Pmmhmm itoTillte Mb 1'—.
8TBV. 21.
▼ LJTJBUAN1, četrtek, dne 28. Januarja 1926.
Poštnina plačana v gotovini.
LETO m.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemi! nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO IM UPRAVN1STVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IS. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi n« vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži ma»ka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.683.
Davčna pesem.
Hamci pravijo, da je politična pesem pesem. Ce bi poznali našo davčno ■pravo, potem bi gotovo dostavili, da ^eprimerno bolj grda pesem pa' je dav-<®a. Zakaj tako, kakor se sedaj navija ^avčni vijak, kakor se sedaj z davki ubi--W gospodarstvo, presega res že vse meje.
Končno so to uvideli tudi radikalni poslanci in v finančnem odboru stavili par skromnih predlogov za znižanje davkov. Vse te predlogo moramo naj-odločnejše odkloniti, ker.so nezadostni, BosociaJLni, krivični in ker ne dajo prav Jaobenega jamstva, da bi se sedanja dav-‘‘iaa praksa le količkaj spremenila.
K*kšna pa je ta praksa, o tem govore številke najbolj jasno. Prometnega davita, plača Slovenija eno četrtino, invalidskega eno petino, neposrednih davkov j*a trikrat toliko ko Srbija. In če pogledamo druge davke, vedno ista pesem. Slovenija plača relativno največje davke.
Če pa obrnemo list in vprašamo, kaj Slovenija dobi, potem je stvar čisto dru-gm, Le par primerov: beograjska univer-m preko 20 milijonov dinarjev, ljubljanska dva in pol. V Srbiji vsako leto »ova proga, v Sloveniji nobena. V Srbiji novi mostovi, pri nas pa vedno manjši krediti za ceste.
Skratka: vsa davčna politika se vrši 5 *naku največje krivice. Enakopravnost ** *u P°Polnoma pogažena. Efekt sedemletnega pobiranja davkov dokazuje to dejstvo jasno: Neposrednih davkov je l^ačala Slovenija v sedmih letih 768 milijonov, Srbija s Črno goro pa 1176. Čeprav pa te številke naravnost kri-po reformi, jih finančni odbor vendar ni videl. Mestoma, da bi. popravil ■tare krivice, je zvišal neposredne davka tudi Sloveniji. Z drugimi besedami •s pravi to, da bo davčna pesem v bodoče ista ko dosedaj.
To se vidi tudi iz drugih stvari. Tako »e davek na poslovni promet zniža, favno tako tudi invalidski davek. Toda le splošno, ne pa z izrecno razdelitvijo kvote na posamezne pokrajine. Posledica tega bo, po sedanji praksi je namreč kaj drugega izključeno, da bodo znižali* vse pokrajine deležne z edino iz-1®™° Slovenije. Ta bo plačala ravno to-0 k° preje, ker v Sloveniji v proraču-nn Predvidena vsota ne velja.
Niso pa to edine napake, ki jih kažejo «ovi davki. Vsi nesocialni davki so oeta-^ int indirektni davki tvorijo jedro državnih dohodkov. Da bi prišli do progresivnega davka, o tem ni niti govora. In vendar je samo • progresiven davek efekten in pravičen.
Tudi davek na sladkor ostane nezmanjšan. Revni sloji morajo torej v prvi vrsti’ taiti državne potrebe.
Same disakorde ima naša davčna pečena in vsako leto doni slabše. Slovensko gospodarstvo pa pri tem propada in Propada »tudi državljanska zavest. In pravno, zakaj pri nobeni stvari, se ta-ne spozna neenakopravnost, ko pri ~®°ariu. Čas bi bil, da bi se vodilni mo-**e v radikalni stranki pričeli tega zaveslati.
Slovenca, ki danes ne bi bil uver-««*>, da je sedanja davčna politika na-P*?na in zgrešena. Toda vse te konsta-?T -zadostujejo, temveč treba je pr* e i borbo za odpravo sedanjega dav-«nega sistema. To borbo je treba voditi anergično in pre<i V3em _ 3i0jn()- j)av.
«no vnrašanje se tiče vseh in zato ne 'f' T>r'<,atl -Predmet strankarske Speku-ferije, v^} dokler s® ni	p09lfU9iio
enotno dnvčno fronto.
Ifcdno smo prepričani, da bo vsaka
Proračun v finančnem odboru spre et.
IZDATKI 12.270, DOHODKI PA PRO RAČUNANI NA 12.533 MILIJONOV.
OLAJŠAVE ZA SLOVENIJO.
Beograd, 28. jan. Finančni odbor je začel včeraj popoldne razpravljati o finančnem zakonu, četudi je bil včeraj veliki praznik Sv. Save. To je zadnje delo, ki je že potrebno v finančnem odboru za redni proračun 1926-27. Finančni zakon bo danes v finančnem odbora izglasovan, nakar bo finančni odbor že enkrat izglasoval ves proračun v tretjem čitamju. Nato se bo takoj predložilo plenumu narodne skupščine poročilo, ki bo na vsak način izdelano in izročeno narodni skupščini 29. t. m. Ko bo potekal 'zakonito določeni rok petih dni, bo narodna skupščina začela pretresali proračun v načelu. Preračun bo v teku dveh mesecev, ki jih ima narodna skupščina na razpolago, pretresen in izglasovan, tako, da bo imela naša država s 1. aprilom nov redni proračun. To bi mogli preprečiti edinole nepredvidljivi pclitiški dogodki. Toda ni verjetno, da bi se z važnimi političnimi potezami pričelo prej, ko bi bil proračun izglasovan.
Beograd, 28. jan. Včeraj popoldne so začeli v plenumu finančnega odbora pretresati finančni zakon za proračunsko leto 1926-27.
Prvi je govoril zastopnik mniistra financ Nikola Uzunovič, ki je izjavil to-le: Vsled marljivosti- članov finančnega odbora, tako članov iz vladne večine, kakor tudi iz opozicije, smo pri kraju z velikim narodnim in važnim delom in z napornim dnevnim in nočnim poslom. Da bi tudi ta zaključni'posel finančnega zakona izvršili lepo in ob pravem času, kakor vse dosedanje posle, mi je čast naglasiti, da je znana stvar, da so do danes vse vlade in vsi ministri financ te ali one politične Bkupine uporabljali finančni zakon za to, da so sprejeli vanj morda tudi proti svojemu umevanju o finančnem zakonu mnogo odredb, ki bi strogo vzeto ne smele najti mesta v finančnem zakonu, temveč bi se morale te stvari urediti s posebnimi novimi zakoni ali z izpremembami in dopolnili obstoječih zakonov.
Po zedinjenju so ostala v naši kraljevini v veljavi razna zakonodajstva, kar je zelo oteževalo administracijo in enotno uporabljanje zakonov. Pri tem nismo mogli zaradi znanih političnih in parlamentarnih razmer z delom tako napredovati, kakor bi se želelo in kakor brez dvoma vsi želimov Potreba nas je prisilila k temu, da sprejmemo v finančni zakon mnogoštevilne odredbe, ki jim je namen, da ublažijo obstoječe administrativne težkoče zaradi neenakih zakonodaj-stev ali da nudijo narodu olajšave, kakor je to pri mnogih odredbah finančnega zakona, ki teže za tem, da se davčna bremena in davčna služba olajšajo.
Sklicujoč se na ta izvajanja, mislim, da bomo najbolj varno postopali in svoje delo najboljše in najhitreje dovršili, ako o tistih določilih finančnega zakona, o katerih se je že pri prejšnjih finančnih zakonih razpravljalo in ki so prenesla kritiko ter ostala v finančnih zakonih, sedaj ne razpravljamo več, temveč da se lotimo onih odredb, ki jih še ni bilo v prejšnjih finančnih zakonih, oziroma zakonih o proračunskih dvanajstinah. Na
nesloga v tem vprašanju usodna in zato ponavljamo svojo zahtevo po ustanovitvi Narodnega Bveta, ki edino more prinesti rešitev. Izhodišče za zboljšanje stanja Slovenije je Narodni svet in čas je, da stranke to razumejo.
ta način bi razpravljali le o novih vprašanjih in samo ta razprava more biti koristna in uspešna.
Na osnovi tega, ker sem povedal, mi je čast prositi finančni odbor, naj sprejme odredbe, ki so predlagane v načrtu finančnega zakona.
Za tem je predsednik finančnega odbora dr. Radonjič predlagal nekatere spremembe. Najprvo naj se zniža znesek državnih izdatkov na 12.279,899.616 Din 30 p, znesek, državnih dohodkov pa naj se zniža na 12.533,946.616 Din- .Po tem bi se izkazal presežek v višini od 254 milijonov 492.984 Din 30 p..
Dalje naj se v besedilu zakona črtajo vse besede, ki se nanašajo na imovinski davek, ker se ta davek ne bo. več pobiral. Pri oddelku za Slovenijo naj se črta odredba, po‘ kateri bi bilo treba plačevati izredni davek v višini cd 30 do 100% ter naj ostane samo 30%. Obresti za davke, ki so na dolgu, bodo znašale 8% in ne več 12%, kakor je v načrtu. Davčna stopnja za najmarino v Ljubljani, ki je bila odmerjena z 20%, se zniža na 12% in s tem izenači z davčno stopnjo v drugih mestih Slovenije. ,
Dr. Žanič govori o plačevanju zaostalih davkov ter o težavah v bolnicah. Predlaga, da se oproste od davkov, doklad in občniskih davkov, tako kakor je to v Beogradu, za 20 oz. 30 let nove hiše, ki so bile zgrajene po 1. novembru 1918 in hiše, ki se bodo še zgradile, Kakor tudi nova nadstropja. Sicer pa naj se ta da-vek naloži ali vsem mestom ali pa nobenemu. Dalje predlaga, da se doklada na zemljarino zniža od 500% na 200%.
Dr. Kumanudi istotako predlaga nekatera znižanja davkov.
Pušenjak kritizira posamezne člene zakona in zahteva, da se sprejmejo v zakon nekatere odredbe za pospeševanje zadrugarstva.
Govoril je dalje dr. Spaho o Bosni, dr. Seeerov pa je v imenu opozicije predlagal nekatere amandmane. Potem je še govoril dr. Polič, Juraj Demetrovlč in dr. Kulovec.
Na koncu je povzel besedo zastopnik finančnega ministra Uaunorid, ki je izjavil, da bo nekatere amandmane sprejel. Odgovarjal je na nekatere očitke, zlasti glede posojila za mesto Zagreb.
Nato se je prešlo h glasovanju, ter je bil finančni zakon v načelu in v podrobnostih sprejet s 17 proti 7 glasovom. Zatem je finančni odbor prešel k tretjemu, končnemu čitanju in je bil tudi tu sprejet ves proračun z 18 proti 7 glasovom. Seja je bila zaključena ob 11. ponoči. Naslednja seja je napovedana za danes popoldne ob 4. z dnevnim redom: čitanje poročil večine in manjšine in razprava o raznih pravilnikih.
Proračun se predloži narodni skupščini v roku 5 dni, kakor to določa poslovnik. Za poročevalca večine je določen Oton Gavrilovič.
PRED SEJO RADIKALNEGA KLUBA.
Reograd, 28. jan. V Beogradu je še vedno relativno malo število radikalnih poslancev. Jutri, se sestane narodna skupščina in takrat bodo zbrani poslanci že v večjem številu. Predsednik radikalnega kluba. Ljuba Zivkovic namerava takoj, ko bo sklicana narodna skupščina, sklicati sejo radikalnega kluba. Na tej soji se bo razpravljalo o vprašanju proračuna in o eventualnih amandmanih v proračunu.
Madjarska afera.
Dunaj, 28.,jan. Politični urednik »Ma-tina* Sauerwein je objavil v listu >Die
• Stunde« članek, v katerem dolži madjar-skega ministrskega predsednika grofa Bethiena, da je vedel za konrplot, ki se je pripravljal na Madjarekem zoper Francijo. V istem članku očita notranjemu ministru Rakoczyju, da ni ničesar ukrenil, da bi preprečil akcijo proti Franciji. Člankar zahteva, da preiskava dožene vse ljudj, kateri so izza kulis vodili to akcijo.
ZASLIŠEVANJE MINISTROV SE JE PRIČELO.
. Budimpešta, 28. januai-ja. Včeraj dopoldne je parlamentarni preiskovalni odbor zaslišal ministra za pravosodje Pesti ja in zunanjega ministra Valka. Pri. zaslišanju so bili prisotni tudi francoski delegati. V političnih krogih trde, da bo grof Bethlen podal demisijo celega kabineta Definitivno bi odstopili vsi ministri izvzemši grofa Bethiena in ministra dr; Vasza.-
SESTANK MALE ANTANTE ODLOŽEN.
Beograd, 28. jan. Sestanek male antante je finitivno edgoden zaradi občinskih volitev v Rumuniji. Ako občinske volitve v Rumuniji. končajo za sedanjo vlado nepovoljno, kar skoro ni dvomljivo, četudi ima vlada na razpolago ves policijski aparat in ga bo skušal Bratianu izkoristiti kolikor le mogoče, potem se bodo nedvomno morale izvršiti izpre-membe v vladi. Nepovoljni izid občin-iskih volitev bi namreč značil za vlado poraz tudi za parlamentarne volitve, ki so neposredno pred durmi. V tem primeru bi prišla opozicija na vlado in se imenuje kot najresnejši kandidat za mi-
* ni sirskega predsednika general Avare-scu. To je glavni vzrok, da se odgodi sestanek Male antante. Beograd in Praga čakata na odgovor iz Bukarešte. Ako zmaga Bratianova stranka pri volitvah, potem bo zastopal Rumunijo na sestanku minister zunanjih poslov Duca. Kar se tiče kraja, kjer naj bi se vršil ta sestanek, je bil najprej določen Bled, a se misli, da bo sedaj najbrž izbran, kak drug kraj, najverjetneje Dubrovnik.
PRVI PORAZ DR. LUTHRA V PARLAMENTU.
Berlin, 28. januarja. Včeraj se je v državnem zboru predstavil novi kabinet. Ko je predsednik parlamenta JLoebe otvoril sejo, je prišel v dvorano državni kancelar dr. Luther. Pri tem so komunisti zagnali velik hrup in 'vrišč. Kancelarjev govor je bil često prekinjen z medklici. Kcalirane stranke so bile povsem hladne, prav tako kakor’ tudi socialisti in nacionalisti. Ko je dr; Luther končal svoj. govor, ni pal;'niti en klic odobravanja.
Zastopnik nemških nacional. Schobz je v imenu svoje skupine predlagal, da se hkrati z razpravo o vladni deklaraciji vzame v pretres tudi predlog nacionalistov, ki gre za tem, da se odgedi debata o vstopu Nemčije v Zvezo narodov vse dotlej, dokler se ne rešijo, ostala vprašanja, ki so s tem v zve?.L Temu predlogu so se pridružili tudi ljudska tstranka, Socialni demokrati $n ]komu-nisti, tako da so stranke večine ostale v manjšini To je prvi poraz Luthrovega kabineta.
Berlin, 28. januarja. Parlamentarna skupina socialistov je sklenila v državnem zboru započeti akcijo, da se. vladi, ki ji stoji na čelu dr. I rtther izglasuje
l nezaupnica '	.	n
S^etisavska proslava na lj ubljanski um e zi.
Včeraj ob pol 12. uri se je vršila v zbornici ljubljanske univerze tradicijonelna vsakoletna svetosavska proslava, ki so se je udeležili mnogi odlični krogi, profesorski zbor in številna akademska mladina. Proslavi so prisostvovali med drugimi vladni zastopnik veliki župan dr. Baltih, novi ljubljanski vojaški komandant general K a -lafatovifi, zastopnik dvora; knezoškof dr. Jeglič, celokupni diplomatski abor, dr. P u c za mestno občino, prosvetni šef dr. Lončar, pravoslavni prota Jankovič : ter druge ugledne osebnosti. Številno je bilo prisotno tudi narodno ženstvo.
Proslavo je »tvoril univerzitetni rektor dr. P i t a m i o, ki je pozdravil vso navzoče, nato pa je imel krasno in temeljito slavnosti no predavanje o
»pomenn človeških in državljanskih pravi«.«
Izvajanja g. rektorja so bila približno sledeča: Pri vseh naprednih ustavah razločujemo človeške in državljanske pravice. Obstoje nekatere človeške pravice, ki so nad ustavo, zakonom in nad uradnimi čini. Pri-• čakovati bi bilo, da ustava določuje pravice in dolžnosti le državnih organov, zato je presenetljivo, da so tudi zaščitene človeške pravice.
Staroveška država ni poznala teli pravic,' ona ni poznala verske svobode. Vera, cerkev in versko ■ prepričanje so bile stvari • javnosti, ki je religiji dajala posebno obeležje. Državno pravo se je omejevalo le na državljane, tuiec ni užival nikakih pravic. Že v staroveški državi pa jo nastala borba proti temu, zlasti proti omejevanju verske svobode.
Z nastopom krščanstva se je izživelo tako pojmovanje vere kot izključno državne zadeve. Mesto prejšnjega velikega števila bogov je stopil pojem enega boga, ene vere za vse kraje in narode. Pravica se ni omejevala le na izvestne državljane, postala je dostopna vsem. Od konkretne državne cerkve je prešlo človeštvo do nove opredelitve religije. Dočim so stare religije zahtevale za državo vsega človeka, ie krščanstvo učilo, da pripade državi le del človeka, prinade sicer telo; ne pa tudi duša. Vse to ie jasno določene v Kristusovem nauku: »Dajte ce-šnriu, kar je cesarjevega, in Bcwru, kar jo bnžiega.; Res je, da so skoro isto učili že sofisti, vendar si njihovo naziranje ni priborilo večjega števila pristašev. S stališčem krščanstva, da mu pripade pravica svobodne vesti, je bila dana. prva podlaga za poznejše boje za individualno svobodo.
Ni rečeno s tem, da ni bilo gotove svobode v starih držasmih oblikah. Obstojale so v .različnih časih in sferah sigurno kake tendence tolerance, vendar si je Sele krščanstvo priborilo duševno neodvisnost od države. Isto pravico svobode so v času protireformacije zahtevale zase tudi različne sel-te.
Ti problemi so'se zelo ‘obdelovali tudi v dobi naravooravne literature. Tako trdi veliki angleški učenjak John Locke, da ie pravica svobode in sigurnosti imovine polriena po božiem zakonu. Namen države je, osigu-Tati osnovne človeške pravire in sigurnost imoVine’t»r kaznovati one. ki to kršiio. Namen družabne pogodbe m je ustvariti tako družabno organizacijo, ki bi te pravice osi-gurala in jih zakonito podprla. Svobodi vesti se sedaj pridružil le tudi zahteva po. zaščiti osebne svobode, zlasti verske.
Vse to je uveljavila znana francoska de-klaracija o človeških pravicah iz leta 1780. Njen drugi del izrecno določa, da morajo biti državni zakoni v skladu s človeškimi pfavichmi. Francoska deklaracija ne pozna razlike mod človeškimi in državljanskimi pravicami. Pozna le razliko med »Droiis citoyons{ in idroits privaits«, med državljanskimi in privatnimi pravicami.
Nova nemška weimarska ustava iz leta 1919 pa jasno loči pravice države in dolžnosti ter pravice državljanov. Njen prid del govori o ustpoju države, drugi del pa le o pravicah nemških državljanov.
Napisana ustava hi nič drugega kot fiksiranje .pravic in dolžnosti državljanov tor organizacija osiguranja države kot vrhovne zaščitnice. .
V slučaju, da država odpove svojim dri žavljanom te pravice, prizrlava John Lacke kot zadnje sredstvo pravico revolucije, člen 35. francoske deklaracije iz 1789 pa izrecno nalaga državljanom dolžnost, da se uprejo državnemu despotizmu.
Dokument iz ameriške osvobodilno vojne od 4. julija 1767 pa ima sledeče besede: »Smatramo, da so vsi ljudje ustvarjeni enako in da imajo gotove pravice, ki so nad pravicami države. Državljani imajo pravico, da si ž volitvami postavijo lastno vlado in ako ta zagreši, kar ni v skladu z voljo državljanov, imajo' dolžnost izbrati drugo. Razumnost sicer zahteva, naj se vlade ne menjajo radi malenkostnih razlogov. Kadar pa namerava vlada uvesti despotizem, je dolžnost državljanov, že preje začeti boj proti laki nameri
Francoska '.Postava o pravicah« pomeni, negacijo absolutnih državnih pravic.
Jean ..Jaajues Rousseau, ki zagovarja absolutno demokracijo, pravi, da mora človek oddati vse svoje pravice skupnosti. Zato tudi oa ne pozna popolne verske svobode, nego zahteva uvedbo enotne državne vere.
Obstojijo razlike med Človeškimi in državljanskimi pravicami. (Človeške pravice so tiste, ki jih ima človek že kot človek. Državljanske pravice so pa tiste, ki jih ima le kot državljan.
Moderno državno pravo pozna kombinacijo obeh pojmov, da, mestoma celo zapoveduje politično udejstvovanje. V nekaterih državah pa loči, kakor na primer v naši, dolžnosti in pravice državljanov. Vsi prebivalci imajo pravico do zasebne imovine, ne pa vsi do aktivnega in pasivnega političnega udejstvovanja. Prva je sicer dostopna tudi tujcem, druga pa le državljanom.
Francoska deklaracija 1. 1789 določa, da so človeške in državljanske pravice istovetne. Omogoča versko svobodo, pravico združevanja, zborovanja, tiska, določa nedotakljivost doma. Zakonito določa volitve v državne, občinske zbore. Pozna kvalificiranje državljanov pri političnem aktivnem in pasivnem udejstvovanju. Z napredkom v pravni tehniki so se povečale garancije za pravično in zakonito pravno postopanje. Človeškim pravicam se priznava, da so nad ustavo, nad zakoni in nad uradnimi dejanji.
Z uvedbo parlamentarizma na podlagi splošne volilne pravice pa je deloma odpravljena potreba upora. S temi preventivnimi uvedbami se skuša preprečiti revolucije. Razlika med človeškimi in državljanskimi pravicami je v našem sedanjem pojmovanju malo obledela, vendar pa niso človeške pravice ničesar izgubile na pomenu za sklepanje državnih pogodb, ustav in ne za eksistenco države.
Naravno [pravo je fundament državljanskega prava. Država si prizadeva s silo zaščititi pravico. Vidimo torej grandiozen poskus spraviti v sklad silo in svobodo.
Obstoji sila in moralno razpoloženje, ako prideta v konflikt se naravno razpoloženje spremeni tudi v silo in imamo tu boj sile s silo.
Francoska deklaracija leta 1789 je še sedaj veljavna, dasi jo ustava leta 1875 ne omenja. Francozom služi ta deklaracija kot nekaka p ra ustava, ob njej kontrolirajo, koliko odgovarjajo poznejše ustave in državni akti duhu človeških pravic.
Kratkovidni so tisti, ki gradijo pravo na silo. Njih delo ne more biti trajno, prej ali slej mora propasti. Oni'po, ki gradijo pravo na etično-človeške osnove, ustvarjajo trajno delo, pa čeprav mogoče ne morejo pokazati hipnih uspehov.	,	.
Najbolj jasno so človeške pravice izražene v Kristusovem nauku. Francoska revolucija jih je izrazila v geslu: »Egalite, Liberte, Fratemitš!«	s
Tudi v vsem delu onega moža, ki ga danes slavimo, se vidi toliko razumevanja za človeške pravice ih toliko smisla za svobodo in pravico, da je zavest njihove moči krepila Srbe dolge dobe, tja do 19. stoletja, ko je iz suženjstva vstala nova srbska držaja, zgrajena na človeških pravicah in državljanskih dolžnostih. Duh sv. Save naj pomaga tudi naši generaciji, da bo v dvomih vedno ločila dobro od slabega, da bo vedno vztrajala na človeških pravicah in znala tudi v težkih dneh ohraniti vero v svobodo in pravico.
Za svoj lepi in velepomembni govor je g. rektor žel burno odobravanje, nakar je sledilo čitanje nagrajenih slušateljev.
Razglasitev nagrad.
Na filozofski fakulteti je bil nagrajen za temo »Ali naj vzgoja življenje vodi ah spremlja?« Peter Zavrtan. Za temo: »Razvoj in zgodovina slovenskega gledališča« C-i ril Debevc c* Za temo: »Fran-ces-o Robba« Anton V o d n i k. Za temo. »Načrt zoografije Jugoslavije« Peter Hus.
Na juridični fakulteti sta bila nagrajena Matija Primus in Josip Dober-S © k.
Na tehnični fakulteti za temo: »Linealne transformacije« Anton.Kuhelj. Za temo: »Pomen praktične geofizike za rudarstvo« Ičsevolofl G o r r k y) Za temo »Načrt enodružinske -vile:	Domicijan
Serajnik.
Na teološki fakulteti so bili odlikovani Ivan Martelanc, Alojz Žitko, Vilko Fajdiga in Jožef Godina.
Rektor dr. Pitamic je nato čestital vsem odlikovancem za dokaze njihovega talenta, izobrazbe in marljivosti.
Navzoče občinstvo je odlikovane akademike aplnvdiralo. Ob zakliučku je rektor toplo poudaril skrb Nj. Vel. kralja, za prosveto, občinstvo pa je dalo izraze svoje lojalnosti v trikratnem Živio-kRrn kralju.
Nato je dr. Pitamic zaključil leno usoelo prireditev, ki ie znova dokazala visoko stopnjo naše univerze.
Udo*\
Slovenska ljudska stranka obstoji iz cele vrtate organizacij in med naivažnešo spada »Katoliško akademsko starešinstvo«, ki je zelo odličen Činitelj v' politiki SLS. Doslej so v tej organizaciji uživali neomejno zaupanje prof. Remec, poslevodeči podpredsednik SLS, dr, Jakob Mohorič in drugi, ki so trdno držali v svojih rokah vse važne politične in gospodarske postojanke, s katerimi razpolaga SLS (Zadružna zveza, Gospodarska zvezi, izvršni odbor SLS itd.). V nedeljo pa ie »Kat. akad. starešinstvo« volilo svoj nova odbor in rezultat je ‘bil presendtljlV, ker ie ogromna večina starešin izvolila v svo' odbor popolnoma no-•ve ljudi mesto dosedanjih veljakov. Mlajši člani starešinstva »o se torej dosedanjemu vodstvu postavili energično po robu in ka-
kor govore, utegne priti tudi v ostalih organizacijah SLS do večjih ali manjših domačih , revolt. Z dosedanjo politiko in z dosedanjim ' gospodarstvom v SLS tudi veliko število obrtnikov ni zadovoljnih, in tudi »Kmečka zveza« ni posebno navdušena za večno opozicijo. Verietno je sicer, .da'bodo znali visoki cerkveni krogi razne razpoke začasno zamazati in v odločilnih benutkih d « ri'ino ohraniti, ni pa verjetno, da bi se dalo tračno ozdraviti vse spore brez znatnih v-v --menih osebnega ali pa celo progmnuit'«v ■ . značaja. Nedeljske volitve v odbor »Kat. ato*'d. starešinstva« izglodajo na prvi pogled kot jalpo malenkostna, zadeva, utegnejo na rodita kljub temu tudi v?žie rolitiČne posledice. ,
Politične vesti.
— Novi politični dogodki na obzorju. G.
Stjepaa Račne postaja vedno bolj napadalen. Zaiivava spremembo dosedanje politike in izvajanje politike sporazuma. Ker na drugi strani tudi v radikalni stranki vedno bolj narašča nezadovoljstvo s sedanjim mrtvilom, je nastop St. Radiča tem bolj pomemben, no-zoreva tako polagoma podlaga za novo situacijo m v interesu države bi bilo, da bi se nova situacija tudi čim preje ustvarila No gre, da vlada^Pašičeva okoiiea neomejeno, ker m predsednika vlade v deželi. Ne gre. da so obnovljajo časi batiaanja, ker ni e Maksimovič za iskreno politiko sporazuma Ne gre, da je finančni minister odsoten, ka dar se po dolgem času zopet enkrat razora«
Lja proračun. Ne gre, da se s komisij.-,,,,; dobavami ter cisto umazanimi kupčijami’ zapravlja državni denar. In ne gre, da se še nadalje trpi to neznosno davčno obremenjevanje prebivalstva in da se nagrajajo uradniki, ki iz karierstva poganjajo cele pokrajine na beraško palico. Skrajni čas je že, da se vse to neha in da pridemo do politike, kj odgovarja narodnim zahtevam in poiro bam. Skrajni čas pa je tudi, da tisti poslanci v radikalnem klubu, ki pravijo, da so za sporazum in za poštenost v upravi, tudi enkrat že pokažejo pogum, da si upajo stopiti v torbo tudi s Lasičem, če treba. Vse pa kaže, da je ta borba nujno potrebna in neizogibna, ker razmere 'se ne bodo zboljšale, dokler bo vse' odvisno od Pašiča.
= »Kmetski list« piše, očividno po naročilu iz Beograda, da so na pragu važni dogodki v Beogradu. Med drugim pravi »Kmetski lisk: Veliko vprašanje pa je, če si je sporazum zamišljal tako tudi Pašič. Vse kaže, da ne! Danes Vidimo vedno jasneje, da si je zamislil Pašie sporazum tako, da bodo Hrvati zadovoljni, če bo sedelo v vladi nekaj hrvaških ministrov, ki bodo vlekli svoje ministrske plače«, n?' bodo pa imeli nobene odločilne besede, kajti vladali bodo prej-koslej samo srbski ministri! Jasno je, da tak sporazum ne more biti sporazum. Bistvo sporazuma so enake pravice za vse, ne pa ministrske plače za par posameznikov. To je uvidel tudi Radič in odkrit kakor je, je začel ostro nastopati v javnosti proti zlorabi sporazuma s srbske strani. .Radič se je javno uprl proti previkokim stroškom za armado in zahteval tako vnanjo politiko, da bo mogoče vojaško stroške znatno'znižati. Javno je nastopil proti prevelikemu številu orožnikov. Javno je. nastopil proti balinanju in proti previsokim stroškom za razne komisije. To dokazuje, da zahteva Radič soodločevanje in enakopravnost na celi' črti, kajti to je jedro sporazuma. Ako pa srbska stran v to ne pri-•voli, je bolje,, da pride do novih volitev.« Svoja izvajnnja zaključuje »Kmetski list« s porivom, da morajo vsi podpreti Radiča v predstoječem boju.
L-V zadnjem »Domu« Radič zopet napada notranjega ministra Maksimoviča, ker ta še vedno brani splitskega velikega župana Peroviča. Radič pravi, da bo njegov klub vložil zaradi Peroviča interpelacijo in da bo moral Maksimovič odstopiti, če ne bo odstavljen Perovič. Ali pa HSS ne bo več sodelovala z radikali.	,	.
= »Samouprava« pa piše z ozirom na nasprotja med radikalno ifi radičevsko stranko, da se ta nasprotja tičejo samo obeh vladnih strank in da se drugi v te stvari nimajo vmešavati. Voditelji obeh strank bodo že potrebno ukrenili, da pride do likvidacije konflikta. V drugem članku'pa napada »Samouprava« St. Radiča in sicer zaradi njegovih izpadov v proračunskem odboru. »Politika« pa piše, da nekateri radikali samo ča7 kajo na povratek Pašiča in da prično potem odkrit boj proti St. Radiču.
— Nesoglasja v radikalni stranki postajajo vedno večja. Tako je prišla te dni,v Beograd deputaeija vojvodinskih radikalov, ki eo zahtevali, da se izvede v stranki čiščenje. Na vodilnih mestih organizacije v Novem Beče-ju, da so ljudje, ki niso pravi radikali. Ve-ina radikalov je proti njim in zato zahteva deputaeija, da se ti ljudje odstavijo z vodilnih mest.	. .
— Sporazum glede vrnitve dolgov med Italijo in Anglijo. Med Churchillom in Vol-pijem je bil v torek dosežen sporazum glede ureditve italijanskih dolgov v Angliji. O sporazumu je bil izdan sledeči uradni komunike: »Med grofom Volpijem in g. Churchillom je bil sklenjen dane« zvečer glede italijanskega dolga popolen sporazum. Sporazum ‘bo podpisan jutri, tekst pa objavljen v sredo zvečer. Grof Volpi se odpelje v četrtek zjutraj iz Londona v Pariz, odkoder nadaljuje v soboto svoje potovanje v Rim.« Glavne točke pogodbe so sledeče: Amortizacijska doba znaša 62 let. Maksimalni letni obrok, ki se ga zaveže Italija plačevati, znaša 4 milijone in pol sterlingov, najmanjši obrok pa, ki ga bo plačevala Italija prva tri leta, je nekoliko nižji. Iz tega sledi, da znaša srednji letni obrok nekoliko manj kot 4 milijone in pol sterlingov. Olajšave veljajo samo za prva tri leta, od ostalih 59 letnih obrokov znaša vsak, kot smo že rekli; 4 in pol milijonov sterlingov. Celokupni dolg se reducira na približno 500 milijonov sterlingov. Od te vsote ima pa plačati Italija samo okrog ‘270 milijonov sterlingov. To se pravi,"da je črtala Anglija skoro polovico svoje terjatve. Pogoji so torej mnogo ugodnejši od onih, ki jih je dosegla Italija glede ameriškega posojila. Kapital se obrestuje z nekoliko več kot pol odstotka. Amortizacijska kvota pa je mnogo nižja od enega odstotka. . .
= Franciia vedno beli ostra proti Madjar-
ski Zunanji minister Briand je dal francoskim zastopnikom- v Budapešti nova navo-dPa, v katerih zahteva, da kontrolirajo potek preiskave in dn prisostvuieio zaslišanju os»b. Naročilo Brinnda je izzvalo v Budapo-šti V.onsteriiariiO. Francozi so predložili mad-,l~raVm oreiskovclnim oblastem 80 vprašanj. Žladti-zahtevajo iašnost o številu falzificira-nik bankovcev In o zvezah falzifikatorjev z
nemškimi monarhisti. Francozi so mnenja, dn »o Madjari skoraj leto dni ponarejali bankovce in da je teh mnogo več ko 20 ali 30 tisoč. Tudi se Francozi boje, da klišeji ie niso uničeni in da bi se mogli znova pojaviti falzifikati.
= Nasprotja v ruski komunistični stranki Politična po-licija je predsedstvu komunistične stranke javila, da je treba v s vrbo vzdrževanja strankarsko .discipline odstaviti še 957 članov opozicionalne Zinovjeva skupine z njihovih mest. Kako celo smatra. Stalin položaj Zinovjeva za nevaren, se vidi iz tega, da je prepovedal Zinovjevu povratek v Petrograd. \ si sorodniki Zinovjeva so izr gubili vsa svoja mesta.
— Izzivanje nemškega maščevanja Drugače res ni mogočo imenovati postopanja, fašistov proti tirolskim Nemcem. Pred okrožnim sodiščem v Tridentu je bil obsojen nemški gostilničar na dva in pol meseca ječe, ker se je našla v njegovi sobi neka stara sablja, last neke gledališke družbe. Neki kmetski sin iz doline Eisaek pa je bfl obsojen na 10 let- ječe, ker so našli pri njem Robertovo puško in dve zarjaveli avstrijski. rst*10	obsojen predsednik haloškega društva v Brisenu, ker so našli v P*. Y?i,fitare puške, ki so se uporabljale za
gledališke predstave. - Tudi vsi nemški 'i,	W|1 80 Prepovedani in celo koledar
a?1.™. (Večni Ram), ki je natisnjen v štinh jezikih.
°	nemškim
knezom. Nesramne zahteve bivših nemških viad. rjev, ko so ti zahtevali da plača -država tudi odpravnino za njih metrese, so povzročile v vsej Nemčiji veliko gibanje, da se fim sploh nič ne plača. Socialisti in komunisti so se žo zedinili glede besedila zakona, o katerem naj odloči nemški narod z direktnim glasovanjem. Sedaj se ima o tem predlogu izjaviti še organizacija »Reichsbanner«, kateri pripadajo socialni demokrati, demokrati m četrtnim. V oentrumu je močno gibanje, da se stranka izreče za socialistični načrt m zlasti delavstvo- to odločno zahteva. Če hi prodril socijalisfični predlog, potem ne dobe nemški knezi nobene odškodnine, vse njih riremoženie pa zapade deželi, v kateri se te premoženje nahaja.
— Amerika vstopi v mednarodno rrumo-dišče. Po dolgotrajni in mestoma zelo burni debati je ameriški senat z 68 proti 26 glasovom sprejel predlog, da stopijo Zje-dinjene države Severne Amerike v mednarodno razsodišče v Haagu. Agitacija -nekaterih evropofobskih genatorjev je torej propadla in storjen je zopet pomemben korak 1- zbližan ju in mirnemu sožitju narodov.
Gledališke abonente ponovno opozarjam* na spremenjeni red opernih predstav v tekso-čem tednu.
8BSTANBK DRUŠTVA TREZNOSTI.
Potreba široko zasnovanega abstinenčnega gibanja med Slovenci postaja vsak dan večja. Saj je le malokje pijančevanje tako pogubno kot pri nas. To je spoznal tudi ozek krog idealistov, ki je začel v stiku z abstinenti na jugu države energično akcijo za organizacijo abstinenčnega gibanja.
»Društvo treznosti: je še mlado, vendar ima že dovolj lepih uspehov. Na naših šolali se je pričela organizacija mladine v abefti-nenčnem duhu. V vseh krajih ue snujejo podružnice. celo v Ormožu in drugih vinorodnih krajih.
Društvo treznosti ima redne tedenske sestanke ob torkih. Na njih se obravnavaj* društvene zadeve, načrti za fim večje abstinenčno delo in referati, katerim sledijo diskusije. Na čelu gibanja v Sloveniji jo agilni I dr. Feodor Mikič.
• Zadnfl torek se je vršil v »Higijenski to-I ritnica« reden sestanek, ki ga je.vodil dr.
Feodoj Miki, gospod Puhar, pa J* j imel referat, kako pritegniti naše fcn»-stvo k antialkoholnemu delu. Navedel je por , zanimivih faktov iz domačih krajev in sveta.
■ Tako je n. pr. ameriška prohibicija v veliki meri plod ženskega abstinenčnega dela. Finska je po zaslugi ženstva nastala iz ene najbolj zapitih žgan jarskih dežel visoko stoječa trezna dežela z velikim blagostanjem. N* Japonskem pa so celo prostitutke nastopil* proh alkoholizmu. V naši državi, posebno v Sloveniji, čaka naše ženstvo na tem polj* še veliko dela. In baš ono je poklicano v prvi vrsti v boj proti alkoholu.	:
Predavatelj je navedel par zanimivih naših statističnih podatkov. V Jugoslaviji je danes 160.000 gostilniških koncesij, v Sloveniji 6000. V Sloveniji imamo 100.000 noto-nčnih pijancev, popije se pa nad 60 milijonov litrov alkoholnih pijač v vrednosti nad 500 milijonov dinarjev, v vsej državi pa ra 10 milijard.
Predavanju je sledila diskusija, Mi želim® temu idealnemu gibanju največ .uspeha, ki bo končno. koristilo vsej skupnosti.
GLEDALIŠKE ANEKDOTE^
V prepirii je igralec Sudske dal PosRarto zaušnico. Possart je ohran.il dostojanstvo in vprašal: Gospod Sudske, je to resno ali t šali?	-	-
‘ Sudske: Seveda resno!
Possart (z viška): Potem je v redu, kajti takih šal ne prenašam!
•
Adela Sandrock vpraša kolegi njo ILko Grft-ulng z nežnim glasom: »Pove it e mi, predraga, kako so pravzaprav šminka ta starim?« — lika odgovori prav tako nežno: »Predrage/le puder nalahno obrišite.«
Pcissarta je za časa gostovanja v Petrogradu obiskala deputaeija študentov, ki *o mn hoteli oddati častno adreeo. Govornik vpraša, kakšen naslov želi Posaart na adre*L »Ah«, pravi Vzvišeni »ostavite, dragi mladi prijatelji, ves dvorni lišp in imenujte ut enostavno: Tajni dvorni svetnik, generalni intendant dri Ernst vitez Posaart.«
Šlev. 21.
NARODNI DNEVNIK. 28. januarja 1926.
Stran 8
Dnevne vesti.
. KAKŠEN ZMISEL NAJ IMA TO?
; V imenu vladne večine je predlagal posl. Stepanovič, da so zniža davek na poslovni promftt od 250- na 200 in invalidski davek ®d 160 na 140 milijonov dinarjev.
Kakor smo za vsako znižaaje davkov, ven-'dar pravimo, da tako znižanje nima zmisla.
'Vsaj se vsako leto v Sloveniji pobere več davkov, kakor pa jih je v proračunu predvidenih. in, la kdo proti temu. protestira, potem pravijo naši finančni gorečneži, da ničesar ne razume.
Kato je čisto odveč, če se poslanci prepirajo aa koliko bodo davke mižali ali zvišali.
Dokler njihovega sklepa ne potrdi in sank-• sionira naša finančna delegacija, njih sklep — ne velja.
Take so razmere v Sloveniji.
. Kongres akadeniično izobraženih držav-®ih uradnikov. Te dni ti® je vršila v Zagrebu Sonferenca, zastopnikov udruženja akadeinič-no naobraženih državnih ura-iLnikov iz Hrvatje in Slatni je. Na kongresu bo bili za slop a -' '?* univerzitetni profesorji, sodniki, sredlije šolski profesorji, politični in finančni uradni-
■ *i, inieaijerji, .arhitekti, iivinozdraTOi-ki in
suin&iLi uradni ki, skratka vse skupine dr-vSavnih uradnikov s fakultetno n&obrazbo. J^ongres. je obravnaval o stanovskih- vprafe-da PosUja položaj državnih Sh faa5lit^o izobrazbo od dne do »»•i- i",er saikon o dvanajstinah na-' tem.ve?C	zafct>aa	ne le ni popravil,
lj!r J*! Povečal. Z ozirom na- navz-3ionfi>rF° ^ tianov udruženja je sklenila -renca, da se skliče čimpreje v Beograd P!' zastopnikov sorodnih orgasiiMCij iz arsave. Kongres bo sklepal o merah, ki J se podvzamejo v svrho saniranja nevzdrž-»in raznier. Dan zborovanja bo objavilo ud rušenje akademiično nsobraženih državnih -Oradnikov v Beogradu potom časopisja.
— Šunuurski kongres t Rimu. Meseca aprila se vrši v Rimu mednarodni kongres šu-Marjev. V svriio, da se iznesejo pred kongres, je zbrala generalna d ir fikcij a šum statistične podatke o naših šumah.
— V notranjem ministrstru pripravljajo j&az, s' katoriin bo pomaknjeno večje število policijskih uradnikov v višjo stopnjo.
— Konferenc* r.a Rak<>n o ribolovu. Na isai-• saativo trgovinske in obrine zbornice se vrči
■dne ti februarja na Sušaku konferenca, na kateri se bo pretresel načrt zakona o ribolova, ki je bil nedavno izdelan v poljedelskem JUioistrstvu. Konference se udeleže zaiKopni-ii-ribarskiii zadrug in delegati trgovinskega •■»iiiisirstva.
— Melijoraciiski krediti za Dalmacijo^ Po-‘^“dei&ko ministrstvo je odobrilo kredit
100.000 Din za regulacijo, rek v Dalmaciji. *®tvea tega je predviden v generalni dlrek-voda kredit 400.000 Din za regulacijo po-**™? MiraSuice ter kredit 50.000 Din za neki vodovod.
M	's“4*kom	in Roko. Kcft
, J	dospe	v	kratkem iz Lialije materi-
al Sta novi most preko Rečane. Most ti»T . saj .Susa-k z Reko, bo širok 16 in ter bo služil tok«, osebnemu kot tovornemu prometu.
— Skladišča ca muniiijo v Bitolju. Ministr-
■ jftvc* vojne in mornarice je odobril kredit 200.600 Din za popravo štirin skladišč za mu-»icijo pri Bitolju.
Dve novi stanovanjski hiši »a delo*ir»-'Be bo sezidala v Zagrebu. /. deli »e prične ^e '-■apcHuladi. 'Stro&ki so preračunjeni (na 1,000.000 • J-onudbe	vpos-iati najkasaneje do 15.
februarja.
— .Narodni dom aa Suš&ku. V mestnem ^etaieaeni uradu na Sušaku so izdelani na-'idi' :za zgradbo ’ »Narodnega doma*. Bo mutv
»ja strokovnjakov bodo znašali gradbeni-.stro-“ffltt 5-^6; milijonov Din.,l)a se /.bere ta vso-Sa, se uvede obsežna akcija, iki naj zaintere-~sita za stvar. tudi merodajno 'kroge v Heo-■■gradu,
Nova - tovarna čokolade. V Osijeku je te dni Uus-iav Kraus novo tovarno za koT^a^°' porodijo, tekmuje cpiješka čo-lahko z 'marsitkaikiih inozemskim pro-dasi- je za tretjino cenejša.
-■ Kongj^j ameriške'legije v Parizu. Jese-‘5? 88 J**i v Parizu kongres HmeriSlie legije, 88 j® udeležila svetovne vojne. Na ta kon--^»95 prkie 40.000 Amerikancev. 10.000 se,jih Tutr^a v Nev»yorku, 30.000 pa v drugih aintv ^■k£h lukah.
Tihotapstvo na Cehoslovašketn. KM po-iz Berlina, je razkrila čefaoslovafeka po-
Ma ioJpo 500 ljudi, ki so vtihotapljali že iasa razno blago ia Nemčije na Četoo-
■ ■ ■ , ,
Bivši nemški eesar Viljem piše za ame-‘TOtamske liste. Dooniski samotar je uašel nov .-.J*" dotibdkov. Neki wash.ingto:iski IM obj«iv-t!*- «lanek berlinskega histerika Dietricha •^čba^ferja, v katerem se zastopa teza, da za-vojne ljudstva, ne pa vladarji ter s» republike bolj nevarne kot monarliiije, we uveljavi v republikah lažje pohlep 'fjjfcfart.va po oblasti. Pod naslovom razprave 'I® J^pisaiio z velikimi črkami jJCesar pi»-^članek za ameriške. čitatelje.< i od ^“^terje^-im imenom je napisano še en-<Srai: »lz nemščine prevedel bivši eesar Vi-lintiran je članek: >l)oorn, meseca ja-1926.< Redakcij^ pripominja, da sma-~^a bivši cesar čl;inek Sc ha ef er ja. — ki je v ^■©"ivih očeh največji od eodoinih zgodovi-— za tako važen, da ga je preved laSt-Jtearet, lastnik lista plačuj*, kot se °S*d Geoi-ge-u besedo po dolarju. Ho-«^M>Hemcu za prevod bedastega' članka go-doplačal manje.
.... j T*;nie. Železniški uradnik v Ko-^WTOi i.vaa Jelnikar je odlikovan z redom sv. Šavs V. razreda.
Iz politične «luih«. Za policijske svetni-skupino I. kat. so positavljeiai sledeči »ofe«j^ki 'svetniki: Gustav Puš v Mariboru, Jt Ivan Senekovič v Celju in. Karol Peotov-v Mariboru; za politično-uDravnecra urad--‘»asa v 6. skup. I. kat. je postlvljen dr. Fran.
Bratina, vladni tajnik v Murski Soboti, za politično upramega uradnika; v 1. skup. II. kat. pa Robert Pohar, uradnik pri velikem žu.pa-nfu v Mariboru.
— |i siuibc na vojni akademiji. Fran Vajda, redni profesor pomorske vojne akademije v Dubrovniku -je pomaknjen y višjo plačil-' no skupino.	.
— Oblastni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani razglaša, da j*> v njegovem območju to, je v Sloveniji in Prekmurju vsak sprejem novincev v službo finančne kontrole ustavljen.,
— Zeleeniški promet je po vsej državi zopet vzpostavljen. Snežni zamefti eo pcKveodi ponehali in nastopilo je mrzlo, soho vreme.
— Not slovenski edravnik v Ameriki. Zdravniško diplomo ja prejel na univerzi v Golumbusu Slovenec dr. Anton Barko.
— Veliko neurje t Mostarn, Pred,par dnevi je divjalo v Mo«Uru ia okolici strašno neurje. Padala je tako močno toča in sneg, da se ne spominja nikdo v mestu na kaj podobnega. Zapadlo je poldrugi meter snega. Oblasti ne vedo, kako bi'prebivalstvu pomagale.
— Volkovi na Ervatekeni postajajo vedno bolj drzni. Dočim so napadali doslej .samo živino, napadajo sedaj, kot kažeta naslednja dva slučaja, tudi ljudi. Kmet Mane Novkovič je korakal te dni is Cukovca proti Gospiču. Ko je pasirai ob 6. zjutraj neko vaa, je zagledal v distanci kakih 50 korakov tri volkove. Kljub silnemu strahu je imel toliko pričujoč-nosti duha, da je splezal na bližajo hruško. Na njegove klice so mu prihiteli kmetje na pomoč ter volkove pregnali. — Tudi nekega železniškega čuvaja blizu Gospiča so napadli te dni volkovi. Vcgli so .ga na tla. V zadnjem trenutku, ko so inu trgali že obleko s telesa, mu je prihitel na-pomoč tovariš iz sosednje čuvajnice, ki je pregnal volkove s streli iz puške. — Kmetje se s puškami ne morejo braniti, ker jih nimajo.
— 1400 ovac igorelo. Iz Berlina poročajo: Na veleposestvu Rahain, blizu Greifenberga, je izbruhnil požar, (ki je zavzel katastro-falne dimemaije: Dničii je vsa gospodarska poslopja. Bri tem je zgorelo med drugim tudi 1400 ovac.
— Nesreča na ledu. V Labiau-u se je peljal te dni edini sin,nekega tamkajšnjega trgovca z dTužbo štirih gostov preko zanirzlega jezera na obisk v Gilgen, Ko se je vračala družba ponoči domov, je zašla s sanmi na neko DK'Jito, kjer je bil led izsekan. Konji so padli v vodo ter potegnili za seboj seveda tudi sanj. Od izletnikov se je rešila ■samo neka deklica, vsi drugi so utonili.
— Letalska nesreča. Iz Revala poročajo, da je ponesrečil tani neki potniški aeroplan. Pi-ktf in 4 potniki so težko poškodovani.
— 0»tra žima v Italiji. Po veste« iz severne Italije vlada tam zopet izredno hud mxaz. Vbo reke so bolj ali manj zanirzle. Po Padu plavajo velike plošče ledu, ki iso porušile več mlinov.
— Zaslišanje zadnjega člana tolpe f&laiti-katorjev KKHJdinarskih bankovcev. Kot smo
poročali, je sedaj 4udi že zadnji član tolpe falzHikatorjev tisočdinaT«kih hovčanic v roki pravice. Marijan Jurčev ič nastopa na zagrebški policiji prav pohlevno. Na vprašanja 'kriminalnih jradnikov odgovarja tiho in zmedeno. Udeležbo pri zločinu priznajva v polnem obsegu ter dela vtis popolnoma (izmučenega človeka. Opisal je vse trpljenje, ki ga je prestal tekoni z:«hijih štirih tednov, ko se je skrival pred orožniki in, policijo ter skušal pobegniti v inozemstvo. Pravi,, da je bil v to čas Skoro brej. vsakih sredstev ter je moral dostikrat po cele dneve stradati. Begal je večinoma brez cilja sem in tja ter bi se bil še skrival, da ui v zadnje-m času tako propadel, da ni vedel nobenega drugega izhoda kot da so vrne domov, kjer je bil nato aTetiran. Ker je begosumen, mara nositi okove.
— »Najlepši in najbolj priljubljeni morilec Zodinjenih držav« Te dni je bil aretiran v Chicagu Martin Murkin, >najlepši in najbolj priljubljeni morilec Zedinjenih držav«. Star je 23 let ter ima na vesti tri policijske stražnike. Toda, kot je izpovedala njegova man na policiji — ima jako lepe lastnosti: Bil je vedno obziren in velikodušen; »Celo, kadar jo ukradel kak avtomobil.:, je dejala njegova mati >je ukradel vselej samo takega, ki je bil zavarovan. In če je koga umoril, ga je umoril, ker je bU k temu prisiljen. Za zabavo ni umoril nikdar nikogar.« — Durkm }e bil aretiran po dveletnem -zasledovanju v jedilnem vozu brzoviaka, kjer so ga. zasačili v družbi njegove j-soprogec, ki zatrjuje, da m
imela niti pojma o tem, da je kriminalen ^ ter da ga radi tega prav nič manje ne ljubi. Jeseni leta 1923 je bil aretiran v <lnizbi svoje takratne ljubice Beti 'Warnerjeve. Njog . ljubica je vprizoriJa na policiji tako zape j in pikanten ples, da je zmešala vsem po lcij-skim uradnikom možgane, medtem pa ee je izmuznil Durkin neopažen ia lokala. Bar mesecev pozneje ga je zgrabil v Chicagu neto policijski agent za vrat. Toda Duritun je ou urnejši. Poslal je detektiva z revolverskim strelom na drugi svet, ukradel bližnji avtomobil in pobegnil. Pred 14.dnevi se je poročil z* mlado devojko Irmo Sullivan ter se peljal ž njo na ženitovanjsko potovanje, »eveda zopet v —, ukradenem avtomobilu. Uprava »odinijskega'zapora, v katerem sedaj sedi, je dobila zanj že cel kup nežni!) pisem. Te dni, med tem 'ko je oblegalo vrata jetnišnice ^ polno nestrpnih mladih dam, je dleeml Durkin s prsti, rekoč: »Da bi umrl na vešalih? Kaj še?! To veselje prepuščam drugim: Dokažem-nepobitno. ali bi. najamem si spretnega zatro\'orniika in zmagal bom!«
— Pomilaščenje. V Osijeku je bil obsojan mlad kmet, Stepan Bačbaga na smrt na ve-šalih, ker je umoril svojo zejio Morilec je bil tako divji, da se ni zadovoljil, s tem, da je ranklal svoji ženi s sakiro lobanjo, temveč je mrtvi odgriznil še nos. To je storil, ker irm je bila žena neaveata. Bačbaga je vložil ničnostno pritožbo, ki jo j« pa stol sedmerice odbil. Sedaj ga je kratj pomilostil aa 20 let tež-• ke ječe. Sodnik, ki je prečitaI Bačbagi akt o
pomllo^čenju, mu je obl juh il, da bo v desetih letih izpuščen, če se bo dobro obnašal.
— Barona — mori h-a oproščena. Kot smo poročali, se'je vršil te dni v Tubingenu, proces, ki je vzbujal veliko senzacijo: Brata barona Tesein sta sedela na zatožni klopi, obdolžena, da sta umorila na lovu svojega brata. Sedaj je proces končan. Državni pravdnik je predlagal, da naj se obsodita obtoženca —-ker so ne da dokazati- premišljen umor —*• po aa take slučaje veljavnih zakonskih dcioS-bah, sodišče pa je oba' obtoženca opiroatilo.
— Napovedan umor. V eni zadnjih noči je bil umorjen v svojem stanorvanju v Bratislavi dentist Pachur. Morilcu so udrli med 11.; in 12. uro v njegov -laboratorij, kjer je ob 'kritičnem času še delal. Nenadoma je ugasnila luč in počila sta dva strela, ki sta Pachurja-smrtnonevarno poškodovala. Zanimivo je, da je dobil Pachur dan pop reje grozilno pismo. Roparji iso .izgia tli brez sledu.
— Krvav konec orgij. V Skoplju živi c«ka Sanda Osič s hčerko Maro. V njeni hiši »e shajajo moški in žensike iž najnižjih alojev ter uganjajo' pd cele' noči vsakovrstne orgije. Policija je Sando parkrat -kaznovala. Zenskfi se. je za nekaj časa 'poboljšala — dokler ni. dobila pred kratkim več tisoč dinarjev podpore. Ko se je to izvedelo, feo začele v njeno hišo aopet zahajati poulične ženske in razuzdani moški. Te dni 'je' bila družba zopet zbrana. Nenadoma je nastal med moškimi srdit prepir, ker se niso mogli sporazumeti glede žensk. Iz prepira se je razvil, krvav pretep-Možakarji so se posluževali ,v boju gorjač, sekir in pušk. Občinski stražnik, ki je čul hrup in klice na pomoč, je udrl v stanovanje. Toda naletel je slabo. Pobesneli možje so ga napadli, tako da. je moral streljati. Ko je opazil, da je krvavel iz več ran, je potegnil nož ter enega od razgrajačev, Tomo Popoviča zabodel. Nato je poklical na pomoč potru-Ijo. Toda vsa čedna družba je pravočasno pobegnila, razven Popoviča, ki ni mogel, ker je bil tako težko poškodovan, da so ga morali prepeljati v bolnico.
— Hud lovski čuvaj. Pri Sv. Klari na Hr-vatskem je sumil lovski čuvaj Halama, ko je opazil v goadu dva dečka, da nameravata nastavljati zajcem zanke. Dečka sta Sla faktiifino po bližnkd po opravkih v sosednjo vas. Hala-ina je ziikričal »stoj«. Ker »ia ga dečka poznala kcut surovino, sta zbežala. Halama je oddal za njima par strelov. Dečka sta se ustrašila in obstala- Ko ju. je došel, ju je tako piro-mlatil, da je zlomil pri tem puškino kopito ter enega od njih tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Par dni nato je naletel Halama na neikega čJoveika s puško. Kljub temu, da je vrgel lovski tat na njegov poziv puško od sebe, ga je ustrelil Halama v nogo.
{^SSSZaaEEftSBaEiBKSSBeBniKISMI
II
(Vrhunec prireditev) Kedej? Kje? Pazite na datum!
ust
— Spor med novosadsko policijo in nori-
nai-ji. Novosadska policija je prišla te dni v konflikt z novinarji radi izdajanja informacij. Sedaj je konflikt poravnan. Policijski šef je poklical novinarje k sebi ter izjavil, da on ni mislil nikdar na to, da bi se zavzela proti novinarjem sovražna fronta, nasprotno, šel jim je vtsiikdar na roko in želi vzdrževati napraffi njim tudi v nadalje, dobre odnošaje.. Novinarji pa so izjavili, da zoper-šefa osebno nimajo ivikakih pritožb, marveč se tičejo te 1« posameznih podrejenih organov. _Na to je" bil sklenjen sporazum:	Novinarji-	bodo
dobivali policijske -vesti vsak dan ob 11- dopoldne v navzočnosti šefa od dežurala referenta zvečer ob 18. pa od dežurnega kapetana. Ob nedeljali in praznikih se bodo dajale informocije ob 13. in 18. Policijski šef je dal podrejenim organom takoj nato tozadevno direktive.
— Trpljenje bolgarskih dobroroljcer r Maroku. Iz Sofije poročajo: Še pred dveam lati je nagovorilo par agentov' vež bolgarskih mladeničev, da so *e vpisali kot dobrovoljci
v AbdeHcrimovo vojsko ter odpotovali v Maroko. Večina od njih svojcem niti ne piše ve£, itn nihče ne ve, -kakšna usoda jih je doleteia. Te dni pa se je vrnil eden od teh dobrovolj-c«v iz Bi-fa. Mladenič se nahaja v obupnem stanju. Vsled presCmih naporov je fizično in duševno popolnoma propadel, tako, da napravi vtis abnormalnega človeka. Valed tega so se obrnili prestrašeni sta riši rifansknh do-brovoljcev na vlado, da bi izposlovala, da «e. pošljejo nesrečni mladeniči domov.
— Dva inteligentna vola. Kmetu Simi Pandžuri v hercegovinski vasi Berkovidi sta bila .ukradena pred tremi leti iz hleva dva vola. Vsa 'poizvedovanja so bila zaman in kmet se r« že davno sprijaznil z mislijo, da svojih voličkov ne bo videl nikdar več. Na njegovo prijetno ianenadenje pa sta se vola pojavila te dni nenadoma pred njegovim hlevom. Tat Maksim Gabelja, ki ju je doslej skrbno skrival, ju* je gnal, prepričan, da ne riskira po tako dolgem času ničesasr več, skozi vas. Vola, ki sta se očividno pri -prejšnjem gospodarja boljei počutila kot pri Gabelji, sta vporabila priliko in pobegnila naravnost pred svoj nekdanji hlev. Tako trna sedaj Pandžura zopet svoje vole, oblast pa tatu, ki ga je svoječasno zaman iskala.
— Odvetnik, ki ima tri pisarne je w*Wfa' prikazen. Tak srečen človek je na pr. tajnm fašistovske organizacije ” Gorici, C r-ra ra, ki ima eno pisarni* v Rimu, eno v T^vu, tretjo pa je etvoril sedaj v Gorici.
— V Turinu se je splašilo pot sl^na-v. Tte dni se je splašilo v nekem cirkusu v Turinu pet slonov, ker je enega od njih ugrtaail V doga. Pobegnili so na ulico, kier so povzročili silno pajuko. Ljudje so bežali v trgovine in
9. februarja 1926
pod osebnim pokr. Nj. Vel. kralja ALEKSANDRA, Udruženja inžsnerjev in arhitektov in častnega damskega komiteja.
•veže. Par bo jih podrli sloni ,na tla, vendar pa. jim niso storili nič žalega. Eden od slonov j* vlomil vrata neke hiše ter bežal v klet, kjer pa je obtičal med zidovi nekega hodnika, teko da sta ,ga izvlekla pomeje dva konja e največjim: naporom, trije sloni so drveli p» stopnicah, kjer pa so jih došli cirkuški uslužbenci,. ki so jih pomirili in odvedli nazaj ▼ cirkus. Na petega »o priredili cirkuški uslužbenci in policija v avtomobilu pravcati km Konžno so ga obkolili,, in ukrotili.
— Društvo »Pravnik«, opozarja na svoj* rednp glavno skupščino, ki se bo vršila Mt dan 1. februarja 1926 ob .5. uri popoldne t sobi. štev. 79 »odne palače v Ljubljani. C lam se poživljajo, da se skupščine udeleže.
— Slorensko planinsko društvo opoaaaj«.. na svoj planinski ples, ki 6e vrši dne 1. februarja 19*26 v ljubljanskem Narodiiem domu. Prireditev bo taka, kakor že pri poprejšnjih planinskih plesih in bo nudila priljubljeno domačo zabavo v krogu veselih plat-' niucev. Ker je čisti dobiček namenjen za ureditev našega lepega Doma na Krvavcu, .nag ne izostane nobeden prijatelj planinstva. Po«el»-na vabila se ne bodo izdala. Obleka planinska, promenadna, dobrodošle posebno narodne noše.
251etnico smrti sretovnoznanega skladatelja G. Verdija počasti Narodno gledališče v Ljubljani v petek, dne 29. t. m. v opefnen* giedališču. Vprizori se opera >Aida< z gostoma Žaiudovo in Koittlom ier Ttiierry-Kay^-nikovo, Ribičevo, Betettom, Holodkovain, Or-lovom, Zupanom in Mohoričem. Pred predstavo bo govpril o nesmrtnem skladatelj* Verdiju Emil. Adamič. Začetek Ob pol, osmi uri avečer. . .	-
Ljubljana.
1— ii policijske statistike. Ljubljanska policija je aretirala tekom leta 1925 1875 o*eto-Od teh jih je bilo 664 izročenih sodišču. Ovadenih je bilo policijski direkciji radi raznih, delibtov 4287 oseb, od teh 1971 radi postopkov cestno policijskega reda, policijeko kaznovanih 3261 in sicer na zaporno kas** 278 na denarno globo pa 2983. Celdkupna svota iztirjanih glob znaša 169.860 Din. Iz p®-lici-jsk-ega okoliša se je odgnalo 347 onefa. Orožnih liatov je bilo izdanih 1169, novih potnih listov pa 3054. Starih potnih, listov i« bilo podaljšanih 4482, inozemcem se je vidi-ralo 7883 potnih listov. Število prijav, o najdenih predmetih znaša 689, o izgubljenih pa 023, izgubljeni predmeti so se našli in' vrailt izgubiteljem v 173 slučajih. Samomorov j» bilo 8, nesrečnih slučajev smrti 14. Za razne prireditve in prekoračenje policijske' ure je-bilo izdanih 1239 dovolilnic. V Ljubljani je * evidenci 80 radio sprejemnih aparatov, 299 osebnih avtomobilov, 76 tovornih avtomobilov, ,10 avtobusov in 403 kočije. Radi neprijs-ve vozil je bilo kaznovanih 24 strank, ki so plačale skupaj 32.750 Din. Javnih ljudskih shodov je bilo 47, društvenih občnih zbore** pa 441. V ljubljanskih hotelih je bilo prijavljenih 50.383 tujoev. \
1— Predavanja v društvu »Soča«. V soboto dne 30. i. m. predava v salonu pri »Lev®« goapod Alojz Potočnik, in sicer: o II. dehi zgodovina Ljubljane, v tem-le sporedu: i. Carkve nekdaj in danes; 2. šole; 3. vsako-\Tstno caesreče; 4. kulturno življenje in 5. Velikonočni ptftrea —■' nova Ljubljana. Tudti k temu drugemu delu pre>davan;a vabimo v»e Ljubljančane i-n Sočane. Začetek točno ob pot 9. uri avečer. Vstop prost, vsi dobrodošli.
1— Podpirajte društvo »Treznost« V Ljab-ljanil Mnogo jih je, bi simpatizirajo z abati-nentakim pokreitom. Mnogi med njimi bi za-mogla i financijelno podpreti naše akcije. Podpore kv pod]>orne ter dobrodelne člane sprejema br. Cerbvenik, Ljubljana, Tržaška cesta 27. — Odbor.
PSIHOANALITIČNO IZLAGANJE SANJ.
Včeraj 26. t. m. je priredil akad. soe.-pedigr. krožek predavanje o psihoanalitičnem izlaga-nju sanj. Predlagal 'je dr Vladimir Bartol in aicer na podlagi Freudovih psihoanalitičnih raziskavanj, ki jih je z bogatimi primeri objavil v knjigi pod naslovom: Traumdeutun*.
V kratkem uvodu ,ie predavatelj opozoril, kako globoko. je med ljudstvom ukoreninjena v Pira ,v <tunje. ki gre tako daleč, da mnogokrat razvila v pravo praznoverje. Toda,-to še ni vzrok, da bi odklonili vsako -raziake-vanje -sanj aii vsaj njih vzrokov. .
Vri nas roenamo le dva načina, o izlaga*y» sanj; in si;er prvi je oni, ki ga	^
sv. pjsmu, ds ima nekdo sposobnost raeloii mi človeku, ki mu jih je oov^al-W*o*.. razložil n. pr. sanje egiptovski Jožef *ara«B«
it M ■jegoveuvu toža/u. Toda za tafco rar-laganje (■fee je sploh mogoče in zanesljivo) je “ sto« predvsem človeka, ki ima ta (to posefo-darovitost, in drugič mora tak raalagaiteij aatačno poznati tudi najbolj skrite kodni« in želja doti Snega, kateremu jih aadaga. Drugi 'Batin, ki je pri nas najbolj nučirjen, je oni potom sanjskih knjig. V Majskih knjigah eo v abecednem redu ea-%©iežeoi simboli in komur se o tem ali onem
rimetu sanja, gre in poišče dotično bese-in najde poleg nje razlago, kaj doti-žni «lmbol pomeni. Tudi ta način je selo um-»eaiji* in sicer radi tega, ker so te knjig« •revedene 'iz orientalskih jezikov, kjer so •ege in običaji in zaito tudi mentaliteta in duševno življenje ondotnih prebivalcev čiirto irugafino, kakor pri nas. Poleg tega pa bo tali todni prevodi skoro nemogoči. Kajti le autjhna razlika v oznaki simbola, lahko po-■»eni veliko mnoto.
Najmerodajnejša knjiga je ea nan Freudova »Traumdeutungf, v kateri pisatelj psihoaaa-tttično razkriva vzroke človeških sanj, ki jih •smatra sa prav tako realen' faktor našega ©vljeoja, kakor dnevno življenje, predvsem je ono, ki mu pravimo »dnevne «anje< ali Kidanje gradov v oblake«. Freud se ne peča m sanjami tako, da br hotel razlagati njih puran sa .bodočnost, temveč le, da doi&ne «akone po kaiterih sanje nastajajo.
Sjegov najvažnejši in glavni zakon je, da »sake sanje izpolnitev neke želje, ki jo je Jtovek imel, magari tudi podzavedno, v svojem bdečem stanju. Predavatelj opozarja, da ima Freud 'ta to mebroj primerov iz lastnega •fivtjenja, od katerih pa ne more vseh navajali, predvsem zato, ker je točen prevod istih •learo nemogoč.- Navede pa najenostavnejše igranere; kakor n. pr., lačen človek sanja, da 30 jedel. Zaljubljenec sanja, da je v svoji Iju-1mbu srečen. Podnevi človek želi; y sanjah M mu želje uresničijo. Mnogokrat se prigodi -Soveku, da sanja o stvareh, ki so tako grozr »a, kakor tudi'nemogoče. Ali se mu 4u<ii tukaj uresničujejo njegove želje? Tudi. Treba je le spretne psihoanalize ih pa poiskanja •ajbližjih asociacij k predmeta,' o katerem je sanjal. Tako navede predavatelj primer, da ja neka dama sanjala, da prisostvuje gledališki predstavi, ki je bila silno utrudljiva im •dolgotrajna,, tako, da je damo začelo že zebsti. In naenkrat pride v dvorano njena mlaj-.3* »estra ih ji prinese košček žarečega oglja, 'im bi »e pri njem ogrela. Sogledavoi so se snrali in so vsled tega spogledovali. Sanje
bo bil« torej' takšne, da bi nihče ne mislil, da je to izpolnitev kakia njenih podzavestnih želja. Vendar, pa ee je v poznejšem natanS-xiotn raziskavanju njenih, želja dognalo, da tisto oglja''pomena njeno skrito ljubezen — TOaje so bila'.torej simbolične — in preeteta-va, ki je tako dolgo trajala, je njeaio dolgotrajno samsko življenje. Ker je bila dania tudi že precej priletna in so ji je bilo bati, da ostane samica, je mraz pomenil bojazen, da ostane vedno neuslišana.
Značilno je tudi, da so sanje, že ▼ sanjah podivržone kritiki. Kolikokrat se človeku .primeri, da sanja v tlaj ali oni stvari, a se že v naslednjem trenutku .sveijih sanj nehote nave: >Ah, kaj, «aj sem samo sanjal.«
Zanimivo je tudi, da ljudje navadno mislijo, da so sani« ®a spanje utrudljive in da bš »e človek bolje odpočil, ako bi jih ne bilo. Toda Freud uma o tem čisto drugačno mnenje. On pravi, da so ravno sanje tiste, ki čuvajo upanje. Kolikokrat se človeku primeri, da sanja zelo lepo o stvari, ki podnevi le z bolestjo ali veliko skrbjo misli nanjo. Tako velika je tista skrb, da bi mu še ponoči kratila spanje, ko bi ne bilo sanj, ki uresničijo njegove želje. Pa tudi nebroj čisto realnih primerov je za to. Tako so nekoč vojaki nekemu spečemu sodrugu pihali tobakov dim v nos. On je sanjal, da sedi v močno zakurjeni sobi poleg peči in da se mu od oglja, ki je padlo iz poči na tla, vali dim v nos. Ko bi ne bilo teh sanj bi se zbudil, tako pa je spal dalje. Sainje so torej čuvaji spanja.
Predavanje je zaključil predavatelj z nekaterimi primeri psihoanalitičnega dzlaganja sanj iz lastnega življenja. S temi primeri je pojasnil, kako komplicirano je to izlaganje in sicer predvsem radi tega, ker je v človeku nebroj skritih misli in tajnih želja, ki jih Slovak ne more niti najboljšemu prijatelju zaupati, a so navadno ključ k pravilnemu tolmačenju. Tudi je navadno tako, da človek sam vedno ve, kaj je bil vzrok tem ali onim sanjam.
Po zaključku svojih izvajanj je predavatelj prosil, da naj se kdo oglasi in pove svoje sanja, da jih poizkusi analizirati. Oglasilo se je nekaj gospodov in dam. Poizkusi po večini ni®o imeli'uspeha in to ravno radi tega ne, ker je bilo natančno raziskanje vseh okolščin priglaSenega nemogoče.
Nekateri so v debaiti teorijo o takem izla-ganju itudi zavrnili, a vendar moramo priznati, da stvar ni brez podlage in je akozi in skozi zanimiva.
Sokolstvo.
Sokol I. Tahi svoje članstvo: Na članski sestanek, kateri se vrši v četrtek 28. t, xn. ob 20. uri na Taboru • svrho razgovora o zadevah občnega zbora in kandidatne liste in na občni zbor, ki bo ▼ soboto 30. t. m. ob 20. uri ▼ mali dvorani - Kaaine a običajnim sporedom. Prav obilna adeleSbc obakrat pričakuje	*db®r.
»Veliki pustni korzo« Slavčeva maškarada 14, februarja 1926, hotel »Union«,
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, sreda 27. januarja 192*.
Vrednote: Investicijsko posojilo ia 1. 1921. dan. 76, bi. 78; Tobačne srečke iz 1. 1881. dan. 310, bi. 312; Zastavni listi Kranjske deželne banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. -banke,- den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 210, bi. 220; Merkaniil-, na banka, Kočevje, den, 100, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb, den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, bi. 125; Trb.ovelj. prem. družba, Ljubljana, den. 340, bi. 348; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 110; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 90, bi. 100; »Seširt, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 115, bi. 120, zaklj. 115.
Blago: Bukovi plohi, neobrobljeni, 40, 50, GO mm, I., II., III., večina 2.25 m, fco vag. nakladalna postaja, bi. 470; brusilni les, fco meja tranz., bi. 220; hrastovi plohi, neobrobljeni, od 2.50 m naprej, pa do 70 mm napr., I., II., fco meja -tranz., den. 1050; bukovi plohi, nežamani, od 40 mm napr., od 2.50 m
dolžine naprej, fco Postojna tranz,, den. 500: hmelovke od 6 do 10 m, 7 cm debele n*t spodnjem koncu, fco naklad, postaja, bL 5; bukova drva, suha, fco meja tranz, den. 25; brstovi plohi, od 80 mm naprej, zdravi, o* 2.50 m naprej in 25 cm šir. naprej, fco meja, den. 1100; bukovi pragovi 14X24X2.60* fco meja, den. 38.50; bukovi hlodi, od 30 cm, naprej, od 2 m dolžine naprej, fco nakl. post*, den. 200; bukovo oglje Ia, fco meja, 1 ra g,, den. 95; bi. 95, zaklj. 95; hrastovo oglje, fo* ■ meja, 1 vag., den. 82, bi. 82, zaklj. 82; testoni-proti ogledu, fco meja, 2 vag., den. 540, bi 540, zaklj. 540; pšenica bačka, fco vag. nakl-post., bi. 305; pšenica banatska, fco vag. nakl.. post., bi. 300; pšenica domača, fco vag prekmurska postaja, bi. 320; koruza, umetno s«-’ Sena, fco vag. sremska postaja, bi. 145; koruza času primerno suha, fco vag. slavonsk* postaja, 1 vag., den. 120, bi. 120, zaklj. 120; koruza, času primemo suha, fco Jesenice tranz. za II., bi. 165; koruza, času primerno ■ suha, fco vag. nakladalna postaja, bi. 117; koruza medjimurska, feo vag. medjimurtik* postaja, bi. 175; koruza - drobna, fco vag.'. Prekmurska postaja, bi. 175; oves ar boki.
«> Postojna tranz., bi. 220: Ječmen 66-67-par Ljubljana, bi. 235; ajda domača, feo vaj.
Postaja, bi. 265; rž domača, fce -ka P0913!«, bi. 215: proso ni-težke ^a?' prekmurska postaja, bi. 215; "50	fco	*«*• d0’ P-' deo-
fJt' ^andcement > Salona c - Tour. fc«
vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg bi 40- * papirnatih vrečah po RO v<» ki 7i j v. po 150, 180. 200 k|° R M M "5 V‘ ^
B0BZB.
Zi‘fI'sb’ 27' ian- Devize: Newyork ček o6.32-56.92, London izpl. 274.82—270.82, ček 274.625—276.625, Praga 166.95,-168.95, ček 0—167.85, Curih 1090-1098, ček 0-1098.5 Milan izpl. 227.66—230.00, ček 0—G28.7 Bur “ karešta 22.25—24.25, Berlin 1343.7—1358.7, Dunaj 793.16—803.16, Budimpešta zak. 0.0794, _(r-C«rih, 27. jan. Beograd 9.10, Newyork Lcindon 25.20875, Praga 15.35, Pari* 20-8975, Bukarešta 2:24, D-unajr
iT n r^oifor'^25, Berlia 123.425, Budimpe-sta 0.00^ 26125.
X Zastopniki sa razpečavanje pianinov i>
klavirjev se iščejo. Interesenti naj požljejo--
svoj naslov zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
(190)
V oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert Kratt.
Ali je čitatelju znano, da je ta problem že bil rnffm, da leta človek po zraku > perutmi, ki jih ima pritrjene na rokah? Ne morda starogrška bajka o Dedalu in Ikaru. Ne, problem letanja je bil že nekoč Mtea, ia tega še ni dolgo. Tako letalo je bilo na prodaj, veljalo je dvesto nemških mark, in z njim * l*hio letal kot ptič.
Okrog leta 1880. je pedal javnosti svojo iznajdbo — bil je dunajski inženir, ali morda ni bil niti tHbnik — pač pa mož, ki se je vse življenje ukvarjal s tem, da bi rešil problem letanja. V znanem ilustro-nm&m časopisu > Vom Fels zum Meer« je prihajalo ioigo porodilo i mnogimi slikami.
Aparat je obstojal iz popolne obleke iz močnega platna. Spredaj. na prsih je bila vreča z zrakom, •dgovarjajoča z zrakom napolnjenim prsim, kakor jih ima ptič. Radi varnosti je bil poleg tudi dežnik, ki
je pri padanju razpel sam. Glavno pa sta bili •pomni peroti', ki so ju premikale roke in noge. Če Ib kdo pošteno brcali se je spravil po zraku naprej. Sajpreje se moral vsak vaditi na neke vrste vešalih, potem pa je znal res letati. Gotovo se spomni še oarsikdo 1e med čitateljev, da je videl take človeške
letalce. Prav tedaj, okrog leta 1880., je bila baje v Monakovem velika telovadna slavnost in v vseh časopisih je bilo pisano, da so letali pogumni telovadci s takimi perutmi pri slavnostni povorki od voza do voza, najbolj pogumni celo od hiše do hiše.
Torej problem letanja je bil rešen; vsakdo si je pri iznajditelju lahko nabavil aparat za dvesto mark. Toda veselja je bilo kmalu konec. Vsi oni, ki &o uporabljali letalo, so oboleli na prsih, mnogi so. že pri prvih poizkusih pljuvali kri, nekaj jih je umrlo na posledicah! Kmalu ni hotel nihče več letati po zraku. Aparat so zavrgli med staro šaro in so ga kmalu pozabili.
A to ne izpremeni dejstva, da je bilo že nekoč mogoče in torej tudi bo vedno mogoče, da se človek lahko dvigne v zrak z lastno močjo. Zanimiv je tudi članek, kjer iznajditelj sam razlaga in se javno zahvaljuješ Pripoveduje, kako je sploh prišel na to misel; najvefjo preglavico mu je delalo, kako naj zveže silo nog s silo rok. To sicer ni težko, a izrabiti vse sile v najvišji meri, to je pa že nekaj drugega 1 Tega iznajditelj ni znal napraviti, menil je že, da je bilo vse njegovo delo zaman. Ker pa je imel dosti denarja in ker mu ni bilo za čast, temveč je hotel le človeštvo osrečiti z letalom, je razpisal nagrado za onega, ki bi. iznašel, kako je najuspešnejše treba vezati silo rok in nog.
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova »Vrtnarska šola" v Kranju
4■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Mk
gg«"
MALI OGILASfi
Cene ogla«om do 20 besed Din 5*-
50 par.
vsaka nadaljna beseda
M*sec:«n snbo
iSi*e mlad gospod Dalmatine«!, za takoj. Eventualno tudi ■ hrano in drugo oskrbo. Ponudbe na upravo »Narodnega Dnevnika« pod »Soliden«.
značko
Vstopim
ttlsd železniški uradnik
i|S batu ega ognjišča. Išče srčkano Artriiae. Gospodične do 20 let naj «e »it* plameno na upravo la&ta pod
Gospodična ,
USSe meeečno sobo s separatnim thedoni. — Ponudbe na upravo pod >Soba«.
Absolventi nia
Mnb tole flHSe neata kot prak-4fkantiajH. r- Ponudbe na npra*o fiata pod: >Praktikantinia<
DRVA • ČEBIN
Vadna ulit« 1/H. - Telefon 56.
h kakemu večjemu podjetju kot praktikantinja. Absolvirala aein trgovsko Šolo ter imam 1 reto pisarniške prakse. - Ponudbe na upravo lista po<l >Praktiknntin]a<- ^
Gospod v najboljših le^lh
inteligentnega poklica želi v eventuelne ženitve znanja z l?am.. od 35 do 45 let. Dama mora imeti službo s prejemki najmanj 150°nin ali pa premoženje, ki nese toliko obresti ali trgovino ali pa R°Btlln° Na lepoto bo-ne Rleda. — Ponudbe na upravo lista pod: »Simpatična«.
Iščem
sto j« mater, Ano Lah, rojem leta 1877 v &t. Vidu pri G robeljnu. Okrog 20 let 2e ne veni nič o njej. Služila iis dolgo 8aaa v Gradcu na Genije Avatrijskem. — Prosim, ako kdo kaj ■»e o njej, naj to sporoči proti povrnitvi stroškov na upravo »Narodnega Dnevnika«, Ljubljana, AdeM Lak.
Neštevilni so bili predlogi, ki jih je dobival od vseh strani. A niti eden ni bil uporaben.
Nekega dne pa debi pisanje, kjer je naloga po- -polnoma jasno rešena. Toda pismo je anonimno. Notri stoji, da se pisec odreka nagradi, oni iznajditelj naj imenuje vso sestavo kot svoje delo.
Tega pa iznajditelj ni storil; javno je naznanil, da gre vsa čast drugemu, zakaj brez onega anonimnega pisma ne bi bil mogel napraviti letala.
Letalo se torej ni obneslo. Kaj za to! Ovekovečile-pa je vseeno nekaj krasnega. Pri tej priliki je biT postavljen spomenik za veJnost — da živi tu pa tam človek, ki zavrne s ponižnim, a pravtako ponosnim smehljajem vse, kar si drugi ljudje najbolj žele: denar in čast in občudovanje in enako; tak človek stoji v svoji ponižni nesebičnosti mnogo višje,, kot vse-ostalo človeštvo. .	•
Oh, to je ublažujoč trenutek, namreč zavest, da je že nekaj takih ljudi, ko nam sili žolč do vratu ob pogledu na hlepečo, grabežljivo človeško jato...
Slednjič razume tudi Leonor Adamovo težavno kombinacijo.
»Resnično,« zakliče vsa presenečenaj sna ta način razvija vsak človek: neizmerno siloI«
»No'seveda, in sedaj prenesite to na peroti. <
»Da, sedaj res že ne dvomim več, da se potem lahko dvignemo v zrak.«
(Dalje prih,}
raoe
Smoking srajte,
navadne bele in barvaste, ovratnike
vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, lepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, Sipke in vezenino. - Nizke cene. - Velika izbera samo pri
I0SIP PETEUNC-U - LJUBLIAHA
blizu Prefiernovega spomenika ob -vodi.
Širite in naročajte edini neodvisni list »Narodni Dnevnik1!
gbom*
IKO POSMJKDNlftKl D* »PiBICIJSn »1UULA.U
t)UBI)ANA, KOLODVOBSKA UUCA ««.
POŠNIUtNlGBi Maribor, Jesenic«, Bakek.
—11 -T~ vm* tostrako madatoea pode aalhMim
9m pod kulaiuuimi pogoji.
■artopnlirl drnibe spalnih voa S, O. E ■a ekspresne poSHJIce.
Iadajatelj im odgovorni ore<tnik ALBK8ANDBB ŽHIJSZNIKAIL — Ža Mma» »Merksrt t LjaMjaoi Ae4re| Sever.