fV-ctnfna plakatna v gntovfnL Leto LXIV., št, 169 Ljubljana, sređa 29« julija 1931 Cena Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit & Din 2.— do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. uredništvo in upravnistvo LJUBLJANA, Knafljeva ulica ftt. 5 Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — •-- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Madžarska preorijentacija Senzacijonalne informacije londonskega lista — Madžarska se pridruži Franciji in odreče Mussoliniju? BERLINSKA BILANCA Sporazum s Francijo edina pot k rešitvi nemške in evropske gospodarske krize — Briining se pripravlja na odkod v Pariz — Mesec avgust bo odločilen Berlin, 29. julija. Berlinski razgovori so končani. Sinoči je odpotoval angleški zunanji minister Hendarson, davi pa se je poslovil od nemške prestolnice tudi Macdonald. Razgovori med nemškimi in angleškimi državniki so se vršili v zelo prijateljskem tonu in so bili veren odmev Chequersa, Pariza in Londona. V razvoju dogodkov se je skoro prezrlo, da je bil to po letu 1878. prvi službeni poset angleških ministrov v Nemčiji, pa mu zlasti angleški listi še zaradi tega pripisujejo poseben značaj. O vsebini in poteku razgovorov, ki so se vršili za zaprtimi vrati, v javnosti ni mnogo znano. Tako Angleži kakor Nemci so bili v tem pogledu zelo rezervirani in javnost se je morala zadovoljiti z redkobesednimi, v diplomatske fraze zavitimi komunikeji. Sele sedaj, ko so gostje odpotovali in je čas za razmišljanje, se ustvarja sodba in bilanca tega poseta, od katerega so si Nemci mnogo obetali. Iz pičlih izjav, ki so bile podane, pa se da sklepati, da so v Berlinu razočarani. Nemško upanje, da bo Anglija šla preko francoskih ugovorov in pomislekov ter prožila skupno z Ameriko Nemčifi tako nujno potrebno in zaželjeno podporo, se ne le ni uresničilo* marveč se je pokazalo, da tudi Anglija kljub vsej naklonje- Madrid, 29. julija. Na včerajšnji seji novoizvoljenega parlamenta z oblastjo ustavotvorne skupščine je ministrski predsednik Alcala Zamorra potem, ko se je skupščina definitivno konstituirala in potrdila za stalnega dosedanjega provizorionega predsednika, podal obširno poročilo o dosedanjem delu vlade od proglasitve republike pa do sestanka ustavotvorne skupščine. Ob fconcu poročila je izjavil, da predlaga skupščini kot najvišjemu forumu republike ostavko celokupne vlade, da zamore skupščina sestaviti novo vlado. Ob enem vrača vsa pooblastila, ki jih je imela vlada doslej. 0 njegovem poročilu se je razvila živahna debata. Levičarsko-radikalna nosti, ki jo kaže ob vsaki priliki, noče pod vzeti ničesar, kar bi moglo izzvati nesoglasje s Francijo. Sprva se je zatrjevalo, da je samo Henderson zagovornik take politike ter da se Macdonald z njim ne strinja, toda Macdonal-dov govor na banketu v ponedeljek zvečer je raznašalce teh vesti postavil na laž. Macdonald sam je svečano izjavil, da brez sporazuma med Francijo in Nemčijo ni pomoči Nemčiji in je sploh rešitev gospodarske krize Evrope nemogoča. Z nasvetom, naj se Berlin čim prej sporazume s Parizom, sta se angleška državnika poslovila. Nemški nacionalistični krogi so sicer še vedno zakrknjeni in govore o »stari pesmi«, toda v treznih političnih in gospodarskih krogih se bolj prodira spoznanje, da bo treba hočeš nočeš v Can-noso. Nemčija brez večjega inozemskega posojila ne more najti izhoda iz sedanje krize in vse govoričenje o »samopomoči« in »lastnih nogah« nič ne pomaga. Gospodarski zakoni so nezlomljivi in treba se jim bo ukloniti, če Nemci nočejo, da jih zasuje lavina socialne nezadovoljnosti, meščanske vojne in naposled komunizma. V vladnih krogih si še glede nadalj-nega postopanja niso povsem na jasnem. Gotovo je le toliko, da je poset angleških državnikov zelo ojačal sta- opozicija je vlado ostro napadala zaradi nemirov v Seviili ter zahtevala strogo preiskavo. Po dolgotrajni debati je bilo vladi izrečeno priznanje in sklenjeno, naj ostane še nadalje na krmilu, do-čim je bila v svrho preiskave dogodkov v Sevili in Andaluziji izvoljena posebna parlamentarna komisija, ki bo zadevo preiskala in podala skupščini v roku desetih dni poročilo. Alcala Zamorra se je zahvalil za izkazano zaupanje in se posebej zahvalil še onim govornikom, ki so ga predlagali v izvolitev za predsednika republike. Ce bi res prišel na to visoko mesto, bi pustil sedanjo vlado na krmilu, ker je pokazala, da pravilno pojmuje svoje naloge. lišče Bruninga, ki je danes v Nemčiji še edini mož, v katerega ima inozemstvo zaupanje in ki more povesti Nemčijo na pravo pot Vlada zaenkrat ni še ničesar sklenila, toda v poučenih krogih ni nobena tajnost, da se vrše živahne razprave o neizbežnih pogajanjih s Parizom. Da zamore krotiti ekstremistične hujskače, spušča Briining tu pa tam balončke, ki govore o »nepopustljivosti«. V resnici pa se Briining že pripravlja na zopetni odhod v Pariz. Odvisno je le od razvoja notranjih prilik, kdaj se bodo zopet sestali francoski in nemški državniki. Vsekakor se bo moralo to zgoditi še v toku meseca avgusta. To zahteva ne samo politična oportuniteta, marveč še prav posebej gospodarski položaj Nemčije. Pomanjkanje finančnih sredstev je tako občutno, da bo morala Nemčija najbrže proglasiti tudi za zunanja plačila moratorij, če ne bo popolnoma ustavljeno odtegovanje inozemskih kreditov, ki se polagoma nadalguje kljub vsem londonskim sklepom in obljubam. Inozemski moratorij bi izpodkopal zadnji ostanek zaupanja v nemško gospodarstvo, kar bi moglo roditi katastrofalne posledice. V Nemčiji bije dvanajsta ura in Briining mora hiteti, da ne bo prepozno. Lloyd George operiran London, 29. julija. Znanj angleški liberalni politik in voditelj, večkratni ministrski predsednik Lloyd George je nevarno obolel na želodcu. Danes so ga operirali. Po mnenju zdravnikov je operacija uspela. Zaradi visoke starosti bolnika pa niso izključene komplikacije. Operaciji je prisostvoval tudi kraljev osebni zdravnik, ki mora kralja sproti obveščati o stanju bolnika. Belgijska književnika v Sarajevu Sarajevo, 29. julija. AA. Semkaj sta prispela na svojem turističnem in znanstvenem potovanju Pierre Morain in njegova žena, slavna belgijska književnica. Madžarska ukinja potniška viza Budimpešta, 29 Julija č. Madžarska je nedavno ukinila potniška viza z Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Sedaj se vršijo pogajanja za ukinitev viz tudi m Francijo in Turčijo. London, 29. julija. »Daily Ex-pres« objavlja sezacijonalne informacije svojega diplomatskega sotrudnika o velikih izpremembah politične konstelacije v srednji Evropi. Te izpremembe bodo nastale v zvezi z velikim madžarskim inozemskim posojilom. Kakor znano, išče Madžarska, ki je zašla v silne finančne težkoče, že delj časa posojila. Gre za milijardno posojilo, s katerim hoče grof Bethlen sanirati zavožene madžarske finance. Madžarska se je obrnila najprej na svojega najintimnejšega zaveznika Italijo, toda rimska vlada se sama bori s sušo v svojih blagajnah. Prišla je na vrsto Amerika, za njo Anglija in nazadnje se je grof Bethlen ustavil v Parizu. Francija je takoj izjavila, da da Madžarski zaželjeno posojilo, toda zato zahteva tudi garancije političnega značaja. Ker Madžarska ni mogla Moskva, 29. julija. Po vesteh z Belega otoka je zrakoplov »Grof Zeppelin« ob 1. ponoči po kratkem pristanu odplul na severni tečaj. Včeraj se je srečal z ruskim le do lomilcem »Malvginom« ter z njim izmenjal pošto. Sprva je mislil pristati za delj časa, da oi si posadka odpočila in se pripravila za najpomejši del poleta, to je polet nad večnim ledom. Po poročilih, ki jih pošiljata dr. Eokener in prof. Samojlović redno vsako uro, poteka polet gladko. V zadnjih 12 ur se je moral zrakoplov boriti s precej močnimi nasprotnimi vetrovi, vendar pa leti samo s tremd motorji, da bi tako prihranil kar največ kuriva za poznejšo, nevarnejšo dobo. Zrakoplov napreduje kljub Dunaj, 29. julija g. Dunajski listi poročajo: V mali dvorani Konzerthausa se ie vršila te dni konferenca mednarodne komisije za obrambo Droti fašizmu: na konferenci ie bilo navzočih okoli 100 delegatov skorai vseh evropskih držav. Po otvoritvi konfereno Dod Dredsedstvom socialističnega ooslanca Juliia Deutscha ie no-dal Kari Heinz Doslovno poročilo, ki ga ie konferenca vzela brez debate na znanie. Nato ie noslanec Ellenboeen Doročal o zunanji ooMtiki fašizma, ori Čemer ie ooseb- Spominu pesnika Majakovskega V počastitev spomina pesnika ruske revolucije je izdalo berlinsko založni* štvo »Petropolis« v ruščini pijetetno knjižico »Smert Vladimira Majakov* skogo«. Osebnost Majakovskega je tu z dveh strani temeljito obdelana. R. Jakobson se bavi v razpravi »O gene* raciji, ki je zapravila svoje pesnike« še pod svežim dojmom pretresljive ve* sti o prijateljevem samomoru s poezi* jo Majakovskega in omenja, kako se je že od začetka oglašala v nji slutnja bližajoče se smrti. V tem je bil Maja* kovski zvest pripadnik svoje genera* cijc, čije vsi odličnejši pesniki so bili obsojeni na prerano smrt. Velik pomen Majakovskega na pre=» lomu dveh kulturnih in literarnih epoh je plastično očrtal D. Svjatopolk*Mir> ski v študiji »Dve smerti: 1837—1930«. Primerjajoč Majakovskega s Puškinom naglasa z veliko p rep riče varnost j o ne* kaj okolnosti, ki pričajo, da lahko smatramo Puškina in Majakovskega za predhodnika nove umetnosti, ki sta umetniško zaključila vsak svojo dobo. Kar je bil Puškin Rusiji na prehodu od aristokratske k meščanski literatu* ri, to je Majakovski, gojenec meščan* skega simbolizma, novi proletarski po* eziji. Oba sta pripadala z vsem svojim ustrojem staremu svetu in težko sta se sprijaznila z novimi razmerami, ki jim nista bila dorasla. Prostovoljna smrt Majakovskega je pokazala, da je bfl v resnici človek drugačne družbe. najti nobenega drugega izhoda se je morala naposled vdati. Grof Bethlen se je po informacijah »Dailv Expresa« obvezal, da bo ustavil vsako nacionalistično propagando proti Franciji, da bo znižal izdatke za oboroževanje in sploh vojne izdatke ter da bo Madžarska stopila v tesnejše stike s svojimi sosedi. Londonski diplomatski krogi vidijo v tem velikanski uspeh francoske diplomacije in ga tolmačijo kot temeljito izpremembo političnega reda v srednji Evropi. Madžarska je s tem prišla popolnoma pod upliv Francije, kar pomeni največji udarec za Mussolinija, v čegar zunanji politiki je tvorila Madžarska s svojo italijansko orijentacijo glavni steber. Ta preokret bi po sodbi londonskih diplomatskih krogov odločilne važnosti za ves nadaljnji razvoj dogodkov na jugovzhodu Evrope. temu razmeroma nagđo m bo, kalkor računajo, najkasneje jutri dosegel severni tečaj ui se na to vrnil. Odvisno je od prilik, ali bo zrakoplov pristal alfi pa bo letel brez pristanka. Ledene prilike zaenkrat niso posebno ugodne in v zalivu na otoku Ho oker, kjer se je sestal z »Malvkioran«, se je moral že po 15 minutnem pristanku zopet dvigniti, ker je obstojala nevarnost da sicer ledene mase gondolo zdrobe. Tako v moskovskih, kakor v berlinskih krogih z največjo napetostjo pričakujejo aa~ daljnih poročil. Med Berlinom in Moskvo je stalna zveza, a tudi vse druge večje nemške radio - postaje imajo nalog, da pazijo na poročila s >ZeppeJtna«. no Dredočil težke nevarnosti, ki rih vedno znova oovzroča za mir v Evrooti vihrava •n brezusnešna zunanja Dolitika iitaliian-skega fašizma. Deutsch je govoril o metodah obrambe oroti fašizmu in o bodočih nalogah mednarodne komisije -za obrambo Droti fašizmu. Po dolei razpravi v kateri so sodelovali tudi zastooniki itaB« janskih emigrantov, ie konferenca soglasno Donovno izvolila dosedanje predsedstvo mednarodne komisije za obrambo oroti fašizmu. kakor je bila ona, v kateri bi moral ži* veti. Njegov samomor je bil simbol, pomenil je, da nova sovjetska kultura ne potrebuje individualistične literatu* re, ki tiči še v predrevolucijski družbi. Individualist Majakovski je simbolič* no usmrtil v sebi največjo osebno žr* tev — individualizem. Največji pesnik revolucije si je prizadeval stopiti v no* vo deželo, pa ni smel. Zato pomeni dan njegove smrti v zgodovini ruske lite* rature enako važen mejnik, kakor leto Puškinove smrti. Proti samomorom Avstrijska vlada je izdala naredbo, da smejo lekarnarji izročiti prinašalcem receptov samo enkratno zdravilo, izvzemsi primere, ko je zdravilo od zdravnika predpisano za ponovitev. Ukrep je važen zategadelj, ker se v zadnjem času množe samomori z medikamenti, ki jih smejo izročati v promet samo lekarne. Bivši grški kralj gre k filmu? Iz Ncw Yorka poročajo, da 6e namerava bivši grški kralj Jurij, ki mu je zdaj 40 let, posvetiti filmski karieri. Najbrže je treba to vest razumeti tako, da je bivši kralj sprejel ponudbo družbe, ki ei je že ponovno prizadevala pridobiti bivše vla* darje za snemanje. Skrivnostna smrt egiptovske princese Egiptsko princeso Ben Ajad Dželal so našli mrtvo v pariškem stanovanju njene hčere, ki je sedaj v Egiptu. Z desno roko je tiščala pokojna na usta robec, ki je bil ves prepojen z rumenkasto tekočino. Smrt je morala nastopiti dva dna prej in zdravniki menijo, da jo je povzročilo kakšno mamilo. Revolucija v deželi solitra Par dni po svečani proslavi obletnice svojega režima je moral predsednik Ibanez pobegniti v reševalnem avtomobilu Santiago de Chile, 29. julija. Par mesecev je bil v Ameriki, deželi revolucij, mir. Ko so se Argentina, Bolivija in Peru po krvavih dogodkih pomirile, je prišla naposled na vrsto čilenska republika, že delj časa je bilo v čilenska prestolnici opažati napetost, ki ni obetala nič dobrega. Predsednik čilenske republike, general Carlos Ibanez, je odstavil prejšnjo vlado in imenoval novo. hoteč s tem pomiriti podzemske sile, ki so rovarile proti njemu. Taka sprememba, ki je odvisna od podzemeljskih sil, je vselej nevarna, tem bolj nevarna tam, kjer obstoja parlament samo še po imenu. Toda nasprotniki režima se s tem niso zadovoljili, zahtevali so več, glavo samega predsednika, da pride tako do spremembe celotnega režima. Ibanezo-va šahovska poteza je bila prepozna, 24 ur pozneje je moral itL General Carlos Ibanez se je leta 1927 kot vodja militaristične stranke polastil oblasti in je od takrat vladal kot diktator. 21. julija je bila še svečano in pompozno proslavljena obletnica njegove vladavine, komaj pet dni pozneje pa je moral, skrit v reševalnem avtomobilu pobegniti iz dežele. Postal je žrtev one snovi, ki tvori bogastvo in siromaštvo čilenske države, sal-petra. čile je največji producent sojitra na svetu in ima skoro neomejen monopol na snov, ki je potrebna za izdelavo smodnika in drugih eksplozivnih snovi, kakor tudi za izdelovanje umetnih gnojil. Pred vojno je to donašalo bogastvo, tudi med vojno se jim jc godilo dobro, toda po vojni je nastopila kriza. Evropa se je med vojno naučila umetnim potom izdelovati 8£l>rter in čilenski izvoz je padal, dokler ni skoro popolnoma zastal. Tudi drugi glavni vir blagostanja, baker, je odpove- dal. Cene bakru so dosegle najnižjo stopnjo v zadnjem stoletju. To je izzvalo bedo in pomanjkanje v širokih masah. Nezadovoljstvo je naraščalo in si naposled zbralo za svojo žrtev Ibaneza. Preko noči je bil strmoglavljen. že lansko jesen mu je pretila katastrofa. Takrat so nezadovoljneži pripravljali državni udar. Bilo je že vse dogovorjeno in revolucija bi imela izbruhniti v nedeljo popoldne. Toda revolucijonarji so odšli k nogometni tekmi in tako so ostali voditelji brez vojske. Tokrat so si izbrali namesto nedelje petek, da nebi revolucijo-narjev zopet odvrnilo športno navdušenje. Ibanez je šel. Prišel je Opaž, toda tudi on ni vsem ustregel in že se je moral umakniti. Ali bo njegov naslednik našel milost v očeh revolucijonarjev, je še vprašanje. Tudi Italijani kupujejo zlato Neapelj, 29. julija A A. S parnikom »Con-te Biancamanoc je prispela večja količina zlata za italijansko narodno banko. Angleška mornarica v Pulju Pnlj, 29. julija. AA. V Fazanski preliv je prispela angleška vojna ladja >Queen Elisabeth«. Prijava dolgov v Nemčiji . Berlin, 29. julija. AA. Državni predsednik je podpisal zasilno odredbo o obvezni prijavi dolgov in plačilnih obvez napram inozemstvu. Zneske pod 50.000 nd treba prijavit^ Prebrodil v čolnu Ocean, nato pa skoro utonil Cherboorg, 29. julija AA. Ko je hotel vlačilec >Reville< privesti čoln >Fire cret«, ki je z njim samotni potnik Allan Ger-bault prebrodil Atlantski in Pacifiški ocean, so se utrgale vrvi. Morje je bilo tako razburkano, da se je čoln potopil. Gerbaul-ta so rešili. Ameriški časopisni magnat v Rhnu Nauheim, 29. julija. AA. Semkaj je prispel lastnik ameriških listov Randolph Hearst. Tu bo ostal več tednov, da se zdravi. Tudi Italijani protestirajo Rim, 29. julija. AA. Vlada je prejela številne proteste proti izvajanju ukrepa nemške vlade, da mora vsak potnik v inozemstvu plačati lOo mark. Tujski promet po vsej Italiji ima že doslej ogromno škodo. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2270.4&—2277.32, Bruselj 785.94—788.30, durih 1098.45 do 1101.75, Dunaj 791.42—793.82, London 273.67—274.49, Newyork 5266.76-^5643.76, Pariz 220.95—231.61, Praga 166.82—167.32, Trst 294.70—295.60. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Beograd 9.09, Pariz 20.10, London 24.89, Newyork 512.75, Bruselj 71.55, Milan 26.82 in pol. Madrid 46JO, Dunaj 72.05, Sofija 3.73, Praga 15.18 i« tri četrt, Varšava 5735, Budimpešta 90.02 m pol, Bukarešta 3.05. Ali ste ie naročnik edine slovenske Uustrovane te« denske revije »življenje in Zamorra polaga račun Razprava o delu vlade od proglasitve republike do danes — Preiskava o dogodkih v Sevili — Zaupniea vladi Mednarodna komisija za obrambo proti fašizmu Letna konferenca na Dunaju je razpravljala o metodah borbe proti fašizmu „Grof Zeppelin" v b orbi z večnim ledom Nocoj ponoči je z Belega otoka poletel proti severnemu tečaju Dosedaj poteka polet gladko >S L O V E N S K I NABOD<, dne 29. julija 1931 Stev 169 Učitelj in obrtnik si podajata roko Važen sestanek obrtništva in učiteljstva, ki obiskuje merkantilni tečaj (Sesede imajo nosi atatehi LJubljana, 29. Julija. Učitelji obrtno nadaljevalnih Sol so žrtvovali počitnice In, da izpopolne svoje znanje v korist napredku našega obrtništva, jih sedaj 40 obiskuje merkantilni tečaj v Ljubljani. Tako iz obrtniških krogov, kakor iz vrst učiteljstva so se že večkrat čule želje, naj bi se obrtniki sestajali z učiteljstvom in navezali med seooj tesnejše stike zaradi vprašanj popolnejše izobrazbe obrtniškega naraščaja. Iz našega lista so se obrtniki zainteresirali za ta tečaj in načelstvo Zveze obrtnih zadrug je povabilo učitelje na sestanek, ki je bil sno-či v salonu hotela Miklič. Dvorana v starem hotelu je bila zasedena do zadnjega kotička in med gosti smo opazili starešino tečajnikov g. Lojzeta Hofbauerja iz Hrastnika in vse obiskovalce tečaja. Izmed mojstrov so bili pa navzoči načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Rebek z odborniki gg. Mirkom Krapežem, Iglice m, Pri8tovom i. dr., prišli so pa tudi načelniki najrazličnejših obrtnih zadrug ter njih odborniki. Ker Je bila že ob napovedani uri dvorana polna, je ob 20. načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Rebek o tvoril zborovanje ter pozdravil vse navzoče, zlasti prisrčno neutrudljivega borca za obrtniške pravice g. dr. Pretnarja, tajnika ZTOI. Namen sestanka je razgovor med vzgojitelji obrtnega naraščaja, namreč med učiteljstvom obrtnih nadaljevalnih šol in med mojstri, da gredo na delo z novimi pobudami pri izobrazbi obrtnega naraščaja. Našli bomo nove smernice, ki naj se po njih ravnamo in se približamo svojim ciljem, da vzgojimo pošten naraščaj v ponos stanu in korist vsega naroda. Osobito ljubljanski mojstri so se že večkrat sestajali v ta namen z učitelji, ki vodijo teoretsko izobrazbo. Na obeh straneh je ugotovljeno, da mojstri morajo naj intenzivnejše sodelovati z učiteljstvom in pota se bodo pri tem idealnem stremljenju gotovo našla, da skupno korakamo k izboljšanju sedanje vzgoje. Mladini je potrebna teoretska izobrazba ter moralna in nacijonalna vzgoja, ki je temelj vsakemu napredku. Mnogo pomočnikov se je v vojni navzelo razdoraega mišljenja in naša dolžnost je, da povede-mo vajence preko tega na pravo pot. Morala naraščaja je odvisna od mojstra in učiteljstva. a mojster je preobložen z ročnim delom, da bi upeljal mladino v koristne nazore. Zato je potrebno najti bazo novemu delu. Druga naloga vzgojiteljev je teoretsko usposobljen naraščaj. Vodstva šol naj bi učence navajala pri izbiri poklica, kar že delajo v inozemstvu. Da izpopolni izobrazbo n.. aščaja, je Zveza obrtnih zadrug prirejala vajeniška predavanja, ki so imela nadvse razveseljiv uspeh, saj Je od 400 do 500 vajenk in vajencev redno poseealo ta predavanja. Mladino smo pritegnili nase s poukom in poštenim razvedrilom, ki je vsakemu delavcu potrebno. Zveza je prirejala predavanja tudi po drugih mestih, kjer so nam zavedni obrtniki vse pripravili, navezali smo pa tudi starše in jih pritegnili k sodelovanju. Sestanek naj dovede do novih smernic vzgoje in do najlepših uspehov. Po odobravanju je i spregovoril starešina učiteljstva g. H o f b a u e r, ki se je zahvalil v imenu učiteljstva za povabilo ter pozdravil mojstre, ki so s tako številnim obiskom dokazali, kako resno žele sodelovanja s Šolo. Marsikatera pikra pade v obrtniških krogih na račun učiteljstva, a prav ta sestanek naj to škodljivo nasprotje odpravi. Predavanja po zadrugah so krasna ustanova, ki naj bi se razširila po vsej banovini. Na razstavah, ki jih šole prirejajo ob sklepu leta. naj bi bili razstavljeni tudi obrtni izdelki, pa tudi izleti naj pomagajo, da vajenec spozna učitelja kot svojega dobrega prijatelja. Zveza naj prireja predavanja povsod, učiteljstvo naj ji pa gre kolikor mogoče na roke in z obrtniki Uho sodeluje. Tečaji, ki jih prireja banovina, so učiteljstvu v velik prid, vendar naj bi bili pa bolj praktični. Uvedla naj bi se tudi letna občestva, to je zborovanja, kjer se zbira vse učiteljstvo okraja, kakor jih sedaj prirejajo le za učiteljstvo kmetskih nadaljevalnih šol. če so se našla sredstva za ta zborovanja, se bodo našla tudi za zborovanja učiteljev obrtno nadaljevalnih šol, saj je obrtništvo najtrdnejši steber države, pošten in izobražen obrtnik pa pravi pijonir državotvornosti. Dober naraščaj bo pa le mogoč, če bodo v bodočnosti sprejemali mojstri le dobro izšolane učence, pri izbiri naj bi jim pa pomagala šola, saj obrtni stan ni zavetišče za mladino, ki ni sposobna za nobeno stroko. Pozivu g. Hofbauerja k slogi med učiteljstvom in obrtniki je sledilo viharno odobravanje. Načelnik g. Rebek je izrazil željo, naj bi bile razstave ob sklepu šolskega leta obligatorne, pritegniti bi se pa morale tudi zadruge, občine in sploh korporacije, ki imajo stike z obrtništvom. Najboljši vajenci naj bi dobili nagrade. Prirejati Je treba pogoste izlete, da vajenec spozna lepote domovine in si v tovarnah razširi obzorje ter ob pogledu na najmodernejše stroje in izdelke dobi veselje do svojega poklica. Predavanja in letne skupščine obrtništva in učiteljstva so nujno potrebne. V strokovnem pogledu bi morali v Soli sodelovati tudi strokovni učitelji, ker pa obrtniške delavnice še niso na višku, bi morale biti na šolah tudi delavnice z najmodernejšimi stroji. Učitelj vodi vajenca V Soli, pri obrti pa mojster. Indisonance so nastale zato, ker obrtništvo še mnogokrat podcenjuje šolsko izobrazbo, učiteljstvo pa zmožnosti mojstrov. V novem poslopju obrtne nadaljevalne šole v LJubljani bo prostora tudi za podeželske vajence in vsak vajenec naj bi prišel po končanem učenju na deželi vsaj za pol leta v ljubljansko šolo, kjer bi spoznal stroje, ki so redki na deželi. Stanovali naj bi ti vajenci v vajeniških domovih. Načelnik zadruge slikarjev g. Pri-s t o u je govoril o razstavah, kjer so razstavljena le odlična dela. A tem se večkrat vidi, da jih niso izdelali učenci sami. Razstavljali naj bi se samo izdelki, ki jih napravijo učenci pod najstrožjim nadzorstvom učiteljstva. Na razstavah je videti povsod enaka dela že davno zastarelih slogov, ker sole nimajo modernih predlog. Mojstri sami naj pomagajo z risbami v sodobnem okusu, učiteljstvo naj pa gleda, da gre s časom, drugače vajenec v šoli ne dobi prave podlage. Učitelj g. Z e m 1 j ič iz Celja se čudi disonancam, kakršnih v Celju ni. Za vzgojo naraščaja je treba kakor v zakonu moža in žene. V tem zakonu je glava mož — obrtnik, žena pa šola, a harmonija med obema je prvi pogoj uspeha vzgoje. (Živijo Celje!) Res je, da so na razstavah vedno enaki izdelki, ker ni mogoče niti iz inozemstva dobiti predlog. In šele zadnje leto banska uprava obeta, da bodo mojstri izbrali nove učne pripomočke. Strokovno poučevanje naj se uredi tako, da bo učiteljstvo poučevalo v prvih dveh razredih, v tretjem naj pa poučujajo le mojstri. Pri-pravljainice naj odpadejo, ker se vajenci v njih le malo uče. Vajenec mora biti vedno v zvezi s šolo, saj je višja izobrazba potrebna, če nočemo zaostati za tujci. Predsednik zadruge vrtnarjev g. Ivan Šimenc opozarja, da ne napredujemo, ker se učiteljstvo in obrtništvo ne poglobi v svoje pogreške. Vse obrtne organizacije delujejo za to harmonijo, a ovire so ogromne, ker danes pomočniku ni več mogoče, da bi se hodil izpopolnjevat v inozemstvo, zato morajo biti domače šole na višku. Teoretično praktični pouk je bil vedno odbit, na žalost pa tudi nimamo strokovne literature. Našega obrtnika gleda vsakdo kot izsesovalca producentov, ker je naše blago res dražje od tujega. Preobloženi smo z bremeni in nikdo nas ne podpira, zato pa moramo pritiskati na vajenca, pomočnika in producenta, da smo osovraženi. Delavstvo se osamosvoja, tuja konkurenca je neznosna in obrtni stan vedno bolj hira. šola naj mladino navaja k spoštovanju obrtnega stanu, da ga ne bodo več smatrali za poniževalnega. Moderna tehnika je nagla in hitra, da ji komaj sledimo, zato pa delajmo skupno z učiteljstvom in skupno se branimo, da ne podležemo. Slabe razmere obrtnega ota-nu so krive, da se vajenec pri mojstru ne počuti več domačega kakor v družini. Današnji sestanek je dokaz, da se bomo z veseljem sestali tudi pri skupnem delu za koristi obrtništva. (Zaradi preobširnosti objavimo konec poročila jutri). Mednarodni stiki naših naravoslovcev Po enoletnem bivanju v Jugoslaviji je pred kratkim odpotoval iz Ljubljane g. dr. Carl H. Mc Connell s svojo gospo soprogo. Kot gojenec ameriške ustanove za pospeševanje znanosti Research Conuncil, ki je cele sorodna Rockefellerjevi ustanovi, temveč sta tudi vodstvi obeh v precej tesni zvezi, je g. dr. Mc Connell znanstveno delal v zoološkem institutu ljubljanske univerze in je pod vodstvom vodje tega instituta, g. prof-dr. Jovana Hadžije s polnim uspehom dovršil raziskavanje o razvoju živčnega sistema na brstih sladkovodne Hydre s pomočjo izboljšane metode selektivnega barvanja >intra vitanu (na živi živali) z metilenovo modrim barvilom; predobjava prvih rezultatov je že izšla. Na temelju uspešno izvršenega dela v Ljubljani je g. dr. Mc Con-nellu podaljšana štipendija še za eno leto in je odšel na sloviti biološki laboratorij, ki ga vzdržuje Kaiser-Wilhelm-Gesellschaft v liahlenu pri Berlinu. Mlademu ameriškemu paru so razmere v Ljubljani in v Jugoslaviji sploh zelo ugajale, prav tako kot obema ameriškima profesorjema, ki sta prišla na obisk iz Pariza kot sedeža evropske veje ameriških institucij za podporo mladih prirodoznanstvenikov. G. dr. Mc Connell je hodil po Jugoslaviji z odprtimi očmi, marljivo študiral in delal s svojo filmsko kamero posnetke, tako da bo lahko avtentično seznanjal svoje rojake z našimi razmerami. G. dr. Mc Connell je prvi American svoje stroke, ki so ga poslali k nam v Jugoslavijo v svrho specializacije. Da se oddolže za vse, mlademu ameriškemu znanstveniku storjene usluge, je Ro-ckefellerjeva ustanova podelila pomočniku vodje zoološkega instituta, g. docentu dr. Romanu Kenku enoletno štipendijo za Studijsko potovanje v severoameriSke Zedi-njene države. Naša vlada je, pravilno pojmujoč to zadevo, podelila g. dr. Kenku enoleten honoriran dopust in za nekaj dni odpotuje g. dr. Kenk preko Trsta na Virginta-Universitv, na kateri je g dr. Mc Connell dokončal" svoje študije. G. docentu želimo, da bi imel obilo uspehov. Upati je, da bodo tudi v bodoče naši mladi znanstveniki imeli priložnost za podobna Studijska potovanja, ki so ne samo zanje osebno, temveč tudi za medsebojno spoznavanje in skupno znanstveno delo v mednarodnem znanstvenem svetu največjega pomena. Tudi naš agilni mladi antropolog, g. dr. Božo Škerlj je dobil štipendijo Rockefellerjeve ustanove in pojde v jeseni v Oslo in v Berlin, da se apociali-zira. Tudi kirurgija. — Gospod doktor, ali naj zabeležim ta prhneT kot vnetje slepiča? — Ne sestra, zapišite: Prerezano pomotoma. Se enkrat TSŠ Pod tem naslovom je priobčilo več absolventov T. S. Š. v sobotni Itevilki >Slov. Narodac Članek, v katerem pravijo, da je treba po proslavi 20-letnice tega naloga odličnega zavoda izpregovoriti nekaj besed Ni moj namen zagovarjati T. 3. d. kot tako, ker je zavod osnovan na na,boljši podlagi ter se tudi ^poredno z duh« :a časa izpopolnjuje, kar potrjujejo odgovorna mesta bivših absolventov tega /:ivoda :n absolventov drugih šol na tem zavodu. Čudno se mi zdi da se gospodje absolventi T. S. Š. čutijo užaljene in zapostavi jene radi skupnega imena kot absolventi T. S. 5. Odgovoriti jim moram kot absolvent obrtne šole, ki je v sestavu in priključena T. S. Š. da je zadevo naslovov Že rešila šola sama, kar je razvidno iz šolskih ivestij. Povdariti moram, da samo izpričevalo kot tako nikakor ne zadostuje, če se izda absolvent na pr. delovodske Šole za absolventa T. S. S. Predvsem se mora izkazati v teoretičnem in praktičnem znanju, ker šele tedaj se da more ceniti, nikakor pa ne po izprič«3-valu. kar je največkrat tudi napačno, ako se ga more ceniti, nikakor pa ne po izpriče-ri so največkrat krivi in v škodo absolventom T. S. Š. in absolventom drugih šol na tem zavodu. Zatorej upoštevajte, da izpričevalo ni vse in v dokaz za to vam navedem zaenkrat le to, da imamo absolventa delovodske šoie na '1. S. Ž., ki je zdaj strojni inženjer, a ss r.ikdo radi Lega ne razburja, temveč je le v čast in ponos zavodu kot takemu, ker šola nikdar ne izobrazi človeka tako. kot zahtevajo specijalni poklici in razne službe, da bi lahko lakoj dobil dobro službo, temveč le lastna pridnost, vztrajnost in veselje posameznika tlo dela in napredka ustvari človeka, da :e sposoben za svoj poklic tako kot je največ mogoče brez vsakršnih visoku-uonečih imen in spričeval. Priznam pa, da bi bilo treba marsikaj ukreniti za absolvente T. S. S. in merodaj-ne kroge naše javnosti, državnih in samoupravnih institucij bolj zainteresirati za iste kot pa so zainteresirani zdaj. Predvsem mislim tukaj glede služb in raznih mest prak-ticiranja v naši industriji, kjer mrgoli še vedno polno nenadomestljivihc tujcev. Tozadevno se pa more doseči uspeh le s požrtvovalnim udejstvovanjem absolventov v cjihovih organizacijah in v sporazumu z zavodovim vodstvom. Menjavanje učnih moči na zavodu ie tudi večkrat v kvar primerom omenjenim že v začetku. Nabaviti nove stroje in tehničVie pripomočke za zavod je v današnjih težavnih časih pač težko, ker državni proračun ne predvideva potrebnega kredita za to. Upam pa, da se bo tudi to zboljšalo s časom, ker duh moderne tehnike in napredka zahteva, da se tudi naš zavod modernizira z najnovejšimi tehničnimi pripomočki. Veseli me, da so se absolventi spomnili tudi telovadnice za kar želim in upam, da se bo zavodovo vodstvo pobrigalo, ker je telovadba gotovo več vredna za razvijajoča se telesa, kot pa ples, ki je nadomestoval že nekaj let to panogo telesno vzgojnega smotra naše narodne moči za telovadbo v zavodovi telovadnici. Posebno bi pa bilo priporočati vodstvu zavoda, da malo bolj zainteresira za vodo ve dijake za telovadbo, posebno danes, ko imamo edinstveno teles-no-vzgojno organizacijo >Sokola kraljevine Jugoslavije*. O tem pa le mimogrede, Ker mi je dobro znano kot poznavalcu razmer na šoli in v ljubljanskih sokolekih društvih, da se ravno dijaki T. S. S. najmanj udeležujejo urejene telovadbe, kar gotovo ni v korist dijakom in splošni narodni moči. Absolvent obrtne šole. Šentjakobcani in novi most Zadnji čas je dvignil precej prahu v časopisih in med prebivalci ondotnega okoliša novi most Pod tran&o. Kdor pametno misli in ima pri vsakem novem predlogu vedno pred očmi le splošne koristi tega ali onega okraja, se mora le čuditi, kako so taki predlogi v javnosti sploh mogoči. Kako more peščica interesentov nekaj zagovarjati, ko mora biti že vsakemu znano, da bi bile koristi, ki bi jih imeli ti poedinci, tako malenkostne, da ni vredno govoriti o njih, a škoda, ki bi jo prizadejali okraju, bi bila nenadomestljiva. Vsak predlog mora imeti namen koristiti splošnosti, ne pa posamezniku na škodo drugih. Most Pod trančo veže levi breg Ljubljanice po Židovski ulici, Jurčičevem trgu, Pod trančo z Mestnim in Starim trgom. Tu je promet za pešce zelo živahen in imajo vsi prebivalci koristi. Za vozni promet pa ne bo prišel dosti v poštev ne most Pod trančo, kakor bi ne prišel v poštev most, ki bi zvezal Novi trg s Starim trgom. V času avtomobilov se vozni promet vrši le tam, kjer ni ovir in to je Frančiškanski moet, kjer je središče prometa in pa Šentjakobski moet m nekaj na prulskem mostu. Ako bi Čevljarski most prenesli nižje, bi polovico sedanjega peš-prometa obrnili na tromostovje in s tem tudi vzeli promet vsem prej imenovanim krajem. Umetnim potom se promet ne da izsiliti. Treba je le gledati, da se novi promet od zunaj spelje skozi okraj in s tem pridobi več živahnosti in tudi vec kupčije, ne pa v okraju med seboj jemati koristi drug drugemu. Da se bo to zgodilo, je pa že tudi preskrbljeno in to brez agitacije, ki se zadnje Čase tako po nepotrebnem pajavlja in ki ima ▼ mislih preproaorno le osebne koristi posameznikov na škodo splošnosti. Sploh so se pa razmere silno predruga-čile. Včasih je bil kmet glavni odjemalec po trgovinah v meeta, ker na deželi ni bilo urejenih trgovin. Sedaj pa pride kmet v mesto le, da proda svoje pridelke in po večini nese denar domov in kupi doma, ker je že skoraj v vsaki vasi trgovina. Treba je torej le skrbeti, da se nudi domačinom vse udobnosti. Je sicer nekaj točk v mestu, kjer se vrSi izdaten promet okoličanov, a teh se ne da umetno ustvariti. Z udobno urejenimi razmerami v okraju, s točno in solidno postrežbo in dobrim blagom se da konkurirati, drugače pa ne. Na neosnovane napade v zadnjem dopisu na posamezne občinske svetovalce in na ves sedanji občinski odbor samo kratko. Da se napravi novi Čevljarski most ni sklenil nepremišljeno sedanji občinski odbor, temveč je bil načrt napravljen že pri začetku regulacije. Saj sto videli, da pri ograji, ki je napravljena že spočetka ob Ljubljanici na Gallusovem nabrežju, ni predviden most. V časopisih je bilo tudi citati že pred meseci, da je razpisana javna dražba za novi Čevljarski most. Bilo je tudi že pred meseci objavljeno, da pride stari Čevljarski most na Poljane, a nihče se ni oglasil proti temu sklepu. Dva večera pred zadnjo občinsko sejo je pa znana skupina sklenila v gostilni, da se mora za vsako ceno prestaviti Čevljarski most, da bo vezal Stari in Novi trg m da se podere na Starem trgu hiša št 6. Ko so spoznali, da bi z odstranitvijo Čevljarskega mostu oškodovali sebe in druge, predlagajo naenkrat, naj se poleg Čevljarskega mostu napravi še novi most, podere-jo menda kar tri hiše na Starem trgu in preloži tramvaj. Naj vendar jasno povedo, kaj mislijo s Florijansko ulico, Karlovsko in Dolenjsko cesto in kaj z drugimi delt šentjakobskega okraja. Ni baš koristno za posamezne posestnike, da se le preočito potegujejo za svoje lastne koristi ne glede na svoje soobčane v okraju. Sedanji občinski zastop bo mnogo več storil za šentjakobski okrni, ko bo od zunaj pritegnil promet v okraj in ko bo omogočil, da se novi magistrat in vsa ma-gistratna podjetja ohranijo na desni strani Ljubljanice in se ne stori taka nepopravljiva napaka kakor, ko je šentjakobski okraj pustil, da se je vse sodišče odvzelo iz okraja in s tem tudi za vedno oškodovala vsa okolica, kar se ne bo dalo nikdar več nadomestiti. To je menda tisto namigavanje o izjavi nekega obč. svetovalca o starem mostu. T"di davkoplačevalci. Jugoslovenski lutkarski savez Kraljevska banska uprava dravske banovine je v polnem obsegu odobrila pravila Jugosiovenskega lutkarskega saveza s sedežem v Ljubljani. Društvo pa dobi pravno osebnost šele s sklepom ustanovnega zbora. Če veljajo za izvrševanje posameznih panog društvenega delovanja posebni predpisi, se mora društvo glede teh panog po njih ravnati in ne daje odobrenje pravil zato še nobene pravice. Da se interesenti seznanijo z ustrojem in delovanjem zveze, navajamo glavne člene odobrenih pravil. Člen 1. Savez se imenuje: r Jugoslovenski lutkarski saveze s sedežem v Ljubljani in je član mednarodne lutkarske zveze >Unima< v Pragi. Člen 2. Namen saveza je širiti in gojiti jugoslovensko lutkovno umetnost, ki jo bodo oživljale naše narodne pesmi, pravljic« in bajke, združiti vsa lutkovna gledališča kraljevine Jugoslavije v veliko in močno zajednico s 3kupnimi cilji, jih podpirati v stremljenju po umetniški popolnosti, širiti zanimanje za lutkovno literaturo, ustanavljati nova gledališča ter vspostavljati v banovinah poverjenike (eksponirane organ« uprave). Člen 3. Da doseže savez ta namen: a) prireja tečaje, razstave, predavanja, predstave in gostovanja; b) izdaja svoje strokovno glasilo; c) izdaja knjige, brošure in tiskovine. Člen 4. našteva sredstva v do3ego namena. Člen 5. Član more biti vsak ljubitelj lutkovne umetnosti, ki priznava v pravilih začrtano ideologijo. Člani so sledeči: a) Častni (pravne in fizične osebe), ki jih je imenoval letni kongres saveza za posebne zasluge za savez in lutkarstvo sploh- Častni 51*-ni so oproščeni vsakih mesečnih ali letnih prispevkov. b) Ustanovni člani (pravne in fizične osebe), ki plačajo enkrat za vselej najmanj Din 2000 (dvatisoč). c) Podporni Člani (pravne in fizične osebe), ki plačajo enkrat najmanj Din 200 (dvesto). č) Izvršujoči člani, ona včlanjena lutkovna gledališča, ki so plačala vpisnino Din 10 (deset) in redni letni prispevek Din 100 (ensto). d) Posamezniki plačajo vpisnino Din 10 in letno članarino Din 50 (petdeset) Cen 6. govori o sprejemu vseh vrst članov. Važno je, da se izvršujoči člani sprejemajo po prestani šest mesečni dobi, v kateri mora lutkovno gledališče dokazati svojo življenjsko silo- V členu 8. so navedene dolžnosti in pravice članov, ki bodo še posebej določene s posebnim pravilnikom. Vsako včlanjeno lutkovno gledališče pošlje na redni in izredni kongres po dva delegata s potrebno ]>ove-rilnico, overjeno od vodstva d etične ga lutkovnega gledališča. Delegat ima pravico zastopati poleg svojega samo š-? eao lutkovno gledališče, ki mu izda za zastopstvo pismeno pooblastilo. Člen 9. govori o podporah, 9ubvenc?U.h itd., ki jih savez deli lutkovnim gledališčem po zaslugah in po izvest ne n ključu., ki bo urejen s posebnim pt* vi In ikom. Člen 11. Če so dane prilike, določi savez v vsaki banovini svojega poverjenika, kot eksponiranega organa uprave, ki mu je dolžnost, da pregleda delo posameznih lutkovnih gledališč v banovini in mesečno poroča savezu o njihovem deli'.'.nju. Člen 12. govori o letnem rednem kongresu ter izrednem. Omembe vredno je, da na rednih kongresih se prirejajo lutkovna razstave, ki naj omogočijo, da se v^i sloji v državi spoznajo s to vrsto vzgojno ustarn-ve. Dolžnost včlanjenih lutkovnih gledališč je tudi, da na teh prirejajo konkurenčna predstave, ki jih savez po žiriji nagrajuje. Člen 13., 14., 15. in 16 govori o volitvi in dolžnosti posameznih funcijonarjev uprave. Važen je še člen 19.: Na mednarodnih lutkarskih kongresih >Unime< zastopajo Jugoslovenski lutkarski savez kvečjemu trije delegati, ki jih voli za vsako leto redni kongres. Baje bo že septembra sklican kongres, da se definitivno imenujejo člani uprave m potrdijo sklopi dosedanjega pripravljalnega odbora. Koledar. Danes: Sreda 29. julija katoličani: Marta, pravoslavni 16. julij Dobriia. Današnje prireditve. Kino Matica: Zaprto. Kino Ideal: Konigsmark. Dežurne lekarne. Danes: Piccoli, Dunajska cesta fi. Baka rčič. Sv. Jakoba trg 9. Kmetska slavnost na Krškem polju združena s konjsko dirko, razstavo konj in goveje živine, ki se vrši v nedeljo dne 2. avgusta t. 1., bo imela sledeč program: Ob 8. uri zjutraj otvoritev konjske m živinske razstave ,nato ocenjevanje. Ob 9. uri sprejem tujih gostov z godbo na kolodvoru. Od 10. do 12. ure zbiranje narodnih nos, okinčanih vozov in konjenikov za sprevod pred farno cerkvijo v Krškem. Ob 1. uri popoldne se formira sprevod in krene z godbo na čelu skozi Leskovec na Krško polje. Ob 2. uri zbiranje vseh dirkačev na dirkališču. Ob 3. uri začetek konjskih dirk, ki se bodo delile tako-le: I. dirka: za 3- in 41etne konje. Daljava 1800 m. Vozovi na 4 kolesih 30 m popusta. Konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 40 m doklade. IX dirka: Za konje od 5 let in starejše. Daljava 2700 m. Vozovi na 4 kolesih 30 m popusta. Konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 40 m doklade. in. dirka: Enovprežna za amerikanske dirkače. Daljava 2700 m. Doklade in popust določi razsodišče po rekordu in dirkanju. IV. dirka: Dvovprežna dirka. Daljava 2700 m. Doklade in popust kakor pod točko II. V. dirka: Jahalna dirka. Daljava 2700 metrov brez zaprek In brez izenačenja teze. Po konjski dirki se prične kolesarska dirka. Zmagovalca določi komisija po času. Vsak priglašen dirkač se podvrže vsakemu izreku vodstva dirke. Dirko bodo vodili: gg. Franc Zupančič, župan iz Rakovnika, dr. Josip Ceh, živtno-zdravnik iz Ljubljane, Anton Gliba, posestnik in trgovec iz Krškega, Ivo Sancin, načelnik km, odd. v pokoju, Ljubljana, in Franc žnidaršič, posestnik iz Leskovca. Po končanih dirkah se bo vršila velika ljudska veselica z godbo, plesom, petjem ln prosto zabavo. Vstopnina na razstavo, ve-selični prostor in dirko je za ves dan 3 Din. Sedeži na dirkališču 5 Din. Za vsestransko razvedrilo in dobro postrežbo na veselici je v polni meri preskrbljeno. Vozovi, avtobusi in avto taksi bodo vozili ta dan na Krško polje po organiziranih nizkih cenah. Za udeležence od zunaj je dovoljena na vseh progah železnice polovična vožnja. Izkaznice se bodo dobile v za to določenem paviljonu na veseličnem prostoru. Dobro jo pozna. — Kaj, z Lilo se hočeš oženiti? Saj jo poznaš šele tri dni. — Ne, motiš se. Saj sem že dve leti v službi banke, kjer ima njen oče naloženo svoje premoženje. Izobrazba. — V Parizu si bil? Kako je pa tam? — Imenitna dežela! Da. to ti je izobrazba! Vsaka služkinja govori francosko. Mlada naravoslovca. — Cuj, Mihec, meni se zdi, da bo imela sosedova mačka mlade. — Bež* no, ti si pa res neumen! Kako bi mogla imeti mlade, ko je pa maček, a maček nikoli ne sedi na jajcih. Strupen jezik. —- Pomisli, prijatelj, nocoj se mi je sanjalo o ženi, ki sem jo poslal na počitnice. — To niso bite sanje, temveč tlači'la te je mora. Štev. 169 »SLOVENSKI NAROD«, dne 29. julija 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Ipremembe v naši vojski. Imenovani so za vršilca dolžnosti referenta sodstva III. armijske oblasti in obenem za namestnika stalnega sodnika vardarskega divi-ziiskega vojnega sodišča sodrri podpolkovnik Gustav Doiinšek, za vršilca dolžnosti referenta sodstva komande drinske divizijske oblasti sodni major Otokar Žlindra, za vrSi'ca dolžnosti referenta sodstva komande kosovske divizijske oblasti sodni major Vladimir Dolezii, za vršilca dolžnost! namestnika stalnega sodnika dimav-skega vojnega sodišča sodni major Josip Hudin, za vršilca dolžnosti namestnika stalnega sodnika bosanskega divizij skega vojnega sodišča sodni kapetan I. klase Albin Gmahen, za vršilca dolžnosti upravnika celjske začasne vojne bolnice sanitetna kapetan I. klase dr. Jakob Mandil in za namestnika začasnega sodnika mora vaškega divizijskega vojnega sodišča konjeniški podpolkovnik Tonči Kokalj. — Natečaj za profesor}a pomorske volne akademije. Pomorska vojna akademija v Dubrovniku je razpisala natečaj za stalnega profesorja za trigonometrijo in tehniko mehaniko. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisan-; zdravnik - /olonter dr. Tone Hočevar, sekundarij v vojni bolnici dr. Stanko Jereb, zdravnik - volonter dr. Josip Nii in zdravnik dr. Janko O s o 1 n i k. vsi v Ljubljani. — Poroka. V nedeljo 26. t. m. se je poročil pri Sv. Jedertu nad Laškim neumorni in požrtvovalni vaditelj Sokola br. Slavko Požun, s sestro Pavlo Padarjevo. Novoporocencema kličemo: Bilo srečno :n na mu »sa leta — 2eniU'v oficirjev. Vojni minister je dovolil ženitev konjeniškemu polkovniku Vladimir j u Seunigu s hčerko odvetnika Josipa Sajovica Marijo, inženjerakemu poročniku Jakobu Bal obu s hčerko bivšega ekonoma iz Negotina Radislava Miči ca Ljubico, ai liljerijskemu poročniku Josipu Golecu s hčerko bivšega posestnika iz Most ar j a Cirila Riste Dragico, pehotnemu poročniku E>obrosavu Krstiću s hčerko trgovca, na Sušaku Ivana Medveda Ivano, in zrakoplovnomu poročniku Ivanu P rastmi ju s hčerko urarja iz Zagreba Franje Margreitnerja Blaženko. — Razpisane službe- Kraljevska banska uprava razpisuje na podlagi razpisa ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje z dne 17. julija 1931, S. br. 1S406 v državni bolnici za duševne bolezni v Novem Celju službo ekonoma in službo ekonomskega pripravnika. Prosilci morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno službo, ki jih določa § 3 zakona o uradnikih. Poleg tega morajo dokazati prosilci za službo ekonoma, da ustrezajo pogojem iz odet. 7, §-a 20. zakona o bolnicah in da imajo večletno prakso v upravno-računski stroki. Prosilci za službo ekonomskega pripravnika morajo imeti občo šolsko kvalifikacijo v zmislu § 45. odst. 2. zakona o uradnikih, t. j. popolno srednjo šolo. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene ? pravilnimi in zadostno kolko-vanimi prilogami je vložiti najkasneje do 18. avgusta pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani. — Sreski cestni odbor Brežice razpisuje službeno nie*to tajnika s reškega cestnega odbora v Brežicah. Prošnje je treba vložiti do 8. avgusta. — Nemški 1oto> i^čarji na Sušaku. V ponedeljek zvečer je prispelo na Sušak 113 letovišča rje v iz Berlina. Ker pa na Sušaku nimajo dovolj sob za tujce, je moralo 80 Nemcev prenočiti na parniku >Karadjordje«. — Izprememha rodbinskega imena. Kr-ban-ka uprava dravske banovine je dovolila Antonu Pičku, pristojnemu v občino Jan-ževski vrh srez Preval je izpremembo rodbinskega imena Pičko v Reflak. izpremom-ba ^eija tudi z niecovo ženo in nedoVetna zakcn?ka otroka. — Za nesrečnega pogorelca Franceta Avanca, na Igu pri Ljubljani, o katerem smo včeraj poročali, da mu je požar uničil vse skromne sadove njegovega dela, darujeta Bojan in Marija D r e n i k po 30 Din. Radovedni smo. ali se bo našel tudi med pi emožnimi kdo, ki se bo spomnil nesrečnega pogrelca in ga reši* iz obupnega položaja. Čudno je. da živi pri nas ljubezen do bližnjega samo še tam. kjer o bago^tanjii že davno ne more bit; govora. — Ko ^mo imeli tc vrstice že napisane, smo preje!: za nesrečno žrtev požara še 200 Din, k- jih daruje znana ljubljanska tvrdka Ivan Jax 6c Sin. Plemenitim darovalcem, k: so se tako hitro odzvali naši prošnji, ^e v imenu ubogega čevljarja in njegove družinice iskreno zahvaljujemo. — Zopet izdaten dež. Po kratkem presledku je včeraj dež zopet izdatno namočil zemljo. Deževalo je skoraj po vsej naši državi in sicer tako močno, da se suše letos ne bo troba več bati. Na polju je bil dež v mnogih krajih že nujno potreben. Čudno je, da po tako silni vročini, kakor smo jo imeli lelos, ni bilo neviht s treskanjem in točo. Menda so nevihte opravile že v začetku poletja, ko jih je bilo več kot preveč. Navadno grmi in treska v pasjih dneh. letos smo pa dobili baš v najhujši vročini dvakrat zapored zelo izdaten, toda tudi zek> pohleven dež bre? vsakega grmenja in treskanja. — Slovenci v Ameriki. Vsa poročila tz naših n^sebin v severni Ameriki govore le o pomanjkanju dela in o silni vročini. Iz naselbine Kravn. Pa. pišejo, da tamkajšnji premogokopi obratujejo le po 1 ali 2 dni v tednu bi da celo denarja za najpotrebnejše vsakdanje stvari zelo primanjkuje. V te> naselbini imajo Slovenci celo svoj vodovod, ki je last Slovenskega Izobraževalnega društva. Letos so morali svoj vodovod že drugič povečati, da je sedaj dosti vode za Slovenski dom, mnogo privatni hiš ;n celo za premogokop. Tmajo prave planinsko vodo, saj je jez, ki se za njim voda zbira, 2500 čevfcev nad morsko gladino pod vrhuncem Allegenijskih grebenov. Ob jezu tega edinega slovenskega vodovoda r .Ameriki so imeli naši rojaki v nedeljo 19. julija vesel piknik. — V mestu Tower, Minn. so imeli 6. julija naši rojaki Drav žalosten pogreb. Pokopali so Marijo Rus. rojeno Bajuk, ki je brla pred 34 leti rojena v Rodovioi pri Metliki in je že 19 !et v Ameriki. Umrla je na porodu z detetom vred in zapustila obupanemu možu 11 otrok, ki je najstarejši star šele 17 let. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, oblačno in nestanovitno vreme TuJi včeiaj je bi!*» po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znaša:a v Skoplju 36.7, v Splitu in Beogradu 33.6, v Sarajevu 33.4, v Zagrebu 31.6, v Ljubljani 29.2. v Mariboru 25.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.6, temperatura je znašala 13 stopinj. — Lažni zdravnik pod ključem. Zagrebška policija je spravila pod ključ premetenega sleparja Pavla Huberja, ki se je izdajal zadnje čase za dr. Aleksandra Huberja. Policija je dobivala vedno ve? ovadb m končno je sleparja izsledila. — Dva samomora. V Dobrljinu si je končala življenje žena blagajnika >Šipada< Radojka Bujič, ki se je v petek popoldne tik pred moževim prihodom iz pisarne obesila. Zapustila je dva sinčka, prvi je star 4 leta, drugi pa 9 mesecev. Vzrok samomora ni znan. V nedeljo se je pa obesil v Dobrljinu čuvaj mlina Milan DjukoviČ. Pokojni je imel dobro plačo in tudi z Amerike je prinesel nekaj denarja, tako da je izključeno, da bi da bila pognala v smrt beda. Tudi v tem primeru vzrok samomora ni znan. — Da bi mu ne bilo treba plačati pre-voznine. Včeraj zjutraj je skočil v Savo blizu Zagreba 28-letni poklicni berač Ante Ljeskovac. Mož je bil zdrav in krepak, pa ni hotel delati, temveč se Je preživljal z beračenjem, ki mu je neslo več, kakor pa delo. V nedeljo se je pridružil svojemu svaku Matjasiču, ki je bfl namenjen z ženo v Samobor, Tam so se ga malo napili in ko so se vračali, niao hoteli plačati pre-voznine čez Savo. Ljeskovac in Matjašič sta se slekla, da bi reko preplavala. Ljeskovac je pa začel gaga ti, opazil ga je čolnar, mu prihitel na pomoč in ga potegnil z vode, toda bilo je že prepozno. Ker ni bilo nikogar blizu, da bi mu pomagal z umetnim dihanjem, je berač umrl. 72-letni starec skočil v vodo. iz Osijeka poročajo, da je skočil v ponedeljek v Dravo 72-letni Jan os Szabo. Starec se je najprej pošteno napil, potem je pa skočil v samomorilnem namenu v vodo. Prvič so ga potegnili z vode in ga odvedli na policijo, kjer so ga pa po kratkem zaslišanju izpustili. Toda še istega dne popoldne je starec ponovno skočil z mostu v vodo in utonil. — Krvav spopad med misarji. V Tkalci Čevi ulici v Zagrebu ima delavnico mizarski mojster Josip Šetina iz Mokronoga. Mojster ima dva pomočnika in sicer Božo Birloviča s Cetinja in Josipa Zupančiča iz Mokronoga. Zupančiča je sprejel v služb* pred dobrim mesecem. Fant je sicer priden, dela pa počasi in to menda mojstru ni bilo všeč. Buloviču je prigovarjal, naj zahteva večjo plačo ali pa zapusti mojstra. Ta je pa povedal mojstru, kar mu je Zupančič svetoval in zato je mojster Zupančiča odslovil. V ponedeljek mu je hotel plačati, kar mu je bil še dolžan, obenem pa odtegniti 80 Din, ki jih je moral plačati OUZD. Zupančič pa s tem ni bil zadovoljen in začel jp mostru groziti. Kmalu sta si skočila v la-le, v ravsanje je pa posegel tudi drugi pomočnik. Bulovič se je potegnil za mojstra in navalil z nožem na Zupančiča, ki ga je oklal tako, da so sa morali prepeljati v bolnico. Bulovič je bil aretiran. — Foto - sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno. 59L — Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. RETCH Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migla-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grančica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkusene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Iz —lj Regularna dela Ljubljanice ob Grudnovem nabrežju vzbujajo mnogo zanimanja, ker obratuje tu bager. Z njim kopljejo temelje do 8 m pod strugo in dvigajo tudi materijal iz struge nad obrežni zid, kjer ga potrebujejo za zravnanje brega. Žerjav zagrabi naenkrat skoraj m3 materijala ter ga dvigne in zanese na breg do 3, 4 m visoko približno v tričetrtini minute. Delo zaradi tega naglo napreduje in zlasti še, ker betonirajo zidovje tudi ponoči. Zid bo na Grudnovem nabrežju zbetoniran najbrž če*, 14 dni. —lj Stanovanjske raimere v Ljubljani. Pod tem naslovom smo včeraj objavili članek, ki je z njim dopisnik zaradi neinfor-miranosti delal krivico sedanjemu lastniku Souvanove hiše na Cankarjevem nabrežju. Napisano je namreč, da je sedanji lastnik odpovedal strankam, kar pa ni res, ket je strankam odpovedala že februarja meseca mestna občina. Kar se tiče podiranja stopnišča, smo ugotovili, da je hiša sploh že podrtija in je čudno, da mestni fizikat že davno ni prepovedal stanovati v njej. Poslopje ni bilo popravljeno že od leta 1871. potem si pa lahko vsak sam misli, kakšna je bila. Sedanji lastnik si bo s prenovitvijo stare in zanemarjene hiše pridobil le zaslugo, da dobi Ljubljana zopet nekaj čednih sta- novanj. Stanovalci si sicer iščejo stanovanja in so jih tudi že dobili na periferiji mesta, kamor pa ne gredo, ker so se navadili stanovati v središču mesta. Na drugi strani je pa naravno, da so stanovanja v modernih vilah tudi dražja, kakor so bile luknje v tej podrtiji. Zobozdravnik Dr. A« Prannseis zopet redno ordinira. Marijin trg 3- Telefon 37*3 2160 _ _lj sokol 1. — Tabor sporoča staršem v Metliki taboreče sokolske mladine, da se vrnejo naraščajniki v Ljubljano dne 3. avgusta ob '20-40 z rednim dolenjskim vlakom. Prosimo, da pričakujete svojo mladino na glavnem kolodvoru. Mladina si je prav dobro opomogla, tako telesno kakor duševno. Dovolj so imeli prave prostosti, solnca, zraka in vode. Prehrana je bila po zaslugi brata društvenega načelnika prav dobra in izdatna, kar je mnogo pripomoglo k okrepitvi zdravja in splošne zadovoljnosti. Vsa mladina je bila stalno pod strogim in dobrim nadzorstvom ter se bo srečna vrnila pod krov matere, počrnelega lica in polna zdravja. Za izredno uspelo taborenje gre v glavnem zahvala vsem podpornikom sokolske mladine, ki so darovali za najrevnejše in najpotrebnejše bodosi v denarju, bodisi v blagu primerne podpore. Z njih pomočjo Je najpotrebnejše bodisi v denarju, bodisi v taborilo skupno 42 sokolske mladine v lepi Belokrajini, ob topli Kolpi. Posebna zahvala naj velja br. starosti Sokolskega društva v Metliki — Dako Makarju, načelniku br. Pretnarju in posestniku v uporabu nam izročenega travnika, g. Lovšinu iz Križevske vasi. Vsem naj velja naš sokolski zdravo! Dne 15. septembra bo izročil vodnik moške-ga naraščaja 35 naraščajnikov v članske vrste, ker izpolnijo predpisano starostno dobo 18 let. Prevzem naraščajnikov med Člane bo posebno svečan in združen z intimno društveno slavnostjo, katero pripravlja načel-ništvo. Je to redek primer, da vstopi istočasno tako veliko število naraščajnikov v članske vrste, kjer bodo pomnožili številno taborsko člansko rodbino. Podrobnosti svečanega prejema naraščajnikov med članske vrste se objavijo pravočasno. —lj Beneški večer. Športni klub Ilirija priredi v soboto 1. avgusta beneški večer na svojem kopališču pod Tivolijem. Kopališče bo ves dan v uporabi za kopalce, zvečer ob 8. pa pričakuje zlasti svoje stalno občinstvo, da poraja ob prijetnih zvokih močne godbe na pihala. Velik ognjemet bo poleg plesa najmikavnejša točka programa. Za dobro jedačo in pijačo bo preskrbljeno. —U Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije v Ljubljani javlja učencem zavoda, da se prično popravni izpiti 34. avgusta. Razpored je razviden na zavodni oglasni desk L Vjp« učencev v I razred se bo izvršil 1. se^embra, v razrede lil.—ML 3.-5. septembra. Natančnejša določila so razglašena na oglasni deski. Te izpreme«mbe so se izvršile radr i zp remen j enega sredj esolskega zakona, s s katerim so se razveljavila prejšnja določila glede popravr»h m razrednih izpitov ter vpisovanja, ki so bila obravinena v šolskem izvesrjtL —I) Pogreb žrtve tfrkolarne žage. Poročali srno o tragični smrti posestnika 27-letnega Jurija Rezarja iz Gozda, občina Križe pri Tržiču. Rezati« je drkuJarna žaga v sklad^ču tvrdke I. Pogačnik prerezala vrat in sicer 15 cm globoko. Na zahtevo državnega tožilstva se je danes ob 9. vršila sodna obdukoH« v mrtvašnici pri Sv. Krištofa. Po obdukciji se je vrSil pogreb na stroške pokojndkove žene in sorodnikov. Pogreba so se udeležili žena, pokojnikov oče m drugi sorodniki. —lj Kolonija krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani se vrne iz Polhovega gradca v soboto, dne 1. avgusta ob 8. uri in prispe v Ljubljano ob 9. uri pred Mestni dom. Vabimo starše, da pridejo po svoje sinčke. Vodja kolonije, Ivan Malnarič. Ločena žena moževo ime Dunajsko sodišče je moralo te dni odločati o vprašanju, ali srne ločena žena nositi moževo ime. To vprašanje je splošno zanimivo m zato je zanimiv* tudi odločba odnosno razsodba vrhovne instance. Neka zdrav°ica se je omožila, pozneje pa ločila. V svoji praksi in življenju sploh je pa nosila ločena zdravnica še moževo ime in nihče ni temu ugovarjal. Šele ko se je zdravnica drugič poročila m nosila v zasebnem življenju ime svojega drugega moža, so nastale težave. V svoji zdravniški praksi je pa ohranila ime prvega moža. Njen prvi mož se je obrnil na civilno sodišče z zahtevo, naj zdravnica odloži njegovo ime. Sodišče je njegovi želi ugodilo m naročilo zdravnici, naj se ne p&d po možu, čigar žena ni več. Zdravnica se je pa pritožila m višje dežeino sodišče ji je dalo prav. Postavilo se je na stališče, da so njeni pacijenti vajeni njenega prvotnega imena in zdravnica bi bila gmotno oškodovana, če bi g* odložila. Proti tej razsodbi se je pa pritožil zopet prvi mož in zadeva le prišla pred vrhovno sodišče, ki je definitivno razsodilo, da je zdravnica z drugo možitvijo izgubila pravico do imena prvega moža. To bi bilo po mnenju sodišča nekakšno idejno dvomoštvo. Gmotni interesi zdravnice tu ne morejo biti ocHočilni. Zato je vrhovno sodtšče prepovedalo zdravnici nositi ime prvega moža. Lepite na pisma znamke protituberkulozae lige! Gasilci zažigajo, Elija gasi Kako so gasilci zaiigali staro podrtijo pred Prulaim, kjer je bilo nekoč Marijino kopališče Ljubljana, 29. julija. Včeraj je v Ljubljani torej po dolgem času zopet gorelo. Ni pa požara oznanil grajski top, nego ga je napovedalo časopisja skoraj 24 ur prej vendar pa z vso točnostjo, kot da je Slo za solnčni mrk, kar je seveda izreden primer. Sploh je vsa zadeva izredna ter Se za ljubljanske prilike edinstvena, vendar pa kar značilno ljubljanska. Meščanom se je nudil >prizor za bogove*, kot je nekdo dejal, saj je s takšnimi predstavami na prostem ljudem zelo ustreženo ter bi bilo bolj priporočljivo prirediti tudi j ob priliki jesenskih svečanosti kaj taksne- j ga namesto »Slehernika«. Takšen požar je vendar manifestacija napredka, dokaz, ka- I ko smo vneti za higijeno, snago in estetiko. grmade. Lilo je čedalje bolj. Brizgalno o odpeljali, prizor je bil vedno bolj klaveren. ljudje so se razšli. Elija je vztrajno gasil.-Menda Se ni bilo nebo pri nobenem požaru tako zavzeto za gašenje ter ni nikjer tako uspešno gasilo kot ob tej priliki; pripomoglo je. da je bila komedija popolna. Golazen je gotovo triumfirala ter neumljiva usoda ni dopustila, da bi izumrle nedolžne stenice. Dež pa ni bil slabodoSel le gasilcem in ljudem, ki se radi zabavajo ob >prizorih za bogove«, temveč tudi ubogim deloži rane era, na katere pa takrat ni nihče niti pomislil. Ljudje so brez strehe, ležišča jim je popolnoma premočilo in nekemu revežu je že prej zbolel otrok, kaj bo šele zdaj! Gasilci so se ukvarjali z ognjem pozno v Bilo pa je včeraj tako imenitno pri tem »strašnem« in veličastnem prizoru, da ga je seveda treba opisati. Bilo je sploh vsa imenitno, ne le oskubljeno Marijino kopališče, ki je kazalo svoja žalostna rebra, ki so se klaverno smodila, kot bi žgali čarovnico, pred tisoč zijali; imenitno, pa še kako, pomislite, gasilci, reševalna postaja, gospodje zastopniki našega slavnega mesta in še marsikaj. Vse lepo pripravljeno, organizirano in izpeljano — kajpada, prireditev je treba pohvaliti, prirediteljem gre vse priznanje. že ob 14. so se začeli zbirati ljudje od vseh koncev in krajev, obetala se je pač prvorazredna in celo zgodovinska senzacija. Na Trnovskem pristanu se je kar trlo ljudi, na Grudnovem nabrežju, okoli prizorišča dogodka so pa morali vzdrževati red stražniki. Da niso ljudje silili še bolj v ospredje, jih je zadrževal samo strah pred stenicami in drugo golaznijo, ki je je bilo po mnenju nekaterih kar na vagone, sploh, da je bilo to slavno kopališče eldorado vse mogoče golazni. Tega pa ni vedel prej nihče, šele te dni se je zdrznila vesoljna Ljubljana v nepopisni grozi, Češ, vse mesto je v nevarnosti, da naleze stenic, ščurkov, rusov, bolh, bolhačev in vsega drugega mrčesa, ki mu ve imena le ab-solviran naravoslovec in vojak svetovne vojne. Prav je, le tako naprej! Smrt stenicam, očiščujoči ogenj naj obliže vso tisto absolutno večino ljubljanskih hiš! Koliko bo prihranjene dragocene krvi meščanov in nohtov tudi. Gasilci so prišli zažigat 4, poveljeval jim je g. Furlan. Pripeljali so tudi motorno brizgalno ter pripravili cevi m lestve ob sosedni hiši, da je bilo ustreženo vsem predpisom varnosti. Delavci in gasilci so nanosili v notranjost poslopja lesa, nakar so ga polili s petrolejem ali bencinom in zažgali obsojeno gnezdo na treh krajih. Okoli poslopja so izkopali jarek, vanj pa nasuli živega apna, da bi se obsojena golazen ne mogla rešiti z begom iz goreče palače. Do 16. so bile vse priprave končane ter je pričelo goreti točno ob 16. kot je bilo napovedano. Ljudje so nestrpno pričakovali,. kaj se še bo zgodilo in kdaj se bo poslopje razgorelo, da bi bilo vse v plamenih. Hoteli so pač videti resničen požar, donebesne zublje in steber dima, kakršnega bruha Vezuv. Čakali so in čakali, med tem časom bi ob pravem požaru že zgorelo pol mesta, tu pa še ni bilo videti niti plamenčka. Nekje skrito v notranjosti poslopja je tlela grmada kot bi svetile kresnice. Potem se je ogenj vsaj toliko oživel, da so vzplamtele naložene grmade ter je pregorel na enem kraju tudi strop. Gledalci na Trnovskem pristanu pa niso videli ničesar. Strehe se ogenj ni in ni prijel. Zgorele so zunanje stopnice, ki so držale v podstrešno stanovanje, v notranjosti se je vnelo nekaj podbojev, kar je pa bilo tudi vse. Občinstvo je postalo nestrpno, čutilo se je zapostavljeno in razočarano. Mnogi so jeli godrnjati ter so kleli stenice, češ, da se jih ne prime niti ogenj ter ne morejo užgati niti poklicni gasilci. Ni pomagalo pridušati se, ne bencin in muhasti element nI respektiral niti odličnih gospodov. >Prireditev« je doživela takorekoč popoln fia-sko, kar je tudi gotovo edinstven primer v zgodovini našega gasilstva — da ni hotelo goreti, četudi so ogenj razvnemali na vse pretege in vse načine. Ljudje so se pogovarjali, da se je nad drznimi gasilci maščeval njih lastni patron, češ, da mu niso všeč takšne izzivajoče produkcije. Florijanov ali Elijev srd se je ob 17. pričel tudi dejansko očitovati. Vlila 3e je ploha, da je pregnalo celo večino radovednežev, ki itak niso mogli več pasti zijal, ker je ogenj skoraj povsem ugasnil. Gasilcev je nemalo skrbelo, kako bi obvarovali ogenj pred nebeščansko brizgalno. Skrbno so nosili na žerjavico suh les ,kar je vsaj toliko pomagalo, da ogenj ni povsem ugasnil. In ker se ogenj ni razširil po vsem poslopju ter se ni vnel niti strop tam, kjer so gorele grmade, so gasilci pričeli podirati ostrešje, da bi imeli dovolj kuriva za te noč. Gorelo je mirno in počasi, komaj toliko, da gasilcev ni zeblo. Zdaj pa štrl€ goli zidovi v zrak, osmojeni in puščobni kol okostje ljubljanskega zmaja. Temelji nase Ljubljane so v resnici trdni kot vidimo ter se je treba boriti za napredek z ognjem, mečem, s krampi in sekirami — boriti se z zmajem, mu stokrat odsekati rep, da mu zopet zraste drugi. Edino dejstvo, da ima Elija zmisel za humor, vzbuja človeku veselost. Gorelo je počasi vso noč. Gasilci so stra-žili ogenj in podirali ostrešje ter žagali bruna, da je bila grmada vedno dobro naložena in da ni ugasnila. Drugače ni hotelo goreti, ker je bilo poslopje preveč odprto od vseh strani in ker ni bila streha odkrita. Pod strešniki bi se plamen ustavil ter se razgrel les in nesrečna hiša bi bila kma-mu vsa v plamenu. Na pogorišču je tlelo še dopoldne, vendar je ostalo še precej lesa, ki ga ogenj ni dosegel. Stražil je en gasilec. Iz Celja —c Prireditev šole na Kalobju. Državna osnovna šola na Kalobju pri Št. J ur ju ob južni železnica priredi pri Sv. Jaikobj v nedeljo 2. avgusta ob 15. popoldne veliko veselico z naslednjim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Farkaš: Venec hrvatskih narodnih pesmi (Tamburaški zbor). 3. AJjaž: Triglav (Šolski zbor). 4. Ribičič: V kraljestvu paJckov, odiomek (Otroci osn. sode). 5. Pregej: Kje so tiste stezice m 6. Vodo-pivec: Žabe (Šolski zbor). 7. C. Golar: Vdova Rošlinka, igrajo člani Prosvetnega društva na Kalobju. Prosta zabava. Srečo-Jo*v. Telovadili nastop Sokola iz šrt. Ju rja. Cisti dobiček je namenjen povzdigi prosvetnih ustanov na Kalobju. C— Uradni dan ljubljanske Zbornice za mesto Celje In okolico bo v torek 4. avgusta dopoldne od 8. do 12. v posvetovalni-oi mestnega gremija trgovcev v Celju, Rtaziagova ulica 8, pritličje, levo. —c Obvestilo planincem. Savinjska podružnica SPD v Celju obvešča svoje članstvo, da je vizum na članskih izkaznicah v obmejnem turistovskem prometu z Av-striijo odslej prost kolka in pristojbin. —c V domovinsko zvezo okoliške občine celjske so bili na zadnji seji sprejeti nasleđnjj prosilci: Jakob Rajšek, tovarniški preddelavec v Gaberju, Anton Dimec, delavec na Bregu. Marija Domikova, delavka v Gaberju, Jakob Zidanšek, oskrbnik v Medlogu, Jakob Majhen, krojaški mojster v Liscah, Aleksander Skorc. tesar na Dobrovi, Antonija in Štefanija Kavčičeva v Gaberju, Franc Margetič v Zavodni, Anton Lainer, posestnik na Dobrovi, Jožef Podergajs, posestnik z Zagradu, Alojzii Kresnik, delavec v Gaberju in Ivan Otore-pec, uradni sluga v Gaberju. c— Blagodejen dež. Včeraj popoldne ob po) 14. je obiskala po močnem predhodnem viharju celjsko kotlino nevihta z močnim dežjem, ki pa ga je bilo kljub temu veliko premalo glede na močno izsušeno zemljo. Naliv je trajal komaj dobre četrte ure. —c Izgubljeno in najdeno. Pred dnevi je bila izgubljena od Narodnega doma do kolodvora zlata zapestnica, vredna 1000 Din. V soboto dopoldne je bila nekje v mestu izgubljena črna usnjata listnica z vsebino 60 do 70 Din. Dan poprej pa je bila najdena na Mariborski cesti rjava listnica z manjšo vsoto denaria in raznimi papirji, glasečimi se na ime Franca Gaj-ška. —c Obnovitev srečk III. razreda traia e do vključno 6. avgusta, na kar se lastniki opozarjajo. Zato obnovite srečke čim prej. —c Nenandna onemoglost na cesti. Predvčerajšnjim dopoldne je postalo na Dečkovem trgu poleg Narodnega doma nenadoma slabo 28-letni Mariji O. in se je ženska nezavestna zgrudila na tlak. Na pomoč poklicani rešilni avtomobil ie one-sveŠČerrko prepeljal v javno boln/ico, kjer so jo sprejeli v oskrbo. Stran 4 SLOVENSKI N A R O D<, dne 29. julija 1931 Stev. 169 Zane Grey< 83 Skrivnostni jezdec Romati. — Potem takem vas pa prisilim boriti se z menoj, — je odgovoril VVade z glasom, ki je pričai, da ta človek ne pozna nob snega usmiljenja. — Dati vam hočem priliko, da pokažete vsaj malo možatosti. Pozivam vas, da se mi postavite v bran, mož proti možu! — Še enkrat vas vprašam, ali hočete premagati svojo strahopetnost ali ne? Ne da bi odgovoril, se je Bellounds obrnil, kakor da bi hotel pobegniti. — Stojte! Wads je planil za prepa-denim Jackom. — Ce zbežite, vam zdrobim s kroglo nogo, potem vam pa od-piham uboge možgane iz glave! Kaj res niste pri zdravi pameti? Kaj ne veste, kaj vas čaka?... Ustrelim vas, Jack Bellounds! Jadk je prestrašeno zastokal; šele tedaj je prav spoznal, za kaj gre. — Kar tu in takoj morate biti kaznovani za svoje lopovščine. Vsak človek pride enkrat na vrsto. Zdaj imate zadnjo možnost — toda ne možnosti ostati pri življenju, kajti moji krogli ne u idete — temveč umreti kot mož, kakršen nikoli niste brli. Bellounds je začel šklepetati z zobmi. — Zakaj pa? Zakaj me hočete ustreliti? Saj vam nisem storil nič hudega. — Golumbina je maja hčd! — je odgovoril Wade. Belloundsu je zaprlo sapo. — Ona ljubi Wilsa Moora, ki J3 enako pošten dečko, kakor ste vi velik lopov. Jaoku je naenkrat pritisnila kri v glavo in oči so se mu srdito zaiskrile. — Bogme, Wade, ustreliti me boste morali, če mislite, da bo ta pokveka res dobila Collie. — Dobil jo bo prav gotovo, — je odgovoril Wads zmagoslavno. — Collie je že pri njem. Sam sem jo poslal k njemu. Naročil sem ji, naj \Vilsu pove, da ste poskusili s silo ... Jack se je začel tresti po vsem telesu. Tresla ga je ljubosumnost, pomešana s sovraštvom in smrtnim strahom. — In vi ste si domišljali, da bo Collie vaša, da vas bo kdaj ljubila? Vi podli, strahopetni, zanikerni ljubljenec zaslepljenega starega moža — vi zabiti osel, vi sebični in razvajeni cepec! Collie je vas prezirala, od kar vas pozna. Zdaj vas pa še sovraži povrhu. — Sami ste jo pripravili do tega! — je zakričal Jack ves penast okrog ust — Seveda, — je nadaljeval Wad2 zamišljeno in glas se mu je tresel od zaničevanja. — No, le korajžo, le korajžo! Saj imate revolver v roki. Jaz sem jo pripravil do tega. In prav rad bi... — Držite jezik za zobmi! — ga je prekinil Jack ves zelen od jeze. 2ile na vraTu in na sencih so se mu tako napele, da se je bilo bati, da mu zdaj zdaj počijo. Toda še vedno mu je tičal strah v kosteh tako, da se ni mogel ganiti. Revolverja ni mogel dvigniti z nobeno mišico ni mogel ganiti. — Vaš oče ve, da ste tat, — je dejal \Vade neusmiljeno. — Vse sem mu povedal. Že marsikoga sem videl v svojem življemu besneti, toda stari BiH je prekosil vse. Vi ste uničili njegovo čast — štrli ste njegovo srce — zagrenili ste mu zadnja leta življenja. In vaš oče pozna zdaj samo eno željo — spraviti vas s sveta, poteptati vas v prah. — Motite se, oče bi mi za vse na svetu ne storil nič hudega! — je zajec-ljai Jadk ves iz sebe od groze. — Ubii bi vas — podli strahopetnež! — je zakričal Wade z groznim glasom. — Toda jaz mu hočem prihraniti sramoto, da bi si omadeževal roke z vašo krvjo. — Ubijem vas! — je z a rohnel Jack v divji jezi. Toda to ni bila prava jeza, ki ga je tolikokrat obšla, da je počel neverjetne reči. Bilo je le onemoglo sovraštvo. — S tem md storite samo uslugo, Jack-Neotesanec ... Rabite pa presneto dolgo, da se odločite. Menda bom moral izigrati svoj zadnji as, da vas prisilim k borbi. 0, BeHounds, mrtvi me kličejo. Kličejo rrri, naj ne morim mirne duše. Nekoč sem ubil človeka — moža, ki se ni hotel boriti — nedolžnega! Z golimi rokami sem ga ubil in če bi vam povedal, kako sem ga ubil in da sem sklenil, da morate umreti vi enake smrti... To mi boste prihranili, Jack. Prihranite mi to pripovedovanje! — Ne, ne, ničesar nočem slišati. — Morda mi ostane to prihranjeno, — je odgovoril VVade nekam otožno. Obmolknil je in globoko dihnil. Njegova trezna prevdarnost je bila izginila. Bellounds je povesil roko, v kateri je držal revolver; takoj je opazil, da je nastala v lovčevem srcu čudna, globoka izprememba. — Niti besedice nočem več slišati! Nočem se boriti! Menda ste znoreli, VVade! Pustite me, rotim vas.. — Coltie sem povedal, da ste sedeli tri leta v ječi! — ga je prekinil VVade. Smrtni udarec bi ne bi! mogel zadeti Jacka tako strašno, tako uničujoče, kakor so ga te besede. Tajna kazni, ki mu jo je bil naložil njegov oče! Ono grozno doživetje, ki ga h upropastilo, namesto da bi izvestnhc pozdravni članek, v katerem opozarja sovtietsko javnost, da Shavv m komunist in da bi utegnil razmere v sovjetski Rusin ostro kritizirati. Toda kritike od te strani se boljševikom menda ni treba bati, kajti Shaw veruje v uspeh komunizma. 751etnico slavnega pisatelja so pro- slavili v Moskvi v krasni dvorani doma profesijonainih organizacij. Na pozdravne govore m čestitke, ki so mu jih izrekli predstavniki sovjetske Rusije, je odgovoril Shaw z obširnim govorom, v katerem je izjavil, da so njegove simpatije za sovjetsko Rusijo zdaj, ko se je na lastne oči prepričal, kaj se godi v nji, še mnogo večje, obenem je pa prišel do trdnega prepričanja, da bo sovjetska Rusija svoj cilj dosegla. Maksim Gorki, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti proslave Shawove 75 letnice, je poslal jubilantu pozdravno pismo. Turist ustrelil pastirja V soboto popoldne se je napotil inženjer Leon Gizinski iz Varšavi s svojo sestro in zaročenko iz Tatranske kotline na Belske Alpe. Zvečer so prišli do pastirske koče, iz katere je skočil velik ovčjak, ki je začel srdito lajati na turiste. Gizinski je ustrelil po njem, ni pa merii da bi ga ne zadel. Tz koče je skočil po strelu pastir Zavadsky s 6 pomočniki in vsi so navalili na inženjerja. Zavadsky ga je udaril s palico po obrazu ter mu razsekal gornjo ustnico in čeljust. Inženjer je zaman bežal in ker ni videl drugega izhoda, je ustrelil po pastirju z revolverjem, ki ga je še držal v roki. Krogla je zadela pastirja naravnost v srce tako, da je obležal mrtev. Pastir j evi pomočniki so pa začeli neusmiljeno obdelavati inženjerja s palicam in vsem, kar je bilo pri rokah. In-ženjerjeva sestra in zaročenka sta hiteli v dolino po pomoč in ponoči sta se vrnili z orožniki. Ustreljenega pastirja so našli na podstrešju, na slami pa ing. Gi-zinskega onesveščenega z globokimi ranami na glavi in po vsem telesu ter zvezanega na rokah in nogah. Prepeljali so ga v Košiće, kjer se bori s smrtjo* Verjetnost, da bi ostal živ, je tem manjša, ker kna zastrupljeno kri. Bojeviti pastirji so biH aretirani, pa tudi in-ženaeriu bi slafoa predla, če bi ostal živ, ker ni nnel niti potnega, niti orožnega lista. Še v spanju se razlikujemo Nekatere ženske si na vso moč prizadevajo posnemati v vsem moške in približati m jim čim botj tudi po zunanjosti. Toda razlika med obema spoloma ostane slej ko prej neizpre-menjena, saj jo je določila narava sama. Cek> v spanju si moški in ženske niso enaki To je dokazal dr. Johnson iz Rttsbnrga, ka je šest let opazoval mnoge ljudi v spanju in ugotovil, da nI pes, da bi bes* zdravi ljudje trdno spafi. Ameriški učenjak trdi, da spe zares trdno samo i narkotičnim sredstvom omamljeni Ijodje. Velemestno vrvenje ne moti ljudi v spanju m torej tudi m* krivo, da nekateri ljudje ne morejo spati. Dr. Johnson je dalje ugotovil, da človek v spanju neprestano menja svojo lego. Zdaj se nekoliko skrči, potem pa zopet iztegne. Moški spe po njegovem mnenju mnogo bolj nemirno kakor ženske in svojo lego menjajo povprečno vsakih 7 minut. SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU! SLAVNI FRANCOSKI CIRKUS V LJUBLJANI-TIVOLI DNE 1.-2.-3. AVGUSTA o 3 dni Pride s svojim celokupnim ansamblom 80 vozov, 300 artistov, 500 živali 4 bratje AIIAR 4 jarbole, 3 arene Samo 3 dni V BOJU PROTI JETIKI je neobhodno potrebna knjiga Doc. dr. Iv. Matko: Proti tuberkulozni dispenzar v službi socialno • higijenske borbe proti ietiki kot ljudski in kužni bolezni. Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica Stev. Gasttic* - *pee*fcs/ttcs mehanična aelavnica m v Jtesenmi doft ZA POPRAVILA PISALNIH, RAČUN SKIH, RAZMNOŽEVALNIH STROJEV, REGISTRIRNIH BLAGAJN, FOTO - APARATOV, GRAMOFONOV LJUBLJANA. ŠELENBURGOVA 6. TeL 29-SO > mM al i og1asi< Vsaka ta odgovor znamko t - Ha lahko Cntffl w znamkah, vprašanja brat o&as »tu STROJEPISNI POUK med počitnicami se vrši vsak dan od 6.—9. ure zvečer. — Začetek 4. avgusta. — Vpisovanje 1. avgusta in dalje vsak dan od 6. do pol 8. ure zvečer. Tečaji za začetnike in izvežbance. — Učna ura Din 4.—. — Christo-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7/L 2090 predeluje tu očisti tuno prahu oa specijalnom stroju RUdOlf J K * ■ , LJUBLJANA, Marijin trg 2 jugograd izvršuje soUdno in najceneje vso zgradbe ter to zadevne načrte. — Inž. Srečko Pust. — lat. ara, Bogomir Past — StreliSka 33, tel 2005. 86L teletina po 12 do 14 Din pri mesarju Antonu Zajcu, Vodnikov trg. 2159 dve vozni vnvn KUPI gradbeno podjetje »JUGOGRAD«, StreliSka ulica št. 33. 2156 natakarice aH natakarje perfektne, sprejme hotel Tivoli od 1. avgusta do 16. avgusta za vsak večer. Plačilni je vsak zase. 2158 HALO ! HALO! Samo pri paro brzolikalnici j. boc, LJubljana, Kolodvorska ssaaa 6 se Vam zlika, očisti, pokrpa in zaobrne Vaša obleka! — Na likanje se lahko počaka! Dopisnica zadostuje, pridemo po obleko na dom. — Istotam je prvovrstni modni atelje. Blago se lahko nabavi pri nas po najnižjih cenah. 2067 velika miza naprodaj zaradi selitve, Cankarjevo nabrežje 3/1. Modroce, peresnice, posteljne mreže, otomane, divane, patent fotelje, cvilh, blago in žimo — dobite najceneje pri F. Sajovic, Ljubljana, Stari trg Stev. 6 bukova DRVA trboveljski premog pri tt »KURIVO" ljubljana, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 Specijelni entel oblek in volan francosl-i sistem pri Matek & Mikeš, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) »BREDA« žepni robci ^m. Din 2.—. — vezenje zaves, pregrinjal in perila. Nam odeme jše OSVALD DOBEIC Ljubljana pred škofijo stev. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO! Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezerftek. — Za upravo In inseratni del lista: Oton Christof, — Vsi v Ljubljani.