Poitnln« plaSana v {ofofio! V Ljubljani, v torek, dne 31. avgusta 1937 Štev. 198 a Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/1II Telefoni uredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95 i-h — nh«;« ..«■ l- .. , . . ... v , , 3T», y* — iznaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Cena t.50 Din Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U pr a va: Kopitarjeva ulica štev. 6. Po zavzetju Santandra Francovo orožje v Španiji je moglo pretekli tedeu zaznamovati enega najpomembnejših vojaških uspehov vse državljanske vojne. Po enajstdnevnih liojih so bele čete zasedle Santander, važno obmorsko mesto v Biskajskem zalivu in celo santaiulrsko pokrajino s 5500 km2 j>ovršine. Na včerajšnjo nedeljo so po vsej Španiji priredili velike slovesnosti, s katerimi so praznovali zmago. Po vseh cerkvah ie bila slovesna zahvalna služba božja in »To Deiimc, ki so se ga udeležile civilne in vojaške oblasti ler velike množice ljudstva. V padcu Santandra vidi protimarksistična Španija gotovo znamenje, da bo končna zmaga v dolgotrajni državljanski vojni pripadla generalu Francu, ki ima že danes nad dve tretjini španske zemlje v svoji oblasti. Zmaga nad Sautandrom pomenja v resnici jako velik vojaški uspeh. Obmorske severne jx>krajine, ki so jih o pričetku državljanske vojne obdržali rdeči v svoji oblasti, predstavljajo moč, bogastvo in lepoto Špani je. I o ozemlje je bilo že v mirnih časih močno utrjeno, središče je španske moderne in zlasti vojne industrije, predstavlja največje bogastvo rud na ozemlju, ki je zaradi silne razčlenjenosti in divjih gora ter sotesk zelo težavno za vojaške operacije. Prebivalci teh pokrajin, Baski in Asturci so se vedno pri-š-tevali med najboljše čete španske armade. Načrt rdečega armadnega poveljstva je bil, zaposliti pri Madridu in drugod tako popolnoma Francovo čete, tla bi se v obmorskih pokrajinah, ki so ostale v rokah rdečih čet, s pomočjo bogatih sovjetskih pošiljk orožja, streliva in letal, ki so prihajale jjo morski poti, formirala mogočna armada, ki bo v danem trenutku padla v hrbet Francovim četam pred Madridom in jih prisilila k umiku in predaji. Te strategične prednosti obmorskih pokrajin so se zavedali rrleči in beli generali. Zato so z malimi presledki ves čas državljanske vojne divjali ravno na severu siloviti boji. Naj omenimo imena Ovideo, Srun, Sau Se-bastijan in Bilbao. Z ogromnimi žrtvami se je Francovi vojski posrečilo, da je napredovala korak za korakom in končno prišla v posest vseh gori imenovanih zelo važnih mest in pristanišč. V oblasti rdečih pa je še vedno ostalo kakih 200 km obale z važnimi središči Santander in Gijon. Po zmagi nad Bilbaoin so se baskovske čete, kolikor ni bilo ujetih ali pobitih, umaknile proti 70 km na zapad oddaljenemu Sant-andru. Pri tem je bila vsa obrambna tehnika tega mesta in pokrajine preračunana na tO, da prestreže sunek od vzhoda, iz smeri Bil-baa. Toda rdeče poveljstvo se je vračunalo. Ofenziva belili čet je nepričakovano prišla z juga čez skoraj nepristopne knntabriške planine. Napad je bil tako silovit in obsežen, da je že takoj prvi dan razbil obramben i obroč. Nato pa ee je dan za dnem stopnjeval in širil s tako naglico, da ni bilo mogoče z vzhodne f-onte umakniti pravočasno vojakov in jih vreči na ogroženo desno krilo. Bele čete so jiokazale tolikšno premoč v orožju in taktiki, da se razbita rdeča vojska ni mogla nič več zbrati in niti ne umakniti na zapad v Asturijo. V 10 dneh je bila katastrofa dovršena: rešili so se komaj generali, toda vsa rdeča vojska je bila ujeta z vsem vojnim materialom vred. Poročila govore že sedaj o 50.000 ujetih miličnikih, a bo število gotovo še večje, ker še ni očiščena vsa pokrajina. Francovim četam sc je posrečil čisto sličen obkoljevalni manever kakor svoj čas pri Malagi, le da šc z večjim uspehom. Do tako velike zmago je pripomoglo generalu Francu tudi prebivalstvo santandrske jiokrajine in samega Santandra. Prebivalci te dežele so Španci in niso politično nikdar bili na strani rdečih. Gotovo bi se Santander že takoj v početku državljanske vojne pridruži! Francu, ko ga ne bi terorizirali Asturci in Ruski, ki z leve in desne oklepajo ta del Stare Kastilije, ki pri Santandru sega do morja. Tako je Santander le nerad delil usodo rdečih in je bilo večkrat slišati, da se želi predati. Vsak tak poskus pa so asturski anarhisti zadušili v kali. V I" mesecih rdeče strahovlade v mestu jc bilo od komunistov in anarhistov jiomorjenih nad 9000 ljudi. Mnoge so zvezali na rokah in nogah ter jih pometali v morje, tako da so še sedaj našteli nad 500 mrličev v bližini svetilnika. Kakor hitro se je približala Francova vojska, se je prebivalstvo, ki je po večini simpatiziralo z belimi, uprlo, pognalo miličnike iz mesta in z navdušenjem sprejelo prihod nacionalne armade. Radi tega je mesto ostalo skoraj popolnoma nepoškodovano. Santandrska pokrajina jc poleg Bilbaa najbogatejša španska zemlja. Tu nakopljejo skora j ves španski cink (70.000 ton letno) in dobe vso špansko sol (150.000 ton letno). Ogromni so tudi rudniki železa, svinca, žvepla, premoga itd. Pokrajina je zelo rodovitna, pridela mnogo žita. sadja in zelenjave, v južnem delu pa se razprostirajo prostrani hrastovi gozdovi. Po planinah je razvito pašništvo in živinoreja, tako da se je rdeča vojska mogla za silo preživljati brez tuje pomoči. Na severni Tronti ostane v rdečih rokah le še kos Asturije, ki ga drže v posesti znani asturski rudarji, ki so po veliki večini anarhisti in komunisti. Ravno zato bo predstavljala /a Franca okupacija teca deln Asturije trd oreh. ker se bodo miličniki borili do zadnjega. Znano je. da se jc ta del Asturije iipri Madridu že leta 1934 o priliki komunistične vstaje in je redno vojsko stalo mnogo truda; da ga je pomirila. Seveda sc pa tudi asturski rudarji nroti silni premoči ne bodo mogli držati, ker so obkoljeni od vseh strani in z moria blokirani. Zavzetje Santandra pomenja tudi konec poizkusa v samostojno baskiško vlado, ki je po zavzetju Bilbaa iskala zavetja v Snntndru in sc ie sedaj na angleški ladji rešila v Fran-cijo. Ta bi vsekakor zaslužila boljšo usodo. Kajti z!a«ti v socialnem pogledu je vlada g. Vguirre. bivšega voditelja katoliške mladine, izvrdia mnoge /eio daljnosežne reforme, ki bi . mogle tudi ostali Španiji biti v posnemanja | Grozeča senca sovjetske Rusije Kitajska in Rusija skleniti pogodbo Bliicher na poti v Nanking Nanking, 30. avgusta. AA. (Havas.) Kitajsko zunanje ministrstvo ie obvestilo vse tuje diplomatske zastopnike na Kitajskem, da je bila podpisana pogodba med Kitajsko in sovjetsko Rusijo. Ministrstvo poudarja, da pakt nima nobenih tajnih dostavkov. London, 30. avgusta. AA. (DNB.) Londonski časopisi obširno komentirajo podpis nenapadalnega pakta med Kitajsko in sovjetsko Rusi o. Listi objavljajo tudi vesti iz Japonske. Tam trde, da je v paktu več tajnih določb o pošiljanju orožja in vojnega materiala iz sovjetske Rusije na Kitajsko. Šangaj, 30. avgusta. AA. Pooblaščen zastopnik japonskega generalnega konzulata je izjavil poročevalcem listov: Kitajsko-sovjetski pakt tvori po vsej verjetnosti samo del prave pogodbe, sklenjene med Kitajsko in sovjetsko Rusijo. Mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da je sovjetska Rusija pristala na to, da bo dobavljala Kitajski orožje in ji poslala vojaške strokovnjake. Pariz, 30. avgusta. AA. Havas poroča iz Moskve, da agencija Tas napoveduje, da bo besedilo pakta o nenapadanju med Kitajsko in sovjetsko Rusijo objavljeno. Pakt je bil podpisan 21. avgusta v Nankingu med sovjetskim veleposlanikom Bogomolovom in kitajskim zunanjim ministrom. London, 30 avgusta, b Semkaj so prispele zanesljive vesti, da maršal Bliicher sedaj potuje iz zunanje Mongolije v Nanking. Bliicher ne potuje z letalom, temveč z avtomobilom in na konju, ker si ogleduje vse strategične položaje v zunanji Mongoliji, ki prihajajo v poštev za borbo proti Japon, ski, ki bo brez dvoma hotela zasesti notranjo Mongolijo ter skušala tako grožati zvezo med Rusijo in Kitajsko skozi zunanjo Mongolijo, V Nankingu bo maršal Bliicher glavni vojni svetovalec maršala Čankajška ter bo storil vse za skupna dejanja proti Japonski. Rušita na straži London, 30. avgusta. Daily Telegraph poroča iz Moskve, da je sovjetska vlada zbrala na sibirski vzhodni meji močno armado., V bližini Vladivosto-ka se nahaja okoli 200.000 mož in 1000 letal, vse povsod pa so zasidrane podmornice. Vse vojaške sile so pod poveljstvom maršala Bliicherja. Angleška nota zmerna London. 30. avgusta, b. Zaradi letalskega napada na angleškega poslanika zahteva angleška vlada od Japonske, da se oprosti, da kaznuje krivce in da da vsa jamstva, da se v bodoče kaj takega jie bo več zgodilo. Vprašanje odškodnine se ta rešilo po običajni diplomatski poti. Nota, ki jo je Anglija poslala tokijski vladi, je sestavljena v vljudni obliki, čeprav je Anglija prvotno zaradi velikega pritiska t raznih strani pripravljala ostro noto. Zmagali pa so zopet zmerni elementi. Sodelovanje Anglije in Amerike London. 30. avgusta. Japonski veleposlanik Jošida je obiskal v petek popoldne britanskega zunanjega ministra lorda Edena. Uradno mu je sporočil najgloblje sožalje svoje vlade. Veleposlanik je brilskemu zunanjemu ministru zagotovil, da je japonska vlada odredila temeljito preiskavo incidenta. Razen japonskega veleposlanika so v petek izrazili sožalje tudi zastopniki Kitajske. Nemčije, Francije, Belgije in Rusije. Dosedanji britski po-slaniški svetnik v Pejpingu, Howe, ki je bil pravkar določen za neko drugo mesto, je takoj od|>oto-val z letalom na Kitajsko, da bi prevzel posle tamkajšnjega britskega veleposlanika. Kaj je lord Eden odgovoril japonskemu veleposlaniku. poluradno poročilo o tem obisku ne omenja. Brilska vlada tudi še ni sklenila nobenih določnih ukrepov. Vsekakor vlada ta incident temeljito proučuje. Atentat na britskega veleposlanika bo sprožil vprašanje mednarodnopravnega položaja tujcev v šangaju. Ker niti Japonska nili Kitajska oficielno nista v vojnem stanju, predstavlja atentat na življenje in premoženje državljanov tretjih držav — zlasti pa še na velejioslanika — po angleškem mišljenju hudo kršitev mednarodnega prava. Zdi se, da ho to dovedlo do novega pritiska na obe sovražni vladi, naj odstranita svoje čete s področja Šangaja. Zadoščenje za atentat ho v takem slučaju vsekakor vezano s tem posredovanjem brit-ske vlade. Diplomatsko sodelovanje med ljondonnm in Washingtonom. ki je liilo v prvih tednih konflikta zelo rahlo, postaja čedalje tesnejše: obe vladi sta istočasno zahtevali v Tokiu in Nankingu. da se ne sme me«to in pristanišče Cingtau vključiti v vojno cono. Obe vladi sta namreč na tem hudo intere-sirani. Zdi se, da bosta oho anglosaksonski sili v bodoče tudi r šangaju skupno sodelovali. Notranja Mongolija odprta Tjencin. 30. avgusta. Doslej največja in vsekakor odločilna bilka v teku sedanjih vojaških operacij na severnem Kitajskem se je bila v petek južnovzhodno od mesta lluajlaja, ki leži na pol j>oli med Nankav prelazom in Kalgatiom. Japonske cele so po poročilu jajKHiekega vrhovnega poveljstva v Tjencinu prebile glavno kitajsko postojanko na Velikem zidu in sovražno fronto predrle v širini 15 km. 0 [>oteku bitke izvemo naslednje fiodrobnosti: Kitajci so svoje postojanke utrdili na višini 1300 m, približno 20 km južno od Kančunga, kjer doseže Veliki zid na strmo padajoči gorski masi svojo najvišjo točko. S te točke lahko majhna j>osadka obvlada vso okolico. Prvi jajionski napad, ki se je pričel z jugovzhoda od Nankava, je naletel na nezaslišane težkoče. Pokrajina je tako težko prehodna, da je jajionska armada kljub temu. da jo Kitajci niso napadali, v petih urah komaj prodrla za 4 km naprej. Po ozkih gorskih soteskah drli strahoviti hudourniki, ki jih je povzročilo neprestano deževje prejšnjih dni. Ti hudourniki so onemogočali prodiranje, prav tako tudi odvažanje ranjencev. Kitajci, ki so se zavedali svojega izvrstnega jx>ložaja, 60 se na vse kriplje upirali, lako da so bili prvi japonski napadi brezuspešni. Šele nove japonske okrepitve so omogočile po sedemdnevnih ljutih borbah naskok vrhunca 1390, ki v Velikem zidu obvlada vso okolico. S tem naskokom so Ja-ponci zavzeli utrjeno kitajsko [postojanko, ki jo je branilo 5 divizij. Po naskoku in zavzetju te postojanke so Japonci potisnili Kitajce v širini 15 km z njhovih jx>ložajev nazaj. Kitajske čete eo zbežale proti Huajlaju. Japonsko vrhovno poveljstvo pripisuje temu prodoru Velikega zidu največji strategični pomen. Posledica te japonske zmage je, da je notranja Mongolija zdaj popolnoma odprta japonskemu prodiranju. Strašno barbarstvo London. 30. avgusta. Japonski letalci eo danes jionovili letalske napade na Šangaj, kjer so s težkimi letalskimi bombami napravili strahotna pu-stošenja v trgovskem predmestju, ki leži v bližini Razgovori Mate zveze Vse ostane pri starem? Bukarešta. 30. avg. AA. Rador: Predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovie in češkoslovaški zunanji minister dr. Kamil Krofta sta se davi ob devetih pripeljala v Si na jo. Na postaji ju je sprejel zunanji minister Viktor Antonescu v družbi državnega podtajnika g. Radulesca ter visoki uradniki zunanjega ministrstva in poročevalci listov iz vseh treh držav. Dr. Stojadinovič in dr. Krofta sta takoj odšla v kraljevski dvor in se vpisala v knjigo. Prva seja zastopnikov držav Male zveze se je začela dopoldne ob 11. Bukarešta, 30. avg. AA. Rador: Listi prinašajo dolge članke o konferenci sveta Male zveze, ki se danes vrši v Sinaji. Tako pravi »Timpul" med drugim: Konferenca se bo začela s proučevanjem mednarodnega jx>ložaja v lučj političnih dogodkov, ki so se pripetili jx> zadnji konferenci meseca aprila t. 1. v Belgradu. Na konferenci bodo določili stališče Male zveze v Ženevi o priliki sestanka sveta DN. G. Viktor Antonesco bo kot sedanji predsednik Male zveze ohrazložil v Ženevi vreden zgled. Ko bi general Franco iz vsega početka razumel njihove opravičene politične zahteve, bi v tej bratomorni vojni ne imel hrabrih Baskov proti sebi in bi bil jiotok narodne vstaje proti marksistom čisto drugačen. Kajti Baski so dosedaj vezali skoraj polovico vseh Francovih čet. Francova armada bi že davno lahko obračunala z rdečimi in kar je glavno: ne bilo bi mu treba iskati tuje pomoči pri Italijanih in Nemcih. Toda med trm se trda liojna posem nadaljuje. Rdeči so pričeli v zadnjih dneh z močno ofenzivo v Aragoniji, da oslabe Francove postojanke nri Tcrruelu. Opravičeno se iz tcrru-elskega kota rdeči boje največje nevarnosti, ker bi od tu mogla uspešna ofenziva belih čet na Nalrncijo odrezati Katalonijo od ostale Španije in s leni neizbežno dovesti do padca Madrida. skupno stališče Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije do problemov, o katerih bo DN razpravljalo. Način, kako se bodo vršili razgovori na si-pajski konferenci, je nov dokaz trdne solidarnosti med državami Male zveze. »Dimineata« pa pravi v svojem uvodniku, da bodo v Sinaji proučevali vprašanja v istem duhu nepristranosti kakor doslej. List pravi, da bodo prizadevanja gg. dr. Stojadinoviča. dr. Krofle in dr. Antoncsca kronana s pojiolnim uspehom. Na koncu poudarja list enodušno željo romunskega naroda, da ostane zvest svojim tradicionalnim zvezani in svojemu miroljubnemu idealu. Bukarešta. 30. avg. AA. Rador: Včeraj ob 11.M so tiskovna zastopstva Male zveze odšla na tukajšnjo postajo in položila venec na mesto, kjer so ubili Jona Duco, bivšega predsednika romunske vlade. Bukarešta. 30. avg. AA. Havas: Agencija Rador izjavlja, da je pooblaščena izjaviti, da ni res, da bi na konferenci Male zvezo Romunija predlagala, da naj Mala zveza skupno prizna italijansko cesarstvo. Kaj pravi „Prager Presse" Praga. 30. avg. b. O vprašanjih, ki so se obravnavala na konferenci ministrov Sinaji. |>oroča Prager Presse med drugim sledeče: (Jlede Madžarske ostanejo vsa vprašanja odprta, zlasti pn zahteva glede enakopravnosti v ohoroievanju. ki bi se morali spraviti r sklad t interesi Male zvene. Mala »veza načelno ni proti temu. če se spravi želja madžarskega naroda, da Sivi mirno s svojimi sosedi, do konkretnega izraza. Rešitev tega vprašanja bi brez dvoma ihitala srednjeevropske države in doprinesla k dobremu razvoju gospodarskih odnosov. Napram velesilam pa ostane Mala zveza pri »veji načelni liniji. Mala iveia zahteva neodvisno-t držav v Podonavju in «i te svobode pod nobenimi okoliščinami ne hn pestila vzeti. Šotno po sebi razumljivo pa jr. da Mala zveza svojega stališča do Ženeve ne ta spremenil«. južnega kolodvora. Z bombami so obmetavali tudi kolodvor, kjer je bilo več kakor 1000 beguncev. Begunci, povečini samo ženske in otroci, so čakali na vlak. da jih odpelje proč od vojnih strahot. Japonski letalri se na to niso ozirali, temveč so spuščali bombe tudi na to množico, tako da je »d granat bilo dobesedno raztrganih na kosce nad 3IMI žena in otrok. Po prvem strašnem dejanju so padle nove tam ta, ki h> usmrtile zopet nadaljnjih 350 oseb. Zaman so bežali kitajski begunci proti francoski koncesiji, da bi našli zavetišča, kamor so smelf samo ranjenci. Ob času. ko so Japonci izvršili to dejanje, ni bilo na južnem kolodvoru nobenega kitajskega vojaka. Ko ie 20 težkih japonskih bombnikov, ki si, izvršili strahotno razdejanje na južnem kolodvoru, odletelo, so ugotovili, da so d robe j bomb ubili nad 700 oseb. ver kakor 1200 pa so jih ranili. Jn ponski letalci so odleteli v smeri proti Cape ju iu Putungu ter tudi tam povzročili velika razdejanja. Pri bombardiranju so ee Japonci posluževali težkih zračnih torpedovk, ki jih doslej še ni bilo videli v kitajeko-japonski vojni, islolako pa so bila tudi letala izredno velika. „Danes mirno" šangaj. 3<>. avgusta, b. Pretekla nor je potekla precej mirno. Šele okrog 2. po polnoči so pričeli zopet grmeti lojiovi z japonskih bojnih ladij. Dve kitajski letali sta se ponoči pojavili nad japonskimi vojnimi ladjami na reki in jih pričeli obmetavati z bombami. Zaradi hudega jajionskega ognja pa sta se morali letali hitro umakniti. Ni še znano, koliko je bilo žrtev na japonskih ladjah. Na bojiščih danes ni bilo nobenih (»osebnih sprememb. Topovi so sicer pričeli zopet grmeti po polnoči z obeh strani, japonska letala pa so šele danes stopila v akcijo. Kitajci skrbno pazijo na svoje letalske sile in jih le tu in tam pošiljajo v borbo. Splošno pričakujejo napovedano japonsko ofenzivo. Šangaj je popolnoma odrezan od oslalega sveta in ima le še brezžično zvezo. Prodiranje v Asturijo Santander. 30. avgusta, c. Nacionalisti prodirajo skoraj neovirano v Asturijo. Prvi nacionalistični oddelki so zasedli že prelaz Cerredo. Uradno poročilo pravi, da so nacionalisti na baskovski Ironli zajeli dosedaj vsega 67.000 mož nad 200 topov in 23 tankov. Santander. 30. avg. AA. V mestu so popravili električno omrežje, ki so ga marksisti uničili. Počasi se vrača normalno življenje in včeraj je bilo v cerkvah že več svetih opravil. Tudi dovoz žive/a je ze popolnoma urejen. Oblasti so ujele anarhista loresa, ki je bil voditelj čeke v Santandru in ki se je dosedaj skrival v mestu. Večino pobojev in ro|x>v so v mestu izvedli pod njegovim vodstvom. Sam je osebno ubil 16 ljudi. Salamanca. 30. avg. AA. Uradno objavljajo da jc sedaj pod Francovo oblastjo M% vsega španskega ozemlja, pod oblastjo Valencije pa JO odstotkov. Poleg tega imajo nacionalisti v rokah še vse španske kolonije. Salamanca, 30. avg. A A Včerajšnje nacionalistično vojno poročilo pravi: Na santandrski fronti naše čete čistijo ozemlje v dolini reke Miere V zapadnem odseku so naše čete napredovale in so prišle na višino Parlah. Na asturski in leonski fronti ni bilo nič novega. Rdeča ofenziva v Aragoniji Valencija. 30. avg. (Havas) Snoči je sedem fovražnih letal najnovejšega tipa in ki lahko raz vijajo velikansko hitrost, skušalo večkrat napasti mesto. Protiletalski tO|>ovi pa so jih z meje zapo dili. Hidroavijoni so lahko vrgli nekaj bomb. ki 60 ubile tri osebe. Število ranjencev je večje. London. 30. avg. AA. Angleški trgovski par-nik llilda Meller, ki je bil jioškodovan med bombardiranjem pristanišča Musel Oijonu je včeraj priplul v Falmouth, kjer bodo popravili povzročeno škodo. Kapitan |iarnika jc izjavil, da popol noma razume napad nacionalističnih letal na pristanišče Dalje je rekel, da so bila v pristanišču še dva druga angleška parnika. Bombe so tudi la dva parnika zadela. Parnik. ki je vozil petrolej, se je za/gai. Neki spanski trgovski parnik je utonil, neki drugi pa je bil zelo poškodovan. Tolovajski napad jeenesarjev Ze --Pon. Slovenec; je |>oročal o zavratnem napadu |K>litičnih nasprolnikov na udeležence kmečkega tabor« na Zsplazu. Med govorom g. brodarja se j«» zbrala na zapadni strani zaplaške cerkve ter »U množici laborianov skupina fantov iz okolice št. Lovrenca in Mirne, ki so znani pretepači. Zelo jih je jezilo, ker je množica tako navdušeno pozdravljala gorenjskega kmečkega borca iu »Jedila njegovim izvajanjem. Da bi motili govornika in |K>slušalee, so se zelo na glas pogovarjali in zbijali neslane šale. Naenkrat pa se oglasi iz te skupine nekdo ter zakliče: 3Ali ga slišiš, kako laže! To je sama Iaž!< Na intervencijo gospoda. ki je stal v njihovi bližini, naj ne motijo ljudi, so ga naenkrat obstopili in se začeli z njim prerekati in mu groziti. Ponovno jih je 0|K)Z0ril. da naj poslušajo, ako ao prišli na tabor, ako pa ne, naj se odstranijo. Ta cvet šentlovrenške občine so tvorili Gorišek Jože iz Malega Vidma št. 2, Saje Ludvik, Zabjefc 4. sin bivšega župana, in dalje Sajetov bratranec, za čigar krstno ime bomo še izvedeli. Ta je bil kolovodja. Dalje Orel Jože iz Mafkovca št. 8 in nekaj njegovih prijateljev iz Mirne. Okrog pol četrte ure so se vračali iz Čateža trije fantje iz novomeške okolice na kolesih proti domu. Pred hišo Novaka pred Čatežem, v kateri točijo vino brez dovoljenja, so ee nahajali ta čas usi gori imenovani pretepači. Vsakega, ki je šel mimo in nosil taborski znak. so izzvali, nekaterim pa strgali znake in jih pretepli. Ravno tako so naredili a fanti, ki so 6e vračali na kolesih proti domu. Z debelimi gorjačami so jih metali s koles in jih pretepali. Težke poškodbe so dobili »Slak Ludvik iz Dobrave pri Dobrničali, ki ima veliko rano na glavi, ki je bila prizadejana z nožem, Bevc Ivan iz Kija. občina Št. Peter, ki je dobil težke telesne poškodbe na desni roki z nekim topim orodjem in bo delanezmožen najmanj mceer dni. Naknadno se bo še ugotovilo, ako nima zlomljene roke. Medved Franc iz Mačkovca pri Novem mestu ja bil en Francu Bulcu iz Mirne. Preiskava pa bo dognala, kdo je tudi ta junak noža. Silno hitro se je raznesla po vsem Čatežu vest o zavratnem napadu. Na lice mesta eo prihiteli na Čatežu ee nahajajoči sreski pristav gospod Preskar, banovinski svetnik g. Veble. ki sta v zadnjem hipu rešila Goriška Jožeta. Sajela Ludvika in Korelca Jožeta, ker bi jih razbesnela množica domačinov prav gotovo linčala. Ker še ni bilo orožniške patrulje, ki ee je tisti ca« še nahajala na Zaplazu. je ereski pristav g. Preskar na[K>vcdal vsem trem aretacijo ter jih « pomočjo množice zaprl v hišo Novaka. Ker se napadalci niso hoteli legitimirati, jih je izročil oroiništvu ter so jih takoj nato pričeli zasliševati. Ranjencem je nudil prvo pomoč tajnik novomeške gasilske župe g. Ferdo Aveec, ki je prav tisti čas pregledal gasilsko četo Čatež. Napadalca Gorišek in Korelc sta na prvi pogled izgledala kakor mesarja vsa obrizgana od krvi, ko pa ju je izpral, je ugotovil, da sta krvava od krvi nedolžnih žrtev. Oba pa imata le majhne rane. Saje je isžel iz tega pretepa neranjen. Domači odmevi Sirmoglavljene veličine Gospod Titulescu. ki so ga izkrcali iz romunske vlade, ker se je bil preveč vdinjal tisti evropski politiki, ki se vzdržuje s pomočjo Sovjetov, je te dni odpotoval v Moskvo. Pravijo, da je odšel v politični misiji, kar je zelo verjetno, če pomislimo. kako hudo občuti gospod Titulescu svojo odsotnost v romunski in v mednarodni politiki. Preden je odšel na politično konzultacijo s sovjetsko vlado, je bil v Pragi skupaj z bivšim ponesrečenim diktatorjem Jugoslavije, gospodom Petrom Zivkovičem. ki se je dal z njim skupaj fotografirati. To veliko prijateljstvo je čisto razumljivo, ne samo zaradi tega. ker druži oba politika goreča želja po povratku na izgubljeno oblast in velika izvežbanost v političnih intrigah, ampak tudi in predvsem pričakovanje nekih preobratov v mednarodni politiki, ki naj bi ju zopet postavili nn vidno in odločilno mesto. Ker pa je svetu pre-znano, kaj ta gospoda hoče in za kaj se a. da trka na vsa mogoča vrata v Evropi in se priporoča za vse mogoče slučaje, zato najbrž vsa potovanja, konference in skupna slikanja tem strmoglavljenim veličinam ne bodo pripomogla do zaželjenega cilju. Kaj pravijo gospodarski krogi Ugledni Jugoslavenski Llovd . glasilo gospodarskih krogov, piše z ozirom na notranjepolitični položaj sledeče: I'o mučni napetosti, ki je zadnji ras vladala v našem notranjepolitičnem življenju zaradi tendenriozne kampanje proti konkordatu, je sedaj opažati ne samo postopno, ampak tudi skoraj obče pomirjenje. To je znak. ki nas zelo tolaži, ker dokazuje, kako ne morejo računati pri nas na trajni uspeh akcije, ki so zasnovane in jih vodijo iz čisto strankarskih interesov, ne da bi vpoštevali narodne in državne koristi. Poli-lično strankarsko gibanje, ki se je zadnje čase začelo oživljati, se. če izvzamemo izbruh verske inržnje in nestrpnosti, giblje v mejah zmernosti. Živahne debate iu obračunavanja celo med ljudmi, ki so še včeraj bili na isti politični Črti, vnašajo v naše politično življenje samo interesantnost. sirer pa je politična atmosfera normalna.« Dr. Maček o aktualnih vprašanjih Kakor porof« dunajska »Reichspost«, ki je o hrvatskih zadevah zelo dobro informirana in jih stalno zasledu je, je imel njen dopisnik te dni razgovor r. vodjo HSS dr. Mačkom. V tem razeovoru je dr. Maček med drugim dejal: •Namera diktature, ki je hotela Hrvatsko izbrisati z lica zemlje, je dosegla svoj višek v letih 1932—1933. Od takrat pa se je začel jugoslovenski unitarizem rušiti. Pokojni kralj Aleksander je že proti koncu svoje vlade leta 1934 videl, da je ta politika zašla v slepo ulico in ni dvoma, da bi bil, ako bi bil ostal pri življenju, svojo politiko prilagodil temu spoznanju. Kar je moralo priti, je prišlo kljub vsem naporom, da bi se voz. te politike zavrl.': Nato je dr. Maček prešel na režim Stojadinovič«, o katerem je priznal, da se pod njim na Hrvatskem diha veliko Itolj svobodno, kakor pred tremi ali štirimi leti. Seveda noče dr. Maček teh zaslug priznati dr. Slojadinoviču samemu, ampak pravi, da ima zaslugo na tem hrvatski narod sam. Nato je dr. Maček prešel na konkordat in izjavil v tem pogledu naslednje: >Če se nekateri nasproti nam ponašajo e trditvijo. da konkordat odgovarja želji Hrvatov, potem jih moram spomniti, da so delali na konkordatu že za življenja kralja Aleksandra, ki se je razgo-varjal z Vatikanom. Konkordata gotovo niso sklepali zato. dn bi (»odprli borbo Hrvatov, smpnk. ker so mislili, da lw>do s leni povzdignili ugled diktature pred svetom Konkordat ima v očeh Hrvatov isti namen, kakor drugi akti belgrajske vlade: balkanski pakt. lako imenovano večno prijateljstvo z Bolgarijo itd. Današnji konkordat je bil skoro dobesedno sestavljen že za časa vlade gospoda Jevtiča. Najbolj zanimivo pa je to. da so nri tem sodelovali ti»ti elementi, ki danes proti konUr dalu vodijo najbolj zagrizeno liorbo. namre? pristali JNS. Če hi bili ti ljudje danes ua vladi. seni prepričan, da bi bili parlamentu predložili konkordat v isti obliki, v kateri ga je predloiil dr. Sloj*-dinevir. S te strani (kako je namreč konkordat postal nekak« žopa v borbi vlade in opozicije) Hrvate ves vrišč in trušč okoli konkordata le maki zanima.< Prinašamo brez komentarja. Senator Pucelj se huduje »Kmetski list-, glasilo senatorja Puclja, tek) ostro napada kmelsko-delavski pokret v Sloveniji ki ga vodijo dr. Lončar in drugi. Te voditelje obtožuje. da hočejo razbiti slogo slovenske vasi in Jim nameri njihova romanja v Zagreb. Mi pa še dobro pomnimo čase. ko je Purelj proslavljal tako Radica kakor dr. Mačka, jima posvečal dolge članke m hrvaškemu seljačkemu pokretu na vse pretege kadil z veliko kadilnico. Kolikokrat že so se jionujali naši samostojneži Hrvatom, kadar so namreč bili v opoziciji, in kolikokrat so obrnili Hrvatom hrbet, kadar so se jim obetali polni lonci mesa v vladii Na kmetsko-delavski pokret g. Lončarja in njegovih prijateljev, zaradi katerega bi sp pač ne bilo treba razburjati, pa je Pucelj hud zato, ker mu dela konkurenco, ali pa zato. ker ga nihče ne mara v svojo sredo, kar ie se bolj verjetno. Predavanja o svobodi Bivši ban fn ljubljanski župan g. dr. Dinko Juc se je podal v kolo onih mnogoštevilnih bivših voditeljev in takih, ki bi to hoteli postati, ki se potijo in trudijo na polju novinarstva, ter je pok renti list, ki se imenuje — fujmo' — ?sto-venska besed«' in v katerem priobčuje svoje uvodnike. V teh uvodnikih se g. dr. Pur na Široko razpisuje n svobodi in demokraciji in daje lekcije n« vse strani, posebno pa smatra za po-rebno, da krilizita sedanji režim. Te dr. Purove lekcije pa vzbujajo samo usmiljen nasmeh in ironične opazke pri vseh pametnih ljudeh, ki nikakor ne pozabljajo, kaj se je godilo včeraj, in ne verjamejo v čudežne spreobrnitve na političnem polju. Kajti noben Slovrner še ni porabil kaj je g. dr. Puc. ugleden član JNS (kljub temu da je večkrat plesal ekstrature, kakor njegov prijatelj g. Pucelj), bil od diktatorskih režimov ime. no vam ljubljanski župan in ban, ki je vodil pro-slule petomajske volitve v dravski banovini Zato bi bilo bolje, če bi g. dr. Puc ne pisal uvodnikov o demokraciji in svobodi, ker sc s tem samo pO nepotrebnem kompromitira. Janji c v ogledalu svojih stanovskih tovarišev Samouprava« prinaša pismo starega pravoslavnega duhovnika, ki se bavi z gonjo nekaterih vladik in njihovih pristašev zoper konkordat. Stari duhovnik pravi, da ima pravoslavna cerkev veliko bolj važnih vprašanj, nego je konkordat, ki se je prav nič ne tiče, saj ima ona itak že ravnopraveu (Kiložaj v državi, katerega ji konkordat ne odvzema. S konkordatom naj se havijo katoliki, pravo-slavci pa naj se Uavijo z vprašanji svoje cerkve. V srbski pravoslavni cerkvi je veliko stvari, ki so l>otrebne temeljite reforme, o katerih se veliko govori in piše, loti se jih pa nihče. Gre za notranjo disciplino v srbski pravoslavni cerkvi, za poštenost in za korupcijo, za neprislraiiosl cerkvenih sodišč, za red in mir v samostanih, za življenje po zapovedih pravoslavne cerkve in kanonov in za dostojnost ali nedostojnost onih. ki se imenujejo na cerkvena mesta. Moj šef n. pr., pravi stari duhovnik, se vozi na kanonsko vizitacijo v avtomobilu, ki ima radio, kateri mu svira na teh resnih cerkvenih obhodih dunajske valcerje in afrikanske šlagerje — če ostanemo samo pri takih nedolžnih stvareh... »Z eno besedo, cerkev se mora reformirati" — tako nadaljuje stari duhovnik — "in sicer od znotraj, moralno in duhovno, in to od nje same, ker to je naloga, ki jo mora ona vršiti in v katero se drugi ne sinejo mešati, pa ji pote ni ne bo treba se bati nikogar in ničesar. Ker pa našim viadi-kam ni na tem. da bi se cerkev reformirala, so zdaj dvignili tako senzacijo, da odstranijo pozornost duhovništva od bistvenih potreb pravoslavne cerkve.« Naši vladifci se zdaj ozirajo na Jaiiiča. naj bi rešil pravoslavno cerkev in dvignil njen ugled, če hoče pravoslavna cerkev upostaviti svoj ugled, potein mora najprej pozvati na odgovornost Jaoiča in ga vprašati, kako se je mogel kot pravoslavni duhovnik vdrugič poročiti in sicer na civilen na-riu, medtem ko njegova zakonita žena Aleksandra še živi. Njegov pristojni škof bi ga moral vprašali. kdaj je bral zadnjo svojo mašo in tako dalje, potem pa bi ga bik) treba javno pred saborivo cerkvijo razpopiti. ga (»o cerkvenih predpisih in kanonih naše cerkve jio glavi ostrici in obriti ter ' mu peti cerkveue pesmi, ki se ob lakih prilikah jx>jejo, a ljudstvo bi moralo, kakor zapovedujejo naši kanoni. klicati: : Nedostojen! Nedostojen! Nedostojen.'- Nato pa bi bilo treba pozvali na odgovornost cerkvena sodišča in škofe, ki tega niso zJaničem takoj naredili, čini se je drugič civilno oženil. Tega Janiča je Peter Živkovič za časa svoje proklete diktature ščitil in prepovedal spomine po-kojnega rote Aleksija Iliča, tako da sojih morali sežgati, ker so podali točno podobo lega bra-nitelja pravoslavja./ Ljudstvo se vprašuje kako. da naši nadškofje in škofje trpijo tega kozla v čredi Gospodovi. Mogoče se bodo izgovarjali, da ga ne morejo razpopiti. ker ga brani poslaniška imuniteta. Prav, toda jaz bom dodal še to, da so z njim tudi jedli in pili. tolkli na tamburice in plesali. Zato jim je ta Janič tako mil in drag, kakor njihove lastne oči!...: Od 1.-12. septembra 50% popusta na zelcz-■iei, por »brodili Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za Din 2"— Razstava slov. novinarstva Razstava Indija . - Materi za otroka. -Umetnost. - Vrtnarstvo. - Eksotiloe ribice. Zoo. Male domače živali. Industrija, obrt. Tekmovanje harmonikarjev 12. septembra. Krasno zabaviife. Velikomestnl variete, popoldanske predstave zastonj. Vabimo Vas! Letalska zveza Rim — Belgrad — Bukarešta Belgrad, 30. avgusta, m. Kikor je »Slovenec« že poročal, je italijanska letalska družba »Ala Littorio« po sporazumu med Italijo, našo državo in Romunijo vzpostavila letalsko zvezo med Rimom, Belgradom in Bukarešto. Na tej progi bodo obratovala velika trimotorna italijanska letala. Danes so na poskusnem letu prileteli na zemunsko letališče med drugimi italijanski general Peilegrini, ravnateli družbe »Ala Littorio« ter romunski vojaški ataše v Rimu. Letalo je nadaljevalo svoj pole tv Bukarešto. Za vožnjo iz Rima čez Beigrad v Bukarešto bodo potrebovala letala samo 4 ure. Prekooceanska radio-oddaja Belgrad, 30. avgusta. AA. Program enajste prekooceanske oddaje kratkovalovne radijske postaje. V noči od 31. avgusta na 1. september med 1 in 2.15 bo kratvovalovna radijska postaja oddajala svoj enajsti prekomorski spored: Ob 1 državna himna in napoved sporeda v srbščini, hrvaščini in slovenščini; Pelin-roža, slovenska pesem; g. Urbaoič, koncertni pevec iz Zagreba poje dve istrski pesmi: Pismo iz domovine, bere ga ga Ulaga v slovenščini: g. Paljetak, prvi jugoslovanski šansonier, poje 1. Marijan«, 2. Adio Mare, 3. Na sinjem Jadranu; Poročila v srbohrvaščini in v slovenščini; ga. Zorka Katinska poje »Zašto živim kad mi dobro nije«; napoved prihodnjega sporeda, znak kratkovalovne postaje, ob 2.15 pa državna himna. Turškega brodovja ne bo btaaunil, 30. avgusta, b. Za prihodnji metec napovedani obisk turškega brodovja v Italiji in Jugoslaviji je odpovedan zaradi delavnosti tujih podmornic v turških vodah. Drobne domače in tuje Belgrad, 30. avgusta. AA. V imenu Nj. VeL kralja Petra II z ukazom kraljevskega namestništva je imeaovao za aamestaika predsednika vlade ia zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča, dokler se bo mudil v tujini, notranji minister dr, Anton Korošec. .sss-nr Spopad z orožniki Belgrad, 30. avgusta. AA. Dne 28. t. m. okrog 20.30 je okraini odbor JRZ v Valjevti sklical v kavarni »Zlatibor« sestanek, ki ga je uradno prijavil in dobil dovoljenje zanj. Prav takrat so pa nasprotniki režima skrivaj zbrali svoje prijatelje r. namenom, da napadejo lokal »Zlatibora« in da one. mogočijo sestanek. Pred začetkom sestanka so pristaši opozicijc z večino komunistov in dragih levičarjev, ki so bili dotlej skriti po okoliških in drugih bi linjih lokalih in pomešani med neprizadetim občinstvom, sedečim pred kavarnami in spreha-jsjočim se po ulicah, poskušali demonstrirati in napasti s kamenjem »Zlatibor« in pristaše JRZ, ki so stali zunaj, ker v kavarni ni bilo več prostora. Orožniški organi in občinska straža, ki so vzdrževali red, so razgnali demonstrante in napadalce in Strašno neurje pod Pohorjem Maribor, 30. avgusta. Kakor srno poročali v včerajšnjem Ponedelj-skeni Slovencu*, je bilo silno neurje nad vzhodnim Pohorjem in mariborsko okolico, ki je povzročilo ogromno škodo. Okrog 4 popoldne so se začeli zbirati težki oblaki, ki so zaradi izredne popoldanske vročine dali slutiti bližnjo nevihto. Kmalu se je vse nebo zastrlo. Pridrl je zračni vrtinec in med grmenjem in bliskanjem se je vlila ploha. Lilo jo, kot bi se odprle vse nebeške zatvorniee. Voda je tako nenadoma pridrla. da jo zemlja ni mogla sproti požirali in je zato vdrla v kleti in stanovanja. Kmalu so prihrumele še vode .s Pohorja in .-»e razvile v deroče hudournike. Voda je s seboj prinašala kamenje, zemljo in pesek. Razdirala je ceste in razjedala svoje struge in se ' razlivala po spodnjih vaseh. Ljudje so si skušali rešili imetje, vendar so rešili le golo življenje. Voda je nosila s seboj plotove, hlode, brvi ild. Bila je popolna lema kakor sredi noči. Med grmenjem in bliskanjem je neprestano udarjala strela in ljudi je bilo groza, kaiti na nebu je za žarel svit ognja, ki je oznanjal požar v Hofah. Naliv je trajal dobro uro. še poleni so drle vode l>o cestah. Najhuje sta prizadeti Zgornja in Spodnja Polskava. prav tako pa Franiska in ]|«§ka dolina, li kraji mi udarjeni ie zaradi slabi' zgodnje letine ter jih je dvakrat obiskala toča. ki je divjala |«i štajerskem. Poleti so bile hude po-vodnji. toda la nesreča je bila največja, kajti uničila jim je ves pridelek, krompir in ajdo. škoda je ogromna. Natančna ocenitev še ni bila mogoča. Obisk madžarskih zdravnikov .Maribor. 30. avgusta. V nedeljo jc prispelo preko obmejne postaje Kotoriha v našo državo IX madžarskih zdravnikov in novinarjev. Nahajajo sc na slndijskem potovanju ter so obiskali naša zdravilišča v Sloveniji. V imenu m«e;» Maribora jih je sprejel zdravnik dr Bedi a nič, za tujsko prometno zvezo predsednik ing. Slajmer, ravnatelj Potnika Locs. Gostje iz .Madžarske so si včeraj ogledali zdravilišče v Dobrni in Rimskih Toplicah, pozneje pa so prišli v Rogaško Slatino. Zdraviliška uprava jim je priredila prisrčen sprejem. Zvečer na ban ketu jih je pozdravi! ravnatelj Oračner, banski inšpektor dr. Abramovič. za Tujsko nrometno zvezo ing. šlajmer. dalje dr. Ahčin. dr. Matko., iz Zagreba pa univerzitetni profesor dr. Nenadič. V imenu gostov sta se zahvalila *lr Balasz in magistralni ravnatelj Schiek. Gosti so prenočili v Rog. Slatini Danes dopoldne so si ogledali zdraviliške naprave. Popoldne so se na štirih avfo-husih odpeljali v Maribor ter si ogledali mesto in otok. Pozdravil jih je mariborski župan dr. Juvan. V imenu gostov sta govorila dr. Balasz in SchR-k. Ob (> so se vrnili v Rog. Slatino. Gostje so polili hvale o lepotah naših zdravilišč. Zlasti jim pnja Rog. Slatina, mariborski otok .in mesto Maribor. Jutri sc vrnejo na Madžarsko. Zagoneten napad Pluj. 30. avgusta. \ Apačah na Dravskem polju se je pripetil v noči od nedelje na |*medeljek zagoneten do godek. ki je zadel družino posestnika Franca Fakelška. Ko so domači zaspali, je naenkrat zn-donel v sobi strel Hišni gospodar se je zbudil in zagledal v sobi neznanega tujca z zakrinkanim obrazom, ki je držal v roki samokres in začel streljati na gospodarja, njegovo ženo in nn poleg speče otroke. Zadel je gospodarja, ženo in enega otroka. Življenjsko nevarno poškodbo je dobila f-akelškovn žena. Tujec je zapustil hišo in izginil v noč. Sosedi, ki so čufi strele, so prihiteli na pomoč ter težko ranjenega Fakelška in ženo odpeljali v ptujsko bolnišnico. Naslednje jutro so našli v bližini Hajdine v gozdu nejioznanega mrtveca. ki je držal v roki revolver in trne! jvre-streljeno glavo Mislijo, da je bil napadalec na Fakelškovo družino ki se je sani sodil. jih potisnih v stranske ulicc. Skupina demoastran-tov jc izrabila slabšo razsvetljavo in je Izza vogalov napadla s kamenjem varnostne orga"ncvDeffifrn-stranli in napadalci so tudi nekajkrati ustrelili iz revolverjev, vmes so se pa slišali vzkliki: »Živela sovjetska Rusija!'< Več varnostnih organov je bilo ranjenih od kamenja, dva med njimi nevarno. Ranjen je tudi sam častnik. Varnostni organi so pozvali demonstrante in napadalce v imenu zakona, da prenehajo napadati in da se v miru razidejo. Ker pa jih niso poslušali, temveč so jih še nadalje napadali, so orožniki po določilih svoje službe v silobranu rabili strelno orožje in lažje ranili tri osebe. Nalo so se demonstranti raztcpli in je spet zavladal red in mir. Konference v kavarni »Zla-tibor« niso prekinili in se je končala v popolnem redu in miru. Preiskava j« izsledila kolovodje napada in so jih aretirali, razen glavnega organiza-toria Radomirja Stefanoviča, zdravnika iz. Valjeva, ki pobegnil. Opozicija govori na cerkvenih dvoriščih Belgrid. 30. avg. m. Včeraj pojvoldue sta poskušala svojo politično srečo v Šuniadiji tudi glavni nosilec petomajskega režima Bogoljub Jevtif in Dragotin Kojič. V spremstvu bivšega poslanca Aleksa Obradoviča sla se pripeljala v vas Trnovo v toliolskeni okraju ter imela lani politično konferenco na cerkvenem dvorišču. Prvi je govoril dr. Kojič, bivši minister, znan srbski bogatin in bančnik, ki je med srbskimi kmeti zelo osovražen. Govoril je o razdolžitvi kmetov in kritiziral vladno uredbo. Kakor hitro so culi kmetje prve besede, so se od vseh strani vsuli proti njemu s protestnimi vzkliki, da ni opravičen govorili o leni vprašanju, ker je kot bančnik do svojih dolžnikov kmetov pobiral velike obresti ter je kot minister imel večkrat priliko rešili to vprašanje, pa tega ni sloril. Kmetje so bili silno razdraženi in jo težko situacijo rešil domačin Aleksa Obradovič ter pomirjeval ljudi. Nekaj besed je spregovoril tudi Bogoljub Jev-tic. Svoja izvajanja je pričel s tožbo po izgubljeni oblasti. Dejal je. da je z oblasti moral odili in da je sedanja vlada napravila v Sloveniji in na Hrvatskem neznosno stanje-., in da vlada lako stanje pušča zaradi lega. ker sc pogaja s hrvatsko opozicijo. Njegova izvajanja jc ljudstvo sprejelo zelo hladno. Seja Narodne banke Belgrad, 30. avgusta, m. Danes jc imel sejo upravni odbor Narodne banke, na kateri j« bih končnoveljavno odobrena polletna bilanca za 30. junij 1037. V načelu je bila sklenjena ustanovitev novih podružnic Narodne banke. Med drugim se bodo ustanovile podružnice v Leskovcu, Kragu-jevcu, Kos. Mitrovici. Slav. Brodu in Karlovcu. Vprašanje liktvidnosti kreditov se ni obravnavalo, ker uprava banke še ni dobila od drugih zavodov vseh dodatnih podatkov, ki jih jc zahtevala s svojo julijsko okrožnico. Belgrad, 30. avgusta, m. Na otvoritev časnikarske razstave v Ljubliani odpotuje jutri tudi gosp, Stjepo K ob a s ic a, predsednik uprave belgrajske agencij« Avala« in član ravnateljstva glavnega glasila JRZ »Samouprave«. Dunajska vremenska napoved: večinoma oblačno in deževno. Zagrebška vremenska napoved: Pričakovati je zjasaitve. , . Prosvetni tabor v Moravčah V nedeljo, 29. avgusta, je bil v Moravčah veličasten tabor, na katerem eo govorili dekan g. Hafner, Miloš Stare, prosvetni inšpektor Ivan Dolenc ter župan Ivan Štrcin iz Komende. Sveto mašo na prostem in pridigo je imel stolni kanonik g. dr. Mihael Opeka. Popoldansko telovadbo sta počastila s svojo navzočnostjo gg. minister dr. Miha Krek in ban dr. Natlačen. Na sliki vidimo del udeležencev pri sv. maši pred moravško cerkvijo. Manjša slika pa nam kaže del fantov v krojih, ko korakajo v mogočnem sprevodu. Tabor dolenjskih kmetov na Zaplazu Včeraj se je vršil na lepi dolenjski božji poti na Zaplazu pri Čatežu veličasten slavnosten kmečki tabor, ki ga je priredila okrajna organizacija Kmečke zveze pri Novem mestu. Peš, na vozovih in s kolesi so prihajale tisočere množice z vseh strani. Pozdravljali so jih mlaji in slavoloki. Za lepo božje-potno cerkvijo je 6tala lepa tribuna, vsa ovita z venci in zastavami v narodnih in državnih barvah. Krasil jo je napis: »Kmečki stan, največji stan, kmečki dan, najlepši dan.t Najprej se je vršila za vse udeležence v cerkvi sv. maša, katero je daroval ob spremljevanju ljudskega petja mož in fantov čatežki župnik duhovni svetnik Henrik Povše. Takoj po sv. maši pa so se množice zgrnile okoli tribune, kakor živ venec pa 60 jo ovile de- kleta v narodnih nošah. Bile so to gojenke iz Male Loke. Na tribuni so zavzeli mesta odlični ki z ministrom dr. Kulovcem na čelu. Dalje so bili tam še banski svetnik D. Veble in okrajni podnačelnik Presker. Zborovanje je začel župan g. Brulc, ki je najprej prečital pozdravne brzojavke kraljevskemu dontu, predsedniku vlade in voditelju slovenskega naroda, notranjemu ministru dr. Korošcu. Nato eo govorili g. banski svetnik D. Veble, g. Brodar in minister Kulovec. ki je v lepih besedah nanizal krasne misli o Ijubeznj kmeta do rodne grude, ki je temelj njegovega zdravja in moči. Popoldne se je večina udeležencev zbrala še enkrat v cerkvi, kjer so bile pete litanije Matere Božje. Poglobitev kolodvora bo cenejša ko podvozi Ljubljana, 30. avgusta. Dopoldne je bila na magistratu zopet seja propagandnega odseka delovnega odbora za poglobitev ljubljanskega kolodvora. Sejo je vodil načelnik odseka dr. Štele, prisotni pa so bili po večini vsi člani odbora, predsednik delovnega odbora ing. Hrovat ter časopisni poročevalci. Odsek je dokončno sklenil izdati poseben plakat, ki naj vse delo za poglobitev kolodvora v celotni javnosti čim bolj popularizira. Plakat je izdelal akad. slikar prol. Vavpotič. Na seji je bilo med drugim ugotovljeno tudi, da so podrobni računi pokazali vso neresnost in nesmiselnost onih, ki nasproti poglobitvi zagovarjajo nadvoze in podvoze. Taki podvozi, ki bi Vsak dobi besedo da v našem listu pove svoje mnenje o naši srednji soli! Otvarjamo namreč anketo ali naša gimnazija, oziroma realna gimnazija, ustreza sodobnim potrebam? Predvsem, ali ustreza potrebam slovenskega naroda? Ali ima stika z življenjem in ali zahteva premalo ali preveč od mladega človeka? Kaj sodite o tva-rini, ki jo podaja naš srednješolski pouk, in kaj o vrednosti njene osebne vzgoje, ki naj mladega človeka usposobi za življenje, ga usmeri po trdnih načelih in ga utrdi v celega človeka? Ali se vam centralistični sistem našega šolskega ustroja zdi pravilen in če ne, kako naj se tudi naše srednje šolstvo preuredi, da bo čim več pomenilo za izobrazbo in vzgojo našega naroda v duhu našega naroda in v korist njegove kulture ter napredka pa državni skupnosti? Kako si predstavljate reforme srednje šole tudi v vseh drugih ozirih? Kaj sodite o naših učnih knjigah in o stroških za šolanje? Anketo otvarjamo takoj. — Prispevki naj bodo kajpada stvarni in ne daljši ko 100 do 120 vrst. V prepričanju, da bodo koristili našemu šolstvu in bodo v pomoč poklicanim činiteljem, ki se trudijo za izboljšanje, vabimo k sodelovanju vse, ki se za srednje šolstvo zanimajo in ki jim je vzgoja našega naraščaja pri srcu; posebno zanimivo in vredno bo, kar bodo vedeli povedati stariL jib bilo treba nešteto, bi zahtevali večji izkop zemlje, kakor pa celotna poglobitev proge. Razen tega so podvozi v Ljubljani dejansko nemogoč]. Kdo naj na primer dobro in koristno izpelje podvoz na Gosposvetski cesti, kam naj bo potem usmerjen promet po dolgi Bleivveisovi cesti. Pametna rešitev obeh podvozov na Tyrševi in Gosposvetski cesti bi mogla biti edinole, če bi bila potem poglobljena tudi celotna Bleiweisova cesta V6aj med obema podvozoma. V druge podrobnosti podvozov, ki so že v drugih mestih pokazali zelo slabe strani, 6e niti ni vredno spuščati. Edina res učinkovita rešitev je v poglobitvi po načrtu ing. Dimnika, v tem so si zdaj strokovnjaki, mestna občina in banovina v Ljubljani edini, treba je o tem prepričati edino še Belgrad. Estetsko rešitev poglobitve b onajbolje pokazal model, ki bo razstavljen tudi na jesenskem velesejmu. Tam bodo tudi drugi nazorni prikazi o potrebi rešitve ljubljanskega kolodvorskega vprašanja. Na seji se je obravnavalo tudi vprašanje, zakaj je prav zdaj tako pereče to vprašanje. Vsi vemo, da je poleg poglobitve kolodvora v Ljubljani enako nujna zgradba ceste iz Ljubljane k morju, tudi železniška zveza Slovenije z morjem ni nič manj pereča, prav tako zadeva ljubljanske bolnišnice. Izmed vseh vprašanj, ki so enako nujna in potrebna Sloveniji in Ljubljani, pa je poglobitev kolodvora in proge skozi Ljubljano prvenstveno važna prav zdaj zaradi tega, ker nam hočejo na kolodvoru s krparijami nasuti peska v oči. Nova žrtev planin — mlad dijak Dolgi vrsti grobov, ki so sprejeli v svoje hladno naročje žrtve prevelike ljubezni do naših planin, se je pridružil nov grob: vanj bo leglo mlado življenje dijaka II. letnika tehniške fakultete Antona S v a j g e r j a. Nesrečna ftvajgerjeva družina je tako izgubila mladeniča, ki ji je bil v veliko oporo ln v katerega je stavljala najlepše upe za bodočnost. Anton Švajger je v nedeljo napravil turo na Prisojnik. Prišel je na vrh brez vsake nezgode in ga je doletela nesreča šele na povratku. S Prisoj-nika je odhajal v spremstvu delavca Alojzija Bra-tine. Nekje na snežišču se je Bratini, ki je nič hudega sluteč hodil pred ftvajgerjem, zdelo čudno, da je za njim vse tiho. Ozrl se je in na svoje veliko presenečenje opazil, da je Švajger izginil brez sledu. Nekaj časa ga je klical, ker pa je bilo to brezuspešno, se je vrnil po poti in ga iskal vsepovsod. Po dolgem trudu ga je nazadnje res našel: nesrečni mladenič je ležal na neki skali pod sne-žiščem ves razbit in krvav. Bratina je odhitel po pomoč. V koči na Gozdu je bil prav ta čas šolski upravitelj gosp. Pečar iz Kranjske gore, ki je z Bratino takoj odhitel na kraj nesreče. Ponesrečenemu mladeniču pa ni mogel več pomagati. Rane, ki jih je pri padcu dobil (X) vsem telesu in tudi po glavi, so bile smrtne. Gosp. Pečar je obvestil SPI) v Kranjski gori. ki je včeraj, t. j. v ponedeljek zjutraj, odposlalo petčlansko ekspedicijo na Prisojnik. Ekspedicija je mlado žrtev planin prenesla v kočo na Gozdu, odondod pa so ponesrečenca odpeljali v Kranjsko goro, kjer bo pokopan. S hudo preizkušenimi starši sočustvuje vsak, ki je mladega in prikupnega mladeniča poznal. Prepričajte se o prvorazredni kvaliteti nove gumijaste podpetnice. J U 9 o l I. I i d e I e k. Dobe se pri vsakem čevljarskem mojstru Tabor mož in fantov v Slovenskih goricah V dolgi vrsti prosvetnih taborov trojiški tabor ni bil najzadnji. Že na predvečer se je trg odel v slovesno obleko, skoraj vse hiše, razen par izjem, so razobesile zastave in razsvetlile okna ter se odele v zelenje. Po trgu se je razvil sprevod z baklami. Z veselim petjem in navdušenim vzkli-kanjem so lantje in dekleta dali duška narodnemu in državnemu čustvovanju. — V nedeljo pa je ves trg oživel. Od vseh strani so prihajali navdušeni lantje in zavedni možje. Na telovadišču se je uredil sprevod, kakršnega trojiški trg redkokdaj vidi. Na čelu sprevoda so jezdili zastavni lantje na domačih konjih z veliko državno zastavo na čelu, nato krepka četa fantov v krojih, mladci in ostali fantje in možje. Vsa ta množica, pomnožena z ogromno maso ostalega občinstva, ki je sprevod opazovalo in navdušeno jiozdravijalo. se je strnila pred samostansko cerkvijo pred oltarjem Marije Pomočnice. Na prižnioo je stopil konzist, svetnik in vedno navdušeni dekan Franc Sal. Gomilšek. V kleni besedi je zajel inlada srca ter pokazal pot. ki jo naj hodijo, da postanejo svetlo upanje staršev, krepka opora svete Cerkve in steber slovenskega naroda ler jugoslovanske države. Sv. mašo, med katero 60 vsi navzoči peli lepe ljudske nabožne pesmi, je opravil p. Ildelonz Langerholz. Takoj po maši je domači župnik in gvardijan p. Pintar otvoril slavnostno zborovanje s pozdravi mlademu vladarju. Nj. \ ei. kralju Petru II., knezu namestniku, narodnemu voditelju dr. Korošcu in prevzvišenemu nadpaslirju školu dr. Tomažiču. V imenu občine je v krepkih be6edah pozdravil zborovanje župan dr. Marjan Stupica. Slavnostni govornik g. Marko Kranjc je v svojem globoko zasnovanem govoru prikazal borbo za slovenstvo ob naši severni meji. Poudaril je zla6ti, kako Nemci umetno delajo na to. da bi se čim več nemško govorilo, da bi lahko tako prikazali ozemlje slovenskega Štajerja kot nemško ozemlje. Ostro je nastopil tudi proti tistim, ki gredo na jug. pozabijo niaterni jezik ter ko pridejo domov, pačijo slovenščino ter jo mežajo s hrvatskimi ali srl*tkinii izrazi. — Drugi govornik, svetnik kmetijske zbornice Jože Špindler, je poudaril potrelto stanovske samozavesti in stanovske izobrazbe. — Zastopnik Fantovske podzveze Mirko Geratič iz Maribora je kratko in krepko naglasil pomen prosvetnega in telesnovzgojnega dela v smislu gesla: Bogu otroci. Pariš 30. avgusta Od 20. t. m. se mudi v Parizu v svrho nakupa najnovejših modelov Ivanka Stegna r lastnica modnega salona domovini sinovi, nikomur hlapci. — Popoldanski telovadni nastop je obiskalo ogromno število ljudstva. Med odličnimi gosti smo opazili tudi okrajnega glavarja Petra Popoviča. Telovadni nastop in vsa prireditev bo dala novega ognja mladini Slovenskih goric ter ji pridobila mnogo novih prijateljev. Oltarje podirajo! Vojnik pri Celju. Na vse mogoče afere in škandale, zasebne in javne smo že navajeni, kaj tako nezaslišanega kakor preteklo nedeljo, t. j. 29. t. m. j>a se v našem nemirnem trgu še ni zgodilo. Obhajali smo praznik ev. Jerneja, farnega patrona z običajno procesijo skozi trg. Najsvetejše je nosil č. g kanonik Žagar Pavel. V sredi trga pa je prišlo sporočilo: tretji oltar je podrt in razbit. Stal jc v bližini dr. Mikuševe hiše. Ko se je procesija pomikala mimo Mikuševe hiše. je skočil naenkral tik pred Najsvetejše človek, očividno z izzivalnim namenom. Ne daleč proč pa je stala gruča tovarišev. da bi mu v slučaju potrebe priskočili na pomoč. Pa ni bilo potrebno. Ljudje so ohranili mirno kri. Ker je bil oltar |>odrt. 6e je četni evan gelij pel v farni cerkvi. Katoliško ljudstvo se bo s studom in zaničevanjem obrnilo od človeka, ki na lako kru način žali njegova verska čuvstva. oblast bo pa. kakor upamo, enkrat za vselej napravila takšnemu nečuvenemu početju konec. Kako so Kalobjani pregnati gosenice Sv. Ruj>ert n. Laškim, 28. avg. Od vseh strani naše Slovenije je slišati, da so gosenice glogovega belina letos do mala |>opolnoma uničile vse kapusove nasade. V laškem okraju vidiš povsod, kamor stopiš na |K>lja, prazna, v zrak štrleča rebra našega zelja: kajmsova gosenica je nastopila povsod v neverjetnih množinah. Ko so gosenice eno njivo uničile, so se valile v skupnem valu čez njive, travnike in ceste do bližnjega zčljnega nasada, kjer so nadaljevale svoje uničevalno delo. Povsod so zlasti gospodinje storile, kar so vedele in znale, da bi rešile zelje; a vse škropljenje s pe-pelom, modro galico in tudi petrolejem je bilo zaman. V neki župniji celjske okolice pa eo vendar ljudje rešili večino zeljnih nasadov; g. žu|>nik v Kalobju je ob nastopu glogovega belina v cerkvi ljudstvo opozoril na nevarnost tega metulja; fiozval je starše, naj pošljejo otroke-šolarje, ki imajo sedaj počitnice, na zeljne njive in naj s primernimi vejami uničujejo letečega metulja; gosfiodinje pa naj na zeljnatih vehah pobirajo že pritrjena jajčka glogovega belina, ki so imela obliko rumenih kepic. Ludje so gosfioda ubogali, pravočasno z-atirali metulje in njih jajčka ter tako skoro splošno rešili vse kapusove nasade v župniji. Lahko se računa, tako je rekel nek uvidevni gospodar, da so Kalobjani s tem pravočasnim, pametnim ravnanjem rešili najmanj 50.000 din gospodarskega premoženja. Res škoda, da niso kmetje bili pravočasno opozorjeni na goseničjo nevarnost. Preteklo nedeljo je bila na Brezjah velika bojevniška slovesnost, ko je ljubljanski Škot dr. Rožman blagoslovil temeljni kamen za spomenik padlim slovenskim vojakom. Slavnosli se je udeležil poleg belgrajskega nadškofa dr. Ujčiča zastopnik kneza namestnika Pavla polkovnik Pavlič, ban dr. Natlačen, celjski opat Jurak kot zastopnik obolelega mariborskega škofa ter konjiški arhidiakon Tovornik. Slika nam kaže velikansko množico ljudstva na trgu pred cerkvijo med govori Drobne novice Položnice prilagamo v današnji izdaji »Slovenca« za vse poštne naročnike, da se z njo poravna naročnina za čas od 1. septembra dalje in morebitni zaostanki iz prejšnje dobe — Prosimo vljudno vse prizadete, da se položnice poslužijo čim prej, da ne bo ovire pri dostavljanju lista. P. n. naročnikom »Ponedelj. Slovenca« smo včeraj poslali posebne položnice, vendar se lahko plača naročnina za ta list tudi po Slovenčevi« položnici, ako se na srednjem delu iste to jasno označi. Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do »Slovenčeve« smrtnonezgodne podpore samo dediči onib p. n. naročnikov, ki so imeli ob času nesreče naročnino plačano vsaj sa tisti mescc, v katerem se je pripetila nezgoda. Oni p. n. naročniki, ki bi položnic trenutno ne potrebovali, naj jih shranijo za prihodnje plačilo ali naj pridobe z njimi novih naročnikov. Številka čekovnega računa 10.650. Novi grobovi ■f- Ga. Terezija Bedrač rojena Čeh. vdova jvo nadpazniku finančne kontrole, je umrla v Dravljah nad Ljubljano. Pogreb bo v sredo ob pol dveh popoldne na draveljsko pokopališče. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše sožalje! -f- V Trebnjem na Dolenjskem je 30. avgusta izdihnila svojo dušo tamkajšnja trgovka *dčna Marija Jereb- Pokopali jo bodo v sredo ob 10 dopoldne na trebanjskem pokopališču. Naj počiva v miru! Žalujočim evojcem naše iskreno sožalje! -f- I ni Julij Parter. Umrl je bivši rudniški 'ITD ravnatelj inž. Julij 1'auor na svojem posestvu v Porečah na Koroškem zaradi raka v vratu, star 64 let. Za ravnatelja trboveljskega ruduika jc bil 15 let po prevratu. To je bila doba največjega razmaha za trboveljski rudnik. Hodil se je na Slovaškem, a se je dobro vživel v tukajšnje razmere. Skrbel ni le za razmah rudnika, ampak sc je za časa njegovega ravnateljevauja ludi zelo poskrbelo zn nova in zdrava delavska stanovanja, najlepša nova kolonija je tudi |>o njem imenovana. Rajni je imel veliko smisla za lepoto. Da se je zunanje lice Trbovelj tako spremenilo in olepšalo, je gotovo tudi njegova osebna zasluga, kakor tudi zboljšane cesto. Povsod je rad pomagal, kjer je šlo za gospodarsko ali kulturno povzdigo kraja. Bil je tudi za ravnatelja v času, ko so trboveljsko dolino pretresale hude rudarske stavke, vendar se ga sedaj rudarji radi spominjajo kot - ravnatelja, ki je dal ljudem zaslužiti*. Naj počiva v miru! Osebne vesti = lz vojaške službe. Imenovan je mojster strojnik Leopold Kainšak za drž. mojstra uradniškega pripravnika v X. položajni skupini in dodeljen v službo v delavnico zavoda za izdelovanje voj. obleke v Belgradu; preveden Je nižji voj. uradnik I. razr. ekon. stroke Nikolaj Špoljar za nižjega voj. kontrolorja L razr. in upokojen je niiji godbenik I. razr. Martin Brener. ZDRAVILIŠČE Radio-Therma, Laško Radioaktivne termalne kopeli (37.5" C). — Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze, itd. Znižane rene od t. septembra dalje, pavšalna penil Ija za 10 dni KttO din. za 20 dni 1.100 din. V tej pavšalni penziji je vračunana soba, štirikrat dnevno prvovrstna hrana, kopeli, .zdravniška preiskava in vse takse. — Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča! Opozorilo duhovščini. Neki S. de Malek Varda pobira darove za sirokaldejske sirote. Skof. ordinariat v Ljubljani je vprašal kongregacijo za orient, ali se niu 6inejo dajati darovi, pa je odgovorila, da ne. Kar je omenjen Vard? doslej nabral, je prinesel podpisanemu. Ta denar se bo poslal papeževemu zastopniku v libansuski republiki. V prihodnje pa naj ie mu ne dajejo nobeni darovi in naj se tuai ne pošiljajo zanj škof. ordinariatu. — Ing. Nadrah. generalni vikar. — Duhovne vaje za čč. gg. duhovnike bodo v Domu duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinjskega 9, od 13. do 17. septembra in od 18. do 23. oktobra. Začetek obakrat prvi dan ob 6. zvečer, sklep zadnji dan ob pol 6. ziutraj. — Zglasite st vsaj en teden prej. Oskrbovalnina za ves čas 120 din. Duhovne vaje bo vodil o. Pate Rudolf S. J. — Vpisovanje aa dr. Krekovi vilji gospodinjski šoli, Ljubljana VII, bo za I., II. III. in IV. letnik dne 1. septembra. Šolska «v. maša bo 10. septembra, reden pouk se prične 11. septembra. Vpisovanje za enoletno gospodinjsko Solo na dr. Krekovi višji gospodinjski šoli, Ljubljana VII., bo dne 1. oktobra. Sprejemajo se notranje in zunanje učenke. — Prospekti in prijave se dobe na šoli brezplačno. — Zaključek šolskega leta na Kmetijski šoli v Sv. Juriju ob j. ž. V soboto, dne 28. avgusta je bil zaključek pouka na kmetijski šoli v Sv. Juriju ob j. ž. Po slovenski, sv. maši, ki jo je daroval katehet č. g. Jakob Vraber, so se zbrali gojenci in učitelji v šolski učilnici. O. ravnatelj inž. Lah je uvodoma pozdravil g. nadsvetnika inž. Simoniča ki je zastopal banovino iu navzoče starše gojencev. Nato je povzel besedo zastopnik banovine, ki je v lepem govoru očrtal pomen kmetijskih šot za naše kmetsko ljudstvo. Z a njim je govoril g- ravnatelj, ki se je z isrenimi besedami poslovil od gojencev in zahvalil učiteljstvu za u-spešno delo v preteklem letu. V imenu gojencev se je v lef>ein govoru zah\alil g. Goličnik. — 1'ričetek nov«ua šoiskega leta bo dne '20. septembra. — V»90 si ji zlomil 26 letnemu delavcu v Bonačevi tovarni v Količevem je med d.-loni padla na nogo težko bala papirja in mu jo zlomila pod kolenom. — Pod rojaiki trlo ie pade! 57 letni lilapee Franca Bečaj i Rakeka. Dokil je več hudih po-škodb na glavi, zlomljenih pa je imel tudi več reber. Bil je prepeljan v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrl. — Dopisna trgovska sola v Ljubljani. Kongresni trg 2. vpisuje iu daje uslmena oziroma liismena pojasnita duevno od O do 12 in od 4 do 6. — Opororito staršem in kupcem šolskih kmig na dijaškem sejmu. Ker je letos izšla nova Ge- ometrija za 1. in 2. razred srednjih šol od proi. dr. Lavo Cermelj — Vladimir Lapajne — cena din 26 ter Geometrija za 3. in A. razred srednjih šol od prof. Ziegler — Zabkar — Brane — cena din 34. t.c ne bo več rabila Mali, Geometrija v I. II. in III. razredu srednjih šol. Dalje je Iet06 nova tudi Nemška vadnica za srednje šole I. letnik ter Nemška vadnica za L letnik meščanskih šol od prof, Južnič — Kolarič. V drugem razredu klasičnih in v šestem razredu realnih gimnazij pa bo upeljana Latinska vadnica od prot. Tome — Južnič — Korbar. Te nove knjige jc založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.- Preden kupite kako knjigo, se jvepričajfe ako je tudi upeljana. da ne bo ne|X>trebnih stroškov. Vale zdravje Čuva „LASTA" Razstava malih iivtili v .(j rublja It. Društvo »Rejec malih živali v Grobljah« priredi v dneh od 5. do 8. septembra v gospodarskih |>oslopjih misijoniača Groblje svojo II. veliko razstavo vseh vrst malih živali, posebno kuncev, kokoši in san-skih koi. Dne 5. septembra bo ob 10 dopoldne otvoritev, nato predavanje s skio|>tičnimi slikami v društvenem domu. Isto predavanje bo za šolsko mladino dne 7. septembra ob 10. Dne 8. septembra bo popoldne ob 3 praktičen tečaj o kapunjenju petelinčkov, nato pa prosta zabava. — Nove mednarodne telefonske relacijo med našo državo in Avstrijo in Grčijo so razpisane v prilogi Službenih novin« št. 193, stran 1101. Na isti strani je objavljen ludi odlok poštnega ministrstva, s katerim se zniža pristojbina za telefonske pogovore med našo državo in Islandijo. —- Odiranje obiralcev hmelja. Gotovlje: Kroš-njarji hodijo po njivah in med obiranjem motijo obiralke ter jim vsiljujejo svoje blago; ker nimajo denarja, jemljejo od njih bolete, za katere zahtevajo potem denar od delodajalca. Prav tako dela nek fotograf, ki sc vozi na kolesu od njive do njive in sili, da sc daio fotografirati — za bolete. Mislim, da je to početje neprimerno, tako nevedne, ki so prišli, da nekaj zaslužka ponesejo domov, še ob tistih par dinarjev spraviti. Kaj takega se ne bi smelo dopustiti, ker se tudi delodajalci branijo — krošnjarjem in fotografom plačati. — Pri težki stolici napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Joseiove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Od. roj. s. br. »(74/13. — Vremenska napoved. Evropa : Vpliv depresije, kj povzroča oblačno in deževno vreme na zahodu in jugu ter v območju Alp, je oslabel. Sneži na planinah v Švici. V drugih delih Evrope vlada precej enakomeren zračen pritisk in je povečini jasno vreme. Jugoslavija: Oblačno na zahodu,- kjer dežuje od časa do časa. Jasno na vzhodu države. Temperatura brez spremembe. —-Najnižja temperatura je zabeležena v Plevljah 10. najvišja pa v Mostarju 34 stopinj. Napoved za danes: Oblačnost se ho razširila preko vse celine. Tu in tam dež. Niso izključene krajevne nevihte z grmenjem in treskanjem. V severnih krajih se pričakuje zjasnitev. — V vojaško godbeno šolo v Vršen bo letos s|>rejetih nekaj gojencev. Kandidati morajo bili naši državljani, ne smejo biti mlajši od 14 in ne starejši od 16 let in so napravili najmanj štiri razrede ljudske šole. Prošnje je poslati poveljniku imonovaue šole do 15. oktobra t. 1. Ostali sprejemni pogoji so razvidni iz razpisa v -.»Službenem vojnem listu stran 1039—1042, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih vojuih okrožjih in na vseh orožniških postajali. — Teta j Aerokluba za rodje naraščaja se bo začel v sredo dne L septembra, ob 10 v fizikalni dvorani (11. nad.) I drž. real. gimnazije v Ljubljani. Vegova ulica. Prijave naj se pošljejo oblastnemu odboru Aerokluba v Ljubljani. —Da, tuda ras mora navdušiti romarski avto-izlet po sončni Dalmaciji od 20. do 25. septembra! Najugodnejši čas, ko vročina ponehava in grozdje dozoreva! Ogled vseh znamenitih krajev; z ladjo na prekrasni otok Hvar! Vesela romarska trgatev grozdja itd. Navodila vam pošlje zastonj: »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Slovenčeva ekspozitura na velesejmu pri glavnem vhodu na levo bo od jutri dalje poslovala v vseh panogah uprave časopisov »Slovenca*, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Sprejemala bo naročnino in oglase za vse navedene liste in dajala vsa tozadevna pojasnila. Na razpolago bodo V6ak dan vsi navedeni časopisi. — Oglase za velesejmske izdaje »Slovenca« in »Slovenskega doma« sprejema oglasni oddelek v Kopitarjevi ulici ter vse »Slovenčeve« podružnic« veak dan od 8 zjutraj do 6 zvečer. Tam so vedno na razpolago vsa pojasnila in naslovi. — Vpisovanje v Ant. Rud. Legatov trgovski teeaj v Mariboru je vsak dan, tudi ob nedeljah od 10 do 12 v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat. Šolski program in pojasnilo brez-j>!ačno. Začetek pouka 0. septembra. — Vpisovanj« v Enoletni trgovski tečaj >Her-mes< dnevno. Zahtevajte prospekt! — Maribor, Zrini6kega trg L Absolventi z malo maturo imajo posebne ugodnosti. — Prijavite se za avtohusne izlete in sicer: dvodnevni avtobusni Izlet v Trst od 5. do 6. sep-lembra in od 15. do t6. septembra ter dvodnevni izlet v Gorico In Trst od 7. do & septembra in od 18. do 19. septembra ter enodnevni izlet na Koroško dne 12. septembra. Prijave sprejema izletna pisarna M. Okorn. Ljubljana, hotel »Slone, telefon 26-45. I. nadstropje, vhod iz Prešernove ulice. — Putnik priredi: 5. septembra izlet s posebnim vlakom v Postojnsko jamo in na Rakek k odkritju spomenika kralju Aleksandru I- Cena vožnji, vatopnma v iamo in potni tat 63 din. Cena kosilu na Rakeku 14 din. Cena večerji na Rakeku 10 din. 4. do 8. septembra izlet z avtobusom v Benetk«, Padovo, Trst in Gorico z obiskom vojaškega pokopališča Redipuglic. Cena vožnji, prehrana, prenočišč«, potni list in vodič v Benetkah 685 din. Vs« druge informacij« v biletarnicah Putnik v Ga-j«vi ulici in v hoUlu »M«tropol«. Prijav« ee zaključujejo 31. avgusta. Cerkveni cestnik Bratovščina sv. Rešajega Telesa bo imela svojo mesečno pohoinost v četrtek, 2. septembra v uršullnskl cerkvi. Zfutral oh S bo prva sv. mnsn. ob jx>l t> prhlig.i in ob 0 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vabimo vse ča-stalre sv Rešnjeim Telesa, da se v obilnem številu udeleži evharistivne. poboinosti v urviiinski cvrkvi. Ljubljana Maribor 1 Na tabor v Mursko Soboto! Najenostavnejša železniška zveza z osebnim vlakom ob tričetrt na 1 zjutraj iz Ljubljane, prihod v Soboto pred^ 0 (pravočasno za sprevod). Odhod jiopoldne iz Sobote in ob 22 prihod v Ljubljano. Nedeljski vozni listek! Zaradi evidence 6e zglasite pri Prosvetni zvezi. Fantovski kroji še posebno dobrodošli! 1 Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 2. septembra ob dveh popoldne izlet v Velesovo (postaje: Mengeš. Šenčur, Visoko). Priglasiti se je v trgovini Podkraj-šek na Jurčičevem trgu do četrtka ob desetih. Povabljeni so tudi nečlani. Avtobus 25 din. Odhod s Kongresnega trga. 1 Dijakom, ki sc vozijo s tramvajem. Uprava cestne železnice v Ljubljani obvešča dijake, ki sc vozijo s cestno železnico, da ei morajo nabaviti nove izkaznice pri blagajni v remizi (Zg. Šiška). Prinesti morajo s seioj zadnjo dijaško knjižico in sliko v velikosti 6x9 cm. Izkaznica stane 5 din. mesečni vozni listek pa 30 din za 4 vožnje dnevno od stanovanja do šole. 1 Davčna uprava bo imela v četrtek 2. septembra 1937 od pol 9 dalje na Poljanskem nasipu 40 (Cukrarna) dražbo zarobljenih predmetov in sicer: konj, lahkih in težkih vozov, gostilniških miz in stolov, pohištva, železnih in plinskih peči, stelaž, vrat, strojev, lakov, kipov, slik, zlate ure, damskih klobukov, galanterije, kovčegov itd. Šef davčne uprave: Predika. Dr. Janko Kalan spccijallst za ustne in zobne bolezni v Kranju do nadaljnega ne ordinira. 1 Razstave pedološkega kongresa, ki so vzbudile toliko zanimanja in priznanja med slovanskimi gosti, ostanejo v ljubljanski gluhonemnici odprte do vštetega 2. septembra. Na teh razstavah je zbrano tako bogato gradivo, kakršnega imamo priliko videti le redkokdaj. Središče živega zanimanja sla pred vsem razstava povojno mladinske literature in razstava socialnega mladinskega skrbstva. Vabimo vse, ki si razstav še niso ogledali, naj izkoristijo te tri dni. Razstave so odprte od 8 zjutraj do (i zvečer. 1 Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj, potrjen od ministrstva trgovine in industrije tia trgovskem učilišču rChristofov učni zavod«. Ljubljana. Domobranska cesta 15 je sedaj redno vsak dan. Pojasnila in brezjilačna izvestja tia razf>o-lago. — Ravnateljstvo. I Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu. Ljubljana. Kongresni trg 2. Vpisovanje in pojasnila dnevno od 9 do 12 in 4 do 6 pri vodstvu zavoda. 1 V šolo Glasbene Matice ljubljanske se začne vpisovanje v sredo dne 1. sj>et. in 6ieer dopoldne od 9 do 12 in popoldne od 15 do 17. Sprejemajo se stari in novi gojenci za vse glasbene predmete. Razdelitev urnika je v soboto, dne 4. septembra, redni fiouk pa se začne v lorek, dne 7. septembra. I Državni konservatorij sprejema stare i« nove gojence za šolsko leto 1937-38 od srede 1. septembra do torka 7. septembra dnevno od 9 do 12 v pisarni drž. konservatorija. Gosposka ulica 8. 1 Dekliški kroiek Prosvetnega društva Trnovo ima drevi ob 20 svoj redni letni občni zbor v Prosvetnem domu, Karunova ulica 14. Vljudno vabimo vse članice, da se zanesljivo udeležite in pripeljete s seboj tudi ona dekleta, ki imajo voljo za prosvetno delo in ki hočejo stopiti v vrsto naše katoliške prosvetne organizacije. Bog živi! 1 Glasbena šola Nar. iel. glasbenega društva Sloge« v Ljubljani. Vpisovanje gojencev se vrši od 1. do vštetega 7. septembra t. I. vsak delavnik ojx>ldnc j>a si ga je ogledal zgodovinar prof. Baš. Zid je debel kake tri metre, izredno čvrsto zgrajen ter obstoja iz velikih obse-kanih kvadrov trdega peščenca. Za odkritje zidu so jx>kazali mariborski meščani veliko zanimanju ter so včeraj j>rihajale neprestane skupine radovednežev na oglede. in Skok ren na trgu. Zaradi vremenskih katastrof, ki zadevajo mariborsko okolico in drugih nadlog, ki so udarile kmeta, so rene nekaterim pridelkom na mariborskem trgu občutno poskočile. Najbolj se pozna to pri zelju, katerega so uničile gosenice. Za glavo zelja zahtevajo kmetjo do 3 din, kilogram kislega zelja pa stane <> din. Tudi drugim vrstam zelenjave in krompirju sili cena navzgor. Prav občutno je prizadelo gospodi nj-slva tudi zvišanje moke. m Sprejem v novi otroški vrtec. Sorialno-poli-tični oddelek mestnega poglavarstva razglaša: Mestna občina bo sprejela na svoje stroške 40 otrok revnih slaršev iz IV. okraja (Koroško predmestje) v otroški vrtec pri čč. šolskih sestrah v Samostanski ulici. Sprejemali se bodo le otroci od 4. do 6. leta. Revni starši, ki prosijo za sprejem otrok, naj se oglasijo med uradnimi urami do C. septembra v mestnem sorialno-političnem uradu na Rotovškein trgu. m Usodne zapornice na Tržaški cesti. V noči od nedelje na ponedeljek se je zaletel gosp. Ivan Doki s svojim osebnim avtomobilom v zaprte železniške zapornice na Tržaški cesti. Prvo za|ior-nico je gladko prelomil, k sreči j>a je obstal z avtomobilom tik proge, po kateri je v tistem hipu privozila lokomotiva. Omenjene zapornice so že neštetokrat povzročile nesrečo, ker niso primerno razsvetljene. ni Krožek mariborskega upokojenega učitelj-stv« bo imel 9. septembra ob 3 pojioldne sestanek pri Rotnerju v Bistrici pri Limbušu. Odhod iz .Maribora z vlakom ob 14.32. m Karitativna »veza naroča staršem, naj pridejo po svoje otroke, ki se vračajo z inoria v sredo ob [>ol 12 na glavni kolodvor in nc ob ti zvečer, kakor je bilo prvotno sporočeno. m Kakšen je hil plen mariborskih lovcev. Sedaj, ko se pričenja nova lovska se/.onu. bo mariborsko lovce gotovo zanimalo, koliko so uplenili divjačine v lanskem letu. Lovišča mariborskih lovcev se nahajajo pretežno v obc-h mariborskih okrajih, pa navajamo številke zn okraja Maribor desni in levi breg. V občinskih loviščih teh obeh okrajev je bilo ubitih: 75 srnjakov. 14 srn, 2 divja kozla. 321)0 zajcev. 18 divjih petelinov, 230(1 fazanov, 79 jerebov. 1306 jerebic, 22 prepelic, 20 divjih golobov, 51 kljunačev, 198 divjih tac, 9 divjih gosi. 112 lisic, 20 jazbecov. 11 kun, 40 dihurjev, 80 podlasic, 5 vider, 1240 veveric, 190 polhov, 10 kanj, 89 kraguljev, 270 skobcev. 23 sov. 4520 vran, poleg tega pa še 28 psov in 73 mačk. V zasebnih loviščih je bil rezultat lanskega lova sledeči: 71 srnjakov, 206 zajcev. 7 divjih petelinov, 1 ruševec, 126 fazanov, 15 jerebov, 74 jerebic, 5 prepelic, 10 divjih golobov, ti kljunačev. 25 divjih rac, 21 lisic, 3 jazbeci, 12 kun. 8 dihurjev, 30 podlasic, 70 veveric, 1500 jiolliov, 30 kraguljev, 30 skobcev. 10 krokarjev, 260 vran. Kakor je videli iz teh številk, so se mariborski lovci lansko loto prav dobro udejstvovali. ni Shod salezijanskega sotnidnistvn. V dvorani na Aleksandrovi cesti ti se je zadnjo nedeljo vršil prav lepo uspeli shod salezijanskega sotrudništva. Salezijanee dr, Jerko Gržinčič je. predaval o Don Roskovem vzgojnem sistemu. Izredno lep obisk nad 250 solrudnikov in solrudnic priča, da tudi v Mariboru Don Boskova misel zajema vedno širše kroge. Vedno glasnejši postaja klic: Dajte tudi mariborski mladini Don Boska, ker ga bolj kol kdaj potrebuje današnje dni. Predavanje holandshega časnikarja Wautersa Ljubljana, 30. avgusta. S skupino naših izseljencev na llolaudskem, ki so prejšnjo nedeljo obiskali domovino, je — kakor smo že poročali — prišel tudi velik prijatelj našega naroda, holandaki časnikar iu folk-lorist g. Wauters. Prišel je v Slovenijo z namenom, da se pobliže seznani z razmerami pri nas in našimi naravnimi lepotami. Svoje vtise in izsledke bo po vrnitvi v svojo domovino opisal v holandskih listih. V soboto zvečer ob 8 je g. Wauters priredil pod okriljem Rafaelove družbe v frančiškanski dvorani zanimivo predavanje o nastanku in pridobivanju črnega diamauta — premoga — globoko pod zemljo. Cas za takšna iu podobna predavanja zdaj ni baš posebno primeren, zalo je bil obisk v frančiškanski dvorani zelo pičel, čeprav je bila vstopnina tako nizka, da bi jo zmogel vsak. Predavatelj je govoril v nemškem jeziku — tudi lo dejstvo je |H> vsej verjetnosti eden izmed vzrokov, ki za predavanje uisio mogli zainteresirati širše javnosti. IIvodoma je v imenu Rafaelove družbe pozdravil predavatelja g. Miklaoiil in pojasnil, da je g. Wauters sam višji funkcionar pri nizozemskem državnem rudniku v Heerlenu ter da kot izboren lingvist nadzoruje poslovanje trgovskega oddelku z inozemstvom, obenem pa je po svojem zasebnem zanimanju znamenit folklorist ter se zlasti zanima za slovanske in posebej še. za slovenske delavce v svojem področju. Letos ga je pot pripeljala v Slovenijo, kjer si je ogledal predvsem lepo Gorenjsko in že pripravlja predavanje o njenih zanimivostih In o slovenskih narodnih nošah. Naših izseljencev je v lini,indiji okoli 3000 in se jim razmeroma prav dobro godi. O. \Vauters se udejstvuje me<| njimi predvsem ua kulturnem polju ter orgauizira razne prosvet ne, jievske in slične prireditve, nastope narodnih noš, narodne plese itd. Predavatelj je nato v svojem govoru jmmlar-jal. da imamo v svojih ljudeh na Ilolandskeni odlične propagatorje za lepoto naše države, h katerim je pristel tudi g. Petra Golobiču, predsednika Jugoslovanske katoliške es|>eruntske zveze, ki je nedavno potoval jk> Molandiji Nato je v slikali in besedah opisal delovanje državnih cehov v Holandiji. pri katerih je zajioslenih 31.249 delavcev. Skioptičue slike so nam naaorno j«>kaiale. kako nastaja iu se razvija premog in kako gn rudarji v večni življenjski nevarnosti kopljejo m spravljajo iz črnega dna na beli dan. Strokovno razlago k posameznim slikam., ki so nam kazale najmodernejše rudniške naprave in stroje, jn podal v slovenskem jeziku g. iuž 2it mer. Predavatelj g. Wnuters je žel za svoja Izvajanja topel aplavz, g. Miklnvčif po se mu je na koncu še posebej zahvalil in izrazi) željo, da bi čimj>rej imeli »pet priliko toga iskreuega prijatelja našega naroda pozdraviti v svnij »redi. Nezaposlenost pada, proizvodnja narašča Mednarodni urad za delo objavlja celo vf*to statistik o zaposlitvi delavstva in nezaposlenosti v svetovnem obsegu. V naslednjem podajamo v izvlečku te tabele, ki nam kažejo zaposlenost delavstva na svetu od leta 1929, čegar podatki so vzeti kot 100: zaposlenih nezaposl. efektnih industrijska delavcev delavcev delov . ur produkcija 1929 100 100 100 100 1930 92 164 88 86 1931 83 235 76 75 1932 75 291 64 63 1933 78 277 69 71 1934 85 225 74 77 1935 88 196 78 85 1936 83 151 85 % marec 113 1937 97 Iz vseh teh podatkov je razvidno, kako zelo sc je izboljšala industrijska konjunktura po vsem Diskontna obrestna mera v nekaterih državah Pretekli trden je Federalna rezervna banka /nizala diskontno obrestno mero od 1.5 na 1%. To je najnižja obrestna mera v zgodovini banke, ki kaže, da hoče Amerika šc dalje s pomočjo nizke obrestne mere dajati pogona gospodarskemu razmahu. V naslednjem podajamo po sedanjem stanju višino obrestne mere emisijskih bank večine držav na svetu: 1% New York (od 27. avgusta 1937). 1.5% Curih (od "26. novembra 1936). '}% London (od 30. junija 1032), Bruselj (od 15. maja 1035), Amsterdam (od 2. decembra 1936). 2.5% Stockbolm (od 1. decembra 1933). 3% Bombav (od 28. novembra 1933), Praga (od 1. januarja 1930). 3.285% Tokio (od 6. aprila 1986). 3.5% Dunaj (od 10. julija 1935). 4% Berlin (od 22. septembra 1932), Helsinki (od 3. decembra 1934), Budimpešta (od 29. avgusla 1935), Oslo (od 7. decembra 1930). Kopenhagen (od 19. novembra 198«), Gdansk (od 1. januarja 1937), Pariz (od 3. avgusta 1937), Lizbona (od 11. avgusla 1937). 4.5% Bukarešta (od 15. decembra 1964), Reval (od 1. oktobra 1935) in Rim (od 18. maja 1936). 5% Varšava (od 20. oktobra 1933). Belgrad (od 1. februarja 1935) in Madrid (od 15. julija 1935). 5.5% Kovno (od 1. julija 1036) in Riga (od 1. novembra 1936). 6% Sofija (od 0. avgusta 1935) in Atene (od 4. januarja 1937). Proizvodnja in potrošnja čevljev Po tedniku Borovo posnemamo O svetovni produkciji in porabi čevljev na vsem svelu naslednje podatke: Svetovno produkcijo .je ceniti na 1.062,000.000 parov in so največji producenti te-lo države: USA 415,227.000 parov, Anglija 130,000.000. Rusija 115,000.000 (po drugi verziji 45.000.000). Nemčija <6,000.000, Francija 50,000.000. Češkoslovaška in Italija po 30,000.0011 parov, Belgija 10.5, Nizozemska 16, Poljska 15, Španija 13, Švedska 10 milij. i Id. V srednji Evropi je producirala Jugoslavija 4,125.000 parov, Avstrija 6,100.000, Švica 8,31)0.000. Grčija 5,250.000, Madžarska 5,()oo.OtX>, Romunija -1,500.000 parov ild. Druga tabela pa nam daje pregled potrošnje obutve tako usnjene ko gumijaste: ti podatki so tudi proračunani na enega prebivalca ter nam dajejo naslednjo sliko: 'vernoameriško Zedinjene države 3.73 para na 1 prebivalca v letu 1936, Češkoslovaška 3.25, Angiija 3.15, Avstralija 2.98. Kanada 2.97, švedska 2.7-">, Nova Zelandija 2.66, Belgija 2.54, Holandija 2.-5, Nemčija 2.08, Švica 2.08, Francija 1.95, Argentina 1.82, Danska 1.71, Norveška 1.64, Južnoafriška linija 1.56, Avstrija 1.20, Italija 1.09, Rusija 1.09. Madžarska 0.68, Bolgarija 0.74, Jugoslavija 0.67, Romunija 0.65. Jnpodska 0.57 in Kitajska 0.06 para na 1 prebivalca. Jugoslovanska potrošnja se razdeli: usnjena obutev 0.4 para na 1 prebivalca, gumijasta 0.25 na 1 prebivalca. Naša država daleč zaostaja za povprečjem, ki je znašalo za ves svet po teh virih 0.83 para obutve na 1 prebivalca. svetu. Seveda pa so te številke rezultat vseh podatkov iz najvažnejših industrijskih držav. V nekaterih je zaposlenost narasla veliko bolj kot v drugih. Če pogledamo indeks industrijske proizvodnje, kakor ga posnemamo iz avguttovega statističnega mesečnika Zveze narodov, potem vidimo velike razlike. Če vzamemo pri vseb državah za podlago leto 1939, in sicer s 100, je bil najnovejši indeks industrijske proizvodnje naslednji: Nemčija 118.1 (maj 1937), Avstrija 107 (nuji). Belgija 88 (maja), Bolgarija 111 (maja), Kanada 102.5 (junija), Čile 129 (maja), Danska 136 (junija), Estonska 131 (junij), severnoameriške Zedimene države 96.6 (junij), Finska 135 (junij), Francija 73 (junij), Grčija 160 (marc), Madžarska 131.6 (zadnje četrtletie 1936), Japonska 172.7 (april), Letonska 139.2 (junij). Norveška 133.5 (junij), Holandija 97.5 (junij), Poljska 84.2 (junij), Anglija 122.9 (prvo četrtletje 1937), Švedska 142 (junij), Češkoslovaška 101 (maj) in Rusija 414 (decembra 1936). Zamudne obresti. Upravno sodišče v Celju je izdalo razsodbo, po kateri se morajo tudi zamudne obresti za naknadno odpisane davke odpisati. Upravno sodišče se je postavilo na stališče, da se smejo zamudne obresti računati le od zneskov na davkih, do katerih ima fiskus dejansko pravico, ne pa od zneskov, ki so se sicer predpisali, ki so sc pa zaradi pritožb deloma ali v celoti odpisali. Davek na poslovni promet. Trgovske zbornice so prejele od finančnega ministrstva sporočilo, da so davčne uprave pooblaščene sklepati individualne in kolektivne sporazume glede plačila davka na [>o-slovni promet. Zato ni ovire, da davčne uprave, odnosno finančna ravnateljstva pristopijo sklepanju pogodb v primerih, kjer to zahtevajo davčni za\o-zanci. Polovična voznina. Jesenski ljubljanski velesejem bo od 1. do 12. septembra. Generalna direkcija državnih železnic, je odobrila polovično vo/.ni-no v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembru, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Obiskovalci ljubljanskega velesejma, ki hočejo uživati 50% popust na železnicah, naj kupijo na odhodni postaji ali pri Putniku direktno celo vozno karto do Ljubljane in rumeno železniško legitimacijo za 2 din. Železniške karte pri prihodu v Ljubljano nc smejo oddali, ker velja ta skupno z železniško legitimacijo, na kaleri so potrdi obisk velesejma, za brezplačen povratek do odhodne postaje. Legitimacije za vstop na velesejem se kupi jo v Ljubljani na velesejmu pri blagajnah. Licitacija. Dne 9. septembra v inženjerskoni oddelku štaba dravske divizijske oblasti bo licitacija za popravilo vojaškega objekta v Ljubljani in dne 18. septembra za popravilo dveh peči v pekami v Mariboru. Znižanje cen umetne volne v Nemčiji. Iz Ber-linar poročajo, da je cona umetne volne v Nemčiji znižana s 1. septembrom od 1.60 do 1.45 marke za kilogram. Ta cena je nekoliko višja kol cena naravne volne in zelo blizu cenam bombaža. Za razširjanje telefona v Belgiji. Da bi omogočilo priključek tudi oddaljenejših naselij in posameznih hiš na splošno telefonsko omrežje, jc sklenilo belgijsko kmetijsko ministrstvo dati za taka dela pri gotovih pogojih pod|K)ro, ki gredo lahko do četrtine napravnib stroškov. Največja pivovarna na Češkem. Po uradni statistiki je znašala lani produkcija piva v nekaterih največjih čeških pivovarnah: Praga Smichov 712.410 hI, Meščanska pivovarna v Plznu 401.03», Velkc Popovice 262.801. Delniška pivovarna v Plznu 105.480. Brno 177.010, Češke Budjejovice 143.711, Praga VII 134.103, Most 125.740, Meh I. delil. dr. 116.164. Prerov, prva moravska deln. pivovarna 114.770, in llradec Kralove 102 134 hI. Nadalje jc še 18 pivovaren proizvedlo lani med 50.000 do 100.000 hI piva. Dobra konjunktura v Avstriji. Zadnje mesc čno poročilo avstrijskega za vela za proučevanje konjunkture pravi, da se opaža vedno IkjIj naraščanje izvoza in da je v notranjosti države vedno bolj opazno povečanje investicijske delavnosti. To je seveda imelo za posledico ugoden položaj številnih industrijskih panog. Posoono je dobro za|K>s'.o;ia železarska industrija. Tudi blagovni promet na zveznih železnicah stalno narašča. V prvi polovici 1937 so bili dohodki od blagovnega prometa za 20 odstotkov večji kot v prvi polovici lani. Tujski promet se. izredno ugodno razvija in je prinesel Narodni banki velike količine deviz. Vse valutno kritje jo julija 1937 naraslo za 19 milijonov šilingov. Tudi tečaji dunajske borze so narasli čez običajno mero. Razbremenitev delovnega trga je napredovala nad obsegom, katerega bi bilo smitrali za pogojenega po sezoni. Novo cene pšrnirn v Franciji. Osrednji zavod za žito jo določil letos uradno ceno za pšenico na 180 frankov za stot, lani je znašala 140 frankov. V prostem prometu je bil tečaj za pšenico lani povprečno 112.65 franka. Mednarodni borzni indeks jc od U. do 21. avgusta padel od 76.7 na 75.8 (stanje na koncu 1927 — 100). Posebno znaten je bil padec v Nevvvorku. potem Parizu in Londonu. Borza Dne 30. avgusta 1937. Denar V zasebnem kliringu je angleški funt na naših borzah ostal neizproinenjen na ©7.20—238.90. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.35-8.45 v Zagrebu na 8.315-8.415, v Belgradu na 8.31—S.41. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.73—30.43, v Belgradu 29.90—30.60. ' Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.88 do 13.08, v Zagrebu na 12.845—13.045, nadalje so beležili v Zagrebu za konec septembra 12.85 do 13.05. za sredo oktobra 12.96 blago, za konec oktobra 12.90 denar, za sredo novembra 12.86—13.00. za konec novembra 12.85—13.05 in sredo decembra 12.86—13.00. V Belgradu so beležili 12.8708 do 13.0708. Devizni promet je znašal v Zagrebu 833.000 din, v Belgradu 5,958.000 din. Efektni promet je dosegel v Belgradu 2,590.000 din. Ljubljana — tečaji s priniom. Amsterdam 100 h. gold.....2394.66—2409.25 Berlin 100 mark...... 1744.02—1757.90 Bruselj 100 belg ...... 731.55— 736.61 Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52 London 1 funt.......215.36- 217.42 Newvork 100 dolarjev..... 4311,—1347.32 Pariz 100 frankov...... 162.11— 163.55 Praga 100 kron....... 151.43— 152.54 Trst 100 lir........ 227.70- 230.78 Curih: Newyork 4:15.75, Pariz 16.28, Berlin 175.10, Amsterdam 250.175, Bruselj 73.50, Milan 22.95, London 21.6275, Kopenha«on 90.55, Slock-holm 111.525, (»slo 108.70, llelsingfors 9.565. Praga 15.20, Budimpešta 80.25, Belgrad 10, Buenos Aires 131.625, Bukarešta 3.25, Carigrad 3.50, Atene 3.95, Dunaj 80.00—82.15, Varšava 82.10. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% invest. pos. 89 - 90. agr. 53 do 51. vojna škoda promptna 108—110.50, begi. obv. 75.50—77. 1% sev. agr. 51-53, 8% Bler. pos. 92 do 93, 7"n Blor. pos! 84.25—85.25, 7% pos. DHB 98—100, Trboveljska 265-275. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 90 den.. agr. 53.50—54, vojna škoda promptna 407 do 408 (107), begi. obv. 76 den.. dalm. agr. 74.50 den., 4% sev. agr. 52.50 den.. 8% Bler. pos 93.25—94, 7% Bler. j>os. 8» den.. 1% j>os. DHB 100 den.. 7% stab. pos. 82 den. Delnice: NB 7.200 den., Priv. agr. banka 197 den.. Trboveljska 270 den., (iutmann 45—50. Danica 35 bi., Osj. liv. 200 den.. Osj. sladk. lov. 185—200, Dubrovačka 395—425, Jadr. plov. ■100 den.. Oeania 300 den. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. pos. 93.50 denar. agr. 53.50—54, vojna škoda promptna 108.50 Sanghaj — trgovsko središče Kitajske V vseh listih čifarno vesti z bojiš? pri šangha-ju in včasih se komu zdi. da tamošnje kitajsko pokrajine niso dovolj obljudene, lako dn se p« njih lahko bojujejo stotisoči vojaštva. Toda kitaj-fko-japonski boj je razvnet sredi liogatib krajev Kitajske, sredi milijonskega mesta. Šanghaj je danes ogromno meslo, ki ima nad 3 milijone in četrt prebivalcev. Bil pa je že od nekdaj veliko in znano trgovsko mesto, saj je bil že leta 1360 povzdignjen ined kitajskimi mesti v skupino mest z imenom liien, torej mesta tretje vrste. Že sredi 19. stoletja jc štel 100.000 prebivalcev. Največji napredek pa je doživel šanghaj, ko je bil leta 1843 odprt obenem z nekaterimi drugimi kitajskimi pristanišči za evropski promet. šanghaj se deli v tri dele: kitajski del, mednarodno koncesijo in francosko koncesijo. V kitajskem delu, ki se nahaja južno od francoske Koncesije, živi nad pol milijona ljudi. To jc prav za prav staro kitajsko mesto. Kitajske pa moramo smatrati tudi vse ostale dele mesla. ki so se razvili na vseh straneh mednarodnih koncesij in ki slejejo okoli 2 milijona prebivalcev. Tudi v tem delu ne nahajajo številna podjetja tujega kapitala, ]K>sebno angleškega. Med koncesijami je največja takozvana mednarodna. v kateri živi nad 1,160.000 ljudi in v kateri so nastanjena številna angleška, ameriška in — 109 za konec decembra 107.50 denar. begi. obv. 77—77.25 (77.25), dalm. agr. 75-75.50 (75.25), 1% sev. agr. 52.50—53, 8% Bler. po-. 93.10 den., 7% Bler. pos. 84.25—85.25, 7% pos. DHB 100 den., 7% stab. pos. 80—87. Doluiie: NB 7.250 deu., Priv. agr. banka 199 den. (200.50, 199.50). 2itm trg Sovi Sad. pšenica: bč. 78 do 79 2% 167 do 169, srem. in slav. 77 do 78 kg 165 do 167, ban. 78 do 79 kg 161 do 170, bč. ladja Tisa 78 do 79 kg 171 do 173. bč. ladja Begej 170 do 172, vse po 2%. ostala pšenica ne notira. — Koruza: bč. in areni. 91 do 92. ban. 88 do 89. — Moka bč. iu ban. Og, Ogg 262.50-272.30, št. 2. 242.50—252.50, št. 5. 222.50—232.50. št. 6. 192.50—202.50. št. 7. 162.50-172.50, št. 8. 122.50—127.50, srem. in slav. Og, Ogg 257.50—267.50, št. 2. 237—247.60. št. 5. 217.50—227.50. št. 6. 187.50—197.50, št. 7 157.50 do 167.50, št. 8. 122.50—127.50. — Ostalo nespremenjeno. — Tendenca prijazna. — Promet živahen. Sadjarska razstava in kongres »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« bo priredilo v času od 24. oktobra do 1. novembra v Mariboru, središču našega sadjarstva in sadnega izvora I. bn-novinsko sadjarsko razstavo in sadni sejem pod pokroviteljstvom gospoda bana. Vse priprave, ki so v polnem teku, vodi posebni pripravljalni odbor. Sodelovanje je že do sedaj prijavilo nad 50 podružnic in veliko posameznih sadjarjev. Za razstavo so prijavljajo tudi druge banovine, ki žele prikazali svoj" sadje, kar bo za naše sadjarje zelo zanimivo in poučno. Velika sadjarska razstava bo nazorno pokazala napredek našega sadjarstva po vojni, posebno v zadnjih 15 letih.Vsa prireditev, ki bo največja od vseh v zadnjih letih prirejenih razstav, ho izvrlena po točno določenem načrtu, pri katerega izvršitvi bo sodelovala tudi banovina po svojih zavodih in ustanovah. Razstavile bodo razne tu- in inozemske tvrdke razno orodje, stroje, sredstva za zatiranje sadnih škodljivcev itd Na sadnem sejmu bodo vložene vugonske množine namiznega sadja v predpisanih zabojih. Zunanji trg se že sedaj zanima za ta sejem in prihajajo že prijave sadnih trgovcev iz inozemstva. V dneh sadjarske razstave in sadnega sejma 1*> v Mariboru tudi sadjarski kongres, katerega se bodo udeležili strokovnjaki iz vse države. Kongres bo otvorjen 21. oktobra. Dne 25. oktobra bodo referati strokovnjakov o važnih vprašanjih našega sadjarstva. Od naših strokovnjakov bo predaval ravnatelj vinarske iu sadjarske šolo i/. Maribora g. Priol Josip. o ciljih in nalogah načrtnega sadjarstva, prol. Vardjan Franc, iz Št. Juria ob juž. žol. pa bo |>o<)al zgodovinski opis slovenskega sadjarstva. O drevesnicah v Sloveniji bo poročal g. Doliusek Dan. predsednik tlrevesničarskega odseka SVI). Velikopotezne prireditve bodo brez dvoma povzdignile z.inimunic za naše sadjarstvo in odprlo našemu sadju pola na svetovna tržišči Dosedanje prijave kažejo, da ho to prvovrstna in največja sadjarska prireditev, ki ho dostojno predstavila naše sadjarstvo tu- in inozemstvu. druga tuja podjetja. V njej živi okoli 37.000 tujcev, ki so podvrženi posebni zakonodaji. Predaleč bi nas dovedlo, če bi naštevali vsa podjetja tujega kapitala v tej koncesiji. Omenjamo pn samo. da jo nn Kitajskem vloženo okoli IfiO milij. funtov angleškega kapitala, lo je 36 milijard dinarjev in od tega v Šanghaju 77"«. le 7?» pa v llongkongu mi južnem Kitajskem. Polovica angleške trgovino s Kitajsko gre skozi šanghaj. Tretji del mesta je takozvana francoska koncesija. v kateri živi |K>leg 478.000 Kilnjcev še nad 20.000 tujcev, med njimi 11.828 Rusov, 2618 Angležev, 2342 Francozov, 1791 Američanov, 821 Nemcev itd. V tej koncesiji delajo poleg francoskih tudi še številna angleška in ameriška podjetja. pa tudi nekatere srednjeevropske tvornice, ki imajo trgovino s Kitajsko, Imajo tam svoja zastopstva. Ho ena zanimivost: v takozvani mednarodni koncesiji so ceni- zemljišč dosegle tako visoko cone, ker so vsi Kitajci silili v mednarodne koncesije, da se ii. pr. ob glavni cesti mednarodne koncesije Dumi plačujejo sta v hi šč a po 300.000—850.000 funtov za akr (akr ima 0.40ha) in stane torej 72 do 86 milijonov dinarjev. Vsaka slovenska hiša dopisnje na dopisnicah SV CIRILA in METODA. Na vsaki pošti samo Din i*—. Dr. Adolf Rriek: Zgodovina Rogaške Slatine I: proilosli vrela mineralnih toda Rogaške Sluline. Izšla je zgodovina najbolj znanega in najstarejšega kopališča in zdravilišča v Sloveniji, namreč naše Rogaško SlirUne. ki jo je napisal Hrvat dr. .4. Rriek iz Varaždina in izdal s pomočjo banovine v okusni priročni obliki (str. 172). To je že tretja pomembnejša publikacija o Rogaški Slatini v letošnjem lotu (med pomembnejše štejem Kidrifeo pregled zgod. razvoja Rog. Slatine v slikah iu memoarih, kakor ga je dal v Kova-čičevem zborniku ter nemško zdravniško-kemično razpravo na 134. str dr. M. Groffti: Die Gallen-slein Krankheit und die Choleopnthica mit einem Anhang iiber die Trinkkur vom Rogaška Slatina). Znak, da zanimanje za naše miueralno zdravilišče raste ter da se tudi merodajni faktorji zavedajo važnosti in potrebe po novem razmahu starega slovitega zdravilišča. Režekova knjiga tli važna samo s turistično-propagandnega stališča, temveč ima velik jiomen za spoznavanje slovenske dežele sploh ter med lokalnimi zgodovinami, ki so zadnja leta izšle, zavzema po svoji strogi znanstveni obdelavi ter metodi gotovo prvo mesto Koliko ogromnega truda je stal samo pregled čez vso literaturo o Rogaški Slatini, ki je tu prvikrat sintetično obdelana in v dodatku kronologično urejena. O važnosti in potrebi takega zgodovinskega |iregleda o jiočetkih in rasli Rogaške Slatine ter o nadaljnfh nalogah v raziskovanju zgodovinske problematike tega zdravilišča govori v predgovoru vsruč. profesor dr. Kidrič, domačin od Sv. Križa. Celo vrsto še neraziskanih vprašanj fe nanizal v svojem, devet *-tTani obsegajoče«! uvodu, ki je obenem tudi najlepšo priznanje Rcžkovemu trudu in dosefenemu uspehu. Kako velik napredek je napravila historiografija Slatino v zadnjih letih, je dokaz to, da se je monografija iz 1. 1932. naslanjala na 80 predhodnih, do tedaj znanih del, dočim je Režek zbral 360 člankov, ki so bili kdaj napisani o Rogaški Slatini, pretehtal njih vrednost in njih izsledke uporabil v pričujoči sintetični zgodovini. Zgodovino kraja je Režek razdelil na štiri dele. rrrn dobo šteje od začetka, to je od rimskih časov, iz katerih datira spomenik, ki da misliti, da so bili vrelci znani že takrat, pa preko časa celjskih grofov do jx>ses!i nemških plemičev Rohalz, ki so dali kraju ime ter do prvih kemičnih (alkemijskih) raziskavanjih slatine, do 1. 1685. Prnfio dobo zasleduje od prvih bolnikov, ki so tu iskali zdravja in so bili Ungnand. oz. eden od slavnih bratov Zriujskih, neugotovljeno ali hrvatski ban Nikola. alt mučenik iz Dunajskega Novega mesta ban Peter. Tako opisuje prve počel k e zdravilišča, prve oskrbnike in j«rve raziskovalce Rogaške Slatine in lokalne zgodovine, podčrta Rogaško Slatino kot eno najstarejših avstrijskih zdravilišč. Govori o prvem razpečavan ju slatine, za kar jr dobil dovoljenje dunajski gostilničar Frank radi zasluc pri turški oblogi Dunaja. Pozneje je zdravilišče prišlo v oblast dunajske lekarniške zbornice, za časa katere beleži največji razcvet. Po razpustu društva pridejo vrelci v roke meščanov, kar pripelje v propadanje, dokler ne pridejo v oblast štajerskih deželnih stanov. Trrlj« dnlta traja od tega časa (1800) do 19(1«, ko je Ro gaška Slatina dobila sedanje lice in se začela sistematična izraba slatine, črtrlo d»ho (1908 do 1918) predstavlja delo na zgradbi vrelcev, ki jih Režek analizira in zgod. razvojno zasleduje vsak nov knjiž. pritios k poznanju slatine. ki je tedaj dobivala svetovni sloves. Pelo rtizdnhjr pa predstavlja zadnji čas. ko je prišlo Rogaško zdravilišče v last »vfnsrrnr. Stanje ni napredovalo in lice zdravilišča se ni spremenilo z nobenim novim delom. Šele za. I n ji dve leti »e vidi napredek in volja pristopiti U obsežnim pripravljalnim delom in načrtni ureditvi vsega področja Rogaške Sla-tiuf. nekdan tako, kot je bilo zami-ljeno L 1HH7. S tem upanjem se zgodovina tega slovenskega najstarejšega zdravilišča, ki za Bledom pomenja največjo privlačnost za odlične tujce, zaključuje. Knjiga je pisaua hrvatsko (razen predgovora seveda). td. Pater Sigisniund Bouška sedemdesetletnik. — Benediktinec p. Sigismulid Bouška spada med osnovatelje češke katoliške moderne poleg Dostala-Lu t i nova, Dvofaka in Baara. Toda .če je bil Dostal-l.utinov bolj gromovnik in deklamator, je Bouška pravi lip pesnika, ki se je v nekaterih pesmih približal čisti fioeziji, katero so priznali tudi svobodo-misleni literarni kritiki. Po svojem vzoru spada v šolo Jaroslava Vrhlickega, katerega učenec je, samo da je šel preko njegovega epikurejstva in jx>-gaiislva ter iz njegovega eklekticizina izbral tisto noto, ki se je začela javljati pod vplivom francoske moderne tudi v Vrehlickem, namreč duhovnost 1n versko čuvstvo. V tihi bfevnoski celici je pisal prve češke moderne nabožne pesmi, polne liturgičnega in religioznega duha. Bil je prijatelj Zeyerjcv in Brezinov, urednik katoliške moderne pionirske revije »Novj život', kamor sta pisala oba imenovana njegova prijatelja ter je tako jiostal predhodnik tiste književnosti, ki v sedanjem času doseza svoj višek v Demlu. Duryrhu in Čepu. In ki jo imenuje A. Novak — »književnost s katoliško inspiracijo*. Največ zaslug pa si je pridobil p. S. Bou-ka s prevajanjem cerkvenih himen, zlasti pa provnnsalskih, katalonskih ter sploh španskih in francoskih pesniških del. Prepesnil je Mistrale ep ^Mireo*. za kar je postal član provansalske pesniške akademije, propesnil katalonske Verdaguerove religiozne zbirke, prevajal Sabola in Felibra. Tudi v tem je šel po stopinjah Vrrhlickega. Njegovi prevodi so polni velike pesniške kulture ter je s svojim delom predstavil Cehom povsem nove svetove. Poleg pesniške nadarjenosti, pa se je Bou-ka tudi uveljavljal v slikanju v smislu heuronske umetnosti, pisal književne študijo ter jKimagal odkrivati Brezinov pesniški talent. Ko ssrtaj v podkrkonoski Klvai praznuje sedemdesetletnico, jo slavi z zavestjo, da je veliko storil, predvsem pa. da je prebil sovražno mnenje o inferiornosti pesništva katoliškega nazornega sveta, ki jc vladal še splošno ob njegovem nastopu. td POLETNO GLASBENO SREDfSCE SLOVENIJE, IN JUTROVc »KRITIK*. Pred nekaj dnevi sem bil opozorjen, da so je v ljubljanskem ..Jutru dne 25. avgustu t. I. zaletaval na prav jioseben način neki .1, (s. Z. v moj sestavek Poletno glasbeno središče Slovenije v sSlovencut z 21. 8. t. 1., v katerem sem zraven drugega omenil tudi gostovanje slovensko narodne o|>ere v Rogaški Slatini dne 14. in 15. avgusta I. I. Nasjirotovalo bi mojim pojmom o časti, da bi na :>strokovujaštvo , duhovitosti dvoumnosti in podtikanja ter očitke pristranosti Jutrovega sodelavca J. S. Z.-ja odgovarjal na t e m kraju. J. š. Z. «e pa dela tudi za branilca pevcev, ki sem jih »jirezrl. (obe glavni pevki-soj.ramstinji) in ki ga »na odru menda niti opazil- nisem (Marjana Rusa) in drugih. J. S. Z.-ju za to obrambo* po mojem prepričanju noben resen operni umetnik ne more biti hvaležen. Ne zaradi J. š. Z.-ja in njegovega umskega izdelka, ampak zaradi »istih, ki so slučajno prebrali ta izdelek, pripomnim, da o Seviljskem brivcu nisem podrobno poročal za lo, ker je bila ta opera 14. avgusta t. I. v Rogaški Slatini letos že drugič vprizorjena ter je -Slovenec priobčil že 23 julija t. I. o nji daljše poročilo. O Prodani nevesti* sem pa pisal malo obširneje, je pa Ma-ruška ge Gjugjenčeve že dobro znana fseinu slov. gledališkemu občinstvu. Mogoče pn komu ni všeč tudi tisto, o čemer sem prav za prav pisal v sestavku Poletno glasbeno središče Slovenije«, namreč ustvaritev tlorrn*krq* poletnega glasbenega središča v «/orrs.*fci Rogaški Slatini? Jugo-slovenom in bivšim orjuncem ta «tvar najbrž ni po volji. J. Z naj *i zapomni, da js slovenska beseda za član« ud . »Jutru pn čestitam ob novi kritični mori. hi mij pr>frT:- takimi ildslki zehajoče predele. [)r. R —i. Begunci iz Santandra: boljše, vik i, ki mi rbeiali pred četami (tenor. Franca, se iskrcaTajo v Iranrmki hlki Bajonne. S kugo nad mladino Podoba iz šangaja: t skupinah po 150 mož smejo Kitajci prestopiti na mednarodno ozemlje. Največja in najstrašnejša bitka ja.p.-kjt. spora je bila južnovzhodno od mesta Hvajlaja, ki je vzdolž železniške proge med Nankavškini prelazom in Kal ganom. Japonske čete so prodrle kitajsko glavno postojanko ob kitajskem obzidju in so v sovražno fronto vdrle 15 km na široko. Na sliki je Veliko kitajsko obzidje, ki obdaja mogočno državo pradavnega Kitaja. Ne mikado, temveč tenno, ne Japonska, temveč Nippon Hiše se podirajo radi orkana in nalivov. V New Yorku so se radi orkana in naliva podrle tri hiše in se je pri tem ubilo 18 oseb. V navado nam je prišlo, da rečemo japonskemu cesarju >mikado<-, dasi poznavavci dežele vedno poudarjajo, da je to ime na Japonskem povsem nenavadno V angleški »Morning Post« objavlja zdaj Ingram Bryan članek v pravilnih japonskih imenih za deželo vzhajajočega sonca in za njenega cesarja. Ze beseda cesar se zdi Japoncem popolnoma napačna, zakaj, cesarjev, kraljev in državnih predsednikov je veliko na svetu, a vladar Japonske ni »cesar«, on je, slično ko prej vladar Kitajske, »sin nebes«, to se pravi, da izhaja on in njegova vladarska pravica naravnost od bogov. Japonsko ime za tega nebeškega sina je »tennčk, ki ga je treba pisati in izgovarjati z dolgim o. Oba zloga je treba počasi izgovoriti, z na-lahnim poudarkom drugega zloga. — Malokatere-mu Evropejcu se posreči, dasi živi dalj v tej deželi, da bi znal pravilno izgovarjati japonska imena. Tako izgovarjamo ime glavnega mesta dvo-zložno: To-ki-o, pri čemer prvi zlog. počasneje izgovorimo ko druga dva. Prav za prav bi morali pisati: Tokij-o (ali z >y<). A Japonci sami so privzeli v poslovanju z Evropejci pisavo Tokio, dasi Verska umetniška razstava v Parizu Razstava verske umetnosti o priliki pariške svetovne razstave nudi izčrpni pregled razvoja krščanske verske umetnosti v okviru splošnega razvoja francoske umetnosti. Na razstavi je zlasti lep razvoj srednjeveške umetnosti Francije v če-ščenju Matere božje in do današnjih dni. Sleherna verska podoba ima na razstavi tudi podobo posvetne umetnosti poleg sebe, da je tako videti, kako je krščanska umetnost, tesno povezana z vsem umetnostnim stremljenjem, da se torej krščanska umetnost ne razvija zase, ampak se preživlja z živostjo vsakršne dobe in življenjem vsakršnih časov. Ženske v Španiji Špansko ženstvo se je združilo v zvezo »Falango«, ki se na vso moč trudi, da bi pomagala svoji, tako težko prizadeti domovini. Še pred pol letom je štela ta falanga samo 500 članic; zdaj je to število naraslo na 150.000 žensk. Zenstvo falange ni le družba za pomoč v hudih časih, ampak hoče ženstvo Španijo tudi popolnoma preroditi. Pravila falange imajo 18 točk, ki zahtevajo: 1. da so ženske z vso dušo pri delu za pomoč domovini in 2.. da se odpovedo vsemu nepotrebnemu in se žrtvujejo, kolikor se morejo v blagor bližnjemu. Tretja točka nas sili k razmišljanju; glasi se: Bodi vsak dan bolj ženska! Točka 9. zahteva: Zjutraj se izroči Bogu in misli ves dan na domovino! Točka 14. zahteva, naj bo falangistka vesela in vedra in točka 12. govori o najstrožji disciplini, ki se ji mora falangistka v delu za domovino podvreči. Ce slišimo vse to mi, ki smo toliko srečni, da živimo v miru in beremo, kako falangistke bodijo za fronto in v osvolK>jenih pokrajinah takoj ustanavljajo ljudske kuhinje, šivalnice in otroške vrtce, tedaj jih po tihem pozdravljamo. In z veseljem se spominjamo onih 40.000 falangističnih deklet, ki vsako drugo nedeljo hodijo okoli s puščicami in zbirajo denar za svoje ljudomile ustanove, da morejo pomagati ubogim, popolnoma sestradanim vasem, ki so po odhodu rdečih izročene v njih varstvo. Lenina do Stalina. 0 današnjih strahotnih razmerah v Sovjetski uniji objavljajo popolnoma napačno, lepo naslikano podobo, ki se nato pojavi kot slavni rezultat tega razvoja. Kulturnoboljševiške-mu razkrojevanju služijo večkrat razprave o ljubezni in morali, ki opravičujejo sleherno razvrat-nost in blato. Neskončna nevarnost, ki pomeni ta list za francosko mladino, je razvidna iz tega, da je zdaj »Avant - Garde« največji mladinski list Francije. — Šele pred nekaj meseci je bil ustanovljen list komunistične mladinske zveze za žensko mladino; to je mesečnik »Mlada dekleta Francije«, čigar naklada radi denarne podpore iz Moskve neprestano raste. V Belgiji izhaja vsak dan »Jeunesse Nonvel-le«. Tu se je rdeča enotna fronta tudi že uresničila. List je glasilo komsomolcev in mladih socialistov. V Angliji je komunistični mladinski list »Challenge« med špansko državljansko vojno svojo agitacijo znatno ojačil. V začetku tega lela se je z denarno kominternino podporo spremeniti iz mesečnika v tednik. Naklada narašča vsak dan. Njihova poglavitna naloga je organizacija prispevkov v zlatu in hrani za rdečo Španijo. Istemu smotru služi polmesečno glasilo ŠTed-ske komunistične mladinske organizacije »Storm-klokan«. List neprestano priobčuje rdeče pobarvana poročila o borbi mednarodnih brigad proti nacionalnim Špancem. Večje število švedskih mladih komunistov se je dalo po agitaciji »Storm-klokanac zavesti, da so vstopili v mednarodno brigado. Dalje pa je list »Stormklokan« zlasti še pozor išče kulturno-boljševiškega uničevalnega delovanja. Poglavitni del vsebine tvorijo pesmi, novele in dramatični dialogi rdečih pisateljev in pesnikov in temeljiti razgovori o mednarodni bolj-ševiški književnosti. Izmed številnih komunističnih in l>oljševiških mladinskih listov Združeuih ameriških držav naj omenimo le glasilo »Champion«. Ta list kar javno uprizarja izdajalsko in razredno-bojno gonjo, ko opisuje razmere v vojaških taboriščih in delavske pogoje mladine v industriji v čim najhujši luči. Seveda zastopa [»polno enakopravnost zamorcev z belimi, kakor govorijo vsi komunistični listi, da bi zamorce pridobili za komunistično stranko. .Slednjič imenujmo še osrednje glasilo boljševiške mladine v Španiji, dnevnik »Ahora«. ki izhaja v Madridu. Dnevnik je naslednik lista »Ju-ventud« in skuša dati oslabljenemu boljševiškemu vojskovanju trdnejšo hrbtenico in navdušiti mladino za boj. Iz tega lista izhajajo napačna poročila o dogodkih v Španiji, ki jih potem ponatiskujejo drugi listi po svetu. Mimo teh listov, ki so javna glasila komunističnih mladinskih organizacij v omenjenih državah, pa je še mnogo drugih mladinskih listov in časopisov, ki jim na zunaj ni videti, da so v zvezi s komunističnimi krogi. Ti listi služijo boljševizmu bolj prikrito, a so radi svojega vplivanja na libe-ralno-demokratske kroge prav tako nevarni kot javni komunistični listi. zdaj splošno uvidevajo, da je to napačno. Isto velja za Kioto (K i joto). Sicer pa tudi nimamo nobene Japonske! Japonci že od nekdaj rečejo svoji domovini Nippon, ali s polnim imenom: Dai Nippon Teikoku, država Velikega Nippona (ko Velika Britanija!). Besede ;Japonska« Jafx>nci nič radi ne slišijo, je pa la izmaličena oblika besede »Zipangu«, kar je napisal Marco Polo. — Uradne japonske listine se v diplomatskem svetu glasijo: »Njegovo Veličanstvo tennfl v Nipponu.« Ko si je boljševizem skušal podjarmiti Špa- I ni jo, so boljševiški agitatorji iznova sprevideli, kako jc važno, da imajo mladino za seboj. Komu- I nistične mladinske organizacije so jedro mednarodnih brigad. Take brigade pa se napravijo namo z neprestano agitacijo boljševiške in od bolj-ševikov razvnete mladine. Dalje si voditelji kominterne obetajo čim hitrejšo izpolnitev svojih znanih ciljev: da ho jx> vsem svetu rdeCa enotna fronta jvod komunističnim |>oveljstvoni. Obetajo si tudi, da se bodo z mladinskim boljševizmom čim prej razkrojile kulturne, moralne in verske pred- F ran rove čete v ©sTobojonem Santandru: oče vojak objema stojo hčer. ki jo je po večmesečni ločitvi našel v Santandru. stave in da se bo vtihotapila v obzorje širnega sveta idealna podoba sovjetskih unij. Zato je boljševiška agitacija med mladino vsak dan hujša. Po vseh deželah so ustanovili časopise in liste nalašč za razkroj mladine; ti časopisi in listi prejemajo čim več denarnih podpor iz Moskve, ki se zmeraj večajo. Najvažnejša boljševiška glasila za pridobitev mladine v rdeči tabor so: V Franciji izhaja tednik »Avant-Garde« v nakladi 80.000 številk, ki doseže s posebnimi številkami tudi 100.000 izvodov. Poglavitna snov je propagiranje komunistično poveljevane rdeče enotne fronte, v katero naj bi vstopila mladina socialno-deniokratskih krogov. Teoretični članki se bavijo z vso marksistično-boljševiško miselnostjo in skušajo dokazati pravilnost razvoja od Marksa preko Medvedi so ga napadli Iz Moravske Ostrave poročajo: V velikih gozdovih so pri nas še medvedje, vendar niso še nikoli napadli človeka, ampak so nasprotno še zbežali, čim so zagledali ljudi. Zato je tem bolj čudno slišati, da so medvedje na dveh krajih napadli ljudi. Nekega ovčarja, Grleckega, je pri Bistricki napadel medved, mu odgriznih uhelj in mu a kremplji posnel kožo z obraza. Pastir se je onesvestil, nakar ga je medved pustil. K sreči so pastirja kmalu nato našli delavci, ki so ga spravili v bolnišnico. — Drugi primer pa se je zgodil no daleč od tega kraja, ko je medvedka napadla delavca Majerja in ga ugriznila v levico. Majer so je naredil mrtvega, nato ga je medvedka pustila, a ga je spet napadla, ko je delavec vsrtal in hotel zbežati. Medvedja ga je tako obdelala, da je delavec nezavesten obležal. 23.000 ljudi umrlo od kačjega strupa V Delhiju, kjer je sedež britsko- indijskih upravnih oblasti, so nedavno izdali statistiko, iz katere je spoznati, da so lani v Indiji zveri in kače umorile 26.000 ljudi. In sicer so samo kače pomorile 23.000 ljudi. Tigri so raztrgali 1046 ljudi, leopardi 849, volkovi 357 in hijene 64 ljudi. Če primerjamo te smrtne primere z žrtvami, ki so jih pomorile kače, so zverine prav za prav malo ljudi raztrgale. Tem bolj pa so zveri razsajale med domačimi živalmi in sicer so tigri, leopardi, volkovi in hijene ugrabili 65.000 glav domače živine in samo tigri eo jih raztrgali 30.0001 Videnje na daljavo: »Ali si ti golobiČicg moja?« Posavje se ie prebudilo Mogočna prosvetna organizacija v Boštanju ob Savi Posavje je doslej uživalo nesaslužen »las, da je mrtvo« da rado podloga tujim, neslovenskim in krščanstvu sovražnim vplivom, skratka, da je še v prosvetnem pogled" malo obdelano polje. Prosvetna prireditev v nedeljo, dne 29. avgusta v Boštanju ob Savi pa je na mah razgnala lako omalovažujoče mnenje o Posavrih, ter mogočno povedala. da stoji Posavje strumno v vrsti slovenske narodne in krščanske skupnosti. Pribiti je tretia, da je prireditev bila v Bo-šlanju, kjer do zadnjega časa ni bilo živahnejšega prosvetnega življenja, pač pa so tu skoraj neomejeno "Vladali liberalci, ki še danes smatrajo boštanj->ko občino za svojo trdnjavo. Tem večjega pomena je tedaj, da se je na takih tleh odločila mladina prirediti prosvetni tabor in povedati vsemu svetu, da začenja novo boštanjsko a vzpodbujal k zvestobi slovenstvu, ki je obenem zvestoba pravemu jugoslovanstvu. Ko je poudarjal tozadevne naloge naše mladinske organizacije, sc navdušenje kar ni hotelo poleči. Kot zadnji je govoril krški šolski nadzornik g. Petja o pomenu vngo.je in ljudske prosvete. Prof. Bitcne je še prečital pozdravno pismo bana g. dr. M. Natlačena ter z nekaj krepkimi besedami zaključil vseskozi uspeli tabor, ki se ga jc udeležilo okoli 8000 ljudi. Prihajamo zopet in prinašamo zadnje modne nooos/i VELEMANUFAKTURA A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Oglejte si izložbe! Po udeležbi še mogočnejša je bila popoldanska telovadna prireditev. Po večernicah v župni cerkvi se je vsa ogromna množic« zlila na okusno okrašeno telovadišče pred novim domom in z napeto pozornostjo ter z buriti m odobravanjem sledila telovadnemu nastopu. Tinji ta nastoj) je jiokazal, da posavska mladina hiti k velikim ciljem tudi glejc telesne vzgoje. Zlasti z navdušenjem je bila sprejeta posebna vaja. ki so jo izvajale domačinke. Ob koncu telovadbe sta nagovorila množico še prof. Bitenc in prof. JI a n -e l i č. Nepozaben pa ostane vsem udeležencem tabora trenutek, ko je ob zaključku nagovoril udeležence, se jim zahvalil in jih pozdravil sivolasi domači župnik K Rakovec. Ves slavnostni dan jc stal skoraj neopazno v ozadju, ko pa se je ob koncil presunjen nad veličino prireditve pojavil pred množico, ga je mladina pozdravila s takim navdušenjem, kakor zna le naša mladina, kadar hoče pokazati hvaležnost in vdanost svojemu dušnemu pastirju. Velik dan je bil ta za Posavje in poln je jamstva, da bo Posavje tudi v prihodnosti stalo trdno v delu in živahnosti sredi slovenskega krščanskega prosvetnega ter mladinskega gibanja. - Pri zaprtju, motajah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz Josel greučicec Kamnih Pogreb g. Franca Fajdigc je pokazal, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojni v Kamniku in v celem našem okraju. V sprevodu, ki je krenil izpred Gasilskega doma. so nosili O praporov in 42 vencev in šoj)kov\ ki so jih |x>klonili znanci in jvijatelji ter razna društva in korporaciie. jiri katerih je pokojni deloval. Za kamniško godbo, ki je igrala žalostinke, je korakalo nad 250 uniformiranih gasilcev iz celega okraja in celo deputa-cije iz Štajerske in Dolenjske. Za krsto so za užaloščenimi svojci in sorodniki korakali zastopniki naše javnosti, odbor domačega Gasilskega društva in iupe, pri katerih je pokojni vneto deloval, dalje številni zastopniki raznih društev in korporaeij iz Kamnika in Ljubljane ler dolga vrsta občinstva. Gasilsko zajednico je zastopal njen blagajnik g. Milu Lah. Ob odprtem frobu je govoril pokojniku v slovo načel. kamn. gas. diu šiva g. Anton Cerer, poslednjo žalostinko pa je zapela Lira, pri kateri ie bil pokojnik predsednik skoro 10 let. Q. Francu I ajdigi bo ohranil Kamnik časten in trajen spomin. Razrešen je bil član občinske uprave g. Ivan Machtig. na njegovo mesto pa je bil imenovan g. Lado Fajdiga. Triperesna deteljica Spisal M. Kunčič - Oostrira! M. Sedet Medtem pa, ko naša dva Junaka pokojno spita v skrivnostni tišini starega gradu, se za kratek čas povrnimo k ciganom, ki so jih orožniki polovili in odgnali v policijske zapore. Stražmojster Sotina je zjutraj ukazal, naj najprej iirivedejo preden poglavarja Murija, da ga zasliši. Poglavar Muri so je vljudno priklonil in [>o-zdravil, poteui pa je začel na vso moč regljati. »Tiho!*, je zagrinel atražmo^ter šetina. . Najprej imam biisedo jaz.< Naperil je vanj svinčnik kakor sulico in strogo rekel: »Torej vi sle poglavar Muri, kajne?« »Boc.uni, tako je! ie pritrdil poglavar Muri. >A ja niš kriv. go^pon general, ja niš kriv!< »To bomo že mi ugotovili.' Je strogo odgovoril stražmojster in si krvoločno zavihal brke. Velike nagrade za obiskovalce novinarske razstave Uprava »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba-« in »Bogoljuba« bo razdelila med obiskovalce razstave slovenskega časopisja n« ljubljanskem velesejmu Dala bo: 460 nagrad 10 20 100 obiskovalcem obiskovalcem obiskovalcem 10 obiskovalcem 20 obiskovalcem 100 obiskovalcem ■> Slovenca« celo 1 e to brezplačno »Slovenca« 6 mesecev brezplačno »Slovenca« 1 mesec brezplačno »Slov. dom« c e 1 o 1 e t o brezplačno »Slov. dom« 6mcsecev brezplačno »Slov. dom« 1 mesec brezplačno • * 100 obiskovalcem »Domoljuba« celo leto brezplačno ★ 100 obiskovalcem Bogoljuba« celo leto brezplačno ★ Nagrajence bo določil žreb. Pogoji: 1. Vsakdo, ki se hoče udeležiti nagradnega žrebanja, mora obiskati paviljon, v katerem razstavljajo podjetja, ki so v okrilju K. T. D. in kjer bo vsakdo lahko dobil obširen pregled vsega našega tiska, zlasti »SioTeaca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. 2. Kdor hoče sodelovati pri žrebanju, mora kupiti en izvod časopisov, ki bodo v našem paviljonu naprodaj. 3. Obenem s kupljenim časopisom bo prejel vsakdo brezplačno krasen prospekt z lepimi slikami v bakrotisku, ki ga je natisnila Jugoslovanska tiskarna. Prospekt bo opremljen s številko in z žigom naše uprave ia ga je treba dobro shraniti. (Ncnumeriran prospekt bo na razpolago tudi drugim obiskovalcem Baše razstave.) 4. V nedeljo 19. septembra bomo objavili izžrebane številke in vrste nagrade. Kdor bo imel na svojem prospektu izžrebano številko, naj prospekt s svojim natančnim naslovom pošlje na »Propagandni oddelek Slovenca« v Ljubljani, nakar mu bomo list takoj začeli pošiljati. Onim, ki so žc naročniki naših listov, pa bodo izžrebani, bomo odgovarjajočo naročnino knjižili v dobro. Uprava sSlovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. C3 : y ■ ■ '.D Na sliki vidimo tloris razstavnega paviljona podjetij, ki so v okrilju KTD (časopisni konzorcij- its-karna in knpgdrtiai in priratora v paviljonu M, ki«t bu klišarna Jugosiov. tiskarne v obratu Turnir SK Planine v namiznem tenisu V nedeljo se je vršil na Stadionu turnir v namiznem tenisu. Sodelovali »o poleg prireditelja člani prosvetnih društev Trnovo, hv. Jakob, šlšku, Kranj iu SK Mladika. Splošno je bila udeležba precej dobra, najbolje so se izkazali mladi Člani SK Planine, ki utegnejo v kratkem igrati vidno vlogo v jugoslovanskem namiznem tenisu. Zlasti jo ugajal Belak. ki je v drugem kolu z varnim plmplom gladko odpravil rutiniranega Kvečiea. Za prvi mesti v singlu in doublu mi bile razpisane prehodne nagrade, in sicer v »inglu darilo, ki si ga delita zmagovalca brata Strojnik, v doublu |>a prehodni pokal tvrdke Alpina. ki sta si ga tudi osvojila že omenjena brata strojnik. Posamezni rezultati: Single: Kobal:Zupnnc 2:0, Kompare-flamovš 0:2, Potočnik:ltoškar 2:0. Oabrovšek:.Martinšek 0:2. Belak:Kantušič 2:0. Verbič:Koemur 2:0, Šinkovec: :0*olin 2:0, Kovič:Krmelj 2:0. Tiran:111čar 2:0, MalectPueihar 2:0. 11. kolo: Mlinar:Kpbal 0:2 (W.O.), Potočnik: :Koch 0:2. Strojnik A.:Martinšek 2:0. KvečičtBelak 0:2! (Nepričakovana zmaga odlično razpoloženega Bejaka proli favoritu Kvečiču!) Verbic:sinkovec 2:0. Kovic: Tiran 2:0. Malec:Strojnik K. 0:2. III. kolu: Kobal:Rnmovš 0:2, Kocli:SIrojnik A. 0:2. lielak :.\Vibir 1:2. Kovič:Slrojuik R. 1:2. l inale: V finale so jirišli Ramovš. Prosvetno društvo Kranj. Strojnik Aleš, Verbic, Strojnik Roman. vsi SK Planina. RamovS:Slrojnik 0:2 (19:21, 1.1:21), Verbic:Strojnik Aleš 1:2 (17:21. 21:10. 20:22), Strojnik Itiuucn :Sjrojnik Aleš 1:1 <21:1*. 19:21, 16:14. Igra ni dovršena, ker sta igrala več kot eno uro). Ramovš:Strojnik A. 0:2 (8:"1 6-21) Verbic:Ramovš 2:0 (21:11, 21:17). Strojnik:Verbic 2:0 (21:1:5, 22:20). Po točkah si delita prvo in drugo mesto SI roju i k Roman in Aleš, tretji Verbic, četrti Ramovš. V tola/.ilnem turnirju si je osvojil prvo mesto Kocmur. SK Mladika. V doublu sta prva Strojnika Aleš in Roman, druga VerJjic—Belak. Mariborski ioort Termine prvenstvenega tekmovanja in žrebanje nasprotnikov, ki «o bili določeni od novoustanovljenega okrožnega odbora LNP v Mariboru, je poslovni odbor LNP na svoji seji dne 24. t. m. spremeni! sledeče: S prvenstvenim tekmovanjem se začne že 5. septembra; celotno prvenstvo bo izvedeno že letos ter so izžrebani tudi /t termini revan/nih tekem. Istočasno so določeni tudi datumi za odigranje finalnih tekem, dočim bo žrebanje nasprotnikov izvedeno, čim bodo znane tablice poedenih skupin. 5. septembra in 17. oktobra: Maribor : Mura, železničar : Rapid. Gradjaniki : ČSK. 12. septembra in 24 oktobra: Rapid : Maribor. Žclezn i čar : Grudjanski, CSK : Mura. 26. septembra in 7. novembra: Maribor; ČSK. Gradjunski : Rapid. Mura : Železničar. 10. oktobra in 14. novembra: Maribor : Železničar, Rapid: CSK, Gradjanski : Mura. Prve tekme bodo odigrane na terenu prvo-imenovanega kluba, revanžne pa na igrišču drugo-imenovanega kluba. Za finalna tekmovanja v I. razredu LNP so določeni termini 20. in 27. marc. 3., 10., 17. in april. 1., 8., 15.. 22. in 20. maj 1038. Nova razdelitev terminov pomeni za klube velik napor, ker bodo morali vsako nedeljo igrati važne tekme. Po večini primanjkuie vsem moatvom dober kondicijski trening, pa smo radovedni, kako se bo način tekmovania kvalitativno obnesel. Za gledale« bo nedvomno i/redno zanimivo, ker bodo v zelo kratkem času mogli prisostvovati vsem fazam tekmovanja. Termini in spored tekmovanja v II. razredu Mariborskega okrožja pa so ostali neizpremenjeni. SK Planina sporoča, da preloži svoj lahkoatlel-ski miting, ki jo bil razpisan za dan ~>. »ept. t. I. na kasnejši datum, radi nastopa svojih atletov-ju-n i or je v na dvomatehn SK Planina—K. A. C. v o klub drugo leto skušal napraviti lahkofrtlctskn naprave. Iprišče lio ograjeno. Odprlo bo na praznik S. septembra pod | J«>l 20 v restavraciji Na—Na Tj.rševa cesta. Za vozače, kateri IkhIo vozili v Zagreb, obvezno. Načelnik. /.SK Herines moftttekrija, w udeleži 5.*eptoin-bra 1937 z 10 motorji motociklisličnih dirk v Zagrebu. Odhod je dno 4. septembra s tovornim avtomobilom izpred .lugoindiis, garaža Dosa v siški. Povratek •">. septembra <>l> 24. uri. Nekoliko je šr- praznih mest. Ilirijo vabljeni. Cena vožnje tja in nazaj din l>0 s vstopnino na dirko. Preskrbljeno jo za vse udeležence v Zagrebu za cenene prenočišče in prehrano Lepi prilika za ogled Zagrebškega velesejma. Prijaviti so jc do 3. septembra do pol 7 v tajništvu, Aleksandrova cesta 5 pritličje, desno. Načelnik. Radio Programi Radio Ljablfnnai Torcl:. si. acfimfa,- li odlmakl ii opcf (plotfr) ■ lii.". Vreme, pnrm-ilu — U »'os. •pured, ohtcsliU 14.U Kiiin-iirl 1,'aili.islnjtji oikrutni - It Vrciue. iMirra — Jf» (iis. vre m p, pnroClln. spored, ol.\r.vtOi« — n.S-i \nr. nra: \'a» in m,stu t iidši niirortiii irl»>hi (Anton Ilohrollič, komponist. zavri*) — is.:ki ilrs. i minut /s I um _ 211.111 HMiištvo V ilrm-ki I.MnovIni (it. Aloj/ii STIl*.-|j| — Jil.mi V..('»-r opert-tlie «lu«t>i\ Hmirluje nili. •I^lk.-i tglitrra tu Hmltjsk) »rkpstrr ti Ca-. rr»nH'. poročila, spored — Ml.". 7.ii ple« t idoirc-1. Orngi programit T*>rrt;. n. (icgnxtn: Helgrari: 11..VI Plošči- fn. arih: ai Klarinrt vn.an Tiimhnrte« - H Filiala — »kikiJ. I!I.*S l«r.-i - 51.li Vojaški spomini — Hudim-t>rtta: Mt.ni Orkm>lrfllni konert — Homif-itu opera Dva skopuhai - '-"-Mil Citrflnsfca elaslin ?t.in I h it — Trut-Mtlnn: 17.1.'« Pinniiio lirrn Itif llurll JI Otirrn I.lberia /'roflo: L1.ll.- Prenos ir Solno irrod.-i: oprta farohini i>i<^al I ar.iarm: tu l.ahka in pIh^on kIjiaIi« — Kiimi0Mbrrg: J.i.la I.orlzinffnva 0(H-ru -Oro/iir Vralhtarn • l»i Rudarska ffodlnt — i,i »'k o: ID.M Saskn mnrfH «ivlj..uj», - Koli: Ji.li) Scr.-nadnl koneert — Fiunk/urt: ^u.ln \ rspln opri n.-i rla-1>:< — Stranibouro: IS.ft.", Sofmoorm/ ttnl.nn ti.^il Moderna simfonienii irtasba. MALI OGLASI V malih oglasih velja *taka beseda Din 1-—. ienltovanjakl ogiaal Din 2 —t NaJmanJM znesek ta mah oglas Din 10*—. Mali oglati m plačujejo takoj pri aaročllo. — Pri oglatih reklamnega inačaja ae računa enokolonska 3 mm tiaoka petltna Trati ca po Din 250. Za plamen« odgovore glede nalili oglatov treba priloiifl ilužbodobe Izurjeno pletiljo sprejmem takoj. Tyrševa cesta 37. (b) UNIO Služkinja z dežele, zmožna kuhe -dob| stalno mesto v »Men-zl«, Kolodvorska ul. 8. b Hlapca in deklo sprejmem za vsa kmečka dela takoj. Plača po dogovoru. Cerne Franc, Orle f, p. Ljubljana. (b) Lesnega manipulanta event. začetnika, sprejmem za takojšnji nastop. Prednost Imajo z vsaj 2 letno prakso. Ponudbe v upravo »Slov.« pod 13740 Potnika in zastopnike za obisk trgovin in privatnih strank, iščemo. — Dobre moči dobijo čez čas fiksum. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Takoj« št. 13844. (b) Stenotipistinja se sprejme. Perfektna v slovenščini ln nemščini ter v sloven. stenografiji. Znanje srbo-hrvaščine ln nemške stenografije daje prednost. Ponudbe s podatki o izobrazbi In praksi v upravo »Slovenca« pod šifro »Duplica pri Kamniku« št. 13820. (b) Ii Vajenci Trgovski učenec II krepak, poštenih kmečkih staršev, nadarjen ln dober računar, se sprejme takoj pri Remie Alojzij, Dravograd. (v) Trgovsko vajenko pošteno in močno sprejmemo. Pismene ponudbe, pisane lastnoročno, poslati na Elektroindustrija d. d., Ljubljana, Gosposvetska 13. (v) Dijaki Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo za 450 din. Soba lepa, Prule. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13841. (D Revna dijakinja petošolka. Išče stanovanje, zajtrk In večerjo pri strogo katoliški družini, proti Instrukcijl event. proti plačilu. Informacijo Pestotnlk, Borštnikov trg št. 2-II. (D) Čitajte in širite »Slovenca^ Velika muilkalna revlla Plešem za tebe TEl. 27-30 SLOGA Na sploftno ialjo samo ie danes Zabavna veseloigra polna dubovltega numort« ui tomlfcnin »apietljalev Inkognlto Gustav Froblicb Hansl Knoteck TEl. 21-24 MATICA Velik tpljonaint film Azev Mož > dvomim tlvl|en)em in dvolno vlogo Olga čebova W. Liebeneiner (T\juUiam o& 16.,19."^ 21.".u/u' □ES0ED Koroške brusnice (PREISELBEER) dnevno sveže • razpošilja od 5 kg naprej Zechner Henrik, Llbellče, Koroško. K Najboljši trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik Bohorlčsvi 5 Telefon 20-56 Šolske torbice, nahrbtnike v veliki Izbiri, priporoča IVAN KRAVOS Maribor. Aleksandrova 13 Zavese za okna posteljna preglnjala, blago za preobleke pohištva z največjo izbiro In zelo poceni nudi nova trgovina Goričar, Sv. Petra cesta 30. (1) I Automofor Motorno kolo I znamke Duglas, 350 ccm, prodam za 1300 din. — Ivošak Franc, Sv. Petra cesta 78. Polzve se od 12 do 13 ln od 17 do 19. (f) Kupimo Elektromotorje dlnamo, šalttable In števce - kupim. Hitre ponudbe upravi »Slov.« pod »Glelchstrom« št. 13853. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana WolIova ulica št. 3 Objave Izjava Obžalujem In prekllcujom žalitve, ki sem jih dne 11. Julija letos Izrekla Klun Olgi na Jesenicah. Jesenice. 2. avgusta 1937. Pucelj Barbara. (o) Pouk Francoščina in klavir Z rednim privatnim poukom prlčnem zopet In sprejmem odrasle ln šolsko mladino. — Potočnik Aneta, strokovno diplomirana. Večletna učna praksa. Cena zmerna. Prijave od 10—6. Tržaška cesta 1-1. (u) Večerni tečaj za prlhrotevanfe damshlh ohladi se bo vršil od 6.-25. sept. 37 Cena letala 250 Din Priglasitve sprejema dnevno TEODOR KUNC lastnik šole. L|Ubl|ana, Aleksandrova cesta 5/II Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, bral, svak in stric, gospod FRANJO WEISS poštni zvanicnik v pokoju po dolgotrajni mučni bolezni, večkrat previden s tolažili sv. vere, danes dojioldne v starosti 63 let mimo v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 1. septembra ob 4 pop. iz hiše žalosti Dev. Marija v Polju št. 70. na farno pokopališče. Blagega rajnika priporočamo v molitev in blag spomin! Dev. Mar. v Polju, dne 30. avgusta 1937. 2a|ujofj os(a|j Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena mati, sestra, tašča in teta, gospa Terezija Bedrač roj. Čeh vdova po nadpazniku lin. kontrole previdena s tolažili sv. vere. — Na zadnji poti jo spremimo v sredo, dne 1. septembra 1937 ob pol 2 popoldne iz hiše žalosti Dravlje št. 171 na pokopališče v Dravljah. Dravi je, dne 30. avgusta 1937. Žalujoči: .Tanko, ban. uradnik, sin; Marija, snaha — in ostalo sorodstvo. Kupujte pri naših inserentih Kunaver Ludvik gradbeno • strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra (t. S, telefon 37-23, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln atano-vanjsklh hiš tn vit. Pooblaščen graditelj ln sodil cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p Denar HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje vnov-čuje po najboljši ceni tn takojšnjemu tzplačllu — I z p o s 1 u j e vse bančne denarne, kreditne In blagovne posle najkulantneje ALOJZIJ PLANINŠEK trg. ag. bančnih poslov Ljubljana. Beethovnova ulica 14-1 — telefon 35-10 Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani. Krekov trg 10, tel. 37-62. BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica St. 40 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank tn hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute tn zlatnike po najvišji dnevni ceni. ODDAJO: PEKARIJA V KRANJU Je naprodaj ali se da v najem. BUFET z vso opravo se odda. Poizve so: Alešovec, Kranj, ali Ljubljana VI!.. Alešovčeva 30. Stanoianja IŠČEJO: Dvosobno stanovanje event. kabinet, svetlo, v bližini mesta. Išče uradniška petčlanska družina po zmerni ceni. - Naslov Javite upr. »Slov.« pod »Točen plačnik« št. 13670. ODDAJO: Sobo veliko, sončno in zračno oddam solidni osebi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13S43. (s) Novi na zraku prevetreni puder Presenetljiva Iznajdba pariikega kemika sa kozmetiko Puder desetkrat finejii in lažji, kakor 1« bilo doslej sploh mogoče misliti. Samo puder, ki je lahak kakor pero, je odbran za uporabo. To je presenetljiv nov način proizvajanja, ki ga ja iznašel neki pari&ki kemik in ki ga sedaj izvaja Tokalon, Zaradi tega ae puder Tokalon tako gladko in enakomerno oprime lica, pokrivajoč kožo s tankim, nevidnim ovojem lepote. Rezultat tega je popolna naravna le»pota, tako različna od staromodnih tažkih pudrov, ki »o dajali samo videz olepšanja. Polag tega vsebuje puder Tokalon tndi aoMlanovo peno, zaradi katere se obdrži na l*cn osem ur. Tudi v najtoplajft raatsvraoift ae ni treba pudrati, če upor»b!l«te podar Tokalon. Ob koncu dolgih pleorHi »ečarov bo o»tala VaSa pclt še vedno sveža in brez vsakega bleska. Zahtevajte povsod,,SLOVENCA' V naši podružnici v Celju dobite vsa pojasnila glede inseratov! Tam lahko plačate tudi naročnino za »Slovenca" Umrla nam je danes po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, naša ljuba, dobra in skrbna sestra, teta in svakinja, gospodična Marija Jereb trgovka Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 1. septembra 1937 ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Priporočamo jo v molitev in blag spomin! Trebnje, dne 30. avgusta 1937. Žalujoči ostali Agnes Gunther: 78 Dušica - Rožamarija Jutranji veterček se danes razposajeno igra z zelenim drevescem na stolpu, kateremu se vidi, da je danes posebno ponosno vtaknil svoje pero za klobuk. K V6emu temu pa še jiomežikuje 6 svojim svetlim očesom izpod ležke veke, kot bi hotel reči: »Jaz pa vem, kdo prihaja!« Vse ozračje je napolnjeno z radostjo in vsemu ie vtisnjen pečat neke posebne blaženosti. — Zal, da žive tudi danes ljudje, ki nimajo razen smrti ničesar več pričakovati! Liza je davi sprejela od Rožamarije bogata darila. Sleherni se mora danes radovati. ki pride v 6tik z Rožamarijo, sicer bi jo udušila lastna blaženost. —■ Ko pride k zajtrku v svoji svetli, nežni batistni obleki, jo že pričakujeta oče in mati. Bela obleka ji je opasana z modrosvilenim trakom. Obema je. kot bi vstopil prijeten poletni dan v visokoj zasenčeno sobo, v kateri zabranjujejo zagrnjeni zastori vstop žgočim sončnim žarkom. Kneginja. vsa bleda, izžita in vidno utrujena, tipre svoje oči v Rožamarijo. V njih je zažarel sivorumeni sijaj. — V očetovih očeh se zrcali radostni blesk! Ali so te stare stene vobče že kdaj videle kaj tako neizrečeno lepega in ljubkega? Vse te oči iz 'slik. ki vise ob steni deloma v senci, deloma v svitu sončnega žarka, ki se je prikradel v sobo, strme v visoko, vitko dekliško postavo. Med temi slikami je ena. ki prikazuje gospo v srebrnem stezniku z dostoanstvenim kljukastim nosom. Njene oči zasledujejo vsak gibljaj Rožamarije. Mar so že kdaj toli strmele oči te stare Brauneckerce. ki polaga nekam svečano 6Voje apnenobele roke na srebrnookovano knjigo? Le oglej si. stara gospa, lega zadnjega premilega olroka našega odličnega rodu! ,. ... . Rožamarija je ob vslonu poljubila roko manu ler se ji prijazno nasmehnila. Uprla je vanjo svoje proseče oči! Ne prosi je ljubezni, ne, tega ne! Le malce strpljivosti! Toda, kar se je prikazalo v teh zagonetnih očeh, je bilo nekaj nedoumljivega, nekaj, česar še ni bila nikdar zapazila v njih! Nato je ]>onudila svoja Iičeca očetu v poljub. Pri tem se je moral knez malo dvigniti, kajti on je manjši od 6voje hčerke. Prva je izpregovorila kneginja: »Rožamarija, že zopet si zrastla! Odslej 6e boš morala čuvati cclo pred lestenci!« ■Bom. mama! Toda hočem dovoliti Harru, da bo hodi! pred menoj. Koder bo on prodrl, tudi jaz ne bom prišla v nevarnost, da bi morala zaostati! — Papa. te je že tudi opojil vonj lipovega cvetja, ki valovi okoli gradu? Kako krasno cvete vendar lipa ob severni strani! Kako šumi in orgla po njej!« Knez ves vzradoščen opazuje Rožamarijo. s kolikim tekom zauživa zlato strd s kruhom ter Ji reže: »Ta jed je kot nalašč zate! Mnogo tega boš morala še použiti, da ostaneš prozorna mi mi-lobna!« Toda nihče izmed njih 6i ne upa omeniti ime. nitnega in vele danes izvršiti. epomembnega dogodka, ki Kar povzame besedo knegi nja: ■Ob desetih torej pride tvoj ženin in ob pol-dvanajstih bo sprejem. Moj Bog. kako strašno dolgočasni bodo zopet ti ljudje! Kako si bodo prizadevali, povedati isto z različnimi besedami!« Knezu preseda to govorjenje. Zato brž vsfane, rekoč: Moram še govoriti z upraviteljem! No. Rožamarija, je to že tvoja čarobna obleka ali pride še vse kaj divnejšega?« »To je moja jutranja obleka, papa! Seveda še pride vse kaj lepšega!« Zdaj nadaljuje kneginja: »Tu je težko razločevati, ker na tebi itak vse visi! Tvoj oče v zadevah obleke ni več tako otroški... No. odslej mi vsaj ne bo Ireba več dopu- ščati, da me drugi prezirljivo gledajo, ker se ti nedostojno vedeš proti meni!« Knez brž izgine! Kako vendar sovraži to obnašanje kneginje! Da bi otroka V6aj danes ne dražila! — Rožamarijo je obšinila rdečica. Dobro je namreč vedela, da je 6 svojo trmo mačeho čtsto ujezila, ker ta ni hotela doumeli njenega pojmovanja o telesni lepoti. »Mama, ne morem se ti dovolj zahvaliti, da si mi v tem pustila mojo voljo. Šele danes pra vilno domnevam, kako neprijetno ti je to bilo! Toda zdaj si ne želim biti drugačna!« — Kneginja skomigne z rameni ter reče: »Moja naloga je vendar že končana!« V visokem, hladnem prostoru je po teh besedah zavladal premolk. Le velika vešča, katero je bilo zbudilo sonce, se je zaganjala v za6tore. Rožamarija si beli glavo, kako bi našla spravljivo besedo za mačho. Sama je danes vendar Zlatamarija! Bila bi zelo nehvaležna, ako bi si ne prizadevala, oddati tudi drugim nekoliko svoje neizmerne sreče. In mama je danes tako čudna, vsa zabledela ter ima pod očmi rdeče pege! — Rožamarijo pa tudi mori skrb. kako bo mama sprejela tlarra. ako se prej ne pomiri. Kar nekdo potrka na vrata. Vstopi sluga ter prinese nekaj v svilen papir zavitega: »To so oddali za presvetlo princeso Rožamarijo!« Rožamarija brž razvije in pokaže se svež. še rožnat šopek cvetlic. Brž se ji izvije lahen vzklik. Bili so rdeči gozdni nageljni, vrne« pa nežna, rjavkasta in zelena tra-vica. Vse to jc bilo ovito s starim, modrim, svilenim Irakom. Hipoma se spomni mesta, kjer so vzklile te cvetlice. Spominja se obenem hrastov ki 60 ob robljali zeleno pot in lasnega traka. ka'erega je bila dušica izgubila, llarro ga je mogel nekje najti, kajti bil je zabledel in poznale so se mu rosne pege Tudi praznik lilij ji je prihajal na misel, ko je bila pokazala Harru s tem svojo otroško naklonjenost, da mu je bila nanizala jagod na bilke. — Zarana je bil torej tam in je zbiral otroške radosti njenega prvega slavnostnega dne v življenju! Sive oči Rožamarije 60 6e orosile. — Na mah je bila pozabila na ves svet! Pozabila je bila tudi na to, da opreza z njo neizrekljivo sovraštvo, bleda, mučna zavist! Svoje cvetke drži v roki, kloni z glavo nad njimi ter 6e jih dotakne s svojimi ustnicami. Njena Iičeca obseva rahel rožnat nadih. Kako lepa in blažena je. ko drži kot nevesta v rokah nežni pozdrav iz otroške dežele! Rožamarija hipoma zadrhti. Mama je trčila ob 6amovar. pod katerim še vedno plapola modri plamenček. Sklanja 6e nad njim. da bi mu odvzela vode. Kneginja pije navadno več skodelic močnega čaja, ki si ga vselej sama pripravi. Hipoma izpregovori: »Rožamarija, ti še vendar nisi pila čaja!« Princesa pa položi previdno svoj šopek na mizo ter reče: »Mama, prosim te, ne daj mi premočnega!« Pri teh besedah se Rožamarija smehlja, kot bi njene misli blodile drugod. Dostavi še: »Prilij malce vode!« Brž vzame svojo skodelico (er jo podrži kneginji. Ta pa se nekoliko skloni in v tem hipu že šine cureK vrele vode po golih rokah Rožamarije! Temnordeč trak se je hipno pojavil na njih! Kneginja dvigne 6voj pepelnati obraz in dvoje oči se zabliska v peklenskem žaru. Kot bi se hotela opravičiti, izpregovori kneginja: »Ah samovar 6e je prevrgel!« Rožamarija je pobledela, njene oči so za-temnele! Od grozne bolečine 6tiska zobe in ne najde besede za toliko podlost svoje mačehe. Samo ponosen in neizrečeno prezirljiv pogled!... V ljubki, zasanjani devi se ie hipoma zbudila kraljičina iz rodu Bratineckerjev. 7. drhtečimi rokami je vzela svoje cvetlice in še enkrat pogledala mačeho. kot bi ji hotela reči: »Niti teh ti ne zaupam!« Nato je zapustila 6obo! Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel teč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič