62. štev. V Ljubljani, četrtek 11. marca 1920. Poiteina fa,ialiraM- HI. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: M» tet« 0»! leta tetrt leta «a Bceec K I20-— . . »- * IC-- Za inozemstvo: celo leto pd leta. tetrt leta ta mesec K 140*— ^ 70 - „ 55— .. 2K- Da plamene naročite brez pošiljata denarja sc ne morem-' erlrstl. levi narotaikl naj poUlJaj* ’ -'to po nakaznici. , sc zaračunajo po jnem prostora In sicer t visok ter 55 mm Slio* prostoi za cnkiat 1 K, za večkrat popast Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo Je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. 7T: ....... Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 60 vin. Vprašanjem glede inseratov 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se IranMrajo, — Rokopisi se ne »račajo. Vsebina Wilsonovega odgovora. LDU. London. 10. marca. Wilson teiavlfa v svojem odgovoru zaveznikom glede Jadranskega vprašanja. da ne »prehne umaknitve skupnega me-moranda od 9. decembra, glede katerega ce ie izvršil skupen dogovor, In tudi ne zadnjih predlogov. Tudi ne sprejme uveliavMenJa londonske pogodfie, razen ako bi ca prepričali, da 3;; dtdočbe pogodbe pravične In da ne škodujejo miru v južnovzbodnl Evropi. Wi!son priznava, da |e hitra rešitev jadranskega vprašanja silno nujna. Zato se brani potrditi novo ureditev, ki se ie izvršila brez privoljenja Zedinjenih držav in k; ie ena prizadetih strank ni sprejela. Predsednik ura. da zavezniki ne bodo smatrali za potrebno, kreniti v smer, kamor bi Uro Zedinjene države ne mogle slediti. Protic privolju je v rekonstrukci jo vlade. Beograd. 16. (Izvirno poročilo.) V parlamentarnih krogih, ki pripadalo vladnim skupinam, se živahno razpravlja o včerajšnjih predlogih poslanca Smodlake glede rekonstrukcije vlade. Vodiini člani vladnih strank izjavljajo, da sedanja vlada ne pomenja nikake ovire za Smodlakove načrte in da ie pripravljena pristati na rekonstrukcijo. Vladne stranke pa bodo stavile pri tem pogoje kakor so lih stavile kot opozicijski blok' g. Davidoviču. Zahtevale bodo predvsem naslednje: 1. parlament ostane zbran do kon-stituante; 2. rešiti ima mirovne pogodbe In ostale neodložljive zadeve; 3. volilni red naj se določi parlamentarnim potom. MFDNARODNA SINDIKALISTIČNA ZVEZA ZA MIR MED NARODI. LDU Pariz, 9. »Humanite« piše r Urad mednarodne sindikalistične tveze le v svojih sejah dne 5. in 6. tega meseca dal z ozirom na svetovni gospodarski položaj resen nasvet. naj sč napravi mir med narodi. Bodoči proračuni držav ne smejo več vsebovati stroškov za oboroževanje. Mednarodno razdelitev sirovki Je treba organteirati in ustvariti podlago za mednarodno izmenjavo blaga. Urad te sklenil predložiti mednarodnemu svetu vprašanie uodržav-Uenia in socializacije produkctle fn Izmenjave blaga. — Nato se ie nrad bavij s prehrano Avstrije in Madžarske in ie sklenil ponovno apelirati na mednarodno solidarnost ter izlavili. da strašno trobente proletariata teh dežel zahteva nujno in usnešno nomoč proletarcev vsegn sveta. Končno je urad sklenil obrniti se do organiziranih delavcev * seh držav s proglasom, kter poudarja, kako strašno trpijo madžarski delavci vsled belega terorja, in zahteva v Imenu človeštva, nai zavezniške vlade prisililo Madžarsko, da spoštuje pravico. Urad te te svoje zahteve »poročil vladam zaveznikov In Madžarski. Ako bi se preganjanje nadaljevalo. se bo izvedel splošen bojkot Madžarske. Vslcd tega pozivlje urad vse delavce pomorske plovbe ter železniške, poštne in brzojavne nameščence. naJ bodo prinravllenl. da se odzovejo pozivu mednarodnega urada in ustavijo vsako delo, Id posredne ali neposredno shiži Interesom sedanje madžarske vlade. NITTI SE IE VRNIL V RIM, -REKONSTRUKCIJA ITALIJANSKEGA KABINETA. Trst, 10. (Izvirno poročilo.) 2e 7. t. m. zjutraj se je Nitti povrnil iz Londona. Na posta# so ga pričakovali njegovi ožji politični prijatelj in višji državni funkcijonarj. Na kolodvor ie prišel tudi angleški veleposlanik lord Buchnnan. ki te Niitija pozdravil. Tekom dneva in včerai te Nitti konferiral z raznimi parlamentarci in politiki, med drugimi s Tura-tfjem. Tlttoniiem, LabrkiJo, Bisoola-fijem in Bonomom. V parlamentarnih krogih govore o bližnji rekonstrukciji kabineta. Olede izmenjave port-feljev krožijo različne kombinacije. Listi razpravljajo o triumviratu Nittf-Bonomi soc. avtonomist)-Meda (ka-tol. stranka), ITALIJA UVEDE ŽIVILSKE KARTE PRIHODNJI MESEC. Trst. 10. marca. (Izvirno poročilo.) Na vse italijanske politične fco-misarUate zasedenega Jugoslovanskega ozemlja so že razposlani razglasi o uvedbi kart na živila vsake vrste tudi v .luliiski Benečili. Karte se uvedelo začetkom prihodnjega meseca. V razglasu vlada utemeljuje ta svoi korak s tem da hoče izvajati strogo kontrolo o živilskih zalogah, da omeli verlžništvo z živili in da na ta način zmanlša rastočo draginjo. — V Trstu le nastopilo občutno po-, manjkanje belega kruha. — Potnikom v Inozemstvo te zahranjeno jemati sebol kavo in riž. vsak sme vzeti sebol te ono množino živeža, ki ie nuino potrebna za vožnjo. DRAG1NJSKE DOKLADE UPOKOJENCEM. Z uredbo ministrskega sveta z dne 10. februarja 1920 se določajo posebne začasne draginjske doklade upokoiencem. upokojenkam In njih j sirotam, in sicer: Praginiske doklade: 1. za osebe,1 ki spadajo pod razpredel A uredbe z dne 28. junija 1919; ako Imalo največ 100 kion mesečne pokoinine, 200 kron na mesec; ako imaio več nego sto kron pa do 150 kron mesečne po-j koinir.e. 2i5 kron na mesec: ak» imalo več nego 150 kron pa do 250 kron mesečne pokoinine. 290 kron na mesec: ako imr.lo več nego 250 kron mesečne pokojnine. 320 kron na mesec. 2. Za osebe, ki spadalo pod razpredel B uredbe z dne 28. lunija 1919; j ako imaio naiveč 100 kron mesečne1 pokoinine. 190 kron na mesec; ako imaio več nego 100 kron na do 130 kron mesečne pokojnine. 220 kron na mesec; ako imalo več nego 150 kron pa do 250 kron mesečne pokojnine, 250 kron na mesec: ako imalo več nego 250 kron mesečne pokojnine, 280 kron na mesec. i 3. Za osebe, ki se lih tiče uredba, z dne ?~‘ Julija 1919: ako Imajo naf-1 več 100 dinarjev mesečne pokojnine. 80 dinarjev na mesec, ako imalo več nego 100 pa do 150 dinarjev mesečne pokoinine. 100 dinartev na mesec; ako imaio več nego 150 do 230 di-. narlev mesečne pokojnine. 120 dinarjev na mesec; ako imaio več nego 250 dinartev mesečne pokoinine, 130 dinartev na mesec. Rodbinske doklade: 1. Za osebe pod točko L. 1. In 2.. oo 30 krc” za vsakega rodbinskega člana na mesec. j 2. Za osebe Dod točko I. 3.. do 15 dinarjev za vsakega rodbinskega člana na mesec. Sirotam brez očeta In brez matere gre dvojna otroška doklada: dose-danta in s to uredbo določena, to le skupaj 180 kron. stališče k naslednjim vprašanjem: 1. ali se more uvoz In izvoz prepustiti svobodni trgovini ah pa j« te treba staviti pod državne nadzorstvo; 2. ali naj se državno uadzor«tvo koncentrira in kako; naj-H se uvede zato kaka nova Inštanca: 3. ali naj se morda Izvozna In uvozna trgovina popolnoma monopolizma; 4. katero blago naj se uvaža 'n katero izvaža; 5. ali naj se prodaja in kupuie za re-kompenzacijo, za zdravo tujo, ali za domačo valuto; 6. alf naj se obdrži Izvozna carina in v kakšni obliki. ARDITI IN REŠKI LEGIJONAR. Bakar, 10. (Izvirno poročilo.) Veliko senzacijo vzbuja krvavi dogodek. katerega ie doživel mlad Rečan odlične rodbine Julij Warrien, 26 tet star. prostovoljec v reški legiji, štirje arditi so ga krvavo pretepli Govore, da na povelje nekega kapitana, ki se je zaliubil v Warrienovn zaročenko. Na podlagi izpovedb pretepenega so aretirali d’Annunzievi poli- | caji njegovo zaročenko, njeno tna-| ter in kapitana. D’Ar.nunzlevi listi so 1 silno ogorčeni. Masaryk Osvoboditelj. NEMČIJI SE ZNIŽA VOJNA ODŠKODNINA. LJDU Berlin. 10. »Achtuhr Abend-blatt« poroča iz Pariza, da imajo pogajanja reparacijske komisije smoter, znižati vsoto odškodninskih zahtev od Nemčije na 120 do 130 milijard mark. ___________ ANKETA O IZVOZU IN UVOZU. Beograd, 10. (Izvirno poročilo.) Ministrstvo za trgovino in industrijo Je razposlalo trgovskim in obrtnim zbornicam do ceh drž i vi okrožnico, v kateri lih poziva, naj zavzamejo (Iz govora dr. Krivica na Masary-kovi proslavi v »Unionu«), Če hočemo slaviti Masaryko-vo 70 letnico v dyhu In v resnici, tedaj ne smemo vidett pred seboj samo stavbo — čeboslovaško Republiko — ki k) le postavil njen prvi p rezident, temveč tudi in predvsem temelje, na katere se te delo osvo-bojenla opiralo. Te temelje, znanstvene fitozofične In nravne te na polagal M. 3 desetletja do svetovne vojnč in 3 desetletja zante žel zasmehovanja, blatenje ta sovraštvo. Učencem In poznavalcem Masa-ryka veliki vladar Cehostavaške Republike ni velik šele od 28. okt. 1919. tmveč zanje te Bi! že zdavnaj preje naivečji Čeh in narvečii Slovatt, že takrat, ko so slavili njegovo 60 letnico. J redvsem tega se Je treba zavedati. Kajti, če te stal v 1. 1914 - 1918 proti eeii državi je sta! čestokrat od i. 1882 dalje proti celem i rtarodu. iz istih princii>ov in z ravnotakšnim pogumom. V vseh bojih do 1. 1914. Je bila njegova vodilna misel« pomagati resnici in pravici do zmage. Ravno ta misel ga je na vodila tudi. ko ie po izbruhu svetovne volne odhaial Iz domovine v tujino, kakor 300 let preie Jan Amos Ko-menskv. Oba odhajata v svet, da vzbudita tam vest za svoj narod in da poskusita od zunaj domovino rešiti. KlJub (emu. dn te Masarvk stakrat pri odhodu v Izgnanstvo računa! z možnostjo, da ga doleti usoda Komenskega, ki le umrl v tuiinl. ne da bi še kedal videl domovino, kljub temu ul omahoval, poslovil se le od svoiifi ttaldražhh, in šel ven. prepričan, da ga kliče božja Previdnost, k! vodi po njegovem preoiiČanta usode narodov, šef te. da sodeluje Dri delu za boljšo bodočnost naroda in Človeštva, kakor mu to ukazuje njegove vzvišeno verstvo. V tuffni se začne njegovo delo, drobno, nevidno delo, 'o katerem te tako krasno razlagal trreie kot učl-te11. filozof in politik. Uefo ni razbur- jeno hlastanje, iskanje prilik za heroične čine. aventure. delo ni šport, temveč premišljenost trdno in močno mišljenje, kako postavljeni cilj doseči. Z drobnim delom te organiziral revolucijo, pripravil vse predpogoje za propagando in ko je bilo vse pripravljeno, šele takrat ie v Ženevi leta 1915. 6. julija nn proslavi 500 letnice Husove smrti proklamiraj, da med Čehi in Avstrijo ni sporazuma! Rubikon ie bi! prekoračen ob vriskanju vseh zavednih Čehov 'celega sveta... Vsa revolnčna propaganda je pa prepletena z znanstvenim deh.m, vsg sloni na filozofih jn nravnosti. V se politično delo. tako ie rovdariaj ob vsaki priliki pred vojno, mom te-metjiti na trdnih filozofskih in nravnih načelih. Vsa nol!*,ira mora biti znanstvena. Zato se ne moremo prav nič čuditi če M. naenkrat pod grmenjem topov snuje v Parizu Zavod za slovansko vedo. da znanstveno obrazloži Francozom in sveta položaj Slovanstva In Čehov. Medtem, ko se delajo priprave za slovanski zavod, odide M. v London, kjer predava na univerzi o problemu malih narodov. Pozneje predava M. na Sorbonl v Parizu c Slovanstvu v svetu. S temi ln sličnimi predavani! si je priboril sčasoma avtoriteto v vnra-šaniih Srednje Evrope 'n njenih narodov. V zimskih mesecih 1916 do 1917 je Izvojeva! M. s svojim publicističnim delom zmago nad mirovnimi prizadevanji Karlovih sorodnikov hourborrshih princev. Toda češ*-o vprašanje se še ni premaknilo naprej. Vsak drnci bi obupal, toda ne tako M. Naprej na deto. V Rušilo, da organizira legije in jih usposobi za boi. M. delo v Rusiji te vsestransko, Organlzačno. skrb za legPonarie oče* tovska, legijonarji s« mu dečki, on njim tatlček, poučufe jih o smislu vojne, o vodilni idoli č^ško zeodn-vrre. Obenem študira Rušilo, opo-zavia antanto na nevarnost, da bo od Za mllllonl. (Dalje.) Peg ra w ni prejel ta večer od policije nl-lfakega poročila. Ve* teden, da sprejuna pri gospodični Aspinwall ni slišal ničesar o Byrdu. TRIINTRIDESETO POGLAVJE. Bilo Je ob dveh, in gospodična Rogers *e Je hotela obleči za sprejem pri gospodični Aspinwall. Pred njo na postelji sta ležali iaz-prosirti dve obleki: pri prosta rjava suknena in dragocena, bogato okrašena b.vžunasta. Sama je v sobi in s tem, da si izbere oblačilo, se naj odločK najvažnejše vprašanj* njenega življenja. Ni lahka volitev; zdaj posluša glas srca, zdaj spet prevladuje njena častihlepnost. Njena roka boža zdaj mehki, dragoceci baižun, nato spet ostrejše sukuo. Končno ptime za baržan — kako ji prtsto^ Ja. kako dviguje njeno lepoto! A suknena obleka vleče njen pogled nase. In predno se sama zave, teži dragocena obleka na tleh in na prsi pritiska sukneno blago -- odločila se je! Tedaj zasliši trkanje na vrata. Prestrašena, kakor da jo Je kdo zasačil na krivih potih, vrže obleko stran ln se začne tresti. Bila te frizeika, ki te vstopila: a njen prihod je dedlni! popolnoma /»okvaril razpoloženje. Ravnokar še rožna Hca ji obledijo in svoje vznemirjenje prikriva s tem, da se skloni čez toaletno nilzo ta *i razpušča goste kite Ko dvigne pogled, ostrmi samega začudenja. Pred njo stoji tuja mlada deklica, s prijaznim obrazom, se ji francoski pokloni m reče: »Oprostite, milostna; frizerka je bolna ln me pošilja, da jo nadomestulem. Želite frizuro za majhno ali veliko družbo? Ali vas naj počešem visoko ali nizko?« Gospodična Rogers se je olajšana oddahnila. Sveži mlad glas ji je bil prijeten. »Počešite me priprosto, a okusno!« »Kako krasni črni lasje!« je vzkliknila Francozinja. »Tako kodrasti dolgi in bles.ečl! Lraditi jih hočem, da boste kakor angel.« »Ali je vaša gospa zelo bolna,« je nenadoma vprašala gospodična Rogers; »kaj ji je?« »Ne vem, kaj ji je, a mislijo, da bo um,la; dva zdravnika sta bila nocoj pri njej. Vendar ni pozabila, dia čakate na njo, zato Je j ostala mene.« Gospodična Rogers Je postala nemima, u« *a *° raztatrjd prisotnost deklic:. Ko je bila počesana, jo je odpustila ln se hotela sama obleči. »Umetnikova nevesta hočem biti,« je govorila pri sebi. ko si je oblačila suknrno cbie-ko. Njegova sreča bo mf plačilo za vse, kar zdaj žrtvujem. V njegovem pogledu videti namesto ljubečega zaupanja Jbolest Jn razočaranje. tega ne prenesem. Kai ml pomaga vse bogastvo sveta; če me zaničuje njegovo srce! Ne, nikoli ne bom obžalovala svojega koraka!« Spravila Je baržuoasto obleko ter vzela klobuk ia rokavice. Slučajno se ie dotaknila vratu. »Pozabila sem svoj talisman,« je rekla in vzela prfprost medajlon Iz Skrinjice. Predno si ga ie pripela, ga ie odprla, da vldl, alt ie še v njem vela spominčica, ki io Je hranila v spomin na pomembni dan. Pa kako se Je začudila, ko je nam.-^sto cvetke nRšla zložen papirček. Razgrnila ga Je ln čitala besede, katerih pomen ni lakoj taz-urnela: »Tiho moram odstopiti ln pokopati a se svoje nade in želje. Vedno se hočem spominjati, da on njo ljubi, ln da le potrebno za njeno srečo, da to ljubi. To ljubezen hočem podpirati z vsemi močmi in delovati, da Ji ost me milina, ki Jo je dičlla v nesreči. Bogata in ljubljena bo najsrečnejša soproga najplementejšega moža. Da JI k temu pripomorem. Je naloga mole bodočnosti. Bog ml daj moč, da veselo Izpolnim svojo nalogo.« Hiiaryna pisava. Hilaryne beseda 1 Bi! Je njen tnedailon. oba sta sl bila enakžl: nekoč sta si Jih podarilf v znak prijateljstva. Mogoče, da sta jih zamenjali, ko sta se zadnjič kopali v rooriu. Ona tega ni vedela, a ta slučaj ji Te razodel skrivnost priiatehice, kar io je riretreslo do dna duše. Zopet in zopet te čltafa besede. Ni dvoma, Hilary je ljubila umetnika, to JI Je potrdil marsikateri pogled alf vzdih prlja-tefiice. ki H Je bil tedaj nerazumljiv. Vedno misleča le na svojo ljubezen je mogoče Jeuny večkrat ranila to plemenito srce. kateremu se mora zahvaliti za zavetie ln sočntte. brez katerega bi pač težka prišla do sreče in Ugleda* Majhna In revna se ie čutila, ko se je.primer* jala z nesebično, velikodušno Hi1ary. Primerjala je nedostofno dobičkaželmost lastnega srca, ki JI je baš sedaj ovraia odločitev i nesebičnim samozatajevanjem plemenite prijateljice. »Hilary bi sl ne premišljala ves teden,« je zaklicala, obžalujoč svojo slabost. »Ona bi takoj spoznala pravo pot -ta jo odločno nastopila. Ona ga ljubi bolj kakor jaz in bolj bi ga bila vredna.« Ni sl mogla prikriti, da bi Degraw ljubil Hi!ary, ako bi ne bil omamljen od niune lepote. Ali sme sprejeti to žrtev3 Ali bo mogla biti srčna, če prijateljica trpi grenko sarnozatajeva-nje, ki ga občuti zdal ona sama v svojem srcu kot lstno bol? Kako velike so tudi bife njeno napake, toliko nesebičnosti sf ie -'endar'prilastila, da je sedaj več misiil.i na bolest prijateljice, kakor na svoje lastne želje. Za njo bi bila ta žrtev manj težavna — imela bi bogastvo in še sto drugih zabav, ki jih nudi svet. medtem ko je Hi1ary vse to že preživela in jo je čakala samo še sreča, katere jo ie hotela oronati. 7a Hi!ary }e bila bodočnost prazna in pusta brez ljubljenega moža — na njo pa je še čakalo polno razkošja, četudi ne tako osrečujočega kakor je jegova ljubezen. — ATI naj začne znova brezkončni boj? — Ne; kajti že v nasledniem trenutku je Jennv Rogers (vdiožila sukneno obteVrt. ki Jo njen oboževalec tako iskreno želel videti I se oblekla v, dragocen baržun, (Dalie prih.) Rušile zapuščena. razgovarla m ■ znanstveniki, literati, politiki, vrne* pa dokončava knjigo »Nova Evropa« In knjigo »Rusija in Evropa«. Ko Je organlzovana armada 50 tisoč legijonarjev, ki izvojuje slavno zmago pri Zborovu. odide v Ameriko. kjer postane Lansingov in Wil-sonov svetovalec in s tem merodajen činitelj pri znanih notah, ki » pripeljale do razpada Avstrije in osvobojenia Cehov in Jugoslovanov, vse to ogromno delo. delo osvobofe-nai ic izvršil M. učenjak - filozof, uči-teli. politik, narodu v srečo, sebi v večno slavo. __________ Hinavska ljubezen mačehe Italije do njenih neodrešen-cev v zasedenem ozemlju Je solznega občudovanja vredna. Po petnajstih mesecih so demokratično Italijo obupni kiicl njenih lastnih rolakov pripravili do genljive obljube, da hoče dovoliti občinske sosvete, ki naj podpirajo nesropuiozne. gereute. Od lašne kulture neokužen zemljan bi sl predstavljal, da bode velesilna Italija. ako še ne prenese volitev občinskih v tem razmeroma malem ozemlju, skušala utelesniti v obljubljenih sosvetih vsaj kolikor toliko so-odloče vanja narodove voije. Ampak ne, zasedeno ozemlje je obsojeno, da liki embrij pretrpi vse tiste anarhične faze. Kakor druge italijanske pokrajine pred narodnim ujedinjenjem 70. leta. /enijalna rešitev problema se namreč glasi: vlada Imenuje sporazumno s političnimi strankami občinske sosvete. Primitivna enostavnost te mlsU se ravna po njeni informalni perfld-nosti. Neglede na to. da pomenja izvršitev te namere diktaturo političnih strank v samoupravi, grozi našemu narodu onstran demarkačne črte strahovlada srednjeveške italijanske kamarile v najslabšem pomenu besede. Torej stranke, tiste vzorne ital. strtmkice, ki obstoje že davno le boli na papiriu, bodo imele pri sestavi sosvetov odločilno besedo. Peščica regnikolov. nekoliko narodno in soci Jalno nestrpnih rodbin se bo polastilo občinskih uprav ln občinskega Imetja, kolikor ga še ni steklo skozi prste brezvestnih gerentov. Slavna staroitalijanska kamarlla bo torej sistematično raznesla še to, čemur Je vojna prizanesla. Smešno ie vendar uoante. da bodo znale kamarile nasititi izgladanc ljudstvo, odpraviti strašno mizerijo. zmanjšati nezaposlenost. odpomoč! stanovanjski betfl ln vzgojiti iz podivjane mladine dela žejne in poštene državljane. Da ne bi prišla slovenska večina pri določevanju občinskih sosvetov do fzdatneea vpliva, zato bodo že poskrbeli Ta slučaj prikazuje zopet enkrat razliko med slovanskim In Itallianskim demokratizmom. Jugoslovanski državljani nemške in ma-žarske narodnosti uživajo pri nas mazlmum državljanskih pravic. Italija pa uvaja v »osvobojeno* ozemlje. kojemu Je obljubljala pred letom še nastop zlatega veka. indijsko razdelitev naroda v državljane prve, druge pete In desete vrste. Naše neosvnbojene brate čaka še potna mera trpljenja. Božji mlini pa mebejo sicer počasi, ampak zmeljejo drobno. In topot Je usoda določila Italijo samo, da pripravlja s svojim nenasitnim nasiljem, po kateri se bodo vrnili neosvobofenl Slovenci pekoč v večjo Jugoslavijo. Kuinto železo pravi »II Lavoratore« obsipajoč italijansko vlado v zasedenem ozemlju z nebroj obtožb, ki označujejo ne-enosno stanje neodrešenega slovenstva. Mi ne maramo, pravi »II I avo-ratore«, zraven koruptne avstrijske birokracije še bolj koruptno italijansko; proč z nesposobneži, reza-nesljivci, golobrada' in otroci, ki pohajajo urade! Industrijec in obrtnik morata romati za naimalemcostnejšo malenkost cele dneve od urada do urada in se vračata praznih rok, najvažnejše zadeve pa rešujejo golobradci. ki nimajo nobenega strokovnega znanja ln ne čutijo nobene odgovorosti. Ne potrebujemo teh neštetih uradov, ki ste jih nam vsilili, ki za prazen podpis rabijo dneve in tedne, podpisujoči pa ne pregleda, ne kontrolira in podpisuje s!epo tla vendan. Desnica in levica se gibljeta ko stroj možgani pa spilo. Naše urade naj zasedelo naši ljudje, ki uživajo zaupanje teh pokrajin in poznajo želje tukajšnega naroda, proč ra z onimi, ki so se vrinili sem s pro-tekcijo in nesramnostjo, a nimajo nl-kakih zmožnosti. Smešno Je vzdrževati v teh mirnih krajih toliko vojaštva. Ne vemo več. kdo ima ukazovati, kdo ne, ali civilna ali vojaška oblast, plača in trpi pa vedno davkoplačevalec. Občine čutijo, da uprav* nimajo več v svoflh rokah, kajti nove občinske oblasti ne delajo nič, ne znajo delati nič In se zadolžujejo preko ušes, tako da nlkdo ne ve več izhoda. Predvsem preiskave r občinske urade! Hočemo vedeti, kako se je trošilo z Imetjem, kdo hi pa kam. to preiskavo pa hoč mo izvršiti ml sami, vam drugim ne zaupamo nič. Treba da se občine združijo, pregledajo dejansko stanje in pometejo potem eaergično z vsemi temi rarasitl in izkoriščevalci, goljufi in zahrbt-nu' ki k adejo ljudstvu denatje iz žepov. Cenzor ln uredništvo vesta, o čem molče pobeljeni odstavki, naši Javnosti pa dokazuje teh par posne-’ tih odstavkov dovolj, da je vseeno, pride 11 kakšen narod pod sužen-stvo Italijanov ali zamorskih Herre-rov. P. P« Momenti iz italijanske zbornice, Toraj vendar res: Podtajnik v voin. min. Flnocchlaco Aprile priznava na intenca rijo Maffijevo (soc.), da Je porabljala vlad* vojne ujetnike v velikem obsegu v mala-•ičuib pokrajinah z namenom, da povzdigne tam poljedelsko in Industrijsko produkcijo in da je vlada v zdravstvenem oziru odredila vse potrebno. P. Maffija ta izjava ni zadovoljila in obtožil Je vlado še enkrat, da Je kriva žalostnega pogina mnogih tisočev ujetnikov v od malarije okuženih krajih, zlasti v taborišču Velieturl. Nektera taborišča se nahajajo v notorično malarijskih kia-Jih, medtem ko je bilo toliko zdravih in pripravnih zavetišč drugod na razpolago. / Odkritosrčni cTAununzlJev mimik, tudi — pesnik Sem Bemeill loži, da Italija pri mirovnih pogajanjih ni razvijala predrznost pravih mogočnežev (ipsissima verba!) in ostala prikrajšana. Imeli bi zahtevati še mnogo več, da bi dobili vsaj te drobtine, ki se obetajo- Na to je seveda za-vrtil svoj kolovrat z znano obrab ljeno pesmico o najbolj italijanski Reki. Imperialist Federzoul se boli bodoče jugoslovanske mornarice in vidi vsled še vedno r.epovoljnih stra-tegičnih mej italijanski prestriž ogrožen ln njeno gospodarstvo izpodkopano. Bi šlo U np njegovih stra tegičnih receptih, bi morala dobit Nemčija skandinavsko obrežje. Anglija Calais in Francija italijansko za-padno obal. da se zasiVura pred mogočnimi napadi. Končno zahteva še popolno samostojnost Črne gore v imenu samoodločbe. P. Vessalio ni sentimentalen hi priznava, da se giblje italijanska zunanja politika v meglah popolne neinformiranosti. posebno kar se tiče problemov bližnjega vztoka. Nepravično in izumetničano ozračje obdaja naše prizadevanje na vzhodu.« Vidi se. dekorativnost je vsekakor Jeden iz glavnih značajev italijanskega parlamentarizma. Ni Jemati vse tako tragično, kar se govori v domovini »operete«. Ženska volilna pravica v Š ivlci. Pariški »Journal des Debata* prinaša Izpod peresa svojega švicarskega poročevalca ta-le članek; Švicarski volilet si v politiki ne želi pomočnika. Pred osmimi meseci Je imel kanton Neuchaute! rešiti vprašanje o novem zakona ustave, ki se glasi: 2ene imajo iste politične pravice kot moški državljani --Ljudstvo omenjenega kantona je vprašanje odbilo z 12.000 proti 5000 glasovom. 2ensko volilno pravico so zavrgle vse kantonske občine z industrijskimi mesti vred. kjer imajo uprave y rokah sociialisti. Švicarski sociialisti u teme!'e jo svoje postopanje proti ženski volilni pravici z bojaznijo, da bi se z žensko volilno pravico okoristile samo meščanske stranke in nazadjaške ideje. In giasovanle. Izvedeno v Nen-chantelu, smatrajo Švicarji za simptom splošnega mišljenj«? Švicarjev v pogledu ženske volilne pravice. Pred kratkim sta zavrgli zahtevo pc žen skl volilni pravici tudi mesti Bazel In Zflrich. V Pazlu Je glasovalo r roti predlogu 12.500, za pa 5700 gla sov, v Zflriclu pa za 21.000, proti pa 88.000 ljudi. Dopisnik navedenega francoskega lista pravi, da so tega neuspeha za žene krive ponalveč sufra tetke ki propagirajo preekstremne ideje in navala slučaj, ki ga Je doživel v dneh glasovanja sam: Švicarke sc same silile svoje može, nai glasu jelo proti ženski volilni pravic!. S tem na se veda še ni rečeno, da Je švlca zaostala država. Nasprotno: vprašanje je treba motriti s čisto drugega vidika. Zenski odpor proti lastni vo- itiai pravid Je znak, da j* v švlcf družinska vez še vedno živa resnic«. In da se žena ne čuti zapostavljen* Zato ni tudi voljna sodelovati v političnem življenju, temveč se rajše posveča ženskemu idealu — materinstvu. ____________ Narodno predstavništvo Podrobnosti Iz torkove seie Zahteve polledelske stranke. Smod-lekove skupine in republikancev. LDU Beograd, 9. Poslanec Dra-glč-Mušič je v imenu poljedelske stranke podal izjavo, Id vsebuje sedem točk. V njegovi deklaraciji se naglaša, da niti parlament, niti vlada, ki izhaja iz njega, nista Izraz narodne volje. Poljedelski savez zahfe-ca zaradi tega, da se čhnprej preide k delu za volitve, pri katerem naj bi bilo zastopane vse stranke, zlasti poljedelska. Nadalje zahteva, da se zastopniki te stranke sprejmejo tudi v ustavni odbor. V izjavi se Ugotavlja nadalje, da sedanje naše zunanje meie ne odgovarjalo narodnim težnjam In končno Izjavlja vladi nezaupanje, ker ne predstavlja izraza narodne volje. Le koncentracijska vlada aaje dovolj garancij, da bo volilni red tak, kakor to najbolje odgovarja interesom naroda. — Za njim je govoril poslanec dr. Smodlaka, ki je danes prvič nastopil v narodnem predstavništvu. Po-četkom svojega govora izrazi svoje navdušenje za Srbijo, M je nas v s* osvobodila: »Brez naše Srbije, brez divnega srbskega Seljaka ne bi blio jugoslovanske držav«. Na žalost so še bratje, ki Srbije ne razumejo, toda, ko Jo bodo spoznali, Jo bodo ravno tako vzljubili, kakor smo jo sinovi Primorja.« Govornik smatra, da se naše razmere ne morejo prej urediti, dokler ne bodo prišli državni posli v deželi v roke vlade, ki bo stala nad strankami. »S tem ciljem.« pravi, »smo obrazovali svojo skupino. Za tem prečita Izjavo svojega kluba, ki zahteva: 1. Volilni red: 2. volilni red naj se predloži parlamentu; 3. sestavi naj se vlada, ki bo delala s parlamentom; 4. vlada naj bo koncentracijska ali pa širša koali-cijskci V imenu republikanske stranke ie govoril na to poslanec Jaša Prodanovič. Z ozirom na zunanlo politiko zahteva niegova skupina integralno zedinjenje vsega našega tro-imenega naroda. Ako Evropa te re soluciic ne sprejme, potem bo zakrivila tri grehe: 1. Razžalila bo velik narod: 2. povzročila bo nove spopade na Balkanu: 3. Evropa bo zopet razveljavila glavne principe prava samoodločbe. Kot vzrok notranjih težkoč navala, da sedanti parlament ni pravi parlament. Zaradi tega ie treba, da pridemo čimprei do volitev. Mnogo je krivo današnjemu stanju grupiranje parlamenta, ki se ni izvršilo na podlagi principov. Demokratska žalodnica se ie sestavila iz šestili ali osmih skupin. Od vladnih strank pa nosilo radikalci iz bivše Srbije in iz Vojvodine sicer skupno ime, a skupnega programa nimajo. Narodni klub Je istotako nastal Iz treh principielno popolnoma različnih strank. Medakovičeva skupina se Je izjavila za vladno skupino, ker misli, da bo na ta način veliko bolje obvarovala svole veleposestniške interese. Skupina dr. Korošca oa do-sedal še ni obrazložila svoiega programa v tem domu. Ugotavlia nadalje. da z deklaracijo vlade ni zadovoljen. mi predlaga nastopne zahteve svojega kluba: 1. Naša stranka žeh. da se odnravi sedania vlada; 2. Nasa stranka želi. da se pride do voljnega zakona, ki bo popolnoma varoval vse stranke v deželi: 3. Zahteva popolno svobodo volitev. vsleif pomanflnmia premoga, mat*- riiala in skraino slabega stani« vozit, še več)«. Radi tega I* obratno ravnateljstvo nujno predlagalo, da se »grade velika carinska skladišča, a država do sedaj is neznanih vzrokov predlogov ni vzela niti v pretres. Za. kaj bi bil potem hrvatski del države in predvsem Zagreb oškodovan, nam ni razumljivo. Pred volno se je carinsko blago, ki je prihajalo preko Reke v Zagreb, vendar carinilo 90 odstotkov na Reki, Da sedanji carinski postupak zelo ovira promet Je znano, in je v tej zadevi podvzelo obratno ravnateljstvo pri vseh merodajnih faktorjih v nebroj prošnjah in vlogah svoje stališče. Čudimo se, da se trgovski list, ki hoče veljati za povsem merodajnega v gospodarskem oziru postavlja na tako stališče. Boljše bi bilo da pritisne na merodajne državne faktorji, da zgradijo ti ali pa uvozne veleflr- m* carinska skladišča. In če tudi ta skladišča pridejo v Reko, Ljubljano, Maribor aH Subotico, Veliki Bcč-kerek ali kam drugam, s tem ne bodejo oškodovani interesi Hrvatsko-ga in Zagreba, pač pa mogoče prekrižani računi nekaterih zagrebških veletrgovcev, špekulantov. Obratno ravnateljstvo nima prav nobenega interesa oz. dobička, pač pa s carinskimi skladišči in sedanjim carinskim postupkom ogromne prometne tež-koče in vsled dolgega stanja v; zov v posameznih postajah ln vsleli lega neizogibnih tatvin direktno škodo. Z največjim veseljem pozdravljeno vsak korak k zboljšanju teh razmer In se nikakor nočemo vtikati v državne posle s stremilcnlem. gospodarsko kak del ali pokraiino našega kralj, oškodovati ali zapostavljati. Vsled tega smo uverjenl. da bodej« taki neosnovani napadi s strani gospodarskih korporacij in listov nehali. Jugoslavija. čehoslovaškl konzul v Sarajevu. LDU Sarajevo, 9 »Srpska Riječ« poroča: Tukajšnji čehoslovaškl konzul Jan Matejek Je odpotoval v Beograd, da prevzame svoje dolžnosti kot generalni konzul čehosiovaške države. Rlbarac ostane. Beograd, 10. (Izvirno poročilo.) Vladni krogi demontirajo vesti, ki so jih prinesli razni listi v zadnjih dneh o nameravanem odstopu ministra za trgovino ln obrt, Ribarca. Ameriški admiral odpotoval iz Splita v Benetke. LDU Split, 9. Ameriški admiral Andrews Je dat«® odpotoval z vojno ladjo »Plttsburg« iz Splita v Benetke. Razna poročila. Neutemeljeni očitki. V »Zagrebačkih novinah« dne 29. februarja 1920 Je »Jugoslovanski Lloyd« prinesel poročilo o prometu na jugoslovanskih železnicah m carini. V tem poročila podtika Slovencem pri južni železnici, obratno ravnateljstvo Ljubljana, »stanovito zavist« bi pa stremljenje da hoče obratno ravnateljstvo Ljubljana z ocarinienjem vsega uvoznega blaga v Mariboru in Ljubljani oškodovan Interese mesta Zagreb in Banovine. Ni nam potreba posebej povuarjati da južna železnica nikakor noče monopolizirati prometa in sebe postavljati v prvo vrsto, ampak je stremela po prevratu samo za tem, da kolikor mogoče pomaga pri monopoliziranju našega prometnega vprašanja. Ze v urejenih razmerah Je v vseh državah bilo nujno potrebno in predpogoj, da so bile velike carinarnice v velikih prometnih središčih ob meti in ne v notranjosti države. Ta potreba je pri danih mlzernih prometnih razmerah CeŠko-poljski spor. LDU Praga, 9. Na današnji seji narodne skupščine Je pred prehodom k dnevnemu redu predsednik To-mašek podal nastopno izjavo: Predsednik poljskega deželnega zbora v Varšavi Trampczyskl je pred par dnevi glede glasovanja na tešinskem ožemita, v Oravi in Spižu izjavil, da Cehi že nad eno leto tlačijo Tešince in da poljski narod nikakor ne bo dopustil, da prebivalci tešlnskega ozemlja pridejo pod Čehoslovaško. Predsednik Tomašek je nadaljeval: Tudi češki narod ni nikoli pozabil Tešincev. V interesu vzdrževanja dobrih odno&ajev in odkritosrčnega prijateljstva je čehoslovaškl narod svojčas precej popustil v svojih zahtevah. Poljaki so nato zahtevali ljudsko glasovanio na tešinskem ozemlju, s čemer smo se strinjali, dasi ne radi. Mi se nikakor ne bojimo izida glasovanja, ker smo sl svesti svojih pravic. Preverjeni smo bili. da bodo tudi Poljaki zadovoljni z odločitvijo vrhovnega sveta. Naši sosedje pa so se začeli temu protiviti, naglašajoč, da ljudsko glasovanje ni potrebno ln izjavljajoč, naj se sporno vprašanje reši z orožjem v roki. Delali so, da bi bila vodna z našo republiko na Poigskem popularna. Odločno zavračam trditev predsednika poljskega deželnega zbora, da naš narod tlači prebivalce poljske narodnosti na tešinskem glasovalnem ozemlju. Na Tešinskem se ponavljajo poljski izgredi, ki naj preprečijo, da prebivalstvo izbira svobodno. Pozdravljam prebivalstvo v teh pokrajinah in ga pozivljem, nal vztraja. Naša domovina ga ne bo zapustila. — Nato je zbornica sprejela zakonske predloge o volitvi predsednika republike, o upravnem sodišču In ustavnem sodišču. Vrhovni svet priznava prlklopltev Besarabije Romuniji. LDU London, 9. Vrhovni svet je sklenil, da prizna prlklopltev Besarabije Romuniji, kakor Iritro bo Romunija premestila svoje čete s postojank vzhodno od Tise r.a tnkozva-no Clemenceau.»evo črto. Posolilo zaveznikov NemčHI. LDU Berlin. 9. »Achtuhr-Abend-blatt« Javlja iz Bazla: Agence Ha-vas je v soboto poročala, da so zavezniki formalno končali razpravo o posojilu, ki ea namerov-rio dovoliti Nemčiji. Dovolili so oosoiilo z gotovimi pogoji in jamstvi, o katerih se bodo takoj začeli posvetovati v Parizu. Anglija se oborožule nadaljle. LDU Berlin, 10. »Achtuhr-Abend-blatt« poroča iz Londona: Vlada je IznoVh zapovedala, da se zgradi deset novih križark, trinajst podmor-nikov in sedemnajst drugih vojnih ladij. Italija pred kabinetno krizo. LDU Berlin, 9. Rimski poročevalec lista »Vossische Zeitung« javlja: Ministrski predsednik Nitti se *e davi vrnil v Rim, kjer ga je sprejel r,a kolodvoru angleški poslanik. Listi izjavliajo, da se more že govoriti o kabinetni krizi. V senatu je bi o stavljeno vprašani*, kakšni ao bili vzroki, ki so zadržali zavezniške vlade, da niso predložile svojim parlamentom savn: -germuinske mliovn* pogdbe v ratifikacijo. Horthvteva grozodejstva. LDU. Dunaj. 9. marca. »Abend« poroča iz Budimpešte, da so v zadnjem času na Grossovi kliniki lečiif nad 400 oseb, katerim sp Hortlivjevi banditi iztaknili desno oko. Napad na francoske častnike v Bremnu. LDU Bremen, 8. Wolffov urad poroča: Danes popoldne se je na enem tukajšnjih kusarnskih dvorišč pripetil obžalovanja vreden dogodek. Dva višja francoska častnika od tukajšnje vojaške komisije, obstoječe iz Italijanov, Angležev in Francozov, sta šla v svrho pogajanj v vojašnico. Na dvorišču so peli ondi nahajajoči se vojaki: »Deutschland, / Deutschland liber alles!« Zbog tega s« ie zbrala večja množica. Ko sta prišla francoska častnika iz vojašnice, ju 5e množica napadla. Redarji so razgnali ljudi in odvedli oba častnika na stanovanje. Preiskava se Je takoj pričela. Boj! med Poljaki In boljševilcl. LDU Amsterdam, 10. »Times« lavljajc iz Varšave, da sc Poljaki porazili rusko rdečo vojsko. Ujeli so več kakor 100 mož. LDU Berlin, 10. Kakor javlja »Achtuhr-Abendblatt«. poročajo »Times« iz Rige, da je slišati grmenje topov s poljske fronte ponoči do Rige. Uskoki pripovedujejo, da Je rdeča armada v ponedeljek stala 8 km zapadno od Minska. Uradniška Slavka na Portugalskem. LDU Llsbona. 9. Uradniška stavka traja dalje. Demokrat Sliva se jo moral odreči oblasti, ker se mimstri niso mogli zed;n*ti glede korakev. k! jih Je treba podvzeti naprsni stav-kuJoČim. Splošno sc ^odi. da bo predsednik republike Alvarezu Cestni poveril sestavo vlade. Vsled stavke lavne oblasti ne deluiejo. Aretiranih Je bilo 40 redarjev, ki so začeli stavkati, ker se jim ni 'znlačala mezda, Skalovje podsulo vlak. LDU Innsbruck, 8. Po poročOu ravnateljstva državnih železnic, j* med Insterbergom ln rko Inn skočil s tira tovorni vlak štev. 182, ker so se z gora odtrgale skale in zasule tir. Vlak se je prevrnil po nasipu in se le več vagonov prevalilo v reko. Doslej so rešili 1 lahko ln 6 težko ranjenih oseb. Promet je onemogočen. ker skalovje še ni odstranjeno. Sodilo, da pred jutrišnjem dnem promet ne bo mogoč._______________ BORZA. LDU Beograd. 9. Angleški funti 136, francoski franki 280-282, Ure 210, amerikanski dolarji 36.90. marke 52.75-54, bolgarski levi 48, čehosiovaške krone 43,- avstrijske krone 15.50. LDU Dunaj. 9. Marke 247, švicarski franki 3950, francoski franki 1700. Hn? 1325. dolarji 250. carski rublfl 280, čehosiovaške krone 285 do 305. jugoslovanske krone 130-160. Dnevne vesti. — TlsočkronskJ bankovci. Kakor smo že ponovne oblavili. se tisoč-kronskl bankovci oo 15. marcu k I. ne bodo več zamenjali In prenehajo s lem dnem hiti splošno zakonito plačilno sredstvo. Opozarjamo občinstvo. da se požur! z zamenjavo. ker po tem roku se tudi falzifikati ne bodo več odvzemali Če kedo rok zamudi. naj si sam sebi pripiše posledice in nal pozneie nikar ne nadleguje uradov, ker bi bil vsak tak korak brez uspeha. — Aprovlzacljska kriza preti zopet Sloveniji. Z neverjetnimi težko-čami se morajo boriti liu^e tvrdke in aprovizacije. ki uvažale žito in moko iz Vojvodine. V rednem železniškem prometu itak ne pripelješ nobenega vagona v Slovenijo, če ne »mažeš« na vse strani. Tukajšnja južna in državna železnica gredo našim tvrdkam na roko in iim dajo na / razpolago prazne garniture za živilske vlake. Za veliko rniljonov, da za stotine tniljonov kron jc oškodovana Slovenija, ker naše tvrdke bi apro-vizacije lansko jesen radi slabih prometnih sredstev niso mogle izvoziti iz Bačke žita, nakupljenega še po tedanjih ugodnih cenah. Nikdar ni Slovenita zadostno preskrbljena z moko. vedno živi iz roke v usta in mora v stiski plačevati vsakršne vedno rastoče cene. In k temu so se pridružile še druge neprilike. Koncem februarja jc vojaška oblast Kon-fisciraia vse vagone žita In moke. ki so bili določeni za Slovenijo. Vzrok je še nepojasnjen. Nikdo si ne upa več nakupovati, dokler ministerstvo za prehrano ne zagotovi, da bo zaseženo blago vrnjeno in da se to rte 1)0 več ponavljalo. Dosedanje intervencije tukajšnje dežel, vlade in Odseka za prehrano so ostale brezuspešne. Iz tega se utegnjo razviti v Sloveniji največje prehranjevalne neprilike. — Rediti položaj upokojencev. Prejeli smo: Imam moža-updkojen-ca. k? dobiva za svoje 20 letno službovanje mesečno 80K. Kot aktivnega so ga izrabljali, sedaj pa. ko je za vsako aktivno službo popolnoma nezmožen prejema 80 K miloščine na mesec. Ali naj s tem prehrani v tem dragem času svojo družino? Ali vlada res nima brige za bivše svoje uradm! s umi jena ie bila tudi te tatvine. Ker jo le gdč. Ahačič pozneje v šiški ostro prijela, ji ie ponudila 100 K. Na sodnih se zagovaria. češ. da H te ponujala zato denar, ker se le bala da ne pride tatvina kokoš na dan. Deželno sodišče 1o le obsodilo na 8 mesecev težke leče. Olipič je že presedela 5 let 5 mesecev po ječah zaradi tatvine. — Oproščena Je bHa obtožbe glede tatvine denarja. 1 = O. P. Potočnik, kroiaškl mojster tu. Šelenburgova ulica 6. ki je bil dalle časa v Parizu, v Švici in drugod v Inozemstvu, ©tvori s L aprilom t. I. »šolo za kroienie moških in ženskih oblek.« Učenci se bodo snreiemali iz cele Jugoslavile in bo to prvi zavod te vrste v Jugoslaviji. Opozarjamo na inserat. Maribor. Sokol v Maribor« priredi v soboto 13. t. m. ob 20 v mali dvorani Narodnega doma družabni večer. Predaval bo br. dr. Pivko o svojem delovanju v svetovni vojni v pro-speh naše narodne stvari. Nedeljski počitek glede prometa s strankami se jo upeljal pri poštni blagajni poštnega in brzojavnega urada Maribor L Ce!*e. Sobotni olesnl večer Jugosiov. železničarjev ie »snel v splošno zado-] voljnost prirediteljev In udeležencev, ki so napolnili vse vesedične prostore Prireditev spada gotovo med naj-lepše. kar smo iih Imeli letošnjo sezono v Celju. Dekoracija dvorane ln ostalih prostorov Je bila zanimiva, originalna In zelo okusna, kakor sploh ves aranžma prav dober, živahno in veselo razpoloženje sta predvsem omogočila orkester ljubljanske diviziiske godbe pod vodstvom g. kapelnika dr. Čerina ln improvizirani moški zbor. ki ie zapel pod vodstvom g. Preglja več lepih pesmic iu žel za svoje nastope burne odobravanje. Postrežba do okusno okrašenih paviljonih, ki so lo oskrbele tudi same »železničarke«. le zadovoljila vse udeležence. Vodstvo celjske okrajne sodnije je prevzel višji dežeinosodni svetnik g. Al. Seliškar, doslej predsednik okraj, sodišča v Sevnici. Obrtniški sestanek se vrši danes pri Radeju na Bregu. Predava g. dr. Reisman o meščanstvu in delavstvu. GeseUschaft zur Fiirderung deu-tscher Kultur v Celju, družba z om, zav. Tako nekako nazivljejo hudomušni jeziki v zadnjem času odlično slovensko družbo, bi celo pri javnih narodnih prireditvah govori prav rada v blaženi švabščlnk So to uradniki in častniki s svojimi nemškimi ženami, ktere vsled nemškoacijo-nalega pokoljenja ne znajo, pa se tudi menda nočejo učiti slovenščine, če že Imajo med seboj privatne družinske večere v stanovanjih dotičnih rodbin, kjer se govori izključno nemško In tucH tako poje, bi človek še prebavljal, toda da se na ulici in v javnih lokalih pred slov. Javnostjo to ob sebi neodpustljivo počenjanje nadaljuje, le pa vendar že malo preveč. Protestno zborovanj© mesarjev v Celi«. 7. t. m. se je vršil v Celiu protestni shod mesarjev, katerega so se udeležili mesarji iz raznih krajev Slovenile. Resolucija, ki so jo sestavili, zahteva odpravo komisij za določanje cen, ali pa n-iih centralizacijo ter uradovanje s sodelovanjem strokovnjakov, prosto trgovanje z živino ln prosto prodala«?« meso in surovih kož. '■''V-’" >,{ Velikega tatu v osebi Franca Glušiča se je posrečilo prijeti ©opcijskemu agentu g. Zlobecu. Giušič. po poklicu hotelski sluga, se Je že neka! časa potikal brez posla po Zagrebu, Mariboru in Celju ter kradel, kar Je pač bilo naibolj plpravno za njegovo tatinsko obrt.______________________ Aprovizacija. Prodaja cenejše moke za člane mestne aprovlzaciie. Na rumene Izkaznice za ceneišo prehrano dobo člani mestne aprovizaclie cenejšo moko v vojni prodajalni. Gosposka ulica. Vsaka oseba dobi začasno 3 kg bele moke št. 0 za pecivo. Kilogram moke stane 5 K 50 vin. Vrečice se zaračunajo rrosebl. Kdor ima dobiti več kakor 6 kg moke. mora prinesti vrečo seboj. Moka se razdelluie iv tiste številke, ki so spodaj pod podpisom stranke oziroma komisarja črno natiskane oziroma napisane. — Določa sc sledeči red* Dne 11. marca 1920: na št. 3300 do 8380 0d 8. do 9., na št. 3381 do 3460 od 9. do 10.. na št. 3461 do 3540 od 10. do 11., na št. 3541 do 3620 od 11. do 12., na št. 3621 do 3700 od 2. do 3.. na št. 3701 do 3780 od 3. do 4., na št. 3781 do 3860 od 4. do 5.. na št. 3861 do 3940 od 5. do 6. — Dne 12. marca 1920 : na št. 3941 do 4020 od 8. dc 9.. na št. 4021 do 4100 od 9. do 10.. na št 4101 do 4180 od 10. do 11.. na št 4181 do 4260 od U. do 12.. na St. 4261 do 4340 od 2. do 3.. na št. 4341 do 4420 od 3. do 4.. na št. 4421 do 4500 od 4. do 5.. na št. 4501 do 4580 od 5. do 6. — Dne 13. marca 1920: na št. 4581 do 4660 od 8. do 9.. na št. 4661 do 4740 od 9. do 10.. na St 4741 do konca bd 10. do 11. — Zamudniki dobe ceneišo moko le še v soboto, dne 13. marca popoldne oo 2. do 6. ure. Prodala premoga za peči. Na vsak odrezek št. 3. belih premogovnih izkaznic za peči se dobi po 200 kg premoga. 100 kg premoga stane pri trgovcu 32 K na dom dostavljen pa 33 K 50 vin. Vsaka stranka si lahko izbere trgovca, ki je najbližJL Premog prodajajo: 1. Požlep, Ko- menskega ulica, 2. Tauzher, Dunajska cesta, 3. Treo. Cesta na državno Železnico, 4. Unger na Vrtači, 5. Uher, Slomškova ulica. 6. Mestna aprovizacija v šupi na Ahacljevi cesti. Kdor hoče dobiti premog iz mestne šupe na Ahacljevi cesti, ga mora preie plačati na magistratu, Oaletova hiša II. nadstropje. Premog se prodala: na izkaznice št. 1 petek dne 12. marca 1920 dop., na izkaznice, št. 2 petek dne 12. marca pop., na izkaznice št. 3 v soboto 13. dop.. na izkaznice št. 4 v soboto 13.' pop., na izkaznice št. 5 ponedeliek 15. dop.. na Izkaznice št. 6 v ponde- ljek 15. pop., na Izkaznice št 7 torek 16. dop., na izkaznice št. 8 v torek 16. pop., na izkaznice št. 9 v sredo 17. dop., na izkaznice ši. 10 v sredo 17. pop., na izkaznice št. 11 do 16 v četrtek, dne 18. marca 1920. rodsi| »noj in dve kravl proti dobavi mteka. Tsmber, l>u-najMka cest« 47. 349 Proda se 2 lepe elegantne napol pokrite kodJJe. Naslov pove upravniStvo. 348 Produ m liiAne predmete. Naslov pove uprtvmštvo. 345 Proda se * trlvrstne nove harmonike. — Bršnla Jleher, Študentovska ulica 11. 342 za ir.ckisi zbor; Jepas Izdsja HXi5 cm Stev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? * 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frartkopanka. „ 3. Anton Hajdrth: Slabo sveča je brlela. „ 4. Anton Hajdrih: Pod oknom. „ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. Vsaka pesem stane s K? ix l:z-.odov xo K. Dobiva se v Zvezni kn]!g?rnl. Ljubt ana, bfsrijin trg šle«. 8. poStni uradnik v laikom ujetništva, nenadoma umrl dne 29. februarja 1920 na Forte Bogato v Genovi (Italija). Po Štiriletnem ujetništvu Je zavratna laSka krogla končala mlado, nadopolno življenje na begu v svobodno domovino. Pokojnika priporočamo v blag spomin. Ljubljana, 10. marca 1920. Dr. Franc Derganc, primarij L kirurg, odd. deželne bolnice, brat. Cigaretni papir sledeče vrste: Gcitife, &feadle, Club 8n Samum priporoča na debelo ..Craoos-Paplniica**. Unbligaa. M tri 11 Vinske sode transportne in hramne se kupi. Ponudbe z navedbo cene in velikosti na upravu. pod , Vinski sodi*. V najglobokejSi žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni, dobri soprig, oče, stari oče, brat, stric, tast, gospod vsakovrstnega lesa iŠC@. Ponudbe pod lesno industrijsko društvo na upravo lista, I Debelim© sukc«sluno Bvan Vintar posestnik in lesni trgovec danes po dolgi in mučni bolezni previden s tolažili sv. vere v 59. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Truplo pokojnika se prepelje iz Leonlšea v Ljubljani po železnici na njegov dom v Straži, Pogreb bo v petek dne 12. t. m. ob pol 5. uri pop. iz hiše žalosti Straža št, 28 na do- mače pokopališče. Sv. maše se bodo brale v več cerkvah. Naj počiva v miru! Ljui»ijana*Straža, dne 10. mnrea 1920. Ana, soproga. Josip in France, brata. Josip, Ivan, Mihael, Lojze in Polde, sinovi. Marija Faleskiui, roj. Vintar, Anica Dular, roj. Vintar, Ivanka Kregar, roj. Vintar. Julija, Draga in Albina, hčere. Rudolf Faleskini, Franc Dular, Franc Kregar, zeti. Angela Vintar, roj. Medic, Elza Vintar, roj. PetB« hauer. sinahi. Ida, Stanko, Anica, Rudolf, Maksa, Mara, Milan, Zora, Udi, vnuki in vnukinje. Mestni pogrebu! in^od v Ljubljani, WT prvovrstnih za Gksport.*1#i 327 Ponudbe z navedbo cene sprejema „,Tiigoslov. kreditni za ved v Linčani44. Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da s 1. aprilom 1920 otvorim koncesijon. zavit d za pouk o krojenju ženske in moške garderobe. Učence bodem sprejemal iz cele države SHS. jjft flnfnrni!; diplomirani akademično v inozemstvu tlJUnU rUlUlKIH, izprašani krojaški mojster in učitelj za prikrojevanje. ::: Ljubljana, Šelenbur^ova ul. 6/1. CleJ svtcjc tszcdsvne tcklemiic o»la*ol H*»i biaffRlnliarhn «11 i*ro-dajalk« teli vstopiti v teh poslih is-vežbana gospodična. Cenjent ponudb« na .Anončnl zavod* Drago Beseljak. Sprejmem dva samosto)na sedlarska '» močnika, izurjena za komate In konjsko opravo. Starejši mo«. Vstop j takoj, Mihael Osolin, sedlar, Domžale. Za nov tednik v Maribora KO itče opravnifika moč če le mogoče I S prakso. Ponudbe z natančnimi podatki Je vposlati na .Tajništvo Nar. Soc. itr.infce kraj. org. Maribor, v rok« go«p. J. Pircu, Nar. dom L nadstr. Razno: Soliden go.pod IM« ine- SCilno soiio s hrana Ce mogoče v sredini mesta. Cenjene ponudbe prosim pod ..Tehnik** na upravo lista. 846 J Doilčnn oselm, ki ml pre-, Kkrbl nianovnnje. sobo s kuhin|o, eventualno tudi šemo sobo s štedilnikom V Ljubljani dobi 10« t. s !.t omplrju In 200 Vi nnnrude. Ponudbe prosim pod „Mirna Ktrnukn" na u-pravo tlata. 8*1 ŠiiOO ti do »OtlO K p©M>- Jtla išče nujno uradnik proti dobri garanciji. Obiestuje se po 10*/, in se v najkrajšem času vrne, sicer po dogovoru. Ponudbe do 14. t. m. na upravo tega tista pod „ Dr arin !k**. 343 Saliden gospod lUe me> hlovann «4»Ih> v sredini mesta sa tako!. — Ponudbe pod ..Praga** na upravo lista. ali stavbišče na prometnem kraju v LJ o bi J a ni a« kopi. Ponudbo na upravni8tvo pod St. .500 000*. mr Telefon 423 -w Oglasi te: Anončni in Informa-tični zavod Drago Beseljak in uredništvo adresarja Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Z&m ALA. Vsem, ki so nas pri prebridki izgubi našega Ponudbe naj se vpošljejo na naslov: Trboveljska premosokopna družba reprezentanca v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 13. dragega RUDOLFA Jurija grofa Thurnskega ieklarna na Ravnah (Guštanj-Ravne, Slovenija) ima lia razpolago nekofikšno množino tešili na katerikoli način izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Prav posebno zahvalo pa izrekamo rodbini Medvedovi iz So. Šiške za požrtvovalno postrežbo, vsem gg. pevcem, pokojnikovim prijateljem ter ko-nečno vsem darovalcem prekrasnih vencev. Sp. Šiška, dne 9. marca 1920. bukovih, 1 mtr. dolgih v jeseni klanih, odda takoj tvrdka Rudolf Zorč & Komp. Ljubljana, Gledališka ulica 7IL PffijeitMmdaliOsnti potrebuje za svoje državne pretežne delavnice v dimenzijnh 35 do 130 nun (trdnost približno 70 kg), vsakovrstno Tovarna l„in2. snopič: Vat. Vodnika izbrani spisi. Bros. 8 K. 8.-5. sudpič: GauOeamuB, komedija v štirih dejanjih. Spisal Leonid Andrejev, poslovenil dr. Joža Glonar. Broš. 8'— K. 6. 9. snopič: Gadje gnezdo. Povest iz dni trpljenja In nad. Spisal Vladimir Levstik. Broš. 10 - K, vez. 12 — K. 10.—12, mopič: Bela noči. Hall lunak. Spisal F. M. Dostojevskij, preložil dr. Vlado Borštnik. Bros4 10'— K, vez. 12 — K. 18.—15. anoplč: Moje življenje. Spisal Ivan Cankar. Broš, 10*— K, vez. 12'— K. Zvema liskama jmp ea v Ljubljani, Starš trs 19- LIMILI Časopise. knilge, brošura, cenik* la »?«e, lepake, vabila, vsporede, račune kuverte In pisemski papir s (Irmo. vizitke, naslovnice Hi Ba(jm hitro IIAm In ceno