7
\
Političen list za slovenski narod.
Naročnino la oznanila (in ser a te) rsprejema npravuištvo in ekspedicija t ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& *ld., za pol leta 8 grld., za četrt leta 4 »ld., za jeden
mesec 1 grld 40 kr.
Z» celo leto i« r|i V a?rin!8tr?°yl Prejeman velja:	|	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana p.sma ne vsprejemajo
celo leto 12 grld., za pol le.a 6 grld., ta četrt leta 3 »ld., za jeden mesec 1 fld. ft	»»prejemalo
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.	j	Vredništvo je v 8eineniSkih nlieah St. 2, I., 17.
Posamne številke po 7 kr.	i	Izhaja vsak dan, iiviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva t e 1 e f 6 n - 21 e v. 74.
tev. 294.
V Ljubljani, v soboto 24. decembra 1898.
Letnik: XXVI.
Kristus — „orieiis ex ulto"!
Devetnajsto stoletje gre v zaton. Še dve leti — kaj je to v enem stoletju? Kakor pol ure solnčnega dne! Zatonilo bo devetnajsto stoletje, in vstalo bo novo dvajseto stoletje. Mračno zahaja naše stoletje, in marsikdo se boji prihodnjega.
Mnogo je prineslo XIX. stoletje, mnogo vede, mnogo bogastva, mnogo svobode.
Fizika in zgodovina, geologija in astronomija so obhajale prave triumfe. Koliko predsodkov je razpršila zgodovina ! Kako globoko je prodrla geologija ! V liziki se spomnimo le elektrike, ki nam daje luč, prenaša govor, goni stroje. A astronomija ? Dala nam bo skoraj fotografijo neba in na njem okrog 40 milijonov zvezd! Prenesla bo toraj nebo na zemljo na pult učenjakov!
Kaj bogastva je nagromadil XIX. vek ? Uporabil je prirodne sile v življenju, v obrti in prometu in odprl nove vire bogastvu.
In svoboda? Želja po svobodi je bila gonilna sila našemu stoletju !
In vendar! Mračno zahaja devetnajsto stoletje ! Iz dalje mnogi slišijo grom. Temu in onemu se zdi, da vidi že skozi oblake prebijajoče se krvave bliske. Mnogih se je polotil pesimizem.
Toliko vede — in vendar umski bankrot! Vsa moderna veda ni mogla dali le količkaj zadovoljujočega svetovnega naziranja ; raz-djala in razjedla je vse : vero in moralo, a na mesto vere in morale ni mogla dati ničesar! Toliko bogastva — in vendar beda! Množice propadajo, kmet v dolgeh, obrtnik na koncu, delavec trpin, v izobilju jih živi le višjih sto. Toliko svobode — in vendar tiranija! Mogočnejši narod tlači slabejšega, ena država stiska drugo.

Nihilizem, socijalizem, anarhizem — to so osodne sile, ki jih jo z vso vedo in vsem bogastvom in vso svobodo vzbudil XIX. vek ! Zato ni čuda, da se je mnogih polotil pesimizem. Ni čuda, da si mnogi skoraj žele katastrofe, ki naj bi očistila ozračje, da bi potem vstala človeštvu nova doba.
Pesimizem se je jel lotevati tudi nekaterih katoličanov. Skoraj najrajši bi položili roke v naročaj. Čemu boji, čemu trudi? Človeštvo noče resnice, naj torej okusi grenki sad zmot in laži, naj izpije kupo gorja do dna! Tudi to ni čudno! Saj uprav katoličani so prejemali za ves trud, za vse človekoljubje le sovraštvo in zasmeh. Kdor ni imel v XIX. stoletju drugega dela, je zabavljal zoper cerkev, duhovnike in klerikalce !
Razložiti je pesimizem lahko, vprašanje je le, ali je tudi — upravičen ? In odgovoriti moramo, da ni!
Katoličani se ne smemo udati pesimizmu.
Morda res pride1 na čl.-veštvo katastrofa. Morda res božja previdnost pripusti, da se človeštvo okoplje v krvi, da še le na razvalinah in na pepelu dosedanje družbe in kulture pride do spoznanja; do spoznanja, kako zlo je zapustiti Boga. Morda! Toda, četudi je to mogoče, katoličani ne smemo deti križem rok Naša dolžnost je, da delamo, da se trudimo, da se žrtvujemo za človeštvo, kakor je delal, trudil se in žrtvoval se naš božji Vzornik in Zveličar od Betlehema do Golgote. Naša dolžnost je, da zabranimo, če mogoče, katastrofo. Ne smemo bežati ozlovoljeni proč, kakor Jona, ampak hiteti moramo v Ninive in klicati in klicati, naj tudi Ninivljani ne slušajo našega glasu. Morda nam ne bo dosti moči, previdnosti, poguma, uspeha, a dobro voljo vsaj mo-

LISTEK.
Cesarski Božič.
(Spisal Franqois Coppiže. — Preložil A. Kalan.)
Sveti večer je leta 1811 in od desete ure naprej že dela Napoleon sam v svojem kabinetu, v tuilerijski palači.
Prostorna dvorana je skoro popolno temna. Tu in tam v senci se včasih zasveti kak zlat okrasek, okvir kake nevidne podobe, dvoje levjih glav, ki služijo kot okrasek za ročaje pri fau-teuilju, in temnosvetal zast^r. Pod srebrno strešico goreli sta sveči na dragocenih kandeiabrih, ki sta razsvetljevali le prostorno mizo, obloženo z atlanti in z debelimi zvezki, vezanimi v zelen marokin in označenimi z začetnicami N. I. in s krono.
Že dve uri je, odkar je vladar pri delu, opirajoč na zemljepisne karte in na situacijske načrte armad svoje veliko čelo, na katerem je videti temno senco, čelo, ki je globoko in polno mislij, temno kakor svet, o katerega podjarmljenju on premišljuje.
Odprti atlant predstavlja karto Azije in roka cesarjeva — nervozna, ženska nežna — sega polagoma naprej proti Perziji, kažoč na pot proti Ilindoustanu.
Da, v Indijo! Ali po suhem? Zakaj pa ne? Ker je njegova mornarica premagana in uničena, zemlje lačni vladar nima druzega pota, ako hoče, da pod palmami bajnih gozdov, spremljan od svojega orla, katerega zlato se svetlika v jeklu bajonetov, zadene Angleško v srce, to je, da napade nje kolonijalno- kraljestvo, njen zaklad.
Dosegel je že v veličini Caesarja in Karola Velikega, on hoče imeti tudi slavo Aleksandra Velikega. Razmišljal je o tem, ne da bi se čudil. On je že poznal vzhod, ostala je od tedaj v njegovem duhu o njem nesmrtna legenda. Nil ga je že videl, drobnega generala z dolgimi lasmi, ja-hajočega kamelo. Na bregovih Gange treba bo za težkega cesarja v sivi suknji močnega slona. On ve, kako treba ljudstva potegniti za seboj, kako jih fanatizovati.
Car Evropi! Sultan Aziji! To sta naslova, ki bosta vklesana nad njegovim mavzolejem!
Vendar je šo jedna ovira: velikanska Rusija!
Toda ker si ni mogel pridobiti spremenljivega prijateljstva Aleksandrovega, hoče ga premagati. In drobna roka cesarjeva je poželjivo listala po debelih zelenih zvezkih, po listih, ki so sporočali točno moč velike armade, ki se že sedaj zbira ob Niemenu. Da, on mora premagati severnega samodržca ter ga, cara vazala, potegniti s seboj, da mu, spremljan od čet divjih ko-
ramo imeti in storiti moramo, kar moremo, naj potem pride, kar pride !
Sicer pa ni, da bi zdvojili o človeštvu. Res, kljub vsej vedi, vsemu bogastvu, vsej svobodi je XIX. stoletje prineslo človeštvu le malo sreče, a mnogo gorja, in v svojem zatonu napoveduje le še večje gorje. A prav to je morda rešilno za človeštvo. Trpljenjeimavelevzgojevalen pomen. Trpljenje navaja človeka, da začne misliti, kaj je pač vzrok, da ne more doseči prave zadovoljnosti in sreče. Če pa človeštvo začne misliti, kaj je vzrok gorja in bede, bode kmalu prišlo spoznanje. Saj kaj je bolj očividno kakor to, da je na človeštvo prišlo toliko gorja, ker je zapustilo Boga? Veda XIX. veka je hotela rešiti svetovno uganko brez Boga, zato ni čuda, da se je sama razdjala. Iztrgati je hotela človeštvu iz srca krščanstvo, vero, najživejšo potrebo človeške duše, zato ni čuda, da je pustila v človeški duši praznoto in obup. Devetnajsto stoletje je hlepelo po bogastvu, a zavrglo veliko idejo krščanske ljubezni, zato ni čuda, da je vse prevzel egoizem, krut, brezsrčen, podel egoizem, ki divja dalje in dalje, naj se tudi pod železnim kopitom v smrtnem boju previjajo in premetavajo milijoni! Naša doba je proglasila princip absolutne svobode brez božje večne in neizpremenljive postave, zato zopet ni čuda, da so svobodni mogočni nasilniki, a za slabejše, ki nimajo sile, tudi ni pravice!
Kristus, krščanstvo, krščanska pravica in ljubezen — to so ideje, ki jih je devetnajsto stoletje hotelo zatajiti, zatreti, iztrebiti in odtod je prišlo največ trpljenja in gorja! Zato pa, če človeštvo začne razmišljati o svoji bedi, našlo bo zopet pot tja, od koder je lahkomiselno slo v prazno in mračno tujino, našlo bo zopet pot h krščanstvu!
njenikov, pomaga zmagoslavno prisvojiti si vzhod.
Car E vropi! Sultan Aziji! Delo ni višje, nego sta njegov pohlep in njegov genij. In kadar on zgradi to delo, njegovo velikansko cesarstvo ne bo v nevarnosti, da bi bilo kedaj razdeljeno med njegove častnike, kakor kraljestvo Macedonca. Od 20. marcija ima Napoleon sina, dediča svoje slave in svoje moči, in ustnice cesarjeve so se zaokrožile v radosten smehljaj, ko so jc spomnil deteta, ki spava tako blizo njega v skrivnostno mirni palači.
Nakrat strese glavo ves iznenaden. Odkod pač prihaja to tuje globoko brnenje v kabinet, ki je tako trdno zaprt in čegar zaslori so zagrneni. Cesar posluša, posluša in zasliši mej tem brnenjem glas zvonov.
»Ah, da! Sveti večer . . . Polnočnica!«
Da,"zvonovi pariških cerkva so se glasili v slavo rojstva Jezusovega, zvonovi, za katere jo nedavno Bonaparte dal dovoljenje, da zopet vise in zvone po cerkvenih stolpih, ko je kot konzul po-mirjevalec spravil v Franciji toliko sovražnih si bratov-
Kolikokrat so se že oglašali zvonovi v njegovo slavo, oznanjujoč zmagoslavni Te Deum! Se nedavno, pred malo meseci, so se oglašali iz vseh zvonikov, eni dan, ko n.u je bil rojen sin

In zdi so res, da se že kažejo znamenja velikega povrata h krščanstvu! Vsepovsod, v Ameriki in na Angleškem, v Norvegiji in na Danskem, v koptskem Egiptu se vzbuja krščanska zavest in začenja krščanski preporod, krščanska renesansa!
Zato z zaupanjem glejmo v bodočnost! Kristus — »oriens ex al t o«! Krščanstvo je večno mlado. Tista luč, ki je zasijala v temine, malone pred dvetisoč leti, še vedno sije. Naj le prežene trpljenje mrakove napuha in egoizma, in narodi bodo zopet gledali luč. Tista moč, ki je prero-dila in premladila poganstvo, je še vedno živa. Naj le pereče trpljenje otaja led človeških src, in človeštvu bo prišla nova pomlad. In angeli božji vsako božično noč zopet kličejo narodom : Slava Bogu na višavah in mir na zemlji ljudem! Človeštvo naj da slavo Bogu, in Bog bo dal mir človeštvu!
Zato torej, ko se zataplja naše stoletje in bliža nova doba, povzdignimo glave! »Jezus Kristus včeraj in danes in na veke!« Kristus, »oriens e x a 11 o« — on je 1 u č in m i r. A kaj si želi človeški duh bolj nego luči, Sin človeško srce bolj nego miru? Kažimo toraj na Kristusa! Ce človeštvo noče spoznati svojega rešenja, krivda ne bo naša, nam ostane tolažilna zavest, da smo bili o najtežjih urah apostoli blagovesti! če pa človeštvo spozna svojega Odrešenika, — in upanje naj nas navdaja, da ga spozna! — tedaj bo o sreči in veselju človeštva dvojno naše veselje in dvojna naša sreča!
»Macedonija" v Zagrebu.
V Zagreb dohajajo že dalje časa mladi Bolgari radi duševne naobrazbe ter je v istini na zagrebških šolah do zdaj izvršilo lepo število bolgarskih dijakov svoje nauke. Mnogi izmed njih zavzemajo zdaj v svojej domovini ugleden položaj, pa niso pozabili na gostoljubnost jugoslovanskega duha, kjer se more med ostalimi južnimi Slovani posebno Bolgar dobro počutiti. Ni potem tudi nobeno čudo, da si je mladi Bolgar Kapčev, ki je dozdaj pisal vrlo mnogo o nesrečnej Macedoniji po raznih slovanskih časopisih, izbral Zagreb kot najvarneje mesto za izdavanje svojega časopisa »Macedonije«. Gosp. Kapčev je rojen Macedonec, poln oduševljenja in volje, da pomore ožjej svojej domovini v težkej borbi, ali bolje rečeno v težkih ranah, katere ji zadaje turško paševanje. Plod njegove odločne volje in njegovega truda leži tukaj pred nami, prav ukusen časopis v treh jezikih, poln podučnega gradiva, a poln tudi one goreče ljubezni do Macedonije, s kakoršno more vsplamtiti samo pravo in pošteno domoljubno srce do svoje domovine, in to tem bolj, če je ta domovina nesrečna in potlačena. In taka je žali-bog Macedonija.
Hrvatski »Obzor« je pozdravil prav simpatično to izdavanje »Macedonije« v Zagrebu ter pravi: Hrvatski narod že od zdavnej sledi razvitek
bratskega si bolgarskega naroda, s katerim ga vežejo vezi še od hrvatskega kralja Tomislava (912 do 930), ki sta Bolgar in Hrvat, posle kratkega prepira, jedinega v njih zgodovini, živela kot brata ter se bratski podpomagala. Tudi še dandanes, posle tolikih vekov, imata oba naroda iste želje in iste težnje, a te so, da vidita svojo domovino celokupno in slobodno.
Ko ne bi nič druzega bilo, ko ne bi bilo divne slovanske besede in duše, ki jih veže, ko jim ne bi bilo zajedniških velikanov učiteljev sv. Cirila in Metoda' — že to bi bilo dosta. Nego v zajedniškej borbi in bedi ne more niti hrvatski niti bolgarski narod pozabiti tudi to, da so sinovi jedno matere, matere Slavije, a da oni tega niso pozabili, najbolji dokaz za to je časopis, ki so ga mladi Bolgari osnovali v srcu Hrvatske, v mestu, katero ne more biti protivno in tuje njegovim težnjam in da temu listu hrvatski narod želi od srca vsako srečo in vsak napredek.
Izdavatelji tega časopisa so bržkone tudi mislili na to okolnost, da se v Zagrebu ne bode gledalo srpo na njih delo in podjetje. Drugi razlog pa leži v tem, da bi bilo v samej Macedoniji izdavanje takega časopisa nemogoče, a kneževina Bolgarska pa je v takem položaju nasproti Tur-škej, da se v Sofiji ne bi smelo opisovati današnje faktično stanje v Macedoniji, kajti Turki bi se za to osvetili. Izdajati časopis kje drugje na Balkanu, bilo bi tudi v zvezi z mnogimi neprili-kami, kajti razven Bolgarov se trgajo za Macedo-nijo tudi Srbi, Grki in celo Rumuni, dočim so Hrvati jedini, katerih aspiracije ne Bezajo na macedonsko zemljišče, kateremu oni žele jedino, da se v njem uvede takšno stanje, ki bi odgovarjalo božjemu in ljudskemu pravu. Da je temu zares tako, vidi se iz pisanja srbskih časopisov, ki so udarili vsi složno na »Macedonijo«, češ, da to ni jpravo domoljubno delo, nego da je ta časopis ! osnoval I<allay, upravitelj Bosne, in da hoče le spletkariti, samo da Srbi ne dobe Macedonije. Sr-1-1 bom ni nič domoljubnega, če ni njim v prilog, a ker je »Macedonija« pisana v bolgarskem smislu, seveda to ne more biti njim po volji, vsaj oni trdijo neprenehoma, da ja Macedonija naseljena le s Srbi in ne z Bolgari. To pa po poročilih zanesljivih učenjakov ni resnično. Macedonija je po večini prebivalstva bolgarska, kar ne bodo mogli Srbi nikdar ovreči. Sploh pa ni zdaj čas, da se o tem prepira, je-li je Macedonija srbska ali bolgarska po svojem prebivalstvu, nego se gre za to, da se Macedonija oslobodi hudega turškega jarma in da postane avtonomna pokrajina, kakor je bilo to sklenjeno na berolinskem kongresu ali do dandanes pozabljeno. In za avtonomijo macedonsko se hoče boriti nov časopis »Macedonija«, pa nimajo oni prav, ki mu podtikajo druge namene.
Tako zahteva novi list že v prvej številki, da se da Macedoniji takšna avtonomija, kakor jej je zagotovil berolinski dogovor, to je, da Mace-
donci odločujejo sami o sebi in svojej osodi po svojej volji in svojej previdnosti, a ne kakor je zdaj, da se njih glas ne posluša in da se najpra-vičneji njih zahtevi naplačujejo s temnico in pa-ševanjem od strani turške. Kavno radi tega, da njene dolžnosti spomnijo Evropo, ki si je napisala za geslo krilate besede »slobodo vsem«, ali ravno protivno dela, izdajajo osnivači svoj časopis poleg bolgarskega in hrvatskega tudi v nemškem jeziku, da nemški narod spozna, kakšno so želje Macedoncev in kakšno je njih stanje ne iz plačanih novinarskih člankov, nego iz peresa ljudi, ki so se rodili in odrasli v Macedoniji in ki poznajo njeno bedo in tegobo. Ko bi Nemčija spoznala pravo stanje stvari v Macedoniji, in ko bi bila za njeno avtonomijo., potem bi bilo nade, da bi se tudi izpolnila želja Macedoncem, kajti Rusije in Francoske ni treba za njo pridobivati.
V drugem članku se govori o predlogu ruskega carja Nikole II. glede večnega miru. Ta predlog, pravi omenjeni časopis, se more izpolniti in oživotvoriti, toda poprej je treba, da se vredi macedonsko vprašanje in vsa druga vprašanja, ki izvirajo iz opravičenega nezadovoljstva prebivalstva v tujih zemljah. Kar se tiče Macedonije, treba jej je dati avtonomijo, kakor jej je zagotovil berolinski kongres. Ali za to morajo poskrbeti pozvani državniki, katerim je izročena usoda raznih narodov, pa da se jedenkrat ravnajo po onej: vox populi, vox Dei. Iz vseh člankov se tedaj vidi, da časopis misli le na avtonomijo Macedonije; dobi li jedenkrat le-to, potem si bo že znala vrediti svoje domače odnošaje.
List izhaja v.-akih 14 dni ter stoji na pol leta 4 gld. Radi dobre stvari in slovanske vzajemnosti je priporočila vreden.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. decembra. Poloiaj na Oijerttkem. Mejtem, ko se vladna Banffyjeva stranka in opozicija lasata, rekli bi, za prazen nič in celi teden razpravljata o vprašanju, kedaj naj se vrši volitev predsednika poslanske zbornice, nastopili so nekateri trezneje misleči Mažari drugo pot za pojasnenje zelo nejasnega političnega položaja. V pismih na svoje volilce ali na volilskih shodih razpravljajo pereče dnevno vprašanje, ako izvzamemo znanega Tiszo, ki je občinstvo navduševal samo za svoj načrt. Tako govori grol Moric Esterhazy v pismu na posl. Molnarja kot predsednika ljudske stranke v državnem zboru, ki najostreje obsoja obstrukcijo ter se le čudi, kako je mogel zaiti Molnar s svojimi tovariši v krog obstrukcijonistov. Najbolj obširno se pa peča s položajem odstopivši zbornični predsednik Szilagyi v svojem zelo obsežnem pismu na svoje volilce v Šopronju. Mož obširno popisuje povstanek sedanje krize ter razne vladne namere, ki bi jih bila rada izvedla proti volji in na škodo naroda. Glavni povod za to pismo pa je dal, kakor se vidi na prvi pogled, zloglasni
kralj Rima, oni pomenljivi dan, ko je tudi nebo, podelivši mu sina naslednika, nekako pritrdilo, da je ž njim, priznalo, da je njegovo delo opravičeno, ter mu dalo zagotovilo, da njegovo delo
tudi ostane !
Ta večer pa so peli zvonovi jednako radostno, jednako zmagoslavno, kakor povodom bitek pri Austerlitzu inVVagramu, peli so v mrzlo, svetlo noč v proslavo ubogega Deteta, rokodelče-vega sina, ki je bil rojen na slami v hlevu pred davnimi časi tedaj, ko so skrivnostni glasovi v neizmernih prostorih zvezdnatega obnebja oznano-vali: Slavo Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!
Cesar posluša polnočne zvonove, on se zamisli in pred oči mu stopi njegova neznana, divja mladost, polnočnica, katero je opravil njegov stric arhidijakon v stolnici v Ajaccio, spominjal se je, kako se je vrnila številna družina ono noč na dom, ki je pričal o srčno prestanem uboštvu, v duhu gleda plemenito svojo mater, ki je družini oskrbela okusen božični zajutrek, pri ka'erem so jedli tudi kostanj. Sin njegov, sin zmagonosnega cesarja in nadvojvodinje avstrijske ne bo okušal take reve, on bo vladar sveta!
Zunaj pa so v mrzli kristalni noči šo vedno vabili zvonovi na polnočnico.
Pred tuilerijskimi vrati je vojak na straži
stopal urnih korakov sem in tje, da mu ne otrpnejo noge od mraza; v tem trenotku se je gotovo spominjal kake molitve ali božične pesmi, katere se je naučil v domači vasici na kolenih svoje matere, in sladko se je zasmehljal rezni vojak z brkami, spominjajoč se božjega Deteta v jaslicah. Cesar pa se ni zmenil za sveto vabilo zvonov, mislil je le na svojega sina in nakrat prevzelo ga je hrepenenje videti dediča svoje moči in svoje slave.
Dvigne se in vdari ob roki. Takoj se odpro vrata in v sobano vstopi Roustan. Na znamenje gospodarjevo vzame jedno izmej sveč in cesar gre za zvestim služabnikom po samotnih koridorih naravnost v dvorano mladega kralja ; z mah-ljejcm ukaže odstraniti se dojilji in ženskam, ki so se hipoma vzbudile, ter obstane sam ob zibelki svojega debelega novorojenca.
Kralj rimski spava sladko, trdno. Pod snežno-belo odejo, okrašeno s kordonom častne legije spava dete, drobno desno ročico ima na odeji in nad to žarno čistostjo, nad to nedolžnostjo, kakor je dete v zibelki, vidi se širok črno-rudeči trak kakor sraga krvi, kakor potok krvi, katero bo prelivati v nadi, da ta sedaj tako nežna glavica nosi kedaj najslavnejšo krono in da ta drobna ročica, sedaj ljubka in dražestna kakor pomladni cvet, kedaj objame kito raznih žezlov.
Napoleon opazuje svojega sina. In mislil je — in nikdar ni ponos človeški bolj ljubeznjivo božal kakega srca — da se bodo njegovi dvorjani dostojanstveniki, njegovi vojskovodje, slavnejši nego li junaki Homerjevi, njegovi ministri in senatorji odeti v zlato, priklanjali pred to zibelko s trepetom in spoštovanjem, in da bodo celo renegati Jakobinci, bivši morilci kraljev, ki sedaj nosijo cesarske livreje, komaj upali prositi dovoljenja, da smejo poljubiti to otroško roko.
Cesar stoji zamišljen in mej glasovi zvonov, ki tekmujejo mej seboj zvoneč k polnočnici, zdi se mu, da sliši, kako korakajo njegove armade, kako ropotajo bojni vozovi tam gori po ledenih cestah nemških in poljskih. Prevzet očetovskih željA misli bolj nego kedaj na veliko armado in na zmago nad Rusijo in Indijo in on prisega, da hoče vse prestole stare Evrope izročiti svojemu dediču. Dal mu je že mesto sv. Petra kot otroško igračo, novorojenec bo imel mej svojimi igračami kmalu tudi druga sveta mesta.
Emir Meki! To je naslov, vreden kralja rimskega !
Zakaj pač niso Francozinje bolj rodovitne! Zakaj ne bi imel on nepremagljiv poglavar pod svojim poveljstvom milijon, dva milijona vojakov! Ves svet, vso ze.mljo prisvojil bi si on s svojo drobno roko !
Tiszev načrt. Ker ni mogoče podati obširneje vsebine njegovega zanimivega pisma, podamo le nekaj značilnejih stavkov. Protiustavno je, pravi, ako se sklepom parlamentarnih klubov pripisuje politična važnost in politična vrednost parlamentarnih sklepov. iLex Tisza je namreč samo sklep liberalne klike. Odgovornost, ki jo vlada na ta način deli z večino v zbornici, ni več odgovornost, in kontrola, ki jo izvršujejo s takimi izjavami vezani poslanci, pač ni več kontrola. — O povstanku krize, oziroma o obstrukciji pravi Szilagyi mej drugim: Že davno je bilo pričakovati, da se pokaže vsa nejevolja opozicije, ki bo onemogočevala parlamentarno razpravo, kajti drugače skoro ni mogoče, ako ni odgovora in pomoči na nobeno pritožbo. Dolžnost vlade je bila, pravočasno opraviti najbolj kričeče razmere in na ta način izpolniti pogoje mirnih parlamentarnih razmer. To bi se bilo moralo zgoditi že tedaj, ko se še ni pokazalo nikako nasilje. Ako se ministerski predsednik ne čuti sposobnega za rešitev nalog, ki moraje rešene biti, naj raje izroči svoje mesto komu drugemu. Izgovor, da uživa popolno zaupanje krone, tu ne velja, kajti, koliko je bilo že ministerskih predsednikov, ki so uživali zaupanje vladarjevo in večine v zbornici, a so vkljub temu morali iti — Sodbo o teh pomenljivih stavkih prepušča Szilagyi svojim volilcem, katerim je še obljubil, da jim tudi osebno pojasni položaj. Listi trdijo, da je to pojasnilo najboljše izmej vseh dosedanjih.
Poslanec dr. Steinivender pred svojimi volilci. Kot smo že včeraj omenili, vršil se je v Beljaku, glavnem volilnem okraju poslanca dr. Steinwendra, volilski shod, na katerem je poročal poslanec o svojem delovanju v državnem zboru ter o položaju levice iu novi strankarski taktiki. Navzočih je bilo mnogo nemško-radikalnih elementov, pa tudi lepo število socijal-nib demokratov. Toda že takoj pričetkom zborovanja se je pokazalo, da zrak v zborovalni dvorani ni posebno čist. Najpreje je poročal pravnik dr. Godel iz Gradca o ogerski nagodbi ter o postopanju opozicije v avstcdjskem parlamentu. Povedal pa je precej pikrih napram navzočemu poslancu, ki se je branil z vzkliki: Neumnost, nesmisel! Na to je stopil na oder posl. dr. Stein-wender, ki je branil sebe in svoje sodruge, kolikor je vedel in znal, a mož ni imel 6reče, kajti vkljub njegovim pojasnilom se je vsprejela resolucija, s katero se odločno obsoja nova taktika. Dr. bteinvvendru je takoj na to upadlo srce; izjavil je: Sit sem parlamentarnega življenja ter pripravljen odložiti mandat, ako mi na prihodnjem volilskem shodu le količkaj znatna manjšina izrazi nezaupanje. Končal pa je svoj govor z besedami : Predno se pa oklenem nemških radikalcev, grem raje s socijalnimi demokrati ali pa s Slovenci. Te besede vzbudile so nepopisno nevoljo v krogu prusaških kričačev, tako da se je moral ihod predčasno zaključiti.
. iijiiiŠŠsSzŠŠ™^-?-"™-'' ' •	-.T I1 ■ — ' I-
Napcleon sanja, gluh za glasove božičnih zvonov, ne da bi se tudi za hip spomnil Onega, ki vlada v nebesih in ki se ozira na največja kraljestva, kakor na krtine. On sanja, ne videč v prihodnjost, kako pokopujejo neizmerno njegovo armado v sneg in led ob Berezini, ne videč, kako je zadnja trofeja njegovih orlov vničena po angleških krogi j ah z vojaki pri IVaterloo, ne videč sredi oceana pečine, kjer njega čakajo muke Pro-metejeve, ne videč v parku Schoenbrunnskem v pozni jeseni bledega tožnega mladeniča, z znamenjem avstrijskega reda na beli svoji uniformi, ki trga sprehajajoč se vele liste.
In ko cesar sanja še dalje v svojih velikanskih domišljijah, predstavljajoč si vlado svojega sina in naslednikov svojega sina nad celim svetom ter samega sebe, Napoleona, da v teku časa postane bajna legenda, nov Mars, solnčni bog, zmagoslavje obhajajoč nad svetovi — zvonovi še vedno zvone radostno, zmagoslavno, pretresujoče v slavo ubogega, neznatnega Deteta, rojenega v Betlehemu, ki je v resnici zmagal svet pred devetnajstimi veki, ne z mečem in s krvjo, no z besedo miru in ljubezni in ki bo kraljeval nad duhovi na veke vseh vekov ...
Strahovi pri Naprednikovih.
„Slov. Narod" pripravlja svoje bralce po svoje na Božič in na konec leta. Strašansko veliko ve
V hrvatskem deželnem »boru se je vršila minulo sredo zelo burna razprava o predlogu Mil. Starčevica, naj se Dalmacija zopet /jedini s Hrvatsko. Znano je, da jo to vroča želja vseh pravih Hrvatov, kateri pa nasprotujeta avstrijska in ogerska vlada, vsled česar je seveda protivna tudi zvesta banova stranka v hrvatskem deželnem zboru. Toda tokrat se pa ni bil boj mej to stranko in pravimi hrvatskimi zastopniki, marveč mej po-samnimi člani zjedinjene opozicije. Proti predlogu se je najpreje izjavil posl. Mazura, češ da se s tem predlogom meče narodu le pesek v oči. Potem pa je jel govornik naštevati nasprotja mej obema Starčevičema, kar je dalo povod burnim očitanjem. Predlagatelj mu je zaklical: Lažete, goljufate, čemu-ste prišli sem ? Posl. Frank je izjavil, da se ni nadjal, da bi se mogel najti Hrvat, ki bi nasprotoval tej ideji. Ako predlog ne pro dre, zadene odgovornost (Mazura : Mene ?) da Vas! Nato se obrne predlagatelj k Obzorašem ter jim očita, da gredo vedno tje, kjer jih potrebujejo. Proti predlogu oglasil se je tudi Domovinaš Ba-njevčič, za njim pa je zopet Starčevič nadaljeval napade na posamne člane koalicije. — Nam sicer še ni znano, iz kakih razlogov je bilo toliko nasprotja pri razpravi o tem predlogu, kateremu je konečno pritrdila tudi večina, seveda šele v prvem branju, a gotovo ni veselo znamenje, da vlada nesporazumljenje mej hrvatskimi poborniki v dobi, ko je treba največje solidarnosti in opreznosti v boju zoper vladno, protihrvatsko stranko.
Karlistično gibanje v Španiji postaja vkljub nasprotnim vladnim zatrdilom vedno bolj nevarno. Posebno živahno se gibljejo karlisti v pokrajinah Geroda in Levida in v nekaterih krajih baskiških pokrajin. Vkljub temu pa sedaj še ne preti posebna nevarnost, ako bo vlada količkaj oprezno postopala. Prostovoljno ali neprostovoljno • odlašanje pretendenta don Carlosa omogočuje vladi, da se pripravi na vse eventuvalnosti v največjem miru in lahko razbije vso njihove načrte. Šo bolj nevaren je pa za karliste sedanji zimski čas, ker vlada v njihovih vrstah veliko pomanjkanje. Toda, kakor se zdi, vlada še vedno ne upa poseči po vspešnejih sredstvih deloma radi tega, ker jej daje preveč opravka ameriška vlada z mirovno pogodbo, deloma pa, ker ji nedostaja gmotnih sredstev in resne volje za izvedbo večjih načrtov.
V«.'
Makedonski odbor jo zopet pridno na delu. Na zadnjem makedonskem kongresu v Sofiji se je odobrila nova spomenica, katero predloži odbor vsem velesilam. Vsebina je deloma že znana: popolna avtonomija, domače vojaštvo, krščanski glavni guverner, to so najtehtneje zahteve pobornikov za osvobojenje Makedonije iz neznosnega položaja. Posameznostij odbor dosedaj še ni objavil, ker jih poprej predloži poslaništvu v Carigradu. Za spomlad napovedujejo prvi silneji poskus v dosego svojega namena. Ako do spomladi ničesar ne dosežemo, ako se ne uvedo relorme, izjavil je jeden članov makedonskega odbora, po-
pripovedovati strmečim bralcem svojim o duhovih in strahovih, katere baje vidijo nekatere bojazljive babnice po našem mestu. Tako pristno, kakor bi jih občutilo njegovo vrednistvo, popisuje »Narod" čutila, ki navdajajo srca starim babam, kedar govore o teh strahovih. Zdi se, kakor da bi list občutil strašno veselje, da vidi sploh kje, če tudi seveda ne v lastnem vredništvu, duhft, pa bodi kakoršen koli. Posamezne pojave duha zna popisavati omenjeni list res natančno, dasi o duhu samem na sebi ne ve povedati ničesar. Ne šte j -mo mu tega v zlo, saj o stvari, katere človek ne vidi in ne čuti, tudi govoriti ne more. Vsi ti popisi sestavljeni so po Veseljakovem (Lustige Person) predpisu v prvem delu Fausta: „Lasst
Phantasie mit allen ihren Choren...... Doch,
merkt euch wohl! nicht ohne Narrheit boren!"
Poglavitni namen »Narodov« je pri tem seveda, udrihati po strani po duhovščini, ki je baje, — ali tudi v resnici ali ne, zato se „Narod« ne briga, — skušala v dotiko priti z dotičnimi duhovi. Tako nazadnjaštvo v modernih časih! Pri tem je „Narod" posebno na muho vzel tiste duhovne, kateri so dobili kak red ob priliki zadnjega odlikovanja. Red sicer nima ničesar opraviti z duhovi, razun s tistimi, katere pozna »Narodovo« vredništvo prav dobro, ker so v njega bližini, in kateri so razburjeni, ker — niso dobili reda. Zatorej zbadajo dotične gospode, katerih prsi cliči red.
kazati hočemo evropskim velesilam, kaj se prav razoroženje. Kako nameravajo pričeti to tako odločilno akcijo, seveda še ne povedo, a najbrže so še preslabi, da bi imeli dovolj poguma za tako podjetje.
Blokada na Kreti odpravljena. Povodom prihoda novega guvernerja na Kreto so izdali evropski admirali v sporazumu z odnosnimi vladami naredbo, vsled katere je odpravljena dolgotrajna blokada na Kreti, ki je ovirala promet zunanjih držav z otokom in seveda precej škodila prebivalstvu. Le za orožje in strelivo ostane blokada tudi nadalje v veljavi, dokler se krečanske razmere do dobrega ne urede.
Orkveiii letopis.
Pastirski list ljubljanskega kneza in ikofa duhovščini.
Premili bratje v Kristusu ! Gotovo pričakujete, da Vam prav hitro povem, kaj sem na podlagi Vaših posvetovanj sklenil o nameravanih naših zavodih in misijonih. Jaz sam želim, odkriti Vam svoje misli in Vam na srce položiti svoje dobro premišljene sklepe, proseč Vas, da je kar mogoče natančno izvršujete. Ne morem se pa ustaviti želji svojega srca, ki me sili, naj tudi Vam vsaj nekaj povem o svojem potu v Kim in Vas povabim na skupno romanje v Jeruzalem leta 1899.
1. Pot v Rim.
Kakor Vam je znano, šel sem v Rim poklonit se sv. Očetu, kar se res spodobi novemu škofu. Hotel sem pokazati, da v sv. Očetu spoštujem samega Gospoda Jezusa Kristusa, vrhovnega poglavarja katoliške cerkve, nezmotljivega učitelja vseh narodov; hotel sem v osebnem razgovoru še bolj razplamtiti ono ljubezen, ki mi od nekdaj gori v srcu do rimske stolice, in še bolj tesno utrditi vez, ki veže vsacega katoličana, posebno pa mene, škofa, z neobhodno potrebnim središčem premogočnega kraljestva Jezusovega na zemlji. Poleg tega sem pa tudi nameraval vsaj imenitnejšim prevzvišenim kardinalom in svetovalcem sv. Očeta razložiti svoje nazore, svoja načela za upravo in vlado prelepe ljubljanske škofije, da okrepljen in podučen morem toliko bolj odločno delati, — če treba tudi trpeti — za Boga, za cerkev, za v skrb mi izročeno ljudstvo s pomočjo gospodov duhovnikov, ki naj bi sc svojega škofa tako tesno oklepali, kakor se oklepa on svete rimske stolice.
Na potu v Rim sem romal v Lurd, kjer deli preobilne milosti iz božjega Srca Jezusovega brez madeža izvirnega greha spočeta Devica Marija in kamor roma vsa Evropa, kamor hite iskat dušne in telesne pomoči ljudje iz bornih kočic, pa tudi prebivalci sijajnih palač. Na ta sveti kraj sem pohitel tudi jaz, da tam v svetišču razlijem pred prečisto Devico Marijo vse svoje srce, vse svoje skrbi in bojazni, vao svojo vnetost in ljubezen ; pohitel sem tje, da se, sedaj že nekoliko skušen v škofovskih pretežkih in preodgovornih poslih,
Naj pri Naprednikovih ne govore vedno o duhovih in strahovih, sicer bi se utegnilo primeriti, da se tudi pri njih udomači strašenje. K njim bi seveda ne zahajal Asmodaeus, ali kak drug izmed hudih duhov, ampak nedolžni Pri-smodaeus, kateri se je v zadnjem času večkrat potikal po njihovih predalih.
Po noči, kedar bi gospodje uže zapustili vredništvo, ko bi se torej lahko tam pokazal duh, če tudi skromni Prismodaeus, vpeljal bi tega zbor duhov v vredništvo.
Prismodaeus bi govoril nekako tako-le: Ni-karite misliti, da moje ime kaj pomenja. Jaz sem samo skromen moderni duh. Stanujem že dolgo v leposlovji, ker se pa tam že dolgočasim, hodim v vredništvo „Naroda", katero učim iskati strahov in duhov. To je modernim, „na vrhuncu novodobne izomike stoječim" ljudem potrebno, da lahko smešijo klerikalce, dasi sami verujejo v špiritizem in enake »moderne« prikazni.
Zbor duhov:
Prismodaeus, oj moderni duh Ti, Zbor duhov prepeva Tvojo čast! Iz modernih glav Ti ne izpuhti, Ti modernih si možganov last!
Do danes pa se še ni slišalo, da bi bili poskušali „panati" pri »Narodovem" vredništvu ta strah. Jim mora že ugajati!
z nova priporočim njej, ki je sedež modrosti, da iz vsega srca molim za Vas, premili duhovni bratje, za vse verno naše ljudstvo, za vzburkano Avstrijo, za katoliško cerkev in za vesoljni svet, da naj bi vsi spoznali Boga Očeta in Sina njego vega, Jezusa Kristusa.
Ne bom pripovedoval, kako potolažen in miren in radosten sem se odpeljal iz Lurda in kako so me osrčili sv. Oče za previsoko službo, katero mi je po njihovih rokah podelila previdnost božja. Omenjam le to, da Vas, premili bratje duhovni, sveti Oče prav posebno blagoslavljajo. Vprašali so me resno in skrbno, kakšni da so duhovniki v ljubljanski škofiji, li žive in delujejo v cerkvenem duhu ? Razvedrilo se jim je čelo in lice zažarelo, ko sem prav s prepričanjem mogel zatrditi, da velika večina mojih duhovnikov res živi in deluje v cerkvenem duhu, kar najbolj sve doči vedno bolj pogostno prejemanje svetih zakramentov, množeče se Marijine kongregacije in živahno udeleževanje duhovnikov v pomoč raznim oškodovanim stanovom v narodu, da se reši to, kar se more rešiti. Sv. Oče so sploh vse odobrili, več besedij pa so še posebno spregovorili o pre-koristnih Marijinih kongregaoijah, o katerih žele, naj se v kolikor mogoče širijo in dobro vodijo. Najbolj so pa odobrili naše namere o novih zavodih, o katerih bom takoj spregovoril. Rekli so: »To delo škofa, duhovnikov in ljudstva blagoslavljam iz prepolnega srca, pa ne samo to, ampak tudi pri svojih molitvah se ga bom spominjal in prosil Boga, da je srečno dovršite.«
2. Naši nameravani zavodi.
Toliko, premili bratje duhovniki, o prekrasnem mojem popotovanju. Sedaj pa še nekaj bolj točnega o zadevah, za katere sem Vas povprašal v pozivu z dne 30. avgusta t. 1. (»Škofijski list« 1898, VI. 46, st. 101.) Vsaj sem ravno na te zadeve ves čas mislil in se skušal v domovini in zunaj domovine potujoč podučiti.
Najpoprej presrčna zahvala č. gg. dekanom, ki ste sklicali pastirske shode, da se o stavljenih vprašanjih posvetujete in meni s svetom pomagate. Bog naj Vam plača in vsem duhovnim pastirjem, da ste se prizadevali vse dobro premisliti in meni modro svetovati. Odlikovali ste se posebno dekaniji cerkniška in litijska.
Plod Vašega svetovanja, mojega premišljevanja in pregledovanja, ter poučevanja je glede na zavode ta-le:
a)	Sezida naj se »seminarium puerorum« točno po želji bv. tridentinskega cerkvenega zbora, kjer se bodo vzgajali vsi oni, ki so tako srečni, da jih Bog kliče v duhovski stan; v zavodu samem morajo imeti vso vzgojo in ves poduk, torej popolno gimnazijo, kjer bodo podučevali profe-sorji-duhovniki. Semenišče mora imeti prostora vsaj za 200 dijakov.
b)	Sezida naj se tik semenišča konvikt za one gimnazijske učence, ki se bodo po dovršeni maturi posvetili kateremukoli svetovnemu stanu. V konviktu se bodo krščansko vzgajali, v se-meniški gimnaziji pa podučevali v vseh dotičnih predmetih, kakor predpisujejo državne postave.
c)	Poslopja se bodo sezidala na obsežnih in zdravih zemljiščih škofijske pristave v Ljubljani, kjer bo dovolj prostora za nje, za vrt in za igrišče.
Leta 1899 se bodo napravili načrti in izposlo-vale potrebne dovolitve ; nadaljnja tri leta se bode zidalo in pripravljalo; peto leto pa se bodo zavodi odprli. Skrbelo se bo, da se dijaki dobro iz-vežbajo ne samo v slovenskem, ampak tudi v nemškem jeziku.
d)	Stroški za zidanje bodo presegli pol milijona goldinarjev. Polovico te svote imam že v rokah. Za ostalo pa prosim, da poskrbimo mi in dobro, če tudi siromašno, naše ljudstvo. Prosil sem že kompetentne oblasti, da mi dovolijo vpo-rabiti nekatere cerkvene denarje. Katere in koliko, naznanil bom o svojem času. Razven tega pa Vas prav iz dna srca prosim, premili bratje duhovniki, za te le stvari:
1.	Kar si morete od svojega premoženja odtrgati, darujte v ta namen.
2.	Odločite malo svotico darovati na leto, kakor ste mnogi, meni na veliko tolažbo in veselje, že sklenili. Prosim Vas, gg. dekani, da takoj z novim letom vse to uredite, da morebiti po svojih župnijah pošljete polo, na katero naj vsakdo zapiše, koliko je pripravljen vsako leto žrtvovati.
Prosim, da me o točki 1. pojedini gospodje,
0	točki 2. gospodje dekani v prihodnjem letu 1899 do meseca majnika obvestijo, ker moram to pravodobno vedeti, da morem nadalje postopati.
3.	Spominjajte se naših zavodov v svojih oporokah.
4.	Vsaki kvaterni teden naj se opomni ljudstvo, da žrtvuje vsaj po 2 krajcarja na osebo. Vem, da bodo na več krajih družine, ki tudi tega ne bodo zmogle; toda, ali ne bodo druge precej lahko toliko več dale, da vender le pride povprečno po 2 kr. na osebo? V vsaki vasi naj se odbere pošten mož ali vneta ženska, da denar pobere in prinese gospodu župniku. Darovalce in pobiralce sv. Oče prav posebno blagoslavljajo. V Ljubljani in še v katerem večjem mestu bi se morda mesto teh zbirk vsake kvatre napovedalo darovanje.
5.	Opomnite ljudstvo, naj pri oporokah na te zavode ne pozabi, posebno oni ne, ki nikogar nimajo, za katerega bi bili dolžni poskrbeti.
6.	Štipendij za sv. maše in iestis supressis, za katere smete po apostolski dovolitvi z dne 18. maja 1896 (Škofijski list 1898. I. 7. str. 14.) prejemati miloščino, naj se v ta namen pošilja škofijskemu ordinarijatu vselej v mesecu januva-riju in juliju za pretočenega pol leta.
e) Ali kako ee bodo zavodi vzdržavali ? Kdo bo poučeval ?
1.	Ker se bo za sezidanje poslopij moral potrošiti velik del dosedanjega Alojzijeviškega kapitala, ker si moramo prizadevati, da v semenišče sprejmemo dijake kolikor mogoče brezplačno, pa tudi v konvikt po kar se da nizki ceni, moramo poskrbeti za zadostne fonde, da se bodo pokrivali ogromni stroški za vzdrževanje. Za te nam bodo služili vsi zgoraj omenjeni dohodki sub d)
1	do 6, katere bomo morali pobirati resp. dajati ne samo pet let, dokler se bo zidalo in vse vre-jevalo, ampak tudi pozneje vsaj še deset let.
Vsakoletni prinosi ne bodo za poedine ravno preveč težki, ali v petnajstih letih bomo z njimi postavili lepe narodne in cerkvene zavode, ustvarili velik fond za vso slovensko mladino, ki bo tudi za svetne poklice številnejše mogla študirati, vsaj se bodo mogli v konvikt mladeniči ravno zavoljo fondov za kaj malo letno plačo sjNrejemati. Pomislite, kolika korist za katoliški naš narod! In to moremo s primerno majhnimi žrtvami doseči in zagotoviti v petnajstih letih!
2.	Ker za sedaj nimamo nobenega reda, ki bi mogel vodstvo in podučevanje v teh zavodih prevzeti, pa tudi nikakoršnega upanja ni, da bi se to kmalu omogočilo, moramo misliti na naše svetne duhovnike, kakor jih imajo v Gradcu, v Lincu, v Briksenu, kjer podučujejo s takim vspehom, da zavodi tudi slove z ozirom na poduk. Prosim torej duhovnike, posebno one, ki so še mlajši, pa bi hoteli in želeli pripraviti se za profesorski poklic, naj se mi oglase do velike noči leta 1899 in tudi naznanijo, kateri predmeti bi jih veselili Ta poklic bi moral nas vse navdušiti; saj bo slavno in koristno za nas, za narod in za cerkev, ako bomo imeli tudi v raznih svetnih predmetih strokovnjake iz duhovskega stanu, strokovnjake, ki bodo žive priče, kako lepo se strinjajo vera in znanost, učenost in pobožno življenje !
Ako bo kdo dotičnih mogel sam zmagati stroške za vseučiliščne nauke, nam bo drago; ako pa ne bo mogel, bomo morali mi za to poskrbeti. Upam, da se bo oglasilo dobrih, darovitih, delavnih in res pobožnih duhovnikov, pa bomo v štirih ali petih letih imeli zavode in profesorje. Bog daj na priprošnjo brezmadežne Device in Matere božje Marije !
3. Nameravani misijoni.
Povoljni so tudi odgovori dekanijskih sestankov o duhovnih vajah in misijonih, kateri naj bi se obhajali zadnji dve leti sedanjega veka, da se dobri naš narod še bolj moralno poživi in v veri potrdi, da bo mogel zmagovalno prebiti vse dušne in telesne skušnje, ki ga v bližnji prihodnjosti čakajo. Ne da se tajiti, da morejo nastati strašne, svetovne vojske, da Evropo, torej tudi nas utegnejo zadeti druge grozne časne nesreče, da se bo neprenehoma poskušalo, kako bi se odpad od krščanstva še bolj razširil in se ljudstvo zapeljalo. Proti tem in sličnim nevarnostim moramo mili
naš narod, naše očete in matere, brate in sestre oborožiti, da ne padejo, da se ne izgube, ampak zveličajo. To je pa le mogoče, ako ostanejo verni in čednostni, ako ostanejo zvesti Gospodu Jezusu Kristusu ter si prizadevajo živeti po svetih in edino zveličavnih njegovih naukih.
Da ta duh vere, da zvestobo do Zveličarja in do njegove katoliške cerkve v našem narodu še bolj pobudimo in učvrstimo, za to naj nam pomaga delo misijonov in duhovnih vaj prihodnji dve leti tako urejeno, da se bodo skoraj vsi verniki enega ali druzega mogli udeležiti.
Hvala Bogu, Gospodu Jezusu Kristusu in pa prečisti Devici Mariji, da ste se, premili bratje duhovniki, za to težko ali prevažno delo tako navdušeno odločili in v odgovorih na moja vprašanja izjavili!
Prosim Vas, čč. gg. dekane, da se dogovorite s čč. gg. župniki svoje dekanije :
1.	Kje in kedaj naj se sveti misijon obhaja ali ponovi, ali pa naj se obhajajo tridnevne duhovne vaje za posamezne stanove ;
2.	Kateri gospodje bi, kot najboljši govorniki, hoteli prevzeti govore in podučevanje tam, kjer se redovniki ne bi mogli dobiti.
To treba kmalu odločiti, da ne bo prekasno. Na drugem mestu priobčujemo načrt za prave misijone, pa tudi za tridnevne duhovne vaje, katere bi se mogle morebiti še lažje in še koristnejše izvesti. Tvarina jo naznačena in sicer tro-vrstna, da bo kaj razlike ; dohovni pri istem svetem misijonu naj se drže vsi tvarin naznanjenih sub A, ali onih sub B, ali onih sub C.
Prosim pa prav srčno in silno vse častite gg. dekane, da to zadevo hitro za obe leti odredite in načrt vsega dela, namreč kje in kedaj se bodo obhajali misijoni ali pa duhovne vaje, sporočite škofijskemu ordinarijatu.
Delo, prizadevanje in žrtvovanje vseh bo Gospod blagoslovil. Zaupajte na njegovo pomoč. On bo srca vodil in močil, On bo poslušavce razsvetlil in imeli bote obilnega vspeha in krasnega sadu. On bo pa tudi Vas razveselil in Vam dal preobilnih milostij, da bote mogli svetemu svojemu poklicu primerno živeti pa govoreč z Gospodom : »Consummatum est«, »Pater in manus Tuas commendo spiritum meum« srečno in blaženo umreti.
4. Na pot v Jeruzalem!
V Rimu žele, da se koncem tega stoletja prirede večja narodna romanja v sveto deželo, v Loreto in Rim, pa v Lurd. Sv. Oče so to željo odobrili. Dotični komite je sicer nekako zadremal, ali vendar naj bi se prelepa ideja ne opustila. Kako lepo bi bilo in koristno, ko bi leta 1899 narod slovenski odposlal svoje zastopnike v sveto deželo, poslal na mesta, kjer se je Gospod Jezus rodil, kjer je učil, za nas trpel in umrl, ter s slavnim svojim vstajenjem od mrtvih zapečatil resnico vsega, kar je učil, posebno resnico, da je obljubljeni Odrešenik, pravi Sin božji.
Ko to berete, z ramami zmajujete, kaj ne? Ali počakajte, premili bratje duhovniki, da Vam stvar razložim. Bil sem potujoč v Rim nekoliko ur v Briksenu. Tam naletim na vpokojenega, večini gotovo poznanega polkovnika, Himmelna. On je letos osnoval in vodil v sveto zemljo romarje iz Tirolske. Bilo jih je pet sto samih mož, med njimi okoli 108 duhovnikov. Vsi duhovniki so mogli tudi na ladiji vsaki dan maševati, in vsaki dan je bila velika maša z govorom. Imeli so dovolj prostora, da so lepo prenočili na ladiji in na svetih krajih. Dobro in obilno je bilo poskrbljeno za vse telesne potrebe. Rabili so 21 dnij, ter se vsi zdravi, veseli, zadovoljni in vtrjeni v veri vrnili domov. Koliko so pa potrošili? Samo po 120 gold. v drugem, po 150 gold. v prvem razredu! In še jim je ostalo okoli 13.000 gld., kar bo koristno naložili za podlago prihodnjemu romanju.
Ali bi se ne moglo dobiti tudi 500 slovenskih mož, ki bi mogli potrošiti 120 do 130 gld.? Pa bi šli, ne kot radovedni popotniki, ampak kot pravi romarji za se in za naš narod na ona najsvetejša mesta na svetu? Ali bi se na potu sami ne vneli, navdušili iz rtova za vero Kristusovo in katoliško cerkev? Ali ne bi prišedši domov tudi zaostale svoje domače pobuddi in vneli, pripovedujoč jim, kar smo videli in čutili? To bi bilo koristno in lep zvršetek zamotanega devetnajstega veka.
Premili bratje duhovniki, pomislite to! širite to idejo med ljudstvom, pa ideja naj preskoči tudi meje naše Skolije na vseh straneh, in naj razgreje tudi srca bratov naših, Slovencev po Štajerskem, Koroškem, Goriškem in po Is'riji. Gospod polkovnik llimmel bo prišel o veliki noči k meni, da me točno poduči, potem bom načrt proglasil in ako se oglasi 500 slovenskih mož, romali bomo meseca oktobra 1899 v Jeruzalem.
Prosim Vas, premili bratje duhovniki, da izvolite uvaževati vse, kar sem Vam povedal in razjasnil, pa pogumno nadelo: pomagal bo Bog!
Naj Vas blagoslovi vsemogočni Bog Oče, Sin in sv. Duh. Amen.
V Ljubljani, na dan sv. Nikolaja 1898.
Anton Bonaventura,
knez in Skof.
Slovstvo.
Voditelj. Tega bogoslovnega lista je te dni izdan IV. zvezek, zadnji tekočega leta, ki objavlja zanimive razprave, razna poročila in drobtine, pojasnjujoče razne stroke bogoslovne vede. Uredništvo in upravništvo lista naznanjata, da si je »Voditelj« vkljub skromnemu začetku pridobil precejšnje število sodelavcev in naročnikov. Prihodnje leto bo »Voditelj« izhajal, kakor dosedaj po štirikrat na leto, obsegal pa bo vsak zvezek najmanj šest pol, naročnina mu je zanaprej 2 gl. na leto, gotovo zelo nizka cena za toliko tvarino. L;st toplo priporočamo in se v vsem strinjamo z uredništvom, ki pravi: Ako se le združimo in pogumno lotimo dela, lahko si vstvarimo odločno glasilo na Slovenskem za vzvišene bogoslovno vedo. — Naročnina in dopisi se pošiljajo: Uredništvo »Voditelja« v Mariboru, stolno župnišče.
Katoliški Obzornik. Pred seboj imamo že I. zvezek »Katol. Obzornika« za prihodnje leto 1899. Ko smo prečitali vsebino tega zvezka, reči moramo, da smo se je zelo razveselili, ker nam ta zvezek podaja reb krasnih, dovršenih sestavkov. Objavlja nastopne razprave : Ali moderno svetovno naziranje zadovolj- duha in srce. (Dr. Aleš Uše-ničnik). — Darvinizem in človek. (Sestavil A. B.) — Marksizem razpada. (Dr. J. E. Krek). — Ali se drži »Sl. Narod« res tesno in brezpogojno načel katoliške vere. (Dr. Aleš Ušeničnik). — Kaj bi bilo vzrok moderni novi struji pa P. L. Coloma in njegov realizem. (Fr. S. Finžgar). — Ljubljansko vseučilišče. (V. Steska). — Tolstoj o umetnosti. (Priobčil G. F.) — Slovstvo. — Drobtinice. — Že iz samih naslovov posameznih spisov je razvideti, kako obširno je obzorje, v katerem se suče »Kat. Obzornik«. Kedor se hoče prepričati, kako teme ljit je obseg teh razprav, naj jih čita. — List vsem vedoljubom priporočamo v naročilo. »Katoliški Obzornik« izhaja štirikrat na leto. Velja 2 gl 50 kr. Naročnina naj se pošilja na: dr. Aleš Ušeničnik v Ljubljani (stolno župnišče).
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, 23. decembra.
V današnji izredni seji se je najpreje nadaljevala razprava o proračunu mestnega zaklada za 1. 1899 počenši s IV. poglavjem. O posamnih postavkah je poročal odb. Senekovič. Četrto poglavje »zdravstvene in blagotvorne zadeve« se vsprejme brez znatnejih sprememb. Pri poglavju »šolstvo, znanost in umetnost« se pri postavki za vzdržavanje poslopja mestne šole na Barju, ki se zviša od 100 na 400 gld., vsprejme resolucija, naj mestni magistrat skrbi za več,o snažnost in red ter za boljše vzdrževanje tega poslopja, pri postavki za realko, ki je vsprejeta s 3854 gld., pa je odb. Žužek navedel nekaj kričečih nedostat-kov na tej šoli, ki je sicer državna, a jo morata podpirati mesto in dežela. Ptuji, Slovencem neprijazni profesorji na tem zavodu se, vsaj nekateri, več pečajo s politiko, nego z odgojevanjem mladine. V tem se posebno odlikuje profesor dr. Bi n der, ki je znan kot ud centralne nemške stranko in glavni agitator ob vsaki priliki, kadar velja boriti se proti Slovencem. Okolu sebe zbira ta mož mladino ter jo zavaja v kraje in prostore, kjer se vrši Votanov in Bismarckov kult. Preiskave, ki se setn ter tje uvedo v takih slučajih, vrše se tako, da se zvali vsa krivda na zapeljane dijake, ki morajo hajlanje plačati z izključenjem. Napram takim kričečim razmeram ne sme molčati občina, ki posebno v šolskem oziru vse drugače
ustreza zahtevam Nemcev, kakor pa ti slovenskim zahtevam. Govornik vsled tega v posebni resoluciji naroča magistratu, naj se s posebno peticijo obrne do naučnega ministra, da odstrani z realke te vrste nemškonacijonalno osobje, ter ob jednem zapreti, da se sicer mora črtati postavka ■ za realko. Poleg tega naj pa naši poslanci v deželnem zboru vlado resno opozarjajo na ta nedo-8 ta tek.
Odbornik L e n č o pritrjuje besedam predgo-vornika ter dostavlja, da je pri vsem tem največ kriva deželna vlada, ki vso to agitacijo za »All-deutschland« jednostavno prezira. Konečno pred-; laga, naj se v peticiji na ministerstvo naravnost, havede ime prof. Binderja.
Resolucija s tem dostavkom se vsprejme vkljub izjavi poročevalca, da je ne more priporočati.
Pri pokritju v istem poglavju predlaga odb. Žužek, naj se proračunane obresti obligacij skupnega realčnega zaklada znižajo od 1243 na 1048 gld, ker je treba prispeti k stroškom za napeljavo električne luči v realčne prostore. V to svrho so je namreč plačalo na račun deželnega in mestnega zaklada 4480 gld., kar pa ni v soglasju z obstoječo pogodbo, ker se je napeljala elektrika tudi v ravnateljevo stanovanje, telovadnico, šolske prostore nemškega šulvereina in nekatere druge prostore, ki so v oskrbi kranjske hranilnice oziroma drugih faktorjev. Vsled trga predlaga resolucijo, naj magistrat v tem oziru poizveduje ter posreduje, da k tej svoti prispevajo tudi ostali laktorji, ki potrebujejo posamne prostore. — Nasvetu se pritrdi.
Precej znatnih sprememb je nasvetoval poročevalec pri poglavju »izredna potrebščina«. Iz proračuna se je izločila svota 9000 gld. za kana-lizačni načrt, ker se mora pokriti iz regulačnega zaklada, dalje 8200 gld. za trotoar v »Zvezdi«
v
med Gledališko stolbo in Selenburgovimi ulicami, ker še ni dognano, kako se spremeni v tem delu nivel, posebno ako se na dosedanjem mestu zgradi deželni dvorec, ter konečno znesek 4000 gld. za napravo stanovanja za mestnega vrtnarja v mestni drevesnici, ker je bolje, da se mu prepusti jedno stanovanje v tivolskem gradu. Poslopje, v katerem je dosedanje yrtnarjevo stanovanje, se proti najemnini prepusti gostilničarju Ederju za hleve in se mu ob jednem ukaže podreti sedanjo podrtijo.
Matici slovenski dovoli se v podporo za izdajo slov. stenskega zemljevida 300 gld, ki se pa izplačajo še le tedaj, ko bo delo dovršeno. Za kanal od Mesarskih ulic po Poljanski cesti in po Delavniških ulicah do Ljubljanice se dovoli svota 10.645 gld., toda kanal se sme pričeti graditi še le, ko bo izdelan in odobren kanalizačni načrt. Za napravo trotoarja ob desni strani Karlovške ceste je proračunjenih 5000 gld., vendar pa je poprej določiti in uravnati nivel na vsej Karlovški cesti. S tem se bo izpolnila jedna izmej želj šentjakobskih hišnih posestnikov.
Postavka za društvo „Gospodinjska šola" se na posebno toplo priporočilo odb. dr. Majaron a zviša od 100 na 300 gld. ter ob jednem vsprejme resolucija odb. Šubica, v kateri se z ozirom nar razne seveda neopravičene pritožbe gostilničarjev izraža nada, da bo zavod, posebno pa kuharska šola, tudi nadalje deloval tako, da ne bo škodoval obrtnikom.
Soglasno se vsprejme nadalje naslednji predlog: Mestna občina izjavlja, da je voljna v slučaju, da se ustanovi vseučilišče v Ljubljani do 1. 1908, prispevati k ustanovnim stroškom svoto 50.000 gld. in v to svrho vsako leto od 1899 do 1908 dovoliti znesek 5000 gld., ki se do vporabe plodo-nosno naloži. Narasle obresti se porabijo za svo-jedobne ustanove. Ko bi bilo pa treba vplačati celo svoto pred določeno dobo, naj se v to svrho najame potrebno posojilo. O tem sklepu naj se obvesti vlada in naučno ministerstvo. — Na pod-ilagi tega sklepa se je vstavil v proračun znesek i.5000 gld.
Odb. Pavlin v posebni resoluciji naroča jmagistratu, naj se glede nedostatkov ob novi .feleivveisovi cesti obrne do ravnateljstva državne |n južne železnice, posebno da se odstranijo pa-jsažo ovirajoči telegr. drogovi in napravi prehod |ia državno železnico.
Župan pripomni, da je magistrat v tem oziru Jže storil potrebne korake.
Odb. Tur k predlaga, naj so z ozirom na izražene želje v jedni zadnjih sej dovoli 1500 gld. za posipanje ceste v mestni log. Po izvajanjih poročevalca, da se bo v to svrho potrebni znesek pridobil pri dovoljenih svotah, delinitivno pa o tem sklepalo, ko bo izgotovljen podrobneji načrt, se predlog odkloni.
Ko se še odobre postavko „mestne davščine" in proračunana svota za posebne mestne doklade zniža od 80.000 na 72.UOO, se odobri tudi v tretjem branju proračun mestnega zaklada, ki izkazuje konečno 265.794 gld. rodne in 69.177 gld izredne, toraj 334 971 gld. skupne potrebščine ter 339.840 gld. skupnega pokritja, tedaj 4869 gld. prebitka, in katerega glavne postavke objavimo na drugem mestu.
Prošnjam hišnih posestnic Kristine Sehinz-love na sv. Petra cesti in Marije čemažarjeve v Gospod, ulicah ter posestnika Matije Kunca v istih ulicah za brezbremenski odpis sveta, ki se je odstopil mestnej občini za cestne namene, da se jim more izplačati dovoljeno 3odstotno posojilo, se na poročilo odb. dr. Stareta ugodi.
O potrditvi odbora prostovoljnega gasilnega društva v Ljubljani poroča odb. dr, Hudnik. Po paragrafu 19 društv. pravil ima mestna občina nadzorovalno pravico nad delovanjem tega društva. Ker pa odbor vkljub temu, da je velika večina društvenih članov Slovencev, noče vpošte-vati sklepa obč. sveta glede slov. uradovanja in ima društvo, razven kočevskega jedino na Kranjskem, še vedno nemško poveljevanje, so soglasno sklene, da se potrditev odbora, izvoljenega na letošnjem občnem zboru, pusti in suspenso, ob jednem pa vodstvu naroči, da v kratkem skliče občni zbor, pri katerem naj se sklepa o uvedbi slovenskega poveljevanja.
Ulica mej Gorupovimi hišami od Rimsko ceste v njeni bod či podaljšavi do Mirja, katere dolžina je projektovana na 102 m in je že sedaj 65 m dolga, se na predlog odb. Ž u ž e k a krsti na ime »Gorupova ulica« po častnem meščanu ljubljanskem in veletržcu na Reki Jos. Gorupu, katerega se sklene o tem ukrepu obvestiti.
Jedna točka se odstavi z dnevnega reda, ostala poročila personalnega odseka se pa obravnavajo v tajni seji.
Odb. dr. Hudnik k sklepu interpeluje župana radi javne tehtnice, katero je Jan. Ogorelec na Rimski cesti proti odredbi magistrata mesto na dvorišču namestil na vrtu ob Rimski cesti, postavil nad njo večjo lopo ter napravil v zidu dvoje po 5 m širokih vrat, kar v obilni meri kazi lice mesta in je radi le 7 korakov široke c ste neizogibno motenje prometa. Interpelant vpraša župana, ali mu je kaj znano o tem in kaj namerava ukreniti, da se odstrani kričeči nedostatek. Žup an pojasni, da so je to zgodilo žal po krivdi mestnega magistrata, ker je magistratni gremij na poznejšo prošnjo Ogorelčevo dovolil zgraditi lopo in napraviti vrata, a le proti reverzu, ki daje magistratu pravico, dano dovoljenje takoj preklicati, ako bi se oviral promet. Do tedaj pa župan ne more ničesar ukreniti.
Interpelant se z odgovorom ne zadovolji in naznani nujen predlog za odpravo nedostatka.
Tedenski koledar.
Nedelja, 25. decembra: Božič. Rojstvo Gospodovo, evang.: V začetku je bila Beseda. Jan. 1. — Ponedeljek, 26. decembra: Štefan muč. —T o r e k, 27. decembra : Janez evang. — Sreda,
28.	decembra:' Nedolžni otroci. — Četrtek,
29.	decembra: Tomaž Kantvar., David kralj. — Petek, 30. decembra: Nicelor m. — Sobota, 31. decembra: Silvester p. — Solnce izide
30.	decembra ob 7. uri 48 min., zaide pa ob 4. uri 19 min. — Lunin spremin: Ščip 28. decembra ob 12. uri 37 min. po noči. — Musica saera: V nedeljo, 25. decembra v stolni cerkvi pontilikalna maša ob 12. uri po noči; mašo zl. K. Kempter, graduale A. Foerster, ofertorij dr. J. Benz. — Ob 10. uri dopoludne: Deveta inštru-mentalna maša zl. M. Brosig, graduale Z. Sku-hersky, ofertorij J. Haydn. — V ponedeljek, dne 26. decembra: velika maša ob 10. uri: instrumentalna maša zl. K. Kempter, graduale in ofertorij A. Foerster. — V mestni cerkvi sv. Jakoba : Polnočnica: Mašo zl. L Belar, graduale A. Foerster, ofertorij J. Zvveissig, Te Deum L. Belar. —
V nedeljo ob 9. uri: šesta maša z instrum. spremljevanjem zl W. E. Horak, graduale Foerster, ofertorij J. G E. Stehle. — Na sv. Štefana dan : Mašo zl. K. Kempter, graduale in ofertorij A. Foerster.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. decembra
(Vesele božične praznike!) Vsaki pot, kadar se v mrzli zimi približajo prazniki vroče ljubavi božje, spominjajoč krščanski svet, da je Bog svet tako ljubil, da je poslal svojega Sina na svet učit, blažit in reševat človeški rod, vzbudi se v srcu kristijanovem čut hvaležnosti do Boga, pa tudi maloverni svet se ne more otresti teh bo-žanstvenih idej, ki dajejo podlago božičnim praznikom in katere se izražajo že od davnih vekov, a vedno še v večno lepih besedah: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! — Po miru drhti na vse strani razkosano, razdrobljeno, onemoglo človeštvo. Značilen izraz za to hrepenenje je poziv, s katerim ruski vladar vabi druge vladarje na shod, ki naj človeštvu nakloni blagodat miru. Ni sicer nade, da bi svet kmalu vžival sadove svetovnega miru, a pojav je značilen, dokazujoč, da se človeštvo vkljub vsemu napredku ne čuti srečno. Vzrok za to je vsem kristijanom jasen Le tedaj bo razveseljeval mir ljudi na zemlji, kadar se vrne človeški rod nazaj k Bogu in se Bogu glasi slava na višavah! — Miru želimo Avstriji, uprav v sedanjih dneh po prepirih tako težko skušani, in miru želimo tudi svojemu narodu in ker je mir tudi med nami le pod prej omenjenimi pogoji mogoč, zato delujmo neutrudno in požrtvovalno za krščanski preporod mej slovenskim narodom. V svesti si, da je to vsakega Slovenca sveta dolžnost, da je to tudi dolžnost katoliških časnikov, vabimo vse rojake, ki so dobre volje, naj nam s složnim, marnim delom pomagajo, da vedno in vspešno delujemo za te vzvišene namene. Svoje sotrudnike in prijatelje prosimo, naj nas tudi zanaprej podpirajo s pridnim dopisovanjem, naročniki naši naj nam pa vsi ostanejo tudi v bodoče zvesti, da tem bolj vplivno z združenimi močmi delujemo za krščanski preporod v javnem življenji. — V tem smislu vsem rojakom: Vesele božične praznike!
(Osebne vesti.) Spiritual v uršulinskem samostanu ljubljanskem g. Valentin Eržen je imenovan za podvodjo v bogoslovnem semenišču in mu je podeljen častni naslov duhovnega svetnika, na njegovo dosedanje mesto je imenovan seme-niški podvodja gosp. Miha B u 1 o v e c. — Gosp. Josip Tomšič, dosedaj župnik v Pomjanu v Istri, je imenovan za župnika v Dekanih. — G. Ivan Setničar je imenovan za prefekta v deškem semenišču v Gorici.
(V občinskem svetu ljubljanskem) so bili v
sinočni seji imenovani: stražniškim vodjem Herzog, nadstražnikom Fr. Potokar, in stražnikom: Ed. Ižanec, Kurent, Kocijančič, dalje so imenovani: koncipistom Albin Semen, konceptnim praktikan-tom Fran Svigel, stavbenim asistentom Ivan semnič, cestnim nadzornikom Teraninus, blagaj-ničnim ofici|alom Ivan Hribar, policijskim komisarjem Ivan Robida, policijskim oficijalom Anton Gutnik, mestnim živinozdravnikom z naslovom nadzornik mestne klavnice Pavel Skale, oskrbnikom mestne klavnice Janko Rajer, protokolistom Jernej Bolta, pisarničnim oficijalom Franc Barle, pisarničnim kancelistom Miroslav Košir, drugim vodovodnim strojnikom Ivan Žerovnik, elektrar-niškim knjigovodskim oficijalom Ivan Vole, knjigovodskim asistentom Šaplja, drugim elektrarniškim strojnikom Martelanc, knjigovodskim praktikantom Anton Sušteršič.
(Imenovanje.) G Erih Miihleisen je imenovan provizoričnim finančnim koncipistom.
(Bogoslovci ljubljanski) imajo po stari navadi po božičnih praznikih duhovne vaje, katere bode vodil preč. g. P. Fink S. J. Novega leta dan pa prejmejo bogoslovci druzega leta nižje rede, naslednji bogoslovci prvega leta patonsuro: 1. Berce Ivan 2. Čuk Karol. 3. Grivec Fran. 4. Gros Karol. 5. Kimovec Fran. 6. Klemene Ivan. 7. Lah Lovro. 8. Magajna Andrej. 9. Marenčič Ivan. 10. Merhar Alojzij. 11. Perko Pavel. 12. Podlipnik Josip. 13. Prijatelj Ivan. 14. Rakovec Fran. 15. Sitar Valentin. 16. Skulj Fran. 17. Stampfl Matija. 18. To-
melj Anton 19. Voljč Jakob. 20. Verhovec Fran. 21. Zevnik Miha.
(Ljudski shod) priredi slov. katol. delavsko društvo v ponedeljek, 26. decembra t. 1. (sv. Štefana dan) dopoludne ob '/»10. uri v dvorani »Kat. doma« Turjaški trg št. 1. Vspored: 1. Poročilo drž. poslanca dr. Kreka. 2. Domače zadeve. Ker je shod radi prve točke dnevnega reda posebne važnosti, je dolžnost somišljenikov, da pridejo k shodu vsi. Vabijo se ob jednem vljudno vsi delavci in prijatelji delavstva k obilni udeležbi.
Odbor.
(Iz Sveč v Rožni dolini.) Slovenec — hujskač! V našo prej tako mirno občino prišel je nemir! Zakaj? Ker se bližajo občinske volitve! Na občinski deski je nabito, da so volilne listine razpoložene na ogled med uradnimi urami! Prideš, a listin ne dobiš. Zahtevaš ključ, ker jih je tajnik — seveda učitelj — zaprl, ga tudi ne dobiš. Reklo se nam je sicer, da so uradne ure od 4. do 6. ure popoludne, a v tem času ni ne duha ne sluha v pisarni o kakem županu ali tajniku. Kakor smo zvedeli, so listine tako sostavljene, da se z njimi niti na dan ne upajo. Reklamacijski obrok poteče že s prihodnjo nedeljo 25. decembra, toda reklamiraj, če veš, kaj! Obrnili smo se brzojavno na ministerskega predsednika grofa Thuna in poslanca Lamberta Einspielerja, da nam pomorejo. Pritisk je že sedaj strašansk! Vodja fužin — Prusak — ki bi se v naše avstrijske razmere niti vtikati ne smel, grozi, češ, da delavce odpusti! Bog je visoko, a car daleko! Tudi njegovej vsegamogočnosti bo odklenkalo, kakor njegovemu predniku, ki je bil ob jednem tudi župan. Seveda jim prede trda, ker je v občini velik primanjkljaj, sedaj pa pomagaj, kar more ; ako drugo ne, brutalna sila. Človek obrača, Bog pa obrne! Fužinska nemškutarija obrača, a zavedni Svečani in Bistričani pa bodo obrnili! Ko pridemo do novega stadija v volilni borbi, vam bom pa o »ratio Mac Nevinensis« — ki bo hvala Bogu kmalu nehala biti »spiritus agens« v celovškem okraju, zopet poročal. Sedaj pa vam in bralcem vesele praznike in novo leto.
Janez Borovec.
(Na Dobrovi pri Ljubljani) obhajali smo od 14 do 22. decembra misijon. Vodili so ga oo. la-zaristi. Župljani so se z vnemo udeleževali misijonskih pridig in posluževali drugih milostij. — Krona vsemu misijonu pa je bil konec. Presvitli gospod knezoškof blagovolil je voditi slovesno procesijo s presv. Rešnjim Telesom in v sklepnem govoru priporočil nam molitev, poslušanje božje besede in pogosto prejemanje sv. zakramentov kot pripomoček, da vstrajamo v trdnih sklepih. Bog daj po Mariji!
(Kmetijsko društvo na Igu) je že pričelo svoje delo. Na Štefanovo popoludne imajo udje pogovor o umetnem gnojenju, v prvi vrsti za barje. Predava gospodvPeruci. Tudi več drugih strokovnjakov je povabljenih. Dal Bog društvu obilnih vspehov!
(Za božično veselico), ki jo priredi na sv. Štefana dan zvečer v Katoliškem domu pevsko društvo »Zvon«, je veliko zanimanje ne sarno v delavskih, marveč tudi v drugih krogih. Poleg pevskega zbora, ki se marljivo pripravlja na ta večer, obetajo tudi vrli »Zvezini« tamburaši najprijetneji vžitek, nekaj presenetljivega pa ima pripravljenega g. A. Pirnat »s- potovanja skozi Sibirijo«. Naj toraj nihče ne zamudi te prilike.
(Razpisuje) se mesto poštnega odpravnika na novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu na Viču, okraj Ljubljana proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna plača 150 gld. in uradni pavšal 40 gld. — Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
(Protestantizem na Hrvatskem.) Protestantje se skušajo na vsak način ugnezditi tudi med Hrvati. Imajo tudi svoje glasilo »Christlicher Alpen Bote«, in ravno v njem ugibajo na vse strani, kako bi se mogli vspešno razširiti. Doslej še niso imeli veliko sreče; kakor pišejo sami, je protestantov na Hrvatskem 3000, a še ti so sami useljenci: Nemci, Madjari, Čehi in Slovaki. „Ob-zor" svari v dolgem članku pred veliko nevarnostjo, katera preti od te strani.
(Kdo izpije največ piv.i?) Po najnovejši statistiki so prebivalci Monakovega najhujši pivci. Povprečno popije namreč vsak Monakoveo na leto 566 litrov. Precej manj se popije te žlahtne pi-
jače v Pragi; tam pride na vsacega 172 litrov. V Berlinu izpije vsakdo 160 litrov tega ječme-novca, Dunajčan se pa zadovolji s 145 litri. Precej krepko ga pijo tudi v Nilrnbergu, tam ga uduši vsakdo 321 1., — med tem ko ga popije Parižan le — 11 litrov. V Nemčiji zvarijo vsako leto 61 milijonov hektolitrov, v sami Bavarski 16,900.000. Na Francoskem ga skuhajo na leto 35 milij. hI.
(Solze) Mož fizik se je neki večer prepiral s svojo ženo, ki je konečno jela jokati, misleč, da moža užene s solzami. — Tvoje solze me prav nič ne ganejo, kajti jaz sem natanko preiskal, iz česa solza obstoji. V solzi je zelo majhen del apneniškega fosfata in mal del klornatrija, vse drugo je sama — voda
(Sejmi po Slovenskem od 27. do 31. decem.) Na Kranjskem: 27. v Črnomlju, Idriji Radečah in na Vrhniki; 28 v Dobu in Mirni peči; 31. v Kočevju in Zagorju. — Na Koroškem: 27. v Lavamintu. - Na Primorskem: 27. v Divači; 29. v Gorici; 31. v Cevdatu.
Priloga današnjemu »Slovencu«, na katero opozarjamo svoje čast. bralce, kaže jako spretno in umetno izvršen izvirni zavitek Kathreiner-jeve Kneipp ove sladne kave. Ta toliko priljubljen in obče znan izdelek se sme prodajati le v tacih izvirnih zavitkih. Svarimo toraj pred ponarejenim blagom, ali pred blagom, katero nezavito prodajajo kot »odprti Kathreiner«, ali kol »ravno tako dober«, ki pa nima nobene prednosti prave »Kathreiner-Kneippove sladne kave. Zanimiva je tudi zadnja stran priloge, na kateri se v dvogovoru opisuje »spreobrnjenje« h Kathreiner - Kneippovi sladni kavi
Društva.
(Pevsko društvo »Slavec«) naznanja svojim članom in prijateljem, da, ker mu ni bilo mogoče dobiti primernih velikih prostorov za običajno »Silvestrovo veselico«, priredi isto v manjšem obsegu dne 31. decemb. (sobota) ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih pri »Virantu«, na sv. Jakoba trgu. Pristop imajo člani in po njih vpeljani gostje. Vstopnine ni.
(Čitalnica v Spodnji Šiški.) Vabilo k XXI. rednemu občnemu zboru, kateri se bode vršil dne 26. decembra t. 1 ob 2. uri popoludne v čitalniških prostorih.
»Naša straža."
Daljni ustanovniki: Gg. Nikolaj Križaj, župnik v Premu, 50 K., Jurij Rozman, župnik v Rakitni, 10 kron, Fr. Korošec, nadžupnik pri Sv. Križu, 10 K., Iiajmund Vlašič, dekan v Prezidu, 10 K., Tomo Pavšlar, veleposestnik v Kranju, 100 K., Helena Pavšlar, njegova soproga, v Kranju, 100 K.
Redni člani: Gg. Ivan Stanonik, posestnik v Horjulu, 2 K., Fran Bratušek, bogoslovec v Mariboru 1 K., Josip Novak, kaplan v Metliki, 2 K., Gustav Koller, župnik v Babinempolju. 2 K , P. Troha, trgovec v Babinempolju, 1 K., Franca Troha, njegova soproga, I K., Ignacij Čamernik, kamnosek v Ljubljani, 4 K., J. Zore, mokar v Ljubljani, 2 K., V. Pegan, jurist v Celju, 1 K., Martin Knez, cerkovnik v Ljubljani, 1 K., neimenovan uradnik v Ljubljani, 2 K., Jože Brešar, mestni kaplan v Škofji Loki, 2 K., Fort. Lužar, učitelj v Izlakah 1 K., Peter Koprivec, kaplan v Radečah pri Zid. Mostu, I K., Fr. Breskvar, knjigovez v Ljubljani, 1 K.
Darovi: Vesela družba v Jarenini po g. Fr. Sal. Gomilšeku 4 K.
Društva: Posojilnica in Lran. v Mengšu 10 K.	__
Pristope in plačila za »Našo stražo« sprejema zač. tajnik in blagajnik dr. Janko Brejc v Ljubljani.
Darovi.
Za »Pripravniški dom« (XIV. izkaz) Prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bonaven-tura Jeglič 500 K. — Preč. gosp. župnik Fr. Do-linar 10 K. — Preč. g. žup. Fr. Perpar 10 K. — Preč. g. župnik Mat. Mrak 2*60 K. — č. gosp. kaplan Josip Švigelj 6 K. — Preč. g. zlatomašnik Andrej Stritar 10 K. — Preč. gosp. župnik Fr. Jarc 4 K. - Č. g. kaplan Jan. Renier 10 K. — Preč. g. župnik Jan. Kobilica 20 K. — Blag. g. Helena Majaron 10 K. — Preč. g. nadžupnik Iv. Zoreč 12 K — Preč. g. župnik Anton Kukelj 10 K. — Preč. g. župnik Karol Ceme 4 K. — Neimenovan duhovnik v pokoju 10 K. — Č. g. katehet Alojzij Stroj 40 K. — Preč. gosp. zlatomašnik Matej Preželj 4 80 K. — Preč. g. župnik Nik. Križaj 10 K.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 24. decembra. Cesar se je danes odpeljal v Wallsee k nadvojvodinji Valeriji, kjer preživi božične praznike. Na sv. Treh Kraljev se odpelje v Eisenerz.
Dunaj, 24. decembra. Soproga ministerskega predsednika grofa Thuna, rojena kne-ginja Schwarzenberg, je danes zjutraj ob štirih u m r 1 a. Rojena je bila 1. 1854. Česar je izrekel Thunu svoje sožalje.
Dunaj, 24. decembra. Ministerski predsednik baron Banffy se je mudil včeraj na Dunaju ter je konferiral z grofom Thunom, grofom Goluhovskiin in Kallayem.
Varšava, 24. deoembra. Glavni guverner knez Irneretinski se ni vdeležil slavnosti, pri kateri se je odkril spomenik pesniku M i c k i e w i c z u. Slavnost je bila kratka, govor je bil dovoljen, nered i ni bilo nobenega.
BudimpeSta, 24. decembra. Vsi opo-zioijonalni listi pišejo, da je sedanji politični položaj neznosen. Dokler je Banffy na krmilu, je nemogoče, da bi se večina in manjšina z lepa dogovorili za parlamentarno delo. Szi-lagyi poskusi med prazniki sestaviti koalicijo proti Banffyju, katera ga prisili, da se odpove vodstvu vlade. Začasno bi potem prevzel vlado Fejervary ali Daranyi, v tem ministerstvu bi mesto notranjih poslov prevzel član opozicijonalne narodne stranke. Nova vlada bi takoj predlagala, da se zbor razpusti in se razpišejo nove volitve.
Pariz, 24. decembra. Ministerski predsednik Dupuy je odgovarjal na interpelacijo radi odstranitve algirsk<*ga župana Regisa ter v največjo zadovol|nust židovskih zastopnikov udrihal po antisemitih. Izjavil je, da bo vladin korak pomiril razburjeno prebivalstvo, ki je mnogo trpelo vsled nasilnosti od strani antisemitov. Zbornica je z največjim zadovoljstvom poslušala ministrov govor ter sklenila, da se govor objavi v Algiru, ministerskemu predsedniku pa izrazila zaupanje s 406 proti 10 glasovi.

Čisto medicinično ribje olje.
Deželna lekarna
pri Mariji Pomagaj.
Čubar, Primorsko, septembra 1898. Blag. g. MIlan Leustek. lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog nepro-cenjeno dobrog in pristnog medlcinskog ribjog olja katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 729 11	Anton Ožbolt, trgovec in posestnik.
Steklenloa 50 kr., 6 steklenlo 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno poŠto
deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani,
Jtesljeva oesta štev. j , poleg mesarskega mosta.
Zahvala.
904 1—1
Za mnogobrojne, mene izredno tolažeče dokaze odkritosrčnega sožalja ob smrti nepozabljene moje stare matere, gospe
Uršule Zajec roj. Zajec,
izrekam tem potom vsem, ki so prišli od blizo in daleč k pogrebu, svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se še zahvalujem prečastitemu g. župniku Martinu MalenSek-u za tolažbo v dolgotrajnej bolezni, gospodu županu Sinarskemu, Josipu Ogorelec-u, ki je prišel s svojimi občani iz Sapa in Šmarja k pogrebu, nadalje častitirn odbornicam, odbornikom in članom vseh treh podružnic družbe sv. Cirila in Metoda, kakor tudi vsem, ki so mesto vencev darovali v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, dnš 24. decembra 1898.
Helena Baudek.
Poslan o.*)
Odgovor lastniku tvrdke M. Paklč na „ Poslano" v 293. štev. „Slovenca" z dni 22. decembra leta 1898.	903 1-1
Ne čutim potrebe, pisati svoje biografije in zadostuje □aj, če povem, da sem Ribničan in da sem ud mladih nog vajen, in da sem se učil prodajati »srtho robo«.
Ce sein kedaj prodal kane vina in se nisem učil izdelovati »žajfe«, menda ni greh.
Svoje trgovine nisem prevzel od blagega rodoljuba in zato se ne dičun z njegovimi zaslugami in kolajnami.
Ustanovil sein sam iz človekoljubja trgovino, da kupujem in prodajam solidne domače lesne izdelke, pa da pri iem kaj zaslužim, ne da bi prej provociral sklep korporaclje, ki bi mi vže naprej zagotovila za kupčijo ugoden prostor.
Parlamentarec dosedaj nisem, iu radi tega mi ni bilo še treba zapuščati posvetovalne dvorane.
Radi tega pa tudi zavračam lastnost arogance gospodu tekmecu kot izkušenemu politiku, ki misli, da uplivn prisotnost moje malenkosti na sklepe mestnih odbornikov.
Jaz si tega nisem domišljeval, pač pa si m vedno zaupal razsodnosti gospodov mestnih svetovalcev in njim zaupam sediy še tolikanj bolj, ker priznava gospod tekmec sam, da so mu razodeli: .Menil sem, da je Vam, ker se niste nič brigali, vse jedno, kje naj stoji Vaša baraka, tukaj ali kje drugod.«
Poslužujoč se vsakemu državljanu dovoljene pravice, sem res Sel k seji, v kateri se je reševala moja prošnja, da se mi dovoli prostor za barako — zanimala me je rešitev, ker sem bil brez strehe.
Postavil sem potem navadno lesenjačo, ker nisem smatral primerno, v sili in potrebi gledati na krasen slog, ampak le na to, da se suha roba spravi na suho.
Brigalo me pa ni, da je zidal gospod Rohrmaun lično barako »na skritem«, čeprav od povsod vidnem prostoru, ob kateri je, kakor sam pravi, hodilo vse občinstvo, da si je trgalo obleko in lomilo dežnike iu kamor se je stekala voda, da je silha roba mokra postala.
No, sedaj bo gospod Rohrmann zadovoljen, vsaj je dobd v novi meščanski palači dve prodajaluici in jaz nobene.
Bog mu daj srečo, jaz mu je ne zavidam.
S tein zaključujem vsako nadaljno polemiko z gospodom lastnikom Pakičeve tvrdke ter ne jokam in ne stokam, ampak prepuščam dobri volji slavn. občinstva, kje si nabavlja >sUho robo«.
Matko Arko.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
O ~
Raba tega v zamadek vžganega znamenja in rude če vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
ii
1-52
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalniuah m trgovinah z jestvinaini in vinom.
Koledar katol. tisk. društva
za leto 1899,
namenjen zlasti slovenski duhovščini, obsega tudi „imenik učencev" za več ko 400 šolarjev. —
Neudom stane krasno vezan gld. 1'20.
HERBABN\-jev podfosfornasto-kisli
Ta 29 let z največjim uspehom rabljeni prsni slrnp raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pAt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redll-nost, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fosforno -apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostij.	896 r20 -1)
Cena steklenlol 1. gld 25 kr., po pošti 20 kr. ved za zavijanje. (Polsteklenic ni.)
Prosimo, da se vedno ^T; -o n\Tut zPut% J«| izrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - železni sirup. Kot izvora se nahaja v steklu in zamašku ime, ,.Herbabny' - t i-.- i vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno taao4»w"r »ig&Žj. znamko, na katera znamenja naj ' se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče:
Dunaj, lek»riia ,./.ur Barinherzigkelt"
VII /1. Kalserstrasse 73 in 75.
ii1-t-:-
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
voljuvon o<l 1. oktobru |H1)H.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času t
Ljubljani za 2 miuuti naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri .i min. po u odi osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fianzensfoste, Ljubno ; čez Selzthal v Aussee, lschl, Gmunden, Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, lnomost, Bregeiic, Curili, Genovo, Pariz; čel Kleiu-Reifling v Steyr, l.inc, na Dunaj via Amsletten,
Ob ii. uri J "t min. zjiitrn/ mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto
Ob 7. uri .$ min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Franzeusfesle, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnogrttd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevica, Plzen, Marijine \ari, Heb, Francovo vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 11. uri HO mm. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj.
Ob 12. liri min. popoldne mešani vlak v Kočevja in v Novo Mesto.
Ob -t. uri 2 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zi'11 ob jezeru, lnomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb, Franeove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob (>. uri 30 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.l
Ob H. uri 4ii min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Lmca, Steyra. Gmundena, Jsi hla, Ausseea, Pariza Geneve. ruriha, Bregeoca, luomosta, Zella ob jezeru, Ljuhnega, Celovca, Beljaka, Franiens-feste.
Ob S. uri IU min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 17 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Solnograda, Linca, Steyra. Pariza, Genove, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella oh jezeru, Lend-Gasteina, Ljuhnega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri ,i7 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob 8. uri 3S min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 9. uri ii min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetlen iu Ljubno, iz Lipskega, Prage, FraiKovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov. Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik.
G.
or> no
popoludne zvečer
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob ii. tiri !>ii min. zjutraj iz Kamnika. n 11. „ 08 „ dopoludne „	„
„ (i. „ 10 „ zvečer
Dva sposobna pomočnika
in učence
901 6-1
Sprejme takoJ Ivan I)em&ar, kovač v Ljubljani.
Prečast. duhovščini, oerkvenlm predstojnikom ln dobrotnikom priporoča podpisani
svoje lepe izdelke
cerkvenih posod in orodja.
Že ugotovljene reči. katerih imam veliko v zalogi, n. pr., več monštranc, kellhov, svečnikov, kandelabrov lestenoev itd., prodam 20% nižje od prejšnje cene.
Vsiko novo naročilo ali popravilo, pozlatenje, posrebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo
Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko.
Z največjim spoštovanjem
Leop. Tratnik,
302 20—19	pasar srebrar,
Sv. Petra cesta štev.
27.
Linlment Capsici compos.
363 iz lekarne Blohter-Jeve v Pragi 24-4
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mašilo ie dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 irld v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40—12
Eicbter-jev limmeat $ .si&rcm
ter sprejme u previdnosti le v tnano varstveDo marko sidro"
tjleKinuirah i kot pri»t»(i
Riohter Jeva lekarna
pri zlatem levn « P r a * t
dvorni založnik Nj. svetosti
papeža LeonaXIII.
lekarnar ,,prl angelu" t Ljubljani, Dunajska cesta.
Železnato vino.
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v
Železna tem vinu
lekarnarja Ploooll Ja v Ljubljani
zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld.
3SJT Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.	827 6
Alojzij Tečaj
izdelovaleo pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61
Vse stroje za poljedelstvo!
Vnovič znižane cene!
j1' firai? h-ntfm
■ ■ .«•*•(•-»"i
■


TrlJeri (čistilni roji za žito v natančni izvršitvi. Sašll-nloe za sadje in zelenjavo. — Skropiluloe proti peronosperl, zboljšani sestav Vermolerov. — Mlatllnloe, mlini za žito, stlskalnioe (preie) za vino ln sadje
različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlična [vodovodne] preše). — Slamoreznloe, katere se jako lahko gonijo, p<> zelo zmernih cenah. — Stiskalnice za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
G. HELLER na Dunaju,
II , Praterstrasse 49.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
Zastopniki se iščejo. 66 20-19
ti
preje Igriške ulice
priporoča lepo svojo zalogo
15 50
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele. pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.

zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14,
se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhovščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera
zidarska dela.
Prodaja tudi iz lastne opekarne 588 34
opeko vseh vrst.
Veliki polom.
V Novem Yorku in Londona čutijo tudi evropejske dežele. To je nagnilo neko veliko trgovino s srebrnino, da oddft vso svojo zalogo proti mali odškodnini lastnih stroškov. Pooblaščen sem, da izvršim to razprodajo. Slehernemu pošljem za gld. 6'60, naslednje predmete:
6 finih namiznih nožev z angleško ostrino, 6 vlilo iz amerik. patent-srebra, 6 Jedilnih illo iz amerik. patent-srebra, H! 12 žlioio za kavo iz amerik. patent-srebra, 1 žlico za zajemanje Juhe iz amerikan-
skega patent-srebra, 1 zajemnlk za juho iz amer. patent-srebra,
1	zajemnlk za mleko iz amerik. patent-srebra.
2	posodloi za JaJoa iz amerik. patent-srebra, 6 angl. Vlktorlja-skledio, 2 lepa namizna svečnika, 1 cedilo za čaj, 1 lire kleiloe za sladkor.
44 kc sov za le gld. 6'60, kar je prej stalo 40 gld. Amerikansko patent-srebo jt bela kovina, ki 25 let ohrani barvo srebra, za kar jamčim. Najboljši dokaz, da ta inserat
ni sleparija,
je to, ker izjavljam, da slehrnemu vrnem''denar, komur blago ne ugaja. Ta lepa zbirka je posebno primerna za
krasno božično in novoletno darilo
in sploh za vsako boljše gospodinjstvo. Dobiti i« .je v	895 3-3
A. Hirschberg-a
i
glavni zalogi blaga iz amerik. patent-srebra. Na
' Duuaji. II., Renibrandstrasse 19,9. Telefon št 7114. V provincijo pošiljam proti povzetji ali gotovemu denarju.	VE Stupa za snažeoje 10 kr. ^ T Pristno le s tu pristavljeno varstveno znamko ^ Var Nekatera priznanja: ^tc^ Pošiljatev sem prejela, zelo zudovoljna, prosim blaga Se za 6 gld. 60 kr.
Kalosvar.	Baronica B;inffy.
Prejela sem poslano in sem zeld zadovoljna. Gaad, Ogersko, 1. sept. 1898. Grofica C. Chotek-Gudenus. Z Vašo garnituro sem čez vse pričakovanje zadovoljen; priporočil Vas bom svojim znancem.
Kuttenplan.	Karol Janisth, predstojnik postaje.
Št. 45059.
Razglas.
900 1-1
Zaradi prevažanja odgoncev in ujetnikov z mestnim vozom v letu 1899 vršila so bode pri podpisanem magistratu dne 27. decembra t. 1. ob 12. uri opoludne javna pismena ponudbena razprava.
Ponudbe, opremljene z vadijem 50 goldinarjev, vložiti je do določenega časa pri mestnem stavbenem uradu, kjer so tudi to oddajo zadevajoči pogoji ob navadnih uradnih tirali vsakemu na upogled razgrnjeni.
Na ponudbe, ki se vlože kasneje, sc ne bode oziralo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 19. decembra 1898.
J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
t Ljubljani, Marije Terezije eesta hiš. št. I,
v Knezovi lii&i,
obrestuje hranilne vloge po	785 10~3
41* odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica, sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldan in od 3. do 6. ure popoldan.
Poštnega hranil ničnega urada štev. 828.406. Telefoia štev. 57.
je najboljši in najčistejši primeseh h kavi! (estite gospodinje!
221 DO—40
Zahtevajte in kupujte le-to kavo!
Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah.
mr pozor!
Podpisana tvrdka priporoča slavnim prostovoljnim gasilnim društvom, občinam in župnlščem za nabavo vsakojakih
brizgalnic, gasilnega orodja, pasov itd., kakor tudi kmetijskih strojev in peronospera-škropilnic
svojo bogato založeno
podružnico v Zagrebu, Frankopanska ulica štev. 9. |jj
Postrežba točna, solidna, z nizkimi cenami pod ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na obroke Pohvalna pisma in spričevala s Kranjskega na razpolago
Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem
501 12—12	podružnica K. A. Kmekal.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejse trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljeuje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji eeni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejsiui spoštovanjam se priporoča 81 52-48
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Gledališke ulioe 4.
SP Priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo zjiloao vseh vrst
žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in nikiu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in biidilnih ur
in lc dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih In budilnih ur so vedno v zalogi. W Poprave se dobro iu solidno izvršujejo.
da bi mi bila oblastveno dovoljena
samo jedno trgovino z lesno, kuliiiijslio, sitarsko iis dni"« robo,
ia o potresu ni pokvarila in je radi tega mi možno točno, solidno in ceno postreči. i naročila z odličnim spoštovanjem
Klllio itd. itd
Skrbel sem, da se rob Priporočam se za obik
v Liubljani, Semeniško poslopje, poleg sadnega trga
DOBRA VARČNA
Juhlna zabela Maggl prekosi vse druge; vsako juho in slaboten bulon stori v trenutku dober in redilen, - le nekoliko kapljic je trel.a - Dobi s« v izvirnih steklenicah no 60 vinarjev po vseh prod^almcah delikatčz, dišav, kolonialnega m Špecerijskega idaga. Izvirne steklenice se po ceni napolnujejo z novo juhlno zabelo Maggl-Jevo 830 12 2
Primerna božična darila!
Ne spadajo v razprodajo:
Krasne norosti vozičkov za punčike, finih papirnatih in drugih j ©r base v
elegantnega kuhinjskega orodja, kot: omaric za dišave, solnic z vžgano slikarijo, vno tako slikane ploče za serviranje itd. najceneje pri
cM. <3*aRiču
£ 885 3-2	palača meščanske imovine.
Oznanilo.
Na pristavi dedičev Janeza K. Kosler-ja (Karolinška zemlja občina Tomišelj) bode se
dnč 29. decembra f. /.,
pričenši ob 9. uri dopoldne, in če treba še naslednji dan, na prostovoljni dražbi
■) ^	m,	*
in sicer: 11 krav, 4 telice, 2 telika, 1 bik, 6 manjših in 6 sta-rejsih volov, 1 konj in 12 prašičev.
Živinčeta se ne bodo dala pod izklicno ceno. Plačati bo kupcu takoj in odpeljati kupljeno žival.	880 3_2
*	domao i o i s 11 rf ! *
-----—---
JI Prva k ran jskit (vrdkn jcmiciiHrtkili, Med- ff S	larskili in torbarskili proizvodov	||
*	Fran Primožič BunjjsL^bc1Je^tnaišt 6 m
Slav. občinstvo in prečast. duhovščino opozarjam unjuljudneje na svoj M S povečani ln novourejenl obrt. Kdor se zanima za napredek domačega <55 ol,rla> P"'Osim, naj si ogleda mojo veliko zalogo konjskih oprem za vožnjo
ia Ježo. kovoegov, torb itd. domačega proizvoda. fi	v zal°g' 'mam razne vrst«? jermen za stroje, veliko izber vseh po-
^ trebšoln za konje, kakor tudi krasne zvonce za sani iz prave kovine jg?
Prodajam, kupujem in posojujem že rabljena sedla ali pa cele iezdne W oprave.	$5
X	0h jednem usojam si naznanjati, da pričnem v kratkem času kuDČilo
aa B starinami (antikami).
Vsa, tudi najmanjša naročila, kakor tudi popravila od tu in zunaj se M točno in ceno izvršujejo.
^	Dobro blago, cene zmerne, soliflna postrežba.	%»
H Ilustrovane cenike pošiljam na zahtevanje brezplačno. S
H Primerna božična m novoletna darila H
v Veliki izberi po znižani ceni. 471 50—49 |Z
innmmnunnnu
K sezoni
K sezoni
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjov itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
Sff*trocevnc i^iNkemi
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
FRAN 8EYOIK sei 20.19
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
llustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.
Primerna darila zaBožič in novo leto!
Svojo izborno zalogo najraznovrstnejših
ur, verižic, zapestnic, | uhanov, prstanov 1
| sploh vseh novostij v zlatnini in srebrnini
po najnižjih cenah in tudi pod ceno priporočam slav. občinstvu povodom bližajočiti se praznikov božičnih 'n Novega leta.
Opozarjam in priporočam v nakupovanje
W biciklje najboljšega zistema
in	862 4-3
S&SF" šivalne stroje,
za katerih izvrstnost jamčim. — Vsa popravila izvršujem točno in dobro.
V obilo nakupovanje se priporočam velespoštovanjem
Fran Ouden,urar	trK *
Oeiiilii na zahtevanje fianko.

U M t it U O V 1 J O 11 o lotu 1 O.
Izdelava perila
za gospode, gospe in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
O)
o
n
O
v ./"ffe*
kali ahlffon, i »jk. na jrUh, krta •Tratnika, krat m uiti. IT Trat • Irtna al »14. i 10 aa I T* •••t . . t U „ l|._ ■rajo« aa daSka, v i Tam alti h, alaar kak »r (trnja ladna ad (!d I — da 144 "•« .. » TI ,. rti ■vitla* a« |ai)t<a,
ladna M b. da |ld. I U taal |ld. t 10 Ja (ld. T M Draaajat omMktv ad (ld. IU da l'M. Ovanajat maniat ad (Id. 110 da 4-M.
It prKlai
(Tarkaai4an) ad (Id. l't* dat*
Z
Za kroj brez graje m m točno postrežbo
jamči t v r J k n
•T. O 1 lanuimi
v Ljubljani,
ki 8 perilom oskrbuje mnogo o. In kr. dastnlkov in o. ln kr. mora&rloo.
Cenike slovenskf, nemške, laške
na zahtevo brezplačno. 204 24-23
Izurjen cerkvenik
išfe m i ii/!»<>.
P06 3-2
Dr.
za želodeo
-jev
G>\ h lekarne K. I KAi.M It v Praffi
je že nad 30 let sploh znano domače zdravilo, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi, ureja
želodčevo delavnost prav zanesljivo. Velika steklenica I gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več.

je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje in bolečine lajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 kr,, po pošti 6 kr. več.
"TP8 §
varilo! Na vseh delih zavitka je pristavljena postavno vpi-sana varstvena znamka.

Glavna zaloga
: lekarna B. Fragner-jeva „pri črnem orlu" v Pragi,
Se vsak dan razpošilja.
Hala strana.
vogal Spornerjeve ulice.
V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih G. Piccoli, Ub. pl. Trnkoczy, M. Mardetschlager, J. Mayer in vseh drugih
lekarnah Avstro-Ogersko.	187 26-18
izvežbana v vseh strokah trgovstva in knjigovodstva	899 2—2
Več pove upravništvo »Slovenca«.
katero lahko takoj nastopi. — Naslov: Janez
Trdina, p Selce nad Skof|o Loko. Vas Bukovsica.
100 flO 300 Si
na mesoo lahko pošteno /.»sluzi Hlfherni ter povsod brez zgube, ako hotV prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma.
Ponudite u* Ludovik« Oesterrsioher, Budaptst VIII. Dsutichegass« 8 826 10 5 367 10-2
r
HSHSaSHSHSHS^
Uradne in trgovske
Na prodaj so
trije križe vi poti
05 —
» 120 — » 250 —
s tirni o priporoča [}j
a KAT. TISKAllNAr
[(] v Ljubljani. ^sasHHHSHSiasBf
jeden !)5 cm. visok, velja .... gld. drugi 1110 cm. visok s križem iu podstavkom vred, velja . tretji 150 cm. visok, velja
pri Fr- Toman-U, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniskem trgu št. 1. 853 12—6
Ljubljansko narodno meščanstvo
se uljudno pozivlje, da se v korist št. jakobsko-trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda
odkupi od, voščil za 869 5~3 praznike in novo leto.
Vplačila za ta namen sprejema radovoljno gospod J. Lozar, trgovec na glavnem trgu.
Odbor št. ja.kobsko-trnovske ženske podružnice sr. Cirila in Metoda.
Uradno dovolj en a
1A
vrši se v moji novi prodajalniei v palači meščanskega bolniškega zaklada (Ujor je bila Pakičeva trgovina na istem prostoru uže črez 70 let).
Nekaj blaga prodajal bom pod nabavno ceno, drugo pa po izdatno znižanih cenah.
Izkoriščal nisem nesrečni potres s tem, da bi prodajalnico v drugo ulico premestil in s takim čin^m svojemu že itak hudo prizadetemu bližnjemu škodoval. Vsaj je vendar v vsaki ulici, ako ne več, jedna prodajalnica gotovo vsako leto jedenkrat na razpolaganje. Težil sem samo po tem, da Si ohranim stari prostor, za kojega sem pred desetimi leti 4000 gld. — odšteti moral.
Priporočajoč se svoj m cenjenim starim odjemalcem, katere sem radi raznih meni provzročenih neugodnoslij žalibože že tri leta pogrešal, in tudi novim v obila naročila zagotavljam, da bodem visokočaslitim naročnikom s strogo solidnostjo in največjo paznostjo postregel.
Z odličnim spoštovanjem lastnik tvrdke:
885 15-3	prvi kranjski lesni, košariški in sitarski obrt v Ljubljani.
Ustanovljen leta r Odlikovan z zlatimi, srebrnimi in bronastimi državnimi in deželnimi darili.	-


I > u ii a j s k a I> o i
Dne 23. decembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska ren'a 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°'n, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drž velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
C. kr. cekiui...........
101 gld. 20			kr.
101	a	15	>
120	»	85	»
101	a	60	>
119	a	90	>
97	a	65	>
952	a	—	»
360	s	30	>
120	a	50	>
59	a	—	»
11	a	80	>
9	a	65 V	
44	a	25	»
5	a	70	>
• v; a. gm-
Dne 22. decembra.
4"/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	166 gld. 75 kr.
6'70 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . .	In9 » — »
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....193
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99
Tišine srečke 4"/„, 100 gld.......138
Dunavske vravnavne srečke 5"/„ . ...	130
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107
Posojilo goriškega mesta.......112
4°/„ kranjsko deželno posojilo.....98
Zastavna pisma nv. osr.zem-kred.banke 4°/0	98
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	220
» » južne železnice 3"/„ .	179
» » južne železnice 5°„ .	125
» > dolenjskih železnic 4%	99

iCjT' Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sro6k. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. -- Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a izvršitev naročil na borzi.

50 20
25 50
25
75 50 50
Menjarnična d«lniska družba
E
10 in 13, Dunaj, I, Strobelgasse 2.

Kreditne srečke, 100 gld.......203	gld.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170	>
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	»
Salmove srečke, 40 gld........86	>
St. Genois srečke, 40 gld.......84	»
\Valdsl.einove srečke, 20 gld......60	»
Ljubljanske srečke.........24	»
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	1"5	>
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3515	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	424	»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	64	»
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	114	•
Montanska družba avstr. plan. . . .' -	2;10	>
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	177	>
Papirnih rubljev 100........127	»
25
50 40 50
25 25
25
50 25
«EJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni, sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti n n 1 o ž c n I b «r 1 n vnio. "2LS&