Leto LXXI. št. 8.
Ljabljana, sreda 12. Januarja 1938
£ena Din 1.—
iznaja   vsa*   3ao  popoldne, uvzemi" vrat A £Hd     do iliu rrat * Lnn I oo vrsta On 4.—» Popust po dogovoru. ^   =- v Jugoslaviji Oir 12.—,
neueije  in   prazmKe   —   LnseratJ   de  !»0 peti; xa 1UU cc S00 vrat a Din 6, večji icserati petit lnaeraUii dave* pose Dej — >£lovenakj Narocu za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo
LKEDMsno  IN   UPKAV Nl&TVO L J l 15 L J A N A    Knaf lje\ a ulica atev. 6
Telefon. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ls 31-26
Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva Sb — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverje va ulica 1, telefon ŠL 86; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10X
Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351
Konferenca v Budimpešti:
Rimski blok in Mala antanta
Na konferenci zunanjih ministrov držav rimskega bloka razpravljajo predvsem o bodočem
delovanju z državami Male antante
Budimpešta. \2 jan V dobro obveščenih k onf erervčmh krofih -scla&ajo. da so se dr-žavr\»   i-j 'f"«-ke  tn   Avstrie o
p~. < goniči !i ra/jOTorot do!j<> Ha vil: z TTirj^aTj- k* neposredno zadevat - vse tn d-/^\e Ra/pravf|ali *c o občem r*ofto» žan v Y\rip- In \sch perečih problemih ter vurH mednarodno pol*r»cnih dogodkih. ' *cbm rzčrpno »o bila proučena *e v-r*ra - • %e nanašalo ra Podunavje in Dniv •. r»ar«>dov
K-^nfere wJ 1e ves Ča< potekala v popolnem soglasju n v sklsdu t duhom rimskih protok oV v k' - ferenca je vsekakn nov dolca;- d» »c rimski protoko'- vsestransko točno izvajajo in da povolj-o vp'raio na razvoj odnosatcv med pn/adc*imi trenv državami. Hkratu pa služijo tem državam tudi kot osnova na kateri Lahko soglasno rar-"«iJaio svojo mednarodno politiko v svrho občcoj sožitja in sodelovanja v Evropi.
Zdravice v Budimpešti
RIDIMPF-T\   KSL   januarja.  Na snoč-
njern banketu, je imel zunanji minister K a n v a sovor. v katerem je najprvo go-vor:[ * dosedanjem razvoju in uspehu rim?k:h protokolov Sednnja konferenca je bila sklicana v duhu pornirlj:**osti in bo s rim o izpopolnila sporazume o osnovnih vprašanjih k; so seda i na dnevnem redu. Kasom je nato poudaril, da je prepričan, da se bodo « tem sestankom prijateljske vezi med -Madžarsko, Avstrijo in Italijo še okre-pi.le. :n da ^ bodo okrepili tako vsi čini-teiii za pomirjen je razmer v Evropi.
N :-o ;e govoril italijanski zunanji rni-rr?*~r Cano. ki je med drugim rekel: Src, en sem. da se nocoj lahko pridružim izjavam o prijateljstvu do madžarskega nar- i -r^drarske vlade, ista čustva pa nas vrže jo tudi na avstrijski narod. Groi Ciano jr •   4 t opozoril, da rimski protn-
ze
t    oli niso kak zaprt ali izključujoč sistem, ki bi odbijal ostale   podonavske države.
protno imajo t: protokoli za cilj. da cmogočijo sodelovanje vseh srednjeevropskih in podunavskih držav V tem duhu je naše skupno delo postavljeno na stvarne temelje in zato je popolnoma mogoč razvrv rimskih protokolov z osjo Rim-Ber-lin. Zadovoljno lahko ugotovimo, da smo se zmerom trudili da tudi izven okvira naših posebnih interesov ustvarimo sta-in trdne pogoje za ustaljenost v srednji in podonavski Evropi V tej zgodovinsko tako trdni dobi smo m: pokazali Ev-mpl, k«,ko velika je vzajemnost, ki nas ve-
Ko* zadnji je govoril avstrijski državni podtajnik Gvido S c h m i d t. ki je na-srlasil. kako srečne predloge so stavile It.Vi. Av>trija in Madžarska na vseh do-ljih mednarodnega sodelovanja, posebno je prepričan, dn bo tn konferenca še okrepila prijateljske vezi mod temi tremi državami in poclobila niihovo medsebojno sodelovanje. Prepričnn *om. da bodo tudi naši posveti rodili lepe sadove, v okviru rimskih pm4nkolov
»Temps« o konferenci
Pariz. v_\ januarja b. v svojem uvodniku ra/pra\lja oficio/Tii »Tcmps* o predmetu r*c>*:in<dvih rf,/«jovorov italijanskih, avstrijskih in mad/.irskih državnikov ter - : 'ii po poud.irku elastičnosti, ki jo ka>c /veza med ftaliio. Avstrijo tn Mnd/arsko ' .i osnovi rimskih prr.tokolov. ter po informativnem n'c^'edu italijanske in nem-^k.c politike v srednji FvTopi do naslednjc-2.3. zaključka:
T*alijanski  načrt  (ureditve  srednjcevrop-; vprašania na osnovi dvostranskih ločen.h sporazumov med posameznimi drža vflnv)  je nedvomno genialen, toda postav-
ljajo se mu naspr it težkoče, ki jih znabi-ti ne bo lahko premagati. Avstrija in Madžarska nedvomno cenita gospodarske prednosti, ki jima jih zaaotavljajo rimski protokoli, toda politično imata obe dovolj razlogov, da ne zaupata nemški hegemoniji v srednji Evropi. Avstrija sc še vedno bon /a svojo neodvisnost in Madžarska bi tudi ne hotela plačati stroškov zbližanja s sosedi z opustitvijo svojih teritorialnih zahtev. Končno tudi nismo upravičeni trditi, da sta vladi v Beogradu in Bukarešti pripravljeni zapustiti Malo aiitanto" in povsem zariti na drugo stran. Uradna zagotovila doka/ujejo celo nasprotno. Sklepi, do katerih ho prišlo na konferenc: v Bu dimpešti. bodo bržkone osvetlili položaj k: se /di M sedaj še zelo nejasen.
Na Dunaju poudarjajo načelo samostojnosti
Hunn-j. 12. jan. b. Sredi razgovorov v Bu-dimpešti jo zbudila v tukajšnjih ;>olitičnib krocrih Bssjornocl polemika mod nekaterimi oficioznimi avstrijskimi in rajhovskimi listi v vprašanju zunanjepolitične orientacija Avstrijo in njenoga not ranjopol i tirnega polo/^i ia V odgovor na izpa>lo nn sedanj] avstrijski rozini, ki jih io objavilo GoriilfpOVO osi'b-Tio glasilo   Kssener N.i/io ml  Zeitungc, ki
o^-ila Avstriji. <ia f? brani priznati identičnost izrazov nemški: in ^narodno socialistični in da tudi no julijskem sporazumu z Nemčijo še vedno pošilja svoje državnike tudi v London in Pariz, poudarja dunajsko vlaoVin <rla<M1o ^AViopor Zoifnncr< med dru-m '■
Avstrijska vlada žoli vrdrž^vati svojo sliki r onim', v onih krajih in v onom ca su.
kakor se to ni?i zdi in kakor to njej odgovarja in bo tako postopala luli v todo^e ne da bi se pri tem ravnala po drugi kakor svoji volji. V sleherni zadevni kritiki bo videla odslej eamo napad na svojo suverenost. Razen tega je dobro znano, da je bilo v zadnjem času več nemških obiskov v Parizu kakor avstrijskih, ne da hi Avstrija zaradi tesa Nemčiji kaj očitala. Nadaljnji pogoj slehernega iskrenega ssstri jsko-nemSkega /Mižanja je. da se Nemčija enkrat za vselej odpov? poskusom obnove narodno socialistične stranke v Avstriji.
Schuschniggov načrt
Dunaj, 12. januarja, b. Iz zanesljivega vira se doznava, da je avstrijski kancelar dr. Schuschnig°r odpotoval na konferenco rimskega trikota v Budimpešto s posebnim, v vseh podrobnostih izdelanim načrtom za organizacijo Podunavja. Ta načrt sprejema v glavnem vse točke znanega Hodževega načrta o organizaciji srednje Evrope.
Bojazen Madžarske
ženeva, 12. jan. o. ^ Jurnal de Geneve« poroča o sestanku v Budimpešti, da je zaradi bližanja Jugoslavije in Runiunijc z Italijo prišlo do sprememb v odnosa jih med državami rimskega bloka in Malo antanto. Naloga konference v Budimpešti je predvsem, da do kraja razčisti novo nastali položaj. Madžari se boje. da bodo simpatije Nemčije in Italije do novega režima v Rumuniji imele slabe posledice za madžarske narodne manjšine v Rumuniji. Ni izključeno, da bo nezadovoljna Madžarska zapustila rimski blok ter se priključila osi Pariz London. Verjetno pa je, da bo Italija nastopila v obrambo madžarskih narodnih manjšin in dosegla koncesije, ki bi mogle zadovoljiti tudi Madžare.
Razgovori Micesca v Beogradu
Nespremenjeno prijateljstvo in zavezništvo
B*='>ir»d   i _\  jan. r. O razgovorih, ki jih
j«* im*d vfjersj s pred*: cinikom vlad«» dr. ?Jojad)no\   .      nimun*ki  zunanji minister
cesen. jo izd.in naOednj- komunike:
Pr; obisku eks. Istrata Micesca v Beogradu n. januarja je prišlo do podrobne izmenjave misli med dr. Stojadino-vičenv predsednikoni vlade in zunanjim min;>tr«»m kraljr\ine Jugoslavijo in zunanjim ministrom kraljevine Rumunijc. v kol« r:i sta mogla oba ugotoviti svoje
popolno soglasje glede vseh vprašanj, ki se tičejo razmerja med Rumunijo in Jugoslavijo, kakor glede na splošni politični položaj, posebno na sodelovanje obeh držav v okviru Male antante in Balkanske zveze. G. dr. Stojadinović in g, Micescu sta po končanih razgovorih izreki;* vročo željo, da se tudi v bodoče nadaljuje to sodelovanje v istem duhu medsebojnega zaupanja in prijateljstva.
Francija in Anglija za DN
J skupnim prizadevanjem hočeta zopet dvigniti zaupanje v ženevsko ustanovo
Kitajci pripravljajo veliko ofenzivo
Na posameznih bojiščih so že prešli v napad in potiskajo Japonce nazaj
s~*r.ghaj. 12. >an. o. CM davi vlada, na v~eh kitajskA frontah povečana borbe-sjost. V bližini kantona so japonske vojne :*-.ć i obstreljevale k'taj-nkc utrdbe. Štiri •nci'c^kc topničarke. ki so bile tam zasidrane. *c morale urruiknir: Po nepotrjenih vesteh «e je Japoncem posrećilo, da so u krca -voTe čete I/ poročd r raznih kitaj s^ se vidi. da pripravlja kitajsku
viari1   :.mntslm ofenzivo pro»i Japoncem in da razpolaga ne samo z zadostmm: Ccta mi.  marveč  tudi  z dovoljnimi količinami mu: .ic in orožia.
Operacije proti Kantonu
Kanton. 12. jan. o V pretekli no\i so iz vedli japonski letalci dru^: ročni napad na Tr.jsto. \*r^!: so relik ► itevilo bomb. ki so povzročile obilo škode in zahtevale mnogo smrtnih žrtev. Vsa protdetalska zavetišča so hi a prenapolnjena . na tisoče ljudi pa je fista •> Srez zaščite Letalski napad je zaradi • ,i izval med prebivalstvom hudo par-
Japonci so nadalje >*novtč skušali i/krcati svo:e čete na otoku ob reki Kanton .
Kitajci so njihov poskus preprečili in so se mnra'i Japonci umakniti z velikimi iz-imi. Po najnovejših poročilih so Japonci pripravili velike vvjasfee 'ra^porte. ki samo %c čakajo na sklepe kronskega sveta, nakar jih Kodo izkrcali na ra/nih v naprej določenih krajih in sicer pričenši od Amo-ia do Taoušana južno od Kantona. Tudi na Formozi so pripravije/ii veliki oddelki laponskega vojaštva, na poti pa je šc na-diljnjih 100lK¥) vojakov. I/ te<4a oklepajo, da so sc Japonci odločili /a nadaljevanje vojne do kraja
Možnost vojne napovedi
Pariz 12. A A. Možnost, da Japonska na pove vojno Kitajski. ie izzvala veliko zanimanje francoskega tiska. »Excelsior« piše. da so pc sedanjem pravnem stanju tretji imeli pravico podpirati Kitajsko, če pa bi bila napovedana vojna, bo nastal čisto nov položaj, ker ima Japonska močno mornarico, ki bo lahko blokirala kitajsko obalo in tako zmanjšala odpor Kitajske. Presekana bo zveza med Hongkongom in Kantonom Vidi se. da hoče Japonska sedaj hitro končati vojno s Kitajsko
i*\Rrz. 12. jan. br. Spričo gonje, ki so jo zadnje tedne vprizorili proti Društvu narodov, zlasti po izstopu Italije, razpravljajo v merodajnih pariških in londonskih krogih o tem, kako bi se popravil položaj ženevske ustanove in zopet dvignil njen ugled in prestiž. V zvezi s tem pripisujejo veliko važnost sestanku generalnega tajnika Društva narodov Avenola s francoskim zunanjim ministrom Delbosom. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, bosta razpravljala o splošnem položaju Društva narodov in o morebitnih reformah, ki bi jih bilo treba
izvesti. Francoski merodajni krogi so mnenja, da je sedanja kriza ženevske ustanove predvsem kriza zaupanja. Zalo morajo iti skupna prizadevanja Francije in Anglije za tem. da se zaupanje v Društvo narodov zopet dvigne. V Parizu sodijo, da bi se to dalo v veliki meri doseči s primerno skupne izjavo francoske in an^ie-ške ' lade.
LONDON, 11. jan. Generalni tajnik DN Avenol, ki se mudi v Londonu, je včeraj obiska1 sira Roberta Cadogana. stalnega podtajr.ika v zunanjem ministrstvu.
Tesna povezanost Italije in Nemčije
Zavezništvo prihaja do izraza zlasti na gospodarskem polju
Gospodarska
pcgaianja med USA in Anglijo
L.nd.n   :_        iarja. b. Angleško-ame-rfs.<.^  **-r^vmska noga Janja  se nadaljujejo z vso nazhco hi z uspehom. Novi ame-» Londonu Kennedsv si je izbra - odhodom na novo me-
sto cel' vn>tr nriznan h gospodarskih 5tr--kovna-*rv kot rrnjft sodelavcev. Istočasno pograjan?i z Anglijo bo vodila Amerika v f^ondnr lianja tudi z britan-skim dominionom Avstralijo, da bi v sporazumu  dosegla  revizijo otavske^a spo-
j niuma.   V   trgovinskih   razgovorih med ! Anglijo  in  Ameriko  bodo  tvorila glavni redmet pogajanj naslednja vprašanja: tr-:iski sporazum, položaj trgovinske mornarice na svetu, valutni položaj tn vprašanje stabilizacije valut ter vprašanje kar najbolj tesnega sodelovanja med Anglijo in Ameriko na gospodarskem, pa tudi na političnem področju.
Degrellovci se puntajo
Bruselj. 12. jan. A A. V reksističnem gi-
1 .'niji: ~o na>t:»!;» velika n^sogla^ja. Načelnik .^na kluba  Piore  Haill? je sporočil rtegrelhi. ki se mudi v Parizu, svoj namen, ia odstopi ia se zahvalil za poslaniki mandat.
Pariz, 12. januarja, b. Stalni rimski dopisnik ofk-ioznega ^Temnpsac objavlja zanimiv komentar k članku glavnega, urednika rimskega lista ^11 Telegrafoc, o katerem pravd, da je organ italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Članek rimskega lista se v glavnem glasi:
Blok med Italijo in Xemčijo. kakor je doslej ure.mič^n. predstavlja pomembnejši usodni dogodek, kakor Pe to na splošno misli Napačno je, ako ga kdo smatra za navadno diplomatsko kombinacijo, kajti v njem je podana zgodovinska potreba. Kakor je sveti rimski imperij predstavljal velik poskus vnašanja novega socialnega, političnega in mednarodnega reda v kaosu srednjeveške Evrope, tako je tudi os Rim-Eerlin poskus uvelja v ljenja reda v kaosu sedanje Evrope. V tej smeri utegnejo biti nadaljnji konkretni razpleti osne politike ogromni. Na dlani je, da mora biti odslej priznan Nemčiji v srednji in vzhodni Evropi položaj, ki ji gre. Prav tako je jasno, da mora biti dana Italiji možnost, da svojo posebno akcijo v Sredozemlju, ki ji je namen do maksima podpreti neodvisnost obalnih narodov velikega notranjega morja, razvije v vsem obsegu. Ta dva namena sta v medsebojni odvisnosti. Nobena izmed dveh držav osi si ne sme domišljati, da lahko doseže svoj namen ob zapustitvi svojega partnerja. Kakor junaki starih herojskih legend se morata obe državi boriti z ramo ob rami in vsaka izmed njih lahko uspe. ako ena uspe Ako ostaneta Italija m Nemčija združeni in odstranita vse vzroke medsebojnega trenja, čez 50 let ne bosta le os Evrope, temveč bosta idealno in praktično Evropa sama. kakor pred 1000 leti.
K   temu   <"Laiiku   dostavlja >Tempsov« dopisnik naslednji  komentar:  Ob Čitanju
j tega članka se ni mogoče ubraniti misli, t da je skladnost pogledov in misli med Ita-
1 ^io in Nemčijo zares popolnejfta kaOoor fle |
to navadno misli. Italijanski in nemški voditelji se zde združeni ne !e po skupni ideologiji, temveč tudi po istih čustvenih reakcijah na sodobni zgodovinski razvoj, članek poudarja celo vzporednost italijanskih in nemških ciljev, kar zbuja domnevo, da se italijansko-nemsko sodelovanje čimdalje bolj razvija v smeri prave zveze s konkretnimi načrti, četudi se zde morda naši zaključki za sedaj še pretirani, je vendar verjetno, da morebitni italijansko-an g leski razgovori ne bodo mogli več bistveno spremenit: razvoja fašistične politike, ki je bolj vojaška kakor diplomatska politika, ker ji je osnova volja, porojena iz moči.
Poročila iz Španije
Barcelona. 12. januarja AA. Po vesteh iz Alicanta je včeraj okoli poldne neka nezaa-na podmornica torpedirala nizozemski par-nik Haneak in nato izginila. Ribiči eo s svojimi čolni odhileli na ponioč in rjSili posadko. Parnik je bil napaden 48 milj pred Valencijo, bi sicer nedaleč od rtiča sv. Antona mH Valencijo in Alicantom.
Barcelona. 12 .januarja AA. Tukajšnji radio je objavil, da je na leruelski fronti mirno. Sovražno letalstvo j? bilo zelo živahno. Sestrelili smo tromotorno sovražno letalo. Nacionalistična l?tala so boni bard i rala okolico Barcelone. Mnogo oseb je bilo ubitih in rani enih.
Salanianca. 12. januarja A A. Vrhovno poveljstvo je objavilo, da je sovražni napad na tertielski fronti odbit in da so nacionalistična čete popravljale svoje postojanke. Na dru-jrih frontah ni bilo nfč novega.
CuHh, 12. januarja. Beograd 10. Pariz 14.63, London 21.60, New York 431.875, Bruselj 73.37. Milan 22.72, Amsterdam 24O60, Berlin 174.10, Dunaj 80.90. Praga 15.15, Varšava 82. Bukarešta 3.25
Petlttcni ot$o\nl&
Prezrt in pozabljen jubilej!
Neverjetno m nepojmljivo! Te dW — 8. januarja — je poteklo dvajset let od onega zgodovinsko velevažnega dogodka, ko je prezident Združenih držav \Foodrow Wilson objavil svojih znamenitih 14 točk in jih označil kot končni vojni cilj Amerike v \yyjni na strani zaveznikov proti centralnim silam Ril je to dogodek, ki je pomen jal popoln in odločilen preokret v splošni situaciji v svefo\'ni vojni. Tako važen dogodek, ki je dal prvo pobudo za radikalno preobrazitev stare E\nropc in prvi vrgel med svet geslo o samoodločbi narodov, pa se njegove dvajsetletnice ni spomnil pri nas nihče! Kar nepojmljivo se zdi to Človeku, ki vidi. da se sicer pri nas beležijo jubileji najbrezpomembnejših dogodkov in najneznatnejših oseb! Pa to je znamenje časa in naših razoranih razmer, v katcrili
živimo!
Začetkom leta 19IS. je bila sveto\-na vojna še v polnem razmahu Nemška armada je šc stala globoko v osrčju Franc1 je, nem ška artiljerija je še obstreljevala Pariz in vojska centralnih sil je še krepko držala v svojih pesteh (/krajino. Rumunijo, Srbijo. Črno goro in vso vzhodno Furlanijo. \ikjer še ni bilo opaziti najmanjšega znaka, ki bi kazal na to. da se bliža preokret v vojnih operacijah na korisi zaveznikov.
Takrat, dne 8. januarja 1918., je prezident Združenih ameriških držav IFoodrmv Wil-son na nemalo presenečenje vsega sveta naslovil na ameriški parlament sxx>jo poslani co. v kateri je formuliral pogoje zaveznikov za vseobči mir, ki bi naj zaključil najstrašnejšo  vseh   \*ojn  — s\*etovno vojno.
V tej poslanici je uvodoma naglašal:
»Kar v tej vojni zahtevamo* se ne tiče toliko nas. kakor vsega sveta. Žetimo. da bi bil svet tako urejen in tako zavarovan, da bi mogli vsi na njem živeti v popolnem miru. zlasti pa ?.elimon da bi mogel vsak miroljuben narod živeti svoje lastno zrr-Ijenje in si urediti s\*ojo državo po svojem s\-obodnem preudarku, pri tem pa lahko računal na pravičnost s strani drugih narodov, ne da bi se mu bilo bati kakršnihkoli nasilstev in napadov. Naš program miru je načeto pravičnosti za vs*r narode in narodnosti: vsak narod, in najsi je slab ali močan, ima pra\*ico s\'obodnr> in za\*arm'fm pred napadi živeti v svoji državni skupnosti. Ako se to načelo ne sprejme kot te-melfni aksiom, ne more biti trajen noben del v zgradbi mednarodne pravičnosti. Narod Združenih drža\- bi ne mogel postopati po nobenem drugem načeJu, zato je pripravljen obrambi tega načela posvetiti svoje živlienje, s\*ojo čast in vse, kar mu je sveto. Vojna za svobodo narodov jc dosegla sedaj svoj moralni vnšek. Ameriški na rod ie pripravi jen pod\*reči preizkušnji s\'0-jo lastno moč, svoje najvišje cilje in svojo poštenost.«
S\*oje mirovne pogoje in zahteve jc nato Wilson konkretiziral v tehle 14 točkafi: 1. Odprava tajne diplomacije in tajnih mednarodnih pogodb. 2. Svoboda morja. 3. Olajšanje mednarodne trgovine. 4. Ome-jite\* oboroževanja. 5. Nepristranska rešitev kolonialnih vprašanj po željah dotične-ga prebivatst\*a 6. Izpraznitev^ zasedenega ruskega ozemlja in pravica, da si Rusi po svojem preudarku urede svojo državo. 7. Izpraznitev in obnova Belgije. 8. Izpraznitev in obnova francoskega ozemlja in povrnitev Alzacije in Jjotaringije Franciji. 9. Rektifikacija mej Italije po narodnostnem načelu. 10. Narodom Avstro-Ogrske x mora priznati pravica samouprave in samoodločbe. 11. Izpraznitev in obnova Rumunijc. Srbije in Črne gore z jamstvom njih politične in gospodarske neodvisnosti. 12. Omejitev Turčije po narodnostnem načelu in svoboda morskih ožin (Dardanel). 13. Neodvisna in svobodna Pofjska na podlagi narodnostnega načela in 14. Ustanovitev.' Društva narodov za obrambo svobode vseh narodov in za zagotovitev svetskega miru.
Nemčija in Avstro-Ogrska sta seveda te mirovne pogoje odbili, ker sta še vedno računali na končno svojo zmago ali praznine je povedano: Avstrija, zavedajoč se. da se nahaja tik pred notranjim razsulom, bi rada pričela s pogajanji tudi na podlagi teh mirovnih pogoje\\ ako bi ne bila pod terorjem nemškega armadnega vodstva. Vojna se je nato nadaljevala, sredi septembra 1918. pa je prišlo do odločilnega preokreta na solunski fronti. Botgarsko-nem-ška armada je bila poražena in Bolgarija je bila primorana prositi za premirje. To je bil začetek nezadržne katastrofe na vsej črti. Sedaj se je pač Avstrija obrnila na prezident a Wilsona za posredovanje % poudarjajoč, da je pripravljena skleniti mir na podlagi njegovih mirovnih pogojev. Pa bilo je že prepozno! \Vilson je odklonil posredovanje, češ, da so se medtem razmere že tako spremenile, da mora za avstrijske podjarmljene narode zahtevati ne samo sa-moupravo, marveč pravico samodločbe, to se pravi popolno svobodo. Usoda avstro-ogrske monarhije je bila s tem zapečatena. Razvoj nadaljnjih dogodkov je znan. —
!
Biran 2
»SLOVENSKI IfARODt, sreda. 12. Jasnarja 1938.
Za razširjenje glavne pošte
v Ljubljani
I liTIMOO din bi raMla saia poštna direkcija mm dozidavo enega nadstropja in za adaptacije
Ljubljana 11 jasna na Glavna pofta, kf stoti ??r*»r na ugodnem kraju sredi mesta, je bila zgrajena pred 40 lati. ko ie Mela Ljubljana okoli 30 000 prebivalcev fca ko *> ni Me. na i man) pa Avstrija, ki 1 janljani ni bila nikdar naklonjena, ni rač»ual s takim rtanabom sne*<a. Po prevrata ae ie L i ub? tarna znatno raafririla. mealo •e vež« od one do dne io * prikijnravi to predmetni Vite. &ike is Most || število prebivalstva naraslo na 90 000 število prc brvajgtva na ie torej potroiik> a potta te ostala netzpremenjena in tudi nj?a upravni aparat a» ni loat pomnožil Sprvčo tega ni onda. da slavno pošta ne more poslovati ta-ko. kakor bi to zahtevale razmere. Vse je orete*.do. natrpano, neudobno, nehigienićno in stisnieoo v očke* nezdrave prostore, in take razmere nmruieie tudi zdravie uslužt en cev >or»oo teh 11111111 ima tudi državna upava l^tno velika Škodo in je zaatno pn-krajSana na dohodkih, ki bi bili večji. če bi bilo posknanje normalno o Današnji čas labteva hitro in t orno podo vanje, kar pa ie zaradi premajhnega števila usinžbentftva nemoajore Prejšnja Ista je pav 5tn dostavljala potiljke in pisma Irikrat ra dan. dan >s ls enkrat ir - -^disce >tare Lrabliane *r tako ?rečno, do prejf-ma paMo po dvakrat Prod rosama :i -o bila pred 1 verna letoma pri kl jurena LjuMfaari — tam ie tudi nap"ee obrti in industrij« — pi so celo v toliko na slabšem, ia pr»ie;;iaio poito za pol dneva ali celo za cel dar ■ kakor
v LMrijasj.  Vzrok M v tem   da dob pošiljke in piana šele \  tra -z:tu, in sicer od glavrje post* Vstavljeno poštam v s*e m Ljubljana V TI. iMMta, da bi jih pr--jeanati d r^krno it boli k- razme1-. eo alede brnojavk. ki iiri prejemak> naslov IjmaJ testa 7 12urno zamudo BPf M lat Vajo tndi % tranzitu preko omenjenih no^t ki seve*ia r*ooorf ne poslu:** jo Prav tako !e s paketi m z denarjem ter z ekepr^nimi poKilTkaaal
Ha se odpravijo vet tf »odo?tatk;. potretu-ie twtj L |u M »a na I ver osobi a ki <zn pa ne niore niti nam**sriti. ker <ia ne morf- spraviti ood streho. Zato je potrebno. nV «~-danji tofcaii adaptirajo in raz - - o n da se tndi vsa? dostavno poslovan ie pnanarnali Direkcija roste ie v svojem proračunu določila 1.300 000 din za dozidavo »iega nadstresjp na glavai posti, sno.ooi* au za aanajnad o ataajnpne. in 100.000 j.n za maihna pop ia za obnovo fa>ade itd., skupaj torej milijon 700.000 fin. Prora&m p3 bil poslan v odobritev mmistni pos?3 in brzojava Če ne bo odobren   ostanemo tam. kjer smo bili.
mizerija na glavni i>>šti bo >e večja in vsemu i>^-.-Ti'i prometu preti neizoeibna katastrofa, kajti sedanje stanje je n -vzdržno
Če bo ta kredit oiobren. bo postno poslopje, kot rečeno, dvignjeno za eno nadstropt* Po načr*u to v nov } pr<»-tonli name^rona kraievna tf>lftonska centrala in dve stanova-nii. eno za  upr.ivn ka. drugo za hišnika.
onose bi dobili svoje prostore v II. nadstropni, seveda znatno ve*je. saj so zdai zelo na teaaem. V T. nadstropju bo urejena apediriia   b kateri sjsa Ia tudi pisemska po--prejem  in  • Tam  bi  bili pre-
urejeni tudi prost'-«-   - < ;;.'orM^nt». k inia»o •vaje predaloke- lako.  ia bi imeli dostop v -»•:»•  lijvnem rasu m n» kakor dosedaj. Dohod zanje bi bil iz £t'lenburgo\« ulice. I "   ionske <-elice l»odo prenit^ene v avlo ►rta vso nc*'   Krajevna t^'efonska centrala bi b?la nam^r-pna v ITI   ia ktroofn. ■aakra ''-»vna pa ostane v        a v I. nadstropju bi se polovico do*M»nie dvonne pismo-<-> »:! t.'acnjn        prnstore. na se-dantem hodnikn pa H bil prostor za *tran-l?vo sprejem  denarja izplačila.
iamk in dnuo Preostali del dvora '•isaaooo? bi se porab;! za r*7Širi*»n\<> $r»e-jir •-. 1   - <->p t^n**<z;i *>1d°'K i ia od'1-=»!ka za ti-akovine   L*1 tako bi  bilo mocoT-p povrati - lonoi. kar bi bilo nujno potrebno za redno ;rr br^z>,;bnr> dos^^avo poŠto. V ~ tei   h  bo    reurediia tu<ii razdelitev Liti; '   a-> od 35 na 40 okrajev.
V  /vozi  - ».-Tn načrtom   in uprava po^te iio«laTa rws>'»Tio -iK>ni"ni<-o razn n ti<xpodar skim korpo^acijam  -n urtanovam. da bi jo pri   n 'niah   na   m^rodamib mestih
podprle in prf-pr;*alo ministra po^t in brzo java. da   - raaMrtente davne poste: v Ljub !jan!  naaaa potrošno        je nalmaijša za-1. -iaj Liut«ivana ie davno potr?buie novo n?o«i#»rno postno pnslopjo tudi na elavnem ko!o.ivoru.   ki  na-  razbremeni poslovanje pošte V ^pom^nici so postavljene na-/a^tev*:
1 -  :r   l*»to? poleti  primemo adapti-
ra poslopje slavne nošte. da bo v povečanih
• lorih osobje v^aj za silo zniocio nanj Hjn/tiene zahtev?;
2. da se tako pr^urvdi vsa dostava v Ljub liani  današniim  razn.eram  primerno in za vtpo Ljubljano enako.
3. da se tako< prične s pripravanv za iiradn'o novega modernega koiodvorskeea pos-lopia kjer i* sedaj na* <vtVn tud; carn--ks odielek v nos'onju. ki komaj odeovaria kakemu    eospoda^skemu    nostooiu l>oliie
ne pa zahtevam državnega urada
— Legij« koru»kih borce* v Trbovljab priredi pnbodnjo nedelja v hrastniŽkem Sokolske m domu zborovanje koroških borcev za Hrastnik, Dol in okolico. Na sestanku se bo razpravljalo o razširjenju pokreta v laškem >rezu. podana pa bodo tudi Poročila o dosedanjem delovanju Legije korv»>kih bor cev. o novoustanovljeni Zvezi leirionarjev kraliev;ne Jnfjoslavije katere voistvo je za letošnje leto prevzela 7agreb«ika or^a.iizaci-ia i dr Poročali bolo delegatje iz Ljubljane in Trbovelj.
Antoa Beršnfak umrl
Stitna, 12. januarja
Iz ljubljansko bolnice nam j p dospela tužna vest. da je tam preminul po mučni tn dolgotrnUii bolezni c:. BeranjaK, Anton, posetnik na Hudem pri Stični, sta-sla Sokolake^a društva v Ivaneni gorici, načelnik in ustanovitelj HranHniee in Po-soiiinjce r. z z. n 2. v Ivanini gorici načelnik nadzornega odbora Vodne zadruge za regulacijo Višriiice v občini St:eni. večletni C Lan sreskesra cestneea odbora za litijski srez. založnik piva Union«.
Pogreb odličnega,  marljivega  in nesebičnega  javnega   delavca bo v petek 14 ianuarja, uri na stisko pokopališče.
Odael je od nas mož ki ie požrtvovalno tn nesebično de'oval za našo lepo ia zapnsčeno Dolenieko Rojen je bil v Rečici ob Savinji, ik^er mu še živijo oče tn bratje, odkoder je pns>! kot mlad trgovec v Stično, k^er se je kaj kmalu onanio-svojil in \T.eto deloval za povzdigo zanc-marjene Dol^njsk^ E;' * spodarartvenik Na mestu zamočvirjenih mla.kuž ob Visntici si je postavil krasn^ croapodarsko poslopje. si zrrradil lastno elektrarno, izkopal ribr.ike kler je zev' v prostih urah postrvi Ustanovil je Hranilnico in Posojilnico, da b: p^masral okoliškemu kme^u. Na n;e<rovo pobudo je bilo ustanovljeno sokolsko društvo in njego-/ največji ponos ie b:i Sokolski dom v Ivančni gorici Z naivetjo po^.: tvovaln^«»t-jo je zastopaj ?vojčas v cestnem tfJbotii potrebe višeTskega okraja, v davčnem odboru je vedno z uspehom zagovarjal na-feea obrtnika ir. trv.ovea.
Vsa okolica bo pogrešala tega neumornega in nesebičnega davnega delavca Bodi mu Lahka dolenjska zemlja, za katero je toliko storil Užaloščeni, spoštovani in uarledni rodb.ni naše iskreno sočustvovanje'
Kino Sloga — TeL 2733 i
predvaja   danes   veselo   in   Eaoavn n robinzonado ^i
Peter v snegu I
z malo in priljubljeno Traudl Stark ■
v naslovni vlogi — V glavnih vlo^a;- r*
Liane Hafd in Paul Hdrbiger £
Danes posle.1njič! J Predstave ob 16.. 19.15 m 21. uri
Slovo vzornega vzgojitelja
Skofja Loka, 11. januarja. Ganljivo, prisrčno in polno tople ljubezni do dolgoletnega šolskega upravitelja g Jakoba Roj#ca je bilo slovo, k: ga je priredila v soboto dopoldne aeška šola svojemu dobremu, zglednemu tovarišu in prijatelju. Mladina vseh razredov z uči tei j-stvom in duhovščino se je zbrala v telovadnici, kjer je sprejela šolskega upravitelja začasna upraviteljica gdč. Terezija Juvančeva. Vsem so zarosile oči. ko je spregovoril zanosno svojemu razre;iniku najpreje učenec Ješe Janez in mu pokionil šopek rdečih nageljnov. V imenu učiteljskega zbora se je poslovil od vpokojenega upravitelja g. Vojteh Debeljak, ki je prikazal g Rojica kot upravitelja, ki je oil ne le izredno pravičen predstojnik učitelj-stvu, srčno dober prijatelj in tovariš vseskozi, marveč tudi kot moža, ki se je živo udejstvoval v šoli in izven nje. Polno plemenitosti, skromnosti, a hkrati vses.ransko je bilo delo g. Rojica. ki si ;e s svojimi deli postavil v razvoju loškega šolstva trajen spomenik. Pod njegovim upravitf ljstvom se je selila škofjeloška mladina iz stare šole v novo. on je bil tisti, na katerega ramenih je slonelo ogromno dela, ki ga terja zidava novega prosvetnega hrama. Razburkani valovi zunanjega sveta niso pod njegovim spretnim vodstvom nikoli udarjali med šolske stene, ves učiteljski zbor 12 učnih oseb. se je počutil kakor ena družina. Ni čuda. da je slovo težko Učiteij-stvo želi svojemu nepozabnemu prijatelju tudi v pokoju mnogo sreče, zdravja in še mnogo mnogo kar na lepših dni. Takisto prisrčno lepe so bile poslovilne bijede mestnega župnika g. Jerneja PodbeviKa ki je prav tako naglasil plodonosno delovanje vse šole za napredek mladine.
Do solz ginjen je spregovoril sledn^č g. Rojic sam. zahvaljujoč se v lepin basadah, za vse lepo in dobro kar je už ' v času nad 10-letnega delovanja na škofjeloški seli. \Oadini polaga še sledmič na srce, naj bo poštena, pridna, a učiteljst-r: ž^i dn bi vezi med njim in učnim rborD^i nikoli ne popustile. Spomin na loško šo^o mu ostane neizbrisen, saj ie Imel v vseh član:h učiteljskega zbora zgledno oporo.
Smrt škofjeloškega grobarja
Skofja Lroka. 12. januarja Zazvonil je navcek in sporočil fikofje-ločanom da je umrl popularni, originalni grobar g. Jurij Porenta. Poznalo ga je vse mesto. In kako tudi ne Zvesto m utiano, v vseh letnih časih je opravljal na mestnem pokopališču službo grobarja in pripravljal pokojnikom poslednji počitek. Nešteto grobov je Jur skopal, prav tako nešteto pa bi lahko povedali epizod o tem blagem možu.
KtHf> je bil pogreb, je zamomljal to m ono. da je šlo vse v redu — kakor mora biti! Posebno se je razhudil nad materjo zemljo v zimskem času ko nista hotela kramp in lopata tako hitro služiti, kakor si je lelel. . . Hentano, to je vihtel in udarjal po zmrzli zemlji, da bi bilo delo prej končano. Mnogim Ločanom je skopal jamo. nad deset let je udano in vztrajno služil samo v škof ji loki svojemu poklicu, a zdaj je bila prišla bela žena ponj. Zatisnila mu je trudne oči v 75. letu starosti. Umrl je v pcmedeliek v prvih jutranjih urah, a pokopali ga bodo danes ob 16.
Pokorni, ki ie nn«*1 ^r>rda tv>d nekoliko trdo ztmanlo skorio. "Isto srce Je M1 tast znanega lastnika škofjeloškega brivskega
. salona Tineta Oblika! Svojcem izrekamo naše toplo sožalje. a našemu grobarju Juriju bodi ohranjen najlepši spomin!
Upravi ljubljanske opere
Ljubljana« 12. januarja Priznati moramo da se uprava nase opere zelo trudi, da bi ustregla svoji publiki v vsakem pogledu. Toda žal je vsak trud pri takih močeh kakor jih ima uprava na razpolago, zaman. Nočemo predbacivati upravi odhod naših najboljših moča kakor so bih ga. Gjungjeoac. gdč. Zu-pevčeva, g. Gostič itd., toda želeti bi bilo, da nam preskrbi večkrat njih gostovanja, posebno ^ungjenčeve in Goetiča. Na primer vehčRStna Cajkovskega opera >Evge-nij Onjegin< izgubi popolnoma svoj čar zaradi naravnost nemogočih zasedb nekaterih vlog. Mislimo, da bi za ljubljanska publiko ne bil majhen užitek, če bi slišali v partiji Tatjane našo priljubljeno Zlato, a v partiji Denakega g. Goetiča. če to ni mogoče večkrat vsaj enkrat! Gotovo bi za upmvo ne bilo takšno dvojno gostovanje prevelik na .por posebno v ftnančnem po-2:1 edu ne. kajti tako gostovanje pomeni gotovo razprodano hišo! Sicer nimamo pravice kritizirati, saj nismo nikaki kritiki, toda mislimo, da je vsak. kdor je videl opero ^Evgenij Onjegin« v običajni zasedbi, mnenja, da nekateri solisti, recimo ravnatelj Bet teto in g. Kolaccio, ki sta popolnoma zalovoljila. ne moreta postaviti opere zaradi nekaterih partij, posebno tenorske, na takšen nivo. kakor ga ta opera zahteva! želimo torej in z gotovostjo računamo, da bomo v krajšem času slišali v tej operi go. Gjunsrjenac in g. Gostiča O splošnih razmerah v naši operi bi se dalo še dosti govoriti, toda te stvari pustimo zaenkrat pri miru. Omenimo naj le to, da se nam zdi skrajno malomarno to. da se pri v«aki opereti izpiiščajo kar cele slike ali baletne točke (*Pod to goro zeleno«, »Navihanka«, -Pri treh mladenkah« itd ). Skratka, priporočili bi. da bi se tudi opereti in s tem sov eda tudi operetni publik: po sveča lo nekoliko več pozornosti! Zvesti obiskovalci našega gledališča.
! Uradno vremensko poročilo
po stanju z dne 12. t. m.
Kateče-Plnnica, 870 m: —11, jasno, mirno, 100 cm, pršič,
Kranjska g««*«, 810 ni: —12. barometer se dviga, jasno, mirno, pršič, 60 cm. san-kališče in drsališče uporabno,
Vršič. 1501 m: pršič. 130 cm.
Oovie-MoHtrana. 650 m: —5. jasno mirna, 3 cm pršiča na 35 podlage
Poklfuka-Sporthotel, 1300 m: —7, jasno, mirno. 30 cm pršiča na 100 cm podlage.
sv. Janez ob Boh. jez.: 530 m: —10. jasno, mirno. 5 cm pršiča na podlagi 50 cm.
Polževo, 620 m: —1. barometer se dviga, jasno, vetrovno, 15 cm osrenjenega sne-
g-a.
ftkofja Loka, 350 m: —1, jasno, mirno, barometer se dviga. 25 cm osrenjenega
snega.
Bled, 510 m: —5, jasno, mirno, srenj 28 cm, sankališče uporabno, drsališče delno uporabno.
Dodatno poročilo z dne 11.1. 1938 Sv. Križ — Planina nad Jesenicami, 1000
m: —1, jasno. 12 cm pršiča na 40 podlage.
Jezersko. 890 m: 0. pooblačeno, mirno. 10 pršiča na 40 podlage,
Trioča na Veliki Planini, 1558 m: —5, pooblačeno, severozapad. 12 pršiča na 100 podlage.
Celiska koča, 700 m: —1. solnčno, mirno. 5 cm suhega snega na 25 cm podlage,
Mozirska koča, 1344 m: —3, solnčno, mirno, 10 cm pršiča na 150 podlage, Poročilo ■ dne 12. I. 1938.
Rimski vrelec 530 m: —12, pooblačeno, mirno. 20 pršiča na 40 podlage.
Mozirska koča, 1344 m: —3, jasno, mirno, 10 cm pršiča na 150 podlage,
Celjska koča, 700 m: —1, jasno, mirno, 5 cm pršiča na 25 podlage.
Litija brez dostave pošte
Litija. t0._ januana Po novem letu smo pri nas v poštnem pogledu nazadovali. * >      - • ■* Že do<Iei so bile nezadovoljive raznih. _% zdaj pa smo celo brsz dostave posle. Ljudstvo je nezadovoljno in posle-iice se že kažejo, liudje odpovedujejo časo-aaa, Ne utegne o pošiljati redno ponje na pošto, star časopis PQ itak nima nobene veljave.
Litijski poštni okoliš je menda eden največjih v naši banovini. Doslej so bili na razpolago trije pismonoše, eden je prehodil not R3I0 do Besnice in Unajjerjev. vštevši Stango in Janče. Poslednje hiše. ki 6ipadaio pod litijsifei dostavni okoliš- so veliko Hižje Ljutliani kakor L;tiji. Naša poštna meja teče pri zianem Javorju blizi Ljubljane. Ta !o>!avna tura ■ dolira km. med potjo pa mora napravil; pismonoša Še nešteto stranskih poN>v do samotnih nasMij in hiš. Pismo noša 2. Ostrež ie res junak v 6voji službi.
Za dostavljanje pošte po Litiji. Gradcu in ostalem okolišu, ki :teje okrog "000 duš, imamo močno industrijo, številno obrt, vse urade, kolikor jih sploh pramore podeželski okraj s sreskim načbistvom, kjer smo imeli dvoje služiteliev. Litija je mimo tega tudi važen letovlščarski in tujsko prometni kraj; na Grbinn in drugod so nastale nove skupine hiš in vil. Še bolj bi se razvili in naselili kraji na perif?rii.i. pa ljudje vidijo, da so brez osnovnih '.udobnosti, saj jim niti pošte ne dostavljajo. Žalostne razmere!
Zaradi hude zime poslednjih dni in hudih najporov v službi je zbolel pred kratkim sem preme^'ni pismonoša in je moral takoj v bolnico. Zdai je za vse posle na razpolago en sam pismonoša c. Mrak. Nanj pade vsa , , i —<v-nn clnžba poštne dostave k vlakom. G Mrak je nepretrgano v službi od 5. ure zjutraj, ko je lr?ba odpremiti pošto na prvi jutranji vlak. pa do 22. ure. ko dospe poslednja pošta z zidanmoške strani. Razen tega ima ves dan polne roke dela — 17 ur!
V Litijo ie tudi odveč brzojav i ti. Saj nimajo na pošti ljudi, ki bi takoj odnesli brzojavko naslovniku. V tem pogledu smo prejeli že več pritožb- ki smo jih zamolčali, zdaj. ko je razgovor zaradi ukinitve poštne ios»tave na dnevnem redu splošnih pritožb, omenjamo tudi ta t
Poštna uprava dela v lastno škodo. Ker ne dobivajo ljudi* redno časopisov, jih odpovedujejo. Zahtevamo takoj nadomestimo moč za obolelega pismonošo in nastavitev ie tretjega pismonoše!
KOLEDAR
Dane«: Sreda, 12. januarja katoličani: Erneat
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica:  Beli jorgovan Ivino Ideal: Lepi dnevi Kino Sloga: Peter v snegu Kino JJnion: Kraljev tenor Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva: predavanje ravnatelja Antona Lapa o vrtovih Italije ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi
Ljudska univerza: predavanje prof. Albina Zalaznika o »Problemu življenja z vidika evdaimonizma« ob 20. v mali filhar-menični dvorani
Društvo »Pravnik«: predavanje dr. Aleksandra Bilimoviča o organizaciji ekonomskega pouka na visokih šolah glavnih evropskih držav ob 18. v dvorani št. 79 ju-stične palače
ljubljanski šahovski klub: izredni občni zbor ob 20. v restavraciji Zvezda«. DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
3xt9oJ mita
Ljubljanski kolodvor bo nemara kmalu poglobljen. Da, tudi taki čudeži so pri nas mogoči. Bil bi pa že poglobljen, če bi z enako vnemo prijeli za lopate in krampe vsi tisti, ki se smatrajo poklicane prijeti za pero in črtalo ter napisati razpnn'e in narisati načrte o poglobitvi Med temi vztrajnimi in marljivimi projektanti so p<t tudi taki, ki jim poglobitev ni pri srci temveč bi radi ves naš železniški vo/el ali čvor dvignili nad veliko Ljubljano tako, da bi lahko tujec občudoval naš glavni kolodvor z vsemi njego\'imi pritiklinami že tam gori od Medvod in od Zaloga ali pa z Vrhnike.
Če bi naš kolodvorski problem dvignili in ne poglobili, bi seveda o<Ip:tdla vsa po-gtobitvena dela. Vsi mostovi, ki bi bili potrebni pri poglobitvi za prehode cest, bi takisto odpadli. S tem materialom bi zgr.t-dih večino nadcestnih zidov. Kaj pa nad-cestni mostovi, po katerih bi drveli vlaki? Ali bi ti morda ne bili potrebni? Brihtni smo dovolj, da lahko izumimo tudi trdne pajčevine, da nam ne bo treba gra^liti dragih nadcestnih mostov. Morda bi nam bilo pa tudi pomagano, če bi napravili viseče mostove in jih obesili na oblake ali pa na ljubljansko meglo Gosta je dovolj, da bi jih lahko držala. To bi bilo še najbolj rentabilno.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Sreda. 12. januarja: Gospodična Julija, Snubač. Red A~
Četrtek, 13. januarja: Gospodična Julija, Snubač. Red B
Petek, 14. januarja: zaprto
Sobota, 15. januarja: Bela bolezen. Izven. Znižane cene
Nedelja, 16. januarja: Ob 15. uri: Snegulj-Čica. Mladinska predstava. iTemiera. Izven. Ob 20. uri: Beraška opera. Izven, Znižane cene od 22 din navzdol.
Nova mladinska igra na od ni naše drame. V nedeljo 16. t. m. popoldne bo v drami krstna predstava starodavne pravljice »Sneguljčica«, ki jo je na novo povedal naši mladini v lepih slovenskih verzih in v deloma novi prireditvi znani avtor mladinskih iger Pavel Golia. Vlogo »Snegulj-čice« bo igrala gdč. Ančka Levarjeva. Vlogo kraljice igra ga M. Danilova, kraljeviča — g. Jan, dvorni maršal — g. Lipah, dvorni lovec — g. Gregorin. V slikovitih nošah nastopi sedem Škratov, sodeloval pa bo tudi mali balet. Tako bo predstava izredno zanimiva za naše malčke. Opozarjamo, da bo premiera v nedeljo 16. t. m. popoldne ob 15. uri.
OPERA
Začetek ob 20. uri Sreda, 12. januarja: Ančka. Red Sreda četrtek,  13. januarja: Linda di Chamou-
nix.  Reu četrtek. Petek, 14. januarja: Gostovanje poljskega
baleta Parnell. Izven Sobota, 15. januarja: Pri treh mladenkah.
Gostuje  ga. Zlata  Gjungjenac. Izven.
Znižane cene Nedelja, 16. januarja: Ob 15. uri: Ančka.
Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Evge-
nij Onjegin. Izven. Gostuje ga. Zlata
Gjungjenac. Znižane cene Ponedeljek, 17. januarja: zaprto.
★
Poljski balet Parnell, ki je s tolikim uspehom nastopil v ponedeljek v naši operi, ponovi svoj nastop v petek, dne 14. t. m. po znižanih cenah od 42 din navzdol. Na sporedu je pet novih baletnih točk, ostali del sporeda pa izpolnijo točke, ki so imele zadnjič največji uspeh. Balet je izvrsten in obisk najtopleje priporočamo. Natančen spored priobčimo.
Ga- Zlata Gjungjenac bo gostovala v ljubljanski operi v soboto. 15. t. m. v Schu-bertovi opereti 3>Pri treh mladenkah* in v nedeljo 16. t. m. v čaikovskega operi »Evgenij Onjegin -.. Na oba večera ko ie gost naše opere odlična umetnica ga. Zlata Gjungjenac. opozarjamo. Veljajo "n:*.n-ne operne cene.
četrtek. 13. januarja 12: Uverture (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas. spored, obvestila — 13.20 Odlomki iz filmov (plošče). — 14.15: Vreme borza. — 18: Pestri zvoki (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf KolariČ) — 19: čat=. vreme-poročila, spored, obvestila. — 19 30: Nac. ura. — 19 50: 7abavni kotiček. — 20: Harmoniko igra g. Rudolf Piliti. — '20.40; Opor-ni spevi in napevi (Sodelujeta: gdč. Sonja IvanČič in radijski orkester). — 2*2: Čar., vrume. poročila, spored. — 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester). — Konec ob 23.
Ljudje in paragrafi
Obsojen po zakonu o zaščiti države — Pokvarjenost dozorevajoče mladine — Drugič na istem kraju vlomil
Ljubljana, 12. januarja 2elezoatnigar Anton Dolin?*»k. posestnikov sin Franc JJolinsek. oba iz LjubiKne. jurist Viktor Avbelj iz Prevoi in Mavru-ij Kveder. lavtoafokj pomornk iz Ljubi ia ne. so bili obtožen z'očinstva po čl. 1. to'ka 1 zakona o rtiči tj iavne varsosM in reda v državi. Obtožnica tira je o-"'i tala. da «o v začetka novembra lani razsir;ali letake, katerih vsebina je bila o>tra krit ka lanjega političnega rHfcma in družabnega r#»da.
Liublja.irka policija je izvedt-la. da nameravalo i»ro*idržavni elementi razliriti v Ljuh liani večjo množino protidriavnb letakov. Z^to ie pripravila na najbolj izloženih mestih zasede in na ta način b. novembra zasačila Antona Dolinska, ko U pri neki tovarni na p?r ferii« zažigal prepovedane letaki-. Pri njegovem bratu Francu so naiii tudi neka- takih letakov :n večjo količino prejo-vedanih brošur Avbelj in Kv*der pa sta bila obtožena, da £la raz,* rila lepake v Domžalah in okolic;. Orožnik: ±*j dognali po ?~\-upnib o->ebah. da eta bila prej U ian v Ljubljani, kier sta letake dobila in jih prinesla v Domžale. OUoženri rO zanikali krivdo r»red velikim senatom i pr>j m\ s.o>.
Ivanom Kraljem. Zagovarjal rib :e dr Lokar. Sena: petorice ie spoznal samo Antona Dolinska za Lnv£-£ra in ga ol»solil na 10 mofte-cev strog**ga zapora za poizkus ta/S- i r. anja protidriavnih letakov. Ostali rije obtož?nci so bili zaradi pom:in»kania dokazov opro ščeni Do4fn5ofc kazni ni sprejel, prijavil je revrzi jo procesa
MLADOLEFNIK! \A \EVARNf POTI
Razprava proti starejši mladoletnici Marjeti z Jesenic ič bila pred oiet-eci preložena Soobtoienec. tudi neki mladoletni vajenec m prt^l k razpravi. Včeraj ata sedela oba prej malim senatom, ki mu «e bil predsednik s.o.s Ivan Brelih. Med tem se ;e Marjeta omožila Obtožnica ji je oJitala. da je iz\reila nevihto deianje na! n**Ko komaj 9-lerno «J »klico OMoženka je ietane zanikala. otro*c io r»a tako jnrno opi*a; potek dejanja, da ni Mto ivonia o Marjetini krivdi Obsojena ie bila na 2 meseca in P> In: zapora po-I HM za S teti.
Soob!ož.-ni vjn-nee ie prizna!, ia je z isto deklico i ni opravka in ie bil ol»*ojen zaradi itrflJiHl zoper javno moralo na 6 me-ser^* ^ro-j.-sj zapora pocoino za 3 leta Ka7i-n ?«• *! -e • ^očin ei e ob*o,pnlca ;>r;-jdtffat* rolc za priziv in reviz
R^znrtva       odkrila  prav  oorazno sliko spornih zatlol dozorevajoč? mladine, ki živi v težkih cno'ri'h razmerah ;ti hziranerT' indnsn -^mi okoliu
VA KR.V1 naOBH GA  JF VLKKLO
P žalost j- ž:vheniski poti rudarja Franca StT.Tvnfa *nio '(  ui^ali lani. ko ;e '»i! *© en na      m^- žara 1:
vmmim v tiskarno "»Savor v K ran tu  27 l*d 'e star  oa ro ž" njffe nan- naifeaPe žvljom-vfre nadloge Kot nezakoisk? sto le dorasla1 Oii tui**! I udeb- brer vztoje in moralne po ■loči. potem je postal radar, izgnali go 2a
Nemčije, pn>H je v Jugoslavijo «n postal
hia.HH- \ Kranju, kjer sa je poročil. Z ieno ie kmalu pnsel navzkriž in ^e je ločil. Svo-teiza otroka je izročil svoji maiori v rejo. Ko je zbolel za hudo boleznijo, je vlomil pri uot-podarju ia fobegml s 4000 din  da bi tk
o.t'z^n ozdravil. Kmalu so «a aretirali in ga -odJi na 5 me*eeev »iro^ega zapora. W>eea novembra  lani je prišel iz ljub-1 Jon Ve letm^aice. Bil je brez denarja, spal
? io kozolcih in se preživljal nekaj dni s »iačenjem. potem se je pa napotil v Kranj, v krai »voje nesreče, kjer je zopet vlomii \ lekarno -Savo:. Ker so ga ljti ije vi deli \ nie-tu prejšnji dan. je bilo na dlani, da je bil »amo on vlomilec ker je bilo po načinu vloma sklepati, da je storilec dobro pognal hi6m razmere. Dne 9. decemLra eo ga aretirali in včeraj ie pred sodniki odkri-
• • prizna! dejanje in takoj tmdi sprejel kazen 7 me>ecev strogega  zapora  in izgubo
a>tr:h r>ravic za 3 le/a Obljubil je predsedniku, da ne bo nikoli več krad?l. predsednik ga ie pa opozoril, naj bo pameten, ker l>o prihodnjič pela ro r>bsoienec se ie oddahnil ;n s -meliljaiem na ur-tib odšel v /.apore. kakor da mu ie obsodba zalo olajšala vest.
EPILEPTOID
Včeraj ;e redel na zatožni klopi tudi neki ljubljanski lr<zovec m hi£ni p*>restnik. Obtožnica mu ie očitala. <la je svojo ženo :ežko
elet.no poško"loval. Obtoženec je pripove'lo-val zelo žalostuo zgodbo svo,ega izredno ne-vranega zakona, ki ga ;e zadnja leta razje-
iala «»l»0'e*.'ran^ka Ijubosuavaost Neko not sta se zakonca zopet sprla in mož je zčdo udaril r stolom po glavi. 2ena se je morala zdrav.ti v sanatoriju Zdravnik je ugotovd pri niei hude živčne motnie kot posledice poškodbe. Obtožen.-, ^ e zagovarjal da je zelo razburljive narave in da *€ spominja, kako ie ženo napadel. Njegov branilec predložil zdra\"ni*ko spričevalo, ki naj bi potrdilo, da j? obtoženec epileptoid in ni od-jovoren za svo>a dejanja. Sodišče je razpravo preložilo, zaslišalo lo se sod_nr«ga izvedenca.
Iz Trbovelj
— Zakol v decembru. Meseca decembra so tukajšnji mesarji zaklali skupno 96 glav coveje živine. Od tega ji bilo zaklanih 40 slav prvovrstne, 46 fflav drugovrstne in 2 tretievr-tne živine. 8 pa je bilo zaklanih krav klobasTiric. Ker je v tukajšnji občini lb mesarjev, odpade na 1 masarja povpreeno '»    a v     k lane živiie
- Sotan^k smučarjev. D revi ob 20. bo ;me I v dvorani gostilne Forte na Vodah smučar»k odsek tukajšnje SPD svoj članek; »*e>:anek K.-t je sedaj smuka v plani-iah ki ul- Mižiemu vremenu, ki pa vrhove naših plan;n ni df>>eglo. saj je v planinah se »■e !no občuten mraz. ki omogoča ugodno -muko. zanimanje za ta sestanek med -muzanj r»io veliko, ker se bo na njem -nmrav,;alo t*jdi o ^osn-'b »TiTTČar^kih pri-redrtran. /'asti o smučarskih tekmah v na- 1 sin planinah.
•StOVKlfSKI IIlODinhft
DNEVNE VESTI
— li bsnoviniK« staftae. NmHMI sta
po potrate službe banovinska zvaničnik Stmon Fale* 04 uprave banovinske trsni-oe in dreeesciee v Kostanjevici k s reškemu aače^f.ii \lanbor levi breg in banovinski 3*usste»j Jakob Pmier od uprave banovLDđKc Lrsruee m drevesn.ce v P ekran k opravi banovinakegm pnooatva v 3veča-m; laaakadon j« banovinski tranjčar-sluZi-teJrj v Drami jab Franc J4a.-tnak; v višjo skiqnano je pccnaicajena banovinska, zva-ničzuca pri i—M uprncn Milka Goričan.
— Raspcana zdravniško Mužba Razpisana je siužba zdravnika aaa*in_-kega prt-pra"~nil-:» banovinski hr^nfrcj v Sk>v«i)-gradcu. Proanj« Je treba vloavU do 22 t m. pri bonski upravi.
— Raxp«a« dr z    odlokom banske «0 otkt raapuicen* oaaiednja IrJOtva,
že ve* let ne delujejo, aimajo oe članov, ne imoviao io torej n** morejo več izvroevo-
ti ovoieoa - področja Naroina
ta*:..j v >kofj: Loki. . Narodne odbrai** v Ormožu in društvo >Branibort podružnica v Orrooiu.
— Salde v novem Minsgo 1 Italijo. Po poročilu Narodne banke »o N na5e terjatv? po aov'-a, khrmtr* * liai:jo (povečale lani od 2i do 31. decembra ta S*H na M 54 mili-tooo lir po starem Milina pa padle za l.O nm i oailfiocso lir Aktivu ^a1k> v kli-rinsjjo s Poljsko oe ie povečal za 0.16 na 1*> 14 minjooo din. v k Ur u/u ? Turčijo za 1 01 na
milijona din. uase t-nalve v klinn^u z _o ao oe po znižale za 0.9 na 12.66 mili-■i inH ili mark 5 1. januarjem 1038 je klina« • Franrijo n Belgijo, zato bo naš dole Belaiji » aaesku 4.82 milijona beieov .n Fran* .11 v znesku 12.49 nihjona fra-^ov Iikvidira3 r devizah po novem pia-
len-* " ;  konlerenea. V soboto
J5l i. m. se sestane v Zagrebu ie drugič med zbornuki io ssed banovinski turistični delov-r. do prouči najaktualnejša vpraŠo-prometa V tem odbo-ia so zastopane sna jmopadaaske zl>ornice "sna booske oprave seoske, pri morske, savsko ia dravske tonovine. Odbor je M ustanovijo« v decembru v Splitu. Xa dnevnem r*lu
p odobrite* poslovnika in volitev pr»dofdnisf»a, loko zvaaetia iarndienas^s dinarja.
bo poročal zastopnik zagrebške unifikacija določb o prijavi tujcev, ija hotelov in maksimiranje cen v podi« tj;h  in  končno vprašanje 11-kesa turističnega    kongresa v lu. ki noi bi bil sklican letos po-
- Iz  .S!«ih«a*fta  listne   >SIuibeni list
kr banske uprave dravske banovine« št. 4 z Jt? t_ Asuar?« ot javlja volilni imen.k u pravic "ncev m volitev senatorjev v območju dwsr*sfcs Sanovine in rmzn- objave iz >Smih~nih No%in«.
- Tad» * /y i. n baifjaaih ladrsg raz-ksi. V Slavonskem Brodu «0 se •'esJali v ■edesjn *elea)aij Z\e**» nabavijalnih za ima diiovmh usluxh#rire\. Zastopanih j» bilo " . '•■ ••. . ahsasj Mi zadrug pa ni poklalo na otčni zbor delegatov Zato §■ zaerer^ki deleaat zahteval, naj ao koov <rre* ocUrod: m pridružil *e mu je tudi beograjski istega t. doti ai \s IjnJbtjanaki delegat imfFOnorjal kompmm sen izhod. V ponedeljek pepoidne je pa za«rebiki delegat izja-ošX da MtzreK^ka delegacija ne bo več so diisoals na obrnem zboru ia da tudi ne prevmsmr nobene odgovornosti sanj Resolucij* zagfvbške delegacije, oaj bi 90 obdari zbor pretočil  je bila namreč zavrnjena
- l*tara*i«.t   Z» >«e   kr.jae>r iB
V Slavonskem Brr»in je bua iw*anovlj^na -žavna avez.! krojačev in arvilj. Na zborovanju krojsčev in šivilj v Z.iir~e» o n Bwv trradu je bilo -Vienjono saitasjositi zvezo s sedežem 1 Beocra-fu Na ustanovnem ol»č-nesa zbora so bili zbrani delegati is Skoa-Sptita. Soraic\.i. Ljiahljaae. Zagreba. Beograda. Banjaluke. Osijeka n Manlora. Za predredn ka > . izvoljjo Milan
>tiiBOieeic iz Beograda. V reaotuciji oe med drngina zahteva ».<a krojočem in
št vi I jam. ki m to ilifikacije.
- Bkad t.Oao tujih -"-Ta 'Jnnri v Sarajevu. V Sarajevu živi 2221 Uljih drsmvlja-r- 1 Albancev. lTl Avatrijcev. 616 (^ehoslovakov. 174 l:a..janov. 56 Madžarov. 31» Turkov. 50 Rumunov 39 Nem-
1 19 Rusov, is Grkov, i? Aanrlesev • Francozov. 7 Bolgarov. 4 Brazil>ci m 2 Ni-aaaaaBaaak
- greb. Dasmj je umria v L ni Ijan uradnica Anr.i \!   «>ir. Pogreb bo jutri ob
zpr»^l mrtvaške veže splošne bolnice. Bodi n lah*a zemha. teako pr zadati m -voj-c^r..- -        - reno .'al^e'
— Vreme I remejska napoved pravi, da N> megleno, čez dna jasno .n > ta Ino vreme. 1 čc»rai ie deževalo v Heoera iu. Sarajevu in Splitu Vimšia temperatura je znašala v Spfaiu 11. na Rat« a v Mariboru 6.5. v Zagrebu 5- v Ljub: sjsj   IA Uavi je kazal baro-
?r v Ljubljani 7H5Ji. temperatura ie zaa-—3.4. na aerodro-irj —5.4 Izropaiu cerke\. Oni dan ponoć je bilo vlomljeno v cerkev sv. Lenarta na Ko-gtu pn amarjeti ni Dolenjskem. Vlomilec je odnesel :z cerkve srebrn, pozlačen ke.ib ravr:o tako puteno dalje starinsko sliko sv Neze na platnu brez okvira v velikosti lOO x 60 cm in nekaj drugih predmetov, v vrednosti 1500 din
Ukradene smučL V Kranju ao bile ukradene Maticu Bogataju 200 dna vredne smučke idnmsel najbrže kak mT?id.
^c podjeten športnik tneradene jrmuć-ke imajo značko tvrdke $a\mik kjer so bile kupljene.
— Dve tatvini v Ptojvj. v Ptuju je vdrl nekdo v pisarno Tereze Celoti in odnesel več ženskih obtok, dežnik par suknjenih čevljev, nekaj periia in okenske zastore v skupni vrednosti okrog 900 65n Najbrž aH vlomilec se je splazil tudi v uto na "Trtu Martina Macuna ter mu odnesel ne-kaj ženske obleke in nekaj volne, vredne j
Okraden turist  Madkcsnec Sulejman
čeitić Iz Zagreba je btl v nedeljo na iz--?ta na Pohorju in se Je pred povratkom ustavil v Ribnici na Pohorju, kjer Jo pa -^"-e. aznolo. Drzen tat mu je odnesel foto-&pamj| znimke >Centax< a torbico ter kaaeto v sinrpni vrednosti nad 6000 dm. Izrađeni aparat ima spredaj napis >Cen-tax<. na torbici pa >Zeis Ikone
— eignv© j> kote* Včeraj smo poročali o kolesih in delih koles neznanih lastnikov, ki jih hrani policija, Pobcijt so ae-čaj sporočili tudi oro£ruki z Jezice, da branijo že od poletja se dobro ohranjeno žensko kolo znamke >Torpedoc s tov. it. 454.207 Crno ples k a no kolo je bilo najdeno v žitu nekje na polju pri Tomačevem in je bilo najbrže ukradeno kaki kopalk .
dejovoc. Od svojih staršev v Mali Rupi pri Kranju je ae pred mesecem dni neznano kam odset 1 Tlemi Bojan Jdlinar. po poklicu delavec. Ker se Mlinar ves čas odsotnosti ni javil svojcem, se ti boje. da se mu je pripetila nesreča Po-jjresaoee je srednje postave, okroglega 00-raza in svotlih las. na sebi pa je imel pri odhodu rnavokrizasto obleko ter srv dežni plašč Kdor bi kaj vedel o njem. naj to javi ljubijansk: policiji ali orožniski komandi v Kranju
— .Našim naročnikom toplo priporočamo D Ravljenovo zbirko ćrtic. novel n satir, ki je pravkar izsi& pod naslovom 1 Zgodbe brez groze« Naroča se pri založbi >Cesti< v Ljubljani Knaftjeva ulica 5 tn velja broširan izvod s poštnino samo 11 din. v celo plat*'   vezan pa s poštnino 16.— din
— 52-letna stara mati. Lepa Madžarka Džuza Ester iz banaške vasi Debeljača se je poročila kot 15-letno dekle in postala je mati. ko ji je bilo komaj 16 let Njena hčerka Erž.ka je sledila materinemu vzgledu in se omožila ko je bila stara 14 let. S 15 leti je že postala mati. Tako je Džuz: Ester postala stara mati. čeprav ji je sele 32 let
— Velik požar v Kotoribi. V ponedeljek zgoda' zjutraj je začela goreti žaga najemnika Ivana Radcka v Kotoribi. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Čakovca. Požar so sicer omejili vendar je pa napravil milijonsko Akodo ker je uničil strojarno in skladišče.
— žrtev alkohola, V ponedeljek ponoe: so na*l v Varaždinu na resti mrtvega 65 letnega kmeta Ivana Canjugo iz Vidovca. Mož je zadnje čase neprestano popival, sproti je pognal vre. kar e zasluzil, družina je pa stradala Vse kaže, da se we tudi v ponedeljek pošteno napil in ker je bil že izčrpan, je ^kohol pospešil njegovo smrt   Za de a ga je arrčna kap.
— Dooer lov. Ptujske lovsko društvo -►Kljunač« je priredilo on: i«n v Belici pri Čakovcu velik lov. ki se ga je udeležil^ okrog 50 lovcev iz Ptuja in Čakovca. Padlo je 56f» zajcev in 150 fazanov. Med zaj-c razsaja letos po nekaterih krajih kuga, ki ji je podleglo že mnogo zajcev
Iz Ljubljane
— Odlični franco«*ki g«»*;j»» v Ljubljani.
V ponedeljek zvečer so <=e pripeljali v Ljubljano trije odbčni francoski gostje v spremstvu svojih soprog, in sicer arhitekt Ca-stel. kipnr Botinellv in predsednik Poilu oT Orient Paul Maunier. Ker so vsi trije čani Zveze bojevmikov. so jih na kolodvora sprejeli zastopniki vojnih invalidov, dobrovoljce v in rezervnih oficirjev. Arhitekt Castel in k.par B^tincily bosta izdelala epomenk kralju Aleksandru v Marseilleu. ki bo odkrit letos 9 oktobra na dan četrte obletnice maršejske tragedije. Da bo spomenik ume* nisko dovršen in da bo odgovarjal duhu našega naroda, potujeta umet-■ika po Jugoslaviji. Včeraj jim je Društvo upodobijaj<">•'■.h m likovnih umetnikov priredilo v TTnionu obed. ob 17 pa so bili ; *mi na čajanko k francoskemu kon-
r. Fr?-nr. no si ogledali tudi Narodno
galerijo in muzej in so se snoči ob 20 .   -pljall v Zagreb.
, 20 0OO din /a r^OO r>r«-zjw>*»e!nih Včeraj smo poročali, da se je pri g ban:. Nt tlačenu oglasila deputacija brezposeln h o*=i »vcev. da dobe delo ali pa podporo -. narju G ban je brezpo?oinim obljubi1 svojo pomoč in je re? nakaaTl - Lnemu uralu mestne občine 20 000 din I>nnr bo razdeljen med delavce, ki pojdejo na OSk r- regulaciji Malega gTabna. Ta podpora za pribliz-!" ^00 bi ezposelniri ni velika na drupri strani pa moramo tudi pomislit, da večinn brezposelni nima primerne obutve za težko in naporno de'o v Malem grabnu. Zato nameravajo brezpo-aelni v petek poslati š" eno deputacijo k banu s prošnjo, nai ii~r >•• pri=koči na pomoč.
Pronap lnj»'na l»olid<a. V Mublian-sko holnieo je bilo letos sprejftib že *150 bol-iikov    Y>   oldelki  s.,  r»-• ■• j n
mora yo bomiki spet ležati po hodnikih m pa po trije na dveh postt ;jah. kakor je pri na_« že navada Zla>ti veliko Vv>inikov prihaja z drf^!e. tudi iz na.joidc! ;one iših kraiev. kje: imaK> v bi zini sv.jje bolnice. Največje p-^manfkanje prc-«d>>:,t >e - \ i:i-rurgičnem  ir   interr.etm oddelku.
- H J^j»id**ko prfHta'« an jf* /\<>::. : .\ fiitna M^laKka džungla^. \' > Prir^vtoslov"e2:a društva v Li\ »'."ir.; se bo predvajal v četertek. 13 ir; v petek, 14. t m ob 14 H ter v npdr»lio. IS. t. BI. ob 103O v lv»r-<ri T~'o' .-k** ahomic^ pon-xen T«olj*j• lm-?/'*istveni prrofloslovni film \7. živ1 a top:čn^- rlž>mgle Film i^ poln zanimive in pestre vsebine ter. k i^e r.a em stran- • -i!e in boj. na dn^'ri pa odkriva  poseben  J-ar  i-i •   eno le-
poto tiste prirode, ki je na sama
sebi in svojemu razvoju in kater- re ni spremenila slej človek':«" ^topmje [Tilm je p.i^^eren in por.čen za vse star* v- in za vsako staro-.* 7'^«*. p. So mogla rta prav lahek  način   ravno  mla lina  dobiti pog
v skrivnostno dne\mo in nočno življenje pragozda. katerr> n.mr n in s^ izgublja v neprodirnih suvnah. Da omogočimo ogrled f.lma vsakomur so cene samo 2. 4 in 6 din.
—rj Ljudska  univrrza v  Ljubljani. Dre-
vi bo predaval prof. Albin Zalazruk o >Problemu živlien.a z vidika evlaimoni-zma«. Predavanje Re bo vršilo v mali dvorani filharTnoriične^-a druatva na Kongresnem trgu. Pričetek ob 20. Vstop prost.
—Ij Drugi abonma-koncert priredi društvo Glasbena akademija v petek, 21. t. m., ko bo nastopu violinski virtuoz z Dunaja   Kari von Baltz.
a— Dar me-tnim re^-eirm. Namesto venca na u rob pokojne uospe UHene Bleiuei-»ove-Trsteiiiške sta nakazala u. inž. Anion Rudež ?n njp>i»o\a 4a. *(»pro<:;i Klzi Rudež mestnemu socialn^u uradu 20i) din za mestne reveže. Mestno poglavarstvo se da rovalcema za plemeniti dar toplo zahvalju-ie.
—lj D%e tatvini. Iz stanovanja Josipa Bernota v Einspielerjevi ulici 27 je bila ukradena rjava usnjata denarnica, v kateri je bilo 100 din. dalje srebrna dvokrov-na ura. dve srebrni verižici in dve moški srajci. Ukradeni predmeti so bili vredni 700 din. Kakor pripovedujejo sosedje, sta zakrivila tatvino najbrž dva mlajša posto-
pača, ki sta prosjačila po nisi. V čevi ulici pa je prišla včeraj v hiao st. 8 starejša ženska zabuhlega obrana, ki Ja smuknila v stanovanje Natalije Dereani tor ukradla 300 din.
■ — Zapara resi*. Mostno pog'a varstvo sporoča, da bo Gaj*va ulica v dolžini med ryr£evo cesto in Beethovnovo ulico zaradi naprave prekopa v fetrtek in potek, dne lt. in 14. t. m.. *a vozni promet zaprta.
—lj Strelka družina v LJuklJasi obvešča članstvo, da bo vsak četrtek od t. ure naprej sobno strel jan jo v restavraciji pri L»evu.
—ij  Predavanje »Odnos matere do do-
rasčajočega otroka se vrai jutri V četrtek. 13 t. m. ob 20 na Joiitjaftutmkl toli.
Predava Pavla Hočevarjeva.
—lj Pecor pred vlomilci: Te dni so videli v neki gostilni v Kolodvorski ulici dva že dolgo iskana vlomilca v blagajne, baje Tržačana. ki sta pa Se pravočasno aavo hala nevarnost in sta izginila detektivom izpred oči. Seveda pa je malo verjetno, da sta odšla že nazaj čez mejo, ne da bi kje poizkusila vlomilsko srečo. Najbrže ao oba že stara mojstra skrivata ter a drugimi tovariši  nripravljata večji vlom.
—lj Ponesrečena lutktaja. Davi so re» Seval n j prepeljali v bolnico 391 etno služkinjo Joeipino Kurentovo. kd je padla na hodniku pred nišo št. 7 na Realjevi cesti, kjer je v službi. Kurentov! je apodisniilo na poledenelem hodniku m padla je tako nesrečno, da se je težje poškodovala po životu in po nogah.
—lj Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izpraša nem optiku. Stari trg 9, Ljubljana.
Iz Maribora
— škodljiva odločitev za nas tujski promet. Tvrdka. ki upravlja bencinsko črpalko na Grajskem trgu, je zaprosila mestno
obč:no za dovoljenje, da tam na lastne stroške postavi ličen paviljon, ki je na tem trgu nujno potreben. Ob slabem vremenu morajo tuji in naši avtomobilisti na dežiu čakati, da jim uslužbenec napolni rezervoar z bencinom. Oe bi tam stal paviljon, kot je to v drugih državah, bi tega ne bilo. Vsekakor bi to bilo v interesu občine in tujskega prometa. V zahvalo pa bi tvr.ika na Grajskem trgu pri paviljonu aasjtavila tudi na svoje stroške moderen orijentacijski steber z napisi, kj bi bili z vseh straai že od daleč vidni. To bi zopet
_".iio lokalni tujski promet. Mestna občana je te načrte brez utemeljitve ovrgla, kar gotovo ni umestno in za tujski pro-
* koristno.
— Polarni pega ni v Mariboru V pone--k dopoldne je ujel član tukajšnja or--šike postaje g. F. Bmersič v gramozna Tržaški cesti dva polarna pogana,
k: <a znanilca hude zime. Mariborska ornitološka postaja je pega na obročkala in nato zopet izpustila na svobodo.
Brezi>oselnost v Mariboru. Huda zl-vplivala tudi na brezposelnost, število brezposelnih se je v Mariboru preteki; mesec zelo povečalo. Tako je bilo ob koncu leta v Mariboru 2168 brezposelnih oseb. Na novo ae je prijavilo 988 brezr»oselnih. mod njimi 205 žensk. Tukajšnja Borza dela je razdelila 999 osebam na podporah 112.430 dinarjev.
— Roparski   napad.   Ko   se je vračal r.emski monter Andrej Schone ponoči iz meota na P ob rež je. ga je na Zrkovski cesti napadla   skupina neznancev. Med tem ko ga Je eden napadalcev držal, mu je
imgi izmaknil listnico, v kateri je bilo 14<v> dinarjev. Po izvršenem roparskem napadu so storilci n?jrcanokam pobegnili.
— Z vojaškega urada. Vsi mladeniči, r )jpni iota 1020. brez ozira na 'srarj rojstva, ki stanujejo v Mariboru, se pozivajo   da sc v teku januarja javijo med
Obisk pmtrfulm, dm |« glasbeni vHmfUm
<Be1t
zodlvtl vso LfitMfono f
Višek Ms—he tehnike, režije in razkošja.
PREDSTAVE DANES ob 16., 19. in 21.15
™. zi-24    ELITNI KINO MATICA
_Samo Se par dni I_
ari.
Tel. 21-24
dopoldanskimi urami v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu v svr-ho evidence One mladeniče, rojene leta 1920, ki ao pristojni v Maribor, pa ne stanujejo tukaj, naj prijavijo starši oziroma njihovi namestniki.
Iz Celja
—c 6000 dinarjev je Izginilo, v času od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj je nekdo ukradel iz blagajne v trgovskem domu g. Stermeckega v Celju 6000 din. Uvedena je bila takoj preiskava. Izgleda, da bo storilec kmalu izsleden.
—c 971 brezposelnih. Število brezposelnih v zadnjih tednih neprestano narašča-Pri celjski borzi dela se je od 1- do 10. t, m. na novo prijavilo 209 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 6 oseb. posredovanj je bilo komaj 5. odpotovalo je 15, odpadlo pa 8 oseb Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 97i brezposelnih (853 moških in li8 žensk) nasproti 790 (696 moškim tn 94 ženskam) dne 31 deceanora. Dele dobijo 3 hlapci, 2 mizarja, 5 kmečkih de-kel, 3 kuharice. 2 služkinji ter po 1 po-streznica in varuhinja.
S fitfn&&eqa piatna
— Kino Ideal; Lepi dnevi. Lep francoski film z ljubko Simone Simon v glavni vlogi. Igra Silvijo. hčer bogatega bankirja, ki propada in se sam sodi. Hči, ki jo vzgajajo v penzionatu za hčere zgornjih deset tisočev, mora zapustiti penzionat. Tako pride v življenje in spoziia družbo študentov. Medicinec Boris, ki se preživlja z igranjem na klavir v nočnih lokalih, se zaljubi v Silvijo. Njeno srce se pa vname za medicine a Pierrea. Kljub temu umre Boris v prepričanju, da tudi ona ljub; njejra. Pierre obesi študije na klin in se vrne na svojo domačo grudo, Silvi-ja pa pride za njim. — Simon je filmska umotnica prvega reda. Morda je edina sodobna filmska igralka, ki jo filmski atelje ni ^izpridil«. Saj je znano, da filmski režiserji po svoje krojijo igraJike in igralce, kar dostikrat osebnosti le-teh ni v prid. Simon je v filmu, kakor jo je bog dal. zato o-bčuti gledalec njeno igro neposredno in zato Simon že s prvim prizorom osvoji gledalca Zelo posrečeno je podano v filmu življenje študentov, krasni so posnetki v naravi. Režiser je z odlično režijo združil sončne in senčne strani študentovskega življenja
OUZD v deeemocu
Ljubljana, 12. januarja.
OUZD v Ljubljani objavlja statistične podatke o zavarovanju delavcev v decembru. Povprečno je bilo zavarovanih 93.590. od teh 58.450 moških in 35.140 žensk. V primeri z decembrom predlanskega leta je bilo lani v decembru 6509 zavarovancev več. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 23.84 in se je od decembra predlanskega leta povečaJn za 1.28, celokupna dnevna mezda je pa znašala 2,231.290.80 din in se je od decembra predlanskega leta povečala za 266 620.80 din.
Letni diferencial zaposlenosti je v zadnjih dveh mesecih lanskega leta močno padel. V septembru je znašal 10.721, v oktobru 10.344. v novembru 7822 m v decembru 6509. Obratno je pa letni diferencial povprečne dnevne zavarovane mezde zadnje mesec skoraj na isti viSini. Zdravstvene razmere zavarovanega delavstva so zadnje mesece nekoliko boljše nego so bile proti koncu predlanskega leta.
SOKOL
— Sokol i vabi članstvo na svojo redno glavno skupščino v sredo 26- t. m. ob pol 20. uri v mah dvorand sokolskega doma na Tabo m. Dnevni red je objavljen na  društveni oglasni  deski. Uprava.
ŠAH
— Izredni občni ibor Ljubljansk ?ga £a-hovskeira kluba bo drevi ob 8. v restavraciji Zvezdi Zaradi važnosti naj se ga članstvo polnoštevilno udeleži.
Iz Kranja
— Družba sv. Cirila in Metoda bo imela
v petek 14. t. m. ob 16. občni zbor v irim-miziji i običajnim dnevnim redom.
Iz škofje Loke
— Sokofskemu članstvu! Drevi ob 20.30 bo v Sokolskem domu sestanek vsega članstva v svrho sestave kandidatne liste za glavno skupščino, obravnavalo se bo pa tudi vprašanje društvenega delovanja v bodoče. VI1L glavna skupščina Sokola bo v sredo 19. t. m. ob 20. v veliki dvorani doma. Samostojne predloge je treba sporočiti društveni upravi do 14. t m. Sokoli in Sokoliće, udeležite se glavne skupščin« pol-noštevilno!
VELIKA ODPRODAJA
raznih ženskih, moških in otroških volnenih jopic Moški volneni puloverji brez rokavov ......   od Din 18.—
ženske   volnene   jopice...........od    >   35.—
Otroški   puloverji.............od    > 25.—
POHITITE, DOKLER JE šE IZBIRA !
A. POTRATO, preje JOS. KUNC & Co.
Miklošičeva cesta 32 (vogal palače Pokoj, zavoda)
daljo > a
MALI OGLASI
-eda 50 par. davek posebej Preklici, izjave oeseda Din i.—,
davek posebej.
£a  pismene odgovore gleoe malih oglasov Je ireoa priložiti znamko —  Popustov za male oglase ne priznamo.
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
!>\ —OBNO STANO\ ANMK
uličs lam Uikoj ali kasneje.
I ci:n mesečno. Naslov v upravi    Slov. Narodac 251
l-ips«-da 50 par   dav^k posebej. Najmanjši znesek i Din
POCENI PRODAM
zaradi preobremenjenosti spe ■ c?rij«»ko t ver' >vino v Zagrebu na zelo dobrem prometnem me-^tu v bližini Sole in kolodvora, br< z konkurence, bodočnost za-. urana, najemnina nizka — Potrebno lin 15.000. Informa-vijt iz usluge Jeni Kovač. Zagreb. Vlaška 93-A. n.       241 j
PAzno
Beseda 1 — Din. davek posebej. Najmanjši znesek 15 Din
50 PAR ENTLANME
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din, »Julijana«, Gosposvetska cesta 12.
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. Piceollja v Ljubljani
se priporoča oiedim in slabotnim osebam
Vsled ogromne zaloge - Hubert us«    plašče v, zimskih sukenj, oblek, perila l.t.d
ODPRODAJ AMO VSA
OBLAČILA s 15 do t0% popustom.
P R E S K £ R
LJUBLJANA, Sv. Petra C 14
Makulatura! papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda** Ljubljana, Knaftjeva ulica štev. §
JUOOGtAflKA
f
V bolnici nam je umrl dne 11. januarja 1888. po
težki in mučni bolezni naš predobri zlati atek, gospod
i
Obfto« Ljubljana
f
Umrla nam je naša ljubljena hčerka in sestrica
Anica Miholič
uradnica
Pogreb nepozabne bo izpred mrtvaške veže splošne bolnice v četrtek, dne 13. januarja 1938, ob 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, 12. I. 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
i
posestnik na Hudem pri Stični starosta sokolskoga društva Ivančna gorica, načelnik Hranilnice in Posojilnice v Ivančni gorici, načelnik nadzornega odbora Vodne zadruge za regulacijo Višnjice v Stični, založnik piva »Union« i.t.d.
Zemeljske ostanke ljubljenega pokojnika prepeljemo dne 12 .januarja iz Ljubljane ter bodo položeni na oder v njegovi tako ljubljeni nisi na Hudem pri Stični, odkoder bo pogreb na petek, 14. januarja, ob 9. uri zjutraj na pokopališče v Stično.
HUDO PRI STIČNI, 12. januarja 1988.
žalujoči: žena MARIJA, GABRIJEL, TVA ta
sorodstvo.
52
»BtOVENSEI HARODc/ffada, 12. januarja 1*38.
St*v. 8
Heinrich Schliemann
in Jurij subic
Kdo je Ml Schliemaaa in tuj je ostvari! za*j aaft Jtjrlf
ftubic v Atenah
• Mana. 12. januarja
L
V katalogu razr^aro umotvorov -lajeza in Jurija Subica crtam: 1S7°*   je (Jurij)
dali česa učitelj rivanje pri prof-i M dorfu na Morivskerr Ion deti leta dobi na Datira pošali . -v-hlie-mannor* pala<-e r Atenah. Kazen dekoracij v arhitekturi i7\r^ ljr<; \ \Vnah v*.e pol-30 draeib d*»|. /Jasli por retov . . .<
Stilizacija teh stavkov #*» .-ni  i U :-una analo rammliiva. Cega* »Htet| j«- M Jun j >r*ri grofu M.,? M]ejgo*e ien » ah Otfua tU erota Mm^a ali kosa  \r     . ■ ' »Okra palače? T *>korarije v -turi'0 K.\
izrazilo t» b*»sede0 D skorari te v gleda !i*cu so kuhs«>   Tr^ar >deV^ra'-i"     *e al prazen ali za^*3"a •  ?-".oto. V Osem • nase!        j bi-ijevih K e Sfi pa-
laca in  t#at polno trucia d I* v M#*nab; edino W  iK1   7 na;'o\om   4»riki vojak 7 >^ rv?c k37<=   da je hi!   lu^i   -ia r.r^k*»rn Morda sem kai prezrl.
Vs^u? prof f? lr \|*>*.e^ne| nam i*» srjl-ko. a '»k) zanimivo predaval o d ^lovs^nj Juuoaa datira v praškem Naroir^ i v^i le. Pokazal nam i*» »-kiopt.cn© tudi n«*'->'j j nkicovib slik i/ *^ dob**. Al* pa ni vl^ogar. k? bi rn©g«»l p -davati o delovanju Juriia v Atenah       r.im poka - - a j po
dobrih fo" o-_ r v*; 12 h u «ka; njegovih *dekorn-etjc iz ^Mi*'mannoM> pala«1.' i.i vsaj nekaj odlomkov / v-*» polno drugih del*- v Ate. nah? Vml *r Nt«>oeaaei pripravlja obzirno študijo o brstih £uhirih Toplo želimo, da avtor na • d ° *a?oznika. ki 17. 1a niegovn delo v sajl?pši obliki in ki tudi a s bo *kopar I. da izid* ia r#"prer<Hitativna kniiffa hkratn a čim večjim £t«»vilovn reproduciranih *liV ri?b po vror-i katalog? ra/«;fav«\ j»a tudi v >i f-o- -natih ?n v v*^barvn«»m t'sku. t.i-ko kaknr 5*» * podob? *-po*nimJ na«ib dveh £e v?dao naiv«"itb. ia»-I.t\n*»i-:h in najpopularnejših sbkan*»v um*'n;kov. lud! .la-n**30vib fresko-slil* v rerkv; v Bakru nteada ni na ra*>-*a^ vsai 1 fotograf 1 jah ali v ri^a-TJih osnutk h ter je nanje « poaaij H
fti oi^nafa fkira t naslr*- .       '.•-<-> 7 - . sikanju r*»rkv? v l<tknr
Želeli hi. da bi Narodna jalr»riia zbrala čim ve? :n ▼ kakr«.ijkoli 1 k ikopij** in fotoeraflj^t del na- lentali po bratom iz prav vse Evropa, ker par n; coč> vm:!i domovini originalov, pa da t i *^stavil 1 rol. dr. M?v?*nol rim nopolneiŠ: seznam t»»h d»*| z nav#»dT    '» -■< r-\    1 i.t-
linv.
Ko ra ^n>o uživali 5 pon*»*«»m ;i 'ud, s turo naive?io umetniško razstavo v Ljubljan-. razstavo lan^ra in Jurija Gubica tako zgodaj umrlih na viSku njune umetnosti, ki tii bila rods'a š*» mnoge, as^lut >ne umotvore, smo se r^vzanimali za ?<"hliemanna. .tur ■ vega velikega rutica. Sai i*» moral prav izredno ^'^V1 Jurijevo umefnrK.t. da j; ir.bra! ajaad ti.^orerimi kandidati iz velikih BI vr»: vr h narodor\- ba.^ -.»v^nra.
Slučai i*» t»ot*»!. da s^ni 11- -1 knjigo Krnica Lud.* _. • >Sr|jli**man.i. ("»o-ehichto ri-s GoMemli^rv. Paul Z^Inav Veriag I993c Izredno zanimiva knji_a. ki rita kakor naj-boli napet roman j*» prva Nogral Srblio. marinova Sir \rtur Kvan-. c mialni arheolog k odkritelj. ie napisal kni^i uvod. v katerem pravi, da >5e n*» m^re nih^e izm^d velikih os'brso^ti. ki ;h ie naslikal K:n i! L-ud"wig - .1=-    v zadr i*u. po neiad-
nih azvlienjskih izprem^mbah in MRPttko H-rokih »zku*n'ah priaaerfoti s ^rhliemannom: niti v8r-Vpoi   B»s*ndi  \Vilh^!ni   II '<
II
Dn? 1»   lan. ^ \*> Henrik narndil v
Keo-Buckomu v Me%leoboriLki m»ni-» pastorpi Kalupu m r.izuzdn.*i ter bla.'i. muzika!ji in n^žnarutm materi. Nesreča ra j? š«- mla-ta umrla rant b v#*.-n h razhur-an: nad ska.«Jali avoiega moi«. - H. » -je nišami m idnru. I čil !*» 'oliko na-d3rienrslHi. da 1** lahko ž ■ \ - <> »>n 11 1»-tu   por»»<al   *    latin^i li   lr.»i.«i'-ke t -r
d-ož;vlta •» (Mi«-»-a in Abju^-hi Vvtopi! je takoi % X too a moral že im »r^h nir*se-ribiarali *ratnotne ut»okoi»va očtHa pr*-sajipilj iz g;m>i»7iie na Toeoraasko <olo. k«
jo je naj!o »n površ.fo ab-olviral r. n«^k3ko maturo I»e*}ek i7j«»mm « i.tI -ita /i i*»/.:ke F» postal « 11 l^lom kramarski vaienec Kmaln po'. z . | v Ko^tork -tradal. r^ naučil dvojnrja knjigovodstva. ^r^I MiM ži'nno r-. malTi i.i or)p«Vo\.il 10 i**t «Mar. ve^in^m-ri-i :<■•- •. Hamburg
ladjar iz domačne zm \f vzel i « da mu v  Koin-nbiv preskrbi «liatbo. Toia vrbar *e razbd ladjo in more \+> vrglo H rka  na  nizozemsko oba to pr.  T«>x<»bi   C M-ie! :e v   An^teriam. postal  r<*v*>\ lrgo\>*ki ▼^TPTT?f in w» «am učtl ancl^i ie in hofiru scine. V ^»lih tednih |e znal oba j»-/.iJia. .
-Na!bol 1** m»toda za nče^:#» k-7; U .1 k*.
mnogo z lasno biJeš. prevajaš, naloge, ki ti jih je učitelj popravil' prepiles rn se jih naučiš na 1 »a met in vedno iznova glasno ponavljaš. Z učiteljem se moraš učiti vsak dan ve-aj eno uro*, i? zapisal Srhliemann. Povsod po ceeti in po uradih, je čital .lapise, razglase, lepake, poslušal in ponavljal. Angleščino je hoda] poslu lat dvakrat ob nedeljah v cerkve, namreč pridignrj?. ter se je naučil na parrjpt dva angleška romana. Holandščine pa se |e aou29 v trgovini, v občevanju in iz knjig.
Takoj nato se \f najril franroščijie. naslednje leto pa ipan£čin*\ italijanščine in portugalščine. >Potrebova] nisem več kakor šest t?dnov. 1a ^rni n>oc*»l tp jezike gladko govoriti in pi*ati.<
Z 22 Iftom ie ie korespondent in knjigovodja velike izvozne trgovin*1, zasluži dobro ter podpira očeta in sestre. Obenem se uči ru5čin<\ k»»r boče na Rnsko. Uči pa s? sam 1p iz stare rusi;p slovnice, ruskega slovarja in makega r"p\^da francoske povesti. 'K^r s*» mi \i zde!o. da napre-dujem hitreje ako itk kdo posluša, sem najel revnega juda za Hiri mark«» na teii^n. da je prihajal vsmk r k nrmi in da je poslušal moj ^ ruske deklamacije, ne da bi razumel te^e>riioo.<
5 -4 Mom :e l»i1 ''»rhliemani že zastopnik »voi' mili ;oiarji.kp t v rike v Moskvi: j*v • le križevi Rusija. Fvrope in Ameriko, portal \.»letrgo\rr in verT<ratn: milijonar V london«ik»'m mu/pj:; pa s*» ie navdušil za Nriptovske zkopjni.if feš da ga zanimajo bolj kakor Oženil se te » npko Rusinjo, hladno. nif» murno I p pot i ro. k' ga ni ljubila in sp m zanimala 7.x .li^govo dplo. Ko mu je umrl brat v Kaliforniji, ie potoval tja, da bi rešil bratov imptjk. a zaman. Sam je imel l»oi rsonoo tolarjev zarpl ie v Panami in v Sa^ranrmtn treovati. Tu ip *^voi kapital Podvojil in s*1 vrnil v Moskvo.
Živi siiamo. trguje zopet ,ia veliko: 33 velikih lad i mu dovaža m trot** najv3oiib mu ♦ ►dvaža   rol«o   prpko   rnonj.   Sam   dopisuje v
ppfpro ir7ikdi r Livprpoolom. Hamburgom Havrom \m?terdamom m 7 Rtisiio. Obemem OB  oJi   poljščine  in švpdsčin^.
Kmalu nato - > j»- najjčil «*tare. klasične gr-•1 hitro -p rov. niorlernp gršč.ine. po-r»a  perzš-.inf.    arabščine in turščine. no po isti  niPtodi.  Večino >%ojih dnevnikov in pi^m žppi in prijatelipm je aapisal v >.t;in jršrini. trgovrem   <irkr»m pa v novi -t.-rini.
Hrenje jezikov mu 10 bil odmor. Ves t> dpn ip delal v tr<jnv-ki pisarni in luki. ob apdpliah pa ip od zgodnj<»gi jutra do P07-ertsffa Htal srški m prevajal Sofokloja i. dr. v no\o grščino ^eve-ia to plačeval tudi n   ;rl]p jezikov.
L. 1Jv»S. ko |»* bil :*.7 |p1 v!;ir, pa ie tr>jovi-•10 opustil, obiskal dežel.? Homerjeve in po-•st.il -ka!^* Troje. Myken. Tirvn^a. Orhonio-■Oaa tet Itake — me«-la in gradovi Pnania. H«Takleja. Perzeja. Agamemnona. (Vlisvia iti. Zakaj trd jo je verjel, da so pihali Nom«*r, Strat»o. Horo^lot. llozio*i. Pauzanias. Sof<>-kleu Eoripides i. dr. po zgodovinski rosni-ri in da «*o pravilno opii^al: kraj^ in mesta
. -e mu je smejal, in zlasti profesor-
ji in razni slrokovajaki *o dokazovali, da so pcaoiki in tragiki zgolj pesnili po st.irib pravljicah, a t rez stvarne resnice.
Za^me-iovanee pa j? vendarle o-tknl »vetu v^e. v kar ie veroval in kar so učenak: zavra ra i ^o' izmišl jotiae poetov Z ogrom-denarnimi in lastnimi te lojnimi i"tva-mi ie odkril domov3r,a pradavnih grških krali n junakov lepp HHene. 7lorin';kp Kli-tpmnpst-f. n^rr ' j, \campmnona If ,T°-mi"   Ifpr.ikUia   P» T7 'ji   Odi*.Pia i. dr \.-»ipl
prek'a^np ii^tanU pata' i.i cvetišr j>o^o_ ! oro/ia pa \»-'ik /a k lad /latfga in srebrnega nakitia kron-. diad«mr. uhane, ve. r>7ire itd
l'r \»>oni o>u;»li v • ■ 111 ««d«r<\aii|i pradavni-v mu K* pomagala frnga ŽPiia. Alenka So-iiia   CM  prva. m U.   7.»';i»-. ... i«« bil namrer
jvi   1» dna »-tleli;.n,   /.«......j   loril   <krb»»l da-
7a loiVnko m ir< 01 <»'•»• ut iniol z dru l:o ipr>^«  ^p  dva  potontra.  h'^r Androni^bo 1 -.i • 1 .1   ^vnje dragocene naj-
B? ip podaril ri/, m muzeiem. pred-vs»*ni berlinskemu: napisal ie rec knjig, do žt.vpI niaf^f *~ a > t i dopi*v>\3l z Rud. \'irrho. vim. Bi>mar<-kom. <»tai.=*oT>m i rfr V %fe* pa - •• 7_:ra«id nnil^pV* palaro Ij v Ipi arhit^ltonck: umetnini i" z.m' d°'al tlldl ^!o\en»r Inrij ^ll.T
III
Zal da tudi tvr.il Ludaig n* pmn». Uai ]p .luni  i^ibic  naslikal   miliionarpi ureniaku.
1«-.^or;i] H S* blipmannu f,ala--'->. ki (: i^ •i n I napi? Koč,4 H:on . 1*- dogradil I IVs^in. po d^eh l *t h d^la »\'z«»mitp nail"»ol|lM i.* jm doin'    ,*■ M-t.-k'o|ii. in £U'n>.
med tem naitnilj^im 1*0 bila rudi um^'n dpla Jurija Gubica
V notranjščini palače — piše E. Ludwig — stenami, pokritimi z inarmorjem,
nipd tlomi. obloženimi z mozaiki. aaspr(>ii pravokotni obedniri. je velika plesna dvorana- okrašena t* frizom put {malih figur) v ponip^iaritkam ok.-:Mi: nekateri hočejo izkopavati in citajo v Homerju in Pavzaniju. drugi kooijeio in nahajajo zaklads Troje in My-ken, med njimi je tudi (sinko) Agamemnon, takrat dve leti star, s preirrlajimi ročicami sedeč na pečini in zroč po krajini, pa todi Schltemann. 3 črnimi naočniki nalahko karikiraic
To je vsp. kar pov_» E. Lud^Ndg. ne navaja nobeneca imena umetniocov, torej tudi šu-birevega n*». Ali je torej friz s puti v plesni dvorani vse tisto, kar j? oznare.io v razstavnem katalogu 7 b^edami dekoracije v arhitekturi ■ ?
Od svojega 50 do 6T>. leta je tu živel in nisol Srhliemrnn. ako ni potoval in zopet izkopaval. KoIp7 »n v ušesu mu je mahom i predrla v možgane m v Neapolju se je na
IK>U k zdravniku sredi trga onesvestil jn naslednjega dne izdihal L Čilo je o boiiču, dne 26. decembra 1S90. a že štiri mesece pr>d S'hliemannoin je bil. mahoma zadel od kapi, umrl ludi duri j, komaj :>5 let star!
Priporočam torej to knjigo, ki bi zaslužila, da izide v slovenskem prevodu. Napela je, poučna in vzpodbudna. Zanimiva je še ena malenkost: piomo stricu, ki je bil spre-iel Henrika, ko ie pri bežal k jjamu iz rojstne hiše. zaradi neznosnih škandalov med očetom in — deklo. V tem pismu je poročal 33letni Schliemann, da je naučil gršciie, a medtem še slovenščine' danščine, latinščine, poljščine . . . tako da govorim zdaj (ra-ze.i prvih sedem) skupaj petnajst j *zi.kov . .< Torej sta se Schliemann in &ubic v Atenah lahko pogovorila v slovenščini? Ali pa je slovonšči na c slovnsčina? Morda je v Jurijevih pismih odgovor, ali pa nam morda prof. dr. Hcoxnr1 pojas.ii zmoto ali resnico v Schliemannovi  !r!itv:. Proteus
dejal: >BUo bi bolje, če bi nam naae mrtve
kralje pustili in vzeli živec. Ta Izrek jc bil pogosto citiran in val so videli v njem ost, naperjeno proti egiptskemu kralju kot prijatelju Angležev,
Nahas paša, ••silni mož"
iz Kaire
Mož krepkih živcev, toda slabega zdravja — Tesarjev
sin ministrski predsednik
Iz Kaire poročajo, da je v ospredju zanimanja vs»e ja\nossti še vedno nesporazum med mladim ogdptskim kraljem Famkom in vodjo egiptskih nacionalistov Nahasom paso. Spor je dosegel svoj vrhunec v vladni krizi. Kralj je Nahas pašo kot ministrskega predsednika kratkomalo odslovil, slednji jp pa sklenil, da ne bo stal ob strani. Opirajoč se na svojo stranko hoče voditi boj proti angleškemu vplivu v Egiptu do konca tudi proti volji mladega kralja.
Kralj Fanik
Demonstracije
pod palmami
Pfeoč 7. Anglij^: je bilo gc-slo velike množice mladih ljudi v modrih srajcah, ko so korakali po ulicah Kaire. Na križiščih velikih bulvarjev so čakali demonstrante v petih gostih vrstah člani kraljevske policije in na povelje so demonstrante takoj napadli. Policija je najprej uporabila pendreke potem so pa _j«= 1 i padati tudi streli. Pri oknu velikr dvorane v vladnem poslopju na voeahi blizu križišča je stal ta 035 mr z in pozorno motril spopad policije z modrimi srajcami. Tam doli na ulici so se borili ljudje, ki je bil njih vodja Nahas paša. Vi«lelo se je. I.i je mož pri oknu sto-odstotni Ejripčan čeprav ni imel na glavi tradicijonalnega fesa. To je mož srednje postave, črnih las, širokega nosu. po svoji t ki močno podob?n trgocu srednjega sUnu Očp Nahas paše je bi! tesar. Od ust si je mora! pritrčati, da je vlal sina štu-oirat. Zla ril preprosto egiptsko ljudstvo simpatizira 7. cl Nahasom zato, ker je tudi sam preprostcgi rodu
Studcntovska organizacija na univerri
Temcimo  ideio  pokreta,   ki  je postavil
zahtevo, nnj pripaia EJgipt samo Ksrin-^a-nom. propagirajo večinoma mla^li ljudje. Turkov* re je Egipt otresel ,ptn 1SK2. toda sultani so sp zvezali z Angleži, v E^ipt Je prispel Hncrloški penera'ni štab :n tako je prišej Egipt p«nl angleški vpliv. Mladi Nahaa je astanovil ie na univerzi El Aehar vojaško organizir.^no skupino studentov, kj
so re<in«> telovadili in se politično izobraževali.  Nekrn**.  ko so se  učili  streljati, je
udaril po nesreči Nahasu slepi naboj v desno oko. Zdravnikom se je sicer posrečilo rešiti mu oko. toda Nahas paša na to oko še zdaj škili.
Najboljši egiptski govornik
Ko je bila v Egiptu ustanovljena politična stranka vvalfdistov, je bil Nahas med prvimi člani nove stranke. Ustanovitelj in vodja stranke je bil Ahmed Zuglug. Po njegovi smrti je postal Nahas vodja waf-distov. Organiziral je stranko naprej, svojim članom je predpisal po evropskih vzorcih modre srajce in tako je začel z njimi boj proti Angležem. Ustanovil je tudi posebno sodišče in s salomonskimi razsodbami si je pridobil meri ljudstvom mnogo simpatij. Pred 10 leti je postal Nahas paša prvič ministrski predsednik in preživel je burno politično življenje Kako Dumo je bilo to življenje zlasti v zadnjem času, priča atentat, poskusen nanj nedavno ter sedanji konflikt z mladim kraljem Faru-kjom. Nalias paša je zdaj najboljši egiptski govornik in ima zelo dobre živce. Ne ustavi se pred nobeno oviro, ki mu brani doseči cilj.
Čeprav ima Nahas paša dobre živce, je njegovo zdravje že dolgo omajano. Lani se je mudil več tednov v Karlovih Varih na zdravljenju. Letos poleti se je njegovo zdravje znova poslabšalo in Nahas je že hotel odpotovati znova v Evropo iskat zdravja. Na parniku so ga pričakovali člani organizacije modrih srajc in njihov vodja je dejal: >Ne moremo si misliti, da bi se šel Egipčan ločit v inozemstvo, še manj pa naš Nahas paša'. Po teh besedab se je Nahas pada nasmehnil in ostal v Egiptu. Tz Francije so mu naročili posebno mineralno vodo, ki mu jo je predpisal zdravnik. Pravijo, da je prav aa prav ta
Nahas paša
mineralna voda povzročila konflikt Nahas paše s kraljem, če bi se bil Nahas paša odpeljal v Evropo, bi do konflikta baje ne bUo prišlo.
Moli v privatni ntošeji
-Silni mož in Kaire r   kakor pravijo Na-
has paši. je pravoveren niohamedan in se strogo drži vseh verskih obredov. V svoji vili v slikovitem kraju blizu Kaire si je dal zgraditi majhno zasebno mošejo, kamor hodi molit, obrnjen z obrazom proti Mekki. Svoj prosti čas preživlja najraje med egiptskimi grobovi in muzeji. Odločno je proti onečašcenju grobov staroegipt-skih   kraljev   po   raziskovalcih.   Nekoč je
Novi grobovi
Sava, 11. Januarja V naši župniji srno imeli preteku teden kar tri prknere smrti. Na LeBah pod Sveto goro je umrla v starosti 50 let posestni ca BortSkova. po domače Gričarjeva. Bila je skrbna gospodinja, za katero žaluje poleg moža še 13 otrok. — Na Otao-gih. malem naselju nad Spodnjim Logozn, je pa umrla v visoki starosti 80 let Bev-6eva mama. Bolehala je že dalje časa, nedavno pa se je močno prehladila in ni > bilo več pomoči. — Tragična smrt je doletela mlado M triko Krištofovo, doma iz evetokriSke okolice. Služila je prt Gradi-Skorih v Spodnjem Logu in je pretekli teden odšla z domačimi v Maanoi, kjer spravljali les v dolino. Ko so sekali bukve, se je eno drevo pređemam zru&tto in podrlo Minko. Nesrečndci je nmeokato prani kos in je kmahi nato uci^la. Zapustila je dva nepreskrbljena otroka.
tU 1
Predor f Rokavskim prelivom
Tesno francosko-angleško sodelovanje, sloneče na skupnih interesih obeh zapadnih demokracij, je vzbudilo v Franciji upanje, da se bo vendarle v doglednem času uresničil že stari načrt železniške zveze Francije z Anglijo po predoru pod Rokavskim prelivom. Dosedanji načrti so se izjalovili v prvi vrsti zaradi odpora angleške admiralitete. ki ni hotela privoliti v gradnjo predora, češ, da bi s tem trpela varnost Anglije. Ta odpor je že omajala med svetovno vojno nemška blokada Anglije s podmornicami, ki je obenem ogra-žala preskrbo Velike Britanije z živili in drugimi potrebščinami. Razvoj letalstva je zadal nov udarec temu stališču in vojni svet Anglije je moral slednjič priznati, da leži vojaška meja Velike Britanije na Re-ni, torej daleč na evropski celini.
To spoznanje in tesno sodelovanje med obema državama je znatno utrdilo upanje na uresničenje tega načrta. Nove. praktično izvedljive načrte za predor pod Rokavskim prelivom je izdelal francoski inženjer An dre Basdevant. On predlaga gradnjo predora za avtomobile, prav za prav dveh predorov, da bi bila možna nemotena vožnja v obeh smereh. Predora bi bila dolga po 50 km. To bi bili prav za prav dolgi, votli valjarji s premerom 8 m 90 m globoko v zemlji, v gorskih tleh. zelo prikladnih v ta namen. Obe progi bi se spojili na vsakih 100 m z vnesnimi predori. Problem zračenja je rešen tako, da bi ae v vsem prostoru izmenjaval zrak vsakih pet minut.
Kar se tiče denarnih sredstev, načrt ni tako ogromen, kakor bi človek mislil nn prvi pogled. Pri sedanjih tehničnih sredstvih bi se dal predor zgraditi za 1 milijardo 700,000.000 frankov, vzdrževanje, bi pa stalo letno okrog 10,000.000 frankov. Če bi pobirali od avtomobila 50 frankov, kar bi ne bilo mnogo, saj se pobira približno toliko tudi v Avstriji na cesti na Gross-glockner, bi bilo plačano ne samo vzdrževanje, temveč bi se vsa stavba razmeroma kmalu amortizirala ker se računa z letno frekvenco okoli 4,000000 oseb. Vožnja z avtomobilom iz Pariza v Lond^ bi trajala potem samo okrog 5 urr.
Parniki iz Jekla in stekla
V poatapju nrornardških inženirjev v Londonu je bilo oni dan veliko zborovanje, ki je na njem srovoril zastopnik družbe za pr^ kooceanski promet o bodočem razvoju pomorskega prometa. Ugotovil je, da morajo biti prakoocenski  parniki  drugačni, kakor so zdaj, če hočejo uspešno koriiknrirati zrač fiemu prometu preko oceana. Moderni parni kd bi moToJi rmerti aarodinamičjio obliko, da bi se povečala njihova hitrost in da bi trajala vožnja čez ecean nagvec tri dni in pol. Hitrost se bo morala za vsako cono poveča -tL, da ne bo preveč zaostajala za hitrostjo letal, ki rabijo za pot preko organa mnoco manj časa.
Pri gradnji parniicov bo tr.?ba rabiti več staikla kakor doslej. Krovi naj bi bili v ho dočo vej obloženi s steklom, da b:. hladen
veter ne motil potnikov. Poleg slekla pa mora igrati važno vlogo pri  gradnji parnJKov
tudi jp>klo. Se vočja pokornost kakor doslej mora biti posvečena opremi, ki nai bi zadostila vsem zahtevam in potrebam modernega človeka. Tr^ii carinske in druge formalnosti bi bilo treta poenostaviti. Opravljene naj bi bile že med vožnjo- da bi potnikov n* nadlegovati v pristaniščih. Obenem razmišljajo O graditvi novih velikih prislanih? in sieer v Angliji, Franciji in Ameriki.
JžJOJL/ FŠtEMiMNT. i 3
šoei n ra s nnlinah
Kmalu j* prišel Benson Sledilo je običajno pozdravljan it
Bovvden se jie rtotakoil najprej namišljenega predmeta svojega obiska, dobav jeklenih traverz Vprašal je po ceni ča?u :n drugih trgovskih pogojih
. — Benscn. &c vedno korektno pnjazen. je povabi] svijeća uosta. nai si ogleda tovarno
—Pozneie će dovolite se bom prav rad posluži! va5e ljubem' vost: — ic odgovoril Bnvden sladko. — Se orei M vas pa pftMftL da bi mi dovolili govoriti 2 vami o neki zadev: — zelo zaupni in važni.
— r —■'■•<- -
— Ne ram dobra, kako bi najbolje začel. Bojim se namreč da bi si mojih besed ne razlagali napačno In vendar je potrebno, da vam povem, da niso samo naš. Temveč kcHkor mi je znano tudi zastcnnik. rlrugh vlad zvedeli za presenetljiv, čudovit v *ci tovarni ..
— 2e mogoče Vsaka izmed naših tvornic se naslanja na svoi poceben recept on izdelovarnu iekla ali drv e ^ ?roi;n — jc odgovoril Benscn. — To so obič. ne ta me rr^izvodnie ki jih čuvajo poedine tračnice naj bo že po pravici ali ne zelo ljubo-suanr in o katerih  se često govori  več   nego v
resnici zaslužilo Govorica in reklama znajo ustvariti iz takih neznatnih uspehov zelo napihnjene pravljice. Toda jaz nikoli nisem bil prijatelj takega pretiravanja, ker mi je znano pravo ozadje in zato pravim: Ne verjemite jim, gospod!
— Bravo' To je realnost najvišje stopnje, gospod Benson Toda ne jezite se, če vam moram vendarle ugovarjati. Izum, ki sem ga pravkar omenil, po pravici zasluži naziv -^sijajen■ in jaz dobro razumem, da vpričo tujih ljudi nočete mnogo govoriti o njem Morda bi bilo zato umestno, da bi vam vsaj omenil, kako pozorno je svet sledil vašim poskusom :n kako smo zvedeli za nje tudi mi.
— Nič lažjega, — je odgovoril Benson. V njem se je oglasil prvi sum. toda delal se je nevednega. Odslovi jeni minister proda za sveženj bankovcev često vse. kar ve in zna. To dobro vem iz izkušenj, ko so prihajali k meni delavci iz drugih tvornic in mi ponujali izvohane ali ukradene tajne proizvodnje svojih bivših delodajalcev Jaz pa nikoli nisem potrošil niti dolarja za take vesti, niti dolarja
—Prav rad vam verjamem, tem boli. ker sem prepričan, da tako bister in prodoren duh. kakor je vaš, nima potrebe segati po tuji duševni lastnini. Kaj pa pomeni za vas nedolžen recept o sestavni zmesi v visoki peči? Za vas, ki je v vaših rokah največja tajna prirode in njenih sil! Vase odkritje te tako sijajno ...
— Ah, da! — je vzkliknil Benson. kakor da se je omehčal — Ah. da! 2e razumem, na kaj nami-gavate. Morda ste slišali kaj o naših poskusih z
bergliem. To je zares zelo zanimiva novost, nova kovina, siva kakor cement, lahka kakor lepenka in trdna kakor železo. Mnogo si obetam od nje — čeprav je treba označiti naše izkušnje, nanašajoče se na njo. zaenkrat še za začetne. Treba bo počakati ...
Gost je zamahnil z roko.
— Hvala za vašo prijaznost, gospod Benson, toda o bergliu nisem govoril. Prepričan sem tudi, da ta malenkost sploh ni predmet vaših osebnih poskusov in raziskovanja. Genij vaše vrste se ukvarja z drugačnimi problemi ...
— Ne razumem teh preveč navdušenih besed, gospod Najbrž ste postali žrtev zmote ...
— Zmote? Nikakor ne! Moje informacije so točne. Kar poslušajte, gospod Benson, kaj vam hočem in moram povedati kot uvod in pojasnilo. Mislim, da je najbolje izbrati ravno in kratko pot, če govorimo z možem vašega kova.
Benson se je molče in hladno priklonil. S tem je pokazal, da čaka na pojasnilo teh besed.
— No torej, zadeva je tale. — je povzel besedo prišlec. — Ena izmed naših podmornic, ki je slučajno zablodila na svoji vožnji v te kraje, je plula nekega dne pod gladino, opazujoč skozi periskop svojo okolico.
Kar je obrnil krmarjevo pozornost nase čolnič nekaj milj od obale, v katerem sta sedela dva moža. Baš sta spuščala na morje nekakšen splav, označen z zastavico, potem se je pa njun čolnič naglo oddaljil. Slučajno je obrnilo to nase pozor-
nost moža pri periskopu in lahko si mislite njegovo presenečenje, ko je nenadoma opazil, kako je en mož v čolnu vstal, nameril nekakšen aparat na splav na vodi in kako je v naslednjem hipu šinil kvišku mogočen steber vode v dokaz, da jc nastala na tistem kraju silna eksplozija. Gost je obmolknil.
Benson ni pokazal svojega presenečenja. Molče je čakal, kaj mu bo gost še povedal. Prvi sum se je v njem utrdil.
Kdo je bil ta mož, ki tako žilavo zasleduje svoj cilj, o katerem ni bilo več dvoma?
Kako se je polastil tako skrbno skrivane tajne? Kdo mu je pokazal prvo sled? Naključje? Izdajstvo?
Benson je zapičil svoj pogled v tujčev obraz, toda iz njega ni mogel ničesar prečitati. Na tem obrazu ni bilo nobenih sledov razburjenja, nasprotno ,iz njega je odsevala samozavest in prepričanje, da je sled prava.
— Kaj pa zgodba s podmornico? Ali jo bilo to pripovedovanje resnično?
Ali so ga res opazovali zgolj po naključju aJi pa ga je izdal Barker ali kdo drugi iz njegove okolice? Tako se je glasilo prvo vprašanje, ki je bilo težko najti odgovor nanj...
Po kratkem molku je tujec nadaljeval:
— Morda bi vas utrujalo opisovanje zanimanja, ki ga je vzbudil ta prizor v naši podmornici. Omejil se bom samo na pripombo, da je postala kapi-tanova radovednost neizmerna — tako neizmerna, da je sklenil budno slediti temu dogodku.
fteejnja Jontp BupartrV — ffa »Narodno uakarno« Fran Jeran — Za upravo in lnseratni del lista Oton Chrtstot — Val v Izubijam