjigi na pot sama. »Prepričana sem, da smo vedno sami odgovorni zase in za svoje zdravje, za svoje dobro počutje. V knjigi Dobro-farkt 2 sem želela izpostaviti SGAlZEBECdoa VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 vse tisto, kar nam pomaga, da z lastnimi koraki pridemo do svojih osebnih zmag. Ni mogoče pričakovati, da se bo nekaj zgodilo samo od sebe. Ne bo se. Mogoče pa je najti pot, se boriti,« je zapisala. V knjigi avtorica postavlja novo hvalnico življenju in kaže pot, kako graditi samega sebe na novo. Dobrofarkt 2 bo Marjana Kovačič ob pomoči Maje Mrevlje predstavila to nedeljo ob 16. uri v dvorani KUD Zarja Trnovlje. V programu bodo sodelovali Marjana Sr-čič, Alenka Zorman, Neva Brun, harmonikarja Denis Ža-lig in Suzana Krivec ter plesna skupina Shekaya. BS www.radiocelje.com Mala hiša med dobitniki zahvalne listine Med številnimi dobitniki zahvalnih listin revije Naša žena v akciji Ljudje odprtih rok je tudi humanitarno društvo Materina dušica, ki deluje v Mali hiši na Pilštanju. Gonilni sili Ada Požeg in Simona Simon sta zahvalno listino za svoje požrtvovalno delo in poslanstvo, ki ga opravljata v dobrobit otrok iz kriznih družin, prejeli v času priprav na peto obletnico uradne otvoritve prvega doma zavetja za otroke v Sloveniji. Društvo s pomočjo številnih donatorjev iz leto v leto širi svojo humanitarno dejavnost. Poleg Palčkovih taborov vodi Hišo odprtih rok in Malo hišo ter sodeluje na telefonu v sti- Z leve: Ada Požeg, Irena Potočnik iz CSD Celje ter Simona Simon ski. Zahvalne listine sta podelila minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svet-lik in Marta Krpič, glavna in odgovorna urednica Naše žene. Za glasbeno popestritev je poskrbel Oto Pestner. MR 10 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Zupan še skrivnosten Kot zadnja na Celjskem se je nova oblast konstituirala v občini Šentjur. V 26-članskem svetu sedi devet svetnikov iz vrst SDS, šest iz Gibanja za občino Šentjur, po trije iz LDS in DeSUS, po dva iz SD in SLS ter en predstavnik NSi. Občino bo v tem mandatu vodil Marko Diaci, ki je v drugem krogu premagal Štefana Tisla. Prva formalna seja ni nič bolj razjasnila kadrovskih namer novega župana, saj, kot pravi, je po neformalnih pogovorih zdaj čas, da resno sede z vsakim predsednikom stranke in celo svetnikom, če bo treba. »Glede sestave koalicije me ne skrbi. V programskih usmeritvah imamo vsi skupne cilje. Je pa res, da se glede oslove sence ne bomo ne mogli ne smeli prepirati. V takem stanju res nismo,« je bil odločen Diaci. StO Foto: Grup A V tokratnem sestavu občinskega sveta je največ žensk doslej. Štiri so med svetniki SDS in ena iz vrst Gibanja za občino Šentjur So »piskri« pol polni ali pol prazni? »Odvisno od gledišča. Sam ostajam optimist. Zadolžitve so bile potrebne in tehtne,« je ob slovesnem podpisu primopredaje v Šentjurju dejal nekdanji župan mag. Štefan Tisel. Ob tej priložnosti so mu podarili tihožitje domače slikarke Polone Kitak, Tisel pa je na motiv navezal svoj odgovor glede kondicije občinskih financ. Novi župan mag. Marko Diaci je tokrat taktno dejal, da je stanje natančno takšno, ko ga je pričakoval. »Ne bo lahko, treba bo zatisniti pas, vendar daleč od tega, da bi bilo treba vreči puško v koruzo.« Kot kaže, bodo varčevalni ukrepi odnesli že praznično okrasitev mesta. Letos se tako obeta le ena okrašena smreka na Mestnem trgu pred občinsko stav- Advent v dvorcu V dvorcu Novo Celje bodo v nedeljo zaznamovali prvo od štirih adventnih nedelj. Poleg sejemskega dogajanja bodo obiskovalci lahko prisluhnili tudi adventnim koncertom. V avli dvorca bo vsako nede- bo adventnih dekoracij, izdel- ljo (še 5., 12. in 19. decembra) med 10. in 16. uro sejem, na katerem bodo obiskovalci izbirali med praznično ponud- kov domače in umetnostne obrti, domačega kruha, peciva, sirov, suhega sadja, medu in drugih izdelkov. Po sejemskem do- Komu tisoc evrov? Na dobrodelnem koncertu Leo kluba Rogaška, ki je bil v kulturnem centru v Rogaški Slatini, so zbrali dobrih tisoč evrov. Nastopila je pevka Maja Slatinšek, ki se je honorarju odpovedala. Denar so zbrali s prodajo zbranim denarjem pa bodo po-vstopnic, prazničnih dobrot magali dvema družinama z ob-in s pomočjo sponzorjev, z močja Obsotelja in Kozjanske- Drugi Slomškov simpozij Ljudska univerza Šentjur pripravlja jutri, v soboto, na Slomu drugi Slomškov simpozij, ki so ga naslovili Vrednote, jezik in šolstvo v 19. stoletju in danes. V dvorani Slomškove rojstne hiše se bo program začel ob 9. in trajal do 14. ure. »Vrednote so prepričanja o tem, kaj je dobro ali prav in za kaj si je vredno prizadevati. V vrednotah se kažejo naši cilji, ki odsevajo naš kulturni in duhovni razvoj,« so organizatorji zapisali v vabi- lo. »Razprava bo potekala o dojemanju Slomškovih del na področju pedagogike, šolstva in jezikoslovja, kaj naj bi ob tem spoznali, razumeli, katere kompetence naj bi razvili in kako to izobraževanje prispeva k oblikovanju vrednot. Med predavatelji bo Jože Goličnik govoril o šolstvu v Slomškovem času, dr. Andrej Vovko bo Slomška predstavil kot pedagoga in šolnika, dr. Zinka Zorko bo predstavila ponkovsko narečje ter dialektizem v Slomškovem delu Tri pridige o jeziku, dr. Natalija Ulčnik bo spregovorila o jeziku v Slomškovih Drobtinicah v okviru sočasne jezikovne norme, dr. Matija Ogrin pa o Slomškovem slovstvenem opusu in problematiki njegovega izdajanja. Razpravo bo vodila direktorica LUŠ Jelka Godec. Ministrstvo za šolstvo in šport je simpozij vključilo v svoj katalog rednih izobraževanj za napredovanja. StO bo. »Gre za simbolno dejanje v teh časih, nekaj tisoč evrov prihranka pa tudi ni za odmet,« je utemeljil Dia-ci. Mag. Štefan Tisel in Jože Korže, nekdanji podžupan in prvi mož šentjurske SDS, bosta v občinski stavbi obdržala pisarno tudi v bodoče; prvi kot poslanec in drugi kot državni svetnik. StO gajanju bodo obiskovalci lahko prisluhnili tudi adventnim koncertom, ki so bodo začeli ob 17. uri. To nedeljo bo nastopil Mešani pevski zbor Šmartno ob Paki, naslednjo nedeljo bodo nastopili Phd Big Bang Band, 17. decembra Citrarski duet Neli in Karmen Kos Zidar in zadnjo nedeljo pevec in kitarist Rok Šoster. MJ ga. Maja Slatinšek je na koncertu, ob spremljavi violinista Owna Hughesa, predstavila med drugim svoje nove, med njenim študijem v Londonu nastale skladbe. To je bil že drugi koncert letos ustanovljenega Leo kluba Rogaška. BJ Varčujem z Elektrom Celje, d. d. Varčno pranje - pralni stroj Pralni stroj spada med večje porabnike električne energije, saj porabi skoraj 13 odstotkov električne energije v gospodinjstvu. Razlikujejo se po priključni moči, porabi vode in električne energije. V trgovinah so na voljo običajnih (60 x 60 x 85 cm) in manjših dimenzij (45 x 60 x 85 cm in 40 x 60 x 85 cm; slednji so primerni za starejše ljudi oziroma za vse tiste, ki se težko sklanjajo saj se običajno polnijo se z vrha), ki so primerni za manjša gospodinjstva. Varčni pralni stroji prihranijo do 40 odstotkov električne energije in vode v primerjavi s potratnimi pralnimi stroji. Porabo lahko zmanjšate z nekaj preprostimi pralnimi triki: - Pri nakupu novega pralnega stroja izberite takega, ki je energijsko učinkovit, četudi je morda nekoliko dražji kot energijsko manj učinkovit. Nakup se vam bo zaradi prihrankov energije že v nekaj letih dobro obrestoval. - Pri nakupu novega pralnega stroja preverite, če ima varčne programe. Perite le tedaj, ko se nabere perila za poln boben. Drugače izberite program za polovično naloženi boben - prihranili boste do 25 odstotkov električne energije. Perite takšne količine perila, ki jih proizvajalec priporoča kot optimalne. Za majhne količine ali malo umazanega perila izberite krajši oziroma varčni program in nižje temperature - prihranili boste do 15 odstotkov električne energije. Izberite kvalitetnejše pralne praške, ki omogočajo pranje perila pri nižjih temperaturah. Ob pretirani količini pralnih praškov stroj deluje težje in porablja več energije. Z uporabo primernih kemičnih sredstev lahko sami preprečite nastajanje vodnega kamna na grelnikih. Če nimate pretirano umazanega perila, opustite program predpranja -prihranili boste 10 odstotkov električne energije. Stroj uporabljajte v času male tarife (vsak delavnik od 22. do 6. ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24. ure). ROBERT ROMIH Zmanjšajte stroške ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke! Subvencioniramo vam nakup toplotne črpalk«, v obdobju dveh lët Vrim podarimo električno energijo v vrednosti SO oz. AÛÛ EUR Elektro Cetje Klicni center ELektro Celje d.d. Telefon: (03) 42 01 300 www.elektn)-ce tje.ai ® atlas Tehnično svelovanje; 1031 i2 5SÍ12 brezplačna info Unija; 080 20 65 www.atla5-trading.5i Ptjiebfio [>onuJbci.mo phprjvili v sodelo^jnjij i (ic^lc^nim pjrincfjem Atlai Traaing.d.O.Oi. ki it ukvarja i prods jo invgrjdnjo hjkovoíMríiti loptolniti črpslk. www.novitednik.comwww.radiocelje.com Jubilej galerije mladih Z otvoritvijo razstave likovnih del Otroškega vrtca Šmarje pri Jelšah so v torek v Galeriji likovnih del mladih v Celju proslavili deseto obletnico ustanovitve te galerije. Nastala je na Starem gra- edina galerija, ki predstavlja du v Celju in je še do danes izključno likovna dela otrok tako v Celju kot tudi na številnih gostovanjih po svetu. Galerijo je ustanovil Mihai-lo Lišanin, ki sicer izdaja revijo Likovni svet in vodi med- narodne razpise za likovna dela mladih na različne teme. »Deset let je veliko ali malo, odvisno, kaj narediš v tem času. Zame je ta čas minil zelo hitro, pa tudi naredil sem zelo veliko. To potrjujejo razstave, ki sem jih pripravil na Starem gradu, v zad- njem času v novi galeriji v mestu, in po vsem svetu, na vseh celinah, razen Avstralije,« je ob jubileju povedal Lišanin. V času delovanja galerije je bilo v njej in še v 26 državah sveta kar 180 razstav, s svojim delom pa je Mihailo Lišanin postal pravi ambasador Celja in likovne umetnosti mladih. Odmevne razstave so nastajale na osnovi mednarodnih razpisov, s katerimi spodbujajo likovno ustvarjalnost otrok po vsem svetu. V desetletju še vedno najbolj ostaja v spominu razstava del na temo konj. »Odziv na ta razpis je bil najbolj številčen. Prejel sem 50 tisoč likovnih del iz 45 držav. Razlog je, da je ta tema najbolj ustrezala najmlajšim likovnikom do 10 let. Prav tako je bil odličen odziv na temo etno oblačila, ki bolj leži najstarejši skupini mladih likovnikov od 16 do 20 let. A v svetu je za to temo izredno zanimanje, posebej med nacionalnimi združenji za folkloro. Tudi nov razpis sem zato oblikoval na isto temo in odziv je spet odličen. Prispela so že dela iz osmih držav, do konca leta pričakujem še številna druga,« pravi Lišanin. Raz stavo otrok iz Vrtca Šmarje pri Jelšah, ki jo galerija mladih gosti vsako leto, je ob prisrčnem nastopu otrok in zaposlenih iz vrtca Šmarje pri Jelšah odprl župan te občine Jože Čakš. BRST, Foto: Grup A Iskanje izgubljenih vezi med očetom in sinom V torek sta Mestni kino Metropol in naša medijska hiša poskrbela še za eno celjsko premiero novega slovenskega filma. Tokrat so bralci časopisa, ki so pravočasno poslali kupon iz Novega tednika, videli film Oča režiserja in scenarista Vlada Škafarja. Na celjsko premiero je prišla tudi glavnina ustvarjalcev filma na čelu z režiserjem Škafarjem, s producentom Frenkom Celar-cem ter z obema igralcema, Mikijem Ro-šem in Sandijem Šalamonom. Poetičen in nenavaden film govori o očetu in sinu, ki po dolgem času preživita skupaj dan v naravi in najdeta stik, čeprav je bilo to na začetku videti nemogoče. Na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je film prejel vesno za fotografijo, mladi Sandi Šalamon pa je bil za vlogo sina nagrajen z vesno za posebne dosežke. Film so pohvalili tudi na beneškem in portugalskem festivalu ter na nedavnem Liffu. Foto: GrupA MIRO SIMČIČ ŽENSKE V TITOVI SENCI TITO BREZ MASKE 2. __ VELIKA USPEŠNICA-KNJIGA ŽENSKE V TITOVI SENCI Uspešnica Mira Simčiča Ženske v Titovi senci radilcalno spreminja podobo Josipa Broza Tita kot velikega bonvivana in ženskarja. -Čeprav je imel pet velikih ljubezni, pet žena, s katerimi je bil v trajni zvezi, ostaja nesporno, da nikoli ni bil srečno poročen. Knjiga je bogato ilustrirana in dokumentirana. Za naročnike T v -r Ekipa ustvarjalcev filma Oča je prišla na celjsko premiero. Novega tednika jj cena le 25,00 EUR, redna cena 29,99 EUR! Knjiga je na prodaj na oglasnem oddelku NT&RC NAROCILNICA 60 let folklore Folklorna skupina KUD Dobrna letos obeležuje 60-letni-co. V ta namen pripravljajo koncert, ki so ga poimenovali Poskočnih 60. Na priredi- tvi skupine, ki je letos ob občinskem prazniku prejela zlati grb, bodo nastopili Modrijani, Folklorna skupina Jurija Vodovnika Skomarje, Otroš- ka folklorna skupina OŠ Dobrna, Klobasekov Pepi, Sestre Jakob in Folklorna skupina KUD Dobrna. Jubilej bodo ljubitelji ljudskega izročila praznovali danes ob 19. uri v Kulturnem domu Dobrna. MK nepreklicno naročam nepreklicno naročam izvod knjige Ženske v Titovi senci (sem naročnik Novega tednika), po akcijski ceni 25,00 EUR + poštnina, izvod knjige Ženske v Titovi senci (nisem naročnik Novega tednika), po ceni 29,99 EUR + poštnina. _Naročilnico poSljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Informacije; 03/4225-100 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Zakaj hočejo kopije? Kar zahteva Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., iz Ljubljane - in to že drugič, da ji pošljem kopijo osebnega dokumenta s kopijo bančne kartice - smatram za kriminalno dejanje, zato zadevo predajam policiji Celje. Nihče nima pravice od mene zahtevati kopij zgoraj omenjenih dokumentov, ker se ti lahko zlorabijo za izdelavo ponaredkov in s tem omogočijo sebi ali drugim nakup v tujini ali doma in dvig denarja na vseh bankomatih. Mislim, da je moj sum upravičen, in če bi Kapitalska družba imela pošten namen, bi se zadovoljila kot vse ostale državne ustanove z ročno napisanimi podatki iz osebnega dokumenta, kakor tudi navedenega bančnega računa. Upam, da bo policija temu primerno ukrepala in me tudi obvestila. MIRKO NIKOLIĆ, Grobelno Javno pismo poslancem Pred časom sem v več časopisih objavil članek Denacionalizacija premoženja revežev, ki ga verjetno niste brali, zato vam pošiljam poleg javnega pisma v medijih tudi prošnjo oziroma predlog, da spremenite člen v Zakonu o dedovanju, da dedičem po smrti upravičenca, ki je prejemal socialno pomoč, ne bo treba vračati prejete socialne pomoči. Krajšo prošnjo so že prejele vse poslanske skupine (PS), a kljub temu pozivam preko javnih medijev za spremembo Zakona o dedovanju. 1. PS SD: Vaši predniki in učitelji (komunisti) so sprejeli ta zakon, a ga niso nikdar uporabili niti v času enoum-ja, zdaj ste ga začeli uporabljati vi kot največja vladna stranka, ki ste se po več spremembah imen prelevili v Socialne demokrate. Bilo bi lepo, da spremenite ta zakon, že zaradi tega, ker imate v imenu besedo »socialni«, in preprečite nacionalizacijo premoženja revežev in s tem še posledično več revežev v Sloveniji. 2. PS SDS: Ker ste se nekoč imenovali SDSS (Socialdemokratska stranka Slovenije) in ste besedo »social« izpustili v novem imenu, vas pozivam, če je še v vas vseeno socialni čut, da bi predlagali in podprli spremembo Zakona o dedovanju in s tem dokazali, da ste še vedno zagovorniki socialne države Slovenije. 3. PS DeSUS: Kot stranka upokojencev se zavzemate tudi za male ljudi in prejemnike socialnih transferjev, zato podprite spremembe zgoraj omenjenega zakona. 4. PS LDS: Čeprav vaša predsednica Katarina Kresal živi na veliki nogi in sploh ne ve, kaj je revščina, boste verjetno kljub temu zmogli socialni čut in podprli ter predlagali spremembo zakona o dedovanju. 5. PS SNS: Najbolj glasna in gromovniška stranka v parlamentu naj se tudi tu izkaže, saj je ravno med reveži in nizkim slojem prebivalstva največ njenih volivcev. 6. S SLS: Predvsem od vas, ki zagovarjate kmečko prebivalstvo, med katerim je tudi veliko tistih, ki jim grozi ta zakon, če so prejemniki socialne pomoči, da bodo njihovi dediči ostali še brez tistega skromnega premoženja, pričakujem, da boste podprli spremembo zakona. 7. PS Zares: Upam, da boste zares podprli spremembo tega zakona, ker zares upam, da ste zares nova politika v Sloveniji in s podporo tega zakona boste zares pridobili simpatije pri državljanih Slovenije nižjega družbenega sloja, ki so s tem zakonom zares ogroženi in zares upravičeno pridobivajo socialno pomoč. In naredite vse, da jim pomoči nikoli zares ne bo treba vračati. 8. PS nepovezanih poslancev: Vsi trije prihajate iz strank, ki so v preteklosti zagovarjale pravice malega človeka in upam, da boste tudi podprli in predlagali spremembo tega zakona. 9. Poslanca italijanske in madžarske narodnostne skupnosti: Tudi vidva podprita in pred-lagajta spremembo tega zakona, saj so tudi Italijani in Madžari v naši državi prejemniki socialne pomoči in je njihova skromna imovina tudi ogrožena v primeru smrti, če bi njihovi dediči morali vračati upravičeno prejeto socialno pomoč. Ministrstvo za delo in socialne zadeve (g. Svetlik) in ministrstvo za pravosodje (g. Za-lar) tudi prosim za spremembo tega zakona, predlagam pa strogo sankcioniranje tistih prejemnikov socialne pomoči, ki to pridobijo z navajanjem lažnih podatkov in hodijo po pomoč z mercedesom. JOŽE JURC, Škofja vas Več kot nostalgija Nostalgija je pojav, ko nekdo pogleduje za nečim, kar ne obstaja več. Največkrat se ljudje spogledujejo s preteklimi časi in obžalujejo, da jih ni več, ker je prej bilo vse boljše, so bili dobri časi in podobno. Verjetno je takšno odzivanje v nekem obsegu razumljivo, še posebej, če se neka pričakovanja ob določenih spremembah niso tako uresničila, kot so ljudje pričakovali. To pomeni, da iz nostalgije vejeta največkrat razočaranje nad sedanjim in obžalovanje nad neobstojem preteklega. Spogledovanje z dobrimi stvarmi, ki so obstajale v času nekdanje skupne zvezne države in ki jih zdaj ni več ali so bistveno drugačne, je razumljivo. Ta pojav ni samo pri nas v Sloveniji, temveč vsepovsod, še posebej v nekdanjih socialističnih državah vzhodne Evrope. To spogledovanje se tudi krepi, ker se bistveno slabšajo socialno-ekonomske razmere pri nas na eni in je na drugi strani pospešeno razslojevanje ljudskih množic. Vendar kar se v zadnjih letih pojavlja pri nas, tudi z ravnanjem nekaterih od vrha navzdol, je več kot nostalgija. Mestoma človek dobiva vtis ali da še vedno živimo v SFRJ ali da se pripravljajo podlage za nastanek neke tretje Jugoslavije. Do slednjega lahko človek pride, ko spremlja slovenska prizadevanja, nudenje različnih pomoči in posredovanj bivšim bratskim republikam pri njihovem prizadevanju za izpolnitev pogojev za vstop v Evropsko unijo. Tu smo se našli in nam godi, ker menimo, da bo naše misijonarstvo enkrat v EU, drugič pa v prizadetih balkanskih državah posebej honorirano. Ne glede na to, da je takšno ravnaje bilo naši državi naročeno, se motimo: v politiki ni zahval in poplačil, kvečjemu narobe. Kar pa se honoriranja tiče, nosimo sami stroške tega početja. Med drugim je nekaj uslužbencev ministrstva za delo _ pretekli mesec nekaj dni inštruiralo na istovrstnem resorju v Skopju, kako se pripravlja področna zakonodaja, da bo všeč tistim v Bruslju. Takšnih asistenc je veliko. Tudi na drugih, nevladnih področjih je tako. Človek dobi vtis kot, da imamo Slovenci slabo vest za početje izpred 20 let in skušamo zdaj oprati, kar se da. Vse to presega tista sicer normalna, prvenstveno trgovinska razmerja, ki obstajajo med sosedami in jih poznamo drugod po svetu. Mi pa se kar silimo, kot smo to počenjali desetletja obstoja skupne zvezne države. Pri obeh oblikah, tako SHS oziroma Kraljevini Jugoslaviji kot potem pri FLRJ oziroma SFRJ, smo se opekli. Glejmo, da se ne bomo še tretjič! VLADIMIR KORUN, Velenje Cerkev je samozavestna zaradi bogastva V zadnjem času prihajajo na površje številni pedofilski, finančni in drugi škandali Katoliške cerkve, prav tako tudi zamolčana dejstva o kriminalni dvatisočletni zgodovini te organizacije. Že leta 1986 je svetovno priznan in večkrat nagrajen pisatelj in znanstvenik Karlheinz Deschner v knjigi Die beleidigte Kirche oder: Wer stort den offentlichen Frie-den? (Užaljena Cerkev ali Kdo moti javni mir?) ugotovil: »Po intenzivnem ukvarjanju z zgodovino krščanstva ne poznam v antiki, srednjem veku in novem času, vključno in posebno v 20. stoletju, nobene organizacije na svetu, ki je obenem tako dolgo, neprekinjeno, tako strahotno obremenjena z zločini kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko katoliška cerkev.« Sodobnik, ki spremlja aktualno dogajanje, lahko pride do zaključka, da je v tej inšti-tuciji neverjetna greznica dvoličnosti, nemorale, laži, prikrivanja, sprevrženosti, grabežljivosti. In sodobnik se sprašuje, kako je možno, da kljub vsem tem škandalom, ki skoraj dnevno curljajo v javnost, papež in škofje še vedno samozavestno in pogumno pridigajo celemu svetu o krščanskih vrednotah. Sociolog in teolog Moris Hoblaj iz Nemčije je pred časom na tiskovni konferenci Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve dejal, da Cerkev drži pokonci le še bogastvo. Prepričan sem, da papež in škofje samozavestno delijo krščanske nasvete zgolj zaradi svojega bogastva, ki ga je Cerkev v veliki meri, kot to izhaja iz zgodovinskih zapisov, pridobila na nezakonit in nepošten način. »Iz raznih virov je namreč znano, da se je Cerkev ukvarjala s trgovino z ljudmi in imela sužnje, tlačani so morali plačevati tudi njej, prodajala je titule, funkcije, blagoslovljena pisma uvedla je tudi trgovino z odpustki. Menihi in drugi cerkveni ljudje so ponarejali listine, da so prišli do zemljiške posesti. Bili so tudi papeži in škofje, ki so obogateli od prostitucije, imeli so celo lastne bordele. Eden najbolj sramotnih načinov, kako nagrabiti denar, je bilo roparsko morjenje drugovercev. Tako inkvizicija končno ni bila nič drugega kot ropanje in lin-čanje, četudi sedanji papež danes to predstavlja drugače in javno izjavlja, da je bila inkvizicija »napredek«. Cerkveni knezi so vedno znova pobirali krvnino, in sicer na tako ekstre-men način, da je takrat obstajala krilatica: najhitrejše in najlažje sredstvo, da se postane bogat, je sežiganje čarovnic (vir: www.zrtve-cerkve.org).« Bolj ali manj so vsi bogati ljudje na zunaj samozavestni, ne glede na to, kakšen značaj imajo. Enako velja za Katoliško cerkev, ki sicer zaradi svojega značaja in skrajne nemorale nima prav nobenega razloga za samozavest. Toda denar je tisti, ki ji daje moč, vpliv, samozavest. Verjetno se tudi v sami Cerkvi zavedajo tega, zato poskušajo na vse načine pridobiti še več denarja, predvsem od države. In to na račun vseh davkoplačevalcev. In zakaj nekateri ljudje kljub vsem zločinom RKC še vedno sledijo tej inštituciji? Ker so notranje tako šibki, da potrebujejo zunanje vodje. DAMJAN LIKAR, Ostrožno pri Ponikvi Koroški plebiscit Dobrih 90 let je minilo od sramotnega koroškega plebiscita. Slovenci smo izgubili lep del svojega ozemlja. Vem, da je bilo o tem veliko napisano in ogromno povedano. V nedeljo, 10. 10. 2010, sem gledal na avstrijski TV slavje Avstrijcev ob 90. obletnici Koroškega plebiscita in moram iskreno priznati, da mi ni bilo vseeno. Na zemljevidu iz leta 1853 je velikost Slovenije skoraj enkrat večja kot je danes. In kakšna je danes? Na veliko žalost oropana površin na severu, zahodu in jugu. Apetiti po slovenskem ozemlju so bili v vsej njeni zgodovini vedno zelo ve- liki. Tudi danes je pohlep po njej še vedno močno prisoten. Ali temu botruje naša odlična lega, morda prekrasna narava ali pa neodločni in nesposobni politiki, ki se niso znali dovolj odločno postaviti v bran za svoja ozemlja. Verjetno bo vsakega nekaj. A ni zanimivo oziroma pravzaprav nerazumljivo, kako smo se morali Slovenci držati pariške mirovne konference in senžermenske mirovne pogodbe iz leta 1919 glede plebiscitnih pogojev na Koroškem. Drugi okoli nas se pa na vse konference, listine, sklepe požvižgajo. Danes se na veliko uporablja beseda genocid. To je težka beseda. Vendar bi jo lahko mirne duše uporabili za čas izvajanja Koroškega plebiscita, da o fašizmu na Primorskem ne pišem. Tudi zaradi tega izjemno spoštujem primorske ljudi. In kakšen paradoks! Prav Italijani, ki so nam ukradli Benečijo, okupirali Primorsko, so bili poleg Nemcev in Japoncev glavni krivci 2. svetovne vojne. Potem pa po kapitulaciji leta 1943, tako kot oni to znajo že iz 1. svetovne vojne, na koncu prihuljeno pristopijo na stran zmagovalcev in so nagrajeni s tem, da so dobili del slovenskega ozemlja. In njihov predsednik Giorgi Napo-litano imenuje nas Slovence za barbare, zveri, ubijalce _ Pred dnevi sem bral, da je Gerhard Kurzmann, vodja štajerskih svobodnjakov, izjavil, da smo Slovenci in Čehi zagrešili zločine nad Avstrijci in da nas ne bi smeli nikoli sprejeti v skupnost civiliziranih držav. Civiliziranih? Koliko praznega napuha!? Nobenega uradnega protesta nisem zasledil v našem tisku, ne od koalicijskih in ne od opozicijskih strank. Samo z enim stavkom bi mu lahko zavezali jezik - če bi mu povedali, da je bil Adolf Hitler rojen v Avstriji. Nič več ne bi bilo treba govoriti. S tem bi bilo vse povedano. In tako čisto na koncu, imam v mislih tisti stari pregovor, ki pravi: »Vse se vrača, vse se plača.« V tem primeru bi lahko mirne duše uporabil ducat starih slovenskih pregovorov. Nima pri izgubi velikega dela slovenskega ozemlja prste vmes tudi bivša skupna država SHS - Srbov, Hrvatov in Slovencev (ozemlje v Avstriji in Italiji) ter pozneje Jugoslavija, kjer smo izgubili Istro. Veliko niti se je odvijalo seveda prav v Beogradu. Kakšno naključje. Je izguba Kosova v sedanji Srbiji nekak obliž vsemu temu? Bog ve. Je to morda v kakšni povezavi z izgubo Koroške? Pa še eno pokrajino bodo izgubili Srbi. To je Vojvodina. Je to moja preroška ali kakšna druga ugotovitev, je težko ocenjevati. Takšen je med drugim tudi namig v knjigi Skupina Bilder-berg avtorja Daniela Estulina. Je pa ta moja napoved čisto realna in se bo v doglednem času tudi zgodila. Kaj lahko stori današnja Slovenija glede izgubljene avstrijske Koroške, ne vem. Ne delam si utvar, da bo zopet kdaj slovenska. Tako neumen le nisem. Zagotovo pa bi morali morda kdaj zahtevati vsaj kakšno revizijo glede poneverb ob plebiscitu. Te so bile dokazano prisotne, o tem ni dvoma. Nas je toliko v hlačah? Za mejo s Hrvaško pa bi morali v skrajnem primeru zahtevati od EU in ZDA, da Hrvaški ukaže-jo, da se umakne iz vseh spornih delov piranske občine. SREČKO KRIŽANEC Predsednik veteranske organizacije občine Štore ZAHVALA Še je poštenje Zahvaljujem se poštenemu najditelju mobitela, ki sem ga izgubila na parkirišču pred pokopališčem v Šentjurju pri Celju. To se je zgodilo v petek, 5. novembra, okrog 14. ure. Pošteni najditelj je moj mobitel prinesel v Cvetličarno Mateja, kjer so mi ga prijazno izročili. Še enkrat hvala vsem. Rada bi dodala, da sem res vesela, ker so na svetu še pošteni ljudje. Jožica K. (naslov v uredništvu) IZ NAŠIH KRAJEV V nabito polni dvorani mladinskega centra so obiskovalci lahko prisluhnili zanimivim zgodbam alpinista Marka Prezlja. Vsak vzpon je zgodba zase V Mladinskem centru Celje se je z zanimivim predavanjem o zadnjih petih letih svojega alpinizma predstavil Kamničan Marko Prezelj. 45-letni Prezelj je eden vodilnih plezalcev in alpinistov, kar tri desetletja se že spopada s stenami na različnih koncih sveta. Njegovi prvenstveni vzpo- radi sebe, pri čemer so mu ni in ponovitve v Himalaji, Karakorumu, Patagoniji, na Aljaski, v gorah Kanade in francoskih Alpah so znova in znova postavljali nove standarde v alpinizmu. Opravil je več kot dva tisoč alpinističnih tur. Z mediji ni najboljši prijatelj. Kot pravi, ima težave, ko mora govoriti o svojih vzponih, saj hodi v hribe in pleza za- bolj zanimivi novi cilji in ne vzponi, ki so se zgodili. Pred petimi leti je s sople-zalcem doživel mesec intenzivnega plezanja v Andih in se tam posvetil športnemu plezanju. Leto kasneje je kar deset mesecev plezal v Patagoniji, Tibetu in na Aljaski, pred tem si je Tibet ogledoval celo desetletje. »Trije vzponi v enem mesecu. Bilo je preveč vsega,« pravi o izjemnem letu, v katerem je bil nominiran tudi za prestižno mednarodno nagrado v alpinizmu zlati cepin, ki jo je prejel naslednje leto v francoskem Grenoblu. Leta 2007 se je ponovno vrnil v domače, slovenske gore in se posvetil gorskemu vod- VODOVOD - KANAtIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.o.o._ Lava 2a. 3000 CEUE * Tal.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.s! Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadniii voda do zdrave pitne vode in prijaznega oicolja. ništvu. Toda zdržal je samo do jeseni, ko sta ga čakala pakistanska vrhova K6 in K7. V odpravi je zaradi slabih vremenskih razmer bolj kot vzpon v zraku ves čas visel sestop. »Ko si na vrhu, se ti pokaže nov,« ne pušča dvomov o tem, da ne bi osvojili vrha ob misli na nov cilj. To je bila zahodna stena Makaluja v Himalaji. Finančni lizing ÀTKA vedno nekaj prihiranite! Atka Prima Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 Bllinjica/ilo dobre^cuoAH^ovMbUcu Zabav(en) najmlajši svetnik Tadej Zabav ni povsem tipičen 18-letnik, saj se je podal v politiko. »Že?« bi se lahko vprašali. Še kot mladoleten je vložil kandidaturo za vojniškega svetnika, vmes postal polnoleten in glej ga zlomka, 10. oktobra je bil tudi izvoljen na lokalnih volitvah na listi Nova generacija. Čeprav se je s politiko spo- nega od vrstnikov. Od štirilet- »Spominjam se mrzlega začetka, veter je močno pihal, na obzorju sta se osupljivo kazala osemtisočaka Lhot-se in Mount Everest. To je bil vzpon, ko je soplezalec Vince skoraj oslepel in ko nama je zmanjkalo hrane in vode,« čustveno govori o vrhu, pred katerim je bilo zaradi razuma treba »kloniti«. Porazi so del premikanja osebnih meja zmogljivosti in so del Prezljevih zgodb, o katerih govori po celem svetu. Posebej čustveno se je dotaknil tudi zadnjih dveh let, gledoval že dlje časa, zanjo ga je navdušila starejša sestra Sanja, se je za kandidaturo odločil tako na svojo kot na pobudo prijateljev. »Zanimalo me je delo v občini, kako sploh poteka. In ker sem bil predsednik Mladinskega sveta Vojnik, sem rekel, zakaj pa ne.« Obiskuje četrti letnik srednje šole za strojništvo, smer mehatronika, obenem pa služi tudi svoj denar, saj dela kot natakar. In kako mu vse to uspeva? »Potrebno je veliko organizacije in seveda volje, ki mi je ne manjka.« Čeprav je v politiki še precej neizkušen, priznava, da je zelo ambiciozen, kar ga tudi dela drugač- nega mandata ne pričakuje veliko, saj se zaveda svoje mladosti in (ne)znanja. »V teh štirih letih ne vem, če bom lahko kaj spremenil, se bom pa gotovo veliko naučil. Ker so moje ambicije velike, verjamem, da bo po tem mandatu marsikaj možno narediti,« ugotavlja. Izvoljen je bil tudi za predsednika komisije za vloge in pritožbe, kar mu prav tako predstavlja izziv. »Verjamem, da delo ne bo lahko, sploh če bo prišlo veliko vlog. Ampak verjamem, da bom z ostalimi člani dobro sodeloval,« je prepričan mladi vojniški svetnik. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Marko Prezelj je edini Slovenec, ki je dvakrat prejel zlati cepin, najbolj prestižno mednarodno nagrado v alpinizmu. Letos je prejel tudi nagrado Eiger, imenovano po izjemno zahtevni in tragični švicarski steni. Je univ. dipl. ing. kemijskega inženirstva, alpinistični inštruktor, gorski reševalec GRS Kamnik, gorski vodnik in fotograf ter od letos nekdanji inštruktor alpinizma v športni enoti ministrstva za obrambo. ko je z mladim in izjemno obetavnim celjskim alpinistom Lukom Lindičem osvajal indijski Bhagirathi, pa vrhove na Norveškem in v Iranu. »Ni tako, kot izgleda,« je ponovil Lukove besede ob prihodu na enega od vrhov in jih kot moto vzel za svoje plezalne pripovedi. MATEJA JAZBEC Najmlajši svetnik v Sloveniji Tadej Zabav si želi nekoč postati kaj več. Se bo morda na prihodnjih lokalnih volitvah potegoval celo za župana Vojnika? ■ ■ v ■ I ■ Savinjcani berejo Ob 20. novembru, dnevu slovenskih splošnih knjižnic, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec začeli s četrto sezono branja za bralno značko Savinjčani beremo. Za rdečo nit so izbrali dela rojaka in jubilanta ter prijatelja knjižnice Ervina Fritza. Knjižničarji so prepričani, da so tudi letos pripravili seznam, ki bo pritegnil mnogo bralcev, ki bodo lahko prebrali vse knjige s seznama ali pa vsaj pet. Ob koncu branja jih bodo prosili, da napišejo mnenje o prebranih knjigah. Knjige s seznama so na voljo v vseh enotah žalske knjižnice, le izvodov je manj, kot bi bilo potrebno, zato je zanje določen 14-dnevni izposoje-valni rok. Za vse ostale informacije lahko pokličete knjiž- ničarje v posameznih enotah ali sledite obvestilom na spletnih straneh knjižnice. Virus branja Savinjčani beremo je lani zajel 200 bralcev. Skoraj vsi so se zbrali na zaključni prireditvi, ki je vedno nekaj posebnega in pripravljena z veliko skrbjo za bralce. V decembru in januarju bosta Irena Štusej in Jolan-da Železnik predstavili knjige s seznama v vseh enotah knjižnice. TT Vršani »čitajo« o Šentlenartčanih _ ^ oboji pa o svojem domačem kraju! - Ne, ni uganka, je zgodovina Vrha nad Laškim - Od fare do šale! Koliko manjših krajev, če že ravno ne slovijo po kakšni izstopajoči posebnosti, se lahko pohvali s pregledno knjigo o svoji zgodovini? Eni redkih srečnežev so na Vrhu nad Laškim, ki se imajo za to čast zahvaliti akademiku dddr. Jožetu Mačku, žal že pokojnemu ljubiteljskemu zgodovinarju in zapisovalcu lokalnih zgodb Edu Jelovšku, a tudi pobudnici, direktorici Knjižnice Laško Metki Ko-vačič. Dvorana na Vrhu je ob predstavitvi knjige Vrh nad Laškim skozi stoletja pokala po šivih. »Skupaj spraviti knjigo o lokalni zgodovini majhnega kraja je nedvomno velik zalogaj. Kje namreč najti zaprašeno gradivo, po katerih arhivih brskati, ko pa so tudi vrh, do leta 1952 Sv. Lenart oz. Šent-lenart nad Laškim, skozi zgodovino dobesedno pogoltnile razne večje upravne, poli- tične in gospodarske tvorbe?« so besede, s katerimi je avtor nagovoril domačine ob odlično obiskani otvoritvi. Od seznama župnikov do humorja Vršanov A je dddr. Jožetu Mačku (rojen v Oleščah), ki v zadnjih letih plodno sodeluje pri urejanju in izdaji publikacij o Laškem (Laški zbornik 2002, 2007, prevod Orožno-ve Zgodovine laške dekanije leta 2009) vendarle uspelo. V pregled in prikaz življenja ljudi na tem območju od naselitve Slovanov v 6. stoletju do obdobja po 2. svetovni vojni je vključil številne zanimive statistike in podatke, a tudi zgodovinske in etnografske zapise Eda Jelovška in ga na platnice zapisal kar kot soav-torja. Pred kratkim sta knjigo, ki je izšla pri Mohorjevi družbi (sozaložništvo in finančna podpora Občine Laš- Dddr. Jože Maček neutrudno ureja drobce zgodovine domačega Laškega v knjižne izdaje. Vrh nad Laškim skozi stoletja je najnovejši plod prizadevanj. Srečanje v gostilni. Miha: »Ti, Gašper, ko je s toj rečjoj, sej vajš, da je tvoj peb naši punci krancl uziu?« Gašper pa čisto resno: »Ja, domou ni čist neč prniesu.« ko) in po kateri na Vrhu že pridno listajo, predstavila skupaj z dr. Tomom Korošcem. In kaj vse najdemo v zgodovinskem orisu Vrha? Povzetek je težko izluščiti, saj vsako poglavje vsebuje kakšno zanimivost. Največ podatkov in virov je očitno dostopnih glede zgodovine šentlenartske cerkve, pa šole od časa stare Avstrije dalje, tudi o obdobju obeh svetovnih vojn _ Najti je mogoče tako sezname dušnih pastirjev pri Sv. Lenartu, imena kmečkih posestnikov, kočarjev in sogovornikov po vaseh, podatke o dajatvah kmetov in dohodkih župnikov, imena padlih partizanov z Vrha in še in še. Seveda bodo zabavno branje narodopisni utrinki v zadnjem delu knjige, kjer so opisani šege in navade, humor in še marsikaj. Zadnje strani so namenjene slikovnemu gradivu, knjigo je s svojimi fotografijami opremil Boris Vrabec. »Čez Šentrupert je buh s praznim žaklam mahnu!« Seveda pomemben zgodovinski vir pomenijo tudi zgodbe, ki so se iz roda v rod prenašale med krajani. Tako še vedno živi spomin na odred konjenice Napoleonove vojske, ki je jezdil preko Šentlenarta v dolino »Nekdaj so se Vršani ženili v Mišji Dol, Mišjani pa na Vrh. Tako je nastal pregovor: miši dol, podgane gor Save. Ker je oskrba odpovedala, so morali za hrano vojakov in živali poskrbeti farani. Vojaki so se pustili kar dolgo pitati in Šentle-nartčanom »zažrli« vse zaloge, tako da so potem lep čas stradali. Zapisi so bili v veliki meri odvisni od vneme aktualnega župnika. Nekateri so pribeležili vse pomembnejše dogodke, od tod tudi potrditev, da se zgodovina ponavlja. Žalostna podobnost z nedavnimi ujmami izvira iz leta 1954, ko je po silovitem nalivu povodenj vo košute ter strašili dekleta. Na pustni torek so celo pre-žagali v staro »babo« našemljeno lutko. Prirejali so pustni sejem z lažnimi dobrotami; na stojnicah so razobesili rdeč češnjev les, ki je predstavljal meso, klobase, polnjene z rdečo peso, brinove jagode so prodajali za poper, zajčje iztrebke pa za lovorovo zrnje. Gostilne so bile menda nabito polne, Vršani pa so se zatem lotili še pustne poroke - lažne seveda. Kamenje za cerkev nosile na glavah Malce norčavosti so si več kot zaslužili, saj je bilo sicer življenje na Vrhu težko. Pa še dodatno so si ga zakomplici-rani, sodeč po navedbah v knjigi. Recimo z izbiro lege cerkve sv. Lenarta, za katero so znali stari Vršani povedati, da je bilo treba ves stavbni material znositi v breg, voznih poti namreč ni bilo. Ženske so si tako na glave položile svitke in na njih nosile težke kamne, prav tako so jih to-vorile v predpasniku. Da, bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega! Tudi Šent-lenartčani niso bili nobena izjema. Kmetje na Vrhu so bili več stoletij podložniki jurklo-štrskega kartuzijanskega samostana. Dajatve, verjemite, niso bile ravno skromne. Po kmečkih uporih še malce bolj drastične. Vladavina Marije Terezije pa je naredila svoje z ustanovitvami kresij, nato z uvedbo hišnih številk. Tako lahko Vršani poiščejo svoje Jože Lapornik iz vasi Selo je šel k vojakom. Pogovor s kaplarjem. Kaplar: »Kako se zove tvoje selo?« Jože: »Moje selo se zove Selo.« Kaplar: »Znam ja, seljačino jedna, da si ti sa sela, ali ja te pitam, kako se zove tvoje selo.« Jože: »Pa moje selo se zaista zove Selo Lahko si predstavljate nadaljevanje ^ odnesla hišo lokalnega mlinarja. »V Tevčah je voda vse rušila in nesla s seboj. Pri Požlepovem mlinu so rekli: >Sodni dan bo<,« se glasi eden od zapisov župnika Babiča, ki je kroniko skrbno zapisoval več kot 40 let. V zgodovini Vrha najdete tudi opise, kako so ga včasih Šentlenartčani znali včasih pošteno »žurirati«. Da je bil velik vaški praznik pustova-nje, ko so se fantje namaski-rali in na glavo poveznili gla- prednike ali stanovalce na nekdanjih domačijah, kjer morda zdaj stojijo njihovi domovi, na seznamu iz leta 1826. Verjamemo, da to že pridno počno. Ali pa še bodo v mrzlih zimskih večerih. Branje knjige Vrh nad Laškim bo gotovo zanimivo tudi za ostale Laščane ter druge bralce, ki jih vsaj malo zanima utrip podeželja v preteklosti. Mi ponujamo nekaj utrinkov. POLONA MASTNAK Foto: GrupA POPRAVEK V prispevku Plošča v spomin Novačanu, objavljenem v 92. številki Novega tednika, smo napačno zapisali priimek Knjigo, sodeč po obisku na predstavitvi (poleg predstavnikov laške občine so bili gostje tudi celjski škof Stanislav Lipovšek, celjski podžupan, Novačanove v Londonu živeče sorodnice Magde Malone direktor celjskega pokrajinskega muzeja Stanislav Rozman in mnogi drugi), Vršani že pridno prebirajo. Mahne. Za napako se opravičujemo. Uredništvo csfcrta s plinom in toploto 7m Smrekatjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE jŒum podjetje, d.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: l[tfaienergetika-ce.sl KULTURA Bo nag? V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo v soboto v režiji Borisa Kobala premiemo uprizorili delo Milana Jesiha po Andersenovi pravljici Cesarjeva nova oblačila. Predstavo napovedujejo kot otroško, vendar bo, so povedali ob njeni predstavitvi, zelo aktualna. V pravljici o cesarju, ki živi le zato, da bi bil vedno znova lepo in po zadnji modi oblečen, bo občinstvo zagotovo lahko razmišljajo tudi o novodobnih medijsko prenapihnjenih lepotcih in lepotah. Pri pripravi predstave niso varčevali, zato občinstvo ob duhoviti Jesiho-vi prepesnitvi Andersenove pravljice čakajo tudi igralski presežki, izvirna scena in nadvse bogati kostumi, ter seveda songi, ki bodo povezovali niti pravljice. Upravnica gledališča Tina Kosi opozarja, da vsako leto posebej skrbno izbirajo besedilo za vsakoletno otroško in mladinsko predstavo. »Otrok v najzgodnejših letih začne zahajati v gledališče. Če mu odpremo ta magični svet z barvitostjo, duhovitostjo, glasbo, igro ga lahko gledališče začara in ostane mu zvest. Trudimo se najti kakovostne tekste, pri čemer imamo težave, saj igramo te predsta- ^ ^^ ^k V soboto v SLG premiera Jesihove prepesnitve Andersenove I pravljice Cesarjeva nova oblačila Blaž Setnikar kot cesar ter Anica Kumer in Miro Podjed kot sleparja v prizoru iz predstave Predstavo Cesarjeva nova oblačila so ustvarili režiser Boris Kobal, scenograf Branko Hojnik, kostumograf Alan Hranitelj, avtor glasbe Branko Rožman, koreografinja Tina Valentan, lektor Jože Volk in asistentka scenografa Urša Vidic. Igrajo: Blaž Setnikar, Zvone Agrež, Damjan M. Trbovc, Igor Žužek, Tanja Potočnik, Anica Ku-mer, Miro Podjed in Branko Završan. ve za osnovnošolce, torej od 6. do 14. leta. Pri tekstih pa je težko, saj so eni pisani za generacijo najmlajših, dru- gi spet za najstnike. Težko je najti zgodbo, ki bi bila primerna za oboje. Otrokom pa je treba dati najboljše, saj so publika, ki se ne zna sprenevedati in predstavo zelo odkrito sprejmejo ali jo zavržejo,« pravi Kosijeva, prepričana, da so s Cesarjevimi oblačili zadeli in da bodo nova celjska uspešnica. Boris Kobal je imel pred začetkom dela kar nekaj pomislekov. »Teatra za otroke se namreč zelo bojim in takoj sem hotel ponudbo za režijo zavrniti. Toda, ko gre za Andersona in Jesiha, je vendarle drugače. Cesarjeva nova oblačila namreč govorijo o srhljivo aktualni politični satiri. Prav želim si, da bi to besedilo z dodatno predelavo kdaj naredil kot predstavo za odrasle. Živimo v svetu neskončnega zunanjega videza in pozabljive resničnosti. Lepo in dobro je le tisto, čemur drugi rečejo, da je tako. Okoli tega problema se vrti predstava in odgovor, ali smo uspeli ali ne, bo zame znan šele, ko bomo videli, če bomo uspeli sprovocira-ti, da vsi skupaj v dvorani zatulijo: >Cesar je nag!< Ali lahko torej ob vseh informacijah in tehnologiji, ki jo imamo danes, dosežemo, da bo nekdo glasno povedal resnico. Ali lahko skupaj rečemo, z besedami drugega velikana svetovne dramatike: >Ne-kaj gnilega je v deželi Dan-ski.< Bojim se, da smo to fazo človeške zrelosti žal prespali in da z nami lahko delajo, kar hočejo. Ko namreč ob >kofetu šimfamo<, ne naredimo nič. Človeštvu to ne bo prineslo nič dobrega. Dokler se pač ne bo našel nek otrok in razkril gnilobo tega sveta v utopističnem upanju, da se na tem svetu da še kaj spremeniti,« ob pravljici, ki jo je režiral, razmišlja Kobal. Pred premiero velja opozoriti še ne nekaj zanimivosti in atrakcij. Prva je zanesljivo neverjetna scena, ki jo je ustvaril Branko Hojnik in ki je polna zrcal ter slečenih lutk. Druga so fantazijski, naravnost pravljični kostumi Alana Hranitelja. A tudi to še ni vse. Zgodbo povezujejo oziroma pripovedujejo songi v interpretaciji Branka Završana _ Blaž Setni-kar bo kot Cesar v tej predstavi odigral svojo prvo glavno vlogo po prihodu iz akademije _ Kot sleparski par pa bosta vnovič skupaj na odru ljubljenca celjskega občinstva Anica Kumer in Miro Pod-jed. Vsekakor predstava, ki jo težko čakamo. BRANKO STAMEJČIČ Foto: UROŠ HOČEVAR Slovenska maša v cerkvi Slavnostni koncert ob 110-letnici skladatelja Lucijana Marije Škerjanca V cerkvi sv. Jožefa v Celju bo nocoj ob 19. uri zazvenela Slovenska maša enega najpomembnejših slovenskih skladateljev Lucijana Marije Škerjanca. To bo osrednja točka slavnostnega koncerta, ki ga ob 110-letnici skladateljevega rojstva prireja Hiša kulture Celje, v sodelovanju s Fundacijo L. M. Škerjanca in Društvom za oživljanje podobe starega mestnega jedra iz Ljubljane. Na programu koncerta bo leta 1940, ko je bila krstno iz- odlomek iz skladateljevega 2. godalnega kvarteta in mojstrova redko izvajana Slovenska maša, ki jo je skladatelj napisal vedena na Golem Brdu pri Ljubljani. Samo izvedbo maše je kritika pospremila z naklonjenimi komentarji in poudarila njen MJ '. Sobota, 27. november 2010, med 9. in 13. uro PRAZNOVANJE PRVE OBLETNICE EKOMUZEJA hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, edinega tovrstnega muzeja pri nas. Nedelja, 28. november, ADVENT V NOVEM CELJU: 10.00 -16.00 adventní sejem 17.00 adventni koncert -Mešani pevsiti zbor Šmartno ob Pal(i Vstop prost. Petelt, 3. december, ob 20. uri v Domu II. slov. tabora Žalec BALETNE SANJE, gala baletni večer z vrhunsitimi baletnimi umetniki iz vse Slovenije, vstopnice 12 EUR. ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst-zaleC.Si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net koncertantni in obče duhovni pomen, manj pa uporabnost za vsakodnevno bogoslužno rabo. Tokratna izvedba z odličnimi glasbeniki mlade slovenske generacije - basistom Jankom Vol-čanškom, organistom Andražem Slakanom ter Komornim orkestrom Hiše kulture Celje pod vodstvom Simona Dvor-šaka - ima simbolen pomen ob visokem jubileju skladatelja, ki ga današnja strokovna javnost prepogosto pozablja. Lucijan Marija Škerjanc (1900-1973) je nedvomno osrednja osebnost tiste zaslužne slovenske skladateljske generacije, ki je s svojimi deli in pedagoško dejavnostjo utemeljila strokovno neoporečno glasbeno ustvarjanje pri nas. Bil je glasbenik širokih razgledov, šolan v Ljubljani, Pragi, na Dunaju, v Parizu in Baslu, v svojem delu pa mnogostran-ski: skladatelj, pedagog, kot tak dolga leta profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nekaj časa tudi njen rektor, pianist, dirigent, glasbeni pisec in upravnik Slovenske filharmonije. Slavnostni koncert, katerega častni pokrovitelj je Mestna občina Celje, podprlo pa ga je tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, bodo v sredo, 1. decembra ponovili še v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. BRST ^ premiere predstave Vražji vitezi 2. del, ki jo v petek (danes) ob 19.30 pripravlja skupina za obujanje starinskih plesov in glasbe Galiar-da. Skupina deluje že devet let in se osredotoča na obujanje srednjeveških plesov in glasbe, ki jih je v letih obstoja predstavila širom Slovenije in na Poljskem. Skupino trenutno sestavlja 17 članov, ki predstavljajo plese 15., 16. in 17. stoletja. Strokovna vodja skupine je Milanka Kralj, ki se izobražuje na raznih seminarjih po Sloveniji in v tujini, na katerih predavajo predvsem predavatelji iz tujine. Vsako leto skupina pripravi letni koncert, ki ga običajno oblikujejo kot dramsko delo. Tako je tudi s komedijo Vražji vitezi, ki so jo prvič predstavili lani, letos pa bodo predstavili njeno nadaljevanje s podnaslovom Viteški turnir. Avtor Vražjih vitezov je Gojko Jevšenak, režiserka pa Milanka Kralj. Vstopnina 5 EUR _ ^ premiere gledališke predstave Hamlet v pikantni omaki, ki bo v petek (danes) ob 19.30 uri v Kulturnem domu Velenje v izvedbi Gledališča Velenje. Ne gre za poseben dogodek zgolj zato, ker je velenjsko gledališče pripravilo novo premiero. Postavljena v zgodovinski lok 50-let-nice doma kulture, ki so ga odprli prav s premiero domačih gledališčnikov, ima nova pred- NE ZAMUDITE stava še dodatne razsežnosti. Režiser Karl Čretnik je za slavnostno premiero izbral delo Al-da Nicolaja, enega najbolj plo-dovitih italijanskih dramatikov, znanega po tem, da je resnico opazoval z ironijo. »Takoj, ko sem prebral tekst Hamlet v pikantni omaki, me je prevzel. V njem sem videl drugačno predstavo od teh, ki jih je uprizorilo naše gledališče dosedaj, in so oprte predvsem na reali- zem. Tragična zgodba Hamleta se v tej predstavi prepleta in odigrava v absurdnih, ironičnih in komičnih situacijah priprave sufleja, torte, >maka-ronflajša< in krompirjeve solate. V tem je mogoče celo najti vzporednico z današnjim časom, ko se prenekatere žalostne zgodbe življenja dogajajo ob užitkarskem življenju drugih,« pred premiero pravi Karl Čret-nik. Vstopnina 10 EUR _ Završan predstavlja Sahiba V ponedeljek bo ob 19.30 na odru SLG Celje Branko Za-vršan predstavil monodramo Sahib. V režiji Ivane Djilas je to delo nastalo po istoimenskem romanu sarajevskega pisca Nenada Veličkoviča. Sahib je zgodba o uradniku mednarodne organizacije na misiji v povojnem Sarajevu, ki svoja opažanja in komentarje o Balkanu piše svojemu ljubimcu v Veliko Britanijo. To je zgodba o novi kolonializaciji sveta. Novo orožje pa so posojila in zadana naloga - iz balkanskih divjakov narediti vzorne davkoplačevalce. Branko Završan pravi, da izraz sahib po bosansko pomeni gospodarja. »Predstava govori predvsem o licemerstvu delovanja mednarodne organizacije, ki se ima za humanitarno, v času povojne obnove Sarajeva, z vsem kar se dogaja ob uvajanju tržnega gospodarstva. Paul o vsem tem pisari partnerju v London. Nekdo, ki je drugačen torej ocenjuje drugačnost na Balkanu. Homoseksualizem je okvir, ki poudari drugačnost in s tem licemerje, ne gre pa za homoseksualnost. Lahko rečemo, da je Sahib monokomedija, s pronicljivim humorjem, ko se vsake toliko časa vprašaš, čemu se pravzaprav smejiš. Odlikuje ga trpkost in samoironija, v kateri so Bosanci pravi mojstri. Radi se smejijo sebi, mi pa njim. Pri čemer smo ob tej predstavi v izrednem položaju. Na zgodbo lahko gledamo s pozicije Evrope ali pa s pozicije Balkana. Oba dobro poznamo in se lahko še sami malo sprenevedamo,« pravi Završan. BS 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK V noči vodne ujme dom vzeli ognjeni zublji Ko je drugje poplavljalo, je Anžejevim iz Gaberk zgorela hiša - Zaradi bolezni nemočna Marija in Franc pod streho zaradi dobrih ljudi Saj ni res, pa je! Noč z 18. na 19. september je bila usodna za številne domove na širšem Celjskem, saj je voda zalivala hiše, razmočena zemlja pa se je spreminjala v grozeče plazove. V isti noči je povsem zgorela stara lesena hiša družine Anžej v Gaberkah pri Šoštanju. Sreča v nesreči je, da so bili v tisti noči v polni pripravljenosti gasilci, čeprav hiši ni bilo več pomoči. Le dobrim ljudem pa gre zahvala, da niso Anžejevi ostali povsem brez strehe nad glavo. Na veliko stisko Anžejevih, 71-Ietne matere Marije ter 50-letnega Franca, nas je opozoril predsednik Kulturnice Gaberke Franc Šteharnik, ki je z družino v stiku že ves čas od usodne noči. Takrat je ogenj, ki se je vnel zaradi neustrezne električne napeljave, zajel vso hišo in skorajda v hipu so ognjeni zublji uničili skromno domovanje. Še dobro, da niso terjali tudi človeških življenj. A šlo je le za las _ Skrbel jo je hudournik, ogenj opazila prepozno Marijo Anžej je v deževni noči sicer bolj skrbela voda. V nemirni noči poplav je ostala budna in večkrat šla pogledat, kakšno je stanje zunaj. V neposredni bližine po- gorele hiše namreč teče potok, ki se je ob obilnem deževju spremenil v pravcati hudournik. »Strah me je bilo, da bi voda prestopila bregove. Ko sem stopila iz hiše, nisem vonjala ali videla ničesar. Tudi slišala nisem, kdaj je ogenj zajel hišo, saj je vse preglasilo bučanje hudournika. Še dobro, da je sin, ki skorajda ne more več iz postelje, tisto noč spal v zasilni sobi v nedograjeni hiši,« pripoveduje Marija. Požar jo je povsem presenetil in zmedel, šele čez nekaj časa se je toli- ko zbrala, da je odšla do najbližjih sosedov, od koder je poklicala gasilce. A ti niso imeli več česa gasiti. Hišo zidali že 22 let Požar pa ni bil prva in edina tragedija, ki je letos zadela Anžejeve. Spomladi je Mariji po dolgotrajni bolezni, ki ga je prikovala na posteljo, umrl mož Franc. »Nekoč je bil Franc dober zidar, a saj veste, kako je s kovačevo kobilo. Hišo ob pogorelem nekdanjem domova- Predsednik Kulturnice Gaberke Franc Šteharnik ob vhodu v hišo, ki jo Anžejevi poskušajo dokončati že več kot dve desetletji. Na zunaj ni nič kaj prida videti, a dobri ljudje so že poskrbeli, da se vsaj od znotraj izvaja nekaj osnovnih gradbenih del. »Če bi vsaj usposobili prostore, ki jih ljudje nujno potrebujejo za normalno bivanje, bi bilo veliko,« pravi Šteharnik. NIZKOENERGETSKI STANOVANJSKI BLOKŽIBERNIK - ROGAŠKA SLATINA Prodaja / najem z odkupom CMCeUe CESTE MOSTOVI CEUEtLd. Dru^ za nizke in visokegradnje (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) Pomoč Anžejevim Da bi Anžejevim pomagali prebroditi najhujše čase, v njihovem imenu predstavniki Kulturno turističnega društva Kulturnica Gaberke, ki so že doslej skrbeli, da bi pomoč prišla v prave roke, še zmeraj zbirajo sredstva in pomoč v finančni, materialni in drugi obliki. K pomoči v njihovem imenu pozivamo tudi vas, spoštovani bralci. Če se odločite za pomoč Anžejevim v obliki finančnih sredstev, lahko to storite z nakazilom na transakcijski račun Kulturnice Gaberke: 24302-9004331204, sklic »pomoč družini Anžej«. Glede na to, da jim želijo domačini pomagati predvsem pri ureditvi hiše, ki je šele v tretji gradbeni fazi, so dobrodošla tudi obrtniška dela ter gradbeni material in ostale materialne dobrine. Natančne informacije o tem, kaj Anžejevi najbolj nujno potrebujejo, pa dobite neposredno pri predsedniku društva Francu Šteharniku, ki je dosegljiv na telefonski številki 041 776 442. Marija in Franc Anžej sta letos ostala brez moža in očeta ter pred dvema mesecema še brez hiše. Bila je stara in dotrajana, a bila je dom. Sedaj bivata v eni sobi, vendar sta vsaj na suhem in na toplem. nju so začeli Anžejevi graditi pred 22 leti. A zaradi finančne stiske in bolezni ni šlo dlje kot do tretje faze gradnje. Hiša je bila do nedavnega v povsem surovem stanju, le goli zidovi, brez vsakršne napeljave,« nam ob obisku Anžejevih pokaže Šteharnik. Pred tedni so sredstva za zasilno ureditev domovanja člani Kulturnice Gaberke zbirali s pomočjo dobrodelnega koncerta. »Največ pa je bilo narejenega ob pomoči številnih podjetij in posameznikov. Svoje delo je prispevalo več obrtnikov, podjetja gradbene in ostale materiale,« pokaže Šteharnik na električno napeljavo. Počasi bodo v hiši uredili tudi sanitarije, okna, centralno kurjavo _ Upajo, da bodo vsaj nekaj lahko postorili še pred zimo. Bolezen Franca prikovala na posteljo Marija in Franc sta v praktično brezizhodnem položaju. Ob našem obisku se vsak na svoji postelji stiskata v sobici v pritličju hiše. Za toploto skrbi ogenj v majhnem gašperčku. Marija presenečeno in v zadregi pogleduje na obiskovalce, ki se stlačimo v sobico. Nato se vendarle opogumi: »Veliko so nam že pomagali. Gospod Marija Anžej je v usodni noči venomer preverjala, če hiše ne bo zalila voda. Pa jo je zajel ogenj. Na mestu, kjer je bila prej hiša, imajo zdaj Anžejevi pod streho spravljeno kurjavo. V ozadju je ob boljši svetlobi še vedno videti zgorele smreke. Franc in vsi ostali. Sami ne moremo kaj dosti. Pokojni mož je več ali manj poprijel za priložnostna dela. Sama sem se zaposlila šele pri 32. letih. In za 23 let delovne dobe dobim le skromno pokojnino. Sin je hudo bolan. Le redko še vstane iz postelje. Noge ga več ne držijo,« pove Marija. Franc je pri svojih 50. letih dobesedno prikovan na posteljo. Pred leti so mu odkrili tumor na možganih, sedaj prejema nekaj invalidske pokojnine. Vsakodnevno ga obišče patronažna sestra, saj Franc potrebuje ustrezno zdravstveno oskrbo. Pri njiju je zadnje čase tudi Marijin vnuk Marko, da kaj skuha ali gre po opravkih. Tako enolično mineva dan za dnevom, eden podoben drugemu. A če ne bi bilo dobrih ljudi, ki so poskrbeli za iskrico upanja, bi bil vsakdan še dosti bolj črn. Na mestu pogorele hiše sedaj stoji lična lesena skladovnica, rezultat donacij in prostovoljnega dela. »Ljudje so darovali drva za ogrevanje, ta seveda ne morejo biti pod milim nebom. Na pomoč so priskočili domači gasilci, pa predstavniki Rdečega križa, vsak po svojih močeh, s svojim delom ali tistim, kar so lahko dali. Še zmeraj pa upamo, da bi tudi del domovanja Anžeje-vim uredili s pomočjo do-natorjev, ki so že do sedaj pokazali veliko pripravljenost,« pravi Šteharnik, ki na primeru Anžejevih vidi, da solidarnost med ljudmi še ni pozabljen pojem. POLONA MASTNAK Foto: TimE Trakci in pentlje, storžki in orehi, cimetova skorjica in janeževe zvezdice, srebrni angelci in zlate krogle ^ Vse je prepuščeno domišljiji. Le štiri svečke za štiri adventne nedelje so obvezne. Venček za mamico, pa še enega za sosedo Kulturniki, predstavniki Rdečega križa in šolarji so na Planini skupaj spletali adventne venčke - Prve predpraz-nične pozornosti za starejše in osamljene V tej fazi izdelovanja je venček mogoče uporabiti tudi takole. »Saj s svečami se ne bi takole hecala.« Na Planini adventne venčke pletejo že vrsto let. Sprva vsak zase, zdaj pa so v Prosvetnem društvu Zarja, v krajevni organizaciji RK in v osnovni šoli Planina združili moči in predpraznične rokodelske opravke namenili za prijetno večerno druženje. Ko smo stopili v predverje planinske šole, ni bilo treba nikogar vprašati za pot. Kar za nosom - za vonjem pušpana, smrečja in ciprese ^ Šolska jedilnica je bila na prvi pogled kot zeleno nastlano mravljišče. A se je kmalu izkazalo, da je nered logičen. V enem kotu šibe in žičke ter gospa, ki je namesto otrok po potrebi znala poprijeti za klešče. Na drugem koncu svečke, na tretjem okraski, na posebni mizici trakovi, vsepovsod pa kupi zelenja. Vmes pa drobne ročice, ki so vezale, lepile, barvale in občudovale. »Tale bo zame. Pravzaprav za ma- mico. Tegale bom nesla babici. Če bo čas, pa naredim še enega za sosedo. Sama je in nima nikogar,« je povedala drobna punčka, ki je občudujoče držala svoj venček z rdečimi svečkami. In taka je bila usoda vseh venčkov, ki so v sredinem večeru nastali v zbrani družbi. »Venčke pletemo že več let, ampak v zadnjem času smo združili moči. Material in vse, kar je potrebno, naberemo skupaj. Na koncu venčke podarimo. Starejšim, osamljenim in bolnim na ta način polepšamo predpraznični čas,« je povedala Simona Senica, ki je delavnico organizirala skupaj z Urško Tisel. »Pridejo tudi starši z otroki in si sami izdelajo svoje venčke. Otroci v tem popoldnevu izredno uživajo. Zelo so ustvarjalni, pa tudi pomoči ne potrebujejo veliko,« je še dodala Tislova. StO Foto: GrupA »Še dvakrat špricnem, pa bo Urška Tisel in Simona Senica sta poskrbeli za organizacijo skupinskega pletenja adventnih venčkov na Planini. Nekateri bodo krasili vhodna vrata, drugi domove, tretji bodo komu nepričakovano polepšali dneve. »A ni lep?« je mala umetnica ponosno pokazala svoj venček. Po tradiciji mora biti adventni venec spleten iz zimzelenja in okrogel. To predstavlja upanje in večnost. SPORT Prvi cilj zmaga, drugi za sedem golov Trener Miro Požun je v sredo prvič okusil slast zmage v svojem tretjem mandatu na klopi Celja Pivovarne Laško. Celjani so proti pričakovanjem gladko ugnali Mariborčane, jutri (19.15) pa jih v dvorani Zlatorog čaka najpomembnejša preizkušnja sezone, drugi dvoboj s francoskim Chambery-jem v skupini A lige prvakov. Najboljši strelec proti Mariboru je bil Dragan Gajič (met 8-8): »Igrali smo poletno, kot že dolgo ne!« Prav tako stoodstoten je bil Momir Rnić (7-7). V končnici si je zvil gleženj, kar je izzvalo glasen vzdih občinstva. Bržkone bo vendarle lahko zaigral proti Chamberyju, ko bodo pi-vovarji, zdi se da v dobro obiskani dvorani, lovili zmago s 7 goli razlike. »Zahvalil bi se celjskim navijačem, ki so nam zvesti tudi v težkih trenutkih. Pred nekaj leti sem prišel v Celje kot trener Gorenja, a so me lepo pozdravili. Pred nekaj dnevi pa sem v Velenju, ko sem spet vodil Celje, doživel nekaj povsem nasprotnega od domačega občinstva. Toda to ni več športna problematika, temveč vprašanje za kulturno ministrico,« ni mogel mimo znanega dejstva Miro Požun. Nadaljeval je takole: »Več optimizma je v naših vrstah kot prej, sploh proti Mariboru je bila vidna večja homogenost. Ugodno sem presenečen nad delom igralcev na treningih. Jutri bosta zagotovo manjkala Žvižej in Pajovič. Gajič se je uspešno vrnil, Rnić bo navkljub poškodbi zaigral, tako kot tudi Zorman. Vprašanje pa je, kako bo s Kokšaro-vom.« Francozi so gladko dobili prvi dvoboj. »Chambery si s hitro igro omogoča ugodne položaje za strele. Naša največja hiba je bila realizacija. Težko smo prihajali do priložnosti, a smo zapravljali celo sedemme-trovke. Za nameček sta bila sodnika neprijazna do nas in sta nas oškodovala. Z igralcem več pa smo prejemali gole, ne da bi jih dosegali. Temu je botroval tudi naš ozek kader. Francozi bodo morda slabše igrali v gosteh, mi pa po pravilu igramo bolje doma.« Vratar Aljoša Rezar meni: »Sposobni smo zmagati z razliko sedmih golov!« Svoje misli je dodal še Gašper Marguč: »Pomanjkanja borbenosti doslej nikoli ni bilo, ključni so bili drugi dejavniki, napačne odločitve denimo. Jutri bomo imeli na svoji strani gledalce, tudi kakšno sodniško odločitev, saj igramo doma. Več bo rotacij, za Gajičem se bo vrnil še Zorman in zmožni smo narekovati ritem.« DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Petar Metličić (z žogo) je že nakazal, da bo morda kmalu spet »dobri, stari Pero«. Obenem je igra stekla Vugrincu, Prieto dobiva priložnost tudi v napadu, Rezar lahko računa na svojo minutažo, še Poklar je »vstal od mrtvih«, nasploh stari maček Požun s preverjenimi metodami dviguje raven psihološke pripravljenosti moštva. Začetek 2. dela prvenstva Nogometaši CM Celja so obakrat izgubili z Mariborom in Domžalami, prav proti slednjim pa bodo začeli drugi del 1. slovenske lige. Oba medsebojna obračuna sta se zaključila z 1:0. V uvodnem krogu so bili gostje v Areni Petrol boljši, v Domžalah pa Celjani, vseeno pa so izgubili, čeprav so imeli od 40. minute enega igralca več, od 73. pa dva. Najboljši igralec tekme s Primorjem (3:0) Sebastjan Gobec je priznal: »Nikakor ne moremo biti zadovoljni s trenutnim izkupičkom in položajem. Osebno sem precej negativno presenečen. Imamo zelo dobro ekipo, smo prijatelji, vzdušje je odlično. Dejstvo je, da smo imeli tudi nekaj smole. Še naprej moramo trdo garati in osvajati točke v zadnjih tekmah jesenskega dela.« Proti Domžalčanom bo težko, toda četa trenerja Staneta Bevca bo zagotovo pokazala zobe. DŠ AREIMA CMCelje CBSTF MOSTOVI CELJE d.tí. ŽENSKE VSTOP PROST NK DOMŽALE ■ ■ ŇK CM CELJE ) l i 1 NK DOMŽALE ARENA PETROL, 27. 11. 2010 ob 15.00 NOVI ITEDN^K SPORT 19 Najvišja zmaga za študente Na Polzeli se je začelo tekmovanje v Savinjski košarkarski ligi. Zmagovalec zadnjih treh sezon je ekipa iz Pariželj. Izidi 1. kroga: Brglez.com - Mladi Polzela 55:65, Gra-dia Celje - Arkes Velenje 59:64, Domžale - Študenst-ki klub Žalec 41:75 in Frizerstvo Anita - Veterani Zlatorog Laško 62:76. Dvoboj med BSB Otok Celje in Kam-noseštvom Vogrinec bo odigran naknadno. Najboljši strelci uvodnega kroga: Denis Frece 25 točk, Miha Je-zernik 22, Aleksander Baluh, Nejc Vodovnik in Simon Zdolšek po 21. Pari 2. kroga v nedeljo, 28. novembra: BSB Otok Celje -Brglez.com (8.00), ŠK Žalec - Frizerstvo Anita (9.15), Kamnoseštvo Vogrinec - Zlatorog Laško (10.30), Arkes -Domžale (11.45), Mladi Polzela - Gradia Celje (13.00). Foto: SHERPA Prizor s februarskega finala med ekipama Kamnoseštvo Vogrinec Pariž-Ije in Vrani Vransko. Orientiralo se jih je 152 Tri žalske zmagovalne ekipe med osnovnošolci Planinsko društvo Žalec je organiziralo drugo tekmo Savinjske orientacijske lige v sezoni 2010/11, ki je potekala na območju KS Ponikva. Tekmovalci so na štartu in progi reševali teoretična in praktična vprašanja iz planinske tematike. Nastopilo je 35 ekip iz šestih planinskih društev, skupaj 152 udeležencev. V kategorijah mladi planinci do vključno 6. razreda ter 7. do 9. razreda osnovne šole so zmagali mladi planinci PD Žalec, v kategoriji do 26. leta starosti ekipa Zabukovice, v kategoriji članov do 39 let Polzela, nad 40 let ekipa Žalca in v kategoriji družine Sadni-kovi, Jože, Tanja, Anže in Anej. TONE TAVČAR Zlatorog začenja, Elektra počiva t« V torek so bile odigrane prve tekme 6. kroga pokala Slovenije. Laščani, Šo-štanjčani in Polzelani gredo na povratne tekme s po 15 oziroma 25 točkami prednosti. Izmed osmih moštev, ki se potegujejo za štiri prosta mesta na finalnem turnirju, so tudi Zlatorog, Elek-tra in Hopsi, ki so prestali prvo oviro 6. kroga. Lašča-ni so s 75:60 premagali Maribor. Najboljši ligaški strelec Vladimir Panič je tokrat vknjižil 25 točk, Luka Lapornik pa je vpisal z 12 točkami in 10 skoki dvojni dvojček. Šoštanjčani so na gostovanju pri Parkljih iztržili zmago z 82:67, Pol-zelani pa so ugnali Hrastnik Zasavje s 105:80. Povratne tekme bodo na sporedu 7. decembra, do takrat pa čaka vse ekipe še li-gaško tekmovanje. Šentjur, ki se je v lanski sezoni uvrstil na 4. mesto v državnem prvenstvu, pa je poleg Krke, Olimpije in Heliosa neposredno uvrščen na zaključni pokalni turnir. Pivovarji že danes V prvenstvu se s tekmo med Geoplinom Slovanom in Zlatorogom začenja 7. krog. Eden zanimivejših in napetih obračunov bo jutri v Šentjurju, ko v dvorano Hruševec prihajajo Hopsi. Igralci Damjana Novakovi-ča imajo tako kot varovanci Tončija Mašine po štiri zmage. Elektra je v tem krogu prosta. Spet na prvem mestu Košarkarice Celja so otvorile 9. krog 1. slovenske li- Začenja se svetovni pokal V Centru konjeniškega športa Celje je bil pretekli vikend mednarodni turnir v preskakovanju ovir. Ta vikend pa bo prvi svetovni pokal v Sloveniji v notranji areni. Že minuli vikend je nakazal, da je Celje mesto, kjer se zbirajo najboljši evropski in svetovni jahači. Prvi dan tekmovanja se je v ekipnem tekmovanju, kjer se je na višini 140 cm pomerilo 12 ekip s po štirimi tekmovalci, na tretje mesto uvrstila slovenska ekipa v sestavi Mirjam Vesenjak z Valadolidom, Borut Knapič s Palomo S, Jan Vehar z Lan-dom 3 ter Uroš Kocbek s Sido. V soboto je na tekmi za mlade konje Primož Rifelj s Christophom iz ŠD CKŠ Celje brez kazenskih točk zasedel 7. mesto, na višini 130 cm je bil tudi najboljši slovenski predstavnik. Izkazal se je tudi 12-letni Robert Kučer, ki se je na tekmovanju za otroke na višini zaprek 115 cm z eno kazensko točko uvrstil na 5. mesto. Zadnji tekmovalni dan med- narodnega turnirja je štartalo 198 jahačev z 226 konji. Laš-čanka Mirjam Vesenjak se je z Valadolidom na tekmi za Grand Prix Bosio od naših predstavnikov najbolje odrezala, ko je na višini 145 cm podrla eno zapreko in zasedla 7. mesto. Otroci so se v nedeljo po- merili na višini 120 cm, Nina Pangeršič pa je z Grafom Sandro zasedla odlično 2. mesto. Danes se začenja najpomembnejše tekmovanje, ko Center konjeniškega športa Celje gosti eno najodmevnejših športnih prireditev v Celju in sploh Sloveniji, svetovni pokal v pre- Vladimir Panić velja poleg Mihe Čmera in Saše Mijajlovića za enega najbolj izkušenih Zlatorogovih igralcev, kar redno dokazuje na tekmah, ko v povprečju dosega največ košev. ge, ko so s 76:59 premagale konjiški GVT in se ponovno uvrstile na vodilno mesto razpredelnice, kjer jim sledi Kranjska Gora, ki ima trenutno dve tekmi manj. Pokalne prvakinje čaka jutri tekma v Jadranski ligi, ko bodo v dvorani Gimnazije Celje - Center gostile Medveščak. MOJCA KNEZ Foto: TimE skakovanju zaprek, ki bo trajal do nedelje. Pomembno pa bo tudi za slovenski turizem, saj so udeleženci konjeniškega športa specifični gostje, ki v turizem prinašajo visoko dodano vrednost. MOJCA KNEZ Foto: Grup A V Centru konjeniškega športa Celje se danes začenja prvi svetovni pokal v preskakovanju ovir v Sloveniji v notranji areni. Direktorica Nika Bosio center vodi odlično. - ě* PANORAMA KOŠARKA Pokal KZS, prva tekma 6. kroga: Parklji - Elektra 67:82, Miljković 20, Vidovič 15, Le-lič 14, Nuhanovič 12, Horvat 8, Bilič 7, Lekič 6, Zlatorog -Maribor 75:60; Panić 25, La-pornik 12, Dimec 10, Atanac-kovič 9, Vujasinovič 8, Niko-lič Smrdelj, Mijajlovič 2, Hopsi - Hrastnik 105:80; Vašl 25, Godler 16, Sviridov 13, Thon-dique 10, Kobale, Podvršnik 8, Vrsaljko 4, Venta 2; Brčina 19, Tušek, Babič 14. 1. SL (ž), 9. krog: Celje -GVT Konjice 76:59; Bosilj 23, Turčinović 20, Abramovič 14, Jagodič 8, Klavžar 6, Ga-beršek 4, Klein 1; Zdovc 18, Božičevič 11, I. Klančnik 8, K. Klančnik, Javornik 6, Les-jak 5, Krajnik 3, Jereb 2. ROKOMET 1. SL, 10. krog: Celje Pivovarna Laško - Maribor 36:28 (21:14); Gajič 8, Rnić 7, Met-ličić 5, Prieto, Razgor, Kozli-na 3, Marguč, Toskić 2, Po-klar 1; Kleč 7, Batinović 6, Gorenje - Slovenj Gradec 35:19 (20:9); Stanojević 6, Nosan, Gams 5, Šimič, Rutar, Ferkulj 4, Musa 3, Bezjak, Cehte, Šte-fanič, Golčar 1; Selimovič 4, Podstenšek 3. 1. SL (ž), 10. krog: Ptuj - 7nlec 36:2 2 (18:9) (MiK) Sportni KOLEDAR Petek. 26. 11. KOŠARKA 1. SL, 7. krog, Ljubljana (Kodeljevo): Geoplin Slovan - Zlatorog (18.30). 1. B SL, 10. krog: Konjice - Nova Gorica (19). MALI NOGOMET 1. SL, 10. krog, Rogatec: Dobovec - Izola (20). Sobota. 27. 11. NOGOMET 1. SL, 19. krog: CM Celje -Domžale (15), Ljubljana: Olimpija - Rudar (17). MALI NOGOMET 2. SL, 7. krog: Nazarje -Velike Lašče (20). ROKOMET 1. B SL, 9. krog: Škofljica -Celje Pivovarna Laško B (19). KOŠARKA 1. SL, 7. krog: Šentjur -Hopsi (19). 1. B SL, 10. krog: Rogaška - Primorac Branik (19). Jadranska liga (ž), 9. krog: Celje - Medveščak (19). 1. SL, 9. krog: Kranjska Gora - Rogaška (19). ODBOJKA 1. SL (ž), 9. krog, Šempeter: Aliansa - Nova Gorica (19). 20 IKRONIKA NOVI TEDNIK Zmavc ovaden zaradi narkotikov Grozi mu do tri leta zapora - Kako naprej, bo jasno sredi decembra Celjski zdravnik Andrej Žmavc, ki je bil tudi eden vodilnih v Zdravstvenem domu Celje, je ovaden zaradi kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Kriminalisti so namreč končali preiskavo domnevne zlorabe narkotikov. Čeprav se je sprva neuradno govorilo, da naj bi zdravnik neupravičeno uporabil okoli 2.000 ampul, so policisti ugotovili, da naj bi izginilo skoraj 3.500 ampul narkotika, ki se uporablja za lajšanje močnih bolečin, pri čemer povečana uporaba vodi celo v odvisnost! Žmav-čevo početje so kriminalisti označili za zelo nestrokovno, nadzor nad njegovim delom je uvedla tudi Zdravniška zbornica Slovenije. Vodstvo celjskega zdravstvenega doma je zdravnika najprej za nekaj časa odstranilo z delovnega mesta, a se je po pridobitvi zdravniškega spričevala vrnil nazaj v službo, ni pa več vodja osnovne zdravstvene dejavnosti. Pred dvema mesecema je Žmavc jemanje narkotikov priznal in dejal, da je to počel zaradi neznosnih bolečin v hrbtenici, ni pa narkotikov razpečeval. Zanikal je, da je pri tem zlorabljal imena bolnikov iz enega od domov za starejše na Celjskem. Kriminalisti pa so v preiskavi ugotovili ravno nasprotno. V evidencah, za katere pravijo, da so bile pomanjkljive, naj bi bilo lažno prikazano, komu je bilo zdravilo namenjeno. Zdravnik naj bi namreč napisal, da se je zdravilo uporabilo v zavodu, kjer je deloval kot hišni zdravnik oskrbovancev, do njih pa zdravilo ni prispelo, so zapisali na celjski policiji. Od lanskega aprila do letošnjega septembra so v celjskem zdravstvenem domu nabavili kar 3.500 ampul narkotika Dolantin. Samo za 14 ampul se je dokazalo, pri katerih bolnikih so končale. Torej naj bi si Žmavc prilastil skoraj 3.500 ampul in ne le okoli 2.000, kot se je govorilo sprva! Divjak na Mariborski cesti Na Celjskem so samo v torek pridržali štiri pijane voznike, dva sta povzročila tudi nesrečo. Najvišja izmerjena stopnja alkoholiziranosti je bila skoraj 2,5 promila. So pa v Celju včeraj prijeli tudi voznika, ki je po Mariborski cesti, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h, divjal s hitrostjo kar 129 km/h. Zlorabo narkotikov je policiji prvi prijavil pravzaprav direktor celjskega zdravstvenega doma Stanislav Kajba. Da se dogaja nekaj sumljivega, so ga opozorili sodelavci, anonimno pismo o Žmavčevem početju je romalo tudi v medijske hiše. Ni pa to prvi primer zlorabe v Zdravstvenem domu Celje, nam je že pred mesecem potrdil Kajba, saj so do zdaj obravnavali tudi tabletomanijo med posameznimi delavci. Glede na kazenski zakonik je za takšno kaznivo dejanje, kot ga očitajo Žmavcu, predvidena kazen do treh let zapora. Zbornica še ni povedala svoje Komisija Zdravniške zbornice Slovenije, ki je konec oktobra v celjskem zdravstvenem domu opravila tudi izredni strokovni nadzor, je ugotavljala, ali je nadzorovani zdravnik pri zdravljenju kronične ne-maligne bolečine, ko je bil izbrani zdravnik sam sebi, ravnal v skladu s strokovnimi smernicami ali je bila zdravstvena dokumentacija in evidenca porabe narkotika Dolantin v ambulanti vodena v skladu s pravili stroke in z veljavno zakonodajo«. Komisija je svoje delo že opravila sredi novembra, a o rezultatih ne govorijo. Z njimi so najprej seznanili Žmavca, ki se lahko še do konca tega meseca nanje pritoži. Domnevna Žmavčeva zloraba narkotikov je presenetila številne zaposlene v zdravstvenem domu. Da je afera vnesla nejevoljo v vrh zdravstvenega doma, priča tudi to, da so nekaj dni zatem, ko smo o tem poročali mediji, sklicali izredno sejo Sveta zavoda Zdravstvenega doma Celje. Čeprav je kriminalistična preiskava končana, primer še ni na sodišču, zato je vprašanje, kakšni so lahko ukrepi proti zdravniku. O tem je še prezgodaj govoriti. Predsednik Sveta zavoda Zdravstvenega doma Celje Brane Nezman rezultatov še ne komentira, je pa omenil, da bo naslednja seja sveta sredi decembra, ko naj bi bilo že jasno, kako naprej. SŠol Foto: SHERPA Samo Slokan (drugi z desne) in Marko Grasselli (prvi z desne) Je zdravnik cisto res spregledal? Nadaljevanje sojenja zdravnikoma zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti Več ur je na celjskem sodišču včeraj trajalo sojenje 64-letnemu mariborskemu specialistu radiologu Samu Slokanu in 42-letnemu specialistu nevrologije Marku Grasselliju. Očitajo jima povzročitev smrti iz malomarnosti, saj je pred šestimi leti umrl njun pacient, 36-letni Franjo Pintarič iz Slovenskih Konjic. Zanj je bila usodna tako imenovana koloidna cista na možganih, ki naj je ne bi Slo-kan pravočasno opazil na sliki glave. Grasselli pa naj ne bi pravilno odrejal preiskav za bolnika, ko je bil ta že v bolnišnici. Pintarič se kljub bolniški negi ni počutil dobro, večkrat naj bi tožil zaradi hudih glavobolov, kar je razvidno tudi iz negovalnih listov, kamor so te podatke zapisovale medicinske sestre. Grasselli je v svojem dosedanjem zagovoru trdil, da je bil v urgentni ambulanti, kamor naj ne bi dobil vseh potrebnih podatkov, da bi odredil še dodatne preiskave. Oktobra se je moralo sojenje začeti znova, saj je od zadnje obravnave minilo več kot tri mesece. Takrat so dosedanja pričanja le prebrali in zaslišali še dva zdravnika, ki sta bila v stiku s pacientom. Eden od teh je pri bolniku opravil lumbalno punkcijo. Obramba obtoženih je včeraj dvakrat izpostavila ravno lum-balno punkcijo in med vrsticami omenila tudi možnost poslabšanja zdravstvenega stanja pacienta zaradi tega. Včeraj je pričal še Pintaričev osebni zdravnik, ki mu je zaradi močnih glavobolov, ki »so bili večje teže«, napisal tudi napotnico za nevrologa. Pred senat je stopil tudi radiolog Jernej Knific, ki je po pacientovi smrti na patološki konferenci (na njej so namreč ta primer predstavili) cisto na MR-sliki tudi opazil. Na vprašanje tožilke Jasne Leskošek, kako si Kni-fic razlaga, da je on cisto videl, Slokan pa pred smrtjo pacienta ne, je Knific odgovoril: »To bi znal razložiti le s tem, da jo je spregledal.« Ob tem je še pojasnil, da je vprašanje, ali bi isto tvorbo lahko opazili na CT-slikah. Na zaslišanje je včeraj morala tudi nevropatologinja Mara Popovič, ki je pacientove možgane tudi pregledala in cisto v njih našla. Zadnjega so včeraj zaslišali še izvedenca medicinske Za vse enako! Takole so celjski občinski redarji včeraj v središču Celja olisičili vozili ministrstva za pravosodje, ker voznika nista upoštevala pravil. Da jim ne bi kdo očital, da nimajo enakega merila za vse kršitelje! Če bodo kaznovani tudi plačali kazen, je pa že drugo vprašanje. stroke, nevrologa Antona Grada. Ta je omenil, da je pri posegu nevrokirurgov 11-odstotna smrtnost pacientov in če bi bil na Grasellije-vem mestu, bi tudi sam sedel na zatožni klopi S tem je verjetno želel omeniti, da je bil Grasselli v situaciji, v kateri bi se marsikateri nevrolog odločil enako. Je pa izvedenec omenil, da dajanje B-vitamina, kot je to storil Grasselli, ni bilo po pravilih stroke in znanosti, ampak bi bilo bolje, če bi mu dal naklofen. Pri Pintariču bi bil izid drugačen, če bi ta pravočasno prispel do nevrokirurga v Ljubljani ali Mariboru, takrat naj bi bile 90-odstotne možnosti za preživetje. Toda pod pogoji, ki v slovenskem zdravstvu niso idealni, primanjkuje pa tudi nevrokirurgov, se je pač končalo, tako kot se je. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA HALO, 113 20-letnik, stari kršitelj V Belem so v sredo policisti ustavili in zasegli vozilo komaj 20-letnemu moškemu, ki je v policijskih evidencah že označen kot večkratni kršitelj. 20-letnik je z območja Laškega. Isti dan so pridržali tudi dva voznika, ki sta bila pijana. Eden - 34-letni Laščan - je napihal skoraj 2,30 promila alkohola. Ukradli reklamno vozilo Neznanci so v sredo izpod kozolca v Šentrupertu nad Laškim odnesli gozdarske vitle, vredne dobrih 1.200 evrov. Pred vrtcem v Nušičevi ulici v Celju pa je nepridiprav prišel pravi trenutek in iz osebnega vozila odnesel žensko torbico. Lastnica ocenjuje, da je oškodovana vsaj za 500 evrov. Na Blagovni pri Šentjurju pa policisti preiskujejo tatvino reklamnega vozila Citroen Jumper, vrednega okoli 1.500, ki je bil parkiran na travniku ob cesti. Problematična sta predvsem okolica Šolskega centra Velenje in park. V zadnjem letu je policija - kadar je govora o ovadbah zaradi prekupčevanja z drogami - poslala največ sporočil za javnost ravno o primerkih iz Velenja ali njegove okolice. Da je Velenje znano po večjem število prekupčevalcev z mamili v primerjavi z ostalimi občinami, je znano že vsem. Da se kot po tekočem traku droga prodaja in jemlje v okolici velenjskega šolskega centra in v parku, tudi. Drogirajo se mladi in starejši, prekupčevalci mastno služijo. V tednu dni prekupčevalec lahko zasluži tudi do tri tisoč evrov! Velenjski policisti so letos odkrili 26 kaznivih dejanj (lani 24) in 31 (lani 59) prekrškov, ki so povezani s prodajo ali jemanjem drog. Opravili so 10 hišnih preiskav, prijeli tri osebe. Ampak to je suhoparna statistika, za katero že vsak osnovnošolec ve, da je realno stanje drugačno in da je tega veliko več. To brez dlake na jeziku priznava tudi komandir Policijske postaje Velenje Drago Alenc. Pred časom, ko so iskali novega komandirja velenjske postaje, se je neuradno govorilo, da nekega zanimanja za to delovno mesto ni, ravno iz razloga, ker naj bi vsi vedeli, da je stanje, kar se tiče drog, v Velenju katastrofalno. »Vesel sem, da se o tem zdaj sploh pogovarjamo, ne-dolgo nazaj je bila problematika drog skrita v ožjih krogih! Statistika kaže številke, realno stanje pa je na terenu. Droga je hit za uživalce in preprodajalce. Naredili bomo vse, da bomo to zadevo spravili z naših ulic,« je zagnan Alenc. Letos sta bila v Velenju dva primera (za ta se ve vsaj uradno) predoziranja, pri tem je ena oseba umrla. Otroci z drogo Ko smo se sprehodili do lokacij, ki so policistom znane zaradi zbiranja uživalcev in preprodajalcev drog, je bilo videti, da se nihče več nikogar ne boji. V neposredni bližini velenjskega šolskega centra so mladoletniki sredi dneva kadili na več točkah. Bili so tudi primeri v zadnjih tednih, da so policisti osebe med uživanjem mamil prijeli sredi ulic. Naj spomnimo le na osebo, ki je v oddaji Trenutek resnice lani javno povedal, kaj vse se z drogo počne v Velenju. Prebivalci Velenja opozarjajo, da pre-prodajajo sredi belega dne, sredi ulic. A ko vprašamo na policiji in velenjski občini, ali tudi njih občani o tem obvestijo, so nam na občini dejali, da letos niso prijeli nobenega klica o tem, na policiji jih sicer omenjajo, a ne veliko. »Tu moram biti kritičen! Želel bi namreč, da bi se ljudje še bolj odzivali. Za policijo je ključno zaupanje. To je pomembno za prenos informacij, zato upam, da se bo povrnilo tisto zaupanje, ki je bilo včasih.« Verjetno je kriv strah in se bojijo maščevanja, zato preprodajalcev ne prijavljajo. Za Velenje je znano, da so tam nekateri vidnejši vodje kriminalnih združb, ki zelo dobro služijo z drogo in imajo v »podzemlju« močan sloves. »Od dežurnih policistov sem zahteval, da upoštevajo želje lju- di, ki ob prijavi ne želijo povedati svojega imena. To anonimnost jim moramo zagotoviti!« Velenjska policija zelo dobro sodeluje tudi s tamkajšnjo občino, a je kljub temu drog vedno več. »Delujemo tudi preko Sosveta za varnost občanov, kjer - kar je zelo pomembno - probleme rešujemo sproti in takoj. Treba je vedeti, da pri problematiki drog ne gre le za mamila. Posledica so ostala kazniva dejanja, kot so tatvine, ropi in vandalizem, ki jih storijo uživalci. To daje ljudem Medobčinska LAS Velenje naj bi dobro sodelovala tudi s šolami, s katerimi delajo na projektih, kot so Z glavo za zabavo, Šola za starše, Projekt varnih točk (v Velenju jih je 21), Veter v laseh - s športom proti drogi in preventivnih vzgojnih programih Nasilje in droge med mladimi, Pogovarjajmo se, prisluhnimo otroku in ne zatiskajmo si oči ^ Letos so v Velenju odprli tudi Svetovalni center za zmanjševanje škode zaradi drog. Izdali so tudi več zloženk oziroma brošur, s katerimi osveščajo predvsem mlade o nevarnosti mamil. Je »šus« na ulici sredi belega dne nekaj normalnega? Prekupčevalec drog v tednu dni zasluži tudi do tri tisoč evrov - Se v Velenju nihče nikogar več ne boji? Komandir Policijske postaje Velenje: »Statistika so številke, realno stanje je na terenu!« občutek strahu, jih moti, saj se povzroča škoda,« pove Alenc. Poleg okolice šolskega centra in parka omenja tudi nekatere druge lokacije, kamor se umaknejo odvisniki, ko vzamejo novo dozo. Ti iščejo predvsem zapuščene ali neurejene objekte. Preprodajalci pa točke zbiranja me-njujejo zaradi skrivanja pred policijo. Nadzore nad posameznimi lokacijami opravljajo tudi mestni redarji. LAS Nekaj vprašanj o problemu drog smo naslovili tudi Skrivališče za uživalce drog tik ob velenjskem šolskem centru - Št. 93 - 26. november 2010 — na Mestno občino Velenje, kjer so nam povedali, da se je Sosvet za izboljšanje varnosti občanov letos sestal trikrat. »Na podlagi sklepov in pobud so se povečali ukrepi in nadzor nad prekupčevanjem z drogami v Velenju.« V Velenju deluje tudi Medobčinska lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti z drogami v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Ko so letos na eni izmed sej velenjskih svetnikov obravnavali poročilo LAS-a, je že takrat eden izmed svetnikov dejal, da ga » _ moti, da nismo sposobni stopiti na prste tistim, ki razpečujejo drogo, saj se v določenih predelih mesta droga praktično deli, kot npr. v šolskem parku.« Menil je, da gre za standarde, ki smo jih sami dovolili in jih nismo sposobni omejiti, zato so poskusi zajezitve neuspešni, treba je narediti veliko več. Moti ga, da je metadonska ambulanta nasproti otroške, moti ga, da metadonske ambulante ni na Koroškem _ Je pa res, da LAS opravlja hvalevreden delež pri preprečevanju in pomoči uživalcem. V eni izmed svojih raziskav so denimo ugotovili, da je konoplje največ v središču Velenja in v Šoštanju, sledijo druge okoliške občine in predmestje Velenja. Osebe, ki so prvič v življenju poskusile konopljo, so na Velenjskem bile stare 14,5 leta, ostale trde droge pa so vprašani prvič poskusili med 14. in 16. letom. Zgovoren podatek, ki podrobne analize ob dejstvu, da je droge vedno več, skoraj ne potrebuje. Gre pa za starejšo anketo, ki so jo izvajali na velenjskem območju. Ko smo iskali spletno stran LAS-a Velenje, je na MO Velenje je letos za projekte preprečevanja drog namenila 10.580 evrov, vendar so ta znesek že prekoračili. internetu (ki je medij mladih) žal nismo našli, predstavitev je v sklopu spletne strani velenjske občine, a so žal na njej le starejše objave. Več policistov? Na velenjski občini pravijo, da so šolske prostore (kakor tudi vrtčevske) v večini obvarovali z ograjami. »Imamo fizično varovanje objektov, v nočnem času nenapovedane obhode. Kar se tiče prodaje drog v okolici šol, opozarjamo na to pristojne na PP Velenje in iz leta v leto opažamo, da imajo več zasegov. Pri tem je treba opozoriti, da se je kriminaliteta na tem področju v zadnjem času zelo povečala,« so zapisali na občini. Očitno pa ograje in kamere ne preprečujejo zbiranja, kajenja ter drogira-nja mladih. Bi morda Velenju pomagalo, če bi bilo tam več policistov? »Glede na specifičnost Velenja lahko rečem, da ni nikoli dovolj policistov, toda s primerno organizacijo dela lahko policisti, ki se zavedajo svojega poslanstva, naredijo veliko! Predvsem pa je pri tem vodilo, da so policisti dobro motivirani. Ob tem v Velenju ni prisoten le problem drog, ampak se morajo policisti ukvarjati še z ostalimi nalogami,« namigne Alenc. Je pa dovolj zgovoren odgovor velenjske občine: »Res je, da je policistov na našem območju premalo, na kar pristojne opozarjamo gotovo že desetletje. Žal pa ti, ne glede na to, kakšne >bar-ve< so, niso pokazali pravega posluha.« Je v času, ko bo država policiste stisnila še bolj v kot, kar se tiče plač, mogoče razmišljati tudi, da se policist naslednjič raje ne bo »spustil« v nevarne preprodajalce, ki v enem tednu zaslužijo trikrat več kot on v celem mesecu? SIMONA ŠOLINIČ Foto: Grup A TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 27. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 28. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Matevž Goršič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 29. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Matevž Goršič, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrab-lom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) TOREK, 30. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SREDA, 1. december Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Murski val) ČETRTEK, 2. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev -ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Murski val) PETEK, 3. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) Tokratni nedeljski znanec na Radiu Celje Matevž Goršič (desno) zadnja leta veliko energije posveča delu s svojo skupino Tuned fish. Glasba kot lepota in poslanstvo Matevžu Goršiču je bila glasba položena že v zibel. Izhaja iz znane glasbene in umetniške družine, tako da ni prav nič čudnega, da sta oba s sestro Alenko življenjsko poslanstvo našla v glasbenem ustvarjanju in poustvarjanju. Matevž je glasbeni pedagog, zborovodja in komponist, ki se vse bolj uveljavlja v različnih glasbenih zvrsteh. Zadnja leta vse več energije posveča delu s svojo skupino Tuned fish. Z njimi in s svojo skladbo Magnolija je zmagal na nedavnem Slovenskem festivalu šansonov. O vsem tem, predvsem pa o svojskem in zanimivem Matevževem odnosu do glasbe, ki jo dojema kot dar in poslanstvo, se bo z njim v oddaji Znanci pred mikrofonom to nedeljo ob 10.10 pogovarjal Branko Stamejčič. Nena bo tudi v decembru »kuhala« z Andrejem Vohom Če ste zadnji dve sredi v novembru zamudili oddajo Kuhajmo skupaj, ki jo pripravlja in vodi Nena Lu-žar, bodite z Radiem Celje vsaj 8., 15. in 22. decembra. Nena bo namreč tudi prihodnji mesec »kuhala« z Andrejem Vohom iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Drugo sredo v decembru bosta govorila o slanih in sladkih polnilih za potice, 15. decembra o peki drobnega peciva, 22. decembra pa o pripravi prazničnega jedilnika. Seveda oddaje Kuhajmo skupaj ne smete zamuditi tudi prihodnji teden. Slišali boste, kako je bilo na zaključku akcije Vedno kaj (za)ku-ham, ki jo Nena za izbrane poslušalce celjskega radia pripravlja v gostilnici La Sto- Kaj si lahko poslušalci Radia Celje želijo boljšega, kot da jim o tem, kako ria. narediti dobro potico, svetuje večkratni zmagovalec edinega festivala Foto: GrupA potic v Sloveniji Andrej Voh! 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. HOLLYWOOD - MICHAEL BUBLE (4) 2. FORGET YOU - CEE LO GREEN (4) 3. ANYWHICH WAY - SCISSOR SISTERS (5) 4. ONLY GIRL (IN THE WORLD) -RIHANNA (2) 5. FIREWORK - KATY PERRY (3) 6. WELL WELL WELL - DUFFY FEAT. THE ROOTS (1) 7. HEARTBEAT - ENRIQUE IGLESIAS FT. NICOLE SCHERZINGER (5) 8. RAISE YOUR GLASS - PINK (3) 9. COOLER THAN ME - MIKE POSNER(2) 10. YESTERDAY - REAMONN (1) DOMAČA LESTVICA 1. MAŠ PUNCO - CARPE DIEM (6) 2. ZIG ZIG - N'TOKO (3) 3. POD OBLAKOM - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (3) 4. PREDEN GREŠ - OMAR NABER (1) 5. ČUDEN DAN - S'KAKTUS & JERNEJ DIRNBEK (4) 6. USPAVANKA - BOŠTJAN BRAČIČ (2) 7. KRASNI NOVI SVET - VLADO KRESLIN (5) 8. KO SE SPET SREČAVA -JADRANKA JURAS (3) 9. GLEDALIŠČE SANJ - PUPPETZ (2) 10. LAHKO JE PREPROSTO - BILLYSI (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO HOLD MY HAND - MICHAEL JACKSON WITH AKON THE TIME - BLACK EYED PEAS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO SAMOTA - SELL OUT 2010 - PAPIR Nagrajenca Ivo Jarovič, Šlandrova 44, Celje Maša Čeko, Partizanska 68b, Žalec Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010 CELJSKIH 5 plus 1. VSE ENKRAT MINE - MIRO KLINC (6) 2. OBLJUBI MI - NAVIHANKE & BOŠTJAN KONEČNIK (1) 3. BITI KNAP JE LEP POKLIC - SPEV (2) 4. TUDI TI NE VEŠ - KOZJANSKI ZVEN (3) 5. ŽENIN BOM - PETKA (4) Predlog za lestvico NA VLAK - MLADI UPI SLOVENSKIH 5 plus 1. KER ON JE VSE TISTO - GORSKI CVET (2) 2. JE V SODRAŽICI TRŽNI DAN - ANS. FRANCA MIHELIČA (7) 3. PRAV VSAK IMA NEKOGA -RIBNIŠKI PUŠELJC (6) 4. TVOJ PRSTAN - POPOTNIKI (1) 5. ABRAHAM - ANS. TOPLAR (3) Predlog za lestvico VONJ TVOJIH LAS - ŽARGON Nagrajenca: Matija Kolenc, Udarniška 33, Slovenske Konjice Izidor Malgaj, Aškerčeva 67c, Celje Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Prva obletnica ekomuzeja Osrednji in edini Ekomu-zej hmeljarstva in pivovars-tva Slovenije v Žalcu bo jutri praznoval prvo obletnico obstoja. Muzej je v stari obnovljeni sušilnici v bližini inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, kjer bodo jutri pripravili številne aktivnosti za poživitev muzeja. Ob tej priložnosti so izdali tudi novo zgibanko ekomuzeja. Muzejska zbirka ponuja sprehod skozi zgodbo hmelja v spodnjesavinjski dolini zelenega zlata. Zbirka je nastala s pomočjo družin, ki živijo s hmeljem, z njihovo dokumentacijo, fotografijami in spomini. »Na ta način aktivno povezuje v muzejsko družino vsakogar, ki je bodisi prispeval del svojih spominov ali pa je del zgodbe o hmelju. Ekomu-zej tako odseva željo prebivalstva po raziskovanju lastnega izvora in zgodovine ter prispeva k lokalnemu razvoju,« pravi vodja programa turizem žalskega zavoda za kulturo, šport in turizem Sabina Palir. Zavod namreč upravlja z muzejem. Od hmeljarske identitete do škropilnice V štirih nadstropjih muzeja je mogoče videti marsikaj. V četrtem nadstropju je začasni Muzejska zbirka ponuja sprehod skozi zgodbo hmelja v spodnjesavinjski dolini zelenega zlata. Zbirka je bila zbrana s pomočjo družin, ki živijo s hmeljem, z njihovo dokumentacijo, fotografijami in spomini. razstavni depo, ki prikazuje hmeljarsko identiteto Spodnje Savinjske doline, hmeljarske šege, socialni in družbeni po- nični potepi HURGADA vse vkljuien^ SHARM EL SHEIKH vse vkljuíeno Hotel Sunrise Island Garden 4* 27.11., 4., 11.12. Hotel Sunrise Island View Resort 5* 27.11., 4., 11.12. Akcijski izleti - cena za 2 Dunaj, 1 dan, Salzburg, 1 dan, Gradec, 1 dan Benetke, 1 dan, Insbruck in Swarovski, 1 dan, od 63,90€ od 65,90€ od 41,90€ od 94€ od 89,90€ Opatija, GH 4 opatijska cvijeta 4*, polpenzion Termin: 24.11. - 23.12., 2 noři od 79€ Umag, Melia Coral hotel 5*, polpenzion Termin: 24.11. - 24.12., 2 noči od 74€ www.palma.si LJUBLJANA: 01/24-43-690 • CELJE 0Î/428-4Î-00 • KRANJ 04/20-20-880 • NOVO MESTO 07/Î9-Î1-460 ložaj obiralcev ter velikih in malih hmeljarjev, delo hmeljarjev na posestvih, prehrano, obleko, spanje, skrivnost niso niti zaslužki obiralcev, hmeljarjev in kmečkih delavcev na zadružnih posestvih. Nadstropje nižje se predstavlja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, v drugem nadstropju pa so na ogled kultivatorji in škropilnice ter predstavitev dveh največjih pivovarn, Laško in Union. Trenutno je v tem nadstropju na ogled tudi razstava žalskega pivovarja Simona Kukca. Še nižje so otroške učilnice in dve stari kotlovnici, ob vhodu v muzej pa obi- skovalec naleti na recepcijo z manjšo trgovino in degustacij-sko sobo. »Občani mesečno podarjajo predmete, orodja in fotografski material,« pravi Palir- jeva. V prvem letu si je muzej ogledalo več kot 8 tisoč obiskovalcev. Večina teh je domačih, organiziranih v skupine, poleti pa je tudi veliko individualnih obiskovalcev, nekaj je Ob jutrišnji obletnici bodo v pritličju muzeja eko tržnica in bio sejem ter degustaci-ja piva. V prvem nadstropju bodo otroške delavnice, na ogled bo tudi priložnostna razstava slik bivše hmeljarske princese Janje Oset. V drugem nadstropju bodo hmeljarska orodja prikazovali člani Društva hmeljarjev, hmelj-skih starešin in princes. Zavrteli bodo film Zeleno zlato, ki prikazuje ročno obiranje hmelja s poudarkom na šegah in običajih tistega časa. Z aromatičnimi in zdravilnimi zelišči se bo predstavil Inštitut za hmeljarstvo in pivo-varstvo Slovenije. V četrtem nadstropju pa bo okrogla miza na temo Demeter kvaliteta hrane zdravi ljudi. Ob 13. uri se bodo obiskovalci podali na pot do VIT-točk. tudi tujcev. Mnogi obiskovalci prihajajo obujat spomine na mladost in življenje v Spodnji Savinjski dolini. Ekomuzej je povezan z okoljem in ljudmi preko vstopno informacijskih točk (VIT) v šestih spodnjesavinjskih občinah. VIT-točke se nahajajo v Schwentnerjevi hiši na Vranskem, občinski stavbi v Taboru, na braslovškem prireditvenem prostoru pod kozolcem, v gradu Komenda na Polzeli, muzejski zbirki v Preboldu in v Savinovi hiši v Žalcu. Vsaka točka prikazuje hmeljarstvo, običaje in šege, orodja, zgodbe, foto gradiva _ MATEJA JAZBEC Za vse, ki jim iskreno želimo srečo v novem letu 2011 darila iz GALERIJE OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN V CELJU www.darila-kogoj.com Pod stolpi tišine Pred dvema tednoma sem se vrnil z daljšega popotovanja po Iranu. Med številnimi znamenitostmi je največji vtis name napravil obisk mesta Yazd v osrčju puščavskega predela Irana. Nekateri zgodovinarji pravijo, da gre za najstarejše še naseljeno mesto na svetu. Dejstvo je, da je najstarejša naselbina na tem področju stara okoli 7000 let. Marco Polo je v 13. stoletju opisoval Yazd kot prelepo in zanimivo trgovsko mesto, ki ga je med številnimi napadi opustošil tudi Džingiskan. Yazd je tudi domovanje največje komune zoroastrijcev v Iranu. Gre za pripadnike nekoč glavne religije na področju današnjega Irana, ki se je umaknila šele s prihodom Arabcev in islama. Za zoroastrijce je življenje nenehen boj med dobrim in zlom, resnico in neresnico ter svetlobo in temo. Posebnost v okolici Yazda predstavljajo stolpi tišine. Gre za kamnite stolpe na gričih, kjer so se zoroastrijci poslavljali od svojih mrtvih pripadnikov. V skladu s svojim verovanjem so trupla pokojnikov pustili nepokrita v stolpih, da so lahko ptici ujede očistile telesa do kosti, te pa so kasneje hranili v kamnite zabojnike. Danes živi na področju Yazda še okoli 6000 zoroastrijcev. MILAN RAJTMAJER t I l I I I I L 1 I I I I I I I I I I I 1 I I I 1.1 ............. 5"nas om 031 692®^ Vodovodna napeljava GSM: 041 563 991 Brei naprav íq oskrbo i i/odo tři bilo življenje iodobne^a cloi/eha nepredsiai/-Ijii/o. Razi/odfil Síítemi se vse bolj izi/fljajo I píúítífními cevmi, fei imajo doi^o žiyíjenjiíto doto. Po^oi dolgo žii/ijenjil(o dobo instolocij so kobi/osini materiali in (tafioi/ostna izi^edbo. Vodovodna napeljava v stanoi/anju ali hiši naćfionio ïpoda med ^robe napeljave, /iar pomeni, da jo prai/iloma vgrajujemo iokoj po hončani zidavi nosiíní/i ířen. Hiíno ťodoi/odno nopeljoi/o moramo polotiti v skladu i i/eljai/nimi predpisi in síondúfdj. Podroímoiti predpisujejo líomunaina podjčtjo zo oshrbo i pííno l/odo. Pred polaganjem i/odoyodnifi cei/i oprai/imo t/io pripravljalna dela. da kasneje ne pride do motenj in da bodo morebiine spremembe fim manjše, I/ kopalnico, stranišče, huliinjo pogosto doi/ojomo l/odo zarodi t^arcet/onja samo po eni i/odovodni cevi z enim zapornim ventilom. To pa ni najboljšo resitei/, ompalt je bolje, da k i/sokemu odjemniku doi/ûjomo l/odo po posebni tei/i z lastnim zapornim i/enřílom. Pogosto ne i/gradimo čistilnega ji'ltra, haf pa tudi ni dobro. Húprava ia znižanje tlaka preprečuje nihanje talka vode v ceveh in tudi s'umenja pretakajoče se vode. Kadar želimo na i/odoi/odni pipi ali armaturi pri kopalni kadi zamenjati tesnilni obroček, moramo zapreti ifentil no i/odoi/odni ceyi. fe waka vodovodna cey nima si/oje^a i/entiifl, moramo pri poprai/iiu zapreti ťentil no cei/i, po kateri doi/ojamo i/odo za wo ftiso di itanoi/onje. Seveda pa ni prav nič prijetno, kadar tako poprai/ilo trajo dalj časa. Če i/ i/odoi/odni injtalaciji ni Čistiineđo/iltra, moramo npošterati, da se bodo tesnila na pipah bitreje poki/arilo in do se bodo mrez'ice na rztokib pri armaturah v kopalnici hitreje zamašile, fe zanemarimo znižani tlak, bodo cevi in i/odot/odna oprema Izpostoi/ljene nihanju i/odne^a tlako iz jai/neđo yodoi/odne^a omrežja. Pri fsaki i/odoi/odnl pipi in armaturi, posebno v kopalnicah in straniščih, predi^i-dimo zaporni ventil. Woprai/o za mižanje i/odne^o tlab in čistilni filter lahko l/gradimo tudi koineje, pri tem po moramo začosno zapreti i/odo v i/seh cei/efi v hisl Vsa dela naj oproi/i strokoi/njak. -PUUMKAIKTVC -ÍERmiNMflNTAIAOUHlH IHniNSKtffKMflAV - SjUliKUi MMNIKOV - VRTANJI ENHNIKCV ĐIMN1KARSTV0 PEČNIK tîjj^ 03/B977 998; G5M; (Ml 616 751 p-matl: pecntk.ďlm^icil.netj www.dimrikanlvop«rik.ii Celje: 041/710-480 Rogaški Slatina: 041-767-526 IAÏJ SřtíE" CfíLU^J PQSRÍDHJTH) 1.U,RJJ1.-U O.RQIÍJJ. m INSWOJE VEÍHOVIEK IZVEDSA VODOVODNIH IN C»ITUÍN[h NAKUliVTHSANACUAKOMLNIC nmUBIKlnrattailU. Protimka vas 34/il, §lDie, gsm^ (HL EBZ SQT AGM NEMEC d.Q.Q. Sedraž 3,3270 Uško Tel.: 03/56^8-043 Fax.;03/56-4S-8't0 E mail: agm.nemec@kabetnet.net GOSTINSTVO GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM ËLlRQSr STOfllTVE: ňíienje potlwnlli praítořw, hií, stanovanj' flOQOm.COr.l I^icí; «/ww.ttrmHI-5hmt«4i pri")? tóMk«. t? iťtítila Gsiii; (M1S7S59Í CIu3 rrmdijiov ssniaai elítnan ■ PREKRtVANJE VSEH VR5 T KfíITIN ' IZOLATOfíSTVO > STAVBNO KLEPARSTVO » BREZPLAČEN OGLED • TESARSTVO IN SVETOVANJE BRONISLAV ČANŽEK d. o. o. ít KRorarw. KLEMitSTvo Petmje 19,1220 Store tel.:03/577- }2-n fax: 03/Sl-0Ů-^9 mobitel: 041/635-817 e-fWiftif bíCílíííífv.ňirtíHigt- ). í( INFORMACIJE rmn-rn-m i , , t,, ,, I , M iji il , I ui i I,, i i I i i , ■ I ■ POHUilTE NUS! n MEDIKMIKO »oriLvc šn svctovdnji: d.o.o. Telefon; M 5434 230, r.E.i Gicgoriifevj 5 Mob.: 051 478 i 10, >000 Celje c-poiia: mHlikiiiiku@siot.nci - samopla^i^ if trmaiavťncroJoáká sunbulnnia - »iravstveiio dť^ursrvu na priredil vali - «nmapia^ni^ reiev-aJni prťvoíti VI GSM:(I40 462 SDS VITA-TERM OGREVJNJE )N PREZRAČEVANJE TelJFax.:0a3 »94 BS2 www.vltautnn.sl PREZRAC^ANJE ZREKUP^RACUO TOPUOTNE CRPAU(E ÛGREVALMI IN HLADILNI SISTEMI ál m îémsmmmmmi* ÏNILAN iUBAMliSft lASKO Ï HI \ MANUALNA TERAPIJA lïv^jA- EÏR. A. VERSININ oRTOnro rfvmatoioq FTTEX O-OjO -f Dvmiíka 120 A, IťJOC Lnjaij»«* T¥L; Clí/7VI 57-00.0-11 jÉůIŮIíiPtíTzViWiv nrEJi.MiS-ftťiÍTA: n7B(Bi-I.nn Mďtjaž Ž«]řznik Uf;ksívaii/i: kluvir/cv gsmiWl 714 2^0 e-poSla: niat^aï.wksîjiiksîsol-nrt tsm^Mm MiUďtUiJ glasbeni center Cosposka2S,3(X»CcljE lei.: (B S4« 40 (Mt fůks 543 40 MAC-ŽKl-EZNlíí d.o.o. Milfinsfccsa I2,30(10a'lj(f li?î.j 03 541 32 6Ů IDrSI3a2®397 QAL ^CPí Najboljša izbira okvirjev v mestu. CiltíIJíOlnli, ^nfjrEmUML M: 01/548 50 36 Delovni čas: ponedeljek - peiek 8-14 in 16-19 Sfreha za vecgenemciji WWW.SDEha-mttelliail gsm; mi ÎH 531 TeUOOWn WatSLdiíJTTI 4W 1 e.EnaiLbnjtiJ)uar^niB,iiet Bfigrta Bučar 5p, Puis ris ka vas 57 ' Mk 3220 itn« iTone ZA IZMEHO IfJ IÎDELAVD FREDRACUNA HA KUUC POKLlClH N/IÎEG;« STROKOVNJAKA ZA STREHf, G, EMILit BJÍARJfl MA GSM: 041 622 3SS. uOwiiivnvNi KrtMm ' KIHAMIM / wiiOMownírtflaiduO MM« 040601080 Ján) Kolíne ï.)!. Drdm|)clï.)7Ulhrdni!Jf flVwfiwi? T^niek - Kdrvšcc fiitfifíii 17 -kWiiïK ai 9*t J7 IJ (UtíM«^'* laktřoituĚtianika set vis pllnaUh peíi JUNKEfiS^ BUOEflUS «VIÊSSMANN'UWCAL •SAUNIROUVAL Stanko Fartelj s.p, Gesposita iíPíw 3 SnOQ Celje jřmí 041/6« 14 Ě.J3 tal: O3/5441753,03/4O]6600 www.-çl.çkl rfl meh an i k^ - F p, Si ' él etili smeha niha, fa rteJj@ ih o Ija. net osttm-m WW-líN AUF - VftSTqVseií, SI www VRSTO^SEK JUeČIČEVA 7, 3310 ŽALEC PSEGfiADNE STÍME.SPLÍSĚENI iTHOPOWí, MANSARDE, POLAGANJE PARKETOV IM LAMINATOV, PRENOVA STANOVANJ IN HiS, ÎUKOPUÏKABSTVO, FASADERSTVO TO-LE P E S K A rv J E PESKANJE: ■ v pesksinih komori h - na terenu - bafmih, imfh kovin, plastike, le^a .„ - izdelkov poljubnih velikosti OSTALO; poliranje ma nji I h delov Mi* S7a, 3 no îil«; G5M: 041 / 7S317«; »-null: li)inaií«ntai@vat)a.i>tt FRENKiSâ u ogrevanji, vodavad, fiFeïraÎevanj«, ptin" prodajo, montnio, prc;;^;^ -íwtoyijije -loplotnetipalltf Nuniitfran(i.p. . iidetavs psnudb -kůlekioijl 0iiiiiiiKvfdfj3ÍJi30 Sfnljuf -pjodsii -bojlfiji GSM: 041 787 9ÎÎ -mmlařs -Mneka opremi e-mâil:Ffifiti.nancic^iinail.aim -uiuii^cobsii^itRitmov -dimniki , ^ IZD. KOV. NADSTEFSKOV e^ť^ťtóé -IZD. RAZNIH KOV. KONSTft. K L J U C AV N J č A RS T V O DVORIŠČNIH VRAT IN OGRAJ ■IZD. KOV. STOPNIŠČ IN DRUGIH KO V. IZDELKOV SeéCeS, 3312 Prebold kljuca vnicar$tvo-herodez@sioi .nei GSM; 041 78 33 80 lel.; 03 705 30 40 Servis in vzdrževanje Kamp vozil in Plovil na terenu .d- ~ Mnrko Lorbcr s.p. L' " ient/wfffenf J J, g.-gBg^ - Smítrřno v RoznI doUttî ^ GSM: 070/S4 f 29, OS J /745 SS4 E-^n^ll: markolvrber^í^niail.íofn TURBO-TRANS d^ 041 635 861 LEVEČ 2. 3301 Peuovče d o m o f i n a 1 tesarstvo DOMO FINAL Ivan ROBAfERs.p. Ul. SraiovJanisrjevIla 3212 Vojnik GSM: 041 756 &6B tdeforViajcOJZSl il 71 eprftí; dOmùftrtalgiM .si - krmratvo . stavbna WípjiítvO - montdí a okífi - izdelava nadslieikctv - iïd«Uv» wvrih in seknlli ilceti PiKiblaifenI kiovec la kritine: GEHARD. CREATÛN.TONDACH, eHAMAC, LINOA0, HOSEKHA, TKOLA, S-METAL ESAL.. iziiilsvavHhvisi • ' toplDtna-izolaclj^ih fasad; »i lïilflava napuííív; Pleslorskadela; •r. ZaMjiifradela ^ v siJdbeniSlvij; Zabukovšek ZABUKOVSEKInpartn«|i d.n.fi. íl(e4,33tSLOCE __ Upordbfjđmo rrastednje mj)teriđle:jubr frsgmat, roefÍK, baumit. Jzdciava, prodaja in iivanjc I Tel, domai 02/761 f KftOJASTVO-liOKOL Stonko USNJENI IZbELKI po naročilu ter vsa popravila iz usnja. 07 61, gsm: 031/256 603 'ůmm adis^QCiss«^ ©© CPQfl ©□ ©® GíjD Šiviljstvo KRPIC;^^ Maribci(ikAC«taaâ ' 3000 Cd je,™.: 0Ï/S4-13.I95 ODPlfIrtLNI CAS: piKií^leljek - pet«K sobota 06:00 - 19:00 -_miinjša EKSPRESNA popravila £o rigi n al kraj Sanje jean sa -oženje ob faci f. menjava zadrg., -pospravila usnjenih oblačit nediljs Inprainlki 07:00 -13;00 Z/tPIÏTO n eoTeiIiI - (tisdnii In ^rjiní vnii itíflffíJíHlíenili(woe(«lňíirt2i,33Wáíiii|u( -lenmjinjtantíktiiíklí T.I.:(Hf7«1í«) F.I,.: 03/746.« as I^IUttnrKïllï™ franc.mnl«a(ie#iiol,rit ■ oWslWjmnfgjsíťtli wwM.imjaianc.si - mriíiia sMa servis in, trt;»>virta CASE m GOJZDNÏK STEyR traktorji^ íkropi lnice h Idr. cevi, kardanske gredi čisteče za gnojevko l2d elo vanje ttroj n ib delov Dmilii Giý::íbíA \p. Oesnilt i ST. niOŽalít: Tí-i- <11 J SO im Jat: (tí ?IOJIO} imJ>'!ifs/iiiií^;j^ilt.c:aiii darko mavríč s. C. k«ija(uh«ta odM* tSi, Ín^ijr GMUMliUOM iMgJW^ Izdetmdtinlkm ^ jwodija: bhu^, lamdnihmves, piÍB(l*, T3 tma. E IËSEKA ÔKNA IN VHODNA VRATA ZA Vi\S DOM UTifiiř, iflftlííí, montaža, demanHia - ïve po ■ ^ih hetjíli Kontakti: Td. 037056023 Fat 0Î 5726390 m MIZAUTVD KORUN e-mail: mizarîtvo.korun®isio!.net; splet: www.miïarstvo-ki)mn.si POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PE VOJNIK 051 649 780 PE CEUE www.primozic.5i I 11 I III' ril il II II II i i H' - Št. 93 - 26. november 2010 - TTTn^Tn n VI l-| I I M I I I I I I II 1 i I I M 1 ZA AUTOMOBILISTE - INFORMACIJE Seat alhambra Nova alhambra v Sloveniji Po cestah se Seatova alhambra vozi vse od leta 1996, zdaj, tik pred začetkom zime, pa na slovenski trg prihaja druga generacija. Ostaja v tesnem sorodu s volkswagnom sharanom, ki je od letošnje jeseni tudi povsem nov; tako sharan kot al-hambra nastaja v isti tovarni, navzven pa se razlikujeta predvsem po lučeh in še nekaterih drugih malenkostih. Bistvo nove alhambre so drsna vrata na vsaki strani, kar bistveno olajša dostop do sedežev tako v drugi kot tretji vrsti, saj je avto na voljo s petimi (serijsko) ali pa sed- mimi sedeži. V dolžino je alhambra druge generacije pridobila 22 cm (485 cm), je tudi nekaj širša. Vsekakor razvaja s prtljažnim prostorom, ki ponuja do 2.430 litrov prostora (ob zloženih sedežih v drugi in tretji vrsti), sistem easy fold pa omogoča hitro in enostavno zlaganje sedežev v ravno dno. Al-hambra je na voljo z dvema opremskima paketoma (reference in style), je serijsko opremljena s 7 zračnimi varnostnimi blazinami (tudi kolenska za voznika) in elektronskim stabilizacijskim sistemom ESP. Motorji so zaenkrat štirje, dva bencinska in dva dizelska, kasneje bodo ponudili še 1,6-litrski TDI. Začetni bencinski agregat ima 1,4 litra in 110 kW/150 KM, sledi 2,0-litrska izvedenka, ki ponuja 147 kW/200 KM pri 5.100 vrtljajih v minuti. Dizelska motorja imata po 2,0 litra, pri čemer zmore šibkejši 103 kW/140 KM, močnejši pa 125 kW/170 KM. Pogon je vedno na prednji kolesi, menjalnik pa 6-stopenj-ski ročni ali samodejni DSG z dvojno sklopko. Znane so seveda tudi cene. V najcenejši izvedbi (1,4 TSE ecomotive) je nova al-hambra naprodaj za 24.790 evrov. Kraj avtomobilov letos vse več V desetih mesecih je bilo v Sloveniji ukradenih skupaj 776 osebnih avtomobilov, kar je največ v tem času po letu 2007. Letos je bil v tem pogledu najslabši oktober, ko sta bila ukradena 102 avtomobila. Zanimivo pri tem je, da je bilo v zadnjem času ukradenih razmeroma veliko vozil BMW, in sicer trije X5, dva X6 in tudi športnik M. Največja je Toyota Te dni nemški Audi praznuje 30-letnico svojega slovitega štirikolesnega pogona quattro. Vendar podatki za letos kažejo, da največji izdelovalec avtomobilov s 4x4 ni Audi ali morebiti kakšna druga nemška avtomobilska hiša, pač pa japonska Toyota. Ta naj bi letos naredila skoraj milijon avtomobilov s štirikolesnim pogonom. Zaostaja Volkswagen, ki bo naredil kakšnih 850 tisoč tovrstnih vozil, sledi ameriški General Motors (600 tisoč). Zanimiva je napoved, kako naj bi se razvijal trg do leta 2015, saj naj bi se prodaja avtomobilov s štirikolesnim pogonom povečala tako rekoč pri vseh tovarnah, ki jih imajo v svojem programu. Suzuki swift Novi swift za slovenske kupce Suzuki velja za manjšo avtomobilsko hišo tako na Japonskem kot tudi sicer. Swift pa je avtomobil, ki je že dolgo na tem svetu in gredo tudi prenovljene generacije dokaj dobro v promet. Tako naj bi bilo tudi s sedanjim oziroma prenovljenim swiftom, ki pa je zadržal osnovno obliko prejšnjega. Kot se spodobi, je daljši za dobrih 15 cm in meri 385 cm. Tudi medosna razdalja je večja za 5 cm. Avto je slovenskim kupcem na voljo le z enim motorjem; to je bencinski štiri- valjnik z gibno prostornino 1,2 litra in s 69 kW/93 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti ter z navorom 118 Nm pri 4.800 vrtljajih. Čez nekaj mesecev se pojavi še dizelski motor s 55 kW/75 KM, pri katerem naj bi bila povprečna poraba 4,2 litra goriva. Prenovljeni ali novi swift je na voljno s tremi ali petimi vrat, serijsko pa je avto opremljen s stabilnostnim ESC, opremski paketi so trije. V najcenejši izvedbi je swift (varianta club, pet vrat) na voljo za 10.990 evrov. iNiiiw.raili(icel{e.coiii Petek, 26. 11., ob 17. uri Planet Tuš Celje praznuje 8. rojstni dan Planeta Tuš Celje bo upihnil že 8. svečko! Zabavali se bomo z Nino Pušlar in Boštjanom Bračičem. Z nami bo praznovala tudi zmagovalka showa Slovenija ima talent Lina Kuduzović. Manjkala pa ne bo niti torta velikanka za vse naše obiskovalce. Pridite in praznujte z nami! ii r-l I 1 Sobota, 4. 12., ob 17. uri Obisk Miklavža v Planetu Tuš Planet Tuš Celje bo obiskal Miklavž in med pridne obiskovalce razdelil darila. Tisti manj pridni pa pazite, da vas ne odpeljejo parklji, ki bodo spremljali Miklavža. Vsi mladi in mladi po srcu vabljeni v avlo Planeta Tuš Celje! L. NlPlanet! I3Í! tus -tus.si Iger So zvezde damQ MALI OGLASI - INFORMACIJE AVTOPRALNICA DELOVNI 6VS: PON. - PET. 8' -17' SOBOTA 8 -13 NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO Nahajamo se nasproti gostiSča Čulk, na Lavi 6 v Celju. POSLOVNE prostore, v centru Celja (Železninar), 138 m2, 1. nadstropje, oddamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 714-222. s 759 OAJAMNM TOTTTT VOZILA PRVDAM RENAULT twingo, 1994 in fiat marea, 1999, turbo diesel, prodam ali menjam. Telefon 041 794-161. 4971 FORD fiesto, letnik2000, reg. april 2011, servo, abs, prodam. Telefon 031 668-107.4974 STROJI PRVDAM 4962 KUPIM / ^ ATRIJ Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij.si; info@sz-atrij.si CELJE, izredno funkcionalno razporejeno stanovanje v 3. nadstropju z balkonom, dvigalo, bližina avtoceste, razgledi na zelenico. Stanovanje ima dnevno sobo, spalnico, kuhinjo z jedilnico, kopalnico, posebej WC, velik hodnik, balkon in klet. Cena: 69.000 EUR Info: 031 329 179 violeta.stojs@sz-atrij.si DVOBRAZDNI obračalni plug, 12 do 14 col in trosilec za apnenec, prodam. Telefon 040 123-549. p PRIKOLICO za silažne bale platonar, elek- tro motor, 5,5 Kw, prodam. Telefon 041 812-961. KMETIJSKI stroj, lahko v okvari, kupim. Telefon 041 656-078. S 744 TRAKTOR Imt ali Ursus kupim. Telefon 041 680-684. p ■ J.I-U4M PRVDAM MANJŠE posestvo ali samo stanovanjsko hišo, v bližini Mestinja, prodam. Telefon 031 340-695. S 684 HIŠO v Lokrovcu, v velikosti 159 m2, zemljišče 1.929 m2, prodamo za 200.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Teharska cesta. Prodajalna, servis in skladišče + 4.484 m2 stavbnega zemljišča, prodamo za 570.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa -po dogovoru. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n ŽALEC, Studence. Ugodno prodam stanovanjsko hišo. Vse informacije po telefonu 041 463-048. p NOVAKE pri Novi Cerkvi. Parcelo, 1.300 m2, na njej lesen objekt z elektriko in vodo, izdano dovoljenje za gradnjo manjšega objekta, prodam za 25.900 EUR. Telefon 051 616-614. 4764 NA Frankolovem prodamo zaradi bolezni novo stanovanjsko hišo. Cena 175.000 EUR. Telefon 041 876-316. 4944 HIŠO v Prekorjah pri Celju, sončna lega, velikost 92 m2, podkletena, leto izgradnje 1976, z brunarico, z zemljišči, tudi gozd, v skupni površini 21.554 m2, prodamo. Telefon (03) 5707-559, 040 741-972. 4968 GOTOVINSKA POSOJILA iN ODKUPI POSOJIL DO SjMO EUR. Do 36 mesece» na osnovi OD, PolM^nine_ PE CEUE. Ul. XIV. divizije 14, 03/4257000 PE MARIBOR. Partiianska M. 0V2341000 BOIIAnN.d.0.0.. Slovenska 27.1000 IjuUjana BIVALNI vikend, z zemljiščem, približno 1 ha, nasad: vinograd, sadovnjak, lokacija Dramlje, Sv. Uršula, prodam. Telefon 041 917-964, 5798-427. 4988 GOZD, 2.000 m2, na Strmci v Laškem, prodam. Telefon (03) 5731-380. l 478 NA lepi legi, 6 km iz Laškega, ugodno prodam kmetijo, 30 ha, od tega 9 ha obdelovalno, ostalo gozd, z vsemi objekti in stroji. Cena po dogovoru. Telefon 5731-320, 031 257-705. VDDAM 5000 KEA, d. o. o. Lokarje 1a, 3230 Šentjur, PE LJUBEČNA zaposli prodajalca Pogoji: ustrezna izobrazba, zaželene delovne izkušnje. Pisne prošnje pošljite na naslov KEA, d.o.o., LOKARJE 1A, 3230 ŠENTJUR, v roku 5 dni. KUPIM PARCELO za vikend ali hišo kupi mlada družina. Telefon 040 533-850. 4995 iiiW^ STANOVANJE, v centru Celja, 79 m2, delno opremljeno, v obnovi leta 2007, vsi priključki, oddamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 714-222. S 759 VDDAM V CELJU, v Levstikovi 1 c, oddam lokal, 85 m2, primeren za vse dejavnosti (trgovina, pekarna, agencija, ordinacija itd.). Lokal je v celoti adaptiran in z že opremljenimi sanitarijami. Telefon 041 422-350. 4833 HIŠO, 200 m2, novejšo, lokacija Zadobrova, oddamo za daljše obdobje. Telefon 041 625-314. 4964 OB cesti Celje-Šentjur dajem v najem prostor, približno 250 m2, s parkiriščem. Možnost delavnice, skladišča ali podobno. Telefon 041 218-352. 4979 GRADBENI MATERIAL PRVDAM Celje: 031508 326 delovni čas: vsakdan non-stop NOVOI UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja DRUŽINA najame stanovanjsko hišo. Telefon 051 248-291. p Eiinpm PRVDAM POLAGANJE VSEH VRST PODOV ©341 55S 775 Parketarstvo, polaganje vseh vrst podov Robert Mikola s.p., Pucova ulica 4,3000 Celje CELJE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, velikosti 121 m2 ter podstrešje v velikosti 50 m2, pogled na celjski Stari grad, potrebno obnove, prodamo za 130.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m2, 8. nadstropje, prodamo za 100.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n GARSONJERO, 31 m2, vŽalcu, prodam. Telefon 041 858-090. 4993 V LAŠKEM, na odlični lokaciji, prodam štirisobno stanovanje, 82 m2, s pomožnimi prostori, 45 m2, v dvostanovanjski hiši. Možna menjava. Telefon 051 658-500. p DRVA, mešana, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p POLSUHA bukova in mešana drva prodam. Telefon 031 506-383. S 735 STREŠNO kritino Bramac, 550 kosov, s krajniki, ugodno prodam. Telefon 051 398-897. 4923 PRAŠIČA, težkega približno 150 kg, lahko tudi polovice, prodam. Telefon 5414-326. 4885 BIKCE, simentalce in črno bele, prodam. Možna dostava. Telefon 031 506-383. S 735 PRAŠIČE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možen zakol in dostava. Telefon 031 506-383. S 735 V CENTRU Celja oddam lepo opremljeno trisobno stanovanje za daljše obdobje. Telefon 031 684-600. 4684 OPREMLJENO garsonjero, na Lavi, 2. nadstropje, oddam za 180 EUR. Informacije po 16. uri, telefon 040 424-908. 4957 MANJŠE opremljeno stanovanje, v bližini Starega gradu, oddam v zameno za pomoč pri delu v vinogradu. Telefon 041 983-114. 5010 STANOVANJE, v centru Celja, 67 m2, delno opremljeno, v obnovi leta 2007, vsi priključki, oddamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 714-222. S 759 Janko Pevec, s.p., Ločlca ob Savinji 49/a, 3313 Polzela; Tel.: 03/70015 50, GSM: 041/211130 www.bpavto.si; Odkup in prodaja rabljenih vozil - "PRI AVTOPOLIGONU" fiat Puntd .2 Active letnik 2004,124000 km 2. lastnik, bencinski motor 3.390,- EUR WWW.BPAVTO.SI Hyundai Sonata 2.0 CRDi Letnik 2007,49300 km, 1. lastnik, diesel motor 10.990,- EUR WWW.BPAVTO.SI Peugeot 3071.6 HDi 2. lastnik, letnik 2006, 185000 km diesel motor 5.990,- EUR WWW.BPAVTO.SI Ford C-Max 1.6 letnik 2008,17150 km 1. lastnik, bencinski motor 11.990,- EUR WWW.BPAVTO.Si BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p 4 m3 hrastovih in 2 m3 brezovih suhih drv prodam. Telefon 041 904-596. 4978 RABLJENO strešno opeko Kikinda 272 ugodno prodam. Telefon 070 718-702.4987 AKUSTIKA PRVDAM PRVDAM PRALNI stroj, zamrzovalno skrinjo, sušilni stroj, zamrzovalno omaro, steklo keramični štedilnik in ostalo prodam. Telefon 040 869-481. 4951 POHIŠTVO za jedilnico: miza, stoli, regal, prodamo za 250 EUR. Telefon 040 645144. 4985 BOLNIŠKO posteljo, z vsemi dodatki in hoda-lico, vse malo rabljeno, prodam. Telefon 041 300-270. 4986 DIATONIČNE harmonike prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 753-256. 4935 OTROŠKO diatonično harmoniko Poličar, Be, Es, As, prodam. Telefon 031 235-372. 4956 I VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683. p KERAMIČNE ploščice, na zalogi ali po naročilu in ostali gradbeni material, prodam. Telefon gradbeni 041 617-220, keramika 051 617-220. Hojnik, d. o. o., Leskovec 15, Ljubečna. 4628 PRVDAM PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 100 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147. 4732 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, breje ali nebreje mladice linije 12 ter izločene svinje, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509-061, Andrejeva kmetija iz Jazbin. 4733 NESNICE, grahaste in rjave, prodamo. Nakup 10 živali - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041-763-800. p PRAŠIČE, težke od 40 do 150 kg in izločene svinje, težke do 300 kg, ugodno prodamo. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732. S 686 PRAŠIČA, krmljenega z domačo kuhano hrano ali svinjsko polovico, prodam. Telefon 041 228-363. 4870 PRAŠIČA, približno 190 kg, krmljenega izključno z domačo hrano, ugodno prodam. Telefon 041 857-645, (03) 582-1978. S 746 VEČ teličk, od 120 do 300 kg, prodam. Kupim kravo, mlado, pašno, s svežim mlekom. Telefon 5792-315. S 745 SVINJI, težki od 200 do 250 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon 041 656-078. S 744 PUJSKE, od 20 do 30 kg in prašiča, 120 kg, kuhana hrana, prodam. Telefon 031 637-267. 4981 PRAŠIČA, težkega približno 180 kg, krmljenega s kuhano hrano, prodam. Telefon 041 240-729. 4901 PRAŠIČE, od 25 do 250 kg, domača hrana, možen zakol pri prodajalcu, izločene svinje in domače purane, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. S 720 DVA prašiča, krmljena z domačo hrano, težka 180 kg, prodam. Telefon (03) 5709-073, 041 524-140. 4932 PUJSKE, težke od 30 do 35 kg, primerne za nadaljnjo rejo ali odojke, prodam. Telefon 041 808-421. 4933 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 100 do 160 kg, prodam. Telefon 041 968-030. 4939 PRAŠIČA, domače kmečke reje, prodam. Informacije po telefonu 051 638-171, (03) 5890-349, po 19. uri. ž 135 PRAŠIČE za zakol ali svinjske polovice prodam. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372. 4955 PRAŠIČE za zakol, krmljene z domačo kuhano hrano, možen tudi zakol, prodam. Mravlak, Šentjanž 5, Štore. 4958 BIKCA in teličko, stara približno pol leta, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 811-895. 4847 TRI prašiče, težke približno 190 kg, prodam. Telefon 5794-127, 041 239-514, kličite zvečer. 4982 KRAVO s teletom ali brez in dve mladi kozi prodam. Telefon 041 763-039. 4980 NEMŠKI ovčarji! Imam še dve samički, črno rjavi, stari 2 meseca. Telefon 041 714-914. S 747 BIKCA, simentalca in črno belega, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 723-882. S 750 BIKCA križanca, črno bel simentalec, težkega 160 kg, prodam. Telefon 031 705-771. S 751 PRAŠIČE, od 100 do 120 kg, prodam. Telefon 031 274-862. S 743 TELIČKO, 250 kg ali brejo 7 mesecev, težko 500 kg, po izbiri, prodam. Telefon 5461025, 031 309-362. 4977 OVNA, za pleme in očiščene piščance, težke 3 kg, prodam. Telefon 051 255469. 4975 TRI bikce, težke 200 kg, prodam. Anton Arzenšek, Gornja vas 7, Grobelno, telefon (03) 5794-215. 4960 TELIČKO simentalko, mesni tip, staro 3 mesece, težko 160 kg, prodam. Telefon 041 593-121. 4963 TELIČKO simentalko, mesni tip, staro 14 dni, prodam ali menjam za 1.000 kg koruze. Telefon 031 509-687. 4963 TELICO simentalko, težko 700 kg, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 709823. 4983 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev in telico simentalko, staro 6 mesecev, prodam. Telefon (03) 5823-229, 041 656-078. S 744 DVA prašiča, za zakol, možen zakol, 200 do 250 kg, prodam. Telefon 041 915982. S 742 PRAŠIČE švede, krmljene z domačo hrano, težke od 130 do 200 kg, prodam. Zakol možen pri prodajalcu. Telefon 051 831-692. 4984 TELIČKO simentalko, staro teden dni, prodam. Telefon 031 591-232. S 749 DVE telički simentalki, stari 14 dni, prodam. Telefon 031 691-766. S 752 PRAŠIČE, mesni tip, 25 do 80 kg, možna dostava, prodamo. Telefon 031 544-653. S 754 DVA bika, stara 13 in 14 mesecev, prodam. Telefon (03) 5739-033. 4990 BIKCE in teličke simentalke, težke 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 480 DVE telici simentalki, stari eno leto, vredni ogleda, ugodno prodam. Telefon 031 255-612. 4991 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 041 966-791. L 482 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336 I Žnid9r'sd.ii.o.,UI. Vila Kraigherja 5, Maribor j DVA prašiča, 100 in 140 kg, prodam. Cena 1,80 EUR/kg. Okolica Žalca. Telefon 031 787-943. p AKCIJA! Prašiči, lastne reje, 100 do 150 kg, po 1,5 EUR/kg, možna dostava, prodam. Telefon 041 561-893. p KOBILO, težko 550 kg, vozno in ujahano, pregledano, brejo, prodam ali menjam za težjo. Telefon 031 733-965. 4997 MLADO kravo, z bikcem ali posamezno, prodam ali menjam tudi za mlado jalovo kravo. Telefon 541-3019, 041 357-024. 4998 PRAŠIČE, težke 120 kg, domača hrana ali polovice, prodam. Telefon 031 221243. S 756 TELIČKO simentalko, 200 kg, prodam. Telefon 041 653-165. S 755 VISOKO brejo telico simentalko prodam. Telefon 5799-271. 5004 TELIČKO, staro 4 mesece in bika, težkega 500 kg, prodam. Telefon (03) 5796085. 5003 BIKCE simentalce, do 250 kg, brez številke, ugodno prodam. Telefon 070 364-288. 5007 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 783-636. 5006 BIKCA in teličko, simentalca, stara 4 mesece, prodam. Telefon 041 531683, Tine. 5008 KRAVO za zakol prodam ali menjam za brejo. Telefon 041 588-277. 5009 PRAŠIČA, težkega približno 170 kg, hranjenega s kuhano hrano, prodam. Možen zakol. Telefon 031 228-414. 5011 KUPIM PRODAM 5 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 035726319,031836378 031505 495,090 62 86 wmim Leopold Orešnik, s.p., Prebold CELJANKA, mladostna, 40-letna, urejena, želi prijatelja za resno zvezo. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 4937 ŠTUDENTKA išče kakršno koli delo v Celju z okolico. Telefon 031 357-052. 4901 IŠČEM delo: čiščenje, pospravljanje dami, gospodu ali družini. Telefon 031 478626, Anka. 4976 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647- PRODAM KIS, domači, iz neškropljenih jabolk, tropin, tudi večjo količino skupaj, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-363. 4829 VEČJO količino suhe koruze prodam. Telefon 041 649-414. š 726 VEČJO količino domačega žganja, vina in domačih mesnih izdelkov prodam. Telefon 031 506-383. š 735 SUHE gobe, samo jurčke, prodam. Telefon 041 585-929. 4934 FIŽOL sivček, v zrnju, prodam. Telefon 031 395-305. Ž 136 KRMNI krompir, v vrečah po 30 kg, prodam. Telefon 041 663-137. 5005 ALFE (brzoparilnike), 50, 80, 120, 160 in 200 l, prodam. Telefon 030 929-205. 3627 AKACIJEVE pilote, primerne za hmelovke, dolžine 9 m, prodam. Telefon 040 211-346. p INVALIDSKI skuter, štirikolesni, z garancijo, baterijski, do 12 km/h, 25 km radiusa in do 160 kg nosilnosti, prodam. Telefon 041 517-900. p VRTNO kosilnico, delovno mizo, hladilnik in bukova narezana drva prodam. Telefon 031 335-909. 4952 GORILEC Elko 2000, oljni, za centralno, nemški, malo rabljen, ugodno prodam za 80 EUR. Telefon 070 263-987.4997 PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinš-kov 13, Celje. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n STOPITE v novo leto z osebo, ki si jo želite, a je doslej niste mogli imeti. Imamo »ključ« vezave, realizacija 28 do 40 dni. Informacije in naročila po telefonu 040 191-488; spletna stran: www.parapsihologija.si. n INŠTRUKCIJE angleščine, matematike in fizike ter prevode angleščine nudimo. Telefon 031 793-430. Jezikovno društvo Barve jezika, Trubarjeva 53 b, Celje. 4851 ŠTIRIREDNO sejalnico za koruzo Olt prodam. Zbiram naročila za mlado meso. Telefon 031 296-033. 4973 POLAGAM keramiko, beljenje in sanacija kopalnic. Telefon 040 816-869. Julius Razpotnik, s. p., Turje 33, Dol pri Hrastniku. l 479 Ne jokajte za nama, le tiho h grobu pristopite in večni mir nama zaželite. V S P O M I N MARIJA LIPOVSEK po domače Meloska Micka iz Hrastja 34, Loka pri Žusmu (19. 9. 1916 - 28. 11. 1980) in JOŽEF LIPOVSEK po domače Meloski Pepi iz Hrastja 34, Loka pri Žusmu (28. 1. 1945 - 5. 8. 2004) Minilo je 30 let, kar je tiho zatlsnlla trudne oči draga Marija Lipovšek. V začetku avgusta pred šestimi leti pa nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi Jožef Lipovšek. Vsem, ki obiskujete njun grob, jima prinašate cvetje in sveče ter zanju molite, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njuni najdražji š 758 www.radiocelje.com Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ^ Z A H V A L A Ob prezgodnji izgubi dragega FRANCA ZALOKARJA se zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Zinka 4965 HITRO NAROČITE POSTAVEN, zelo osamljen 68-letni moški, premožen, želim spoznati partnerko, staro približno 60 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SILVESTRSKI POLJUB. 4940 IŠČEM resno gospo, staro približno do 56 let, s katero bi obnovila znanje latino plesov in se še kaj novega naučila. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PLES. 5002 Iščete ljubezen, prijateljstvo? Zaupajte iskanje pravega partnerja naši posredovalnici! Telefon: www.vedezevanjemaruska.com NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in peticili, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjsicem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tedniiia. Naročniin imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nalnipov. 1 letnik 2010 cstezuti m^ ---=■---tv-okno!^^ ^^ Vsak petek 48 barvnih strani teieiriiijskega sporeda in zanimivosti ii sveta glasbe in labave. I NOVI TEDNIK Ime in priimek: Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA KrgL Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika Skozi vse življenje svoje boriti si se znala, a v tihem jesenskem jutru nemočna za vedno si zaspala. Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, tašče, ome, sestre, tete, botre in prijateljice ANTONIJE AŠKERC iz Lahomnega 67, Laško (15. 1. 1937 - 14. 11. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše, izražena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala kaplanu Klemnu Jagru za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku g. Ojsteršku za izbrane besede slovesa in g. Mastnaku za odigrano žalostinko. Hvala cvetličarni Protea in pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo pogreba. Posebej bi se radi zahvalili sodelavcem Pivovarne Laško, d. d., in osebju Zdravstvenega doma Laško. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni najbližji L 477 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In tisto, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice in prababice ANE ŽLAVS iz Šmartnega v Rožni dolini (15. 6. 1923 - 15. 11. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrazili besede sočustvovanja, darovali za sv. maše, sveče in cvetje ter našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Ignacu Magdiču za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom ge. Marjete Olenšek za odpete pesmi, govorniku g. Branku Ferjancu za besede slovesa pri odprtem grobu, pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba in za odigrano žalostinko. Posebna zahvala sosedu g. Poldetu Zupancu za nesebično pomoč pri krajšanju maminih trenutkov samote, za poslovilne besede in opravljene molitve. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni 5013 Celje Poročila sta se: Mojca KAMPUŠ in David IRGOLIČ, oba iz Štor. Velenje Zlato poroko, 50 let skupnega življenja sta praznovala zakonca Elizabeta in Venčeslav FRAS iz Jakobskega Dola. Celje Umrli so: Srečko PUSAR iz Šentjurja, 78 let, Milan VERDNIK iz Šoštanja, 55 let, Irena JAGER iz Šentjurja, 31 let, Ana HOČEVAR iz Celja, 79 let, Ana PLAUSTEINER iz Celja, 95 let, Angela FIDER-ŠEK iz Celja, 80 let, Pavla GO-STEČNIK iz Radegunde, 80 let. Laško Umrli so: Antonija AŠKERC z Lahomnega, 73 let, Ivan Ce-lestin GRAUL iz Ljubljane, 83 let, Boštjan KRAJNC iz Šentjanža, 36 let. Šentjur pri Celju Umrli sta: Veronika GRA-ČNER iz Presečnega, 84 let, Franca KAPL iz Podlešja, 88 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Rozina TKAVC iz Jerovske vasi, 64 let, Janez HO-STNIK iz Ješovca pri Šmarju, 78 let, Frančiška JANČIČ iz Za-gaja pod Bočem, 78 let. Mozirje Umrla je: Frančiška KRZNAR iz Nove Štifte, 86 let. Velenje Umrli so: Anica VOLK iz Šoštanja, 49 let, Bernarda CO-KAN iz Petrovč, 82 let, Kri-stian KUHAR iz Velenja, 78 let, Frančiška KRENKER s Polzele, 91 let, Božidar KRPIČ iz Ljubljane, 68 let, Franc DROZG iz Velenja, 79 let, Marjan MERHAR iz Ljubljane, 59 let, Vili VYBIHAL s Polzele, 83 let, Janez RADOLIČ iz Velenja, 78 let. Odšel sem tja, kjer ni več trpljenja in gorja. Na nebu ptički mi pojo, na grobu lučke mi gore in rožice cveto. Predragi moji, ne jokajte več za menoj. Le tiho h grobu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. Z A H V A L A Ob boleči izgubi našega dragega ANTONA TERŠKA (po domače Martinšekov Tone) iz Harja 1 pri Laškem (7. 3. 1933 - 18. 11. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala g. Petru Ojsteršku za izrečene besede slovesa, g. župniku Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred, sosedoma Ivu in Mirku za nošenje križa in luči, moškemu pevskemu zboru Laško za odpete žalostinke, Zdravku za odigrano Tišino, pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo pogreba ter kolektivoma trgovine Tuš Debro in trgovine Modena Laško. Zahvaljujemo se g. Marjanu Erjavcu za dolgoletno prijateljstvo, obiskovanje in druženje, posebej v času njegove bolezni. Nikakor ne najdemo tako goreče besede, saj je beseda hvala premalo, da bi se z njo lahko zahvalili naši dragi Marti, ki mu je vrsto let stala ob strani, še posebej v času njegove bolezni, ga negovala, bodrila, ustregla vsaki njegovi želji in mu tako lajšala hude bolečine. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi L 485 Zakaj vse tako hitro mine, kako težko je to dojeti. Pustil si nam lepe spomine, nihče nam jih ne more vzeti. V S P O M I N ZDENKU NOVAKU Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji 4938 O, mamica, kako boli, ker tebe več med nami ni, vemo vsi, ki tvoji smo bili. Vsi izrekamo ti hvala, saj v naših srcih za vedno boš ostala in naš angel varuh naprej še ostala. Z A H V A L A Ne moremo doumeti, da nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mamica, snaha, sestra, teta in dobra soseda IRENA JAGER iz Pletovarja pri Dramljah (6. 12. 1979 - 12. 11. 2010) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za molitev, izražena sožalja, besede tolažbe in pomoči ter darovane sveče in sv. maše. Hvala podjetju in sodelavcem Tego-metala iz Šentjurja, sošolcem osnovne šole, pogrebnemu zavodu Žalujka za organizacijo pogreba, cerkvenim pevcem v cerkvi in ob odprtem grobu in Urbanu Kolarju za odigrano Tišino. Posebna hvala g. župniku Milanu Strmšku za ganljive besede in lepo opravljen cerkveni obred. Skratka hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, pa vas nismo posebej omenili. Z bolečino v srcu: mož Joži, sinovi Grega, Rok in Jure ter mama Zdenka Š 757 Solze, žalost, bolečina te vrnila ni, a ostala je praznina, ki tako hudo, hudo boli. Z A H V A L A Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljube mame, babice, prababice, tete in tašče JULIJANE POLAK rojene Gril iz Griž 62 (20. 6. 1920 - 7. 11. 2010) se iskreno zahvaljujemo sostanovalcem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče ter izraženo pisno in ustno sožalje. Hvala govorniku g. Rajku, pevcem Idila za odpete žalostinke, trobentaču g. Viliju za odigrano Tišino, prapoščakom, Pogrebni službi Britovšek ter cvetličarnama Damjane Smiljan in Floristika. Posebna zahvala zdravnikom ZD Žalec, osebnemu zdravniku dr. Vlatkoviču in patronažni sestri ge. Jasni, osebju bolnišnice Topolšica za njene zadnje ure življenja, DU Zabukovica-Griže, krajevni skupnosti, organizaciji RK in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali, imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zelo jo bomo pogrešali. Žalujoči: hčerki Rozika, Ida, zet Ivo, vnuki Vanja, Marjetka z Dušanom, Vojko, pravnuka Maja, David in ostali sorodniki 4961 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ^ Z A H V A L A Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in ata SREČKA VOUKA (10. 12. 1943 - 9. 11. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili besede sočutja, darovali cvetje, sveče, sv. maše in prispevke za Občinsko zvezo prijateljev mladine Šentjur. Še posebej hvala PGD Planina in ostalim društvom GZ Šentjur, MoPZ Planina, MePZ Zarja Akvonij Šentvid, župniku Vengustu za opravljen cerkveni obred, govornikom Ivanki Uduč, Primožu Kranjcu in Rihardu Stopinšku ter trobentačema za odigrano žalostinko. Zahvala tudi vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali. Vsi njegovi Š 748 Na svetu nimamo ničesar, kar bilo bi naša last, vse nam je dano le za določen kratek čas ^ Z A H V A L A Ob boleči izgubi MILANA (MILKA) KODRIČA iz Pernovega 20 b, Žalec, roj. v Bezovju 25, Šentjur (10. 7. 1950 - 6. 11. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in podporo, za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala vsem društvom, Premogovniku in HTZ Velenje. Še posebej bi se radi zahvalili govorniku g. Dragu Kolarju in ge. Ireni Sedej CCS za čudovite besede slovesa. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi, z nami sočustvovali, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Zlatka, sin Peter, Melita z družino, mama Tilka, brat Dušan in sestra Zlatka z družinama Ljuba moja žena, sedaj si sredi rož, v nebesih se bova srečala, kjer večno z mano boš. Draga mama in stara mama, kako lepo je bilo sobivati s teboj. Vse to je sedaj na varnem spravljeno v naši hvaležnih spominih. Zelo, zelo te pogrešamo -hčerki in vnuka. Z A H V A L A Ob izgubi ljube žene, mame in babice VERICE ŠANTEJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter tople besede sočutja. Najlepša hvala pevskemu zboru Razbor za zelo lepo petje, župnikoma gospodu Marku in gospodu Vinku za lepo opravljen cerkveni obred ter Erni in Idi za občuten nagovor ob zadnjem slovesu. Topla zahvala vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami. Žalujoči vsi njeni L 476 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je ^ V S P O M I N MARIJI GRAČNAR iz Dobja (25. 1. 1932 - 24. 11. 2000) 24. novembra je minilo 10 let, kar je zatisnila trudne oči draga mama, stara mama, prababica in tašča. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Tvoji najdražji Š 753 30 I VODNIK NOVI TEDNIK KINO Spored od 26. do 29. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Jaz, baraba - animirana družinska komedija, sinh., 3D 11.30, 14.10, 16.20 Žaga VII - grozljivka, 3D 18.55, 21.05, 23.15 Socialno omrežje - drama 12.10, 16.15, 18.45, 21.20, 23.55 Gremo mi po svoje - komedija 12.50, 15.00, 17.10, 19.20, 21.30, 23.40 Lahka punca - romantična komedija 13.30, 16.30, 18.40, 20.40, 23.00 Harry Potter in Svetinje smrti 1 del. -domišljijska pustolov. 12.00, 13.00, 15.50, 17.50, 18.50, 20.50, 21.50, 23.50 Tamara Drewe - komedija 13.10, 16.40, 19.00, 21.15, 23.35 Lomilec src - romantična komedija 12.40, 15.20, 17.40, 20.00, 22.20 legenda: vsak dan petek, sobota sobota, nedelja PETEK 18.00 Panika na vasi - Stop-motion komedija 20.00 To je moj film - festival kratkega filma SOBOTA in NEDELJA 18.00 in 20.00 Panika na vasi - Stop-motion komedija M^i'i^i'HlHlMTFTN^ PETEK 18.00 Karate Kid - ameriško-kitajska športna drama SOBOTA 18.00 in 20.00 Karate Kid - ameriško-kitajska športna drama NEDELJA 10.00 Karate Kid - ameriško-kitajska športna drama 18.00 Oča - premiera slovenskega filma PETEK 18.00 Socialno omrežje - drama 18.30 in 21.00 Adžami - kriminalna drama 20.30 Spet ti - komedija SOBOTA 20.20 Socialno omrežje - drama 20.30 Spet ti - komedija NEDELJA 16.00 Shrek za vedno - animirana komedija 18.00 Spet ti - komedija 19.00 Oča - slovenska drama 20.00 Adžami - kriminalna drama PETEK, 26. 11. monokomedija z Ivom Godničem ter pop in rock uspešnice iz 80. let 19.00 Galerija Mozirje_ Ex-tempore Mozirski gaj 2010 likovna dela bo predstavila akademska slikarka Terezija Bastelj 19.00 Galerija Plevnik - Kronkowska Celje_ Pogovor z Manjo Vadla ob razstavi Alpen von Blond 19.30 Kulturni dom Velenje Hamlet v pikantni omaki premiera gledališke predstave 19.30 Kulturni center Laško_ Rudi Bučar Istra Quartet: Po istrskih notah koncert 19.30 Narodni dom Celje_ Vraži vitezi II. del - viteški turnir plesna predstava KUD Galiarda Celje 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Trio Eroika koncert za glasbeni abonma in iz- 21.00 eMCe plac Velenje Alfa, Beta, Gama premiera filma 16.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje Dobrofarkt 2 predstavitev knjige Marjane Kova- STALNE 9.00 Hiša generacij Laško_ Pletenje adventnih venčkov 10.00 Osnovna šola Zreče_ 9. državni kviz gasilske mladine 10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje_ Živeti v Celju demonstracija obrtnika urarja Boža Godnika 18.00 Dvorec Strmol Rogatec_ Biografija Mi2 knjigo in skupino bosta predstavila dr. Tone Kregar in Jernej Dirn-bek_ 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Zanimivosti Balkana potopisno predavanje ŠtefkeRehar 19.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Ob 110-letnici rojstva Lucijana Marije Škerjanca slavnostni koncert 19.00 Hotel Savinja Laško_ Yu nostalgija NEDELJA, 28. 11. 10.00 do 16.00 Dvorec Novo Celje Adventni sejem čič 17.00 Dvorec Novo Celje MePZ Šmartno ob Paki adventni koncert 17.00 Kulturni dom Štore SOBOTA, 27. 11. 9.00 do 13.00 Ekomuzej Žalec_ Praznovanje 1. obletnice pester program prireditev in ogled zbirk, brez vstopnine 9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje_ Vsi kupujemo, vsi prodajamo knjižni sejem 9.00 Dom sv. Jožefa Celje_ Tradicionalno pletenje adventnih venčkov 10.30 Dom kulture Velenje Zelišča male čarovnice lutkovno-igrana predstava Lutkovnega gledališča Maribor 18.00 SLG Celje_ Milan Jesih: Cesarjeva nova oblačila premiera, izven abonmaja 18.00 Skomarje_ Jaz mam en stari znucan koš literarni večer v Skomarski hiši 18.00 Krstnikov dom Vinska Gora Nanga Parbat predavanje vrhunskega alpinista Vikija Grošlja 19.00 Kulturni dom Gornji Grad_ Vinko Moderndorfer: Oblast komedija; premiera 20.00 Celjski dom_ 4. ples knežjega mesta 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Šef - šefica komedija v izvedbi Alenke Tetič-kovič in Jerneja Kuntnerja 20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Gašper Bertoncelj trio z Vincen-tom Herringom koncert Fotr monokomedija Lada Bizovičarja 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Dialog ali monolog otvoritev in zaprtje razstave Manje Vadla in Borisa Oblišarja PONEDELJEK, 29. 11. 17.00 Knjižnica Velenje Sprehod po Antarktiki ustvarjalnico za otroke od 1. do 6. razreda vodi Janja Gril 17.30 Osrednja knjižnica Celje Slomšek in Prešeren - sopotnika? ob 210-letnici njunega rojstva; predavanje Božene Orožen v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 19.00 Dom kulture Velenje_ The Beatles Revival koncert ob 50-letnici odprtja Doma kulture Velenje 19.30 SLG Celje_ Nenad Veličković: Sahib monodrama Branka Završana; izven abonmaja 15.00 Večnamenska dvorana Pristava pri Mestinju_ Srečanje mladih harmonikarjev in ansamblov 16.00 do 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Nedeljski muzejski mozaik oživitev muzejske ulice obrtnikov s kostumiranim vodstvom in družinsko ustvarjalnico Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Celjani so jih poznali, do 16. 1. Likovni salon: razstava Robertine Šabjanič, do 5. 12. Osrednja knjižnica Celje: Kje so tiste mejice k'so včasih bile, fotografska razstava ZRSVN, od 7. 12.; Najlepše izraelske ilustracije, do 17. 12. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Kontinuiteta sedanjosti, sodobna madžarska fotografija, do 5.12.; Manja Vadla in Boris Oblišar, do 28. 11. Zgodovinski arhiv Celje: Umetnost hebrejske pisave, do 17. 12. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Podobe preteklosti vojvodinskega meščanstva, gostuje muzej Vojvodine, do 31.12.; Celjski magistrat - Besede z balkona, do 31. 12. Galerija Volk: likovna dela Milene Kofalt, do 30. 11. Železarski muzej Teharje: fotografska razstava Impresije, avtorice Andreje Ravnak, do 19.12. Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Korenine slovenskih pokrajin Danijela Koželja, do 4.12. Galerija Plevnik - Kronkowska Celje: multimedijska razstava Alpen von Blond, avtorice Manje Vadla, do 19.12. Galerija Mercator center Celje: razstava Dimnikarstvo danes in včeraj, celjskih dimnikarjev, do 30.11. Krčma TamKoUčiri: slikarska razstava Darje Cvikl, do preklica Muzej Laško: Prešeren v slikarskih očeh, do 3.12. Anina galerija Rog. Slatina: Sestavljanje ustvarjanj: Rdeča nit je kri umetnika, avtorice Veronike Ban, do 5.12. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademskega slikarja Franca Vozlja, do 20.1. wiNw.iHnriteilnik.coiii Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvorec). Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Pokrajinski muzej Celje, Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. MNZ Celje, Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. MNZ Celje, Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. [ PLANINSKI KOTIČEK MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO in Sport URAD ZA MLADINO V začetku leta smo pri celjski Mestni ttžnid na Linhartovi ulici ISodprli KuHnmoinfotoaio-iaT, da občane ozavestimo o naši kultumi dediščini. Vsak mesec oiganiziramo novo razstavo, medtem vsako drugo soboto izvajamo promocijske dejavnosti na področju kultume dediščine. KuHumoinfbtoaia je odprta (vstop prost): - pon, tor, čet, pet 8.00-14.001) - sreda: 12.00-18.00h - sobota: 10.00-12.00 h (občasno) Kontakt: tel. št. 03 492 63 34 gsm 040 333 374 www.portab.sl iH cc Mijsi