GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 49 — Leto III.
Murska Sobota, 13. decembra 1951
Cena din 5.—
Na Kapeli so razdelili nagrade in izrekli priznanja
Po skrbnih pripravah za proslavitev Dneva republike je letos bil najbolj slavnostnen od vseh prejšnjih. Na predvečer so goreli številni kresovi po hribovskih predelih Slovenskih goric. V Gornji Radgoni je bila slavnostna akademija s kulturnim sporedom, ki ga je predvajal  SKUD »Jože Kerenčič«. Po skrbni pripravi tov. Bezjaka je v kulturnem programu bil prikazan potek narodnoosvobodilne vojne in delo za ustanovitev naše ljudske republike. Slavnostni govor v nabito polni dvorani Doma kulture je imel okrajni sekretar OF tov. Milan Klemenčič. Občinstvo je bilo s programom na splošno zadovoljno.
Dobro izvedene proslave s kulturnim programom so bile v Apačah in v dvorani Državnega posestva Črnci, kjer je nastopil SKUD »Jovo Jurkovič« z uspelimi programom.
Proslave so pripravili na 14 šolskih centrih, dočim sta bili glavni prireditvi partizanski marš iz Gornje Radgone na Kapelo in spustitev elektrike v
novo elektrifikacijsko omrežje v Vidmu in okoliških vaseh.
Partizanskega marša se Je udeležilo okrog 700 borcev NOV. gasilcev ter članov Ljudske tehnike in predvojaške vzgoje Med pohodom so borbene edinice bile iz zased večkrat napadene in so se v ostrih borbah prebijale proti kapelskemu hribu. Na množičnem zborovanju ki je bilo y zadružnem domu v Kapeli je imel slavnostni govor predsednik Okrajnega odbora ZB tov. Jože Tekavec, ki je orisal zgodovino narodnoosvobodilne borbe, današnjo politično stvarnost in vlogo našega državnega vodstva v miroljubnih prizadevanjih.
izveden je bil pester kulturni program pesmi in recitacij, nakar so sledila priznanja za dosežene uspehe v šestmesečnem tekmovanju na čast 10. obletnice JA. Pismena priznanja so dobili po ocenitvah koordinacijske komisije Okrajnega odbora ZB centri izvenarmadne vzgoje Apače-Stogovci, Radenci, Videm in Trate. Kot najboljše organizacije so prejele pismena
priznanja Gasilsko društvo Kapela. osnovna organizacija ZB Gor. Radgona, Avtomoto društvo Gornja Radgona, Elektrostrojni klub Radgona. Pismena priznanja in denarne nagrade za svoje delo so prejeli najboljši komandirji  centrov izvenarmadne vzgoje tov. Viljem Dibelčar, Ivan Maruško. Ivan Knez, Janez Kralj, Alojz Gomzi in Stanko Zemljič. Med sedemnajstimi priznanji so bile izrečene tudi javne, pohvale najboljšim mladincem-pripadnikom izvenarmadne vzgoje, ki so se najbolje izkazali na jesenskem desetdnevnem taborenju.
Svečana proslava je bila tudi
v Vidmu kjer so ta dan odprli dograjeni zadružni dom in električno napeljavo. Proslave so se med odličnimi predstavniki ljudske oblasti udeležili tudi minister pri vladi LRS in predsednik Sveta za ljudsko zdravstvo tov. dr. Potrč, ki je govoril zbrani množici Videmčanov in okoličanov. Govoril je o politlčno-gospodarski situaciji v državi in miroljubnem prizadevanju našega državnega vodstva Prebivalstvo je izražalo zadovoljstvo, da je ljudska oblast dala tem krajem potrebno električno razsvetljavo in energijo za pogon strojev v delavnicah in kmetijstvu.              -jh.
Ob praznovanju
Dneva človečanskih pravic
V ponedeljek 10. decembra je ves svet praznoval takoimenovani Dan človečanskih pravic. Tudi v naši državi je bilo ob tej priliki po večjih mestih več svečanosti, posebno je ta dogodek poudarilo naše dnevno časopisje.
Dan človečanskih pravic —na prvi pogled zveni kot prazna fraza, če pa se ozremo okrog po svetu, če pogledamo, kaj pravzaprav pomeni imeti zagotovljene človečanske pravice — se nam tako praznovanje ne bo zdelo odveč. Zgodovina borbe za človečanske pravice sega že za nekaj let nazaj, predvsem pa je pomemben datum 10. december 1948, ko je Generalna skupščina Združenih narodov v Parizu sprejela in razglasila deklaracijo o pravicah človeka. Na lanskem zasedanju je Generalna skupščina pozvala vse članice Združenih narodov, naj 10. december praznujejo kot praznik človečanskih pravic.
Kakor že samo ime pove, Je bila resolucija izdana predvsem zaradi tega, da bi se prebivalcem posameznih držav, ljudem vseh ras in ver, zagotovile osnovne pravice, ki pripadajo človeku — kar se na žalost doslej marsikje še ni izvajalo, tako da so zapostavljanja še na dnevnem redu. Deklaracija ima 30 členov, med katerimi so posebno pomembni členi, ki govore o pravici do življenja, do osebne svobode, varnosti, enakopravnosti in enakosti pred zakonom brez diskriminacije, pravice do sodnega varstva, do državljanstva, do svobodne zakonske zveze, stanovanja dopisovanja in časti pravico do pribežališča, do premoženja 
svobode vesti, mišljenja in izražanja, svoboda zborovanja, združevanja. pravice udeleževanja javnega življenja, volitev,
pravice do socialnega zavarovanja, do dela, do ustreznih pogojev in varstvo zoper brezposelnost, pravico do enakega plačila za enako delo, pravica ustanovitve sindikatov, do plačanega dopusta in prostega časa, pravica matere in otroka do posebne podpore, pravica do izobrazbe, svobodne izbire po klica itd.
Deklaracija obsoja suženjstvo, tlačansko odvisnost, trgovino s sužnji, samovoljno zadržavanje, zapor in izgon. Deklaracija velja za vsakega brez razlike, rase, vere, barve, spola, jezika, političnega prepričanja, narodnosti, socialnega izvora, rojstva ali kakšnega drugega stanja. Posebno važno je podčrtati, da Generalna skupščina smatra te pravice kot skupno zadevo, tako da ni mogoč izgovor, da je to notranja zadeva posamezne države itd.
Preveč lahko bi vzeli, če bi mislili, da so to Deklaracijo pozdravile vse članice Združenih narodov. Posebno kolonialne države, pa tudi SZ so se upirale in se še upirajo izvajati posamezne člene Deklaracije. Tako je danes še malo držav na svetu, ki se ravnajo po Deklaraciji — vendar med temi je tudi naša država, katere zakoni so popolnoma v skladu z določbami Deklaracije. Nasprotno pa imamo po svetu še vedno pritožbe zoper rasno zapostavljanje v Južnoafriški  uniji (Indijci) v drugih afriških deželah so zapostavljeni črnci ali Arabci, v Ameriki črnci in Indijanci, v Sovjetski zvezi mnogi neruski narodi, poleg tega pa spadajo sem tudi kratenja osnovnih človečanskih pravic delavcem v mnogih kapitalističnih državah, kratenje človečanskih pravic v Madžarski. Romuniji in Bolgariji itd.
Za učence v gospodarstvu smo premalo storili
Mnogo se je že pisalo in še več govorilo, kakšna je razlika med nekdanjimi vajenci in sedanjimi učenci v gospodarstvu ter kako skrbimo — oziroma bi vsaj morali skrbeti — za naše učence v gospodarstvu. Resnica pa je v Ljutomeru v mnogih
primerih drugačna, ker besed
niso spremenili v dejanja
Mirino lahko trdimo, da se mnogim učencem v gospodarstvu v Ljutomeru danes ne godi bolje, od vajencev predaprilske Jugoslavije. Kdor bi obiskal naše učence v gospodarstvu od delavnice do delavnice, bi lahko ugotovil sledeče:
Za naš obrtni naraščaj ne veljajo predpisi o osemurnem delu, saj morajo vštevši obrtno šolo delati tudi 12 do 13 ur dnevno. Mojstri še naprej uporabljajo vajence za poljska in hlevska dela. Tega ne spreminja mnogo niti sektor lastništva delavnice. Tako invalidsko podjetje Fotolik v Ljutomeru uporablja čez dva meseca vajenko kot blagajničerke. Mizarski mojster Alojz Lovrenčič iz Lukavec je povečal svojo delavnico ter pri tem delu zaposlil svoja vajenca. Podobnih primerov bi našli mnogo, če bi se hoteli ustaviti pri vseh učencih v gospodarstvu.
Kaj pa reče k temu Okrajna obrtna zbornica v Ljutomeru? Na zadnji seji, ki je bila pred kratkim, so obravnavali tudi odnos do učencev v gospodarstvu in njihovo zaposlitev. Toda kako?! Odborniki so se strinjali, da
je učencem treba dati svobodo in to v obliki dela izven obrtne delavnice. Sam predsednik zbornice je povedal, da njegovi učenci komaj čakajo, da jim nudi delo izven kovačnice, ker dobijo mestno Južino. Kako bodo taki obrtniki skrbeli za pravice učencev v gospodarstvu. Stvari je treba reševati bolj človeško in v skladu z zakoni. Če odrasli delavci imajo določen čas za delo, velja to prav tako tudi za učence v gospodarstvu. Učni čas pa je treba Uporabljati tako, da se bodo lahko čim več naučili.
Za učence v gospodarstvu je treba skrbeti tudi po končanem dnevnem delu Pa ne tako, da bi jih zaposlili z drugim hišnim delom, temveč jim dati čas za učenje, pa tudi prostor. Ni prav, da nekateri učenci v gospodarstvu iz dolgočasja postopajo po mestu ali zahajajo celo v gostilne. Slabi uspehi takih učencev še odražajo pri strokovnih izpitih.
Zato bi bilo potrebno, če je le možno, da bi uprava novega Dijaškega doma v Ljutomeru skušala najti v svoji zgradbi potrebne prostore tudi za učence v gospodarstvu, kjer bi se lahko zbirali k učenju in razvedrilu. To bi bilo nujno do takrat dokler v Ljutomeru ne bodo imeli obrtni oziroma vajeniški dom v katerem bodo imeli svoje prostore učenci v gospodarstvu. S pravilno vzgojo bomo dvigali naš obrtni naraščaj in tako utrjevali temelj našega bodočega obrtništva, kar želijo vsi pošteni obrtniki	 jb.
Velika udeležba na Malh občnih zborih
 Volitve odborov osnovnih frontnih organizacij v radgonskem okraju potekajo po predvidenem načrtu. Do 2. decembra so bile izvedene v 25 osnovnih organizacijah, dočim v šestih vaseh pri prvem sklicanju zaradi slabih priprav niso uspele. Na frontnih občnih  zborih obravnavajo tudi o novi upravnoteritorialni razdelitvi občin in razmejitvi radgonskega okraja, ki bo v bodoče ukinjen.
Frontni občni zbor! so najbolje uspeli v vaseh Žabjak in Boračeva, kjer je bila stoodstotna udeležba članstva. V Spodnji Velki se je zbora udeležilo 87 odst. članov. Zg. Velki 83 odst., v Tratah in Draženvrhu  po 70 odst. Trbogovcih 63 odst., Šratovcih 85 odst., Stogovcih 57 odst., Črešnjevcih 85 odst.,. Andrencih 57 odst. Cogetincih 61 odst. Brengovi 53 odst. in v Grabah le 40 odst.
Dobro obiskan frontni občni zbor je bil v Radencih. Udeležilo se ga je 170 članov, ki so kazali veliko zanimanje za delo frontne organizacije in izbiro novih predstavnikov v občinski
ljudski odbor. Dosedanji sekretar Klančar je v odborovem poročilu le poročal, da Fronta ni delala, dasi ni vedel navesti pravih, vzrokov Člani so celotni odbor temeljito skritizirala da ni bil niti toliko aktiven, da bi pobral frontna članarino, še manj pa. da bi vodil drugo delo. Se v slabšo luč postavlja frontni odbor dejstvo, da biva v kraju več okrajnih aktivistov in med njimi tudi člana IOOF za radgonski okraj tov. Stane Šmajdl in Ciril Grosičar. ki sta se omenjenega občnega zbora tudi udeležila in nista imela o svojem delu kaj poročati. Tov. Grosičar se je oglasil le z neumestno diskusijo. V kraju obstala večje slatinsko podjetje z močnim delavskim kolektivom. Ta je organiziran v sindikalni organizaciji. Od vaškega frontnega odbora pa ni nihče skrbel.
da bi jih pritegnil tudi k frontnemu delu. Te in podobne pomanjkljivosti so člani kritizirali in na mesto dosedanjega nedelavnega odbora izvolili nov odbor s sekretarjem tov. Flisarjem in predsednikom Divjakom.
Na frontne občne zbore se niso dovolj pripravili v Zg. Ščavnici. Župetincih Zg. Ročici in Kraljevcih, kjer člani frontnih odborov niso niti obvestili članov in se zaradi slabe udeležbe občni zbori niso mogli vršiti ob napovedanem času. Podobno popuščanje aktivnosti frontne organizacije je zadnji čas opaziti tudi v Apačah, kjer se niti ves odbor ne more zbrati k seji. Zato tudi volitev še niso izvedli. Kdaj bodo ti sledili vzgledu najboljših?	     -jh. 
Perzija je naredila nov korak za rešitev petrovskega spora
Podpredsednik perzijske vlade je izjavil, da bi Perzija bila pripravljena predati začasno upravo nad petrolejsko industrijo v Perziji Mednarodni banki za obnovo in razvoj. Podpredsednik Fatemi je dejal, da bi Perzija sprejela tako rešitev, kjer bi nadzorstvo nad industrijo ostalo v rokah perzijske vlade. Po njegovih besedah je Perzija pripravljena nuditi banki 15 odstotkov popusta, poleg tega pa lahko mednarodna banka tudi imenuje direktorja petrolejske industrije, ki pa mora biti za vlado prejemijiv.
Perzijski podpredsednik je tudi izjavil, da bodo bivšim odjemalcem perzijske nafte v kratkem poslali ultimativna sporočila, da naj se odločijo, če hočejo še naprej kupovati perzijsko nafto ali ne, ker jim bo
sicer perzijska vlada črtala prednosti.
Za sedaj na Zahodu ni še nobenih komentarjev glede najnovejših perzijskih predlogov in ali bo Anglija na tej osnovi privolila v nova pogajanja ali ne.
Nemci zaslišani pred Združenimi narodi
Z ozirom na nedavno sproženo vprašanje po združitvi vseh con Nemčije in razpisu svobodnih volitev, je generalni tajnik OZN Trygve Lie pozval v Pariz predstavnike obeh Nemčij — Vzhodne in Zahodne. Delegacija Zahodne Nemčije je prispela že prejšnji teden, medtem ko so v Vzhodni Nemčiji zagnali vik, da niso dobili povabila. Izkazalo se je, da je to bila igra sovjetske okupacijske oblasti, ki so zavlačevali ali pa sploh niso pustili Nemcev v Pariz. Končno je tudi »Vzhodna delegacija« že prispela v Pariz.
Delegacija Zapadne Nemčije je v soboto že bila zaslišana. Delegacija je trdila, da v Vzhodni Nemčiji ni pogojev za svobodne volitve, ker vlada tam totalitarni režim oziroma ker tam ni temeljnih svoboščin. Delegacija Vzhodne Nemčije še ni govorila, ker pravi, da še ni proučila vsega gradiva O anketni komisiji Združenih narodov, ki bi naj raziskala, dali so možnosti za svobodne volitve v vseh conah Nemčije, bodo še razpravljali pri OZN.
V Egiptu so pričeli vojaško uriti mladino
Egiptovska vlada je ustanovila višji vojaški odbor za vojaško urjenje mladine. Istočasno je političnim strankam prepovedala ustanavljanje vojaških ali polvojeških organizcij ter prevzela nadzorstvo nad falangami polvojaških organizacij ter preje dala na razpolago za vojaško urjenje mladine 100.000 egiptovskih funtov, kar je precej visoka vsota.
Diplomatska borba med Anglijo in Egiptom se nadaljuje in še vedno dobiva na ostrini. V Egiptu so šli že tako daleč, da so pričeli razmišljati o možnosti prekinitve diplomatskih odnosov z Angleži. Egiptovska vlada je izdala tudi takozvano »zeleno knjigo«, v kateri opisuje odnose z Anglijo in ki bi naj bila protiutež angleški »beli knjigi« o sporu za Sueški prekop.
0 razorožitvi nobenega sporazuma
Pogajanja med zastopniki ZDA, SZ, Anglije in Francije glede razorožitve, ki so bila pod predsedstvom predsednika Generalne skupščine Padilla Nerva, niso rodila nobenega uspeha. Ob zaključku pogajanj so bile dane izjave, da so nasprotja glede razorožitve še vedno ista kot so bila pred ustanovitvijo pododbora za razorožitev Sestanki pododbora so bili vsak dan in tajni, tako da javnost ni zvedela, kako so potekale razprave.
Po splošnih cenitvah ima SZ še številčno močnejše kopnenske sile od zahodnih velesil, medtem ko ZDA Sovjetsko zvezo daleč prekašajo s svojim atomskim orožjem Zato SZ tudi hiti s predlogi za prepoved atomskega orožja, medtem ko zahodne velesile vztrajajo na vzporednem	zmanjševanju
oborožitve. Tako smatrajo sovjetske predloge kot poskus za razorožitev zapadnih velesil.
Severnokorejci pristali na ultimat Združenega poveljstva
Po najnovejših vesteh so člani delegacije Združenega poveljstva predali zastopnikom »severnih« ultimat glede razprave o zamenjavi vojnih ujetnikov. Delegacija
Združenega poveljstva je zahtevala, da morata takoj obe delegaciji pričeti z razpravami o zamenjavi vojnih ujetnikov. Izjavili so, da v nasprotnem slučaju prekinejo pogajanja v Panmundžonu.
Severna delegacija je pristala na ta ultimat, tako da lahko pričakujemo nadaljevanje pogajanj za premirje. Kakor znano, so bili doslej že doseženi sporazumi glede razmejitvene črte, medtem ko se doslej delegaciji nista sporazumeli glede umika čet, nadzorstva nad izvajanjem premirja in izmenjavi ujetnikov.
Številne aretacije na Češkoslovaškem
Na Češkoslovaškem so tekom preteklega tedna pričeli s številnimi aretacijami visokih političnih funkcionarjev vlade in Partije, ki so jih obdolžili prevratnih namenov, izdajstva in vohunstva. Na čelu aretiranih se nahaja bivši generalni sekretar	češkoslovaške Partije
Slanski in drugi. Poročajo, da se je Češkoslovaška hotela otresti sovjetskega nadzorstva in sicer po jugoslovanskem primeru.
Washington. — Ameriški minister za mornarico je izjavil, da so ZDA od pričetka korejske vojne že podvojile moč svoje mornarice.
V Prosenjakovch so odprli zadružni dom
Na Dan republike 29 nov. so v Prosenjakovcih slavnostno odprli zadružni dom. Tako so državnemu prazniku dali še poseben poudarek, kar je poudaril govornik v svojem poročilu, ko je podal kratko zgodovino gradnje doma.
O gradnji zadružnega doma so se prvič menili spomladi leta 1948 v pisarni KLO v Prosenjakovcih. Takratne sovražne parole o skupni kuhinji in razne druge so preprečile hitro odločitev. Z vztrajnim delom OF ki je pravilno pojasnjevala pomen in potrebo zadružnega doma, so se kmalu odločili za gradnjo in tudi začeli z delom. Navažali so gramoz in pesek Temelje pa so začeli kopati 14. septembra 1948 po načrtih, ki jih je izdelal arhitekt v Murski Soboti tov. Novak brezplačno.
Nestrokovna dela so opravljali vaščani brezplačno in je vsako gospodarstvo iz Prosenjakovec. pa tudi iz okoliških vasi Središča, Ivanjševec, Berkovec in Pordašinec prispevalo povprečno po 20 dni prostovoljnega dela. Tako so si vse te vasi
zgradile skupen zadružni dom.
Kljub težavam pri nabavi materiala je zadružni dom hitro zrasel, takorekoč čez zimo, saj je 22. IV. naslednjega leta bil že pod streho. Vaščani pa so pomagali ne le z delom, temveč so mnogi prispevali precej lesa za ostrešje. Tako so zbrali okrog 100 kub. metrov lesa, ki ga ni bilo treba plačati.
S tem, da so zadružniki dom pokrili, pa še niso dosegli svojega cilja in se niso zadovoljili, kot so storili po nekaterih drugih vaseh. Od zadružnega doma bodo imeli koristi šele takrat, ko ga bodo tudi znotraj uredili, da bodo lahko njegove prostore koristno  uporabljali. Tako je razpravljal frontni odbor, tako so razpravljali na sestankih in iskali možnosti, kako preskrbeti manjkajoči material. Možnosti so iskali doma, trkali pa so tudi na razna vrata na okraju Niso odnehali, čeprav se jim je zdelo, da se na okraju zaradi prepogostega nadlegovanja včasih nanje že jezijo Težave ki jih niso mogli premagati 1950. leta. so premagali letos in dom uredili.
V začetku letošnjega leta so sklenili, da bodo zadružni dom uredili za vsako ceno do 29. novembra. Svojo obljubo so izpolnili, dom prevzemajo v uporabo ali kakor rečejo, odpirajo ga in to na sam državni praznik. V domu pa se ne zrcali le ves porabljen material in vložen trud, temveč tudi zavest mnogih vaščanov, ki niso delali le zato, ker je nekdo sklenil, da morajo delati, temveč zato, ker so čutili, kaj jim bo zgrajen in urejen zadružni dom nudil Mnogi, ki tega niso čutili v začetku gradnje, so občutili med samo gradnjo ali ob zaključku del še bolj pa morajo občutiti ob veliki slavnosti odpiranja doma.
Pri gradnji zadružnega doma je odigrala veliko vlogo domača kmetijska zadruga, ki je del letnega dobička vlagala v gradnjo.
Novi zadružni dom bo postal kulturno središče okoliških vasi, ki so si ga s tem namenom zgradile Poleg kulturnih prireditev bo dvorana služila tudi za kino Upajo, da bodo kino-aparat kmalu dobili, saj so že sto-
rili prve korake za nabavo. Kakor so bili vztrajni pri delu, prav tako bodo sedaj, ko imajo potrebne prostore, neutrudljivo razvijali kulturno in prosvetno dejavnost. Dom jim bo služil za izobrazbo in razvedrilo.
Poravnajte zaostalo
naročnino ! Celoletna naročnina za Ljudski glas za letošnje leto znaša 260 din.
Poslužite se priloženih položnic in nakažite takoj!
Položnice smo priložili vsem naročnikom. Kdor ima za letos že poravnano naročnino, naj nakaže za prihodnje leto; kdor nima, pa zaostanek in predplačilo obenem.
Predplačajte se za prihodnje leto!
Celoletna naročnina za leto 1952 bo znašala 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din. S tem pa se naročnina za prihodnje leto ni podražila, ampak se je dvignila le toliko, kolikor je bila prve štiri mesece letošnjega leta nižja.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 13. decembra 1951
Tudi ti lahko prejemaš Ljudski glas
brezplačno
Ugotovili smo, da po nekaterih naših obmurskih vaseh ljudje tako rekoč še ne poznajo našega in svojega lista. Saj imamo primere, ko tudi po večjih vaseh najdemo  po dva ali tri naročnike Ljudskega glasa. Seveda si ga ljudje ne morejo naročiti če ga niti ne poznajo.
Zato še obračamo do vseh naših naročnikov in bralcev s prošnjo, da tudi takim ljudem pokažejo Ljudski glas in jih pridobijo za naročnike. Čim več naročnikov bo imel, tem boljši bo list. Obenem pa vsem pridnim zbiralcem naročnikov za naš list nudimo še posebno nagrado. V vaseh, kjer je tnalo naročnikov, si tahko vsak naš naročnik z malim trudom zasluži nagrado, da bo prihodnje leto prejemal naš list brezplačno.
Kdo ne bi izkoristil priložnost, posebno sedaj, ko denar dobiva vedno večjo vrednost?!  In to z malim trudom? Kako neki pa?
Stopite k svojim sosedom, sorodnikom in znancem. Pokažite jim Ljudski glas in jim še pojasnite, kaj vse bo list prinašal v prihodnjem letu. Gotovo jim bo ugajal. Povejte jim tudi, da bodo v letošnjem decembru prejemali list brezplačno, če bodo takoj plačali celotno naročnino za leto 1952. Gotovo bodo izkoristili priložnost, Tako pridobite 10 novih naročnikov za Ljudski glas, ki bodo plačali celoletno naročnino vnaprej, vi pa boste za nagrado prejemali v letu 1952 vse leto list brezplačno. Pripominjamo pa, da nagrado priznamo le za nove naročnike, ne pa za take, ki so že letos bili naročeni,
V krajih, kjer je že precej naročnikov Ljudskega glasa in bi bilo težko dobiti 10 novih naročnikovi se lahko poslužite druge ugodnosti. Namreč tudi za
manjše število novih naročnikov priznavamo nagrade, ki pa so temu primerne. Kdor pridobi pet novih naročnikov, ki bodo plačali celoletno naročnino vnaprej, bo prejemal naš list pol leta brezplačno. Če pa pridobi le tri nove naročnike, ki bodo plačali celoletno naročnino vnaprej, mu bomo pošiljali naš list četrt leta brezplačno. Tako ima vsak naročnik in bralec možnost dobiti eno izmed navedenih nagrad.
Nekatere ljudi pa je zaradi nezaupljivosti težko prepričati,
da bi plačali celoletno naročnino vnaprej. To predvsem take, ki našega lista doslej niso poznali Zato lahko zaslužite nagrado, če tudi bodo plačali le polletno naročnino vnaprej. Seveda bo vaša nagrada za polovico manjša, kot če bi plačali celoletno.
Na delo za izboljšanje Ljudskega glasa in z nagrado brezplačnega sprejemanja lista! Čas imate le do 1. januarja 1952.
Uprava Ljudskega glasa
VSAK NA SVOJEM?
V kmečki delovni zadrugi Noršinci na bivšem posestvu Pavla Novaka je že od lanskega leta osem hektarov neobdelanih ornih površin. Kaže pa, da ne bodo kmalu zasejane. Sicer so leto od te površine zasejali 40 arov s sončnicami, katere pa še danes stojijo kot strašilo vrabcem na polju. Sončnice nihče ni okapal  niti razredčil, zato pridelka ni moglo biti. Kmetje in zadružniki sosednjih zadrug se sprašujejo, kaj dela upravni odbor noršinske zadruge in kje so pridne roke noršinskih zadružnikov.
Resnica ni prijetna niti pohvalna. Zadružnik Novak je vstopil v zadrugo in vložil svoje posestvo. Sam ga ne more obdelovati, ker je preveliko, družine pa nima niti vprege, ker so mu Nemci vzeli dva konja in voz. Tudi star je že, saj je star 75 let. Sam pa pravi, da mu je žal za te neobdelane njive, na katerih je včasih pridelal nad 150 metrskih stotov žita letno. Kje dobi noršinska zadruga to žito? Ali ga ne rabi? Kaj pravi k temu upravni odbor, kaj pravi k temu predsednik zadruge? Tako se jezijo skupno z Novakom pošteni zadružniki v Noršincih in Babincih.
Drug neprijeten in hud primer je en in pol hektara neobdelanih Žumanovih njiv. Nekaj krivde pri tem leži na Žumanu samem, ker kot obrtniku (lončarju) njegova obrt daje več zaslužka, zato se za posestvo, ki ga je vložil v zadrugo ne zmeni in v zadrugo ne hodi delat, Zakaj ne bi z obrtjo vred vstopil v zadrugo in v zadrugi delal, če je pripravljen biti zadružnik. Del krivde pa je na upravnem odboru zadruge, ker ne da potrebne vprege, da bi njive zorali. Pri Štihcu, Vaupotiču in še nekaterih zadružnikih pa Včasih po cele dneve stoji v hlevu po štiri do pet konj. Ko bodo zadružniki na občnem zboru o tem razpravljali, bo treba poskrbeti, da se podobne stvari ne bodo več ponavljale. Saj je taka malomarnost, če ni kaj hujšega, vsem v škodo.
Zakaj lahko prihaja v noršinski zadrugi do takih nepravilnosti? Zato, ker zadružniki gospodarijo še po starem, vsak na svojem. Tudi nekateri vodilni člani upravnega odbora pravijo, da je tako najbolje. Orjejo in sejejo le na svojem (privatnem). Tudi oni, ki imajo po štiri ali pet konj, delajo le na svojem, potem pa pustijo konje stati v
hlevu, namesto da bi pomagali onim brez živine. Torej pravi privatni zadružniki! Zaradi take organizacije dela pa so še danes velike njive na Novakovem, Žumanovem in nekaterih drugih nezorane in neposejane.
Enako je s pospravljanjem in vskladiščenjem poljskih pridelkov. Zato nekateri zadružniki sprašujejo, kje je več Čagranove in Vunderlove koruze in krompirja. Zadrugi sta oddala le manjše količine, po voz ali dva. Doma pa so taki zadružniki vskladiščili po več voz koruze in krompirja.
Nekateri zadružniki, bivši premožnejši kmetje, celo želijo, da bi zadruga plačevala šolnino za njihove sinove. Dokler bodo gospodarili po starem — vsak na svojem — zadruga tega ni dolžna. Ko pa bo njihovo gospodarstvo postalo res zadružno, pa se lahko pomenijo, kaj bo zadruga prispevala.
Kljub navedenim slabostim pa je KDZ Noršinci pokazala tudi nekaj uspehov in napredka. Gradijo velik svinjak, kjer bodo lahko redili vse zadružno svinje. V njem bo prostora za nad 100 prašičev. Vendar je nekaterim slabim zadružnikom, kakor smo jih zgoraj opisali, gradnja svinjaka trn v peti. Zato gradnja svinjaka počasi napreduje. Z voljo in delom dobrih zadružnikov pa bo kljub temu kmalu dograjen. Pred tedni pa je zadruga dobila tudi nov traktor, s katerim si bodo pri poljskem delu mnogo pomagali. Gospodarski napredek pa bo spreminjal tudi njihovo miselnost, spoznavali bodo, da jim zadruga nudi resnične koristi, zato je vredno biti dober zadružnik. Zadružniki pa bodo morali na prihodnjem občnem zboru dobro pretuhtati, kateri zadružniki zaslužijo, da bi, jih
izvolili v novi upravni in nadzorni odbor.	M. I.
,,Planinska roža" na soboškem odru
Po daljših pripravah ter premagovanju predvidenih in nepredvidenih težav je prišla Planinska roža na oder. V nedeljo 9. t. m. je bila v Fizkulturnem domu premiera te operete, katero je spisal in uglasbil Radovan Gobec.	
Opereto je dirigiral prof. Daniel Grum, zborovodja prof. Vladimir Močan, režija pa je bila v rokah Jožeta Zrima. Zasedba vlog je bila sledeča: Katja - Bibijana Grm, Miran - Edi Perhavec, Kalan - Tone Novak, Dobrovnik - Vili Gerlec, Gabernik -prof. Bruno Hartman, Melita - Matilda Čenar, Izidor - Jože Zrim, Dr. Pravnik - Flisar Koloman, Oskrbnik planinske koče - Lojze Klemenc, Tone - Gusti Pozvek ter Franc - Franček Škafar. Sodeloval je društveni orkester, pevski zbor in balet. Vsega nad 70 oseb.
čeprav se je SKUD Štefan Kovač lotil precej težke haloge, posebno z ozirom na skrajno neprimeren oder za take predstave, so že prve uprizoritve pokazale, da je opereta doživela v Soboti popolen uspeh. Vse do-
sedanje predstave so bile odigrane v nabito polni dvorani in je publika dala vse priznanje nastopajočim. Nekatere prizore so morali celo ponavljati na zahtevo občinstva.
Pa ne samo iz sobote in okolice, tudi iz sosednjih okrajev so si prišli ogledat Planinsko rožo. Da so bili tudi ti zadovoljni, so najlepši dokaz povabila, ki jih je prejel SKUD na gostovanja s Planinsko rožo v sosednjih okrajih. Tako n. pr. so prejeli povabilo iz IZUD v Križevcih pri Ljutomeru.
Več o samem nastopu pa bomo spregovorili v naslednji številki našega lista.
V nedeljo 16. dec. bo pa SKUD Štefan Kovač imel svojo letno skupščino. Pregledali bodo uspehe in tudi morebitne neuspehe, ki so jih dosegli v tem letu, ter si zadali smernice za bodoče delo. Skupščina bo v prostorih bivše osnovne šole s pričetkom ob 9. uri predpoldne. Zaželeno je, da se skupščine udeležijo v čim večjem številu tudi nečlani, posebno pa člani SKUD.
Odkrili so veliko tatinsko družbo
V Prekmurju je bilo že več primerov izropanja trgovin. Dolgo niso mogli odkriti pravih storilcev. Končno pa so organi Ljudske milice le prišli na sled vlomilcem. Prejšnji petek so začeli s preiskavami in aretaci-
jami. Že prvi dan so zaprli na desetine ljudi, pri katerih so našli velike količine raznega pokradenega blaga. Med storilci je večina ciganov, imeli pa so tudi druge sodelavce in pomočnike, ki so prevzeli pokradeno blago in ga prodajali. Preiskave so še v teku. Podrobnosti bomo poročali prihodnjič.
Malonedeljčanom to ni v ponos...
V mali Nedelji, že od nekdaj znanem in močno razgibanem kulturnem središču je v preteklosti delovalo dokaj delavno prosvetno društvo z godbo, ki je bila v stari Jugoslaviji najboljša godba V okraju, in kakor sami trdijo, tretja V Sloveniji,
Na ljubo resnici je treba povedati, da pri Mali Nedelji danes pozabljajo na bogate kulturne tradicije. Kje so vzroki?
Godba brez kapelnika
V izobraževalno-Umetniškem društvu vedrijo posamezni nedisciplinirani člani, dočim si ne znajo poiskati naraščaja, ki bi pomladil njihove vrste. Namesto da bi držali skupaj, vlečejo godbeniki vsak na svojo stran in se le redkokdaj zberejo k vajam. Shajajo se le od časa do časa in brez smotra za kakovostno rast kolektiva. Možakar, ki jih vodi, je v letih in preobremenjen z delom ter le formalno nosi ime kapelnika. Kaže, da se godbeniki ne znajdejo ali pa še jim ne zdi potrebno, da bi si izbrali izmed sebe sposobnejšega kapelnika, katerega bi gotovo našli.
Prosvetni dom je potreben obnove
Dramatska skupina se je v poslednjem času dokaj uveljavila in zabeležila več prireditev. Le gospodariti bo treba drugače. Gledalci, ki obiskujejo dramske prireditve in proslave v
dvorani prosvetnega doma, so v stalnih skrbeh, da jim bo padel omet na glave. Razpadajoče stene dvorane vabijo pridne roke obnoviteljev. Kakor kaže se bo novi društveni odbor bolj potrudil. Njegova prva naloga pa bo, urediti prosvetni dom in izbrisati z njegovih sten ostanke brezskrbnega gospodarjenja starega vodstva.
Policijski režim v osnovni šoli
povsem nov poklic si je izbral malonedeljski šolski pomočniki V očeh otrok je »strah in trepet in ga lahko brez oklevanja imenujemo za šolskega »policaja«. Ali učitelji res ne obvladajo svojih učencev?« se sprašujejo starši, ker policaj v razredih pretepa otroke in med odmorom pa kot strumen vojak stoji pred vrsto trepetajočih telesc in v tla uprtih oči. Ali bomo na naših šolah dovoljevali tak režim? Mnogim, ki poznajo razmere na šoli, je znano, da je večina učiteljev sposobna Vzgajati otroke v duhu današnjega časa brez palice in diktature šolskega pomočnika. Posamezniki pa, če tega ne zmorete poiščite si drug poklic! Zlasti je priporočljivo, da Šolski ravnatelj prisluhne predlogom na šoli zaposlenih učiteljev, ki so že večkrat grajali samovoljo pomočnika in nasvetovali, da še mu prepove samovoljno početje, ki škoduje ugledu celotnega učiteljskega zbora.
Edino tov. Rozika je vedela za naloge
Kakor povsod drugod je tudi odbor izobraževalno-umetniškega društva pri Mali Nedelji razpravljal o proslavi Dneva republike. Na sestanku sprejeti sklepi so ostali zgolj na papirju in to po krivdi organizacije Osvobodilne fronte, upravnega odbora društva in vsakega posameznika, ki sprejetih nalog niso izvršili. Kdor ve, kaj pomeni za naše narede rojstvo nove Jugoslavije, ne more ob proslavah čakati ob strani. Na žalost pa smo to doživeli v Mali Nedelji, ki je mnogo prispevala v narodnoosvobodilnem boju in v svoji sredi ima tudi prvoborce naše revolucije. Svojo nalogo je izvršila edino učiteljica tov. Rozika, ki je v svojem govoru izrazila nekaj lepo zbranih misli in dosegla, da se na skromni proslavi ni nihče dolgočasil.
Proslava je bila v neokrašenem prostoru
Malonedeljčani so praznovali Dan republike skoraj neopazno, saj je prišla na proslavo je šolska mladina in deset lovcev. V neokrašenem in pustem prostoru ni bilo opaziti nikakršnih sprememb. Šolo so krasili ponoči, šele potem, ko so bili na to opozorjeni. Odgovorni so malo storili, da bi kraj dobil lepši zunanji izgled, ki brez dvoma napravi najmočnejši vtis na ljudi in mladino, spominjajočih jih
na dogodke in zgodovinska dejanja, ki jih proslavljamo Zato nam naj oprostijo, če trdimo, da je običajno praznovanje narodnih praznikov merilo stopnje narodne zavesti in kulturne ravni prizadetega prebivalstva, njegovih organizacij in še posebno inteligence.
V boju za elektriko
Zadnje čaše se malonedeljčani vneto potegujejo za elektriko. V inozemstvo so poslali nekaj živine, za devize pa si bodo kupili žico in ostale potrebščine. Mnogo je še skupnih prizadevanj, ki zaslužijo pohvalo. Brez dvoma bodo imeli še več uspehov, če bo elektrika predramila tudi njihove množične organizacije in društva.
Besede naših bralcev
Zakaj podjetje „Koteks“ v Gor. Radgoni ne izplačuje kupljenih kož ob prevzemu?
Zadnji čas, ko še je prodaja svinjskih kož močno povečala, stoje V zbiralnici »Koteksa« v Gor. Radgoni gruče ljudi, ki čakajo na denar za prodane kože. Te imajo zadovoljivo ceno. vendar se v podjetju, dogajajo stvari, ki so vredne vse graje. Pre-
često ni službujoče osebe, ki bi prevzemala  kože. A še večja težkoča je z izplačilom, ker po izpovedi uslužbenca ni za to na razpolago dovolj kredita. Tako morajo ljudje po večkrat priti v Gor. Radgono po denar za Oddane kože in vsled tega imajo visoke prevozne in potne stro-
ške. Ti včasih presegajo vrednost oddane kože, Smatramo za nujno, da direkcija »Koteksa« v Ljubljani pomaga odpraviti te pomanjkljivosti, ki škodujejo nakupu svinjskih kož. Kmetovalci vsled takih neprilik ne prodajajo kož tako radi, kot bi jih prodajali, če bi bile te pomanjkljivosti odpravljene.
Koristen sestanek
Pred tedni je bil sestanek abonentov Mestnih gostinskih podjetij v Murski Soboti, čeprav udeležba abonentov ni bila zadovoljiva, je sestanek bil koristen. Prišli so večinoma taki, ki so res imeli kaj povedati in ki ne govorijo le za plotom. Zato smo se odkrito pomenili, čeprav se je morda komu zdelo, da smo včasih bili malo preostri, Na koncu pa smo se le sporazumeli. Zato je sestanek bil koristen.
Kakor smo se na samem sestanku prepričali in tudi pozneje, nam je uprava gostinskih podjetij voljna pomagati, kolikor to razne okoliščine dovoljujejo. Zato se je hrana izboljšala v mejah možnosti, kajti gostinska podjetja ne morejo delati z zgubo. Zadnje dni pa se je tudi menü pocenil. Upamo, da bomo tudi v bodoče lahko v sodelovanju med abonenti in upravo vse težave in nevšečnosti brez hrupa in jeze odpravili,
KRATKE VESTI
Galac. V Galacu v Romuniji je pričela z delom Donavska komisija. Jugoslovansko delegacijo vodi pooblaščeni minister Blagaje Djurič. Dnevni red je
bil že sprejet, medtem ko so se
razprave šele pričele.
Ljubljana. — Vlada LB Slovenije je bila reorganizirana in sicer je bilo ukinjeno ministrstvo za delo. Delo tega ministrstva bo odslej opravljal svet za zdravstvo in socialno politiko, ki se je preimenoval iz sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo.
Budimpešta. — Po vesteh iz Budimpešte madžarska vlada ne izdeluje samo posebne postaje za motenje tujin radijskih oddaj, temveč se poslužuje tudi direktnih prepovedi poslušanja tujih radijskih postaji. Za domačo uporabo so radijski aparati zgrajeni tako, da je mogoče poslušati le domače postaje. Madžarski tajni policisti nadzirajo radijske naročnike, če poslušajo tuje postaje.
Rim. — Italija je ponovno sprožila zahtevo zapadnim velesilam, naj bi Italijo sprejeli v Organizacijo združenih narodov.
Beograd. — Finančno ministrstvo vlade FLRJ, je izdalo predlog za nove cene surovinam in polizdelkom. Predlog je bil dan podjetjem v diskusijo, dočim bodo nove cene predpisane do 1. januarja,
Viktor Š.:
Čudak Sraka
(odlomek)
I.
Zvezde... Samo roko bi iztegnil in jih ujel v temnem svodu, kot ribice v mirni vodi potoka... Ne, raje bi Ujel okroglo luno, jo pripel na vrvico in se z njo vsak dan igral, kot z lepim balončkom... In če bi močno zapihal veter, bi jo privezal na zapestje, da jo ne bi odnesel...
V koruzi je Zašumelo in topel veter je pobožal Srakcev obraz. Dolg in širok teman oblak se je z robom dotaknil lune, kot bi jo hotel obvarovati pred fantičevimi sanjami. Za njim so se v dolgi vrsti pomikali Oblački, kot četa vojščakov za vojskovodjem. Tema je zagrnila ravnino. Srakec je krepko prijel Vrečo in globoko vzdihnil. Minilo je...
Sraka je z zamahom vrgel vrečo, v kateri je čudno zahreščalo, na ramo, se sključil in pognal čez travnik. Koraki njegovih bosih nog so bili neslišni in tako dolgi, da ga je sinček komaj dohajal. Stopical je in sopihal tako hitro, da je čudno vznemirjajoče odmevalo v noč. Breme ga je vedno bolj utrujalo in proti lastni volji je zaostajal.
»Hitreje, hitreje!« je nemirno zašepetal Sraka, fantov oče, ko se je ozri po oblaku, kateremu se je rob vedno bolj svetlikal.
»Ne morem...« je malček vsakokrat jokavo odšepnil in vendar pohitel, kolikor so mu moči dopuščale.
Se dobrih dvajset korakov jU je ločilo od potoka, a svetel rob oblaka je postajal vedno širši. Nekje v daljavi so odmevali težki koraki. Sraka jih je poznal: gospod Premožni je pešačil domov, spremljal pa ga je orožnik Meleš. Pogovarjala sta se.
Sraka je še pospešil korak. Srakec je pričel teči in komaj je dušil močan dah. Stopaji njunih bosih nog so bili komaj slišni; za šum še nista smela zmeniti, kajti preganjal ju je lunin sij, ki je preplavljal ravnino. Sicer je bil še vedno daleč, toda bližal se je prehitro, da bi smela ustaviti korak.
Brezbrižno govorjenje in odmevi korakov onkraj potoka so se hitro bližali, Sraka je obstal ob gostem grmovju Ob bregu potoka, v katerem je nemirno žuborelo. Oprezno je odložil vrečo v visoko in gosto travo ter počepnil. Srakec je pritekel
za njim in storil enako. Z  roko si je držal usta in nos ter z muko zadrževal dah. Na nasprotnem bregu je zašumelo, da sta se zdrznila in plašno pogledala skozi grmovje. Na poti, ki se je rila tik ob potoku, je vohal po tleh in cvilil Buldi gospoda Premožnega, vitek in visok lovski pes. Vrtel se je v krogu, tekel v krivuljah in še zopet Vračal. Nenadoma se je pognal v dolgih skokih naprej. Sraka je stisnil glavo med ramena ter oprezno motril okrog sebe; obliznil je kazalec in ga dvignil nad glavo.
»Ne bo nas zavohal,« je zašepetal; »od tu piha«.
Oprijel se je kolen, prisluškoval korakom, ki so se bližali in opazoval svod. Sredi ozke proge jasnega neba, med dvema prav tako ozkima oblakoma je svetila polna luna in sipala na ravnino bledo svetlobo. Sence Vrbovja, in jelš so spletale vzdolž potoka mično vzorčasto preprogo. Za travnikom se je raztezala široka in dolga njiva neobrane koruze. Ob njej so Se vrstila strnišča vse do poti, ki se je vila med polji do potoka. S te njive sta prišla in Čepita v senci grmovja, v gosti močvirni travi in čakata, da se luna zopet skrije za oblake...
»Mična noč!« se je ustavil gospod Premožni prav nasproti Srakoma na nasprotni strani
potoka in se ozrl po nebu. »Malo posveti, pa se zopet skrije! Kot nalašč za zaljubljence!« se je nasmejal Orožniku in se napotil dalje.
»Ali pa za Srako!« je menil suho Meleš.
Srakcu je vedno burneje utripalo srce. Lahen trepet ga je stresal vsega. Sraka pa je le še bolj stisnil glavo med ramena in škodoželjno opazoval odhajajoča gospoda. Zadovoljno je potipal koruzne štorže v vreči in se oprezno, vendar glasno, zahihitali Gospodova koruza je tukaj! Meleš, ki je vedno pridno vohal za njim, bo jutri zopet besnel. Da, jutri jo bodo obirali, a četrtina je že obrane... Sraka se je hihital in opazoval, kako se oddaljujeta po poti, ki je zavija čez potok.
Luna se je hitro odmikala za oblačke, Srakcu, ki se je vsedel na vrečo in že spočito dihal, se je zdelo, da se skriva prehitro. Rad bi še opazoval gospoda, ki sta tonila v temini, in tiste lepe hiše s širokimi okni za veliko državno cesto. Okna teh hiš so žarela kot velike kresnice; za njimi je svetila električna luč lepo kot sonce. Srakec jo je videl vsak večer, ko je prinesel mleko gospej doktorjevi...
Sraka je dvignil vrečo na ramo in še napotil naprej. Srakec mu je sledil mimo vijug potoka v sadovnjak ob razriti kolni
poti, ki se je dobrih sto metrov naprej križala s potokom, proti domu, ki je čepel med hruškami in jablanami siromašen in pohleven kot berač. Molče sta šla mimo svinjakov in hleva ter se ustavila pred močnimi lesenimi vrati, ki so vodila v ozko in nizko kaščo. Sraka je odpahhil vrata, vrgel vrečo v shrambo, vzel še sinovo in vstopil. Odvezal je vreči, izsipal koruzo V kot, vreči pa vrgel Srakcu. Skrbno je zapahnil Vrata in stopil za sinom v hišo.
»No, sta tu?« ju je v veži dočakala mati, »Meleš in Premožni sta šla tod mimo. Bala sem se, da vaju zasledita.« Koščena in visoka žena z ruto na glavi in umazanim predpasnikom pred seboj je Srakca navdajala s posebnim strahom. Vedno je bila resna in Zaskrbljena; v vsem se je razlikovala  od svojega drobnega, vedno upognjenega moža, ki je tako zbegano in neprijazno gledal okrog sebe. Gledala je spokojno in vdano Opravljala vsakdanje opravke. Srakec jo je imel rad* vendar ni upal brez pritajene bojazni v njeno bližino. Čeprav ie oče bil bolj grob do njega, se ga ni tako bal, kajti hodil je z njim in mu pomagal, kjer je bila njegova pomoč potrebna. Toda mater je imel rajši. Sraka je odšel v kuhinjo, ne da bi kaj povedal, a Srakec za
materjo v sobo. Hitro se je slekel in smuknil v razmajano, škripajočo posteljo. Staro, na neštetih mestih zakrpano odejo je vrgel čez noge, se naslonil na majhno okno in se zagledal proti temnim obrisom hribovja Za njivami. Zasanjano je strmel V svetle iskrice razmetane po temnem pobočju in radovedno prisluškoval, če se bodo slišali Zamolkli zvoki velikih klopotcev.
Bleda lunina svetloba je zopet preplavila ravnino. Srakec je trudno  kimal in še opazoval skozi okno. Drobna debla mladih sliv, mogočne, grčave hruške in košate jablane so dobile čudne oblike, a njihove sence so čež mehko trato spletale podobe, kakršnih Srakec ni videl nikdar niti v starih pratikah v očetovi omari. Neštetokrat je že opazoval te sence in vedno lepše so se mu zdele. Včasih se mu je zazdelo, da so žive in da se premikajo; takrat je tudi luna bila živa... Oziral se je po sobi in spremljal premikanje lunine svetlobe čez posteljo, čez podobe svetnikov, čez veliko peč in vse se mu je zdelo tako čudno, čudno. ..
Srakec se je zadovoljno smehljal in zdrknil na mehki vzglavnik. Slišal je, kot da je vse nekje daleč, škripanje vrat, tihe očetove stopaje in  pridušeno brundanje...  ter počasi tonil v svet lepih sanj...
Murska Sobota, 13. decembra 1951
»LJUDSKI G LAS«
Stran 3
Velika Polana
Tekmovanje v počastitev 10. obletnice naše Armade je razgibalo tudi vaščane Velike Polane v lendavskem okraju, da so krepkeje zagrabili za delo. Že od 22. julija, ko se je prvič sestal pripravljalni odbor, se čujejo iz njihovih vasi glasovi o vzgojnem delu, športu, gasilstvu, ljudskem odru in še marsikaj. Res, Polančani tekmujejo-
Na j večje uspehe so dosedaj poželi gasilci! V njihovo društvo je vstopilo 31 novih članov, med njimi 9 žensk in prav toliko pionirjev. V novembru so imeli uspešno predavanje o pomenu Ljudske tehnike za preobrazbo kmetijstva in o spoznavanju bojnih plinov ter kemičnih sredstev protiletalske zaščite. Zlasti je uspela nočna vaja, ki so jo na znak nove sirene priredili 15. novembra. Za prenovljen gasilski dom so žrtvovali 200 prostovoljnih ur in podali v Lendavo 27 članov, ki so ob priliki gasilskega dneva nastopili pri vajah s sekiricami.
V vasi imajo tudi strelsko družino. Mladi strelci se pridno vadijo in učijo uporabljati orožje proti morebitnemu napadalcu. V času tekmovanja so 14-krat ostro streljali in pridobili 12 novih članov. Tudi pionirje so naučili v razstavljanju in sestavljanju vojaške puške. Sedaj se pripravljajo na kulturno prireditev. Nastopili bodo z ljudsko igro »Navaden človek«. Izkupiček bodo uporabili za ureditev strelišča.
Vaščani so letos zadovoljni s poslovanjem kmetijske zadruge, ki tekmuje v postrežbi, čistoči in urejenosti lokala. Trgovino so letos preselili v prenovljene prostore. Vse je bilo prostovoljno. Najbolj razveseljiva pa je njihova ugotovitev, da so z izboljšanjem poslovanja in s štednjo pokrili lansko izgubo v znesku 48.000 din.
Popravljene ceste in vaške poti nam odkrijejo, da ljudski odborniki ne sedijo kot opazovalci v tekmovalnem odboru. Ljudski odbor je organiziral prostovoljno delo na cestah, pri popravilu upravnega poslopja in pri ureditvi prostorov osnovne šole. Samo na ceste so navozili 450 kub. metrov gramoza. Davkoplačevalci pospešeno plačujejo davek. Do 15. novembra
so poravnali 50 odst. četrte davčne akontacije. Mali kolektiv krajevnih obrtnih delavnic je poslal na mladinsko progo 3 svoje člane in opravil 160 prostovoljnih delovnih ur. Člani sindikalne podružnice so prečitali 140 knjig in se pridno izobražujejo.
Skopo prikazani tekmovalni uspehi Polančanov so ugodno vplivali na bližnje vasi, kjer so jih pričeli posnemati. Prav ti uspehi pa so tudi dokaz, kaj zmore mala vasica, če se njeni prebivalci enotno potegujejo za skupne cilje.
V Kuzmi so imeli že osem predavanj
Gotovo so jih do danes imeli že več, kajti osem so jih imeli do takrat, ko so nam poročali. Obenem se zahvaljujejo predavateljem dr. Lukmanu ter tovarišema Beloglavcu in Mezeku iz Gornje Lendave, ki predavajo zelo zanimive stvari. Obžalujemo pa, da predavatelji iz Murske Sobote prihajajo tako poredko.
o
Osvobodilna fronta je organizirala tudi kuharski tečaj v Doličah, za katerega se je prijavilo okrog 20 deklet iz Kuzme, Doličev in Matjaševec. Na tem tečaju se bodo dekleta usposabljala za skrbne gospodinje. Tečajnice pa bodo za novoletno Jelko pripravile obdaritev malčkov.
O
Izobraževalno umetniško društvo »Vladimira Gortana« v Kuzmi je precej časa spalo. Končno pa, kakor se je izvedelo, se pripravljajo za igro. Ljudje z veseljem pričakujejo nastop društva po dolgem odmoru. Saj skoraj vse leto niso imeli nobene kulturne prireditve. Zimski čas pa jim bo nudil več možnosti, zato ga bodo gotovo izkoristili.
Zakaj KZ ne naročajo umetnih gnojil?
Splošne kmetijske zadruge v radgonskem  okraju s svojimi trgovskimi odseki zadnji čas zelo slabo skrbe za potrebe po-
trošnikov. Iz nekih razlogov ali morda iz malomarnosti ne naročajo umetnih gnojil, za katerimi kmetje mnogo povprašujejo. Edini zadrugi, ki ta gnojila naročata, sta Slatina Radenci in Gor. Radgona. Zelo slabo skrbijo tudi za raznovrstno blago za široko potrošnjo. Krivi so tudi upravni odbori, ker ne zahtevajo od poslovodij boljšega poslovanja. Zato bo najbolje, da jim potrošniki in člani KZ izprašajo vest
Zgleden primer dobrih trgovin dajejo KZ Trate, Kapela in še nekatere. Zelo kritično stanje pa je v KZ Zg. Ščavnica, kjer zelo slabo skrbe za potrebe potrošnikov, zaradi česar zadruga leze v svojem poslovanju v nove težave.	-jh.
Zadnji soboški sejem je bil dobro obiskan
Prodajalcev je bilo več kot na zadnjem, izbira blaga večja, tako da je bil rob Trga Zmage okrog in okrog zaseden. Tudi kupcev je prišlo več. Vendar kupčija ni bila ravno živahna. Nekateri ljudje so prišli le pogledat iz radovednosti, kake bodo cene. Z ozirom na večji obisk pa je  na zadnjem sejmu bilo gotovo toliko denarnega prometa kot na predzadnjem, če ne še več.
Slabše je potekala kupčija na živinskem sejmu. Živine je bilo precej, kupcev pa sorazmerno malo. Ker cena živini pada in ker je zimski čas, ko se živina zelo malo rabi za vprego, rajši tisti, ki rabijo živino, čakajo do pomladi. Zato je bilo prodanih le nekaj goved za zakol, plemenskih pa skoraj nič. Cena starim kravam za zakol je padla na 20 dinarjev za kilogram žive teže.
Okrajna podjetja v Ljutomeru ne zmorejo vseh naročil
Potniki, ki gredo iz postajališča Ljutomer v mesto, gotovo opazijo novo zgradbo na oglu bivše Martinušičeve usnjarne. To enonadstropno hišo je dal zgraditi »Slikoplesk«, okrajno podjetje v Ljutomeru. V pritličju sta dve veliki delavnici, v nadstropju pa so stanovanja za delavce in pisarna. V prizidku zgradbe ima nove pisarniške prostore Okrajno mizarstvo, ki ima delavnice v bivši usnjarni.
»Slikoplesk« in »Mizarstvo« imata zaposlenih 40 delavcev. Kljub temu pa ne moreta zadovoljiti številnih naročnikov. Pri raznih gradnjah kritizirajo prav ti dve podjetji, češ da sta počasni in zato delo ne napreduje dovolj hitro. Seveda pod-
jetji nista opravili vseh del pravočasno, pa ne zaradi malomarnosti delavcev ali uprave, temveč zato, ker imata preveč naročil. Zato te kritike dajejo priznanje, da imajo ljudje zaupanje v ti podjetji in naročajo še vedno več uslug. Podjetji pa včasih nista kos opraviti pravočasno vseh naročil pri raznih javnih zgradbah, kot otroškem vrtcu, zobni ambulanti, kulturnem in dijaškem domu in drugih, a kaj šele drugih naročnikov.
Zato podjetji predvidevata povečanje števila delavcev in mehanizacijo dela. Tako bi dvignili storilnost in tudi naročila bi izvrševali hitreje.          -jb.
Proslave v čast Dneva republike
Tudi v Noršincih so svečano proslavili obletnico Ustanovitve republike. V zgodnjih jutranjih urah je godba na čelu s kapelnikom Vaupotičem zaigrala budnico. Poveljnik gasilske čete in drugi so veselo sporočali svojim vaščanom, da so dobili novi gasilski avto. Veselili pa so se tudi uspehom pri zadružnem delu. Z lastnim delom so si zgradili velik hlev, ki bo služil utrjevanju zadružništva. Na proslavi pa so sklenili, da se tudi v bodoče ne bodo ustrašili nobene težave in ovire v zadružništvu, da ne bodo nikomur pustili rušiti tega, kar je že ustvarjeno in bodo tudi v prihodnjem letu šli smelo naprej
po začrtani poti do končnega cilja.	K. Z.
Za Dan republike so se letos Kuzemčani dokaj dobro pripravili. Na predvečer so na najsevernejšem hribu naše države zakurili kres. Ob njem se je zbralo precej vaščanov in vojakov ter so zapeli nekaj narodnih pesmi. Učiteljstvo tamkajšnje šole pa je s pionirji pripravilo pester spored. Ta je obsegal več deklamacij, zborno petje pionirčkov in dramatizacijo A. Aškerca »Tlaka«. Pionirski pevski zbor  je žel veliko priznanje prisotnih, ki so si želeli, da bi jih s svojim nastopom večkrat razveselil.	Z. B.
Prijeli so roparsko družbico
Prejšnji teden so na Srmcu in Šardinju pri Veliki Nedelji odkrili tatove in roparje. Bili so sami mladi fantje, le eden je že odslužil vojsko. Ta jim je bil poveljnik. Družbico so sestavljali: Pintarič, Kukovec, Voršič in trije bratje, po domače imenovani Hermanovi iz Sardinija. Družbica je že dve leti plašila po bližnji okolici, da ljudje ponoči niso bili varni na poti niti doma.
Kradli so vse kar jim je prišlo pod roke, posebno pa še perutnino in vino. Perutnino so pekli v neki prazni viničariji, kamor so hodili ponoči. Antoniji Pudolf so pri belem dnevu pobrali denar in sicer 4000 din. Neko noč pa so napadli domov idočega Maksa Veroneka iz
Trgovišča in mu pobrali 32.000 dinarjev, ki jih je slučajno imel pri sebi. Ta jih je spoznal in prijavil. Vendar so tako vztrajno tajili, da jim niso mogli nič dokazati.
To jih je gotovo še bolj opogumilo. Zato so napadli nekega krošnjarja iz Dalmacije, ki je po teh vaseh prodajal razno drobno blago. Nekaj krošnjarjevega blaga so našli pri Kukovcu, nekaj pa pri Hermanovih. Krošnjarja pa so, kakor so osumljeni, menda ubili in ga nekje pokopali. Njegovega trupla varnostni organi še niso mogli najti Preiskava se nadaljuje in vsak dan se odkrivajo novi dokazi.
Obtožena družbica je že precej stvari priznala. Vzroki, zakaj so ti mladi ljudje zašli na tako stranpot, še niso dovolj poznani. Gotovo so vsled lahkomiselnosti nasedli izprijenemu človeku, ki je sčasoma iz njih naredil razbojnike.	Z. D.
Še enega tatu so prijeli
V Dobrovčaku pri Ormožu so varnostni organi prejšnji teden prijeli že dolgo sumljivo osebo Martina Bombeka. Mož je že nekaj let kradel vse kar mu je prišlo pod roke. Vendar je bil previden, da mu niso zlahka prišli na sled. Ob preiskavi so pri njem našli veliko zalogo soržice (za štiri vreče), mnogo koruze, pokradene odeje in drugo. Nekaj lastnikov je svoje blago že dobilo povrnjeno.
Vaščani so ga že dolgo sumili tatvin, ker ni hotel delati, živel pa je dobro. Niso se ga pa upali prijaviti, ker so se ga bali. Kriva pa je tudi njegova žena, ki je za tatvine vedela. Gotovo mu je tudi pomagala. Končno so ptička le prijeli, da mu v zaporu pristrižejo tatinske peruti.
Koliko manj tatvin bi bilo, če bi bili ljudje bolj budni in vse sumljive primere takoj prijavili varnostnim organom, da bi jih ti lahko preiskali. Z. D.
Novi primer poneverbe v Dolnji Lendavi
Še pred ukinitvijo okrajne menze v Lendavi so preiskovalni organi Poverjeništva za notranje zadeve pretipali poslovanje njenega upravnika Jožeta Kiralja. V preiskavi so ugotovili, da so v menzi malomarno vodili knjigovodstvo. Upravnik Kiralj je slabo skrbel za svoje abonente, pač pa je poznal svoje prijatelje, katere je vabil v menzo in jim pripravljal najboljša jedila. Spričo takšnega poslovanja je nastal primanjkljaj 1,2 kg sladkorja, 11 kg masti in manjših količin drugih prehranbenih potrebščin. V avgustu le abonente prevaril s tem, da jim je izplačal 50 odst. vrednosti neporabljenih bonov,
drugo polovico pa je pridržal zase. Na menzni ekonomiji so zredili in zaklali pet prašičev, vendar pridobljene masti niso vknjižili. Abonenti, ki so prejemali slabo hrano, so se pričeli pritoževati. Upravni odbor je zaprosil odgovorne tovariše za pooblastilo, s katerim bi lahko prekontroliral poslovanje Kiralja. Doživel je razočaranje. Vse trkanje na vrata je bilo brezuspešno, prošnja pa odklonjena z izgovorom, da se okraj ne bo vmešaval v poslovanje menze.
Izgleda, da je tudi Kiraljev primer rezultat samopašnosti človeka, ki se počuti varnega pred kontrolnimi organi. Brez dvoma sodi med številne poneverbe in odtujevanja ljudskega premoženja, ki so bile na dnevnem redu v okraju prav zaradi slabe in pomanjkljive kontrole. Dosedanja praksa je potrdila, da bo treba vprašanju kontrole posvečati več pažnje, sicer se zna zgoditi, da bo še več Kiraljev moralo pred ljudsko sodišče.
Gasilsko društvo Noršinci je dobilo gasilski avto
Dobilo ga je 29. novembra, ker je podjetje Avtopromet svojo obljubo izpolnilo, da je iz starih avtomobilskih ogrodij iz dobe bega Nemcev iz naših krajev izdelalo sodoben gasilski avto. Za avto je prispeval mnogo denarne podpore DOZ (Državni zavarovalni zavod). Za ureditev tega gasilskega avtomobila pa so mnogo naredili poveljnik gasilske čete v Noršincih in nameščenca avtoprometa Vavpotič in Frank. Ni pa prav storil domači poveljnik, ko je ob praznovanju Dneva rebublike in ob prevzemu gasilskega avtomobila pozabil na svoje člane in na okrajno gasilsko zvezo.
DOZ je za leto 1951 odobril temu društvu 250.000 din za zgraditev gasilskega doma. Tega pa ni izkoristilo. Zato so črtali celoten	Kje bodo sedaj
shranili gasilski avto? Brez večje povezave med upravnim odborom in člani društva bodo težko spolnjevali svoje dolžnosti.	C. K.
Zima prihaja...
Le nekaj tednov nas loči od novega leta. Najvažnejša dela na polju so kmetje že opravili. Kljub temu ob lepih dneh najdejo še vedno dovolj dela. Vendar se lepi dnevi vedno pogosteje umikajo pred deževnimi in kmalu tudi sneženimi. Zato imajo kmetje več časa za čitanje, kot so imeli ob poletnem delu. Ker pa mnogi nimajo svojih knjig niti nimajo naročenega časopisa, si morajo izposojati pri sosedih in znancih.
Mnogi ljudje pa želijo brati časopis ne samo zaradi časa ali dolgega časa, temveč čutijo to kot potrebo. Saj je vsak dan toliko novega pri nas in v svetu, kar jih zanima, da ne morejo ostat! brez časopisa. Ljudje pa razne dogodke in novice, ki jih slišijo in prenašajo od ust do
ust, hote ali nehote večkrat tako spačijo, da take vesti ni mogoče kar tako sprejeti za resnične. Zato ne morejo biti brez časopisa niti pozimi niti poleti.
Ob novem letu pa ljudje ugibajo, kateri, časopis bi si za prihodnje leto naročili. Čez leto ostanejo navadno naročniki časopisa, ki so si ga naročili ob novem letu in mnogi tudi plačali celoletno naročnino vnaprej, da potem čez leto niso vsak mesec ali četrtletno imeli skrbi s plačevanjem naročnine.
To je težka odločitev, kajti kdo ve, kateri časopis bi jim najbolj ugajal, posebno če ga še ne poznajo. Zato smo se odločili, da v kratkih obrisih pokažemo naše načrte, ki smo jih pripravili za prihodnje leto.
Kaj boste našli v Ljudskem glasu v prihodnjem letu?
Kot zadnje mesece tako bomo tudi v prihodnjem letu objavljali razne novice in vesti iz obmorskih krajev, ki vsakega našega človeka, kakor so nam naši naročniki in bralci poročali, zelo zanimajo. Poskušali bomo zbrati Še več novic. Seveda nam pri tem lahko mnogo pomagajo naši naročniki in bralci, ki bi nam take novice pošiljali.
Še naprej bomo obdržali rubriko »Besede naših bralcev«, katera pa bo odvisna od naših bralcev. Čim več bodo pisali in čim več dobrih predlogov nam bodo poslali, tem bolj bo zanimiva in tem bolj bo koristila našim ljudem.
Nadalje bomo objavljali razne gospodarske zanimivosti in probleme naših krajev, kakor tudi nasvete za gospodarstvo. Pri tem bomo posvečali enako važnost našemu podeželju kakor tudi mestom.
Precej prostora bomo morali odmeriti tudi poročilom o delu naših organizacij, društev in ljudskih odborov. Kajti njihovo dobro ali slabo delo občutijo hote ali nehote vsi naši ljudje.
V zvezi s temi lokalnimi poročili in z novo razdelitvijo okrajev dodajemo še posebno pojasnilo. Nekateri se sprašujejo, če bo Ljudski glas še prinašal iz njihovih krajev novice
in poročila, če bodo priključeni ptujskemu ali mariborskemu okraju. Uredništvo se z zbiranjem in objavljanjem vesti in poročil ne bo ustavljalo ob nobeni okrajni meji. Mi bomo tudi v takih krajih obdržali vse dosedanje dopisnike in bomo skušali najti še novih. Zato naj nikogar ne moti nova razdelitev okrajev, temveč se naj brez skrbi naroči na naš list. Upamo, da bo v novem letu prav tako zadovoljen z Ljudskim glasom
ali pa še bolj, kot je bil letos. Ljudski glas bo ostal glasilo obmorskih krajev brez ozira v kateri okraj bodo pripadli.
Poleg teh lokalnih alt domačih stvari bomo prinašali kratka poročila, kakor nam bo prostor v tedniku dopuščal, o notranji in svetovni politiki, pa tudi razna zanimiva gospodarska poročila z vsega sveta. Ne bo manjkalo niti raznih zanimivosti, ki jih ljudje radi berejo za razvedrilo, obenem pa jim služijo tudi v pouk, ker iz njih spoznavajo razne kraje in ljudi v svetu, o katerih mnogi še nikoli niso slišali.
Izpolnili pa bomo željo tudi vsem onim, ki radi berejo lepe in zanimive knjige. V prvi številki prihodnjega leta bomo začeli objavljati daljšo povest »Bratova kri«, ki se bo nadaljevala skoraj vse leto. Podrobnosti o tej povesti najdete v tej številki na drugem mestu.
To je naš načrt za prihodnje leto. Po potrebi fin želji naših bralcev bomo lahko še kaj spremenili ali dodali. Zato pohitite in se naročite na naš tednik, če še niste naročeni. Prepričani smo, kar se boste prepričal! tudi sami, da je Ljudski glas najprimernejši časopis za ljudi obmurskih krajev, ki si dnevnika ne morejo naročiti.
Naročite se pravočasno, da ne boste zamudili začetka povesti »Bratova kri«!
Novim naročnikom nudimo posebno ugodnost
Kdor bo naročil Ljndski glas takoj in plačal celoletno naročnino za prihodnje leto vnaprej, bo do konca letošnjega leta prejemal list brezplačno In sicer od tistega časa, ko bomo prejeli njegovo naročnino. Izkoristite ugodnost in naročite Ljudski glas takoj!
Našim naročnikom želimo nuditi list čim ceneje. Zato smo se odločili, da kljub raznim podražitvam ne bomo preveč zvišali naročnine. Celoletna naročnina za prihodnje leto bo 300 din, četrtletna 75 din in mesečna 25 din, računano po današnjih cenah — če bo nastala kaka večja sprememba pri ce-
nah, bomo tudi mi upoštevli. Da si prihranite stroške za poštnino, je najbolje, če plačate obenem za celo leto. Pripominjamo pa, da ni treba posebej z dopisnico ali pismom naročati, temveč le nakažite naročnino na našo ček. štev. 641-90332-2 in naš naslov Ljudski glas, uprava Murska Sobota. Če naše položnice nimate, lahko kupite na pošti prazno in jo izpolnite. Zadaj na srednjem dela pa napišite: »nov naročnik«. List bomo pošiljali le tistim naročnikom, ki bodo plačali vnaprej.
Uredništvo in uprava Ljudskega glasa
Samovoljnežu se prisodi leto dni zapora
Pred dnevi se je zagovarjal pred Okrajnih sodiščem v Lendavi Jože Tompa, bivši upravnik Okrajnega podjetja v Dolnji Lendavi za odkup rastlinskih proizvodov. Obtožnica mu je očitala, da je v času svojega poslovanja zagrešil več kaznjivih dejanj zoper uradno dolžnost in ljudsko premoženje.
Tompa je kot upravnik podjetja odobril izplačilo 30.000 din raznim gostinskim obratom, v katerih se je gostil in popival skupaj z nekaterimi uslužbenci. Brez potrebe je trošil ljudski denar, čeprav mu je bilo znano, da dobivajo uslužbenci mesečno plačo, nagrade in povračilo potnih stroškov. Lansko leto je z visokim pribitkom (3 odst.) pri oddaji žita oškodoval kmetovalce za 38.675 kg zrnja. Protizakonito pridobljenega viška ni prijavil, marveč ga je samovoljno razdeljeval posamezni-
Beltinci bodo največji občinski ljudski odbor
Po zadnjih načrtih o ustanovitvi in razmejitvi občinskih ljudskih odborov bo beltinski imel okrog 9000 prebivalcev in bo največji v vsem okraju. Tak občinski ljudski odbor bo verjetno tudi ustanovljen, ker je načrt bil napravljen po predlogih volivcev in sporazumno z okrajnim ljudskim odborom. Ob tej priliki pa so Beltinčani sprožili željo, naj bi se beltinski občinski ljudski odbor preimenoval v mestni ljudski odbor. To so utemeljili s tem, da so Beltinci že dolga leta zaznamovani kot trg, zato sčasoma lahko prerasejo v mesto.
Beltinčani pa si želijo tudi železniško progo, kajti sedanja postaja Beltinci je predaleč. Upajo, da bodo takrat, ko bodo gradili progo čez prekmursko ravnino do Dolnje Lendave, tako srečni, da bo ta stekla skozi ali vsaj tik Beltinec. O tem so se že menili na frontnem sestanku in so nekateri celo predlagali, da bi prebivalci opravili vsa zemeljska dela na svojem terenu, graditelji pa naj dajo le material in strokovnjake.
kom in ustanovam. Prve dni marca letošnjega leta je pri posestniku Stefanu Davidu v Dolini izvršil prisilni odkup 200l vina brez vsake zakonite podlage. Vdrl je v klet in vino odpeljal, ne da bi ga lastniku plačal ali pa mu izstavil predpisano potrdilo. Ko Je januarja letos odkupoval krompir, na področju krajevnega ljudskega odbora Mostje, je pri plačilu krompirja odtegnil 12 odst. izkupička in oškodoval razne kmetovalce za 3500 din. Tudi službeno vozilo je uporabljal v privatne svrhe. Tako je odbrzel s kamionom v Pince na trgatev. Z malomarnim opravljanjem službe je zakrivil, da v času letošnjega odkupa niso bile pravočasno zakrpane vreče in pripravljena embalaža, s čemer je zavrl odkup in pošiljanje mlevskih izdelkov v industrijske predele. Odgovarjal je še za več manjših dejanj, ,
Na javni obravnavi ga je ljudsko sodišče obsodilo na eno leto zapora in povračilo škode podjetju in prizadetim posameznikom.
Člani Rdečega križa
Prosimo, da se udeležite letnega občnega zbora Mestnega odbora Rdečega križa v Murski Soboti, ki bo v sredo 19. dec. t.l. ob
 15. uri v prostorih stare osnovne šole.	Odbor.
MALI OGLASI
Enodružinsko hišo v Murski Soboti prodam. Šiftar Karel, Cvetkova ul. 13.
Prodam moško kolo po ugodni ceni. Vprašati: Kolman Franc, Trdkova 29.
Obveščamo člane NK Mure, da bo redni občni zbor kluba 19. dec. 1951 ob 19. uri v prostorih stare osnovne šole in ne 12. dec. 1951, kakor je bilo javljeno.
Mladenič z nahrbtnikom, ki je bil 23. novembra t. l. v slaščičarni v Murski Soboti in je pozabil denarnico s cigaretami, naj jo dvigne.
MESTNO PODJETJE radio in finomehanična delavnica prodaja
REPOREZNICE
izdelane v lastni delavnici. — Ugodne cene! Plačljivo tudi z boni! — Izvrstna izdelava!
OBVESTILO
Skladišče tobaka v Gornji Radgoni obvešča vse prodajalce tobaka na območju tega okraja, da od 5. decembra 1951 dalje dostavljamo tobačne izdelke in vžigalice v lokale maloprodajaln vsem odjemalcem.
Vabimo vas, da nam redno do vsakega 1. v mesecu dostavljate naročila po vaših željah in potrebah.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 13. decembra 1951
30 let ljutomerske godbe
Pred 30 leti — februarja 1922 leta — je bila na pobudo še živečih mož Kukovca in Slivarja ustanovljena v Ljutomeru godba na pihala, katero je vodil do druge svetovne vojne že pokojni glasbenik Zacherl.
Namen tega prispevka je opozoriti javnost, zlasti ljutomersko glasbeno publiko in odgovorne tovariše, na uspehe, ki jih je žela ljutomerska godba po osvoboditvi, ne ozirajoč se na njeno vlogo v 30-letnem razdobju delovanja, o čemer bomo drugič obširneje spregovorili.
Vsem Ljutomerčanom je še v spominu dogodek, ki so ga doživeli ob prihodu partizanov v naše kraje. Osvoboditelje so pozdravili tudi godbeniki, igrajoč na izposojene instrumente. V prvem letu svobode ni bilo mitinga ali večje proslave brez ljutomerske godbe, ki je v tem obdobju petdesetkrat nastopila pred hvaležnimi poslušalci. S prihodom sedanjega dirigenta tov Loparnika v letu 1946 se začenja neumorno strokovno delo, ki je v poznejših letih rodilo obilne sadove: večje število koncertov in samostojnih nastopov glasbenega kolektiva, ki so bili povečini zelo dobro obiskani.
O kakovosti rasti ljutomerske godbe pričajo tudi ugodna mesta kolektiva v številnih tekmovanjih glasbenih skupin naše republike, ki nas upravičujejo, da porečemo: »Naši godbeniki niso v slovenski javnosti zastopali le svojega mesta v ožjem smislu, marveč so združeni po-
nesli ime Prlekije izven okraja, skratka, postali so edini reprezentant Prlekije v pihalni glasbi.
Ljutomerska godba napreduje v prirejanju kakovostnih nastopov in koncertov. Ko ugotavljamo njene uspehe, ne pozabimo, da so jih godbeniki poželi na poti preko navidezno nepremostljivih težav. Poglejmo glasbila! Stara so, le delno uporabljiva. V preteklih letih smo jih spremljali na številna tekmovanja, odobravali smo s trudom pridobljene uspehe, toda pozabili smo, da potrebujejo dostojno obleko, kakršna je v navadi pri godbenikih ostalih slovenskih
godb. Res, večkrat so se vrnili s tekmovanja z neprijetnimi občutki, zelo razočarani nad obljubo onih, ki so jim kaj radi ponujali pomoč, toda na žalost — le papirnato.
Pet let po osvoboditvi sanjajo ljutomerski godbeniki o novih glasbilih in dostojnih uniformah. Mar ni čas, da jim zdaj pred jubilejem izpolnimo sanje? Z dobro voljo in razumevanjem je mogoče najti sredstva za pomoč kolektivu, ki nam bo našo pomoč desetkrat obrestoval s kakovostnimi glasbenimi nastopi. O tem bi bilo potrebno več razmišljati.
Neprijetna kopel
V teh hladnih dneh mrzla prha ni prijetna, najmanj pa na cesti. Kljub temu sem jo zadnjič dobil brez prošnje, in lahko rečem, proti svoji volji v Križevcih pri Ljutomeru. In to pred poslopjem, v katerem je poštni urad, krajevna gostilna in brivnica. Ozirajoč se kvišku, odkod tak curek hladne vode, ko vendar ni deževalo, so mi ljudje pojasnili, da je to vsakdanje opravilo nekaterih ljudi v tej hiši. Če bi sedaj bilo poletje in voda ne bi bila umazana, bi morda še večkrat šel pod okno čakat mrzle prhe. Tako pa — F. K.
Strelska družina Mestnih storitvenih podjetij
si je priborila v streljanju prvo mesto
Na Dan republike je strelska družina Rakičan priredila nagradno tekmovanje v streljanju. Sodelovale so sledeče strelske družine: Tovarna mesnih izdelkov, Elektrostrojni klub, Državno posestvo Rakičan, Beltinci, Okrajni komite KPS, Mlinsko podjetje, Černelavci, Mestna storitvena podjetja, Žitofond, Tovarna perila Cvetič, Okrajno gradbeno podjetje, Okrajni ljudski odbor, Invalidsko podjetje, Rakičan, Sodišinci in še iz sledečih ustanov in podjetij iz Murske Sobote: Pošta, Vojni odsek, Narodna banka, Aero-klub, Bolnišnica, Državna banka, Gimnazija, Ljudska milica, trgovski sindikat, Mestno kleparstvo, Tovarna perila II in Učiteljišče.
Tekmovanje je pričelo ob osmih s sestavo komisije. Nagrade v skupnem znesku 11.000
din so prejele sledeče družine: I. nagrado 2000 din Mestna storitvena podjetja, II. 1800 din Elektrostrojni klub, III. 1500 din Aero-klub, IV. 1200 din Vojni odsek, V. 1000 din Beltinci, VI. 800 din Gimnazija, VII. 500 din OK KPS, VIII. 300 din Učiteljišče.
V	streljanju izven konkurence pa so prejeli nagrade: I. nagrado 800 din Mestna storitvena podjetja in Beltinci, II. 400 din OLO M. Sobota, III. 400 din Rakičan.
V	imenu Okrajnega odbora Strelske zveze se je zahvalil vsem tekmovalcem tov. Ledinek in predlagal, naj bi se v mestu M. Soboti ustanovil mestni odbor, ki bi povezal vse družine v mestu. Po končanem tekmovanju je bila prosta zabava.
Sredi prleških goric bodo
zgradili planinsko postojanko
Na zadnjih občnih zborih so člani ljutomerskega planinskega društva kritično pregledali dosedanje delo in ugotovili slabosti, ki so zavirale razvoj in omnožičenje društva. Po plodni razpravi je bil izvoljen novi odbor s predsednikom tov. Loparnikom, nadzorni odbor in častno razsodišče.
V delovnem programu društva za bodočo planinsko sezono je najpomembnejša odločitev članstva, da si s prostovoljnim delom in tovariškimi prispevki podjetij uredi planinsko postojanko v Jeruzalemu — znanem letoviščarskem kraju naše Prlekije. Društvo bo najelo in preuredilo primerno poslopje v bližini vinogradniškega državnega posestva. V postojanki bi gostje in ljubitelji prleških go-
ric lahko dobili okrepčila in potreben počitek. Opremljena bos posteljami za izletnike iz oddaljenih krajev. Društvo bo zaprosilo podjetja in ustanove za denarno pomoč. Prvi prispevek v znesku 10.000 din je poslala uprava, okrajnega rudnika v Presiki, vinarska zadruga v Ljutomeru in še par ustanov. Z gradbenimi deli bodo pričeli spomladi.
Planinsko društvo v Ljutomeru šteje 70 članov, ki bodo v počitnicah odrinili na zasneženo Pohorje. Za poletje so načrtovali dve turi za planince-začetnike (Kamniške planine in Triglav) in dve turi za rutinirane planince, ki bodo pod vodstvom preizkušenih alpinistov zavzeli težje vrhove naših alpskih gora.
Ljutomerčani so ustanovili šahovski klub
Na pobudo mariborskega šahista Mišure in po zaslugi delovnega iniciativnega odbora, je bil 1. decembra ustanovljen v Ljutomeru šahovski klub, ki nosi ime prleške metropole. S tem je 51 do takrat neorganiziranih šahistov naj lepše počastilo obletnico rojstva nove Jugoslavije. Na ustanovnem občnem zboru so ugotovili, da imajo v svoji sredini rutinirane šahiste Hriberška mladega, Černjaviča, Žagarja in druge, ki bodo lahko mnogo pripomogli pri strokovni vzgoji članstva. Klub ima svoje prostore v restavraciji »Triglav« in je preskrbljen s potrebnimi šahovskimi rekviziti.
Po zboru sta mariborska prvokategornika Andrej Mišura in Karol Konič odigrala simultanko proti 21 ljutomer. šahistom. V zanimivem srečanju sta 14 partij dobila, 1 remizirala in 6 izgubila. Od domačinov so bili uspešni: Jakob Kapun, Jože Bencek, mladi Hriberšek, Franc Podkrajšek, Sandi Pevec in Jože Osterc,
pol točke pa si je pridobil kapetan Banovec.
Popoldanski čas so šahisti posvetili študiju nekaterih partij. Mariborska gosta sta jim s teoretično razlago prikazala na demonstrativni deski nekaj odigranih partij najboljših jugoslovanskih šahistov. Navzoči so ju z zanimanjem poslušali in jima ob slovesu obljubili, da bodo v najkrajšem času organizirali prvi klubski turnir.
Tudi na vasi igrajo šah
Šahisti iz Kuzme so se 29. novembra pomerili v Gornji Lendavi z desetimi tamkajšnjimi šahisti. Čeprav so večinoma kmečki fantje in je bil to njihov prvi nastop v šahovskem dvoboju med vasmi, so imeli proti pričakovanju lep uspeh in sicer 5:5. Ta uspeh jih je zelo navdušil za nadaljnje razvijanje te igre na vasi. Sedaj se pripravljajo za dvoboj s pripadniki JA.
Uspešen jesenski cross v Gornji Radgoni
Telovadno društvo Gornja Radgona je priredilo na Dan Republike 29. novembra jesenski cross, ki se ga je udeležilo 84 tekmovalcev. Pionirji in mladinke so tekli na progi 200 m. Prvo mesto med pionirkami je dosegla Fekonja Ica, med mladinkami pa je postala prvakinja Kraner Marica. Mladinci so tekli na progi 800 m in je prvo mesto dosegel Žnuderl Tone. Od starejših članov, ki so tekli na progi 1800 m, je postal prvak Hrast Andrej.
Nastopilo je 67 šahistov
Dne 30. novembra je bila v Gornji Radgoni odigrana šahovska simultanka, ki jo je priredil tamkajšnji šahovski klub. Tekmovanja se je udeležilo 67 šahistov, ki so se pomerili s prvakoma iz Maribora Mišuro in Koničem. Dosegli so štiri zmage in štiri remije. Prvo mesto je osvojil kapetan JA tov. Džekič Milan, drugo Kaučič Jože, slikarski mojster iz Radgone, tretje Zadravec Branko, tajnik IO OLO Radgona in četrto Grosman Vinko, šofer OKAP iz Gornje Radgone.	-jh.
Cvetoče koprive
z obmurskih vrtov
Še enkrat: Pionirji, uganite
V zvezi s člančičem, ki smo ga objavili pod gornjim naslovom 29. novembra, smo prejeli iz osnovne šole Runeč dva dopisa. Prvega, ki ga pišejo pionirji tamkajšnje šole, danes objavljamo:
»V rubriki Cvetoče koprive z obmurskih  vrtov smo čitali: Pionirji uganite. Iskali smo rešitev uganke in jo tudi hitro našli. Zapisana je na računu, ki ga je izdelala KZ Ključarevci. Ta potrjuje, da smo nabrali 162 kg bukovega žira. Prodali smo ga po 18 din kg in smo dobili zanj 2916 din. Izjavljamo, da smo žir nabirali po rednem pouku in doma. Žir, katerega ni bilo 239 kg, ampak samo 162 kg, smo prodali 16. nov. 1951 KZ Ključarevci. Žira nismo menjali za olje, ker ga ne rabimo, pač pa rabimo denar za izlet spomladi.«
Čudimo pa se drugemu dopi-
su, ki ga piše učiteljstvo tamkajšnje šole. V njem zahteva preklic podatkov in sumničenja. Ne vemo, kakšna sumničenja si je lahko nekdo ustvaril iz navedenega članka in kako, če ne bi o tej zadevi slišali že kje drugje kakih podrobnosti. V navedenem članku pa ni kaj preklicati — razen morda razliko nabranega in prodanega žira, kar pa je že razvidno iz dopisa pionirjev. Če pa kdo pripoveduje kaj več, pa je treba od njega zahtevati preklic ali pa stvari opisati bolj podrobno.
Še enkrat:
Dober kalkulant
K člančiču pod tem naslovom, ki je bil objavljen 29. novembra, dajemo sledeče pojasnilo: Ko je bil odprt »bife«, so sendviče z navadno salamo prodajah po 20 din, sendviče s šunkarico pa po 25 din in ni res, da bi se po nekaj dneh cena dvignila, temveč so morda nekateri zamenjali te dvojne vrste sendvičev. Nasprotno, ko je . cena mesu in mesnim izdelkom padla, je »bife« znižal ceno sendvičem s šunkaricami na 20 din, z navadno salamo pa na 15 din. Poleg tega so prodajali žemlje po 5 din. ko so jih v pekarnah prodajali po 6 din. To dokazuje, da ne navijajo cen, temveč skrbijo za delovnega človeka.
Ah, ta alkohol!
V krajevni gostilni v Križevcih je po navadi bolj mimo. Včasih pa pridejo veseli fantje iz drugih gostiln, da bi se pokazali v kakšnih rožicah so. V nedeljo 2. decembra bi kmalu izbruhnila vojna. Po zraku je že letela steklenica. Junak je grozil natakarici, da bo metal steklenice, vina pa ne bo plačal.
»Še sreča, da me ni zadela,« si je mislil miren gost pri vratih. »Toda, ali mora res imeti vsaka stran dve plati? Prej ko je bilo vino drago, si ga je pošten in skrben človek teže privoščil; sedaj, ko je poceni, pa bi se bedaki radi utapljali v njem...«
Nočni pokop
Čeprav se jim podnevi ni bilo treba skrivati, so v Cezanjevcih hoteli ponoči pokopati mrliča. Zjutraj ob pol štirih — ko je v sedanjem času še trda noč — so krenili z njim iz Vogričevec v cezanjevsko cerkev. Mnogi ljudje, ki so jih spotoma prebudili iz spanja, so se čudili, zakaj taka sila. Mar podnevi ni dovolj časa?	      -jb.
Bratova kri
V	prihodnjem letu bomo prinašali v našem listu daljši podlistek, povest Bratova kri. Ta povest opisuje življenje nasiti ljudi v dobi velike svetovne gospodarske krize.
V	njej boste spoznali Korenčkovega Jožeta, ki si je hotel toliko prislužiti, da bi lahko s svojo bodočo ženo v sreči in miru živel. Ta naj bi bila Sršenova Anica. Vendar so njeni starši Želeli drugače, zato so jo silili, naj se poroči s Čukovim Martinom. Tega pa Anica ni marala, vendar kaj je hotela, ko je Jože bil tako daleč od nje. Brat je obvestil Jožeta, kaj se doma godi in naj se čimprej vrne, če še želi dobiti Anico. Jože se je iznenada, nepričakovano vrnil, toda Anica je že imela snubca. Vnela se je borba, kdo si bo pridobil Anico. Premaganec je prisegel maščevanje svojemu tekmecu in Anici.
Toda kaj bi vam pravili. Naročite si »Ljudski glas«, če še niste naročnik, kjer boste lahko brali o vsem tem in še mnogo več, kajti to je komaj začetek povesti. V povesti boste spoznali poštene in nepoštene, dobre in slabe ljudi, kakor jih najdete povsod po naših vaseh. Spoznali pa boste tudi ljudi, ki po svoji naravi niso bili slabi. pa so jih razne življenjsko prilike naredile trenutno slabše, kakor so bili v resnici. Spoznali boste, kako se ljubezen spremeni v sovraštvo in kako se sovraštvo umika ljubezni, ko zmaga zdrav razum. Toda vse to je imelo svoje vzroke, zato je moralo tako biti.
Ne odlašajte z naročilom Ljudskega glasa, kajti s prvo številko v prihodnjem letu bomo začeli povest objavljati in jo bomo prinašali več mesecev.
Kaj pa mi stari?
Gotovo bodo postavili tako vprašanje naši dosedanji naročniki, ko bodo prebrali, kake ugodnosti nudimo novim naročnikom.
Tudi na vas, dosedanje naročnike nismo pozabili, če vi ne boste pozabili na svoje dolžnosti do svojega Usta. Saj imate le eno dolžnost, namreč pravočasno plačevanje naročnine. Zato smo vsem naročnikom priložili položnice. Kdor je v zaostanku z naročnino za letošnje leto, naj zaostanek poravna takoj, obenem pa nakaže predplačilo za prihodnje leto. Naročniki, ki bodo plačali celo-
letno naročnino za prihodnje leto do 1. januarja 1952 — seveda morajo prej poravnati zaostalo naročnino, če dolgujejo — bodo deležni nagradnega žrebanja, ki ga pripravlja uprava Ljudskega glasa.
Nagradnega žrebanja bodo deležni vsi naročniki, ki bodo 1. januarja 1952 imeli plačano celoletno , naročnino za nastopajoče leto. Za nagrade bodo prejeli knjige, od katerih bo vsaka vredna nad 100 din. Izžreban pa bo vsak 50. naročnik. Pohitite, ne zamudite prilike dobiti lepo knjigo!
Uprava Ljudskega glasa
J0ŽE J.:
Hiša
Pred poroko svoje najmlajše hčerke Trezike je Martinov oče imel težke skrbi. Sklenil je povabiti na zadnjo svatovščino vse svoje sorodnike in sosede. Pa ga je zmotil najstarejši sin Štefan, ko mu je rekel:
»Če boste povabili Jožka, mene ne bo zraven.«
Te besede so Martinovega očeta hudo zadele. Do takrat v družini ni bilo prepira, čeprav so ob Jožkovi poroki imeli sitnosti. On se je bil s svojimi brati in sestrami vedno dobro razumel in jih je rad posečal, ali pa so pogosto prihajali v svojo rojstno hišo k njemu na obisk. Vsi so bili ponosni na pradeda Martina, ki je bil pred več sto leti zgradil na tem gruntu leseno hišico in tako ustanovil Martinovo domačijo. Od takrat so jih vaščani klicali za Martinove, čeprav so se v knjigah in uradnih spisih pisali Gaber. Ko je on odrasel in se poročil, sta z očetom zgradila na mestu stare lesene hišice, ki se je že postarala in zlezla v zemljo, zidano hišo. A to ni niti najmanj
motilo dobrih rodbinskih odnosov.
Sedaj pa naenkrat nekaj takega. Njegov najstarejši sin Štefan si je vtepel v glavo, da mlajši sin Jožko ne sme priti med svate. Le zakaj neki? Da Štefan ne ljubi Jožka kot svojega brata, je vedel; ni pa vedel, da je med njima še vedno tako velik prepad. V trenutku je preletel v svojih mislih te spomine in dejal:
»Če bom povabil Jožka? Saj je on tako moj sin in Trezikin brat kot ti.«
»Če bo prišel na gostijo, jaz odidem od hiše,« je odgovoril Stefan prepričevalno. »Saj veš, kaj govorijo ljudje o njem. Dobro voljo in razpoloženje bo motil med svati.«
»Kaj govorijo o njem?« je vprašal oče začudeno. »Nič slabega nisem slišal zadnji čas. Da se ni poročil z bogato nevesto? Saj sem mu pred poroko tudi jaz branil. Toda kaj hočemo, če mu je ta najbolj ugajala? Sedaj sem že zadovoljen, da se tako razumeta in sta oba pridna.«
»Pridna, pridna, ko pa nič nimata,« se je jezil Štefan. »Še k hiši se vam bosta lahko silila, ko ju bodo tam nagnali.« Umolknil je, ker se je zbal, da je preveč povedal.
Martinov Ivan, ali kakor so ga klicali Martinov oče, je bil mirne narave. Ljubil je starejšega sina Štefana, a zadnji čas je še bolj cenil mlajšega sina Jožka. Štefan je stanoval v hiši, toda ni bil za gospodarja. Izučil se je za mehanika in delal je v trgu pri nekem mojstru kot pomočnik. Zato na gospodarstvo ni dal mnogo. Jožko pa se je poročil z Ivaničevo Miciko, hčerko revnega kmetiča iz sosednje vasi. Kadar nista bila na delu, sta stanovala pri njenih starših, čeprav je imela več mlajših neporočenih bratov in sester, ker oče zaradi ljubega miru ni dovolil, da bi jo pripeljal k hiši. Še bolj mu je nasprotoval brat Štefan. Ker je Jožko trmoglavo vztrajal pri svoji nameri, je oče odločil, naj gre, kamor hoče, pri hiši ne rabijo take neveste. Pa tudi drugače je hišo namenil Štefanu. Jožko se je kljub temu poročil, a dolgo po poroki ni upal ob-
iskati očeta, dokler ga sam ni povabil k sebi.
Martinov oče je imel na gospodarstvu mnogo dela. V mladosti se je izučil za krojača, zato je bil kmet in krojač obenem. Kot vaški krojač ni zaslužil toliko, da bi lahko živeli brez dela na posestvu. Nekaj pa je le zaslužil za pomoč h gospodarstvu, zato je pogosto sedel za šivalnim strojem. To se je odražalo na polju, ker žena Ana in hčerka Trezika nista zmogli sami vsega dela.
Jožko in Micika pa doma nista imela dovolj dela niti kruha, zato sta hodila po raznih službah. Kadar nista bila nikjer v službi, sta rada obiskovala njegove starše, ki so Jožku že oprostili zaradi poroke. Če so imeli mnogo dela, sta ostala pri njih tudi nekaj dni in pomagala na polju. Bili so veseli njune pomoči in so ju imeli vedno raje. Le Štefan se ni mogel pomiriti. Pa je oče Ivan mislil, da bo tudi on s časom pozabil in oprostil Jožku.
Takrat pa mu je bilo jasno, da Štefan zato ne mara brata, ker se boji za hišo. On do takrat sploh ni razmišljal o tem. da bi
Jožka z ženo poklical k hiši, ker je že Štefan bil doma. Ta je sicer delal v mestu, toda kdo ve, kako dolgo ga bodo tam rabili. Kaj če bo enkrat ostal brez službe in se bo moral lotiti zemlje?
Tako je razmišljal Martinov oče in je bil v hudih skrbeh. Bo povabil Jožka na gostijo? To bo jezilo Štefana. In če ga ne bo povabil? Kaj si bo mislil Jožko? Kaj bodo rekli ljudje? Pa ga bo le povabil. Toda če se bo Štefan zaradi tega jezil in celo sprl? Tega pa ne, samo prepira ne v hiši!
Noč in dan je razmišljal o tem. Stokrat na dan je sklenil, da bo povabil Jožka in tolikokrat je spremenil svoj sklep. Obema sinovoma bi rad ugodil, obenem pa preprečil prepir v hiši. A ni vedel, kako. Tudi žena Ana mu ni vedela pomagati.
Trezikin poročni dan se je hitro bližal. Jožko in Micika sta zadnjo nedeljo pred poroko obiskala starše. Tedaj se oče ni mogel premagati in ju je kljub svoji neodločnosti povabil: 
»Kmalu se vrnita! Take priprave zahtevajo mnogo dela, pa bosta kaj pomagala.«
»Zakaj pa ne, če je treba,« sta obljubila nič hudega sluteč.
Po njunem odhodu pa je očeta zaskrbelo, kaj bo storil Štefan, ko bosta prišla. V negotovosti ni vedel kaj, zato je iskal pomoči pri ženi. Ana se je starejšega sina bala, zato mu je svetovala, naj bi obvestil Jožka kaka nesreča se pripravlja. Toda pri pomisli, kako bi ta vest zadela Jožka, ga je zabolelo srce. Morda Jožko ne bo prišel. Toda to bi bila druga nesreča. V negotovosti in z najboljšo željo, da bi bilo vse prav, je sklenil:
»Ker sta oba moja sinova, ju oba enako ljubim. Zato se ne bom vtikal v te stvari, naj se pobotata sama.«
Morda bi se ta svoj sklep spremenil in sporočil Jožku, naj ne pride pomagat pripravljat za gostijo, da ni Trezika odločno vztrajala in ga prosila:
»Ne delajte tega. oče, saj sta oba moja brata! Kaj bi rekli ljudje.«
Oče se je razveselil Trezikinih besed. Če misli tako pa bo res pustil, naj bo kakor hoče.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Jože Petek — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota Trg Zmage — Ček. račun: Narodna banka M. Sobota 641-903-322
Letna naročnina din 260. Tiska Mariborska tiskarna