Leto nr., štev. so V Llu&ljanf, torek dne 13. marca S923 ^^ ^JaSrapoumnMb ^st. star?« i sin l«Haf» ob 4 »hrtr»f. Stane mesečno lO— Dio Ka toosemstvo 20"— m Oglasi po tarStL Uredništvo: MDtioMera oesU št 16/1 Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. U^ravnlsžvo: Ljubljana, Prešernov» ti »t R Telet »t 36. Podružnice: Maribor, Barrarska alia št L Tel št 22. Celje, Aleksasdr cesta Račun prt poitn. čekot-save da tier. 11.942. Ljubljana, 12. marca. Se pet dni nas loči od velike odločitve v naši notranji politiki. Zato ni ido čudnega, ako že prihajajo veeti o covih političnih konstelacijah po vo-iitvt Gcsp. Pašič je dobil mandat samo za volilno vlado in na j?k rajne je do 16. aprila mora biti sestavljena vlada, da more prestati pred novo skupščino prvo veliko bitko: volitev skupščinskega predsedništva. Je torej čisto naravna posledica parlamentarne vlada-vime, ako bo vlada neposredno po volitvah podala ostavko in bo s tem prenehalo izdajanje novih ukazov. So pa tudi drugi razlogi, ki so prodrli v javnost in pričajo, da je sedanji^ sistem izgubil peverenje krone, v kolikor ga je sploh posedoval. Razpust 6kuj>ščir.e tik pred sprejetjem invalidskega in uradniškega zakona bii je znatna ote-Zitev za monarhijo, in le čiin taktnejše obnašanje vlade moglo je olajšati položaj: zgodilo pa se je ravno nasprotno, ker je vlada zlorabljala zase celo avtoritito krone. Nezaslišano držanje vlade v pogajanjih z Avstrijo in Italijo je še bolj razburilo ogorčenje vse narodno misleče javnosti. Avstrijci in Italijani dobro vedo. da niso mogli izbrati za sebe srečnejšega, za naš narod pa neugodnejšega trenutka, nego čas radikalskega režima. Laški listi to odkrito priznavajo. Krona bo po ostavki vlade znova v težkem položaju, kemu poveri sestavo nove vlade. Radikalna stranka je v pohlepu po moči in zgrešeni nadi. da dobj sama večino, razbila prejšnjo koalicijo, v kateri so demokrati vzdržali v najtežjih razmerah, eamo da država dobi ustavo in da skujiščina sprejme za njeno provedbo potrebne zakone. Nič ni verjetno, da bi mogla *tara koalicija zopet začeti z delom. Radikalci mesto da bi sli v volitve z geslom, da se provede ustava, so vseli drugo geslo: uničenje ustavo-tvorne Demokratske 6 t r a n-k e in, kdor opazuje celokupni boj, kmalu vidi. da jim je vsak Nemec, Madžar, radičeveo danes ljubši in ga podpirajo zoper demokrate. Celo k iiam v Slovenijo so radikalci prišli, da od jedo demokratom njih mandate: to je edini njih nam on in pora en, in v to svrho je začel Hribarjev teror in Lukan - Grasellijeva emeSna komedija. Koalicija z radikali je imela v demokratskem klubu že pred razpustom Ie še čisto neznatno večino, ako bi pa dali danes o njej glasovati, bi brez dvoma propadla. Radikali upajo na kombinacijo z muslimani in klerikalci ter z Nemci, a to vse skupaj je šele komaj tretjina bodoče zbornice. Z ostalo opozicijo g. Pašič ne pride v poštev v nobeni kom- O je- llfalifani siavlfafo zopef nove političnega položaja j zaMeve RADIKALSKA VLADA PRED DEMISIJO. - KO.M3INACI.iE ZA NOVO PROST FRO.MET MADŽARSKE Z REKO. - PRIVILEGIJI ITALIJAN- ¿MINISTRSTVO. — VLOGA DEMOKRATSKE STRANKE, Beograd, 12. marca. pg. Notranja politična situacija se je zadnje dni znatno poestrila. Razlogi so v ¿Javnem trije. Odpor javnosti proti politiki popuščanja napram Italiji, ki se je pričela z usode-polnlrn pristankom na pogajanja pred popolno evakuacijo Sušaka (Baroš, Delta) Je znatno oslabil stališče kabineta. Očitni izraz nezaupanja od strani krone, ki se je v posebnem pismu zavarovala proti temu, da ministri kršijo zakone je g. Pašiču pokazal, da nima v nobenem slučaju računati z moralično pomočjo vladarja. Končno se volilna situacija vlade slabša od dne do dne ta naravnost katastrofalen poraz radikalske stranke ie po vseh poročilih neizogiben. Ostri govor Ljube Davidoviča na včerajšnjem manliestacijskem zboru demokratske stranke v Beogradu se splošno komentira kot napoved notranjepolitične krize, katere izbruh Je pričakovati takoj po volitvah. Smatra se, da bo vlada tekom prihodnjega tedna podala ostavko. Po mnenju dobro informiranih političnih krogov so mogoče za razplet krize tri kombinacije. Najmanj verjetna Je obnovitev radikalsko-demokratske koalicije s pritegnitvijo nekaterih manjših skupin. Razpoloženje v demokratski stranki je kar najodločnejše proti taki koaliciji. Kot druga možnost se omenja koncentracijska vlada. Tudi tej kombinaciji se ne pripisuje mnogo verjetnosti, ker za- Davldovič o poliilki demokratov SIJAJEN ZBOR DEMOKRATSKE STRANKE V BEOGRADU. Beograd, 12. marca. g. Včeraj se Je;da se hitro in stvarno izvede. enkrat ni razvidno, na kakšni podlagi ta s katerim skupnim programom bi se mogle zediniti vse parlamentarne stranke, ki jih bo v novi narodni skupščini še več nego v starem parlamentu. V ospredje se postavlja koalicija demokratov in bivše opozicije. Verjetno Je, da bi mogli demokrati izdelati za tako vlado zunanjepolitični, gospodarski ta so-cijalnopolitični program, ki bi ga večina zbornice gotovo odobrila. Zadnje dni so se vršili med političnimi voditelji raznih strank razgovori, ki so v tem oziru situacijo precej razbistrili. Nadalje se ne sme prezreti, da so demokrati in druge opozicljonalne stranke odločeni za vsako ceno ta za vedno zlomiti radikalski teror, kar naravno pripravlja ugoden teren za nadaljne korake. Da bi mogli radikali napraviti koalicijo z opozicijonalnimi gručami je izključeno. Edine stranke, ki bi bile pripravljene sodelovati ž njimi so klerikalci in del muslimanov. Pa niti v to se mnogo ne veruje. Dejstvo je, da so radikali danes popolnoma Izolirani. 2e prihodnji teden Je pričakovati zanimivih odločitev. Demokratski stranki pripade pri tem odločilna vloga. Od njenih zaključkov Je odvisen ves nadaljr.l razvoj notranjepolitičnega položaja. Takoj po volitvah se vrši v Beogradu seja Glavnega o-dbora DS, ki bo sklepal o taktiki stranke. SKE PARO PLOVBE. Beograd, 12. marca. g. Včeraj ves' godbe In je tudi ne mora, dokler se dan se je vršila konferenca posvetovalne ! litične razmere med obema državama r.e komisije za Izvršitev rapallske pogodbe. I razbistrijo. Radi tega sr:eda tudi ne mc-Sei naše opatijske delegacije dr. Rybaf j re biti govora o tako veliki koncesiji, ki je podal o dosedanjem poteku pogajanj v : bi se Imela dati Madžarski. Da!je ltzU-Opatlil obširno poročilo. Nekateri Usti jar.l zahtevajo posebne ugodnosti za Na-beležijo kot senzacijo, da je dr. Rybaf vigazionc Generale, ki naj bi dale tej Iz-naznanil, da so Italijani privolili v eva- ški družbi monopol za prevažanje ju so -kuacijo Baroša in Delte in da gre sedu) slovanskih izseljencev v Ameriko ter še vršil v Beogradu sijajen zbor demokratske stranke, katerega so se udeležile tudi številne deputacije kmetov Iz beograjskega okrožja. Ljuba Davldovič Je razvil program demokratske stranke v prihodnji skupščini. Glede naše zunanle situ- Ko bomo videli njene napake in nedo-statke, bomo izpremeuili ono, kar moti napredek države. Predvsem naj se spro-vedejo na podlagi ustave: sakon o dr-žavnein svetu in o upravnih sodiščih in glavni kontroli, o oblastih in samoapra- le še za modalitets Izpraznitve. V stvari to nI ničesar novega. Italijani sploh nikdar niso formalno odklonili eva kuacije. Gre od začetka le za «modali-tete». Italijani namreč stoje na stališču, da treba celokupno reško pristanišče z Delto in Barošom dati za 99 let ped upra vo posebnega mešanega konzorcija, kar naj bi bila oblika za dejansko odvzetje obeh važnih točk izpod jugoslovanske suverenosti. Člani posvetovalne komisile vztrajajo na tem, da bi morala naša delegacija predvsem zahtevati Izročitev Baroša In Delte brez vsakih omejitev ta odklanjajo gospodarski kondominij. Včerajšnja seja komisije Je bila v ostalem le informativnega značaja, ker je bil minister Nlnčič na volilni agitaciji, Pašič pa je zopet enkrat «bolan». Beograd, 12. marca. g. Dr. Rybaf je danes poročal zunanjemu ministra dr. Ninčiču. Vršila se je tudi seja posvetovalnega komiteja. Glavni predmet razprav je dejstvo, da so Italijani stavili nove zahteve. Jugoslavija naj še pred rešitvijo vprašani, ki se sedaj obdelujejo v paritetni komisiji pristane na to, da se dovoli Madžarski z Reko prost tranzitni i promet preko Jugoslavije. Naša država z ' Madžarsko še tU sklenila trgovinske po- 5 iS nekatere druge gospodarske koncesiji. Vse te zahteve so bile stavljene izner.adc. Dr. Ryfcar je povdari! napram setruč-niku «Politike» težkoče radi prometnega vprašanja. Tudi je neugodno, da se nahaja naša delegacija v Opatiji, italijanska pa na RekL Sestanki ekspertov s-vršijo vsak dan, tako da bodo imeli delegati popolnoma pripravljen materija!. Razgovori v Opatiji se n ik akor ne bed' dovršili tako hitro, posebno radi veliko-nočnih praznikov, katere hočejo italijanski delegati preživeti doma. Konferenca se bo odgodila na čas po velikonočnih praznikih. Dr. Rybaf Je koneeno nagla-šal, da so alarmantne vesti o našem popuščanju neistinlte. Dr. Rybar se vrača jutri v Opatijo. Italijani si žele Pciičeve zmage! Rim, 12. marca. I. Laški listi poročalo: Italijanski eksperti so prepričani, da diskusija o vprašanjih, katera se imajo reSiti, «e bo povsem lahka in gladka, izražajo se pa, aa bo zaprek tem manj, čim močnejša izide iz volitev Pašlčeva vlada. V nasprotnem slučaju bi sc pogajanja utegnila zavlečl, ker bi se lahko pojavile nove težkoče. Poslanec Mattei Gentili ta genera! Mazzucco sta se v nedeljo mudila na Reki. ba. O notranji politiki se je Izjavil sledeče: Odkar so radikalci na vladi, se je v vsej državi začel nečuven teror, kakršnega nI bilo v državi v zadnjih 15 letih. Krajina je orošena s krvjo, v celi Šuma-diji se vršijo naigrša nasilstva, v južni Srbiji vlada prava strahovlada. Na Hrvatskem so vladni ljudje in njihovi prijatelji naperili vse svoie moči proti demokratom. V Sloveniji spoznavajo, kaj binaciji. Je torej' več kakor vorjetno. I ie radikalska korupcija ta nasilje. Demc- acije je Izjavil Davidovlč, da Je zelo sla- vah, ki so več ali manj iele na papirju. da g. Pašič in njetrova radikalska stranka v bodoči vladi sploh ns bo za-topana. Pri tem seveda nastane vprašanje, katera d runa kombinacija .je bodi si trajno bodi si vsaj za sprejetje najnujnejših zakonov mogoča. Odločitev zavisi od neznanke, ali pride Radii' v Beograd. Naše beograjsko poročilo navaja sodbe poučenih političnih krofov. V eni točki se vsa mnenja strinjajo: da pride v vseh slučajih odločilna vloga Demokratski stranki. ki bo predvsem poskrbela, da se popravijo r.jočini in posrreške radikalskega režima, in poskusila državi dati najnuj-L^jše zakone. Ako bi skupičina ne bila s-rios-obna za delo. oziroma če bi r.e prišlo do event. aran?.ir,ana v ustavnem vnašanju, pa moramo računati e ponovnim apelom na narod. Ljudstvo bo med tem Izprevidelo, da je državna uprava ob sedanji razkosanosii strank izpostavljena neprestanim potresom. Morali se bodo stveriti veliki bloki, ki bodo preko vse države na temelju nacionalne naše ideje ta jasnega socialnega in gospodarskega programa pozvali ljudstvo ped enotno zastavo brez ozira tja stanovske ta pokrajinske razlike. Jedro takega bloka more tvoriti samo Demokratska stranka. Glasovi zanjo oddan! v čim večjem Številu bedo srečen Indiclj za bodočnost, kazalec, kam treba, da krene narod, če nnče še dalje neznosno trpeti: Naraščanje demokratskih glasov 18. marca bo Knamenje, da zdravi čut nahoda že pridobiva na terenu ta da se preko težkih izkušenj bližamo koncentraciji nacionalnih elementov Jugoslavije. skrmlfcs le: V LJUBLJANI: NA KEAMJSMEM IZVEN LJUBLJANE: psla kratom je napovedana borba, ki jo bodo zmagovito Izvojevali. V novi skupščini bomo poskrbeli, da se krivice popravijo in kaznujejo ter da se odpravi reakcija. To nalogo bo demokracija izvršila. V zndn:«m času se mnogo govori o reviziji ustave ter se to spravlja tudi v zvezo z mojim imenom. Naše stališče je to- Vidovdanska ustava kot kompromisno delo koalicije ne more biti v popolnem skladu s programom demokratske Btranke, prinesla pa je edin-stvo države, kar so demokrati tudi na prvem mestu hoteli. Ustave ne bomo se- 0 Radičevi politiki je rekel Davido-vič: Hrvati živijo dvojno življenje: Imamo radičevske in neradičevske Hrvate. To, kar Radič hoče, mi nočemo. Suverena hrvatska republika v okvira Ju-gos lav i ie je nemožnost Demokratska stranka odklanja separatizem, ker noče razdvojenosti. Separatizem je slabost, slabost vodi k nemoči, nemoč k starti, in sicer baš onega, ki so odvaja v tem slučaju Hrvatske. Mi nočemo niti separatizma niti amputacije. Pač pa hočemo, da dobi narod široko samoupravo, da se rešijo socialna vprašanja ter da posveti država vso skrb malemu človeku». Davidovič je končal: «Hočemo jedln-stvo proti hegemoniji, nočemo plemenskih blokov, niti hrvatskih niti srbskih niti slovenskih, hočemo edinstvenost UMOR DVEH FRANCOZOV V PORUiIRJU. JO TALCE. FRANCOZI JEMLJE- Curih, 12. marca. 1. V noči od sobote na nedeljo sta bila v bližini Buerja na dosedaj še neznan način umorjena z re-volverskiml streli dva Francoza, en čast-nik in en višji železniški uradnik. Vse poizvedbe po storilcih so bile doslej za-man. Nemški viri trde, da gre za maščevanje ©Hcirjevega slugo, s katerim je oficir baje slabo ravnal, Francozi pa so uverjenl, da so zločin zagrešili domači Nemci Položaj se je vsled umora v celem Po-ruhrja do skrajnosti poostril, tako da se je bati resnih Izgredov in spopadov. OSTRE FRANCOSKE ODREDBE. Pariz, 12. marca. j. V francoskih parlamentarnih krogih menijo, da morajo biti nove odredbe Francije zaradi umora dveh francoskih častnikov zeio stroge. V vsakem kraju Poruhrja se morar jo prijeti talci, ki bi se pri kakem zločinu od strani Nemcev takoj ustrelili, proti separatizmu, zakon proti sili, ustav i HemSko opravičilo se nikakor ne bo nost in parlameniarnost proti diktaturi, i „„,„;„ u.T „„„,51,. vWi» daj revidirali, temveč bomo zahtevali, 'mokracijo. parlameniarnost proti hočemo popolno enakopravnost vseh državljanov brez razlike vere in narodnosti». Davidovičev govor je bil sprejet z burnimi ovaeijami za jugoslovansko d=- Hribar b© SCorsisresrcea v Posledice PaSičevega potovanja v Ljub- ' Niš, 12. marca. r. Bolgarski delegat jjano. " i Petrov se je vrnil iz Sofije z novimi in- Beograd. 12. marca. r. Blamaža ml.v atrakcijami vladeVčeraj se je radalje-predsednlka Pašiča z njegovim potov,- seja obeh delegacij, k, je bila ta> njem v Ljubliano se polagoma ranila » » je trajala dolgo časa. Seja je bila v vedno neprijetnejšo politično arero. jako burna. Naš, delegat, so zahtevah Današnja olicJozna «Tribuna, odkrito izročitev krivcev za napade kom,tsk,h priznava, da je Pašič prekinil svole ro- čet na našem ozemiju. Sele popoldne je tovanje v Ljubljano, ker so se proti njemu pripravljale velike demonstracije, ki prišlo do sporazuma in je bila sprejet3 skupna resolucija ki pa še ni definitiv- vzelo na znanje, ker je nemška vlada soodgovorna za ta umor. Končno se bodo morale francoske čete v Poruhrju ojačitL Poveljujoči general 52. armadnega! - Francosko - belgifski zbora v Dortmundu Caorn je sporočil magistratu v Bueru, da bo dal ustrelili kot talca prijetega župana brez razsodbe, ako bi se dogodil šo kak umor Francozov. Caorn je prevzel vso odgovornost za to odločbo in je pripravljen staviti se pod gotovimi pogoji pred francosko, nemško ali mednarodno sodišče. MORILEC ŽE ARETIRAN. Pariz, 12. marca. j. «Radikal» poroči, da sta bila umorjena častnika poročnik Coltin in tehniški častnik Joiius. Krivca so nocoi že izsledili in prijeli Aretacija je bila precej dramatična. V noči na nedeljo je francoska policija dognala, da se je pred dnevi neki človek v Bueru baha!, da bo prihodnje dni umoril enega ali več Francozov. Več policistov je edilo v stanovanje tega moža, kjer pa so našli le njegovo ženo, ki je izjavila, da njenega moža ni doma. Iz obnašanje žene pa je bilo razvidno, da ne govori resnice. Policisti so preiskali hišo. Kc so odprli omaro, čije ključi to se baje izgubili, so našli morilca, ki je bil skrit ?a oblekami. Dal se je brez o^prs aretirati. v • I! POINCARE V BRUSLJU. jih ¡'e organizirala Orjuna. «Tribuna» lju- j na ker jo mora odobriti še bolgarska to napada Hribarja, češ da je preslab in vlada prestar za svoje važno mesto. List iav- - e>a9mil?aitn lis, da Je bil Hribar brzojavno pozva.i v ^OO^S^se Beograd na odgovor. Treba ga no za- j Sofija, 12. marca. s. Sobranje je spre-mer.pti. Vlada bo o tem sklepala na eni jelo zakon, s katerim 6e stavijo pod ob-«vojih prihodnjih sej. «Tribuna» Kihte- : tožbo člani bivših kabinetov Oešova in va, rta sc končno razženejo naclonalistič j Malinova. Nato se je z glasovi agrarcev ne organizacije v vsej državi. Tudi o }in komunistov sklenil razpust sobranja. i Proti razpustu so glasovale stranke me-iščanskega bloka in pa socialni demokrati. Termin za nove volitve še ni določen. ietn bo ministrski svet razpravljal. RUDARSKA STAVKA V MORAVSKJ OSTROVI. Praga. 12. marca. j. Po štiridnevnih brezuspešnih pogajanjih v ostrovsko-karvinskem premogokepnem revirju so revirni sveti na današn', konierer.el skle- OTVORITEV PRAŠKEGA VELESEJMA. Praga, 12. marca. J. V r.edeljo se je o tvoril praški vzorčni sejem. Obisk Je nlll, da stopi delavstvo v vseh premezo-1 bfl prvi dan vs!ed dež!a 'precc] m2jheR copin v stsvko. j vendar pa se je sklenilo veliko kupčij, zlesti v tekstilni in siroir.5 braušt Pariz, 12. marca j. Danes ob dveh popoldne so se pričela v Bruslju pogajanja med Poincarejem in belgijskimi mi-nistri. Trajala so štiri ura Takoj po končani konferenci ja Poincare odšel h kralju Albertu, s katerim se je dalj ča-sa razgovarjal. Poincare odpotuje jutri zjutraj v Pariz. Novinarjem je izjavil, da je prisegel da jim ne bo dal nobenih informacij. Tudi belgijski zunanji su prišlo do pogajanj z Nemčijo. Francija in Belgija pa ne bosta trpeli, da ti Anglija hotela omiliti pogoje, ki se bodo določili v Bruslju. Rok za izpraznitev Poruhrja in Porenia je odvisen od dobre volj« Nemčije, ali bo izpolnila določene pogoje. Nemčija bo morala priznati, da rok 15 let za izpraznitev Pc-renja še ni pričeL Nadalje bo moral.-; neinšiia vlada priznati ruhrsko akcije minister Jaspar ni hotel ničesar dodati - kot pravično intervencijo Francije in uradnemu komunikeju, ki veli da to na ' Belgije. Ako se bodo izpolnili ti pogoj- konferenci razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo Poruhrja in zasedenega ozemlja na desnem bregu Rena. Vladi sta odredili vse potrebno, da se zajamči prevoz premoga in koksa v Francijo in Belgijo. Poleg drugega sta se obe vladi zedinill da ne bosta izpraznili zasedenega ozemlja le na podlagi obljub, temveč po tem. kako bo Nemči ja zadostila svojim reparacijskim obveznostim in nudila jamstvo za varnost onih nemških ■državljanov, ki so sodelovali z zasedbe-niml oblastmi zaveznikov. Berlin, 12. marca. s. O francosko-bel-gijski konferenci ki se je pričela danes sta Francija in Eelgija pripravljeni odstopiti za takcjiin moratorij ter odobriti ugotovitev plačilnih obveznosti Nemčije v okvirju njene plačilne rnožnosil Meni se, da se bodo plačila Nemčije določila za 30 do 35 let, letno na 2 in pc; milijarde zlatih mark. Dunaj, 12. marca, j «Neue Freie Prer-se» do?.nav3 baje od merodajne strani, da je Nemčija pripravljena pogajati se. vendar pa odklanja ponižanja. pr,osiT' Francijo rs pogajanja. V nemških vladnih krogih se izjavlja, da Nemčija ne more izpolniti političnih pogojev Francije. da pa je pripravljena ugoditi gospodarskim pogojem, kolikor bo to d-" v Bruslju, objavlja «Daily Mail» zanimive podrobnosti. V Parizu in Bruslju Ema jpuit-il njen gorpodarski položaj, i »rajo za go'.cvn. da Ij>i v jkrajie-m ča- i — — pričeti z govorom, pa »o vri ril junaški Orli ter so sestanek razbili. V »t. Jerneju so nahujskane ženske navalile na komunističnega govornika Fabiančiča. Klerikalci so obmetavali naprednjake s kamenjem ter je bilo neko dekletce hudo ranjeno v glavo. Posebno «ori; ginalno» " so klerikalci onemogočili shod SKS v Grosupljah Šmarja je pripeljal ok-rog 50 oobali- j nov. ki &o z divjim žvižganjem in_ tu- j 1 jen jem se zaganjali v govornika SKS j posl. Kušarja tako, da so M zboroval-: ci morali raziti. Posebne pažnje je lil deležen v so- j boto bivši izdajatelj komunističnih «Delavskih Novic» znani E. Štefan> vid v Krškem na demokratskem «ho- m Ljubljana, 12. marca. Včerajšnja nedelja je bila politično 'ritičen dan prve vrste. Po celi naši ¡ržavi »e je vršilo na tisoče volilnih hodov in sestankov in marsikje so ■e glave in strasti razvnele do dejanj n boj argumentov te je ponekod razbil v fioj pesti. , Ljubljana štedi svoje moči za zad- £hod ,SKS v Grosupljah. Kap.an iz aje dni pred volilnim dnem in je pro- SmarJa šel včerajšnji dan politično zelo mirlo. Le Napredni blok j» priredil pri Sokliču in pa na Vodovodni cesti dobro uspela okrajna shoda. Tem živahnejše pa je bilo na deželi. Jasno se je pokazalo, da sta oba glavna nasprotnika klerikalna in demokratska stranka. Ali si klerikalec ali demokrat? To vprašanje je rner> "lajno za ločitev duhov. Razlika se kaže no le v načelih, temveč tudi v metodah. Demokratski govorniki p> -soii govorijo, kakor se spodobi jugoslovanskim rednim ljudem pred jugoslovanskimi treznimi volilci, klerikalni agitatorji iščejo svojo moč v iemagogiji in v hujskanju in kjer niti "i argumenti ne zaležejo, se klerikalci brezvestno poslužujejo nasl'stva. «S kolom na nasprotnika!» to jo njihovo priljubljeno geslo. Narod pa dol>ro čuti, da to no more biti pravo sredstvo političnega boja in ponekod »e kaže že razveseljiva reakcija . . . Demokratska stranka je priredila r ljubljanskem okrožju včeraj 36 shodov, ki so vsi potekli z uspehom, mnogi izmed njih naravnost sijajno. Posebno lepa zborovanja so í>iia v Kostanjevici. Krškem, Sodražici. na Pki-nini, v Žužemberku, na Jesenicah, na Studencu, v Domžalah, v Radomljah. Izlakih, Tržišču, na Bledu, Selu. Raki Itd. Povsod so zavedni volilci odobrava'! narodni, gospodarski in socijalni program jugoslovanske demokracije ter so na mnogih krajih tudi |x>litični nasprotniki pritrjevali demokratskim govornikom. Poleg demokratov so bili silno živahni klerikalci. Kakor nam pričajo iz več krajev, %o njihove hujskanje dosegle vrhunec ter so ponekod njihovi rovorniki kar odkrito govoriti proti Mavi. Tu in tam se je ljudstvo» že iprlo brezvestni klerikalni gonji. Na Planini n. pr. so zborovalri nekaj časa poslušali hujskanje klerikalnih govornikov, potem pa ?o jili pognali s ho(ia. ki se je razšel. v Borovnici je ,'judstvo pozdravilo klerikalce govornike drja. Brejca, drja. Natlačena t Ogromnim plakatom o žrtvah Zaloške <.este. Ponekod se o ¡inž a tudi vpliv Šusteršičeve agitacije ter je videti. •3a so v zadnjem času mnogi, zlasti =tareiši volilci, prešli v vrste «Narodne ljudske stranke». Tragikomično vlogo igrata danes VRS in NSS. O radikalcih po deželi iiv krst ne ve druzega. kakor da je ia stranka prava šiba božja za srbski ■žel našega naroda in za celo državo in ljudje na vedo, ali naj bi bili ogorčeni nad «slovenačkim eksperimentom» radikalije. ali bi se mu naj smejali. Splošno zadovoljstvo jc pa vzbudilo poročilo, da si predsednik NRS g. Palié ni upal priti v Ljubljano. O ojem in o Ivanu Hribarju ie včeraj krožil marsikak dobor jn slab dovtij». Radikalci so hieii včeraj en sam žhod. ednosno poskus shoda. in sicer na Jesenicah, pa še tega so jim klerikalci razbili. NSS je izgubila skoraj vse svoje rw>-licije. Napredni in jugoslovansko misleči njeni dosedanji pristaši se izrekajo za JDS. V nedeljo jc NSS poskusila še z nekaterimi shodi, pa so njeni govorniki ostali skoraj sami. V Krškem je nastopil kot «narodni «ocija-sist» neki gospod, ki sicer pridno ponuja vino krškega gosj»oda župnika. To zborovalceni očividno ni bilo všeč in shod NSS se je moral predčasno končati. Od dni» do dne težavnejše postaja Stališče SKS. Stranka je ¡rri naprednih kmetih izgubila zaupanje in njeni shodi so značilno zrcalo pofKiščanja d jene privlačnosti. Zavedni kmetski laprednjaki «e razočarani vračajo v 'DS, med onim delom ljudstva, ki ca je leta 1020. iztrgala Slovenski ljudski stranki pa si SKS ni znala utrditi svojega stališča. Njene vrste se maje jo pod pritiskom njene zgrešene politike in mnogi njeni volilci postajajo žal plen k!erikalnetra narilstva in hujskanja. Sedaj se šele vidi, kako nsodepolno pogreško je napravilo vodsro SKS. ko je odklonilo Napredni blok strnil Ravnotako slabo se g¡xli komutii-itom in socijalistom, ki se večinoma vojskujejo na lasten račun ter medsebojno razkrinkiriejo lastno demagogi 5o tn frazo. V Kresnicah so se včeraj sravsali merotni>s:e shode razbijeje. te v četrtek po v Sodražie? onemogočili nosilcu SKS liste g. Puelju zborovanje ter sra dejansko napadli, da so va morali končno zaščititi iz naprednega usmilieT ja naši vrli sodraški demokrati. Včeraj so klerikalci skupaj s komunHi razbili shod SKS. katere govornik inž. Jamnik je mora! od m, s ae da bi bil dobil besedo. V Škofu Ifatd Je Wla med rfliarnTrn ttfoafifc-? tfi Č* se s«!*T vrfTavite pošmtfe v sm!-T T?O <517i>fl1 njem sprejeta »oglasno sledeča roso- slu nareibe z dne 30. septembra I920. Js. U <3 t % . U lucija: D H br. 96.000, Sluibetie Novlne štev _ Tro}e nQvIh državnn, ZZTnib * I. Gmotni položaj vseh državnih in 222„ zvišajo na 400%. kadar se vrši Pr2K, CeSko ministrstv0 zi |avna dela tem enaJeih javnih uslužbencev in upo- s1"®3 v Javnopravnem interesu; ako se {e d|jj razprav!]a 0 nairtih za lroie Vc vrši Ista v Interesu in na stroške stranke, ; (ikjh novjh zgradbi ka!erih prva ,„ dru< naj se računajo pristojbine po advokat- ga naj bj obsegu!i prostore ministrstev skem tarlfu; , , i za zdravstvo In socialno skrbstvo, tretja S. predlaga vladi v razmišljanje kako ; , z, Hniver20. Vsa tri poslopja naj politični konceptn uradniki krijejo j prjineio gradftl Je ,etos -------- »->i<--u Fomunjiia..ja poireomn stroške, katere Jim nalaga mihova siuž- , _ A,bans!ij preračun. Albanska vla- pravočasnih ukrepov od strani države, ba za reprezentanco in Izvedbo zaupnih i ^ y Tjra;ij jg prwJ|o2iia svoji narodni Zaradi tega zahtevajo uujno, da ae ta- P°s!ov- | skupščini proračun v zlatih frankih, to- l'°J: denarju, katerega današnfa Evropa iJni?C5 skorajda več ne pozna. Največjo postav- _ ------- ...... ... kojeucev ter njih vderv in sirot jo vsled rastoče draginje postal tako beden In obupen, da stojijo U usluiticocl lik pred neizogibno katastrofo. II. Ta brezupni položaj je povzročen edinole vsled pomanjkanja potrebnih Iu. Pripeljal je seboj dva tovariša !c[ia trojica je rs-frt^iar.o motila govornike.' Ko je končno zborovaJcem r>ošla potrjiežljivost ter so kričače o-einah zaplenilo Raliceve rePuM^kan ske zastave, r.a katerih so bdi proti-državni nap^i-__ 1.) uzakoni službena prsgmatlka, 2.) a) zviša vse draginjske ti okla de primerno sedanji draginji in krajevnim razmeram ter razširi Izenačenje doklad tudi na železničarje, b) odpravi maksimiranje teh doklad, c) razveljavi vse omejitve, katere djjo dokladaai značaj milostinje, S.) izplača izdaten enkraten nabaven prispevek; 4.) primerno zvišajo pristojbine za tt-šenje shižl>e izven urada; 5.) Reši stanovanjsko vprašanje za državne nameščence In železničarje s lent, da se: a) nakaže tudi poduradnlkom In slugam stanarlnsko doUlado, = — - - —- SKorajaa vcc ne pa/ma. i-0j fv0;e «0miŠljenike. - StlV n r-, . . . .v „¡Gospodarsko napredno dr u- b.) RazJiri veljavnost do.očb člena 282 ! & t y » ? a r 0 d m a t „ k j okraj. "nr*rr!5r!.«iJvf»fa ni f!r7Jivne in . . a« . » . f ' t. ------------- . -----tj. + Volilni sbod pri Mraku, ki se jc sinoči vršil, je bil prav lepo obiskan. Po izvajanjih gg. IVisnerja. dr. Ravni-harja iii Planinca, je bih kandidatura Naprednega bloka z odobravanjem sprejeta. Ponedeljek, 19.: «Gorenjski siavček» Mariborsko glcdaliičo. Torek, 13.: «Kovarstvo in ljubezen». C. kuponi, premiera. Sreda, 14.: «Kovarstvo ir. ljubezen». B Četrtek, 15.: «Urh, grel celjski». A. Shakespeare — 2u?ančič: ^OlheTIo* Izdala Tiskov na zadruga v Ljubljani. Pre-Broi. 19 Din, vežica proračunskega zakona na vse državne in javne nameščence v celi državi Protestno zborovanje javnih nameščencev v Celju. V nedeljo II. t. m. se le vršilo v Celju veliko protestno zborovanje javnih nameščencev in upokojencev. Velika dvorana Narodnega doma je bila nabito polna. Zborovanje je vodi! društveni predsednik prof. Rajh. O duševnem in 1 propadanju javnih nameščene.. ............. _ ______________w ¥ , r________ feriral g. Ivan Prekoršek. V Imenu Ju- | kaJoev^^Pa vojvodinski radikali ne ¡"" men jen'«Dijaški zadrugi slovenskih goslovanskih železničarjev Je g. Jerše i dopuščajo takega neov iranega ?nub- j ^kadem kov v Pragi». živahnem odobravanju zborovalcev ljrnja Madžarov. Xe pni dan po izda- i orkestralno tiruštv« ---------- vil popolno solidarnost železničarjev z j- f,roginsa se je v Molu dogodil inte-1 ce y '|ju!,l¡anl. Danes zvečer (torek dne javnimi nameščenci. V inunu organiza-; 'r(.«.-l;estrainegi. 5če v Celju. V tores vjvM.. izuma 1 iiftu» n« • 4- Klerikalni koncept. Bunjevskn jernova u'ioa 55. Bi stranka je izdala proclas, ti«kan v dinar^v. -- -------- ■------ nemškem jeziku in v prvi vrsti name-1 Mesno gledališče » — .j- - ---- štveni predsednik ricn Madž:trom: «Katoliki, v en tabor! ()ne 13 r,3r(-a ¡7.Ven abonmaca predsta-in materljclnem ¡Zahtevajte avtonomijo!» Proglas no- «otroška tragedija». Za nedoraslo ščencev pa je re-1 odgovarja konceptu naših kleri | mIadino vstop prepovedan. Cisti dobiček ek. V Imenu iu- ! __ n« n,!il-ali np . .. :__*»i)niIUMI\U Ui. /.Ui(_r.U lil mu IU1- I\emCUr>KE agllUVljC V niUVUK.U mačila zahteve nameščencev in njihov 1 Bistrici. Iz Slovenske Bistrice nam obupni položaj ter prosila, da sporoči; ¡Hjročajo: Prošli teden so firišli sem- sklepe zbora na pristojno mesto. Gospod nemški volilni agenti — znani dr. tlve;na r:au -------- - vladni svetnik je obljubil pomoč od svo- \vierthaier, odvetnik' dr. MUhleisen in koma_ dr. Cerinu in Troetu. Koncert jc je strani, poudarjajoč, da popolnoma ra- , trgovec Jeglič — vsi iz Maribora, da otvorna Parmova uvertura k open «. .a-znme položaj državnih nameščencev, ki; nalovijo nekaj glasov za svojo ekrin.n- ra pesem», melodiozno deio v stare^i ie nevzdržen. I eo To je bilo letanja od hiše do hiše. maniri, s katerim je dr. Cenn pro«av, vr~n. nrTm 1 Imeli ^ «ostanek, katerega so *e ude- ju!)i,ej «letnice avtorja ki je to. ^ RESOLUCIJE I ležili naši obrtniki: Arzenšek Anton, koncertu tudi navzoč. Fivola« s..lw sprejete na izrednem obenem zboru |<0vač- Gradišnik .Inkob, klobučar;; (teij je bil predmet burnih ov.«cv ^ -političnega konceninega uradnišiva Kolar'Jožef sedlar; Matuš Hinko. ko- L»'vidno ganile. Beethovnova srn. oni j» dne 7. marca 1.1. vač; Serf Edmuml, steklar; Teger | ki ja sledila IPirmov Izredni občni zbor je ugotovil, da Je Ivan. čevljar in še nekateri dnigi. 1 lucionarno delo, "av-ori, rT smotni položaj državnih nameščencev v fllavni izzivač pa jc nemški kandidat |n mlajšo dobo s avn obče in med njimi političnih konceptnih Petek. Naše ljudstvo si bo ta imena Li.--.ovem Honcer.u ^ boj uradnikov poselit) tako beden in obupen, dobro zajiomriilo. ] na? V- n-o pozdravljen. Ks da so nameščenci pred neizogibno kata- 4- Klerikalci organizirajo pretepe, pri nast-p«1 « ^ ' . R.$> wlno strolo; sedanji prelemki ne zadostujejo Sinoči v pondeljek se je vr.-il v Slov. darl-oti > ^¡10ij,jbeča src» ori vladajoči draginji niti za golo pre- Bistrici sestanek v svrho ustanovitv e j nesel vsa 1. K',cgova m-vSkss- življanje, dočim trgovci in drugi odrekajo krajevno organizacije Orjune K.en-: s se^oj j ubtnn0 pie5uten2 ume> radi prezadolžcnostl uradiilštva vsak kalci pa «o že v sol 0*0 ,n nedeljo. .0 ?o,nosve. ^^ romant!Čao inves- kredit tudi za najnujnejše potrebščine, n. se je mudil v Slov. Bistncj /.ebot, i«ri nost .0 »- •- • : fknr0 i9 ma!o atiizans-or. živila in obleko. Radi tega se politični pravljali napad na Orjuno S.noei poz- aoznetna ,ia f3 0bisk - konceptni uradniki Izrekajo za solidarne ; no v noč je prispela v Maribor vest.; nemu «tl i to. 1 ^^ do>i, z. drugimi državnimi nameščenci ter se Ma so klerikalni razgrajači ros dejan- »-alo1 ra»«-. > t0'gk, ;e bil še š^t- a. pridružujejo v boju za korenito zboljša-: -ko nafadli zborovanje O. june — z Koncem j« ^ in po vse; nje gmotnega položaja vsaki akciji tudi št. II« pa se je zvečer vmd tajn K ^^ dodati že en Lisztov k«. Jo najskrajnejših sredstev. ! NSS Žnuderl vos blaten m ri. t. Tudi s.I. jb »o ki 50 bo vršil ta te 1. Izredni občni zbor zahteva, da sc . njesa napadli klerikalci pn ^lihuTrosto^kon^ ^ ^ !S L uzakoni službena pragmatika. j ^-fTadikalaka «b^ca, v ^oveniji.! ^JZ^Jo ^^ŠtB 2. zvišajo z novo uredbo izenačene dra ginjske d iklade za 150%, ukine maksi i -(- RadikalsKa «dvjicb» v oi«»cm,..., r0 k sakuntan. m f l10' dra- • Finančni minister ftojadinovid prtoh točko, od kater .. -.....- ...aksi-1čuje v «Samoupravi» utiske -z svo- največ imeUu Ce je ori UszW miranje rodbinskih doklad ter razvelja-! joga potovanja v Slovenj. PraJ', ^^ r0 občudovalo Trostovo igro. ^c vijo vse omejitve, ki dajejo dokhdam U« radikalna stranka fin v S^-er.iji (t„ navd..šiti r.ad B:jajno._ P^ značaj miloščine. 'brzo in naglo». Ljudstvo da sfl, va- 3. izplača izdaten nabaven prispevek. I "'jo «t masah», ona pa 'ta uaf.or «nu- 4. reši stanovanjsko vprašanje državnih | jica» da nameščencev, 5. razširi veljavnost določb člena 282. . ikro i ju dobili «najmanje tn. ■o i čftiri» mandate, dr. Kuk «brzo in naglo». Ljudstvo da sili va- ^^ c.V.dmarkovo glasbo - ki " ' ' Z r 1/^bljarf razen ene njegove V Hav-ir (Dana KoMer) še tako male ■a_kl ¿t je veliko ^rnoglo ^ Stt. da j, bil kos hrrjo «J-J«™ Pucelj pa da r.« bi.rta izvoljena. — Nam se pa ne zdi verjetno, marveč le fisto gotovo, da je g. Stojadinovtčs •loletela bujica na banketu v Murski Soboti ker bi sicer r.e mogel im-'f» tako bujnih fantazij. 7.a vFakegn f: nančnera ministra bi bilo pre značilno, rla vidi hudournike, kjer še voda ne curlja ter da obeta mandate, kler se pripravljajo za velesrbsko radikalno finančnega zakona za proračunsko leto 1922/23 na vse državne nameščence v celi državi. II. Izredni občni zbor: 1. soslzsno in z vso odločnostjo zahteva z ozirom na iurisdikcijo v zasebno-pravnih in javnopravnih zadevah, ki je zvezana s službo upravnega uradnika s fakultetno izobrazbo, funkcijsko doklado vsakokrat v Isti izmeri, kakor Jo uživajo sodniki, in to za ves čas odkar se Je pri- poznala sodnikom; *J1i'w!nr>* Abn bi re poznali 2. sklene, naj se naprosi vlada. f \ /sto^vida. bi vršuje premeščenja z ozirom na težke; pri svojem olbe gmotne posledice, ki so zvezane s pre-; m ^'«• «a po'-.« I d„želni v,.ai mestitvijo za prizadetega, le v nainujnej- j|" ^»lavna Ribniška očal,, ki ših slučajih po zaslišanju o eventualmh ^"J™ ™,]h vo!itvah v protirazlogih, ki naj se upoštevajo: . -o ¿r^fi . ^ je pa 3. sklene, da se naprosi vlada, naj lz-. «^ni t. o Stojr.dinov^ one».-. . - ^ vrši napredovanje upravnega uradn,štva«'over^no,na ^ ^ „„^umetniške dvor.ee, ki na podstavi določb člena 126/1 zakona o, -e^ P ,- M iS drž. računovodstvu v najširšem obsegu »tre knt^nMu^ - 1 m« na 7adn;em svojem kor..e^ » ter ustvari tudi za to budžetsko moznos . 1 gg. Penko Hribar. | J^blinni, ki ea .le pnreo.la 7.ve^a posebno ker se napredovanja v zad.ijil. 'h vez gg ^ ^ ^ ^^ M Slovenijo. «a; letih niso izvrševala v dovo .n m l; ^ k ^ ra!,ikalije. g. Stoja- uspehe in _ pr.pnto J 4. zahteva, nal se dnevnice. Potne In -,. ., ■ kot taščico použil druge pristojbine za vršitev službe Izven .F uradnih prostorov -- Cerimi. TaVo S-"' t i „r « -.-«irorr v duše. --e ma' ma6i iavneea mnen« «reči M. « s« dr. Cerinu in n'egovemo % brezprimerno požrtvovalnost in P ^ studii najtoplejšo "hvalo. Klavirski koncer« v ^^^ dita v četrtek dne U. m-^^ Ma. Filhanr.oničncga ^'"^ Trost Fiedler i= virska virtnoza Clatre Cho- Nnton Trost z ^ ^ g Antos ptn: Carnaval igra Tro--?. 2.1 3.) Liszt: Fune- c,. Claire Tro't-b^d « ^ ^ SV.e- SS4 WavirsUe skladi,. 5.) M«-^ • «lit '"ra S. Anton iros- ^ SSÍ'^r- sarjan- na uraanin prostorov --------- a) Izenačilo s pristojbinami, kakor Jih : jjj slOV&^S^I uživajo drugI uradniki a iakultetao J« „lUtfa"! „metnik, prvovrsten umetnik, »t.tek. Predprodaja vstopnic v Matični knugar-ai na Be! v Ljubljano, zato. ker je — obolel in ne "¿to, ker so ara pričele mučiti državni- skrbi. Bolezen na srečo ni opazna "ti zdravniki so, kakor nam hudomušno javljajo iz Beograda, konštatirali rri njem le običajno influentia política, ki je tokrat nekoliko korn¡>l!cira-r>.a s budim ljubljanskim nahodom. * Glavna kontrola protj ministru pravde. Glavna kontrola ie odklonila ,-voj vizum za izplačilo dobave obliga--ii vojne odškodnine, katero je oildal minister pravde dr. Lazar Markovič •■vrdki Lukarevič & Co., glavnemu Iatrajniku radikalskega delniškega •dl*>ra. in sieer zato. ker za dobavo -i bila razpisana javna dražba. * Predsedniki volilnih komisij se opozarjajo, da morajo vzeti sel«)j ponido občinskega urada (magistrata} roječa bivališča, da so vpisani v vo-ilni imenik. Na wúiagi te legitimacijo izvršijo potem svojo volilno dolžnost "Ti dotični komisiji, kateri predsedujejo. * Učitelja Pahor in Hreščak izpu-■čsna. Kakor poročajo tržaški «í'.di-aosti». sta bila aretirana učitelja Pa-:or in Hreščak šele 9. marca, začasno izjmščena na svobodo. * P osle veiikega župana v Mariboru ■e včeraj prevzel nevoimenovani puu-"iur>an dr. Vilko Pfeifer ter izročil vc-l-tvo okrožnega agTarnega urad» v Mariboru zaivisno dr. Štefančiču, uradniku t-ega urada. * inšpektor artiljerife v Mariboru. \ nedeljo se je s pofmlriatiskim beograjskim Lirsovlakom pribijal v Maribor nspoktor artiljerije general Mihajlo ••ič. Na kolodvoru sta ga sprejela |k> • eljnik artilj. podof. šole Tri-.kovič in .lornandant mesta. Po sprejemu se je eeneral Mihajlmič odin-ljal" s polkovnikom Tripkovičem v artiljerijsko x>i¡oficirsko šolo. katero bo ir^¡>ici-ral ter f>rL«cstvoval semestralrtfin izpitom. ki se ravnokar vršijo. * Zadnji izlet gospoda ministra. Iz Krškeira nam poročajo 12. marra: Medtem ko padajo v Beogradu vele-ražne odločitve glede B.iroša in Del :e in ko bi I ril o nujno potrebno. da se cilje v vladj tudi glas onega ministra, ^i je f>oe!avlier, baje za !o, da čuva Interese Slovenija, se gosp. dr. Zupa-slč veselo zabava mea svoiimi ljubimi Kranjci te. mirno prrjnišea držav-f -se skrbi izkušenim rokam Bele brade. * Nov tunel pri Beograda. N?. progi To[>čider - Mala Krsna je bil prc»žii to- rg^mjnjejo nJTíor fe gr-nW po'o- 12aj. Le na ta način bo zavladalo cied 'uslužbenci boljše razpoloženje, i - Opuščena orožniška postaja. Orozni-ški postaja r Zrečab na Štajerskem je Gospodarsf v o MADŽARSKA ZUNANJA TRGOVINA V LETU 1922. den prebit tunel «Lipe», Id je dolg; blia te d"ni opuščena. Področje zreške (S posebnim ozrroa na Jugoslavijo.) 1000 metrov in se nahaja 3s kra_ od postaje so razdelili orožniitvu v Konji- ~ - ■ - Beograda. Vho¡l in iz!,mi se nahajata še v gibljivem zemljišču. Delo se vrši cah, v Oplotnici ¡a v Vitanju. Dolžina rove zgrajenih želeinlških v domači režiji. Pri delu so zaposleni prog v naši državi Uredništvo «Nove Pravdo», ki zelo skrbno čita «Jutro», je večinoma l.ičani. * Največji zvon na Balkanu. V ljub- j izsledilo v našem članku pod naslovom Ijanski livarni zvonov bo vlit t6 dni *Duiž:na naših železnic» tiskovni pogreben sv. Klimcnta za saboroo cerkev ¡jok. v članka stoji namreč, da znaša Pa madžarskih statiit.čr.ih prtLukih o zunanji trgovini ki so bili izdani te diiL je znašal lansko leto uvoz v Madžarsko 83.5 mili !ona q, a izvoz iz Mid-žarske 10.4 milijona q. Napram letu 1921. f» je povečal uvoz 7a 10 milijonov q. a izvoz le »a 2 milijona q, kar 3 — 4 mesece stari 1S00 — 2?00, 5 — " mesecev stari 3000 — 3500, 8 — 10 mesecev stari -IVO — 4500. Kg mrtve tež? se Je plačal po 100 do 112 K. v Ohridu. Zvon ho telita! 2200 kilo- j dolžiaa novo dograjenih prog 5922 km. gramov in Ko menda največji na bal- biti bi p.-> moralo 5P2 km. «Nova í'rav- = Naši gospodarski krogi in trgovin- sla po^oc-a x A\ strijo. iz Beograda poro i' jo: Ker se bodo v mieistnKvn r\ trgov no in industrijo v kratkem vrSli rar.rovori gle«ie sklenitve trgovinske pc-pomera znatno poslabšan položaj nad- ;cdhe r Avstrijo, m pozivajo vsi zair.- kanskem polotoku. Na zvoi'.u 1k> re- : da» trdi k tema. da novo dograjenih lief v bizantinski orn?.'.nentiki. na širokem obodu pn napi1: «Prsniom =ln vim Coga i pratiin molitvu sv. Kli mentn za jedinstvo, bratstvo i 6riču svijn južmh Slarena. Darovao me staroslavnom Ohridu Mihajlo I. Pu iiin leta gospodnjeg 1023. za \Teme kralja Aleksandra Karaiijordjeviča i ejsiskojia ohrid.-kog Nikolaja.» * Smrtna kosa. Ma Jesenicah je umrl včeraj g. Alojzij svuječasno voditelj tamkajšnjih na(;red nih Slovencev. Bil je dolgo ol>činski od borni!;, načelnik cestnega odbora in raznih narodnih društev, ki so imeli v njem vedno svojega zaščitnika in dobrotnika. Do zadn ega je o*tal naš zve«t pristaš. Pni rt njegovega aošolra pok. dr. Tavčarja ga je s Ino pretresla in je spozna!. da tudi njemu ni usojeno več d>d-go življenje, ker je bolehal že dalj časa. — V nedeljo je umrl v Ljubljani državni hidrotehnik pri generalni inšpekciji vod v Ljubljani, g. Fran Lan g. Pogreb bo danes ob IG. uri iz bolnico. — prog sploh nimamo, kar pa ni res. Med goi njimi 592 km novih prog «ta všteti tudi dve «rbijanski progi, ki S-o }:h Nemci za časa okupacije tako uničili, da jih je bilo treba sedaj res popolnoma na novo zgraditi >.ar=ke znnaie trgovine. Pa še ta v primeru s povečanim uverom neznatno ro-večani i t v oz izvira 1? iz okoirosti. da to izvožene množine premega 2.7 míljenaq. L*voz se je porečal cajreč zaradi naraščajočega uvažanja lesa. premoga, minerali", kuhinjske sol: in že!=-".a. Med plavntjšimi uvoznimi državami se kaze napram !-'•. 192!. znatna irpre- t»ila ustreljena v sol>o:o komitaša Arzen Janič in Petar Acevič, glavna krivca v vel kem procesu proti razbojniški tolui. S c h"r e v, "k¡J~je~ biÍ | "^.^ajoči 175 članov. Trije, ki so bili istolako obsojeni na smrt, so bili pomi-loščeni na 201ctno ječo. S3 je bilo oproščenih. ostali pa so bili obsojeni na .cžo od 1 do 20 'et. * Smrtna nesreča pri orožju. Na Pesnici pri Marilioru se je v soboto igra! tiče nec meščanske šole Ivan Serk s samokresom. ki mu je slučajno p.idel na tla in se sprožil. Krogla je zadela učenca v levo senco ter so ga tc-iko ranjenega prepeljali v bolnico. • Trinajstletna samomorilka. Kakcr poročajo zagrebški ¡isti, &e je na pasti .Martinica obesila te dni ISlotna Barbo- .Na Zaloški cesti «. 13 je umrl v " sta. 1 ra Gla7"ov- ki Je bila ž« dalj «¡o rosti 83 let okrajni sluga v pok. g. lía- ¡ ¡';'trtJ». bo .e stnp 1 njen oče v sobo, je Usmrtitev bomitašev. V Skopljra rta | memba glede ode!ež!-e. in sicer t glav- nera r.a račun Češkoslovaške v korist Rnrr.Timje. V l"tn 1921. je prišlo od ce-lokupne-a madžarskegr uvoza 52 Pogajarla ra vzrestavo gospodar- tej K o b a u. Blag jim spomin! * Iz srednješolske službe. Gospod Josip Kožuh, profesor državne gimnazije v Celju, je stopil v stalni pokoj. • Imenovanja v gradbeni 6lužbl Pri gradbeni direkciji v Ljubljani so imenovani: za inženjerja v 8. činovnem razredu Rudolf Kralj in Josip Porenta: dr. Rajnhold Kerschbaumer za tajnika 7. čl- ■ iia deklica že mrtva. 4 Samomor ruskega dijaka. V zadnjem čacu se med ruskimi emigranti v naši državi na obžalovanja vreden način ionu ¿e samodaktih strojev in repariranih loko- varna kuvert in n';emskega papirja v motiv. ; Ljubljani: Carinsko posredništvo in spe- Od celokupnega lanskega madžarske- dicija «Promet»: A. Toroš & A. Marič v no v nega razreda, dr. îgo Est in dr. Stan- j raJüvjka }le¡ja -, are;ir3U ..¡rfir Beo-ovak w 8" «"»ovnega raz- j ,raJa íí?l,ane dninarje, ki so ukradli ,. , „ . _,..,! veliko množino vol.lnih kroglic in de»et Iz «Uradnega Hsta.. Pokrajinska ujlieov za volilne škrir.jice in sicer v ko Novak za tajnika 8. činovnega raz reda. • uprava za Slovenijo objavlja v včeraj-šniem «Uradnem listu» okrožnico vsem oddelkom pokrajinske uprav?, okrajnim glavarstvom, političnim ekspozituram in mestn;m magiitraiom o načelih upravnega postopanja prod občimi upravnimi oblastvi. * Predavanje o vrtnarstvu. Sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi v četrtek dne 15. marca ob 8. zvečer v Mladiki v Ljnldjani drugo predavanje. Predava kmetijski svetnik g. V. Rohrman: «O pogojih za us[>ešno vrtnarstvo. — Prvo predavanje, ki se je vršilo v soboto dne 3. marca, je bilo kljub slal>enni vreme V neiK.lnih treh mesecih s0 bili men-:"" Prav il,)bro obiskano. Udeleženci so ia vsi veči; kraji Slovenije deležni M>:li 8 predavanjem prav zadovoljni in reče in časti, da so se mogli poklo- i '!7razi,i iel°- na-1 se še ^eč ^ ' . .. ---i.:L ____i........: L j... rkspedicijskem oddelku volilnega odboja v Beogradu. • Jo.».e?cv sejem v Krškem se vrši v torek dne 20. marca in es 18. marca, • Vlom z mailirim pienem. V noči od sobote na nedeljo eo doslej neznani sto-ril- i vlomili v Studencih pri Mariboru pri Ssvljarju l^ivcu Ln mu odnesli 3 pare novih čevljev. • Čevlji domačih tcvnrn Peter Kozina Ci Ko. z zr.aiJiLo cPcko» so r.aj-noljši ¡n najcenciii. Zahtevajte Jih po-•. st>d. Glavna zalosa na drobno in debeli; Ljubljana, brej št. 20 ia Aleksandrova cesta št. L niti gosp. ministru. Sedaj se bliža !S. marc ir. s tem zaključek naporne- c-nakib predavanj. K društvu je pristo pilo več novih članov. Upamo, da bo Objave resorti.ega dela dr. Županiča. Danes ! dru°° Prw,1,vaRJf. Pri.val,!l» ,drli:^v'e -e je vršil njegov (kakor nam sam zatrjuje) zadnji izlet, in sicer v naše orljnzno Krško, kjer je vse plavalo ne člane pa tudi prijatelje in ljubilolje vrtnarstva. • Pokrajinska uprava je v soboto br- v ginjenem navdušenju nad ljmlomi-! zojavila v-em okrajnim glavarstvom. ia-tjo gospoda ministra, ki s svojimi, naj po krajevnem običaju naznanijo in pohodi med jodanike dokazuje, da ie i razgi;uso. da Pašič ne pride v Ljubi a res zasiuprtik edino zveličavne radi- i no- Tako je v Konjicah v soboto zve-kalske stranke. Go*p. mii.ister ¡e rad policaj na hober» tolkel in izkliceval: i obre volje in kar škoda se nam zijoča krivica italijanske ju-tice je dvojna mera. ki se je |>osliižujcjo hlapci fašistovske vlade tržaški sodniki. Takoj v začetku obravnave so 0[«rt>stili vs«e fašiste, krivce onm dogoflkov na |K)d!r!gi neke amnestijo, ker so baje branili «svojo naeijonalno stvar», medtem ko ^o naše kmete, ker so hranili svoje življenje. imetje in svojo narodno č.vl ter v silobrami ubili («r fašistov, ob sodili na večletno tržko ječo. Cenjeno oWinestvo opozariamo na ¡zloženo »lik o. * Konec mnriborske preiskave. V ■^oboto je preiskovalni sodnik dr. Pich-ler v Maribora končal preiskavo r«roti aretirancem radi napada na Cirilovo tiskamo. Predlagal je izpustitev are-iirancev. Začasni vodja - državnega pravdništva dr. Janeič je preriložil skt v odločitev višjemu drinvíi'-mu pravdništvu v Ljtd'ljani. Do sinoči pa aretirane]' še niso bili izpuščeni. * Nov bonhni napad na «Dentsehes ni' Voiksblatt». V sohoto fKir.oči et dve i>ombi v prostore «Dentíclies Volkshlatt» v Novem Sadu. ki so uničile ves tiskarski materijo! Stanovalci dvonad-ttro-m? hiše. v kateri se nahaja list. v strahu zbežali v srajcah na ulito. Policija je takoj obkolila celo ulico, a kljub !0rnu ni izrodila atentatorjev. * Vodja kačakov vjet. Iz Priz-ena . i lja no». * Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem prevzel mesta namestnika predstavnika kandidatne liste narodne socialne stranke. Kako je prišla ta stranka do tega. da me je kot takega naznanila, mi je neumljivo. Jaz v to nisem nikdai privolil in tudi svojega podpisa za to nisem dal. — Moste-Vodmat. dne 12. marca 1923. — Ivan Remžgar, kto jaški moVoer. * Iz občinskega odbora slovenjhistriš-hega. Poroča:o nam: Mestni ol>činski od l>or je v svoji seji dne fi. marca dovolil in prepustil Lesni zadrugi v šmartnem de! parcele na sejmišču za postavitev lesene barske. V volilni odbor za skup šč:nsko volitev dno 1?. nares sta bila določena o->č:n«ka odbornika K?.rl Ku kovic in Kr.rl Stupan. V odlvir n dnK eltev občinskih taks pa župan Danijel «Imerzu ter občinska oiibornika Ilinko G ril in Miroslav Pirkm.-.ier. Piečital r-f e letni račun mestn« ol>čine za leto 1922 ki izkazuje sledeče številke: prejemki 1.447.525 K P-l vin., izdatki L44r,.79S K 80 vin., prebitek iznaša torej 727 kron 4 vinarje. * Malo več obzirnosti. Pišejo ram: nekai časa nam prihajajo pritoihe o ne-navaino oblastnem postopanju ljubljanskega policijskega nadzornika g. Dr>-brovika s podrejenimi stražniki in to brez vsakem tehmera vzroka. Priznamo. da mora disciplina vladati povs-ni. moram« odločno vsako p-e-Pred nekai dnevi se je Dobrov-šek nad nekim stražnikom tako zadiral. da so se mimoidoči pasanti javno zgražali. G. Motirovšek raj si zapomni, da > doba pruskega policajsfva pri na» ie davno minnla in ds še vodno niso pnzab I jene njegove obljube bivšemu avstrijskemu rablju Skuhlu. da ne bi nikdar hotel »luž:ti v Jugoslaviji. Nič «e c.im ne zdi čndno. ako moštvo straže v zad- Kolo ¡usoslovenskih sester v Ljub Ijcni bo tudi letos, kakor binsko leto. prodajalo oljke za «Dtčjl dom» in sicer oočenši v sredo. 14. t. m. Sicer se ie z druge strani vzela ideja Kola in prehitelo nas s prodajanjem, vendar is Kolo j te ustraši konkurence, ki sicer ni naj-Jclikatncjša. Občinsr.o opozarjamo, da ^ kupi oljkino vejico le tam, kjer bo sta! napis «Kn!o jugoslovenskih sester»! ' J. A. D. .Triglav» v Ljubljani. II. rednl občni zbor. ki se radi odhodi večine članov na Su*ak ni mogel vrMtl ob napoved*nem času. se vrši iutri. dne M. ■narca ob pol 14. uri na univerzi, v sobi Ta uvoza je odpadlo 3fi cir na Rumuni-jo. na Češkoslovaško. 10% r.a VemčiVi. 7% na Avstrijo in 4 ra Jugoslavijo. Ostalih 10% je porazdeljeno na ra7lič»is dežele. Izvoz pa je podeljen: na Avstrijo, 5f>% na Ju-goslavijo. 13 % na Češkoslovaško kar smo ie gori omenili, dale 5% na Nem čijo, 4 % na Rumunijo razne države. Glavni nvorni predmeti Madžarske so bili po teži: le?, premog. t*!c-zo, =ol. ipnenec. mineralno olje, papir. kovir:e ¡n kovinski izdelki itd., glavni izvozni predmeti pa: premog, moka. vino, sadje in sočivj». živina, perntnina itd. Brez madžarskih reparacij? rih dor.av bi t(ila naša trgovina z M ad r.a rt k o neznatna. ker obe državi nim"ta mnogo •akega blasra. ki bi sn mogii izmenjavati V bodoče bi mogli mi dobivrti is Mariboru: Stran«gitl dediči in drag. 0»-karstvo v Mariboru: Kr. Hirschl in sinovi, trgovina z manufakturo v Murski lioii; Jadranska banka, podružnica v Pre valju: Fagot in Kuncj. trgovina z iesoto v Slovenski Bistrici = Odpravljanje brzovozne^a ln tovor-nesra fclsga v preraeta z Italijo. Na peía ostalo ta aaj¡ T Postojni (Poštami.!i) je zabranjens vsaka reekspedicija pofiiifc. Pošiljke, od-rsjrne z.-, reekspedicijo <-e sprejemajo ca postaji Prestraneku (Prestanegu), kje* poslujejo carinski in veterinarski uradi. Toda v tovornih listih teh posili jc treba označiti za namembni kraj «Posti, mia transito» in ča se to z-rodl se pravljajo pošiljke uradoma daij? ra Pre-«tranek (Prestranego). Vse pošiljke, ozna čc e samo s «Postumia», se iztovarja.' v Postojni Pe-turnia) loco. ■= Zlata pariieta v Avstriji znaša p Msdž.irske nekaj industri:»kih izdelkov. ! 3obo ào' 1? marca 14 m s E. a izražati bi mogli v Madžarsko v več- „ Z!ati nadavek v Nemčiji jem obsegu le les. TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza 12. t. int: baika pšenica, en vagrn 447.50, ječmen ponudba, 3 vagoni po 450 — 455, oves 290, oruza 14 vagonov po 240 — 0.Í36, 250, suha. dva vagona po 300, stara en vatron 315. baški beli fižol, cn vagon 450 moka «0» ponudba 650. «S» ponudba 237.50. otrobi v papirnatih vrečah. 3 va-ioni po 160. Tendenca is popolnoma mirna. Tedenski pregled z žitnega trgn. U Zagreba poročajo: Natii oe.rast dinarja v početku prošlesa tetina ie povzročil veliko rezerviranost kupcev. Pa udi ponudba ie bila prccej slaba. Znat- znaša o-l 14. do 20. marca 525.000 ods.. (prej 49:3.900 cd st.). št. z napovedanim dnevnim redom P™™1 i« bn !î v knru7-'- Ko ie poročajo, da je Vil vodja kačakov njem časn kar tnimonia beži iz službe. Azem bej n-i-iljon. da se je [»rt-'in! Po!ng ma"hne plače mora prenašati še 3llwn«kim oblastim. Zitgovarjal -e lo1 razne nepotrebne «^kature. Dolžnost r*l-| ca j2S umorov in ubojev. Naša vlada i govornih funkejonaritrv je. da stražni-je svojetloiHio razpisala na njegovo kom z blagohotnim postopanjem ola;ša-gla^o premijo v zn.ftsku 100.000 Din. i io njihovo težavno službo, ne. pa še za- - Odbor. * Predavanje o metodi ttoaka. Ker ic s:. nadzorn:k dr. Poijanec nujno .tadržan . cenih dobitkov ni nad'la doslej «e nobena tomho!s. Urejen* bo najmodernejše, vsled česar do dolto stanje izključeno. Za prvi dobitek je r.amenjcsa tle ?sn;na kompletna spainica, nadaljni popolna knh:njsk3 oprava, šivalni stroj, bicikclj. itd. Šaljivih letos ne bo. Tablica stane 2.50 Din in pridejo tekom tega tedns v promc;. Sczite brez odlašanja po njih! * Razpisana sek^ndarska mesta. V ijodročiu zdravstvenega odseka za Slovenijo je razpisanih 5 sckundarsklh mest. Interesenti se opozarjajo na razpis v • Uradnem listu». * Društvo najemnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja Javna odborova scia v sredo dne 14. t. m. ob 20. url v veliki dvorani Mestnega doma. — Društvena pisarna daje članom dnevno od 15. do 20. ure informacije Sv. Petra ccsta št. 12. pritlično, desno. * Izcubila se Je denarnica z nekaj denarja In dokumenti na Ime J. B Moste od kavarne «Stritar» do Predovičevega seia. Pošten najditelj nal «dda denarnico v upravi »Jutra» na naslov denar pa s' lahko obdrži. redi tedna dinar zopet oslabil, le postala ponudba prav neznatna. Izvažalo 5 — 3, nacolec-nl 375, lire 450 — 452. efekti: Jadransi;-(Trst) 107 — 108. Ljab. kreditna 215 — 225, Slavcrska 102.50 — 104, Praštedio-na 1122^0 — 1127^0, Slov. esknmpi=-î59. Trb. premrgokopna 750 — 775. Beograd, devize: Bukarešt 45.90, Dunaj 0.135 - 0.14. Pešta 3.17 — 3.22. P"2-ga 200 — 291.50. Pariz 58" — 585, Z. neva 1750 — 1775, Milan 456, Nev.ycrV 95.85 — 96.25. London 450 — 452.75 madžsrske krone 3.f:5 — 3.1C. Curih: Berlin 0.0259. London 25J" Parii 32.45, Milan 25.72. Praga 15.95. i« sc je plačala po 325 — 350. Oves. ! Budimocšta 0.17'/., Bukarešta 2.50, Bsc- d 5.65, Sofi;a 3.10, Varšava 0.012-. eietan slavonski se le ponuiai po 295 — 300. V koruzi je bil precejšcn promet '-«aivič se je povpraševalo 90 srerrsKem Masu. Sremska koruza zs dobavo v marcu se je tržila po 265 — 270 Din. 'ostavno sremska postaja, baška koruza oo 2?5 do 245 Din. Beli fižol se je tržil no 395 do 410 z viovorne orstsjt v Rački. Pisanemu fžola ie biii cena nikaj nižjs in je bilo malo povpraševanja po njem. Moka se Je trži'a po 667 do 675 iz malih mlinov. Prvovrstno bteco je notiralo iA5 do 700 Din bsza «0». Otro-bl «o «c tržili po 160 do 175 Din. Izvozniki prič»'Mi!e!o znižsria Izvoznih carin. Jočim se konzumenti tega bojijo, ker bi znižanje izvoznih carin povzročila takoj narast ccn. Zsjrebški sejem (iT. t. m.) je Ml "cehičajno slab. Prignali so le nekai telet ln še ta so bila slabe kakovosti. Plačevala so sj po 12.50 Din za kg žive teže. Svinjski seiem v Maribcrn (9. t. m.) Dogon 79 komaaov. Cene v kronah: 7 — 9 tednov stari prašiči 1100 — 1200, Dunaj 0.007450 avstr. k^one 0.0C7-575. Dunaj, devize: Beograd 749 — 7č1 Berlin 3.50 — 3.60. Budimpešta 23.05 — 25.15, London 335.550 — 336.150, Mila; 3425 _ 3434, Newyork 71.305 — 71.455 Pariz 4314 — 4326. Prasa 2127 — 213^ Sofija 4"9.50 — 4i0.50, Varšava 1.58 — i.08, Curih 13-310 — 13.340. valute: dc iarji 71.130 — 71.430, levi 55S - 39" n. marke 3A0 — 3.70, ¡mgl. funti 333.£5-" — 334.850, franc. franki 4255 — 42S5 lire 339.250 - ¿40.750, d:narji 744 — 748 poliske mr.rke 1.43 — 1.73. le|i 334 — 336. šv'c. franki 13.220 — 13.280. Cešk. krone 2110 — 2120, madž. krone 18.6i — 18.85. Prnga: Dunaj 4.60. Berlin 16.3750, Rir 164.25, Budimpešta l!3.75, Pariz 207.75. London 160.75, Newyork 34.10, Curi;-6."!.75, Beograd 36.50, avitr. krone 4.69 lire 165.25. Berlin: Dunaj 28.62. Budimpešta 68". Milan 5KA750. Praca 61.745. Pariz 126.18-London 97.755. Ncu-york 20.762^6, Curi 3?8.027, Beograd 21.745. Večja konfekcijska trgovina v LitibijarJ išče za takoišnji nastop kniigovodlo«blIa n c ista zmožnega sloverske. srbohrvatske in po možnosti nemžke korespondence ter stroifplsja. Ofprti raj se pošijejo na DRAGO G OP UPA. konfekcijska trgovina, Ljubljana, Pre-Sazširiajte ..iUIssO": šernova ulica w ££. Zsvacoi IK« & JTCkiAi U&&&1&& Zgodovinski roman «To vse je vodil Rasca««, on je izvohal in on nama je nakupil tudi ta obleko, katero sem moral zamenjati ta evojo meniSko kuto!» Na to poroča Corignan o poteku ekspedicije, odkar sta odšla oba jetnika is samostana, in njegovo pripovedovanje najde veliko priznanje pri kardinalu, zlasti priznani« za Rascaa-f-ove sposobnosti Da zaree proslavi svojega bivšega in sedaj, kakor je prepričan, pokojnega in odpravljenega nasprotnika, je Corignan treba! po-aavlj&ti vse, kakor se je pripetilo v istini. Njegovo pripovedovanje je bilo torej resnično in je tudi tako učinkovalo. Po! ure pozneje se odpravi kardinal rsa pot. ž njim dva viteza in Corignan. V Longjumeau-u najde kardinal onih petdeset vojakov svoje to-Seane straže, pripravljenih pri «Zlatem fazanu». Potem prekoračijo vsi skuj »a j Seino in jo prebredejo. kjer je gaz, ne-Saj nižje Etiolesa za šum o, dosežejo Riche-Liesse in jo obstopijo. «Nikdo naj ne sapi» ti svojega mesta!» ukaže kardinal in razjaSe. In vstopi sam. V velikem pritličnem vestibulu stoji možakar, sam samcat, pod stopnicami, in njegovo obličje je smrtno bledo, zelenkasto. Vendar so možakar niti ne gane, tako je otrpel. Kardinal stopi k njemu In mu položi roko na ramo: «No, Saint-Prlac,... torej sem se le isotil, ko sem se zanašal na navadnega cestnega roparja!» Saint-Priac samo trepeta, ne črhne pa besedice. «Naravno je, da ste me izdali. Na-ravnol En zločin več ali manj.. -!» «Da to hočem, Saint-Priac, uvideti, sekaj uslug, katerih ne morem pozabiti Zato vam prizanašam s sramoto krvnika! Saint-Priac, duhovnik sem. Vi imate bodalo. Odvezujem vas vseh grehov. Potegnite bodalo in umrite v miru!» Kardinal odatopd za korak in dvigne roko, kakor da hoče blagosloviti moža, ter prične na to polglasno recitirati molitev ob smrtni uri. Saint-Priac pogleda izgubljeno okrog sebe. Potem pogleda navzgor proti stopnicam in zaječija tiho: «Zbogom!»... Na to potegne naglo svoje bodalo, je naperi proti sebi ia sune. Toda s kretnjo, tako naglo, kak«- je bila Saint-Priacova, mu kardinal zadrti roko. Bodalo pade in zasvenči po tleh; «Odjiuščam ti!» «Emineuca, emi...» zajeclja Saint-Priac ves zmeden, kakor v sanjah. «Odpuščam ti In ti («inašam srečo.» Richelieu se nagne nad klečečim Saint-Priacom. Morda občuti, da mu bo sedaj povedal nekaj strašnega: «Dekle, katero si mi hotel ugrabiti...» «Monsinjor!» «Da, ... darujem Q jo!» I Saint-Priac pade na iice, raztegne i roke in obleži pred kardinalom na & i tleh, v v»ej svoji dolžini, nekaj časa negiben. Potem dvigne glavo, dvigne se na roke, splazi se na njih ta pol koraka naprej ia po?juW kardinalov škorenj. «Ta človek je moj na veča« čase, slepo vdan!» si misli kardinal. Potem glasno: «Vstani,' Saint-Priac! Minuto Časa ti dam, da pomiriš to nepotrebno razburjenost. 'd se te je polastila, potem" pojdi m čakaj nam« med mojimi stražniki zunaj! Molči!»... In kardinal stopi k etopnicam in po njih navzgor. Stopa počasi ia samozavestno, kak ar krotitelj zveri, ki ve, da stopa v kletko ukročenega leva. Nad stopnicami ga pričakuje gospodinja, ki «s n».u klanja zaporedoma, nizko. Kardinal ve, da je prisluškovala in slišala vse. Toda nič za to. Ne da bi jej bil rekel le besedico, se babnica požuri, prinese od nekod težak ključ, ga obrne v ključavnici, kakor izkušena ječarka, odpre vrata... in izgine. Kardinal prestopi prag in ... pred njim stoji Annais. Takšna je, kakor ono jutro, ko jo je videl v pariški svoji palači, na dan, ko jo bila po»večena, v vsej čisti lepoti, s pogiedom, polnim plemenitega srda in zaničl.pvim, skoraj odsotnim.. Visokomema je ta deklica. Kakor v kapelici takrat, tako meri tudi danes kardinala e pogledom iz oči v oči. Richelieu poskuša, da jo prisili s pogledom, da bi ona umaknila svojega. Toda zaman. Zato sedaj vzroji in gospodovalno in jasno pravi: «Gospodična, žal mi je, da vam moram sporočiti, da eie obtoženi vele-izdaje!» «Jaz pa vas obtožujem nizkega. izdajstva!» Rishetteu pobledl, ^oiera «w se zbere, zmigne z nuceni in nadaljuje: «Jetnica ste!» «Je li v imenu kralja, mojega brata?» «V mojem imenu!» osamo odgovori kardinal. «Če bi bila moja mati tukaj, bi bila že maščevana *amo s tem, ker bi se vsaj zavedala. da je v rokah nizkega biriča!» «Hej!» vlkne kardinal. «Parit« se! Mene ne bo bolelo!» «Naprej, gospodi Sledim vam!» mu odvrne ona « nepopisnim dostojanstvom. Toda or. jo zadrži: «Saint-Priac!» sakliče. Dekle se zdrzne in odstopi- Aha, imam jo! «i misli kardinal. In pokliče svojega pomagača 6e enkrat. «Saint-Priac!» ukaže, ce da bi se obrnil k njemu, kajti kardinal ve, da je njegov verni sluga 2e tukaj, na pni klic, privedite štiri moje stražnike semkaj!» Saint-Priac je tu, posanel. v tla gleda. In brez obotavljanja pesluhne. Hipec kesneje vstojiijo štirje stražniki v sobo. To pot jim ukaže kardinal z glasom, mrzlim kakor steklo, zvenečim kakor jeklo, neupogljivim, ukazovalnim. neizprosnim: «Ta deklica naj med vami koraka v Pariz. Toda s svojimi glavami mi jmčite sanjo!» — — — — — Corignan pričakuje tačaa dogodkov in je jako nestrpen. Evo, kako je priredi! vse dogodke v svoji glavi: Naj-preje bo iz hiše prikorakal Saint-Priac, zvezan, in v Bastiljo ga pove-dejo. Ali pa v Grand Chatelet, ali v j Vincennes. Potem bo prišel kardinal in bo sa roko vodil lepo Annais, vso zmedeno in zarudelo sramote. In nazadnje bo en. Corignan, vstopil v so bo, kjer leži Raf-casse, da ga še en- krat vi® te se škodoželjno poslovi od trupla svojega nekdanjega tov ariša ... Zato je Corignan sedaj zelo začuden. ko vidi, da prihaja najj»reje Annais, obdana od Štirih stražnikov z golimi mečL Začudenje pa se spremeni ▼ pravcati strah, ko zagleda, d» prihaja sedaj kardinal v sirremstvu Saint-Priaca, b kateremu govori skoraj prijateljski. In ko vidi nazadnje, da je Saint-Priac povaem slotioden, da celo sme sesti na konja in da »e vrača, očividno v Pariz, v kardinalovem spremstvu... «Ej, ej...» si pravi Corignan. «Zgodilo se je nekaj čudnega, tako se mi zdi! In Rasca-«se? Videti ga hočem!» «Ohej!» krikne tačas katritan straže. «Kam pa hočejo ti norci?» Bili so trije vitezi. V galopu se približujejo in vihtijo svoje ineče. V treh. pa proti celemu skadronu!? Hipec sa mo blisnejo njihovi meči nad glavami. In že padejo trije konjiki. trojica pe se zaleti med druge in vrešči. r.e. tuli: «Narazen! Doli! Proč, vragovi!» XXVI. Gospod Verdler na kratko poseže v dejanje. Bil je čin jasno blaznosti, eden onih činov, ki jih smatrajo za heroične, če so tts}?eli. in za nečuveno zločinske, niso imeli ust.-eha. «Bežimo, mojster!» ie rekel Mon-tariol, ko js zagledal na dvorišču okrog kardinala. Saint-Priaea in ujete Annais kar celih petdeset piemičev ali telesnih stražnikov kardinalovih. Toda Trencavel mu ni odgovoril, marveč je molče potegnil meč. «Osvobodim jo ali pa umrjem pred ¡njenimi očmi!» js še kliknil. «Odidite; ¡dragi grof, vi niste osumljeni, da bi c4H kardlr.alof vohun, kakoi ses» osumljen jaz...» «Ne šalite se!» mu odgovori M a-t» luvs in potegne svoj meč. «Hudiča!» zarenči sedaj Montariol, «če je vzel vrag ie akademijo, naj vzame pa še mene!» in je poteguii tudi on svoj meč. «Na¡»rej torej!» zavpije Trencavel ia pogleda krvavo po nasprotnikih. «Pozor, vi tam! Stoj! Nazaj!» klikr.9 kapitan telesne straže. «Hej, deč ...» Toda ta hip že pade ;>od straSnirr. udarcem, in ž njim dva druga stražnika. Strašen je zalet naskakuječe trojice, ki s* je zagnala med konjike, kakor trije jastrebi med kavke. Pet. šest se jih kar prevrne pod neznanskim zaletom velikih konj naših junakov. Kri brizga, meči žvsnketajo. Strašen krik se dvigne, desetorica stražnikov sploh kar pobegne, kakor slefia. drugi se pomešajo v velikanski vrtinec, vsi presenečeni, kakor oslepljeni. In vrtinec se zavrti, kakor v viziji. Naenkrat Izlete naši trije blazneži Iz tega vrtinca, toda naenkrat obrnejo svoje konje in najadejo v novem zaletu, etražnnjšem in bolj krvavem, kakor je bil prvi Vsi trije so ofkrop-ljeni s krvjo, in za hip se pojavljajo iz besnega vrtinca, vedno i znova, vedno krvavi, kakor sle;ji, pokriti s firahom, krvjo, z rdečimi rokami, z rdečkni meči, z očmi kakor bliski, r peno na ustnicah, in njihovi konji kakor trije [»ozoji, se penijo, vzpenjajo, brcajo, grizejo, pred njimi pa se podirajo sovražni jezdeci s konji vred. ali pa padajo s sedel, brez življenja, često nimajo niti ča«a. da bi kliknili... Okrog Annais stoji in straži njo in kardinala desetorica, dvanajstories. stražnikov, z orožjem v roki, nejire-mični, ker čakajo povelja kard i risovega ali pa napada te nepojmljiv«1 trojice... Saint-Priac je med njimi, zapazil je Trencaveia in veliko veselje ga napolni. Sedaj, vsaj upa, da je njegov! In že se Saint-Priac [iripravija, da se zaleti tudi on, in se vzpne v stremenih. «Tukaj ostanite!» mu mrzlo pravi kardinal. «Va« potrebujem za druge jios-le!» Saint-Priac skloni glavo in potoči solzo gneva. Kardinal je zagledal Trencaveia! «Pismo!» si misli. «Hej, če bi ve», darle mogel priti do tega jiisma!» in glasno vzklikne jezdecem: «Ubijte ona dva, tega ie pa mi ujemite živ» hrastove in bukove, prvovrstni slavonski les, kakor brodarski pod, v vsaki množini, s polaganjem ali brez, po najnižji ceni dobavlja tvrdka 35 a.*»!* Gt>a,v Beograd, Sfrahinio Bana ul!ca 43. Hc* CJi d. s o. s. gr&ftl električne centrale. prolavaja la žoisavlja v«« električna stroja la elektrotehnične aparate in Isdelke. projektira brespladao vse naprave In obrtits, SI so v svesl z elektrotehniko. Tehnične pisarne In zaloge: IrJUBLiASa, Dunajska cesta, palača LJabljacsk« kreditne bank» 3SABI30K, Vetrinjcka ulioa XI. 11 Bukova, borova in brezova, prodaja na drobno in debelo v vsaki množini, na dom postavljena Drago Sčekič, Maribor, Rajčeva ul.7 Telefon stev. 355 296 \F LJUBLJANA A Dunajska cesta it.40 jj§ Teieian št. 373 mestni tesarski molster Telefon it 37» Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja xa J palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, H stopnice, iedenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t, d. g Gradba iesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak. Šibenik, Sabac, Velikovec, Vršac. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka, Monošter (Baranla). ' Agencija: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afilljaclje: Slovenska fcanka, Ljubljana; Jugosla venska industrijska tanka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest, Vaezi utea S5; Bankhaus Milan Robert Alexander, Wien I., Augustinerstraße 8. Izvršuje vse banfcne posle na]ku?antneje. to % s? Prilaga Jutru* št. 60, dttd 13. mara 1923. Reka, Baroš» Delta Pravda za BaroS Kakor mano nam je londonski pakt pustil Reko vso, ne le bližnje sušaško osoiulje. Ko so «e P<>tem ^č«13 P0^ janja ta korekturo mejne črte londonskega dogovora, so Italijani spretno potisnili v igro fašiste z invazijo na Reko In kakor hitro 6e je pričela pravda za Reko, se je pričel tudi spor o meji med Reko in Sušakom. Ko nam je v januarju 1. 1920. veleposlanika konferonca izročila ultima-ftjxo * alternativo, da ali sprejmemo predlog Clemenceaua in Lloyd Geor-gea glede meje, ali pa se uveljavi londonski pakt, emo se nahajali pred možnostjo, da dobimo sicer železjiieo Št. Peter—Reka, toda reško prista-nišče — vključivši tudi Barošlco luko <— in železnica na reškem teritoriju bi prišla pod upravo Lige narodov. Reka sama pa bi — enako kakor tudi Za-dar, postala nezavisna država, s pravico, da poveri svoje diplomatsko zastopstvo tuji drža\i, to je Italiji. Prišlo je do rapallske pogodbe. Edina tolažba v oni težki preizkušnji je bila, da smo vendarle rešili majhno okence v svet, Baroško luko. Toda italijanska politika je s spretno taktiko o pravem času strmoglavila Sforzo-Giolittijevo vlado in tedaj je začela ona znamenita borba za interpretacijo. Mi smo imeli takorekoč le osebni komentar Sforzov k pojmovanju razmerja med Sušakom in Reko. Pogodba sama je vsebovala le sumarne določbe o meji med Reko in Sušakom. Odtlej so Italijani oficijelno komentirali ra-pallsko jKjgotibo v tem smislu, da pomeni reški «Corpus separatum» tako mesto kakor reško pristanišče, katerega sestavni del pa je tudi Baroš ter Delta; sedanji tok Rečine predstavlja po tem stališču, ki ga je nedavno na-giasil tudi Mussolini, mejo med Reko in Sušakom. Odslej se bo tedaj vprašanje Baroša in Delte obravnavalo z onim reškega pristaniškega problema. Rezultate moremo predvideti. Italijani so položili roko na Reko, da nam s tem onemogočijo, s pomočjo Reke srednjeevropski promet odvrniti od Trsta in ga naravnati na Trst. Drugič hočejo vplivati na nadaljni razvoj prekmorskega prometa v Kvarnem; Reka naj ostane glavna in edina Iuka za severozapadni del Jugoslavije, toda pod Italijansko patroaanco. Brez-dvomno bo sedaj glavni smoter Italije. preprečiti, da bi nastalo v bližini Reke kako drugo pristanišče, ki bi jo moglo izkonkurirati. Hkrati pa bodo enako vztrajno stremeli po tem, doseči za italijansko trgovino na naših železnicah talce ugodnosti, da bi mogla njih gospodarska ekspanzivnost dobiti pri nas dovolj tal. Oboje moramo kar najodločneje zavračati. miki mnogo taldh, ki so to pot Sele prvič videli vode našega sinjega Jadrana ... Vlak je privczll do Bakra. Omladina je izstopila in iz njenih grl so mogočno zadoneli akordi naše pesmi iBuči morje adrijansko». Prebivalstvo je bilo nad slovensko pesmijo vidno vzhičeno. Po kratkem odmoru je vlak zapeljal na kolodvor Sv. Ane. zadnje naše postaje pred Sušakom. Omladina je tukaj stofidla na osvobojena tla ter v veliki povorki s trobojuico na čelu odkorakala na Sušak. Pot je bila prava triumfalna pot navdušenja in veselja. Ljudstvo se je omladini prisrčno zahvaljevalo in slehernega omladinca je navdajala zavest, da je skoraj |>ozabljeno štiriletno trpljenje in gorje, ki ga je naš zavedni živelj tako dolgo prenašal pod krutim tujčevim jamom. Kmalu je omladina prikorakala na Sušak, kjer je bila navdušeno sprejeta. Iz vseh hiš in oken so ljudje mahali z našimi trobojnicami, venomer vzklikajoč: «Živela Jugoslavija, Živela svoboda. Živela omladina!» Povsod je bilo videti ponosno vihrajoče državne zastave, lesenega moeti&L, vodenega s Sušaka preko Rečine na Reko. Na eni strani vihra na visokem drosru jugoslovanska trobojnlca. na drigi strani pa ita-lijairska trikolora. Aleja med Italijo in Jugoslavijo je sredi mostu. Do polovice mostu korakajo od naše strani jugoslovanske čete, po drugi polovici pa se izprehajajo 'italijanski karabi-njerjL Promet na mostu je sila živahen. Trume ljudi hodijo semintja. Seveda mora vsakdo imeti naše ter italijansko potno dovoljenje. Pred mostom na Sušaku se venomer zbirajo gruče našincev ki z žalostjo v srcu in na obrazu opazujejo, kako se oborožene italijanske čete še vedno izprehajajo po Barošu in Delti. Tu je imela naša omladina na licu mesta priliko videti z lastnimi očmi ono tragedijo, o kateri dan na dan poroča naše časopisje. Fašistovske tolpe napadajo naše mirno prebivalstvo, katero prihaja iz Reke na Suša k. Itaiijanske čete gledajo vse to smej6 se. Sušačani so radi teli neprestanih napadov zelo vznemirjeni. V bolnicah se nahaja mnogo naših ljudi, katere so fašistovski podiv-janei težko ranili. Drugače podaja Sušak sliko normalnega življenja. Promet je reden Sledovi okupacije so že popolnoma izginili. Na uradih in trgovinah so vsi napiši brez izjeme hrvatski. Žalostna slika pa se je odprla očem i Veličasten razgled na morje in Re-akademikov, ko so dospeli do malega'ko, na Istra in otoke se je omladini JgpgggZB K Ljubljanski akademiki ca Sušaku čim so italijanske čete izpraznile Sušak, se je akademska omladina ljubljanske univerze takoj odločila, da obišče osvobojeno ozemlje. V sredo se je odpeljalo nad 150 akademikov iz Ljubljane na Sušak. Vožnja je bila dolgotrajna in tudi utrudljiva. Ko pa je omladina pri Bakru zagledala naše sinje morje, ji je jelo srce bur- j Historično je tedaj Delta del r.eje utripati. Saj je bilo med akade-1 šaka, ne Reke. Predstoječa skica predstavlja sporno ozemlje Delte in Baroša Ln njiju razmerje do Reke ter Sušaka ter tako-zvano Sforzovo črto. V boljše razumevanje naj navedemo najpotrebnejša pojasnila. Delta se imenuje ono ozemlje med Rečino in Kanalom, imenovanim «Ca-nale morto»; na skici vidimo Kanal zaznamovan v onem delu Sforzove črte, ki poteka v ravni smeri od Rečine tik do Baroškega pristanišča. Današnji spor glede pripadnosti Delte bomo tem lažje razumeli, ako nagla-simo, da je bil ta Kanal nekdaj Reči-na. Sele pozneje fl. 1857.) so izkojiali Rečini novo, današnjo strugo, staro strugo pa so primerno poglobili in obzidali in odtlej je služila kot pristanišče malim jadrnicam; v tem Kanalu je vedno mrgolelo jadrnic. Novo nastalo Delto, ki je tedaj od Sušaka umetno odrezan kes, sta vezala z Re-!co dva premakljiva železna mostova. Su- Baroš se imenuje pristanišče koncem Delte. Bil je v glavnem naklada-lišče za les, kakor je bila Delta skladišče lesne trgovin». Vsa Delta je preprežena z železniškimi progami; ena izmed njih vodi po molu na južnem obrežju Baroša. druga pa po molu na njegovem so vernem obrežju. Tudi ta severna železniška proga bi bila po Sforzovem pismu pripadla nam, dokler vodi ob Barošu (nekako do velike puščice na gornji skici). Kot jako važno naj navedemo še sledeče. Vsi železniški tiri na Delti in na Sušaku ter ob Barošu imajo zvezo z železniško progo le mimo reškega glavnega pristanišča, preko reškega kolodvora: šele odtod vodi potem glavna proga tik pod Sušakom proti Bakru. To stanje so Italijani spretno izrabili, trdeč da tvorijo pristaniško naprav? na Delti ter v Barošu del resice luke. Ako bi mi dobili v posest Delto z Barošem, bi morali nemudoma zgraditi novo železniško progo na glavno železnico v smeri proti Mar-tinšlci. (jSpii s Trsaii. Tu se je paS vsakdo z bridkostjo vprašal, kako nam je mogla useda ugrabiti toliko krasnih krajev, gričev in meet.., Omladina je v petek dopoldne manifestirala. V veliki povorki se je podala pred sušaško mestno poglavarstvo. Tu je aeputacija treh članov izrazila veselje ljubljanske omladine nad osvobojenjem Sušaka. Na ulici so ta grmeli akordi naših himen «Bože pravde», «Slovenac, Srb, Hrvat» ter «Lepa naša domovina». Prebivalstvo je navdušeno vzklikalo: «Živeli Slovenci!» Ta prizor so na nasprotni strani opazovali italijanski vojaki, ki so imeli priliko videti veliko navdušenje našega ljudstva, ki je bilo šele pred par dnevi osvobojeno iz njihovih krempljev. TI vtisi, to navdušenje, to nepopisno veselje ostane na večne i ase v ereifi nafe oanadfce. Zato je bflo slovo ljubljanskih akademikov c-1 Sušaka tako težko. V petek popoldne je omladina oata-vila Sušak. Z motornim Čolnom se i". j po razburkanem morju odpeljala v i Krajjevico in v Bakar. V Kraljeviči j so si akademiki ogledali ladjedelnico 1 ter v luki se nahajajoče p&rnike. med katerimi je napravila] najlepši vtis j parobrod «Karagjorgje». Tudi tu je bila ljubljanska omladina navdušeno ! pozdravljena. Iz Kraljeviče so s« omladinci še enkrat ozrli na baroško luko, nato pa so zopet sedii na vlak in se, bogati na vtisih, katere so sprejeli na poti, zopet odpeljali v Ljubljano, kamor so dospeli v čemernem vremenu v soboto popoldne. Izlet na SuSak je oetal vsem v neizbrisnem spominu. G. B. Politični odmevi. Niš Označili smo že, kako veliko važnost moramo pripisovati pogajanjem v NIšu za nadaljne razmerje med Jugoslavijo ln Bolgarijo. Ako se Bolgarska Iskreno postavi na stališče, da Je treba akcijo ma-kedonstvujuščlh zatretl in da zares pomaga z vsemi razpoložljivimi sredstvi s svoje strani, ni dvoma, da bo tudi neza-upnost v Beogradu izginila. Dar.es so mnenja o resnični dobri volji pri vladnih možeh še vedno različna; ena stran verjame. da Stambolijski resno misli, kar Je svoj čas izjavljal v Beogradu in da Je iskreno resigniral r.a Makedonijo, ki se nahaja v naši oblasti. Druga stran je nejeverna, dolžeč oficijelno Sofijo, da krije komitatsko akcijo na naši meji, kažoč s posebnim poudarkom na dejstvo, da Je v vsem obmejnem pasu od Čustendila do Petrlča nastavljeno samo uradništvo, ki nele simpatizira z makedonstvujuščimi. marveč pripada celo njihovim organizacijam in ie po pokolenju iz vrst makedonske emigracije. Sedanja vlada še nI napravila nikakih korakov, da bi kaznovala zločince in onemogočila njihova nadaljna razbojništva na našem ozemlju. Eno je gotovo: ako hoče, more sofijska vlada tudi v sedanjem stanju, pod obstoječimi mednarodnimi določbami o oboroženi sili, bistveno sodelovati v pobijanju komitaške akcije. V nobeni civilizirani državi ni dopuščeno, da bi prehajali oboroženi razbojniki, pa naj iih tudi vodi politični nagib, na ozemlje sosedne države In tam ubijali in požigali ter napadali državno silo. Da bo nemogoče počenjati zlodejstva, zato bomo na svojem teritoriju poskrbeli že sami, na Batgarih pa ie, da onemogoče zbiranje in pripravljanje oborožencev onstran meje. Zato gre sedaj. O stvari Je treba spregovoriti ie eno tehtno konstatacijo. V onih naših listih, ki žive od demagogije in tudi vnanjepo-litična vprašanja premotiivajo po demo-goški šablon, beremo modro sodbo, da Je vse komitske akcije kriv — naš «režim», češ ako bi ne bilo slabe uprave v Makedoniji, bi tudi makedonstvujuščih ne bilo. Da naša uprava v Južni Srbiji ni najboljša, že priznamo, in da se marsikdo še drži bugarofilske struje iz tega vzroka, nam je tudi znano. Toda bistvo komitske-ga problema pa nikakor ne leži v tem problemu dobre ali slabe uprave, marveč v dejstvu, da Je toliko in toliko tisoč bu-garašev v Bolgariji Iz našega teratorija. Ti so bili prišli tjakaj še v turški debi, so vzrastli v bugaraški mentaliteti in ji bodo brez dvoma ostali zvesti do konca, oziroma vsaj dotlei, dokler bodo še upali na možnost novega preokreta v balkanskem političnem stanju. S temi ljudmi ni kom-promisa, o tem si moramo biti popolnoma na Jasr.cm; z njimi Je mogoče, še več, le potrebna le najbrezobzirnelša borba. Na to se moramo pripraviti ln vršili boj z vsemi sredstvi, sistematično In temeljito. Komite In njih aktivne pristaše js treba uničiti, nato bo šele nastopila me-tamcrfoza v političnem mišljenju, k! Jo pripisujemo naši demagogi le dobri upravi. Sedaj pa lahko naglaslmo, kako važ-r.o nalogo ima tudi naša uprava, toda paralelno nalogo. Dobra uprava, ta je brezpogojno potrebna; ona kakor rečeno ne bo uničila komit, pridobila pa nam bo vse nevtralne In omahljivcs ln pa, kar je najvažnejše, novo generacijo, ki dorašč-pod našim režimom, v naših šolah. Borba proti komltam Je tedaj le ena, in ta je brezobziren boj, borba za Makedc-nijo samo pa !e obsežena v delu za dobro upravo. Oboje le bistveno, oboje brezpogojno potrebno, toda enostranska akcija sama nas ne bi privedla do cilja. Ravno ker na stvar gledamo trezno in stvarno, želimo da bi v Nišu prišlo do ugodnih rezultatov, da bi se prvi de! potrebne protikomitske akcije mogel uspešno začeti. Obnova Rusije Pariška revija «L* Europe Nou-velle» prinaša v odgovor na lasta ' vprašanje, vodi 11 današnji položi5 Rusije k anarhiji ali obnovi, sledeč odgovor: Sovjetska vlada je politično stabilna. Svoje notranje neprijateije je ukrotila ter Ji ne preti več nobena organizirana opozicija. Njeno oporo tvori rdeča vojsks, ki šteje 800 tisoč mož ter organizacij ; Gepeu («glavnoe polltičeskoe upravlje-nie»), katera Je nasledila Čtko («črezvi-čajr.ojo komisijo»). Diktatura osrednjega odbora komunistične stranke Je še vedno enako strastna; nasprotniki režima ne uživajo nobenih svobod in leče so nabito polne. Volitve se vrše po jakobinsko. Ne glede na znatno porast števila «nestrankarskih -(zlasti na deželi), vlada budno pazi na tc, da tvorijo izvršilne odbore vseh sovjetc. samo fanatični in režimu zvesti komunisti. Vse to podpira vsestrankl mclianizer" ustave. Tudi v mednarodnem oziru ie položaj moskovske vlade čvrst. Vzlic različnir; neuspelim konferencam v Genovi, Haag in Lozar.i, je sovjetska Rusija prišla v svetoven političen tir. V gospodarskem pogledu je nova gospodarska politika dosegla odobritev vlade. V pogledu industrije Je odgovor na A. P. Čehov: Red leva m soinca (Poslovenil Borisov.) Po nekem mestu tostran Urala se je raznesla novica, da je tistega dne dospe! v mesto peržar.-slci dostojanstvenik Rahat Helam in se nastanil v hotelu «Japonska». Ta novica ni napravila na prebivalstvo nobenega vtisa: prišel je Peržan pa je! Samo mestni glavar Stepan Ivanovič Kucjm, ki je od tajnika v mestnem uradu slišal o človeku iz Orienta, se je zamislil in vprašal: «Kam pa potuje?» «Baje v Pariz in v London.» «Hm!... Torej je važna oseba?» «Vrag ga poznaj!» Ko je prišel mestni glavar iz urada aomov in pokosili se je zopet zamislil in to |.ot je mislil tja do večera. Zdelo se mu je, da mu je sama usoda poslala tega Rabata Helama in da jc končno nastopil tisti ugodni čas, ko uresniči svoje strastne svete sanje. — Stvar je bila sledeča: Kucvn je imel dve medalji, Stanislava 3. razreda, znak Rdečega križa in znak Društva za reševanje utopljencem Razen tega si je napravil še obesek (zlata puška in kitara, položena navskriž). Ta obesek na uniformini peti ji je bil podoben odlikovanju. Sicer je pa znano: Čim več imaš redov in medalj, tem več si jih želiš — in mestni glavar si je že dolgo želel dobiti peržansk: red leva in solnca, silno in brezglavo je želel. Dobro je vedel, da ni treba za podelitev tega reda ne bojevanja, ne žrtvovanja za zavetišča, ne zaslug pri volitvah, ampak samo primernega slučaja. Sedaj se mu je zdelo, da je tisti slučaj tu. Drugi dan si je nadel vsa svoja odlikovanja in verižico ter se odpeljal v «Japonsko». Usoda mu je bila mila. Ko je stopil v sobo znamenitega Per-žana, je bil ta sam nezaposlen. Rabat Helam. ogTomen A d jat dolgega kljun-skega nosu. štrlecih oči in s fesom na glavi, je sedel na tleh in brskal po svojem kovčgu. «Oprostite, prosim, če vas motim,» je začel Kucvn smejaje se. «Čast mi 'je, predstaviti se: Dedni častni meščan in vitez Stepan Ivanovič Kucvn, kraj-ni mestni glavar. Štejem si v dolžnost, počastiti v vaši osebi tako rekoč pred-siavitelja nam prijateljske in sosednje države.» Peržan se je obrnil in nekaj zbrbljal v slabi francoščini, ki je zvenela, kot da bi tolkel po deslri. «Meje Perzije,» je nadaljeval Kucv-n svoj naučeni pozdravni nagovor: »se tesno stikajo s predeli naše širne domovine in zato mi vzajemne simpatije tako rekoč velevajo, izraziti vam našo solidarnost.» Visoki Peržan se je dvignil in šepet nekaj zamomljal v lesenem jeziku. Kucvn, ki ni znal jezikov, je zmaja! z glavo v znamenje, da ne razume. «No, kako se bom ž njim pogovarjal?» je pomislil. «Dobro bi bilo takoj poslati po tolmača, toda stvar je kočljiva; v navzočnosti prič ne morem govoriti. Tolmač bo razblebetal po vsem mestu.» Khcvn je začel iskati tuje besede, ki jih je znal iz časopisov. «Jaz sem mestni glavar...» je za-mrmral. «To se pravi lord-mer.., mu-nicipale... Vuj? Komprenč?» Hotel je z besedami in z mimiko izraziti svoio družabno stopnio in ni ve- del kako bi to napravil. Iz te zagate ga je rešila na stenj viseča podoba z oirromnhn napisom: «Mesto Benetke». Pokazal je s prstom na mesto, potem nase. in na ta način je po njegovem mnenju prišel na dan stavek: «Jaz sem mestni glavar. Peržan ni razumel ničesar, a se je nasmehnil in rekel: «Dobro, musjč... dobro...» Čez pol ure je potolkel glavar Per-žana malo po kolenih, malo po ramah in dejal: «Kompreme? Vuj? Kot lord-mer in municipale vas prosim za majhen pro-menaž... Komprcne? Promenaž ..» Kttcvn se je s prstom dotaknil Benetk in pokazal s pomočjo dveh prstov korakajoči nogi. Rahat Helam, ki ni obrni! oči od medalj ln najbrž uganil, da je to najvažnejša oseba v mestu, je razumel besedo promenaž in se ljubeznivo nasmehnil. Nato sta oba j oblekla suknjo in odšla iz sobe. Spo-' daj pri vratih, ki peljejo v restavracijo «Japonska», se je Kuevn spomnil, da ne bi bilo napačno gosta pogostiti. Ustavil se je, mu kazal na mize in rekel: «Po ruskem običaju bi bilo dobro tistega... ptire, antrekot... sam panj in drugo ... Komprenč?» Visoki gost je razumel in čez nekaj časa sta oba sedela v najboljšem kabinetu hotela, pila šampanjca in jedla. «Na procvit Perzije!» je napil Ku-cyn. «Rusi ljubimo medsebojne simpatije... progresije . s. azijski trgi... takorekoč neoborožena osvojevanja-» Visoki Peržan je jedel in pil z velikim tekom. Zabodel je z vilicami ribji hrbet, navdušeno po kimal z glavo in dejal: «Dobro! Bjen!» «Vam ugaja?» se je vzradostil mestni srlavar. «Bien? Imenitno!» Obrni! se je k slugi in rekel: «Luka. pošlji v sobo njegovega blagorodja dva ribja hrbta, najboljša, ki ju imate!» Nato sta se glavar in perzijski dostojanstvenik odpeljala ogledovat zve-rinjak. Prebivali tvo je videlo, kako je njegov Stepan Ivanič, rdeč od šampanjca. vesel in zadovoljen vodil Perja na po glavnih ulicah in po bazarju ter mu razkazoval mestne znamenitosti. Tudi na stražni stolp ga je peljal. Prebivalstvo je med drugim tudi videlo. kako se je ustavil okros kame-nitih vrat z levi in pokazal Peržanu najprej leva, potem solnce na nebu. nato svoje prsa, potem zopet leva in solnce. Peržan je pa prikimal z glave v znamenje, da se strinja in je smehljaje se kazal svoje bele zobe. Zvečer sta oba sedela v hotelu «London» in poslušala harfiste. Kje sta pa bila ponoči, ni znar.o... Drugi dan dopoldne je bil mestni srlavar v uradu: uslužbenci so najbrž že kaj vedeli ali ugibali, kajti tajnik je pristopil k njemu in mu posmehljivo rekel: «Peržani imajo tako navado: Če pride h komu ugleden gost, mu mora tisti lastnoročno zaklati koštruna.» Čez nekaj časa je dobil s požte zavoj. Glavar ga je odprl in ugledal v njem karikaturo. Narisan je bi! Rahat nelam, pred njim je pa klečal sam mestni glavar in mu govoril z razprostrtima rokama: V znak zveze dveh držav —•• Rusije in Irana do vas iz spoštovanja, preblago-rodni sel. zaklal K sebe kot koštruna. a orro^te. ker sem osel! Mestni glavar je dobil neprijetni občutke, kot da bi ga bodlo pod cem. a le začasno. Opoldne je bil i zopet pri visokem Peržanu. Zopet g-a je gostil; razkazoval mu je mestr. znamenitost!, peljal ga je h kameni-tim vratom in mu zopet kazal zds leva, zdaj solnce in potem svoje prsi. Obedovala sta v «Japonski». Po obed; sta oba rdeča, srečna in s smotkar.": v ustih šla na stolp. Glavar je najbrl hotel presenetiti gosta z nenavadnir razgledom in je odzgoraj zavpil strai niku, ki je hodil sipodaj: «Daj alarm!» Toda alarma ni bilo, ker so bili ga silci tisti čas v kopeli Večerjala sta v «Londonu». Po večerji je pa Peržan odjiotovaL ko g je Stepam Ivai.ič spremljal, ga je tr: krat poljubil in celo zaihtel po rus'. navadi. Ko se je vlak že premikal, j zavpil: «Pozdravite Perzijo v našem imen J Povejte ji, da jo ljubimo!» Minulo je leto in štirje meseci. VL-dal je silen mraz — petindvajset ste pinj — ln ostra burja je brila. Stepe; Ivanovič je hodil po ulicah s širok' odpetim kožuhom in se jezil, da ga r. nihče srečal in videl na njegovih prsi leva in solnce. Tako je hodil do v čera z odpetim kožuhom, ozebel in pc noči 63 je prevračal z ene strani _ n drugo ter ni nikakor mogel zaspati V njegovi duši je bilo težko; fc^ai je notri in srce mu je nemirno bile" sedaj je želel dobiti še albanski rer; «Takova»... Silno, straftno je želel! rpraSaitlt ¿re3s napredka ze!o aftrmartven. ? tfne iS. THftTCJI »e 6odo TToierrf o3- Industrija se polagoma dviga, trgovina se j ločiii. ali se hočejo s Slovenci spustiti ažlvlja. Simptomi obnove so seveda še j v nove buje ali [>a hočejo brez Izzi-glbkl. V tem pogledu dela velike ovire! vanja mirno med nami živeti. To ziastl težka Industrija. Lenin le to tud! resno besedo naj si prav dobro pre-fcrez strahu povedal z besedami: «Da re- mislijo tudi takozv. voditelji Bauern-šiir.o Rusijo, nam ne zadostuje samo do- bunda. kajti kdor je danes na krmilu bra žetev; vzpostaviti se mora tudi težka bo jutri na cesti in ž njim bodo do-industrija. To industrijo mora podpirali lili usodo tudi zavezniki in priganjačt. Judi država, kajti sicer docela propade- Kar pa ee tiče radikalov, ne izgub- Socialna politika janje pijančevanja roo*. Rešitev leži torej v pomoči tujega kapitala. Glede zunanjega Izvoza treba ugotoviti, ¿a se Izvoz razvija hitreje nego uvoz. Višina v L 1922. pa ne prekaia 8.8% predvojnega izvoza Rusije. Načelno obstoji v Rusiji še vedno državni monopol glede zunanje trgovine, toda odredbe novejšega datuma znatno sblažujejo strogost starih nartdb. Ruski lesni trust je dobil pravico vseh potrebnih nakupov v inozemstvu. Krasin nadaljuje politiko trgovinskih pogodb z evropskim zapadom. Znatno so napredovala trgovska pogajanja Rusije z Nemčijo, Finsko :-n Švedsko. Rusija pa se tudi trudi za ¡jamo besede: s kočevskim paktom so znova dokazali, da Jim narodni Interesi r.iso nič, kadar gre za interese njihov« stranke. + Redukcija avstrijskih ministrstev. Avstrijska republika obsega sedaj enajst ministrstev, katera pa se v najkra>Aem času reducirajo na sedem listnic. Samostojna ostanejo samo tri ministrstva, in sicer: ministrstvo za finance, poljedelstvo in pravosodje. Kancler bo obenem zunanji minister, notranji minister bo vršil posle ministra za vojno, minister za uk in bogofiastje bo minister za socialno skrb, minister za trgovino pa bo LJubljani tn Nlgn Je lani fekaJo dela 35.521 oseb. Posredovanj se je izvršile 17.51)7. Gmotno podporo je prejelo 8.-!IS Pobijanje pijančevanja ! ^^ januarja doeelilo 17.452 Evropev- delavcev. V največ slučajih so ¡skali cev. delo poljedelci i» pasivnih kraje» naše V svrho pobijanja pijančevanja je Tuberkuloza v Beogradu. Antitnber- države. ; ljubljanski mestni magistrat kot poli- kulozni dispanzer je izdal statistiko o Sociologija kot obvezen učni pred-tičuo oblastvo odred:!: j svojem delu r preteklem letu. Dispan-jmet. Češkoslovaško naučno minitrstve V kakršnihkoli goetilnltorskih in *er js tekom preteklega leta pregledal kani uvesti sociologijo kot obvezen krčmarskih obratih v zmislu § IG. obrt- »301 osebo. Od tega ¿tevilo je bilo ugo- učni predmet v vseh visokih, srednjih nega reda. naj se nalivajo gostilne, ka- tovljenih 524 slučajev jetike. Po suci- in strokovnih Šolah. Družboslovje ee ne varne. Imffeti in »lično, kakor tudi v aJnem položaju odpade največje število uvede s posebno naredbo nego v okvi-trgovinah, ki so morda v po««sli pra- obolelih na dijailvo, nato na delavstvo ru skupne naučne reformo, ki se bx5 vice iganjetoča. nadalje na plesih, t v a- in slednjič na uradništvo. Največji del izdeluje v praškom prosvetnem tnin> rietejih in na javnih veselicih vobče. jetičnih iivi zaradi slabega gmotnega strstvu. je prepovedano točiti in prodajati od položaja v slabih higijenskih prilikah, j Število nezaposlenih v Švedski » sobote od 18. ure (6. ure zvečer) do po- tako da js opasiiost širjenja jetike sila 'znašalo letos koncem februarja 555 ti-nedeljka do 11. ure dopoldne žgane velika. soč duš. V primeri > preinjim letom se opojne pijače, to je žganje, likerje, rum. Borze za delo. Na državnih borzah je Število brezposelnih zvijalo za pri-konjak itd., izvzemSi primer da se da- za delo v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, . bližno 10 tisoč ljudi, jejo le kot dodatek k čaju. ———— - - vzpostavitev odnošajev s Francijo ter se!!m«! tudi prometna vprašanja Ka ta resno namerava udeležiti letošnjega vete sejma v Lyonu. V finančnem ozira je položaj Rusije kritičen. Trdnega proračuna za I. 1923. ai mogoče ustanoviti. Rusija si mora zato pomagati s tako zvmim «orientacijskim budžetom», ki se odmerja tromesečno. Sicer pa je Rusija podvzela naj resnejše korake glede štedenja državnih Izdatkov in način si bo Avstrija prihranila nekaj birokratske navlake, pa tudi prccej izdatkov. -f- Avstrijski monarh is t! pod vodstvom poslanika Schagerja bodo pri ok-toberskTh volitvah nastopili samostojno, ker upajo, razen na Dunaju, na velika uspehe tudi na Tirolskem in Rurgen-landu. Grof Czernin je pripoznal upra- Notoričnemu pijanca je sploh prepovedano dajati alkoholne pijače katerekoli vrste. Ce se gost opije v takem lokalu aii ie te daje v takem lokalu p:jača že pijanemu gostu, spada pod . rni Kultur Srednješolska matura kazen lastnik obrata, odnosno pošlo- „ . . - . I preumetin, Katertn eoen ie siovenscina, vodja. Izjemoma se dovoli le gostilni- N0V\£r?.? ,Z,rcIos4"a> na ali k! dobe lz več kot dveh predmetov škim obratom v kolodvorskih restavra, Srcduj;ll šolali v Sloveniji. «nezadostno., se odklonijo za eno leto. Učene! pa. ki imajo «nezadostno» v dveh predmetih, katerih eden le slovenščina, eijah in kolodvorskih buffetih ter kavar- ' Ministrstvo prosvete le odredilo, da Davčni aparat izkazuje šele pičle dohodke. Davek znaša danes na glavo komaj 28 kopejk, to Je 20krat manj nego pred vojno. Komisarijat za finance se trudi. da bi zmanjšal emisijo papirnatih rub-ijev. Inflacija, ki Je ie do pred kratkim rastla v geometričnem napredku, se že krči. Finančni komlsarijat si prizadeva, da čimbolj zmanjša tiskanje bankovcev ter obenem poveča državne normalne dohodke. Z oz!rom na poljedelstvo treba konsta-Jlrati, da glad popušča. 2e?ev je bila leta 1922. relativno dobra, toda nezadostna. Dežela trpi na pomanjkanju domačih žival! In gospodarskega crodja. !z vseh teh podatkov izhaja eno: Rusija ■e je v političnem oziru ustalila ter polagoma napreduje k gospodarski obnovi. A vse to se vrši v znamenju neokapitalizma, kajti realen gospodarski preporod Rusije se vrši na podlagi kapitalističnih metod izkoriščanja. Ta ugotovitev pobija vse drage doktrine. ,, . ... vičenost ekspreMolonaslcduika Otona za razvoja aržavmh dohodkov. Država, k, ¡e j kronsko prete„dentstvo in se je tako za časa meščanske voine morala preskr-1 gp^jj T monarh;stL bovatl 35 milijonov ljudi, se Je v začetku j ~_ _ . . _ , leta 1922. morala brigati za 6 milijonov,! + v,g« «• in «Die a koncem !. 1922. se je to število skrčilo * ^ '' t ■> «on rnvi J° "ivi; nemški cesar tožil avtorja 23 ' ' drame «Die Entlassung», Emila Ludwiga, 7 kateri se Viljem karikira: cesar ia hotel s tožbo doseči prepoved drame v Nemčiji. Zadnje dni pa je cesar tožbo preklical, ker je napravila drama po nemških odrih velik umetniški renorne in ker ui povzročila nobenega incidenta. -f Bavarsko-ltalljanskl incident poravnan. Nedavno je prišlo v Oppenhei-mu na Bavarskem do konflikta med domačimi Nemci in italijanskimi delavci, kateri so potovali v Porhurje. da prevzamejo tamkaj delo v premogovnikih. Od nacionalnih strasti razpaljeno nemško prebivalstvo je Italijane insultiralo ter jim ni pustilo potovati dalje. Delavci so se pritožili na italijanski konzulat. Mussolini jc od bavarske in nemške vlado zahteval zadoščenja. Munakovu in Berlin sta res izrazila svojo obžalovano nad incidentom, tako da je sedaj volk sit in ovca cela ... + Thomas pri Mussoilniju. Albert Thomas, bivii socialistični poslanec ter minister v Franciji, sedanji ravnatelj mednarodnega urada za delo pri Zvezi narodov, je 0 t m. dospel v Rim ter je bi! sprejet ml Mussolinija. s katerim se je razgovarja! o vprašanjih socialne zakonodaje. Razgovor med Mussolinijem in Thomasom se je tikal zlasti osemur-nega delavnika, o katerem je zadnje dni razpravljal italijanski ministrski svet. Thomasa so fašisti izčrpno informirali tudi o značaju in smernicah fa-šistovskih sindikalnih društev v Italiji. + Ginnta-zastopnlk Italije na avstrijskih pogajanjih. Te dni so se začela v Rimu trgovinska pogajanja med Italijo in Avstrijo. Na pogajanjih bo zastopal italijansko državo fašistovski tržaški poslanec Giunta. kar se tolmači v tem zmislu. da bo Giunta skušal od Avstrije izbiti kolikor mogoče ugodna pogoje za avstrijski promet preko Trsta. -f Dosedanil pokrajinski svet v Vidmu .ie razpnščen. Njegove posle je do nadaljnjega prevzeli posebna komisija, katero vodi podprefekt l.obs. Komisija bo poslovala, dokler se ne izvrši defini-tivno imenovanje upravah funkcionar-ev nove videmsk«» pokrajine, pod katero spada sedaj tudi Goriška, Kočevski pakl Kočevje, 11. marca. SoSevska Bauernpartci je sklenila molilno pogodbo z radikalci. Vsebina pogodbe je v glavnem znana in radikalci valjem B«uernpart<'ija zngo-tovili koncesij!; nacionalnega administrativnega tn osebnega značaja. Ali bodo radikali v stanu držati pogod!>o. 0 tem se splošne dvomi. Zato je odpor zoper volilno kuj>čijo tttdi na Kočevskem zelo velik in so sklep z malo večino naprtili mestni gospodje kočevskim kmetom r.a rame. Kakor prej smo tudi sedaj mišlje-sja. da je taktika vodstva Kočevcev •."lOgrešena. ako se f>ojavijo kakor nacionalni blok in kot tak s svojimi glasovi izzivajo nacionalne boje. — Nihče nima interesa, da s« komaj nekoliko olajšana situacija na jugu naše oblasti znova zaostri. Zato v interesu celokupne stvari in Kočevcev samih se vodno upamo, da zmaga jcunet nad nacionalno demagogijo. Dnevno pride na vrsto po osem k.indida- nam. V vseh teh obratih se smejo od-J se pravila o višjem tečajnem "(7r"e!osT i t0V' S,CCr P° Cc,V°Hca 23 f «TI dajati žpane opojne pijače tudi ob ome- nem) Izpitu, ki vcljaio sedaj v Srbiji us,nl sestavi'° Predmetni nCS- n'«nem časti, a le v množini največ po Črni gori In Vojvodini, razširijo na vse telii doVnlino 5,evi!o vprašanj ter jih pc eno šestnajstinko litra na osebo, in si- ! pokrajine naie kraljevine, dr,kler se ne 'xiobri:niu >zP'»nega odhora napišejo na rer v kolodvorskih restavracijah in ko- j uveljavi novi zakon o srednjih šolah ! "s,iie- združcč Ra vsakem pa dve do tri. „ , j ..,.,, * btevilo teh lističev mora biti za vsr.»' Ker se bo na naših srednjih šolah že v tekočem šolskem letu ravnalo po novem pravilniku, k! je v nekoliko prilagoden ustroju gimnazij in realk v Sloveniji, prl-občuj emo v Informacijo javnosti in prizadetim krogom izvleček teh pravil. Gostilničar ne sme gostu odrekati le- I K "elost"e"lu izP|,u pripuščalo di zaradi tega, ker no uživa alkoholne pijače. lodvorskih buffetih le za konzumlranje r gostilniškem lokaln. odnosno Izven lokala samo potnikom na postaji stoječih vlakov. Voditelji železniških restavracij so dolžni imeti mineralno vodo v malih steklenicah po dopustni ceni na razpolago. Osebam pod !ft. letom se ne sme v javnih lokalih vobče dajati nobena alkoholna pijača, najsi bi bili tudi v spremstvu odraslih. Mlade ose!>e pod 18. letom smejo zahajati v gostilne in kavarne sploh samo v spremstvu rodi-teljov. odraslih sorodnikov in drugih nadzornih o*eb, ali na pjtovanju za to, tla se nasitijo. Tn naredita se mota Izobesiti po vs*h lokalih. kjer se toči in prodaja alko- učenci, kateri so zvriili celo srednjo šolo z vsaj zadostnim uspehom in Imajo iz vedenja najmanj «primerno». Redni zrelostni Izpit, pismen! !n ustni, se vrši v dobi med 7. In 28. Junijem, pouk v najvišjem razredu pa se zaključi 28. maja. Naknadni in ponaUjaln! zrelostni Izpit Je v mesccu septembru, ponavljali Izpit naknadnega zrelostnega izpita pa v mesecu Januarju. Izven teh rokov in zrelostnih Izpitov. Izpitni odbor sestoji iz ministrskega r.dposkinca kot predsednika, iz dircktorla obrtnem redx holna pijača, tako da je gostje ne rno- dotične srednje šole kot podpredsednika rejo prezreti. ! in iz toliko članov, kolikor Je izpitnih Prestopki te naredbs se kaznujejo po j predmetov. TI člani so dotični predmetni učitelji najvlšicxa razreda. Zrelostni Izpit nI Javen; prisostvovati mu smejo sa-. mo člani tičiteljskena zbora. Predmeti pismenega Izpita so: A) Na gimnazlluh: 1.) pismeni Izdelek iz slo- : veničine; 2.) prev-ni iz srbskega jezika: 3.) prevod Iz živega Jezika (nemščina); I 4.) prevod lz latinščine; 5.) naloge Iz matematike. (Na humanistični gimnaziji ' ima učenec ad 4.) Izbero med latinščino i in grščino, na realni gimnaziji pa ad 3.) izbero med francoščino in nemščino.) H) S'a realkah: l.) pismeni izdelek iz slovenščine; 2.) prevod iz srbščine; 3.) prevod Iz živega Jezika; 4) naloge lz ! matematike: 5.) naloge iz opisne geometrije. (Na realki v Ljubljani Imajo učenci ad 3.) Izbero med francoščino in nemščino, na realki v Mariboru Slovenci med IzselJenISUl svet. Ministrstvo za socialno politiko je Izdalo naredbo, s kv tero se ustanavlja izseljeniškj svet. Ta bo imel nalogo, da sodeluje z izseljeni-škimi oblastmi našega izseljenskega sveta. Ta izseljeniški svet mora osobito oddati svoje naziranje o vsph načrtih emigracijskih zakonov in načelnih odredb generalnega izseleniškega komi-sarijau in staviti motivirane predloge v vseh vprašanjih zaščite naših emigracijskih interesov. Člani sveta so: zastopnik generalnega izseljeniškega ko-misarijata, zastopniki poedinih ministrstev. 21 članov iz vrst izse-ljenikov in povratnikov, zastopnik parobrodarskih predmet za pet večje od števila kandidatov. Neposredno pred poedinim izpitom zvleče kandidat en listič. Ako po preteku največ pet minut izjavi, da ns zna odgovoriti na stavljena vprašanja, sme zvleči nov listič. V tem slučaju se to zabeleži v zapisnik in se upošteva pri ocenjevanju kandidata Končni listič sf seveda Izloči od nadaljnje Izbere. Predmeti ustnega izpita so: A) Ks gimnazijah: 1.) slovenščina; 2.) srbohrvaščina: 3.) živi lezik (nemščina); 4.) latinščina; 5.) narodna in občna zgodovina ter domoznanstvo; 6.) matematika. — D) Na realkah: L) slovenščina; 2.) srbohrvaščina; 3.) živi lezik; 4.) fizika: 5.) narodna in občna (samo nova) zgodovina ter domoznanstvo; b.) matematika; 7.) opisna geometrija (samo za one kandidate, ki so pisali «nezadostno»). Pri ustnem Izpitu na gimnazijah In realkah velja glede klasičnih In živih Jezikov Iz-bera, ugotovljena ia pri pismenem iz pltu. Učenec, ki dobi pri izpitu «nezadostno» iz dveh predmetov, med katerima nI slovenščina, sme meseca septembra istega leta. odnosno mcscc3 januarja, ekc je delal Izpit septembra, ponoviti izpl; iz teh dveh predmetov (pismeni in ustni). Učenec, ki dobi nezadostno iz dveh predmetov, katerih eden je slovenščina, ali pa Iz več predmetov, se zavrne za eno leto. Ako učcnec tudi pri ponavliai-nern Izpitu ne Izdela, ali če se ne zglas': k Izpitu, ga Izpitni odbor reprobira ns eno leto. Za kandidata, ki jc zavrnjen za eno leto, veljajo pri ponovnem izpitu istz pravila kot prvotno. Ako tudi vdrugič ne izdela, se zavrne kot redni učenec od nadaljnjega polaganja zrelostnega Izpita. Pač pa more delati zrelostni izpit kot društev, denarnih in gospodarskih zavodov in šef oddelka informativne službe francoščino nemščino In angleščino,; p^vatTIt, "koiikoTk'raV hoie.' v'"te^ sluča--eneralnos-a IzseljcmSkega komisanjnta. Nemci med francoščino In ang.eščino.) ju m(jra pta4ati državno takso ¡„ taksc Dseljeniški svet bo zasedal dvakrat ca Pismeni izpit se vrši pod strogim nad-leto. . zorstvom dveh članov izpitnega odbora Priseljevanje Jugoslovanov v Ame- in direktorja: pa tudi min. odposlanca rlko. Iz New-Yorka poročajo, da » te- vcže dolžnost posečati pismeni Izpit. Piskom januarja meseca leto» prišel v '¿Pit « mora izvršiti v petih dneh. Naloge se pišejo samo popoldne. Učenci, ki dobe pri pismenem Izpitu Iz vseh predmetov «prav dobro», so oproščeni od j ustnega izpita, ako Imajo v vsakem predmetu najvišjega razreda «prav dobro», v vedenju pa «prav lepo». K ustnemu Izpitu se pripuščajo učenci, ki dobe pri pismenem Izpitu v vseh predmetih najmanj «zadostno», aH k! dobe samo v enem predmetu «nezadostno«, ali ki dobe v dveh predmetih «nezadostno». če ni eden izmed teh slovenščina. januarja Ameriko samo 301 Jugoslovan. Jugoslovansko priseljevanje se je v primeri z doselvvanjem v prejšnjih let'h znatno skrčilo. Tekom prvih 7 mesecev leta 1022. se je izselilo iz Jugoslavije v Ameriko 0.27J oseb; letos se jih sme doseliti 0.1 Ji). Naša kvota se izčrpava jako po lasroma. Mnoge drngi države, med njimi Italija. Češkoslovaška. Grška, Madžarska in Romunija »o letoin« kvoto za priseljevanje že izčrpale. Skupno se je v ameriški Zedinjene države letos me- članom Izpitnega odbora. Učenec, ki se ne priglasi k Izpitu v letu. ko dovrši najvišji razred, more delati izpit pozneje samo kot privatlst Kandidatom, ki Imajo v vseh predmetih najmanj oceno «zadostno», se prizna zrelost za vstop na univerzo ter se jim vroči zrelostno Izpričevalo, ki izkazuje rede Iz vedenja in vseh predmetov zadnjega, odnosno zadnjih razredov. «Pravila» ne poznajo eksternistov, t. J. takih kandidatov, ki se prijavljajo t zrelostnemu izpitu, ne da bi bili svoje srednješolske študije dovrši!! aH kot redni ali kot zasebni učenci. Vsled tega sc v smislu te ministrske naredbe razve- Jos. Kostanjsvec: Is Maribora v Prizren (Resnična zgodba.) Na plesu sta se spoznala. V Mariboru ?n menda v Narodnem domu. Oba sta iskala tistega, kar se dandanes tako težko najde. Lažje cekin v prahu nego to. Iskala sta ljubezni. Pa s! nista verjela v prvem hipu. da sta se našla. Dvomi so bili v njunih srcih, oči so gledale plaho in begale po dvorani, vprašujoč: «Ali naj verjamem? Ali nisi tudi Ti Izmed tistih, ki grešiš v svoji lahkovernosti in lahkomiselnosti stokrat na dan?» Pa nista bila izmed tistih, niti on niti ona. Se tisti večer je bila zapečatena njiiu usoda. Dvomi so izginili, oči so videle samo soince božje, vsa plahost je izginila !z njih. In zato Je bilo po enem letu slovo toliko težje !n zato je bila poznejša bridkost toliko večja, udarec toliko silnejši. Ko ji je podal zadnjič roko, ko se Je vlak sdmaknil Iz postaje ln buta! dalje proti |aga. ga Je obšla nenadoma zapuščenost b csamelost. kakršno Je občutil kot strok, ki nI imel nobenega svojca. Komaj Je našel sorodno srce, že ga ¡e moral zapustiti, ker njegova pol je bila še dolga !n daleč še do varnega pristana. Nekaj mu Je reklo, da Je ne vidi nikoli več, da *e grd oblak dviga Iznad gore, da bo ta oblak njegova poguba. Kolikor dalje se je odmika! vlak, toliko žalostnejše Js bilo njegovo srce... Njegove slutnje ga niso varale. Nekoliko mesecev ootern (ra le doletela usoda, Tam v albanskih gorah tam pod Malim Kalčerišom dne 27. oktobra 1921. v starosti 34 let. Edini je bil, ki je moral izmed častnikov dati svoje mlado življenje v tistih dneh. Daleč je bilo doli do glavne ceste, daleč do Prizrcna, kjer je imel biti njegov grob. Privezali so ga na hrbet konja, varno so stopali za njim, da ne bi zdrknil na tla. Ko so dospeli na glavno cesto, so ga preložili na voz, ki Je počasi zdrdral dalje. Tako je dospel poručnlk Davorin Bevk, doma iz solnčne Goriške, iz Tolmina, služeč pri 16. pp. v Nišu, čez tri dni izpod Malega Kalčerlta zadnjič v Prizren. Tam so ga prenesli v bolnišnico, kjer Je ostal tri dni, dokler niso dospeli tja njegovi tovariši, da so dali o njegovi identiteti natančne podatke Na vernih duš dan. I. novembra 1921., so ga položili k večnemu počitku na Prizrenskem katoliškem pokopališču. Spremil ga je na tej zadnji poti ves Prizren. častniki, uradni-itvo. Na grobu mu jc Izpregovoril v slovo njegov komandant, ki Je pa mora! svoj govor prekiniti, ker so solze zadušile njegov gias... Sama Je ostala njegova nevesta v Mariboru. Lepe sanie so izginile, črn obup je zastrl dušo. Se solze niso mogle lz oči, r.lčesar ni mogla razumeti, otopeie so misli. Dolgo je trajalo, preden se je zavedela. Ko ie dospela vest, da |i jc rajnki I zapustil vse. kar Je bilo njegovega, je i sklenila, da to svoto porabi v »o, da po-[ tuje na njegov grob. tja v daljnjl Prizren, kjer položi venec na njegove ostanke In počasti njegov blagi spomin, in to ni ostal samo sklep. Preskrbela si Je od pristojnih vo laikih oblastev Dotreima dovoUecla. dobila tudi polovično vožnjo po železnicah In se Je tako odueliala iz Maribora dne 7. septembra 1922. z brzovlakom ob 7. uri zjutraj. Sama s svojim vencem v roki. sama s svojimi spomini in s svojo žalostjo! ln pet tako dolga, tako dolga!.« Slo Je dalle ob Savinji ln Savi. hitro, a še prepočasi. Utonil je po dvcurnem odmoru Zagreb v ozadju, vlak je vozi! po prostranem polju, n.iiveč s k >ruzo posajenim, po Slavoniji. S'o Je dalje mimo Beogradu po enournem odmoru, šlo proti Nišu in Skoplju. Sama je h la v kupelu. a vendar je čutila, da nekdo sedi tik njs, da se dotika nje rame in boža njeno roko. V Nišu in Skoplju. kjer se Je predstavila vojaškim oblastvom in prosila navodil za dalnje potovanje, so se gospodje čudili, zmajevali z glavami, a vsi so pomagali ter ustregli njenim prošnjam za zaščito. Tako Je dospela na zadnjo železriško postajo Uroševac, sicer vsa izmučena in trudna, a polna trdne volle, da doseže svoj cilj. Od Uroševea do Prizrena Je še 60 kilometrov dolga pot. Tudi to Je bilo treba prestati. TuJI tukaj Ji |e vojaška oblast pomagala dalje Preskrbela Ji |e voz, na katerem so bile vreče s senom napolnjene. Na teh vrečah se je dalo dovoli udobno sedeti, dasl je bilo treba sedeti dolgo, dolgo. Nova pokrajina in okolica. novi kraji, hribi, ki jih še nikdo ni prekoračil, ljudje mešani, dosedaj Ji nepoznani. Mešana čiivstva so Jo obhajala, a bližala se Je cilju In to Jo Je dvigalo nad vse težkoče. Tako Je nazadnje dospela do Prizrena, kjer so Jo pri mestni komandi sprejeli z vso ljubeznivostjo ter vse potrebno ukrenili z* njeno udobnost.' Dali so ji vojaštvo na razpolago, da !o j podpira v vsakem oziru. Nazadnje se jI | ie posrečilo dobiti nekega inženjerja, rodom Ceha. ki ie to preskrbe! in Jo potem povabil v krog svoje obitelji. Drugi dan ie bila maša zadušnica v katoliški cerkvi, katere so se udeležili vsi častniki s svojimi soprogami, vse urndništvo. hogoslov-ci, ki so bili tisti dan prvič v katoliški cerkvi, učenci in učenke Iz radrtiške šole, ki so spletle krasen ver.ee z n.ipîsnm: ( «Junaku Davorinu Bevku — hvaležne i Prlzrcnke». Pa tudi dolg3 vrsta Prlzren-čanov, med njimi Turki in Arnavti. Po i olagoslovu so položili venec na grob in : neki bivši poslanec Je Imel naslednji govor: «Dulce ac décorum est pro patria mori.» «Kada Je nekada rimska država bila u punom Jekti svoje moč! 1 slave ove su j reči zatalasavale duhove njenih sinova, I da fdu u smrt za otadžbinu. Te reči do-nosite sestro lz bratske nam Slovenije i uplsujete ih na spomen pločl vašeg vere-nika, kojl leži medlu nama. hočete da nam pokažete, da otadžbinu smatrate sve od Trlgbva do Sare. Tako Je ljubav pokojnika prema domovini i njegova smrt pokazala nam, kako Slovenac ume da gine za blago svoje očetnjave. Ji ovoga momenta zajedno sa svlma Vama oseč;im prisustvo duha pokojnika : gde lebJi medju nama l vezuie ms vezom | nacionalnog Icdir.stva, gde nam se ama-net ostavlj9 ne samo našu sadanju do-movlnu nego nam prstom pokazuje ; i os niezova mesto rodjenla. koie vapijei za slobodom. Vama pak draga «estro iz-govara reči drage nain Slovenačkr himne: Zbogom mat!. IJuKca zdravr niati ml je očetnjava. ljub'ca moja čast In slava Ne zamerite mn. što maikom otadžbinu zove I šlo ie slavu 1 čast Jugosloven-skog vojnika prctpostavijao vami njege voj verenici. Ponosita se njime, tešite se njegov?® uspomenom. Kad se buJete pak vrati!! u lepu S!o-veniju. kažite Joj. da JoJ čuvamo kosti nje-noga sina kao zalogu Ijubavi prema nioj: da čemo biti uvek gotevi s!edovati nje-govome primeru dajuči svoje živote is to tako na snežnim vrhovima Alpa kao šfc Je on dao svoj mladjani živet u Albanskim gorama braneči svoju domovlnu. Da za vršim i utsiim se rečima neumr-loga Njegoša: «Proste naše žrtve svekolike kad narn čvrsto stoji postojblr.a». Polnžuč! pak na niegov grob verac kojl su mu donele njegove sestre Iz Prizren: ja se odužuiem njegovoj senl rečima: Slava junaku Davorinu Bevku!» S kakšnimi čuvstv! se Je poslovila? Od groba in od n.ih tam doli? Kaj bi pisal daije In tratil besede. Kri ni voda. Sv# od Triglava do Sare! ¿vlier.e vse dosedanje odredbe, k! s t t<-eksternlstov, Odslej se bedo pripu-.čall k zrelostnemu izpitu razen rednih (javnih) učencev najvišjega razreda le :.e tisti učcnci, ki prej privatno dovrše .laivišji razred. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV V LJUBLJANI. Predavanje v Trbovljah. Na prošnjo •Iturnega odseka krajevne organizaci-;3 JDS. v Trbovljah je priredila Zveza Tjituralh društev dna 11. februarja t. i. ,-edavanje v Trbovljah. Predaval je go-■pod dr. Stane Bape, in sicer: «O našem stališča napram konlesljonalnl vzgoji v ?oli». Slušatelji, ki s« napolnil prostor--o Šolsko dvorano do zadnjega kotička, o pozomo sledili globokim izvajanjem ored^vatelja, ki je povdarjal, da se verska vzgoja v Seli reformirati. -,rreba, da je iz verskega pouka na vsak -%'iin izločiti dogme in vprašanja, ki r.i-5 bistven del verstva in ki povzročajo, ea se mlada, duša odvrača od religije. Vzgojo treba staviti ca povsem trden ■jsaeij znanstva, Sele njeno krono naj -eri verstvo. Vzgojiti treba otroka naj-■jirej za pravega človeka, potem bo šele nogoče stopiti k rešitvi najbolj perečih socijalr.ih problemov. Predavateljev trud je bil poplačan z urnim odobravanjem občinstva, katere-.'3 pretežni del js tvorilo učiteljstvo in aradništvo. Debata, ki »s sledila preda. j vsaja. Je po&azala išfaetto «»Dimanje j ' vseh slojev za aktualna vprašanja no-, 'derne vzgoje in našega šoLstva. __ ! Glasba v Zagrebu. Na XII. intimnem j glasbeueai večeru (0. t, m.) v Zagrebu , v Glasbenem zavodu so se izvajale ita- 1 lijanske komorne skladbe iz XVI.-XVH1. stoletja: Vivaldi, Frescobaldi. Pori, 8car-latti, Veruccini i. dr. Skladbe so so izvajale ali na klavirju ali na £cwlih ah pa" kot solor-pevi s klavirjem. Listi začudeni ugotavljajo mnoge moderne elemente te glasbe, ki se čudno prilegajo našim estetskim zahtevam. Isti večer je koncertiral v Music-UaHu pianist Alfred IlOhn. ki je priredil Chopinov večer s sonato v h-moiu. balado v as-duru m manjšimi plesi. Zagrebška drama In novitete. Zagrebško' Narodno kazalište uprizori te dni kot noviteto dramo «Florentlnski klobuk», eno od najboljših del francoskega klasičnega vaudavillista Eugčna Labichea. Konjovičev «VWn vec» v Beogradu. Opero zasrrebSkega opernega ravnatelja P. Konjoviča «Vilin vco», ki jo je avtor piekrstil sedaj v «MiloSevo ženitev», so dali te dni v beograjski operi. Občin-, «tvo in kritika se zelo zadovoljno majata 0 tem delu in beograjska opera je pri predstavi Miloševe iemtve vt-"il10 polna. _ J? © Iz Pomlad piOmja Odkar živi človek r.a tej zemlji,_ se i • onavlja v njegovem srcu znova ista i ■adost. ko se "bliža pomlad. Vremenski .'Toroki. ki so nam lani obetali milo 'n kratko zimo. so uganili. Le v decembra in januarju smo imeli nekaj ■ n rži i h tednov, toda nekdanje zime, ko jO pod nogami škripalo, ko so ptioj erale in je drevje pokalo, nismo ime-:. Rp-snično hudega mraza v minoli dmi nismo trpeli. Niti snega ni bilo -losti. Hribovci trdijo, da pa je f«d!o v;«lo premalo in da zato planine niso lovolj na poj;-ne. Po planinah zraste ¿itto zopet premalo trave in planinski -t, petje in smeh. povsod cvetje, cvetje, ."vetje. Človeku je hudo, ako pomisli, kako neusmiljeno rodijo vzbujajočo naravo njenega nakita. Vse trga. puli. lomi. — po poti pa izgublja, mečka .'n poboja šopke, ki so najlepši rastoči 'jo ileh in po drevju in grmičevju in ki uvenejo v sobi v dveh treh dneh. Oemu se človek ne veseli cvetoče livade, ne da bi jo oplenil in pohodil? Čemu ne uživa pogleda na cvetoči rrm, ne da bi plenil ¡>o njem in ga •rojial in polomil? Mar ne zadoščata 3n ali dva cveta, nr-go jih mora biti •;ele šo;»e. ede butare? — Zdi se, da je srčne kulture mnogo manjo omii, kjer bi je moralo biti največ. Toda vziic vsemu pomladi se veselimo letos bolj kakor kdaj prej: zad-.i.ja pomlad je vedno najlepša, kakor zadnja ljubezen najslajša. Ženstvo ima zdaj hude skrbi za pomladanske toalete in klobuke. Prehitelo jih je. Ali se še izplača nabaviti ¡«rehodno obleko in prehodni klobuk, ali naj y pripravijo kar takoj za [>oIetje? Prihranijo si j>otov. ugibanja in kar je vendarle najvažnejše — troškov! Vremenski proroki trdijo, da dobimo v aprilu ie prav poletno vreme. Zojici bo prehod iz zime preko poitila ii v pole! j? uren skok. Za gt»s|>o,le bodo ulstri baje Ci>to odveč, ker niti 'vršnikov ne bo treba dolgo nosili Ker ima marsikdo le še starega in po-nošenega ter si novega ne bo tre!« nato vi jati. l>o tudi moškim topla pomlad zelo dobrodošla. Sicer pa veljn -taro pravilo: obleci zimsko obleko 'iim kesneje in jo odloži takisto čim kesneje! Potem se ne prebladiš in 'i ne na kopi ješ nahoda, kašlja in drugih sitnosti. Prrtcm ostaneš zdrav in dobre volje. Zakaj pomlad je doba radosti in ■jnbezni. Nerodno je. če si baž pomladi čineren kreiiač in smrkač... Babilonski stolp Babilon je bil največje mesto, kar jih pomni zgodovina človeštva. Nahajal se 'S v Aziji, pradomovini nas vseh. Glasovi« babilonski stolp, katerega omenja prva Mojzesova knjiga Svetega pisma, pa ni legenda, marveč je bil v resnici zgodovinska zgradba. Raziskovalci zgodovine človeškega rodu se že dolgo trudijo, da bi dognali, kje je stal In kaj ter koliko je od njega ostalo. Ko so se izkopavali ostanki davne aredtisočletne dobe, so kopači naleteli tudi na teircilno zldovie babilonskega IH sveta stnlpa. O stolpu so svoje čase pisali že Grki, Rimljani. Arabci in 2idje. Prvi piše o njem Herodot okolu leta 460. pred Kri-stom. Potem se bavi z njim prorok Danijel leta I6S. pr. K. Znani vojskovodja Aleksander Veliki se ¡e zanimal za (o zgodovinsko zgradbo ter začel za svojega bivanja v Babilonu Izkopavati osta-iine «stolpa zmešnjave». Pri delu je zaposlil nad 30 tisoč delavcev. Deia ni dovršil, ker ga ie prehitela smrt. Po Kristovcm rojstvu !e opisa! babl-ionski stolp neki židovski zdravnik Iz Slrakuz. Od tega časa dalje so mnogo stoletij zaporedoma razna plemena, bivajoča v obližju nekdanjega Babilona, odnašala kamenje babilonskega stolpa ter si iz njega postavljala domove. Na ta način je nmogo dragoccnesa gradiva izginilo za vedno. Sodobni starinoslovcl so komajda utegnili odkriti mesto, kjer je stala veličastna zgradba. Stolpi, slični babilonski zgradbi, so se pred tisočletji nahajali po vsej BabHo-niji. Ljudje so jih postavljali r.a čast bogovom. Babilonski stolp Je postavil kralj Ncbukadnezar. Gradil ga je celo vrsto let. Pri tem delit so morali pomagiti vsi podaniki. Kakor ostali stolpi, ni imel tudi babilonski stolp v notranjosti nobenih prostorov. Le na njegovem krovu je bilo mesto za verske obrede, kamor so imeli pristop samo svečeniki in drugi maziljenci. Kako si slajSaa živSjesije Član pariške medicinske akademije, dr. A rman i riga ud je presenetil javnost z vestjo, da je našel tajnost dolgega življenja v esejih Montairmeja. Ko gn je šel neki novinar vprašat, kakšna je ta tajnost, ga je prekinil učenjak z vprašanjem: «Povejte mi odkritosrčno, brez laskanja, koliko menite, da sem star?» «Petinšestdeset.» «Vidite, mladi mož. kako sijajno se je obneslo moje sredstvo: star sem resnično že 81 let.» «Kako je to mogoče?» «Citajte Montaigneja, ako hočete doltro živeti!» Novinar je odgovoril, da je to živeč krat storil, a da prosi vendarle ¡•orirobnejših navodil. In učenjak je dejal: «Montaignejevo načelo je sledeče: Mi uživamo sedanji-in pretekle radosti jn-emalo, ker *e , bavimo preveč z bodočnostjo. Načelo ¡nam mora biti: misliti na preteklo užitke, na doživljene vesele čase in na srečo, ki nas obdaja. Jaz se bavim sistematično vsak dan s svojimi sreč nimi spomini. Avtomatično se s|irav-Ijam s tem v dobro voljo, ki vpliva zelo ugodno tudi na moje misli glede (»odočnosti.» Tajnostni recept francoskega akademika se torej glasi: Vračaj se in utapljaj se v vesele spomine, v radost, smeh, dovtip in srečo ter beži pred žalostjo, čmernostjo in duhomortiimi skrbmi! Veseli se tega. kar imaš in ne javkaj po tem. česar nimaš! Bodi optimist! Zati!>aj vase in v dobro zvezdo' Življenje je umetnost zase; težkokrvni ljudje pa niso umetniki. Vsaj užitni ne. Kdor govori le o boleznih, dolgovih in želodčnih skrbeh, je neznosen, leinlji življenje kolikor možno lahko in veselo, pa boš živel srečno in dolgo! — Dober recept, samo žalibog. da ni vsakomur užiten. Ako bi bil. bi bilo človeštvo brez dvoma zadovolj-nejše. Pred otvoritvijo poznla-¿aaske športne s s si je Ljubljana, 12. marca. Stojimo neposredno pred otvoritvijo pomladanske športne, predvsem nogometne sezone. Včeraj sta naši igrišči. Ilirije in Primorja, po dolgem zimskem cdmoru zope; oživel!. Na svojem igrišču ob Dunajski cesti so naši Primorci nadaljevali trening, da se pripravijo za letošnjo sezono, ki obeta postati v vseh športnih pa- I nogah prccej zanimiva. Nogometaši so se vadili, da ¡zgladijo po možnosti še ob- j stoječe pomankljivostl. Tudi člani in članice lahkoatletske sckcije so izrabili lepo nedeljsko popoldne za treninge. Mnogo gledalcev — plačujočih in ncplačujočlh — je z zanimanjem g'sdalo živahno vrvenje agilnih primorskih športnikov. Na igrišču Ilirije pa smo videli včeraj kar dve lepi poskusni tekmi, in sicer med nadebudno rezervo Ilirije in Hermcsom in med prvim moštvom Ilirije in Jadranom. Prva ¡e končala z zmago Ilirije z 2 : 0 (1 : 0). Rez. Ilirije je bila nekoliko v premoči, vendar pa je tudi Hermes s svojo igro pokazal, koliko dobrega materijaia ima v svojem moštvu. Druga tekma je prinesla prvemu moštvu Ilirije visoko zmago z 12 : 0 (5 : 0). Vodja napada Oman. ki je bil sploh najboljši Igralec vsega moštva, je zaporedoma zabil sedem golov in potem še desetega. Sploh moramo priznati, da nas je napadalna vrsta Ilirije nadvse razveseljivo presenetila. Vidi se, da ima za seboj dober zimski trening, ki ga je vodil trener Ilirije g. Ja-noušek. Sc nekoliko več odločnosti pred golom, in zlasti notranji trio bo delal precejšnje skrbi marsikateremu nasprotniku. Tudi ostali so več ali man) dobro izpolnili svojo nalogo. V golu je bi! dober g. Soklič. (Al! misli g. Pelan res opustiti nogomet?) Kljub velikemu porazu pa je treba priznati tudi Jadranu, da |e vidno napredoval. 2i'avost in požrtvovalnost sta nado-mcstovali one nogometne lastnosti, ki so prinesle Iliriji visoko zmago. Poleg teh poskusnih tekem smo videli, da sc tudi našs «rokomctašice» pridno pripravljajo. Po opazovanjih včerajšnje nedelje smemo upati, da bomo s spertno sezono, ki sc pravkar pričenja, lahko zadovoljni. » ' imb ?e poroia!', V iraCčefe fiSSTSpH TÖ- iHIK ti DPC. i Moriakovo: Tum u. Sportverein 1863 telji morsio imeti v-'dns znake in Teci i Pomaga Wacker s 3 : I. Turn u. Spori- timaciia svojega kluba kot reditelji. ! v"6«. ki Pričakujemo tudi letos ta predpi sano legitimacijo. Neizpolnjevanje te odredbe se bc> kaznovalo z denarno globo. Na znanje se vzele tekme Ilirija— Tura- und Sportvcrein, Miinchen 1S00 dna 1. in ?. cprila, Ilirija—Slavia, Pra;.:a, dne 5. in 6. maja, Primnrjs—OakovaSki j SK dne ?2. aprila v Cakovcn in dne 23. aprila v Ljubljani. II. tsj.ik. \ (Iz ee.o poslovnega odbora 8. t. m.) Prijave SK. Maribora: Nemec Franc, Fabjan Milan, Netr.ec Alek«, Seniea ftudolf in Sotonšek Franc so zavrnjene, kur niso vidirane od poslovnega odbora Maribor in predpisano bnolnjcne m a. Lcusanr.s: Madžari so porazali 11. ta. švicarsko reprezentanco s 6 : 1. Prese-nečenje je vsekakor v veiiki diferenci gc^ lov. Sicer pa je bi! izid aoccia dvomljiv, in s« zmaga enega ali drugega moštva ne n-.ors sm3tratl za «nepričakovan rezultat». Pri dosedanjih štirih tekmah meč obema reprezentancama Je Švica zmagala enkrat. Madžarska dvakrat, ena tekma je ostala neodločena. Pri kros-kor.tri tekmi, ki se je vrnila v ncdeijo na 5 km doigi progi od igri-šča Ilirije čez Kosicrjev vrt In Drenikov ter glede iklepa upravnega oul>ora z vrh In p-5 drugi prc.gi nazaj na igrišče, dne U. februarja 1D23., da se SSK. Ma- ¡e prispe! od 4 tekmovalcev, ki so vsi ribor (Maribor) ne verificira nove igral- ¿ian; Jadrana, kot prvi Kregclj v lepem ce ter nc rašu.i« njegovih vjog. dokler ¿asu ¡9:so. Njemu so sledili Jamnik, Princ položi zahtevane obračune. Nad.-.lje ; ¡n ¿u]{. so zavrnjene prijave PK. Ptuja z dne 4. mr.rca in RK. Svcb-xla, Maribor, z dne 3. marca t. 1., ker niso vidi rane po poslovnem odbora Maribor ter ne vsebujejo rubrika «državljanstvo» In «prejšnji klub». SK. Svoboda Maribor odiavl'a: Weiss Josipa in Wistan Ericha. SK. Ptuj (Ptuj): Schubert Josipa. II. tajnik. Nedeljske nogometne tekme Službene objave L?£P (Iz seje poslovnega odbora 2. t. m.) Za ljubljansko okrožje LNP. je izžreban sledeči razpored prvenstvenih tekem: 8. aprila Ilirija: Primorje na igrišču Ilirije; 13. maja Primorje: Ilermes na igrlSC-u Primorja; -1. ma.ia Ilirija: Ilermos na igrišču Ilirija; 25. marca Slovan: Slavija, Jadran: Akademiki; 22. Eprila Jadran: Slavija, Svoboda, Ljubljana: Slovan; SO. aprila Svoboda. Ljubljana: Slavija. Slovan: Akademiki: fi. maja Jadran: Svoboda, Ljubljana; '.O. mnja Akademiki: Svoboda, Ljublj.v na, Jadran: Slovan; 13. maja Akademiki: Slavija, igriMa za n. razred se določijo naknadno. Blagajno vodijo vedno klubi, ki fo imenovani r.a prvem mestu. — Za prvorazredne tekme oskrbi reklamo klub, na čigar igrišču se tekma vrši. Za drugorazredne prvenstvene tekme oskrbi reklamo podsavez. — Prvorazredni klubi morajo post.ivti 1: prvenstvenim tekmam vsak po 6 rediteljev, drugorazredni klubi vsak po 3 red.leijo. Bedi- I Gra'Jjar 4 r.a potu v Španijo. Včeraj se je pe>.;aio skozi Ljubljano moštva «Gradjanskeza», ki potuje na svojo turnejo v Spanij). Najprej odide Gradjan-skl v Bilbao. V Span'ji bo igral osem tekem, in sicer prvo že v nedelja v Bil-bau. iz Španije odids Gradjanskl v Pariz in nato najbrže tudi v Nemčijo. V tujini ostane cel mesec. Moštvo spremljata gg. proi. Graf in Weis. Člani Grad-! janskega so ostali sekaj ur v Ljubljani in r.ato s popoldanskim brzoviakom nadaljevali svojo pot preko Italije. Na kolodvoru so jih pri odhodu pozdravili zastopniki ljubljanskih športnih krogov. Sestanek nogometnih sodnikov v Ljubljani sc vrši v sredo ob sedmih zvečer v Narodnem domu. Načelnik. Razdelitev kolajn zmagovalcem L. /„. P. v lil. športnem tednu se vrši danes zvečer ob 8. uri v hotelu Tivoli. Sport-isiki udeležite se tega večera pulnoštevil- Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra», Odgovorni urednik Pr. Brozovlč. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LlubljacL 33 Zagreb. Po prc-ccjšnji vslcd slabega vremena povzročeni pavzi so se v nedeljo v Zagrebu vc-ndaris mogle vršit! nekatere pokalne tekme. Rezultati so nastopili: Concordija : Croatia 8 : 0 (6 : 0). Croatijl se pozna, da nI trenirala, vslcd česar ni mogia biti Cor.cordiji resen nasprotnik. Gradjanskl : Viktorija 4 : 0. Ilirija : Slaven 10 : 0; tekma se je po medsebojnem sporazumu končala če- i ¿"«L* ^¡zva za"siovcnijo, tri ure pred določenim časom, rlašk : Sparta 2 : 0. HaJk !e igral precej slabo. Atena : Sokol 3 : 1, Zmaj : Amaterji 2 : 0. V Suboilcl le beograjski Vardar premagal subotiško Slogo s 7 : 2 (1 : 1). Dunaj: Vslea deževnega vremena sta se vršili le dve prvenstveni tekmi, od katerih moramo smatrati kot presenečenje zmago Admire nad AmateurjI z 2 : 1 (0 : 1). S tem so AmateurjI prepustili sigurno vodstvo svojemu najhujšemu konkurentu Rapidu. ki bo za to leto dobil časten naslov prvaka. Admira je s to : zmago utrdila svojo pozicijo ter stoji na tretjem mestu. — Kakor se je moralo, predvideti, je Wacker premagal Rudolis- j hiigel s 3 : !. Nekdaj eno najboljših moštev Dunaja Rudolfsliiigcl bo komaj ušlo usedi, da pade v drugi razred. Od tekem II. razreda omenimo le Gerrr.ania : Nicbolson 2 : 2 (2 : 0). Plzen: Dve tekmi, in sicer med reprezentancama Prage in Plzna. 1. moštvo Prage : 1. moštvo Plzna 10:1; II. moštvo Prage : II. moštvo Plzna 9 : 0. Praga: 01*C. premaga z lahkoto VVa-cker (Halle) z 10 : 1 (2 : 1). Težka naloga čaka našega Haška, ki bo, kakor sf ¿SS &bW »sike vrste, tudi zajčje, kopuje trgov'üs t u-s« njem D. Záravií. Lluhl asa Sv. FlarianD nI 9. čsdno, s posebnim vhütk-m in vso oskrbe, išče sa takoj ali pozneje uradnica. — Ponudbe pod «irijetea dora» na uprav;. «Jutra». 352 Sprejmem pomočniiia im k za splošno isizarsiro ■istotam učfcaca dobria starišev e ptimsre» Si-Uko i»«li!az¡:o. Hrana 10 stanovauje v hiSi. Frano Fo ak. «iavbeni ia poarštvsiii misar v Bačsi&h prž Zid. mos:a, je adres,r oglednih in riobavezm-žulh indu- i w W ^ Btrijskih, eksportuih iu importcih tvrui. i ... ' - «¡talao v zalog! pn Ceaa. Din 6 0*—. ' , »v % • II. Fstr-e. Ll letnika 1917, in 1918, !» JloueoskeooHzrodg' Ceojeue ponudbe prosim pod ,,Iiaro«l" ns nprsvuiatvo «Jut«». 3~'i> ¡¡[ll! lilbllUi Jjifc^». a OiiSíü, ¿J; ¿lUiiaiiii i Bunxjaka costa 33. ; Skíadisé© „Balkan11. 3g3. mmfM Rastros. CeSüsslBjalls, Gorske ia ]aiss!2vi]e | 1., II. in II!. zvezek 363 j ßkupns» Din 400'-. i ... . . . , . . , _ stirioglat kompieks, poles ALO M A COMPANY, HranlIniCne uiics¡ na'prW anonéna la reklama» dr žba so.!, . . . lijvitjljana, KóaersíDl trs 3, I rsasiov pove uprava „Jutra . t S 'V, ilŠfP á^? s w V w p® M lasni Dii tiiii Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tnžno rest, da je preminul po dolgotrajni mučni bolezni previden s sv. zakramenti naš blagi in dobri soprog, oče, tast, svak, stric in stari oča S5J.J BSC: lesni trgovec In posestnik, danes ob Va 8. uri dopoldne v starosti 73 let. Togreb predragega pokojnega se bo vršil v sredo 14. marca 1923. ob 4. uri popoldne iz biže žalosti na Jesenicah št i>3 na jeseniško pokopaiižče. kjer se ga položi v rodbinsko grobnico. Jesenice, 12. marca 1923. «3 Marija Schrey roj. Sahovec, soproga — Fina Brsnce, Hlci Rgkar, hčori — Dr. Ernst Rekar, zet — Vnuki in vnukinji. nm s 150.000 do V60 000 K ieliin tskoi stupiti v kakšno trgovi«o ali d u?o dobro iddče p dietje s etan-.vanicm ne «¡alt-č od "lo-dvtra. — i>»niei naj se poülje o pori „04-kiitasrčaost" na u-ra?o «Jutra». porota LJUBLJANSKA POROTA". Ljubljana, 12. marca. Razpečevaiec ponarejen!!! tbočlSr-skih bankovcev. Danes dopoldne se Je zagovarjal pred poroto 23Ietoi delavec Franc Otrin t; sfrflo, fijer Je žive! zelo pctratec. Vsi trije tatinski tovariši so bUl končno aretirani. 2agovec le še iz zapora skušal Lesjaka pripraviti h krivemu pričanju. Lesjak je bil obsojen rad! hudodelstva tatvine in zapeljevanja h kriv; prisegi na 7 let težke ječe. Jura]evič rad! tatvin» na 7 let težke ieče. Zaplaaa pri Vrhniki, delomržen človek, __SoobtoŽenee žarovec pa Je M d»ro-k! ga je bližina državue meje odvrnila i "ec-ud poštenega dela in je skušal s pcnare- j Dstomorilka. ■enimi tiscčfirskimi bankovci priti dc i Maiilda Klemenčič, pristojna v Santa-denarja. j šane pri Ptuju, Je obtožena detomora. V ivct prvo žrtev si Je Izbral Franca j začetku oktobra 1922 ie stanovala nekaj Mesca na Star! Vrhniki. Okoli kresa dni prj svojem fantn Alojziju Fagane!n, '922 je kupil od nJega kravo za 14.000 K in ma dal v zastavo ponarejen tisoč-!"rski bankovec. Ko ga pa pozneje ni bilo niti blizu, mu je Mesec zagrozil z ovadbo, ako ne plača krave; toda Otrin riu je odvrnil: «To Vam ne bo nič koristilo. Ko pridem iz zapora. Vam lahko zažgera še hišo in boste imeli še večjo . kodo!» Na enak način je Otrin cslepa-rii iud! posestnika Pavla Birtiila. Kupil ■e kravo za 10.800 K in zastavil tisočlir-ski bankovec, na katerega se je še podpisal z napačnim imenom Franc Petkov-Sek. Od Jakoba Ogrina pa si |e s posodilo. 000 K in da! v zastavo istotako ponarejen tisočlirskl bankovec. Nato je nadaljeval svojo akcijo na Vrhniki. Pripravi! je trgovca Franceta Krašovca, da mu je zamenja! dva ponarejena lirska bankovca za 28.000 K. Toda Krašovec je takoj posial svojega sina v banko, kjer je zvedel, da sta bankovca ponarejena, i:akar je zahteval denar nazaj in ga tudi uobiL Na enak način, kakor Birtiča in Mesca je osleparil tudi posestnika Franca Zusta. Obtoženec se je zagovarjal, da le dojil ponarejene bankovce cd nekega Pečina Bruna iz Vidma v Italiji, kar pa si je izmislil. Izjavil je, da ni mislil nikogar ogoljufati, ampak kupljene krave, ko bi prišel potom kupčije do denarja, pošteno plačati, vsled česar je tudi da! lirike bankovce samo v zastavo. Porotniki so potrdili obe vprašanji, na} ar je bil Franc Otrin obsojen na dve po! leta težke ieče. * * • Popoldne se je vršila razprava proti bivšemu knjigovodji Združenih gorenjskih žag v Lescah, K. F. radi poneverbe. Na predlog zagovornika dr. Josipa Lavrer.čiča je sodišče privolilo v dodat-:o vprašanje glede obtoženčeve duševne defektnosti, ki so jo porotniki tudi potrdili, nakar je bil obtoženec oproščen. MARIBORSKA POROTA. Maribor, 12. marc3. Trije vlomilci. .-Karel KorSič, trgovec v Mariboru ie vzel novembra 1922 v siužbo delavca Kali Lesjaka, da bi rnu pomagal peči kostanje. Zahteva! je zato samo 40 K dnev-■o, za cigarete, češ da ima dovoij sredstev za življenje. .Njegov oče da je milijonar v Londonu, kamor se tudi on :maiu vrne. Ob istem času, je Lesjako-v a krušna mati, Roza Magole, vzela rta stanovanje ključavničarskega pomočnika Alojzija 2agovca, ki je ravnokar odvede! poliretje leto ječe in stopil v službo tvrdke «Kovina» na Teznu. Lesjak in /lagovec sta se na skupnem stanovanju '*:na!u sprijaznila in končno izdelala r.a-.:rt za vlom v Koršičeve prostore na ' iiaviiern trgu, kjer je imel spravljen tudi ¿enar. Istočasno pa js bi! Zagcvec v .stalnih stikih tudi s svojim tovarišem iz jjtnišnfce, Josipom Jurajevčičem in na-Vravi! ž njim podoben načrt. Vlom je bil izvršen 19. decembra in je bilo Koršiču razen 65.000 K gotovine ukradenih še za okoli 5000 K raznih predmetov. Zagorec je po vlomil zbežal k svoji materi v Av- kjer je okoli 6. oktobra 1922 porodila in vrgia otroka v stranišče. Obdolženka, ki se že od mladih nog sama preživlja, se je seznanila februarja 1922 z nekim Pavlom — rodbinsko (ne je neznano — ki je bil uslužben pri tvrdk! Vele v Lai-tersbergu, ter imela z njim Ijubavno intimno razmerje. Ko je fant opazil, da je njegova ljubica noseča, je izginil. Kmalu je pozabila na Pavla tudi Matilda ter pričela Ijubavno razmerje z Alojzijem Faganelom, s katerim Je tudi spolno občevala. Zato ji je bilo neprijetno, da Je biia noseča z drugim in je skušala odpraviti svoj plod. Terezija lindóles, delavka in tcvarišica Matilde Kle-meHČič v ir.ariborrki mestni klavnici, je seznanila obdolženka z Marijo Mole ki se bavi z odpravljanjem ploda. Ta ie biia od okrožnega sodišča v Mariboru radi tesa obsojena na 15 mesecev ječe. Marija Mole ie res dala cbdolženkl dve praška s naročilom, da ju mora vzeti zjutraj vrakokrat po enega, da bode že «proč spravila». Če pa bi to ne pomagalo, r.aj pa pride zopet, da bo že pomagala z instrument!. Za te praSke Je dala obdolženka 200 K. Praški pa niso učinkovali, znova pa se baje ni upala It! k Molčevi co pomoč Koncem septembra se je obdolženka preselila k fantu Faganelu v Einspieler-jevo «'ico 19, kjer je po njenim mnenju predčasno porodila. Porod Je vsrm prikrivala. Otroka je položila k steni in ga pokrila z odejo. Pozneje ga je zavila v spodnje krilo in vgrla vse skupaj v stranišča, odkoder je pade! otrok v greznico, kjer je utonil aii pa sc je 2e v stranišču zadušil. Tu ga je našel delavec Steinber-ger 9. februarja 1923. Sodna zdravnika trdita z vso gotovostjo, da je bi! otrok donošen, da torej obdolženka ni predčasno porodila, da je ctrok bil zmožen za samostojno življenje in da 'e dognano da je dihal, torej tudi žive! izven materinega telesa. Umrl js vsled zadušenja. Obdolženka prizna obe dejanji v polnem obsegu. Le v kolikor trdi, da je predčasno porodila, je njen zagovor z ezi-rom na ugotovitve sodnih zdravnikov neresničen. Obdolženka Je bila oproščena obdol-žltve poskusa odprave ploda, obsojena pa radi zločina detomora na 4 leta težke ječe. Mlad nepoboljšljivem Gašper Pepevnlk, pristojen v Otiški vrh pri Slovenjgradcu. samski, natakar in krojač, brez stalnega bivališča Je obtožen da je 9. februarja 1923 v Krčevini Edvardu In Mariji Nikodemovl ukradel razne zlatnine, par novih ženskih čevljev, novo moško obleko, mali revolver, nekaj moškega periia in moške čevlje In gotovine v skupni vrednost! nad 40.000 kron. Obdolženec je bil kljub svoji mladosti (24 let) že šestkrat kaznovan radi tatvine In sicer zelo občutno. Dne 7. februarja 1923. je prišel k posestnikoma Edvardu in Mariji Nikoáe-movi v Krčevini ter Ju prosil za prenočišče. Ker se je delal za zelo skromnega, sta imenovana dovolila, da prenoči pri njih. DrugI dan Je Js delal za posestnika razna krejaška dela in Edvard Nlkodem mu Je celo obljubil, da ir.u bo preskrbel v mestu kako službo. Dne 9. februarja se Je Marij! Nikodemovl zgubila njena 9!etna hčerka v Mariboru. Pri Iskanju hčerke Je sodeloval tudi obdolženec. Proti večeru so našli hčerko. Vsa družina Je ostala na opravkih v Mariboru, odbo!ženca pa so poslal! na dom, naj varuje hišo, da ne b! kdo kaj pokrade!. Gašper Pepevnik je Izrabil ugodno priliko. S ponarejenim ključem je odprl spaln'co !n ukradel navedene predmete. Z ukradenim blagom se je poda! obdolženec v Falo, kjer Je v Stiberjev! gostilni debro živel in zapravljal. Obdolženec priznava tatvino soglasno s podatki preiskave. Gašper Pepevr.lk Je bil radi hudodelstva tatvine obsojen na 2 leti težke ječs. •iinei» «• SO besedi Dia. 3-—, »laidti sad«i|»|lh B taicíl 1 D!». — Trjovetl »-.i»«!, dooitoor;«, M-prMlAilc» ao SO bassdl i> D!r, »takt» n»d»i;n!!h 6 oeaedl 3 CI«. — P!a£i «o napi-e). ll_»hfco tjd * " 1 " »araSih.1 Na »praiania ta od?e»ar¡< !•, ata '» »j>ra4tr,'u prileten» zmmla za odgovor. ■ mmm umna ú. bUtniP 1« 2DL sa. O C5 ¿ J. Sfc samo na naslov: Mlmm opekarne LbibIp in drag, Mlm pi^jalora, Nas*©cila od bivše poslovalnice v Ljubljani se ne izvršujejo. Vplačila samo na Slovensko banko v Ljubljani, oziroma njene podružnice. CELJSKA POROTA. Celje, 12. marca. Mater umoril b vrgel v vodnjak. O tej razpravi smo že poročali, da Je trajala dva dni — končala se je šele v soboto ob 24. url Porotniki so zahtevah poleg edinega vprašanja glede umora še dodatno vprašanje glede sostorilstva. Porotniki so potrdili vprašanje na neposredno sesterflstvo z 9 proti 3 glasovom, nakar je bi! obtoženec obsojen na smrt ~a veSalih. Obsojenec ni pokazal r.ika-kega kesa. Javnost je vzela obsodbo naravnost gnusnega kazenskega slučaja z zadovoljstvom r.a znanje. Uradna poneverba. Dane« je stal pred poroto Marke Les-fcerar, 281 str,i Gradnik bolniške blagaj-ae r Slovenjgradcu zaradi hudodelstva uradna poneverbe. Obdolženec je absol-viral dva gimnazijska razreda, trgovsko nadaljevalno šolo in postal trgovski pomočnik. Pri vojakih je bil pcdnarsdnik Leta 1920 je bil sprejet v siužbo okrajnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru in bil imenovan 1922 stalnim uradnikom. Dne 10. julija 1922 je prevzel vsled bolezni upravitelja vodstvo slovenjgraške poslovalnice. Ker je njegovo poslovanje preveč zaostajalo in cen tra'na uprava ni dobila odgovora na ur-gence, se ja uvedlo nenapovedano pregledovanje blagajne in knjig, le ta površen pregled je izkazal okrog 20.000 K., ki jih obdolženec ni mogel upravičiti Odvzeli eo mu ključ blagajne In pisarne. Ker kljub dani besedi ni poravnal škode, je bil aretiran. Pri novem pregledovanju se je ugotovil deficit okoli 90 tisoč kron. Denar je zapravljal po Celju In Mariboru. Imel je mesečne plače lepo vsoto 5500 kron, znatne doklade in celo trinajsto plačo. Pri poroti je obdolžence dejanje priznal, samo trdil je. da je znesek 90.000 kron nekoliko prevelik. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje uradne poneverbe in Leskova? je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe. Ižčesi gospodinjo, ki bi imela resslje id na deželo blizu Ljubljane. Sta-rost se zahteva cd 40 let utiprej. Hrana in stanovanje ▼ hiši, p!aia po dogovoru. Ponudba ped «Pootenost» ns uprarniitTO «Jutra». 880 Delo ns, Com 6691 HISo v Celaron sprejme več železniških uradnikov. Pouudbu pod «delo u& doto» tia upravo «Jutra». prodam ta zelo znižano ctcc ali ju zamenjam i drugo v Sloveniji. — Ponudbe poi «Spomlad 875» na uprav «Jutra». 87i Vrtnarja 877 samca, nr.d 22 let starega. i5če oprava Turuiiča. Spre jem takoj. Prošnje na upravo Turni i če, K«.i;iiin.i pri Zlatarju, Hrvatsko Zagorje. Kotorno kolo, dobro ohranjeno, e dvema ali eri ai cilindrom, 3 do 3'/, UP, kupi. Antoa Bué&r, Brežice. 86'J Zidarski poslovrod'*, vešč rseh v to stroko t padajočih del, se iiče. Reflek tantjo naj se zg! se pri Kaia 1'lemelju. zidarskemu moj Etru na Bledu, 88S Fločovinast dimnik (Blecbkam-n), 25 do 28 me trov dolg, 55 do 65 cm i premeru, ss potrebu e Po- j uoobe na Fraua tétrica, | Zaj eb, Zrinjevac l. S46 ' Vrtnarski pomočnik, sam3ki, za obdelovanje zele-njaduega in sadnega vrta, se takoj sprejme. Hrana in stanovanje v biži. Povpraša ga t kolodvorski restavraciji Doluičar, glavni kolodvor. ssi OtroSkl voziček v doiirem stanin, za sedeti in ležati, g streho, kupim IstoMm se sprejmi kroja&ki pomočnik. 1'onuii'oe: Simon Jane, krojač, Radeče, pri Zidanem mostu. 855 Dijak se «prejme na hrano in sta-novanje. Več t npravniStrn «Jutra». 871 i2es»oao sobo s če boljia gospodirna. Naslov T upravi «Jutru». 872 ETa ctaaovasij« in dobro domačo brano se sprejme takoj suepoiličua aii dijakinja. Poisve se T upravi „Jutra.'' 883 Smreko, vsaje&k» in kostanje za pre»:. t. m. ua postnoležeče I. Novo mesto, (Dolenjsko.) TurSka srčika vreiuostai papirji stalne vred uosti in ogromnimi dobitki v zlatu (zadene v.-aka srečka) pro ia -amo radi bede državni uradnik. — Naslov : Ugodno, poitnoležeče, Ljubljana, vs« Konjska oprema. doprsna, mslo rabljena (medeno okovje), Din y0U —; izvanredco lepe enovprežne sanke, Din 1500'—; zelo velika, skoraj uov» slamo-reznica, Diu 2000—; čisto malo rabljen, zelo lep vo-I zicek (zapravlieL-ček), z oljn. osmi, Diu 500ir—. Naslov v upravi «Jutra». 878 ' ISče se lokal za trgovino z mešanim Migom blizu mest», v trgu sli ns deželi. Naslov pod št 40C pove podružnica «Jutra» v Mariboru. 8?1 60 let star npokojeziso s pokojnino približno 160C kron mesečno, želi znanja v svrho tenitve s kuharico pri-meine starOBti, z nekaj premoženjem, sli s samostojno posettnico. Ponudi»« po.-tno-kžečs Maribor pud it. 20C' Prodajalko za prodajo moke, ki bi bila nekoliko izvežbaca v k nji govodstvu in trg. korespondenci sprejmem ukoj. Starost nad 20 let. Vsa i>6krba v biši. Anion Polanc valjčui mlin, Kadeče pri Zidanem mostu. 852 Enoaadstropna hifea, pripravna za gostilniško ali trgovsko obrt, se proda ca Breeu pri Celja Poleg hiše vrt in približno en iob gozda. Potreben kapital 75x00 Din, ostalo lahko vkniiženo Več pove lv&u Draksler v Hrastnika. 868 Trgovsk! sotradnžk se «prejme. Anton tía čar, Brežice. 861 Trgovski satrndalk mešano «stroke, dobra moč, se sprejme pri tvrdki Rado Po-lak, Ormož. Vstop takoj. Esoaadstropaa kis», v dobrem stanju, z osmimi ! stanovanji io velikim vrtom i j v predmestju Ljubijaue, se' l po ugodni ceni proda. Po-¡ ñudbe pod šifro «Osem sta-'< novanj» oa upravo «Jutra». «79 Dva ključavnJiarska pomočnika in kurjača potrebuje tvoniica .Vulkan', Kranj ' 836 Posor, trg-OTcl s lesom! Prodam zemljišče tik postaje blizu Celja, pripravno za vsakega z lesem trgovca ali za stavbišče. naslov se izve pri upravi «Jutra», 832 Zecltna poanAba. Mlad inteligenten obrtnik, obenem tudi tTgovec, žel: zaanstva v svrho zakona, r: gospodično T starosti od lfi do 24 let, z ne^aj premo žen jem, katera bi imela ve->elje do galanterijske trgovine. Ponudbe tajno s sliko pGd «Sreča» na A oučni zavod Drapo Beseljak in dr;;g. Ljubiiai a, Sodna ulica št. 6. Eva mlada gospoda. v državni službi, želiia dopisovanja v svrho ženitve z mlajšima gospodičnama od 17 do 25 let" Cenjene ponudbe pod «Viko«. «Zvonko» na upravo «Jatra». 85C Pozor! Cene slsket Ogle i te si veliko zalogo otročjih vozičkov, dvokoles, motorčkov, šivalnih strojev ia pnevmatike. «Tribuna» tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska cssta. 4- 79Í; Zastopnik« 87-4 za vse kraje Slovenije in Prekiaurja išče svetovua zavarovalna družin. Visoki dohodki sasigurani. Gospodje, ki ea hočejo ras posvetiti delu, naj pošlje;o ponudbe pod «Delo in t&cluzek» ua podružnico Jutra v Mariboru. stalno v zalogi vsako množino Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trs 8. - Tet. 220. POMLADNE TOALETE, KOSTUMI, PL&SČI NAJFINEJŠE DELO li!,TL. LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4/1 Takoj stanovaBje, trgofsfes In obrtni lokal! Dne 27 marca IS23. ob 9. uri zjutraj se vrši pri okrajnem sodišču t Ljubljani, v sobi št 36 javna prosfoirolina fcažba hiše štev. 0 v Ljubljani na Martinovi cesti ! z vrtom ia piiarao a stroji. V stanovanje iz treh sob in pritiklinami, trgovski lokai z dvema stranskima prostoroma in piiarno se zdražiteij lahko Dražbeni pogoji in pojasnila pri dr. Emiiu Starstu, odvetnika v Ljubljani, Sodna ulica 4. ■■■■ t io] i za obdelovanje lesa ai matute ui bine • tiansmisije zvonovi Sli o] ne tov a me in livarne, d. d, --~ Ljubljana -