štev. 111 94. mala 1914 Letnik XXMIM Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, L nadstr. — Vsi dcpisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinostivpisane zadruge 2 omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega St M. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto.......K 24*— za pol leta.........•*•*** za tri mesece............... Za nedeljsko l2dajo za celo leto . ..... za pol leta.............* • . I*— 6 — 5-20 2*60 „V edinosti je moč t" posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolont Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, cglasl denarnih za- vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5"— vsaka nadaljna vrsta .... .......- 2" Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uorava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega it 20. — PoStnohianllničnl račun št. 841.652. Cesarjevo bolezen. Cesar ozdravel. DUNAJ 23. — (Kor.) Korr. Wilhelm poroča . Ker so katarallčni pojavi v bron-hijah le še prav malenkostni, splosno počutje, moči in tek popolnoma zadovoljivi in ker včerajšnji tričetrturmI iz-prehod na prostem cesarju ni nlc škodoval. se ne bodo izdajali od danes naprej uradni bulletinl. Knez milem pobesni! iw itoH-jansKo vojno ladjo. DUNAJ 24. (Kor. ob V4 4 ponoči.) Vstaši korakajo proti Draču. Knez je pobegnil z rodbino na italijansko vojno ladjo »Mi-suraia«. Vstaši so vjeli štiri holandske častnike. Kontrolna komisija se je podala k vstašem In se |e žnjimi delj časa pogajala. Nato se ie vrnila s poslanci vsta-S3v, ki so hoteli govoriti s knezom. Zvečer je šel knez Viljem v spremstvu laškega admirala zopet na suho. Delegacije. Avstrijska delegacija. Plenarna seja. BUDIMPEŠTA 23. (Kor.) Sejo je otvo-ril ob U H podpredsednik dr. Leo. Nadaljevala se je razprava o proračunu zunanjega ministrstva. Govoril je prvi del. dr. Korošec, ki je odgovarjal del. dr. \V aldnerju glede razmer na Koroškem. Govornik je poudarjal, da je resnica da postaja narodnostni boj na Koroškem vedno hujši in da se začenjajo koroški Slovenci vedno bolj zavedati svoje slovenske narodnosti. Ni pa resnica, kar je trdil dr. \Valdner, da je zanesel kdo iz dežele ali od zunaj v deželo sovraštvo napram Nemcem. Koroški Nemci privoščijo Slovencem kar ti zahtevajo. Oni pa. k« se smatrajo za voditelje koroških Nemcev in ki so po večini prišli od zunaj, pa odrekajo Slovencem njihove pravice, bio-venci nimajo nič proti temu, če se poučuje na šolah tudi nemški jezik. Vendar pa se ne sme to vršiti na ta način, kakor se vrši na utrakvističnih šolah po Koroškem. kjer se poučuje že v četrtem mesecu v nemščini. Slovenski otroci bi se morali preje vsaj toliko nemškega jezika priučiti, da bi lahko zasledovali pouk v nemščini. Vodje Slovencev ne oznanjajo sovraštva med obema narodoma na Koroškem. marveč streme samo za tem. da dobe pravice Slovenci in Nemci v deželi Dr. \Valdner je govoril tudi o rabi slovenskega jezika na koroških sodiscih-Raba materinega jezika pri sodišču je pravica narodov, ki je zagotovljena narodom avstrijskim že v državnih temeljnih zakonih. Ta pravica je umestna in odgovarja tudi pravosodstvu, kajti sodnik mora znati jezik onega, s katerim ima opravka, posebno če ta ne zna popolnoma nemško. Kljub temu pa se ne dovoli Slovencem na Koroškem sedaj niti ta pravica, posebno odkar odločujeta justič-ni minister Hochenburger in v fraskem nadsodišču vitez pl. Pittreich. Od L 190« se slovenski jezik ne smatra več za navadni jezik pri sodišču in se slovenske tožbe kratkomalo ne sprejemajo. Oni, ki hočejo govoriti v svojem maternem jeziku. se obsodijo, da morajo molčati in se kontumacirajo. To so tako neznosne razmere, da morajo omajati pravni čut med narodom. Slovenci poživljajo vlado, da napravi v kratkem konec tem nevzdržijivim razmeram Dr. \Valdner je tudi omenil, da se je poudarjala v govoru dr. Susteršiča in govornika zvestoba do dinastije, ni bilo pa govora o nezvestobi do sedanjih državnih in monarhističnih form. Poudarjam, da zastopata govornika in stranka interese za dinastijo in tudi vedno za monarhijo v celem obsegu. Kar pa se tiče državnih in monarhističnih form, sem uverjen, da m nikogar v delegaciji, ki bi bil zadovoljen s sedanjimi razmerami. Nato je govoril del. dr. V a n e k , ki je zahteval reformo pravilnika in ureditev parlamenta, seveda ne nasilnim potom. Govornik nima upanja, da bi prišlo do urejenih parlamentaričnih razmer. Del. Rosner pravi, da se mu zdi čudno, da nas navaja dr. Susteršič na pot proti Petrogradu, med tem ko se trudijo odlični govorniki češki, da bi naslikali neprijetne dogodke v čeznaravni velikosti in predočili njih poslcdice v orjaških dimenzijah. Nato se peča govornik z ru- sko zunanjo politiko in pravi končno, da je najboljše jamstvo za varnost monarhije lastna moč in sila in zato je treba, da glasujemo za vojaške potrebščine in za budget. Nato je govoril delegat P i 11 o n i o Italiji in o avstrijskih Italijanih. Konstatiral je pred vsem z zadoščenjem, da so sodili in govorili skoro vsi delegati mirno o razmerah v Italiji, kar kaže boljše umevanje teh razmer. Razmerje ljudstva do ljudstva, države do države je v prvi vrsti problem poštenih pojasnil. To vedo dobro dobičkaželjni, ki veliko ropotajo in ki si uslužijo velike liste, da razširijo napačna poročila. Položaj Italijanov v Avstriji je, kakor tudi položaj drugih avstrijskih narodov, popolnoma neprijeten. Pri obstoječem narodnostnem kaosu, pri začasnem absolutističnem režimu, se ne smemo preveč čuditi, če uidejo misli pri več Italijanih, ki površno misfijo, na združenje z zedinje-nim kraljestvom. Pomisliti pa moramo, da bi pomenilo to združenje veliko nevarnost za celo Evropo in da onemogoča narodnostno razdelitev dežel, v katerih bivajo Italijani, že dvojezičnost prebivalstva. Italijani v Avstriji bi morali pred vsem spoznati in uvideti, da so minuli rimski pa tudi benečanski časi. Mi se pač zavedamo, da smo en narod z Italijani v kraljevini. Mi tudi ne maramo, da bi se nas smatralo za ločene od našega naroda, marveč hočemo še naprej utrjevati vezi skupnega jezika in skupne kulture. Ni in ne sme biti naša naloga, da bi razburjali celo Italijo zaradi kakega narodnostnega spora v Avstriji, je pa naša dolžnost, da povemo našim istorodcein resnico in da jih ne varamo. Nato omeni govornik na kratko dogodke 1. majnika v Trstu, ki so dali povod demonstracijam v Italiji in iredentizem, o katerem piše »Pester Lloyd« in trdi. da so začele male, politično skoro brezpomembne skupine, ki so najbolj gojile narodnostne tradicije, počasi v smislu razumnega zapo-padka spreminjati svoje stališče. Mi hočemo pobratimstvo vseh narodov obeli držav in stremimo za tem v naši politiki. Želeti bi bilo, da bi italijansko časopisje ne vzelo vse za resnico, kar se mu poroča iz Avstrije. Končno govori govornik o konsolidaciji notranjih razmer, kar je poudarjal tudi grof Berchtold, ki pa je obenem odklanjal ingerenco na tem polju. Mir med narodi se mora doseči na temelju demokracije. Afera Stapinski. Del. dr. Elienbogen poroča, da je dobil od posl. Stapinskega sledečo brzojavko: Dne 21. majnika je bil razbit v Kielanovicih ljudski shod, pri čemer sem bil v smrtni nevarnosti. Duhovniki so vpili glasno: »Pobijte ga, on naj čuti ra-dikalizem.« Ko je bil pozvan okrajni komisar iz Tarnova, Chorzenski, da naj intervenira in naj me varuje, je komisar odklonil ta poziv z besedami: »Hudič naj vzame Stapinskega!« Nato se je bavil s sestavo protokola o razpuščenem shodu. Tudi oba navzoča orožnika sta odklonila intervencijo, češ da jima ie komisar ukazal, da se ne smeta ganiti iz mesta. Na tri kilometre dolgi poti po polju, po kateri so me vlekii s silo in grozeč mi, smo srečali orožnika, ki pa mi tudi ni hotel pomagati. To ie najboljši dokaz za to. da so pri tem napadu sodelovale oblasti. Med dveurno potjo ni imela oblast časa intervenirati. Prosim za intervencijo glede orožnikov. Stapinski. — Govornik je vprašal ministrskega predsednika, če je pripravljen, da uvede strogo preiskavo in poroča o rezultatu. V popoldanski seji je min. predsednik grof Sturgkh odgovoril dr. Ellenbognu glede afere Stapinskega. da je resnica, da so pristaši katoliške ljudske stranke razbili shod. da so napadii Stapinskega, ko je hote! ta pobegniti z vozom, da so ga preteoli in da so mu grozili z najhujšem, kes je pa tudi, da so ga rešili le okrajni komisar in dva duhovnika, pri čemer je komisar potegnil še celo sabljo. Obdolžit-ve proti komisarju in duhovnom so torej neresnične. Albanija in naše vojaštvo. Del. Leutlmer je govoril o aretaciji Es-sad paše in je zahteval, da se natančno pojasni, kaj je napotilo kneza \ iljema do koraka, da je dal Essada aretirati, kaj bo, če prisili vstaja kneza k vojni in posebno, v koliko je Avstrija knezu Viljemu na razpolago in koliko avstrijskih vojakov se bo žrtvovalo, da se uveljavi zopet Viljemovo vladarstvo. Govornik zahteva sploh natančno pojasnilo glede Albanije, v kateri se pripeti vsakih 14 dni nekaj, kar imenuje grof Berchtold slučaj. Nato kritizira govornik rdečo knjigo in na e razmerje z Rumunsko. Nato sta govorila še delegata Goli in dr. Elienbogen, nakar je bila seja prekinjena in se nadaljuje v ponedeljek dopoldne. Ogrsko delegacijo. Plenarna seja« BUDIMPEŠTA 23. (Kor.) Sprejeti so bili brez debate končni računi in budget skupnega finančnega ministrstva. Nato se je vršila razprava glede poročila skupnega finančnega ministrstva glede Bosne in Hercegovine. Po daljši debati je bilo poročilo sprejeto. Prihodnja seja se vrši v torek. Na dnevnem redu je budget zunanjega ministrstva. _ Homstlje v AMjL Mladoturši vplivi. DUNAJ 23. (Izv.) Kakor poročajo vesti iz Albanije, so sedanji dogodki v Albaniji predvsem delo mladoturškega komiteja v Carigradu. Najbrže je imel albanski prestolni pretendent Izzet p ša tudi to pot svoje prste vmes zzet paša stremi namreč še vedno p turškem prestolu in se rru je posrečilo doseči podporo mladoturškega ko miteja v Carigradu. Če je deloval Essad paša sporazumno ž n:im ali pa na svojo pest, d sedaj še ni znano. Vsekakor ta oba veljaVa znala imenitno izrabiti verski moment in nahujskati muslimane pr^ti Riščan-skemu knezu. Fanatizem muslimanov je postal že tako nevaren, da ga bo le težk udušiti. Na vsak način bodo sedanji verski konflikti v Alban ji jako onemogočevali no tranjo konsolidacijo države. Vstaši zasedli Kavajo. DRAČ 23. Vodje vstašev, ki stoje s svo-imi četami v bližini Drača, so izjavili žur-nalistom, da je namen njihove akcije vzpostavitev mohamedanskega kneza in nadomestitev s danjih albanskih šol s turškimi. Močni oddelki vstašev -i*o zasedli mestece Kav^ja, 20 km od Draia in razobesili tamkaj turške zastave. Italijanske torpedovke za Drač. M LAN 23. (Izv.) „Corriere della Seratt poroča iz Benetek, da je dobil tamošnji mornariški poveljnik ukaz, naj takoj od-i >ošlje torpedno flotiljo pre i Drač. Tudi iz Genove so odpluli trije torpedni rušilci v a'banske vode. Avstrija ne namerava nobene posebne akcije. DUNAJ 23. (Izv.) V diplomat čnih kmgih se zatrjuje, da Avstrija za enkrat ne namerava nobene posebne,akcije v ojačenje pozicije kneza Viijema. Ce pa bi velesile kit-niie odposlati tudi v Drač mednarodni de-lašma, oi se Avstrija temu koraku seveda takoj pridružila. Zopet velika nesreča na vojaJkem strelni. Trije mrtvi, eden težko ranjen. DUNAJ 23 (Kor.) Uradno se poroča: Pri streljanju na topničarske.n vojaškem strelišču pri Novem Trgu se je odtrg.ila in razletela pri nekem toru model 80 zaklopnica. Kosi z^klopnice so zadeli niuštvo in sicer trdnjav-skega polka št 3. En vojak je obležal na :ntstu mrtev, trije so bili težko ranjeni, izmed teh sta dva že umrla, en vojr k pa je lahko ranjen. _ Srbsko-grška iu avstroogrsko-gršk; trgovinska pogodba. DUNAJ 24. (Kor.) Srbsko-grška trgovinska pogodba je podpisana, i udi av-stroogrsko - grška komisija je končala popoldne svoje delo. Razprave o avstrij-s^o-grškem trgovinskem sporazumu so dosegle popolnoma zadovoljiv uspeh. D loc.l e je tudi tek-t za paroplovno pogodbu in o sporazumu giede tobačne trgn-vme. Avs:ro-ogrski delegati se vrnejo danes na Dunaj. Ćeško-nemška spravna pogajanja. SOLNOGRAD 23. (Izv.) Predsednik dr. Sylvester je baje razposlal danes povabila k pripravljalnim razgovorom glede češko-nemških spravnih pogajanj. P vabil bo baje 9 zaupnih mož iz čeških in nemških krogov. R g.jvurov dne 4. junija ob 3. popoldne -e b<> udeležil baje tudi ministrski predsednik grof Stiiigkh. DUNAJ 23. (Izv.) Dr. Sylvester je preklical že sklica i sestanek, na katerem naj bi e pričela češko-nemška spravna pogajanja. Storil je to, ker so nemški poslanci izjavili, da ne morejo prej konferirati, dokler nemške stranke ne bodo sklenile, koga naj dr. Syl-vester povabi k pogaianjtm. Pacak na smrtni postelji. PRAGA 23. (Izv.) Češki listi poročajo, da leži bivši češki minister krajan dr. Pacak v agoniji. Volilna reforma za dalmatinski deželni zbor. ZADAR 23. (Izv.) Pogajanja za novo volilno reformo za dalmatinski deželni zbor potekajo zelo ugodno. Zlasti glede razdelitve volilnih okrajev je došlo že do popol-noga sporazuma. Diference obstojajo le še glede razdelitve mandatov v ljudski kuriji, vendar pa je upati, da pride tudi v tem vprašanju tekom prihodnjega tedna do sporazuma. Parastas za prof. Skerllčem. ZADAR 23. (Izv.) Nacijonalistična omladina je i rirtdila včeraj parastas za umrlim profesorjem Skerlićem. S'užbe božje se je udeležilo številno občinstvo in narodni poslanci. Vlada je prepovedala profesoijem in učitel em ter srednješolcem udeležbo. Poskusen atentat na hrvatskega bana Skerlecza ? ZAGREB 23. (Kor.) Poročila listov, da se vrše še nadaljnje aretacije dijakov zaradi dozdevnega atentata na bana Skerlecza, so neresnična. Rusko-črnomorsko brodovje. PEROLIN 13. (Izv.) Iz Petrograda poročajo, da je mornariški minister predložil dumi tajno predlogo o novem kreditu 20i» milijonov rubljev za rusko-črnomorsko brodovje. Ruska duma. PETROGRAD 23. (Kor.) V včerajšnji seji dume je podal zunanji minister Sazonov natančen pregled o delovanju ruske oiploma-cije v zadnjem času. Pri tej priliki je pove-da precej o avstrijski diplomaciji in o albanskem (vprašanju. Na v ;žnejše iz njegovega govora privočimo v eni pr hodnjih številk na d ugem mestu.) Prepovedano izseljevanje mohamedancev. SOLUN 23. (Kor.) Policijsko ravnateljstvo je prepovedalo za asno useljevanje moha-rr.edancev iz Tracije. Uradi so dobili nalog, da kolikor mogoče omeje dotok inohame-danskih izseljencev v Solun. Odstop otoka Sasena. ATENE 23. (Kor.) Agence d' Athenes poroča, da je skienila zbornica s 87 proti 25 gl sovi, da se odstopi Albaniji otok Sasena. Trije nemški mornarji žrtve požarja v Carigradu. CARIGRAD 23. (Kor.) Oni trije mornarji nemške vojne ladje „Goeben", ki so se ponesrečili včeraj pri gaš- nju vojašnice v Pert, so snr či umrli. Turška odlikovanja Nemcem. CAR> GRAD 23. — (Kor.) Uradni list objavlja danes veliko odlikovanj, matera s> dobili nemški dostojanstveniki in konzularni funkcijon rji kot priz anje in zahvalo za uspešno zastopstvo turških interesov za časa itali anske in balkanske vojne. Srbska parlamentarna kriza. BELGRAD 23. (Izv.) Opozicija se je od-loči a z i obs rukcijsko taktiko. Preprečiti h če normalno delovanje sabora in doseči ako p :dec kabineta. Toda v vladnih krogth se zatrjuje, da Pašičev kabinet pod nobenim pogojem ni pripravljen demisijonirati, ampak bo vlada, če se i kaže, da skupščina ne bo delazmožna, skupščino razpustila in razpi sala nove volitve. Vlada je namreč tr^no prepričana, da dobi po novih v^lit ah še močnejšo večino. Pomnožitev kraljeve straže v Sofiji. SOFIJA 23. (Izv.) „Preporec* poroča, da je odredilo poveljstvo kraljeve palače pomnožitev kraljeve straže v Sofiji. Straža se podvigi in na glavni straži se postavi tud< baterija poljskih topov, Chevillard ponesrečil. ESSEN ob RUHRl 23. (Izv.) Znani francoski avijatik Chevillard, ki se je nedavno temu dv.gnil tudi v Goricif se je danes na poletu proti Diisseldorfu ponesrečilo. — Aeroplan je uničen, Chevhlard sam nevarno ranjen. Bojkot srbskega blaga. SOFIJA 23. (Izv.) Bolgarski industrjalci in trgovci so sklenili bojkot srbskega blaga ter bodo prekinili vse stike s srbsko industrijo in trgovino. Romunska. PETROGRAD 23. (Izv.) Dne 13. junija se se-tanet v Konstanci ruski car in romunski krali Karel. Ruska žurnalistika in naš položaj oU Adriji. Peterburg, 2. (15.) maj. 1914. L. P. — Odločitev vprašanja, ali spadamo Slovenci s svojim Trstom pod avstrijsko ali italijansko krono, je usodepolno za Avstrijo v tem smislu, da je od tega odvisno tudi vprašanje, ali naj postane Avstrija samo »Puflerstaat«, obdana okoli in okoli od suhe zemlje in mogočnih velevlasti, ali pa naj ima pot na morje odprto in s tem priliko, razvijati se v trgovskem in s tem tudi v političnem oziru?! Kakšno karikaturo predstavlja država, ki nima svobodne poti do morja, nam eklatantno kaže zgodovina Srbije zadnjih dveh desetletij. Ako bi se Italiji posrečilo, spraviti Slovence ali vsaj del njih s Trstom vred pod svojo oblast, potem bi padla istočasno tudi vsa Dalmacija s hrvatskim Primorjem kot zrelo jabolko s habsburškega drevesa v savojsko naročje. S tem bi bilo avstrijsko cesarstvo popolnoma odtrgano od Adrijanskega morja, ki postane s tem trenutkom izključno italijanska domena: mare nostro! Vprašanje našega narodnega problema je torej obenem tudi prevažno celokupno avstrijsko vprašanje, na katerem so seveda živo interesirane tudi naše sosednje države. V kakem smislu je na tem interesi-rana Italija, to vemo mi vsi prav natanko in stališče italijanske diplomacije in žurnalistike v tem vprašanju je nam vsem do dobra znano. Manj znano med nami in zato zanimiveje pa je dejstvo, da se je za naše bitje in žitje ob Adriji začela zadnja leta zanimati tudi ruska žurnalistika. Kako stališče zavzema ona v tem vprašanju, nam kaže jako nazorno članek »Dnjeva«, natis njen na ruski 1. majnik (14. majnik n. s.). »Djen« je demokratično pisan list, ki izhaja v Peterburgu in spada poleg »Novoe Vremja« in »Rječi« incd najbolj čitane in uvaževane ruske dnevnike. Ta tipični članek navajamo v informativne svrhe v celoti in preveden kolikor mogoče dobesedno. Izvajanja so tako popolna in jasna, da ni treba pristavljati nikakega komentarja. Le k namigavanju na koncu istega pripominjamo, da smatra ruska oficijelna politika sedaj že tradicijonalno Italijo kot svojo skrito zaveznico, če, izmed tro-zveze ste zanesljivi medsebojni zaveznici samo Nemčija in Avstrija in na Italijo računati ne more ne ena ne druga, temveč je pričakovati, da se slednja v eventualnem sporu med trozvezo in drugimi državami vrže na ono stran, ki bo naperjena proti Avstriji. Tako ruska diplomacija. V naslednjem članek iz imenovanega ruskega dnevnika. . »Slavjanskl« narod. ' Italijansko javno mnenje — o nacionalističnem časopisju niti ne govorimo — je pričelo z gonjo *>roti slovanskemu »ple-bu«*). Komiteti »Trieste e Trentino« iznašajo — drug za drugim — resolucije, v katerih se obtožuje avstrijska uprava, da podpira in vzdržuje slovanski »plebe«, ki moti procvitanje in gospodstvo Italijanov v južno-avstrijskih pokrajinah. Divji govori voditelja italijanskih republikancev Barzilaija in polemično pero drugega republikanskega voditelja Colaiannija padajo na glavo »Slovanstva«, ki naj si je postavilo za svoj cilj: uničenje potomcev Julija Cezarja. In na žalost je treba pripomniti, da sledi tej gonji vsega naroda tudi demokratično časopisje. Tako n. pr. prepričuje prof. Colaianni v listu »Secolo«, da so Slovani zakleti, smrtni sovražniki Italijanov. Sovražno gibanje proti Slovanom se je polastilo širokih plasti italijanske javnosti in posebno ostro pronica to vprašanje politiko markiza Di San Giuliana. Od konzulte zahtevajo, da naj pokaže energije in prične pritiskati na dunajsko diplomacijo v smislu zatrenja (v originalu: v smislje podavlje-nja) narodnega problema Slovanov. Iz starega arzenala Mazinijevih spisov trgajo posamezne fraze in operirajo žnjimi v svoj pi ilog, da bi na ta način udušili splošno in glavno Mazzinijevih misli, prorokujoč Slo-vanstvu veliko bodočnost. Misel italijanskih politikov deluje originalno: z ene strani žele razkositev Avstrije s tem, da prideta Trst in Trentin pod italijanskega kralja in slovanska plemena aj bi prenesla središče svojega življenja više gori proti severu. Z druge strani predvidevajo dalekovidni italijanski politiki že danes odtisnjenje Slovanov od Adrijanskega morja in borbo žnjimi na bregovih tega morja. Komaj tri leta je od tega, kar je uverjala »Nuova Antologia« svoje čita-telie, »da ni več daleč do tistega dne, ko trči severni kolos« (t. j. Rusija. Prip. ured.) ob Italijo, kajti v svojem pritiskanju proti jugo-zapadu se spopade Rusija — razdro-bivši Avstrijo — z Italijo. Imenovani žur-ital poživlja- Italijane, da bdijo in se pripravljajo k temu odločilnemu boju. To niso bile sanje. Dnevne demonstracije v italijanskem kraljestvu proti »slovanskemu plebu« zadobivajo čim dalje bolj na obsegu. V tekočem letu so imeli ti dogodki, pričenši s spopadi Italijanov s Slovenci v Trstu in z dijaškimi demonstracijami v Rimu, Florenci, Benetkah in ostalih glavnih mestih uprav podvojeno anti-slovanski značaj in vmešavati se je morala celo vojaška sila. Za čem stremi italijansko javno mnenje? Ono zahteva, da avstrijska uprava porabi vso svojo vladno moč v svrho podavlje- *) V originalu: čeroj t. j. n žje ljudstvo, plebs, plebe, PSbel. Stran !!. »EDINOST« št. 111. V Trstu dne 24. raaia 1914. rja jugoavstrijskih Slovanov. Po številu e ako /fioCan z Italijani in sestoječ iz večine iz kmetskih elementov uhaja »slovanski plebe« i:eprcMano v mesta, kjer se preobrazuje v delavske in malomeščanske stanove. Tamkaj Mnpa v konkurenco z mestnim (italijanski:;«) življem . in korak za korakom si zavojuje nove pozicije. Spričo nedvomnih hitrih kulturnih uspehov Siovanstva v Trstu so se samoposebi pojavili med njimi problemi in vprašanja ter potrebe duševnega življenja. »Slovanski plebe« tirja celo od svoje socijalistične stranke, da se z zakonom uresniči zahteva po šolah v narodnem jeziku: tirja uveljav-fjenie v mestni upravi itd. Radikalno-ire-tientovski italijanski živelj sev bori z vso si! i — ne izključivši nasilna sredstva — proti tej novi moči. Iz tega položaja kipi sovraštvo. V očigled svobodi razvitja duševnih sil vseh narodnosti gotovo ne more biti dunajska uprava obvezana, podaviti Slovane, kakor žele Italijani. Avstrijska vlada zaznava z radostjo rast jugoslovanskega samospoznavanja, tvorečega mogočno protiutež proti iredentovskim težnjam in sicer navzlic temu. da ne gleda s posebnim favorom na Slovane, ki jih smatra kot element, opasen za celokupnost habsburške monarhije. Tembolj zaslužuje zanimanje dejstvo, da zahtevajo Italijani od Dunaja »zaščito« pred tem »plebom«. Italijani se očividno prizadevajo na vse mogoče načine, da bi v to svojo notranjo narodno-gospodasko borbo s Slovenci v Trstu in Primorju zamešali avstrijsko državno oblast. Spopadi dne 1. rnajnika so bili povzročeni od Italijanov, ki so navalili na slovenske delavce. Naleteli so na zasluženi odpor, tako v fizičnem, kakor v moralnem pogledu — in potem so zagnali šum, češ, da je bila avstrijska uprava obvezana, dovoliti njim, Italijanom, žaliti Slovence, te poslednje pa razgnati z oboroženo silo. Nesmiselnost porabe dvojne mere pri enaki!! pojavih ie samo očividna. No, argumenti zdravega človeškega razuma ne igrajo nobene uioge tam, kier govorijo divje strasti nacijonalistov. Zdaj se ie ta burja zanesla v meje kraljevine in oplju-vanje (orig.: oplevanje) Slovanst\a je zadobilo obseg, kakor nikdar poprej. Razume se. da italijanska uprava, dobro poučena o objektivnem položaju, ne najde povoda, vmešavati se v notranje-avstrijske zade-tem mani, ker pada krivda za te burne dogodke izključno na jugo-avstriiske Italijane. Za nas pa je važna druga stran tega vprašanja: po premišljenem načrtu zasnovana gojitev slcvsmofobskih čuvstev v Italiji. Čas je, da naša diplomacija in javnost izpregledata in se otreseta tiste sentimentalnosti, s katero se ozirati do danes na i?a'.ijansf, kar je fn* fcv naj*oi( dcejfj z org'uA m Oporni a prevj ulo oziru nosi na ščitu program oseminštiride-setnikov in v poslednjem času nastopa proti trozvezi, hoče zbližati Madjare in Ruse ter — ogrske Slovane. Po teh resnih sporih, ki se zrcalijo najbolj markantno v politiki obeh pretendentov, sodi vladno časopisje, da je razkol v opoziciji neod-vračljiv in da se ta opozicijska koalicija po Kossuthovi smrti razleti zopet v nekoliko frakcij. Jasno je, da se vladna delavna večina nagiblje bolj k Apponyju in pravi, da bi bil sporazum žnjim mogoč. Karolyju napovedujejo osamljenost radi njegovega stališča napram trozvezi in radi njegovega ljubimkanja z Rusijo. Nas interesira najbolj vprašanje, kaj menijo o opoziciji ogrske mase ljudstva in ne-madjarske narodnosti. Povprašaj jih in dobiš odgovor, ki ne dela razlike med Ti-szom na eni in Apponyjem - KaroIyjem na drugi strani: »Vse skupaj je enaka banda«. Razloček je pa vendarle eden: Tisza je s svojo stranko odkritosrčen in pove, kaj napravi in česa ne, kaj uniči in česa ne, opozicija pa obstoja iz šarlatanov, reakcijonarjev z demokratskimi krinkami. Appony kot naučni minister je oče krutega šolskega zakona proti nemadjarskim narodnostim in Karoly je kljub svoji našemljeni resnosti politik iz operete. Glavno u-logo hoče igrati in to je vse. S splošno in e-nako volilno pravico igra opozicija čisto navadno komedijo, kajti zapustila je socijalno demokracijo, ko se je pripravljala za generalni štrajk: v opozicijo so izgubiie mase svojo vero. V socijalni demokraciji so bili enkrat veliki spori o dočasnem zbli-zanju z opozicijo in o taktiki napram nii. Kakor se zdi, je danes to vprašanje rešeno, opozicija spada v isto socijalno in politično kasto kakor ljudje Tizsove vrste. Ravno tako sovraži opozicija v narodnostnem o-ziru Nemadžare in v kolikor rabi drugo frazeologijo, je to le agitacijsko sredstvo v boju za uničenje Tisze in za pridobitev pozicij državne moči, da bi sama potem prevzela Tiszovo politiko v lastno režijo... Justha. ki je bil nekoliko bolj odkritosrčen, demokrat, so pa potlačili v ozadje. Kakor v Avstriji, raste tudi na Ogrskem apatija napram politiki in parlamentu. Ljudje so siti večnih bojev, v katerih vidijo le borbo strank in oseb. V parlamentu je državni proračun na dnevnem redu in živ vrag se ne meni zanj. Opozicija se ne udeležuje razprav, pred parlamentom je vse kakor izumrlo in notri božji mir. Ljudstvo sodi: Kar predlaga Tisza, je že vnaprej sprejeto. Dovolj da predlog prečitajo vsako drugo razpravljanje, je brez pomena, ako opozicija vladni stranki dovoljuje, da dela, kar hoče. Ta pasivna politika le škoduje opoziciji, kakor nam kažejo volitve v Nagy Tikindi in v Kassi, ki so se vršile pred tednom, kjer sta zmagala kandidata vladne stranke. Delavstvo se je začelo bolj zanimati za komunelno politiko Budimpešte. Velika draginja živil in stanovanj v glavnem ogrskem mestu, je prisilila občinsko upravo, k nekaterim reformam: ustanavlja občinske pekarne in trgovine s svinjino s cenejšimi in boljšimi izdelki in v Budinu kolonije delavskih hiš s cenimi stanovanji. Župan dr. Barzcy in mestni svetovalec Vaszony delujeta v tem smislu, kljub velikemu odporu od strani hišnih lastnikov in veletr-govcev. *) Trst bi čisto lahko vzel za izgled Budimpešto, in sicer, da bi ustanovil par občinskih mesnic. (Op. prev.) Dneuirc gesti. Homatije v Albaniji. Essad paši so, ko so ga odpeljali v Italijo, sicer prepovedali govoriti o zadnjih dogodkih, vendar pa je vstaškim gibanjem v Draču nisem v nobeni zvezi, zvesto sem služil svojemu narodu in svojemu vladarju. Jaz hočem veliko, močno in edino Albanijo ter bom za to prelil svojo kri. Služil sem knezu z zvestobo hlapca ter sem se vedno trudil, obvarovati ga pred nevarnostmi. Padel sem kot žrtev intrig, pri katerih so imeli svoje roke vmes tudi nekateri laži-patrijoti. Kneza so goljufali in varali. Vprašanje cdkupa orijentalskih železnic po Srbiji, Na nekatera tozadevna došla nam vprašanja, podaajmo tu nekoliko glavnih dat o postanku in razvoju tega spornega vprašanja med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Kakih 370 kilometrov železnic družbe vztočnih železnic teče po ozemlju, ki je ie dobila Srbija po bukareškem miru. In to od Niša do grške meje. Že med vojno je Srbija prevzela obrat in upravo teh železnic. Po vojni pa je srbska skupščina sklenila zakon za podržavljenje teh železniških črt. Ni jih hotela torej več vrniti družbi. Ker pa je kapital družbe nad polovico avstrijski, je zahtevala Avstro-Ogr-ska, naj se železnice povrnejo družbi, češ, da to kategorično zahtevajo nje trgovsko-političm mteresi. Kar pa Srbija nikakor ni hotela irjati in je hotela te železnice pod rž.« -- iti na vsak na'".:n. je nastal ta spor med i: »i *o$edni< •-'Lsko državo. Podlog, naj se one .rajo. Pogajanja brezuspešna, ker oškodovala bi jih, ker bi se srbski promet odvrnil od vztočnih železnic. A vrhu tega bi se razmerje med obema državama še bolj zagrenilo in bi politična škoda, ki jo itak že trpiino vsled vse zgrešene balkanske politike — še večja. V interesu obeh držav in posebno še z našega jugoslovanskega stališča je želeti, da bi prišlo čim prej do sporazuma tudi glede visočine odkupnine, ki naj plača Srbija za one železnice. med ten: ]c \a'"ut m želo* .i.r«.- * o i««: ^c^-iii *. . je Sxt>" i * zt.-MA Ai. scu, da je IJr-spt ejen.tii1 » ..i laVd^ x ihte vala jocr-žavhcnie. Or >/u je toii k ** jictmldigen Ecmoče vesti. ODBIJMO SOVRAŽNI NAVAL! To je klic, ki mora danes popoldne kar najodloč-nejše zazveneti z narodnega tabora v Skednju. Odbijtno sovražni naval, odbijnio ga za vedno! Naš, slovenski |e ta škedenj-ski grič, naša, slovenska zemlja je to, in na tej slovenski zemlji hočemo in moramo ostati gospodarji mi! Mi ne jemljemo ničesar nikomur, mi ne posegamo v tujo last; zato pa zahtevamo, da tudi drugi spoštujejo naše, našo last, zato zahtevamo, da tujec, ki ga gostoljubno sprejemamo na vojili tleh, priznava naša prava domačinov. Ker pa v zadnjih časih Nemec in Lah čim dalje tem objestneje posegata pojia-šein, iu zavrnimo kar najodločneje in jima povejmo, da si Slovenec ne da in ne da jemati pravic gospodarja na svoji zemlji, late pa pridite danes popoldne vsi, ki ljubite svoja sveta domovinska tla, ogrožena po sovražnikovem navalu, ki ljubite svoj •nill slovenski jezik, za katerega vam hoče iujec vriniti tujščino, pridite vsi, ki hočete, ostane Skedenj slovenski, kakGr je bi! loslej! Danes popoldne ob 4 naj se zbere v nekdanji Čemotovi dvorani v Skednju vse, kar čuti slovenski v Skednju in okolici! Vse v boj za obrauibo slovenskega Skednja. Mestni občinski svet tržaški ima v torek, 26. t. m. ob 7.30 zvečer sejo po sledečem dnevnem redu: 1. čitanje zapisnika zadnjih dveh javnih sej. 2. Naznanila. 3. Predložitev občinskega proračuna za leto 1914. — Za nadaljevanje razprave o proračunu se določa prihodnja seja v četrtek, dne 28. t. m. točno ob 7.30 zvečer. Scotus Viator županu v Splitu. Znani angleški publicist Wat?son (Scotus Viator), ki se, kakor znano, mnogo trudi, da seznanja svet z razmerami v Avstro-Ogrski, ki je na podlagi lastnih opazovanj neusmiljeno porušil pravljico o madžarskem viteštvu in liberalizmu, razkriv-ši brutalni ogrski režim, pod katerim trpe narodnosti na Ogrskem pravo mučeni-štvo, in ki je postavil na sramotni oder pred vso Evropo Khuen-Rauch-Toma-šič-Cuvajevo strahovlado na Hrvatskem, je pisal sedaj, po procesu v Celovcu, županu splitskemu, g. dr. Kataliniču, nastopno pismo: »Velecenjeni gospod! Hitim, da izrazim svojo radost radi vesti iz Celovca in da Vam najsrčneje čestitam na Vaši oprostitvi. Tako prihaja eden nedostojnih dogodkov v zgodovini Dalmacije do zadovoljive rešitve. Izredno me veseli tudi ravno to, da je tako sodbo izreklo nemško sodišče v Celovcu in je s tem dokazalo, da je napravljala denuncijantska metoda v zadnjih časih isti vtis na sovražnike Jugoslovanov, kakor na njihove prijatelje. Tudi jaz kličem iz daljine: živel splitski župan Vicko Kata-linič!« Albanski ministrski predsednik Turklian paša je včeraj zjutraj ob 6.25 dospel v Trst z Dunaja z brzovlakom južne železnic^. Ustavil se je dobro uro časa v »Excelsior-Palace« hotelu, a ob 8 zjutraj se je odpeljal z Lloydovim pamikom »Baron Gau-tsCh« v Kotor. Avstrijske specijalitete. Taka specijaliteta je avstrijska birokracija s svojimi tradicijami v smislu principa: da ni uradnik radi ljudstva tu, ampak to poslednje radi uradnika! Po tej birokratski logiki se mora ljudstvo prilagoditi ne le vsaki volji ali samovolji uradnika, ampak tudi njegovi — nesposobnosti. In prav v smislu avstrijsko - birokratiške tradicije je tudi, da bodi uradnik čim najbolje — odtujen ljudstvu. A to čednost — po avstrijskih nazorih — ohranja še najsigur-neje, ko mu je tuj jezik ljudstva! Seveda so ljudje, ki taki čednosti pravijo — nesposobnost. So pač to ljudje, ki si ne morejo usvojiti naziranja avstrijske birokracije. Birokratje pa, dobro vzgojeni v staročastljivih tradicijah še častit-Ijivejega centralizma, germanizma in birokratizma — ki se vsi trije tako lepo spajajo v harmonično celoto — sodijo drugače ... po avstrijsko - birokratiški. In še jih je, še jih je! Ta rod ne izumrje še tako hitro! V Dalmaciji je n. pr. državnih uradnikov, ki ne znajo ni besedice ne hrvatski, ne italijanski. V deželi, ki je po 99 odstotkih hrvatsko - srbska in po 1 odstotek italijanska — in brez Nemcev, razun teh birokratov seveda in morda kake nemške ptice — selilke! Nedavno temu se je dogodil ta-Ie komični slučaj. Neki uradnik poštnega ravnateljstva (Italijan) v Zadru je šel k načelniku računskega oddelka ter mu referira! v hrvatskem kakor uradnem jeziku. Ko je dovršil, mu je pa pojasnil viši gospod: Ent- sie, ich verstehe nicht---- (Oprostite, sedat je meatU Avstro C*. i ^tU v: 11 a 1 i e n i s c h ! ! (Oprostite, Jaz ne principu, da o;.r 2eleznice fitt*el« pfuMznaai — i t a 1U a jn s k i! ! HrvatsKi je-priinerni odkupnini v last. srt*ke arjav*, zik je vzel za italijanskega!! Zato pa mi primerni To je najpainetneje, kar more storiti, in ni bilo pametno, da se ni odločila v to že dobro razumemo njega: da namreč ne zna ni besedice ni hrvatskega ne itali- janskega jezika. Razume-. : Še več: da v glavi tega višjega c. - . državnega uradnika mora brleti kaj skromna leščer-bica navadnega človeškega razuma, ako ne zna razlikovati med hrvatskim in italijanskim zvokom. Po tradicijah avstrijskega birokratizma pa je ravno tak uradnik najusposobljeneji za službovanje v taki pokrajini! In če potem niso zaljubljeni v take uradnike in v upravo, ki jo vodijo taki uradniki: pa je ogenj v vseh patrijo-tičnih strehah in slavna birokracija, ta avstrijska specijaliteta, začenja hitro reševati državo z najstrožjimi policijskimi odredbami: z aretacijami, ječami in ve-leizdajniškimi procesi!! Država pa ima milijon razlogov, da prosi boga, naj bi jo hitro, hitro rešil nje — reševalcev! Mladinska organizacija. Danes, v nedeljo, ob lepem vremenu zlet v tržaško okolico. — Mladina se zbere ob 1.30 pop. v telovadnici tržaškega „Sokola" ulica Stadion štev. 21. — Zleta naj se udeleže otroci, ki še obiskujejo šolo, ravno tako pa mladina, ki je šoli že odrasla. Vodstvo je prevzelo učiteljstvo CM šol in sokolski vaditelji. Petindvajsetletnlea pevskega društva »Adrija« v Barkovljah. Za to pomembno slavnost tega velezaslužnega društva, ki je morda največ pripomoglo, da smo tisti divni kos obrežja Adrije ohranili v svoji posesti, vzbuja £e sedaj splošno zanimanje med našim ljudstvom. Upravičeno se smemo torej nadejati, da se to slavje razvije v lepo narodno manifestacijo na naši rivieri. Slovenski dijaki na flotenferajnskem izletu. Prejeli smo: V sredo zvečer ob 8 so se pripeljali slovenski dijaki kranjskih srednjih šol s parnikom iz Pule. S floten-ferajnskim znakom na svojih »zavednih« slovenskih prsih so prepotovali našo jugoslovansko obal od Sušaka do Trsta. Ko smo jih videli zvečer na južnem kolodvoru odhajajoče, nam je bilo težko v duši. Ti naši mladeniči, ki bi morali hoditi kot bodoči prvobojevniki s slovensko kokardo na prsih po naši zemlji, so nosili namesto nje znake nemškega ilotenieraj-na. Kako daleč, daleč je padla Kranjska. Mi, ki bojujemo tu boj na življenje in smrt, smo morali doživeti to sramoto! Drugič naj si ljubljanski slovenski dijaki nadenejo raje frankfurtarsko kokardo in naj s to na prsih korakajo na baltiško obal, k nam naj taki ne hodijo več. Na svoji poti so obiskavali samo nemške lokale in umevno v njih v bratskem objemu z zidarji vsenemškega mostu od Belta do Adrije kramljali v dražestni švabščini. Razveselilo nas je pa vendar dejstvo, da je bilo v primeri s številom kranjskega dijaštva število udeležnikov zelo majhno. Našli so se vendar junaki, ki so raje ostali doma, ki so raje opustili priliko, ogledati si našo krasno jugoslovansko jadransko obal, nego da bi jo osramotili s svojim nemškim izletom. Vedeli so, da je to morje naše in da bi jim prešinjala lica rdečica sramu, ko bi jo oskrunjali s svojim izdajalstvom. Čemu jih je pozdravil g. Stanger, čemu so jih sprejemali naši ljudje? Hladno, indiferentno bi se morali vesti proti njim. Prav ima »Reški Novi List«, da kritizira tako početje. Vsa čast in slava pa onim, ki niso hoteli zatajiti svojega pokolenja, ki niso hoteli pripeti na svoje res zavedne prsi znaku zagrizenega švabstva! Prva kraška avtomobilna zveza je spoznala, da je bilo sprejeto njeno podjetje od strani slavnega občinstva z odprtimi rokami. Zato si je nabavila še en avto-mobilni voz za osebni promet ter hoče željam slavnega občinstva ustrezati s tem, da bosta ob nedeljah in praznikih vozila dva avtomobilna voza od 6 zjutr. do 9 zvečer med Trstom. Bazovico in Lokvo, tako da je izletnikom omogočen izlet ob vsaki uri. Ob delavnikih daje omenjena družba 1 avto na razpolago slavnim društvom in drugim izletnikom na kakršnokoli stran, seveda s svojim šoferjem in s cenami po dogovoru. S policijskega ravnateljstva. Prejeli smo: V petek okrog 11 sem bil radi neke društvene stvari na tukajšnjem policijskem ravnateljstvu. Ko sem vstopil v sobo št. 11 in vprašal tamkaj službujočega uradnika za informacije v slovenskem jeziku, mi je ta gospod odgovoril: »La parli italiano!« Ker pa nisem hotel motiti gospoda nadalje, sem se poklonil in odšel k njegovanu kolegu v sosednjo sobo. Medtem ko sva se s tem gospodom pogovarjala o dotični stvari, je prihitel kar naenkrat ves razburjen gospod iz sobe št. 11, ki se imenuje, kakor sem pozneje izvedel, Majerotto in zahteval moje ime in stanovanje! Zakaj, ne vem! Ker nimam prav nikakega razloga svojega imena prikrivati, sem mu ga tudi povedal. Okoli stoječi so mislili, da sem bog ve kaj zagrešil in prihitela je celo straža, ki bi me morda imela še celo aretirati. In to vse, ker sem bil tako predrzen, da sem se usmelil nasloviti na gospoda Majerotta par slovenskih besedi in ker mu nisem hotel odgovarjati v Iaščini ter sem raje odšel k slovenskemu uradniku. Vsa ta stvar je name, kakor razumljivo, napravila zelo mučen vtis. Prosim, v Trstu, kjer je slovenščina deželni jezik, kjer biva do 70.000 Slovencev, se lahko pripeti Slovencu, ki se poslužuje svojega jezika, da ga c. kr. uradnik ne razume in zahteva celo njegovo ime, ker je bil tako nesramen, da se je posluževal svojih najprimitivnejšili pravic, da je govoril v jeziku, ki je njemu najbolj prav. C. kr. policijsko ravnateljstvo naj pozove gosp. Majerotta energično na odgovor in mu razloži, da gospod nima nobene pravice siliti slovenskih strank, da bi govorile laški njemu na ljubo in zahtevati radi tega njih ime in jih kompromitirati na tak način pred drugimi ljudmi. Upam, da c. kr. policijsko ravnateljstvo odredi, da se bodo v policijskih uradih v Trstu dobivali na slovenska vprašanja slovenski odgovori. Za uradnika, ki ne zna našega jezika, ne sme biti mesta v tržaških c. kr. uradih. _ Danes v Sežano na Radi tatvine. Vsled ovadbe Mihaela Hegliča je bil predvčerajšnjim aretiran kurjač Marijan Matkovič. Heglič je namreč ovadil policiji, da mu je Matkovič, ko je bil on bolan, ukradel nekaj obleke v skupni vrednosti 48 kron. Pretep. 20Ietni delavec Angel Midello in neki Mihael Ffirst sta se nekaj sporekla in končno se je Angel tako razvnel, da je hotel Mihaela zabosti z nožičem. Bil je vsled tega aretiran. Poulični napad. lSletni trgovski pomočnik Marij Segar ima neko staro jezo na pomorščaka Ivana Ivančiča in Martina Malecka. Da si to jezo vendar enkrat ohladi, je Segar predsnočnjim v družbi petih svojih prijateljev napadel Ivančiča in Ma-lecko v ulici delle Beccherie. Prišel je pa pravočasno redar, ki je preprečil, da ni prišlo do pretepa, ter je aretiral Segarja, do-čim so ostali pobegnili. Umrli so: Prijavljeni dne 23. t. m. na mestnem fizikatu: Meniš Romana, 20 let, ulica Stadion št. 12; Pogačnik Ana, 86 let, Vrdela 533; Muradori Oskar, 2 meseca, ul. A. Volta št. 10: Ćuk Marija, 9 mesecev, trg »tra i rivi« št. 2; Guštin Emil, 7 let, Rojan št. 611; Markežič Miro, 7 mesecev, Škorklja št. 617; Šuligoj Zora, leto dni, ul. deli'Industria št. 5; Maran Marija, 34 let, ul. Armeni št. 1; Cipolović Klementina, 76 let. ul. Belpogio št. 6; Scarpa Blanka, leto dni, Čarbola Zgornja št. 99; Sancin Ivan, 18 let, Škedenj št. 14. — V mestni bolnišnici dne 20. t. m.: Bertuzzi Eno, poldrugo leto; Skorja Marija, 34 let; Stančič Marija, 42 let; Obermajer Josip, 65 let; Hirschner Marija, poldrugo leto. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 20. t. m.: Švigelj Ivan, 36 let; Bondi Peter, 2 leti. Loterijske številke, izrežbane dne 23. maja 1914: Dunaj 29 68 34 87 54 Tržaška scholska župa. Danes, v nedeljo, dne 24. t. m. ob 9 l/a dopoldne se vrši v vaditeljski sobi Sokola v Trstu seia župnega predsedstva. Dnevni red zelo važen. Starosta. Erušfrairc vesti Kolonjska podružnica CMD priredi d a-ne s, v nedeljo, veselico na kateri sodeluje godba NDO, pevsko društvo „Kolo" in Sv. Ivan. Na sporedu je tudi srečolov s krasnimi dobitki. Veselica se vrši v prostorih otroškega vrtca Kolonja na hribu št. 274. Začetek ob 3 popoldne, vstopnina 40 vin., preplačila se hvaležno sprejemajo, v slučaju slabega vremena se veselica prenese na prihodnjo nedeljo. Prosimo tržaške Slovence, da nas gotovo obiščejo in s tem pomagajo naši stvari do čim lepšega razvoja. Trž. kol. dr. „Balkan" priredi danes, v nedeljo, izlet v Štanjel-Komcn-Gorjansko-Trst Sestanek članov ob 6 30 zjutraj, odhod točno ob 7 izpred kavarne Minerva. Vabljeni so vsi člani, da se izleta gotovo udeleže. Člani iz Briščkov naj počakajo pri Obelisku ob 7 30 zjutraj. V slučaju slabega vremena se izlet prinese. Akad.-tehn. društvo „Triglav*1 v Gradcu bo imelo svoj II. redni občni zbor dne 26. rnajnika 1914. ob 8 zvečer v društvenih prostorih s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. Proračunska debata. 4. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli! Tovariši državni železničarji! Udeležite se v velikem številu današnjega ustanovnega občnega zbora podružnice »Zveze jugoslovanskih železničarjev« Trst I., ki se bo vršil ob 3 popoldne v dvorani »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu. Z ustanovitvijo podružnice Trst I. naj se prične novo in živahnejše gibanje med državnimi železničarji za našo organizacijo, ki nam je tako zelo potrebna, ako si hočemo zboljšati svoj položaj. V kratkem se ustanovi tudi podružnica Trst II. za južne železničarje. Z ustanovitvijo teh dveh podružnic se centrala znatno razbremeni ter se delo primerno razdeli. Na ta način nam bo organizatorično in agita-torično delovanje znatno olajšano ter nam bo mogoče, da slednjega zavednega slovenskega železničarja v Trstu in okolici pritegnemo k organizaciji. Naše vrste se morajo strniti in naša armada se mora disciplinirati, to je neobhodno potrebno. Današnji ustanovni občni zbor podružnice Trst I. naj pokaže, da smo slovenski državni železničarji v Trstu možje na svojem mestu, ki se zavedamo ne samo svojih stanovskih, temveč tudi onih velikih in vzvišenih dolžnosti, ki nam jih nalaga domovina kot jugoslovanskim nacijonalnim pijonirjem v teh krajih. Danes ob 3 popoldne se torej vsi zavedni državni železničarji, kolikor nas je prostih, zberimo v dvorani »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu! DANES, v nedeljo, vsi na CMD veselico v Kolonji, ki se bo vršila v prostorih otroškega vrtca Kolonja na hribu štev. 274. — Vstopnina 40 vinarjev. V Trstu, dne M. maia 1914. »EDINOST« št 111. Stran 111. Podružnica CMD za Prosek-Kontovelj-Zgonik priredi na binkoštni ponedeiiek svojo pomladansko veselico v dvorani „Gospodarskega društva" na Kontovelju s sodelovanjem bratskih pevskih društev „Danice" s Kontovelja in „Hajdriha" s Prošeka. L prizori se tudi veseloigro „Eno uro doktor". Pri bogatem sporedu in plesu bo igral salonski orkester iz Sežane. Javno tombolo priredi v nedeljo, dne 14. jun. t. I. Zavarovalnica goveje živine v Sv. Križu pri Trstu. Dobitka: Cinkvina K 100, tombola K 200. Srečke se prodajajo po 40 vin. Začetek bo ob 6 pop. Pred tombolo in po tomboli se bo vršil ples, pri katerem bo svirala domača godba. Vsak plesni komad stane 20 vin. — Bratska društva v bližini so naprošena, da ne prirejajo imenovani dan svojih veselic. Orodna tielsuska organizacija. Shod v Tržiču prepovedan. C. kr okrajno glavarstvo je z odlokom od 22. rna n ta št 5217/1-14 naš za danes ob 10 dopoldne naznanjeni javni shod v Tržiču — prepovedalo. Shod pa se bo vršil vkljub temu, in sicer — ker za rekurz vsled v zadnjem hipu izdane prepovedi ni bilo več časa — po § 2 zborovalnega zakone. Vsak bo torej moral imeti vabilo. Odbor »Nar. soc. mladinske organizacije". — V torek ob 8 zvečer izredna seja. Godbeno društvo NDO opozarja vse slovansko občinstvu iz mesta in okolice na svoj II. veliki koncert, ki se bo vršil danes, v nedeljo, dne 24. t m.f na vrtu gostilne Jadran" pri Sv. Jakobu. Začetek ob 4 pop. Vstopnina za osebo 40 vin., otroci v spremstvu staršev prosti. Po koncertu ples, ki bo trajal do 11 zvečer. Vsak plesni komad 10 vin. Čisti dobiček je namenjen za popravo godal, razbitih dne 1. majnika po naših ljubih „čiitsdinih"._ CarovL — V protest L roti divjaškemu napadu s strani 2000!etrena „kulturonosca" Mianija na g. dr. O. Rvbar*, nabrali njegovi volilci na sestanku v" Kocolu 14.20 za tamkaišnjo podružnico CMD. Za podružnico CMD v Rofanu gosp. Drag. Žerjal daruje v počeščenje spomina pok. pr f. Val. Prtglja K 5, pri slovesu od starega fanta Maksiiia od „fantovstva* nabrala vesela družb- K 40, v veseli družbi v rojanskem „Kon.umnem društvu- nabral gosp. Lukežič K 1. — Iskrena hvala vsem l — Ker klub „Cronica" ni nič žrtvoval * korist CMD, darujejo neimenovani K 1.60. Denar hrani uprava lista._ Vest! iz Gorlste. Kol treba šol ? (Dopis s Krasa). Še pred 60imi leti ni bilo okrog po deželi nikakih pravih šol. Poučevali so ie privatni organisti (schulmeistri) malo pisati in čitati, če je kdo hotel. Šolstvo ni skrbelo za izobrazbo ljudstva. Ce je kdo hotel kaj več znati je moral iti študirat v mesto. To pa je stalo mnogo denarja. Zato so vbož-nejši otroci ostali brez uka in so bili ie sužnji. Dandanes pa, hvala bogu imamo skoraj v vsaki občini ljudsko šolo in zakon, ki veleva, da morajo otroci osem let hoditi v šolo, da se tam nauče vsaj toliko, kolikor jim je neobhodno potrebno za življenje. Kakor sem se pa na svojem potovanju u ve ril, ni ta zakon vsem po volji. Mnogo sem že prepotoval in videl, toda takih razmer še ne kot so v neki občini na Krasu. Tam je nek precej premožen, jako vlado-željen človek. Rad bi videl, da bi mu bih vsi občinarji v strahu, da bi samo on ukazoval. Nikomur ne privošča, da bi kaj imel ali kaj znal. Jezi se nad učitelji in šolami, češ: >Kaj je treba otrokom po osem let pohajati šolo. Šole bi bilo dovolj le tri leta! Pote mpa naj doma delajo. Premožnejši bi lahko dali otroke v mestne šole!« Takega mnenja je tudi njegova »žlahta«, kakor imenujejo občinarji. Veljalo je to v srednjem veku, toda zdaj stojimo v XX. stoletju, t. j. stoletju svobode napredka in znanosti, ne pa v stoletju sužnjosti in tla-čanstva. V tem času pa se pojavljajo možje, ki bi radi šole spet uničili in postali grofje, da bi izkoriščali ljudstvo. V dotični občini službuje tudi neki učitelj, ki ima veselje do narave, ki jo notom ereologne razklada otrokom. To pa jim ni po misli, kajti pravijo, da je brezverec in da potom geologije tudi otroke napeljuje k brezver-stvu. Prijazno občuje z ondotnim županom. katerega pa ta »žlahta« niti videti ne more. Zato pa tudi njemu nasprotujejo in vedno iščejo vzrokov, da bi učitelja spravili proč. V oni občini sem se bil seznanil z nekim absolventom kmetijske Šole. Bil je zelo prijazen in me je tudi spremljal okrocr r>'-stal je otožen in mi pripovedoval: Bil ^ciii v kmetijski šoli, po nasvetu ravno tistih, ki me sedaj najbolj sovražijo. Veselje sem ime! do učenja, in me ni bilo treba veliko nagovarjati. Dovršil sem z dobrim uspehom in sem mislil, da bodo zadovoljni in da mi bodo pomagali. Ali, kako sem se začudil, ko sem prišel dne 20. marca 1913. v dotiko z dvema izmed teh. Pozdravi1 sem ju, a še ozrla se nista. Koj sem slut'1, da nista več onega mišljenja, kakor sta bila, ko sem odšel. Nisem se motil. Izvedel sem potem, kaj se je govorilo v moji odsotnosti o meni. Posebno jih je jezilo, ker sem občeval z učiteljem. Na vsak način so hoteli, da me pridobe zase iri da učitelja obsovražim. Ko so prišle počitnice so me nekaj časa pustili pri miru i»i so »e u Ki bali. kako bi gosp. učitelja spravil; prmC \ ra namen so si pridobili župnika m še par drugih nahujskali proti njemu. Toda pogoreli so. Jaz pa sem še vedno občeval z gospodom učiteljem. To jih je strašno jezilo. Ker so videli, da z mano nič ne opravijo, so začeli hujskati proti meni, celo moje stariše, češ, naj me ne pustijo več v Gorico. Navadi se razuzdanega življenja in postane brezverec, so govorili. S tem so tudi res pridobili moje stariše. Koliko sem moral pretrpeti radi tega! Vsak dan so me kregali. Bili smo v polovici septembra, prišel je čas za odhod v Gorico. Glavni hujskač je rekel: »Preden gre v Gorico, ga moram dobro ošteti. Učitelj, ga je premotil, da ga bo težko več pridobiti.« Moj oče je bil vsled tega vedno tudi žalosten, ker je mislil, da sem res že hudičev. Šel sem vseeno. Meni naravnost pa nobeden nič ne reče, ne vem zakaj? Končal sem tudi 11. teč. s prav dobrim u-spehom. Prišel sem domov in neke nedelje, sem nastopil javno s predavanjem Prišla sta tudi dva izmed one »žlahte« Potem jih pa ni bilo več. Pač pa so celo ponoči kleli okrog: »Kaj, tak smrkovec nas bo učil, mi smo to vedeli preden se je on rodil.« Kaj teorija, to ni nič, praksa praksa. Mi vemo, ki smo izkušeni«. Pač je dovolj žalostno, da se najdejo še taki ljudje. Jaz pa pravim, da ravno kmetu treba šole! Treba mu raznih znanosti v kolikor so v zvezi z njegovim poklicem. Kje pa naj se vse to nauči, ako ne v kmetijskih šolah?! Žalostno je, da celo inteligentni ljudje hujskajo ljudstvo proti šoli in mu omražajo pouk in da delajo to proti lastnemu prepričanju — saj so nekdaj vse drugače govorili — in to le iz nagibov malenkostne sebičnosti in lokalnih sporov. Ker bi ta ali oni rad postal župan, pa hujska proti sedanjemu županu, sovraži učitelja, šolo in vsak napredek. Poslužuje se vsacega sredstva, zagreša največje brezznačajnosti, da bi le dosegel svoj namen. Res žalostni pojavi so to za XX. stoletje: sovraštvo proti šoli in najkoristne-jemu pouku, sovraštvo proti osebam, ki so se potrudile, da so se kaj naučile, s čemer bi mogle pomagati sovaščanu! Cvetlična dneva. Neumorno in marljivo so nabirale goriške Slovenke darove za razširjenje šole na Blančah. Nobenega truda se niso strašile, samo da se je polnil nabiralnik, da smo bližje našemu cilju, da se poveča trdnjava pri kolodvoru. Vso hvalo zaslužijo te požrtvovalne Slovenke in prijetno nalogo vršimo, ko beležimo imena marljivih nabiralk, ki so bile: gospe: Bajčeva, Bisailova, Komačeva, Kopačeva. Vregavova, Mušičeva, dr. Šaplova, Zajče-va, dr. Žerjavova in Žilihova ter gospodične: Arigler, Bajt, Barili, Batiš, Dekleva Dragica in Jelka, Duša,Kenda, Klun, Koc-jančič Mira in Pierina, Kovač, Kožman, Krebelj, Makarovič, Mikuš, Oberdank, Posega, Soban, Vouk in Žuljan. Pridno so pomagale tri slovenske deklice. Z naknadnimi darovi ie narastel čisti dobiček cvetličnih dnevov na K 2190. ; Slovenci so torej nabrali 398 K več ko Italijani. In ob takem uspehu govori »Dnevov« poročevalec, da so bile slovenske prodajalke cvetlic premalo agilne. Vse, kar je prav. Kritikuje se naj tam, kjer je saj malo vzroka in povoda, ne pa tam, kjer je kritika čisto nepotrebna. Absolutno škodljiva pa je taka kritika v našem slučaju, ker se žnjo ne dosega prav nič drugega, ko da se vzame pridnim nabiralkam veselje za delo v prihodnje. Kdo bo potem nabiral, to ve seveda le »Dnevov« poročevalec. Trgovci! Vabimo vas, da se sigurno udeležite ustanovnega občnega zbora »Slovenskega trgovskega društva« v Gorici, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 25. t m., ob 8.30 zvečer v hotelu »Zlati jelen« — Pripravljalni odbor. Kolonskl zakon. Zadnji ministrski svet se je bavil tudi s kolonskim zakonskim načrtom goriškega deželnega zbora in je sklenil, da predloži zakon cesarju v najvišje potrjenje. Z zakonom bo sicer v marsičem pomagano kolonom, na drugi strani ima pa zakon toliko netočnosti in površnosti, da bo potrebno še vse polno novel preden bo zakon ustregel razmeram. Naglica za vsako ceno ni nikoli dobra, najmanj pa pri tako važnih zakonih in to bodo že še občutili gospodje Bugatto, Faidutti in drugi, ki so vsako izpremembo zakonskega načrta smatrali za boj proti zakonu in za oškodovanje kolonov. Bojimo se sedaj le, da bodo morali tudi koloni pripo-znati naše mnenje, da je namreč treba vsak zakon dobro predelati, preden postane veljaven. Sedanji kolonski zakonski načrt pa je nepopoln, nejasen in netočen, pa naj postane tudi stokrat zakon. Poveljnik I1L armadnega zbora v Gorici. Včeraj je prišel s popoldanskim vlakom v naše mesto poveljnik III. armadnega zbora, ekscelenca de Geldern, da nadzoruje tukajšnjo posadko. Nastanil se je v hotelu »Siidbahn«. Obrtno-nadal je valna šola v Mirnu se slovesno zaključi na binkoštni ponedeljek, dne 1. junija ob 3 popoldne v šolski dvorani. Istočasno je razstava šolskih izdelkov in so tudi razstavljeni izdelki preizkušnje za pomagalca čevljarske obrti Obrtno-nadaljevalna šola v Ajdovščini se zaključi dne 7. junija ob 10 predpldne v šolskih prostorih. Obenem je razstava letnih izdelkov obrtnih učencev. Vsled javnega nasilstva je bil aretiran v Tržiču 261etni Dismar Karel iz Vidma. Prepeljali so ga v tukajšnje zapore. Ker je osumljen tatvine, je bil aretiran Matevčič Franc iz Deskel. Sedaj se nahaja v zaporih na tukajšnjem sodišču. Most za vozove med Gradiščem in Zdravščino. Kakor poroča včerajšnja »Eco« se zgradi železo-betonski most med Gradiščem in Zdravščino. Predpriprave so že dovršene in tudi finančna stran bi bito ugodno rešena, da se prične že v kratkem z gradnjo mostu. Člani tržaškega gledališča v Nabrežini in socijalnodemokratična izzivanja. Preteklo nedeljo so priredili člani tržaškega slov. gledališča v Nabrežini zabavni večer z izbranim programom. To je bila sploh prva prireditev te vrste v Nabrežini. Občinstvo se je izvrstno zabavalo in je bilo hvaležno Tržačanom za to prireditev, kar je dokazovalo z obilnim odobravanjem. Namen prireditve ie bil, seznaniti tukajšnje občinstvo s tržaškim gledališčem ter pridobiti si simpatije tega občinstva za to tržaško kulturno institucijo, kar so igralci s požrtvovalno in izvrstno igro tudi dosegli. Nadejamo se, da privabi ta nedeljski uspeh tržaške igralce še večkrat v slovensko Nabreži-no. Ta prireditev pa je bila zopet prilika za nabrežinske sodruge, da pokažejo, kako umevajo vzgojevalni pomen gledališča. Prireditve niso bojkotirali, pač pa blagajno, kajti bog ne daj, da bi žrtvovali enkrat 60 vin. za gledališke igralce . kapitaliste . . . Videli smo celo člane njih »izobraževalne* »Vzajemnosti« — ki vendar tudi prirejajo igre in ki bi morali spoznati vzgojevalni pomen našega tržaškega gledališča —, kako so delali v dvorano previdno ovinek mimo blagajne. To je bil prvi njih Častni in izobraženi čin. Proslavili so se naši rdečkarji pa še na drug način. Bralci nabrežinskih dopisov »Edinosti« menda že vedo, kako . . . Tukajšnji sodrugi imajo menda v svoji organizaciji poseben odsek, ki mu je menda namen uprizarjati tepeže na prireditvah, ki niso rdeče pobarvane. Do sedaj so se lotevali z noži le posetnikov prireditev tukajšnje podružnice CMD. A ker nima ta podružnica vsak mesec prireditev, je postalo temu odseku... dolg čas in nepolitična prireditev tržaških igralcev jim je zopet dala dela. Prišli so motit zvečer prosto zabavo z očitnim namenom, izzvati tepež. Vpiti so začeli: »Dol s tujci!« »Tu v Nabrežini ne potrebujemo tujcev!« Ti hinavci! Tujci so nam slovenskim Na-brežincem slovenski tržaški igralci, a kaj so one stotine furlanskih sodrugov, ki prihajajo v slovensko Nabrežino slovenskemu delavcu odjedat slovenski kruh, ki ga po delu takoj znesejo vsak dan v blaženo Furlanijo?! Ker pa tržaški igralci niso marali škandalov, so se naši umaknili tem farizejskim nasilnežem ter so odšli zgornjo dvorano. Izzivači so hoteli za njimi, a jim je gostilničar zabranil ta kulturni korak. To njih provokatorično vedenje dokazuje nedvomno njih namen, izzvati poboje. Še bolj pa deistvo, da so ko so se naši umaknili tem vandalom zmagonosno tudi oni odkorakali veseli radi te nove zmage svojih »socijalistič-nih« argumentov. — Taka izzivanja so tu pri nas na dnevnem redu vsake naše prireditve, tudi ako je nepolitična! Tudi sodrugi imajo svoje prireditve. A nikomur naših ni prišla ta »kulturna« misel v glavo, izzivati na njih prireditvi. In tako so prišli naši teroristi do prepričanja, da je mirna prireditev samo njih monopol. Za to ima skrbeti njih odsek — za tepeže Poživljamo oblastva in kompetentne faktorje, da napravijo enkrat konec tem nevzdržljivim razmeram ter da si te rdeče zgagarje ogledajo malo od bližje Iz Sežane. Program sokolske slavnosti 1 Sežani je tale: 1) Orodna telovadba: a) drog, b) bradlja, c) konj. 2) Proste vaje članov za mednarodno tekmo v Parizu. 3 i Proste vaje članic za III. vseslov sok. zlet 4) Skupini slik. 5) Skupina. 6) Proste vaje članov za III. vseslov. sok. zlet s sodelova njem divaškega in senožeškega Sokola. Pred nas opom sprevod. Zbirališče na Luž šču (v bližini gostilne Amf) ob 3 popoldne. Začetek veselice ob 3.30 popol. na novem sejmišču za cerkvijo. Opozoriti moramo, da je za prihod in odhod zelo dobro preskrbljeno. Ta dan bo vozil tudi, kakor smo Informirani, avtomobil med Opčinami in Sežano. Sežanski Sokol se nadeja iz vseh strani obile udeležbe, posebno, ker je ta nastop prvi v Tržaški župi. V slučaju ze o neugodnega vremena se veselica prenese na nedoločen čas Na to slavnost vabimo vsa bližrja sokolska, pevska in druga d u-štva, kakor tu »i si. občinstvo. Saj si koncem programa lahko privošči na veseličnem prostoru izbornega terana in drugič pijač, jedil in plesa. — Na zdarl Kraške županske zveze za 20. t. m. skli ano glavno letno zborovanje se ni moglo vršiti, ker je bilo prtpičlo Število občin zastopanih (le 10) ; z ozirom na to, da je prav to zborovanje izrednega pomena spričo izbranega dnevnega reda, se jtr isto odgodilo na poznejši čas (junij ali julij). Omembe je vredno, da so udeleženci na-s veto vali predsedništvu naj prispeva županska zveza 100 K (izmed teh je daroval dež. in drž. poslanec g. dr.. Gregorin 2 » K) za razstavljavce kraškega terana na IX. avst. vinarskem kongresu v Gorici. Barka pri Divači. — Minulo leto se je ustanovilo pevsko in bralno društvo „Novi Balkan", ki ima namen gojiti prosveto m«.d ljudstvom. Ker je društvo še mlado in st« ji na šibkih nogah, je sklenil odbor prirediti veliko pomladno veselico dne 7 julija t. I. z jako bogatim in zanimivim sporedom, da si tako nekoliko gmotno opomore. Nudi se s tem si. občinstvu* par uric neskaljenega domačega življenja na naših malih lepih planinah, odkoder se nam tudi ponuja krasen razgled daleč na okrog. Mladina bo pa tudi imela zabavo ob zvokih valčkov in drugih plesnih komadov. Ob svitu zvezd pa bodo švigali umetalni ognji, a smeha bo dovolj pri šaljivem srečkanju. Kdor ljubi domačo zabavo in se rad naslaja ob čilih mladih pevskih glasovih, gotovo ne zamudi te lepe prilike. H koncu bodi pa še tudi povedano, da dobi svoj delež — od eventualnega dobička — tudi naša dobrot-nica CMD. Uesfl iz Istre. S Pomjanščine. V ponedeljek, dne 18. m., je bil v Kopru vojaški nabor za ne-catere občine koprske okolice. Šmarski antie — mimogrede bodi povedano, da so Šmarje narodno najbolj zavedna vas po-mjanske občine —, so se udeležili nabora velikem številu in s slovensko troboj-nico na čelu. Ko so prišli do koprskih vrat, so jih tam navzoči žandarji in policaji mirno pustili skozi, tako da so prišli s tro-bojnico in pojoč narodne pesmi skozi glavno koprsko ulico na stolni trg. Do tam se ni zgodilo ničesar; le par trgovcev, ki imajo zahvaliti svojo eksistenco slovenskim okoličanom, je pobesnelo in zavpilo parkrat: »ščavi«. Na trgu pa so jih orožniki na zahtevo policije ustavili, češ, da lahko nastanejo izgredi. Zahtevali so, da jim ali izročijo zastavo, da jo shranijo in da jo v tem slučaju dobe po naboru, ali pa, da se žnjo odstranijo. Naši fantje so zastavo izročili. To je prvi slučaj, da je prišla naša trobojnica na glavni koprski trg. Po naboru pa policija ni hotela izročiti zastave, ravno tako ne okrajno glavarstvo, ki je obljubilo, da se pošlje zastava v četrtek, dne 21. t. m. Tako so držali obljubo. Ali tudi v četrtek ni hotelo biti zastave. Zato se je polastilo vse vasi razburjenje. Posebno, ker je zastava v rokah koprske policije. Govorilo se je že, da so zastavo zažgali. Pristojne oblasti prosimo, naj se ne igrajo z ognjem. Izročili smo svojo last dobrovoljno in smemo tudi zahtevati, da se nam jo vrne. Apeliramo na naše poslance, posebno na g. prof. M. Mandiča, da tozadevno intervenira pri namestni-štvu. Ako se boje izgredov, naj napravijo drugič nabor zunaj mesta. — Šmarci. Nesreča pri stavbi »Dijaškega doma« Pazinu. Iz Pazina nam pišejo: Danes, v soboto, okrog 10 dopoldne se je zgodila pri stvabi »Dijaškega Doma« velika nesreča. V višini tretjega nadstropja se je nahaja viseč oder, na katerega so delavci vkljub opominu stvabnega voditelja naložili preveč materijala. Stopili so potem še štirje zidarji na oder, da bi tako poizkusiil sohd-nost odra. Kar naenkrat pa je lopnil oder na tla in pokopal pod seboj one štiri zidarje. Priskočili so drugi delavci in potegnili nesrečnike izpod podrtije. Trije zidarji so bili poškodovani, najtežje Fran Stefa-nutti iz Lindarja, ki jo dobil težke notranje poškodbe, potem Martin Brajkovič iz Trviža, ki se je poškodoval na glavi in tudi znotraj, ter Franc Pilat iz Maršetičev, s poškodbo na nogi. Anton Ladavac iz Pazina po sreči ni bil nič poškodovan in se ie le pošteno ustrašil. Poškodovancem sta podala zdravnika dr. Gržinić in dr. Sebe-sta prvo pomoč, potem so Stefanuttija in Pilata prepeljali v pulsko bolnišnico. Brajkovič je ostal v domači oskrbi. Kmalu po nesreči je prišla na lice mesta sodna komisija, ki je izvršila oblastveni izvid. Bralno pevsko društvo »Obmejna Straža« v Strmarju (Zavije) vabi na prvo veliko veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 31. majnika t. I., ob 4 popoldne na gričku pri cerkvi sv. Ivana. Iz prijaznosti bodo sodelovala bratska društva: »Kolo« iz Trsta, pevski zbor iz Tinjana, bralno pevsko društvo iz Crnikala in »Slava« iz Sv. M. Magdalene. Govoril bo naš kandidat za deželnozborske volitve, gosp. Josip Va-lentič. Med posameznimi pevskimi točkami in k plesu bo svirala godba »Narodne delavske organizacije« iz Trsta. Vstopnina k veselici 40 vin., k plesu 1 K za osebo. V slučaju slabega vremena se bo slavnost vršila z istim sporedom dne 7. junija. Uestl iz Kranjske. „Glavna posojilnica". LiKvidacijskemu odboru še manjka nekaj izjav upnikov „G-avne" glede 30 odstotne poravnave. Kei sc bo dne 1. julija t. 1. pričelo z izplačevanjem dogovorjene kvoe. se oni upniki (vlagatelji*, ki doslej še niso p< dpi-sali tozadevne izjave, nujno prosijo, da t. čimpreie store in z zavlačevanjem ne otežujej ela likvidacijskega odbora. „Kreditna zadruga". Vnovič in zadnjič se poživljajo oni zadružniki „Giav ea, ki se doslej vzlic večkratni urgenci še niso odzvati k vplačilu predpisanega prispevka. Najpozneje do 1. junija t. 1. se morajo zglasiti v društveni pisarn', če nočejo biti izpostavljen- vse svoje življenje groznim posledicam neomejenega jamstv^._ Rožne vesti. Izseljeniško vprašanje. Pismo iz Švice. Z ozirom na izseljeniške škandale v zadnjem času in z ozirom na postopanje obmejne policije, ki zahteva celo od onih potni list, ki še niso vojaški obvezanci ali pa so že popolnoma zadostili vojaški dolžnosti je pisal neki sedaj 181etni Avstrijec, Dunajčan, uredništvu Arb. Ztg. pismo, v katerem opisuje kako se mu je godilo ko je hotel iti v Švico. Pismo vsebuje v kratkem sledeče: Ker na Dunaju nisem mogel živeti s 45 kronami na mesec sem sklenil, da grem v Švico. Z mano se je odločil iti tudi eden mojih prijateljev. Pred odhodom sem šel na policijski urad v Kandl-gasse in sem vprašal nekega komisarja, če potrebujem za pot v Švico potni list. Mož mi je izrecno rekel, da ne potrebujem potnega lista. Par dni nato sva se poslovila jaz in moj tovariš na zapadnem kolodvoru od svojcev in znancev, kupila sva vozne listke v La Chaux-de-Fonds in hotela stopiti v vlak. Kar stopi k nama neznan človek in naju vpraša kam se pelje-va. Midva sva mu seveda povedala. Ne-I znanec naju je nato vprašal če imava pot- ne liste. Jaz sem mu povedal, da me ie poučil policijski komisar, da jih ne potrebujeva. Nato naju je mož aretiral. Pokazala sva vse druge potrebne listine, toda zaman, odpeljal naju je na policijo, kjer so naju zaprli skupaj z raznimi hudodelci. Še e drugi dan naju je po dolgem izpraševanju izpustil neki uradnik, ki naju je poučil, da lahko potujeva v Švico, če dobiva potne liste. Rekel je, da naju bi bili v Inoino-stu itak prijeli in pripeljali sem, kjer bi lila kaznovana s 6 tedni zapora. Priskrbela sva si potne liste in sva odšla v Švico, kjer se nama sedaj dobro godi. — Neka vdova na Dunaju se je hotela izseliti s svojim 151etnim sinom k svojim sorodnikom v Ameriko. Policijsko ravnateljstvo pa ni dalo vdovi za fanta potnega lista. Žena je vložila pismeno prošnjo za potni list. Ta prošnja še ni rešena. Jezuiti izgnani iz samostana. Francosko ministrstvo notranjih stvari je zaukazalo, da se mora zapreti jezuitski samostan »Naše Gospe na Visoki gori« v občini Mouvaux v bližini mesta Lille. Bilo je to v soboto. Oblast je ukrenila vse potrebno, da bi ne prišlo do kakih izgredov. 70 orožnikov se je postavilo okrog samostana. Ob 4 popoldne so vladni funkcijonarji potrkali na železna samostanska vrata. Odpirat ni prišel nihče. Poklicali so nato ključalničarja, ki je odprl mala vhodna vrata. V samostanu se je nahajal opat Lestienne, še nekaj drugih redovnikov ter dva ali trije lajiki, ki so bili vsi v kapeli, kjer so molili. Vrata kapele so bila zaklenjena. Trkali so tudi tu, a ker ni nihče odprl, je klučalničar zopet šiloma odprl vrata. Zastopniki vlade so vstopili in pojasnili opatu namen svojega prihoda. Opat je prosil dovoljenja, da sme prenesti Rešnje telo v cerkev sv. Germana, kar so tnu dovolili. Neki član civilne delniške družbe Visokogorske je prečital protest proti zapretju samostana. Ko je kju-čalničar odpiral vrata petdeseterih samostanskih celic, je prišel župnik cerkve sv. Germana z dvema vikarjema in je prenesel Rešnje telo v svojo cerkev, za njim pa je šlo kakih tristo oseb, ki so prepevale psalme. Ponoči je namesto redovnikov spalo v samostanu kakih dvajset orožnikov. Anekdote iz balkanske vojne. Pred pri-četkom znane velike bitke med Srbi in Turki pri Bitolju, je zapazil neki oficir nekega svojega vojaka, kako je sezuval čevelj in ga nekaj popravljal. »Cemu to«, ga vpraša oficir. »Žulji me, gospod poročnik«, je odgovoril vojak, *in sedaj popravljam čevelj, da mi bo bolj primeren«. »Pa zakaj delaš to ravno sedaj pred bitko«, ga vpraša poročnik začudeno, a vojak mu mirno in z nasmehom odgovori: »Pozneje vendar ne bo časa za te stvari; skoro se prične bajonetni naskok in jaz sem se bal, da bi moral zaostati, če bi me žuljil čevelj«. — 2.) Blizu železniške postaje pri Kuma-novu so ležali ranjenci, ki so čakali, da pride sanitetni voz. Med njimi je bilo tudi več težko ranjenih. Vsi so bili žejni in prosili za vodo, ki jim je pa zdravniki niso hoteli dati. Le če je mogel priti kdo sam do studenca, se je lahko napil. Neki težko ranjent vojak je šel do studenca na berg-Ijah in prosil vode. Prijatelj mu jo takoj da in mu napolni potem z vodo še njegovo čutarico. Ranjenik se je zahvalil vojaku za prijaznost, se vrnil potem zopet na svoje mesto in legel. Zraven njega je ležal težko ranjeni bolgarski vojak, ki je prosil za kapljico vode. »Daj brate«, — pravi Bolgar — »daj mi kapljico vode, da ne umrem«. »»Na Bugarin««, — pravi srbski ranjenec in mu da čutarico z vodo, ki jo je izpil Bolgar do dna. Drugi vojaki so protestirali, ker mu je ilal vodo in klicali glasno: — »Zakaj si dal vodo njemu prej nego nam? On je streljal na tebe, mi smo te branili in ti mu daješ sedaj še vodo«. »Nič zato«, — odgovori ranjenik — »samo da nam ne umre v Srbiji lačen in ćejen«. 3.) Bilo je po demobilizaciji v nekem mestecu v notranjosti Srbije. Ubožen kramar se je vrnil živ in zdrav iz vojne in pričel pripovedovati svojim prijateljem in znancem svoje doživljaje v vojni. — Borili smo se — pravi vsi samozavestno in smo zato tudi zmagali. Bili smo hrabri junaki. — Junaki! — ga je hotel nekdo podražiti. — Ce si bil junak, brate moj, kje imaš odlikovanje, ki je nosijo vsi junaki? — E, imam je tudi jaz, — odgovori kramar in si razgali prsa, na katerih je bila velika rana, ki jo je dobil v vojni. Evo ti mojo medaljo za hrabrost, ki jo bom nosil celo življenje. Obsodba po 102 letih. Dne 5. majnika 1. 1812, dva tedna predno je bila proglašena ameriško-angleška vojna, so zaplenili Amerikanci angleški parnik »Lord Nel-son«. Anglija je tožila Združene države za odškodnino, in mirovno sodišče v Wa-»shingtonu je šele sedaj po 102 letih obsodilo Združene države, da morajo plačati Angleški za imenovani parnik 25.000 dolarjev odškodnine in pa 5 % obresti. Policijski pes zasledil zločinca. V Ba-njaluki so te dni neznani tatovi vlomiii v hišo Lazarja Miroslaviča in mu odnesli 320 K denarja. Policija je takoj po naznanitvi dogodka privedla na lice mesta policijskega psa »Baldo«, ki se je takoj pripravil na zasledovanje. Tekom polurnega zasledovanja se je ustavil pes pred hišo Nazarija Bahtijareviča in hotel s silo udreti v hišo. Orožniki so mu odprli vrata in »Baldo« je v resnici našel v sobi tatP Mil kovica, ki ga je takoj popadel za prsa. Pri zasliševanju je Milković v resnici priznal tatvino. Stran IV. »EDINOST« št 111. V Trstu đne 24. raaja 1914. Je-li Napoleon umrl na Sv. Heleni? Te dni je priobčil neki amerikanski tednik dolgo povest o nekdanjem posestniku Josipu Bonaparte v Bordento\vnu. Napoleonov brat je kupil v tem mestu neko posestvo, kjer je živel v največji osamljenosti do 1. 1841, ko se je vrnil v Italijo pod imenom grof Surfiliers. To je dogodek, ki ga nam pripoveduje imenovana povest. Toda ono, o čemer nam zgodovina ničesar ne pripoveduje, je neumnost, ki jo nadovezuje imenovani list na ta dogodek. List namreč pravi: »Bonapartovo posestvo je kupil pred kratkim neki mlad Atnerikanec, ki je hotel dvigniti posestvo do one slave in veličanstva, kakor je bilo pod Bonapartom. Pri popravljanju posestva so naleteli na celo vrsto podzemskih hodnikov. Hodniki so bili tako široki, da se je zamoglo voziti iz reke Delavare vse do podnožja dvorca. In zakaj je bilo vse to? Nato odgovarja pisec: labirint je imel svoj posebni namen, o katerem nihče ni mogel niti sanjati. Cesar Napoleon je bil zaprt kot suženj na otoku Sv. Helene. Hlepel je silno po prostosti, ker je njegov čuvaj. Anglež Lo\ve, postopal ž njim silno surovo. Napoleon je ime! mnogo denarja in tudi prijateljev. Eden njegovih najbolj fanatičnih pristašev je bit ruski igralec Krekov, ki mu je bil tudi popolnoma podoben. Posrečilo se mu ie, dospeti na otok Sv. Helene, in je ostal tam mesto Napoleona. Vestno je izvršil vlogo Napoleona. živel in umrl kot Napoleon in počiva sedaj pod imenom Napoleon v invalidski cerkvi v Parizu. Deželno Milit Zločin javnega nasilja v pijanosti. Bilo je dne 7. decembra L 1. kma u po polnoči, ko je 27letni sedlar Emilij Orne, doma iz Gorice, idoč po Acquedottu prepeval na vse grlo. Prišel je pa k njemu redar Fran Legović ter mu velel, naj bo tiho. Cerne je nekaj zamrmlai in res utihnil: to pa le za par trenotkov, kajti takoj potem se je začel dreti še bolj na glas, nego prej. Tedaj je pa redar Legovič stopil za njim in ga aretiral. S tem je bil pa ogenj v strehi. — Černe se je redarju uprl. Prijel ga je z eno roko za prsi, z drugo pa zagrabil za ročaj redarjeve sablje. V tem sta pa oba, oni in redar, padla na tla. Šele ko sta priskočila Legoviću na pomoč redarstveni nadzornik Andrej Žnidaršič in redar Anton Pauletič, se je vsem trern skupaj posrečilo, da so ukrotili zbesnega Černeta. Vsled tega dogodka je bil Černe cbtožen zločina javnega nasilja v smislu § 81 kaz. zak. in včeraj je prišel pred sodnike deželnega sodišča. Černe \e včeraj trdil, da se čisto nič ne spominja, kaj je počel oni večer, ker je bil tedaj popolnoma piian. Povedal je tudi, da je «'užil pri vojakih le 13 mesecev, nakar je bi! odpuščen, ker je bil vsled solnčarice dva meseca v bolnišnici: od tedaj ima večkrat živčne napade. Prvi je bil kakor priča zaslišan redar Legovič. Povedal je, kako je Cerne popolnoma sam prepeval idoč,po Acquedottu. Na njegov prvi op min je Crne nekaj za-mrmreL kakor: „Prav, pravi-, a m prestopil še niti 10 orakov, ko je zopet zscel prepevati, in sicer še glasneje, kakor prej. Ko ga je na to priča dohitel in mu napovedal aretaci o, mu je Černe rekel: Jaz sem Italijan; tu nismo v Avstriji, temveč v Ita'iji in jaz smem prepevati v čast moji domovini!" (Černe je — kakor povedano — doma il Gorice). Na to se mu je pa uprl, ga pograbil za prsi in za sabljin ročaj. — Sploh je priča popolnoma potrdil obt-žbo, a na vprašanje, če je bil Cerne morda p jan, je priča rekel da je bil obtoženec sicer res malo vinjen, a da je dobro vedel, kaj počenja. V istem smislu je izpovedal kakor pričaj zaslišani redarstveni nadzornik Andrej Žnidaršič. Tudi ta je rekel, da je bil Černe malo vinjen, a da je dobro vedel, kaj P.iča Emil Š i n i g o j je pa poveda*, da ie bil skupaj s Černetom do 11 v neki gostilni in da je bil Cerne pijan ze tedaj, ko jc prišel v to gosti'no. V gostilni se je namreč tako vedel, da ga je moral gostilničar pozvati na red. Ko je Cerne odšel iz njegove družbe, ga je hotel priča, videč, da je tako pijan, spremiti domov, a Cerne se ni dal spremljati. Ist tako je izpovedal pnča Ardnin B aga t in, ki je bil oni večer skupaj s Černetom in Šinigojem. Na podlagi teh rezultatov razprave je sodišče obsodilo Emila Cerneta le radi prestopka pijanosti v smisla § 523 kaz. zaK. na tri tedne zapora. » # * PROTESTIRAMO. Prejeli smo sledeči dopis kot odgovor na spis pod zgornjim naslovom in ga pri-občujemo doslovno, kakor smo ga prejeli: Trst, dne 22. 5. 1914. i>V rubriki, posvečeni poročilom^ o sodnih razpravah, je priobčila čisl. »Edinost« v svoji številki 109. od 22. rnajnika 1914. 1. članek, ki ima za predmet kazensko razpravo proti Evgenu Vusio in ki je naperjen proti pravnemu zastopniku poškodovanega Slovenca, g. Josipa Zbogarja. V tem članku se graja dvoje: 1.) da je zastopnik poškodovanca v svojih končnih izvajanjih priznal, da bi bil Zbogar, »če bi se bil res tako izrazil, kakor je trdil italijanski obtoženec v svojo obrambo, namreč: »A, brutto porco, ti ga ciapa. marš in peržor % s tem zagrešil lopovski in brutalen čin latto mascalzonesco e bru-tale); 2.) da ie zastopnik slovenskega poškodovanca v tem procesu govoril italijanski. Sodna dvorana za kazenske stvari ie Javna. Kazenske razprave projektujejo žalostne slike iz vsakdanjega življenja. Vse osebe, ki vsičd svojega poklica nastopajo pred kazenski.*?? sodiščem, zastopajo neposredno ali posredno javne, splošne interese. Zato je tudi prav, da se take osebe in stvari podvrgavajo javni kritiki. Vendar si ne morem kaj, da bi danes ne segel po peresu. Kajti: tisti »zastopnik našega Zbogarja sem jaz. Člankar (stanovski kolega-odvetnik), naj mi veruje, da bi mi bil veliko več ustregel, ko bi bil naravnost priobčil tudi moje ime. Čemu te polovičarske mere? Čemu ti prisiljeni — oziri? S svojim polnim imenom stopam torej pred široko slovensko javnost, pred ono slovensko javnost, katera se v svoji pravičnosti ne bo ozirala samo na poročilo v »Piccolu« in na informacije sodnega poročevalca »Edinosti«, temveč tudi na moje navedbe. Na stvari je sledeče r 1.) Na razpravi sta trdila laški obtoženec in njegov laški branitelj, da je obto-ženčev čin izbruh svetega ogorčenja, (indignazione santa). Poškodovani Josip Zbogar (sta trdila italijanska nasprotnika), je gledal, kako so redarji odvajali v zapor težko ranjenega Miazzija, od katerega je v veliki množini tekla kri (tutto grondante di sangue). »Josip Zbogar«, je vzkliknil ob-toženčev branitelj, »je to gledal in je v trenutku, ko so redarji mimo njega odvajali pohimrtvega Miazzija, zaklical proti njemu: »A, brutto porco, ti ga ciapa, marš in peržon!« — In potem, ko je branitelj ob-toženčev predlagal zaslišbo dveh prič, je dokazoval, da je čin obtoženčev viteški čin, dočim da se slovenski Zbogar ni uklonil niti pred človeško krvjo. Tako nasprotnika. Moj klijent Josip Zbogar je temu nasproti odločno trdil, da sploh ni bil navzoč na ulici, ko so redarji ranjenca (Miazzija) odvajali, ampak da je prišel na lice mesta šele pozneje, ko je gruča ljudi bila oddaljena od njega kakih 20 korakov. Zagotavljal je sodnika, da sploh ni videl, da bi bil dotičnik (Miazzi) krvav, ter da sploh ni izusti! njemu naprtenih psovk, še manj pa na naslov kakega ranjenca. — Ta procesualni položaj mi je dal povod, da sem v svojem končnem govoru izvajal tako-le: Stvar bi bila za obtoženca drugačna, (čin obtoženčev bi bil še vedno kaznivo dejanje, vendar ne tako težkega značaja), ako bi bilo dokazano, da je Zbogar videl, da je dotičnik težko ranjen, in ako bi bilo dokazano, da je on zalučal, vkljub temu, na naslov težko ranjenega nasprotnika inkriminirane psovke. Kaj takega pa ni trdil obtoženec niti pred redarstvenim komisarijatom, niti pred preiskovalnim sodnikom (vsled česar je razpravni sodnik tudi zavrnil predlog obtoženčevega branitelja. da se o tej okolnosti zasliši te dve priči!), temveč je prišel s tem (izmišljenim) izgovorom na dan šele na razpravi. Kaj takega, sem dejal, je tudi naravnost nemogoče. Kri, najsibodi slovenska ali italijanska, je človeška kri in kot taka zaslužuje spoštovanje. V trenutku, ko je politični nasprotnik težko ranjen, morajo utihniti vsi efekti. Čin, kakor ga obtoženec in njegov branitelj imputirata slovenskemu Zbogarju, je lopovski in brutalen čin (atto mascalzonesco e brutale). Kaj takega pa ne samo da Zbogar storil ni, on ni kaj takega niti zmožen. Pri tem sem opozarjal sodišče na vtis vseskozi miroljubnega človeka, ki ga je na razpravi napravil g. Josip Zbogar. — Evo — to je, na kratko povedano, jedro mojega govora, ki je dalo neusmiljenemu kritiku pero v roke, da je priobčil svoj: »Protestiramo«. Menda pa ni osebe blage volje, ki najde v teh besedah kakršnokoli, pogojno ali brezpogojno obdolžitev Zbogarja. in. ker je Zbogar naše gore list, tržaškega Slovenstva sploh. Previsoko cenim ono slovensko delavstvo, v čigar sredi sem prestal marsikatero bitko, da bi mu mogel le z eno besedo odrekati zasluženo priznanje za njegov možati nastop ob priliki 1. rnajnika. Ne! Kar sem trdH na razpravi, ponavljam še danes: Kar se je imputiralo Josipu Zbogarju, je lopovski čin, ki ga ne Josip Zbogar, ne naše slovensko delavstvo ni v stanu izvršiti. Naše delavstvo se na tržaških ulicah bojuje z odprtim vezirjem, obraz v obraz. Psovati z »brutto porco« (grda svinja) nasprotnika, ki leži v krvi. to je nekaj, česar naše ljudstvo ni zmožno! Nasprotno stališče, ki je zavzema g člankar v »Edinosti«, dopušča možnosti, da je kak našinec zmožen take sirovosti. Jaz je ne dopuščam. G. člankar »Edinosti« je skušal obenem doprinesti dokaz, da je bila moja izjava neumestna, kajti še ni izključeno, ali ne pripusti druga instanca zaslišanja dveh od nasprotnika ponujenih prič, da je namreč Josip Zbogar vendar izustil gori označene psovke. G. člankar naj mi izkaže uslugo in naj si o priliki ogleda sodni akt. Na ta način izve, da sta oba redarstvena funkcionarja (zlasti c. kr. redarstveni agent Bitežnik) kot priče povedala, da je dotičnik — (po trditvi obtoženca) — krvaveči Miazzi, ko je obtoženi Vusio udaril našega Zbogarja, korakal v spremstvu redarjev več ko 20 korakov oddaljeno od poškodovanca. Za božjo voljo, kako je mogel potemtakem Josip Zbogar izustiti grajane besede baš v trenutku, ko ie mimo njega prišel — Miazzi?! Saj je celo obtoženec priznal, da je reagiral s palico po glavi Josipa Zh^Tarja takoj, na mestu (una rea-zione subitanea«, da uporabljam izraz obtoženčevega branitelja). Kako je to mogoče, se vprašam jaz, če le bil Miazzi že tako oddaljen? In potem — mari ni redarstveni agent Bitežnik potrdil izjave Josipa Zbogarja, da dotičnik (Miazzi), ni bil krvav temveč le omazaa od blata? Kako naj torej potrdita po obtožencu predlagana svedoka (Miazzi in njegov prijatelj), da )e Josip Zbogar vrgel iz sebe one grde psov- ke v trenutku, ko je Miazzi odhajal z redarji ves krvav?! Ne, gospoda! Farsa je preočitna. Lumparija je bila očitati Josipu Zbogarju kaj takega. Obtožencu se ta dokaz nikdar ne posreči. Sicer pa naj ;ii dovoli g. člankar v »Edinosti«, ki se tako zelo boji za izid pravde na II. inštanci, da prevzamem i napram javnosti popolno odgovornost za ugodni izid pravde tudi na II. stopnji, izid, ki ne bo mogel biti drugačen kot: potrditev obsodbe obtoženca in s tem potrditev izreka prvega sodnika, da je obtoženec Vusio s palico ranil mirnega pasanta in nikakor ne razgrajača, ki se je naslajal ob pogledu prelite človeške krvi, pozdravljajoč težko ranjenega nasprotnika z lepo gesto: »Grdi prasec«! Po izteku sodbe na drugi inštanci me bo smel g. člankar poučiti, da sem se zmotil! 2.) G. člankarju »Edinosti« ni bilo nič kaj všeč, da sem na tej razpravi govoril — italijanski. Stvar je pač ta. Obtoženec je bil pristen Itali f n. Razprava proti njemu se je vršila v italijanskem jeziku. Kar se tiče zasebnega udeleženca g. Josipa Zbogarja, sem bil jaz, ki sem zahteval od sodnika, naj ga zasliši v slovenskem jeziku. (To izdaja deloma tudi iz poročila v »Piccolu«, torej iz vira. iz katerega je protestant v »Edinosti« črpal svoje gradivo). Josip Zbogar se je pa odločil govoriti italijanski (vsled pritiska s strani g. okrajnega sodnika). Tedaj, italijanski je govorila tudi druga stranka — slovenski Josip Zbogar. Italijanski so izpovedale tudi priče. Dosledno temu, izpregovoril sem italijanski tudi jaz. Vprašam sedaj g. člankarja v Edinosti«: Kolikokrat niso drugi slovenski odvetniki, ki po zaslugi uživajo glas večjih rodoljubov kot je moja skromna malenkost, zastopali kakega Slovenca kot civilna stranka na kaki senatni razpravi proti kakemu italijanskemu obtožencu? So-li ti gospodje vedno govorili slovenski? Koliko manj bi se smelo očitati to meni, ki sem govoril v V. oddelku okrajnega sodišča. v oddelku c. kr. okrajnega sodnika Ali naj otroke hranimo naravno aH umetno ? Samo naravno, ako je materi le količkaj mngoče. Šele v sili in osobito ob času odstavljanja pride v poštev umetni hranilni preparat, ta pa mora biti potem tudi res dober, da jamči za zdrav in krepak dojenčev razvoj. Edino znano in od vsakega zdravnika nasvetovano hranilno sredstvo je Nestle-jeva moka za otroke, ki se dobi v vsaki lekarni ali drogeriji po K 1.89 za škatljo. Poskušnje zastonj pri Henri \T stle, Dunai, I. Biberstrasse. Mučni glav«>bol in nespečnost so večkrat posledica zapeke. Iz znanstvenih poročil c. kr. dunajske klinike za zivčene bolezni posnemljemo, da se rabi naravna kisla voda „Fran Josip- že vsled tega, ker odpravi uporaba te vode 2?e v malih množinah razne b lezn . Ta kisla voda pa je tudi tako po ceni, da si jo lahko nabavi tudi najubožnejši. Dobiva se v lekarnah, mirodilnicah in pro-dajalnicah kislih vod. Hladeči, bolečine tolažeči, vsako vnetje preprečujoči učinek, ki ugodno vpliva na zacelenje z njo zavarovanih ranitev, je praškemu domačemu mazilu iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi pridobil sloves izbomega domačeg^i zdravila in se zatorej čim dalje bolj širi njega poraba. Dobiva se tudi po tukajšnjih lekarnah. Berlitz School. Odlikovani zavod za po-dučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko, slovensko, italijansko, angleško nemško, rusko, špankko in ogrsko. Podučujejo vse-učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Viellemar, Trst, Corso št. 25, I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer. čišrfcEDN! BANKA CESKVl 5P0RITELEN popruInica » T»»yy Vim M FoiUnmo 6.--wim, !■«»» 19 Vloge na knjižice Q31 A i I 01 do in na teko« račun** 14 |0 Ifl roti Stalne vloge in vloge po tekočem račun po dogovora najugodnejše v km it FAVBJE - - - fiSJALlICA e.-ia.v, 4tt te s.*« » . :: MALI OGLASI s: □□ DO □□ se račun a j o po 4 stot. besedo. M ustno ti-kan t besed« se računajo enkrat več. — Najmanjši : pristojbina znaša 40 stotink. : □□ oa □□ DAt+flllMfriffl BoavecchiaUi, Via Ghega na-KtttlUVrUUJU sproti kavarne Fabris, se priporoča z dobro kuhinjo, kosilo 60 vin Izborna vina. Prvo Plsensko Urouell. Čez ulico 64 vin. liter. — Točna postrežba. Sobe za prenočiti. Priporoča se Tavpo: ič, restavrater. 4f»l nova moderna fevljarnlcaSMs vecchia !9, Men- ttl "Loj. Naj bolj Se obuvalo. Cene zmerne. Prilika za birmo. 495 (Monfalcone) se proda ______________88.000 metrov obdelane zemlje z napeljano vodo. Primerno tudi za stavbe Cene zmerne NhhIov pri Ins. odd. Ed. 493 « bližini Tržiča bo takoj soba poštenemu mladeniču Vprašati pri Repenšek-u knjigovezu, ulica Cecilia kL 9. - 603 slavnemu ob^in-tvu pekarno i rrfpUiUUllil slaščičarno. Predajam ke iz pr ili mi nov Sprejme se pecivo vseh vrst. Ivan Zerjal. Svoji k soojim ! 489 nova, delo Ploner. 12 ba-ov 2 vrsti, proda se po nizki ceni. Škorklja-Sv. Pet- r 195. priti čje. 434 Harmonika Odda se takoj soba in sobica meblirane s hrano. Ulica Boschetto it 40, tt. 2. 900 VDnilMlIlllIl m odda čedno opremljena so ranUJVIJIM bie» ob cesti » 16 kron me sečno, vprnfiati v žganjarni Taccani. 590 InAarini—I I Vsi edini fotograf j« Anton. JUSDSIOVOIII I Jerkič, Trst Vik delle Poste 10. — Gorica, Gosposka ulica 7. Mlrodllnlca Camauli pri Sv. Ivanu išče praktikanta. 536 tffVIMlIftnfO na želj° tudi hrana odda se takoj alltllUvUlIJIS dvema mladeničema. Skorklja ul. Romagna št. 66S. 499 Z|ti$i z 20 prostori, hlevi, vrt, travnik, gozd. 111*1 vinograd s sadnimi drevesi 18 757 mQ pripravni za tovarno, krasna lega, 1 uro odd »ljeni od Trata se progasti radi bolezni za K 22-OOu. Saldo cena 9.000. P. jasmla daje Kolaršič, Kavarna Corso. 800 Mu kfS« in zemljišče v Barkovljah cenjeno na lili IIIMJ K 100.000 se išče posojilo K 40.000 na I vknjižbo. — Proda se v Barkovljah hiša (3 sobe, kuhinji in vrt) za K 13.000. Pojasnila daje Kolače, Kavarna Corso 9—11 in 3—6. »Ji HvaHmIA se vrata> okna, umivalniki, kamenene rrUUUjU Stopnice. Ulica Piccardi št. 18. 513 Odda se takoj meblirana soba z lepim razgl-dom Rojan. Scala Santa št. 180 538 ftlfrflV se 8tanovanje 2 sobi in kuhinju, plin in UliUli vrt. — Pojasn la v gostilni Suban na V rdeli. 539 Itte se dekla za gostilno na deželi. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod št. 537. 537 RftflOf ^ zvečer zaključni plesni ven ček llllltv« v dvorani Trgov. izbr. društva ulica S. Francesco št. 2. 540 Proda se hiša z 7 prostori, vrtom in vodo. Škorklja-Sv Peter št 103, 541 Soba z dvema posteljama se odda po nizki ceni. Via Chtozza 39, IV nad. 542 Ttanvor 9 m* sobami in kuhinjo, nov, z UVUlbl vrt^m, pr Sežani se odda v najem čez poletje. Pojasnila: Alojzij Povh, Trst, trg Barriera veccn ia 3, IV n- d. 543 Prodajalna jestvin se proda. 150 K dobička na dan. Šalita di Gretta 7. 544 Odda se takoj meblirana poba. Ulica Ruggero Manna št. 11, pritličje. 545 flrllfff se stanovanje (soba i" kuhinja) v Roj»nu UUUU Pojasnila: ul. Geppa 16, žganjarna 546 Rafliffifi izkušena se pri p roča časti tim gospem. DUlJilU Trst, ulica Parini št. 2. 547 se mladenič za knjigarno in papirnico. — Ponudhe na knjigarno Gorenjec & Komp. V.a Caserma. 548 fni60 —-80 TOVORNI PROMET: Za druZab. od 100 kg Za nedružabnike Iz Trsta do Bazovice —*45 vin. —*80 vin. z» prtljago, i *aboj ati za Iz Trsta do Lokve -65 vin. 1-20 vin. 2t5Li2£ » I. praznikih II. 1-20 1 — 1-80 1*60 —•80 —'80 4444 IMA! teran pridelka MIMI mm^Zo Vittoris 14. 2. ▼ ulici Aiae-497 Ob delavnikih le druitvom in Izletnlkom na ~ razpoleao m voz na vse kraje. - Ctne po ooooMni- ♦♦ !, dne 24. maja 191-1. ^EDINOST« št. 111. Stran V. 1. onii !:i. kjer se, kar je vsem znano, vse izvija bolj intimno, rekel bi preintimno. voraj »po domače«? Čemu naj bi bi! aJašč govoril italijanski? Ali morda zato. a se prikupim gospodu sodniku? Onemu »dniku. proti kateremu sem moral isti dan dveh drugih pravdah prav ostro naslo-iti? Ali morda — poročevalcu »Piccola«? »nega Piccola«, ki me mesece in mesece svojih poročilih o sodnih razpravah do-edno prezira, celo takrat, kadar nasto-am kot branitelj pred poroto, v važnih ravdah? Ali morda zato, da se prikupim - italijanski javnosti? In vse to vkljub ejstvu, da sem brez vsakega pomisleka revze! nalogo braniti pred sodiščem (že prihodnjih dnevih) Benedikta Pečarja, lavnega obtoženca radi dogodkov 1. maj-ika, kljub dejstvu, da bom ravno jaz mo-il dokazati na sodišču, kdo so bili 1. majka napadalci in kdo — napadenci?! Kljub L'jstvn, da sem na poziv somišljenikov revzel brez obotavljanja zastopstvo Ru-Ifa Pregarca? Kljub dejstvu, da bom za-:opal pred sodiščem še razne druge žrtve jnika ? gospoda! Delate krivico sebi in Nimam povoda prikupiti se ni- r» šaljujem zelo, da sem se moral lotiti i. Očitalo se je meni nekaj, kar bi se i drugemu ne očitalo. Nočem biti no-Hi na poti in vendar toliko neprijaz- 7-, :ai S tem sein za danes pri kraju. Kar se :e stvari same, sem se obrnil na pred-idništvo tukajšnje podružnice »Društva venskih pravnikove s prošnjo, da mojo var vzame v roke in izreče svojo sodbo. 0 tedaj se o tem incidentu ne bo več DR. JOSIP MANDIC. * » * Na zgornjo izjavo g. dr. Mandiča odri var jamo: Pred vsem moramo protestirati proti jdtikanju, da bi bili razpravljali o tej vari iz osebnih razlogov ali — kakor 1 izraba g. dr. Mandič —- iz »neprijazen proti njemu. V svojem članku smo ivedli razloge objave. Govorili smo od-rito. resno in jasno in g. dr. Mandič, ki s kdo je oni članek sestavil, bi lahko j rje I, da nam je šlo le za stvar, za prin-p — a ne za osebe. Tudi nismo g. dr. Mandiču podtikali )benih osebnih nečednih namenov. Pri-li smo dejstvo, ki se je zgodilo na javni izpravi, ter izrekli o njem svojo sodbo, torili smo to, ker srno uverjeni, da je » dolžnost in pravica našega lista. Ome-i smo se le na sodbo o dejstvih brez takega obzira na dotično osebo. Osebni loment ie v našem članku povsem iz-liučen. G. dr. Mandić nam je v svoji izjavi si-?r stvar nekaj bolj natančno razložil; rno pa je ostalo isto. Aliazzija niso nesli ;rat. ko bi bil Zbogar izgovoril podti-ine mu besede, na rešilno postajo, tem-i-č ga odvajali v zapor. Kdor ga je vi-jl v tem položaju, je moral smatrati, da kaj hudega zakrivil, a ne, da je na pol rtev. Torej ne bi bilo bogve kako lo-jvstvo, če bi se bil kdo z ozirom na rej-nji grdi napad tako izrazil, kakor se pripisovalo Zbogariu. Takim izbruhom jorčenla smo vsi podvrženi in naši na-irotniki so najgrše napade in sirovosti roti našemu ljudstvu proslavljali kakor gumno reazione cittadina«. A mi naj iznamo, da bi bilo lopovstvo in brutal->st, če bi naši ljudje v svojem ogorče-iu vsled prestanega zares lopovskega ; ada svojim napadalcem privoščili ne-;tj pri napadu dobljenih batin ali zapor. 0 je naše stališče. G. dr. Mandič je mislil drugače in da : imel namena našega ljudstva žaliti, mu rage volje priznavamo. Konstatirati pa idi moramo, da je njegov nasprotnik, alijan^ki zagovornik, porabil izraz g. dr. landiča, da kvalificira postopanje Zbo-arjevo za brutalno lopovščino, češ da ■ zanj dejanje kakor bi ga imele potr-:i predlagane priče, dokazano. In naj m veruje g. dr. Mandič, da tudi itali-;iska javnost prav rada veruje, da se stviir godila tako, kakor je na razpravi lil \ usio, in da se veseli dr. Mandiče-_ga izraza kakor priznanja, da se je Zb :car ponašal lopovski in brutalno, izniti mora tudi g. dr. Mandič, da se nes revidno izrazil, ker ie dal povod 1 i:j- !u . da je one besede uporabil z eilki-n veseljem proti našemu ljudstvu, ar i ..'bolje priča okolnost, da je po več k edh g. dr. Maadićt zopet enkrat ime-oval, seveda ne zato, da mu ustreže, temveč le, da izrabi njegove besede. Kar se tiče laškega govora g. dr. Mandiča. konstatiramo le, da je g. dr. Mandič govoril italijanski v procesu političnega značaja, pred slovenskim sodnikom, proti nasprotniku, ki zna slovenski in za slovensko stranko in da ni bilo nobenega razloga, da se ne bi posluževal one pravice, ki nam jo daje zakon, da smemo govoriti svoj jezik pred vsemi oblastmi. Obtoženi \ usio gotovo ni zaslužil nobenega obzira. Ce se ob takih prilikah ne poslužujemo svojih političnih in jezikovnih pravic, potem ne vemo, kedaj bi pred s >diščem govorili slovenski. Ce so drugi odvetniki v enakih okolnostih govorili italijanski namesto slovenski, so zaslužili i-to sodbo, kakor smo jo izrekli o g. dr. Mandiču. S tem je od naše strani stvar zaključena in ponavljamo, da smo se bavili v našem listu žnjo, ker smo smatrali za potrebno z obzirom na javnost in posledice zadeve izreči jasno besedo brez ozira na <-I >tieno prizadeto osebo, katere radi tega niti imenovali nismo. Obsojali smo stvar, a ne osebo. Storili smo to s težkim srcem in bi nam bilo dosti ljubše, če bi mogli hvaliti, namesto grajati. S. Trgovina in »etetoo. BORZNO POROČILO. dne 23. majnika 1914. Efektna borza. P u naj, 1.15 -pop- Avstrijska reata papir 81.7'1 avstrijska srebrna renta Q1.6o. avstrijska kronska renta 81.06 ogrska Kronska renta 90 45, kre-ditke 6 7 75, Anglobanka 330.—t Union 577. O, Landerbank 49".5(>, Bankverein 510.— drž. žet. M4.52, Ijombardi ^6.7I>, alpinke , turške srečke 210. , Napoleoni 19 17, marke papir 117.67 Ix>ndon kratko 24.13, Pariz 95.81. Trdno. Dunaj, 2.4" pop. Avstr. rent* papir 31.65, kre-ditke 605.50, Llovd , drž. žel. 094.—, Lo - bardi 96 7r», alpinke 807.25, turške srečke 219.—. cbeqnes Pariz 95.81. Vz-lržno. Trst, urad.) Francija 95.6<»-96.—, Nemčtfa 117.40 -117.b* -. It. 95.25-95/ 5, London 24.10 - 24. >9, 20 frankov 19.13-19.20, 20 mark 23.48-23.54, so-vereign 24.03-24.09. nemški papir 117.40-117.80, italijanski papir 95.20 - 95.6 avstr. zlata renta 99.95 10.35, avstrijska kronska renta 8i ,9i» - 82.30, ogrska zlata renta 96.55 - 96-95, ogrska kronska renta 80.40 80.80, turške srećke 208 - 221.— diskont za menice do 3 mesecev 3*/« - 47//t, nad 3 mesece 41/4 - 4*//V Dfagovna borza. Budimpešta, 22 maj*. Pšenica za april —.—, maj 14.12. oktober 12.75; rž za april —.—, oktober ; o v e s za april--1 oktober 8 33 ; k o ru z a za maj 7.44, juli 7 f>9 avgust 7.81 Ponudbe pšenice povpraševanja ravno tako. Tendenca trdna Prodaje 8 000 q. Trst, 2o. maj. Kava. Santos good average za maj —.---.—, za juli 55.75 - 56.50. september 56.50 - 57 25, december 57 50 - 58.—, marec 58.-- 58.50. Tendenca mirna. Good Rio za maj —.-- —.—, jnli —.--52.75, s?ptember 58.25--.—, december 54.—--.—, marec .---.—. Sladkor. Centrifug, takoj 27V4-28V* maj avgu3t 27l/, - 2S* novem.-marec - 28.1/, - 294/,, melis takoj 29l/»- 29*/t, maj-avgust 29"/, —.—, nov.-mar.----.— concasse takoj 29.Vt-30.— kocke 30V4-31s/4 kristal takoj 28 S, 28V. — maj.-avgust —.—, okt.-dec. 27V, - 27.V4 Brez zanimanja. Obrtna cSrcRiijn v Avstriji. 33. Za ravnoisti predmet ni mogoče doseči dveh, nasledujočih si patentov, kajti prva objava uničuje bistvo novosti druge prošnje. Posest patentnega izpričevala, kakor tudi pravice, izvirajoče iz vložbe prošnje se lahko prenese na žive, kakor tudi podedujejo, bodisi v polnem obsegu ali določenih delih. Posest patenta lahko tudi predstavlja predmet zastavne pravice. Posestnik patenta lahko odstopi pravice do proizvajanja patentiranega predmeta, t. j. dovoli obrtne uporabe; ta začasna prodaja pravic se imenuje licenca, ki je lahko splošna ali omejena na posamezne države ali pa kronovine; izključna ali pa tudi ne popolna ali delna. Priporočljivo je, da se ne odstopi licenca proti enostavnemu deležu pri koristi, ker bi se moglo dogoditi, da ne porabi pridob-Ijenec pridobljenega dovoljenja iz povsem drugih vzrokov, radi česar je bolj koristno, da se določi progresivna davščina, neodvisno od odstotne. 34. Posest patenta, zaslana pravica in druge njegove realne pravice se pridobe in stopijo v veljavo napram tretjim z vknjižbo v patentni register. 35. Za čas pridobitve licenčnih pravic so veljavne med pogodniki določbe njih pogodeb. Napram tretjim je merodajen vpis v patentni register. Kdor si pridobi patent, prevzame s tem tudi tozadevna bremena v trenutku, ko predloži prošnjo za prepis c. kr. patentnemu uradu. 36. Patenti izumov se dele v glavne, dodatne ter odvisne. 37. Glavni so oni, ki se dosežejo na podlagi izvirnega izuma, ki ni v zvezi z drugim. Dodatni so oni, ki jih doseže isti izumitelj za nadaljni razvoj ali izpopolnitev že patentiranega predmeta. 38. Ako kdo drug izboljša že patentirano iznajdbo, doseže lahko vseeno patentno izpričevalo, katero se pa omejuje le na novost, po njem uvedeno ter mu ne podeljuje pravice do uživanja sadov izvirnega patenta; tak patent se imenuje odvisen. Ce ni mogoč sporazum med obema izumiteljema. doseže lahko drugi v določenih slučajih od c. kr. patentnega urada priznanje te pravice proti primerni odškodnini. Kjer zaprosi patent več oseb skupaj, se izda skupno izpričevalo, ne da bi se določile pravice posameznika. Vsak solastnik laliko prosto razpolaga s svojim deležem posesti, ima pravico nastopati sodnim potom proti onim, ki zlorabljajo patent, v slučaju, da ni pogodbe, ki bi temu nasprotovala. Nasprotno je mogoča licenca le z j enoglasnim sporazumom vseh deležnikov. Pravno razmerje med deležniki patenta I se ravna po zasebnem pravu, razdele se torej, izvzemši posebne pogodbe, sporne točke v enake dele, če ni določeno, da ima eden več pravic od drugega. Da se tedaj prepreči, da bi v slučaju nesporazumlje-nja eden izmed solastnikov sam izrabljal patent ter s tem drugim deležnikom delal konkurenco, je priporočljivo, da se Josip Spechar - Trst Velika Izbira pomladanskih in letnih dohodov krasnega blaga za molke obleke. Cene zmerne. Postrežba točna. Specijalno velita izbira angleškega Sitega. Slovenski urar F. Pertot Trst, ulica Caserma II tik Ljubljanske kreditne buke Obuvalo znamka elegantne oblike, fino blago. CenOt ki nadkrilfuMo vsako Čevljariica MODUNG TRST - Corso štev. 27. Podruinleas ulica Cavana štev. II Kje doiiiie veliko izbera potrebščin za pomladansko sezijo ? V dobroznani prodajalni A. Lourenčič, Trsi al Nuova 40 (vogal al. 8. Otovannl) Veliki dohodi volnenega blaga za gospe Voile in zefr za srajce od 48 stot. nanrej. Perkal panama. Predpasniki za gospe in otroke, pletenine, spodnje hlače, ovratniki, zapestniki, ovratnice, trliž i. t. d. Kar ne ugaja se zamenja. Sprejmejo se naročila za možke srajce. ARTURO MODRlCKY Prodajalna manufaktomega blaga in drobnih predmetov Trst, ul. BeSvedere 32. Novi dohodi perkala, zefiija, batista in pa nama. volnenega blaga, pokrivala in odeje preproge, brisače in prti, perilo na meter in za rjuhe, srajce, spodnje srajce, nogovice, moderci, ovratnice, dežniki, usnj. rokavice, čipke, traki in veliki izbor drobnih predmetov. Velikanska izbera. ZMERNE CENE. UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE' ZOBOV. ŠOBO V BOLEČINE : Dr. J.ČERMAK V.TDSCHER ZOBOZBRAV. nnla KONC. ZOBNI NIK I Kj I TEHNIK ULICA CASERMA, 13 II. nad. FrateUi Eauber Trst, ulica Cardoccl it 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za Čevljarje. - Specijaliteta potrebščin za sedlar}*. Zobozdravnik dr.Hinko Dolenc m Je preselil Is ulioe 8v. Laiarja v ulico VoldlUoo it 21 Ordinira In sprejema od 9—1, 3—6. s&ar Dvigalnik na raipolaffo Mirodilnica Dr. PECNIK Ernest Violin, Sv. Ivan štev. 1049 (hiša GasperOč) čev, firnežev, mineralnih vod, dišav, petroleja Ltd. — Postrežba točna. Velika zaloga raznovrstnih barv. Dr. PETSCHN1GG TRST, VIA S. CATER1NA STE«. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 —9 in 2 —3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11^—1 in 7—7 D9 KORSANO Specijalist za sifllistične in ko2ne bolezni hM svoj ambulatovU X v Trstu, v ul. S. Lazzaro St 17,1. J - (Palazzo Diana) ===== ♦ Za cerkvijo St. Antona novega. e Sprejema od 11 do 1: in od 6 do 7 pop. Ženske od 5 do 6 popoldne. • JOSIP STRUCKEU Trst, vogal mL Nuova-S. Caterina Not prihod volnenega blaga sa mofike in ženske, aefir, batisl In pergtva svila sa jopice. svilenina in okrintf zadajo norosti velik izbor izgotovlj enega perila in na metre, spodnje srajce moderei. Vezenina in drobnarije, preproge, oenaf. vase, trlii po izjemno niških f=BSi Veliko skladište klobukov deZnikov, bele In pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, moSkih nogovic itd. K. Cvenkel Trst corso 32 Cene zmerne. - Narodna trgovina. Postrežba teina. m Narodna trgovina. —v olje za sluh v -MRrar fc!>>■!■ a tgz Mhi.Mit lin umfi Dobiva se v vseh tržaških lekarnah. NOVOSTI NOVOSTI po najnižjih cenah TRST. ulica Nuova Stv. 37 NOVOSTI. NOVOSTI. 8 8 I Milnica Mario Ferlin Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽNICE: Ulica Sette Fontane 215 in Car bola zgornja 386 (stara smodišnica). Velika Izbera kramenij, barv, šip, žebljev, petroleja 1. t. d. Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd itd. lekarnaija dr T> NKOCZY-ja v I^ubljanL Prodaja na drobne In debelo A, 1 ulica S. Antooio ft. 2 polnMl vhod nI. S. Nicold 33 priporoča P. N. gospem svoj novi salon za česanie, umivanje glav, barvanje las, izdelovale vsake vrste lasnih del. Velika zaloga LASKIH DEL in parlemor. Jamčim za dobro postrežbo In nizke cene. ~ HENRIK PREUER Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva in bambusa, indijskega trsja in protja. Praktični in koristni darovi za vsako priložnost. IVAH SIMONIČ Trst uilca Belvedare 49 t TRGOVINA USNJA s vseh vrst, črnii in barva-nih ter nadplatov z izde-lovalnico zgornjih čevljev. Velika - izbera potrebščin za čevliatje in sedlaije. Specijaliteta: potipat« 111 nik „PALMA" 111 Leopold Kurst Trs«, Sv. Mar. Magd. zgornja 79 Priporoča slavnemu občinstvu no novo urejeno Mino jestuln In kolonUolnesa Maso. Postrežba točna. Cene zmerne. Svoji k svojimi ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na (kakor : grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso 5tev. 12, Telef. I77/1V od ll1/, do 17, in od 4*/, do 51/, pop. FR. P. ZAJEC LjaMjaaa, Štiri tri t Izpra&anl optik SpcdjaUat sa očala to SSpalflfte. griog« t» pbmnof, barom SMjaecM^ (2f»a)M (Zeia.) Lactna dalavaka c tatini« frambois izboren sirup, nastavljen po K 1*60 liter. Pristna namizna vina za družino; viški opolo, bel in črn, istrsko, furlansko in teran. Izborno in zajamčeno peneče vino. Sladki refofik, Asti in šampanjec. Bogata zaloga buteljk in dezertnih vin, likerjev, grenčice in žganja ponuja in sprejema naročila tvrdka E. Jarcc«, Trst, BLAtape-dotto9. Telefon 236 R. 8. Ceniki na zahtevo zastonj. Stran VL »EDINOST« št. 111. V Trstu dne 24. maja 19U. že preje s pogodbo določi, da pripada iz-vrsircv oz. izraba patenta le skupno vsem lastnikom patenta ter da se na vsak način natančno določi, kateri del dobička ali izgube vsakemu pristoja. 41. V Avstriji (različno od Ogrske) ni mogoče prisiliti odvisnega, da odstopi »voio iznajdbo predpostavljenemu zato, ker jo je napravil v njegovi obrtovafnici m z njegovimi sredstvi in ni pravno veljavna pogodba, ki bi ga k temu prisilila, ne da bi mu zagotavljala primerno odškodnino. 42. V Nemčiji, kjer so dosedaj pripadali izumi odvisnih gospodarju, se namerava z novim zakonom priznati izumitelju nesporno in brezpogojno čast, da sme figurirati njegovo ime v patentu, čeravno ga mora odstopiti gospodarju proti odškodnini (in ne zastonj). , ---».. IH. Mednarodno prijoritetno pravo. Na podlagi pariške mednarodne konvencije z dne 20. marca 1883, bruseljskega dodatka z dne 14. decembra 1900 in vašing-tonske revizije z dne2. junija 1911 zaprosi, kdor je naznanil v Avstriji patent, lahko zanj tekom dvajsetih mesecev v eni izmed držav mednarodne unije v varstvo obrtne posesti, ne da bi se mu moglo očitati pomanjkanje novosti radi njegovih predi-dočih prošenj. O prijoritetnem pravu je žalifcog razŠi-jeno popolnoma napačno mnenje, da je od ol jave prošnje patenta v Avstriji izum za leto dni varovan v vseh državah unije. Nič ni bolj napačnega. Po mednarodni konvenciji ni mogoče odkloniti tekom 1 leta prošnje z motivacijo, da ni novost, ker je bila že objavljena od patentnega urada druge države; kar ne ovira odklonitve iz drugih vzrokov, ki so v zvezi z dotično zakonodajo. Mednarodna konvencija pa ne brani izumitelja pred onimi, ki poznajo, ali j>a tudi ne, njegovo prošnjo in ga prehite v tujini, izrabljajo iznajdbo ter prosijo za predmet uporabe ali naravnost za patent iznajdbe. 45. Kdor je izgotovil kak predmet, ne da bi ga dal patentirati, ali }e že vse ukrenil za izdelbo predmeta, preden je dobil izumitelj naznanilo, da je njegov patent dosegljiv, lahko doseže v nekaterih državah, kakor n. pr. Nemčiji, pravico preduporabe, t. j. pravico proizvajanja in obrtnega raz-pečavanja patentiranega predmeta v delokrogu lastnega podjetja neodvisno od patenta. 46. Ta prednost uporabe je v tesni zvezi s posamezno tovarno ter se odstopi ali prenese na tretje osebe le ž njo; razširiti se pa ne more na druga podjetja ali tovarne, tudi če pripadajo istemu gospodarju. Čeravno je ta pravica prednosti uporabe tako omejena, vendar lahko povzroči veliko škodo lastniku patenta; važno je torej da se to po možnosti prepreči, res je, da se morajo ukreniti predpriprave za dosego prednosti, brez slabega namena, vendar je težko dokazati morebitno goljufijo. V Nemčiji so celo ljudje, znani pod imenom patentnih »kun« (Patentmarder), ki sistematično izvršujejo to. Ti proučujejo cbjave tujih patentnih uradov, posebno one avstrijskega, preskrbijo izdelovanje predmeta ter si tako zagotove v Nemčiji prednost uporabe, še preden je predložil izumitelj in lastnik inozemskega patenta svoio prošnio. Razun ugodnosti, da so si pridobili odjemalce, ker so preje začeli, ne plačujejo nobenih pristojbin ali stroškov za patent ter zamorejo ponuditi blago ceneje. Najnovejši patentni zakon, t. j. hoiand-ski, z dne 7. novembra 1910 se izraža zelo jasno v tem oziru. Odst. 2 § 7 se glasi: »Kdor predloži na inozemskem brez slabega namena prošnjo, preden zaprosi za prijoriteto drug, si zagotovi s tem činom pravico priznanja preuporabe«. Druge države, kakor Severo-ameriške Združene države podeljujejo patent izuma celo vsakemu, ko vloži prošnjo pred izumiteljem. Anglija je končno priznala po odlogu Solicitor general de dato 9 in 15 novembra 1906 ter svečana 1907, da je mogoče podeliti več patentov za isto iznajdbo. , Kakor je razvidno ne brani mednarodna konvencija izumitelja napram tretjim ampak le proti javnosti, povzročeni po njemu samem s prvo objavo. - Kdor je kaj izumil, za kar je važno, da si zagotovi patente v inozemstvu, mora podati prošnjo v vseh državah, kjer imallahko koristi, ne da bi čakal na izid avstrijskega patenta in na vsak način, preden so tretji o tem obveščeni, ako noče biti oropan sadu svojega truda ter zapostavljen po kakem izkoriščevalcu patentov. K prioritetni pravici je zadnje zateči se le tedaj, ko ni mogoče drugega ukreniti. 53. Vašingtonska konvencija zaznamuje napredek, v kolikor se tiče minljivosti poznejših patentov, ki niso mogli prej trajati več kakor izviren patent, ko so sedaj od tega neodvisni. 1 ekst tega dodatka se glasi: § 4 bis) Les brevets demandes dans les differents pays par des personnes admi-ses au benetice de la convention aux ter-mes des articles 2 et 3, seront indepen-darits des brevsse obtenus pour Ia meme invention dans les autres pays adherent ou non a I' union. Cette disposition doit s' entendre d' une facon absolus, notamment en ce sens que les brevets demandes pandant le delar de priorite sont independants, tant au point de vue de la duree nornake. Kile s' applique a tous les brevets exi-staiit au moment de sa mise en vigeur. Nadalje obvezuje vešingtonska konvencija prosilca mednarodne prijoritete, da navede v prošnji sami in sicer datum in kraj izvirne prošnje, katera naj tvori po^J-k*go zahtev. Ta navedba je pozneje nemogoča- Strojna tovarna Konigsfald - Brno tovarna strojev in železniških vozov d. d. v Sirameringu prej H. D. Schmid _Kfinlgsfeld prt grmi_ Stroji za izdelovanje leda in hlada po zisferaa LINDE (z amonijakom) (čez 8400 naprav) ip zisfem z oglj. kislino Zfl HALI IN UELtKI OBRAT Parni stroji, paroi kotli, sesalke, moforji-cestni valjarji _to stroji za obdelovanje lesa_ Zabte vaj te prospekt km. 7. Splošna hranilnica v Trstu t>) a b] je edini slovenski denarni zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati hranilne vloge, za katere se zahteva pupilarna varnost. Pri Splošni hranilnici vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok. Vložna obrestna mera 4%; dvakratna kapitalizacija v letu. RENTNI DAVEK PLAČUJE HRANILNICA SAMA. Posoflla na poslopja in zemljišča po Mniži posojili. Uradi: Via dl Torre Bianca štv. 41; uradne ure: 9—12; 3—5. Qj to 0 0 a s t=n ZH LEPI O BOH v zelo veSiki izberi ulica Ponterosso 8, vosa! uB. Nueva 13 Vsakovrstni obleke sa mo dečke in @tr©k©a Fine, elegantne obleke, katere izdelujejo najboljši krojači. A. SBOGAR kovač, mebanik in elektrotehnik - z detonk* u oikeUrifije, p^ir&bmeRjs, bakrsnja Hd. &L Trat, Via Gaetana Oeaizstti 5. - Tetefeo 126, Ros, IV. ta b«x.cia, losaljks, IIv;Jae stir^s, S t jo T stroko mehanikov, pripi&v« u {;.. idigovaltilsa, električne zrvones, trlofon* j-> . la vuko delo atekarotehniSko. - i r^rr:'; it&kii za gac U ei-^.trrfco !a d- r^ih p/refaest«, { Veliko zalegu in tovorna poMlitra ANDREJ JUG - TRST via S. Lucia S. via FateferI W* Bogsfa in lepa izbera finega in navadnega pohišSva in tapetarij. Teflon 1T-3S Suoji k svojim! ta- tiTL !0 ICabar©! Muriafi M&xlm % "H TRST - Via Stadion ltev. IO - TRST » 1 CARLO MAURICE, ravoatelj-lastnik. - Ferdinand Leepoldi pri glasov. JCtipfold*. Zadnji spored te sezone z umetniki prve vrste. Začetek ob9zv. od 15. do 31. maja 1914. Konec ????? Lotfe imenovana mala Voeite CiibeH, P«lwa Cilk, fantastična Mzl Sladka, kabarofcistka. —Mrla ci Fi povka. Mar j— Ol ai^, rida MarHiana, plesalka Mila Manucla, pevka. Glorglwa Co- By italijanska zvezda. 6*ri<0 Nopp6, komik. Marsipan DttCt. Prednaznanilo! Dne 31. raaja zadnja predstava te sezone, in častei jubilejni večer jako priljubljenega ENRICO HOPPE. m prostor K 1 - Drugi prostor R 1. snbretka. 3E Ljubljanska kreditna banka pođrnžnioa ¥ Trutu Oentrala: Ljubljana. Podružnice: Split, Oe-loveo, Sarajevo, aort oa In Oelje. ulica Caserma II. Telefon: 8 18. Blagajna }e cd;rU o4 9-1272 & 272-5 DeinISka giavnfoa: K S ,000.000 Rezervni zak adi: K 1,000.000- Izvršuje najbolje Vse v bančno stroko spadajoče tranzakeije. Vloga na knjižice J 0| obrestuje a ^ 10 nafto. (rentni davek piaea banka iz svojega), vloge na tekoči in žiro~račun najbolje po dogovoru. Sprejema borzna naročila za vse tu* in inozemske borze. Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. zdraviliSče Varaždinske toplice, (Hrvatsko). ieleznlfta, Kitna, tefef. la brzojavna postaja, lov zdravniški kotel z efektrifro razsvetllavo staroznana radioaktivna žveplana kopeli 58 C prfporofljivD z« trgnnje, reumo, ishljo Itd. Pitna zdravilišča za bOteznl v vratu, krhlju, prsih, Jetrih, žalodeu In v črevlh. Električna masaža, blafcne,~ogijiltovo kisle, solnčne in soparne kopeiji. Odprto eelo leto. Moderni komfort. ftovi hoteli. Krasna okolieo. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdravllidfttega ravna feljatva. Zdraviliški zdravnik dr. I. Lioehert. dti iae lo b M. Alte nasledniki Trst »lica Nuova 36—38. Priporočata cenjenim odjemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega manufakturnoga blaga za pomladno in poletno sezono po najnižjih cenah, da se ni bati največje konkurence. Se piiporočata kot Slovenca O. Milift F. SuftmalJ. <0 i Haitg promet v svoji eoifii z izvrstnim cenim plzsnsčim pivom Iz ČsiHs deviške pl^ovsme v Čeških lahkega etovansks pivovara. Zaloga v Trstu: Schmid & Peiosi, via deila Crociera. tLV Pokusite pivo v slovanskem grandhotehi „Balkan", Trst, : vojaški trg in v slovanskem hotelu „Lacroma" v Gradežu. Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadrti itd. itd. Josip Traitspyi Trst yi. if. 11 priporoča svojo pekarijo. Večkrat na dan svež kruh. Zaloga moKe vsaiie vrste iz prvffi mlinov. Vina in likeri v steklenicah. Slad-ščice in biškotini. Postrežba točna. Francesco Buda, zlatar Trst, ulica Scaif&ata it. 1. Predaja srebrnih in 1 ovinastili nr, od 4 kron dalje, uhtni, prstani, verižice iz ameriki nekega dcuble zlata it ključno po priložnostnih centih. Prodaje, ku ^^ poje in nienjuje z!&to; srebro i a drag oc. Tvrdka BUDA mrre prode jati po neverjetno nizkih cenah, ker ne izdaja veHkanskih avot za iukeurijozne prostore, razsvetljavo itd. itd., k^r mora koačno vae plačevati konovalec- H y Odlikovani (ert^rtkl mojster Viktor Sekii ■aias^tel) »baToLa e. kr. Irf. ts •jroiolikegA pe>»ljstv» n prfporoč« svojo zalogo remc-vrstnegs obnvala za goapo. go* tpodd tudi za otroke, Prodaja nsjbofjčsga toSčHs Fs-etflc, Glo- ® h in, cftv£lier ha C2r, || Metodovo mašilo. SliJ^JD Naznanjam si. občinstvu, posebno pa p. n. gospem na Belvederju in Škoikiji da sem odprl novo prodajalno manifakturnega blaga v Trstu« ulica ifev« 4 Prodajalna je dobro preskrbljena z različnimi dobrimi predmeti, pleteninam!, nogavicami, perilom itd. po zmernih cenah. Ps I? fpi^l7 Cene zmerne. - Postrežbo solidna. uKcaWire 4. Zaloga moke, otrobov in ovsa prve Vrste RUGGERO (5RMBEL Irst, ulica de! Bachi ltw, 8. voqal tiliec fleguedotto. Telefon štev. 24-OS Zeleznoto Klna-ulno za bolehne in rekonvalescentca Provzroča voljo do jedi, utfjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. — Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah In z nad 6000 zdravniškimi IZBORNI OKUS. spričevali. IZBORNI OKUS. Lekarna Serrauallo - irst V Trstu, dne 24. maja 1*14 »EDINOST« it llj. Stran VII. Kmetijski vestnlk. Trtna ali grozdna plesnoba (oidium). Grozdna plesnoba je pri nas pravzaprav že stara znanka, razsajala je tu že mnogo preje, nego peronospora. Kot najboljše sredstvo zoper njo »e je do sedaj izkazalo edino ie večkratno pravočasno oprašenje vseh rrsnih delov z nsjrineje zmletim žveplom. Namesto navadnega žvepla rabijo vinogradniki v novejšem času s prav dobrim uspehom žveplo, ki ie pomešano s 3 do 5% enako fino zmlete bakrene galice (zolfo ramato), kajti to bakreno žveplo ne prepereča le plesnobe, ampak spopolnuje *udi učinek škropljenja proti peronospori, ker se s puhanjem spravlja bakrena galica iažje v grozde, nego s škropljenjem in to je v vlažnotoplih časih veliko vredno. — Škropiti se more sicer kakor po navadi tudi pri uporabi bakrenega žvepla, katero le bolj zagotovila uspeh obrambe proti peronospori. Kakor več ali manj vse glivične bolezni naših kulturnih rastlin povspešuje tudi trt-no plesnobo vlažnotoplo vreme. Peronospori slično napada tudi plesnoba pred ali po cvetju vse zelene trtne dele. vendar s to razliko, da se naseljuje le na površju, dočim se peronospora vgloblja v notranje dele listja, oziroma mladik in jagod; zato so tudi od peronospore obolele jagode znotraj rujave, od plesnobe napadene jagode pa ostanejo znotraj zelene. Ce opazimo na grozdju in sčasoma na listju in mladikah neko sivo pepelu podobno prevlako, ni dvoma, da imamo v vinogradu trtno plesnobo, ki se, ako močno nastopa, tudi izdaja po plesnivem duhu. Ker se, kakor rečeno, plesnobna glivica naseljuje le r.a površju jagod in drugih trs-nih delov, jo je lahko ovirati v razvoju tudi Še, če se je že tu in tam pojavila, dasi je tudi tu boljše bolezen odvračati nego pa vračiti, dočim je peronosporo mogoče le odvračati s pravočasnim škropljenjem zdravih trsnih delov, da bolezen niti skliti ne more. Kakor so se navadili naši vinogradniki škropljenja, tako se bodo morali še bolje navaditi žveplanja, če bodo hoteli imeti povoljen uspeh. Žveplati se mora prvikrat, ko se pokaže grozdje, drugikrat pred ali med cvetenjem in tretjikrat, ko pričenja grozdje dobivati debelost graha. Če se pozneje vzlic temu še na kaki trti pojavi plesnoba, jo je takoj požveplati s sosednimi vred. Žvepla se naj pri lepem vremenu, ko je prenehala jutranja rosa in sicer tako, da je žveplo fino in enakomerno liki megla razdeljeno. Pod vplivom solnčne toplote se spreminja žveplo v žvepleno sokislino in žveplov dvokis, kateri zaduši plesnobo, oziroma prepreči razsirjatev plesnobnih glivic. U-speh je tem boljši, čim finejša je žveplena moka, čim natančnejše se delo opravi in čim lepše je vreme. Dežuje preje, nego je solnce zažgalo žveplo, tedaj je žveplanje ponoviti. Nekateri se ne morejo prav sprijazniti z žveplanjem, češ, da dobiva mošt, oziroma vino neprijeten duh in okus po žveple-nem vodiku, ki spominja na gnila jajca. Pri zgodnjem žveplanju se tega ni treba bati; le, ako se pozno žvepla in ako se žvepla preveč na debelo nasuje, je mogoče, da ostane nekaj žvepla na grozdju do trgatve. V tem slučaju je treba mošt pretočiti, oziroma ločiti od gošče, predno začne vreti. Će bi to še ne pomagalo, je potem po glavnem vretju vino parkrat razpršeno pretočiti v nekoliko zažveplan sod in in neprijeten duh, oziroma okus, izgine gotovo. Vsekakor pa je bolje imeti vino, četudi s takim neprijetnim okusom, ki se da sicer odpraviti, nego pa nobeno. Gotovo je tudi, da bi v naših vinogradih manj grozdja segnilo, ako bi naši vinogradniki pridneje in vestneje svoje trte žveplali proti trtni plesnobi. Kedaj naj se trava na senožetih pokosi za seno? Travniki naj se kolikor Ie mogoče zgodaj kose, seveda tudi ne toliko prezgodaj, da bi se premalo nakosilo. Kolikor mlajša je trava, toliko več ima v sebi redilnih snovi, zlasti dušičnatih in fosforovokislih spojin. V mladih rastlinah je staničje nežnejše in zato lažje prebavno. Čimbolj se rastline razvijajo, tembolj se manjša njih krmilna vrednost, ker razinerno izgubljajo redilne snovi in se lehko prebavno staničje pretvarja v težko prebavno lesno staničje. Ko rastline odeveto, preneha tvor-jenje dušičnatih snovi, za tvorjenje semena se porabi fosforova kislina, ki je nabrana v rastlinah, in vedno več je težko prebavne lesne vlaknine. Za napravijanje sena je najbolje travnike kositi tedaj, ko rastline prično cveteti, ali tik pred časom, ko je ves travnik v cvetju. Košnjo odkla-dati čez ta čas, ali, da rastline dozore in se potrdijo, vedno pomenja izgubo redil-nosti. Večja množina sena iz starejših rastlin je največkrat le navidezna, ker se debelostelnato seno manj gosto da zložiti, nego seno iz mladih rastlin, ki imajo še nežne in upogljive bilke. Pozna košnja pa tudi slabo vpliva na košnjo otave. Žveplenokisli amonij, ki se dobiva v plinarnah — poraben za gnojenje? Žveplenokish amonij, ali amonijev sulfat, je sploh postranski izdelek plinaren in je izborno dušičnato gnojilo. Plin, ki se dela v plinarnah iz premoga, je onesnažen z amoniiakom ter se čisti na ta način, da se stiska skozi vodo. Ta voda ima potem v sebi veliko amonijaka, ki se s pomočjo žveplove kisline izpremeni v žveplenokisli amonij, t. ]. rjavkasto sol, ki služi kot izborno dušičnato gnojilo. Aooaijtv sulfat jc pa le tedaj poraben za gnojilo, će nima v sebi rodanovega amonija, ki je hud strup za rastline. Ce kupite v naši tržaški plinarni amonijev sulfat, vam morajo jamčiti za določeno vsebino dušika in za to, da nima v sebi nič rodanovega amonija. — Amonijev sulfat, kakor se prodaja po kmetijskih družbah, ima navadno 20% dušika in stane 100 kg okoli 34.— K. Na tej podlagi in po teh cenah morete primerjati, če je cena temu gnojilu v tržaški plinarni primerna. Slišali smo, da so cene temu gnojilu v tržaški plinarni izredno ugodne; če torej ta amonijev sulfat odgovarja gori navedenim zahtevam uporabnega gnojila, bi bilo le želeti, da bi se naši kmetovalci čim najbolj posluževali te ugodne prilike, da ga ne bo treba izvažati kar po cele vagone v Italijo, kakor se do sedaj dogaja, temveč da ostane doma v prid našemu kmetijstvu. Amonijev sulfat je izvrstno dušičnato gnojilo za vse rastline; izborno je z amonijevim sulfatom gnojiti trte, seveda ne premočno, drugače prebujno rastejo, kar tudi ni dboro. Seveda je zelo važno trte gnojiti tudi s fosforovo kislino in s kalijem. Kako se zatrč rak na mladem sadnem drevju. Rak napada razna sadna drevesa, toda najbolj jablane. Raka razločujemo dvoje vrst, in sicer zunanjega in notranjega. Zunanji rak pričenja razjedati kožo in deblo od zunaj ter napravlja neko črnkasto iz-dolbino. Iz nje se začenja večkrat cediti neka smrdljiva tekočina. Notranji pa razjeda znotraj ter dela večje ali manjše zaprte izbuhnine, ali bule, na zunanjo stran. Rak napada mlada in stara drevesa, in sicer se naseljuje na vseh drevesnih delih. Najrajši se rak napravlja tam, kjer se drgneta dve veji, ali Če je bilo drevo drugače močno ranjeno, bodisi s kakim orodjem, z lesom, po krvavi uši itd., ali pa da je bilo ožgano, zapečeno, odnosno zmrzlo. Ce se ranjeni deli počasi celijo, se med tem časom navadno tudi naseljuje rak. Nadaljnji povzročitelji raka so: slaba, mo-krotna, izpita, trda zemlja, tako, da se drevo Ie počasi razvija; cepljenje močno rastočih vrst na prešibko rastoče divjake in nasprotno, torej nepravilen tok soka itd. Rak se tudi prenaša z drevesa na drevo z bolnimi, že napadenimi cepiči. Ce je nam znan vzrok te bolezni, potem se da temu lehko in kmalu odpomoči. Slabo, odnosno močno rastoče vrste je podlogi primerno nad zdravim delom precepiti, pre-goste veje odstraniti, preveliko vlago po možnosti odpeljati, slabo zemljo okoli drevesa z boljšo nadomestiti, ali z gnojenjem zbolišati. Začetne rane se ktnalu zopet zacelijo, če se namažejo z nekoliko gorkim katranom ali karbolinejem, zlasti če se prej rana z nožem izreže, kar je vsekako priporočljivo. Poslednje delo se more seveda zvršiti le pri manjših, finih vrtnih drevesih, ker drugače tako ravnanje povzroča prevelike stroške, pač pa se mazanje s karbolinejem hitro zvrši in je ceno. Kdor more, ravna dobro, če večje rane s cementom ali z malto zalije ter obveže. Priporoča se nadalje puščanje soka. V tem slučaju se koža prereže podolgein 3 do 5 krat na okrog, in sicer kakih 20 cm pod in nad napadenim delom. Prav močno napadena drevesa je pa najbolje popolnoma odstraniti, zlasti če so pregosto posajena, ter vse sežgati, da se razširjanje po možnosti omeji. Ce je raku vzrok slaba zemlja, se taka drevesa, če so mlada, drugam, v boljšo zemljo in lego presade, dotični prostor pa z drugim, tej bolezni nepodvrže-nim drevjem zasadi. Kakšna umetna gnojila se rabijo za zelenjad? Umetna gnojila se tudi pri zelenjadi in pri cveticah izborno sponašajo in ovirajo na vrtu razmnoževanje škodljivcev v zemlji. Ce gnojimo s hlevskim gnojem samim, nimamo vedno zaželjenega uspeha, ker je hlevski gnoj bolj enostransko gnojilo, je pač močno dušičnat, a pri nas mu navadno nedostaja fosforove kisline in kalija. Obe ti redilni snovi ste pa silno važni tudi za uspevanje povrtnih rastlin. Sicer si ni misliti vrtnarstva brez hlevskega gnoja, ker ta pospešuje razmnoževanje prstnih bakterij, ki so za rodovitnost neobhodno potrebne. Vrtna zemlja bodi torej vsekako s hlevskim gnojem pognojena in zagnojena, a najvišji pridelek se dosež_e s pridevkom umetnih gnojil. Na že zagnojenem vrtu — kakor so navadno vsi vrti — se priporoča gnojiti, oziroma narediti poskus s 4 kg amonijevega sulfata, 4 kg rudninskega superfosfata in s 4 kg kalijeve soli na aru t. j. na 100 m2 ali na vsakem m2 40 g teh gnojil. Ta gnojila je treba pred porabo dobro skupaj zmešati ter jih par dni pred setvijo ali saditvijo na obdelanem svetu spraviti plitvo pod zemljo. V trgovini se nahaja tudi takozvano vrtno gnojilo (mešano umetno gnojilo za zelenjad, cvetice in rastline v cvetičnikih), ki ima 10% v vodi raztopne fosforove kisline, 10% žveplenokislega kalija in 4°/0 a-monijevega dušika. HIKUSCH Trat Mu Sa fmm tUd l Prodaja moke I vrste slad&ce in prepečene« (bilkote) naj-b ljših rrst, velika izbera bombonov, svet kruh trikrat na dan izdelan z električnim strojem Buteljke, fina desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem, pivo v • steklenicah. — Postrežba točna. : : 0 prHlbl birme veffk dohod nr, verižic, » zlatih In srebrnih pri- 5 veskov. Znižane cene. Mlrodilnlca In dttavarnlca JOSIP PET0RIĆ Trst: Catrala!. Aqndotti 19. M. 23-69 Podružnice: Via Lazzantto vecckla SL 32, Via Apiari št. 4 is Via Montorsim (Rujan) 2. - Zaloga n fctah V. Lazzantti rodio 32 Medicinalne in tehnične lekarije. Specijaliteta dišav in mila. — Toiletne potrebščine za gospe, gobe (direktni uvoz) gT ^ G U IVI I Gard Dva- poailjatvi tudi v znamkah — 80 stot. pošljem poštnine prosto 3 uzorcei. — Tajne pošiljatve. Mlrodilnlca Ani. Orsich Trst, Barriera vecchla 14 Zaloga barv v prahu, čopičev, firnežev, krtač, dišav, lanenega olja, ribjega olja, naftaline in praškov proti mrčesom. — Pošiljam po povzetju. — Cene zmerne. Za pokrivanje in varstvena obveza različnih ranitev, da se z onečišćenjem ne morejo razviti v hude in težko cel j ve rane. je najboljše mečilno vl*čno mazilo Praao domaČe zMlo varuje rane pred onesnaženjem in vnetjem, blaži bolečine, povzroča hitro zdravljenje in je vsled različnih izdatnosti kot mečilno vlačno mazilo v vsaki hiši neobhodno potrebno. Škatljica 70 stotink. Dnevne pošiljatve ako se pošlje naprej K 3.16 za 4 škatlje K 7.—, za 10 škatelj franko na vsako postajo. BEuhAn MU c* kr. dvorni dobavatelj. Lekarna . iTDVnEr. Pri ».Črnem Orlu", Praga Mala strana ogel Nerudove ul. 203. Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske. Vsi deli ambalaže ° nosijo varstveno znamko TO6«M hm prodna Emilio Muller Trst«, vt» a Ivosbi oika a. aiMik). VELIKA IZBERA Zmaga na vsej žrli 1 7Mfirxcf fntrn najbolje kolo monarhije dobiva vedno cove odjemalce. S o s & -i o C o. 5.S 3 O •O 3 P ■c s> Sf Priporočljivo je tod! K0SM0S* B°im Austrijsko tovorno orožja STE9R. Zastopniki: Trst: Rudolf R6tl, ul. Acquedotto 21 Gorica: F. Batjel, Via Duomo 2, Sv. Lucija: I^ulig^^Pula^^ra^^uda^^G^CaMuccM^ • • • BIRMA • • • Velika zaloga predmetov za birmo! Mtae! Leone Fanof zlatar najine! Trst« Passo S. Glovannl itev. 1 pod novimi oboki odaljtantmi DOC Chl • FllUalho v Poreču. od kron 0S'— dalje » n 30 11 n »» n 1» n 41— n n i» IS'— „ i» n H'-1 D it n SS'— ti n n SO' a »» » 43'— t* n SS' » »» »» 14*— fp 1 • n ti 2®'— n Bogat izbor uhanov, prstanov, dijamantov, briljantov, srebrnino itd. itd. po ugodnih cenah. — Kupuje se zlato, srebro in dragocenosti proti izplačilu najvišjih dnevnih cen. Zlata verižica z uro, dvojni pokrov za dečke . . . < Zlata verižica in srebrna "tira, dvojni pokrov, za dečke Verižica čez prsi in zlata ura „ „ za dečke Verižica čez prsi in sreb. ura (tula) „ „ za dečke Srebrna verižica in ura „ „ za dečke Collier z zlatim obeskom za deklice Dolga verižica z zlatim obeskom, za deklice .... Dolga verižica in zlata ura z dvoj. pokrovom, za deklice Dolga verižica in zlata ura z nav. pokrovom za deklice Dolga zlata verižica in srebrna ura z dvoj. pokrovom Zlate zapestnice za deklice ........... Uhani z dijamanti, vdelani v zlato, za deklice ... « 1 odrezek 7 kron 1 odrecek 10 kron 1 odrezek 15 kron 1 odrecek 17 kron 1 odrezek 20 kron Pristao broško sikni pomladna In poletna sezona 1914. Odrezek 3*10 ■ dolg za konpl. moiko abl. (suknja, telovnik, hlače) + + + samo + + + Odrezek sa črno salonsko obleko 20 K kakor tod blago sa povrSnike, turistovske lodne, svil. kamgarne, blago za damske obleke itd. poSilja po tovamiSklh cenah kot reelaa in solidna, najbolje znana tovarniSka zaloga sukna Slegel - lmhof - Brno (ILravsto) Vzorci gratis In franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, če nsročnjejo sukna naravnost pri tvrdki aiegel - lmhof na tovarniškem mestu so znatne. Stalne, nizke one. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naročil v popolnoma svežem blagu. Kupujte vse zlate In srebrne darove §8 za birmo SB v dobroznani zlatarnici Giacomo Paluello, Trst Cene zmerne. Via Nuova 42. Cene zmerne. Serafin Siega Pekarna, Trst ul. Bosco it. 18 Večkrat na dan svež kruh. — Prodaja sladčic In prepečencev. — Vsakovrstna moka. — Postrežba tudi na dom. — Priporoča se za obflen obisk. — Sprejema se vsakovrstno : : : pecivo. : : : Interesantno za voznike in tudiza privatnike 1 Zaloga sena in (teShega) ovsa TRST. Via tappe Parmi liv. 14. Točna postrežba. - Cene zmerne. Prodaja na drobno in debelo. Josip Petronio, Trst Trg Barrierra vecchia 3 Zaloga preustrojenih kož (usnja) in vseh drugih potrebščin za čevljarje. Podplati se dobivajo po znižanih cenah. Cene zmerne. — Postrežba točna. I Angelo ftenler, Rojan 2 s Novi dohodi.::::: Hovi dohodi. E Perka>, batist, krep, zefir, možke, ženske in otroške nogavice, možke in deške spodnje srajce, trliž, zavese in vetras na meter in zgotovljene kakor - tudi prti po jako zmernih cenah. - 1 069- kr. priv Avstrijski kreditni zavoi za trgovino in obrt (natanovljen leta 1855). — (Sfavaioa Is reserve 243,000.000 kron). PODRUŽNICA V TRS U Plana Nuova it 2 (lastno poslopje) •prejme v svoje jeklene varnostne celice zdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Bero Udi ojamfieae proti poftani In vloma, pokru« i« opravljanj« vrednot, kakor tndi aamo po* irato sap rtih uvojev, tor dk v dotičnih jekltni). celicah v najem i varnostne shrsnsbtce (safea). m Učnih velikosti, v katerih ae lahko shranijo vrad noatal papirji Uatlne, dragulji itd. Varnostne celice ne more nihče drogi odpisi kakor stranke vzajemno z banko. Uprava Id shramba vrednosti v lastnik celicah na razpolago. Podružnica Kreditnega zavada sprejema hranilne vlog« na knJiSte* In jih obrestuje do nadaljnega obvestila po a v/. Rentni davek plafia direktno ssavod. Savi ■« tndi n vsesal bankovnim! posli, t«> ta varovanjem proti cgnbam na fotib&aja --i?'.:* -. ..^v^.'- ■ • .i1'- Glavna potniška agencija Vincenzo Leban TRST - Via S. NiCo96 it. 1 - TRST Ustanovil. I. 1GM. Brzojavi: Leban-Trs« Ameriko, Kanado, Avstralija, Afrika Odprema potnikov na vse strani sveta s železnico in z najhitrejšimi parniki črez Oceana za 5 do 6 dni i. s. Francoska črta iz Havre, Cunard-Linie iz Trsta, Holland Amerika Linie iz Ritterdama, Severo-Nemški Lloyd iz Bremena. Dr. HORVATH Trst, Via Nuova St. 22 ordinira za KOŽNB In SPOLNE BOLEZNI od 11-1 In S-7. Za boleCine v nogah In sklepih od 11-12 In od 4-5. Ob nedellah samo predpoldno. Oblastveno avtorlzo*&na delavnica PATRIZIO PITTH se je preselila v ul. Giacinto Gallina 6. Napeljava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električnih zvoncev in strelovodov. Zaloga potrebščin. Izbor oglja za električne svetilke. Točna izvršba. - Plačilo na obroke. - Brezplačni proračuni. TD fifl lir 11 DPKIt Drože (kras) Iz odllkoraiie slovenske trgovine drot so dosegle dosedoj vsepovsod noMi sloves. Narodnjak m\JUVU. rtiu. Bmoemte pri domači tvrdki, M Pam postreže po konkurenčnih tenan. J. J. SUBflH trst t^ ^U10 POZOR! Slouemki botri In Potre l Bnicenelft In ntUlepža birmanska darila sevdoMv trgovini ar In zlatnine Alojzij Povh Trst« Trg Barriera 3, POZOR! Stran VIII. V Trstu, dne 24. maja 1914. V Trstu, dne 24. maja 1914. n TOMM&JI9E TVRDKE Brivnice. Anton Novak ffSS^-SBt 57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogo&tevilnl obisk. - SVOJI K SVOJIm! 2660 Hrihflllfll in naj'eP^» lasuljarska dela se izvr-UIHUJIJMI šujejo v frizerskem saionu Andrej m ftOJlCa v rrstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kapljajo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točaa postrežba. Ogledajte si izložbo, da se prepričate. 1851 Houo fertonlcn roča slavnemu občinstvu. — L"Jani Mulievič Jurij, bivši pomočnik V Gjuriaa 2006 Buffet. Rliinn^nfN l*A cenjenemu ubčinstvu Buffet v rilPUlUlU J t ulici Gbeda št. 8. Točijo se pr-------r_ 1804 vovrstna vina in pivo. Cement Tovarna ceo! In cementnih ANION FABBM, Trst ulica Tor a Piero 18 blizu rojansk^h obokov. Cene zmerne 23 8 Čevljarju ČeuUarnica „fllla Sartoreir 5. — \ eiika i z bera obuvala za gospe in gospodo, Sprejemajo se naroČila ter poprave. Gene zmerne. 1447 fMlilfniHfVlfl čevljarnica z zlato kolajno v Ge-UUllnUvUlIU novi Lastna delavnica, Sprejema naročila po meri in popravlja. Cene zmerne. Josip irol. ulica Conti št. 38. 1863 Filip PIKIC TKST' u!ica Mo in° » vento 11 čevl &r»4ene čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k priporoča svojo delavnico in pro-•i«j.iiaico čevljev. Izdeluje po meri in prodaja rvojim !• 2668 U/Ollfirtmirl ALBEKT KAUBER na Prosekn IcvlJUnilll seku se dobi vsakovrstne čevlje avstrijskih in nemških tovaren. Ročno delo Sprejemajo se popravila. Izdeluje se naročene čevlje po meri. če ne ugaja se lahko zamenja ali pusti Cene stalne in zmerne. 2502 Fotografi. CfltnA^nfn Antona Jerkiča naslov: Trst. ulica f0lU3lUIU delle Poste 10; Gorica, Gosposka ulica T. 4444 spomini so artistične fotografije na kristalu, porcelanu itd za priveske, št. 41 (palača Salem). 1495 Glasovirji. rrm tnl/riffn u^ca Fornace 13. Tovarna in ftillll aUnjIUlI trgovina glasoviijev in piani -nov. Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji k svojim! 2224 Gorivo. Illffn fiormolr ^^IfcdnikRibarići priporofia za- iVUlI Uullltn logo vsakovrstnega oglja, drv in petroleja po nizki ceni. Pošilja tudi na dom. Trst, nlica 5quero nuovo 15, telefon 2243 4032 Gostilne. Konsumno dniJtvo v Lonjerju se priporoča lavnemu občinstvu za obilen obisk, ker toči samo domače vino prve vrste. 2039 V,«■ ft 1 flirlf Trst. ulica Pa?qu»- 1 Revoitella lVUrUI jlUll št. 62 pr poroča cenj. občinstvu svojo pekarno in sladčičarno, v kateri se dobi večkrat na dan svež kruh in sladčice. Vino In likeiji v steklenicah. 22NS Bulic priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno „Ai buoni amici" v Trstu, ulica Belvedere štev. 39, točilnico vina in piva v Tr-tu, v ulici Bi?nvenuto Cellini štev. 1, gostilno „Al Luon Almissan" v Rojann, ulica Montorsino št 3, točilnico vina v Barkovljah Bo vedo), ulica Perarolo št 342 (hiša Ščuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša in pivo. Trst, ulica Molin a vento Gostilno - Buffet Tomožtf »»u.. št, 3. — Toči pristna vina in Dreheijevo pivo brez aparata — Vedno sveža kuhinja. — Pegan L e a n d e r, voditelj. g 271 >3 Trst, ulica Gostilna juia Civetta veccbir Valdirivo štev. 27, se priporoča za obilen obisk. Domača kuhinja. Vsakovrstna vina in Dreheijevo pivo prve vrste. — Lastnik Matej M e s c h i k. 1 y _ 1984 ObrtnUsko druftvo v BarkovUob (bi zu cerkve) toči izborna vina n postreže > fino kuhinjo. Drcberjevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnnt vrt. Krogljišče. Cene zmerne. 2330 Prenoase-sostHRa-bnffet Rhiko Kflflf ^ CaUTa^ori >6- Vedno na razpolago It U Al l feafca in arale jedi. kakor tudi pristao do«M«a m »iiiaitto vino, teran, ia druga vrste vtaa. kaftar vreheijevo pivo. Za obilea obisk se pri porot*, t osič. 2383 Lazzaretto vecchio 4t_ vina s pri dru- Ante Lisico, Trst «5: ženo gostilno. — Vino iz Visa iz Premica prva vrsta, Ooatilna v ulici Casimiro Donadoni it. 2 in v uliot Oampo S. Giacomo št. 15. v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovee, likerji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh gostilnah prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene smerne. — Priporoča se za obilen obisk. 2799 Gostilno F. Stranem szjsss^ssl vina. Vipavsko lastnega pridelka. Istrska in druga vina Dreheijevo pivo prve vrste. Cenjenim krč marjem io odjemalcem na debelo dostavljam vino poljubno na kolodvor, ali pa na dom. Za prist nost jamčim. Dnevne cene najnižje. 2844 Dvinnvflfavtt cenjenemu občinstvu svojo gori IpUIU Ullll stilno-buffet. — Točim prvovrstno Dreheijevo pivo na pipo, brez aparata in vsakovrstno vino. — Trst, Campo San Giacomo 19, nasproti cerkve Sv. Jakoba. — Lastnik Ludvik Tominec 1K02 Kleparji. Lozer Ivan, klepar činstvu svojo delavnico s prodajo vsakovrstnih kleparskih izdelkov. Izvr- šuje vsako naročilo in ven po zmernih cenah. 34 — Svoji k svojim I ravo v delavnici ali iz-ca Sette Fontane Štev. 2443 Krojači. VMfelflFntMf IVAN GORUČAN, Trst, ulica Pas-IUUJUUIIU1 quale Revoitella aH Chiadino in Monte št. 27, L nad., se priporoča cenj. občin-tvu za vsakovrstna dela. SoLdna po trežba, velika izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju. 7213 Jakob Semen Skedenj štv. 141, priporoča cenj. občinstvu svojo krojač, ni C<> ter častiti duhovščini za katere izdeluje službene talaije in mašne plašče kakor tudi vse drugo cerkveno opravo. 2173 Rudolf Komi Mizarji. OTrst, ulica Giuseppe Caprin št. 3 priporoča cenjenemu občinstvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago Po želji prihaja tudi na dom. 2532 HMflifOn m*zar v ^ici Torquato Tasso (vo-• ilftl|lbll gal Belvedere) št. 28 se priporoča slavnemu občin-. Prodaja moke vseh vrst na drobno in debelo Odprta je nova podružnica v Sv Ivanu 7<»3 v bližini .Narodnega doma". 2340 llunn nabanta uljudno priporoča slavnemu nOvO PCKarnO občinstvu Andrej Nov ak Trst, Sv. M M. zgornja 33, hiša Kreševič. — Najfinejša moka. — Sprejema pecivo. Oekoslao Omek 24. Priporoča cenjenemu občinstvu svojo pekarno in slaščičarno. Večkrat na dan svež kruh Vino in likerji v steklenicah. Vsakovrstne moke. Sprejemajo se peciva. — Postrežba tudi n;. dom. 2 4 ftfiuim porota svojo pekarno. Pohištva f PPfVnftrAfrf? Tm. lUea Farnato ftt. 41, prida rniHRUVlt parate veliko zalogo in delavnico modemih -patnik «ab ia drugega pohištva,— Izvršuje r— aucarska 4ml% točno in solidno. 2175 Dnhittim ta t*^etmriJe P« te znana nizkih rUlIUIVU cenah, katere ee ne tfoM drugje, ilne »obe iz vsakovrstnega lesa. rezane od kron naprej. Jedilne sohe od 400 kron na-Nova zaloga & BBOO, nL M«cro nuovo 7. nadstr na strani postne palače. Po dogovoru o>ajSanje plačevanja. rs IWlhiHvNI '^rabite priliko, da nakupite po lz-rillllJlVIl« redno nizkih cenah v salonu pohištva OaaL ilop a Trat Via »onnteil Vsakdo si sme ogledati zalogo* ne da bi bil risUjen kaj nabaviti. Plačilo na obroke. Triletno amstvo. Kupljeno blago se shrani v zalogi do oddaje brezplačno. 2307 r. Peter Horanznno delovalnica kuhinjskega po: nih kuhinjskih oprav, kakor tudi ulica Massimo D' Aze-glio št. 9. — Velika iz-delovalnica kuhinjskeara oohištva z zalogo popol- DOSE madov. Poprave Vsakega pohištva. Delo solidno in >sameznih ko- tudi zaamčeno. 2750 flnO P°ste^j' vzmeti, nove žimnice K 86.— Po-IIVIS polna s alna soba z žimninami K 290. - V. Fonderia 12, I 23 8 Prodajalne jestvin. Ifrv4 nif Milini Trst, Piazza Ponterosso IVU U VU. nUICJ Trgovina jestvin in kolonjal-nega blaga, s; ecijaliteta: pristno č^jno maslo kranjske klobase in ilirska testenine. — Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec vodja. 508 Kova trMia kolonUal In Jestvin TRST, Piazza Caserma št 5. Bogata izber kave, riža, olja itd. Razpošilja se tudi na deželo in na dom. — Za obilen obisk se priporoča lastni* FRANJO MELLONIG. 238 Prodajalna svinjine If vsako vrst do prekajen<» meso kakor tudi vsakovrstne klobase, sir in salam. Priporoča se za obilen obisk Earl Pušpan. 2>+ Trgovine s prekajenim mesom Drinnrnfom cenjenemu občinstvu svoj buffet. riipUlUlUlIl Točim prvovr tno Dreheijevo pivo na pipo b?ez aparata in vsakovrstnega vina. Trst, ulica Sani ti štev. 24, (nasproti muzeja Revul-tela). Lastnik: JOSIP TOMAŽČ. Restavracije. Restavracija juia StazloneM J:*B nim Kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija za p »tnike in meščane, ker je v bližini južnega kolodvora krsg javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. Toči se izvrstno pivo in vino L vrste. Izborno briško vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stot. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne — Last nik Anton Andrijančifi, bivfii vratar Hotela Balkan. 1125 Šivilje. A DlP/tFD Trst» Via B»rripra S3* vrata 1 H« RILvLA Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju plesne obleke, obleke za pnroke, bluze za gledališče itd Cf n»* zmerne. 1 apetarske delavnice. Rudolf Bonnes 17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 Tapetorskl M^mZ^« priporoča cenj. občinstvu. 29^1 Voščarne. Jernej Kopat - Gorica ^ ulica Sv. Antona št. Voščene iu med. sveče 292 Žeteznine. UII mil II Vtt železo, stare kovine: Anton Cerne ca AUPUjem IVst, ulica Olmo št. 14. 1865 Žganjarne. Hnlnn Tlivlr e(^ina sl<.venska žganjarna in za-HIIIUII lliril loga likenev, v kateri se dobe vsakovrstni likeiji. se nah«ia v bližini .Narodnega di ma v Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vogal ul. Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo. 1152 Stara grška žganjarna sssrr; \ ia Civaua 5. Tu se 19 nunjll JUluClIli priporoča svojo trgovino manufakturoega blaga in izgotovljeaib žeuskih oblek. Sprejem dela po meri. 2232 Razni. DmiVllIn ^ T n^jem xa dajo razne gostilne; riUUIIJU kavarna, mleka aa in drogi obrtni obrati, h še, vila itd. Pojasnila daj« Kolaršič, kavarna Oorso od 9—11. aT—6 Telefon št. 825 41 najbolj e in na bolj ra/širjene sred-WlUIIll »tvo Z" ud čeoja stenic. Proiisj-i^e po vs. h mirodilnicah. Za;oga v Trstu; M Skrinj ar. V a Ferriera 37. In 2142 Čistilo za ieoUe r arkete in kovine. — a z z o 1 i & Comp Via Carpison 2. Telefon 13-03. Odlikovana tržaška tovarna. 2 »14 Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«, Trst, ulica Sv. Frančiška it. 20. Vaiezaloga kolonijalnega in špecerijskega blaga, deželnih pridelkov M. TRUDEN - TRST Riva Gruinula St 13. — Telefon St. 231 la 16 »5 Glavna zaloga in samoprodaja moke mlina „Luisen" v Budimpešti. Brzojavi: TRUDEN — TRST. Prva jugoslovanska j^fgjj pgJJJf 51 tovarna glasovirjev Trst — Farneto it. 42 — Trst, Izdeluje, popravlja, oglašuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. Dalo točno. Cene nizka PATENTA! URAD Dr. ing.vit.Gino Dompierfja TRST - ULICA MERCATO VECCHIO I - Tel. 440. ^p^- ...... ..................... j Zaloga izgotovljenih oblek1 ' I Velika izbera oblek za gospode In de^ke, »ukenj, površnikov vseh kakovosti 1 j—. specijaliteta v vesajL I*bera volnenega blaga l JiJL OBROKE ** tudi proti takojšnjemu pla-BB1 - čilu Gene najame naj&e " ADOLI" KOSIOKIS TtthT, ULICA SAN GI0VANNI i«, L NADSTROPJE zravea „Beffeta Autematloo". Tel. 251, R. II. — POŽARI SkladiiSe m nahaja v I. a. ppiLllSli Trst, ulica Scor-zeria št 4 vogal ulice Arcata Fiducia^ Prilika za birmo! Obleke za. dečke moderne barve od K l5.— naprej. Kostimi v vseh barvah in oblikah o1 K 7 naprej. Kostimi platneni od K 3.— naprej NB. Prodajalna ni luksurijozna in radi tega prodaja po zelo zmernih cenah. 3(je dobite dobro obleko? V start in dobroznani prodajalnici oblek in blaga katero je prevzel Giuseppe Carlini - 7rst Piazza S. Gtaeomo štev. 2 (Corso). Bogat izbor moških in otroških oblek za birmo, kaKor tudi izbor blsgb za obleke po meri trliži in platnenih oblek. — Cene zmerne. Veliko skladišče moških in deških obl<-k PODLISTEK. Rdeli mlin. Roman. - Spisal Eden teh dveh kerubinov ie bil star o-krog pet let, drugi pa se je, zdel kaki dve leti mlajši. Njune rdeče ustnice so se se smehljale v onih blaženih sanjah, ki jih pošilja bog le čisti, nedolžni otroški duši. Gospa d' Herovillova se je, naslanjajoč se na roko svojega soproga, približala k posteljicama in objela oba otroka s pogledom, ki je izražal vso njeno vročo materino ljubezen. Tankred je izpustil soprogino roko in se sklonil nad mlajšega otroka. Dotaknil se je z ustnicami čela, ki so ga obsenčevali plavi kodrčki, toda storil je to počasi, nežno, neskončno previdno, da ne bi motil blaženega sna malega angelčka. X. Srčni bo]. Markiza se je nasmehnila ob tej nežnosti, ki je izražala vso veliko očetovsko ljubezen. I akoj nato pa jo je obšel nepopisen občutek nemira, mogli bi reči, srčne bojazni, ko se je Tankred sklonil pokoncu. Takoj pa je izginil ta občutek, kajti marki d' Herouvlle se le nagnil prav tako tudi nad drugo posteljico m je ravno tako poljubil starejšega dečka kakor jt poljubil mlajšega____ Angeljsko lice markizino je zasijalo v srčni radosti. Solza ginjenosti in hvaležnosti se jej je zalesketala v očeh in izpre-govorila je ginjena s tresočim glasom: — Potemtakem tudi ljubiš mojega Pavla? — Ce ga ljubim? — je odgovoril Tankred ognjevito. — In zakaj bi ga ne ljubil prav tako, kakor ljubim njegovega brata? Saj je vendar tvoj sin____Zato mi ie prav tako ljub in drag! Prisegam ti, da moje srce ne pozna razlike med njim in Armandom. Mlada gospa je ovila roke ljubljenemu možu okrog vratu in ga vroče poljubila. Potem pa je rekla: — O, dober si, kakor sam bog, in ko bi ne bila tako srečna, da bi živela s teboj, bi si izprosila od nebes kot največjo milost, da bi mogla umreti zate! — Draga, iskreno ljubljena Pavlina, je odgovoril marki, — kaj nisi moj oboževani angel? Ali nisi ti vsa radost mojega življenja, ponos in čast moje hiše? Vsak dan, vsako uro v dnevu zahvaljujem boga za dobroto, ki naju je ustvaril za naju in naju končno združil, ko naju je svet hotel ločiti. Preden nadaljujemo svojo povest, se ozrimo še enkrat v preteklost. Povedali smo, kako so marki d' Herov-ville, njegova sestra, vojvodinja Randan-ska in Pavlina, ki se |e sama smatrala za vdovo po baronu Lascarsu in so jo imeli za to tudi vsi drugi, odpotovali iz Achena. Tankred je tedaj odkril svoji sestri vso svojo vročo ljubezen do Pavline, a pripomnil je obenem: — Ne pozabljam nikdar, kaj sem in kakega pokoljenja sem... Trpel bom, umrem, čeie treba, toda nikdar ne bo soproga onega lopova in sleparja markiza df Herouvillova! Ko je rekel Tankred to, je pač govoril v dobri veri. Mislil je, da bo mogel, četudi ne mirno, pa vendar vdano z vsem saino-zatajevanjem živeti poleg Pavline, ki je postala svobodna, mislil je, da jo bo mogel ljubiti, ne da bi jej odkril svojo ljubezen. Spoznati pa ie moral le prekmalu, da je ta namera presegala človeške moči. Mlada gospa je odkrila Tankredu in njegovi sestri svoje življenske dogodljaje. Povedala jima je vse svoje boli, povedala je, kako lopovsko jej je Lascars nastavil past in kako je padla vanjo. Pavlina ni nikdar govorila o svoji globoki ljubezni, ki se je polastila vsega njenega bitja od tiste strašne noči, v kateri je prvikrat videla Tankreda; vendar pa je ta ljubezen gorela v njej s plamenom, ki si krči pot preko vseh zaprek, in je odsevala iz onega njenega molka, iz vsega njenega vedenja, dejanja in nehanja. Marki je čutil, da ga ljubi, ali celo obožuje, in ljubezenska strast je le še rastla. in rastla v njem. Rodil se je Lascarsov otrok. Bil je de-ček. Vojvodinja Randomska je hotela biti ku-mica ubogi siroti. Marki pa ni imel poguma. da bi prisostvoval krstu. Odpeljal se je v Pariz. Porod tega otroka se mu je zdel nova zapreka, poleg vseh onih drugih, ki so ga že ločile od nje. Tankred, ki se mu je slučaj pokazal tako naklonjen, da mu je podal vse, kar bi moglo osrečiti moškega, Tankred, ta visoki gospod, tako neizmerno bogat, tako lep, duševno tako odličen človek, je v resnici najnesrečnejši človek na svetu. Ljubezenska strast je vedno le rastla vkljub vsemu njegovemu odporu in čutil je, kako mu od dne do dne peša moralična moč. Priznati si je končno moral, da bo kmalu moral prelomiti svojo besedo in svojo prisego. Ko je uvidel, da tako ne more več dalje, je iskal, kakor vojak, ki ga zapušča bojna sreča, rešitve v begu. Prisegel si je, da noče videti Pavline nič več, i izprosil si je od svojega ministra neo-nejen dopust ter odšel na daljše potovanje. Toda komaj je bil kakih dvajset milj daleč, je že ukazal postiljonom, naj obrnejo. Ves besen in obupan se je vrnil v Pariz. Čutil je, da pač njegovo telo beži v daljo, da pa ostaja njegova duša pri baronici Lascarsovi in da mu ie nemogoče živeti brez nje. Vzlic temu pa se je boril tudi še dalje, dasiravno zaman. Zdelo se je, kakor bi bila neka neznana bolezer '^jala njegovo naravo. Lica so mu U; •• ^ni obro- či so mu okroževali oči in v njegovi krvi goreča mrzlica mu je užigala v očeh mr-kel ogenj. Z eno besedo: Tankred je vzlic svoji mladosti kazal žalostno sliko Človeka, ki se hitro bliža grobu. Vojvodinji pa ni mogla ostati neopažena ta izprememba, ki jo je prav tako zelo prestrašila, kakor tudi zabolela. Vzroka jej ni bilo težko uganiti, vendar pa ni hotela pretrgati molka in izpregovoriti, in to tem manje, ker je Tankred sam trdovratno molčal napram njej. Pavlina bi bila brezdvomno prav tako, kakor Tankred, preživela vso bol, vso skrb in vso muko te neutežljive strasti, ko bi jej ne bila veselje in skrb materinske ljubezni prodaja vsaj kolikortoliko razvedrila. Gotovo je ljubila Tankreda tako vroče, kakor se le more ljubiti; vendar pa je ljubo nežno bitje, ki mu je dala življenje, izpolnjevalo velik del njene duše, in če je tako motrila spečega sVojega sinčka, je čutila prav dobro, da ni več sama na svetu in da postaje zanjo odslej še druge skrbi in ne samo one, ki jih jej je zadajala ljubezen. Materinska ljubezen jo je potolažila za vse, celo tudi ob smrti dobre gospe Andouinove, ki je mirno izdihnila, pritis-nivši še enkrat na srce svojo gojenko. Pavlina je preživljala svoje življenje deloma v palači vojvodinje Randanske v Parizu, ali pa na gradu Randanskem. Ivana ni mogla več Živeti brez svoje prijateljice in se je odločno upirah vsak* tud? najkrajši ločitvi V Trstu, dne 24. mata 1914. »EDINOST« St Ml- Stran IX. Perjezo poreile po eem. I kg ihnit, iokr.ni ■»rja 7 K ; btljle fnu t 4«; M m< hH«|a K S-8 <: b> leg* 4 K ; be ega dlaka-Ft^fM 6 F 10 ; kg zelo 1 Dr ga. UieC&O belrg* pcr:a K m. ; 1 kg drobnrg« per)m, »i»ega 6 K, 7 M?l«>ga ""»P -O K, a»)flo«i«»gi » pere K. «» Pri naturu i kg franko Že napolnjene parnice S« ^ebetaga, ritega u> drt^m, bel- g* »II riaeregm platna. tak-iit 180 rm doig, okoli l>0 cu> itrok cd^eiui iiluintmt ▼red. »sata &r> ew dolga. ok<>H £0 cm Ciroka, napolojea z E to*Im, «ivias eeio tr^-etcim, dla utitn pere m K. 16 ; a £ mdaj m r*Tj* m K SO- ; a dro bi i m K 84— Loaatiies.nl lu-S e- utl 10 K, I* C, 14 K, Id K ; bl-it1n« I I, I 3-60, K «• i fuf eoii t&o cm dolgi, IW cm "iroki K 13*—, K 14 70, E IT tO, K JI — ; bla t-. 90 cm do!»e, 70 cm ilroke K 4 M), K 5 10, K 5-70; Podtabe ti ii trdcegs, pUatitge platua 180 mi dolg 116 cm Hr d K 1 80, n I4 h0 P.*i.| e proU p^Ttetjj od K ir— naprej fra uto. Menjava je doro jena ; sa to, kar ne ug*ja, ee rr i denar. S Benlsch, Dešen'ce 765, CeJki. r Bogato ilustrovani cenik gratis in franko Hran le« vlo • sprejema od Takega lud'. 6e ni ni sa'ruge, in jih obrestuje po ^Vf'Vo Te^ie P° dogovoru. t govcem otv*rja čei-ovne račune z dnevnim obret-tovanjem. Rentni da* ek plačuje zadruga Iz svojega. Vlaga M lahko po eno krono. Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno priireme za družine- rtg, zadr. z »eom. jem ul. 8. Francesco St- 2. I. nadstr. Posojila daje: oa oeebni kredit in na zastare, proti odplačilu po dogovoru. Uradne are: vsaki dan od 9 do 12 dop. in od 3 do 5 pop, PoŠt. hran. ra5. 75.679. — Telef. 16 04. NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. II, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najf nejše vrsti moke. Prepečenci, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojzij Gulj, prej na trgu Caserma.) V do brezna ni mesnic Tnt — P'jzza t: rrisra mfo 1 .1 Te efon lu 26—56. se orodaja vedno prvovrstne goveje, telečje ir; k' štrunovo. Jsr-eje »n *o*ošje ^aso. Ob: t: Kuhanie govejili vamp, zaloga suhih osoljenih črhv iu sličnih izdelkov. Poat rži«, tod ca dom — Oene ro^rue SKLADIŠČE Šivainih st ojev in koles Luigi Grama ccini Trst uHc* Barriera recihla it 25 Cene inmrn. Fiačilo na clirake 8p"e me se poporavljanje šivalnih strofe* vsakega zls^ema Prodaj* igel. olja in aparatov. Kupuje in prodaja že rau*jene Š valre stroje. 601 vzdržuje sledeče glavne proge: 'rst Metko Id A. (poštna"). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povratek vsako soboto oo 6 30 uri zjutraj T-at-Metković S- (poštna) Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v torek ob 630 uri zjutraj Trst Met cvrO C. poštna) (J d h o d iz Trsta v >oboto ob 5. uri popoldne. Povratekv četrtek ob 6.30 uri zjutraj. Tr»t-Kor6ula i poštna). Odhod iz Tr ta v sredo ob 5. uri popoldne. Po v rate k v ponedeljek ob 6 30 uri zjutraj. frst-Sibenlk (poštna). Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. T'»t-Makd'Ska t gov-ka . Odhod iz Trsta vsak torek ob 6 uri popoldne Povratek vsako nedeljo ob i.15 popoldne. Tf»t V s (trgovskak Odhod iz Tista v soboto ob ri popoldne Povratek v>ak četrtek ob 7 15 popoldne. Zveze v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo. Družba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji. Vožnji redi se morejo dobiti brezplačno pri vsakem družbenem zastopništvu. S i JCeraiangild Jrocca Trst, al Barriera va^hia 8 laa veliko z lego mrtvalkik predajo*. Vf. f\ «d parcelaaa I« &'»«ro» vezin'h t medan« " i o« ed Mitaik ititiaitrtktv ta eaoiai. S le na foroe a.-a»t t p!eičan zrn g" »«• •gomealka ■ajom« kaakar« aiaa aaaa 5 ¥ > *_______ Restavracija i FINOIKO Trst yl» Celota 1* Vsaka eadaila la ftrazaf« i Vetap 50 statfek, »«* 8 i ^ «t»t K «vi»-» eastaa f *** * Prr>ti nervoznoHti, telesni šibkosti (v konva-Iescenci, pri kroničnem pomanjkanju slasti) je najbo jše redilo Liecikrator? Isto se je iz'aaz lo uspe no (glasom kliničnih spričeval), ker vsebuje tu li l^cithin in druge redilae trnovi) tudi v sluč-ju Rachitis (angleška bol-zen. — V slučajih neurastenije, nev. asteničnega glavob la, nespečnosti, epilepsije, deluje izborao BROM — LECIKRATON. V si u čaj ib malokrvnosti ŽELEZMATi LEC KRATON pri pljučnih boleznih pa GfcAJACOL — LECIKRATON za Asthma in kožne bolezni JOD LECIKRATON. V prahu po 100 g in 250 g K 3 — K 8 40 t tabletah po 25 n 50 kom. K 1 50 - K 3 60 S avna zalega LEkARNA PIZZUL CIGNOLA Trst (arso t* (Pasača Tr-vea). - Telefon 2724. EMILIH CEREGRK uuuu TBHT mmmm Catt^o Kan Glacomo lUf. ta Priporoča cenj. občinstvu »vf [timu ptsamlšfeli ia Šolskih pntrebl&i* miEledilc In Ifrtl vMk Prrdsh|o se tudi molitvenik? v slov Jeziki g3 Jiicolo Cosciancich cg konces?oTifran zobni tehnik odlikovan ca pariški razstavi z zlato kolajno nGrand Prix" in različnimi častnimi di lomi. Izdeluje vsa zobotehniška dela. Specijaliteta - Zobje brez neba ln krone v porcelanu in zlatu. Cene zmerne. ul. Nuova 15, II , od »-lin od 3-7. Zciosd olia in ■jesiiia • • • • • • m • • • mila In sveč ter vseh i o-trebičln za soipodinle TRST - Piti delže flcgge 1 Ulžho 0 prodajalni ]e ro stbna sitrcniifl, v Kateri lahko perice odložilo cule. Trgovina jeatvln in kolonijalnoga blaga Hvan Znidarcič Trat, ulica Belvedera fttev 19. Prlporo6a »e oenjanamu občinstvu za obilen oblak. Postrežba tudi na dom in ae razpolilla blaga po polti. Lnslnlca VeK. inldarCIC Trgovina PERUTNINE v bogati libtd i ■ frst, iL eaapoik St. 11 - Tel ?M Purani, gaaka, raaa, piiaanoi atajorski t* ••maAl, paunard. — MVJA6i> .i islsi, vns «f>Ht, skalne Jeraaiea (h« amO, 6a|no maalo In laiM. Tes pa eeaL Sa ee mi katf afkat feeai Avtorizovana dunajska šola — ustanovljena — rezanja oblek, izdelovanja oblek in oerila ANA NOVAK - TRST IQIWI0 P0T0Ci1IQ Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje, alpagas, modre in črne. Oiroške obleke od K g naprej. Modre in rumene delaTske obleke. — Spodnie srajce in srajce vseh vrst. Velika za'oga blaga na meter ali obleke po - . r 7vrSr»?fM n^iAi^^nntnfi^ in n-iics d'dn^'e o^ najr>rim^rnejSib cenah. ___ ksCE'-^k-' v'^CKTf^tSjSSS; Sk.adišče m btolastv^no dovoljena driairoica zr izdelovanje majoiič-nh peči in štedilnikov OIOVA^IZ SFBEZ4 — S ulica Molino piccofo št. 13, (vogal ulica Caaenna) Velika izbera majoličnih peči ▼ modernih barvah, oblikah in risbah in iz trpežnega materijala. Lastna izdelovalnica štedilnikov vsakovrstnih oblik in velikosti. Bogata zaloga majoličnih ploič za k u i inje, kopeli, stranišča itd. Za oga keramičnih in cementnih plošč za pode. Sprejemajo se poprave in napeljave. Že sestavljene peči se pošiljajo na deželo. V«a del-» izvršujejo ••lol^vcj. V g^ifiliijtf7^'!v*«^iffrfeM-^ ■-v ' ? •- Čm- m*, m . »lim«!«. ......." X n.............i Prodoialnica ur In dragocenosti G. BUCHER (sx drug Drag. Vskjsla) Trst &rr>-p™ Corso št* 35» Bogati izber zlatan ine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupčije in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. i f d nH prm r»«. t: H d«okf le« . TRIBUNA ' Gerioa. Triašta «11 .a 26. IP-fJ p' evrna Gciuj). ■lega d ok»l*>, iivatnlh p metii«k!h strojev, gra-Tv-fcnov c-neetnjuno* id. F Ba jel Sorto*, Stalna «1. 2—4. Pre a]a ne eb- ke. rB iki f-snke ' Austro-Američana ===== brza zveza z Ameriko^ = SUŽNJI ODHOOI IZ TRSTA a v NEW-YORK 30. mola „OCEANIA" 13. JnnOo „Kaiser Frani Jesef L" v BUENOS-AIRES 27. malo „Francesca" 10. Innlla „Columbla". Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in razreda toliko za Ameiiko, kolikor za Patras, Palermo, Cadix in Las Palm as obrniti se je na Urad za petnlke v Trstu, alioa Malin pleoela «. 2, za tovor in blago pa pr! G. Taraboohla A C «, Trst, ultoa Penteraeao it. 3, I. a. ! 7) u rjavet Qo. Jrst Piazza Ponterosso 2 ' Specijaliteta : ANGLEŠKI KOSTUMI IN PLAŠČI f Elegantno delo. — Cene zmerne. — Najfinejše reference tu- in v ino- ' VELIKA IZBERA SUKNA IN NOVOSTI ZA DAME IN GOSPODE. 1; po meri. zemstvu. ©S0S00E0ia)lG)B00!č)00 HIUAUAC AtKON zalogo vina no Prošeku Ste«. 131 priporcČa p. n. občinstvu i o gostilničarjem svojo najizbornejšo istrsko vino domačega pridelka iz Vrsara (Orsera) Cena po dogovoru izven vsake konkurence. Prodaje se od */« hektolitra naprej. Velika zaloga rctiii pobi fileHr Mirni (Tvrdka ustanovljena leta 1874). trst, ulica Rettori štev. 1 (Plazu Rosario-Palata Nsrsnii). Podpirajte dr. sv. Cirila in Metoda Vekoslav Švagel • v Trstu, ulica Giulia U R pn^aeofia lUvassh obiioalra svojo Movim lestvlD lo koiinllotiicffl Hin foTS^/fiSrsi 2 te la dafcall U pod vodatraa g—o. Jakoba Mmmbifm - poelreše enaka dobro eL občinstva s hlagaas pm rmla la po awa& aaaak. — — Zalog* otrobov, koraaa Is asoka« ■ PRODAJA HA. DStOBMO IS NA DEBELO. ■ Priporoča tndi svojo prvo ia staro trgffllO JeitTla ▼ ulici Fanioto 10. ARGENTINSKO OUE je vrsta najfinejšega olja, kateremu dajo konsumenti prednost radi njegovega izbornega okusa, ki prekaša vsako drugo. Prodala se po K 1.12 liter samo v zalogi olja in jesiha Fran Coatantin - Trst, V* S. Lazzaro št. 15 nasproti cerkve Sv. Antona Novega. Caa. kr. priv. Rionlone Adrtatlcodl SlcortO«Trsta uatanoVljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognja streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih ploSc proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Oelntška glavica in rezerve dne U dec ml>i& 1912 K 175.540.187 98. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (81. 12« 1912) K 534.593.429-80. 3dkar obstoja družba, je bilo v vseh brani ah izplačano na škodah K 758.460.366 88. ^eetspstvs v vseh deželalb glavnih aestib in vainsjillb lera!i|v f n-r Cp -e« h ' pomladno zdravljenje ! Sirup Salsapariglia, 1 steklenica . . K 1-60 Popolno ozdravljenje . , . ....... — Sirup jodurat, steklenica ........ — popolno ozdrav^enje ....,...* „ 6*— Kričistilni Čaj, 1 zavoj..........1'20 6 zavojev ....<. n lekarna „jtl jjakno" Trst — ulica S. Cil no — Trst &EVLJARMCA Leonardo Mesmm Trst, ul. dol e Acquo 4. Vel ka Izbera moških, ženskih, otro§^ih čevljev/. Naročila in popravila po zmernih cenah. Stere-Sjfrup. Saruparlilii etapoa. čistit« krvi. Steklenica K 3 00 la 7 80. Iro-Liniment. iTj^s Nadomestilo za •lđro-PaIn Expeller, Betadlne olajiaiaća naill« ta prebujenje, rtnnikUita, trganj« po udib.Itd. J Steklenica R - .K, 1.40. Sidro • žvepieno - mazilo. Salo olajiujoče pri titaju, aolnant tekiv. Itd. Lonček R t... Dobi aa skoro v vleki aiJoteh^I^adlrTlitSo^ Ir. RtcMer-Jsvi »poteki „pri zlitin \m"t\ Praga I, 6Hiabethetras«e 5 ZAHTEVJVm % ! vzo&a \h Glavno zastopstvo In zaloga V. JANACH Jn drug. — TRST, Piazza delle Poste 4. PEKI! Kupujte kvas M. Q0DINA izdelan iz pristnega 2itnega Špirita. - Telefon St. 99 Trst - Piazza Giambatista Vico Stev. 7 - Trst Oknsna izbira pomladanskih oblek od navadne do najfinejše za gospode in dečke. Velika zaloga blaga za molke obleke, katare izdeluje moderna avtor, lastna krojač _____ _____ __niča. Eleganten kroj po nizkih in poStenih Trst, ulica delle Posle iL 5 - IVO KRO&EL - (prej M. SstarlnO H'poItSa C iSaft ALLA CITTA M LONDRA Stran X. »EDINOST« št. lil. V Trstu, dne 24. maja 191! trst, KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne pi»pirie, rente, obligacijo, zastavna pisma, prijoritete, delnice, atečke itd. VALUTE IN DEV\3*E. PREDUJMI na vrednostne papirje ia blago ležeče v javnih skladi ifiik. SAPE - DEPOSITS. PBOMESE. Brzojavi: JADRANSKA. via cassa di mspaRMio 5 (lastno poslopje). VLOGE NA KNJIŽICE — 41. — od dneva vloge do dneva vzdiga. Recital davek plačuje banka is ■vojega. OBRE8TOVANJE VLOG aa tekočem in žiroračunu po dogovoru. filualke: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR MENJALNICA, akredmvl oeki in na kaznice na vsa tu- in inozemska tržisca. Živahna zveza s AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREOK RAZREDNE LOTERIJE. ESKOMPTUJE: srečke, devizo In papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev prih ali ženskih črnih ali rajavih čevljev z močno priritimi podplati xa Kron 10. Onemu ki naroči 6 parov pošljemo 1 par zastonj. — Posiljatve po povzetju HSNRIK WEISZ, Tovarna Cev. lj«v N«9ysdl« Cen. Bera (na Ofrsken)- itmt-. NameŠčenje za električne raz- Tangyes, najizvrstnejše motorje na bencin, plin, upojni plin in motorje na nafto, sistem „Diesel" stoječe in ležeče ustrojbe. Lokomcbile na benzin in paro. Prevzemajo delo industrijskih to varen kakor: Mlini za moke, stroji za proizvajanje olja, tovaren ledu, stroji za kamenolome, stroji in tovarne za cement, stroji in nameščenja za mizarsko obrt, centralno kurjavo, stroji za drobljenje različnega svetljave in prenos moči. Električna vzdigala za osebe (lift), sistem Pedretti, kakor ^ . tudi vzdigala za blago. Stroji za ko- ^^^^ ** ika.. * V. vaško in druge obrti. Moderne transmisije. Sesalke in cevi vsake vrste. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroj za poljedelstvo in preše za vino. Olje, zamahi, pipe iti .JMm", ujMji ■ najcenejši paknv hH. ■ Preračuni ii obisk meraikcv zastoj. blaga, kemične tovarne itd. itd. KRRL GOmiSEL stara trgovina jestvin Rojan, ulica Monforsino 5f. 16 Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, kolcnijalije in druge pridelke. Imi vedno najboljše prekajeno meso. ■ f Mehanična kleparska delavnica ta kov nake izdelka G ustoPilottifiGius. ostanovljena leta 1842. TEL. 15-35 Riva Pešca tort »tev. 14 apee^aiiteta : Imdijmke mrrmtil$km modm im škatli• ia brnim in kmmao-bmrwu9 plotmrlmm. Žtoatvl, cevi la zM»t sblagt (z rsake snovi v kosih po 2m (hraz zveza ve i FRANCESCOK BEOHAR TRST — ustanovljena I. 1878 — TRST je preložila svojo trgovino Šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulico Campanile itev. 19 Ivan K rže Trst, Piazza S. Giovannl 1 /olika salofft obuvat* za Mofike, ieunke trn otroke cevljarnica Mikoli TRST jI. a Caprln 16, vog. uL deila Onardla 22. VvjfDia naročila po meri in popravi ju. I.APTNA DELAVNICA ay kuhinjskih in kletarjih p«-t eb- eaalwl|Q šč n od le-a in ple enin, šUafo breke da b' lahko redil*- lastne otroke, naj rabijo najboljšo moko,da pomnožijo ia ojači o lastno mloko Zaloga v lekarni „G^L^NcJ11 Trat, ia S Cilino. Cena rossmeznl ftk^tljl K 2-50. Ctilfe Knovo V (NOVA KAVARNA) Trst P i»zza Bairisra Sattefontane Prva udobnost Bogata izbera časnikov. P vokrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert. Talefen 19 81 Poleg kavarni se na aja tudi izvrsten BUFFET, Iger se prodajajo mrzla jedila, vino in Dreheijevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča se udanl FRANJO ABRAM, lastnik Jossp Gergič,Trst Rocol — Molino a vento fttev. 40 Prodajalna čevljev /seh vrst za moške, ženske in otroke in zalog-a usnja. Sprejema naročila po meri in popravila. r.3ene ?mf»mfv Priporoča za oV»>ler» oHisk JUEAJ E4EAM4M irst, ulic. Fouderia štev 6 priporoča svojo kladišče dalmatinskega vina Is Omiš« ia sledeče SToje gostilne: v ul. Scorzeria 4, v ul. Tiu o e S, v ul. Valdirifo 14, iii Passo S. Amirea 40. /ntonŽgrjai-Iril priporoča svoje trtome jestvin j lica Oommerciale IS, s podružnico ulica latila 6-, Jarbola egornh{ T>»r tudi ia d*he1o Milite oglja In dru za i rivo, petroleja is stavb Menjala Josip himen Trst, Tla S. Cilllu 2-