http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si t6d DIK ČETRTEK, 24.MAJ 2018 / ŠTEVILKA 1252, LETO XXIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR 1252 Veni TOPLE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com ZBIRAMO PREDNAROČILA ZA KNJIGO Marino Šinkovič: RIBIŠKI DNEVNIK od Izole do Savudrije in malo čez Naročite jo na: 040 211434 ali: tajnistvo@mandrac.si Nenavadno pismo tete Angelce Teta Angelca je še zadnja, ki nam dvakrat letno napiše pismo ali vsaj razglednico. Spomladi sporoči, da so češnje že zrele, jeseni povabi na trgatev in hkrati vošči za božične praznike. Tokratno spomladansko pismo pa je bilo zelo posebno. (Mef) Običajno so se njena klasična dopisovanja končala tako, da nas vse skupaj lepo pozdravi in otroke poljubi. Tudi tokrat je bilo tako, le da je na dnu pisma z manjšo pisavo tresoče pripisala: Prosim, da potrdite, ali do preklica dovoljujete, da vas še naprej obveščam o aktualnih novicah in dogodkih v naši družini, na dvorišču, na vasi in v vinogradu. Hkrati vas obveščam, da se lahko kadarkoli odjavite od sprejemanje teh novic z našega konca. Zabodeno smo gledali v tistih nekaj drobnih vrstic in se skušali spomniti, s čim bi se teti Angelci lahko zamerili, saj smo bili vedno dovolj pazljivi in smo ji vsakokrat prinesli tudi kakšno darilo . Potem nam je kapnilo. Seveda, teta Angelca ni spregledala Uredbe o varovanju osebnih podatkov, ki bo začela veljati 25. maja pa je napisala opozorilo, tako kot je prebrala v Družini. Pri tem je revica spregledala, da s pismom niso mišljena klasična pisma, pač pa predvsem oglasna elektronska sporočila, ki polnijo naše poštne predale. Elektronske, seveda, saj v poštnega, poleg njenih dveh letnih sporočil, poštarji prinašajo le še sporočila bank in zavarovalnic, ki imajo menda vse poslovanje digitalizirano, pa kakšno pismo Finančne uprave, Sodišča in javnih zavodov, ki imajo e - račune in »p« (poštarske) opomine, vabila na volitve in podobno. Prav lepo smo se zabavali na račun naše tete Angelce, ko smo ji odgovarjali, da se strinjamo z vsemi pogoji naše in njene zasebnosti ob sprejemanju njene pošte in da se nikakor ne bomo odjavili od njenih novic, saj jih še kako nestrpno pričakujemo. Potem smo ugotavljali, da bo Uredba povzročila veliko dela vsem tistim, ki nas zdaj redno obveščajo o seminarjih, ki jih pripravljajo, o popustih, ki nam jih ponujajo, o novostih, ki jih ne smemo spregledati o nepozabnih kulinaričnih dogodkih pri njih in o podobnem. Delo je dala njim in nam, ki naj bi zdaj izpolnjevali nekakšne vprašalnike in jim dovolili da nam še naprej težijo. Potem smo se spomnili, da moramo biti, tudi mi na Mandraču, zadovoljni, da je Evropa sprejela takšno uredbo. Upravičeno namreč lahko pričakujemo, da bodo spletni oglaševalci izgubili marsikaterega prejemnika in se bodo morali spet oprijeti tudi klasičnih oblik oglaševanja. Tudi časopisnega. Kaj pa vse tiskane reklame in katalogi velikih trgovskih hiš, ki jih nismo naročili pa prav tako polnijo naše poštne nabiralnike. Kaj ne gre v resnici za isto početje kot za oglaševanje na spletu? Če me bo kateri od trgovcev prosil za soglasje, da mi lahko pošilja svoje tiskovine, bom teti Angelci sporočil, da je bila vizionar. mn INTES4 SNMMOIO BANK MAMMt/Mi NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si^ / Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. MAČEK J E KRIV ZA VSE Ne morem in ne morem verjeti, da sem tako grešil. Če sem grešil. Hudo grešil. Če sem grešil. Nepravičen sem bil in sem, leta in leta, neupravičeno obsojal neko politično stranko in njenega predsednika, zato me je zdaj zadelo naravnost v čelo, ko sem na vhodu v Ljubljano in za smerokazom, na katerem je pisalo »Ljubljana Center«, videl ogromen (pred)volilni plakat na katerem se izraža dobrodoščica beguncem in pakistanskim, sirijskim, afganistanskim in drugim žrtvam vojn, ki jih naša humanistična in kulturna in tako naprej civilizacija, vodi proti islamskim teroristom, ki bi spremenili našo dušo in vero, pa še kaj, da ne naštevam. Še sreča je, da ni predvolilni molk, pa smem citirati kaj piše na plakatih naše nepravno in nepravično obtožene stranke, ki sem ji očital, da je desničarska in kaj še vem, vse do trgovine z orožjem in pranja denarja, brez dokazov, na temelju neresnic in lažnih novic. Na plakatu je slika begunca. Pa trditev da vsak begunnec mesečno dobi 1.963 evrov za preživetje. V desnem spodnjem delu plakata piše »Zate.« Kar, če sem dobro prebral pomeni, da bo stranka, ko pride na oblast, a na oblast je trdno obsojena, vsakemu beguncu, plačala 1.963 evrov, kar ne zmore niti Nemčija Angele Merkel, da o Orbanovi Madžarski ne govorimo. Verjetno je takšna obljuba pripeljala Orbana na volilni shod te stranke, da na licu mesta vidi kaj je demokracija, kakšna demokracija mora biti, in da pokaže kako ta demokracija izgleda v njegovi Madžarski. Njegovi, ker je njegova in od nikogar drugega, tudi od Madžarov ne. Zato je toliko denarja dal za pomoč naši stranki, ki obljublja 1.963 evrov pomoči beguncem, da lažje promovira svoje vrednote, skozi lastno TV, lastne časopise, lastno mrežo lokalnih radijskih postaj, gigantskih plakatov ob cestah in podobnih marketinško propagandnih efektov. Vse bo finansiral, samo da postanemo demokratični kot si on želi in kot nas v pravo demokracijo želi pripeljati naša, zdaj opozicijska stranka. V krog danes najbolj demokratičnih držav, ki ga ustvarja Trumpova Amerika, okrog katere so zbrani največji zavezniki in privrženci demokracije. Država Izrael (ne judovsko ljudstvo Sefardov in Aschkenazijev), ki demokracijo meri s številom ubitih Palestincev, ki so vsi pristaši Hamasa, a Ha-mas je, kot vojaško organizacijo, ustanovila ameriška demokratično osvobodilna organizacija CIA, kot protiutež Al Fatahu. Pa ji je postal odveč in nepotreben, demokratična vahabitska Saudijska Arabija, oče in mati Al Kaide in podobnih demokratičnih gibanj, Erdoganova Turčija s svojimi zapori in preganjanjem in zapiranjem vseh drugače mislečih, in nam najbližja soseda, ki vse bolj pod imenom demokracije prodaja ustaško preteklost, kot vir demokracije in začetek nove dobe in novega reda, v katerem se s totalitarizmom bori proti totalitarizmu, stalinizmom proti stalinizmu (an-tistalinistični stalinizem), kot se dogaja v baltskih republikah in državah Višegrajske skupine. In da je nam tam mesto, kot to trdi omenjena stranka. Bojim se, da sem narobe prebral sporočilo s tistega (pred)volilnega plakata. Da sem ga narobe razumel. Da ne razumem zakaj Orban tako ljubi Madžarsko in Madžare, tudi naše v Prekmurju, in prijatelje v politiki, ki si želijo biti kot on in njemu podobni, od Amerike, do Turčije, Slovenije in Izraela. Pa od zmeraj so politiki na desni in njihove stranke imeli radi svojo domovino bolj kot vsi ostali v njihovi domovini. Ker drugi, ki niso bili kot oni, niso mogli živeti in preživeti v svoji domovini. Pa se tako dogaja, da iz svoje domovine odhajajo mladi, produktivni, šolani, zdravniki, medicinske sestre, strojniki, znanstveniki, a nam ostanejo samo naši zaskrbljeni domoljubi, ki nimajo druge izbire, kot biti tu, ker jih nikjer drugje nočejo. Zato so povsod in na vsaki svetovno znani univerzi naši študentje dobrodošli, tam doktorirajo in so potem profesorji in rektorji, kot tisti fant na Japonskem, v Osaki. Povsod jih imajo radi, od študenta, do gradbinca in medicinske sestre. Nam ostanejo naši domoljubi, ker jih nikjer nočejo, a njim nihče drug ni potreben ker vse vedo, tako kot na Poljskem, kjer imajo svojo resnico o holokaustu, a vrhunec jim je Orbanova obramba krščanskega sveta. Ki ga branijo z nekrščanskimi sredstvi, ki so enaka antistalinistič-nemu stalinizmu in totalitarnemu antitotalitarizmu. Za 1300 kg nevarnih odpadkov Letošnjo spomladansko akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev smo zaključili z zbranimi 1.283 kilogrami nevarnih odpadkov. V času trajanja akcije zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico, ki je potekala med 16. in 19. majem 2018, smo zbrali 1.283 kilogramov nevarnih odpadkov. V tokratni akciji je bila, v primerjavi s preteklimi leti, zbrana nekoliko manjša količina nevarnih odpadkov, kar pa pripisujemo predvsem vedno boljši ozaveščenosti uporabnikov, saj za nevarne odpadke poskrbijo sproti skozi celo leto, tako, da jih sami pripeljejo na lokacijo zbirnega centra. Od zadnje izvedene akcije v oktobru 2017, pa do danes, so uporabniki na zbirni center pripeljali 16.780 kg nevarnih odpadkov, kar je za 10.380 kg več kot v enakem obdobju lani. Tudi v letošnjem letu so bili najbolj pogosti oddani odpadki odpadne barve in odpadna jedilna olja. Največji odziv pa smo zabeležili na lokaciji ulice Oktobrske revolucije, v Medoših, v Drevoredu 1. Maja, na Velikem trgu, na parkirišču pri ladjedelnici ter v Veluščkovi ulici. Zahvaljujemo se vsem, ki so se akcije udeležili in na ta način pripomogli, da življenjskega prostora ne obremenjujemo po nepotrebnem. To dokazuje, da so uporabniki vse bolj ozaveščeni in se zavedajo pomena ločenega zbiranja odpadkov. Verjamemo, da je v slogi moč in prav ločevanje odpadkov vsakega posameznika pripomore h kakovostnejšemu življenju, ki je mogoče le v zdravem in čistem okolju. Zato ločujmo odpadke in ohranimo našo občino čisto danes za boljši jutri. Komunala Izola d.o.o. Dezinsekcija kanalizacije Med 21. in 25. majem 2018 se na območju občine Izola izvaja dezinsekcija javnega kanalizacijskega omrežja. Po naročilu Komunale Izola d.o.o., dezinsekcijo izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Enota Koper. Dezinsekcija je učinkovit način odpravljanja težav s škodljivimi insekti, najpogosteje ščurki, ki se zadržujejo tudi v kanalizacijskih vodih. Dezinsekcija se izvaja z obrizgavanjem jaškov in toplim zamegljevanjem jaškov in cevi javne kanalizacije. Da bi dosegli čim večji učinek dezinsekcije, priporočamo vsem občanom, da poskrbijo tudi za dezinsekcijo internih kanalizacijskih omrežij in priključkov iz stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v zasebni lasti kot tudi večstanovanjskih objektov. Storitev naročite neposredno pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, na telefon 041/623 299 ali pri katerem od ostalih pooblaščenih izvajalcev dezinsekcije. V kolikor vremenski pogoji ne bodo ugodni za izvedbo dezinsekcije, bo termin izvedbe spremenjen, o čemer vas bomo naknadno obvestili. Za morebitne dodatne informacije smo dosegljivi na telefon 05/66 34 950 ali 05/66 34 935. SZJ MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Občinski svet Končno sprejet tudi program športa Drevi se bodo na 28. redni seji sestali izolski občinski svetniki. Znova bodo pregledali nekaj poročil javnih zavodov in razpravljali o predlogu povišanja turistične takse. Predlog Odloka o turistični taksi bo v prvi obravnavi tudi prva vsebinska točka današnje seje občinskega sveta. Vsebino smo v Mandraču že predstavili, glede na to, da Občina ni izkoristila možnosti dviga turistične takse do stopnje, ki jo dovoljuje država, ne gre pričakovati posebnih nasprotovanj predlogu odloka. Tokrat o športu Z Odlokom o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v občini Izola občinski svet podrobneje določi izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa, podrobnejše pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na lokalni ravni, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju. Programi športa v odloku sledijo ukrepom Nacionalnega programa športa in njegovim strateškim ciljem. Najvišji delež denarja je predviden za programe otroškega in mladinskega športa usmerjenega v kakovostni in vrhunski šport, saj so to programi z največjim številom udeležencev, poleg tega so v teh programih stroški najvišji. Med pripombami v razpravi je bila tudi že znana, da je v Izoli preveč klubov, zato bi bilo bolje, da bi jih bilo manj, saj bi bili kvalitetnejši in bi bolje oziroma lažje funkcionirali. Potrebno je pripraviti takšne kriterije v odloku, da dobijo sredstva tisti klubi, ki imajo več včlanjenih otrok in ki dlje časa delujejo v občini ter imajo že več desetletno tradicijo, npr.: veslanje, rokomet, jadranje, itd. Pozorni bi morali biti tudi pri javnem razpisu in določiti takšne kriterije, da se financira otroka in ne klub, saj je lahko isti otrok vpisan v več različnih klubov, kar pomeni, da več klubov prejme sredstva za istega otroka. Potrebno je določiti tudi kriterije za ustreznejše financiranje klubov na podeželju. Pripomba ni bila upoštevana, saj stroka pravi, da ne smemo omejevati organiziranja ljudi v društva, nasprotno potrebno jih je spodbujati. Večje število društev pomeni večjo dostopnost športa, ter s konkurenco tudi večjo kakovost, za katero je potrebno zadostno število strokovno izobraženega in usposobljenega kadra. Slednje so tudi glavni strateški cilji in obveze Nacionalnega programa športa. Istočasno število klubov lahko kaže tudi na razširjenost posamezne panoge, več klubov pa pomeni tudi več vloženega prostovoljnega dela, več opreme, več pridobljenih sredstev iz drugih virov. Poleg tega velja omeniti, da delovanje in poslovanje športnega društva ni tako enostavno in zahteva od funkcionarjev veliko znanj tudi na ostalih področjih (pravno, davčno, finančno, ipd). Ker pa bi nekontrolirano povečevanje števila društev pripeljalo do resnih težav na področju razpoložljivosti primernega športnega javnega prostora, so v odloku predvidene določene omejitve. Odlok predvideva, da je za vsakega otroka ne glede na društvo poskrbljeno enako. V občini Izola ne sofinanciramo društev, temveč programe. Na pripombo, da se obveznost do društva primerno zmanjša v primeru, da občina nima dovolj finančnih sredstev so predlagatelji dobili odgovor, da je na podlagi Zakona o izvrševanju proračuna župan dolžen izvrševati sprejeti proračun. Pogodba o sofinanciranju športnega programa, ki jo sklene občina z društvom pa je za občino zavezujoča in zneska z njo določenega ne moremo med letom nižati. Kvote tudi v športu V obravnavi je bilo slišati tudi, naj se Odlok dopolniti tako, da se pri kriterijih upošteva enakost spolnih kvot. Predlagatelji so odgovorili, da je dostopnost do javnih športni programov za vse enaka, ne glede na spol, veroizpoved, itd. Vsi enaki vsi enakopravni je bil slogan, ki ga povzemajo skorajda vse nacionalne športne zveze, zato je postavljanje kriterija spolnih kvot nepotrebno. Na pripombo, da športniki niso navdušeni nad dokumentom pa odgovarjajo, da posebno mnenje Programskega sveta ter Športne zveze Izola ni potrebno, saj sta bila prav ta dva akterja glavna nosilca priprave odloka, poleg strokovne službe za šport pri JZ CKŠP. 2. veliki zbor za kažete V torek, 29. maja bo v izolskem Kulturnem domu drugi javni zbor zakupnikov kmetijskih zemljišč v izolski občini. Veliko je že storjenega, a problem še vedno ostaja. Mineva že dobro leto, odkar smo na zboru zakupnikov kmetijskih zemljišč v Izoli, pozvali pristojne institucije, naj nam omogočijo dostojne pogoje za pridelave lastne zelenjave, sadja, vina in olja. Ker ostaja še vedno odprt problem, pod katerimi pogoji lahko legaliziramo obstoječe objekte na območju izolskega amfiteatra, vas vabimo na ponovni javni zbor zakupnikov zemljišč v izolski občini, ki bo potekal v torek 29.05.2018 ob 18h v Kulturnem domu v Izoli. Civilna iniciativa za ohranjanje kmetijstva v Izoli je v letošnjem letu izvedla anketo, po kateri se je izkazalo, da po ocenah 600 do 800 zakupnikov kmetijskih zemljišč v Izoli, oskrbuje z lastnimi pridelki okoli 20 % občanov. Z ekonomskega stališča kot tudi z vidika samooskrbe oziroma pridelave zelenjave, sadja in ostalih dobrin (tako imenovane pridelave 0 kilometrov), torej predstavljamo pomemben dejavnik v kmetijstvu. Velika večina poljskih hišic (kažet) je bila postavljena pred ustanovitvijo Sklada Kmetijskih zemljišč in pred zadanimi smernicami varovanja okolja Zavoda za varovanje kulturne dediščine. Dopolnjen občinski Odlok PUP za podeželje občine Izola sicer pod določenimi pogoji dovoljuje objekte, vendar so predpisi in zakoni vseh omenjenih institucij med seboj neskladni in posledično so težave s podaljševanjem najemnih pogodb. Na zboru pričakujemo podporo naslednjim zahtevam: 1 Zahtevamo dosledno izvajanje veljavnega občinskega Odloka o podeželju z namenom olajšanja obdelave zemljišč, 2 Od ZVKD pričakujemo spremembo varstvenih kriterijev v 8. in 9. planski enoti, oziroma bistveno zmanjšanje območja teh enot, 3 Sklad kmetijskih zemljišč sprašujemo, zakaj zahtevajo soglasje ZVKD pri podaljšanju najemnih pogodb, hkrati pa pričakujemo spremembo Pravilnika o pogojih najema in prodaje zemljišč, kjer bi bila znova upoštevana tudi oddaljenost stalnega bivališča od predmeta pogodbe, Civilna iniciativa za ohranjanje kmetijstva v Izoli: Miklošič Marjan, Bojan Lisjak Izolski kandidati lokalno in globalno V tej in naslednji številki Mandrača objavljamo odgovore kandidatov na državnozborskih volitvah v izolskem volilnem okraju. Vsaki stranki oziroma kandidatu smo zastavili tri vprašanja, tri sledijo prihodnji teden. Kakšno je vaše stališče do uveljavljanja arbitražne razsodbe o -1. ® morski meji s Hrvaško in ali ste se o tem morda pogovarjali tudi z izolskimi ribiči? LISTA NOVINARJA BOJANA POŽARJA -Melisa Avdičevič SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS - Petra Mežnarc 1. Sodba arbitražnega sodišča je za Slovenijo škodljiva. Slovenija bi morala takoj odstopiti od arbitražne odločbe, potem pa na osnovi zgodovinskih dejstev in internacionalnega prava začeti postopek na novo. Težave ribičev poznam in vem, da so pri celo zadevi najkrajšo potegnili ravno ribiči, saj jim je arbitraža otežila njihovo delo na morju. Glede na stanje kakršno trenutno je, z upoštevanjem arbitraže, lahko slovenski ribiči lovijo v slovenskem morju in je popolnoma nedopustno, da jih država ne zaščiti. Za kazni, ki jih piše hrvaška policija našim ribičem, ni nobene pravne podlage in menim, da država ne sme dovoliti, da hrvaška policija izvaja svoje pristojnosti tam, kjer jih nima - torej v slovenskem morju. 2. Da. Ob petkih, sobotah predlagamo do 2 . ure zjutraj. Tudi sama sem takoj podpisala peticijo, s katero sem podprla prizadevanja gostincev, da bodo lahko še naprej organizirali koncerte in prireditve. Ko sem se preselila v Izolo, se mi je zdelo, da je Izola zaspano mesto, zato podpiram prizadevanja, da se to spremeni. 3. Lastnino vedno prodaja lastnik. Za nazaj je težko biti pameten, za naprej pa mora država stimulirati domačine. Bolj prav bi bilo, da ima mladi delovni Izdan prednost pri nakupu stanovanja pred bogatim sinčkom tajkuna iz Ljubljane. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI - Marjana Fatovič 1. Politično odgovornost bi morali po zgledu politične kulture v zahodnoevropskih državah prevzeti krivci za polom pri arbitraži. Prepričani smo, da je za implementacijo arbitražne razsodbe potrebno iskati pomoč Evropske sosede. Le v skrajnem primeru pa bi vključili tudi tožbo proti Hrvaški. Ribiči v tem trenutku ne potrebujejo predavanj in predvolilnih obljub, tudi medijska pozornost jim je že odveč. Želijo si le normalne pogoje za normalno delo. Ribiči v tem trenutku ne potrebujejo predavanj in predvolilnih obljub, tudi medij- Ali boste v primeru izvolitve v F državnem zboru podprli pobudo • turističnih občin, s katero bi v času turistične sezone pravico do nočnega miru premaknili iz 22.00 na 24.00 uro? Izoli se dogaja nov val priseljencev. V šestdesetih in sedemdesetih letih so # bili to delavci iz republik bivše države, danes so to upokojenci in tujci, ki pri nas kupujejo nepremičnine. Kakšen je vaš odnos do tega pojava? ska pozornost jim je že odveč. Želijo si le normalne pogoje za normalno delo. 2. Turizem v mestu morajo voditi in upravljati ustrezno izobraženi strokovni kadri, ki bodo v svojih projektih ponudili paleto zanimivih kulturno in gastronomsko prijaznih in dogodkov. Pri tem je potrebno upoštevati in imeti zmerno dozo, do kje sežejo limiti rušenja javnega in nočnega miru. V NSi zato podpiramo podaljšanje poletnega urnika v času turistične sezone. 3. Izola je v omenjenih letih od 20. stoletja mnogim družinam iz stare Jugoslavije ponujala zaposlitev, dom in socialno varnost. So se pa zadnja desetletja stvari spremenile, ko so tovarne zaprle svoja vrata ali pa so svojo dejavnost preselila izven Izole. Pred 10 leti so določeni upravni postopki bili ustavljeni in ponudili priložnost novim starim investitorjem, svoj kolač je pa dobila tudi slaba banka. Nepremičnine zato lahko kupijo dobro stoječi upokojenci, tujci in določeni izbranci, ki so si že pred leti izbrali nepremičnino na elitni lokaciji. V NSi pa si želimo živeti v državi, kjer ni pomembno koga poznaš ampak kaj znaš. Zato morajo biti nepremičnine dostopne vsem državljanom. LISTA MARJANA ŠARCA-Ivan Marc 1. V stranki Lista Marjana Šarca zagovarjamo, da se zunanja politika vodi samozavestno odločno, strokovno in predvsem v tišini dokler je to mogoče. Vztrajati moramo pri implementaciji arbitražne sodbe na morju. Tukaj ne sme biti odstopanja. Načinov na katerega lahko to dosežemo je več. Tiha diplomacija je osnova poleg pritiska s tožbo Hrvaške in morebitne blokade njenega vstopa v Schengen. Je pa dejstvo, da je Vlada projekt arbitraže vodila slabo in zaradi tega smo danes tukaj, kjer smo. Žalostno pa je tudi, da država ne zna zavarovati naših ribičev. Politika, ki je “zakuhala” ta problem že 20 ali več let sodeluje pri vodenju Slovenije, problemi pa se samo kopičijo. Osebno menim, da moramo do Hrvaške in EU zavzeti samozavestno držo. 2. Da. 3. Moje mnenje glede tega pojava je, da je v mestu porušeno ravnovesje in Izola iz- gublja svojo identiteto. Imeli smo močno gospodarstvo (Mehanotehnika, Delamaris, Ribiško floto, Močne obrtnike, Ladjedelnico, Turizem itd.) in kaj imamo sedaj? Če se malo pošalim imamo park Arigoni in park Delamaris. Poleg tega imamo v mestu veliko brezposelnost, tudi med mladimi. Skrbi me tudi, da ima Izola med obalnimi občinami najnižjo izobrazbeno strukturo prebivalstva. Izola potrebuje jasno vizijo svojega razvoja, v prvi fazi prostorsko in nato gospodarsko. Pomembno pa je tudi, da se začnejo štiri obalne občine povezovati in sodelovati, saj bomo le tako lahko dosegli napredek. STRANKA ALENKE BRATUŠEK -Ana Volčič 1. Z izolskimi ribiči se nisem pogovarjala, mislim pa, da je arbitražna razsodba pravilna, saj je v naši nekdanji državi Carina Republike Slovenije delovala v Umagu in Novigradu. Hrvaška mora sodbo arbitražnega sodišča uveljaviti. Pričakujem tudi odločno podporo Evropske komisije Sloveniji pri tem vprašanju. 2. Da. Tak režim bi lahko veljal v času poletja. Sicer pa je načrt naše stranke, da bo Slovenija turistična destinacija v vseh štirih letnih časih, saj jo je zagotovo vredno obiskati čez vse leto, ne samo julija in avgusta. Živimo v res lepi državi. Vsi, ki nas obiščejo, so navdušeni nad tem, kako lepo naravo imamo, počutijo se kot v pravljici - in to je treba izkoristiti. V Stranki Alenke Bratušek bomo poskrbeli za večjo prepoznavnost Slovenije kot zelene butične destinacije za zahtevne obiskovalce. 3. Mislim, da je za občino in krajane to priseljevanje koristno s socialnega in finančnega vidika. Priseljenci k nam pridejo, ker jim je tukaj lepo, ker se tukaj počutijo dobro, in se v našo družbo želijo vključiti, ne pa jo spreminjati. Tudi njihova kupna moč ni zanemarljiva, mislim, da bo pomagala lokalnim obrtnikom in podjetnikom. GIBANJE ZEDINJENA SLOVENIJA - ZSI -Desire Joras l.Stališče Gibanje Zedinjena Slovenija v zvezi z uveljavljanjem arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško je vseskozi povsem jasno. V ZSi zavračamo arbitražno razsodbo, saj gre za očitno veleizdajo vpletenih slovenskih politikov, ki na arbitražni tribunal v tajnem memorandumu niso posredovali dejstev in okoliščin v zvezi s primerom, ki bi jih morali. Zaradi tega je arbitražna razsodba neveljavna. Z Republiko Hrvaško bo potrebno začeti nova dvostranska pogajanja in pogovore. Vsakršno uveljavljanje arbitražne razsodbe je neveljavno in pomeni nadaljevanje veleizdaje. Z izolskim ribiči smo se pogovarjali saj je naš kandidat za poslanca tudi Joško Joras, ki je s predstavnikom izolskih ribičev sodeloval tudi v oddaji na televiziji. 2. Pobudo v ZSi absolutno podpiramo, pravico do nočnega miru pa bi podaljšali tudi čez 24.00 uro. 3. V ZSi striktno nasprotujemo priseljevanju migrantov, saj to vodi k uničevanju avtohtonega prebivalstva in kulture. Gre za posledico članstva RS v EU, kar je nesprejemljivo, saj gre za načrten rodomor ali genocid. Republika Slovenija je in mora ostati država slovenskega naroda ter pripadnikov obeh ustavno določenih manjšin ioz. državljanov Slovenije, ne pa multietničn konglomerat. KANGLER & PRIMC ZDRUŽENA DESNICA - GLAS ZA OTROKE IN DRUŽINE, NOVA UUDSKA STRANKA SLOVENIJE -Darinka Jurjevec PIRATSKA STRANKA SLOVENIJE -Mojca Golob SLS SLOVENSKA UUDSKA STRANKA -Bojan Zadel 1. Bil sem podžupan v Izoli in prvi dan 17.7.2007 smo imeli z ribiči in ministrstvom sestanek o ribiški infrastrukturi in pridobitvi EU sredstev. Vem, kje vse so lovili slovenski ribiči pred arbitražo, zato vem, da smo z arbitražo izgubili stik z odprtim morjem in s tem izkoriščanje Epikontinentalnega pasu v Jadranskem morju. Vedno sem bil proti arbitraži, saj bi z dvostranskimi pogajanji s Hrvati dosegli veliko več! Pogovarjal sem se tudi s koprskimi ribiči, ki so že dobili veliko kazni od Hrvaške. Arbitraža o meji s Hrvaško je izrazito negativna za Slovenijo, zato bom povsod zagovarjal dvostranske pogovore s Hrvati. 2. Da, mislim, da je 24 ura primerna ura. Ob tem bi rad poudaril, da zaradi tekmovanja v glasnosti ne sme en gostinski lokal preglasiti sosednji gostinski lokal. 3. Že iz popisa prebivalstva vem, da je v Izoli vsaj 26 različnih narodnosti. Zato pri svojem poklicnem delu ali v prostem času, športu, politiki nikoli nisem polagal pozornosti, kdo je katere narodnosti, saj od rojstva živim v Izoli kot multikulturnem mestu. Če upokojenci ali tujci kupujejo nepremičnine v Izoli me to ne moti, saj vem, da si želijo živeti v Izoli. Očitno jim je tu lepo. Tudi sam rad živim v Izoli. ZDRUŽENA LEVICA IN SLOGA (ZDRUŽENA LEVICA - DEMOKRATIČNA STRANKA DELA IN SLOGA) - Majda Prijon DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - Branko Simonovič 1. Podpiram stališče, da je potrebno arbitražno razsodbo uveljaviti. Veseli me, da so se k temu zavezala vse parlamentarne stranke in, da je slovenska politika na temu vprašanju enotna. Slovenija je z arbitražno odločbo pridobila 84% piranskega zaliva in jasno je, da Hrvaška po nobenemu drugem sporazumu oz. dogovoru ne bi pristala na takšno rešitev. Zato moramo vztrajati na implementaciji arbitražne razsodbe in to mora Slovenija braniti z vsemi pravnimi sredstvi, tudi z morebitno tožbo pred sodiščem EU. Z nekaterimi ribiči sem v neformalnih stikih in sem jim vedno na voljo. 2. Izolani in z njimi tudi jaz se moramo zavedati, da v Izoli živimo tudi od turizma. Zato bi bil pripravljen podpreti idejo, da se delovni čas podaljša julija in avgusta. Pri tem pa moramo upoštevati Izolane po kvalitetnem bivanju . Trenutna ureditev za ostale mesece v letu ustreza. 3. Izola je bila vedno odprto mesto veselih ljudi. Zato nisem presenečen, da se ljudje selijo k nam.« Novi»Izolani nas bogatijo. Kot primer Ivo Vajgl in Iztok Mlakar. SMC - STRANKA MODERNEGA CENTRA- Gregor Perič 1. Diplomacija sodi za zaprta vrata, nikakor ne pred TV zaslone. Žal pa ima Slovenija, zaradi gostobesednosti nekaterih najodgovornejših akterjev v tej zgodbi, zdaj izjemno oteženo delo. Vlada dr. Mira Cerarja je s paketom ukrepov korektno zaščitila (pravne, ekonomske) interese ribičev in ostalih skupin prebivalcev, ki jih arbitražna odločitev najbolj zadeva. Razsodba je pravno dejstvo, za njeno uveljavitev pa bo potrebno vložiti še precej truda in naporov. V tem procesu ni mesta za politizacijo, saj brez enotnosti celotnega političnega prostora naših interesov ne bomo mogli uveljaviti.« Z.Tovrstno rešitev smo s poslanci SMC preverjali na večih delovnih področjih, resorjih, poleti 2017 pa v ta namen podali tudi poslansko vprašanje. Vprašanje hrupa je obsežnejše, kot se zdi na prvi pogled in posledično odpira, vodi v širši razmislek o vrsti turizma, ki ga v Izoli želimo razvijati. Občani so nedavno dali jasno vedeti, da jim pestro prireditveno dogajanje pomeni zelo veliko.« 3. Vsakdo, ki se v Izolo priseli z dobrimi nameni, spoštuje identiteto okolja, se družbeno, kulturno in drugače udejstvuje, ima pozitiven odnos do dela ter mestu vrača njegovo gostoljubnost, je med nami dobrodošel. O številnih pozitivnih zgodbah »foreštov« in njihovi obogatitvi kraja pa tako ali tako pogosto beremo tudi v Mandraču.« LEVICA - Alan Medveš L Državljani so arbitražo podprli na referendumu, zato nespoštovanje odločitve ne pride v poštev, sploh pa je razmejitev pravična. V tem mandatu je bila odločitev prenesena v zakonodajo. V naslednjem je treba s Hrvaško doseči še dogovor o uveljavitvi v praksi. Zato moramo ustaviti politiko izsiljevanja in izmikanja, ki je naše državljane do zdaj stala že več kot 280 milijonov evrov, kolikor so znašale odškodnine za varčevalce LB in nedobavo elektrike iz NEK. Z izolskimi ribiči se bomo uradno pogovarjali v naslednjem tednu. 2. Predlog je načeloma smiseln, a bi radi opozorili tudi na razmere delavk in delavcev v turizmu in gostinstvu, ki so slabo urejene. Želimo si, da ob tem uredimo tudi njihov položaj. Ker se zavedamo pomembnosti medgeneracijskega sodelovanja in sožitja si bomo prizadevali, da skupaj dosežemo konsenz in sklenemo dogovor. 3. Temu ne nasprotujemo, preprečiti pa je treba, da bi se zaradi tega še dodatno dvignile cene nepremičnin in najemnine. Ena rešitev je omejitev najvišje dovoljene najemnine, zakon s tem ukrepom smo v tem mandatu že predlagali. Drugi ukrep je, da občina in država ne prodajata zazidljivih zemljišč in stanovanjskih objektov, ampak jih uporabita v javno korist, bodisi za neprofitna stanovanja bodisi kot druge javne površine. GAS - GOSPODARSKO AKTIVNA STRANKA - Nataliya Chubar 1. Zakone in dogovore je potrebno spoštovati, saj drugače pridemo v srednji vek, kjer je veljalo načelo moči. V današnjem času pa bi pomenilo, da postavimo pod vprašaj Ozimske sporazume, dogajanje okoli svobodnega tržaškega ozemlja. Vsi dogovori in sporazumi bi padli v vodo in postal bi kaos. Si to želimo? Po mojem prepričanju se je potrebno arbitražne razsodbe držati. Res je, da v trenutni situaciji, kjer se ena stran ne drži obvez, to najbolj občutijo naši ribiči, ki jih naša družba že leta zanemarja kot pomembno panogo gospodarstva. Zato smo v programu stranke GAS zapisali, da bomo posvetili posebno skrb za ohranitev in razvoj ribištva. Res je, da v trenutni situaciji, kjer se ena stran ne drži obvez, to najbolj občutijo naši ribiči, ki jih naša družba že leta zane- marja kot pomembno panogo gospodarstva. Zato smo v programu stranke GAS zapisali, da bomo posvetili posebno skrb za ohranitev in razvoj ribištva. 2. Kot delavki v turizmu, pa mi je promocija in počutje tako domačinov kakor turistov zelo pri srcu. Domačin Izolan se mora počutiti v svojem mestu udobno in zaradi podane gostoljubnosti turistom mora tudi od tega kaj imeti. Samim turistom pa je potrebno poleg morja ponuditi tudi kulturo, šport, običaje in ne nazadnje še zabavo. Strinjam se s podaljšanjem pravice nočnega miru na 24.00 uro. 3. Prijetno okolje, primerna klima, gostoljubje in odprtost ljudi pa se odraža tudi na valu priseljencev, kot so tujci in naši državljani iz notranjosti, ki kupujejo nepremičnine v Našem mestu. Moj pogled najprej usmerim v objekte Mehanoteh-nike, Delamarisa, Arigonija... in vidim, da so nekdanja podjetja bodisi preselila proizvodnjo ali pa niso več vpisana v sodni register pravnih oseb. To se še kako pozna tudi na naših občanih oziroma na kupni moči. SOCIALNI DEMOKRATI -Romina Kralj 1. Osebno menim, da je potrebno zaveze, ki smo jih v preteklosti sklenili, spoštovati. Arbitraža je ena od teh. Vendar se s problematiko uveljavljanja mora ukvarjati diplomacija in ne ljudje na ulici. To sistematično uničuje dobre medsosedske odnose, ki so med prebivalci Piranskega zaliva od zmeraj obstajali. Da so ribiči talci obeh strani, pa se mi zdi absolutno nesprejemljivo. 2. Seveda, bom. Tudi sama živim poleg lokala, ki prireja koncerte, in moja otroka gresta normalno spat, tudi če je 150 m od našega doma koncert. Sama sem pa vesela, da se nekaj dogaja. 3. Težava je v tem, da smo priča konstantni migraciji ekonomskih migrantov. Šole se soočajo z neurejenim sistemom integracije - migranti se težko ali sploh ne integrirajo. Upokojenci in tujci s svojim priseljevanjem pa zvišujejo ceno nepremičnin, kar dodatno onemogoča domačinom dostop do stanovanja. Problem je tudi »divja« situacija v izolskih poslovno-obrtnih conah, kjer so se številne obrtne hale preuredile v bivališča, kar se ne bi smelo zgoditi in je anomalija v prostoru. Za avtohtone prebivalce Izole, predvsem mlade, pa se bom zavzela, da bi uvedli prakso prehodnih stanovanj, v katerih bi mladi prebivali 7 do 10 let, dokler se ekonomsko ne osamosvojijo. V takih stanovanjih bi bile najemnine neprofitne oziroma minimalne. Nujno je potrebno zagotoviti sistem, ki bo omogočal, da bodo avtohtoni prebivalci ostajali v svojem kraju.« GIBANJESKUPAJNAPREJ -Danijel Bešič Loredan DD DOBRA DRŽAVA-Igor Črnič 1. Arbitražno razsodbo je potrebno uveljaviti, ker smo država, ki razume pomen spoštovanja mednarodnega prava. V stranki Dobra država poudarjamo, da se mora Slovenija, primarno ukvarjati s skupino držav, ki spoštujejo mednarodne zaveze in iščejo rešitve za nadaljnji razvoj EU. Menimo, da je ta obremenjenost, celo histerija, glede Hrvaške povsem nepotrebna. Ko bo ta pripravljena na spoštovanje zavez, evropskih vrednot in na implemen-tacijski sporazum arbitraže, ga bomo pač sklenili. Ob tem je potrebno zavarovati interese naših ribičev, in poskrbeti za njihov socialni status. 2. Temelj takega dogovora je lahko samo konsenz med turistično industrijo in prebivalci. To je tudi temelj za razvoj trajnostnega turizma. Vsiljene rešitve lahko povzročajo nepotrebno slabo voljo in konflikte. Tako Izola, kot cela Obala je lahko v ponos in zgled Sloveniji in širše. Ključno pa je prisluhniti lokalnemu utripu, stališču prebivalcev in tistim, ki od turizma živijo. 3. Glede na poklic, ki ga opravljam, sem to že dolgo nazaj opazil in ne gre le za Izolo, gre za fenomen obmorskih mest. Gre za »pojav«, ki nas po eni strani bogati, žal pa po drugi strani pomeni višje življenjske stroške za lokalno prebivalstvo. V Dobri državi menimo, da politični odločevalci, načrtovalci razvoja na lokalni in državni ravni, ne bi smeli izgubiti stika s stvarnim življenjem in potrebami ljudi. To je temelj sobivanja vseh, ki bo preprečil konflikte in negativno energijo. SOLIDARNOST, ZA PRAVIČNO DRUŽBO- Boris Furlan Gustinčič SOCIALISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE-Vahdeta Dragosavljevič Rutar 1. Naše stališče je, da ne podpiramo arbitražne odločitve, ker z njo ne rešujemo ničesar in več izgubljamo kot pridobimo. Z izolskimi ribiči se o tem nismo pogovarjali, poznamo pa problematiko. 2. Da 3. Ta pojav nam ni všeč, je pa to posledica vladavine Janeza Drnovška, ki je omogočil nakup nepremičnin za tujce pred vstopom v Evropsko unijo. Dokler smo v EU, se tega tudi ne da korigirati. SSN - STRANKA SLOVENSKEGA NARODA -nima kandidata SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRAN-KA - SDS -Majda Vrtovec 1. Arbitražna razsodba je za Republiko Slovenijo zelo slaba. Najbolj je prizadela naše obalno področje in seveda naše ribiče. Izgubili smo lastne državljane, ki so končali na tujem ozemlju. Zmaga Slovenske demokratske stranke bo pomenila pot do pravične rešitve v dobrobit vseh. Pri reševanju mejnega vprašanja bomo v ospredje postavili interese naše države ter vodili ustrezno diplomacijo in strpen dialog. Problemi ribičev na obali so mi dobro znani, saj sem v rednem stiku z g. Silvanom Radinom, sicer kandidatom SDS iz Kopra, ki je prejel največ kazni zaradi spoštovanja enostranske implementacije arbitražne razsodbe s strani naše vlade, ki jo je vodil ustavnopravni strokovnjak. 2. Podpiram vse dobre ukrepe, ki so vezani na gospodarsko rast in razvoj, tudi razvoj turizma. 3. Priseljevanje je normalen pojav, lepa slovenska obala je v tem pogledu še posebej privlačna. Bolj kot na priseljevanje upokojencev in tujcev, ki kupujejo nepremičnine, pa moramo biti pozorni na nelegalne migracije, in poskrbeti za varnost in dobrobit naših državljanov. ZA ZDRAVO DRUŽBO-Valentina Flander 1. Mednarodno pravo je potrebno spoštovati. Zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne sodbe in njene implementacije prihaja do konkretnih kršitev evropskega prava, krši se temeljna načela Evropske unije. V kolikor si hrvaška stran ne premisli, mora Slovenija sprožiti pravne postopke pred Sodiščem EU v Luksemburgu. Ne pozabimo - za Slovenijo je pomembno, da smo dobili večji del Piranskega zaliva in neposreden dostop do odprtega morja. 2. Zakon o varstvu javnega reda in miru je pisan z namenom. V Sloveniji poznamo kar nekaj občin, kjer se s turizmom ukvarjajo vse leto. Imamo pa tudi primere kot v Izoli, kjer od turizma živi le del prebivalstva. Zato je prav, da se poišče ustrezna rešitev v vsaki občini posebej. 3. Istra - sobivanje in večkulturnost. Izo-lanke in Izolani smo odprti in gostoljubni. Izola je čudovita! NDREJ ČUŠ IN ZELENI SLOVENIJE -Valter Krmac 1. Istra je bila vedno enotna regija, ni bilo fizičnih ali drugih meja. Politika Ljubljane in Zagreba je ustvarila napetost med Istrani, med katere sodi tudi arbitražni sporazum. V vsej zgodbi so najbolj prizadeti ribiči, ki so izkoriščani za pohtične namene. Osebno vidim prihodnost Evrope v evro-regijah in ena med temi bi bila zagotovo Istra kot celota. 2. Občine bi morale imeti avtonomno pristojnost, da same odločijo ali v turistični sezoni nočni mir skrajšajo ali ne. Verjamem da bi lokalna politika lahko ustrezno prilagajala urnik nočnega miru skladno s potrebami turističnih delavcev kakor pričakovanji lokalnega prebivalstva. 3. Istra in njeni kraji so bili vedno odprti do priseljencev, saj je multikulturnost in mul-tietničnost bogastvo našega kraja. Najbolj pomembno je, da ljudje ki pridejo živeti v Izolo, da naš kraj spoštujejo in ga jemljejo za svojega. Želim, da bi vsi prebivalci Izole »kantah na ves glas, da so fieri Izolani« kot pravi Rudi Bučar v pesmi »Izola«. Naš prostor Krajani so nas opozorili o velikem odlagališču na območju hudournika Pivol, ki je strugo vodotoka dobesedno prekril. A za vsem stoji veljavno gradbeno dovoljenje. Prejšnji teden smo pisali o velikem odlagališču, ki je v zadnjih letih nastal pri hudourniku Pivol, ki ga je takorekoč »pojedel«. Zakupniki tamkajšnjih zemljišč so strugo izolskega vodotoka uporabljali za zalivanje vinogradov in sadovnjakov, a to menda ni več mogoče. Pred nekaj dnevi so nam okoli problematike odgovorili tako z Občine, kot iz Upravne enote, kjer pa pravijo, da ima vsa zgodba zelo trdno pravno podlago. Tako Občina Z Občine so nam odgovorili, da urejanje vodotokov ureja Zakon o vodah, pristojna za upravljanje z vodami pa je Direkcija RS za vode preko svojih koncesionarjev. »Zakon zagovarja načelo ohranjanja naravnih vodotokov in varstvo pred onesnaževanjem, velja tudi za primere, ko država ni lastnica zemljišča, po katerem teče vodotok. Vsak lastnik zemljišča pa je dolžan skrbeti za varstvo voda in urejanje brežin. O primeru Božič smo seznanjeni. Stranka ima v soinvestitorstm veljavno gradbeno dovoljenje za urejanje kmetijskih zemljišč, hkrati tudi obvezo za ureditev ceste in ustreznega odvodnjavanja. Nadzor nad izvajanjem del pa ima gradbena inšpekcija, v primeru nelegalnega odlaganja odpadkov pa tudi okoljska inšpekcija.« Gradbeno dovoljenje je veljavno Iz Upravne enote so nam prav tako sporočili, da imata sicer neimenovani stranki veljavno gradbeno dovoljenje za »regulacijo struge hudournika - desnega pretoka hudournika Pivol z umirje-valnim bazenom ter nasipavanje zemeljskega materiala in vzpostavitev kmetijskih zemljišč.« Za gradbeno dovoljenje sta stranki zaprosili že leta 2004, izdano pa je bilo pred šestimi leti, aprila 2014. V dokumentaciji je tudi zapisano, da ugotavljajo, da gre za dopustne kmetijsko prostorsko ureditvene posege in vodnogospodar- ske ureditve in kot je to določeno v prostorskem aktu: združevanje zemljišč v strnjene kmetijske površine, varovanje kmetijskih površin pred razkosanjem, terasasto oblikovana konfiguracija terena z elementi za preprečitev erozije zemljišča, značilne oblike podpiranja terena in urejanje struge vodotoka - hudournika. Kaj se dogaja z vodotoki? Zanimalo nas je tudi, kaj je bilo storjenega v pol leta, odkar so rekordne padavine prizadele Izolo, ko so vodotoki prestopili bregove in zalili številne kleti in nižje ležeča stanovanja. Kmalu po tem dogodku je namreč Direkcija za vodo, skupaj z Občino Izola predstavila načrt urejanja strug hudournikov, da bi preprečili podobne neprijetnosti, dela pa naj bi se zaključila še pred novim letom, kar je bila seveda izjemno optimistična napoved. Z Občine so nam odgovorili, da so bili po poplavah izvedeni naslednji ukrepi: - upravljavec vodotokov (koncesionar) je uredil in saniral strugo hudournika Mehanotehnika II, - prav tako je uredil strugo hudournika Morer ter - skupaj s sofinanciranjem občine uredil strugo hudournika Rikor-vo v Vrtni ulici. »Občina je nemudoma po jesenskih poplavah naročila izdelavo idejnih zasnov za ureditev suhih zadrževalnikov na hudournikih Rikorvo, Morer in Mehanotehnika II. Na podlagi izdelanih idejnih zasnov so bili izdelani dokumenti identifikacije investicijskih projektov (DUP-i). S tako izdelano dokumentacijo se je občina prijavila za črpanje nepovratnih evropskih sredstev iz programa razvoja regij. Do sedaj še nismo dobili uradne potrditve, neuradno pa Ministrstvo za okolje in prostor ne namerava podpreti izgradnje zadrževalnikov, saj gre po njihovem mnenju za reševanje lokalne problematike (od 14 prijavljenih projektov v celotni Sloveniji naj bi bil potrjen samo 1).« Po mnenju Ministrstva za okolje je torej lokalna problematika problem lokalnih skupnosti in ne države, ki te lokalne skupnosti sicer povezuje. AM ^MOŠdkPftT Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... Naš vsakdan Koper, zvezdica, 58 - 016 To, da gresta dva Izolana v pokoj ni nič posebnega. Da sta oba dolgoletna izolska poštarja je že nekaj drugega. Če sta to Nevio in Rajo, potem je to dogodek za pogovor o starih in novih časih. mer Up iHU»nv\wr1«>et'.e Nevio Škrlič in Pavo Živkovič Pajo sta bila do pred kratkim najstarej-ša izolska poštarja. Zdaj sta mlajša upokojenca in ker ju pozna večina Izolanov je tak, navzkrižni pogovor povsem na mestu. - Enkrat poštar, vedno poštar - Ne, zdaj ni več tako. Včasih je bilo, zdaj pa ne. Včasih je bilo lepo biti poštar, zdaj pa je vse drugače. - Kdaj sta postala poštarja? - 1981- tega leta. Pred tem sem bil tri leta in pol na Tomosu in potem sem prišel na delo sem in ostal tukaj do konca. Na začetku je bilo težko, potem pa se človek uči in nato so boljši in slabši trenutki. Po poklicu sem sicer rtv mehanik ampak tisti iz časov, ko so radijski in tv sprejemniki še imeli lampe. - Ti Nevjo pa si začel na pošti. - Res sem 5. junija 1976 začel na Pošti, ampak to so bila leta, ko si lahko dobil službo in sem odšel najprej na Ribo, potem na Malo opremo in ko je tam šlo na slabše sem šel nazaj na Pošto in sem poštar do današnjega dne, ko sem se upokojil. Jaz pa sem delal večerno šolo in kasneje za internega trgovca, vendar nisem nikoli opravljal tega dela. - Ko sta začenjala vidva so bili v uniformah glavni policaji, takoj za njimi pa poštarji... - Včasih je bilo poštarsko delo zelo cenjeno in tudi danes nas nekateri ljudje še vedno cenijo. Ampak, takrat si lahko bil ponosen na svoje delo, saj poštar ni mogel biti vsak, saj so te, pred zaposlitvijo, preverjali, da nisi bil kaj kaznovan in če si primeren za to delo. Selekcija je bila kar huda. - Takrat ste prenašali tudi denar. - Ne samo denar. Vse sorti vrednosti smo prenašali. Seveda pa so bile najpomembnejše pokojnine. Takrat smo prenašali kar precej denarja, vendar ni bilo nobenega strahu, da te bo kdo oropal. Prenašali smo tudi telegrafske in bančne nakaznice, vendar nas ni bilo strah, čeprav smo imeli kar precej denarja. Takrat so vsi ljudje imeli nekaj denarja in jim ni bilo treba krasti, danes pa je drugače. Ko smo prinesli penzijo smo vedno dobili nekaj napitnine, danes pa ljudje gledajo na vsak cent. Če sem se takrat kdaj kaj zmotil se je zgodilo, da me je naslednji dan človek opozoril na napako in vrnil denar, če sem mu dal preveč. - Ko smo dobili prvi avtomobil sem raznašal pošto po podeželju in seveda sem večkrat izplačal pokojnino kar na cesti ali v trgovini, saj smo se med seboj vsi poznali. In tako sem enkrat nekomu izplačal pokojnino in odložil torbo z denarjem na streho avtomobila, nato pa odpeljal. Ko sem zapeljal proti Medošem je denarnica odletela s strehe in denar je frčal vse naokrog. Nekaj ljudi je šlo takrat mimo in so mi pomagali pobirati denar po cesti in grmovju v okolici. Seveda smo ob koncu delovnega časa vsak dan delali obračun in vse je štimalo do zadnjega centa. Dvomim, da bi bilo danes tako. - Uniforma ni bila kar tako. Mislim, da je bila na začetku plave in sive barve, zanimivo pa je, da je bila kravata obvezna. Lahko si bil cel blaten, ko si šel z motorjem po kakšni blatni cesti, ampak kravata je morala biti na svojem mestu. - Poštarji in policaji ste včasih poznali vse ljudi. - Danes ni več tako. Danes ne vidiš ljudi. Veš kje stanuje kdo, ampak vidiš pa ga ne. Eni so v službi, drugi so zaprti v stanovanjih. Včasih so te povabili v stanovanje, če si prinesel kaj večjega ali pomembnejšega, danes ni več tako. - Jaz imam rad ljudi in celo zdaj, ko sem končal delo, me kličejo na dom s kakšnim vprašanjem ali pa zaželijo dosti zdravja. Res pa je, da komunikacije, kot je bila nekoč, ni več. Ljudje so nekam zaprti sami vase, žalostni, razočarani. Denarja ni, služb ni in ljudje so doma, da ne zapravljajo denarja. Tudi s policisti smo včasih bolje sodelovali, če ne drugače smo jih opozorili, da nekoga že dolgo ni na spregled in podobno. - Najprej ste uporabljali kolesa, potem motorje ... - Ko sem nastopil delo sem imel Kolibrija, tribrzinca. Še registracije se spomnim: Koper, zvezdica, 58 - 016. Ko sem ga predal nazaj sem skoraj jokal, saj sem ga čuval kot da bi bil moj. Res smo za podeželje najprej imeli en bicikel, potem so prišli mopedi in šele konec osemdesetih let smo dobili avtomobile. Prvi službeni avto je bil “fičko” rumene barve, nato je prišla “ka-trca”, zdaj pa ima pošta kar lep vozni park, tudi s kombiji za razvoz paketov. Zadnje čase smo tudi preizkušali različna električna vozila, vendar se še niso odločili za nobeno. - Tudi jaz sem na začetku raznašal z motorjem, dokler me ni nekoč, ko sem peljal telegram na Barede, nekdo z avtom izrinil s ceste. Zaradi tiste nesreče sem kasneje imel napade zaradi katerih nisem smel več voziti ne motorja ne avtomobila in sem pošto raznašal peš. Tako sem po Jagodju vsak dan prehodil po 12 kilometrov, dokler mi niso končno dodelili drugega rajona v starem mestu. Zaradi te nesreče sem se kakšnih 15 let pravdal na sodišču, na koncu pa od zavarovalnice dobil toliko, da sem lahko samo plačal odvetnike, ki so me zastopali v teh pravdah. - Nekoč ste prenašali vse vrste pošiljk in sporočil, digitalni svet vam je odnesel veliko tega. - Včasih smo prenašali predvsem pisma in nekaj časopisov, bili pa so tudi telegrami in telefonske poziv-nice.. - Kaj pa so to? - Takrat so bili samo stacionarni telefoni in če si hotel poklicati nekoga brez telefona, si mu poslal po pošti telefonsko pozivnico, ki jo je poštar predal naslovniku in tam je pisalo, kdaj naj se zglasi na pošti, kjer bo sprejel telefonski klic pošiljatelja pozivnice. Tega je bilo kar precej, saj je bilo pri nas veliko ljudi, ki so imeli svojce v kakšnem majhnem kraju nekje po Jugoslaviji in mornarje z ladij v ladjedelnici, ki so samo na ta način lahko govorili po telefonu. - Tudi telegramov je bilo veliko. - Toliko jih je bilo, da je bil eden od poštarjev posebej zadolžen za telegrame. Ti so imeli absolutno prednost. Če je prišel telegram zjutraj je šel z redno pošto, če je prišel kasneje pa s posebno dostavo in če je bil naslovnik izven centra je bilo treba dodatno plačati takoimeno-vano prevoznino. Zanimivo je, da je telegram lahko odnesel katerikoli poštar ali tudi kdo drug in za to dobil prevoznino. - Zgodilo se je tudi, da je malo pred sedmo zvečer prišel telegram za porodnišnico, kjer sem bil ravno kakšno uro pred tem. In je bilo treba ponovno tja in to ne v recepcijo ampak na porodniški oddelek, kjer mi niso odprli, ker so bili vsi v porodniški sobi in tako sem jaz čakal tam spredaj, dokler niso končali svojega dela. Na koncu sem jih še slišal, ker so me morali čakati na pošti da se vrnem nazaj. - Po novem razvažate tudi pijačo. - To je zdaj tako. Ti si zaželiš zaboj neke pijače in pošta ti jo prinese na dom. Potem so nekaj časa to ukinili, zdaj pa so menda spet na starem. Ne bi smeli misliti, da je na pošti manj dela. Zjutraj pripelje tovornjak, ki je daljši od železniškega vagona in to so vse pošiljke, ki jih moramo razdeliti med Izolane. - Kaj bosta počela kot upokojenca? - Jaz bom imel dovolj dela. Imam nekaj oljk, kokoši, njivo ... - Jaz pa bom hodil po Izoli z ene- ga konca na drugega, ker sem tega najbolj vajen. DM. I 3. SNL-zahod Rezultati 27. kroga Adria : Farna Vipava 0:1 (0:1) Ajdovščina : IKK Tolmin 2 :2 (0 :1) 11 Bistrica : Jadran HK 0 : 2 (0 : 2) Vitanest Bilje: Elta Izola 1:1 (0 : 0) Vitanest Bilje : Elta Izola 1 : 1 (0:0) Bilje, 19.05.2018 ob 17.00, gledalcev 200 Elta Izola: Gustinčič Tomaž, Jur-šič Erik, Ečimovič Nikola, Bega-novič Husmir, Vidakovič David, Koščak Jan, Babič Oskar, Pletikos Chris, Rastovac Erik, Lee-Him Kristian Franklyn (86' Božič Marko), Nikolič Žan Strelci: 1:0- Ferjančič Matic (50'), 1:1- Lee-Him Kristian Franklyn (62') Lestvica: 1 .Vitanest Bilje 62, 2. TKK Tolmin 51, 3. Elta Izola 44, 4. Farna Vipava 43, 5. Adria 42, 6. Ajdovščina 31, 7. Jadran Hrpelje--Kozina 21, 8. Ilirska Bistrica 7. Končana Regata za pokal Burje V Izoli se je končala tradicionalna Regata za pokal Burje, ki je potekala za razrede optimist, laser 4.7 in laser radial. Organizatorjem je v treh tekmovalnih dneh uspelo izpeljati šest plovov v razredu optimist, sedem v razredu laser 4.7 in osem v razredu laser radial. Optimist: 1. Alja Petrič, JK Jadro Koper, 2. Luka Zabukovec, JK Jadro Koper, 3. Maj Petrič (tudi 1. kadet), JK Jadro Koper Laser 4.7: 1. Peter Milivoj evič, JK Jadro Koper 2. Gašper Strahovnik, JK Burja Izola 3. Janez Zabukovec, JK Jadro Koper Laser radial: 1. Sandra Lipovec, JK Pirat 2. Maj Musa Olivieri, JK Olimpic Izola 3. Andrej Fras, JK Izola Mrakova in Macarolova prevzeli vodstvo na EP Tina Mrak in Veronika Macarol sta z izjemnim jadranjem prevzeli vodstvo v skupnem seštevku evropskega prvenstva v olimpijskem dvosedu 470. Na Črnem morju v Bolgariji so organizatorji danes zopet uspeli izpeljati vse tri predvidene plove. Slovenki Tina Mrak in Veronika Macarol sta v torek jadrali izje-mnno, zabeležili dve drugi ter eno prvo mesto ter zasluženo prevzeli vodstvo v skupnem seštevku. Na drugem mestu sta doslej vodilni Izraelki Gil Cohen in Noa Lasyr, tretji pa Britanki Amy Seabright in Anna Carpenter. Jana Ludvik tretja Jana Ludvik se je odlično odrezala na tretjem turnirju za članice in člane. Po zelo dobrem prvem delu tekmovanja, ko je tekmece premagovala s 4:0 je v polfinalu turnirja morala s rezultatom 4:2 prepustiti zmago, zmagovalki turnirja, Ivani Zera. Med osem najboljših članic sta se uvrstili tudi Urška Čokelj in Lea Paulin. Pri fantih sta se Erik Paulin in Matija Novel uvrstila med najboljših 16 članov kar je za Matijo doslej najboljša uvrstitev v kategoriji članov. Zanimivost dneva je, da je šestnajstletna Lea Paulin po tem turnirju na lestvici vodilna članica, vodilna v kategoriji članic U-21 in vodilna na lestvici mladink, kar se na državnih lestvicah redko dogaja. V Velenju je potekalo državno prvenstvo v sabljanju, kjer se je SK Izola pod vodstvom trenerja in predsednika Antonija Hajdina poslalo šest sabljačev, ki so nastopali v orožju meč ter prvič tudi v sablji. Izolski sabljači so se odlično izkazali in osvojili skupaj devet medalj. V U10 je Mark Eli Golob osvojil bronasto medaljo. Med starejšimi dekleti, U14 let sta se, čeprav mlajši, odlično odrezali Eva Radič Kocjan, ki je osvojila bronasto in Sarah Božič, ki je osvojila srebrno medaljo. Obe dekleti sta se potem udeležili tudi svoje kategorije - do 12 let in sta pristali v finalni borbi. Naslov državne prvakinje je pripadel Sari Božič, Eva Radič Kocjan pa je osvojila srebro. V študentski kategoriji, ki se je izvajala prvič do zdaj, sta SK Izola zastopala Klemen Sokolič in Martin Skok. Martin je pristal na tretjem mestu z bronom ter Klemen, ki je prejšnji dan v disciplini sablja osvojil bronasto medaljo, je v meču pristal v finalu z osvojenim srebrom. Antonije Majdin, predsednik SK Izola Alex ponovno najboljši V soboto 19.5.18 je potekalo v Ljubljani tradicionalno tekmovanje za pokal Šiške. Med Izolani je nastopal le Alex Sovdat de Faveri, ki je osvojil prvo mesto med mlajšimi dečki do 12 let v kategoriji do 27 kg. Pokal Cittamurata - Mark in Sara srebrna V nedeljo 20.5.18 pa je v Cittadel-li pri Padovi potekalo mednarodno tekmovanje v judu. Sodelovalo je 787 tekmovalcev iz 4 držav. Izolane sta zastopala Mark in Sara Rožac ter oba osvojila drugo mesto. Mark med kadeti do 18 let v kategoriji nad 90 kg, Sara pa med starejšimi deklicami do 13 let v kategoriji do 48 kg. Obetaven začetek sezone malega kalibra V Postojni je 20.5.2018 v organizaciji Strelske družine Ankaran potekal 1. turnir Primorsko-no-tranjsko - kraške lige Zahodne regije v streljanju z malokalibrskim orožjem in Izolani od tam niso odšli praznih rok. Med pionirji je bil Vito Kavalič s serijsko MK puško 50 m prepričljivo prvi, članska ekipa pa je bila druga: Aljoša Frank 2. mesto, Ivan Božič 10., Franc Primc 15. in Robert Germanis 24. mesto, s pištolo pa je bil Ivan Božič 16. Franc Primc si je s standard puško 50 m prislužil bron, Aljoša Frank pa je bil četrti. dš V ponedeljek 21. maja je bil odigran 19 .turnir v taroku za občinsko prvenstvo posameznikov. Vseh 9 možnih točk ni osvojil nihče. Najbližje je bil Igor Meze, ki je prav v zadnji igri tretjega kola izgubil prvo mesto, a mu je tudi drugo mesto v tej igri zadoščalo za skupno prvo mesto, ki ga je dobil z 8 točkami in razliko +578. Na drugo mesto se je uvrstil Boris Debeljak, ki je tudi osvojil 8 točk, a nekaj slabšo razliko +415. Tretje mesto je pripadlo Cvetu Ličenu, ki je zbral 7 točk in razliko +211. Četrto mesto je osvojila Marija Bolje s 6 točkami in razliko +16. 6 točk je zbral tudi Lojze Hočevar, a s slabšo razliko -29. Zadnji majski turnir bo v ponedeljek 28.5.2018 v kavarni hotela Delfin Izola s pričetkom ob 16.00 uri. db Zgodovina Spomine od zgodovine loči le pisana beseda Skupina Izolski spomini se je redno srečevala nekaj mesecev, v nostalgičnem vzdušju pa so se spominjali izolskih navad, tradicij, posebnosti, iger, dogodkov in ljudi. Vsak od članov skupine je imel kaj povedati in, po besedah Menihove, jih je bilo včasih tudi težko ustaviti, saj je bilo spominov še in še. Kristina Menih je spomine članov skupine pridno zapisovala in že pripravila zbornik, kjer bo mogoče prebrati marsikaj, vse pa povezuje eno, domači kraj. Te spomine so, seveda zelo okrnjeno, predstavili v ponedeljek v povsem polni čitalnici Mestne knjižnice Izola, kjer je bilo, tako med predstavniki skupine kot med poslušalci, čutiti veliko nostalgije nad časi, ki so minili. Še najbolj pa ljudje pogrešajo povezanost med sokrajani. Vsak od članov skupine Izolski spomini je pokril določeno področje zgodovine našega mesta, prisotni poslušalci pa so kar hrepeneli v želji, da bi dodali še svoje spomine, kako s(m)o nekoč živeli. Ob zaključku je Kristina Menih že napovedala, da se bo skupina ponovno združila jeseni, ko bo tudi sprejemala nove člane. Tako pa je svoje občutke ob zaključku »prve sezone« skupine Izolski spomini strnila sama: Spomini na Izolo, kot je bila Ob zaključku našega dela smo se na začetku letošnjega Tedna vseživljenjskega učenja, na ponedeljkov večer v izolski mestni knjižnici, zbrali člani študijskega krožka Izolski spomini in svoje izkušnje podelili s številno publiko. Ob tem je postalo očitno, da Izola ima svojo dušo in, da nas je vse več, ki želimo obuditi tudi mestne spomine na čase pred nami. Ko sem sredi lanskega septembra potrkala na vrata direktorice domače Mestne knjižnice, Marine Hrs, in ji povedala, kaj si želim, sva zelo hitro našli skupni jezik. Tako je do ustanovitve študijskega krožka Izolski spomini preteklo prav malo vode, saj sem presenetljivo hitro našla imenitne člane: starejše, dobro znane Izolanke in Izolane, ki v našem mestu živijo bodisi od rojstva, od zgodnjega otroštva, ali pa so se v mesto priselili v 50. oziroma zgodnjih 60. letih prejšnjega stoletja. Od sredine oktobra do začetka maja smo nato skupaj obujali pol stoletja in več stare spomine, povezane s praznovanji, običaji, šolstvom, zdravstvom, turizmom, industrijo, vsakdanjim življenjem itd., ter na ta način ohranili nekaj dragocenih drobcev izolske preteklosti in njene nesnovne dediščine v besedi in fotografiji. Dotaknili smo se tudi izredno bolečega obdobja »esulov« in optantov in ugotovili, da bi bilo že zaradi pravičnosti do zamolčane preteklosti s strani zmagovalcev nujno potrebno podrobneje preučiti ta del neslavne povojne zgodovine in zbrati čim več zgodb iz tistega časa - tako z ene kot tudi z druge strani meje, kajti prav kmalu generacije, ki še pomni, ne bo več! Denimo: kdo med vami pozna igro »škatula škatula de fulminanti ki ke ščopa aut«?... ja, bili so časi. Narečje je prav tako dediščina Za naše delo je bilo izredno dragoceno, da se nam je pridružila Dorina Beržan, ki je svoje spomine nizala v nežnem izolskem dialektu. Ob prepisovanju posnetega materiala je Dorina vestno bdela nad pravilnim zapisom; od črke do črke je pregledovala tekst in mi po potrebi ponovno narekovala, da sva vse zapisali tako, kot mora biti. Zdaj vse zbrano gradivo v slovenskem jeziku in izolanskem dialektu že čaka na lektoriranje, zatem pa vsi skupaj držimo pesti, da se bo našla čim hitrejša priložnost za tisk, saj gre za res zanimive, pristne in tudi osebne pripovedi, povezane z našim mestom. Spomnili so se tudi sokrajanov Ob enem od srečanj smo se spomnili tudi mnogih tako ali drugače posebnih, a znanih someščanov, ki so zdaj večinoma že pokojni (Bepi Carigheta, Miki, Stojan Pečar, profesor Janovsky, Karlo »mato« itd...), medse pa smo povabili tudi Borisa Kotnika, ki je letos praznoval 70. rojstni dan. Boris živi v Domu upokojencev že pol stoletja, nam je zaupal svojo bolečo življenjsko zgodbo. Vrsto let najmlajši stanovalec, je bil v času direktorice Viktorije, v zameno za streho nad glavo in za hrano, polno zaposlen od jutra do večera in med drugim zadolžen za vsakodnevne prevoze domskih pomij na prašičjo farmo pri nekdanjem samskem domu. Ob obujanju spominov na praznovanja smo zabeležili prva povojna in kasnejša pustovanja, praznovanja Ribiškega praznika, sindikalna silvestrovanja in tudi predvojna romanja k sv. Mariji Loretski in v Strunjan. Okus mleka v prahu, ki so nam ga blagohotno poklanjali iz UNRE, še vedno ždi v našem spominu enako živo kot podobe številnih oslov, makadamskih poti, mlekaric iz Kort, peric, delavk v ribji industriji, v Me-hanotehniki, itd. In ja, iz pozabe smo iztrgali predvojno mestno babico v snežno belem oblačilu, ki je še med drugo svetovno vojno pomagala pri porodu na domu in kasnejše delovanje povojne babice, vsem Izolanom zelo dobro znane Ivanke Remic, ki je več desetletij peš ali na kolesu s svojo na daleč vidno medicinsko torbo obiskovala, vzpodbujala in oskrbovala mlade porodnice in njihov naraščaj iz vseh koncev in krajev v času, ko je bila Izola prepoznavna kot bujno rastoče socialistično mesto, kjer so svoj novi dom predvsem iz ekonomskih razlogov poiskali številni »tovariši« in »tovarišice« iz vseh jugoslovanskih republik. Vse zbrano in še veliko več so naše korenine! Črpajmo iz njih in bodimo ponosni, da smo Izolani! Skratka: drage sodelavke in sodelavci Dorina Beržan, Lilijana Hrvatin, Ljubo Klanjšček, Marjan Kralj, Norma Primožič, Koni Steinba-cher, Ivanka Remic, Vlado Ostro-uška in vsi ostali, ki ste prispevali svoje spomine in fotografije, hvala vam! In seveda hvala Marini Hrs, ki je v našem krožku prepoznala nov izziv in nam zaupala, da smo ga uspešno izpeljali v prostorih knji-Žnic6- Kristina Menih V nedeljo, 13. maja 2018 je v Roču (RH) potekalo jubilejno 30. srečanje »Z armoniku v Roč«, na katerem vsako leto nastopi veliko število ljubiteljev tako imenovane harmonike »trieštine«. Kot gostje so letos v programu nastopili tudi mladi harmonikarji in orkester harmonikarjev Kulturnega društva harmonikarjev Izola. Za KD harmonikarjev Izola Ko je treba, Kortežani skupaj stopijo Na predvečer binkošti je iz kortežanskega turna ponovno zaklemp'nalo. Praznično petje zvonov se je razleglo po vasi in daleč naokrog in uvedlo v dogodek, ki ga je Kulturno društvo Korte v tednu ljubiteljske kulture posvetilo evropskemu letu kulturne dediščine. Odmeven koncert ob tednu ljubiteljske kulture so skupaj pripravili: Kulturno društvo Korte, Krajevna skupnost Korte, KD Moški pevski zbor Izola, Podružnična OŠ Vojke Šmuc Korte in Turistično društvo Šparžin Korte. Res je, v slogi je moč! Program se je nadaljeval v dvorani Zadružnega doma. Njena prenova sicer še ni zaključena, a je dvorana vendarle dovolj gostoljubno sprejela številne izvajalce in obiskovalce prireditve/ S programom izvedenim na zvočnih ceveh, na katerih se pritrkovalci sicer urimo, preden se povzpnemo v zvonik, se nam je pridružila skupina fantov iz Vipave. Te dragocene in redke ljudske umetnosti nas uči zvonoslovec Marko Česen Šček, ki skrbi, da se dediščina, ki jo je na začetku 20. stoletja uspel zapisati in objaviti etnomuzikolog Ivan Mercina iz Goč na Vipavskem, ne bi izgubila v množici sodobnih medijev, novih navad in razvad. Skupaj za prireditev doma Uvodoma smo slišali, da je bilo društvo s strani Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti v tednu ljubiteljske kulture tudi letos povabljeno k predstavitvi v Izolo, vendar se nam je predvsem zaradi galerije - muzeja, katerega zbirko predmetov iz nekdanjih časov trdega kmečkega življenja bi težko selili, in s katerim upravlja KD Korte, utrnila zamisel, da bi dogodek tokrat pripravili doma. Povezali smo se: ženske našega pevskega zbora, ki ga tudi v njegovem desetem letu vodi Eneja Baloh, Krajevna skupnost Korte; predsednik Edi Grbec, ki nam ob vsaki priložnosti takoj priskoči na pomoč pri organizaciji in je prisotne uvodoma tudi nagovoril. Turistično društvo Šparžin spredse-dnico Kozano Prešern, pa Podružnična osnovna šola Vojke Šmuc z mentorico Ano Dobrinčič Or-banič, kot tudi Moški pevski zbor Izola - vodi ga namreč sokrajan Anton Baloh in v njem že več let prepeva tudi nekaj Kortežanov. Pu dumače Slišali smo domačo besedo: otroci podružnične šole so oblečeni v nekdanjo praznično otroško nošo »zašrajli pu dumače« in predstavili nekaj otroških ljudskih izštevank iz zbirke Nade Moralo P’r n’s k’ntamo eno šrajamo t’ku. Kozana je povedala in pokazala, kako so se »za fešte napraule Šau-rinke«, okušali smo lahko nekatere od tradicionalnih jedi in slaščic s kroštolami, fritlami, pincami in domačim kruhom, pršutom, slanimi fileti in bakalajem na belo na čelu. Oder je okrasila Ksenija Furlan in uporabila izbrane predmete iz življenja na vasi nekoč. V postavitvi so odeti v cvetoč ruj in dišečo žaneštro kraljevali lestev za pubiranje uljk, mažina za kafe, peglez na karbon, škaf za vodo, plenjer, brenta in posteljno pregrinjalo, izdelano v tomajskem samostanu davnega leta 1924... Brez pesmi ne gre Predvsem pa smo slišali množico priredb ljudskih pesmi, med njimi ponarodelo Rož, Podjuna, Žila, ki jo je za nekdanji kortežanski pevski zbor priredil zdaj pokojni Ivan Panger, pa tudi star kortežanski napev, ki ga je zapisala in ohranila etnologinja Tončka Marolt in ga v Venček istrskih spletel skladatelj Bojan Glavina iz Seče. Ob koncu prireditve se je na povabilo k ogledu galerije - muzeja odzvalo kar nekaj obiskovalcev, nato pa smo se prisotni zadržali in poklepetali ob bogato obloženih mizah in nazdravili z rujnim, ki ga je društvu daroval vinar Korenika Moškon. Bil je to en res bogat večer, kakršnih ni nikoli preveč. Darinka Jug Ciciolimpiada $ pogledom v preteklost Naj pesmi, igre in navade zaživijo preko Ciciolimpiade, je bilo vodilo 22. Ciciolimpiade vrtca Mavrica Izola, ki se je odvijala 19. maja na ploščadi ob enoti Livade. V sklopu projekta »Mali turisti« smo se letos osredotočili na stare istrske pesmi, navade, običaje in delo naših prednikov. Otroci so preko predstavitev znanih izolskih športnikov, obiskov športnih klubov, spoznavali tradicionalne in sodobne športe v Izoli. Skozi vse leto smo strokovne delavke in delavci vrtca načrtovali in izvajali dejavnosti tako, da so otroci na različne načine spoznavali Izolo takšno kot je bila nekoč in kakršna je danes. Sodelovali smo s predstavniki starejše generacije, ki so nas obogatili s svojim znanjem in izkušnjami. Z veseljem so obujali spomine, otrokom pripovedovali zgodbe iz preteklosti in jih popestrili s prikazom fotografij. Slogan letošnje Ciciolimpiade pove, da smo vsebine, ki smo jih letos v vrtcu izvajali smiselno vključili v zabavne tekmovalne igre, v katerih so bili zmagovalci prav vsi otroci. Ciciolimpiada je združila preko 500 otrok vrtca in njihovih staršev. Spodbujali smo prijateljstvo, strpnost in sprejemanje drugačnosti. Otroci so si medsebojno pomagali z glasnim navijanjem sotekmovalcev in se ob tem neizmerno zabavali. Pridružil se nam je tudi ribič Bepi, maskota naše Izole, ki je v svojo mrežo ulovil veliko rib. Otroci so Šavrinki Aneliji pomagali »uoprat frčule«, najstarejši otroci iz enote Školjka so ob poskočnih ritmih Rokove harmonike zapeli znano istrsko pesem »Moja mati kuha kafe«, otroci iz Kort so zaplesali špic j polko z mamo Sendi in harmonikašem Alenom, članoma društva Val iz Pirana. Prireditev smo zaključili s plesom otrok iz enote Livade. Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji 22. Ciciolimpi- 3 iade- Vodja odbora 22.Ciciolimpiade: Vanja Bolčič Makovac Četrtek, 24. maj 2018, št. 1252 11 ---------------------------------------Kultura-------- Kino Otok se vrača na Manzioli 14. mednarodni filmski festival Kino Otok je pred vrati. Tradicionalni festival bo letos na sporedu med 6. in 10. junijem, vrača pa se na dolgoletno osrednje prizorišče, Manziolijev trg, ki festivalu brez dvoma daje poseben pečat, ki ga Kulturni dom, kjer so bile lani projekcije, pač ne premore. O razlogih, zakaj tako, je bilo veliko govoric, rezultat pa je bil festival, ki ni povsem zaživel z mestom kot je to sicer. Letos se bo to očitno spremenilo, takšnega mnenja pa sta tudi direktorica Lorena Pavlič in vodja programa Varja Močnik, s katerima smo se pogovarjali še o marsičem. - Festival je za vogalom. (Varja) Ja, končno se zelo veselim, da bomo v Izoli gledali filme, da se bomo o njih pogovarjali in o njih razmišljali, hkrati pa, da se bo celo filmsko dogajanje povezalo z dogajanjem v Izoli kot vsako leto, z galerijami, z dogajanjem na svetilniku itd. - Vedno je bilo potrebno imeti veliko aktivistov. Bo letos podobno? (Lorena) Ja, drugače tudi ne gre. Saj smo vsi malo aktivisti. - Opazili smo, da ste pri festivalu aktivna sama dekleta? (Lorena) Ja, in tudi sprašujemo se kako to in kje so fantje. In podobno je tudi po ostalih kulturnih organizacijah. Eni pravijo, da so mogoče ženske napredovale in so močnejše, me pa smo prepričane, da so preprosto to službe, ki so manj plačane in zato smo ostale samo še ženske. Imamo pa tudi večji socialni čut od moških. Ampak resno se nad tem pritožujemo. - Si v drugačni funkciji kot nekoč. S Kino Otokom si začela kot mlado dekle, zdaj si mati z otrokom. Se je tvoj odnos kaj spremenil? (Lorena) Ja in ne. Enako čutiš in enako delaš, sem pa svojo vlogo prilagodila, po mojem mnenju, zelo pomembni stvari, to je filmski vzgoji za otroke in mladino in letos sem intenzivno delala na tem. Kar pa je še pomembno pri Kino Otoku je tudi regijska naravnanost. Odločili smo se, da je pomembno prikazati tudi bližnjo regijo in se regijsko povezati. Lani smo ustanovili program Fokus za profesionalce iz regije, ki je zelo lepo zaživel, in to delamo tudi s podporo filmskih fundacij Furlanije julijske krajine, in Hrvaške. To se mi zdi zelo pozitivno in pomembno za ta kraj, za te ljudi, ki se zelo radi vračajo v Izolo. - Izolani smo občutljivi, da gre del festivala v Koper. Če bi šel v Novo mesto ne bi bili tako zaskrbljeni. (Lorena) Ja, pomembno je to, da nas kot mednarodni filmski festival zanima regija. Vsi smo zelo majhni, poleg tega v celi regiji nimamo niti primernega prostora, niti infrastrukture. Po moje bi morah v bodoče delati, da naredimo nekaj smiselnega iz kraja. A da ne bomo užaljeni, smo šli tudi v Tolmin (smeh). - Imajo filmi, ki prihajajo letos, poseben koncept? (Varja) Vedno delamo tako, da gledamo veliko filmov, potem pa se izkristalizira, kako se med seboj filmi povezujejo. Letos je nastala zanimiva povezava med igranim in dokumentarnim filmom in mnogo filmov pluje vmes, pa ne samo formalno ampak tudi vsebinsko. Druga tema, ki se je izkazala, prav v letu evropske kulturne dediščine, pa sta kolonializem in post kolonializem, ki sta zelo prisotna v našem programu. Poudariti moramo, da kolonializem ni nujno nekaj iz preteklosti, ampak tudi sedanjosti. Ne le kot ekonomsko politična okoliščina, ampak je zelo prisotna tudi v etiki in morali celotne zahodne družbe. - Ni festival lepega, ampak angažiranega filma? (Varja) Mislim, da je vsekakor angažiran. Ko družba zahaja na čudna pota, kar je v naši družbi očitno, saj to ni zdrava družba, moramo nekateri ljudje, ki se tega zavedamo, ki lahko to pokažemo, izpostavimo ali pa na glas za vpijemo, to tudi početi. Kino Otok to zanesljivo počne, se pa to ne izključuje z lepimi filmi. Močni filmi so lahko tudi lepi filmi. - Govoriš o novem kolonializmu. Istočasno nam govorijo o koncu kapitalizma. (Varja) Mislim, da se kapitalizem ne končuje, ampak se razvija v neko bolj brutalno formo od te, ki smo je bili vajeni izpred desetletja ali dveh. Ne vem v katero smer gre, ampak nič lepega se ne bo iz tega razvilo. Prišli smo do tega, da ljudje, ki nimajo izhoda, postanejo pridni, tihi, ponižni, ne zanimajo jih več stvari in morajo samo skrbeti za svoje preživetje. Mislim, da je treba to končati in se morajo ljudje v življenju imeti lepo, se ukvarjati s stvarmi, ki so jim lepe, jih zanimajo in veselijo. - Novi kolonializem je bistveno drugačen od starega. (Varja) Je bistveno drugačen ampak temelji na enakih principih, in sicer na tem popolnem brezbrižju do drugih ljudi, do drugih kultur, do narave. - Kakšni so torej filmi, ki prihajajo? (Varja) Imamo dokumentarne filme, ki govorijo o neokolonializmu v Afriki, v Kongu, naprimer dokumentarni film, ki uprizori sodišče, ki se dogaja proti vladi v Kongu, ki sodeluje z multinacionalkami, medtem ko ljudje že desetletja živijo v, za življenje, nemogočih razmerah in umirajo v velikem številu. Imamo tudi igrane filme, ki govorijo o generacijah, ki so se rodile v kolonizacijskih državah. Recimo junak, ki se rodi na Portugalskem in gre iskat svojega očeta, ki ga sicer ne najde, zato pa najde marsikaj drugega. Imamo filme o Ameriki, ki je sama bila kolonizirana, istočasno pa je postala velik neokolonizator in tako naprej. - Pride tudi kateri od režiserjev? (Varja) Seveda. Prihajajo zelo zanimivi režiserji predvsem iz Evrope, iz Portugalske pride naprimer Pe-dro Pinho, ki je naredil dober film o propadu portugalske tovarne. Ta zelo nazorno prikaže razmere, ki se začnejo dogajati, ko začne tovarna propadati in jo hoče vodstvo razprodati, je pa tudi scenarist filma Djon Africa. Iz Avstrije pride Johan Lurf, ki je ustvaril zanimiv eksperimentalni film, ki se nanaša tako na zgodovino filma, kot na zgodovino človeštva. Namreč, iz posnetkov zvezd v filmih je naredil celovečerni film. Gledamo takorekoč samo zvezdno nebo v raznih variantah in raznih fazah zgodovine filma in je zelo čarobno in verjeli ali ne, nič kaj dolgočasno, čeprav bi si človek to lahko mislil. Vsi radi gledamo zvezde. - Takšne filme gleda specifična publika. V Izoli se je zgodilo nekaj lepega kar se tiče povezave publike in festivala. Namreč to, da prikazujemo zahtevnejše filme, ki morda tudi niso prezahtevni, so pa zanesljivo drugačni od tistih, ki jih vsakodnevno kažejo v kino dvoranah in ki nosijo denar. Ampak zgodilo se je, da so ljudje začeli zaupati Kino Otoku, da ti filmi niso na programu kar tako. Vzpostavilo se je neko zaupanje, s filmi, ki jih damo na spored, pa seveda želimo pokazati nekaj novega. ur Nekoč in danes Otroci izolskih vrtcev so v sklopu projekta Izola - moje mesto nekoč in danes, v Kulturnem domu pripravili kulturni dogodek kot uvod v otvoritev razstave, ki bo trajala do danes. 24.5. četrtek 10.00 Manziolijeva palača simposizij Alle origini del trasporto marittimo in Adriatico: i Carigadori deireta Veneziana. Simpozij organiziram v sklopu projekta, ki zadeva začetke pomorskega prevoza na Jadranu v času Beneške republike. Partnerji projekta so Univerza Ca' Foscari (Benetke), Sl "Paspuale Besenghi degli Ughi" ter Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. 19.00 Wine Bar Manzioli s?, večerni klepet z Zanimivimi Izolani Gostja srečanja bo MARA ŠOLAJA Pogovor z gostjo bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria. 25.5. petek 19.00 Kulturni dom Izola Koncert Zaključni koncert Glasbene šole Izola 19.00 Manziolijeva palača glasbeni večer Nicola Štule & prijatelji in degustacija vin Vinske kleti Štule 26.5. sobota 11.00 Galerija Plač Izolanov otvoritev skupinske fotografske razstave članov 2. in 3. Fotografske skupine pod mentorstvom Remigia Grižoniča pri Univerzi za tretje življensko obdobje Morje Izola. UMETNIKI KOPRSKE, LJUBLJANSKE IN IZVEN Razstava bo odprta do IS.junija 2018 20.30 Hangar 21.30 Letni kino Arrigoni Cedric Hanriot (jazz; Francija) Koncert DRILL Izolski reper Drill predstavlja svoj že 4. album. 27.5. nedelja 19.00 Cerkev Marije Alietske, Manziolijev trg letni koncert vokalna skupina TAMARISKA Pevke Vokalne skupine Tamariska iz Izole se bodo predstavile s sakralnim programom VEČERNICE. Gostje: Moška vokalna zasedba ŠUMUAK iz Budanj na Vipavskem 19.00 Kulturni dom Izola gledališka predstava SISTER in ACT, el musical Gledališka skupina CluintaParete, iz Trsta, bo predstavila musical, v tržaškem narečju, po znanih filmih "Nune pojejo" in "Nune pojejo 2". 29.5. torek 18.00 Mestna knjižnica Izola predavanje in predstavitev programa Izberi zdraVO Življenje katerega namen je preprečevanje in zloraba tobačnih izdelkov, alkohola in zasvojenosti ter varovanja zdravja otrok in mladostnikov. V okviru omenjenega programa bodo potekali vsi trije dogodki hkrati, ki se začenjajo ob 18. uri, in sicer: -Pogovorno srečanje / predavanje za strokovne, pedagoške delavce ter starše o pomembnosti izbire zdravega življenja in primeri odličnih praks/čitalnica -Delavnice za otroke (3 -10 let), na kateri bodo izdelovali prstne lutke in govorili o zdravih življenjskih navadah/pravljična soba -Debatni klub za dijake, na katerem bo potekal pogovor o osebnem odnosu do zdravega življenja in vplivu na družbo in posameznike, da se odločijo za izogibanje škodljivim vedenjem/kotiček na oddelku za odrasle 19.00 Manziolijeva palača Zaključni koncert vokalno-glasbene skupine Quelli della Saletta 30.5. sreda 18.00 Mestna knjižnica Izola delavnica izdelave lutk Superjunaki so superprijatelji Kdo vse so lahko moji prijatelji? Kakšno čudežno moč lahko dobimo, ko se z njimi povežemo? Kakšen superjunak lahko postanem s svojo supermočjo? Izdelava lutk s pregibi iz kartona in razcepkov v kolažni tehniki (uporaba različnih materialov z različnimi strukturami, perforacijami ipd.). Delavnico vodi: Martina Ljubič Vsak udeleženec bo izdelal svojo lutko-superjunaka v katerega bi se prelevil, da reši določeno težavo. Izdelki bodo med 6. In 10. junijem razstavljeni v prostorih izolskega kulturnega doma. Priporočena starost: 6-12 let Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa http://center-izola.si Center za kulturo, šport in prireditve http://www.odeon.si Centro per la cultura, to šport e le manifestazioni Izola - Isola D Q Ta teden v Izoli ne spreglejte... £G5Fem°)( Sd (uSi 2910) ODEON LETNI KINO ARRIGONI Sobota, 26. maj 2018 ob 21.30 DRILL RREDSTAVITEV NOVEGA ALBUMA -M CERKEV MARIE ALIETSKE Rezervacija in prodaja vstopnic: **** Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (05/641 84 39,051 394 133, galerija(S>center-izola.si) - ponedeljek - petek: 10.00-12.00, ponedeljek in sreda: 17.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki: zaprto. **** Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (051/396 283, info(S>odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom. Galerija Plač Ljubljanska V soboto 26.5 ob 11.00 uri vas vabimo na otvoritev skupinske fotografske razstave članov 2. in 3. Fotografske skupine pod mentorstvom Remigia Grižoniča pri Univerzi za tretje življensko obdobje Morje Izola UMETNIKI KOPRSKE, LJUBLJANSKE IN IZVEN BARBARA CASSERMANN - STANE ČEBRON - KRISZTINA DOLTAR -JOŽEF FABJAN - IRENA GREGORC - MARIJA GRIŽONIČ - LILIJANA HRVATIN -OSKAR JOGAN - VINKA KASTELIC - IRENA LIPOVEC LORGET-JACK LORGET -ADRIJANA MANDALENIČ- SAŠA SERGEJ MERKANDEL - RUDOLF SEMELBAVER -BOJAN ŠKERJANC-ANDREAŠUMENJAK Razstava bo odprta do IS.junija 2018 Hiša Tartini Piran Galerija Insula ■ Maniziolijeva palača spominske razstave MARTINA ŽERJAL (1956-2013) Sončna dvorana Razstava Sončni žarki ustvarjalnih let Marionet Urnik: torek, sreda, četrtek: 9.00-12.00 / petek, sobota: 16.00 -18.00 Kulturni dom Izola razstava IZOLA - MOJE MESTO NEKOČ IN DANES Mali turisti Razstavljajo otroci iz VIZ Mavrica. Razstava bo trajala do 24.5.2018. Galerija Alga skupinska slikarsko - kiparska razstava KDLU "LIK" Nadgradnja izolske art promenade Razstavljajo : Milenka ARSENOV, Dragana Dada ČURIN, Zorko DEŽJOT, Marica FRANČEŠKIN, Oskar JOGAN, Jožica KLEVA, Nives KOVAČ, Edo LESJAK, Ljubica PIRIH in Ivica ŠTEFANČIČ / Mentor: u.d.i.a. Teodor Tavzelj Razstava bo na ogled ves mesec galerija Terme Krka Strunjan razstava slik VIANNEV LEFEBVRE S** like TAMARISKE s poezijo v Mariji Alietski Tone Pavček je zapisal, da ni lepšega od njega, ni bolj koristnega od njega, ni bolj milega od njega - kot je angel med angeli - Angel za žene. Ta Angel je članicam vokalne skupine TAMARISKA prišepnil, naj za letni koncert pripravijo Večernice. Izbrale so nekaj poezij Borisa A. Novaka in Toneta Pavčka, ki bodo dale posebno noto koncertu. Ker sakralne pesmi najlepše zvenijo v Cerkvi Marije Alietske na Manzi-olijevem trgu v Izoli, so rezervirale prostor v nedeljo, 27. 5. 2018 ob 19. uri. Da bo večer uravnotežen, so medse povabile še Moško vokalno zasedbo ŠUMUAK iz Budanj na Vipavskem, ki jo vodi Katarina Kodele Zadnikar. Skupina šteje 13 pevcev iz širše zgornje Vipavske doline. Nastanek skupine je posledica potrebe starejših, da svoje pevsko znanje posredujejo in ohranijo mladim, ter velikega veselja teh mladih, da skupaj zapojejo tako pesmi, ki jih lahko slišijo na različnih koncertih, kot tudi tiste, ki jih pozna samo izročilo njihovih krajev. Oboje pa je združila ista ljubezen do slovenskega petja. Delfin na pevski reviji v Poreču Srečanje pevskih zborov pod naslovom “Naš kanat je lip” bo v začetku junija že 46-to po vrsti. Gre za eno najstarejših glasbenih revij, ki goji in vzpodbuja ustvarjanje v istrski glasbeni lestvici, ki je kot nematerialna kulturna dediščina zaščitena, pri Unescu. Organizatorji so na revijo povabili tudi pevce izolskega pevskega zbora Delfin, kar je posebno priznanje za pevce, ki jih vodi Maja Cetin. Kavarna ZVON razstava slik DsrjS Mahnič Pred 5 leti, se je Darja iz Postojne preselila na slovensko obalo, kjer je začela obiskovati slikarski tečaj pri likovni pedagoginji Suzani Bertok. To je njena prva samostojna razstava. Kava bar TISA fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje BOJAN ŠKERJANC Čupa in Mars LILIJANA HRVATIN Vogalni kamen Mestna knjižnica Izola slikarska razstava ODSEVI, ki jo je pripravil Zorko Dežjot in razstava POSTOJNSKA JAMA - 200 LET TURIZMA IN GOSTINSTVA Razstavljeni predmeti in dokumenti so iz zbirke Janeza Janežiča. 26.5. sobota/20.30 H 3 ng3r Cedric Hanriot (jazz; Francija) Cedric Hanriot je francoski pianist, skladatelj, aranžer, oblikovalec zvoka, glasbeni producent in učitelj, ki je ustvaril že številne glasbene projekte, med drugim tudi nekatere nagrajene z Grammyji. Igra na klavir, Fender Rhodes, klaviature, digitalni piano, Hammond B3, klavinet in vocoder, sproti pa izvaja sočasno zvočno obdelavo s svojim prenosnikom. Cedric je najbolj znan za svoje delo na področju jazza, fusion jazza, hip hopa, latin jazza, elektronike in popa. Le uganke življenja Šime še ni rešil Šime Sučič je 78 letni upokojenec. Eden tipičnih iz njegove generacije, pa vendar zelo drugačen. Skozi življenje se prebija z izredno skromno pokojnino, čeprav je celo življenje delal. V tovarni in izven nje. Šime je Koprčan po slučaju. Zgolj zato, ker je po nekajletnem službovanju v železarni Sisak prišel v Koper in se zaposlil na Tomosu, kjer je preživel 27 let, vse dokler niso ugotovili, da je odveč in je pri poznih letih ostal na cesti. A Šime ni samo železar, je tudi »strasten ugankar, reševalec in sestavljalec križank in drugih ugank, sicer človek z veliko znanja, prijaznosti in topline«, so zapisali pri knjigarni Libris ob predstavitvi njegovega življenjskega dela, Dvodelnega ugankarskega slovarja, ki ga je sestavljal dobrih trideset let. Dvodelni ugankarski slovar je smiselno razdeljen na dva dela in vsebuje kar 12.400 gesel: v prvem so po abecednem vrstnem redu razporejena besedna gesla z razlago, drugi del pa vsebuje opise gesel po abecedi. Knjiga je vezana v trde platnice in ima 343 strani. Uredila jo je Ingrid Celestina, tehnični urednik pa je bil Jurij Koščak. Omeniti moramo, da je Šime Sučič tudi občasni sodelavec Mandrača. - Včeraj ste predstavili svoje življenjsko delo, dvodelni ugankarski slovar. Za kaj pravzaprav gre? - To je slovar gesel, ki pridejo prav reševalcem križank iz najbolj različnih področji. - Koliko časa si zbiral ta gesla? - Vsaj trideset let. Še kot otrok sem se ukvarjal s križankami, od svojega dvajsetega leta naprej pa sem tudi že redno zbiral gesla. Geslo, ki ga nisem uspel najti ali ugotoviti, sem si zapisal. In tako sem začel polniti strani. Tega gradiva se je nabralo veliko, več kot 300 strani. - Kakšen smisel ima reševanje križanke, če imaš zraven slovar? - Nihče ni vseved in zato je prav, če si lahko pomagamo s takšno knjigo. - Pa je za reševalca križanke pomembno, da križanko konča? - Seveda je, sicer je slabe volje (smeh). Grize te in ne veš, kje bi poiskal rešitev. Je pa res, da smo si ljudje različni. - Nekoč smo imeli nagradne križanke, danes jih skoraj ni več. - Tako je, kriza je naredila svoje. Ampak križank se ne rešuje zaradi nagrad, ampak zaradi križanke same. Križanke so treniranje možganov. - Verjameš temu, da tisti, ki rešujejo križanke, imajo manj težav z demenco? - Vsekakor, brez dvoma. In jaz pri 78 letih še vedno redno rešujem križanke. - V času računalnikov, si ti izdal knjigo. - Tudi zato, ker knjigo imaš lahko vedno s sabo. Slovar ima svojo vrednost, ne samo neko ceno v denarju in ima poseben značaj. In ta moj slovar je namensko lahek, saj mora biti prenosen. Naredil sem ga tako, da ga lahko tudi bolnik v bolnišnici vzame v roko in prelista. - Kako se človek počuti, ko dokonča življenjsko delo? - Pet let sem hodil po trnih, da sem uspel to zaključiti. Dve leti sem potreboval, da sem vse spravil skupaj in to čisto sam. Slovar sem najprej želel izdati v samozaložbi, a to danes ni kar tako, posebej zaradi davkarije. Takrat sem naletel na knjigarno Libris, ki je nase prenesla večino dela, seveda pa sem najprej moral priskrbeti sredstva za finančno konstrukcijo. Seveda sem pred tem iskal sponzorska sredstva, a vseh petdeset prošenj, od Mestne občine Koper do Ministrstva za Kulturo, je ostalo brez odgovora. Celo predsedniku vlade Miru Cerarju sem pisal in ga prosil za pomoč, potreboval sem vsega 500 evrov, ampak nič. Na srečo mi je pomagala sestra, ker veste, s 470 evri na mesec si ni lahko pomagati. - Tudi od slovarja verjetno ne boš obogatel. - Ne, kje pa. Ampak živim v prepričanju, da vsako delo, ki si ga začel, moraš tudi dokončati. In to me je vodilo do tega, da je slovar izšel. NARODNI KRATICA ZA ELEKTRO-KARDIO- MESTO V REKA, KI SE IZLIVA V DRUGO AVTOMOB. OZNAKA V GRŠKI MITOLOGIJI. SIN EGINE IN KRIŽ. SC-1 H AMERIŠKA IGRALKA MITOLOŠKI SRBSKI TEHNOLOG IN PISEC (DUŠAN) KONJSKI ALENKA KAVČIČ MESTO V TEKSASU BIBLIJSKI VELIKANI V s LETOVIŠKI KRAJ PRI VOJAČKA GLAŠENE JAPONSKA MERAZA HRIB NAD BEOGRA- JEZERO V TURČIJI VERDIJEVA V OTOČJU TUAMOTO DELAVEC V SLADARNI PAPEŠKO MESTO V DOMAČA MOLZNICA v NIZOZEM. PESNIK (JAKOB) DROBEN KARMEN MESTO V POLDRAG ZDRAVIL °OVOjK' POLOŽAJ GLAVNI ŠTEVNIK JOPICA. JAPONSKI POLITIK (AKIRA) LIČINKA HROŠČA JAJČECE KRAJ PRI KOČEVJU DVORANA SLOVENSKI MATEMATIK (JOŽE) KEMIČNI ZNAK ZA RADON NOTRANJE UBRANOS- ETIOPIJI POLITIK (STOJAN) BRUSNI L. PRITOK REKE REN V NEMČIJI PRIRODA ŠP. SKLAD. (OSCAR) DRŽAVA AMERIŠKA KUKAVICA AVSTRIJI DODATEK K POGODBI OZVEZDJE J. NEBESNE POLOBLE DANSKI mm! LINSKA BODICA NASKOK, KRAJ NAD RIJEKO SPREMLJEVALCI BOGA EROSA GOVEC NAPRAVA. SIRIJSKI (NUREDIN) RIMSKE KONJENICE FRANCIJI CARELO VODNA KIRURŠKA (KNJIŽNO) HIMALAJSKA KOZA JUŽNOAM. RASTLINSKI STRUP NARODNI SLOVENSK PISATEU (VITAN) JAPONSKO NIŠČE NA HOKAIDO MARIBORA IZRAELSKI SULTANOV PISMENI SAMICA SMUČAR. CENTER V FRANCIJI HETITSKI BOG MORJA LAKOMEN ČLOVEK (NAR. VZH.) VRATUŠA ABECEDE MESTO V MESTO V KILOGRAM (POGOV.) AVTO OZN. LIBANONA KEMIČNI PLATINO DRŽAVA N/l BLIŽNJEM VZHODU MAROGA, DEL NJIVE (NARODNO) NAJVEČJA ITALIJI. PAD POVRŠINSKA MERA V pomoč: SUSANIN - ruski narodni junak MIRNO SOŽITJE (EKSPR.) FENIČAN. BOGINJA LJUBEZNI SIBIRIJI ESPLA - španski skladatelj (Oscar) AVORIAZ - smučarski center v Franciji ENAKIH - biblijski velikani v J. Kanaanu SERGEJA RAHMANI- KEM. ZNAK ZA IRIDIJ AVTO OZN. SALVADO- SMUČAR, SKAKALEC (JANNE) GORANA HALKIDIKI V mamdk/m: 15 Četrtek, 24. maj 2018, št. 1252 ------------------------------------------------------------- Predzadnja Dobrodošli v novem Medgeneracijskem centru Izola. Najdete nas v Livadah, pri oskrbovanih stanovanjih, v neposredni bližini osnovne šole, vrtca in univerzitetnega kampusa. Pričakujemo vas med tednom, od 8-ih do 15-ih, razen ob sredah do 17-ih in ob petkih do 12-ih. Kadarkoli v tem času lahko obiščete medgeneracijski kotiček, kjer lahko igrate pikado, šah, karte in druge družabne igre ali pa prebirate časopise in revije. Tel. št. 0820 14 130. Naša redna aktivnost je jutranja telovadba od 8-ih do 9-ih. Meritve krvnega tlaka in pulza pa izvajamo do vključno 30.5.2018 od 9-ih do 11-ih. VSE DEJAVNOSTI LAHKO OBISKUJETE BREZPLAČNO. ČETRTEK, 24. 5. 2018 10.00 -11.00: Soočamo se z aktualno problematiko upokojencev in starejših 10.00 - 12.00: Delavnica izdelovanja nakita (prijave po tel. št. 05 663 12 82) 11.00 - 13.00 Kuharska delavnica - focaccia (prijave po tel. št. 031 536 707) PETEK, 25. 5. 2018 7.00 - 8.00: Fitnes v rekreacijskem parku v Livadah (zbor: pred centrom) NEDEUA, 27. 5. 2018 7.00 - 10.00: Hitra hoja iz Izole čez klife do Strunjana in nazaj (priporočamo pohodno obutev in palice, zbor: pred centrom) PONEDELJEK, 28.5.2018 9.00 - 11.00: Učenje slovenščine za ljudi iz tujih jezikovnih okolij 10.00 - 11.00: Kako praktično uporabljati pametni telefon (spoznavanje z operacijskim sistemom pametnega telefona) 14.00 - 15.00: Aerobika za možgane (kognitivni trening za izboljšanje spominskih in drugih miselnih sposobnosti) TOREK, 29. 5. 2018 14.00 - 15.00: Nasveti in informacije socialne delavke pred odhodom v Dom upokojencev Izola SREDA, 30. 5. 2018 14.30 - 15.30: Klopni meningoencefalitis in lymska borelioza (možnosti preprečevanja bolezni ter zapleti in posledice) 16.00 - 17.00: Storitev pomoč na domu v naši lokalni skupnosti (predstavlja socialna delavka Centra za socialno delo Izola) MALI OGLASI Nepremičnine Mladenka brez izpita Prejšnjo nedeljo so v nočnih urah policisti med vožnjo po Izoli ustavili mlado voznico iz Žirovnice, ki ni imela veljavnega vozniškega dovoljenja. Policisti so ji vozilo zasegli in ga predali izvršitelju. Mlada voznica se bo za svoje početje morala zagovarjati pri sodniku za prekrške. Ostal brez trave Na podlagi odredbe sodišča, so v torek policisti obiskali domačina na Maliji in opravili hišno preiskavo. Pri Malijčanu so policisti našli prepovedano konopljo in smolo ter mu jo zasegli. Sledi epilog na sodišču. Trčil in odpeljal Dvajset letni dostavljavec je pri vzvratni vožnji s kombijem trčil v nadstrešek nad vrati stanovanjske hiše na Kocjančičevi ulici ter ga poškodoval. Ne da bi obvestil lastnika ali policiste je s kraja dogodka odpeljal. Po zbranih obvestilih so policisti neizkušenega voznika izsledili ter mu izdali plačilni nalog v višini 800 evrov. Kradli senčnike Najemnik lokala na Rudi je obvestil policiste o prejetem sporočilu tatvine senčnikov pred gostinskim lokalom. Policisti so izsledili Koprčana, ki sta na kamionček naložila ukradene senčnike in jih odpeljala. Senčnike so jima zasegli in ju kazensko ovadili za tatvino. Napihal na Belvederju Na Belvederju so policisti kontrolirali 57-letnega Izolana, ki je pregloboko pogledal v kozarec. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje in mu izdali plačilni nalog. Ista zgodba je čakala tudi 62-letnega domačina, ki so pri vožnji zalotili v Polju. Pogrizla konja Nevestnemu lastniku iz Šareda sta ponovno pobegnila psa Pit-bulla in na Koštrlagu pogrizla konja po nogah. Ob prihodu policistov na kraj sta se psa zapodila tudi za mačko, ki pa je pobegnila na drevo. Konju je pomagal dežurni veterinar in oskrbel rane. Lastniku psov so policisti izdali na kraju palačilni nalog, zoper njega pa sledi še postopek pri VURS-u. Neprilagojeno brez dokumentov V Gažonu je prišlo do prometne nesreče. Voznik kombija je zavijal v levo proti Izoli, pri tem pa je kolesarju, 39-letniku iz Črnomlja, izsilil prednost, tako da se je s kolesom zaletel v bok vozila in padel ter se lažje poškodoval. Voznik kombija je najprej odpeljal naprej, vendar je po 200 m zaradi neprilagojene hitrosti v levem nepreglednem ovinku kljub močnemu zaviranju trčil v obcestni kamniti zid. 27-letni voznik kombija z okolice Kopra je bil brez dokumentov in nima vozniškega dovoljenja. Odrejen preizkus alkoholiziranosti mu je pokazal 0,72 mg/l alkohola. Opravljen je bil tudi tudi hitri test na mamila, ki je bil pozitiven. Odrejen strokovni pregled. Sledi mu kazenska ovadba za nevarno vožnjo in zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči. Vozilo so mu zasegli. S kolesom pod Markovec V tunelu Markovec, proti Izoli, je zapeljal kolesar. Policisti so ga takoj napotili s hitre ceste, nato pa 24-letnemu državljanu Srbije še izdali plačilni. Zaposlimo Zaposlimo prodajalca na BS OMV v Izoli, zainteresirani pokličite na Tel.041 345 750. LP BS OMV IZOLA KUPIM Kupim dvosobno stanovanje ali del hiše na slovenski obali. Telefon: 051 311 180 NAJAMEMO - Umirjen in urejen starejši par najame delno ali v celoti opremljeno stanovanje v Izoli za daljši čas. Najem 350 Eur + stroški, tel. 070 503 698 - Najamem enosobno stanovanje v Izoli za dlje časa. Tel: 041 909 615. Nina. - Najamem ali kupim zemljišče za postavitev srednjega kontejnerja. Tel. 068153959 Najamem osvetljeno enoposteljno sobo v Kopru, Izoli ali Portorožu kjer je na voljo uporaba kuhinje in kopalnice ( pečica,pralni stroj- nujna). Tel: 070 655 346 - V Izoli ali okolici najamem svetlo in primerno ogrevano garsonjero za eno osebo, zaželeno brez televizorja in zgolj osnovno oprem-eljeno. Tel. 051 205 609 (klic ali sporočilo) PRODAMO - Na Brkinih prodam lepo veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900 - Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. 041/478-034 Oktavio ZAMENJAVA - Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2)za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino. Tel: 070 780 530 Razno - Najamem ali kupim zemljišče za postavitev srednjega kontejnerja. Tel. 068153959 - Na Baredih podarimo par Rubikov suhih nažaganih drv za kurjavo. Tel. 041 613 299. - Prodam gumirano obleko za suho potapljanje - (in reševanje) - Canepa & Canpi Genova (Italia) - Ni bila še uporabljena. -Velikost do 180 cm. Cena 120 Evrov. Tel. 031 779 282 - Prodam belo posteljo, ogrodje iz masivnega lesa (185 x 160 x 55 cm) z gibljivim letvenim dnom in kvalitetnim posteljnim vložkom. Pokličite na 030 356 542. - Prodajam avto C3 VTR BDI 92 diesel, letnik 2005/125 000 km. Podrobnosti na 041 692 389 Nujno obvestilo! Pred nekaj meseci je nekdo pozabil otroško (mladinsko) kolo pred prostori Strelskega kluba Izola (nasproti Birbe). Če ga kdo pogreša, naj pokliče na 041 965 251 Obvestilo Društva invalidov Izola Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da organiziramo meritve krvnega tlaka, holesterola in merjenje sladkorja v krvi v prostorih društva v ponedeljek, dne 28.05.2018 Ob 8.00 Uri. Vljudno vabljeni! Predsednik Dl Izola, Franc Poropat +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 €-5,00 € okusna KOSILA 8,00 € prava nedeljska KOSILA 9,0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Zaključek bralne značke V torek, 15.5., se nam je v šoli pridružil Drago Mislej-MEF. V jedilnici smo se zbrali učenci predmetne stopnje. Kaja je napovedala ravnateljico, ki nam je čestitala, da smo tudi letos v tako velikem številu opravili Bralno značko. K sebi je povabila našega slavnega gosta MEF-a. Kaja je imela zanj pripravljenih nekaj vprašanj. Vsi smo ga pozorno poslušali, saj zna izredno zanimivo pripovedovati, tako me nič ne čudi, da je uspešen pisec besedil. Povedal nam je, da v njegovem otroštvu še ni bilo elektronike. Ko je bilo otrokom dolgčas, so v roke prijeli knjigo in dolge ure brali. Najbrž ima tudi zato tako bogat besedni zaklad. MEF se je z glasbo začel ukvarjati zelo mlad-sprva zaradi punc, ki so jim bili najbolj všeč tisti fantje, ki so lepo peli in brenkali na kitaro. MEF piše pesmi zase in tudi za druge znane glasbenike. Čeprav je skromen in se ne hvali rad, je povedal, da je dobitnik Ježkove nagrade. Ob spremljavi kitare nam je zapel nekaj pesmi, mi pa smo držali ritem s ploskanjem. Za konec smo skupaj zapeli njegov “Ja, pa ja”. Srečanje z MEF-om mi je bilo izredno všeč, ker rada poslušam glasbo. Ugotovila sem, da poznam veliko pesmi, ki jih je napisal za druge glasbenike. Upam, da bom šla kmalu še na kakšen njegov koncert. D iti Kljun S.a TISKANJE: PLAKA TOV KNJIG V MEHKI STISKARNA MANDRAC Tel:0^0I43-29-43 VEZAVI NUDIMO: OBLIKOVANJE POMOČ PRI OBLIKOVANJU