1 Leto XIII. 1 I Štev. 70 TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28*67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN IL409 | Maribor, ponedeljek 27. marca 1959 j NAROČNINA NA MESEC: Prejemaa » opravi ali po po*li 10.— din. dodavljto na dom 12.— din. tujina 25- din Cena 1 | din 1*— | Tunizija, Džibuti, Suez Govor Musspiiniia ob dvaiseti obletnici fašizma — Os Rim-Berlin ie nepo-rušl iva — Čehi, ki niso storili ničesar za svojo obrambo, so dozoreli za svo'o usodo — Italijanske zahteve nasproti Franciji — Odmev po Evropi VČERAJ JE SPREGOVORIL VODJA FAŠISTIČNE ITALIJE, MINISTRSKI PREDSEDNIK BENITO MUSSOLINI IN POVEDAL, DA SE NANAŠAJO ITALIJANSKE ASPIRACIJE NASPROTI FRANCIJI NA TUNIZIJO, DŽIBUTI IN SUEŠKI PREKOP. MUSSOLINIJU BO ODGOVORIL FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK DALADIER. VES FRANCOSKI TISK ZAVRAČA VSAKO MISEL NA ODSTOP LE PEDI FRANCOSKE POSESTI. MUSSOLINIJEV GOVOR RIM, 27. marca. Ob priliki dvajsetletnice ustanovitve fašističnih borbenih organizacij je imel v nedeljo Mussolini v olimpijskem stadionu v Rimu z napetostjo pričakovani govor. Med drugim je izrazil naslednje: »Prepuščam drugim, da orišejo bilanco našega dela v zadnjih dvajsetih letih. Tudi ne bom primerjal Italijo, razočarano in neorganizirano nacijo iz 1. 1919. z današnjo disciplinirano, ki je ustvarila italijansko cesarstvo. Ono, kar smo ustvarili, je pomembno, toda za nas je še pomembnejše, kar bomo ustvarili. Moja volja ne pozna zaprek. Smer, v kateri pluje naša ladja, je določena, načela so jasna. Dasi so profesionalni pacifisti posebno odvratne osebe, dasi je beseda mir v zadnjem času že precej izrabljena ter zveni kakor lažen denar in dasi je znano, da bi večni mir smatrali kot katastrofo za človeški rod, sem vendar mnenja, da je potrebna dolga doba miru za zavarovanje nadaljnjega razvoja človeške civilizacije. Toda mi navzlic temu ne bomo dali iniciative, preden ne bodo priznane naše svete pravice. Poskusi, omajati os Rim-Berlin, so otročji. Os predstavlja stik dveh revolucij, ki sta v očitnem nasprotju z vsemi drugimi naziranji sodobne civilizacije. Ako velike demokracije točijo solze zaradi prehitrega in žalostnega konca nečesa, kar je bilo njihova najslabša tvorba, je že to zadosten razlog za nas, da se ne pridružimo njihovim solzam. Kar se je odigralo v srednji Evropi, se je moralo neizbežno dogoditi. Narod, ki je razpolagal z znatnim številom vojaštva in z ogromnimi skladišči orožja, je bil že samo s tem, ker ni storil nobene kretnje za svojo ohranitev, zrel za novo usodo. Izjavljam, da bi države z avtoritarnimi režimi v primeru, če bi prišlo do ustanovitve zveze proti njim, za katero se dela, prešle iz obrambe v napad, in sicer na vseh koncih in krajih. Divna pehota nacionalistične Španije bo skoro slednjič zamahnila In Madrid, v katerem so levičarji pričakovali smrt fašizma, bo postal grobnica komunizma. V italijanski noti z dne 17. septembra 1938. so bili jasno postavljeni problemi Tunisa, Džibutija In Sueškega prekopa. Francoski vladi je popolnoma na prosto dano, da z doslej morda prevečkrat ponavljanim »nikoli« odbije razpravo o teh problemih. Francija ne bo imela razloga, pritožiti se, če bo jarek, ki obstaja med obema državama, postal tako globok, da ga ne bo mogoče brez velikih naporov izravnati. Sredozemsko morje je politični, zem-ljep*snl, vojaški in zgodovinski prostor Italije. Pri tem računamo tudi z zalivom, ki se Imenuje Jadransko morje, kjer so italPanskl interesi pomembni, toda niso izključni v zvezi s Slovani. Zaradi tega vlada v tem delu že dve leti mir. Zadnje ter osnovno načelo je: Treba se je oboroževati, povečati število tankov, bnjr^h ladij In letal. Geslo: Gorje neoboroženim! je že stole!ja znano. Kadar sn^o močni, nas prijatelji ljubijo, sovražniki se nas na boje. Zaupati, poslušati in Unriti se je bila in bo tajna vsake zma- ge!« je zaključil Mussolini govor, ki ga je zbrana množica večkrat prekinila z burnimi, dolgotrajnimi ovacijami. ODMEV V FRANCOSKEM TISKU PARIZ, 27. marca. Današnji jutrnji tisk se bavi izključno z včerajšnjim Mussolinijevim govorom. »Le Journal« se sprašuje, ali bodo sedaj, ko je Mussolini sam podčrtal, da bo španska barikada skoro padla, tuje čete končno zapustile Španijo. Francija je vsa tri leta kazala nasproti Italiji dobro voljo, ki je dosegla svoj vrhunec v tem, da je intervenirala v korist Italije ob priliki sankcij. Zahteve pa, ki jih je postavil včeraj Mussolini, so tako delikatne, ad jih v sedanjem trenutku ve-lenapetosti ni mogoče reševati. »1’ Oeuvre« in »La Republique« se v glavnem bavlta z onim odstavkom Mussolinijevega govora, ki se bavi z Jugoslavijo. »La Republlque« opisuje potek zbližanja med Jugoslavijo in Italijo, ki temelji na dogovoru iz leta 1937, in čigar obletnico so pravkar slavili v obeh državah. »Le Petit Parisienne« podčrtuje, da se je z včerajšnjim govorom položaj samo poslabšal. Stavek o izključni posesti Sredozemlja se križa z interesi vseh ne-italijanskih obalnih držav. Ako želi Italija pogajanja s Francijo, ve, da Ima v Parizu svojega veleposlanika. Medtem pa se mora Franclja do skrajnosti oborože-vatl, kajti če je Sredozemlje za Italijo življenjsko vprašanje, je to prav tako tudi za Francijo. Ako naj bo gorje neoboroženim narodom, mora Francija skrbeti, da to ne bo veljalo zanjo. »Le Figaro« kar najodločneje odklanja odstavek o zahtevi po Tuniziji, Suezu in Džibutiju. Francija nudi samo to, kar je ponudila v dogovoru iz leta 1935. Zahteve se morajo kvitirati z nasmehom. Neverjetno pa je, da Franclja tira svoj liberalizem tako daleč, da dopušča v Tuniziji fašistične organizacije, ki ogražajo tam življenjske interese Francije. Ako hoče Italija sploh kaj doseči, ima za to svojega diplomatskega zastopnika v Parizu. Ve pa naj, da Francija ne bo odstopila nikomur niti pedi zemlje. »Populaire« kliče: »Pozor! Duce hoče uspavati francosko javno mnenje, kajti zahteva samo še Tunizijo, Džibuti in Suez. Korsika in Nlz-ze pa že ne več. Tudi Hitler v Monako-vem Češke in Slovaške ni omenjal. Duce pa je fiihrerjev najboljši učenec. Množico zna mojstrsko navdušiti, ne da bi povedal konkretno, kateri so njegovi neposredni cilji. Značilno je, da je isti dan Virginio Gayda v »Voce d’ Italia« omenil zahtevo Nemčije, da priključi sebi še tri in pol milijona Nemcev. »L’Epoque« prinaša de Kerillisov kategorični in opetovani »Ne!«. »Mi«, pravi de Kerillis, »se ne pogajamo pod nobeno grožnjo, kajti če damo danes Džibuti, bodo čez osem dni zahtevali od nas Tunizijo, čez nadaljnjih osem dni Korziko in tako dalje. Zato: Ne In ne in ne! Ob-orožujmo se, zediniujmo se, zbirajmo svoje zaveznike!« »Ere Nouvelle« sprašuje: »Iz kakšnega naslova je Duce postavil včerajšnje zahteve? Kdo je zgradil Džibuti? Kdo Je izkopal Sueški prekop in dal zato potrebna sredstva? AH morda Italija? Koga so aklamirati severnoafriški muslimani, ali ne Francijo? Mi poznamo samo problem pravice in pravičnosti, nikoli pa ne bomo priznali potrebe, zlasti če so po nepotrebnem zakrivljena, kot pravico.« PARIZ, 27. marca. Včeraj popoldne sta se Daladler in Bonnet sestala k nujnemu posvetu. V sredo bo Imel Daladier velik govor, v katerem bo najbrže odgovori! Mussoliniju. ODMEV V NEMČIJI BERLIN, 27. marca. Berlinski tisk v celoti pozdravlja včerajšnji Mussolinijev govor, v katerem je Franciji jasno povedal, kaj zahteva. NemČHa je glede tega v celoti na strani Italije. Italijanski in nemški fašizem imata za cilj, da porušita zastareli sistem demokracij in da izbrišeta s sveta boljševizem. Premirje na Slovaškem BOJI MED SLOVAKI IN MADŽARI NA VZHODNEM SLOVASKEM SO BILI SELE VČERAJ KONČANI. DANES PRIČETEK POGAJANJ V BUDIMPEŠTI. BRATISLAVA, 27. marca. Vpad madžarskih čet na vzhodno Slovaško se ni likvidiral tako enostavno, kakor se je zatrjevalo. Vesti o prostovoljnem umiku Madžarov niso bile točne. Madžari tudi po zadevni pomirjevalni Izjavi madžarskega zunanjega ministra grofa Csakija niso izpraznili zasedenega ozemlja. Med madžarsko vojsko In slovaškimi oboroženimi oddelki so se razvili krvavi boji, v katere je poseglo zlasti tudi letalstvo. Madžarska letala so bombardirala tudi več lovaških krajev daleč ob bojnega ozemlja Pri bojih, ki so se razvijali z menjajočo se srečo, je bilo na obeh straneh precej mrtvih in ranjenih. Slovaško obram bo je oteževalo posebno pomanjkanje časnikov, v prvi vrsti višjih, ker Cehi v vseh 20 letih niso poskrbeli za to, da bi vzgojili Slovakom lastni častniški kader. Vsa srednja in višja častniška mesta so tudi na Slovaškem in v Karpatski Ukrajini zavzemali izključno le Čehi. Boji so trajal do včeraj, ko je bilo sklenjeno premirje. PRAGA, 24. marca. Včeraj je bilo v Prešovu sklenjeno premirje med Slovaki in Madžari. Boji so prenehali. Fronta poteka sedaj med kraji Kali, Rostoka, Vis-na, Ribnica, Jesenov in Nnžnja. Kjlub pre mirju po utrjujejo Madžari zavzete kraje in odstranjujejo prebivalstvo. Zanimivo je, da sta v Prešovu dajala tamkajšnji kanonik in občinski tajnik Madžarom informacije in so ju Slovaki sedaj aretirali kot velizdajalca. BUDIMPEŠTA. 27. marca. Slovaška vlada je sprejela madžarski predlog, da pošlje v Budimpešto posebno delegacijo, ki naj uredi obmejne spore. Slovaška delegacija je prispela sem^davi in so se pogajanja dopoldne že pričela. ODRIH, 27. marca. Švica jc pričela z veliko naglico izpopolnjevati svoje obmejne ulrdbe in postala je na vse važne točke nove vojaSkc čete. 'Obenem jc podmini-rala ob meji vse železnice, mostove, ccste in prelaze. Vlada je sklenila, da so bo Švica z orožjem v roki zoperstavila vsakemu poizkusu kršitve njeno neodvisno* ati in samostojnosti Zaoiski Viktor Emanuel lil. Pretekli četrtek je italijanski kralj m cesar Abesinije Emanuel III. odprl s prestolnim govorom prvo zasedanje prvega i talij, korporacijskega parla-______________________men ta, s katerim je bila dokončno zaključena doba liberalnega parlamentarizma. Viktor Emanuel III. je bil rojen dne 11. novembra 1. 1869. kot vnuk kralja Viktorja Emanuela II. Kralj Italije je postal 1. 1900.; cesar Abesinije pa lani. Poročen je s hčerjo pokojnega kralja Nikolaja črnogorskega, princeso Heleno. Pod njegovo vlado se je Italija priključila osrednjima velesilama Avstriji in Nemčiji, med svetovno vojno 1. 1915. je pa stopila na stran antante. Po koncu vojne se je Italija povečala s priključitvijo Primorja in južne Tirolske, ko je pa bila zasedena Abesi-nija m ustvarjen imperij, je postal krali Viktor Emanuel III. cesar. Po dogodkih v srednji Evropi bo stopila Italija v ospredje s svojimi zahtevami nasproH Franciji. Obseg Volke NemčPe Na kraju 1. 1937. je imela Nemčija na površini 470.714 km9 76,425.000 prebivalcev. S priključitvijo Avstrije in sudetskih dežel se je površina povečala za 112.839 km* in 10,741.000 ljudi. Protektorat nad Češko, Moravsko in zaščitno ozemlje SlovaSke je povečalo interesno ozemlje Rajha za 88.469 km9 in 9,392.000 prebivalcev. Pod neposrednim vplivom Velike Nemčije je tedaj površinska ploskev ^72.022 km1 m 96,558.000 ljudi. laponska in nova Evropa Znano je, da je Japonska že spočetka pristopila kot zaveznica totalitarnih držav k protikomunističnemu bloku. V sedanji mednarodni napetosti, ko sc je položaj v Evropi zaostril že na možnost spora na bližnjem evropskem kakor daljnem azijskem vzhodu, pa prihajajo iz Japonske senzacionalne vesti. Nedavno je imela japonska vlada v na^večji tajnosti daljšo konferenco, na kateri so bili zaključeni dalekosežni sklepi. Pod vplivom mikada so japonski zunanjepolitični krogi odločili, da se otoško cesarstvo ne bo vključilo v vojaški sporazum totalitarnih držav. Japonska, ki je po okunaciji Kitajske gospodarsko kakor vojaško precej izčrpana, se noče v nobenem‘primeru vmešavati v evropske zapletljaje. V japonskih listih se javlja zmerom več zahtev za zboljšanje odnoSnjev z demokratičnimi državami Evrope. Prepovedani ..lambsth wa1h" Maršal Goering je kot vrhovni poveljnik nemškega letalstva prepovedal letalskim častnikom plesati angleški »Lam-beth walk« in sicer zaradi tega, ker .ie pri nekaterih figurah tega plesa opaziti pomanjkanje dostojanstva«. Iztreznjenje v Belgiji Okupacija Češko-Slovaške je imela tudi v Belgiji svoje posledice. Tam je borba med Flamci in francosko govorečimi Va-lonci na višku. Nedavno so bile celo težke vladne krize zaradi »flamskega vprašanja«. Zdaj pa se je boj omilil, če ne bo celo prenehal. ^Voorult«. glasilo flamskih socialistov, pravi, da bi bila seraratistič-na^akcija vele;zdajstvo. L;beralno glasilo l»Het Laatste Nieu\vs« pa opozarja, da bi ‘bila vsaka taka akcija grobar belgijske * svobode. Maribor, 27. marca. Ob!sk predsednika francoske republike Lebruna v Londonu je bil prirejen z izrednim sijajem. Na angleški iri na francoski strani so sprejeli obisk nenavadno navdušeno. Francoskoangleško prijateljstvo ima za sabo že tričetrt stoletja zgodovine. Pred 1. 1914 ni nikoli b:lo posebno tesno in šele zadnja leta pred vojno je dobil naziv »prisrčnega sporazuma«. Zgodovinarji pr pominjajo, da je ta sporazum pač bil tesen, a da mu je manjkalo prisrčnosti in dejanske vojaške zveze. Današnja angieškofrancoska zveza je mnogo več. Danes stoji v primeru izbruha vojne v Evropi vsa angleška oborožena s:la na francoski strani. Zunanja politika Anglije in Francije je danes enotna; zadnje mesece ni niti ene diplomatske akcije, pri kateri ne bi Anglija in Francija nastopli složno, enotno. Velika oborožitev Anglije se vrši v skladu z vojaškimi potrebami Francje. Pa tudi trgovinska in finančna politika obeh držav zasledujeta danes iste cilje. Uspešnost angleško-francoske zveze je v zadnjem času še ojačila brezkompromisna podpora Združenih držav. Moč mednarodnih zvez temelji na sklad nosti zavezniških interesov. In ravno zaradi popolne skladnosti angleškofranco-skih interesov, točneje rečeno, prav radi popolne skladnosti c:ljev angleških in francoskih odgovornih politikov, je angieškofrancoska zveza danes brez primere, brez primere morda tudi v zgodovini. Zadnji dogodki ji dajejo še poseben značaj. Oficielno časopisje naglaša, da brani danes angieškofrancoska zveza dediščino evropske kulture, brani načelo mednarodne pravice. Angieškofrancoska zveza je omogočila da sta se Anglija in Francija ob zadnjih dogodkih pokazali na višini, kakršno je terjala mednarodna napetost. Odgovor Francije je bil jasen: Dalad:erjevi vlad so bila dana polnomočja, ki naj omogočijo povečanje francoske vojaške moči do krajne možnosti. Ob glasovanju o polnomočjih je Dalad er ponovno izjavil, da Francija ne bo popustila ne ob nasilni grožnji ne ob zvijači. »Sedaj smo postavljeni ob zid, ne moremo se več unvkati«, je izjavil Daladier v poslanski zbornici, »mi smo v jarku, ki ga moramo braniti« je izjavil v senatu. Angleški odgovor na dogodke je bil mnogo ostrejši v besedah in presenetlji-vejši v dejanj h. Foreign Office je postal nenadoma središče svetovne d:plomatske akcije, kjer se organizira »defenzivna li nlja«. Prezgodaj je še, da bi p:sali o po-sled cah tega ogromnega bloka, ki se zbira pod angleškim vodstvom: Gotovo je, da mu že pripadajo štiri velesile in vrsta malih držav. Naglica, s katero je ravnala angleška diplomacija, je bila čudovita, Vemo tud:, da je ta naglica bila kruto potrebna. Angleška diplomacija je pri tem uživala ,enodušeno podporo vsega anglosaksonskega javnega mnenja. Ostro, izredno ostro razpoloženje an gteškega javnega mnenja ob zadnj:h do-dogkih je samo na prvi pogled presenetljivo. Iz stoletne puritanske trad'cije sle dl, da zahteva angleško javno mnenje izvajanje krščanskih moralnih načel tudi politiki in še posebej v mednarodni poli tiki. To velja tudi za Združene države, njih odgovor na zadnje dogodke je nujna posledica razpoloženja ameriškega javnega mnenja. Združene države so edine, ki so se takoj odločile tudi za ekonom sko-politične ukrepe. Dne 23. aprila bo stopila v veljavo 25% taksa na uvoz nem škega blaga v Združene države. Razen tega bodo morali uvozniki dokazati, da iz Nemčije uvoženo blago ne uživa izvoznih premij. Ceni se, da bodo ti ukrepi znižali nemški uvoz v Združene države na 10—20% dosedanjega izvoza. Sorazmerno se bo seveda znižal nemški uvoz iz Združen:h držav. Pripominjamo samo, da so bile Združene države naj večji nemški dobavitelj surovin. Akc ja Združenih držav je samo košček svetovnopolitičn'h naporov, katerih izhodišče je danes v Londonu. Obrisi te akcije so se kazali že zadnje mesece, zadnji dogodki so jo nepričakovano izredno pospešili. Obisk predsednika francoske republike v Londonu je bil napovedan že pred meseci, tudi temu dejanju dajeio Zadnji spopad v Španiji Po neuspelih pogajanjih za sklenitev miru so čete generala Franca pri-re!e končno, odločilno ofenzivo — Že prvi de n ofenzive so napredovale 40 km in zavzele 40 kra.ev — Namen ofenzive je odrezati republikance od mor a PARIZ, 27. marca. Pogajanja med Madridom In Burgosom so se razbila in končna usoda Španije se bo odločila na bojišču. Čete generala Franca so pričele včeraj dolgo napovedano ofenzivo. Ofenziva se je pričela na andaluzijski fronti v smeri od Cordobe in njen namen je napredovati v smeri proti morju. Ako se nacionalistom ta namera posreči, bo republikanska vojska popolnoma obkoljena in odrezana od še zadnje zveze s svetom preko Valencije in ostalih, sedaj še republikanskih sredomorskih pristanišč. BREZUSPEŠNA POGAJANJA PARIZ, 27. marca. Pretekli petek so se pričela na iniciativo republikancev direkt- na pogajanja med madridsko in burgoško Zastopniki republikanske vojske so se vlado. Na letališče v Burgos so prileteli zato vrnili v Madrid na posvetovanja, pooblaščeni odposlanci Miajeve nadrid- (Včeraj so prileteli znova v Burgos, toda ske vlade in se sešli s pooblaščenimi za- zdi se, da so ostala tudi ponovna poga-stopniki Francove nacionalistične vlade, janja brez uspešnega zaključka. Madrid-Ta pogajanja, ki so bila strogo tajna, so ska delegacija je ob 17.45 odletela iz Bur-dala povod domnevi, da je sklenitev miru I gosa nazaj v Madrid, med republikanci in nacionalisti že do- VZROKI NEUSPEHA vršeno dejstvo. Časniki vsega sveta so| LONDON. 27. marca. O pogajanjih, ki poročali, da je državljanske vojne v Špa- so bila včeraj prekinjena, se je izvedelo, niji konec in da bodo nacionalistične čete da so repubMkancl zahtevali sledeče: 1. že v dveh ali treh dneh vkorakale v Ma-1 odpoklic tujih čet; 2. nobenih represalij; drld in potem postopoma v ostale dele 3. dovolitev roka 25 dni za umik vodstva republikanske Španije. Toda ta optimi- ] republikanske Španije v tujino. Dočim je zem je bil preuranjen. Izkazalo se je, da kazalo, da bo Burgos na zadnli dve točki sporazum med Madridom in Burgosom še pristal, pa je nenadoma prišel preobrat ni bil dosežen ob priliki prvega neposred-, v njegovem stališču, zlasti glede prve nega stika. Nacionalisti so odklonili vse točke, in po^ajania so se razbMa. V tem republikanske predloge in zahtevali brez- oziru so stališče Burgosa v zadnjem tre- Ostri angleški glasovi SENZACIONALEN ČLANEK LASTNIKA »TIMES« — UVODNIK V »OBSER-VERJU« — UGOTOVITVE »SUNDAY TIMES« LONDON, 27. marca. Nedeljska iz-j Kensley poziva Anglijo na takojšen oddaja „Timesa“ prinaša izpod peresa i por. lastnika lista lorda Kesleya uvodnik, v LONDON, 27. marca. „Observerjev“ katerem ugotavlja, da angleški narod uvodničar Garvin, ki je bil vsa leta pogojno kapitulacijo. Pristati niso hoteli niti na amnestijo niti na svoboden odhod glavnih voditeljev republikanske akcije. nutku podkrepili vplivi iz tujine. TEŽAK POLOŽAJ V MADRIDU BURGOS. 27. marca. Pogajanja med generalom Francom in zastopniki madridskega obrambnega odbora so se, kakor vse kaže, razbila. V Madridu postaja pomanjkanje živil vsak dan večje. Civilno prebivalstvo že strada. PRIČETEK OFENZIVE BARCELONA. 27. marca. Že več dni napovedovana in pričakovana španska nacionalistična ofenziva se je včeraj pričela, toda n splošno presenečenje ne na madridski, ampak na andahizljski fronti. Čete generala Franca so že po prvem napadu napredovale v dolžini vsega bojnega odseka. Motorizirani oddelki so napredovali ponekod 49 km. Že včeraj so nacionalisti zasedli okoli 700 kms zemlja, na katerem je 40 vasi in drugih krajev. Število ujetnikov znaša več tisoč. NACIONALISTIČNO POROČI' O BURGOS. 27. marca. Nacionalistično bojno poročilo potrjuje vesti o velikih uspehih, ki so jih dosegle čete generala Franca na andaluzijski fronti. Število ujetih republikancev je naraslo na 10.000 mož. Zelo velik je tudi plen. Napredova-Inje nacionalistov se je nadaljevalo tudi I vso noč. Težak položaj JNS (OD POSEBNEGA DOPISNIKA »VE-ČERNIKA«) Beograd, 26. marca. Včeraj je bilo v Beogradu zaključeno zasedanje širšega glavnega odbora JNS, na katerem je prišel do izraza izredno težak položaj stranke, ki hoče na eni strani ostati pri svoji ideologiji in programu, na drugi strani pa želi politično sodelovati pri reševanju osnovnih državnih problemov s skupinami hi strankami, katerih program je v nasprotju s programom JNS. V razgovbru z udeleženci včerajšnje konference smo izvedeli, da so glavni govorniki markantno podčrtavali unitaristični program z dekoncentracijo državne uprave in s širokimi samoupravami. Na konferenci so tudi ugotovili, da večina političnih faktorjev v državi tega gledišča ne deli. Nekateri govorniki so zaradi tega zahtevali, da se Iz državne potrebe najvišiim državnim interesom podredi vse. pa tudi program JNS. Zaradi tega tudi niso mogli biti spodbiti glasovi. da gre navzlic demantijem zadnjih .dni vendar za programsko in ideološko [popuščanje v JNS. ... ... ... .. Prvaki stranke so včeraj naglašali, da S sefe angleške vlade [izzivanje v zgodovini. V Angliji, pa tudi jns sprejela sporazum »brež vsake I ONDOn' 27 marca V soboto in ne- *“*& 80 f drug'ldea"' kalt0[ mlr' tako rezerve In skritih misli.. G. Jovan Ba- detjo je bil’ministrski predsednik Cham- sVmom nasllfu z^rmaviti. nia"in 56 hrvktf° vPraSani° berfain v Cheguersu,P zunanji minister “ r^ttaS Mačkomf V ^ohtičnih M^rat lord Halifar je pa ostal ves čas v Londo- vanju ,zpos] k0I)ec? Mačkom, v političnih krogih smatrajo, na. Pod njegovi mpredsedstvom je bila v soboto seja vlade, na kateri so raz- nikoli ni zameril nemškemu ali italijanskemu, da sla imela hitlerjevski ali fašistični režim. ,,Mi smo demokrati in ne bi nikoli svojih idealov jemali kot pretvezo za napad. Toda nasprotna stran tega ni upoštevala; vsa naša popuščanja so bila zaman. Namesto da bi cenili naše žrtve, ki smo jih doprinesli v svrho medsebojne pomiritve, je bil izvršen nečuven napad. Popuščanj je zdaj dovolj! Še nikoli niso stale vse stranke tako enotno za vlado, še nikdar ni bil angleški narod tako strnjen, kakor danes! Sledil bo vsakemu klicu, ki bo nanj naslovljen! Kar se ima zgoditi, naj se zgodi takoj!“ V drugem članku pa omenja list, da bi parlament vsak Chamberlainov poizkus novega ,,monakovske-ga‘: dogovora z ogorčenjem odklonil. po vojni nasprotnik novoosvobojenih držav, piše, da je pravkar preveden na angleščino- „Mein Kampf‘\ Garvin ga imenuje koran ali sveto pismo nemškega nacionalizma. Po njem naj bi Nemčija zavladala vsemu svetu in postala nepremagljiva. Anglija mora temu napravili konec, in sicer s takojšnjo uvedbo obvezne vojaške službe. Svetovni položaj je v rokah odločnosti Anglije. LONDON, 27. marca. Včerajšnje „Sunday Times“ poročajo, da bi Anglija morebiti sprva utrpela veliko škodo zaradi vojne, toda Velika Britanija razpolaga s tako neizčrpnimi rezervami sredstev, s tako ugodnim zemljepisnim položajem, da je nepremagljiva! da je to stremljenje JNS, da ne bi bila _ _ _ , , . , izključena iz kroga faktorjev, ki bodo od- pravljali predvsem o prevzemu novih an- SP°r««um med Rusi in laoonci ločali v najvažnejših vprašanjih. V tej nleških vojaških obveznosti v Evropi, ta MOSKVA, 27. marca. Včeraj se je žvez. sta gg. Banjanm in Jevtič ze kon-sicer s posebnim ozirom na skorajšnji pri sestal japonski veleposlanik Togo v Mo- leriraia z nekaterimi prvak’ KDK hod noliskeua zunanjega ministra Becka slrvi s sovjetskim zunanjim ministrom V razgovoru z dopisnikomi »Večerm-V London. Dalje so pa razpravljali tudi o Litvinom. V poučenih krogih se zatrjuje,; ka« je eden izmed prvakov JN„ dejal, da gospodarski pomoči Jugoslaviji in Grčiji, da je bil dosežen v sporu zaradi ribarsldh Je prevladovalo na sestanku soglasno Rimskemu poslaniškemu namestniku pravic na Daljnem vzhodu Charlesu je bilo naročeno, da stopi takoj strani. v stik z grofom Cianom. Govor canterburikega nadškofa ODLOČNOST LITVE zadovoljiv mnenje, da bo vprašanje sporazuma mo-1 gla rešiti samo vlada narodne koncentracije, ki se bo oslanjala na svobodno izvoljeno narodno skupščino. KAUNAS, 27. marca. Vrhovni poveljnik litvanske je izdal na vojaStvo razglas, v katerem pravi, da je potrebna v vseh de-LONDON 27. marca. Pred 3000 verniki lih vojske največja disciplina in odločnost je canteitn/rški nadškof v katedrall v Litva j^ majhn* toda^ne *, - dala Worchestru poudaril, da so dogodki zaa h0^ej preii0račiti sedanje litvanske meje. njih deset dni popolnoma omajali vero v jih bo litvanska vojska branila, pa naj osnove človeške kulture. Gre za največje I se zgodi kar hoče. Bonneta z angleškimi politiki bodo angleško delavnost poživili, saj se je v govorih ob zadnjih dogodkih Bonnet zavze _______ ______ ______ ________________ Zh »takojšnjo ojačenje« vseh francoski! zadnji dogodki posebno obeležje. Razgo- zvez. vori francoskega zunanjega ministra I Anglija je biia v zadnjem stoletiu v Ev- ropi glavni pobornik mednarodne sprave, gtavni pobornik miru, pa tudi g'avm nasprotn k hegemonije. Skupno s Fran- JAPONSKA OFENZIVA ŠANGHAJ, 27. marca. Japonska velika ofenziva, ki se je začela pred dnevi, se uspešno nadaljuje in so japonske predhodnice že dosegle predmestja Nančunga. Japonci smatrajo to mesto kot velevažen cilj, ker so iz njega pohajale vse kitajske ofenzive v srednji Kitajski. Borza. Curih 27. marca. Devize. Beo, ■od 10, London 20.81, Pariz 11.77, Milan . „J.40, New York 41-1 >/,, Berlin 178.37, Bučijo prevzema zdaj ponovno to vepko na- ' dimpešta 87.25, Bukarešta 3 37, Sofija 5.40. logo nase. J. F, (Pariz). Vremenska napoved. Močno oblačne; I mestoma dež. Polagoma tonleje. DomačizaBisfcj Važna posvetovanja vBeogradu Po predhodnem posvetovanju z dr. Mačkom in Vilderjem v Zagrebu je prispel v soboto zvečer dr. Šutej v Beograd. V hotelu »Moskvi« je imel dr. Mačkov odposlanec važna posvetovanja z zastopniki združene opozicije. Konferenci so prisostvovali gg. Božidar Vlajič, Ivan Grol, dr. Tupanjanin, dr. Gavrilovič, Miša Trifunovič, Krsta Miletič, dr. Ninčič in dr. Krstič. Kakor poročajo, bo konferenca mnogo pripomogla k nadaljnjemu razčiščen ju hrvatskega vprašanja. Zadovoljni Hrvati, močna država Bosanski Srbi tudi takrat, kadar so bili v največji opoziciji, niso dvomili, da bi bil dr. Maček v svojih političnih zahtevah neiskren, piše »Jugoslavenska Pošta«. Kdor še danes kaj takega sumi, ne pozna hrvatskega. naroda. »Mi verujemo, da sta sporazum in okrepitev države dve sovisni stvari. Zato uredimo bratsko in pravično svoje odnošaje, da bomo v prerojeni državi našli močno sredstvo za veliko nalogo v tem delu Balkana in Evrope. Zadovoljni Hrvati in močna država. to je ono, kar si bosanski Srbi žele.« Italija hoče močno Jugoslavijo Pod naslovom; »Sodelovanje Italije in Jugoslavije« pozdravlja Virginio Gayda sodelovanje obeh sosed na Jadranu in izraža željo, da bi se preizkušeni pakt na političnem in gospodarskem sodelovanju še bolj poglobil. »Jugoslavija dobiva zmerom večji ugled v svetu, vsaka njena gesta bo našla v Italiji najprisrč-nejši in navdušen odmev.« »Lavoro Faseista« piše, da sta prijateljstvo in mir na Jadranu nespremenljiva. Sporazum odgovarja popolnoma interesom obeh sosed. »Popolo d' Trieste« pravi, da bodo mnogi mednarodni dogodki pozvali Italijo in Jugoslavijo, da dokažeta svojo solidarnost. »Messagero« zaključuje, da rešuje Jugoslavija hrvatsko vprašanje, najvažnejše v njeni notranji politiki. »Italija zasleduje z največjo pozornostjo končno rešitev tega vprašanja, ki bo še bolj utrdila položaj prijateljske države.« Doma jih zaposlite! Prebivalstvo naših severnih meja bi moralo biti brez izjeme globoko prežeto praktične ljubezni in vdanosti do domovine v tem smislu, da se jim godi doma tako dobro, da ni treba niti pogledati preko meja za zaslužkom. Zaposliti bi jih morali v drugih delih države, da bi vedeli, da je naša država sposobna dati kruha vsem svojim državljanom, posebno še stražarjem ob meji. Saj pravimo, da hočemo, še letos graditi velike ceste, železnice, pristanišča in javne zgradbe. Tu zaposlimo naše obmejno delavstvo m ne Pošiljajmo ga v tujino! Le tako bomo socialno skrbstvo reševali skladno z nacionalnimi interesi! (Nova Pravda.) Sela kuga v plodni Slavoniji O padanju prebivalstva v izključno kmetskih vaseli Slavonije je bilo napisanih že več razprav. Zemlja, ki je s priseljenim, zdravim prebivalstvom nekdaj dobro uspevala, kjer so družine imele še v minulem stoletju na vsakih 1000 ljudi 45 porodov, je danes izgiibila na rodnosti. V plodni Slavoniji, posebno v vinkovskem in županj-skem srezu so vasi, kjer je sistem dveh ali še manj otrok splošno zakoreninjen. ^ drugače bogatem naselju Otoku se 11. pr. na vsakih 1000 ljudi rodi komaj 14 otrok! Kljub teinu, da se iz Zagorja in kraškega sveta primorskega zaledja dopolnjujejo nekatere vasi z novimi kolonisti, je stanje tudi v Moslavini in srednjem delu Slavonije isto. Počasno umiranje slavonske vasi golovo ni samo posledica moderne okužitve družine po ,,francoskem" vzoru dveh otrok, temveč v poslabšanih socialnih ingo-podarskih prilikah. Na postajah rodovitne slavonske žitnice so vstopali še pred vojno premožni, dobro oblečeni ljudje. Peljite sc danes na jugovzhod in srečali boste kmete, ki bodo tudi ol> nedeljah slabo oblečeni, da celo bosi! Tudi tu je treba ljudem vrnili vero v pošten zaslužek in jih vrnili grudi, ki bo sama poskrbela, da ho pravično razdeljen izkupiček njenih pridelkov preživljal družine. V borbi proti jetiki HVALEVREDNO DELO PROTITUBERKULOZNEGA DISPANZERJA V PTUJU Ptujski okraj je precej siromašen. Po mnenju strokovnjaka je zato jetika tudi zelo razvita. Prav zato pa je delo Proti-tuberkulozne lige v Ptuju zelo potrebno. Kljub intenzivnemu in uspešnemu delovanju te človekoljubne ustanove je ta vse premalo deležna podpor oblasti in domačega prebivalstva. V ilustracijo te trditve naj bo samo zadnji protituberkulozni teden v Ptuju. Občine so se zelo slabo izkazale v tej akciji, pri kateri so največ doprinesle okoliške šole, pa še teh je bUo 16% pasivnih. Statistika je pokazala, da ;e vsak prebivalec ptujskega okraja prispeval samo 7 par. Protituberkulozna l več primerov tatvin in prekupčevanja z ukradenim blagom. Zdaj se mu ie posrečilo pojasniti vlome, ki so bili izvršeni v več trgovin v Laškem, in so krivce predali sodišču. — Celjski policiji na se je posrečilo priti na sled velikim ‘atvinam v trgovini g. Stermeckega. Zalotila je neko šiviljo, ki je nameravala odnesti domov meter in pol blaga v vrednosti okrog sto dinarjev. Naslednje jutro na se je pri preiskavi izkazalo, da je dekle že dalj časa odnašalo blago iz trgovine. Policija je našla za nič manj ko 20.000 din blaga. Zadevo preiskuje orož- ništvo v Laškem, kamor vodijo niti prav gotovo široko razprežene družbe, ki je blago razpečavala. — Policiji je prijavil uslužbenec hotela -'Beli vol« A. L., da mu je bilo ukradeno kolo. — Štorski orožniki so našli na posestvu neke kmetice v Žepini več kosov obleke, ki je bila ukradena dvema Westnovima delavcema, ki stanujeta v gostilni Pristovšek v Sp. Hudinji. Vsi znaki kažejo, da je tudi to tatvino obleke za okrog 3000 din izvršil Anton Kovač, ki je bil pred dvema tednoma obsojen na 3 leta robije radi tatvin po vsej celjski okolici. V zaporih je presedel že 18 let in je zdaj ponovno ovaden. Predagna sefa mestnega sveta OKROGLO 65 milij. dinarjev iznašajo dobitki predstoječega 38. kola državne razredne loterije, katere prvo žrebanje bo dne 14. aprila 1939. GLAVNI DOBITEK 2 milijona dinarjev Že s yK srečke se lahko dobi 500.000 dinarjev! Opozarjamo naše cenj. čitatelje na prilogo znane glavne kolekture državne razredne loterije A. Rein in drug, Zagreb, Gajeva ulica 8 in Iliča 15, ki je priložena celotni naši današnji nakladi. Dolgoletno vzorno in nad vse korektno in solidno delo te kolekture je tako znano vsej naši javnosti, da jo tudi mi s svoje strani lahko priproročimo našim čitateljenu Celje, 27. marca. Danes dopoldne ob 9. je bivši župan g. Alojz Mihelčič predal županske posle novemu imenovanemu županu g. dr. Alojzu Voršiču. Ob 10. se je vršila predajna seja, na kateri se je bivši župan poslovil od mestnega sveta ter nameščencev celjske občine. Novi župan je prevzel posle, prav tako so sprejeli imenovanje novi občinski svetniki. Zvečer ob 18. bo redna občinska seja, prva, ki jo bo vodil novi župan. Namesto prejšnjega pravnega in finančnega referenta g. dr. Hodžarja in g. V. Preloga, ki sta podala ostavko, bo prevzel pravni referat sodnik upravnega sodišča g. dr. Mlinar, finančni referat ravnatelj banovinske hranilnice g. Černelč. Požari na Dravskem polju Komaj pred par dnevi smo poročali o veliki požarni nesreči v Brezulah in Pre-polali. Včeraj pa je zopet izbruhnil požar pri posestniku Josipu Gojčiču v Prepo-lah. Požar je nastal vsled dimnika na slamnati strehi. Zgorela mu je stanovanjska hiša. gospodarsko poslopje, več sena, vse premičnine in še 5000 din v gotovini Škoda znaša okrog 25.000 din, do-čim je zavarovan za 22.000 din. Vsled vetra so se vžgala še sosednja poslopja posestnika Frica Antona, Peska Antona in Kirbiša Ivana, katera so bila s slamo krita. Posestniku Pesku je zgo- rela hiša in gospodarsko poslopje, a ostalima dvema gospodarska poslopja, vsem pa večja množina sena in slame. Zgorelo je tudi razno gospodarsko orodje. Zadnji trije trpijo okrog 100.000 din škode, katera je deloma krita z zavarovalninami. Velika zasluga gre domači gasilski četi iz Prepol in iz Gerečje vasi, ki ste bili takoj na licu mesta in vkljub pomanjkanju vode preprečili nadaljnjo razširjenje požara, ker je obstajala nevarnost, da bi še druga, v bližini se nahajajoča in s slamo krita poslopja pogorela. Koncert ..Jadrana" v Ptuju 24. t. m. je priredilo pevsko društvo »Jadran« iz Maribora vokalni koncert v mestnem gledališču, ki je bilo tokrat polno zasedeno od slovensko-zavednega občinstva. Posebno navdušenje je vzbudila z ozirom na čas in razmere Foersterjeva pesem »Povejte ve planine«, dasi petje sicer ni bilo na posebni višini, časi, ko je bilo za Ptuj vse dobro, so namreč že minili. Posebno nezadovoljstvo je vzbudilo med slovenskim poslušalstvom dejstvo, da je bilo izmed devetnajstih zapetih pesmi kar deset srbohrvatskih — z ozirom na slovenski zbor in v ogromni večini slovensko poslušalstvo vsekakor nekoliko preveč. o. Olepševalno OTuštvo Spodnja Polska-va-Pragersko je začelo posipavati pot Pragersko—Spodnja Polskava. o. Pravočasno preprečena požarna katastrofa. Ko je v soboto popoldne žena posestnika Franca Hojnika v Mali vini pri Sv. Tomažu kuhala za svinje, se je vžgala slama od žerjavice, ki je padala iz peči. Slama je bila naenkrat v plamenih in ogenj se je Siril proti skednju, kjer je bilo več voz sena ki slame. Mimoidoči so ogenj zapazili in začeli gasiti. S trudom so plamen pogasili. Celje c. Jadranska straža prosi vsa društva, da opuste 9. maja zvečer vse prireditve, ker priredi ta večer njen podmladek akademijo. c. 10-letnico obstoja je proslavilo društvo »Soča« z akademijo z izbranim programom. Predsednik Rakušček je orisal delo društva, razen celjskih društev ter javnih delavcev je žel veliko priznanja zbor »Nanosa« iz Maribora. c. Dane« bo ob 20. v risalnici meščanske šole predavanje g. Viktorja Pirnata iz Ljubljane o temi »Naša vojna mornarica«. Vstopnine ni. Plul p. Iz bolnišnice. Butoletu Rudolfu, 27-letnemu drvarju iz Žetal, je pri nakladanju deblo zlomilo desno nogo. Pianjšek Martin iz Straže pri Sv. Rupertu v Slov. gor. se je spotaknil in si zlomil desno roko. Kozoderca Ivana, 8-letnega pos. sina iz Apač pri Sv. Lovrencu na Drav. polju, je součenec brcnil tako močno, da mu je zlomil levo nogo. p. Salonski orkester. Glasbena Matica v Ptuju vabi prijatelje glasbe v sredo, 29. t. m., ob 20. na sestanek, na katerem bodo razpravljali o ustanovitvi salonskega orkestra v Ptuju. p. Razkrite koče v Halozah. Viharji, ki so v minulem tednu divjali, so v Halozah, kjer se s posebnimi sunki zaganjajo v bregove, razkrili mnoge strehe haloških koč. Ubogi Haložani, katere tlači že itak nešteto nadlog, so z razdejanji občutno oškodovani. Velik požar v celjski okolici V soboto zvečer so bili poklicani gasilci v kraj Št. Jungert v občini Šmartno v Rožni dolini, kjer je gorela hiša posestnika Franca Krnica. Ker ni bilo. blizu vode, je hiša pogorela do tal. Posestnik ima 15.000 din škode, zavarovan je za 9000 din. Požar je nastal radi vnetja saj v kuhinji. Ljudje in živina so se komaj rešili iz goreče hiše. Krulc je dobil pri reševanju po vsej levi strani telesa nevarne opekline in se je moral včeraj zateči v celjsko bolnišnico. o. Ljubljančani lahko naročijo in plačajo »Večernik« v trafiki Ahčin, Frančiškanska 6. o. Ban dr. Natlačen je odpotoval v Beograd, kjer bo pri raznih ministrstvih posredoval v važnih zadevah. o. Novi pravniki. Te dni so na ljubljanski pravni fakulteti diplomirali gg. Evgen Ravnik, Boris Prezelj in Jože Dobovšek iz Ljubljane ter Karol Herzog iz Celja. o. Popis mater, ki so imele 13 otrok. Ljubljansko mestno poglavarstvo zbira podatke o materah, ki so imele 13 ali več otrok, ne glede na to, ali otroci živijo ali ne. o. »Dve Marički« na Spodnji Polskavi. Pomladek Jadranske straže na osnovni šoli v Spodnji Polskavi je včeraj popoldne vprizoril lepo igrico »Dve Marički«. Igra je še bila dokaj lepo obiskana, vendar pa je za trud mladih igralcev to bilo mnogo premalo. o. Brezposelnost Pragerskega in okolice. Tudi Pragersko in okolica ima precej brezposelnosti. Ljudje, ki stanujejo tod okoli, si moramo hoditi iskat dela v Maribor; ali kako drugo mesto, ker v Pragerskem ni tovarn. Edina tovarna v Pragerskem je tovarna opeke g. Steinklau-berja, ki pa zaposluje večinoma delavce iz Hrvatskega, medtem ko ostanejo domači ljudje brez dela. Razstava. »Da bi bili pravočasno gotovi, smo morali* zelo tpohiteti, gospod prezideut. Pustili pa smo prostor, da bi mogli položiti temeljni kamen zgradbe!« Na policiji. Uradnik gospodični: Prosim vas, dajte mi delavsko knjižico. Uradnik .vpisuje osebni popis. Imate kak Ijpseben znak na telesu? Imam. Kakšen? Sram me je povedati. Le povejte. Lahko vas bo v primeru zadrege kdaj Se rešil. Imam... No, le hitro! •.. imam črno dlako pod levo prsno bradavico ... Maribor Seja mestnega sveta V petek zvečar je bila v mestni posvetovalnici seja mariborskega mestnega sveta, ki jo je vodil župan dr. Juvan. Ta se je uvodoma spomnil umrlega prelata dr. Kovačiča, ki so mu vsi svetniki jjakKcaii .»Slava«! Mestni župan je poročal, da ima občina 100.000 dinarjev proračunskih rezerv. Sklenjeno ie bilo, da se ta vsota porabi T.a nakup stroja za pometanje cest. Sledilo je poročilo g. dr. Milerja za prvi odsek. Mestni svet je soglasno odklonil prošnje nekaterih Mariborčanov, da bi se rok za opustitev starega mestnega pokopališča v Strossmajerjevi ulici oodaijšal vsaj za 10 let. Za drugi odsek ie poročal mestni svetnik g. Aljančič. Mestni svet je odobril več prošenj za ubožne in vzgojne podpore ter za sprejem v hiralnico in oskrbnišnico. Vprašanje gradnje nove oskrbnišnice v Mariboru postaja iz dneva v dan vedno bolj aktualno, ker je vedno več prosilcev za ta socialni zavod. To vprašanje bo rešil župan in je dobil od mestnega sveta potrebno pooblastilo. O parcelaciji zemljišč ob nekaterih mestnih ulicah in o regulaciji ulic je poročal referent tretjega odseka m. sv. g. Stabej. Dela za policijsko kasarno v bivšem muzeju so že oddana. Zanimivo je bilo poročilo iz četrtega odseka, ki ga je podal finančni referent g. Hrastelj. Letos bo reorganizirana sola »Vesna«. Ker je bila iz več krogov izražena želja, naj se -‘Vesna« reorganizira v žensko obrtno šok), so o tem vpra- šanju razpravljali na posebni anketi. Problem je načelno že rešen, odprto je samo še vprašanje financiranja učnih moči. Nova šola bo podrejena ministru za obrt in trgovino. Carinski uradi bodo začasno nastanjeni v bivši Kovačevi hiši v Einspielerjevi ulici, ki jo je kupila mestna občina Kupnina je vzeta iz kaldrminskega fonda. Daljši razgovor se je razvil zaradi nove pogodbe z mestnim koniačem, čigar postopanje so nekateri mestni svetniki ostro grajali, ker je v mnogih primerih to postopanje proti predpisom o varstvu živali. Konjač naj ima pri izvrševanju svoje službe poseben znak. Za lastnikom vrnjene pse sme konjač po preteku 24 ur zahtevati odškodnino 30 dinarjev. Za oba mariborska kinopodjetnika se določi letni pavšal 130.000 dinarjev, če bosta predvajala tudi kulturne filme. Sklep o tem bo na prihodnji seji mestnega sveta. O zadevah petega odseka je poročal m. sv. g. Ž e b o t. Odobren je maksimalni gostinski cenik tudi za prihodnjo proračunsko leto. Mestni svet je ugodno rešil več prošenj za podelitev gostilniške koncesije. Revizijsko poročilo Mestnih podjetij je podal ravnatelj g. Pogačnik. Sprejet je bil njegov predlog o odobritvi poslovnega zaključka za preteklo leto. Inž. Ivan Lah je bil imenovan za vodjo premoženjske uprave. Za modernizacijo mestne plinarne so porabili poldrug milijon dinarjev. m ec (Maribor), Franc Jager (Celje), Martin Pristovšek (Celje), Josip K u-d e r (Ptuj), Štefan K ii h a r (Murska Sobota), Anton M o gl (Maribor), za namestnike Josip Pekla r (Maribor), Jernej Hojnik (Maribor), Josip Hujs (M. Sobota), Martin Šuraer (Konjice), Konrad M a tel (Maribor); v nadzorni odbor: Martin Pa val ec kot predsednik ter Aleksander B a 1 d a s i n (Celje), Stan ko Vesenjak (Ptuj), Slavko Tičar (Maribor), Josip Kos (Maribor), namestnika Andreja Š t u m f (Maribor) in Ivan Planinšek (Celje); v častni odbor pa V. Murk o, Iv. Vindiš (Mari-obr). Ant. Reberšak (Celje). Fr. Žnuderl (Sv. Jakob v Slov. goricah) in J. Mušič (Kaniža-Pesnica). Pri slučajnostih se je naglaševal ne-1 vzdržen položaj naših cest. Zborovanje mariborskih ribičev Ribarsko društvo v Mariboru je imelo v petek zvečer pri Orlu svoj 39. redni občni zbor ob. številni udeležbi članstva. Zboru, ki ga je vodil društveni^predsed-nik g. primarij dr. D e r n o v š e k, sta prisostvovala sr. načelnik E i 1 e t z kot zastopnik oblasti, za Zvezo ribarskih društev Slovenije pa njen predsednik g. Šuligoj. Obširno odborovo poročilo je podalo pregled o zelo marljivem in smotrnem, zato tudi uspešnem delovanju društva za povzdigo . ribogojstva in ribar-skega športa v mariborskem okolišu. V lanskem letu je vzgojilo v svojem vališču okoli 100.000 komadov postrvjega zaroda, v ribniku pri Muti pa 5000 postrvic enoletnic. V Dravo je bilo vloženih 5000 sulčkov, letos pa namerava društvo vzgajanje sulčjega zaroda še povečati Društvo, ki šteje danes nad 300 članov, živahno sodeluje pri vseh akcijah, kjer gre za interes ribarstva ,in je tesno povezano z drugimi ribarskimi društvi. V vsem razvija Mariborsko ribarsko društvo zelo plodonosno delovanje in si je pridobilo sloves ene najboljših ribarskih Tezenčani so za novo pokopališče Za sobotni sestanek tezenskih občanov In davkoplačevalcev pri Šabedru na Teznem je bilo izredno veliko zanimanje. Na dnevnem redu je bilo namreč vprašanje ureditve mestnega pokopališča ob Ptujski cesti na Teznem. Sestanek, ki je bil zelo dobro obiskan, je vodil g. Š a beri er. Ankete se je udeležil tudi pobreški župan g. Stržina. G. Šabeder je poročal, da je nedavno že bil sličen sestanek na Teznem zaradi novega tezenskega pokopališča, ki pa ni bil' zadostno obiskan, ker sklicatelji za to niso poskrbeli. Nato je podal historiat obeh tezenskih pokopališč, ki sta opuščeni ter poudarjal, da gre sedaj samo za obnovo pokopališča, ki dejansko že obstaja iz leta 1914. Mestni regulacijski načrt ne nasprotuje nameravanemu pokopališču na Teznem, kjer se bo prej ko slej uredilo centralno pokopališče za Maribor. Nato je navedel več utemeljenih dejstev, ki govore za novo pokopališče na Teznem ter ovrgel trditve nekaterih maloštevilnih Tezenčanov, ki iz nerazumljivih vzrokov nasprotujejo pokopališču. Po poročilu g. Šabedra, ki so ga zborovalci z odobravanjem sprejeli, je bila otvorjena debata, ki je bila zelo živahna in mestoma kar burna. Govorili so podžupan Kovačič, Žunko, Cerov-š e k, Podlipnik, Fermišek in pobreški župan g. Stržina. ki načelno ni proti ustanovitvi pokopališča na Teznem. Iz debate je bilo razvidno, da je velika večina Tezenčanov za pokopališče, kar je pokazalo tudi glasovanje. Od vseh zborovalcev so glasovali proti tezenskemu pokopališču Kovačič, Fermišek, Anderlub in Frangeš, torej sami občinski odborniki, ki zastopajo Tezno. Sprejeta je bila tudi resolucija, v kateri Tezenčani zahtevajo novo pokopališče in pokop domačinov na tem pokopališču. Anketa je potekala v redu m jo je g. Ša-beder zelo stvarno vodil. —P^* lep uspeh mladega dramatika Včeraj popoldne je bila v Zadružni banki uprizoritev igre s petjem in godbo »Ljubav na deželi«, ki jo je napisal mladi Studenčan g. Krois. Igro je priredil in zelo uspelo zrežiral g. Vinko Osebek, ki je imel pri razdelitvi vlog posrečeno roko. Obisk je bil nad vse pričakovanje dober, saj je bila dvorana popolnoma zasedena. Igralci »Zvezde«, režiser g. Osebek in pisatelj g. Krois so bili deležni živahnih aplavzov. 40 letnica Društva hišnih posestnikov V soboto predpoldne ie bil Pri »Orlu« občni'zbor m proslava 40-letuace Društva hišnih posestnikov. O društvenem delovanju so poročali predsednik Otmar M e-eliS, tajnik dr. Vilko Marin, FeTdo Kocuvan-in Me-rčun za blagajno. V za