IV 7S!)a5 €MM zbor Republiškega sveta sindikatov Slovenije 5. januarja je bil v Ljubljani peti občni zbor Republiškega sveta sindikatov Slovenije. Med gosti so bili sekretar CK ZKS Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Boris Kraigher, podpredsednik Centralnega sveta sindikatov Jugoslavije Paško Romac in drugi. O delu Republiškega sveta in neposrednih družbeno političnih nalogah sindikatov je poročal predsednik Republiškega sveta Stane Kavčič. Iz njegovega referata prinašamo nekaj odlomkov. (V celoti bo objavljen v prilogi »Delavske enotnosti«.) in o krepitvi države. In končno sindikati tudi niso nikakršna oblast, ki bi poskusila ali želela svoje odločitve ali rešitve vtihotapiti v organe delavskega samoupravljanja. Zlasti se zdi potrebno opozoriti na to poslednjo Sindikati so obrnjeni k osnovnim in sodobnim družbe-no-ekonomskim problemom današnjega časa. Vsako zoževanje dejavnosti sindikatov na to ali drugo področje bi objektivno pomenilo, da odtegujemo en del neposrednih delavsko-proizvajalnih sil od centralnih problemov družbe in da jih vodimo po sindikalistično sentimentalnih poteh preteklosti. Z vso upravičenostjo lahko trdimo, da je eden zelo razveseljivih rezultatov v delu sindikalnih organizacij in sindikatov na sploh predvsem v tem, da se le-ti v čedalje večji meri vključujejo v konkretna eko-nomsko-politična. dogajanja graditve socializma pri nas. Toda kljub temu vendar ne bo odveč nekoliko besed o družbenem položaju in vlogi sindikatov na sedanji stopnji graditve socializma. Eden značilnih družbenih premikov je večje uveljavljanje proizvajalca in državljana tako v njegovem delovnem odnosu kakor tudi v njegovem odnosu do države in njenega aparata. To vodi k postopni likvidaciji poslednjih ostankov mezdnega odnosa, mezdnega pojmovanja in starega klasičnega pojmovanja državljana, državotvornosti in državljanskih pravic. Namesto starega državljana in starega klasičnega delavca stopa na njegovo mesto kvalitetno nov proizvajalec, ki v pogojih vse bolj in bolj osvobojenega dela spreminja samega sebe in s tem tudi svoj odnos do družbe. Vse to ima in mora imeti tudi svoj vpliv na sam položaj, na aktivnost in na metode delovanja sindikatov. To se pravi, da hkrati s takim razvojem tudi že postopno odmira stari klasični način delovanja in pojmovanja sindikatov in njihovega družbenega položaja. Zato se moramo boriti proti mezdnemu pojmovanju in staremu gledanju na vlogo, položaj in aktivnost. sindikatov kot edinega zaščitnika delavskih pravic. Ravno tako tudi odločno odklanjamo tako državno-administrativno-so-cialistično pojmovanje sindikatov, ki naj bi bili nekakšna transmisija države oziroma državnega aparata. Sindikati torej niso več zaščitnik mezdnih delavskih pravic. Tudi niso transmisija in či-nitelj državotvornosti v smislu stalinskih teorij o transmisijah zgolj objekt svoje aktivnosti, potem je to birokratizem, potem je to borba za oblast. In se se ta borba za oblast, če se ta in tak birokratizem pokriva s teorijo • o delavski enotnosti in če na svoja birokratska stališča daje pečat sindikalnega foruma, to nič ne Za realno vrednotenje našega dela Tajnik Republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev tov. Geza čahuk je govoril na občnem zboru Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Dovolite mi, da se v kratkih besedah dotaknem še tako zvane šolske problematike. Namenoma pravim šolske problematike, ker še vedno nekateri smatrajo, da je vprašanje šol stvar šolnikov in spremeni njegovo birokratsko- strokovnih organov, ki so po svoji administrativno vsebino. Tako službi dolžni reševati te probleme. Do nedavnega se s temi pro- njegovo birokratsko-administra-tivno vsebino tudi ne spremeni trditev in samohvala, da je ta sindikalna oblast bolj socialistična, in delavska od one v komuni ali v delavskem svetu. Da bi se izognili omenjenim čerem in nepravilnim tokovom, ki s« v odnosu do sindikatov ali v sindi- bletni niso ukvarjali niti občinski sindikalni sveti, z izgovori, da so preobremenjeni z gospodarsko problematiko in da problematiko šolstva premalo poznajo. V zadnjem času se je položaj bistveno spremenil in je večina sindikalnih forumov začela posvečati pre- katih še pojavljajo, jnoramo eejšnjo pozornost problemom na ** področju vzgoje in izobrazbe. Večja politična angažiranost in aktivnost na tem področju je že pokazala začetne rezultate. V glavnem je povsod uspelo razgi-neprestano h^ti in zainteresirati za reševanje upoštevati, problemov širše družbene organe. jo vse breme na dopolnilne vire* ki jih predvideva zakon, kar pa je bilo v bistvu zelo samovljno razlaganje zakonskih določil. Administrativno določanje sredstev šolam za njihovo osnov* no dejavnost nikakor ne more pospešiti tistega, za čemer stremimo, to je družbenega osamosvajanja vzgojno-izobraževalnih ustanov. Le s težavo pa naši LO sprejemajo koncept, da morajo to prepustiti organom upravljanja — to je kolektivom in družbenemu organu upravljanja, da sam kalkulira potrebe za svojo dejavnost, z drugimi besedami, da sa- svoje delovanje prilagoditi slednjemu spoznanju: — Družbeno-ekonomske spremembe, ki se tako v individualnem proizvajalcu kakor tudi v delovnih kolektivih dogajajo, je treba Puberteta delavskega in družbenega samoupravljanja je končana in nastopila je zrela doba mladosti z vsem svojim elanom, ustvarjalno silo in seveda tudi z napakami in zmotami, ki so neizbežne za vsako mladost, dinamiko in ustvarjalnost; — delovnim kolektivom in posameznim proizvajalcem je možno nuditi pomoč samo tako, da se jim s političnimi sredstvi V čem Je bistvo problema? Bistvo vprašanja je v družbeno ekonomskem osamosvajanju vzgojno-izobraževalnih ustanov in dajanju tem kolektivom, tako kot v ostalih gospodarskih panogah, večje pravice in seveda prenesti na njih tudi večje dolžnosti in odgovornost. Vsi dosedanji napo- Razprava o vprašanjih šolstva Na nedavnem zasedanju republiške Ljudske skupščine je več ljudskih poslancev razpravljalo o perečih vprašanjih šolstva, med njimi tovariša Jaka Jlv-šič in Tine Lah ter predsednica našega sindikata Slavica Zirkelbachova. Objavljamo diskusijo tovarišice Zirkeibachove zmoto, ki jo še zasledimo tu - ali tam v sindikalnih organizacijah. Še so nekateri sindikalni forumi, ki se obnašajo do organov .de- , lavskega samoupravljanja in do delovnih kolektivov kot njihova guvernanta in ' dušebrižnik. Še neprestano širi obzorje in znanje ri v zvezi z izvajanjem šolske reforme so rodili le minimalne rezultate zato, ker se je začela reforma sprovajati od zgoraj navzdol in pa ker za to v teh ustanovah niso bili zagotovljeni osnovni materialni pogoji. Zadnja leta smo lahko vedno in da se jim daje splošno-poli-tična in gospodarska orientacija; — s političnimi sredstvi naj se zagotavlja tisto prepotrebno resnično demokratično vzdušje v delovnih kolektivih, ki je prvi pogoj, da pridejo v organih de-zasledimo koncepcije in mišlje- lavskega samoupravljanja dejan- bojj ugotavljali, da naše" šolstvo nja, na osnovi katerih naj bi de- sko do izraza želje in odločitve zaostaja za razvojem gospodar- Letošnjo jesen so pričeli kolektivi v naših vzgojno izobraževalnih ustanovah živo razpravljati o formiranju družbenih skladov za šolstvo, o delitvi dohodka po delu, začeli so mrzlično iskati ustrezne rešitve. Kolektivi na šolah so izdelali vrsto pravilnikov o delitvi dohodka, v katerih so upoštevali predvsem obseg in pogoje dela, strokovnost, potrebno prakso, ni pa še dosti predlogov, kako naj bi ugotavljali uspeh pri delu. Marsikje razpravljajo o tem, vendar se je pokazalo, da to ni enostavno vprašanje, ki bi se ga morda dalo že rešiti samo z anketo učencev ali s posegom prosvetno-pedagoške službe, s testi in podobno. Pri vseh razpravah o tem vprašanju pa so naši prosvetni delavci precej dobro vedeli, da se v šolskem kolektivu med seboj ' poznajo in dg tudi znajo vrednotiti delo drug drugega. Zato mislim., da bo to vprašanje znal rešiti zrel kolektiv, v katerem so se navajeni o delu odkrito pogovarjati. Dati mu moramo le možnost, da začne. Z letom 1962 bi bilo treba povsod začeti z delitvijo dohodka po delu, ne glede na to, koliko bo v komunah možno povečati družbene sklade za šolstvo, oziroma glo-bale, ki jih bodo šole dobile. Seveda smo pa vsi prepričani, da bo treba precej več sredstev za šolstvo kol doslej, če hočemo ugodno rešiti položaj prosvetnih dov za šolstvo in-drugi. Ponekod upravni odbori ■ družbenih • skladov za šolstvo izdelujejo ekonom- lavci bili zgolj objekt sindikalnih akcij in sindikalnega dela. Za naše uspešno delo ne predstavlja več nobene resne nevarnosti tista uradniška in administrativno-državotvoma mentaliteta, ki, poskuša še tu in tam telefonično napraviti sindikalno organizacijo za svojo transmisijo, sklicujoč se ;pri tem- na linijo socializma. Kot 'linijo socializma- je seveda tu razumeti subjektivno željo telefonista. Tudi našemu delu niso pre-• več nevarna tista stara socialna ske analize potreb šolstva. Izkuš- mezdna gledanja na vlogo in ponjo je pokazala, da je je delo ložaj sindikatov, ki jih še zasle-brez pomoči strokovnih služb dimo tu ali tam med najmanj težko. Vprašanje pa je, katere razgledanimi- proizvajalci, ki po-strokovne službe naj bi delale- na tujejo od podjetja do podjetja, tern,. oziroma, kje. naj -se organi- želeč na osnovi intervencije sin-zirajo. Ne strinjam se s predlo-- dikatov in ne oziraje se na svojo gom, naj bi bile strokovne sluz- delovno storilnost - priti do čim-bs pri upravnem odboru sklada, večjih -osebnih dohodkov. Naj-Všeč pa mi je težnja, ki sem jo večja ovira za pravilno razume-zasledila v materialih zadnje vanje položaja in delovanja sin-konference mest, naj bi zavod^za dikatov je zdaj birokratizem v prosvetno pedagoško službo naših lastnih vrstah. In če se organizirali tako,-da bi lahko da- nekdo obnaša do organov delav-jali. .šolam strokovno pomoč* ne skega samoupravljanja kot gu-le pri reševanju pedagoških vernanta in dušebrižnik in če kdo vidi v delovnem kolektivu sko do izraza želje in odločitve proizvajalcev, oziroma da se v njihovi konkretni politiki in v njihovih praktičnih zaključkih uresničuje bogat kapital njihove splošne družbene zavesti, delovne ustvarjalnosti, njihovo znanje, splošno-človeško hotenje in obzorje. Naš družbeni položaj, naše cilje in metodo dela bi torej lahko orisali takole: izhajajoč iz sedanjih konkretnih družbenih odnosov, upoštevajoč sedanje konkretne materialne možnosti in naše sposobnosti, smo organizirali kot eden družbenih faktorjev, ki na osnovi lastnih spoznanj, lastnega samostojnega presojanja, na osnovi svoje last- stva in da ni kos nalogam, ki jih od šolstva upravičeno pričakuje naša družbena skupnost. Materialni položaj šol se je vedno slabšal, pa čeprav so splošne statistike izkazovale vedno večje izdatke za šolstvo. Ti večji izdatki so šli v precejšnji meri na račun razširitve šolske mreže in pa na račun naraščanja cen. Razlika med osebnimi in materialnimi izdatki je postajala vedno večja na račun poslabšanja splošnega materialnega položaja šol. To neperspektivnost so imeli pred očmi pripravljale! Temeljnega zakona o finansiranju Sol- ne zrelosti, v skladu s splošno stva. S tem zakonom se je v osnovi vprašanj, temveč tudi pri- organi, zaciji, gospodarjenju, izdelavi pravilnikov in podobno. Sole samostojne ustanove — bodo vsestransko strokovno pomoč gotovo potrebovale. Pomoči pa bodo po-trebavali tudi upravni odbori družbenih skladov za šolstvo. Centralni odbor Sindikata pro- .' ... svetnih in znanstvenih delavcev V neki komuni Jugoslavije je v novembru in de- odbor sklada prosil za pom.pc cembru dvakrat razpravljal o ne-Zavod za. izobraževanje in orga- katerih vprašanjih izvajanja za-nizacijo dela. Vendar je stro- kona o finansiranju šolstva, zla-kovnjak lahko izdelal ekonomske gti v zvezi s predvidenimi ukre-analize le s sodelovanjem pred- pi zveznega družbenega plana za stavnikov učiteljskih kolektivov 1962. leto. Republiške odbore je in prosvetno pedagoške službe, nato s pismom seznanil Te ekonomske analize pa so zelo slednjo zahtevo. jasno pokazale, da učno-vzgojna Iz predloga družbenega plana delo ni bilo pravilno vrednoteno za Iet0 1962 ni razvidno, da bi in je to že škodilo kvaliteti dela. bili narejeni kaki odločnejši Vendar je v zadnjem času v na- ^krepi za izboljšanje položaja dela.vc.ev. Sedaj, ko se kolektivi ^ komunah precej razumevanja *°lslva v nerazvitih komunah, prosvetnih delavcev živahno pri- za proUeme prosvetnih delavcev. *;ako da bi le'te imele možnost V ljudskih odborih pa še marsi-kod prevladuje mnenje, da se bo položaj šolstva in prosvetnih delavcev lahko izboljšal le, če bodo spremenjeni instrumenti delitve dohodka. Seveda je vprašanje, koliko so to upravičeni trditi v komunah, v katerih so v letu 1961 oddelili šolstvu manjši odstotek občinskega proračuna kot smerjo graditve socializma in na osnovi tesne povezanosti z vsakodnevnim praktičnim delovanjem delovnih kolektivov in proizvajalcev, sodeluje v vsakodnevnem dogajanju in z zavestjo popolne soodgovornosti za vse dobre in slabe strani našega socializma, pomaga vplivati in naprej usmerjati tokove vsakodnevnega družbenega dogajanja. spremenil odnos in perspektivnost teh ustanov. Pozitivne težnje zakona so pri uresničevanju le-teh naletele na zelo velike ovire Naenkrat se nam. je pokazalo, da je finančna kriza za finansiranje šolstva postala še večja. -Ponekod so smatrali, da se sedal lahko razbremenijo še teh. proračunskih izdatkov, ki so jih dajali za šolstvo do izida zakona, in prenese- Zahteva po vskladitvi osebnih prejemkov pravljajo v.a delitev dohodka, bi nam, odlaganje rešitve tega vprašanja povzročilo škodo, in sicer ne samo s tem, ker bi lahko spet pasivizirali prosvetne delavce, temveč zlasti zato, ker bi odlagali rešitev vprašanja, ki je za razvoj naše družbe gotovo pomembno. Zanimanje za vprašanja šolstva nam kaže, da je rešitev možna. V komunah in okra- zadostiti svojim nalogam glede pravice državljanov do izobraževanja, kakor tudi glede pravice prosvetnih delavcev do rednega nadomestila za svoje vloženo delo. Res je, da bodo nekateri ukrepi nekoliko izboljšali položaj šolstva v teh krajih, zlasti glede investicij — tako n. pr., da se bo prispevek od osebnega dohodka da plačeval v kraju stanovanja, jih pa tudi v republiki ne raz- prejšnja leta. Gotovo pa je, da je se bo del sredstev zveznega skla-pravljajo o tem. samo prosvetni vprašanje sredstev za šolstvo v da za nerazvita področja dajal za delavci, temveč tudi sindikalni letu 1962 zelo pereče .in mislim, investicije v šolstvu, dalje prispeti, SZVr„ sveti za šolstvo, da bi morali o tem v komunah poročilo,-naj se sredstva iz sploš-upravni odbori družbenih skla- resno razpravljati. nih in kalnih družbenih inve- sticijskih skladov uporabljajo tudi za investicije v šolstvu. Kljub temu pa je treba poudariti, da predlog zveznega družbenega plana za 1962 ne predvideva kreditov za investicije v šolstvu. Prav tako niso določeni instrumenti, s pomočjo katerih bi bila zagotovljena stabilna sredstva za na- osnovno dejavnost šol v nerazvitih krajih. V našem plačilnem sistemu v družbenih službah so se pojavljale doslej določene razlike. Primerjave osebnih dohodkov uslužbencev v posameznih strokah nam v letih 1960—1961 kažejo, da povsod ne rastejo ti prejemki enako. Te primerjave kažejo, da so osebni dohodki prosvetnih in znanstvenih delavcev ostali v letu 1961 na najnižji stopnji. Povečanje položajnih plač prosvetnim in znanstvenim delavcem konec 1960. leta je bilo izvedeno na osnovi stanja 1. 1959. Potemtakem je bilo to povečanje osebnih dohodkov le delno usklajevanje z osebnimi dohodki uslužbencev drugih strok. V letu 1960 in 1961 so bili povišani prejemki ostalih uslužbencev in so * tem prosvetni in znanstveni delavci znova prišli v neenakopraven položaj nasproti uslužbencem drugih služb z istimi kvalifikacijami. Zlasti v prvi polovici 1961 so se povečali prejemki uslužbencev drugih služb in to s posebnimi predpisi ali s prehodom na novi sistem finansiranja in delitve dohodka Zavarovalni zavodi so s finančnimi plani za 1961. leto dobili sredstva za povečanje plač svojim uslužbencem za 11 V«, s splošnim povečanjem plač za 10 odstotkov od 1. januarja 1961 pa je to povečanje zneslo 21 Vo. Razen tega imajo te ustanove možnosti, da z morebitnimi prihranki na materialu dajo za povečanje plač še več sredstev. V komunalnih bankah je povečanje skupnih prejemkov, računajoč tudi povečanje za 10 '/e s 1. I. 1961, v primerjavi z letom 1960 znašalo 30—35 %. V zdravstvenih ustanovah, ki niso še sprejele pravilnikov o delitvi dohodka, plačujejo akontacije, ki so za 20—30 “/s večje od prejemkov v prejšnjem letu. Tiste zdravstvene ustanove pa, ki so že sprejele pravilnike o deli- stvu nerazumevanje problema in (Dalje na 6. strani) zavlačevanje njegove rešitve. mi določijo ceno sto j im storitvam. Pri tem je nešteto pomislekov; med drugimi je osnovni pomislek v-tem, da kolektivi niso zreli za tako samostojno določanji cen svojim storitvam. Menim, da pomisleki niso utemeljeni, saj se kolektivi brez izkušenj nikoli ne bodo mogli samostojno odločati o teh vprašanjih. če smo danes z našo decentralizacijo v družbenem upravljanju že tako daleč, da se v gospodarstvu osamosvajajo posamezne ekonomske enote, smatramo, da bodo tudi ti kolektivi sposobni gospodariti. Prav tako je treba reševati nagrajevanje pro-svetnih delavcev, ki naj bo pravično in za prosvetne delavce stimulativno. Dosedanji način nagrajevanja prosvetnih delavcev ni stimuliral in spodbujal k večji prizadevnosti. Kljub temu, da skoraj vsi odgovorni ljudje v komunah priznavajo to dejstvo, se še vedno držijo starega administrativnega nagrajevanja z izgovori, da ni zakonite podlage za nov, boljši in oravičnejši način nagraievanja. Se vedno želijo pavšalno za nekoliko procentov oovečati dohodke prosvetnim delavcem in smatrajo, da bodo s tem rešili prohlem. To pa nikakor ne more biti v skladu s splošno družbenim razvojem in doslednim iz^ajaniem nagrajevanja pc delu. V zadnjem času se je največ LO orientiralo le na dopolnitve Zakona o javnih uslužbencih. to na je po naši sodbi enako nodališevaoiu živlienia ne-ozdravliivemu bolniku, ki je nujno obsojen na smrt. Naša naloga je, da se borimo za realno vrednotenie dela prosvetnih delavcev. Podpirati in pravilno moramo usmerjati politično razgibanost prosvetnih delavcev. Se bolj kot doslej je treba mobilizirati vse družbeno politične sile za reševanje tega problema, ker napredek in razvoj šolstva ni stvar prosvetnih delavcev, pač pa družbe kot celote Pri nas so dozoreli pogoji, da že v prvih mesecih letošnjega leta preidemo na nov način nagrajevanja prosvetnih delavcev, zato pa moramo pospešiti izdelava jn potrjevanje pravilnikov o delitvi osebnega dohodka. Čimorej se bomo znebili administrativnega oklepa, prej bo naše šolstvo krenilo na boljšo pot in doseglo boljše uspehe. V tem je tudi bistvo sprememb in dopolnitev Zakona o javnih uslužbencih — ne pa v podaljševanju administrativnega sistema. Vsako proglaševanje ekonomskega osamosvajanja vzgojno-izobraževalnih ustanov za mezdno gibanje in podobno je v bi- STKAN 2 MIROSLAV RAVBAR PETDESETLETNIK Dne 21. decembra lanskega leta je praznoval petdesetletnico svojega razgibanega in plodnega življenja Miroslav Ravbar, direktor II. gimnazije v Ljubljani in znani slovenski prosvetni in kulturni delavec. Temperamentni jubilant je doma iz Vrhovelj pri Repentabru, od koder pa je njegova družina — oče je bil v službi pri železnici — morala dvakrat bežati, prvič 1915 ob vstopu Italije v vojno,. drugič 1919, ko so italijanske oblasti premestile očeta v južno Italijo; tako je Miro hodil v osnovno Solo v Repentabru, Višnji gori, Trzinu in v Ljubljani, kjer je tudi obiskoval klasično gimnazijo in kot slavist leta 1936 diplomiral na fi-lozoiski fakulteti. Leta 1935 je kot razgiban in revolucionaren duh piiSel v zapor, službo suplema pa je dobil na gimnaziji v Murski Soboti, ki je v tistem času veljala za kazensko mesto. Tu je nadaljeval s svojim naprednim, revolucionarnim delovanjem, tako v javnosti kot v šoli, med drugim je dve leti sourejal levičarsko literarno revijo Mladi Prekmurec. Ob okupaciji je seveda moral zapustiti Prekmurje. Konec 1941 je dobil profesorsko službo na gimnaziji v Novem Sadu. Ves čas okupacije je delal v osvobodilnem gibanju, marca 1945 so ga zaprli In obsodili na smrt, a je bil rešen zadnji dan pred prihodom Rdeče armade. Vrnil st je v Prekmurje, kjer je zelo aktivno pomagal pri graditvi ljudske oblasti, poleg tega pa vodil gimnazijo In tiskarno v Murski Soboti, soure-jeval Novi čas in takoj v začetku tudi mariborski Vestnik. Decembra 1946 Je spet odšel tja, kjer so bili potrebni požrtvovalni ljudje: v Trst. Tu je uspešno deloval tako na prosvetnem kot kulturnem področju: bil je referent za srednje šole pri PNOO, načelnik oddelka za znanost In umetnost pri Slovensko-hrvatskl prosvetni zvezi, tajnik SNG in urednik oz. sourednik literarne revije Razgledi. Pomladi 1951 se je vrnil, dober mesec poučeval na gimnaziji v Trbovljah, bil nekaj časa inšpektor na ljubljanskem svetu za šolstvo, septembra istega leta pa postal ravnatelj ljubljanske klasične gimnazije, ki se je nekaj let pozneje preimenovala v IV. gimnazijo in se slednjič z ravnateljem vred preselila iz »klasičnih« v sodobnejše prostore, se združila z bivšo VI. In Poljansko ter dobila ime II. gimnazija. To razgibano življenje je samo vnanja podoba na najrazličnejših področjih ustvarjajočega duha na-šegd jubilanta. Od dijaških let dalje je nepomirljiv borec za lepše življenje Izkoriščanega človeka in teptanega naroda, zanj se je boril tako v središču Slovenije kot na periferiji slovenskega ozemlja In izven 'ožje domovine, tako je ostal zvest tudi družinski tradiciji, njegov brat Franc, narodni heroj Vitez, je namreč med NOB opravljal in vodil-najdrznejše akcije zoper okupatorja v Ljubljani in okolici. Po osvobo- ditvi Je prijel za delo povsod, kjer so bili potrebni prekaljeni borci in požrtvovalni delavci. Pomembno Je njegovo delovanje v prosveti In v organizacijah prosvetnih delavcev; več let je bil član Sveta za šolstvo LRS, predsednik Združenja profesorjev LRS, podpredsednik Združenja učiteljev in profesorjev, član republiškega odbora, nadalje član Sveta za kulturo in prosveto LRS, član Fakultetnega sveta Prirodoslovno-mate-matične filozofske' fakultete in član najrazličnejših komisij. Kljub tako mnogostranskemu javnemu udejstvovanju je ujel toliko časa, da si je nabral bogato zakladnico znanja ne samo v svoji stroki, slavistiki, marveč tudi na drugih področjih in se naučil več tujih jezikov. To svoje, znanje je Izčrpal in nenehno izpričuje tako s svojim uredniškim in prevajalskim delom kakor tudi pri šolskem delu in s številnimi član in razpravami iz slovenske in sploh Jugoslovanske literarne zgodovine. Med drugim je objavil v Razgledih (1949) izčrpno razpravo o antičnih elementih v Prešernovi poeziji, pripravil drugo izdajo Janeževe Zgodovine slovenske književnosti (1957), razen enega poglavja napisal Pregled hrvatske, srbske in makedonske književnosti (1958) in po teh dveh knjigah napisal Pregled Jugoslovanskih književnosti (1960), ki zajema — kot oni dve — tudi najnovejšo dobo, kar je redkost v naših literarnih zgodovinah. S temi knjigami Je zamašil občutno vrzel v seznamu povojnih priročnikov Iz naše literarne zgodovine In napravil ogromno uslugo dijakom srednjih in strokovnih šol, pa tudi učiteljem našega jezika in slovstva ter vsem tistim, ki se žele na kratko Informirati o naši, predvsem naj-novejšl literaturi, a niso doslej Imeli vzeti kaj v roke. Ena izmed teh knjig, druga Izdaja Zgodovine slovenske književnosti, je prevedena celo v srbohrvaščino In je širom Jugoslavije doživela lep sprejem. K temu njegovemu delu, ki Je pomemben prispevek h kulturnemu sodelovanju med jugoslovanskimi narodi, je treba dodati še njegov izbor iz srbohrvatske proze od Obradoviča do Cipika, ki je izhajal v lanskem Obzorniku. K njegovemu uredniškemu delu pa je treba prišteti še spominsko knjigo o prosvetnih delavcih, ki so padli v NOB; knjiga je Izšla 1955 pod naslovom: Svobodi do smrti je služil vaš glas. Izredno bogato je nadalje Ravbarjevo prevajalsko delo, saj prevaja ka» šestih jezikov; tako je med drugim prevedel Vjekoslava Kaleba Čudoviti prah. Ostrovskega Donosno službo. Grahama Greena roman Mirni Američan, Finna Soe-borga Takšni so pač. Cesara Pa-veseja romane Tovariš, Ječa In Hiša na hribu ter izbor pesmi madžarskega revolucionarnega pesnika Endreja Adyja; njegovi članki pa so pod pravim imenom, psevdonimom Vrhovec ali kraticama M. R. oz. samo R. Izhajal! pred vojno v Mladem Prekmurcu in Sodobnosti, po vojni pa v tržaških Razgledih, Primorskem dnevniku, Ljudskem tedniku, Gledališkem listu in drugod. Pri vsem svojem tako mnogo-stranskem Javnem in kulturnem delu pa Miroslav Ravbar zadnja leta največ svojega časa in truda posveča gimnaziji, ki jo vodi, in to Je največja gimnaziia v Slovenit saj ima preko tisoč dijakov. Kot direktor je svojim profesoriem ljubezniv tovariš, ki Hm s svojo široko razgledanostjo in z razumevanjem pomaga pri njihovem, ne vedno lahkem delu, dijakom pa Je uvideven In dobrohoten vzgojitelj in nevsiljiv svetovalec tako pri njihovem šolskem kot Izvenšol-skem delu. Prosvetni delavci, njegovi prijatelji in znanci mu ob življenjskem in delovnem Jubileju < želimo še mnogo let zdravega in plodnega življenja. A. Ingolič Želji se pridružuje tudi uredništvo »Prosvetnega delavca«, ki mu Je lubilant doslej Izkazoval nrenotrebnn nndooro in pomoč! vilih strokovnih knjižni sklad. Bila je to knjižnica s prostim pristopom, se pravi, obiskovalci so sami izbirali knjige. V tej knjižnici so namesto obljubljene Pionirske knjižnice določili prostor tudi otrokom, kjer so brskali med pravljicami, pesmicami in ko so se tega naveličali, pristopili h knjižničarki S prošnjo, naj da knjigo še za ma- rih je otrok navadno že držal v rokah kak zajeten roman ali kako drugo knjigo, katero je vzel s police. Pred mizo za izposojanje so starejši nestrpno čakali na vpis, knjižničarki se je mudilo in se ni utegnila ukvarjati z otrokom. Kaj šele poizvedovati, kam nese knjigo in komu je namenjena. Otrok je bil dvakrat oškodovan; prvič od svojih knjig ni nič odnesel, ker je samo brskal in listal, drugič pa je bral knjigo, katere ni mogel razumeti, kajti zajetfia knjiga je bila vse prej'" kot namenjena mamici. Ne trdim, da je bilo vedno tako, a nujno je bilo treba v Kranju rešiti vprašanje Pionirske knjižnice. Ta nujnost je našla rešitev po petih letih neprestanega moledovanja v kraju s približno 6000 mladih knjižničnih obiskovalcev. V decembru so otroci dobili svojo knjižnico. Knjižno bogastvo nove knjižnice zajema predšolske otroke, cicibane in pionirje, to je otroke od 4. do 14. leta. Tudi to je knjižnica s prostim pristopom, a knjižni sklad je po starostnih stopnjah ločen na policah in oprema vsake knjige za predšolske otroke, cicibane in pionirje ločena po barvi. Ko se bodo otroci do dobra seznanili s svojo knjižnico, jim bo zaupana naloga, da sami gospodarijo v njej, izražajo želje in ugotovitve. Nova knjižnica bo otrokom drugi dom, v katerem ne bo ni- Movo darilo kositrni evišM šoli Prve dni decembra je bila ob navzočnosti številnih kulturnih in javnih delavcev iz Krškega, Novega mesta in Ljubljane, predvsem pa iz Kostanjevice, slovesno odprta Razstava malih plastik in risb udeležencev I. mednarodnega simpozija kiparjev »Forma viva«. Znano je, da so letošnje poletje delali v Kostanjevici kiparji iz sedmih držav Evrope, Amerike in Azije. Delali so v opuščenem kostanj eviškem samostanu. V tem času so nastale monumentalne skulpture, ki predstavljajo, ker se bo prireditev nadaljevala, osnovo za bodočo galerijo moderne plastike na prostem. V ta namen bodo kot nalašč služili nekdanji samostanski vrtovi, ki so obzidani še danes. Na tem zemljišču bodo razporejene umetnine, katere bodo arhitekti vkomponirali v pokrajino in dali tudi v hortikularnem oziru galeriji na prostem dokončno podobo. Mednarodni simpozij kiparjev v Jugoslaviji' je ena ustanova in ima dve delovišči. Kamen obdelujejo v Portorožu, kostanjeviško delovišče pa ima les. Letošnje poletje so umetniki v Kostanjevici prebivali v prostorih šole, kjer je nameščena tudi Gorjupova galerija, ki ima zdaj že nad 250 umetniških del (slik in plastik v najrazličnejših tehnikah in materialu), katere so slovenski umetniki zbirki podarili, V tem okolju so se zelo dobro počutili. Videli so, da ljudje od vseh strani prihajajo gledat to umetnostno zbirko in so zato tudi sami v času svojega bivanja v Kostanjevici ustvarili nekaj malih plastik in risb, ki so jih zbirki podarili. Tako je šola v Kostanjevici pridobila okoli trideset novih del, ki so vključena v splošno zbirko. Ta dela so zdaj zbrana v posebni razstavi in tako prvič prikazana širši javnosti v zaokroženi celoti. O razstavi je izšel tudi poseben prospekt, lično opremljen; v njem so navedena vsa razstavljena dela z oznako materiala, tehnike in drugimi osnovnimi podatki. Vsa razstavljena dela imajo skupno posebnost, ki se imenuje preprosta intimnost. Plastike so v glavnem manjših izmer, so ateljejskega značaja in nimajo skoraj nič skupnega s tistimi monumentalnimi deli. ki so jih umetniki ustvarili na simpoziju in bodo vključena v bodočo galerijo na prostem. Celo risbe so manjšega formata in bi jih kot take lahko namestili v katerokoli stanovanje. Isto opažamo tudi pri večini plastik, iz-vzemšl »Baletko« in »Fazana«, duhoviti železni skulpturi Švicarja Silvia Mattiolija, ki sta tako veliki, da stojita v parku na prostem. Otvoritev te razstave je bila v Kostanjevici 2. decembra in bo odprta ves mesec, nakar bo krožila po raznih krajih Slovenije. Otvoritvene Pionirsko knjižničarstvo zaje- znanja željnim otrokom, da za- pravnikov!6mld njta^udi jedrna v svetu široko področje lite- sedejo svoj dom in sežejo po nje- sednik sveta za šolstvo lrs Vladko ramih, estetskih, političnih, govem bogastvu. Majhen, predsednica Upravnega od- Z otvoritve razstave malih plastik in risb udeležencev I. mednarodnega simpozija kiparjev v Kostanjevici. Med občinstvom je bil tudi predsednik Sveta za šolstvo LRS Vladko Majhen Pionirska knjižnica v Kranju Pred nekaj leti je dobila komur v napoto, kjer se bo do- ci nakazujejo te probleme z red- Ljudska knjižnica v Kranju nove gajalo vse zanj in kjer bodo dru- nim vprašanjem zakaj? od kod? prostore in na novo po vseh pra- gi izključno skrbeli samo za nje- čemu? Zato bi morala biti vsaka knjižnic urejen gov napredek. Temu pa ne bodo taka knjižnica žarišče vseh tistih, ’ služile samo knjige, temveč tudi ki zavestno usmerjajo ne samo razni krožki in tečaji za estetsko napredek mladinske literature, Vzgojo. Pod strokovnim vodstvom temveč tudi vzgojno rast mlade- se bo otrok odločil za tisto de- ga rodu na ) področju likovne javnost, ki bo najbolj ustrezala umetnosti, učfenja tujih jezikov, njegovim duševnim sposobnostim ritmične vzgoje lutkovnega odra in krepila v njem občutek, da in filma. Koliko so dane te mož- nekaj velja. nosti razvoja kranjski pionirski O prebranih knjigah bo mogel knjižnici, bo pokazala prihodnost, izražati lastno mnenje, spoznaval Temelj je položila s 4000 knjiga- mico ali za očka. V takih prime- bo ljudi, ki zanj ustvarjajo: pes- mi in po enoletnih notranjih pri-’ ~ ‘‘ ’"x‘’ ‘‘ nike, pisatelje, ilustratorje, pre- pravah je zdaj odprla vrata vsem vajalce, igralce in pevce. lepote, razvedrila in ne nazadnje vzgojnib problemov in prav otro- Kristina Pipp cvasmulili.a u a v iicga bora simpozija ljudska poslanka ing. Vilma Pirkovič in drugi. IZ LJUTOMERA Upravni odbor SFZD v Ljutomeru je skrbel za stalno izobraževanje članstva skozi vse lansko šolsko leto. Organiziral je šest Skupin predavanj za vse članstvo, in sicer: usmerjanje mladine v poklice, sodobna učila v reformirani šoli, aktualni problemi reforme šolstva, od ustnega do pismenega izražanja v osnovni šoli, družbeno neprilagojeni otroci, pravni položaj verskih skupnosti pri nas. Razen le-teh je nakazal še deset tem, ki so jih predelali učiteljski ko-lektiči po šolah. Organizirani so bili nastopi s hospitacijami, da bi se na tak način naše učiteljstvo čim hitreje seznanilo z novimi oblikami sodobnega pouka ter jih začelo tudi dosledno uporabljati, čeprav nam materialna sredstva tn slaba kadrovska zasedba ne dopuščata, da bi lahko vsestransko izvajali vsebino nove reformirane šole. Upravni odbor Je organiziral še poučno ekskurzijo v Beograd. Se vedno se kaže daleko največja aktivnost prosvetnih delavcev na družbenih in društvenih področjih in tako močno prekaša te vrste dejavnosti ostalih uslužbencev na vasi. Zato ni čudno, če prosvetni delavci žele, da bi bili za svoje delo plačani vsaj tako, kakor so ostali po podjetjih enako izobrazbo. Ni namreč dovolj; da Je učitelj strokovno izobražen, temveč mora biti tudi politično zaveden, napreden in aktiven na vasi. Tega se je zavedal tudi upravni odbor, ki je sproti nakazoval ideološko politični študij. Letos je nekoliko več učnih moči kot lani, toda zasedba učnih mest še ni zadovoljiva, saj manjka večina predmetnih učiteljev. Izredni študij na Pedagoški akademiji v Mariboru, kjer je vpisano nekaj naših učiteljev, ni na tekočem, saj le nekaj izrednih slušateljev redno polaga potrebne izpite. Zelo težko je dobiti za učiteljstvo na podeželju primerna stanovanja. Največje težave imajo v Cezanjevcih, zato nameravajo prihodnje leto zgraditi tam stanovanjski blok. Letos so zgradili stanovanjske bloke v Veržeju in Križevcih. Velike potrebe po stanovanjih so še v Razkrižju in Stročji vasi. Predlog občinskega sindikalnega sveta, naj bi iz dosedanje ene skupine organizirali dve, ni bil sprejet. Vse članstvo se je izreklo za eno skupino predvsem zato, ker je tako laže organizirati kvalitetni študij oziroma predavanja, ekskurzije, družabne večere in podobno. Nadzorni odbor je v svojem poročilu potrdil vsestransko dejavnost dosedanjega upravnega odbora in ga pohvalil, posebno pa še dosedanjega predsednika tovariša Beleča Janka, ki je bil gonilna sila in iniciator našega dela in uspehov. Tudi tovarišica Golobičeva je z največjo vestnostjo vodila blagajniško poslovanje. Nadzorni odbor je tudi ugotovil, da je le polovica naših prosvetnih delavcev naročena na »Sodobno pedagogiko« — našo edino strokovno revijo, in da je potrebno to stanje popraviti. Živahna razprava po vseh poročilih je pokazala še probleme okrog finansiranja vrtcev, o zahtevi po petletnem študiju na učiteljišču, o materialnih vprašanjih šol in podobno. Ker naš dolgoletni predsednik tovariš Belec Janko ne želi oziroma ne more zaradi novih zadolžitev kot pedagoški svetovalec ostati še nadalje predsednik našega SPZD, se mu je delovni predsednik občnega zbora tovariš Mohorko zahvalil za njegovo dolgo in požrtvovalno delo v prid prosvetnih delavcev. Sklepi občnega zbora kažejo, da bo upravni odbor našega SPZD še nadalje skrbel za strokovni in ideološki dvig članstva, za družbeno življenje in dajal vso podporo upravičenim materialnim zahtevam članstva. Koren Janko DELO ZAVODA ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO V LOGATCU Zavod za prosvetno pedagoško službo v Logatcu ima v svojem območju občino Cerknico, Logatec in Loško dolino s 27 osnovnimi šolami, 135 oddelki, 3792 učenci in 142 učnimi močmi. Popolnih osemletk je 8 (Cerknica, Grahovo, Nova vas, Rakek, Dol. Logatec, Žiri, Loški potok, Stari trg pri Ložu), 5 oddelčna šola je samo ena (Gor. Logatec), štirioddelčne 3 (Begunje, Unec, Iga vas), 3 oddelčna 1 (Hotedršica), dvooddelčnih 4 (Rakitna, Medvedje brdo, Rovte, Vrh), eno-oddelčnih 10 (Cajnarje, Gor. Otave, Krajič, Šivče, Žilce, Laze, Logaške Žibrše, Rovtarske Zibrše, Babno polje, Gor. Jezero). Eno-oddelčna šola v pahnem polju od pričetka šolskega leta ne dela, zaradi manjkajoče učne moči in učence prevažajo na osemletko v Stari trg. Zavod, ki je bil ustanovljen 1. X. 1961, ima 3 nameščence: direktorja, prosvetnega svetovalca in tajnico. Direktor zavoda je istočasno tudi prosvetni svetovalec. Zavod si je zadal kot prvo nalogo organizirati aktive in to aktiv za šole s kombiniranimi oddelki, aktive za najnižjo stopnjo, za srednjo stopnjo in strokovne aktive za predmetni pouk. Konferenca šolskih upraviteljev, ki je bila 8. XI. 1961 v Cerknici, je najprej določila posameznim osemletkam kot central- nim šolam vse okoliške šole kot podružnične šole, ker z njih že prihajajo učenci v višje razrede. Zato te šole že nimajo več v svojem sestavu višjih razredov in so v nekem smislu res podružnične šole, čeprav imajo svoj samostojen proračun in so sicer tudi čisto samostojne ustanove (Hotedršica, Rovte, Gor. Logatec, Unec, Begunje itd.). Ker učenci okoliških šol nadaljujejo šolanje v višjih razredih centralnih šol, je nujno potrebno, da se delo na teh šolah koordinira z delom centralnih šol. Centralne šole so dolžne skrbeti za vsklajevanje učnih načrtov in vsega učnovzgojnega dela tudi na teh šolah. Že sedaj z nekaterih takih centralnih šol (Nova vas) učitelji in profesorji obiskujejo okoliške šole, imajo s temi učitelji skupne strokovne razgovore, konference in razne referate. Posvetujejo se o problemih, ki so aktualni za centralno in okoliške šole. Mesečno enkrat organizirajo sestanke, ki so včasih na centralni šoli, včasih na enih okoliških šol. Učitelji centralne šole radi nudijo pomoč učiteljem na okoliških šolah, oni pa rade volje sprejemajo in se z nasveti s pridom okoriščajo. S takimi sestanki bodo odpravljene tudi prehodne težave, ki jih imajo učenci nižeorganizi-ranih šol, ko prestopajo v višje razrede centralne šole. Te so: po- sebno razlika v predelani snovi in kriterij ocenjevanja učencev na centralnih in okoliških šolah, ki je bil mnogokje različen. Zato je upraviteljska konferenca sprejela sledeče sklepe: 1. Upravitelji centralnih šol morajo skrbeti za tesno povezavo z vsemi podružničnimi šolami v svojem šolskem okolju. Koordinirati morajo delo v nižjih razredih centralne šole in delo v nižjih razredih podružničnih šol, zato morajo biti v stalnem stiku z upravitelji podružničnih šol. 2. Centralne šole bodo organizirale sestanke učiteljev in profesorjev svoje šole z učitelji podružničnih šol. 3. Predmetni učitelji in profesorji bodo s svojimi nasveti na razpolago učiteljstvu okoliških šol. Omogočili jim bodo tudi ho-spitacije pri svojem pouku. 4. Vse centralne šole bodo skupaj s prizadetimi podružničnimi šolami sestavile svoje programe sodelovanja in nudenja pomoči podružničnim šolam. Da bi bilo mogoče vse to izvesti in bi bilo delo uspešnejše, so bili ustanovljeni na območju zavoda sledeči strokovni aktivi: 1. za slovenski in srbohrvat-ski jezik, 2. za tuje jezike (angleščino, nemščino), 3. za zgodovino in zemljepis, 4. za biologijo in kemijo, 5. za matematiko in fiziko, 6. za telesno vzgojo, 7. za likovni pouk, 8. za tehnični pouk, 9. za glasbeni pouk, 10. za gospodinjski pouk, 11. aktiv za nižjo stopnjo osnovne šole (1. do 3. razred). 12. aktiv za srednjo stopnjo osnovne Šole (4. in 5. razred), 13. aktiv za pouk v kombiniranih oddelkih. Na aktivih za posamezne predmete so se zbrali predavatelji tega predmeta in iz svoje srede izvolili vodjo aktiva, ki je najboljši in izkušen strokovnjak za svoj predmet in je istočasno prevzel tudi dolžnost pomožnega prosvetnega svetovalca. Na sestanku so razpravljali, kako bi se učitelji In profesorji za iste predmete med seboj kasneje povezovali, vsklajevali delo na šolah, širili in dopolnjevali svoje znanje in izobrazbo. Starejši, izkušeni kolegi pomagajo v okviru aktivov mlajšim tovarišem v strokovnem in metodičnem pogledu. Sedaj že aktivi prirejajo razna predavanja, učne nastope, se razgovarjajo o strokovnih in poučnih ekskurzijah itd. Formiranje takih aktivov na našem področju je še bolj važno zaradi tega, ker nimamo na vseh šolah dovolj strokovno usposobljenih predmetnih učiteljev in profesorjev ter zasedajo njihova delovna mesta učitelji. Učitelji bodo v posameznih strokovnih aktivih našli veliko strokovno pomoč in oporo. Posvetovali se bodo lahko po svojem delu z izkušenimi strokovnjaki. Tako je imel aktiv učiteljev in profesorjev telesne vzgoje sestanek dne 21. X. 1961 v Logatcu, ki si je zadal nalogo, dajati pomoč učiteljem v nižjih razredih domače osnovne šole in učiteljem na okoliških nižeorgani-ziranih šolah. To dolžnost so prevzeli člani aktiva, učitelji telesne vzgoje na popolnih osemletkah, ki obsega razne nasvete pri urejanju igrišč, nabave telesnovgojne opreme, tolmačenje učnih načrtov, vadbeno snov, praktično vadbo tistih panog, ki jih učitelji težje obvladajo (igre z žogo, atletika, smučanje), pomoč pri izvedbi tekmovanj, pomoč pri ustanavljanju in utrjevanju šolskih športnih društev in podobno. Tako bi dosegli enakomeren razvoj telesne vzgoje na vseh šolah. Aktiv si je zadal tudi nalogo, vsako leto določati program za občinska in sektorska tekmovanja, ki bi obsegala najvažnejše panoge telesne vzgoje po naših šolah. Tekmovanja pa morajo usmerjati šolsko delo v smislu vsestranosti, vzpodbujati morajo mladino k intenzivnemu delu in jim omogočati resno preizkušnjo zmogljivosti. Aktiv je sprejel sledeče sklepe: 1. učitelji telesne vzgoje se bodo trudili in poizkušali ustanoviti na vseh šolah športna društva. Pri tem računajo na resno pomoč šolskih kolektivov, šolskih odborov in upraviteljev. 2. Učitelji si bodo prizadevali, da bi dobilh šole v najkrajšem času najnujnejše rekvizite za pouk telesne vzgoje. Upravitelji bodo v , okviru svojih možnosti in zmogljivosti šolskih proračunov nudili vso pomoč. 3. Na šolah, kjer hlipajo šolskih Igrišč, je treba poskrbeti, da jih čim-prej preskrbijo. Pri tem računajo na pomoč šolskih odborov. 4. Poskrbeti je treba, da bo omogočeno izvajanje pouka telesne vzgoje tudi v primeru slabega vremena v zimskem času. 5. Aktiv se bo sestajal približno vsak drugi mesec na eni izmed popolnih osnovnih šol. Na teh sestankih bodo pripravljeni učni nastopi, predelava raznih vaj ali strokovna predavanja. 6. Aktiv bo s pomočjo zavoda za prosvetno pedagoško službo organiziral smučarski tečaj za učitelje. Na-men tečaja bo usposobiti učitelje, da bodo lahko vodili tečaje za učence na osnovnih šolah ali pa tečaje za več šol skupaj. 7. Aktiv predvideva organizacijo taborniškega tečaja s približno 20 udeleženci s celega področja. 8. Za učence osnovnih šol na področju zavoda bodo razpisana in izvedena naslednja tekmovanja: a) orodna telovadba (marca 1962 v Novi vasi), b) rokomet (maja 1962 v Grahovem), c) košarka (maja 1962 v Logatcu), d) odbojka, ki je bilo 18. XII. 1961 v Cerknici, kjer so dobile prvo mesto Žiri, drugo Logatec, tretje Stari trg in četrto Cerknica, e) smučanje v okviru občin ob ugodnem vremenu. 9. Vsi učitelji telesne vzgoje na popolnih osemletkah bodo prevzeli mentorske dolžnosti za učitelje nižjih razredov In okoliških nižeorgani-ziranih šol. Aktiv, katerega vodi predmetni učitelj za fizkulturo Dari Erznožnik, je imel v decembru 1961 že drugi se-.stanek, na katerem je obravnaval učne načrte pouka telesne vzgoje In je tudi že Izdal razpis športnih tekmovanj v letu 1961/62. Aktiv za zemljepis in zgodovino je imel sestanek 11. XI. 1961 na Rakeku s predavanjem profesorja zemljepisa Franceta Habeta. Navzoči so razpravljali o dopolnilnih urah v 7. in 8. razredu osnovnih šol, ki naj bi izpopolnjevale ekonomsko družbeno podobo domačega okolja in bi pouk vseboval sledeča poglavja: 1. Položaj komune. 2. Zgradba površja in njene površinske oblike. 3. Podnebje. 4. Vodovje v občini. 5. Tla, vegetacija, živalski svet. 6. Pot skozi čas in družbo (od najstarejše dobe do NOB). 7. Prebivalstvo, razvoj in struktura. 8. Občina in njen delokrog. 9. Gospodarstvo v občini. 10. Prometna mreža, trgovina, tujski promet. 11. Socialno gospodarska struktura. 12. Folklora. 13. Organizacije, usmerjanje mladine. Po tem programu bi tvoril ta predmet sintezo vseh učnih predmetov s praktično naslonitvijo na politični in družbeni utrip občine. Tako naj bi posamezni predmeti dajali snov za ta predmet, narobe pa bi Pravilnik o osebnih dohodkih enega izmed ljubljanskih tično-vzgojnih zavodov Na osnovi Člena 34. in 73. Osnovnega zakona o finansiranju je šolski odbor šole ........... sprejel na svoji seji dne................. PRAVILNIK o osebnih dohodkih osebja na šoli L SPLOSNE DOLOČBE Člen 1 Sestavni del tega pravilnika osebnih dohodkov so: 1. Pravila šole. 2. Pravilnik o oceni delovnih mest. 3. Sistematizacija delovnih mest. 4. Pravila o opravljanju zaključnega izpita. 5. Pravila o opravljanju privatnih izpitov. Člen 2 Osebni dohodek osebja se določa izključno na podlagi tega pravilnika in pravil šole. Člen 3 Sredstva za nagrajevanje osebja zagotovi z dotacijo ustanovitelj, to je ObLO. Člen 4 Ravnatelj sklene s člani kolektiva pogodbo, s katero določi pravice in dolžnosti pogodbenih strank. Člen 5 Šolski odbor sklene z ravnateljem in pomočnikom ravnatelja pogodbo, s katero določi pravice in dolžnosti pogodbenih strank. II. DELOVNA MESTA Člen 6 Na zavodu so določena naslednja delovna mesta: 1. Ravnatelj. 2. Pomočnik ravnatelja. 3. Profesor. _ 4. Predmetni učitelj. 5. Strokovni učitelj. 6. Učitelj. 7. Tajnik. 8. Hišnik in kurjač. 9. Snažilka. Člen 7 Mesečni prejemki osebja se določajo: 1. po izoorazbi in kvalifikaciji; 2. po letih prakse; 3. po delovnem mestu; 4. po ostalih dejavnostih; 5. po kvaliteti dela. Člen 8 Prejemki ravnatelja: 1. Strokovna izobrazba: a) visoka............... 280 točk b) višja ■•••••■ 25<1 2. Za vsako leto prakse . . 5 Iock b) dobro a) visoka................ 280 točk b) višja................. 250 točk 2- Za vsako teto prakse . . 5 točk 3. Pedagoško delo na šoli: a) zadovoljivo............100 točk b) dobro..................125 točk c) zelo uspešno .... 150 točk 4. Administrativno delo na šoli: a) zadovoljivo.......... b) dobro ................ c) kvalitetno ..... 5. Delovno mesto v razredu: za vsako delovno uro nad 21 tedenskih ur se priznata................ opravljenem delu mesecu, ki je narejeno poleg red nega dela. posameznem nega dopusta nad 7 dni pj nih predpisih na osnovi Čl. vilnika. l po veljav-18 tega pra- 30 točk 40 točk 50 točk 2 toč. III. HONORARNO DELO Člen 20 Člen 14 Med počitnicami pripada osebju na- Supleucc: grada v višini povprečnih prejemkov Vsak član učiteljskega zbora je dol- zadnjih treh mesecev, imeti suplence v naslednjih 'pri 2 toč. 125 točk cj zelo uspešno • • • • 150 to^k 4. Administrativno vodstvo sole: a) zadovoljivo..........80 točk b) dobro................90 točk c) kvalitetno . . . • • 100 točk 5 Gospodarsko finančno vodstvo sole: J g c) zelo skrbno..........100 *oclc Člen 9 Pomočnik ravnatelja: 1. Strokovna izobrazba: Člen 10 Prejemki učiteljev: 1. Strokovna izobrazba: a) visoka................ 280 točk b) višja................. 250 točk c) srednja............... 220 točk 2. Leta prakse: za vsako leto prakse . . 5 točk 3. Delovno mesto: za vsako delovno uro nad 42 tedenskih nr no pravilniku o oceni delovnih mest.................... 4. Ostale dejavnosti: 1. Razredništvo: a) zadovoljivo opravljeno delo .... b) dobro in prizadevno opravljeno delo c) skrbno, prizadevno in vestno opravljeno delo............. 2. Knjižnice: a) profesorska knjižnica .................. b) strokovna knjižnica c) dijaška knjižnica . 1. inventariziranje . 2. izposojanje . . . 3. urejanje in vzdrževanje ............ Število točk se določi po dejansko opravljenem delu. 3. Kabineti: a) slabo vzdrževanje in urejanje b) zadovoljivo . . c) dobro .... 13 točk d) skrbno .... 20 točk 4. in 5. Svobodne aktivnosti dela: Za vse krožke, športno dejavnost, sodelovanje z dijaškimi organizacijami itd. ter kvaliteto pouka v razredu se določi 20 % celotnega plačnega fonda učnega osebja. Člen 11 Prejemki tajnika: 1. Strokovna izobrazba: žan meriti: če so nastale zaradi bolezni, radi porodniškega dopusta, izrednega do pusta, službene odsotnosti po nalogu ravnatelja ali njegovega pomočnika. Za vsako suplenco se priznajo 3 točke. Člen 15 Honorarne ure zunanjih sodelavcev: Za pouk predmetov, za katere na zavodu ni ustrezne učne moči, se lahko l--------- zaposlijo zunanji sodelavci kvalifikacijo ali strokovno honorarno Pl' “ honorarno ustrezno Clcn 21 Šolski odbor določi prejemke a) ravnatelju, b) pomočniku ravnatelja za šolsko delo, c) učiteljem za 20°/o plačnega fonda po 10. členu točke 4. in 5. tega pravilnika na predlog ravnatelja, komisije za—nagrajevanje in dijaške skupnosti. usposobljenostjo. Za vsako uro se plača 400 do 600 din. IV. PRIVATNI IZPITI Člen 16 Honorarji za privatne izpite se določijo po Pravilniku o privatnih izpitih. Predsednik komisije ... 4 točke Izpraševalec...............3—S točk Član komisije................2 točki Točke se priznajo za vsak predmet 20 točk posebej. Izpraševalcu se priznajo za ustni 30 točk izpit 5 točke, za ustni in pismeni izpit 8 točk. 40 točk V. ZAKLJUČNI IZPIT Člen 17 Zaključni izpit se opravlja po ve-10 točk 1 javnih predpisih: 10 točk ~ Komisija prejemke a) učiteljem, 'niki Člen 22 a nagrajevanje določi h) tajniku, c) hišniku in kurjaču, d) snažilkam. Člen 23 Šolski odbor določi komisijo, ki mesečno oceni delo osebja. Komisija je sestavljena iz petih članov, ki izvolijo iz svoje sredine predsednika in tajnika. Ravnatelj je član komisije po položaju. Člen 24 Komisija oceni delo osebja vsak mesec do 20. v mesecu. O svojih odločitvah sestavi zapisnik, na osnovi katerega izdela tajnik plačilno listo. 10 točk 10 točk 20 točk 20 točk 0 točk 10 točk 1. Predsedniku ali njego- vemu namestniku se prizna................ 2. domače pismeno delo: a) korektor........... b) sokorektor .... c) ostali korektorji . . 3. Pismeni izpit: a) nadzorstvo pri pismenem izpitu . . . b) korektura nalog za vsako nalogo . . . c) sokorektor .... 4. Ustni izpit: a) izpraševalec za vsakega kandidata . . b) člani komisije za vsakega kandidata . 5. Tajnik izpitnega od- bora za vsakega kandidata . . ........... Kdor se s Člen 25 sklepom komisije ali šol- 4—8 točk skega odbora ne strinja, ima pravico do pritožbe tri dni po kov. O pritožbi odločata dva člana sin ima pri prejemu dohed- 14—20 točk 6—10 točk 4—8 točk dikalne * podružnice, razširjena komisija oziroma šolski odbor, ki morajo svoje delo opraviti do 20. v naslednjem mesecu. Pritožbo sprejme ravnatelj, ki jo je dolžan predložiti komisiji oziroma 6—12 točk šolskemu odboru. Sklep teh organov je dokončen. v Člen 26 Dnevnice, potni in selitveni stroški plačujejo po veljavnih predpisih. 1 točka Vi točke 4 točke 2 točki 2 točki a) srednja b) nižja ............... 2. Za vsako leto prakse 3. Delovno mesto: a) zadovoljivo izvršeno delo ....... b) dobro izvršeno delo . c) zelo dobro izvršeno delo................... d) kvalitetno in ažurno izvršeno delo .... 220 točk 160 točk 3 toč. VI. POSEBNE DOLOČBE Člen 18 Za čas, ko je osebje zavoda na bol-niškem dopustu, porodniškem dopustu, lahko orožnih vajah itd., imajo pravico dc zbora. Člen 27 Prevoz na delo do vrednosti 600 din plača koristnik sam, izplačilo nad 600 dinarjev pa lahko odobri šolski odbor v breme materialnih izdatkov zavoda. VII. KONČNE DOLOČBE Člen 28 Spremembe določb pravilnika se ko izvršijo na predlog učiteljskega zbora, ravnatelja ali šolskega odbora. Spremembo potrdi šolski odbor. nadomestila po veljavnih predpisih. Osnova za nadomestilo je povprečna plača zadnjih treh mesecev. Člen 19 Za čas izrednega dopusta do 7 dni w._. . . 20 *0vi. prejme osebje neokrnjene mesečne pre- rablja pa se od 1. januarja 1962 dalje. 40 točk jerrike oziroma nagrado. Za čas Lzred- Predsednik Šolskega odbora: 60 točk Člen 29 Ta pravilnik ^fdja od je potrdil Svet ~~ dne, ko ga šolstvo ObLO. Upo- Benelli: »Ljubezen treh kraljev«. Prizor iz II. dejanja. Posnetek iz zagrebškega dramskega gledališča — Marija Jenškovec v glavni vlogi »Včasih mi je težko« »Včasih mi je težko...« pravi gimnazijo, potem pa je šla na učiteljica — pripravnica v osnov- učiteljišče v Novo mesto. Že kot ni šoli Črneča vas, šoli, ki je na dijakinja pa je veliko nastopala skrajnem robu slovenskega ozem- in oblikovala nekaj prisrčnih Ija, na hrvatski meji nad Kosta- v^°3- V Črneči vasi je sama in njevico. Marija je doma iz okoli- ima nekai na,d d.va^et oirok- FČk' ce Kostanjevice, 'tamkaj jc obi- !n Pripravljati se mora za I. II. skovala osnovno šolo in nižjo 80 točk Obvestilo »Savezni zavod za proučevanje Diskih 1 prosvetnih pitanja-, ie coni razpis izpraznjenih delovnih -st. Celoten tekst razpisa je objav-n 'v Uradnem listu FURJ številka Sklad za »Mjeski v Clsloveu V sklad za celovški »Dijaški ;ias« so prispevali: Kolektiv Obrtnc-izobraževal-lega centra tapetniške stroke v Ljubljani 2133 din. Društvo Slovenskih književnikov v Ljubljani 2000 din. Kolektiv TSŠ v Mariboru 1339 din. Kolektiv osnovne šole Staneta Rozmana v Šentvidu nad Ljubljano (5000 din. Profesorski zbor gimnazije v Celju 7250 din. Člen 12 Prejemki kurjača in hišnika: 1. Strokovna izobrazba: a) visokokvalificiran . . 220 točk b) kvalificiran .... 180 točk c) polkvalificiran . . . 140 točk 2. Za vsako leto prakse . . 3 toč. 3. Delovno mesto: a) zadovoljivo kurjenje in vzdrževanje kuril- III. in TV. razred, kar ji vzame mnogo časa. Poleg tega pa še upraviteljski posli. Šola je v Gorjancih in daleč naokoli ni nobenega izobraženca. Toda tudi preprosti ljudje so prisrčni in ji radi pomagajo. Marija se je v svojem prvem letu službovanja z vsemi silami poprijela dela. »Včasih mi je težko,« pravi »vendar si v prostem času po- cija' Izletnik povabila direktorje jetne. Poizkus je uspel in v letoš- trdili, da je izlet nudil otrokom, iščem lepo knjigo ali pa prem v KAKŠNA NAJ BI BILA PODOBA ŠOLSKEGA IZLETA V BODOČE V decembru je turistična agen- napraviti še bolj privlačne in pri- čine neuspelih izletov. Težko bi nih naprav . . . . ’ 20 točk šol ljubljanskega okraja na po- njem letu bi želeli nekaj podob- utrujenim od dolge poti, brez top- dolino na skušnje, ki jih ima svetovanje o šolskem turizmu z nega nuditi tudi naši šolski mla- le hrane in prenočišča to, kar so Prosvetno društvo »Lojze Košak«. namenom, da se na osnovi skup- dini. Tako naj bi naši znani smu- ti od izleta pričakovali. Razvedrim se, čeprav je tudi to nih predlogov in pozitivnih izku- carji in skakalci na sankanju in Nekatere šole imajo plan iz- težavno, posebno še, ker mošenj iz preteklosti začrta pot na- smučanju v Kranjski gori pripo- letov in ekskurzij za celo šolsko ram na skušnje tako daleč hoditi. daljnjega razvoja šolskega tu- vedovali mladini o poti do svojih ]eta To prav gotovo ni slabo. Petem pride nastop in nove pri-rizma. uspehov. Vzgojitelji so v zvezi s starši so tako že ob samem zapri Izletniku se zavedajo, da tem predlagali, da spozna mla- četku šolskega leta seznanjeni tu- predstavlja šolski turizem na po- dina tudi druge predele naše ož- di s ceno izletov. Ker pa je vpra- 40 fočk dročju domačega turizma važno je domovine, saj so na Notranj- ?,anje finančnih sredstev čestokrat mesto, kjer pa agenciji ne gre za skem in Dolenjskem tudi lepa, žal najbolj pereče, so v nekaterih šo-dobiček. Lani so samo v organi- še. mnogim neznana smučišča. V iah začeli vnlačevati izlete naprej. b) smotrno kurjenje in vzdrževanje kurilnih naprav...............50 točk c) zelo smotrno in skrb- no kurjenje in vzdrževanje kurilnih naprav ................ d) redno vzdržev. zgradbe e) skrbno vzdrževanje zgradbe ............. f) zelo skrbno vzdrževanje in čuvanje zgradbe 80 točk 10 točk 20 točk Člen 13 Prejemki snažilke: 1. Strokovna izobrazba . 2. Za vsako leto prakse . 3. Delovno mesto ... a) redno čiščenje in vzd prave in nor>o učenje. Toda srečanja z igralci, skupno delo, ki me veseli, vse to mi prežene težke misli in samoto, da se razvedi im in dobim novega poleta« Na sliki je Marija Jenškovec, 0 točk 2 toč. 120 točk zaciji ljubljanske poslovalnice načrtu je izlet v Muljavo, kjer bi Tako mesečno varčevanje oziro- fcG^or is nastopila s člani Pro- prevozili 13.375 otrok na 82 šol- otroke sprejel Krjavelj. V Bohi- ma nalaganje denarnih sredstev v skih izletih in ekskurzijah. Se nju bi si učenci ogledali dramati- ta namen je v praksi pokazalo že ževanje n . . . io točk razmeroma mlada agencija s po- ziran Krst pri Savici, v Vrbi pa dobre rezultate. b) skrbno ^iščenje vzdrževanje . . • _• e) zelo skrbno čiščenje in vzdrževanje . . d) prekomerna obremenitev in izredna čiščenja do Število točk Kombinacija prevoznih sred- slovalnicami po vsej Sloveniji, ki bi dve ali več šol pripravilo na sgszz&ftssr*' to znatno pocenilo izlet. Ker pouk predmeta družbene . ekonomske vzgoje dajal pobudo za snov pri posameznih predmetih, ki bo osvetljevala podobo domačega okolja. 2 geografskimi ekskurzijami v bližnji okoliš, z ogiedoin muzejev na našem Področju, spomenikov NOB in drugih zgodovinskih znamenitosti bi se spoznali učenci z zemljepisno zgodovinsko podobo občine. Gospodarsko Problematiko občine pa bi dopolnjevali obiski občine, KZ, zbora volivcev, najvažnejših gospodarskih objektov občine itd. Vsak učenec bi se aktivno udejstvoval z zbiranjem gradiva iz časopisov, knjig in revij, kar naj bi še dopolnjeval s svojimi opažanji in raziskovanjem. Le ob takem delu bo mlademu državljanu zrastla pravilna ekonomska družbena podoba domače občine. Ta učni načrt je že odobril občinski svet za prosveto v Cerknici in je bil tudi objavljen v Prosvetnem delavcu 20. XII. 19G1. Prihodnji sestanek tega aktiva bo v Logatcu s temo: Naši programi in učila ter predavanjem profesorja Ha-beta: Vtisi s poti na vulkana Vezuf in Etno, spremljano s skioptlčmmi slikami. Aktiv slavistov je imel sestanek 8. XII. 3961 na osemletki v Dol. Logatcu, kjer je imela profesor Anda Peterlinova učni nastop v ?. a in 7- b razredu, na katerem je prikazala delo v skupinah učencev pri obnovi Prešernove baladne pesmi: »Povodni mož«. Po nastopu je imel aktiv obširen dnevni red sestanka. Za vodjo aktiva, ki je visoko kvalificiran, je bila izvoljena profesorica Peterlinova. Pri razpravi so ugotovili vzroke pomanjkljivega znanja učencev, ki prihajajo na centralne šole iz okoliških šol: a) pogosto menjavanje učnih moči na enooddelfinih šolah, b) slabo sestavljeni podrobni učni načrti na teh šolah, o) slabo organizirana tiha zaposlitev učencev, d) premalo govornih in spisovnih vaj, e) premajhna pažnja na kaligrafijo učencev. Aktiv je predlagal, naj bi slovenščino poučevali predmetno že v petem razredu, ker bi tako bilo resnično posvečenih več ur sistematičnemu pouku slovenščine. mačega turizma, je v preteklem Izleti in ekskurzije bi morali . 6o točk letu napravila prve poizkuse, dati biti bolje pripravljeni, saj je bila ^ j^ izkazalo, ^0^1 z" veliki m odloči po dejansko izie^om novo vsebino in jih s tem prav slaba organizacija vzrok ve- zanimanjem spremljajo razlago ■ ■■ 1 — vodiča, je potrebno, da so avto- busi ozvočeni. Taka »šola na kolesih« nevsiljivo približa otrokom Navzoči so razpravljali tudi o po- niči, kjer je bilo 6 udeležencev, ki stalnega in skrbnega izpopolnje- so bili pri učnem nastopu iz tega vinia pionirske knjižnice s sodobni- predmeta, katerega je imel tov. Kontni knjigami in deli naših klasikov, rad Knez. zah z učnim nastopom v 1. in 2. razredu. kraje, skozi katere potujejo. bo s tem omogočeno tudi domače vzgojo, zemljepis in zgodovino, tuje Na posvetovanju so omenili Pri razpravi so ugotovili, da je jezike, biologijo in matematiko so že tudi nerazumevanje tovarn, ki svetnega drv.štva »Lojze Košak« iz Kostanjevice v Eenellijevi tragediji »Lntbezen treh kraljev« v Zagrebarkom drr.mskom kazali-štu, 11. decembra lani. Kostanje-uičani so tamkaj gostovali z velikim uspehom: Nastopili so kar trije prosvetni delavci. Polca Marije Jenškovec tudi Mariin Šketa, ki ie bila vred Jenškovčevo tudi v Črneči vari. od koder je hodila v Kostanjevico na vaje in oblikovala nekod odličnih, vlog v zadnjih dveh letiti. Delo je režiral Lrdo Smrekar, scene pa ie oskrbel akad. slikar Miro Kugler. so rcss’«nrMi čtivo učencev. pri tehničnem pouku mogoče ddtati z obiskali pouk na osemletki v Cerk- nglprlp svouh v številnejših1 učence v anu j no vS. ^ ln ^ o\1e\tovTt?okovnim Solarn.' Zato------------------------------ keku z učnim nastopom in predava- Uti na dva dela. Polovico razreda naj Zavod za prosvetno pedagoško so taki ogledi največkrat površni, ^ ..... njem o spisju v osnovni šoli. ima istočasno gospodinjski pouk ali siužbo pa je obiskal pouk že na sle- vendar pa bi morali V tovarnah sfCllHl IH lO vssrtte&t&t* ' b:jer -je jmela predmetna učiteljica za tehnologijo materiala (lesa, lepen- Rovtarske Zibrše, Krajič, Zilce, Ra- učenci kažejo živo zanimanje za Resnik Zlata učni nastop. Razprav- karstva, umetne mase, stekla in že- kek (delno), Cajnarji, Šivče, Iga vas, 0!jje(je. Hali so, kako uspešno vršiti demon- leza) in orodja za učitelje srednje in Hotedršica, Gor. Logatec. . ' stracije in poizkuse s tako skromno višje stopnje ter v teh dneh tudi pri teh obiskih je bilo ugotovijo- Predstavnik Društva prijate zalogo učnih pripomočkov iz teh dveh napraviti ekskurzijo v Iverkp v Cerk- n0i da nekatere šole. Ijev mladine je predlagal poveza predmetov. Sestavili bodo seznam nico in Kovinoplastiko v Lož. najnujnejših učil in jih priporočili šolskim upraviteljem v nabavo. Imeli 1. premalo pazijo pri razdelitvi vo Šol s podeželja s turističnimi Aktiv učiteljev nižje in srednje uane Ure v direktni in indirektni agencijami' z namenom, da te za- ni do- J bodo letošnje šolsko leto še dva P.^k:_7j?.a,..zaP°?.Ut5Y-"e_encev sestanka in si tudi ogledali v Ljub- iz°'računstva” vT.''in"1 "i. 7azr^u.‘Teiim ^ pa je sledilo predavanje profesorja Premal° sodelujejo, Jožeta Žabkarja o uporabi flanelo- Ijani kemično tovarno Prav tako je imel aktiv za angleščino in nemščino sestanek v Dol. Lo-gatcu dne 14 XII. 1961, na katerem je imela učni nastop v 6. razr. prof. Olga Skrlove. Sestanek je ugotovil, sicer 7. XII. 1961 na šoli v Dol. Lo- Volj intenzivna in smotrna, gotove mladini ustrezen prevoz, gatcu, na katerem je bil učni nastop 2. prl poizkuslh prl pouku uaenci preskrbe prenočišča in topli ob- — rok, po želji pa tudi strokovno s. pri ustnem izražanju učenci vodstvo. Cas je, da preneha pre- nočevanje v kolodvorskih čakalnicah in parkih in da dobi izlet grafa pri pouku matematike. Drugi premalo sami popravljajo napake svo-sestanek pa je bil 16. XII. 1961 v jih sošolcev, — - — , Cerknici z učnim nastopom v 4. raz- likovnemu pouku posvečajo v it i * • •vi , da je nezadostno znanje slovenščine redu iz spoznavanja narave in pre- 4. razredu premalo pažnje, kaligra- mladine, ki je prišla na ogled tudi krivo nezadovoljivim uspehom davanjem profesorja Janeza Tomši- fi5ne napake bi morali sistematično glavnega republiškega središča, v angleščini, kot nemščini. Treba je r ga o uporabi učbenika za spoznavanje odpravljati. Seznanjati bi morali noy0 rjodobo več sistematičnega znanja slovenske narave v'4. razredu. učence s kurzivno, okroglo, krasilno, uuvu puuuuu. slovnice. Pri pouku bo treba bolj .,»1*0110., vi v pisavo; nupisuvau gcsia, uporabljati flanelograf. V Logatcu se- „rta’ikih' imel se^ reke’ Pogovore, pesmice, poštne in daj uporabljajo gramofon, ki pa ni ‘J -Si mi 'n^’isnu n? Med- druge tiskovine ter letake, lepake itd. praktičen. Pri tehničnem pouku bodo ^®k Am ie pritostTOVal po- 5- Posamezne predmete med seboj nridobivan°|ranovfh uk?T komb^^o^C^re^ji premalo dopolnjujejo, pridobivanje novih _ četrtl razred). Eno. uro je ponče- «c!Lj in iciz.oAiiiJ-jivvj bojno ocenjujejo pismene sestav- pokažejo razliko med temi načini ke. No, to delajo tudi marsikje pouka. drugje, a ocen morda učitelji ne . Prav tako je v knjigi naveden ,. . , . iir** primer dodatnega dela z učenci, ka- jemljejo tako resno kot Žagar in terega najlažje organiziramo v inte-jim ne znajo priti tako do dna resnih krožkih, ki naj bodo koordina- vmoiviii »JOOU v kleti 1J Cilj Čl uuuc, tli UA.UC11C60 a g tj VAJI i U IctZ.VUJU 1 Al ciZ-eUl J cl LfoiitJV- drugi del pa bo segel do najnovejših umetnika in njegovega delodajalca. nnSnlskih nčonepv Turli hi hiln manjšo priliko, ki nam jo ponudi uč-j,--- —------------.-.»—i ^ ...ji ...j —„ *„ji.„„ „„ nosoiSKin učenčev, -fum ui uuo na sn0Vj da bomo vključili pri pouku verodostojnosti posplositev v prid. Slovenski prevod prvega dela Hauserjeve Socialne zgodovine umetnosti in literature obravnava zgodovino likovne umetnosti in slovstva od prazgodovinskih časov do baroka. časov. Knjigo sem pravkar piebral in čutim, da spada med tiste knjige, ki naredijo trajen vtis. Hauser ni samo vratar, ki vabi na razstavo starih slik in redkih knjig, ampak ljubitelj in zanesljiv razlagalec umetnosti in literature. Avtor se nam prikupi tudi s tem, da nas ne mori z utrujajočim grmadenjem snovi, ampak vedno navede le toliko slikarjev, pisateljev, dejstev, kolikor jih je neogibno potrebno za razumevanje neke dobe. V današnjem času, ki je nagnjen k ozkim specializacijam, je občudovanja Vredna tako široka sinteza ekonomike, filozofije, znanosti, likovne umetnosti in literature. Res se pozna, da nah.« (Str. 376.) Tako Hauser razbija še mnoge špekulativne interpretacije. Pri svojih razlagah izhaja od natančnega poznavanja gospodarstva in mišljenja dobe, družbenega položaja kot on. Do nekaterih posplošitev o situacijskem govoru, strukturi stavkov, besedišču in metaforiki prihaja avtor članka po induktivni poti na podlagi pismenega izražanja učencev iz II. do VII. razreda. Vsekakor med njimi pogrešam tudi primere iz konca leta I. razreda in primere iz zaključnega razreda, če že avtor cija z rednim šolskim delom zaradi ugotavljanja vrzeli v znanju učencev, doseženih rezultatov in napredovanja v znanju. Avtor tudi ni pozabil obravnavati tihega dela v oddelkih posebnih šol, kjer je učno delo še bolj delikatno in zato zahteva še skrbnejše učiteljeve priprave, zbranosti in veščine. Ko nas je pisatelj seznanil o tihi zaposlitvi v raznih oblikah in vrstah šolskega dela, nam v naslednjem poglavju govori o značaju, posebni funkciji, mestu in kvaliteti tihega dela učenca; tu najdemo nešteto nasve- je prevedel iz ruščine mladinsko povest »Prigode kapitana Vrungla« — beri kapitana Lažiča. Potovanje na barkači »Beda« povede veselo druščino ha pustolovsko potovanje okoli sveta. Humor je veder, osvežujoč, knjiga za mladež do dvanajstega leta. Za lepo opremo je poskrbel France Slana. A. Lehmann — »Živali so prišle h nam«. Izrazito poučna knjižica za šolsko mladino. Anton Pirc je prevedel iz nemščine Lehmannovo delo »Živali so prišle k nam«, ki jo je pisec pisal prav s tem namenom, da preprosto pove osnovnošolski mladini, kako je človek udomačil živali, le-te so nekoč v davnini živele v divjini, človeška iznajdljivost pa je storila svoje. Z opremo M. Dov-jaka je natisnila knjižico Mladinska knjiga. Kenneth Grahame — »Veter v vrbju«. Tudi to knjigo je natisnila Mladinska knjiga z željo, da hi ustregla mladim bralcem do dvanajstega leta. Prevod Jožeta Dolenca ponuja živalsko povest izpod peresa Kenneth Grahame »Veter v vrbju«. Glavni junak je Krt, ki doživlja vesele in žalostne pustolovščine med pisano živalsko druščino. Živali govorijo in modrujejo kakor človek, tudi takšne značaje imajo. Prav zato utegne biti povest všeč mladim bralcem. Posrečeno zunanjo opremo je naredila Dora Plestenjak. Viktor Smolej — »Slovenski dramski leksikon«. Knjižnica Mestnega gledališča je natisnila I. zvezek »Slovenskega dramskega leksikona«, ki ga je napisal Viktor Smolej. Pomembno delo s področja dramske kulture upravičeno zasluži vso pozornost. Po abecednem razporedju so razvrščeni dramatiki, prevajalci, režiserji, igralci, skladatelji odrske glasbe itd. Avtor je upošteval tudi film in radio, lutkarstvo in opero. Bralec bo našel zgoščene podatke, ki so se zaradi omejenega prostora morali utesniti z najnujnejšim. Doslej Slovenci nismo imeli tovrstnega priročnika; še posebej je razveseljivo, da se Smolej ne ustavlja le pri gledališkem središču; po svojih močeh je posvetil pozornost Naj lepše antične pripovedke Gustav Schwab je bil Prešernov sodobnik, v nemški literaturi se je trudil, da bi postal pesnik donečega imena. Ko je sprevidel, da ima čut za poezijo, ne pa za ustvarjanje poezije, se je raje predal antični književnosti ter se proslavil z »Najlepšimi antičnimi pripovedkami«. »Najlepše antične pripovedke« so torej odbrana prirejena proza, ki jo je Gustav Schwab kronološko razvrstil, potlej ko je zajel najbolj imenitne zgodbe iz Homerjeve »Ilijade« in »Odiseje«, Vergilove »Eneide«, iz tragedij treh velikih antičnih dramatikov, pa še iz raznih zgodovinarlev. Schwab je moral premostiti razna protislovja ter živopisni svet umetnosti, filozofije in etike ubrati v skladno pripovedno celoto. V želji, da bi z antičnimi pripovedkami ponudil žlahtno izročilo grškega duha in estetike, je uspel. Se več, tudi po 120 letih, kar je izšla Schwabova pri- j_udi p0ipr0fesi0nainjm in amaterskim redba »Najlepših antičnih pripovedk", gledaiiščem. Povečini je ]c delo ohranilo svežino in mikav- & govori o razvoju izražanja osnov- tov, kako lahko izrabimo vsako naj- Morda tudi vse Hauserjeve trditve ne držijo, toda zadostuje če nas je opozoril na problematičnost socioloških tolmačenj In na potrebo po poglobljenem študiju zveze med posameznimi zgodovinskimi obdobji in njihovo umetnostjo. Socialna zgodovina umetnosti in literature ima tudi to lepo stran, da tiho delo, pri katerem ako bi bil pisec članka nekje po- samostojno nekaj opazovali, izvajali vprlal ria ni nosnloševal na Primerne poizkuse ter prišli do zaže-veaai, aa m pospiosevai le na lenih spoznavanj v povezavi z likov- podlag! natisnjenih primerov, nim, tehničnim in gospodarskim po-ampak je navedel le najznačil- ukom, ki lepo dopolnjuje vse ostale nejše. Sicer pa moram reči, da učne Predmete- Velika učna in vzgojna važnost ti- nost širom po svetu. Vsi narodi so radi posegli po Schwabovi zajetni knjigi. Slovenski prevod Frana Bradača nudi bralcu nadrobno študijo o gr-bodo učenci rtko-rimskem mitološkem in pravljičnem svetu, kakor tudi o mitologiji. Brez obojega bi se bralec teže znašel med nepreglednim Olimpom in mnogimi heroji in polbogovi. Ko bo bra- „ . . . .. . . . lec prebiral zgodbe o Prometeju. Ar- povojnimi poljskimi gonavtih, Heraklejevlh junaških deja- « lp *1»wnm,r Mro*ek on- gledališčem. Povečini je moral orati ledino neraziskanega področja domače dramske dejavnosti. Zato ne more presenetiti, če je izpadlo kakšno ime, ki bi sodilo v dramski leksikon, kar pa se lahko v posebnem dodatku ob koncu leksikona dopolni. Prvi zvezek obsega imena od črke A do L. Ob besedilu so portreti dramskih delavcev. Slawomir Mrožek — »Pomlad na kaže razumevanje za vse dobe, prav SO Ugotovitve dokaj prepričljive, hega dela učencev je razvidna iz po- tako za gotiko in manierizem kot renesanso in barok. Avtor je kritičen do svojih meščanskih predhodnikov. Pri Burckhardtu — znanem poznavalcu renesanse — odkriva njegovo neobjektivnost, ki izvira iz odpora liberalnega meščanstva proti m liicraiure. rtes se puz.ua, »-»a. pui« iiucictiucga iiicsuauotvci je Hauser po svoji stroki umetnostni poveličavanju srednjega veka. Za zgodovinar, vendar je pritegnil v svo- Wolfflina — raziskovalca baroka — Če jih presojam Z vidika prakse glavja o organizaciji tihega dela, kjer in tprvriip dobimo navodila o pripravi, nakazilu, rr 1 1- Vi 1_. v jr* izvedbi, preverjanju rezultatov in po- Zakljucil bi Z Željo, da Žagar pravi tihega dela učencev, kar je po-ne bi opustil zastavljenega dela, jasnjeno^ s shemami,^ Uustracijami in ampak bi z njim sistematično in ja preiskovanja tudi najvažnejše literarne ustvarjalce in nam jih v zvezi s sočasno likovno umetnostjo prikazal v luči, v kakršni jih še ne poznamo. Sociološko razlaganje umetnosti in literature je bolj kočljiva zadeva, kot si nadavno predstavljamo. Avtor Socialne zgodovine umetnosti in literature svari pred razlagami, ki slone na ekvivokaciji ali enakozvočju. Hdmers je razlagal neolitski geometrični slog z ženskim elementom, Hauser pa pripominja: »Ce bi se hoteli izražati na tak metaforičen način, bi mogli geometrični slog prav tako povezati s strogostjo in disciplino, z asketskim in oblastiželjnim moškim duhom.« (Str. 24.) Tudi sociološko tolmačenje vsebine ni preprosta stvar. Avtor naše knjige odklanja mnenje, da je Bruegel slikal kmečke motive zaradi svoje privrženosti k nižjim slojem: »Sentimentalen odnos do preprostih življenjskih razmer čutijo po pravilu le ljudje, ki žive v boljših okolišči- spoznava, da ni mogel do dna spremembam sloga, ker je izoliral umetnost od družbenih sprememb. Hauser s sociološko metodo odkriva gibala posameznih umetnostnih in literarnih obdobij, hkrati pa se zaveda mej te metode. Tako po izčrpni razlagi, kako se odražajo zgodovinske razmere v Shakespearovih delih, zaključuje: »Za Shakespearovo veličino ni sociološke razlage, kakor je ni za umetniško kvaliteto nasploh.« (Str. 394.) Na naših šolah se od osvoboditve naprej zamenjuje zgodovina raznih dinastičnih bojev s kulturno zgodovino. Učitelji in profesorji smo v načelu marksisti, vendar se niti ne zavedamo, da se za njimi skriva meščansko razredno gledanje. Ce bomo prebrali Hauserjeve knjigo, se bomo izognili marsikakemu predsodku in spoznali sociološko metodo v umet- vztrajno nadaljeval tako, da bi razširil krog sodelavcev. Dragoceni izsledki ne bi koristili samo slavistiki, ampak tudi mladinski psihologiji, ki bi zrastla na naših tleh, metodiki slovenskega jezika in tako tudi učnovzgojni praksi. Tudi bi želel, da brez Slavistične revije ne bi bila nobena naša osnovna šola, ker posebno zadnja leta prinaša mnogo dragocenih člankov, ki bi koristili slehernemu praktiku. Ivan Andoljšek jaoiijtiiv/ o ou v-niciiiii, 11 primeri iz učne prakse. Ker pa tiho delo ni uspešno, če nimamo zanj izbire, sredstev, nam avtor želo obširno našteva in opisuje nabavo in uporabo raznih vrst šolskih njih, o kruti usodi, ki je pestila Oj-dipa ali o trojanski vojni, Agamem-nonovi vrnitvi in Eneju, se bo pomudil ob misli, koliko bogastva so našli v antiki veliki umetniki od Goetheja, Cocteauja in 0’Neilla pa do Stravinskega in Picassa, ki so vezali svoje ideje z antičnimi motivi Velika vsebina', ki bo upravičeno pritegnila tako odraslega kot mladino. Bralec pa bo pogrešal tisto skrbno in kleno besedo, ki jo je sicer tabel, stenskih listov in blokov, fla- vajen v prevodih antičnih del. Za do-nelografov, učbenikov in pomožnih miselne in lepe ilustracije je poskr-knjig, knjižnih polic, časopisnih iz- bel Milan Kumar, knjigo pa je narezkov, map, peskovnikov, reliefov, tisnila Mladinska knjiga. književniki si je Slawomir Mrožek priboril ugledno mesto kot izrazit satirik in humorist. Zaslovel je doma in po svetu in zdaj se prvič v knjižni obliki srečujemo z izbranimi satirami in humoreskami v prevodu Lojza Krakarja in Uroša Kraigherja. Ljudska knjižnica Prešernove družbe je natisnila lepo mero kratkih satir, vmes pa je tudi satirična dramska igra »Policaji«. Pisateljevo pero je duhovito in priostreno, nekatere humoreske pa so enodnevnice današnjega obdobja. Malo humorističnega čtiva videvamo na knjižnih policah, zato je duhovita »Pomlad na Poljskem« tem bolj prijeten dogodek. JOŽE DULAR: Metlika skozi stoletja Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki je v založbi »Dolenjske založbe v Novem mestu« pravkar izdalo prikupno napisano knjigo METLIKA SKOZI STOLETJA, ki jo je opremila in prispevala zanjo tudi risbe Mladena Brancelj. Delo je izšlo v po- dolžnost, dijakom vsako stvar te- po, pa naj bo to, kadar izprašuje uči in sodeluje, če torej le hoče, častitev desetletnega jubileja 1 Franc Žagar: Razvoj izraža- _r_____ __________ ________ . _____ n ja osnovnošolskih učencev. Sla- nostni in literarni zgodovini, ki ni le vistična revija, Ljubljana, letnik deklarativna izjava, ampak živa raz- 3^ s^-r_ 33_37 22 Isti, tam, str. 83. iskovalna metoda. F. Žagar meljito razložiti, biti torej vedno za delo v razredu dobro pripravljen. Na vsak način je treba paziti na to, da dijaku na ta ali oni način vzbudimo zanimanje za predmet, da mu damo veselje do (in zato je treba, če le mogoče, dal mu bo torej občutek, da se kakor pravimo, na kratko izpraševati), ali kadar obravnava novo snov. Tudi je treba čimveč ponavljati in če gre za važna dejstva, čez vse leto. Belokranjskega muzeja, čigar prvi predsednik in sedanji ravnatelj je avtor omenjene knjige. Po svoji zanimivi vsebini je dovinski opis mesta Metlike in njene bližnje in daljne okolice, ki je gospodarsko, politično in kulturno soutripala s svojo metropolo, je dovolj prepričljiva in poučna, da bi Dularjeva knjiga ne smela manjkati v nobeni belokranjski šoli za spoznavanje domoznanstva Bele krajine in njenega zgodovinskega razvoja. V poglavju »Gospodarstvo v Metliki« je pisatelj Dular s šte- (v našem primeru) jezika lahko nauči — in nasprotno, da je njegova, dijakova krivda, če ni izdelal. Nepravilna pa je, kakor že ___ _________ rečeno, strogost, pri kateri dijak ______________________ ___________________________ _____________________________ ______________________ _____j-____ Tako je torej treba dijake od (tudi zaradi slabe metode) izgubi Beli krajini. Če upoštevamo, da o povojnem gospodarskem nadela v tem predmetu, da torej_____samega začetka navajati na neko veselje in zanimanje za predmet, smo o tej deželici sonca in vinske predku Bele krajine, prikazal nismo samo učeni in suhoparni stalno delovno disciplino, na de- predvsem pa občutek, da je spo- trte, ki sega od Gorjancev do napore naše ljudske oblasti v po- predavatelji, ki od dijaka le zah- lovne navade, pri katrih tudi zu- soben izdelati, da se lahko uči. Kolpe, vedeli doslej kaj malo, da vojnih letih, da bi se nekoč tevamo, da sprejema in se doma nanjost zvezka in naloge ne mo- So pa celo taki profesorji in uči- je pred vojno bilo izdano s so- gospodarsko pasivna deželica, kjer uči. reta biti brez pomena. Vazna je telji, ki sploh ne razlagajo, ampak delovanjem belokranjskega uči- je bil problem izseljenstva najbolj Vse to bi moralo biti v nekem vsekakor tudi zahtevnost pn sa- vse delo prepuščajo dijakom. Po- teljstva Vončinovo »Domoznan- pereč v vsej Slovenji, vsestransko medsebojnem ravnovesju — šele mem ocenjevanju: če n. pr. dija,? tem so seveda lahko »strogi«... stvo Bele krajine«, ki je bilo dvignila, ekonomsko okrepila in potem, po mojem mišljenju, sme- govori počasi, se prekinja, poprav- Tako vidimo, da z dosledno- dolga leta edini priročnik za spoz-mo zahtevati neko dosledno stro- Ija in sploh ne kaze nekega stjo in primerno strogostjo doseže navanje Bele krajine in njenih gost. urejenega znanja, ne more biti profesor ali učitelj v razredu neko kulturnih izročil, a da je še ta Želo važno je tudi, da dijaku visoko ocenjen. Prav tako dijak, stalnost in ravnotežje, neki nivo služil bolj šolam kot ostali javno-čimprej vcepimo tiste aktivne ki postavlja lahka vprašanja (ce odnosov med seboj in dijaki, ki sti, tedaj je Dularjeva knjiga lastnosti, s katerimi pozneje lahko nastopa v vlogi izpraševalca), ki potem ustvarja ugodno ozračje gotovo prvo znanstveno delo, ki tudi težje probleme samostojno za to stopnjo ne predstavljajo za resničen uspeh pri delu in odkriva bralcem zanimivosti Bele rešuje (n. pr. slovnične vaje). Zato aktualne slovnične snovi, ne more navaja dijake k resnosti. Pravim krajine iz zgodovinskega, kultur-niso dobre tiste metode, ki take dobiti visoke ^ ocene. Jni namreč »z doslednostjo«, kajti nič se glede nega, gospodarskega in političnega discipline in pri delu v razredu aspekta, nam v njem odkriva ne maščuje bolj kot nedoslednost obraz ne samo Metlike, kakor bi in popuščanje. O tem mi vendar lahko površno sodili po naslovu ni treba posebej govoriti, kajti knjige, temveč tudi fizionomijo vsi prav dobro poznamo posledi- njene širše okolice, ce takega ravnanja in jih dosti- V prvem poglavju nam avtor zaposlila odvišno delovno silo na domačih tleh. Začetki industrializacije v Metliki so' gotovo lep obet za lepšo prihodnjost in gospodarsko krepitev Bele krajine nasploh. Ce sem torej nad knjigo navdušen, ne morem tega trditi edino za poglavje »Kulturni prispevek Metlike«, v katerem se je avtor žal omejil le na zaznamek kulturnikov — domačinov, ki so skozi stoletja ugnetali kulturni diiakove sposobnosti in njegove vseeno, na kakšne zahteve se di Pripravljenosti, da aktivno sode- jak navadi, in od tega je v veliki luje v predmetu, ne samo zavirajo meri odvisno njegovo znanje, in ne upoštevajo, ampak narav- - ’ " ' " nost uničujejo (učenje dosledno vseh lekcij samo na pamet brez Zavedati se moramo tudi, da je važen naš nastop, sploh stopnja naše resnosti v razredu in konverzacije, učenje slovnice na ne samo nezadostne ocene. Gorje, krat občutimo. pamet brez primerov, prevajanje in podobno, ne da bi vadili ob- če dijaki odkrijejo profesorjeve hibe in slabosti — teh se mora izogibati. Seveda je res, da včasih ne zmoremo vsega, toda ... navijanje že obdelanih beril, po- dosleden profesor za vsako ceno polno neupoštevanje stavčnih struktur, stavka kot zaokrožene misli itd.) Dalje je treba dijake navajati na neke stalne navade, n. pr. da ni popuščanja pri domačih nalo- V svojem članku sem posku- skem pregledu prikazuje Metliko šal prikazati, kakšnega pomena jn njeno življenjsko utripanje sko-je za uspešno delo v razredu zi stoletja, saj posega v daljno primerna dosledna strogost. Na- preteklost 2000 let pr. n. š. in pisal sem ga zaradi neštetih pri- spremlja razvoj starodavne na-Navsezadnje mora biti profesor merov, o kakršnih slišimo dan za selbine tja do Ilirov, Keltov in oz. učitelj tudi pravičen in objektiven in to dosledno, enako do vseh dijakov v razredu. Upošte- gah (razen seveda v upravičenih vati mora vse, kar iz tega izvira: primerih), da morajo te brezpo- n. pr. ali je bil dijak vprašan gojno biti napisane, na neko pri- lazjo^ali težjo snov, gledati, da ga leme pri delu v razredu, pred- opis, ki prikazuje to patriarhalno merno hitrost pri izpraševanju; izpraša iz vseh različnih aspektov vsem seveda na področju tujeje- mesto skozi razne zgodovinske dijak bi se moral zavedati, da se predmeta, a upoštevati mora tudi žičnega pouka. Morda bo vsaj peripetije pa vse do začetkov mora učiti, pripravljati prav za vse ostale okolnosti. nekoliko pomagal mlajšim peda- NOB, ko je Metlika postala svo- vsako uro (zato je seveda važno, Dober metodik, ki zna dijaka gogom pri njihovem delu. Pre- bodno partizansko mesto, je zani« da profesor dijake čimbolj po- zainteresirati za predmet, bo znal pričan sem namreč, da je želja miv ne samo zaradi kronološkega gosto izprašuje). Pri taki dosledni z dosledno (ponavljam: ne preti- nas vseh, ki poučujemo tuje jezike zaporedja, ki je Metliki vtisnilo strogosti je seveda tudi važno, da rano!) strogostjo in z dobro me- na naših srednjih šolah, da damo pečat enega najstarejših mest na zna profesor ves čas držati dijake todo ustvariti tisto vzdušje pri mladini čimveč in ji pokažemo, Slovenskem, ampak tudi zaradi v primerni (ne pretirani) napetosti delu v razredu, v katerem se bo kolike vrednosti je resnično zna- prikazovanja gospodarske rasti in jih pri tem zaposliti, lahko bi dijak zavedal, da je sposoben in nje in delo zanj. Metlike v povojnem razvoju. Že rekli, ustvariti nek primeren tem- dovolj nadarjen, da izdela, če se Dušan Cop samo uvodna razprava t. j. zgo- vilnimi statističnimi podatki in Dularjeva najnovejša kpji^a vse- preglednicami, ki so bolj preprič- obraz Metlike. Menim, da bi bilo kakor važen kulturni doprinos Ijive ko na dolgo razvlečeni opisi to poglavje lahko izčrpnejša slika kulturne rasti Metlike in Bele krajine, če bi avtor napisal nekaj besed tudi o vseh tistih številnih prišlekih, ki so kdajkoli službovali v Beli krajini ter z njihovimi deli na umetniškem in znanstvenem področju doprinesli omembe vreden prispevek h kulturni rasti Bele krajine. Tozadevni kratki zaznamki bi bili delu samo v prid. »Deset let Belokranjskega muzeja« je naslov poglavja, v katerem prof. Dular podaja celotni razvoj muzeja v Metliki od prvih začetkov do današnjega časa, ko je ta pomembna kulturna ustanova pridobila prav po zaslugi književnika Dularja ustrezne prostore v metliškem gradu. Dularjevo delo, ki ga je rodila živa potreba, je važen doprinos k spoznavanju Metlike in njene preteklosti v ožjem smislu ter Bele krajine v širšem pomenu besede. Napisano je v lepem jeziku, zato se knjiga priporoča že sama po sebi. Naj bi ne bilo kulturnega Belokranjca, politika, učitelja ali gospodarstvenika ter prijatelja Bele krajine, ki bi te knjige ne prebral! Z njo naj bi obogatili svoje knjižne police ter vsaj na ta način izpričali ljubezen do deželice tudi vsi tisti, ki jim je Bela krajina — »zibelka partizanstva« — nudila v času NOB gostoljubje in ljubezen., V tej deželici, ki je bila prvo osvobojeno ozemlje na Slovenskem v času NOB, se je iz temeljev pričel ustvarjati nov družbeni red, o katerem obširno govori tudi Dularjeva knjiga; delo, ki se ne stara in kot lepa stvaritev zlahka ne preživi. Lojze Zupanc v izčrpno napisanem zgodovin- dnem, in mjslim, da je bilo že Rimljanov. Žari, ki sta bili izko-potrebno o tem spregovoriti. Moj peni na metliškem Borštku leta članek ni kaka izčrpna študija. 1952, potrjujeta avtorjevo trditev upam pa, da sem z njim le po- o starodavni naselitvi ozemlja, kazal na nekatere pereče prob- kjer stoji danes Metlika. Izčrpen Lutkovni oder 18: France Bevk, Lenuh Poležuh, lutkovna igrica, izdala Mladinska knjiga STRAN 6 Zahteva po vskladitvi osebnih prejemkov (Nadaljevanje s 1. strani) tvi dohodka, so v teh pravilnikih predvidele povečanje osebnih dohodkov za 30 °/o. Razen teh povečanj so predvideni še posebni dodatki (za vodilni kader 10—15 °/o, dodatek za strokovni izpit 10%, specialne službe, kreativni dodatek, nevarnost za zdravje itd.) Medtem pa so ostale plače prosvetnih in znanstvenih delavcev na višini iz leta 1959, razen onih 10 %, ki so jih prejeli vsi uslužbenci. Vse navedeno dokazuje, da je občutno zaostala raven plač prosvetnih in znanstvenih delavcev v primerjavi s plačami uslužbencev drugih strok. Zaradi tega odhajajo ljudje, ki že delajo v teh poklicih, in tisti, ki končujejo učiteljske šole, v druge službe in vedno manj mladine gre v učiteljski poklic. Predsedstvo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je na seji 14. decembra lani podprlo zahtevo našega Centralnega odbora, naj bi Zvezna ljudska skupščina sprejela sklep, s katerim bi bilo omogočeno vsklajeva-nje osebnih dohodkov prosvetnih in znanstvenih delavcev s prejemki uslužbencev v gospodarstvu in drugih javnih službah in to še pred najavljenim povečanjem plač za 15 %. ,Zato smatramo, da je potrebno, ne glede na splošne ukrepe za povišanje življenjskega standarda delovnih ljudi, vskladiti osebne dohodke prosvetnih in znanstvenih delavcev z dohodki uslužbencev ustreznih kategorij v drugih strokah. Predlog, naj bi komune rešile to vprašanje v okviru 15% povišanja osebnih dohodkov — v to so vračunana še sredstva za novi kader in za napredovanje sedanjega — pa vodi prosveto spet v neenakopraven položaj. Porast števila učencev in učiteljev v šolstvu je neizbežen, ponekod tolikšen, da bo zanj potreben precejšen del, če ne vseh 15 % povišanih sredstev, česar v ostalih službah ni. Omenjena zahteva je po našem mnenju prvi in prepotrebni ukrep, da bi se izboljšal sedanji materialni položaj prosvetnih in znanstvenih delavcev ter se s tem ublažile nastale težave pri pripravljanju kadra v prosveti. Centralni odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih - delavcev Jugoslavije sindikalna delegacija v Maroku Na povabilo Federacije prosvetnih delavcev Maroka je 11. decembra odpotovala v Maroko delegacija Sindikata prosvetnih in. znanstvenih delavcev Jugoslavije. V delegaciji so: Mitar Nikolič, član sekretariata CO Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev, Marija Brujič, članica RO našega sindikata za LR Hrvatsko in Marjan Starčevič, organizacijski sekretar CO Ljudske tehnike v Beogradu. Delegacija se bo mudila v Maroku i5 dni kot gost Federacije prosvetnih delavcev Maroka in bo od 23. do 25. decembra prisostvovala kongresu te Federacije. Delegacija bo obiskala tudi nekatera mesta v Maroku. P. V. Piscem zemljevidi Zaradi občutnega pomanjkanja primernih učil je Planinsko društvo Ljub-Ijana-matica skušalo odpraviti to vrzel in je odstopilo številnim vodstvom šol zemljevide raznih področij Slovenije, ki jih je društvo imelo še na zalogi od izdaje >priročnika za planince«. Šole so na priporočilo okrajnih šolskih svetov rado segle po tem pripomočku deloma iz nujne potrebe zase, deloma tudi zato, ker so številni učenci zaradi izredno nizke cene 10 dinarjev naročali te zemljevide zase, tako da je bila zaloga 50.000 kosov premajhna in je ostalo več kot 27.000 naročil. Zaradi tega se je Planinsko društvo Ljubljana-raatica odločilo, zemljevide še enkrat natisniti, in sicer poleg svoječasne zaloge še zemljevide s 17 področij, ki v prejšnji zbirki niso bili zapopadeni, tako da imajo šole na razpolago zemljevide naslednjih področij: 1. Gorenjski kot — Trenta, 2. Triglav z okolico, 3. Bled z okolico, 4. Soška dolina, 5. Bohinj — Tolmin, 6. Selška dolina, 7. Karavanke. 8. Savinjske Alpe, 0. Plešivec — Golte, 10. Pohorje — zahodni del. 11. Pohorje — vzhodni del, 12. Boč in Donatska gora, 13. Spodnje Zasavje, 14. Zgornje Zasavje, 15. Dolenjsko gričevje. Ih. Šmarna gora z okolico, 17. Polhograjski Dolomiti, 18. Idrijska in Poljanska dolina, 19. Hrušica — Rovte, 20. Trnovski les in Vipavska dolina, 21. Vrhnika z okolico, 22. Krim — Slivnica, 23- Notranjski Kras, 24. Snežnik, 25. Ribniška dolina, 26. Goteniški Snežnik, 27 Kočevski Rog, 28, Gorjanci, 29. Kanal. Zemljevidi so kot prejšnji v velikosti 20 X 10 cm ter jih šole lahko naročijo pri Planinskem društvu Ljub-Ijana-matica, Miklošičeva 17, po izjemni ceni za šole 10 din za kos. NEBO V JANUARJU Da vidim — sem rojen. Da gledam — najet, ta stolp mi je sojen, ugaja mi svet. Ko gledam v daljave, uzrem na sežaj ščip, zvezde bleščave in srne in gaj. (Goethe-Dušan Ludvik) Jesenski meseci nam s slabim vremenom kaj radi kratijo veselje nad opazovanjem velike narave. Mrzli januar pa ima že stalnejše vreme, in »bleščavih zvezd« je na pretek v dolgih nočeh, Sonce in Luna pa itak vsak na svoj način obnavljata svoj dnevni, mesečni in letni tek preko nebesnega svoda. Eno pa opazovalci radi zagreše in prezgodaj zbeže za peč v zaduhli sobni zrak — preslabo se. oblečejo in obujejo. Posebno tisti, ki greste z mladino opd mrzlo zimsko nebo ne pozabite naročiti, da naj se obleče kakor za smučanje — in še bolj. Posebno obutev naj bo topla in hlače debele, kapa pa poveznjena tja do ušes. Kdor pa bo rabil daljnogled, naj zavaruje tudi roke s toplimi rokavicami, najbolje debelimi palčniki. Tedaj je posebno važno, če imamo tudi najmanjši daljnogled pritrjen na kakršnokoli stojalo. Pred objektiv nataknimo cev iz lepenke, ki naj bo trikrat daljša, kakor je premer objektiva, da se prezgodaj ne orosi. Cev zadrži orosenje do dve uri! Orosen daljnogled ne brišimo, ker lahko ranimo polituro na lečah! Dne 2. januarja je prišla Zemlja v perihelij, t. j. v na j večjo bližino Sonca. Tedaj je od njega samo 147,500.000 km oddaljena. Da je tako, lahko povsod, kjer projicirajo'Sonce s kakršnim koli daljnogledom na bel zaslon, učencem in dijakom dokažejo. Slika Sonca naj bo precej velika — vsaj okoli 15 cm. Ob enaki goriščni razdalji bomo opazili, da bo slika Sonca dne 2. januarja večja kakor prvega julija, ko je Sonce poleg felija — odsončja, kajti dne 2. januarja ima Sonce 32’ 35”, začetkom julija pa le 31’ 30” velik premer. Na zaslonu, na katerem smo premer sonca v januarju zaznamovali, se razlika v juliju že pozna. V januarju stopi Sonce v znamenje Kozoroga, a pred samo ozvezdje Kozorog pride šele 20. januarja! Važno je, da že mladi.no opozorimo na to dejstvo, ker astrološka prerokovanja človeške usode iz rojstva v tem ali onem znamenju še vedno podpirajo mračnjaštvo. Kjer imate odpfrt obzor, lahko sedaj opazujete, kako se vzhodi in zahodi Sonca odmikajo od skrajne jugovzhodne in jugozahodne točke dne 22. decembra in se zopet bližajo pravemu vzhodu in zahodu, in zato se veča višina Sonca, dan pa se začenja zopet daljšati. Lunine mene so sledeče: Mlaj bo 6. januarja ob 13. uri in 36 minut. Bo v ozvezdju Strelec, torej dokaj nizko nad horizontom. Dne 8. januarja bo Luna, v perigeju — prizemlju. Se bolj kakor pri .Soncu opažamo pri Luni izpreminjanje njene nevidezne velikosti, ki je večja v perigeju, ko je od nas le 357.000 km oddaljena, in ob apogeju, ko je 407.000 km od nas. Prvi krajec bo dne 13. januarja ob 6. uri 02 minute. Stal bo v ozvezdju Oven, torej za opazovanje lepo visoko. Polna Luna bo 20. januarja ob 19. uri 17 minut, in sicer pred ozvezdjem Dvojčki. Tedaj bo Luna v bližini svetlih zvezd Kastor in Poluks. Ker stoji tako visoko, bo Lunina noč okoli 15 ur in 30 minut dolga. Ugodno za smučarje, ki bodo v tem času odhajali na zimovanje! Zadnji krajec bo 29. januarja ob 0.37. Luna bo stala tedaj pred ozvezdjem Tehtnica, torej precej nizko nad obzorom. Planeti nam ne bodo nudili mnogo veselja. Bližajo se polagoma svojemu^ »sestanku« tam za Soncem. Merkur bo 21. januarja v svoji največji zahodni elongaciji, torej na jutranjem nebu. Požrtvovalni opazovalec ga bo lahko pred sončnim vzhodom iskal že od 12. januarja dalje. Zadnjikrat pa ga bo videl 29. januarja, ko bo zopet blizu Sonca. V Knjižna zbirka Prešernove družbe za 1962. leto Morebiti bi veljale uvodoma zapisane misli Miška Kranjca za celotno knjižno zbirko Prešernove družbe za letošnje leto, ne le za koledar: uredniški odbor išče nove poti, z drugačno notranjo podobo kot doslej. To iskanje se odraža že pri letošnji zbirki, ki nudi poleg koledarja še šest knjig najrazličnejše vsebine. Za ustaljeni leposlovni del zbirke je PD izdala roman Vladimirja Kavčiča »Sreča ne prihaja sama- ter Travnov roman »Upor obešencev«. Domače delo je zajel pisatelj v po- Za poglobitev in organizacijo notranjega šolskega dela preštudirajte knjigo ANDREJ SAVLI Tiho delo učencev IZ VSEBINE: Tiho delo učencev v raznih oblikah in vrstah šolskega dela. Značaj in funkcija ter kvaliteta tihega dela učencev. Organizacija tihega dela učencev. Sredstva, tehnike, vsebine in načini tihega dela učencev. Materialne osnove tihega dela učencev. Zaključek. Knjiga je opremljena z okoli sto ilustracijami in praktičnimi prikazi. Dobite jo v vseh knjigarnah ali pa jo naročite naravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26. srečen okvir med obema vojnama, v središče dogajanja pa je postavil vaškega reveža, ki ga ima srenja za otopelega zagrenjenca, za katerega malokdo ve, da skriva v sebi tiho erotično moč in občutljivo srce. Takšen lik je nekje pandan Jurčičevim proletarskim vaščanom, le da je Kavčič s premišljenim realizmom ob Pavlu ponazoril vaško socialno problematiko v obsežnem časovnem razponu. Boris Pahor je postregel s prvim delom romana popularnega Travna, pisatelja, ki se vztrajno skriva za psevdonimom. Tudi »Upor obešencev*« j3 izrazito socialno delo, ki povede bralca v južnoameriške predele s plantažami. Napeta zgodba poudarja nezaslišane razmere plantažnih delavcev, ki so prisiljeni delati za beraško plačilo na veleposestvih finque-rosov, dokler obup ne preraste v upor. Tako bo širok krog bralcev spoznal pretresljivo delo, o deželi, ki jo poznamo bolj iz zemljepisja kot po resničnem življenju. Novo smer PD nakazuje knjiga dr. Maksa Žnuderla »NaS državljan«. Namen avtorja je, da seznani - najširši krog bralcev o državljanskih dolžnostih in pravicah na poljuden način, z željo, da bi uporabnost knjige koristila vsakomur. Bralec bo zvedel o osebnih in političnih pravicah, o delovnem razmerju in socialnem zavarovanju, invalidnini, pravicah borcev NOB, o pravicah do otroškega dodatka, o pravicah do stanovanja, o dedovanju, davčnih dolžnostih itd. Dr. France Bučar je v »Poteh napredka« skušal na poljuden kramljajoč način pokazati na tiste vsakdanje probleme, s katerimi se srečujemo vsak dan. Mikavnost te knjige je prav tem, da je avtor izbral tista vprašanja, ki si jih zastavlja potroš- nik. Domača gospodarstvena problematika je prikazana v luči primerjave predvojnega stanja z vsemi razvojnimi potezami socialistične ekonomike, ob tem bo lahko bralec sam presojal pozitivne dosežke. Tudi letošnji prikaz »-Živalskega sveta« je napisal dr. A. Polenec; srečanje z vodnimi živalmi je tudi tokrat poživljeno s številnimi fotografijami. Avtor je odbral navadne in nenavadne primere živalstva v morju, v rekah in jezerih, ali ob njih. Suha navedba o vodnih živalih ne pove dovolj o pestri in zanimivi pripovedi izvedenega prirodoslovca. Knjižica I. Spolarja »Za krmilom« je "namenjena šoferjem, amaterjem, ki bodo lahko našli mnoge koristne nasvete iz vsakdanje prakse. Morda bi lahko PD še za nekaj let počakala s to knjižico, ker zagotovo ne bo naletela na zanimanje velike večine udov PD, namesto le-te pa bi natisnila podobno utilitarno delo, ki bi lahko vzbudilo zanimanje vseh bralcev. Na kratko: letošnja zbirka ima pečat idejno-vzgojnih del ter praktič- no izobraževalnih knjig z leposlovjem socialne vsebine. Prešernov koledar v opremi Rika Debenjaka daje vrsto prispevkov družbeno-politične, izobraževalne, leposlovne in praktične vsebine. Miha Marinko piše o »Zgodovinskem pomenu Osvobodilne fronte Slovenije«, Marija Vilfanova je spregovorila o »Delavskem gibanju v Zahodni Evropi in gospodarskem razvoju«, slikovno gradivo prikaže \nekatere spomenike junakom in žrtvam. Domači književniki-Kranjec, Albreht, Bevk, Finžgar, Gradnik, Ingolič, Klopčh:. Kozak, Krakar, Kreft, Lokar, Menart. Meško, Miheličeva, Pahor, Rebula in Seliškar — so povedali nekaj o svojem življenju in delu. Poljudnoznanstveni prispevki govore o šolskem re-aktorju v Ljubljani, o potovanju po azijskem delu SZ, o vesoljskem poletu in tako dalje. Tu je še poučno praktični del koledarja, kjer najdemo osnovne matematične operacije, navodila za uporabo radioaparatov in televizorjev in podobno. Povsod pa obilo slikovnega ponazorila. KNJIŽNICA DRUŠTVA ZA MODERNE TUJE JEZIKE OBČNI ZBOR V ŠMARJU Pred dnevi so zborovali člani šmarskega sindikata prosvetnih delavcev. Predsednik Tone Plemenitaš je poročal podrobno o delu, pri čemer ni štedil s kritiko. Šmarska občina ne zapostavlja prosvete; kljub zaostalosti skuša najti sredstva, da zagotovi vsaj osnovne potrebe, vendar je to premalo. Kes pa je, da so preteklo leto vsi prosvetni delavci redno prejemali osebne prejemke, nagrade za honorarno delo, kar včasih pred leti ni bilo tako. Materialno vprašanje prosvetnih delavcev pa kakor drugod ni urejeno. Sole so slabo opremljene. Ponekod so prav ihtivo nabavljali televizijske sprejemnike, ki pa neposredno še ne prispevajo veliko k učno-vzgojnim uspehom šole, temveč so koristnejši za polšolsko izobraževanje mladine in odraslih. To pomeni, da televizorji spadajo bolj v klubske prostore kakor v osnovno šolo in bi bilo morda pametneje, če bi si šole nabavljale, v kolikor so imele denar, druga učno-vzgojna sredstva, kot so n. pr. epidiaskopi. Učitelji na šmarskih šolah so večinoma preobremenjeni. Posledica tega je večkrat ta, da se prosvetni delavci . premalo izpopolnjujejo, da ne spremljajo pedagoškega in dnevnega tiska, kot bi morali. Sindikat si je zadal kot osnovno nalogo, da bo skušal izvajati skupne oblike študija. Spomladi so imeli dvodnevni seminar v Rogaški Slatini, kjer so zares dobri predavatelji posredovali učiteljem vr- sto zanimivih tem. Posebej so obsodili govorice in neodgovorno pisanje, češ da šmarska občina ne skrbi za prosvetne delavce. To ni res. Prav zadnja leta je občina za prosveto pokazala veliko zanimanje in odgovornosti, saj levji delež proračuna odvaja za šolstvo. Res pa je, da je iz praznega žepa težko kaj jemati. Šmarsko je na žalost še vedno zelo zaostala pokrajina, kjer ni dosti dohodkov, s katerimi bi lahko krili potrebe in se močneje razvijali. Sindikat prosvetnih delavcev je precej dobro skrbel za študij, vše premalo pa za družabno življenje svojih članov. Prav gotovo bi bilo dobro, če bi se učitelji večkrat sestajali in se razvedrili. Dosti jih je, ki osamljeni službujejo po vrheh in si želijo družabnih srečanj. Na to bodo morali misliti: po delu je potrebno tudi razvedrilo. Šmarski prosvetni delavci so to pot iskreno čestitali svojemu kolegu šolskemu upravitelju Viktorju Romu, ki je bil odlikovan za dolgoletno prizadevno delo z Redom dela s srebrnim vencem. Za novega predsednika podružnice so izvolili Fortunata Cokana. Sklenili so, da bodo redno mesečno imeli pedagoški študij. Cb zaključku leta nameravajo organizirati skupni .izlet, za kar bodo vse leto vlagali določen znesek. Skrbno bodo spremljali delo sklada za šolstvo, da bodo preprečili anomalije, ki so se letos še pojavljale, ko ni bilo primernega soraz- Republiška komisija za letalski- podmladek in modelarstvo pri Glavnem odboru Letalske zveze Slovenije prireja ZAČETNIŠKI TEČAJ gradnje letečih modelov ki bo od 22. do 27. januarja 1962 v Ljubljani. Tečaj je namenjen predvsem učiteljem tehničnega pouka osemletk in osnovnih šol. Na tečaju bodo tečajniki dobili osnovno znanje iz letalske fizike, konstrukcije, gradnje in reglaže letečih modelov. Vse stroške tečaja, razen potnih, nosi organizator. Ker je ta tečaj začetniški, poudarjamo, da bodo sprejeti samo oni prijavljene!, kateri se še niso udeležili nobenega tečaja v naši organizaciji. Vse informacije daje in sprejema pismene prijave Glavni odbor Letalske zveze Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6. Prijave pošljite takoj, a najkasneje do 17. januarja 1962. merja med posameznimi šolami. Povedali so, da je popolnoma zgrešeno to, da je obnovljeni šoli v Rogaški Slatini bilo dodeljenih 38.000 din na učenca, šmarski šoli, kjer so dosti težji pogoji in vzdržujejo celo dve veliki stavbi, pa komaj 25.000 din. Šmarski sindikat bo prvenstveno skrbel za dopolnitveno strokovno in idejno-politično izobraževanje članstva, posebej pa za lepe odnose v kolektivih. Oblikovali pravi lik prosvetnega delavca, to je pomembna naloga naše družbe. Ze sloviti pedagog Diesterweg je pred sto leti dejal: »Učitelj in šola sovpadata, sta eno. Šola je vredna toliko ali tako malo, kolikor in kakor malo je yreden učitelj. Če hočemo povzdigniti šolo, najvažnejšo ljudsko-vzgojno ustanovo, moramo povzdigniti učitelja.» Tega danes, ko se spet prosvetni delavci bijejo za boljše gmotne pogoje, sindikati in družba sploh ne bi smeli pozabljati. ir Vajenci stopajo v življenje Vrsta obrtnoizobraževalnih centrov v Ljubljani je zaključila s prvo izmeno svojega pouka. Drugače povedano: stotine vajencev se pripravljajo, da se vključijo, potem, ko opravijo s pomočniškimi izpiti, v produkcijo. Je to pomemben prelom v življenju mladih ljudi, saj se, kakor pravimo, »postavljajo na lastne noge«. In za to pomembno obdobje Ima domska skupnost Vajenskega doma v Kersnikovi ulici v Ljubljani izredno lep posluh. V domu je 173 vajencev, od teh je 40 dosedanjih učencev. ki dom zapuščajo. Morajo narediti prostor drugim. 9. decembra je bil slavnostni zaključek, prirejen odhajajočim tretjim letnikom. V vzdušju, ki je bil slovesen in nič manj prisrčen, je ob navzočnosti mladine — gostov ljubljanskih domov, upravnega odbora in vzgojiteljev spregovoril odhajajočim upravnik doma tov. Anton Golia. Posebno zahvalo je med drugim izrekel vzgojitelju tov. Viktorju Mlakarju, ki mu ie bila poverjena posebej skrb za odhajajoče v času, ko so bili gojenci doma. Poleg drugih govorov, ki so ob takih priložnostih v navadi, naj omenimo mladinca, ki se je zahvalil domski skupnosti z izjavo, da bo ostal dom vsem, ki so v njem živeli, v najlep-šem spominu, prepričan pa je tudi, da se bodo gojenci doma uvrstili kot vredni člani naše družbene skupnosti. Sledila je skupna večerja in potem zabava, ki ji je dal vedro vsebino ples ob zvokih jazz orkestra. Kar je najbolj razveseljivo: iepa pozornost in vzdušje tega doma, ki povezuje vse njene člane v resnično domsko skupnost. VD nem. jez. i trgovini, 19. Žulapski-Pečnik-RazboršQk, Udž-benik nem. jez. za VI. razr. osn. ško-le, Beograd 20. Zulapski-Pečnik-Razboršek, Udž-benik nem. jez. za VIL razr. osn. ško-le Beograd 21. Zulapski-Pečnik-Razboršek, Udž-benik nem. jez. za VIII. r. osn. ško-le, Beograd 22. Razboršek-Zulapski-Pečnlk, Udž-benik nem. jez. za V. razr. gimn. (I. godina učenja) Beograd 1959 23. Razboršek-Zulapski-Pečnlk, Udž-benik nem, jez. za VI. r. gimn. (2. godina učenja), Beograd 1959 24. Razboršek, Udžbenik nem. jez, za I. razr, škola učenika u trgovini Beograd 1959 25. Razboršek, Udžbenik za II, razr. škola učenika Beograd 26. Razboršek, Udžbenik nem jez. za III. razr. škola učenika u trgovini, Beograd 27. Bogičevič, Udžbenik nem. jez. za I. in II. razr. ekon. srednja škola, Beograd 1959 28. Bogičevič, Udžbenik nem. jez. za III. i IV. razr. ekon. srednjih škola, Beograd 29. Jovanovič, Nemačko poslovno dopisivanje Beograd 1959. 30. Lustige Geschichteri, Zagreb 1959 31. Kinderduden. Mein erster Du-den. Mannheim 1959 32. Schulz-Griesbach, Deutsche Sprachlehre 1. Auslander. Grund-stufe. Miinchen 1960 33. Sasunič-Turina, Ich lerne Deutsch, Zagreb 1960. 34. R. Korn, Deutsche Konversatl-onsgrammatik f. Auslander, Wien-Stuttgart 35. J. Haarer, Deutscher Alltag, Ein Gesprachsbuch f. Auslander. Mun-Chen 1960 36. Krell-Fiedler, Deutsche Litera-turgeschichte, Bamberg 1960 Angleške plošče 1. A. Course of Englisch Intonation by J. D. 0’Connor (3 mikroplošče, 33 obratov na minuto) 2. Stress Rhythm and Intonation Adapted irom A Course of English Pronunciation by J. D. 0’Connor (2 mikroplošči, 33 obratov na minuto) 3. A Junior Anthology of English Verse. Part I. Read by J. Baleon, V. C. Clmton-Baddeley, j. Glen, C. Has-sall, H. Hutehinson and C D. Lewis (T. L. Peackok, J. Clare. J. Masefield, Lord Tennyson, Walter de la Mare, J Stephens, W. Wordsworth, W. S. Gil-bert. W. Blake, J. Keats, E. Lear, R. Kiplmg, R. Hodgson, T. Hardy W. B. Yeats A. E. Housman) (1 mikroplo-šča, 33 obratov na minuto) PROSVETNI DELAVEC* izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS - List izhaja štirinajstdnevni med šolskim letom — Ureja uredn) ški odbor — Odgovorni urednik Dru go Ham — Naslov uredništva: Ljuh Dana. Kopitarjeva 8 - Telefon ured nlštva: 33-722. Interno 363 - Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva ul. j -Telefon uprave: 22-284 - Poštni predal: 355-Vil — Letna naročnina 40i dinarjev — Številka tekočega računa 600-14/3-140 — Tiska CZP -Ljudska pravica- 4. English Traditional Songs vol. n. Sung by S. Riley and B. Cleather (1 mikroplošča, 33 obratov na minuto) Francoske plošče 1. Arthur Rimbaud. Dit par Sacha Pitoeff (mikroplošča, 33 obratov na minuto) 2. Guillaume Apollinaire, Dit par Jacques Duby (mikroplošča, 33 obratov na minuto) 3. Charles Baudelaire. Dit par Jean Desailly (mikroplošča. 33 obratov na minuto) 4. Paul Verlalne. Dit par Frangois Perier (mikroplošča, 33 obratov na minuto) 5. Gerard de Nerval. Dit par Jean Vilar (mikroplošča, 33 obratov na minuto) 6. Rene Guy Cadou. Dit par Daniel Gelin (mikroplošča, 33 obratov na minuto) tem času bosta oba velika planeta Jupiter in Saturn tudi že blizu Sonca in Merkur ju bo srečal. Potrudite se 16. januarja, ko bo šel Merkur mimo Jupitra. Ta planet bo v manj svetlem delu večerne zarje in vsaj v malem daljnogledu ga boste gotovo videli, če bo zahodno nebo jasno. V e ne rev januarju ne bomo videli. Nahaja se blizu Sonca, ali bolje, za Soncem, kajti 27. I. bo v zunanji konjunkciji — Venera, Sonce in Zemlja v ravni vrsti.. Od tega dne dalje bo prešla Venera na vzhodno stran Sonca in bo postala Večernica — a da jo bomo opazili na večernem nebu, bo preteklo še precej časa. Se slabše je z Marsom. Tudi on je za Soncem in z njim vred na dnevnem nebu. Ker se giblje še mnogo počasneje, nam bo ostal še dolgo neviden. Jupitra bomo videli začetkoma še dve uri po sončnem zahodu, vendar nizko nad obzorom. Le v majhnih povečavah nam bo kazal mirno neskončno obliko, ki jo bo dolga pot njegovih žarkov skozi zemeljsko atmosfero precej pokvarila. Njegove satelite pa bomb še kar dobro videli, dokler ne bo preveč zašel v svetlejše predele večerne zarje, kar se bo zgodilo proti koncu meseca. Tedaj nam bo tudi Jupiter sam izginil za Soncem, torej na dnevnem nebu pripravljal pravi ran-devou planetov Merkurja, Venere, Marsa, Saturna in Jupitra. Skoda, da tega sestanka zaradi slepeče sončne luči ne moremo videti! Kdor hoče vsaj enkrat videti sicer težko vidljivi planet Uran,- ki je od Sonca že malone dvajsetkrat bolj oddaljen kakor Zemlja, ima sedaj lepo priliko. V poznejših večernih urah bo namreč že vzhajalo ozvezdje Veliki Lev s svetlo zvezdo R e -g u 1. planet Uran se mu v tem mesecu nevidezno že tako približa, da bo 1. februarja v konjunkciji s to zvezdo. Posebno ugodne bodo poznejše Mre, ko bo Regui že visoko na nebu in bo prav blizu njega svetila zvezda 6. velikosti — v resnici planeta Uran. Mogli bomo zasledovati tudi njegovo gibanje — približevanje Re-gulu, kar ga bo razlikovalo od drugih slabotnih, a neskončno bolj oddaljenih zvezd. Zvezdno nebo doseže v januarju največjo lepoto in nam je najdalj časa na razpolago. Posebno lepo je južno nebo, ki ga krasi veliki zimski šesterokot, sestoječ iz najsvetlejših zvezd v ozvezdjih Orion, Bik, Kočijaž ali Voznik, Dvojčka, Mali in Veliki Pes. Šesterokot tvorijo zvezde Rigel v Orionu, Aldebaran v Biku, Kastor in Poluks v Dvojčkih, Kapela v Ko-čijažu, Prokion v Malem psu nizko nad obzorom. Ce kdaj. se sedaj posebno izplača mali lovski daljnogled, da ne govorimo o boljših. Gostosevci ali Plejade kar zablestijo v njem, toliko sonc je zbranih tam na enem mestu. Le malo manj je zvezd v Hi-jadah okoli mogočnega Aldebarana v Biku. Prebogat lepot pa je Orion naše najlepše ozvezdje. 2e s prostimi očmi vidimo žareti v njegovem meču njegovo 20 svetlobnih let obsegajočo meglico. V daljnogledu pa lahko razlikujemo svetli in temni del tega stotine svetlobnih let oddaljenega oblaka v vesoljstvu. Žareča rdeča velikanska Betelgeza tekmuje s belim Riglom in Kosci v Orionovem pasu. Na črnem nebu zapazimo tudi dolgo vrsto slabotnih zvezdic, ki se vlečejo od Rigla proti zapadu — skrivnostno podzemsko reko Eridan. Nizko pod Orionom stojita Zajec in Golob, V Dvojčkih najdemo z najmanjšim daljnogledom v nogi pod Kastorjem lepo kopico zvezd. Mefl dvigajočim se Levom in Dvojčkoma pa se nam posvetijo Jasli v Raku. Skoraj v zenitu stoji Soncu podobna Kapela v Kočiiažu in blizu njega zvezd bogati Perzej, okoli katerega se razprostira bajk polna nesrečna kraljevska družina Kefej, Andromeda, Kasiopeja in Perzej. Strašni Kit. ki je bil pri dogodkih tudi udeležen, že zahaja, prav tako blizu zahoda je Pegas. ki ga je pri reševanju Andromede jahal junaški Perzej ... Lepe povesti — a še neprimerno močnejša je resnica: silovita sonca, ki sestavljajo ta bajna ozvezdja. Prav med Kasiopejo in Perzej em v zelo temni noči opaziš dvojno kopico »h« in »hy« kot nežen oblaček, a' v malem daljnogledu se njene številne zvezde vše bolj jasno posvetijo. Zelo toplo oblečen se splača vsesti se v udoben, nekoliko nagnjen stol in z lovskim daljnogledom potovati od ozvezdja do ozvezdja. To bo doživliai. ki ga vse ivijenje ne boste pozabili, kajti toliko lepot vam bo odkrilo daljnje vesoljstvo. Toliko prijetnejša bo potem topla peč. toliko toplejše bo bilo srce tudi za ljudi, kajti silovita obsežnost vesoljstva nam zmanjša razdalje do bližnjikov na majceni Zemlji... Pavel Kunaver PREŠERNOVA DRUŽBA je začela te dni razpošiljati knjige redne zbirke 1961-62 in jih bodo v nekaj dneh prejeli vsi člani. Priporočamo vsem, ki bi želeli našo knjižno zbirko 1961-62, da se zglasijo pri naših poverjenikih in se priglasijo v članstvo za prihodnje leto. PREŠERNOVA DRUŽBA LJUBLJANA jpi| Založba Mladinska knjiga Jl!f{ LJUBLJANA, ČOPOVA 38/III. Za leto 1962 je založba MLADINSKA KNJIGA posebno skrbno pripravila program elitne zbirke LEVSTIKOV HRAM KI OBSEGA: S. Maugham: MESEC IN DROBIŽ. Prevedla Mira Mihelič. Roman o življenju in delu francoskega slikarja Gaugina z barvnimi reprodukcijami. Lev N. Tolstoj: ANA KARENINA. I. in II. knjiga. Prevedla Gitica Jakopin. M. Kranjec: VRABCI. Izvirno delo. Naročnina^ za zbirko LEVSTIKOV HRAM je ostala tudi v letu 1962 ista — vse štiri knjige dobite za 4960 din (posamezna knjiga vezana v polplatno a 1240 din, NA KAR SE POSEBEJ OPOZARJAMO! Naročnina je plačljiva v mesečnih obrokih. Dosedanje in nove naročnike prosimo, da pohitijo s prednaročili, ker je zanimanje za letošnji program zelo veliko. Za stare naročnike zbirke bo to lepa izpopolnitev knjižnice in nadaljevanje zbirke, za vse nove naročnike pa nova pridobitev. Vsa prednaročila oddajte poverjeniku, v najbližii knjigarni ali pa direktno pri upravi založbe, Ljubljana, Wolfova 12.