CELJSKI TEDNIK leto ni. 28. 10. 195t Stev. 43 celje GI-ASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJEV CELJE-MESTO, CELJE-OKOLICA IN SoSTANJ Posamezna številka 2.50 din Poštnina plačana v gotovini Odkup v obmačju NLO dobro napreduje KI juto temu, da kmetje v območju MLO Celje ne prihajajo radi fta mno- žične sestanke ,so se Vendar v zadnjem fcasu pri odkupih zelo izkazali. Seveda je fie vedno najti »cvetke«, ki nameno- ma zavirajo pravočasen odkuip. Do 24. oktobra so dosegli plan odkupa mesa 100%, krompirja 100%, žitaric 100%, »dkup mleka 92%, nekoliko slabši so pri odkupu masti, kjer so dosegli ko- maj 48%. Pri odkupih so najboljši te- renski odbori Babno (seveda brez za- druge), ki je izpolnil oddajo žitaric, krompirja in mesa 100%. Za njim sta Medlog in Tremerje, ki sta dosegla do sedaj odkup 89%. Slabši pri odkupu so kraji Lokrovec, Ostrožno in Košnica. Temu so krivi posamezni kmetje, ki vedno čaikajo do zadnjega trenutka in oddajo pridelke šele takrat ko komisi- je ugotovijo, da je suša le pustila to- liko, da bi ilahko "zadostil obvezni od- daji, poleg svoje prehrane seveda. Naj- boljši kmetje, ki so brez tarnanja in izgovarjanja na sušo izvršili oddajo so: Jezemik Franc iz Lokrovca 8, Skale Helena iz Zg. Hudinje, Pečnik Franc iz Dobrove, Zolnir Martin iz Lopate, Jože Gajšek iz Ostrožnega, Ivan Cencelj iz Tremerja in Stahko Božič iz Polul. Oddaje pa ne razumejo nekateri večji kmetje, pri katerih je suša vse pobrala, pri katerih krave ne molzejo, ves pri- delek je pri njih za nič itd. Med te spadata Ivan Majer in Jože Ocvirk iz Košnice, ki sta oddala žitaric komaj 50%, ravno toliko tudi mleka. Tudi Ma- rija Lednik iz Lokrovca in Velenšek in Antloga iz Ostrožnega spadajo v to skupino. Med najslabšimi je tudi zadruga v Medlogu, ki ni mogla oddati krompirja niti ni izvršila jesenske setve. Dolžnost do skupnosti so izpolnili Na žalost ta stavek ne velja za vse KLO, temveč samo za tri v območju okraja Celje-okolica. V krajevnih ljud- skih odborih Gomilsko, Gotovlje in Vrbno so izipolnili svojo dolžnost in od- kup belih žit 100% izvršili. Drugod več ali manj zaostajajo z uspehi, tako da se je odstotek odkupljenih količin od za- četka meseca povečal le za 20%, kar pomeni, da so kmečka gospodarstva v okraju dolžna še 30% predvidenih ko- ličin. Nekateri KLO dolgujejo le še malen- kostne količine. V 2a:cu na primer še vedno niso mogli zbrati tistih 99 kg, ki £0 jih dolžni že od začetka oktobra. Plan odkupa za Laško je razmeroma 7elo nizek, vendar tudi-oni dolgujejo še 12 kg. Skrajni čas je, da odkupne komisije •poživijo svoje delo, če ne gre drugače, naj izkoristijo pravico izterjatve, ker v letošnjem letu je za prehrano ljud- stva dragocen vsak kilogram žita. ODKUP KROMPIRJA je treba v tem mesecu končati Pri odkupu ekrompirja smo trenutno še na slabšem kot pri odkupu belih žit. V vsem okraju je predvidena količina dosežena le 63 8%. Precej krivde, da uspeh ni večji, leži predvsem v tem, da vsi KLO niso pravočasno začeli odku- povati krompir. Ponekod so morda na- lašč odlašali, da bi deloma izognili po- polni zadostitvi, ker vedo, da je pozne- je, ko nastopi mraz, nemogoče preva- žati krompir," ki zelo hitro zmrzne. Ta- ke misli so špekulantske in jih je tre- ba kot takšne tudi odstraniti. Zakaj so na primer v Ljubečnem in Tmovljah odkupili vse obvezne količine in odku- pujejo v teh dneh že proste presežke? Je morda krompir v tistih krajih bolj- še rodil? Ne. Povsod so odkupne plane delali na osnovi pregledov. V Trnovljah in Ljubečni so prvi začeli odkupovati krompir, vztrajali so in tudi dosledno izpolnili dolžnost. K. J, Soštanjski okraj pri odkupih ni najboljši v Šoštanjskem okraju odkupi ne po- tekajo najboljše. Kjer so odborniki KLO nedelavni, jasno, ne more biti za- željenih uspehov. Da to drži navajamo najboljše in najslabše primere odku- pov. Po časovnem planu bi moral soštanj- ski okraj zaključiti z odkupom žitaric do 5. septembra. Toda odkup je začel sredi avgusta pešati. Mali in srednji kmetje so v večji meri oddali predpisa- ne količine žita. Nekateri so mislili in še mislijo, zakaj bi oddajali žito državi po nizkih cenah, če lahko več zaslužijo po črnih cenah brez posredovanja ljud- ske oblasti. Tako je mislila tudi Anto- nija Drev iz Ravn pri Šoštanju. Ob- delovalne zemlje ima 5 30 ha, predpi- sane obvezne oddaje žita pa 217 kg. Izgovarjala se je, da hima žita, čeprav je njeno posestvo v nižinski legi. Pa se je pošteno zmotila ,ko je pričako- vala, da bo prevarila ljudsko oblast. Od lO OLO je bila kaznovana s 5000 din kazni in na odvzem predpisane ko- ličine obvezne oddaje žita. Tudi kmet Ivan Cevzar iz Lokovice pri Šoštanju je špekuliral. Oddati bi moral 223 kg žita, oddal pa ga je samo 82 kg. Tudi njemu špekulacija ni uspela. Kazno- van je bil s 5000 din in z odvzemom manjkajoče količine žita. Med najboljšimi je KLO Šmihel nad Mozirjem in KLO Pesje, ki sta izpol- nila odkup žitaric brez pomoči usluž- bencev okrajnega odkupnega podjetja. Pri odkupu so najslabši KLO Luče, ki je doslej izpolnil plan odkupa žitaric samo 45%, KLO Bele vode 56% in KLO Ljubno 60%. Ce bi odborniki KLO kmetom pravilno tolmačili pomen od- kupa žitaric za prehrano našega delov- nega ljudstva, bi bili uspehi nedvomno večji. Odkup krompirja v Šoštanj skem o- kraju boljše napreduje. Med najboljši- mi krajevnimi ljudskimi odbori so Re- čica ob Savinji, ki je izpolnila plan že 97%, Nova Štifta 85% in Pesje 82%. Najslabši KLO je Luče, ki je izpolnil plan odkupa krompirja šele 30%, v Radmirju 50% in v Velenju 52%. V Radmirju kmetje verjetno čakajo, da bodo prišli po krompir uslužbenci o- krajnega odkupnega podjetja. Pri od- kupu krompirja v šoštanjskem okraju dela največje težave prevoz v skladišče oziroma železniške postaje Šmartno ob Paki. Okrajno odkupno podjetje ima za prevoz krompirja na razpolago samo en avtomobil ,zato bodo morali mero- dajni forumi poskrbeti, da se ta ovira odstrani. Odkupu mesa morajo v šoštanjskem okraju posvetiti več pozornosti. Posa- mezni kmetje še vedno koljejo živino na črno; Tak primer se je pred krat- kim zgodil v Velikem vrhu pri kmetu Rudolfu Cevzar ju. Zaklal je 550 kg težkega vola brez odobren j a in brez veterinarskega pregleda. Cevzar je pro- dajal meso po 140 din-za kg. Toda sve-- di največjega špeil<;ulantskega posla sc ga zalotili organi ljudske milice. Našli so še polovico vola, ki so ga zaplenili. Poleg tega je bil še kaznovan z 10.000 din globe. Pri odkupu mesa je doslej najboljši KLO Nova Štifta, ki je me- sečni plan presegel preko 80%. ICLO Pesje, Bočna in Gorenje so mesečni P-lan ^za oktoiber izvršili že v mesecu reptembru. Najslafbši KLO za oddajo mesa v oktobru so Skale s'13%, Šalek 7. 10% in Lokovica z 2%. Krajevni Ijud- £fei odbori Bele vode, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Florjan, Topolščica so v mesecu oktobru dosegli plan od- daje mesa največ 20%. Tudi odkup masti v omenjenem okra- ju ne poteka v redu. Najboljši KLO je do sedaj Nova Štifta. Najslabši so KLO Bele vode, Lokovica. Ravne, Flarjan, Šoštanj ,Topolščica, Velenje in Zavod- nje, ki za mesec oiktober do 17. cktcfora niso odkupili niti kg masti. V KLO Nova Štifta so prišli uslužbenci okraj- nega odkupnega podjetja h kmetu Fr, Riferju zaradi izterjave zaostanka od- daje masti. Rifer je vpil in zatrjeval, da nima in da ne odda nitd kg masti, njegova žena pa je trdila, da ima samo še 2 kg masti. Ko je Rifer kričal nad uslužbenci in jih hotel napasti se je žena izmuznila v kuhinjo in je pove- dala neki stari ženski, da je vesela, ker je še pravočasno skrila mast v peč. To pa je slišal uslužbenec odkupnega pod- jetja, ki se je za Riferjevo ženo nesliš- no vtihotapil v kuhinjo. Našli so v pe- či skritih 22 kg masti, ki so jo zapile- nili. Pri oddaji mleka so zadnje čase v šoštanjskem okraju ugotovili, da se je- kvaliteta mleka občutno poslabšala. Večji kmetje špekulant je mešajo mleko z vodo. V Zgornji Savinjski dolini pa nekateri večji kmetje in razni pre- kupčevalci nosijo v ckolico Kamnika in v Ljubljano kuhano in surovo mar- slo, kjer ga po visokih cenah prodaja- jo. Tu bodo morali organi Ljudske mi- lice kontrolirati avtobus na relaciji Ljubljana-Kamnik-Ljubno in obratno. Te dni je lO OLO Šoštanj poslal na teren nove ekipe, da od kmetov špeku- lantov izterjujejo zaostanke odkupov. L. F. Usmerimo pravilno pionirske svete rri Št. Tederti so izvolili pionirski svet S poglobitvijo vloge pionirske orga- nizacije bo prenesena skrb za vzgojo naših otrok na vse ljudstvo. Povsod se ustanavljajo pionirski sveti, ki bodo skrbeli za njihovo pravilno zaposlitev in vzgojo tudi v izvenšolskem času. Otrok je po naravi živ, on se hoče igra- li, delati. To njegovo nagnjenje k iz- življanju je treba pravilno usmeriti. Ce mu ne pokažemo lepih iger,'' bo pač iz- vajal tiste, ki jih zna. Ce ga ne nava- jamo h koristnemu delu, bo pod mo- rebitnim slabim vplivom razdiral in uničeval. Nekdo mora biti na vasi, ki bo pravilno vodil otrokovo dejavnost. Pionirska organizacija sama si stavi le- pe naloge: učenje, igre, izlete, fizkultu- ra, tehnično delo po skupinah itd. Sa- mostojnost upravljanja in tovarištvo 6ta glavni odliki pionirske organizacije, Pionirji vodijo sami svojo organizacjo, vendar potrebujejo nasvetov n pomoči. To pomoč pa jim bodo nudili pionirski fiveti. Pri Št. Jederti so izvolili pionirski. Bvet preteklo nedeljo. Odbori množič- nih organizacij so predhodno na skup- nem sestanku predvideli ljudi, ki bi naj prišli v ta svet. V nedeljo pa je bil množični sestanek OF, povezan z rodi- teljskim sestankom. O vzgojnem po- stopku se je razvila živahna' diskusija. Očanec se je ogreval za strogost in kaz- ni. Premalo strahu je v šoli. Njega, je učitelj na)bil, pa se je bal. To zelo radi povdarjajo naši starejši. Ti se tudi hva- lijo, kako so učitelju pobegnili skozi okno, se potepali za mejo itd. Tega da- nes naši pionirji ne delajo. Palica ni vzgojila otrok. Disciplina mora nastati iz otrokove zavesti, iz njegovega ho- tenja, da bo stalna in ne licemerska. Starši ne razumejo tega, da otrok ne eme založiti tistega, ki med potjo kaj nepravilnega napravi. Kaznovana sta wba: tisti, ki je kriv in ki toži. Učite- ljica je povdarila, da tožarenje ni lepo in ga je treba odpraviti. Starši so mne- nja, da je treba o postoj^u razpravlja- ti. In vsekakor je treba. Pionirski ko- lektiv je za to merodajen. Kako naj izboljšujemo, če ne zvemo za nepravil- nos-i? Pa se oglasi mati, ki otroka še doma kaznuje, če je v šoli kaznav.an ali zaprt. Pusti ga klečati na koruzi in je polem krotek ko ovca. Morala bi še priznati, da ta otrok pogosto k'cM na koruzi in da njegova krotkost traja le malo časa. Nejasni so tu še pojmi o kaznih v šoli in izven nje. Pionirtlci svet bt imel važno nalogo, da to vpra- šanje v.skladi s statutom pio.iirsko or- ganizacije in današnjimi socialistični- mi vzgojnimi metodami. V višjem raz- redu je slab obisk. Neka mati je zvalila kr.vdo na pomanjkanje čevljev. C-an OF "e na to izjavil, da ve za primer, ko ima čevlje za cerkev tisti otrvok, k' jih za šolo nima. Dan je bil predlog, da naj bodo izvoljeni v svet taki, ki se jih otroci boje. Pobili so to. Take liočejo, ki imajo ljubezen do otrok in jih ima:o pionirji radi. Razpravljali .=;o o vsakem predlaganem članu posebej. Sen tj ure Ivan ni sprejel izvolitve, pa so izvolili daigega. Tov. Anica je mladinka in se le rdela nel:i materi premlada. Pa so ugotovili, da naj bo v odboru ravno zato, ker je mladinka, da ponese mla- dinsko svežost in igro med pionirje. Vrhutega je dobra pletilka, in bo pio- nirje marsičesa naučila. Izvolili so ko- larja in rudarja, ki je elektrotehnik- amater. Oba bosta pionirjem mnogo po- kazala. Tudi upokojena učiteljica bo pionirjem pomagala v predmetnih siku- pinah. Tako so izbrali 19 članov in jih z dviganjem rok soglasno izvolili v pio- nirski svet. Sami so tako izročili vzgojo otrck tistim, ki se jim zde za to naj- sposobnejši. Pionirski svet pri Št. Jedrti je iz- voljen. Njegova naloga je, da se čim- prej sestane in prične z delom. Imel bo široko in hvaležno polje. Pionirji jih čakajo. V Breznem je kopica otrok. Največji si je nataknil masko in z njo strašil in podil manjše okrog transfor- matorja. Neka žena je huda: »Nemar- ščina grda!« Kreganje ni zaleglo. Otro- ci so se spustili nižje in nadaljevali svoje. Pomagalo pa bo, ko bo prišel olan sveta in otrokom, ki imajo vese- lje do mask, pokazal, kako se napravijo lutke. Seznanil jih bo z uspehi vrtalne ekipe ,ki raziskuje rudno bogastvo pri St. Jederti. Razložil jim bom silo in-bla- godet električne struje, ki je po močnih nosilcih napeljana po kraju in daje Št. Jederti veličasten vtis napredne pokra- jine. Misel bo usmerjena v koristno ho- tenje. S. F. V Celja in okolici se pripravliaio la izvedbo Tedna tehnike Teden tehnike je v preteklem letu pritegnil k sodelovanju množice ljudi, ki so se spoznali s posameznimi pano- gami tehnike. Popravljeno je bilo ve- liko poljedelskih strojev in raznega o- rodja. Sprejete novatorske in raciona- lizatorske obveznosti so se večinoma tekom leta uresničile. Pričelo seje na- črtno geološko raziskovanje zemlje, od- , krili so razne rude itd. Rezultat tega je n. pr. delo vrtalne ekipe pri Št. Jederti. Vse to manifestativno delo za popula- rizacijo naše tehnike med ljudstvom se bo letos nadaljevalo in poglobilo v Ted- nu tehnike od 5. do 12. novembra. O- krajni prireditveni odbor za izvedbo Tedna tehnike je izdelal načrt, ki vse- buje vprašanje povečanjžl in izboljšanja kakovosti produkcije v industriji, zmanjševanja polne lastne cene in sprejemanja novatorskih in racionali- zatorskih obA'ez. Na vasi bodo reševali vprašanje dviga kmetijske proizvodnje s pravilnim izkoriščanjem strojev in agrotehničnimi ukrepi. Tehnično vzgoj- no delo se bo izvedlo s predavanji, raz- stavami, filmi in tehničnimi demon- stracijami. Povečalo se bo delo pri okrepitvi obrambne sposobnosti ljud- stva. Poiglobila se bodo geološka raz- iskovanja. Za izvršitev tega plana je pripravljenih 12 novatorskih predlogov, 68 predavanj za izboljšanje dela v in- dustriji, 22 predavanj in praktičnih pri- kazov opravljenja s kmetijskimi stroji, ~ 8 predavanj Društva inž. in tehnikov, 71 predavanj po šolah itd. V Celju se bo vršila centralna razstava, klubi pa bodo imeli še svoje razstave. Odda- ljene kraje bosta obiskovala potujoča razstava in film. Strokovnjaki iz de- lavskih vrst bodo šli na vas, kjer bodo popravljali poljedeljske stroje in orod- ja. Podjetja so si postavila prireditvene odbore in svoje plane za izvedbe Ted- na tehnike. Klub Ljudske tehnike v Tovarni emajlirane posode v Celju bo imel predavanja po oddelkih tovarne in pri obveznikih pred vojaške vzgoje, or- ganiziral bo ogled filmov v tehniki in fotografiranju. Prikazal bo plinski na- pad, borbo za bunker, izvedel bo vzgo- jo v demontaži strojev, napeljal elek- trično strujo v Sindikalni dom, sode- loval pri okrajni razstavi ter uvedel akcijo, popravil orodja in strojev v KDZ v Kozjem. Za ukrepitev 'obrambne sposobnosti države se bo vršil pod okoljem ZB večji manever v Šentjurskem sektorju. Globlje se 'bomo v tem tednu spoznali z geološkim sestavom zemlje v naši oko- lici. Imamo rude, ki zanje ne vemo. Topli vrelec pri Frankolovem, slatinski vrelec pri Pilštanju bo treba natančne- je raziskati. Naleteli so na baker, po- jav nafte, kose slude na Pohorju itd. Tudi pionirji se pripravljajo. Pionir- ji bodo v Tednu tehnike ustanovili in učvrščevali grupe Mladih tehnikov. Za poglobitev znanja o tehniki bodo prire- dili svojo šolsko razstavo, poslušali bo- do predavanja, obiskali delavnice in tovarne ter gledali filme o tehniki. Pio- nirji iz Vitanja poročajo, da že imajo organizirano grupo mladih tehnikov. Razstavo bodo priredili v prostorih nižje gimnazije. Obiskali bodo Kladi- vamo in delavnico zavor na Fužinah. Zele si filma, predavatelja pa so si sa- mi preskrbeli. Vse to kaže, da so sa- mostojni." S. F. Končat! s setvijo in pričeti s škropljenjem sadnega drevja — naša najvažnejša naloga Setev ozimin je pri vseh kmetoval- cih v glavnem končana, le nekaj za- mudnikov in nemamežev, med njimi tudi KDZ Babno in Cret v Celju, ni- kakor ne moreta pričeti s setvijo. Vsi vemo, da je pravočasna setev ozimin predpogoj za dober pridelek, zato bo- mo z zaključnimi deli pri setvi ozimin kar najbolj pohiteli in si tako zagoto- vil dobro žetev. PohvatiM je treba kmete iz Hudinje, ki so setev že kon- čali. Tudi ostali kmetje in prav tako ekonomije, ipredvsem Mestna ekono- mija na Lavi in Vrtnarska šola so sle- dili nalogam semenske službe. Seme so izmenjali, očistili in razkužili, zato bo- do tudi drugo leto brezdvomno dosegli najibolje donose. V prvih idneh meseca novembra; takoj ko bo odpadlo listje iz sadnega drevja bomo pričeli s škropljenjem proti najhujšemu škodljivcu sadnega drevja — ameriškemu kaparju. ^ro- pivo je že na razpolago v kmetijskih zadrugah. Za to akcijo morajo vložiti vse sile predvsem kmetovalci sami s pomočjo KZ, nujna dolžnost množičnih organizacij OF, AFZ in LMS pa j«, da to akcijo podprejo in spremljajo v ko- rist našega sadjarstva in s tem našega ljudstva. S. i. Za sabotersko delo v dramljski zadrugi prejeli lozen 20. in 21. oktobra je celjsko sodišče sodilo štiri sovražnike zadružništva, bivše vodilne člane kmečko obdeloval- ne zadruge v Drami j ah. Razprava je pokazala, da je njihovo protizadružno delovanje bilo \maprej pripravljeno, kajti zadrugo v Drami j ah so ustanovili prav oni, ki so najbolj zavirali njen razvoj in izkoriščali zadružno imovino v svoje svrhe. Obtoženci Stanko in Janez Jakopin ter Avžner so bili najvidnejši funkcio- narji v Dramljah. Držali so svoje po- ložaje v množičnih organizacijah, v za- družnem življenju in oblastnih organih.. Svoje položaje so na moč izkoriščali. Sekali so zadružni les, krmili živino z zadružno krmo, dajali zadružno živino na uslugo privatnikom, kot organi oblasti so krivično odmerjali odkupne količine, prisvajali so odkupljeno živi- no, medtem ko so svoje naj bližnje šči- tili pred odkupi in dajatvami. V dramljski zadrugi so bili tudi po- šteni kmetje, ki se niso pustili zavesti od nasprotnikov zadružništva. Edino Kukovič je nasedel vabam, ki so jih nastavili obtoženci, zato je z njimi pri- šel na zatožno klop. Sovražniki zadruž- ništva niso samo oškodovali zadrugo in blatili ugled ljudske oblasti, temveč so s vojim delom odvračali kmete od za- družne miselnosti. Kmetje so sami iz- javili, da bi marsikdo od njih bil pri- pravljen stopiti v zad^-nžno skupnost, če bi vodstvo zadruge bilo pošteno. Primer naJTagrizenejšega nasprotni- ka Stanka Jakopina, zgovorno dokazu- je, kako je kot sovražnik zadružništva hotel omajati voljo do skupnega dela v zadrugi. Lansko jesen je bil brigadir in je namenoma opustil posejanje 5 ha ornih površin z ozimino, zaradi tega, ker je pričakoval, da bodo zadružniki ob pomanjkanju prehrane zapustili de- lo v zadrugi, kot je storil sam. Obtoženci so bili obsojerii na zelo nizke kazni. Stanko Jakopin je dobil tri leta in pol zapora, Ivan Avžner tri leta, Janez Jakopin dve leti in osem mesecev, Ferdinand Kukovič pa deset mesecev poboljševalnega dela. Vsem je bilo odvzeto premoženje. Javni tožilec se je upravičeno pritožil zoper prenizke kazni, kajti te baze sovražniki, ki se vrinejo na odgovona mesta so še po- sebno nevarni za družbeno življenje in napredek našega zadružništva. K . J. »dren se je postavil« Veterinarska bolnica v Celju ima pr- vovrstnega plemenskega bika imenova- nega »Dren« montafonske pasme, kate- remu je bila na živinorejski razstavi v S t. Juriju priznana prva ocena in na- grada. Bika uporabljajo izicljučno za umetno osemenjevanje krav in telic, ki je v širši okolici zelo udomačena in ima po- leg ostalih prednosti tudi to, da se je okužba krav s tem zmanjšala na naj- nižjo stopnjo. Z. odkritje spominske plosce v Šoštanju Pred devetimi leti, dne 10. oktofera 1941 so padli v Šoštanju prvi okupa- torjevi streli in vzeli življenje 10 tal- cem, med njimi se je nahajal 15 letni deček. Gestapovci so pred ustrelitvijo (Sklicali Šoštanj čane, ki sploh niso ve- deli, kaj se bo zgodJlo. Ko so fašisti ustrelili prvih 5 žrtev, so se ljudje raz- Isežali na vse strani, kljub strogi straži. VeSina ustreljenih tailcev je bila iz Pragerskega. Preteklo nedeljo je KO ZWI Šoštanj skupaj z AF2 org. na svečan način odkril spominsko ploščo ustreljenim teilcem. na mestu, kjer so bili ustreljeni talci. Pri spominski svečanosti je so- delovala godba SKUD »Kajuh« iz Šo- štanja,. BOTska mladina in množične or- ganizacije. Spominski govor je imel po- t^erjenik za delo OLO Šoštanj tov. Fi- lip Mlinar, 10 letna pionirka Tanja Skrabar je recitirala pesem »Talcem«. F. L. Cenjea« aaročnike in bralce opozarjamo, ia bo »Celjski tednik« objavil poročilo o let- li partijski konferenci okraja Celje-okolica, cl je bila preteklo soboto, t prihodnji šte- vilki. Uredništvo. Leto III. — Stev. 43. — Stran 2,' »CELJSKI TEDNIK, Teden čistoče od 30. X. do 5. XI. 1950 Mesto Celje je že od nekdaj veljalo kot važno prometno in industrijsko sre- dišče ter tujsko prometno izhodišče v razna 'letovišča. Vedno se je odlikovalo po svoji čistoči in prijazno urejenem zunanjem videzu. Mnogi, ki so kdaj ži- veli v Celju se s prijetnimi občutki spominjajo, tega, po čistoči slovečega mo9'ia. Tudi Celjani so se tega zavedali in so bili na to ponosni. Toda danes žal o ne vem kakšni čistoči ne moremo go- voriti. Dejstvo je, da je pretekla sve- tovna vojna zapustila občutno škodo v porušenih ulicah ,ra?drtih ulicah, za- metenih dvoriščah itd. Vse to pa Se ne opravičuje nesnage, ki jo lahko vsak Celjan in tudi tujec opazi. Da bi se pa vendar z:boljšale higien- ske razmere Celja, si je sanftama in- fipekcija zadala nalogo organizirati »Teden čiistoče« s sodelovanjem vseh naših organizacij, z namenom zboljšati higieno mesta, s tem, da bi vsak pre- bivalec k temu nekaj prispeval s svo- jim znanjem in delom. Z malo volje se da še marsikaj urediti. Mislim, da je vsakomur jasno, da je važna osebna in splošna higiena, posebno tam, kjer biva mnogo ljudstva strnjenega v mestu. Sanitarna inšpekcija bo po stanova- njih ugonabljala podganjo in mišjo zalego. Letos je ražteničila okoli 100 stanovanj z diditi emulzija. Prebival- stvo pozivamo, da samo v svojem okolju ugonablja golazen. Strup proti pod- ganam prodaja Mestna drogerija in Lekarna II. S strujpom prejmejo tudi navodilo ,kako je treba z njim ravnati. Kajti le z množičnimi akcijami se nam obetajo uspehi. Protituberkulozni di- spanzer bo organiziral obiske vseh je- tičnikov po medicinski sestri. Okrajno zdravstvo bo organiziralo obiske vseh dojenčkov in malih otrok glede čistoče. Rdeči križ bo s svojimi krajevnimi enotami po kvartih skupno z ostalimi terenskimi organizacijami sestavil de- lovne ekipe: Za pomoč socialno šibkim družinam; za stavljanje predlogov za zboljšanje, higienskih razmer v družinah, hišah oz. kvartih; za odpravljanje higienskih nedostatkov s svojimi materialnimi sredstvi na licu mesta. ^ Upravniki trgovin, gostiln Ln menz naj skrbe za očiščenje svojih lokalov :n njih okolico. Vojaške oblasti naj v Tednu čistoče v svojih prostorih in dvoriščih odpravijo vse nedostatke. Javne ustanove in ostali naj izvrše na svojem področju asanacije v pogledu čistoče. Poostriti je kontrolo nad pri- mernim in pravočasnim čiščenjem ter pometanjem ulic in pločnikov. Množič- ne organizacije z Osvobodilno fronto na čelu bodo organizirale terenske ko- misije za čistočo, ki bodo vodile nad- zorstvo nad izvajanjem čistoče. Popolnoma zgrešeno bi bilo, če bi se samo v Tednu čistoče govorilo o čisto- či, kajti s tem še ne bo dobilo Celje videz čistega mesta. Vsak posameznik je tudi po Tednu čistoče dolžan, da skrbi najprej pred svojim pragom za čistočo, potem pa tudi v svoji okolici. Ob koncu tedna čistoče naj vsakdo po- k^e čim večje uspehe tako, da bo Ce- lje ostalo resnično čisto in higienskim zahtevam orgovarjajoče mesto. Če upravnik ekonomije dobro gospodari v kmetijskih zadrugah v Vojniku, Gomilskem, Sv. Juriju ob Taboru u- pravniki prav dobro razumejo svoje delo. Predsednik zSdruge splošnega ti- pa, ki je obenem tudi upravnik "za- družne ekonomije v Vojn&u tov. Pote- ko Ernest spada md najboljše uprav- nike zadrug. Preteklo leto je prevzel vodstvo ekonomije v Vojniku, ki je bilo zaradi slabega upravnika Kostanjška bjlno zanemarejno. Toda to ni vzelo tov. Poteku volje do dela. V pičlem letu je dvignil ekonomijo tako, da je danes najboljša v celjski oklici. Na tej eko- nomiji so že pred tremi tedni zaklju- čili jesensko setev, sedaj so pri spravi- lu repe in korenja. Plan obvezne oddaje žit so izpolnili in celo presegli za 20%. Ilrompirja so dosedaj oddali 8120 kg. Tudi odkup maščob bodo zadovoljivo i-^polnili. Pred dnevi so oddali odkup- nemu podjetju 211 kg težkega prašiča. Zadružne ekonomije na GomilisVem in Sv; Juriju ob Taboru tudi ne zaostajajo. llkonomLja na Gomilskem je iCiOs iAi- dala večje količine in kvalitetnejši hmelj kot Kmečka delovna zadruga na Vranskem. Tudi 35 centov belih žit na ha, pomeni lep usipeh. V Sv. Juriju le- po napreduje gospodarstvo, predvsem po zaslugi upravnika. V nasprotnem slučaju pa je čudno, zakaj v Polzeli na ekonomiji ne zmo- rejo krme za štiri prašiče, čeprav nji- hova ekonomija obsega 4.68 ha orne zemlje. Čuden predlog je postavil tajnik KZ Št. Andraž pri Velenju, ki je hotel doseči to, da bi zemljo zadružne eko- nomije razdelili med privatnike, ki naj bi plačevali najemnino. Ekonomijo v Grabelnem vodijo zad- nje čase le ženske, ki so vrožile svojo zemljo v skupnost. Med njimi so na- stala nesoglasja, ki bi jih morale reše- vati na družinskih sestankih. Toda vse to ni čudno, če se upravni odbor ni brigal za ekonomijo. Predsednik kme- tijske zadruge je včasih, če ga je za- neslo na sestanek, spal po celo uro in pol. M. B.. Upoznajmo delavce s predpisi in principom nove uredbe o prevedbi delavcev Za^ prevedbo delavcev v zvanja ima- mo časa vsega dva meseca. Ta akcija bo lahko uspešna samo takrat, če se bodo delavski sveti in upravni' odbori podjetij ter sindikalne organizacije po- polnoma angažirale za njeno izvedbo. Dosedaj so že izvršene številne tehnič- ne predpriprave, medtem ko politično delo odnosno objašnjevanje in važnosti te nove uredbe ni dosedaj bilo najbolj- še. Po vseh centrih okrajev so bila pre- davanja o tej uredbi, vendar delovnim kolektivom dosedaj nismo dovolj ob- jasnili te uredbe. Sindikalne podružnice so dolžne, da v najkrajšem času organizirajo preda- vanje in da preskrbijo i>redavatelje, ki bodo znali pravilno objasniti delavcem pomen nove uredbe. Predpisi in navodila, ki so bila iz- dana, nam dovolj jasno dokazujejo, da bo pri tehnični izvedbi te uredbe ve- liko dela. Ravno tako je jasno, da "je potrebno za uresničenje teh predpisov veliko predpriprav, posebno samih čla- nov komisij za prevedbo delavcev. Pri tem pa ne smemo misliti, da je izključ- na dolžnost članov komisije, da poznajo vse predpise nove uredbe, temveč so tudi delavski sveti, upravni odbori pod- jetij ter sindikalne organizacije odgo- vorni za pravilno izvedbo uredbe. Zato je pK)trebno in koristno, da se člani delavskih svetov temeljito seznanijo z uredbo, da bodo mogli pravilno in pra- vočasno reagirati v slučaju, da komisija pri prevedbi pogreši. Najpravilnejše pa se bo prevedba izvršila samo takrat, če bodo tudi sami delavci poznali navodila in uredbo. Zato ne sme biti delo pri objasnjevanju samo propagandnega po- mena, temveč je potrebno organizirati predavanja, na katerih bodo delavci spoznali do podrobnosti uredbo za pre- vedbo v nove poklice. Pri svojem delu naj se komisije za prevedbo, delavski sveti, upravni od- bori in sindikalne organizacije poslu- žujejo navodil, ki bodo objavljena v mesečnem strokovnem časopisu »Ve- stnik rada«, ki ga izdaje Ministrstvo za delo FLRJ. V tem časopisu bo objav- ljen ves material, ki se nanaša na u- redbo. Imamo mnogo primerov, da so poedi- na podjetja delo pri propagandi in ob- jasnjevanju nove uredbe popolnoma za- nemarila. Zato je trenutno ena naj- važnejših nalog organiziranje raznih predavanj, na katerih se bodo delavci detajlno spoznali o pomenu in važnosti te nove uredbe. Zaradi pravilne razporeditve delav- cev v poklice po predpisih nove uredb« je nujno, da si delavci takoj preskrbijo podatke, s katerimi bodo dokazali svojo strokovno in splošno izobrazibo, kakor tudi o delovni dobi, ki so jo prebili v poklicu, na katerega se prevajajo. v ta namen se morajo delavci preskrbeli predvsem naslednja dokazila: 1. Potrdilo o skupni delovni dobi, ki so jo prebili pri raznih delodajalcih ter v raznih poklicih; 2. Potrdilo o strokovni izobrazbi (spričevala o kvalifikaciji ali potrdilo o polkvalfikaciji itd.); 3. spričevalo o šolski izabrazbL Vsak delavec je dolžan, da predloži komisiji za prevedbo vse dokaze, na temelju katerih bo komisija izvedla prevedbo. V kolikor delavec ne bo predložil komisiji do časa prevedbe po- trebnih dokumentov, bo komisija iz- vedla prevedbo na temelju dokazov, e katerimi bo razpolagala, t. j. tistih, ki jih bo ponudilo .podjetje odnosno tista- nova. Komisije za prevedbo obveščamo, da v čim krajšem času dvignejo potreben material za prevedbo na pristojnem pt>- verjeništvu za delo. OPOZARJAMO VSE USTANOVE. DRŽAVNA, REPUBLIŠKA IN LO- KALNA GOSPODARSKA PODJETJA, NADALJE VSA KULTURNO PRO- SVETNA DRUŠTVA, MNOŽIČNE OR- GANIZACIJE, FIZKULTURNE ORGA- NIZACIJE IN LJUDSKE ODBORTT DA BOMO OD 1. NOVEMBRA 1950 DALJE SPREJEMALI OGLASE IN OBJAVE ZA VSE RADIOPOSTAJE V DRŽAVI. »JUGOREKLAM«. LJUBLJANA, ' Tyrševa 11, s podružnicama Ma- ribor, Slovenska ulica in CELJE, PREŠERNOVA ULICA MINIATURNA POSTOJNSKA JAMA V SAVINJSKI DOLINI V kamnolomu Podgora pri Šmartnem db r'aki se je pri rušenju kamenja po- kaz£j".a odprtina veličine približno 3 m» in v njej pravi izgled Postojnske jame. Višina odprtine znaša le 80 cm, sicer pa so tla in strop izglajeni in nasajeni z drobnimi kapniki. Po sredini odprtine te nekoliko že prav močnih kapnikov, ki segajo od tal do stropa. Ob strani so kapnik: piav lepe uosebne oblike, ka- kr'?ne vidimo tudi v Postojnski jami. Po vsej verjetnosti se bo nekaj me- trov dalje pokazalo nekaj podobnega, toda v večji izmeri, ker se že čuti vot- lina. Priporočljivo bi bilo, da si to stvar ogleda nekdo iz znan&tvenih institutov, da pod,''etje, ki ima kamnolom v izkori- ščanju, ne bi iz nevednosti uničevalo naših naravnih lepot. Ljudstvu v neposredni bližini kraja, predvsem pa šolam se priporoča, da si to tudi ogledajo, dokler stvar ne bo uničena zaradi nadaljnjih del v kam- nolomu. F. K. GLEDALIŠKEMU OBČINSTVU! D^j bi se omogočil obisk gledaliških pred- stav kar najširšemu krogu našega občinstva ukinja uprava Mestnega gledališča vsako prednostno razdelje^4anje oz. rezerviranje vstopnic. Vsak gledališki obiskovalec si bo potemtakem mogel nabaviti vstopnico prven- stveno po redni poti pri gledališki blagajni. Gledališka blagajna bo zato za vsako pred- stavo odprta dva dni pred predstavo od 16. do 18. ure, oziroma dve uri pred pričetkom. V kolikor bi pa poedine organizacije' — sindikati, šole društva. ,TA itd. — vkljub te- mu reflektirale na določeno število vstopnic ali celo na zaključeno predstavo za svoje čln»iptvo. bodo" morale oddati naročilo še pred pričetkom redne prodaje vstopnic istočasno pa poloMti znesek za naročene vstopnice. Ta- ka naročili bo sprejemala gledališka pisarna med običajnimi uradnimi urami za stranke od 10. do 12. ure. Zaradi točnega in nemotenega pridelka predstav ostaja še naprej v veljavi lanski predpis, da se bodo vhodna vrata zapirala pet minut pred napovedanim pričetkom tako, da bodo za-lmi obiskovalci lahko še do pri- četka predstave zasedli svoja mesta. Ker se v časopisni oznanila glede pričetka predstav, prodije vstopnic itd. vrinejo če- stokrat kake napake, vabimo vse gledališke obiskovalce, da se v izogib različnih zmot ravnajo po naših oznanilih nabitih v naših oglasnih okencih. Sklicevanja na nevednost in zajnudo v nobenem primeru ne bomo upo- števali. Uprava Mestnega gledališča Pisan drobiž V ŠMARTNEM OB PAKI JE NUJNO POTREBNA ZASILNA ČAKALNICA V šmartnem ob Paki je bilo med vojno požgano tovorno skladišče s postajnim po- slopjem vred. Po osvoboditvi so najprej ob- novili skladišče, kar je popolnoma razum- ljivo. Toda kaj je s streho za potnike? Do- slej je temu namenu služila gostilna pri postaji. Promet vedno bolj raste in ta ne- primerna čakalnica je postala premajhna. Zgodilo se je, da so potniki prinesli v go- stilniške prostore tudi pujske, ki so jih pri- peljali s Hrvatskega. Sedanji lastniki go- stilno so bili okradeni fe za 18.000 din go- tovine, ker je »čakalnica« povezana s ku- hinjo in stanovanjem. Poleg kretnice stoji del stare stavbe, kjer se sedaj nahaja rpzna ronotija. Z malimi stroški bi se tu dala urediti zasilna čakal- nici, kier naj bi sedaj, ko se bli^a zima, postavili peč in kurivo. Naj ta predlog ne naleti na gluha ušesa, kajti čakalnica je na' tej posta-ii res nujno potrebna. Kmalu bo zimq in potniki, ki pr'haiaio z nočnim vla- kom, nimajo zveze z Zpfornio Savinjsko do-- lino. Kje naj torej prebijejo dolge ure ča- kanja na avtobus ? F. L. NEVERJETNO — PA VENDAR RES! Dno 21. t. m. — soboto — sem opazoval tako imenovani rogpški vlak, ki odpelje med 12. in 13. uro iz Celja. To je vlak, s ka- tf^r'm so vrn"a''o domov liudje ,ki so pripe- ljali na celjski trg pridelke svojih nMv in vrtov (velikokrat nekaj ur oddaljeni od že- 'leznice), potem oni, ki so že opravili po raznih uradih in pa dijaštvo in delavci, ki so dotedaj odslu"ili svoj čas. že naVadne dni je naval na ta vlak velik, toda nekako zno- sen, sobote so pa nesrečen dan, ker te dni prido še veliko več liudi na trg. Trenutno pa tudi vlak glavne proge, ki odhaja pred ro- gaškim, ne vozi in ki sicer odvzame mnogo potnikov za postaje do Grobelnega. Ta dan torej — zadnjo soboto — sem videl ob tem vlaku prizore, ki so me fivo spomnili, .da mora biti tako nekako v Koreji, kjer »delajo mir« ameriška letala. Pet kratkih potniških vozov je bilo tako nabito polnih, da bi med ljudmi ne bila padla igla na tla, razven tega so ljudje viseli v rojih na vseh hodnikih in stopnicah, seveda vrata niso mogla biti za- prta kakor je to menda predpisano zaradi varnosti. Vsaj še enkrat toliko, kakor v no- tranjosti, je bilo potnikov zunaj. Da so za- vzeli tudi službeni voz, je seveda razumljivo. Toda nekaj minut pred odhodom je prišel prometnik s svojo poveljniško tablico ter ljudi izgnal iz službenega voza. To je seveda stisko za kakšnih 40 potnikov še povečalo in naposled je mnogo potnikov ostalo zunaj. Ob kakšni varnosti za življenje so se odpe- ljali tisti, ki so samo z eno nogo stali na zadnji stopnici, na to menda nikdo ni po- mislil. Mislim, da si vsakdo s karto kupi pošten prostor v vlaku in to sedež, če pa tega ne zmoremo, pa še dolgo ne bo opravi- čena mnogo ponavljana krilatica o kultur- nem prevozu. Nehote se sprašujem, kam gre tistih 10% več popravljenih vozov, ki so nam jih obljubili — in gotovo tudi popravili — v železniških delavnicah. Vsaj za take dni naj bi bilo na razpolago za ojačitev nor- malnih garnitur nekaj vozov. Ne verjamem, da bi se postaja Celje za to ne potegovala. -o-a »GASILSKO DRUŠTVO S TREMI PREDSEDNIKI« je naslov članka, ki je izšel v »Celjskem tedniku« dne 21. 10. 1950 s podpisom K. A. Odbor okrajne gasilske zveze Celje-okoliC3 je na osnovi proučitve uradno ugotovil, da je pisec članka popoln la!ik v spoznavanju gasilskih činov, ker ni bil nošen v-Gaberjih še manj pa v Kozjem, niti eden znak pred- sednika po kakršnem koli članu Prostovolj- nega gasilnega društva Šentjur. Dejansko je ugotovljeno, da je predsednik" gasilnega društva Šentjur takrat nosil čin predsednika Okrajne gasilske zveze, njegova žena čin članice Upravnega odbora Okrajne gasilske zveze, medtem ko sin obeh sploh nI nosil no- benega čina, v Gaberjih pa niti gasilske uni- forme. Pisec članica je prav gotovo jako slabo pbučen o gasilstvu in bi mu svetovali, da v bodoče iznaša stvarne kritike, v slučaju pa, da ni dovolj poučen o činih, naj se vsaj prej informira, da ne bi v bodoče prišel zo- pet v zadrego. OGZ Celje-okolica Fizkultura USTANOVNI OBCNI ZBOR ŠAHOV- SKEGA KLUBA »KOVINAR«' V GABERJU V sredo zvečer so zborovali šahisti tere- na Gaberje. Pobudo za ustanovitev šahov- skega kluba so dali šahisti delovnega kolek- tiva Tovarne emajlirane posode v Celju. Na ustanovnem občnem zboru šahovskega kluba, ki bo nosil ime »Kovinar«, je bilo 50 ša- histov, od teh je mladina prevladovala z ve- liko večino. Je to predvsem mladina Indu- strijske kovinarske šole. Šahovski klub Gaberje je prevzel nase na- logo, da zbira člane na terenu Gaberje, zla- sti po delovnih kolektivih ter pri tem delu posveti predvsem mladini vso pažnjo. Upra- va podjetja Tovarne emajlirane posode v Celju je obljubila, da bo klubu pomagala skupno s sindikalno organizacijo, zlasti gle- de klubskega prostora. Novi upravni odbor sestoji iz dobrih, ša- hu predanih ljudi, zato pričakujemo od te najmlaiše organizacije gabrskega terena, da bo z uspešnim drilom doprinesla delež v iz- gradnji našega delovnega človeka. Nujno je, da se mladina gabrs'rega terena vkl^'uči v to koristno organizacijo, katere namen je, učiti človeka vztrajnosti, borbenosti, odloč- nosti in skromnosti. Ob dobri in zadostni podpori drugih organizacij gabrskega te- rena bo šahovski klub »Kovinar« s pridom rešil zadane si naloge. SLOVENSKO NOGOMETNO PRVENSTVO ODRED B : KLADIV AR 2:1 (2:1) Minulo nedeljo je celjski Kladivar igral tekmo izven konkurence ter z nekompletno postavo, (igrala nista Posinek ter Firm), izgubil proti moštvu ljubljanskega Odreda B. Njihova vrata je branil izvrstni Bencig, ki je rešil dva sigurna ostra strela Dobrajca, medtem ko je pred enim moral kapitulirati. Tekma sama ni bila zanimiva. Kladivar j© dal povprečno partijo. Toda kljub porazu je zapustil zadovoljiv vtis. Oba prejeta gola sta bila povsem neregularna, ker je prvi padel iz ofside pozicije, medtem ko je drugi bil preostro dosojena enajstmetrovka. Sodnik je bil zelo slab in je zelo oškodoval gostujoče moštvo. KLADIVARJEVI IZLETI Pred tedni je organiziral Kladivar s po- močjo »Jugoreklama« izlet svojih pristašev na nogometno tekmo v Mariboru. Odziv za- radi velesejma v Zagrebu in v zvezi s tem meddr avne tekme Jugoslavija—Avstrija, prav tako tombole v Celju, ni bil tako re- korden kot minulo pomlad, toda kljub temu je bilo približno prisotnih okoli 200 navija- čev, kar je bilo zadovoljivo. Celjska po- staja s postajenačelnikom tov. Ofentavškoni na čelu nam je priskrbela dva, udobna va- gona, za kar se iskreno zahvaljujemo. Kladivar namerava letos prirediti še en sličen izlet. V predzadnjem kolu slovenskega nogometnega prvenstva bo moral Kladivar na težko srečanje v Ljubljano proti Krimu in verjetno takrat bo odvisno, ali bomo za- sedli prvo ali drugo mesto ter s tem mož- nost se plasirati v tretjo nacionalno ligo. Že sedaj opozarjamo na ta izlet, kajti po- trebno bo, da se bo takrat prijavilo najmanj 1000 navijačev, ki se bodo pod ugodnimi po- goji naužili ozračja na razburljivi tekmi, na kateri se bo reševala usoda prvakov Slo- venije. Vožnja bo zelo poceni in zveze z vlaki prav tako zelo ugodne, čas prijave bo objavljen naknadno. Mo nost bodo imeli tudi iz celjske okolice, Petrovč, Žalca, Laškega in drugih krajev v bližini Celja. Verjetno bo odhod iz Celja ob pol 11. uri ter prihod Celje ob 21. uri. B. V. Kai dela okrajni odbor strelske zveze v Celju Neki torek pred dvema mesecema so pio- nirji pri telovadbi izrazili željo, da bi stre- liali. Ker so res pridno telovadili, sem jim obljubil, da bom oskrbel zračno puško. V petek sem stopil mimogrede na Okrajni od- bor Strelske zveze v Celju. »Seveda lahko dobite puško!« so mi rekli. Ker pa je stre- livo za strelske družine mnogo cenejše in ker smo se v Zvezi borcev NOB že večkrat menili, da bomo ustanovili strelsko družino, smo kar v ponedeljek na to sklicali v Rim- skih Toplicah ustanovni sestanek strelske družine. Drugi dan sem nesel v Celje pri- javo in zapisnik in zopet prosil za puško. Toda zahtevali sb še prijavo za Notranji od- sek, ki smo jo nameravali poslati naravnost tja. Dejali so, da prej ne smejo izdati pu- ške. V soboto smo poslali tudi to prijavo in končno je billo vse urejeno. Puško bi lahko dobili, ni pa bilo trenutno streliva. »V pone- deljek ga bomo dobili iz Ljubljane, v torek pa že lahko vse dobite.« Za vsak primer sem prišel gledat v sredo. Zvedel sem, da so danes poslali ponj. še enkrat sem prišel za- stonj ,končno pa je bilo vse pripravljeno. Seveda bi lahko dobil puško in strelivo, to- da — »V nedeljo bo v Braslovčah veselica in bomo dali tja zračne in vojaške puške! V ponedeljek ali torek pa jih boste že lahko dobili.« v torek pa še pušk ni bilo nazaj, tudi v sredo ne in ne v četrtek. V petek sem naletel v pisarni na dva tovariša, ki sta se menila, če, kdaj in kako bi šla ponje v Bra- slovče. Ko se je nekaj dni nato zopet ogla- sil v Celju član našega odbora, mu je admi- nistratorka svetovala, naj telefoniramo na postajo NM v Braslovče, če so puške tam in naročimo, naj jih takoj pošljejo v Celje. Po tem prijaznem nasvetu je — ob telefonu nadaljevala s čitanjem zanimivega romana. Nekaj dni nato sem zopet sam prišel pogle- dat. Vprašal sem, kje so pravzaprav puške, na kar sem dobil kratek in jasen odgovor: »Ne vem.« Ko mi je nad to kavarniško mir- nostjo le zavrela kri, se je tovarišica opra- vičevala takole: »Jaz sem tu le administra- torka in če se odborniki ne brigajo, se tudi jaz ne bom jezila.« še večkrat sem bil nato v Celju in tudi drugi so hodili čakat in gle- dat na Okrajni odbor Strelske zveze, toda vrata, na katerih se bohoti napis: Uradne ure od 8—12 in 15—18, so bila stalno zaprta. Končno je to tudi najpametnejše, ker admi- nistratorka niti eno uro dnevno nima kaj delati. Naš primer najbrž ni osamljen, je pa slika delovanja Okrajnega odbora Strelske zveze in stanja na terenu. Okrajni odbor ima puške na zračni pritisk, ki pa so od poto- vanja z veselice na veselico že zelo zdelane. Za malokalibrske puške in za vojaške puške Mauser ni streliva. Pa vojaške puške Man- licher je streliva sicer dovolj, so pa t takem stanju, da »nesejo okrog ogala«. Jasno je, da se v takih razmerah strelstvo na terenu ne more razviti. Nujno je potrebno, da se funkcionarji Okrajnega odbora Strelske zve- ze zavzamejo za stvar, saj so med njimi go- tovo ljudje ,ki so, sposobni in imajo možnost, da stvar urede. S. KONCERT Koncert godalnega orkestra SKUD »Ivan Cankar« pod vodstvom Dušana Sancina bo t prvi polovici novembra. Točen dan koncerta in program bomo pravočasno javili. Med dru- gim je na sporedu tudi znameniti Bachov kon. cert za dve violini in orkester. Solista bosta brata Božo in Mirko Gorše. Prvi je naš znani koncertant, drugi je koncertni mojster v Beo- gradu. Že danes opozarjamo ljubitelje lepe glasbe na to prireditev. V zadnji številki »Celjskega tednika« od 21. oktobra 1950, se nam je vrinila neljuba pomota v članku Tineta Orla »Od Krimmla do Celovca« na četrti strani. V 56 vrsU dru- gega stolpiča stoji »Karten frei und ... Ci- tatelji naj popravijo na »Karnten frei und . . . (Op. uredništva.) OBJAVE IN OGLASI LJUDSKI MAGAZIN JE SPREJEL ZA ŠIROKO POTROŠNJO V PROSTI PRO- DAJI PADIO-APARATE »KOSMAJ« PRISPELA JE TUDI POŠILJKA DO- BRIH FOTO-APARATOV S FTIJVTI, KATERE BO MOŽNO DOBITI V LJUDSKEM MAGAZiNU, KAKOR TUDI V DROGERIJI »SANITAS« OBVESTILO Prosimo vse starše, ki še do sedaj niso poravnali hranapine za otroke, ki so bili v počitniških kolonijah v Bakarcu, Lokah, Tre- biji in Tolminu, da se osebno zglase na Poverjeništvu za prosveto pri MLO-Celje čimprej, da urede svojo obveznost. OBVESTILO Zaposlene žene obveščamo, da se bo vršilo vpisovanje otrok v otroški vrtec — Aškerčeva ul. 7. dne 30. in 31. oktobra od 14—16 ure popoldne na Poverjeništvu za prosveto pri MLO Celje. S seboj je treba prinesti potr- dilo o zaposlitvi matere, zdravniško potrdilo, da je otrok duševno in telesno zdrav in po- trdilo o dohodkih družinskih članov, ki žive y skupnem gospodinjstvu. y poštev pridejo otroci v starosti od izpolnjenega tretjega leta do vstopa v šolo.« KUPIM mreiasto otroško posteljico. Ponud- be na upravo lista, jjod »Posteljica«. PRODAM kromatično harmoniko, troglasno, tvrdke Hohner. Naslov v upravi. PRODAM dobro ohranjen »Singer« šivalni stroj. Naslov v upravi. PRODAM šivalni stroj znamke »Bobin« Selce št. 30 pri Celju. PRODAM 4 cevni radio aparat znamke »Ev- mig« 110 do 220 voltov. Naslov v upravi. PRODAM školjko za stranišče. Naslov v upravi. Proglašam za neveljavno uslužbensko knji- žico, osebno izkaznico štev. 310 izdano od KLO Teharje, knji ico od kolesa štev. 524 na ime Valentinič Ernest Teharje, Slance 12 Pomočnika iščejo. Krajevna krojaška delav- nica Žalec išče pomočnika. Prednost imajo krojači vešči krojenja. Vprašati v Krojaški delavnici Žalec. DNE 23. okt. sem zgubila poročhi prstan od kapucinskega mosta do bolnice in Plinarne. Najditelja prosim, da ga odda proti na- gradi na upravo lista. IŠČEM opremljeno sobo. Naslov v upravi. Proglašam za neveljavno knjižico od kole- sc, štev. 14489 na ime Perkovič Jo-e, osebno izkaznico na ime Perkovič Neža, 900 kmeč- kih bonov na ime Deelak. Tri živilske na- kaznice, 2 krompirjeve, 2 oblačilne, 2 ži- vilske in oblačilne T na ime Perkovič Neža. DNE 22. okt. ob 5. uri popoldne sem izgubil v Celju na postaji knjižico od kolesa štev. 5706. 42 točk, 250 bonov, 500 din in slike. Najditelja prosim, da ji hvrne proti na- gradi na nEislov, ki Je v kuvertu. Izgubljena je bila denarnica z vsemi doku- menti dne 25-. 9. 1950 na avtobusni progi Ljubljana—Celje. Poštenega najditelja pro- sim, da jo vrne proti nagradi na naslov v dokumentih. Proglašam za neveljavno prometno knjižico št. tablice 2742 S-12. Tovarniška izkaznica izdana od Tov. maji. pos. na ime Kolenc Franc, Nova v£is 56. Proglašam za neveljavno delavsko knjižico št. 1623S97 izdana od Cinkarne Celje na ime Kelnerič Jože, Levstikova 6. Proglc^šam za neveljavno vojaško knjižico od vojnega odseka Celje-mesto na ime Snoj Drago, Tomšičev trg 8. Proglašam za neveljavno prometno knjižico tovornega avtomobila »Zis« št. S-4151 na ime Avtopromet eClje-okolica šentpeter. Proglašam za neveljayno prometno knjižico št. tablice 4e27-S-13 na ime Plahuta Mari- ja Sv. Rozalija šentjurij. Proglašam za neveljavno tablico od motorja št. S-02554 na ime Jurkovič Alojz, Ostrožno. Proglašam za neveljavno šolsko spričevalo izdano od drugega razreda gimnazije Celje na ime Brečko Justin, Selce 17. Proglašam za neveljavno delavsko knjižico št. 1347891 izdana od Jugoslovanske držav- ne železnice Celje na ime Praznik Stanko, Levstikova 1. Proglašam za neveljavno sindikalno izkaz- nico izdano od Cinkarne Celje na ime Fe- guš Kari, Cinkarniške barake. Proglašam za neveljavno prometno knjižico od tovornega avtomobila znamke »Chev- rolet« št. S-6412 na ime Tovarna sadnih sokov Celje. Proglašam za neveljavno štampiljko od pro- stovoljnega Gasilskega društva Trnovlje na ime »Sekretar Brance Ignac Zadobrova«. Proglašam za neveljavno delavsko knjižico izdano od inšpekcije dela Celje na ime Ko- čar Valči Šentjur 18. — »Jugoreklam« KINO METROPOL DO 30. oktobra nemški film »KATICA« od 31. oktobra do 2. novembra angleški film »BEŽNO SREČANJE« KINO DOM Do 29. okt. francoski film »NESREČNIKI I. del. od 30. okt. do l.nov. francoski film »NESREČNIKI II. del« KINO »UDARNIK« VELENJE Do 29. okt. angleški film »LJUBAVNA ZGODBA« •wreju]e uredniški odbor — Odgovorni urednik Gombač Branko — Teieton 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiska »Celjska tiskarna« v Celju