AMERf AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME An SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER a u Aljr^ni NO. 132. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JUNE 6th, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXII. V treh državah iščejo bra- Škof Cannon odgovarja na talnega morilca pri- vprašanja, toda je proste ženske še trdovraten Ironton, Ohio, 4. junija. V Washington, 5. junija. Po-gozdovih južnega dela države tem ko se je metodistovski škof Ohio, v West Virginiji in v dr- James Cannon dva dni obotav-žavi Kentucky iščejo ljudje 30 i ljal in ni hotel dati senatnemu letnega Leroy Duty, ki je pobeg- i preiskovalnemu odboru gotova nil pred šerifom, potem ko je pojasnila glede svojih političnih ubil 32 letno Mrs. Mildred aktivnosti v predsedniški kam-Courtney, ki je bila sedem let panji v letu 1928, je včeraj za-njegova ljubica. Duty se je pe- čel zopet odgovarjati ter je de-Ijal sinoči v spremstvu svojega j loma pojasnil, kako je potrošil brata in nekega prodajalca av- j $48,500, katere je dobil od neke-1 tomobilov v zelenem Hudson ga newyorškega odvetnika. To-avtomobilu. Ko so prišli na j da odgovarjal je s protestom, Deering Pike cesto, pet milj od rekoč, da senatni preiskovalni tega mesta, je prisedla. tudi Mrs. odbor nima pravice zaslišavati ' Courtney v avtomobil. Kmalu njega glede politične aktivnosti potem je Duty udaril z vso moč- kot navadnega državljana, škof jo Mrs. Courtney po glavi, na- Cannon je začel odgovarjati nu kar je potegnil revolver in s sil- j vprašanja potem, ko mu je seno kletvijo prisilil svojega bra- nator Walsh iz Montane povedal, ta in prodajalca avtomobilov, da j da bo kaznovan, če ne odgovar-sta zapustila avtomobil. Ako ne j ja, nakar je škof odgovoril, da bi šla, bi začel streljati. Peljal mu je to "absolutno dobro zna- j je še nekoliko naprej, nakar je no." Nadalje je rekel: "Jaz se potegnil revolver in petkrat držim svojih pravic kot ameri-' ustreli Mrs. Courtney. Bila je ški državljan, da se poslužujem na mestu mrtva. Truplo je mo- j politične aktivnosti kot vsak rilec vrgel iz avtomobila in od- i ameriški državljan, ne da bi peljal naprej. Medtem je pa nje- imel kdo pravico me radi tega gov brat obvestil šerifa, ki je ta-; zasliševati." škofu je hudo, ker koj sklical skupaj svoje ljudi in so senatorji baš njega izbrali iz- j začel preganjati morilca, ob- med stotin drugih demokratov, enem pa naznanil policiji vseh ki so v predsedniški kampanji v bližnjih mest naj pazi na zeleni letu 1928, zapustili demokratsko avtomobil. Brat morilca se je stranko in agitirali proti Al | izjavil, da slednjega šerifi nik- Smithu, demokratičnemu kandi-dar ne bodo dobili živega v pest. datu. Izjavil je, da bi morali tu-, Duty je streljal, ker se je spri z di drugi biti poklicani na zaslj-Mra. Courtney, rekoč, da bi jo sanje, da. povedo, kako so potro-rad pregovoril, da bi šla z njim šili $108,pOO v agitaciji napram v Baltimore, kjer je hotel dobi- Al Smithu. Končno je škof pri-1. ti novoi delo. In ker Mrs. Court- znal to, da je bil vse svoje živ- ir •• k* j i • i t nej ni hotela iti z njim, jo je Ijenje pristaš suhaške stranke, tniJSKl GeiaVCl SO IiaStOpill Duty ustrelil. in da je vsak dolar, katerega je i -o--le mogel pogrešati, dal za pro- Predsednik univerze pro- hibicijske namene. ti prohibiciji „ 0 ' Okrajni komisar Zmunt, re- Trenton, N. J., 5. juhi j a. Ženska zmagala v kon- publikanec, je kandidat za zopet-Predsednik slovite univerze grešni borbi no izvolitev v isti urad. Ravno Princeton, kjer je bil rektor ne- Jacksonville, Florida, 4. juni- tako je državni pravdnik Ray T. koč bivši predsednik Wilson, J. ja. Mrs. Ruth Bryan Owen je Miller, demokrat, kandidat za Hibeen, je danes izjavil, da bo zmagala pri volitvah za kongres zopetno izvolitev. Unijski delav-izvolitev Dwight Morrowa sena- v 4. kongresnem okraju napram ci v Clevelandu so včeraj obema torjem Zed. držav, mnogo pri- Dewitt Deenu. ženska, ki je su- napovedali boj. Zmunta sovra-Pomogla, da se odpravi prohibi- ha, je dobila nad 8,000 glasov, žijo, ker ni najel unijskih delav-cija v Ameriki. Morrow je ob- dočim je dobil Deen, ki je moker, Cev pri gradnji Lorain-Central vezan, da bo deloval za preklic komaj 2,000 glasov. mosta, ki bo veljal $8,000,000, in Prohibicije. Izjava rektorja --Ray T. Miller, državni pravdnik, Princeton univerze je naredila Smrtne posledice si je pa nakopal jezo unijskih velik vtis v javnosti. Rektorju Saul Robinson, 25 let star, I ljudi, ker je zahteval preiskavo Hibeen je dobro znano, da je stanujoč na 6722 Baden Ct. je od strani velike porote glede po-prohibicija mnogo škodovala, bil v torek večer opozorjen od slcvanja delavcev in kontraktor-Študentom na univerzah. Na policista Frank Holeček, naj se jev v električni industriji. Kon-Princeton univerzi se nahaja ne klatari po cesti ves dan. Na- trakt za zgradbo Lorain-Cen-6,000 dijakov. mesto da bi Robinson šel domov, tral mosta bo najbrž dobila tvrd- --se je uprl policistu, ga udaril in jta Lowensohn Construction Co., Tombula mu Odvzel količek, nakar je Ho- ki posluje z neunijskimi delavci. Policija v Floridi na sledu glavarju raketirjev proti komisarju Zmnn-tu in Millerju pri gradnji velikega mosta samo "skebi," importirani iz Detroita in Chicage, v škodo cleveland-i skill unijskih delavcev. V nedeljo večer, 8. junija, ob leček Potegnil revolver in ustre-; Unija trdi, da bodo zaposljeni 8. uri se prične v novi šoli sv. lil- Robinson je bil zadet v no- ...... Vida velika tombula. Nekdo bo Bo, in včeraj je na posledicah Pri tem dobil tudi krasno Mer- streljanja umrl vbolnici. Varjevo harmoniko, na katero je Piknik Louis Špehek tekom bazarja ta- Vodstvo Slov. delavske dvora- - ko imenitno igral, pa tudi šival- «e na Prince Ave. priredi v ne- hreznoselnih ni stroj bo na razpolago. Avto- deljo 8. junija pri dobro pozna- l oi „ mobil, krasen Chevrolet sedan, nem rojaku Anton Goriški, svoj Sodnik Stephenson ™ Comae bo pa oddal 15. junija, pri i piknik. Začetek je takoj popol- mon Pleas sodmji je odločil, da Prihodnji zabavi. Vsi listki za dne. Na pikniku bo igral izvrst- ima direktor javne varnosti, šivalni stroj in harmoniko mo- ni Kocinov orkester, in za vse Edwin Barry, prav, ko je prepono biti vrnjeni nepreklicno do goste bo prijazno preskrbljeno, vedal ples brezposelnih za dan 5. 8. junija do 12. ure opoldne. da ne bodo trpeli ne žeje, ne la- Junija. Oni, ki so nameravali ' ' kote. Pridite! ples prirediti, so izjavili, da bo Vreme Sinko je dosuel dobiček plesa šel za brezposelne, Te dni smo prečitali vse slo- Staršem Mr. in Mrs. Wm. Pe- toda na sodni j i so potem izjavi-venske časopise, ki izhajajo v rušek, 454 E. 158th St., je v sre- H, da bi vtaknili 20 procentov Ameriki, in tekom enega tedna do večer prinesla tetica štorklja dobička v svoj žep. Torej! je bilo naznanjenih v teh časopi- lepega sinčka. Mrs. Perušek je j Razširjenje St. Clair Ave. *ih nič manj kot 112 piknikov, ki hčerka dobro poznane družine Peticije proti razširjenju St. se bodo vršili v raznih sloven- Dol šak v Collinwoodu. Prav j Clair Ave. med 55. in 72. cesto, skih naselbinah širne Amerike, iskrene čestitke! so sedaj gotove v našem uradu. Najbolj zanimiv piknik bo naj- Društvo Abraševič i Vsak lastnik zemljišča v ome- f Anton Oštir Bratje in sestre Slovenske Dobrodelne Zveze. Potrtim srcem naznanjam, da je zatisnil svoje trudne oči mož, katerega po vsej pravici lahko nazivljemo kot prvega ustanovitelja priljubljene nam bratske organizacije, Slovenske Dobrodelne Zveze. Antonu Oštirju gre venec za ustanovitev te danes tako dobre podporne organizacije. Ne morem tu razlagati podrobnosti, ki so se vršile ob ustanovitvi Zveze, rečeno naj bo le, da Tone je bil tisti, ki je vsadil seme, iz katerega je vzrastlo, kar danes imamo. V imenu glavnega odbora in celotnega članstva izrekam globoko sožalje soprogi, sinu in hčeri ter vsem sorodnikom pokojnega brata Oštir j a. Pokojni je bil ustanovitelj Zveze, večletni glavni odbornik, delegat na konvenciji, predsednik in tajnik prvega Zveznega društva "Slovenec." Vseskozi ja-ko dober član, priden delavec na polju naše Zveze. Raditega tem potom apeliram na celotni glavni odbor, častno Stražo ter splošno članstvo, komur je le mogoče, da se udeleži pogreba ustanovitelja Zveze. Pogreb se vrši v pondeljek iz hiše žalosti na 1158 E. 61st St. Izkažimo vsi našemu ustanovitelju zadnjo čast s tem, da se udeležimo njegovega pogreba. Naznanjam tu "Sultan" je streljal na svo- Revni bi morali dobiti isto jo nepostavno ženo, ki zdravniško postrež-sedaj umira bo kot bogati Frank Ipolito, ki je znan na "Bolezen danes ni zadeva po-E. 147. cesti kot "sultan," ker je sameznika," se je izjavil profe-živel z dvema ženskama ob istem sor Finfrock od Western Re-| času v isti hiši, in imel otroke z serve univerze, ko je govoril vče-obema, je včeraj sklenil, da kon- raj napram delegatom konven-ča svoje zakonske težave. Prišel cije zobozdravnikov, ki zboruje-je v sobo Mrs. Terezije Scilla, ki jo te dni v hotelu Winton. "Vsa-je stara 34 let, in s katero je ži- ka bolezen je danes mogoča ja-vel na domu svoje postavne že- vna nevarnost," je nadaljeval ne, tekom zadnjih 12 let. Ipoli- i profesor. "In revni ljudje bi to je star 50 let. V rokah je imel morali danes dobivati isto skrb Ipolito dva revolverja, s kateri- in zdravniško postrežbo kot jo ma je začel streljati v Mrs. lahko dobivajo premožni lj.ud-Scilla. En strel jo je zadel v tre- j je." Profesor Fnifrok je prero-buh. Odpeljali so jo v bolnico i koval, da ni več daleč čas, ko bo sv. Lukeža, kjer se nahaja v ; država najela svoje zobozdravni-umirajočem stanju. Nerazločno j ke in bo potom javnega zdravje mrmrala v pol-nezavesti, da stvenega urada skrbela, da se želi videti svoje tri otroke, ka-j skrbi za zdravljenje in negova-Ltere je imela s Ipolitom. Slednji nje tudi onih oseb, katerim sicer je po streljanju še silil v hišo, ni mogoče plačevati precej viso-nakar je prišel svak Mrs. Scille j kih stroškov tozadevno. Država i in udaril Ipolita po glavi z mle- j bi poklicala zobozdravnike in karsko steklenico. Ipolito je za- zdravnike kot pokliče porotnike, časno padel v omedlevico, nakar Vsak zdravnik bi na ta način za je skočil iz hiše in se odpeljal z gotovo odškodnino, katero naj ulično železnico. Policija pa, ki plačuje država, skrbel gotove J je bila medtem obveščena, ga je j dni v letu za splošno zdravljenje i začela preganjati in ga je dobila sirotnih ljudi. Zborovanje zobo-par blokov od hiše. Odpeljan je zdravnikov je jako zanimivo bil v bolnico, kjer se nahaja pod zlasti iz vzroka, ker imajo na I policijskim nadzorstvom. Ipoli- konvenciji odlične (?oVorPjike, to je bil zaposljen v krojaški in-! najbolj poznane ameriške zdrav-dustriji in je šel marca meseca nike in zobozdravnike. na štrajk. Ker ga je policija do- -o- bila pri nekih nemirih, je zače- Častna Straža, pozor! la za njim poizvedovati in do- Na pr0Šnj0 gl. predsednika gnala, da ima dve ženski, eno brata Gornika tem potom vljud-| postavno in eno nepostavno. S no vabim dekieta častne Straže prvo ima dva otroka, z drugo pa! g. D> z> da se zgiasij0 pri meni tri. Zagovarjati se bo moral se- ka r najprej mogoče. Naslon daj radi umora in bigamije, ker častne straže je v pondeijek, 9. pričakuje se, da bo Mrs. Scilla junija( na ngg E. 61st St., pri | umrla na posledicah strela. j sprevodu pogreba brata Anton o Oštirja kot ustanovitelja S. D. Razinger ni Režin Zveze. — Albina Novak, načel-Uredništvu je bilo napačno njoa poročano ime onega rojaka, ki _ je dobil Od Mr. Krist Mandelna Listnica uredništva Ne morete ra- Kanadska vlada je zaplenila prvo žganje name-nieno za Ameriko Detroit, 5. junija. Kanadske oblasti poročajo, da so zaplenile prvo pošiljatev žganja nam en je- j ^alen Maje*st"ic radio aparatob Pri iateli negaiz kanadevZedinjenedr-: niki d • aemnja Ljub- 7U!2 S-ii mesto računa zn žave, glasom nove postave, ki se : ' i '' 3 me 0 racuna /a ie začela snolnovati /adnio so !ljan{®V V Euclldl\ Dotlcnl! vodo, ko je je vendar nekaj ti-je začela spolnovati zadnjo so-, grečni čk)Vek ge ne pi§e Režin>, ^ boto. Na Lake St. Clair so kanadski carinski nadzorniki dobi- soč milijonov veder v jezeru. Razumeti pač pa Mr. Rud. Razinger in sta- stvar je enostavna _____________ li veliko barko GW-4, na katere ™ T l^Uvali^ g. K. J. je izvolilo de- prijazno. Občinstvo je vljudno privabi odjemalce, je predlagala ieg.atom Mr. Joseph Grdina, ki vabljeno. j mestni vladi, da bi vozila potni-1 bo' zastopal dru^tvo na XVII ke po Euclid Ave. od Playhouse | redni konvenciji Jednote v Wau- in uradnicam ter članstvu, da bo glavni urad Zveze radi pogreba v pondeljek dopoldne zaprt. Pogreb se vrši ob 10. uri. Tebi brat Anton kot ustanovitelj pa bodi ohranjen večni spomin in lahka naj ti bo ameriška zemlja. Počivaj v miru! Za Slovensko Dobrodelno Zvezo — John Gornik, glavni predsednik. Newburg Heights I Square do Public Square, kar je | Pri primarnih volitvah v me- razdalja nekako ena miija> za cgan " secu avgustu bomo v Clevelandu dva centa Mestna zbornica se Senatorski kandidat kot v vasi Newburg Heights vo-; bo Q tem posvetovala. Slovenski odvetnik Wm. Ken- lili, ali se vas priklopi Clevelan- j ' ' nick nam naznanja, da je kandi- du. V Clevelandu kot v New-; * Mr. in Mrs. Chas. Lindbergh ' dat za senatorsko zbornico drža-burg Heights mora predlog do- j pričakujeta te dni sinčka ali I ve Ohio. Kandidiral bo kot ne-biti večino glasov. I hčerko, mogoče oboje. odvisen demokrat. C i AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) K XX) V® NI AN DAIX.T N»W8PAPBI« Published dally except Sundays and Holidays Ameriko, AKtwfka, ••10 1*M NAROČNINA: —§8.S8|Za Olmlan«. 90 potu, eelo i»to $7.00 _«.»• la* Dtovalan«, po »o*M, pol leta I3.S0 2» Cleveland po rasna&alcili: celo leto tO.50; pol leta M.00 Za gvropo ln Kanado Je ista cena kot m Cleveland po polti. Posamezna itevUka I cente. Vsa pisma, dopise ln denarne roftlljatre naslovita: Ameriška Domovina, _BUT Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Trt. Henderson Mat._ bodo samo hrenovke. Nam ni samo za denar, saj društvo ima močno blagajno in številno članstvo. Nam je za prijateljstvo in da se pokažemo, kako vzorna sloga in prijateljstvo prevladuje med našim članstvom. Vabljeni ste vsi, od najmlajšega do najstarejšega, člani in nečlani in druga društva. Jam- čimo vam, da boste zadovoljni i * kot še nikdar poprej. Vabimo pa tudi urednike od Ameriške Domovine, da bodo videli, kako znamo mi postreči. Torej ne pozabite na dan 8.; junija in podčrtajte številko S na stenskih koledarjih. Odbor društva Mir št. 10 SDZ. JAMSB DIBMVZC and LOUIS J. FIRO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1009, at Cleveland, Oblo, under the Act of March Srd, H7i. at the Post Office No. 132. Fri. June 6th, 1930. EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. Piše Jaka. O registraciji tujezemcev. ne roke, dobro oko in ki nosijo za dobro srečo zajčje tace v žepih. Drugi, manj srečni in manj izurjeni, so se jezili nad sapo, ki jim je zanašala golobe na vse štiri vetrove, jezili so se nad puškami, ki ne nesejo glih, jezili so se nad pulfrom, ki ne nese krogelj no je počil strel. Potem mu je dal naš blagajnik Mlakar svojo lepo puško v roke, s katero je imenovana žrtev razmer ustrelila 15 krat in ravno toliko lu- Zadnjo sredo se nas je zbralo precejšne število na našem strelišču na Močilnikarjevi farmi. Zastopane so bile tudi članice Good Time Hunting kluba, ki se "Ameriška federacija dela je o.dposlala sledečo brzojavka niso udeležile streljanja, am-ko: "Ameriška delavska federacija protivi se prisilni regi- pak so imele v oskrbi provijant, straciji in vsakoletni registraciji. Ta preveč diši po evropski j s katerim so postregle izmuče-spijonaži. — Edward McGrady." jnim strelcem, ki so se pekli na Ta brzojavka je bila odposlana od strani glavnega urada solijcu in klatili lončene golobe American Federation of Labor in jasno pokazuje stališče z zraka, sebi v veselje in v blagor te organizacije napram temu važnemu vprašanju. V zad- j domovine. Toda sebi v veselje njem času so se širili različni glasovi glede stališča federa- samo oni, ki imajo ravne in mir-cije v tem pogledu. Predsednik Green je v nekem intervju odlično zanikal vesti, češ da je federacija za prisilno registracijo. Federacija pa je za prostovoljno registracijo. Federacija zavzema stališče, da bo prostovoljna registracija v zaščito samim inozemcem, ki se tukaj nahajajo zakonito, ker bodo mogli vsak čas dokazati svoje zakonito bivanje potom identifikacijske karte. Oni, ki že imajo v rokah kake vrste dokumentov o identiteti, ne bi potrebovali posebne registracije. To pokazuje, da je federacija za | dovolj hitro in naravnost za go-prostovoljno registracijo samo inozemcev in da vesti o dru-'lobi. Slišala se je marsikatera gačnem stališču v tem pogledu niso vtemeljene. . j bridka kletvica, katero so gle- Istočasno se je vršilo zaslišanje v Senatu na podlagi | dalci vselej sprejeli na znanje s predloga senatorja Blease iz South Carolina, ki vsebuje prisrčnim smehom, prostovoljno registracijo inozemcev. Med tem je senatski Tudi pisec teh vrstic je imel odsek predložil stvar pred odbor senata, ali protest sena-1 smolo (šur), da je dobil v roke torja Copeland iz New Yorka je imel za posledico, da se je j neko "pušo," iz katere je patro-stvar povrnila priseljenišnemu odseku. Ta senator, ki je na skočila prej zadej ven, pred-odločen nasprotnik registracije, je namreč tudi član priseljeniškega odseka, ali ni bil prisoten na seji, ko je odsek priporočil sprejetje predloga. Isti senator Blease je že na minulem zasedanju senata predložil isto stvar, ali predlog ni tedaj prišel do glasovanja. Razlikuje se od analognega predloga v House of Repre- kenj v zrak. Potem sem se pa sentatives v tem, da zagovarja prostovoljno registracijo, ne I lepo zahvalil Mlakarju za nje-pa vsakoletno registracijo, kakršnjo predlaga spodnja zbor- govo prijaznost in vrgel puško niča. Predlog senatorja se glasi, da inozemec "ki je bil za- tje za plot, s prijazno pripombo, konito pripuščen v Združene Države za trajno bivanje in ki je od tedaj tukaj stanoval "more," ako tako želi zaprositi za certifikat o svojem prihodu, ki ga dobi od priseljeniške oblasti. V tem certifikatu bi bile nekatere informacije o inozemcu, njegova fotografija, njegov podpis in adresa. Ta certifikat bi se ne ponavljal vsako leto in izgledal bi kakor oni identifikacijski izkazi, ki jih dobivajo priseljenci, pri- puščeni od 1. julija 1928 naprej. Tudi ne bi bilo potrebno, i raga. Res da je kakšen 2x4 da se inizemec prijavi ako spremeni svojo adreso. i odrezan malo postrani, pa nati- Secretary of Labor zagovarja prisilno registracijo. Ako sto se ne gleda. Toda baraka bi Kongres ne bi je sprejel, on bi zadovoljil s predlogom senatorja Blease. Mnogi so mnenja, da bi taki certifikati bili koristni za državo in za samega priseljenca, ki se ravna po zakonih. Na drugi strani pa mnogi drugi, ki so nasprotniki tega predloga, smatrajo, da bo taka prostovoljna registracija le odpirala vrata za prisilno registracijo in privesti do zakona, ki bo neizvršljiv in bo nudil priliko za zlorabe, korupcije in prevare. Protivniki Bleasovega predloga trdijo, da _ ludi takozvana prostovoljna registracija ne bo drugo kakor •• prisilna ker bodo delodajalci zahtevali tak "prostovoljni" Pl.ed par dnevi sem bil na ob-certifikat od svojih nameščencev. isku pri nekem našem fantu. Pogovarjava se vsakojake reči, ko naenkrat zazvoni telefonski zvonec. Prijatelj vzame slušalo in reče: halo! Nisem vedel, kdo da govori na drugem koncu te-imol v hiši dober slovenski list. lefpna, toda vedel pa sem takoj, Pozdrav! da mora to biti eden naših fan- J. Bradač, tov, ker je bil glas tak, kot če bil 20974 Miller Ave. šel največji in najtežji truk po ----S St. Clair ju. Prav razločno sem Cleveland-Ncwburg.—TUDI slišal njegovo štimo, čeravno ni-MI.—Res, prijetno je v cvetoči i sem imel slušala pri ušesu. Go naravi v spomladanskem, oziro-jvoril je nekako tako: raa poletnem času. članstvo dru- i "Ti, kaj pa je z našim tajništva Mir št. 10 SDZ želi, da bi I kom? Ali ga je že vrag vzel, da lesnem trgovcu. Hoffart je prinesel seboj nekaj ohijčana in je lastnika lesne trgovine peljal v hišo ali kamoržebodi, Baraga in Jerman sta pa nakladala. In ko nista mogla več spraviti na voz, sta odpeljala, Hoffart je pa plačal "za en majhen voziček lesa." Fantje, če vi trije ne boste goreli, ne vem kdo bo. Mislili smo, da bomo to barako po bratsko delili s St. Clair Rifle klubom, pa so se slednji umanjkali. Nič zato, bo pa samo naša. Kako je gojiti ciklame? Ker je vzgajanje ciklam iz semena četudi zanimivo, vendar precej težavno opravilo, ki zahteva veliko spretnosti in razumevanja, je najbolje, da si v, mesecu av-igustu in septembru kupimo v :semenskih trgovinah gomolje ciklam. Na prodaj je več vrst ciklam, ki se ločijo po barvi in velikosti ter obliki cveta. Največji cvet imajo "Papillo" in :"Rokoko" ciklame. Pitome cir klame niso vzgojene iz našega gozdnega ciklama ali "korčka," kakor ji pravijo v nekaterih krajih, ampak izvirajo od perzijskih ciklam. Zato se pitoma ciklama imenuje po latinsko Cy-klamen persicum. Kupljene gomolje vsadimo v srednje velike lonce, katere smo prej napolnili z mešanico vrtne, gozdne in travne zemlje. Pri sajenju gomoljev moramo paziti, da go-molj vsadimo le do dveh tretjin globoko ter da ga ne zatlačimo preveč na trdo z zemljo. Nato Pogovarjali smo se tudi, da dobro zalijemo zemljo okoli vsa-bi kupili nekaj zemlje od Močil- jenega gomolja in lonec posta- nikarja. Komaj so ženske to vimo na svetlo, a ne preveč da naj jo vzame hudič, če hoče, za kar se je Mlakarju, ki da veliko na svojo puško;, j ako pobesil nos. Naš klub si je postavil imenitno barako na strelišču. Mojstri so bili: Hoffart, Jerman in Ba- delala čast magari na public-square v Clevelandu. Povedali so nam ti mojstri, kako so kupovali les za barako pri nekem zvedele, so jo hotele pa-tudi one , solnčno okno. Dokler se ne po-imeti, najmanj dva akra. O tem javi cvetno brstje, moramo imeti ciklame le v hladni sobi in šele pozneje smemo lonec postaviti bolj na toplo mesto. Pri zalivanju moramo paziti, da ne zlijemo vode med brstje na gomolju, ker to lahko povzroča gnitje gomolja. Po dovršenem cvetenju prenehamo počasi z zalivanjem, da se listi polagoma posušijo in da pride rastlina s tem do potrebnega počitka. Z zalivanjem pričnemo šele v juliju in avgustu, ko rastlina zopet poganja. Kdor tega pravi-jla ne bo upošteval, ne bo imel nikdar več lepih in cvetečih ciklam. bomo še govorili. Streljali smo pa tako: Baraga 16 Prišel 7' Marn 12 Dolenc J. 9 Kastelic 9 Mlakar 16 Lenardi 14 Skufca 5 Jerič 11 Ogrin 9 Hoffart 9 Bruss 6 Močilnikar 13 Praprotnik 3 Legan 13 Zabukovec 11 Kaušek J. 13 Pevec 2 Gole 11 Prince 10 Jerman 8 Prijatelj 8 Mandel 15 Lausin 15 Kaušek A. 18 Debevec 6 Birk 6 Ja.zbec 14 Janževič 9 Satkovič 1 ta način pripravljeni kakao ohrani svoj prijetni aromatični vonj in je lepo čist. Nekateri zakuhajo kakao v vrelo mleko, ali pri tem izgubi aroma in ima bolj okus po mleku nego po kakavu. PRAKTIČNI NASVETI Senčnat prostor za kokoši. Ce so kokoši, ki jih imamo v ograjenem prostoru, preveč izpostavljene solncu, postanejo lene, slabotne in tudi bolne. Zato je potrebno, da jim poskrbimo za senco, kamor se ob hudem solncu lahko zatečejo. Najbolje je, če zasadimo okoli kokošnja ka kako lepotično grmič je ali pa tudi sadno drevje. Vrtne mize, stole in klopi je treba prepleskati z barvo, najbolje s sivo, ker zelena barva preveč obledi na solncu. Ce pa jih ne mislimo pobarvati, jih namažimo z navadnim lesnim karbolinejem, ki smo mu pri mešali en del lanenega olja. — Karbolinej se uleze v les in ga varuje trohnobe. Pa tudi barvo dobi s karbolinejem preple-skani les lepo rjavkasto-rmeno Da se star fižol hitreje skuha, dodaj vodi, v kateri kuhaš, zličico jedilne sode. To pomaga tudi za star grah, ki se ka kor fižol nerad skuha, čeprav smo ga dan prej namočili. -o- --------------------.-------------------------------------------------1 St. Clair Rifle and Hunting Club i Piše A. W. KMET Euclid, O.—V Ameriški Domovini, katere naročnik sem že dolgo, sem bral, da bomo naročniki v Euclidu dobivali list po raznašalcih, to je isti dan, kot izide. To je jako vesela novica za naročnike v Euclidu, ker bo list cenejši in novice bomo zvedeli hitrejše, kot do sedaj, ko smo list dobivali po pošti. Mi, naročniki bomo znali to upoštevati in tudi vem, da boste dobili sedaj več naročnikov v Euclidu. In zakaj bi ne bili vsi Slovenci naročeni na Ameriško Domovino? Saj je vendar Ameriška Domovina najboljši list in najbolj podučljiv v vseh ozirih. List ima dosti novic in podučljivih člankov in vedno deluje na tem, da mi Slovenci postanemo pravi in dobri ameriški državljani. Vsak, ki bere list Ameriško Domovino, ta tudi nekaj ve. To vem sam po sebi in Ameriški Domovini dam kredit, da sem danes volivec in pri vsakih volitvah grem v volivno kočo in oddam svoj glas tako, kot je prav za nas Slovence v Euclidu. In tako želim, da bi se vsak Slovenec naročil na Ameriško Domo- se vsi člani in članice in tudi drugi zbrali na dan 8. junija na prostem, v duhteči naravi, na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. Torej na dan 8. junija bo društveni piknik društva Mir št. 10 SDZ. ne vidim nikakega poročila v listu." Naprej nisem "poslušal, ampak sem jo ubral naravnost domov/ker sem se bal, da bi jib še več ne slišal. Toda fant naj se potolaži, saj | mora vendar vedeti, da smo po-Celokupni odbor se že dolgo j stavili strelski tabor na Močilni-časa trudi, da napravi res brat- karjevi farmi in to nam je dalo sko vrtno vselico, ki bo ena naj- precej dela in vzelo dosti časa, si-boljših v tem poletju. Društvo ,cer ne prav toliko kot Noetu, ko Mir št. 10 SDZ je eno največjih! je barko tesal. Delo je naprav-« in eno najboljših društev v New-: ljeno prve vrste in prav po ve-burgu. Zato je pa naša žeja, da trovih tako, da smo brez skrbi, mora biti letos vsak prav po če morda ne pride ravno kak bratsko pogoščen. Vsak, ki se S tornado, ali pa kaka krava, da bo udeležil te naše vrtne veseli-! nam vse to podere. Pa smo bili ce, se ne bo kesal in mu bo ista tudi ta pravi mojstri pri delu! ostala še dolgo v spominu. V petfek SO. maja smo že stre- Ne se izgovarjati: ne pijem Ijali na leteče golobe, šlo nam tega ali onega, ne smem jesti te je prav od rok, kakor boste vi-ali one jedi. Zapomnite si samo; deli iz poročila. Kavchnik ji je KUHINJA Za zlete. Poleg jetrne paštete jemljemo na zlete tudi marini-rana jajca, ki dolgo trajajo, so | pripravna za prtljago in tudi izdatna. Zavri kvašo (paco) i? kisa, vode, lovorjevega lista, soli in popra. Deni vsake začimbe precej, da bo kvaša ostra in pikantna. V vrelo deni jajca in jih kuhaj četrt ure. Rabiš jih, kadar hočeš, ker se ti ne bodo zlepa pokvarila. Marinirana jajca so rujavkasta, pa to ne škodi, ker so taka le od dolgega kuhanja. Gresove kocke v juhi. V vrelo slano vodo vrzi kos surovega masla, da se raztopi. Potem primešaj še toliko pšeničnega zdroba (gresa), da se zgosti nekako v redke žgance. Seveda Streljali bomo vsako drugo so-1 moraš neprestano mešati. Od-boto popoldne. Na 22. junija bo gtrani potern 0d ognja, pa stre-imel naš St. Clair Rifle & Hunt- si ta žganec na moker mrzel ng klub pknik na Močilnikarje- krožnik in pogiadi s kuhalnico vih farmah. Fantje našega klu- j tako> da gres pokrije krožnik ba se pripravljajo, da postreže- kakor prst debela plast< Zveži .10 kar najboljše vsem, posebno nato na kvadratne ploščice in pa našima sosednima strelskima daj po dve, tri ali štiri na krož-kluboma in sploh vsemu občin- nik ter nalij nanje vrelo juhe, stvu. Pa o tem boste že še sli- Ce vtisneš z žličko v vsako koc- ko malo zrezanega drobnjaka T> . , . ... . (šnitliha), pa bo krožnik tudi Pri prihodnjem streljaniu se , , .. , XT , „ ,. . .v , . v. . za oko zelo prijeten. Ne devaj zeli m pričakuje večje udeležbe. , , , . , . ■' .. . . , pa masti mesto masla; s tem Pri zadnjem streljanju ie stre- , v , , , ti t. , bos okus pokvarila. Ijal pri nas tudi Marn od Euclid Kako kuham kakao? Saj bi vem, na kakšno travo je potem stopil, ali pa ga je preveč zeblo. Rifle kluba in jih je sklatil 18, kar je bilo največ za ta dan. (Vi- ga večkrat napravila, pa se mi dnu šalice diš jo, pošast, kadar pa pri nas ne Posreci: na dnu,.sallce 1111 strelja, pa vse prej zadene, sa- ostane:,° grenkl sval->ki; Pa tu mu golobov ne. Op. Jakata). di lonec, v katerem kuham, se Streljali smo pa takole: to, da bo dišalo par milj na | zbil za poskušnjo, seve, iz 10 — vino, pa se ne bo kesal, ker bo j okrog, torej je povedano, da ne j 9, potem pa še samo dva. Ne i tako umaže, včasih še prikuha, da ga s težavo omijem. — Res, ali kuhaj ga tako: Pripravi si Glažar 13 toliko šalic, kolikor oseb imaš česn 10 pri mizi. V vsako deni zvrhano Susel 16 žličko kakava in istotoliko slad- Penosa V. 8 ' korne sipe in dobro zmešaj, da Mišmaš 3 se kakao enakomerno pomeša s Fabjan 9 sladkorjem. Sedaj šele vlij v Novak 8 vsako čašo žlico mleka, mrzle- Kavchnik 11 ga ali toplega, lahko tudi vode, Peterka 9 in zopet malo mešaj. Takoj se Kmet 10 ti bo napravila gladka kašica. Podpadec 7 Nato pa vlij v vsako posodico Spendal 7 vrelega mleka in nič več ne me- Strauss J. 13 šaj, nego serviraj kar tako. — Gabrenja 11 Vsaka oseba si potem sama po- Smuk 9 meša in morda še osladi. Na RAZNO Približno 27 milijonov oseb Zed. državah je vslužbenih za dnevno plačo. Z njih družinami vred znese to več kot polovico vsega prebivalstva v Zed. drža vah. Mladi maroški sultan, Ben Moulay El Hassan je podedoval po svojem očetu harem s tisoč ženskami, katerih vzdrževanje ga stane letno osem milijonov frankov. y Ce verjamete, al' pa ne... Pa se je zgodilo, da je šla neka ženska k zdravniku, češ, da jo bode tukaj, da jo ščiplje tam, da jo obhajajo slabosti in da so sploh vsi križi in težave tega puklastega sveta nad njeno osebno peršono. Dohtar jo preišče in pretiplje, ji pove, kako in kaj, zapiše nekaj na listek s pisavo, katero morejo čitati le za to s posebno milostjo oblago-darjeni ljudje, nakar jo, da je Dolj držalo in da je bilo bolj izrazito, prisrčno kušnil — kakor je ona rekla. Kronika nam sicer ne pove, kam glih jo je mlasknil, če jo sploh je, ampak, po moje mmnenju jo gotovo ni na hrbet ali na podplate, in tudi ne na komolec, ampak gotovo nekam tja pod nos, kjer je edini in po znanstvenikih pripo-znan prostor za take in enake operacije. En "kis" nazadnje ni nič nenavadnega in je ljudem v splošno dopadljivo delo, ki da navadno obema strankama, ki sta soudeleženi pri tem, aktivno in pasivno, veliko zadoščenje in se človeku pri tem tako zdi, kot bi marširalo pet milijonov mravljincev po hrbtu in bi zadnji fa-no nesel. Ampak ta ženska, ki je bila deležna tega poljuba, kakor ona pravi, o tako nepriličnem in nenavadnem času in prostoru, si je mislila, da se ji je napravila velika krivica. Ali je bil poljub preveč proletarski, preveč delovniški, ali premalo gorak in prisrčen, ne vem, to ve le ona in pa tisti, ki ga ji je pripeča-til (pa on pravi, da ga ni), krat-komalo — ženska je šla tožit in sicer za §25,000 odškodnine. Po zahtevani vsoti bi človek mislil, da je bil ta poljub nekaj nebeškega, nekaj takega, da človek zamiži in se preseli za pef minut v kraljestvo večne po-Samci v Angliji, zaslužijo j mladi) kjer priiivaj0 cveticam letno do $5000, plačajo letno i same gozdne vile in kresnice. In davka $659.75, oženjeni moški po zahtevani vsoti za odškod-pa plačajo $558.50 davka. V nino bi človek sodil> da je žen. Zed. državah plačajo te vrste osebe $13.03, odnosno $5.62. ska, ki je spravila nezaželjeni pripada Angliji, ima 500 prebi valcev 500 avtomobilov. Tam ni nobenih postav, ki bi varovale pravice pešcev. -o- FRANCES ERŠTE poljub, najmanj angel, ali vsaj Na otoku Južnega morja, ki titula1' C,e bi žen^ poznal, bi lahko takoj presodil. če je bila zahtevana odškodnina za to operacijo prenizka ali previsoka. Ker je pa ne poznani, pa ne morem reči ne tako, ne tako. In stvar je prišla pred sodni-jo, ker je ona tako zahtevala. V j svoji obtožnici ni ženska navedla kakovost poljuba, niti ni navedla obširnost poljuba po kubičnih metrih, kar bi bilo v tem slučaju na vsak način potrebno, ampak je samo na kratko povedala, "da jo je dohtar kušnil." Porotniki so zahtevali corpus delicti, ki pa v tem slučaju i'1 mogel biti predložen, ker je p0' ljub nevidna stvar, če sta namreč pri takih slučajnostih navzoča samo dva in če ta dva P1'1 tem zamižita. Treba se je bila zanesti samo na besede in pa na okolnosti. Well, pa so se porotniki P0' svetovali in se zedinili na to. da so pripoznali tej ženski pr^' vico. Sodnik je obsodil zdravnika na šest ameriških centov (vf denarju) globe, ženska je morala plačati pa vse so^nijske stroške. Sedaj pa nastane vprašanje; kaj so vzeli porotniki za temelj svojega krivdoreka? Ali so sl ogledali obraz in usta te ženske in sodili, da poljub taki ženski ni več vreden kot šest penijeV' ali pa so obsodili zdravnika šest penijev globe zato, ker Je bil itak zadosti kaznovan že tem, ker ni imel pri tem nobenega užitka in zadoščenja in -1(3 bil že takrat dovolj kaznova^ ko je posodil svoje ustnice tej 11 taki ženski. Mlada Slovenka, ki jo vidite na sliki, je hčerka znane in spoštovane družine Mr. in Mrs. Louis Eršte, 6205 Whittier Ave., Cleveland, O. Te dni bo mlada Frances E r s t e graduirala iz Notre Dame višje šole, kamor je pohajala štiri leta. Pred tem je hodila v šolo sv. Vida. Frances bo dopolnila v kratkem 18. leto. Ima še dve sestrici, Rose in Violo. V Notre Dame višji šoli je študirala stenografijo, knjigovodstvo in sploh vse, kar je potreba za trgovsko izobrazbo. Frances misli iti še naprej v šole, če ne v dnevne, pa v večerne šole, da se temeljito izuči v vsem, kar zahteva danes moderno knjigovodstvo. Mladi Slovenki čestitamo na njeni agilno-šti, kakor tudi staršem, ki so vzgojili tako pridno hčerko. To se je zgodilo v Clevelandu, Ohio, v torek, 3. junija l^3 po Kr. rojstvu. ::mmmmn«ttmmH?mHH«:m»mt Po dolgem času se nam je posrečilo zopet dobiti v zalogo spodnje hlače za ženske (bloomers), ali takozvane po katerih je bilo vedno toliko povpraševanja. Tista ženska, ki je enkrat nosila te vrste spodn je hlače, jih ne opusti več. Napravljene so tako, da inn vsak gib vašega telesa prostost. So jako komorne za nositi, posebno so priporočljive za obilnejše ženske. Torej ženske, ki ste povpraševale za nje, sedaj jih lahko dobite pri meni. Tiste pa, ki jih do sedaj še niste nosile, poskusite jih enkrat obleči in stavim, da ne boste nikoli »več nosilo drugačnih. Te vrste spodnjih hlač se v naši naselbini dobe edino v naši trgovini. Se priporočam SLOVENSKA MODNA TRGOVINA 6129 St. Clair Ave. PRIPOROČILO! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da izdelujem ftirnezc in vsa dela, spadajoča v kleparsko obrt. Se priporočam. Jerry Glavač 1052 Addison Rd. HEnderson 5779 [j John M. Hočevar S ZEMLJOMEREC IN CIVILNI INŽENIR | g Stanovanje: 1137 E. 168th St., -blizu Grovewood Ave. | Tel. KEnmore 0616-W « g URAD: V PISARNI JOHN L. MIHELICH CO. § 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu. J! 8 Tel. HEnderson 3896 8 FRANK G. GORNIK SLOVENSKI ODVETNIK V mestu (čez dan> 1259 Union Trust Bldg E. 9th in Euclid Ave. Telefon Main 7260. Telefon: KEnmore 1244 Podružnica na 15335 Waterloo Rd. Suite 2, v Slov. Del. Domu Zvečer od 6:30 do 8:00. OBUPNO STANJE KOČEVSKIH RUDARJEV Kočevje, 20. maja. V februarju se je začelo. Iz-prva odpusti delavcev. Sto delavcev je moralo tačas s trebuhom za kruhom. Nato praznovanja: en dan v tednu, dva, tri, štiri, Bog se usmili preko marca in Velikenoči v aprilu in še ves maj. Gledal sem jih v nedeljo, ko so prihajali drug za drugim v mesto. Stari, izmozgani, nekateri že z upognjenimi hrbti. Na obrazih niti sence svetlobe, oči polne groze in skrbi. Matere so hodile, kot da lezejo v zemljo. V cerkvi prosijo Križanega odrešenja. Otrok ne vidiš v cerkvi. Kaj hočejo bosi in raztrgani sredi baržna in svile, sredi garderobe modnih oblek? — Stopil sem na rudnik. Kolonije so se mi zdele v lepem majskem solncu strašno mračne in mrke. Okrog njih je bilo včasih toliko solnca in vedrega smeha otrok. Še so otroci okrog hiš, pa brez smeha. Nekateri, starejši čutijo revščino svojih staršev in so resni. Ni jim do smeha. Drugi, mlajši čutijo v svojih želodcih praznoto in jim lačnim ni do iger, še manj do smeha. — "Kje je neki atek?" sem vprašal malčka. "Notli!" je bil točen odgovor štiriletnega. Šel sem noter. Za mizo sta sedela mož in žena in molčala. Nista si upala govoriti. Vsaka beseda bi kričala o bedi in pomanjkanju. Raje sta mislila vsak svoje, pa sta zopet pri vseh mislih obstala zopet pred eno samo skupno: kaj bo mogla zvečer prinesti na mizo četve rim, nikdar sitim otrokom. Nisem si upal načenjati sam pogovora, pa je on sam pričel: "Dobro je, da n a s obiščete. Saj se tako malo bere o nas v časopisih, da marsikdo niti ne ve za križev pot nas slovenskih rudarjev. Zadnjič, ko ste prišli, je bilo hudo. Pa je bil šele začetek. Sedaj se ta stvar vle- če že četrti mesec. Četrti mesec že nismo jedli belega kruha, črni je samo za nedelje. Velika noč je bila brez potic, brez gnja-ti in pirhov. Namesto tega nam je šel še bolj v slast črn kruh, krompir v oblicah in močnik. Saj meni je že vseeno, za otroke mi je. Potem smo nekaj časa redno delali in smo že upali, da smo preboleli najhuje. Sedaj v maju pa se je spet začelo. . . Tri dni, tri šihte na teden! Pa je za ves teden nekaj čez sto dinarjev. Šest nas je. Ravnoko-maj, da bi razdrobil to "matil-do," pa bi odrinil vsakem poldrugi kovač in bi rekel: na, živi se ž njim ves teden. In ravno za eno štruco kruha na dan bi bilo in nič več. Nobenega izgleda ni, da bi bilo bolje. Vse je obupano: eni molijo, drugi kolnejo, vsem pa je enako težko. Najbolj se bojim zdajle ob večeru, ko se pritepo vsi domov. gozdiču za Brunkom. "Da bodo morali dlje iti za njim." Volkun je postali nemiren. Iskal je sledu na tleh, visoko dvignil glavo in vsrkaval in izpi-haval zrak, kakor bi precejal vonje, ki jih je donašal rahel veter. Obletel je v skokih drobnico, da je bil pred tropom, in ni pustil nobenemu jarcu več naprej. Marko pa je hotel po-nagajati, zato je tiščal živino pod Brunk. Volkun je pokazal zobe. Jarci so se začeli sukati v kolobarju, kakor bi proso meli. Marko je postal nejevoljen: "Beštja, pasja, tak spusti živino naprej." Pa Volkun ni odnehal. Grozeče je pričel lajati proti borovcem in spomnil ovčarja, da je najbrže prignal trop na volčjo sled ali pa da je morda celo kakšen volk zjutraj zaostal v borovcih. Nič jim ni zaupati, mr-ham! In je pripustil Volkunu, da je potisnil trop nazaj in je z njim pod lipami in limovci srečal strižače in strižačice. "Spet te bo Podrobar ozmer- sinu oddal, sam pa si je izgovoril bečele, da je modrijanil pri njih, največ sam sebi, pa tudi drugim, če so prisedli. "Mani-ca, kaj pa ti delaš tukaj ?" "Jej," se ga je ustrašila. "Jarce pomagam striči." "A, tako. — Kajne, lepo lete." "Ali daleč lete?" "Zavrh, kjer po sencah resje še cvete in kurjice." "Pa znajo same tako daleč, ko so tako majhne." "Uuu, še dlje znajo, na vrhj Stola znajo." "Čudno, da se ne izgube." Z lesenim ključem je odprl j bečelnjak, stopil vanj, pogledal v dvoje, troje korit, pustil vrata priprta in se nameril k striža-čem. Ne zares, kaj bo otrok, tako iz prijaznosti je rekel Ma-nici: "No, pa ti pasi bečele, bom pa jaz namesto tebe pomaga) striči jarce." (Dalje prihodnjič.) In vsak pravi, da je lačen. Ona nam skuha lonec soka ali polen- i da Jarce za'plotom paseš," se te, včasih tudi krompirja. Pa i Je oglasila Brkovčeva, da bi pose vsedemo. Otroci ješči, da!na^a-iala Marku- ko ni mogla kar sproti izginja iz sklede. Midva ne moreva jesti. Če nese ona žlico k ustom, je bolj polna solza kot jedi. Tako je, vidite. gospodarju in se ni več upala Ančki. "Glej, da ne bo Podlipnik tebe, če boš grdo strigla,!" in ji je Dopoldne sem bil v mestu. Od Pahnil ™iholi resastega koštru- strani sem gledal gospodo. Svila vsepovsod. Povsod drage ob- na na plažovt. Marko nikomur ni povedal, 12 otrok ranjenih od av-tomobilista Chicago, 5. junija. Robert Robinson je danes na križišču neke ulice zavozil v skupino 60 otrok, ki so se nahajali na potu gledališče. Dvanajst otrok je! pri tem dobilo težke poškodbe. | Robinson pravi, da je zgubil kontrolo avtomobila. Šivalni stroj je naprodaj, malo rabljen. Se proda po nizki ceni. 15710 Waterloo Rd. (133) Prisilna prodaja Žrtvovati moramo hišo za eno družino, 6 sob, lot 40x120, zraven je tudi garaža. Nahaja 3e na 13717 Eaglesmere Ave. To posestvo se mora prodati, da se plačajo dolgovi na zapuščini. Ponudite sami svoto. Frank G. Gornik, upravitelj posejsfrva ranjkega John Rutarja, 1259 Union Trust Bldg. Main 7260 — KEnmore 1244. (133) Soba se da v najem za enega fanta. Vprašajte na 6019 Bonna Ave. _(132) SELITEV Naznanjam, da selim pohištvo in vse drugo blizu in daleč. Dobra postrežba in zmerne cene. John Oblak 1161 E. 61st St. Tel. HEnderson 2730 (wed.-fri.-x) Soba se da v najem za enega ali dva fanta. Sprejme se tudi dekleta. 5801 Prosser Ave! (133) PASOVI ZA KILO Elastične nogavice Imamo jih najboljše in po zmernih cenah MANDEL DRUG C0. 15702 WATERLOO RD. Tel. KEnmore 0031. PRVA IN EDINA SLOVENSKA LEKARNA V COLLINWOODU (P.) ^iiiiiimiimiirmiin AJ.Biidnick&Co. ZANESLJIVI PLUMBERJI Se priporočamo starim in novim odjemalcem za vsakovrstna plumberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako. Točna postrežba! Zmerne cenci 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M „ (Tha. F.) :»cim:n;i!«m«8mim:mimBtimam Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Rd. (V ozadju trgovine Crdina & Sons) Gdina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov. (f) leke, obrazi lepo zaliti in rejeni. kako se mu Je Volkun uPrl in Pri nas pa ni kruha!" !zakai se mu Je- Povprašal je le, ali se ne bo mračno nebo izpre-vrglo v oblačno. Vedel je nam - j reč, da, se ob jasnem solncu zver- Obmolknil je. Težko je po-| vedal, kar je. Ob zadnjih be sedah so se vlažno zasvetile nje- gove oči. Po meni je zaplalo.!Jad ne uPa iz £°zda in na Pla" Nisem zmogel pogleda na to tr- no: "Lastovice visoko letajo;! do, razorano in izsušeno lice, llepo bo!" Kllub temu sta se on j po katerem so polzele solze. V m pes vedno sukala med tr°P°m | slovo mi je stisnil roko, trdo, in Brunkom 111 robevnice bi ne kakor je pač trda roka rudarja. bil odložil za ne vem koliko ne Pred hišo so stali otroci. Men-^in Je rajši z eno samo roko lovil da so se zbrali iz cele kolonije. Pogovarjali so se, pa jim pogovor ni šel nič kaj od srca. Kako bi govorili, ko je pa želodec tako prazen. . . ! (Po "Slovencu.") OVČAR MARKO Janez Jalen Zarožljale so škarje, zapraši-lo se je iz vreč in plažovtov in prvi je stopil čez prag Miha in tik za njim Eranca. Pa se je spet oglasil hudomušni gospodar: "Miha, vem, da ne strižeš rad jarcev, pa ostani doma, bova konjem repe prire-zala." In se mu je naravnost v obraz smejal, samo na pol ust, kakor vselej, če je komu pona-gajal. "Meni je vseeno," je zamr-mral vozar, grede pa je že ošinil Franco, kakor bi ji hotel reči: "Ali si ga morala stegniti. Sedaj zanjo nabrusil in jih ji je že prejšnji večer dal, da bo laže strigla, in odšla za vasjo po vrtovih na Krniški rob. "Nak! Da bi se še ona Marku smejala. Nak! Ko je tako skrben in dober. Nak!" Okrog vodnjaka so zopet posedale lastovice, gnetle v širokih kljunčkih razmočeno zemljo in jo odnašale v podstrešek, da popravijo stara gnezda, in so lepile obroče, da zgrade nova. Maček je oprezoval za koritom. Dvakrat je naskočil lastov- jarce za Ančko in Rozalko in Franco. Drugi so si jih večinoma lovili sami, kar od kraja. Ropotali so zvonci, jarci so neprestano bleketali, da se je Brkovčeva, nejevoljna jezila nad njimi: "Le kaj se tako de-rejo, saj jih ne devljemo iz kože. Prava reč, če jih ostriže-mo. Nobeden ne bo s kratko volno zmrznil čez poletje." Spet jo je zavrnil Marko: "Naj se. Kako pa bi ti vpila, če bi ti lase ostrigli. Ce bi ti pa jezik le malo prikrajšali, pa iz kože skočiš." Vsi so se glasno zasmejali Franci, le Ančka je s pogledom prosila Marka: "Nikar!" Zasmilila se ji je Franca, ker ni bilo Miha na Rebri, pa se je tako veselila, da bo ves dan ž njim. In je vedela, da bo kmalu moral ke, pa je drugič čofotnil v tako. Miha s parizarjem na cesto in lužo, da se je osramočen umek ga ne bo dva, tri meseca več nami v polje stikat za mišmi. ! zaj_ Solnce je posulo Reber s cvet-! Pogovor se je pretrgal. Le jem. Na zelenih jasah z marje- škarje so škrtale in Ančka je ticami, v zatišjih za skalami in j vrgla že drugo volno, kakor ko-grmiči z jetrnikom in vse počez žuh sprijeto, na rjuho. Rozal-s polno drobnimi rožicami, be- ka ni prav nič zaostajala za njo. pa imava. Boš vsaj vedela, ka-|bmi, rumenimi, rdečimi in sinji-, obeh je bil Marko vesel in je ko zna Cena za jezik prijeti." "Ata, jaz bom tudi pomagal konjem repe prirezovati," se je ponudil Cenek, ki se je silno rad sukal okrog konj, očetu v veselje. "Si še premajhen. Na Reber bcš šel, boš Ančki jarce držal, da bo laže strigla." "Saj sem lani tudi pomagal pri konjih." "Na Reber, sem ukazal." Cenek je molče odšel. Podlipnik je pa v mislih sam s sabo govoril: "Naj si fant zapomni, čeprav je še otrok, da ne sme vsega povedati, kar misli. Jezilo ga je, da so se posli smejali na rovaš njegove Ančke. V kuhinji pa je zaprosila Ančka mamo: "Preveč dela boste imeli s kuho. Kaj, ko bi ostala doma. Bodo pa drugi na Rebri bolj hiteli." "Ne bodi no! Kdo te bo pa snedel. Kmalu boš do vrha, pa zardevaš, če ti ponagajajo z ovčarjem, ko vendar vsi vemo, da ni in da ne more biti nikoli nič res. Smejaj se še ti, pa bodo tiho." Ančka je molče vzela plažovt mi kot nebo. Pod Pečmi pa so pritiral tudi Franci, ki je že dva resarja ostrigla, lepo skodrano ovco, da se ji volna ne bo raztrgala. Razumel je dobro Anč-kin pogled. Franca ga je začudena pogledala in dobro ji je delo. Rekla je: "Marko! Sedaj bova spet kimali petelinčki Marko je prignal na Krnivški rob. Iz Doline je narahlo vlekel zgornji veter. že prejšnji dan je Marke ogledal jarce, kateri imajo lepo skodrano volno, in je določil, katere bosta strigli Ančka in Ro-j prijatelja." zalka. Ne bodo rekli, da ne zna- ! In nato so bili vsi tiho, le ta striči. Kakor bi žival slekel zvonci so zvonkljali, jarci so se iz kožuha, tako bo vsa volna, ko j oglašali in škarje so škrtale. bodo zadnjič odrezale škarje.' Okrog jarcev in ljudi je sto-ena sama plasta. picala, se preskakovala in po- Pa če uganejo, da Ančki pri- j tresala z repkom pastiričica. Ta-ganja samo odbrane živali, ga ko domača je bila, da še odle-bodo spet dražili, da jo ima rad? i tela ni, ko jo je Manica posku-Naj ga. Drugače bi pa Ančko, šala ujeti; komaj za dober seda ne zna striči. Je pa že bolj ženj se je preletela pred otro-prav, da dražijo njega, kakor pa 1 kom. da bi se muzali Ančki in Rozal- * * * ki:"Lejte! Nič kaj jima ne grcj Manica se je naveličala pri delo izpod rok." jarcih. Zmuznila se je k be- In je odbiral izmed tropa ži- čelnjaku, sedla za brinov grmi-vali z najbolj resasto volno: j ček, da bi jo bečele ne napodile, ''Čakaj, Brkovčeva, te boš stri- jprisluševala brenčanju in ogle-gla ti, da ti bo veter sproti od- dovala, kako'so izletavale in 'ka-našal volno, tako se ti bo trgala, ko težke padale na brade, kadar Pa jo lovi z jezikom, dolgega so se vračale s paše. Tako se imaš dovolj." je zaverovala vanje, da nič ni In, da bi vsem ponagajal, ki | čutila, kdaj je prišel k bečelnjaso se mu pred pragom zasmejali,, ku Vrbanek, majhen, postaren * Grška vlada je podarila Ameriki v Atenah zemljišče za zgradbo poslanskega poslopja. MALI OGLASI Kdor želi lepe kokoši po 30c funt, piščan-1 ce po 36c funt, in lepo zalogo do-! ma soljenega in prekajenega mesa, dobi to pri Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Prošnja Podpisani Martin Grošelj iz Vojskega\ nad' Idrjijo, premim,j ako bi blagovolili poizvedeti, kje se nahaja moj brat John Grošelj, o katerem že nisem slišala od leta 1914. Zadnji njegov naslov je bil v Detroitu, Mich. Kdor kaj ve, naj blagovoli sporočiti na sledeči naslov: Martin Grošelj, Vojsko, 90, nad Idrijo, Italia. (133) Pozor, rojaki! Naprodaj imam farme od 3 do 138 akrov. Se zamenjajo tudi za hiše. Pokličite John Kral, 1072 E. 176th St., Tel. Ken-more 3948-J. (133) Proda se poceni trgovina z modnim blagom in obuvalom. Se tudi zamenja za j lote, hišo ali farmo. Je v lepi silovenski naselbini. Se&laij se vrši velika razprodaja. Vse se kupi poceni. Oglasite se na 853 E. 185th St. Sedanji lastnik gre v staro domovino. (134) _ Išče se ženska ki bi prala perilo za eno osebo. Perilo pripeljem sam na dom. Pišite na John Marin, 1159 W. 9th St., Cleveland, pa se osebno zglasim pri vas. POZOR! POZOR! Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. To6na postrežba. Se priporočamo za obila naročila. Complete Sheet Metal Works F. J. DOLINAR 1403 E. 55th St. Tel. HEnderson 4736 (w. f.) ^ jj ^ jSi. JKk j!^. SI . * MLADENIČI — MOŽJE! Obleka po vaši meri Mi vam Izdelamo obleko ali suknjo, da vam bo pristojala kakor rokavica na roki. j CISTA SAMO VOLNA Naročite si obleko ali suknjo pri nas Delo jamčeno JOHN MOČNIK 6517 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO Telefon: RAndolph 3131 (F.) Frank V. Opaskar ODVETNIK . 1119 HIPPODROME BLDG. MAin 3785 Ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 6. do 8. ure na E. 93rd St- in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1106 E. 64th St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W in škarje, ki jih je Joža nalašč je nastavil trop proti borovemu 1 možiček, ki je kajžo že davno Pozor, katoliški borštnarji! V nedeljo, 8. junija, se vrši skupni sprejem vseh novih članov od vseh 24 društev iz Cleve-landa, in sicer v St. Francis dvorani na Superior Ave., točno ob 1.30 popoldne. Povabljeni ste vsi člani vseh treh slovenskih društev, Dvor Baraga, Dvor Marije Pomagaj in Dvor Male Cvetke. To je izvanredna prireditev in prošeni ste, da se gotovo udeležite. Prišlo bo več višjih uradnikov in delegatov v Cleveland, in prihodnji teden se vrši konvencija v Statler hotelu. Potrebno je, da se Slovenci pokažemo, da smo delavni na društvenem polju. Z bratskim pozdravom — Frank Perme. ___(132) Išče se zastopnik, ' ' ki ima avtomobil. Lahko naredi $100 na teden. Nič prodajanja, samo pokazati vzorce in zapisati imena. Vprašajte Mr. Stern, 9100 St. Clair Ave., Clubhouse, zvečer. (132) | PRIPOROČILO | S Cenjenemu občinstvu se priporo_ E! ZZ čarn za papiranje in dckoracijo sob. ZZ ZZ Dobro delo, zmerne cene, točna po- ZZ » strežba. JOHN PETERKA 6218 St. Clair Avenue ENdicott 9563 Zakaj si podaljšati bolezen? $10.00 X-žarki preiskava za $1.00 Za hitro in gotovo olajšanje akutnih in kroničnih bolezni, molkih in žensk, br posvetujte z Doctor Bailey-jem, ki je z uspehom zdravi! tisoče ljudi v zadnjih 30 lotih. Vso bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenje žil, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, ledice, kronično gnojenje, hitro ozdravimo. Ker so nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko nizke ccne. če se sami zdravite, ali rabito zdravila nepravilno, je nevarno. Doktor BAILEY "specialist" Soba h02, 737 Prospect Avenue, Cleveland, O. Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno, ob nedeljah samo po dogovoru. Mi govorimo slovensko ^ RUDOLF PERDAN ' SLOVENSKI JAVNI NOTAR 933 E. 185th St. Cleveland, Ohio Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje yse v notarsko stroko spadajoče posle. PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. 6521 ST. CLAIR AVE. Co hočete delo poceni ln poiteno, pokličite mene. Randolph 5188 (Thu PRIPOROČILO Cenjenemu občinstvu se vljudno priporočam za obisk moje flaičičaino, kjer boste dobili vseh vrst cigar, cigaret, sladoleda, iolskc potrebščine in tudi sro£0-rljo. Prijazna, domača postrežba. ALBIN FILIPIC, 15319 Waterloo Rd. SAMO ZA EN LAS Spisal GABARIOU e« "Ameriška Domovino" a. »ABEO. lUillUUlIllllllllllllUIIUIIUUIIIIillliUU IBilllllllll "Kaj naj bi bilo. Tako kakor Z vsemi jetniki, ki vidijo, da njihova stvar slabo stoji in da sp še na slabše obrača." Odvetnika sta se žalostno spo gledala. Bilo jima je jasno, da smatra Blangin Jakoba za krivega. "Ali vam je kaj povedal?" jp vprašal gospod Golgat. "Meni osebno ničesar, je odgovoril ječar. In zmajal je z glavo ter pripomnil: "Toda saj veste, da nimamo mi svoje izkušnje. Kadar odide od kakega jetnika njegov odvetnik, grem nato vedno k jetniku, da mu kaj ponudim in da ga malo osrčim. Tako tudi včeraj, ko te vi, gospod Magloire, odšli, sem šel k njemu —" "In ste našli Boiskorana bolnega?" "Našel sem ga v obžalovanja vrednem stanju, gospoda. Ležal je na postelji, trd in okorel liki mrlič. Bil sem že dokaj časa \ njegovi celici, preden me je slišal. Roži j al sem s ključi, pre-stopal se sem in tja, pokašlje-val — vse zaman. Postalo me je strah. Stopil sem k njemu in se doteknil njegove rame. 'Gospod!' Moj Bog, takrat je šinil kvišku, kakor bi ga izstrelil. 'Kaj hočete?' je dejal. Jaz sem ga seveda skušal tolažiti. Toda bolj ko sem govoril, tem strašnejše je gledal in končno zavpil: 'Pojdite! Pustite me sa- li[IIINI]lll!l!lll!llmlllll!llll)l! Tako sta bila na primer gospoda Galpin in Daubigeon moja prijatelja. Eden teh je postal moj sodnik, najstrožji in najne-usmiljenejši sodnik, drugi, ki je državni odvetnik, ni niti z mezincem mignil v mojo korist. Tudi gospod Magloire je bil moj prijatelj in mi je več ko stokrat rekel, da nanj lahko raču-0| nam kakor sam nase in to je bil j tudi vzrok, da sem ga izbral svojim odvetnikom. Toda, ko Toda ko so sem sia,§a] prepričati o svoji mu!" Možje so šli gor. dospeli na hodnik, v katerem nedolžnostim/ je rekel, da la-je bila Boiskoranova celica, so i žem » videli Trumenca, ki jim je da- ' Gospod Magloire je hotel zo-jal znamenja, naj bodo previdni |pet protestirati, toda zaman. "Sorodnike?" je spet povzel Boiskoran. "O, da, imam so- in tihi "Kaj pa je?" so vprašali s ti- rodnike, očeta in mater! In kje him glasom. "Mislim, da spi," je rekel so ti> ko se njihov gin Zvija Y Trumence. "Ubogi mož! Mor- zanjkah neSramne zarote?" Gospod Folgat mu zdaj ni ona-" - ste stali v vojnih vrstah Pru- Za trenotek se je zamislil, po- j som nasproti, ali vam je kdaj tem pa spet povzel: ;padlo v glavo, da bi si razstre- "In tudi ona ni prišla včeraj.)lili možgane? Ne! In vendar Zakaj ne? Oh, najbrž zato, ker j ste vedeli, da jih je več kakor so ji vse povedali. Povedali so j Francozov in da bodo Prusi po ji, zakaj sem bil na večer poža- vsej priliki zmagovalci. Zato ra v Valpinsonu." j vara ponavljam: borite se! 2i- "Motite se, Jakob," je rekel j veti morate, kajti utegne se zgo-Magloire. "Gospodična Šando- diti, da se odkrije pravega zlo-rova ne ve ničesar." činca." "Ali je to mogoče?" Po teh besedah se je Jakob "Da, gospod Magloire ni go- ;vzravnal in rekel: voril v njeni navzočnosti," je j "Na mojo čast, gospod, vam pojasnil Folgat. "To ve samo! prisegam, da bom vzdržal do gospod baron in jaz sem zahte- samega bridkega konca." val, da ji smete o tem samo v> j "Dobro!" je rekel Magloire povedati." "Prav dobro!" "Kako pa si potemtakem raz j "Ampak kaj je najpreje sto-laga, da nisem -še prost?" riti ?» je vprašal Ja.kob> "Tega si sploh ne more razla j «Tredvsem bom nadai jeVal s mogel ugovarjati, ker je vedel, da bi bilo to brez haska, temveč je samo dejal: "Vi pozabljate gospodično Di-onizijo, gospod." Jakob je prebledel in zarnr-mral: "Dionizijo?" , da sanja, da je prost in na svo-jem krasnem gradu." Folgat se je po prstih približal vratom. Toda jetnik je čul njihove korake in vstal. Ko je ječar odprl vrata, so vstopili in Magloire je dejal jetniku: "Privedel sem ojačenje. To je gospod Folgat, moj kolega in pariški odvetnik, ki je prišel «Da; Dionizijo," je rekel mla-sem z vašo materjo." j(]i advokat. "Vi pozabljate njen Brez besede se je Boiskoran; pogum> njeno ljubezen in vse hladno priklonil. drugo, kar je storila za vas. Ali "Vidim, da se jezite name," j morete rečij da vas je tudi ona je rekel Magloire. "Včeraj sem j pozabiia, ki je zaradi vas prebi-bil prenagel, da, mnogo prena- la vso n0£ v jetnišnici?" i "Oh, vi ste neusmiljeni, go-Jakob je zmajal z glavo in le- spod!» je vzkliknil jetnik, deno rekel: j jn stisnivši odvetnika za ro- "Bil sem jezen, toda sedaj ni- ;k0; je nadaljeVal: sem več, toda se vam za vse za- j "Kaj res ne razumete, da hvaljujem. Zdaj vsaj vem in me 5aš spomin nanjo ubija in gati." "Moj Bog, torej ona ne misli | da sem kriv!" ječar Blangin in rekel: "Spodaj čaka grofica Boiskoran, ki . bi rada govorila z gospodom Boiskoranom, kakor hitro sta ta dva gospoda gotova." Jakob je prebledel: "Moja mati," je zamrmral. Nato je pripomnil ječarju: "Nikar še ne odidite. Saj smo že skoro končali." Toda bil je tako razburjen, da je rekel odvetnikoma: "Za danes moramo tukaj končati. Jaz sem tako zmeden, da ne morem niti misliti." Toda ker se je bil namenil Folgat odpotovati še istega večera v Pariz, je obstojal na tem. da mu da Boiskoran zadnje informacije, kar je slednji tudi storil. Ob kratkem mu je pove-preiskavo, ki jo je uvedel Gal- dal o svojih odnošajih do grofi- Tedaj se je pojavil v vratih poznam svojo usodo. Nedolžen, mori? Ali ne vidite, da ljubim kakršen sem, bom moral pred; Dionizijo, kakor ni še nihče lju- mega v " Blangin je za hip premolknil, potegnil na svoji pipi, ker pa je opazil, da je ta medtem ugasnila, jo je vteknil v žep in nadaljeval : "Lahko bi mu povedal, da smem priti v njegovo celico, kadarkoli hočem in da ostanem lahko v njej, kolikor časa se mi poljubi. Ampak jetniki so kakor otroci in ne smete jih strašiti. Oh, moža zdaj sem tukaj nad dvajset let in videl sem že marsikaterega desperatnega jetnika, ampak takega obupa, kakor ga kaže on, še nisem videl. Pričel je hoditi po celici gor in dol in glasno jokati. Bil je bled ko smrt in po licih so mu tekle solze." kakor da ga je kdo z nožem sunil v srce. Gospodu Magloireu je bilo, Bil sem v celici že najmanj eno uro," je nadaljeval ječar, "ko se je gospod Boiskoran nenadoma vrgel na vrata, začel po njih razbijati in kričati. Nato me je vprašal: 'Kajne, da imam pravico sprejemati obiskovalce? In nikogar ni bilo še k meni!' " "Prijel se je z roko za čelo in vzkliknil: 'Nikogar! Ne matere, ne neveste, ne prijatelja! Vidim, da je vse končano in da sploh več ne eksistiram.' "Razumela bosta, gospoda, da se nisem nič kaj varnega počutil. Celica, v kateri je gospod Boiskoran zaprt, ni bogve kako trdna. Odkar sem v Sauva-terre, se je en jetnik v tej celici usmrtil, drugi pa je skuša) izvršiti samomor. Poklical sem torej Trumenca, ki mi pomaga v jetnišnici, in določil sem, da bova vsak nekaj časa na straži pred vrati njegove celice. Toda ta previdnost ni bila potrebna. Zvečer, ko sem mu nesel večerjo, je bil popolnoma miren in rekel je celo, da bo skušal nekoliko jesti, da se ohrani pri močeh. Toda použil je komaj tri grižljaje, vse drugo je pustil. Okrog devetih zvečer se je nekoliko umiril in si opomogel, nakar je prebil noč ob oknu." Magloire, ki ni mogel več prestajati tega, je rekel: "Pojdimo nemudoma k nje- sodni dvor, kjer bom obsojen kot požigalec in morilec. Zato sem sklenil, da je bolje, da sploh ne grem pred sodnike." "Ubogi človek! Toda, saj ni še vse upanje izgubljeno." "Da, vse je izgubljeno. Kdo naj mi verjame, če mi vi ne verjamete, ki ste m o j prijatelj !" "Jaz vam verjamem," je rekel Folgat. "Jaz, ki vas poznam in ki sem bil od vsega po-četka prepričan, da ste nedolžni. In zdaj, ko sem vas videl, sem še bolj prepričan o vaši nedolžnosti." Boiskoran je prijel Folgata za roko, mu jo krepko stisnil in dejal: "Oh, hvala vam, prisrčna hvala za to besedo! Blagoslavljam vas za vaše zaupanje vame." Zdaj je bilo prvikrat izza nje- ] gove aretacije, da je nesrečni mož videl žarek upanja. Toda to upanje se je takoj spet razblinilo v nič. S hripavim gla som je dejal: "K nesreči pa ne morete sedaj ničesar več storiti zame. Brez dvoma vam je gospod Magloire povedal mojo žalostno zgodbo. Jaz nimam dokazov za svoje trditve. So skrivnosti,; katerih ne morem in ne smem i izdati in je bolje, da sem nedolžen obsojen. Gospoda, jaz se odpovedujem vajini obrambi in jo hvaležno odklanjam." Kakšne obupne misli so mu morale rojiti po glavi, da je prišel do tega zaključka? Odvetnika sta se zgrozila, kajti menila sta, da sta uganila pravi vzrok. "Nikake pravice nimate," je rekel Folgat, "da se tako brez boja podaste." "Zakaj ne?" "Zato, ker niste sami s svojimi težavami, gospod, ker imate sorodnike, prijatelje in-" bil ženske? Oh, če bi bilo na tehtnici samo moje življenje! Jaz se moram pokoriti za veliko krivico, ki sem jo storil, toda pin," je odvrnil Folgat. "Drevi i odpotujeva jaz in vaša mati v 'In če ji sami poveste, da ste j pariz Preiskal bom vašo hiŠQ krivi, vam tega ne bo verjela. v Vinski ulici in poskusii bom ''Pa je vendar včeraj ni bilr> najti Burnetta) kakor tudi slu. , . . _ . žabnico, ki je bila v vaši služ-Ona 111 mogla priti. Dasi 0 ; ^ >> vsem tem ničesar ne ve, vendar vaši materi ni bilo mogoče prikrivati stanja stvari. In vaša j mati je bila ob tej novici dobesedno od strele zadeta. Več ko I eno uro je ležala nezavestna v Dionizijinem naročju." "Kako naj se vam za vse do-volj zahvalim, gospod?" je re j kel Jakob. "S tem, da si boste za vedno j izbili iz glave misel, s katero se bavite," je odvrnil mladi odvetnik. "Samomor ne bi bil nikak izhod iz tega. Sicer pa, ker ste nedolžni, nimate niti pravice usmrtiti se. Samomor bi samo pomenil priznavanje krivde." "Kaj pa naj storim?" "Branite se! Borite se!" "Brez upa na zmago?" "Tudi brez upa na zmago. Ko ce Klavdijeve, kako je hodila v njegovo hišo in kako je bila oblečena. Ključi hiše iz Vinske ulice so bili v neki miznici v gradu Boiksoranu in po njih bi';F0ip-at bilo treba vprašati samo Anto-' na. Nato mu je tudi povedal, da ima Sir Francis Burnett v Londonu brata, od katerega bo morda kaj izvedel o pogrešanem Angležu. Glede angleške služkinje, ki jo je imel, mu je bilo znano samo toliko, da je bila rojena v Folkstone, kjer so imeli njeni starši krčmo, katero so obiskovali večinoma pomorščaki, in da je bila prej, preden je stopila pri njem v službo, hišna v hotelu Adelphi v Liverpoolu. Gospod Folgat si je vse natančno zabeležil, nato pa rekel: "To je več, kakor potrebujem, da pričnem svojo kampanjo. — Zdaj pa mi dajte še imena in naslove vaših trgovcev v Vinski ulici." "Listo teh boste našli v mali beležnici, ki'je v miznici poleg ključev," je odvrnil Boiskoran. "Končno pa vam svetujem, da vzemite Antona seboj; on mi je bil vedno zvesto udan." "To se bo zgodilo," je rekel Nato je spravil svoje beležke in dejal: (Dalje prihodnjič.) Na ustnah Jakoba Boiskorana se je pojavil trpek smehljaj, ko je rekel: "Kaj neki jim dolgujem, če nimajo niti toliko potrpljenja, da bi počakali, da me obsodijo, temveč me že vnaprej sami obsojajo? Vam sem neznana oseba, gospod Folgat, toda baš vi ste prvi, ki sem vam dolžan hvalo za vašo simpatijo." "Temu ni tako," je rekel Magloire, "in to dobro vetse." Toda Jakob ga menda ni sli šal, temveč nadaljeval: "Prijatelji? O, da, imel sem prijatelje v dnevih svoje sreče, sv Zadnji dan razprodaje sobota ZNIŽANE CENE KUPITE SEDAJ TER SI PRIHRANITE DENAR 40c in 30c vredno blago na jarde, voil, laron, cambric —lepi vzorci, vse garantirane stalne barve, sedaj jard ..................25^ 50c vredna kotenina za rjuhe, 81 palcev široka, sedaj jard -..............-39^ OBLEKE ZA DEKLICE s kratkimi rokavi ali brez, lepi, mere 6*4 do 7% kroji lfepe barve, _______...._______98<- MOŠKI SLAMNIKI Mehki in trdi, vsi najnO-vešp mode, sedaj 95^, $1.95, $2.95, $4.95 Imam tudi polno zalogo spodnje ih vrhne obleke, nogavice za ženi in otroke, kakor tudi razne druge potrebščine. Se priporočam. J oh Blago trpežno! n Rož 15721 Waterloo Rd. a n c Cene nizke! NE ZAMUDITE TE PRILIKE ZAVITKI PRESENEČENJA POLNA IZLOŽBA Vsak zavitek garantiran, da vsebuje več predmetov, vredno veliko več kot $1.00 MED NJIMI SO MOŠKE ŽEPNE IN ZAPESTNE URE ŽENSKE ZAPESTNE MODERNEGA IZDELKA PRAVI DIAMANTNI PRSTANI ČISTO BELO ZLATO To dobite za $1.00, ako imate srečno roko PRIDITE ZGODAJ! Frank Cerne CREDIT JEWELRY, RADIO AND MUSIC HOUSE 6033 St. Clair Ave. OD IZGUBE N A DOBIČEK m LAI imMwmji. .LADENIČEM in dekletom, ki ta mesec graduirajo v šolah in kolegijih, pošiljamo to poslanico: Do sedaj ste bili v strošek, v breme . . . nekomu, ki je morda mnogo žrtvoval za vašo izobrazbo. * Od sedaj naprej boste v dobiček . . . zaslužili boste. Kmalu boste zaslužili več, kot potrebujete za življenje. * Ta začetna leta zaslužka so leta varčevanja. Začnite zgodaj. Navadite se na hranilne vloge. incorporated 1S49 in tke <£ity oC