i Izhaja vsak četrtek. Cena ma Je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, ca Ameriko in druge tujo drŽave 6 K). — Posamezne Številko se prodajalo ■ po 10 vinarjev. ———. S prilogama: „Haš kmečki dom" in .Jteša gospdinla". Spisi in dopisi sc poSiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-seratl pat UpravniStvu »Domoljuba", _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica.- ' Štev. 3. V Ljubljani, dne 16. januarja 1913. Leto XXVI. niadfarski pašaluk. Grof Štefan Tisa se pretepa. S ka-.valerijskiini sabljami sta se eno uro | ^delovala z grofom Karoljem; par dni .potem z grofom Sečenijem in zdaj se Snu obeta še ena taka zgodba: dvoboj . iz grofom Aladarjem Zičijem. Po naših - pojmih je tak pretep, ki mu pravijo dvoboj, ravno tako grd, če nc še bolj, kakor pretepi pijanih fantalinov. Madjarski plemiči pa sodijo o tem drugače. (Zdi se jim tako rokavljenje vitežko, junaško bojevanje za čast. Pravzaprav je .veliko komedije poleg; ti madj. dvoboji se končajo navadno s tem, da se nasprotnika malo opraskata, potlej si pa podasta roke in sta prijatelja, dokler * se ob kaki priliki, posebno če imata nekaj več vina pod kapo, zopet ne »zmerjata in potem seveda iznova ne ? presta popravljat svojega zmerjanja z dvobojem. Ne zdelo bi se nam vredno pisati I o srboritosti madjarskih plcmičev, ko tne bi šlo pri lem za Štefana Tiso in za njegovo politiko. Grof Štefan Tisa je Ibil že ministrski predsednik na Ogrskem; zdaj je predsednik zbornice. Knano je, kako je nasprotnike vladne stranke ugnal. Dal jih je pometati s k policijo iz zbornice in tako jc napravil, lila ima ogrska zbornica samo vladno ^Stranko. Drugi zastopniki ljudstva so fzldjuCeni. Vsled tega dela z ministrskim predsednikom Lukačem lahko politiko, kakršno hoče. Ko je začel svoje silovitosti, je eden izmed izključenih poslancev, Kovač po gttmenu, z revolverjem v zbornici stre-| II j al nanj. Kako ljudstvo sodi o tem, je i najjasnejše znamenje to, da so Kovača | .porotniki popolnoma oprostili. Po vsem I Ogrskem vre že dolgo časa in samo z § največjo silo zadržuje vlada nemire v javnosti. Zdaj pa prav posebno! Odkar je naša državna polovica sklenila splošno in enako volilno pravic"o, se je začel zanjo boj tudi na Ogrskem. Zagotovila so je ljudstvu tudi tam v več prestolnih govorih; obetali so jo ministri in ljudski zastopniki. Grof Štefan Tisa je proti nji, ker noče, da bi mad-jarski veleposestniki izgubili vajeti iz rok in ker v svoji nasilnosti pobija že samo misel, da bi mogel imeti kak Ne-madjar kakšno politično pravico na Ogrskem. Sedanji ministrski predsednik Lukač je svoj čas tudi zagovarjal tajno, splošno in enako volilno pravico v ogrsko državno zbornico. Zdaj je v Tisovi zanjki; brez Tisa bi ne mogel nikamor; zato se mu je udal in je ogrskemu državnemu zboru predložil načrt volilne izpremembe, ki je naravnost ostuden. Namesto, da bi dal ljudstvu volilno pravico, jo pravzaprav v tem načrtu prikrajšuje. S peklensko zlob-nostjo jc načrt tak, da nemadjarski narodi niti tega nc bodo več imeli, kar so imeli dozdaj. Madjarska nadvlada je po novem načrtu ne samo utrjena, marveč nasilno pomnožena. Tajne volilne pravice ne pozna načrt nikjer, kjer gre za Ncmadjare. Slabši je Lukačev načrt, nego turški volilni zakon. Nič pravičnosti, nobenega zmisla za ljudstvo ni v njem; surov, brezobziren, nasilen je, kakor njegov oče Tisa. Tisovi madjarski, plemski nasprotniki ga soglasno obsojajo in napadajo Tisa. Ta se pa brani s tem, da jih kliče na boj in se s sabljo v roki pretepa ž njimi. Namesto razlogov sablja, namesto pameti izpraskana glava! To je najlepši cvet ogrske države, končni uspeh tistega nesrečnega du-nlizma, ki je leta 1867. razbil naše cesarstvo v dve polovici. Zdaj pa najhujše! Tisa velja za državi zvestega domoljuba. yečje hi- I navščine, nego je zdaj na Ogrskem, si sploh misliti ne moremo.. Tisa in Lukač in vsa njuna banda čaka ravno-tako kakor Košut in njegovi pristaši samo na to, kdaj bi se Ogrska popolnoma odtrgala od Avstrije. Njihova zvestoba ni vredna počenega groša. In vendar li ljudje gospodarijo, dosežejo celo to, da se kruto zatira najzvestejši hrvaški narod, ki je vse svoje moči skozi stoletja žrtvoval državi in vladarju. Madjarski"plemič se je puntal in so bojeval proti državi in naši cesarski rodbini; bojuje in punta sc tudi zdaj še, samo v drugi obliki. Ta nezvestoba se mu dobro plačuje. Na Ogrskem je veleizdajništvo zaslužna reč. Kdor ni vcleizdajnik, kdor je na primer cesarju in državi zvest Hrvat, je brez pravic. Kam bo to vodilo? Mnogo se sedaj govori o nevarnosti močne Srbije za našo državo. Srbija se ni še nikoli bojevala proti nji, kakor so se že tolikrat Madjari, vendar pa vpijejo nekateri vročekrvneži, naj jo napade naša armada in jo razbije. Povejmo no enkrat pravico: Srbija nam v nobenem slučaju ne more biti desetino toliko nevarna, kakor je nevarna Ogrska v sedanji sestavi. Tu je vir vsemu neredu in nemiru; tu je korenina bojev proti edinosti cesarstva; tu je vodna nevarnost, da se Avstriji ne iz-podkopljejo temelji. Ogrska mora iti za Turško. Turška država se ni mogla držati, ker je slonela na krivici proti Neturkom; tudi madjarska Ogrska se ne bo mogla držati. In ti madjarski na-silniki naj bi komandirali tudi nas, naj bi odločevali o nas, ali smo državi zvesti ali ne! Z zaničevanjem gledamo nanje in navdaja nas pri tem trdna zavest, da ne bo več dolgo, ko bo mad-jarsko nasilje doživelo svoj popolni padec, kakor ga doživi sploh vsako nasilje ob svojem času. Edini madjarski 11 prijatelj v Evropi, Turek, je tepen in za vedno ponižan, /a Turkom pncie ntadjaiski pašaluk. In potem bo mogoča močna in zadovoljna Avstrija. _______—t p^ss-r^1®"5 88 Odrina hočejo velesile Turkom garantirati nedotakljivost svete moseje sultana Sel ima, ki bi bila izvzeta izpod bulgarskc oblasti. Egcjske otoke pa naj bi Turki vsaj tiste odstopili, ki so bolj oddaljeni od azijske obali. — Obenem hočejo velesile ponuditi Turkom, ce ubogajo, finančno pomoč. Evropejski poslaniki te dni izroce ta opomin Turčiji. Toda Turki izjavljajo že naprej, da bo to brez uspeha m da sami ne bodo storili nobenega koraka za nadaljevanje pogajanj. Zaradi te turške neodjenljivosti se pričakuje, da velevlasti pošljejo pred Carigrad svoje brodovje. da Turkom vlijejo strahu. Rumunska zahrbtnost. — Kaj liočejo? Turško upanje. Novo vznemirjenje provzroča velesilam evropejskim postopanje Rumuni-je. Ta hoče izrabiti priložnost, ko Bulgari nimajo doma vojske in jim vzeti lep kos njihove dežele. Ta zahrbnost je vznevoljila vso Evropo in najbolj balkanske države, ker je to postopanje navadno izsiljevanje. Rumunija zahteva vso Dobrudžo in trdnjavo Silistrijo, ki leži ob Donavi. Ti kraji bi ji prišli silno prav v kaki vojski z Bulgarijo. Če imajo namreč Bulgari Silistrijo v rokah, se proti Rumu-niji vedno lahko ubranijo. Ravno radi važnosti fega mesta in bulgarske dežele Dobrudžc sc Bulgari najbržc ne bodo udali, četudi so v veliki stiski, zakaj Rumuni groze, da uderejo s 300.000 možmi v Bulgarijo, če ne dobe, kar hočejo. Tako lahko stvar vendar ne bo šla, ker so Rusi ob romunski severni meji zbrali močno vojsko, ki bi udarila na Rumunc, če bi šli nad Bulgare. Tudi rusko črnomorsko brodovje je pripravljeno. Na ta odpor med Bulgarijo in Ru-inunijo sedaj Turki največ upajo, ker so menda z Rumuni domenjeni, da skupno udarita na Bulgare. Zato so postali tako neodjenljivi pri pogajanjih. — Vendar trdijo nekatere vesti, da se pogodita Rumunija in Bulgarija šele po obračunu s Turki. IZ KONFERENCE POSLANIKOV V LONDONU. Egejski otoki. — Predlog Italije. Konferenca poslanikov evropskih velesil ima rešiti mnogo silno zamotanih vprašanj. Večina teh se tiče obstoja Turčije in njenih pokrajin, ki ostanejo turške le vsled medsebojne nevoščljivo-sti evropejskih držav. Med ta kočljiva vprašanja spada tudi vprašanje egejskih otokov. Ti otoki so, kakor smo že omenili zgoraj, eden glavnih vzrokov poleg Odrina, da ne pride do miru. Poslanikom pa da dela tudi skrb, kaj bo, če pridejo pod Grško. Zakaj križajo se tu interesi mnogih držav. Lahi bi le neradi pustili otoke, ki so jih zasedli v vojni s Turki, Rusi se boje, da bi otoke pred Dardanelami Grki utrdili in Angleži imajo zopet svojo koristi Lahi so ta vrzel nesoglasij hoteli presekati s predlogom, po katerem bi ,s0 otoki delili. Tisti pred Dardanelami in pa tisti ob azijski obali, ki so jih Lahi zasedli, naj bi ostali pod sultanovo nad-oblastjo po imenu, drugi naj bi postali grški. S tem hočejo doseči, da no bi dobila kaka velesila prevelikega vpliva v. Sredozemskem morju, ali kakor pravil jo diplomatje, da bi sc ohranilo ravno, vesje. Ali bo predlog imel kak uspeh, ^o ne da še reči. Albanija — nov povod needinosti na konferenci. Poslaniška konferenca počasi na* prednje. Eden vzrokov je zlasti toliko imenovana Albanija. Radi nje si nista v laseh le Avstrija in Srbija, o nji se ne pogajata le Lah in Avstrijec, ampak je poslala pravo evropsko vprašanje, ki beli glave vsem diplomatom. Na oni strani stoji tripelententa Francoska, Angleška in Rusija, na drugi Avstrija in Italija; Nemci se drže mirno zadaj. Albanijo, če jo napravijo za samo-stojno, bodo morali vso preurediti, kiT. turške razmere so za naprej nevzdrž u-ve. Dati ji bodo morali postave in vodarja, urediti bodo morali upravo in finance ter noiskati vire dohodkov in poslati tja doli tudi orožnike. Dela res dovolj. Needinost gtedo meje. — Trojni predlog. Največ opravka pa bo, predno i-ft doseže edinost glede meja. Prišli so sedaj na površje trije predlogi, ki so zelo različni med seboj. Iz treh bodo morali napraviti diplomatje enega. Avstrijski predlog hoče največjo Albanijo. Priznati se mora, da je Avstrija žc mnogo odnehala, a vendar e hoče zmagovalce prikrajšati. V glavnem naj bi šla meja: Od Jadranskega morja do Skadra, ki bi bil albanski, potem dalje ob reki Drin do plemena Nikaj. Tu proti severu tako, da bi Peč in Djakovo bilo albansko. Na zahodu ostane Srbom Prizren. Debar proti jugu bi bil albanski. Prav na jugu bi Janino dobili o Grki, od tu bi šla meja zopet k morju. Balkonska zveza hoče mnogo manj dati Albancem. Skader, Peč, Djakovo, Debcr, to bi vse prišlo v zavezniške roko. Tretji posredovalni predlog je tn-pelentente, ki se sklada v glavnem s tem balkanske zveze, lc Grke nekoliko bolj pristriže. Pomniti je, da avstrijski načrt najhuje oškoduje Črnogorce, ki bi ne dobili Skadra in Peči, manj pa Srbe, ki bi dobili Prizren, ki je bil najbolj sporna točka med Avstrijo in Srbijo. AVSTRIJA PA SRBIJA. Srbija umakns čete iz Drača, — Upanjo na mir. Čc je res, da je Avstrija zadovoljna, da dobi Srbija Prizren, kar se vedno bolj poudarja, potem je izginil eden glavnih povodov za spor. In res vse kaže, da sc bližamo sporazumljenju, dasi se mora reči, da vse nevarnosti vojne še niso odstranjene. Upanje na mir je zelo pospešila izjava Srbije, da bo umaknila, brž ko se sklene mir, svoje vojaštvo iz Drača in primorskih pokrajin. Obenem je pa krepko poudarila, da je s tem žrtvovala Idovolj, ker se je odpovedala pristanišču in da upa, da je noben pritisk velesil ne bo več prikrajšal. Zlasti Prizren tn Debar da so kraji, ki jih ne pusti, ker noče, da bi stotisoči krvnih bratov ostalo izpostavljenih nožem divjih Albancev. Tachy ln Prochazka. — Zadoščenje. Ta mesec se povrneta avstrijska konzula Tachy in Prochazka, radi katerih so dvignili nemški listi tak hrup, zopet na svoja mesta v Mitrovico in Prizren. Preiskave o postopanju proti njima so končane in vladi sta se sporazumeli. Za nepravilnosti, ki so jih izvršili Srbi proti njima, ker so enkrat vzeli Prochazkovo pošto, ker so porabili nje-: govega konja in nekaj drugih malenkosti, bodo dali zadoščenje. To bo obstojalo v tem, da bo oddelek srbskih vojakov v paradi sprejel konzula in jima skazal vojaške časti. Razvila se bo tudi slovesno avstrijska zastava na konzulovem poslopju. — Tako je vendar enkrat konec gonje s Prochazkom v veliko sramoto avstrijskih Nemcev. Demobilizacija se ne izvrši. Pogajanja med Avstrijo in Rusijo so ostala brezuspešna. Veliko upanje, da se v Rusiji in Avstriji odpošlje vojaštvo z mej domov, se je izjalovilo. Avstrija namreč noče prej odposlati domov moštva, da uvidi, kako se stvari končno razvijejo. Zato tudi Rusija obdrži vojsko pod orožjem. VESTI Z BALKANA. Odrin pred padcem. — Pogajanje za predajo. — Razmere v mestu. % Vsi listi in vsa poročila se strinjajo vedno bolj v tem, da so dnevi odrinske trdnjave šteti. Zlasti bulgarski listi so prepričani, da se Turki ne bodo mogli več držati. Prihajala so že tudi poročila, da se je poveljnik Šukri paša začel pogajati za predajo trdnjave. Kot glavni pogoj zahteva, da vsa municija ostane turška in da sme z orožjem odkorakati iz Odrina v Carigrad. Ne ve se, v koliko to odgovarja resnici in kako se razvije pogajanje. Razmere v mestu pa so po došlih vesteh res take, da ni upati na nadaljni Sodpor. V mestu vlada strašna draginja. Draga so pravzaprav le živila, druge dragocenosti so brez cene. Konj se dobi za 15 K, pa kaj mu hoče kdo, če nima krme. Iz mesta beži vse,- kar le more pregoljufati turške straže. — Zlasti če pride do nadaljnih bojev, je mesto brž izgublj eno, ker so že pri zadnjem bul-garskem obstreljevanju letele kroglje v sredino mesta in celo poškodovale najlepšo turško mošejo. Janina. — Grki in njih neuspehi. Kakor je Skader za Črnogorce, tako kaže, da bo Janina za Grke trd oreh. Davnaj so že začeli Grki prodirati proti temu mestu, a še danes niso mogli osvojiti nikakih utrdb. Sedaj so se odločili, da pošljejo tja eno novo divizijo, ki ji bo poveljeval sam prestolonaslednik Konstantin. Janina je za obrambo jako pripravna, ker leži med jezerom in pa med gorami. Tudi je zgrajenih precej utrdb, ki imajo za brambo zelo primerno lego. Turki razpolagajo s kakimi 80 trdnjav-skimi topovi in grška počasnost jim je tudi dala priliko, da so se preskrbeli z vsem za obrambo potrebnim. Posojila. — Teodorov v Peterburgu. — Žrtve. Balkanske države so doprinesle velikanske žrtve, med katerimi niso najmanjše denarne. Zato se sedaj opravičeno ozirajo za posojili. Srbija menda namerava najeti 500 milijonov, ki jih porabi za nove železnice in pa za odkup kmetov. Prav tako pa je začela Bulgarija pogajanja s francoskimi finančniki o sodelovanju francoskega denarja pri novih podjetjih v Bulgariji. S tem je najbrž precej v zvezi tudi potovanje finančnega bulgarskega ministra Teodorova v Peterburg. Vendar pa ima ta poleg naloge, da dobi denarnih sredstev v Rusiji, tudi naročilo, ki tiče vprašanja nadaljne vojne. Kako strašne žrtve so doprinesli balkanski narodi, pričajo tudi zanesljivi računi o bulgarskih izgubah. Padlo je baje 15.000 mož mrtvih in 35.000 ranjenih. AVSTRIJA. Laška fakulteta v Trstu. Na trgovinski šoli Rivoltella v Trstu so se začela 8. t. m. predavanja iz pravne vede. Ta predavanja so sicer privatna, a Lahi imajo opravičeno upanje, da zraste iz teh predavanj prav. fakulteta v Trstu S" tem, da vlada to šolo prevzame. — S tem so Lahi dosegli v glavnem svoj cilj in vlada je zopet enkrat Slovencem zadala hud udarec. Zahteve vojne uprave. V skupni ministrski seji so razpravljali na Dunaju o izdatkih vojne uprave v sedanjem času. Šlo se je predvsem za pokritje teh stroškov. Koliko nas stane oboroženo stanje, ne vemo natanko, a najbrž bo šlo radi Albanije, ki niti naša ne bo, do 500 milijonov, pol milijarde. To kaže v najjasnejši luči ne-spretnost naše diplomacije. Važna je bila zlasti razprava o novih bojnih ladjah, ki jih zahteva po>-veljnik mornarice Montekukoli. Ta namreč hoče več novih velikih bojnih ladij, ki naj bi izpopolnile našo mornarico, ki se hiti oboroževat. Začele naj bi se graditi drugo leto. — Ne ve se še, ali bo dosegel, kar hoče, ali ne. Hi Listek gn Salomonovi rudniki. Iz angleščine po Rider Haggardu prevel I. M. (Dalje.) »Ne, Ignosi, nobene vseh teh stvari ne želimo,« sem odgovoril, »videli bi radi naš dom.« »Sedaj vidim,« je rekel Ignosi pikro in žarečih oči, »svetli kameni so, ki jih bolj ljubite, kakor mene, svojega prijatelja. Vi imate sedaj kamene, poj-dete v Natal in črez veliko črno vodo in jih bodete prodali in postali bogati, kakor si želi biti srce vsakega belega človeka. Radi vas naj bodo-prokleti ti kameni in proklet naj bo oni, ki jih išče. Smrt naj zadene vsakega, ki položi svojo nogo na kraj smrti, da jih išče. Govoril sem, beli možje; sedaj lahko greste I« Položil sem svojo roko na njegovo ramo. »Ignosi,« sem rekel, »pcivej nam, ko si hodil po deželi Zulov in med belimi možmi v Natalu, ali se ti ni srce obračalo proti deželi tvoje matere, proti tvoji rojstni deželi, kjer si ugledal luč sveta in se igral, ko si bil še majhen, proti deželi, kjer bi bil tvoj dom?« »Tako je bilo, Makumazan!« »In tudi naše srce hrepehi po naši deželi in našem domu!« Nato je nastal premor. Ignosi ga je prekinil in spregovoril z drugačnim glasom. »Sprevidim, da so tvoje besede, kakor so vedno bile, modre in pametne, Makumazan; ono, kar leta po zraku, ne biva rado na zemlji; beli možje n« žive radi v zemlji črnih. Dobro; vi morate iti in pustiti moje srce, da me boli, ker zame bodete tako, kakor mrtvi, kajti noben glas ne more priti i* one dežele, kjer boste vi živeli! »Toda poslušajte in povejte vsem belim ljudem moje besede. Noben bel človek naj ne pride več čez gore. Jaz nočem videti trgovcev s puškami in rumom. Moje ljudstvo naj se bojuje a sulico in pije vodo, kakor njihovi predniki. Nočem imeti ljudi, ki bi polagali strah v človeško srce, jih ščuvali proti kralju in delali pot belim možem, ki pridejo za njimi in gredo še dalje. Ako pride bel človek do mojih vrat, ga poženem nazaj; ako jih pride sto, jih potisnem nazaj; ako jih pride cela vojska, se bom bojeval z njimi z vso svojo močjo in oni me ne bodo premagali. Nihče naj ne pride več zaradi svetlih kamenov; ne, niti cela vojska, kajti, ako pridejo, pošljem cel polk, da zasujejo jamo in porušijo bele stebre v jamah ter jih napolnijo s skalami, tako da nihče ne bo mogel priti do onih vrat, o katerih ste mi toliko povedali in o katerih sedaj nihče ne ve, kako jih premikati. Za vas tri, Inkubu, Makumazan in Bugvan je dežela vedno odprta, kajti vi ste dražji mojemu srcu kakor vse. kar dihal »In vi odhajate. Moj stric Infadus ln moj svetovalec vas bosta prijela za roke in spremljala s celim polkom. Še ena pot se nahaja, kakor sem zvedel, Cez gore in onadva vam jo pokažeta. Zdravstvujte, bratje moji, hrabri beli možje! Ne poglejte me več, kajti moje srce bi tega ne moglo prenesti. In glejte, jaz izdam povelje, ki se naj razglasi od gora do gora: vaša imena, In-kubu, Makumazan in Bugvan, naj bodo kakor imena mrtvih kraljev in oni, ki jih izgovori, mora umreti. Tako bo spomin na vas živel v naši deželi za vedno! »Pojdite sedaj, predno bodo moje oči prelivale solzo kakor ženske. Včasih, kadar se boste na potu življenja ozrli nazaj ali kadar boste stari in se zbirali in stiskali okoli ognja, ker solnce no bo imelo več gorkote, se boste spominjali; kako ste stali ramo ob rami v veliki bitki, ki so jo zasnovale tvojo modre besede, Makumazan, kako si bil ti oni rog, ki se je zabodel v Tvalino stran, Bugvan, dočitn si ti, Inkubu, stal v krogu Sivih in so možje padali pod tvojo sekiro kakor žito pod srpom, kako si zlomil moč divjega bika (Tvale) in vrgel njegov ponos v prah. Pojdite in zdravstvujte, Inkubu, Makumazan, Bugvan, moji gospodje in moji prijatelji!« Vstal je, nekoliko hipov resno zrl na nas, nato pa vrže konec svojega plašča preko svoje glave, da zakrije svoj obraz pred nami. Molče ,snio odšli. Naslednjega dne smo že ob zori zapuščali Lu. spremljani od našega starega prijatelja Infadusa in polka Bivolov. Četudi jc bilo zelo zgodaj, je bila cela glavna ulica mesta polna ljudstva, ki nas je pozdravljalo s kraljevskim pozdravom, ko smo odhajali na čelu polka; ženske so nas blagoslavljale, ker smo osvobodili deželo Tvale in trosile cvetlice na našo pot. Bilo jc zelo ginljivo, tako kakor se človek ne bi nadejal od domačinov. Med potjo nam je Infadus povedal, da drži preko gorovja drug prelaz severno od onega, kateremu sledi velika Salomonova cesta; ali pravzaprav nahajalo se je mesto, kjer se je moglo priti doli po skaloviti steni, ki je ločila kukuansko deželo od puščave. Zvedeli smo tudi, da je pred nekoliko več kakor dvema letoma družba kukuanskih lovcev šla po tej poti doli v puščavo lovit noje, katerih peresa so med njimi zelo čislana kot bojna oprava in da so lovec zašli daleč od gora in mnogo trpeli od žeje, Ko so pa zagledali drevesa na obzorju, so se napotili proti njim in našli veliko in rodovitno oazo (rodovitna zemlja sredi puščave), ki je merila nekoliko milj v obsegu in imela mnogo vode. Nasvetoval nam je naj se vrnemo preko te oaze, in misel nam je ugajala, ker se je zdelo, da se bomo na ta način izognili naporni poti čez prvi gorski prelaz, in ker je bilo nekaj lovcev določenih, rtn nos s^rrmliajo do oaze, od katere se jc moglo, kakor so [ pripovedovali, videti več drugih rodovitnih krajev v puščavi. Po zložni hoji smo v noči četrtega dne zopet stali na grebenu gora, ki ločijo deželo Kukuanccv od puščave, ki se je valila v peščenih gričih pod našimi nogami in okoli petindvajset milj severno od Sabinih gora. Ob zori naslednjega dne so nas povedli do začetka strme poti, ki vodi po strmini navzdol do puščave dva tisoč ali še več čevljev pod nami. Tukaj smo se poslovili od zvestega in udanega prijatelja Infadusa, ki nam je slovesno voščil vse dobro in skoro jokal žalosti. »Nikdar, gospodje,« je rekel, »ne bodo moje oči videlo takih mož, kakor ste vi. Oh! Kako je Inkubu sekal svojo sovrago v bitki! Oh! Kakšen prizor je bil oni udarec, s katerim je na mah odsektft glavo mojemu bratu Tvali! Krasno jc bilo — krasno! Nikdar več ne morem upati, da bi kaj takega videl, razen morebiti v srečnih sanjah!« Po zložni tioji sino v noči četrtega dno zopet stjdi na grebenu gora, ki ločijo dežeol Kukuan-cev od imččave ,., (D ivljaji francoskega vojnka.) (Daljo.) Nadaljevali smo svojo pot. V ved-nem strahu, da bi nam ogenj nc zastavil poti, smo naganjali naše Ruse k naglici, kolikor se jo dalo, a kljub temu nismo mogli uiti svoji usodi Ko smo bih že precej blizu guvernerjevi palači, zapazimo, da v veliki ulici, kjer je stanovalo toliko višjih francoskih častnikov in vojaških uradnikov, zopet gori; bila jc torej sedaj že tretjič za- I žgana. Prve hiše so bile sicer še nedo* ttiknjene, toda kmalu smo prišli da mesta, kjer smo se ob visokih kupih razvalin resno vprašali, kako priti dalje. Ustavili smo se, da se posvetujemo. Pri tem smo videli, da so bile hiše, mi, mo katerih nam je bilo iti, že na tem, da sc podero, in da smo bili v nevarnosti, najti pod njihovimi razvalinami smrt, če bi se drznili naprej. Toda/ kmalu jc bilo vse premišljevanje odi več. Izbirati smer nam ni bilo več mogoče, kajti kakor smo zdajci zapazili, gorelo je tudi že za našim hrbtom. Bili smo vjeti. Na vseh straneh okoli nas je divjal ogenj. Bili smo prisiljeni, svojo srečo poskusiti naprej. Spredaj naj bi šli vozovi, in sicer oni z Rusi prvi. Toda kljub prigovarjanju in udarcem ni bilo mogočo spraviti trdovratnežev z mesta. Postavili smo torej na prvo mesto našo može z drugim vozom, in drug drugega podžigajoč se jim je posrečilo priti preko nevarnega mesta. Ponovili smo torej udarce po ruskih hrbtih, in ker so se zbali, da bi jih ne zadelo še kaj hujšega, — kajti videli so našo togoto — so zdajci z glasnim »hura« potegnili in zdirjali za prvim vozom. Sledili smo jim z urnimi koraki, toda žal le zato, da smo dospeli na mnogo kočljivejše mesto, odkoder je bil vsak izhod izključen. Sicer je v tem trenutku začelo deževati, kakor bi lil iz škafa, toda voda je hipno izhlapevala vsled grozne vročine, kakor izhlapi kapljica na žare-, čem železu. Tu ni kazalo dolgo premišljevati Morali smo nazaj. Ko smo zopet prišli na kraj, kjer smo morali prej Ruse s silo gnati naprej, se ti sedaj prav nit niso pomišljali, ali bi šli proč ali ne. Komaj pa so imeli polovico nevarnega pota za seboj, kar nastane strašen šum; in ropot, in kakor bi mignil, izgine njih voz pod gorečim tramovjem in kupom žarečega kamenja. Goreča hiša se jo podrla in zasula voz in ljudi. Tako nam je en sam trenutek vse uničil. Izguba naše krasne zaloge živil nas je silno bolela, posebno izguba soda z jajci. Tako smo bili zbegani in potrti, da smo na uboga Rusa popolnoma' pozabili in ju pustili njuni usodi. Šli smo dalje in dospeli do kraja, kjer smo mogli zopet svobodno dihati. Tukaj srno sklenili počakati toliko ča, sa, dokler ne bi pred nami vse pogo-. relo. Nedaleč od nas je stala hiša, na: kateri je napis pričal, da je tu prodajalna italijanskega slaščičarja. To je bilo zopet nekaj za nas. Kako bi bilo dobro, tako smo dejali, čc bi tukaj mogli nadomestiti to, kar smo bili ravnokar izgubili. Rečeno, storjeno. Dasi je poslopje zgoraj žo gorelo in bilo spodaj zaklenjeno, smo kljub temu s pomočjo lestve zlezli notri. In naš trud ni bil zastonj. Nabrali smo celo kupe raznih dobrih sladkarij in zlasti, kar nas je posebno veselilo, tri velike vreče moke, Hiffeli smo prazniti prodajalno in nositi, kar je imelo za nas kako vred^ nost, na prosto, kjer smo nameravali čakati. Ker je še vedno deževalo, smo si iz hišnih vrat napravili streho in pra- bili pod njo cele štiri ure, predno smo dobili prost izhod. Medlem smo si pekli in cvrli, in ko je prišel čas odhoda, je vzel vsakdo toliko blaga, kolikor je mogel nosili, ostalo smo pa pustili na mestu pod varstvom petih mož. Tudi voz smo morali pustiti, dasi bi ga bili radi vzeli seboj, toda cesta je bila popolnoma zaprta z najrazličnejšim pohištvom in orodjem, tramovjem in kamenjem. Ko je bila ura deset zjutraj, smo sele prišli zopet k stotniji, od katere srno se bili ločili prejšnji večer. Na moje poročilo o naših uspehih so takoj poslali deset mož po ostale stvari. Ni bila minila še dobra ura, ko so se že vrnili težko obloženi in pripeljali seboj celo voz, za katerega so morali pa najprej odstraniti s pota razne zapreke. Istega dne, 18., so našo stotnijo na- da j0 Hberalna st .tanka privedla na rob propada. Značilne so njegove besedo, ki jih jc iznre-govoril na Novega lela dan kmetu ki mu je voščil: Bog Vam daj zdravje — Za mene ni Boga! — Te besede rV vedo vse! Kakršno življenje, taka smrt! samomorom pa je pisal lepo, spo- korno pismo svojemu očetu, v katerem priznava, da je napačno živel. Bog mu bodi milostljiv! — Ampak čudimo st\ da se drugi čudijo, da naša stranko proti svobodomiselnemu učiteljstvu od. ločno postopa. Kmetijske poučne tečaje priredi deželni odbor v nedeljo in ponedeljek 19. in 20. januarja v Sori in Škofji Loki ma Gorenjskem ter v Drašičih in v Podzemlju v Beli Krajini. Gospodinjski tečaj se zaključi s praktično izkušnjo deklet v četrtek, dne 16. januarja, v Naklem pri Kranju Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/t% brez kakega odbitka. ure od 6. zjutraj iu i. popa. Glej inseraf: Zahvala. Podpisana Ivana Kralj, posestnim iz Bučke št. 18, župnije Škocijan pri Mokronogu, je v noči od 1. do 2. decembra leta 1911 pogorela. Bila je zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Ta je takoj po obvestilu na lice mesta poslala cenilca, ki je škodo pravično ocenil. Dobila je vso zavarovalnino izplačano in tudi vso škodo povrnjeno, za kar se omenjeni zavarovalnici srčno zahvaljuje in jo vsem toplo priporoča. Škocijan, 7.januarja 1913. Ivana Kralj 147 posestnica. Gorenjske novice . S Bohinjska Bistrica. Naša posojil mca je ze ogromne svote žrtvovala za tujski promet. S trdo prisluženim, žu ja ennrjcm našega ubogega kme-? , se namreč zidali hoteli. Ni-Ot P nRid bl- se ne bil (lobiI denar, lahko no 16 Pn !ias- Tak° nas kme lahko ponosen, da je za bohinjski tuj- ter STfi r St0ril< kot "i drugi tei zasluzi da sc mu ta velika zasluga Naš k ? očitno PHpozna. Nas krnet ima lahko lo zavest, da je v, tem oziru več storil kot je storiti dolžan. Da bi se pa v ta namen povišale še občinske doklade, za to je pa naš vrli občinski odbor veliko preveč treznega, ljudskega mišljenja ter se davkoplačevalcem toga kar nič ni treba bati, vsaj odborniki upoštevajo vse ljudske težnje in želje ter so popolnoma na strani našega tako trezno mislečega ljudstva. — Letos je bilo pri nas izvanredno živahno naročevanje krščanskih listov in knjig ter smo se z dobrim branjem preskrbeli za zimo. Zlasti zadnji čas smo se silno za to zavzeli, najljubša zabava nam je dober časopis ali podučna knjiga. Po tako izvrstnem adventnem pastirskem listu in tako sijajno uspelem prolialkoliolnem ljubljanskem shodu pristopimo tudi mi v armado »Svete vojske«. g Boli. Bela. Po prizadevanju našega gospoda župnika Karola Čerina se je vršil 5. in 6. januarja t. 1. kmetijski tečaj s šestimi predavanji, katerim so sledili ljudje z največjim zanimanjem in vselej napolnili v to name njeno sobo stare šole do zadnjega kotička. Predavalo se je o vseh za našega kmeta koristnih rečeh, tako: o živinoreji, pašništvu, sadjarstvu, zdravstvu v kmetiški hiši, zadružništvu in prašičereji. Gospodje govorniki so nam povedali mnogo zanimivih stvari in nas poučili o vsem, kar je za kmeta v sedanjih časih potrebno in koristno. Gotovo se bo vsakdo po svoji moči prizadeval, da se bo ravnal odslej po navodilih, ki so jih podali gospodje predavatelji, saj bo to vsakemu posamezniku kakor tudi celemu kraju v korist. Izrečena bodi na tem mestu gospodom iz Ljubljane, kakor tudi domačemu gospodu župniku za njih trud najprisrč-tiejša zahvala! g Dvodnevni tečaj v škofji Loki. Deželni odbor je ugodil prošnji živinorejskih zadrug v občini zminški in starološki, da priredi dne 19. in 20. t. m. dvodnevni kmetijsko - poučni tečaj v »Društvenem domu« v Škofji Loki. Predavanja se bodo vršila v nedeljo, dne (19. t. m. dopoldne ob 10. uri in popoldne po krščanskem nauku, v ponedeljek, dne 20. t. m. dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 2. uri. Ta tečaj je namenjen v prvi vrsti živinorejcem iz Stare-loke in škofjeloške okolice. Gospodarji in gospodinje in sploh vsi, ki se zanimate za živinorejo, udeležite se v obilnem številu tega za kmetski stan koristnega tečaja. g Iz Loma. Naročnikov na »Domoljuba« je letos blizu 30. Vseh hišnih posestnikov je pa v župniji nekaj čez 60. Torej je naročena na »Domoljub a& povprečno vsaka druga hiša. g Moravče. »Domoljubov« ee 3e letos naročilo kakih petdeset več kot preteklo leto, tako da jih prihaja letos precej nad dvesto v našo faro. Lepo je ;to, a za faro, ki šteje Čez dvajset vasi, še veliko premalo. Vsak zaveden faran, posebno pa starši, imajo dolžnost podpirati krščanski list, zato še na delo, da se število naročnikov podvoji. Kdor so želi še naročiti, naj se oglasi, še Je čas. — U t a n a ž i v i n s k e m trgu je še vedno brez vrat. Če nima vaški odbor toliko denarja, da bi jih napravil, mu svetujemo, da naredi zbirko in prosi od hiše do hiše, da se nabere tistih par soldov, da se vsaj pobalini ne bodo zbirali med sv. mašo in krščanskim naukom in tam igrali. Živino-r e j c i prav pridno vstopajo v živinorejsko zadrugo; seveda ima odbor sklepati, kdo se sprejme, kdo pa ne. Spomladi bo zopet razstava živine, tedaj se bodo premije delile le članom. g Novice s Trate v p >ljansld dolini. Dne 6. prosinca je pogorela hiša z gospodarskim poslopjem Mariji Pivk v Podgori, fara Stara Oselica. Sumi se, da je zažgala zlobna roka. — Od Go-renjevasi do Žirov postavlja se nova brzojavna zveza. — Nek dopisun »Slov. Doma« pretaka še sedaj krokodilove solze v obliki od vsega ljudstva obso-janih dopisov samo zato, ker so liberalci pri zadnjih občinskih volitvah tako grozovito propadli. Liberalni dopisnik, le toči solze v imenu svojih libe-■ ralnih tovarišev, povemo pa ti, da bo enakih liberalnih solz zmanjkalo prej, predno bo kaj upanja, da bo na Trati župan iz liberalne garde. Liberalni dopisun mora še biti strahovito »zaru-kan«, ker ne pozna razmerja med nekdanjim in sedanjim časom glede županskega dela, vsled katerih razmer se je županu v resnici ponižno povišala plača, katero pa kot vestni župan v resnici zasluži! g Cerklje pri Kranja. V sredo, dne 8. t. m. je začelo goreti v Glinjah pri posestniku Matiji Kimovec.. Prihitela je na mesto požarna bramba iz Cerkelj. Tornažek vzame cev v roke, jo nameri v ogenj — toda voda noče teči kvišku. Ognjegasci gonijo, poskušajo na vse načine — zastonj je njih trud, niti kapljice ni iz brizgalne. Brizgalna je bila polomljena in ker imajo cerkljanski ognjegasci preveč drugega dela, se za pravočasne poprave brizgalne ne brigajo. V tem pride brizgalna iz Zgornj. Brnika, ki začne hitro in spretno omejevati požar. Rešili so hlev, pod je pogorel popolnoma in tudi hišna streha. Zazgal je najbrž mladoletni pastir. — Občinski odbor je sklenil doklado na vino in meso, kar je povzročilo precejšnje ogorčenje pri gostilničarjih in mesarjih. Gostilničarji so pri vinu poskočili v ceni za osem vin. pri litru — češ, naj se gostjt zahvalijo občinskemu odboru za to dobroto. Občinske doklade pa ne pride niti 1 vinar na liter. Od govedi je obč. doklade 76 vin., od teleta 13 vin. Ako kmet pripelje prašiča k mesarju, ga ta zapodi v nek kurnik in stehta. Odbije pa 1 kg pri živali na »štrik«. Seveda, to pa ni občinska do-klada, ampak priklada mesarju, zoper katero se pa noben mesar ne pritožuje. Občinska doklada pa je od prašiča samo 19 vin. — Hranilnica in posojilnica je imela meseca decembra prometa nad 100000 K. Vložili so ljudje v decembru 42 614 K, dvignili pa 22.175 K. — Rojenih je bilo v letu 1912 116, umrlo I jih je pa samo 57. Torej še enkrat več rojenih. — Bog daj, da bi bilo tudi še enkrat več »Doinoljubovih« naročnikov! — Izobraževalno društvo priredi zadnjo nedeljo v mcsecu, dne 26. januarja igro: »Vedeževalka« in šaljivi prizor: »Kmet in avtomat« v dvorani »Ljudskega doma«. Želimo prav obilne udeležbe! g Tržiške novice. 5. t. m. je imel Etbin Kristan pri Pelarju predavanje, h kateremu je došlo precej poslušalcev. Izvedeli so preimenitno novico. Rdeči general Kristan jim je namreč povedal, da so njihovi sosedje bili opice in da so njegovi poslušalci opičjega poliolje-nja. Nekaj pametnih mož jc zmajevalo z glavami, drugim se je pa ta izjava Kristanova, da so opice, tako dopadla, da so mu burno ploskali. Sedaj so tr-žiški socialni demokratje za eno skušnjo bogatejši. Mi krščanski delavci se zavedamo, da smo ustvarjeni po božji podobi, naši rdečkarji pa zase vedo, da pohajajo iz opic. Tudi prav! g Z Vranjo pači pri Kamniku. Opozorjen sem bil na neko notico v 7. št. »Slovenskega Naroda« t. 1. Očita se mi, da bi rad sebi pridobil poštno nabiral« nico. Pred tremi leti bi jo bil sprejel. Sedaj jo nočem. Tudi proti dobremu plačilu ne! Izkušnja je izučila mene in moje župljane, da nain pošta v fari, ako je samo trikratna na teden, prav nič ne koristi, ampak naravnost škoduje. Zlasti pošta v Sp. Palovičah, ki je od župnijske cerkve oddaljena 20 minut! — Jaz sem s svojo pošto sedaj popolnoma zadovoljen. Dobivam j0''0d 1. decembra 1912 dalje vsak dan naravnost iz Kamnika. Poprej pa tri leta, po posredovanju Fr. N . . . k . a, samo po trikrat na teden. Župljani tudi želijo doseči to ugodnost. Saj so jo poprej uživali ves čas do leta 1909. Mi imamc v Kamniku vsak dan kak opravek. V Sp. Palovičah pa nikdar ne. Res, gin-ljiva je postrežljivost Fr. N ... le . a. Če ni to vsiljivost? On ve, dobro ve, da nihče ne mara njegove pošte. Pa jo vendar poizkuša obdržati. Kakor hitro se bodo župljani nehali pritoževati, bode tudi njih župnik v tej, to je v poštni zadevi, obmolknil. Župnik dobiva sedaj pošto vsak dan, župljani, ki mu jo donašajo, pa jo dobivajo samo po trikrat, dvakrat, Vel. Lašina pa včasih samo po enkrat, na teden, samo v nedeljo. Za župnika dobivajo pošto, zase pa ne. Ali ni to čudno? Tako ne bo šlo dalje! Vemo, kje ima Fr. N . . . k zaščitnika. Zadevo bomo na pristojnem mestu pojasnili. — »Župnik naj rajši oznanja na kancelnu nauk mladini!« Tako »Slov. Narod«. Nov nauk! Samo mladini, odraslim torej nc! Smešno! Župnik na Vranji peči pa je obenem tudi pomožni učitelj in je za šolske otroke pri nas prav dobro preskrbljeno. Cenjeni Fr. N . . . k naj le svoje otroke redno pošilja v šolo, pa bo prav/ — Franc Krek, župnik. g Iz Št. Vida nad Ljubljano. H r a-n i 1 n i c a in posojilnica je račune za leto 1912 dovršila. Občni zbor z običajnim sporedom bo v nedeljo, dnu 26. t. m. Račun nam izkazuje sledeče: 7' Vplačalo se je hranilnih vlog 220.842 K 28 vin., vrnjenih posojil 293.141 K 40 v., obresti posojil in naloženega denarja 35 799 K 82 vin. Izplačalo sc je hranilnih" vlog 175.837 K 10 vin., posojil 158 tisoč 134 K 40 vin.; ves promet v prejemkih in izdatkih znaša 1,308 030 K. Dobiček pret, leta znaša 6850 K 46 vin. Od tega dobička sc je deloma že, deloma se bo še razdelilo v razne namene 2590 K 52 vin., ostali čisti dobiček v znesku 4253 K 94 vin. pa se je prištel rezervnemu zakladu, ki sedaj znaša 17.556 K 92 vin. Čedna vsota, kaj ne! Ilvala Bogu! Vseh hranilnih vlog je sedaj 690.267 K 37 vin., vseli posojil pa 427.666 K 54 vin., ostalo pa je obresto-nosno naloženo. — Kaj bo, kaj bo, tako se vprašujejo dolžniki, ki slišijo in tudi čutijo, da so vse posojilnice v Ljubljani in tudi nekatere druge dvignile obrestno mero, kar seveda dolžniki najbolj bridko občutijo, zlasti v tej hudi denarni krizi. Naš sklep glede tega jc pa ta-le: Obrestne mere ne bomo nič dvignili, marveč ostanemo pri 4'/2% na vlogah, 5?<5, oziroma 5%% na posojilih. Pričakujemo pa, da nam vložniki izkazujejo in ohranijo isto zaupanje kakor dosedaj. Saj se pa tudi ne izplača. Tudi če imaš 10.000 K vloženih, pa jih neseš drugam, kjer imajo morebiti za nekaj časa Vi % boljše obresti. Koliko imaš na leto od tega? Le natančno preračunaj, pa boš prišel na to, da prav malo, ali pa ■— nič. Tvoja pota ali pa poštno pošiljanje hranilnih knjižic in denarja sem in tje, to tudi nekaj stane. Seveda se bo naša hranilnica pri morebitnih takih dvigih tudi najstrožje držala odpovednega roka. Naša hranilnica ni tu za špekulacije ali pa do-bičkarijo, marveč za to, da se potrebnim brez velikih stroškov in potov pomaga; kar pa sc pridobi, naj ostane v domači fari. To bodi naše geslo tudi v prihodnje 1 — Stara šola. Ta dela sedaj strašno velike skrbi peščici naših prijaznih liberalcev. Občinski odbor je namreč v zadnji proračunski soji soglasno podal izjavo, cla sc odreka vsaki pravici do te šole nasproti cerkvi, ker je ta šola no dobroti pokojnega župnika Blaža Potočnika bila zidana kar na mežnarsko poslopje na mežnarskom svetu. Vsaka druga izjava ali vsako drugačno ravnanje občinskega odbora v tem oziru bi bila torej velika nespamet in pa v škodo občini. Zakaj župnik kot predstojnik župnije in mežnarije bi bil v vsakem drugem slučaju moral v pravdo proti občini. V tej pravdi pa bi zmagal župnik, ker postava in pravica sta še stari, in teko bi na občino prišli novi stroški. Nasi izobraženi liberalci pa takih reči ne razumejo. Zato so sc zoper ukrep občinskega odbora na visoki deželni odbor pritožili sledeči njihovi zastopniki: sokoli Josip Matjan, Franjo Matjan, Ivan Pipan (vižmarski podobčinski kandidat), Janez Čepcljnik, dvorski šnštar-ček. punccljski Zakotnik in pa preljubi naš Zognov Johan iz Podgore. Povemo vam pa že danes, preljubi liberalci naši, da bo ta vaša pritožba padla v vodo 81 prav tako, kakor vse druge. Zakaj pravice in postave pa tudi taki ljubljanski gospodje ne morejo prekucniti, ki sicer morebiti z vami držč. Tako je bilo z vsemi va.-iini pritožbami in tako bo tudi s to! Le verjemite nam! — Kaj bo sedaj e to nesrečno staro š o -1 o ? Liberalci notri ne bodo imeli svojih komedij kakor ob času Žirovnika. Notri bo v pritličju stanovanje orga-nista in cerkvenika, zgoraj pa ena čedna prostorna dvorana za različne sestanke Marijinih družb, mladeniških in drugih organizacij. Tudi liberalcem ne bomo branili vstopa, kadar se bodo hoteli od naših ljudi kaj pametnega naučiti in če se bodo dostojno obnašali. — J a, zakaj nam pa tega prej niste povedali?! tako sedaj eni tarnajo. Glejte, mislite, da smo mi tako nespametni. Ko bi bili mi pred volitvami o tem govorili, bi bili liberalci o nas še bolj lagali. Mi smo molčali. Povedali smo pa, da liberalce čaka nekaj razočaranj, toda takih razočaranj, ki bodo samo liberalcem v škodo, našemu ljudstvu pa v korist. Eno tako razočaranje je torej že prišlo na dan. Povemo pa danes liberalcem na uho, da jih en par takih razočaranj še čaka, a sedaj jih še ne izdamo. — Naša čebelica. Da bomo »Ia velki« videli, da tudi naši »ta mali« pridno varčujejo, naj povemo še te številke. V letu 1912. se je v »čebelico« vložilo 2531 K 11 vin. Malih vlagateljev (šolskih otrok) jc bilo 475. Njihova skrbna mati je učiteljica gdč. R. Juvanova, ki vložene zneske vsak mesec skupno vloži v hranilnico. g Na Črnučah bo v nedeljo, dne 19. t. m., po večernicali shod kmečke zveze za ljubljansko okolico. Govoril bo poslanec dr. Pegan. Povabljeni vsi, ki se zanimate. g Z Jezice. Predzadnja številka »Domoljuba« je prinesla dva dopisa, ki sta jako zbodla naše kričače, potuhnjene liberalce in mokrače. Da je to res, kar pišemo, se razvidi iz tega, ker so ti mokrači tako grozno jezijo ter penijo v svoji dnevni capi: takozvani »Dan«. Vsak pameten človek pa razvidi, da je to res sama zlobnost, ker hočejo škodovati naši orlovski organizaciji ter blatiti našega dobrega gosp. župnika. Škandal in sramota za tako izobraženega inerdohal Kakor se je pokazalo, je žalibog že daleč pripeljala vaša izobrazba nekatere mlade ljudi, ki so sledili vašim nazorom. Osem let že traja, kar je znani človek pričel na našem milem Posavju trositi svoje bedarije, ki pa seveda niso vredne, da bi pameten človek samo enkrat plunil nanje, še ma"i Pa dfl llj odgovarjal. Mi zavedni možje in vrli »Orli« pa pogumno naprej mimo par »Danovili« kričačev, ker vemo, da se bojujemo za Boga in narod. Ne glejmo na psovke, ki letijo iz grdih ust na nas in na našega g. svetnika, za vse dobro vnetega župnika. Tako po-četje se samo obsoja! Ostanimo na sedanji poti in zakličimo: Bog živi še dolpro let rašega dobrega gosp. svetnika med nami! d Šentjanž, število liberalcev se tudi pri nas krči dan za dnem. Koli-i kor bolj ljudje spoznavajo lažiijivosfl in brezverstvo liberalizma in liberalcev, toliko bolj jih zapuščajo. Bolj goreče in vnete so pa postale nekatere liberalno ženske. Med njimi nosi zvone g. Ančka. Prošlo nedeljo se je norčevala večja družba učiteljev in učiteljic iz sklepa dekanijske konferenco, da se naročnikov liberalnih listov več ne sprejema za botre. Med vsemi je bila najbolj glasna in najbolj »korajžna« znana g, Ančka. Berem in bom brala — tako jo vpila— liberalne časopise, pa naj jih šo stokrat prepovesta škof in papež — če pa ne bodem vzprejeta za botro, je pa: še toliko boljši. Tako govori žena, mati! petih otročičev, tako učiteljica, ki po^ učuje v prvem razredu. Vprašamo, alf naj uči in nauči nedolžne otroke pravega krščanskega življenja in ljubezni do cerkve taka učiteljica, katere dušna hrana so »Slovenski Narod«, »Slovenski Dom«, »Učiteljski tovariš« itd.; učiteljica, katera se javno bana s svojim brezverskim liberalizmom? G. Ančka, odgovorite ! d Iz Žužemberka. Letošnjega Božiča so bili naši otroci veseli. Štiri tedne so imeli počitnice, ker so šolo zaradi škrlatinke zaprli. Sedaj je ta potuhnjena bolezen nekoliko pojenjala in se je ta teden šolski pouk zopet pričel. Zahtevala je 14 smrtnih žrtev, večinoma majhnih otrok. V eni družini je kar štiri pobrala, tako da sta ostala oče in mati sama. Sploh je bilo pretočeno leto zelo nezdravo. Poicti in jeseni je razsajala griža, pozimi pa škrlatinka. Vendar je bilo primeroma malo mrličev v. fari, namreč samo 64, medtem ko jo bil rojen 101. Torej smo precej na dobičku. Poročenih jo bilo 13 parov. —. Novo leto smo prav »fletno« pričeli; s plesom seveda! Najbolj se je za ples mudilo Jurčkovernu »hotelu«, menda od veselja nad lzborno kupčijo v pretočenem letu. Odlični obiskovalci plesno veselice so so baje krasno zabavali in se še drugi dan oblizovali od zaužitih dobrot. Bolj odkritosrčni so pa priznali, da so bili pri Jurčku sami »jur-čki«. Prav gotovo pa so jurčki, in šo prav veliki tisti starši, ki so na ples pustili ali celo seboj vzeli svoje hčere. V izobraževalno društvo jih ne pustijo, češ, da bi se tam pohujšatel Na balil se pa treh božjih čednosti učijo, kaj ne? — Naše društvo sc živahno giblje. Ob praznikih nam je priredilo prav dobro uspelo božičnico, sedaj se pa pripravlja na predpust. Slišimo, da nas bo na tolsto nedeljo povabilo na svoj »bal«. Sicer ne bomo plesali, a se bomo toliko bolj od srca smejali; saj bomo po dolgem času zopet enkrat videli na odru našega izbornega šaljivega Mi-hata, m sicer v vlogi juda Abrahama. Kdor ga pozna, ve, da ni dolg čas, kadar ga on odbija. Naj torej ne zamudi ugodne prilike, kdor se hoče enkrat pošteno nasmejati! — Število naročnikov ^Domoljuba« in »Bogoljuba« je z novim letom precej poskočilo. To je vsekakor lepo znamenje za napredek našega kraja, ker se dobro časopisje razširja kljub vedno bolj občutljivemu pomanjkanju denarja. Dobro vemo, da bi še marsikdo rad imel »Domoljuba«, pa ga ne zmore, a žal, marsikdo, ki bi ga prav lahko zmogel, se še zmiraj po-mišlja radi tistih par kronic. Naročniki skup! Čim več nas bo, bolj nas bo »Domoljub« vesel, mi pa njega tudi. d Iz Telč na Dolenjskem. Na dan sv. Treh kraljev srno imeli igro »Tri sestre«. Izvršila se je v popolno zado-voljnost. Čudili smo se, ko še nekateri igralci niso nikdar videli igre, a so vendar prav dobro rešili svoje vloge. Posebna hvala gg. učiteljicama za trud, ki sta ga imele za to predstavo. Hvala Dulcu, da je dal les za oder. Možje, tako je prav! — še nekaj! Ali sto že naročili »Domoljuba«? Vsaka hiša naj ga ima! Za tiste tri krone ne bode nihče pozebel. d Šmartno pri Litiji. Predsednikom krajnega šolskega sveta v Litiji je bil vnovič izvoljen ondotni župan g. Oroslav Bric, podpredsednikom gospod župan hotiški, Fr. Dernovšek. Po dolgem čakanju bo dobilo Gradišče po zaslugi g. župana Brica novo občinsko cesto, ki se je jela te dni graditi. — Značilno je »delo« naših naprednih, ki obstoji izključno v prirejanju celonoč-nih plesov, tako da po prebitih »cvetličnih« nočeh hodijo v »rožcah« domu. Tako se »dela« za narod. Dobro je, da je priprosto ljudstvo bolj pametno in pusti napredne pri takem »delu« same; gorje ljudstvu, če bi sledilo naprednemu vodstvu! d Vače. Za predsednika našega krajnega šolskega sveta je bil 12. t. m. izvoljen načelnik naše posojilnice in naš vrli pristaš Tit Strmljan, posestnik na Mačkovcu. — Dne 2. t. m. so bili pri c. kr. okr. glavarstvu v Litiji na dražbi občinski lovi. Ker so bili lovci med seboj dogovorjeni, da ne bodo drug drugemu dražili, zato so morali župani Bkrbeti, da njih občine niso škode trpele in so se zato sami dražbe udeležili. Litijski, polšniški in šmartinski je šel dražje nego je bil doslej, ker ga je »klerikalni« župan dražil svoji občini v korist. Ko pride na vrsto vaški lov, pravi gospod komisar: »Doslej je bil za 180 kron na leto. Kdo da toliko?« Nihče se ne oglasi. Vpraša vnovič: »Ali kdo sploh kaj da?« Tedaj obljubi dosedanji najemnik g. Hren 50 kron. Gospod komisar vpraša: »Kdo da več?« Vse tiho. »Prvič, drugič in — tretjič.« Dobil ga je g. Hren, ki je prostovoljno obljubil 50 kron, a bi ga bil morda dobil, če bi bil obljubil samo 5 krone. Našega župana, ki drugače vse obleta, če je treba za naprednjake agitirati, niti k dražbi ni bilo. Čemu neki? Saj je prijetneje doma sedeti za pečjo in vleči harmoniko. Prej je imela občina od lova 130 kron več letnih dohodkov. Na Vačah 130 kron lahko pogrešimo, saj smo do- volj bogati, če imamo naprednega župana. Če trški zastop na trgu še tako nečednost trpi, če se gasilno društvo in kmetijska podružnica tudi popolnoma zanemari, to nič ne stori, da imajo le naprednjaki vse to v rokah! Če bo kdo kaj rekel, bomo pa padli čez kaplana, Marijino družbo in izobraževalno društvo, pa jih bomo ugnali. Kadar bodo nove občinske volitve, bomo pa zopet bobnali, kako smo za blagor občine vneti, nazadnje nam utegne kako ponarejeno amerikansko pooblastilo ali pa kak mrlič pomagati, da bomo napredni in — bogati ostali. O srečni časi! d Popotnik iz mirenske doline: Radovednost me je pognala po svetu. Šel sem po mirenski dolini od Save navzgor. Pri Boštanju sta se pogovarjala dva človeka na cesti. Eden je rekel drugemu: »Naše napredno županstvo je počasno kot polž, menda imajo polža za tajnika.« Ne vem, koliko je resnice na teh besedah, skoraj gotovo nekaj. Šel sem naprej do Dula. Tam sem zvedel, da so se »Flajsov gospod« vsedli na županski stolček, ker ni noben drug zanj maral. Pač, Jelenčev gospod bi bil tudi rad nanj sedel, pa so mu ga liberalci izpodmaknili. — Pri »Flajsovih« sem bral v »Domu« strašne reči iz Tržišča. Podira se farovška hranilnica, njenim odbornikom bodo prodali grunte, farovž bo zarubljen, črnosukneže obešajo liberalci na kljuko 33. Marijine družabnice pijančujejo in vasujejo itd., skratka, Tržišče je druga Sodoma. Ali ni to grozno! Menda je vse to res, ker ta list tako piše. — »Jejmene, če je tako, se ne upam skozi Tržišče, ker se mi lahko zgodi, da še mene sedaj pred-pustom kaka Marijina družbarca zapelje in potem me »Domov« dopisnik obesi na tisto svojo strašno kljuko, kamor obešajo črnosukneže!« S strahom sem se bližal Tržišču. Pa začudil sem se, ko so me tržiška dekleta pustila pri miru in ko sem zvedel, da sta oba gospoda duhovnika šo živa. Tudi hranilnica še stoji in pravijo, da bo še stala na veliko žalost zadolženega liberalnega dopisnika. Ljudstvo rado vlaga svoj denar v domačo hranilnico, ker ve, da je hranilnica v dobrih rokah in tudi dežela garantira za vsak vinar, ki se vanjo naloži. Pravijo, da tudi liberalci radi iščejo pomoči pri »farovški hranilnici«. — Šel sem naprej proti Mirni. Povsod sem zvedel, da so pametni možje v šolski svet volili »ta črne«, gotovo zato, ker znajo »ta črni« s šolskim denarjem bolj varčevati, kot znajo liberalci. Tako jc prav. Naj omenim šo, da sc gospodarji prav pridno naročajo na »Domoljuba«; »Slovenskemu Domu« pa kažejo druga vrata — pri svinjaku. d Sela pri šumbregu. Staro leto je minilo, prišlo je novo in ž njim tudi čas, ko je treba obnoviti naročnino in plačati tri krone za »Domoljuba«. Vsi, kateri še niste naročili, storite,to nemudoma. — Škrlatinka hudo razsaja po naši fari in kosi med mladino. Posebno hudo je zadela Erjavčevo hišo v Gornjem Podšumbregu, ker so umrle na en dan kar tri hčerke, katerih najstarejša je bila v petem letu. — Občinska pot iz Doline proti Selam se je začela popravljati. Dal Bog še par tednov lepo vreme kot je sedaj in pa dovolj vztrajnosti, pa bo kmalu narejeno. — Vsem bralcem »Domoljuba« želi do« pisnik srečno novo leto! d S Sveto Gore pri Litiji. Krasno zimo imamo letos na naših vrhovih. V, božičnih dneh smo trgali trobentice in teloh. Med tem ko je dolina ležala v megli kakor v morju, je pri nas sijalo in ogrevalo ljubko solnce. — Imeli smo po novem volivnem redu volitve v kr. šolski svet. Nasprotniki, ki so si dosedaj lastili zastopstvo v tej korporaciji, so odleteli in so morali izginiti, novoizvoljeni odborniki kakor tudi namestniki so vsi odločni in zavedni pristaši S. L. S. Čast oddaljenim volilcem iz kandr-ške in šentlamberške občine, ki se niso strašili daljnega in težkega pota in do-šli skoro polnoštevilno na volišče. —. Letošnjo število naročnikov »Domoljuba« in »Bogoljuba« se je podvojilo. Sedaj dohaja »Domoljuba« v župnijo do 40, »Bogoljuba« 25, prej samo 8; lep napredek in nad vso zadovoljivo število naročnikov, kdor pozna tukajšnje razmere in ve, kako si hočejo pridobiti naše ljudstvo liberalci in socialni demokrati. Naročniki, zvesto in natančno berite časopise, na katere ste se naročili in poskrbite, da jih bodo brali tudi vaši sosedje, ki si listov niso naročili; priporočajte dobre in poštene liste in širite jih! — Umrl je po kratki in hudi bolezni — pljučnici — Jakob Strmljan, posestnik v Kostrevnici. Bil je izboren gospodar, skrben oče in zgled marljivosti. Star je bil komaj 40 lot. Pokopali smo ga na praznik Sv. Treh Kraljev. d Loški potok. »Slovenec« tednik in' dnevnik se prodaja odslej vedno v Ku« veljskem društvu na Hribu. d škocjan pri Mokronogu. Dne 11'. januarja t. 1. je umrl tukaj deželni da-car Andrej Kalan. Šele pred nekaj meseci je prišel, da se preseli v večnost. Bil jo blag mož in pristaš S. L. S. —-Za šolo v Klenoviku jo zdaj sklenjeno, da se zida. Bo-li župniji v srečo ali nesrečo? Odvisno je od učnih moči, ki bodo na nji delovale. Da bi le ne bilo žalostne izkušnje kakor s škocijanski-mi. — V krajni šolski svet škocijanski so volili občinski možje, kakor je pač vredno za nadučitelja Bcncdičiča in sedanji občinski odbor, liberalno. Potem bodo pa prosili klerikalne podpore in se jezili, če je no dobijo. — Naši učitelji se pritožujejo čez slabe plače. Bene-dičič pa ima tako veliko, da lahko vzdržuje »Narod« in »Dan«. d Zagorje ob Savi. Nelcai odgovora našim liberalcem in »nadkmetom«. Na občnem zboru Kmetijske podružnice je vprašal pri slučajnostih gospod Anton Prosenc načelnika podružnice gospoda Ašiča. ali smatra »Gospodarsko zvezo« v Ljubljani kompetentno, da naroča zanesljiva umetna gnoula, kar mu le-ta potrdi. Nato sem poriisa-ni kot načelnik »Gospodarske zveze« v Zagorju povedal, kako je pisal »Slovenski Dom«, da smo nasedli najbrž kakemu judu, ko smo poloin »Gospodarske zveze« naročili vagon gnojil, da jo blago slabejše. Dokazal som, odkod je blago — namreč iz Aldnngena pri Berolinu, tvrdka Kneuttinger t ho-masschlackenmuhlen, in da je zato, ker smo ga naročili ccl vagon skupaj naravnost iz tovarne, cenejše kakor pa so ga nekateri kmetje (imena na razpolago) od c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani dobili. To pa samo posebe razumemo, ker ima vsak posamezni naročnik večje vozne stroške. In Sedaj pa pride dopisnik »Slovenskega Doma« in me zato napada, ker smo potom »Gospodarske zadruge« krrietom preskrbeli cenejša gnojila. Trdi, da je na moje besede kar deževalo različnih opazk in govori o neki veliki debati, kar pa vso skupaj ni ros. Ugovarjal je le gospod Taufer, posestnik kamenolo-ma iz Zagorja, pa tudi le toliko, da politika ne spada na občni zbor Kmetijske podružnice. Ne vom, ali ima gospod Taufer Tliomasovo žlindro za največjo politiko ali kali? Mislim, da to gotovo spada na občni zbor Kmetijske podružnice, če se razpravlja, kako bi se dobilo cenejše gnojilo. Ali ne gospod Taufer? Konkurence pa Kmetijski družbi naša »Gospodarska zveza« gotovo no dola, saj je le par posameznih kmetov naročilo majhne množine od Kmetijske družbe. Zraven pa vem, da je ravno Kmetijska družba že večkrat priporočala, da naj se naroči skupno gnojilo. Če ga ni naročil kdo drugi, ali mislite, da naj ga tudi mi ne smemo in naj ga zato tudi mi s posameznimi naročili dražje plačujemo? Tako bo mogočo učil v »Naprednem gospodarskem društvu« g. Taufer svojo člane, mi kmetje bomo pa še naprej delali po svojo. — Dalje jc govoril nadkmet gospod Taufer o neki zavarovalnici za živino in modroval, da bo kar deževalo podpor. Omenil je tudi deželni odbor, ki mu je pa drugače jirecej gorak. Dopisnik »Slovenskega Doma« pravi, da sem rekel, da deželni odbor no bo nič dal, in me zato napada. Res sem rekel. da so bo deželni odbor premislil, preden bo zagorske liberalce podpiral. In toh misli sem še: kadar prosite, mu pač nc boste pretili z gorjačo, kakor dela to vašo glasilo »Slovenski Dom«. Sicer bo treba pa še drugih strokovnjakov, da se bo dala za tako majhen okoliš napraviti cenena zavarovalnica, kakor so nekateri zagorski nadkmetje. Nadalje trdi dopisnik, da prosjačim napredno občino za železobetonski most,. To se je pa dopisnik naravnost zlagal. Vprašaj prejšnji občinski odbor ali prejšnjega župana, da sem pri občinski soji 1 c to predlagal, da se napravi na občinski poti brv čez Meclijo. Pozneje sem ros prosil tudi vis. deželni odbor, da naj vpliva na zagorsko občino, da napravi prepotrebni most, kar jo deželni odbor tudi storil in poslal inženirja. Zeleznobetonskega mostu nisem jaz nikjer zahteval. Zadovoljen bom z vsakim. Ne bom pa za- 72 dovoljen z liberalnimi gospodi, ki hočejo menda pod vplivom takih lažnji-viii dopisnikov, da naj so most ne gradi češ, saj bo costa blizu. Otroke silite v 'šolo, tujci prihajajo v Zagorje, ah mislite, da bodo ti na cesto kar skakali čez vodo? — Dopisnik trdi, da som kmetom nevoščljiv in me je do nagote razgalil. Kar se tiče moje nevoščljivo-sli mislim, da bi dopisniku marsikak kmet in tudi liberalni obrtnik lahko povedal, da je le po mojem vplivu prišel do svojega ognjišča ali si ga obranil. O nekem nadkmetu pa vem jaz in ve celo Zagorje, da je takrat, ko je bil še paznik pri rudniku, marsikateremu delavcu in kmetu napravil tožbe in stroške in mu pomagal snesti bori kos kruha, da ne rečem več. Lažnjivi dopisnik mi tudi očita tatvino, da sem oral par brazd v občinsko last. Pozivam župana in ves občinski odbor in šo laž-njivega dopisnika zraven, da pregledajo, kaj som prioral in pa kje? Saj je to popolnoma nemogoče. Saj stoji ob meji drvarnica občinske bolnišnice, da še svojega ne morem vsega izorati. Zraven bom pa še vprašal gospoda župana, zakaj ni prišel na ravno isto njivo pogledat škode, ki so mi jo napravile na pšenici in ajdi kokoši občinskega redarja, dasiravno sem ga šel za to na dom pozvat. — Toliko v pojasnilo — pa no dopisniku »Slovenskega Doma«, ampak vsem poštenim ljudem, da izvedo, kje so dela za ljudstvo, kje so pa samo piše in obrokuje. Zanaprej dopisniku ne bom več odgovarjal, za to nimam časa. Če piše, podpiše naj so, če ima korajžo, s polnim imenom, kakor se jaz. — Anton Snoj, posestnik in načelnik »Gospodarske zadruge« v Zagorju. d Iz Radovice. Vsled oklica c. kr. okrajnega glavarstva v Črnomlju za nabiranje božičnih darov za vojake na meji so darovali sledrči: Županstvo Ra-dovica 30 K, Janez Vouk 3 K, Kramarič 1 K, Jože Rožek 2 K 60 h, Martin Slo-bodnik 1 K 20 h, Janez Slobodnik 1 K, Jože Matekovič 1 K, Ivan Slobodnik 1 K, Martin Cesar 1 K, Martin Vzviščar 1 K, Marko Vzviščar 1 K, Peter Šavor 1 K, Martin Bajuk 1 K, Florijan Prše 1 K, Matija Šavor 1 K 40 h, Janez Šavor 50 h, Janez Rus 50 h, Martin Gosenca 1 K, Ivan Rožek 20 h, Martin Bajuk CO h, Juri ca Stepan 1 K, Ivan Režek 40 h, Držaj 3 K, Jure Pavšič 40 h, Jure Janžokovič 60 h, Martin Vukšinič 60 h, Jože Gosenca 10 h, Ivan Cesar 20 h. — V imenu obdarovanih vojakov se podpisano županstvo zalivali vsem darovalcem. Bog plati! IV ^mgsgmmmmsmmigsgmssmm 1 Notranjske novice V W^Srj^Sa3888gR8l8888883£38888888ffi8g88888888888g 0 n Dobrova pri Ljubljani. Ker se je v »Domoljubu« veliko pisalo o naši bodoči šoli, naj se sliši še druga plat zvona, da bomo na jasnem. Povejmo si enkrat za vselej na Klas: nova šola na Dobrovi je gotova stvar. In to iz razlogov, ki jih je priznala komisija in vsak, kdor nima z novo šolo posebnih, sebičnih namenov. Če komisija odločno reče: stara šola ni več za rabo, nova šola se mora postaviti, jo vendar dovolj! In če komisija dožene, da prostor pri cerkvi nikakor ni sposoben za novo šolo, zakaj se potem treba tako trdovratno ustavljati? Tudi mi smo za to, da imajo otroci priliko, da iz šole ali v šolo grede obiščejo cerkev, toda če se šola blizu cerkve nikakor ne more in ne smo po-staviti, zakaj bi se torej še nadalje upi-rali? Nova šola bo stala na takšnem mostu, da bodo imeli vsi otroci zaokroženo pot, da bo za vse prav; Brezjani bi seveda imeli daljšo pot, toda Brezjani imajo tako svojo šolo v Brezji. V slučaju pa, da bi se vendarle dala nova šola blizu cerkve postaviti, bi prebivalci iz Kozarij čisto postavno lahko zahtevali svojo šolo, stroški bi bili večji, vz-ir-zevati bi se morale tri šole, kar bi bilo zlasti za gospode katehete zelo naporno. Res, da bodo imeli gospodje katc-lieti v novo šolo malo delj, kot v stare šolo, a prepričani smo, da bodo ta trud raje nase vzeli, kakor pa bi morali oskr bovati kar tri šole in to na tako odda ljenih mestih župnije. Gospod dopisnik z dne 26. decembra 1912. naj bo tore-miren in naj z brozpot.ro bn i na zabavljanjem ljudstva nc bega. Mi smo dostopni za vsak jiameten nasvet, toda sanitetni in stavbni oddelek c. kr. vlade, okrajni in krajni šolski svet ter celi občinski odbor, ki je sporazumno določil in odobril stavbeni svet za šolo, bo menda vendar celo stvar znal tako presoditi, kakor je treba. Upoštevajmo korist cele župnije in nepotrebnega prerekanja bo kmalu konec. — Opomba uredništva. S tem je zadeva od vseh strani pojasnjena in »Domoljub« o tej stvari ne bo več pisal. n Stari trg pri Ložu. Na oklicih sc pri nas trije pari, katerih skupna starost znaša 346 let; povprečno torej 57 za osebo. Res, človeku ni dobro samemu biti. — Katol. slov. izobraževalna društvo priredi v nedeljo, dne 19. januarja, ob treh popoldne igro in srečolov, Vabljeni so vsi kar naj topleje. m Iz trnovsko-bistriške doline. S e» daj ob začetku leta vabimo vsa dobro misleče, naj se naroče na »Doimih ljuba«, ki je najboljši slovenski tednilc, Opozarjamo tudi na to, da bode »1)ch moljub« sedaj prinašal večkrat vesti ii našo okolice. Vsaka hiša naj ima »Do-i moljuba« ali »Slovenca«. — Prvi g o* s p o d i n j s k i tečaj se je končal, Toda oglasilo se jih je za drugega č"Z 00 deklet in jih seveda niso mogli vseh sprejeti v tega, ki se sedaj vrši. To .i« najboljši odgovor tistim zabavljivcem, ki zabavljajo čez tečaj in prireditelje. — Na Silvestrov večer so prir(* dili naši vrli Orli dobro uspelo veselico. Posebno mnogo smeha je vzbudil Frai kelnov Boštjan. Sedaj, kakor čujemo, se uče za novo igro. Le pogumno, fantje! Kdor še ni, naj pristopi! Orel kropi dušo m telo! — Pretočeno nede< t J o smo imeli prvi protialkoholni shod, katerega se je udeležilo mnogo občinstva, ki je pazljivo sledilo izvajanjem gg. nadučitelja Hrovata, dr. Gregoriča ln kaplana Dolenca. Ustanovila se je »Sveta vojska«. — Sadjarsko zadrugo snujejo sedaj v Trnovem. Res je že polno zadrug in društev, vendar tudi ta bo veliko koristila našemu okraju, kajti tako pripravnega kraja za sad-jerejo se malokje dobi kakor je naša dolina. Tudi za prodajo sadja je dobro, ker imamo Reko, Opatijo in Trst blizu. Živinoreja pa sadjereja ste glavni panogi kmetijstva. Zato se je treba teh prijeti. — Živinorejska zadruga v Trnovem naznanja, da bode gosp. Leopold Oblak, zidarski mojster, izvrševal načrte in proračune za vzorno hleve, svinjake in betonirane gnojne jame, popolnoma brezplačno vsem udom in tudi drugim gospodarjem, ki si hočejo vzorne hleve urediti. S tem upamo bode zelo ustreženo našim živinorejcem, ker marsikdo bi rad kaj prenaredil, pa ne ve, kako. Omenjeni gospod tudi rad svetuje, kako naj si narede hleve in gnojne jame, kajti ravno v tem, da teče gnojnica po potu, mečemo tako rekoč stotake proč. Najprej domača gnojila porabimo, potem šele, ko teh primanjkuje, kupujmo umetna gnojila. n Iz žirov. Naš občinski odbor ima pravzaprav lahko stališče, odkar smo pri zadnjih občinskih volitvah pomed-li z liberalci. Večina je istega mnenja, kadar gre za načela, v posameznih vprašanjih pa je seveda kolikor glav toliko misli. To jc tudi prav. Ampak pri občinskih sejah bi morali tudi v takih vprašanjih naši odborniki nastopati enotno, kar se po večini tudi godi. To zc zahteva ugled naše stranke. Zato je čisto prav, da se naši možje o vsaki stvari pred sejo dogovorijo in da se manjšina podvrže večini. Manjšina mora poznati tudi disciplino, kadar se gre nasproti nasprotnikom. Razdor in nesoglasje v lastni stranki, pa naj si bo v občinskem zastopu ali kakem našem društvu ali organizaciji, je prvi korak v liberalizem. Liberalci imajo potem lahko delo. Iloteli smo reči: Nastopaj-mo povsod in vedno enotno kot somišljeniki iste stranke, istih načel, malenkostne preklarije pa prepustimo liberalcem. Enotnega nastopa naše stranke se ti najbolj boje. Zato bi nas radi osmešili, češ: kimavci smo. Ne, nikaki kimavci, ampak samo edini. In v tem je in ostane naša moč! n št. Jošt pri Vrhniki. Dne 16. grudna m. 1. je bil lep in ganljiv pogreb vzgledne in pobožno Marijine hčerke, Marije Kavčič iz Št. Jošta št. 36, stare 24 let. Bolehala je že dolgo časa na neizprosni sušici. Blaženo Devico je v tej zimi prav iskreno prosila, da bi umrla ravno na njen praznik »Brezmadežnega spočetja«. To se ji je v toliko spol-nilo, da je umrla ravno v osmini tega praznika, t. j. 14. grudna. Za pogreb si je vse sama preskrbela, kot belo obleko krsto i. dr. Nosili so jo mladeniči tukajšnje Marijine družbe. Spremljale so jo dekleta Marijine družbe z gorečimi svečami in s svetinjami v cerkev, kjer jo je zadnjič pozdravila zastava Marijine družbe. Dekleta so ji kupile lep bel venec z napisom: »Zadnji pozdrav Marijine družbe«. Pri grobu so ji zapele: »Čujte za slovo iz groba ...« N. p. v m. — Udje družbe sv. Mohora naj nikar ne pozabijo za obnovitev naročnine za prihodnje leto. Pridno segajte po teh koristnih knjigah. — V našo župnijo prihaja tudi par izvodov »Ilu-strovanega slov. tednika«, toda naročniku bodi povedano, da se onega nikakor ne more smatrati za somišljenika S. L. S., ki podpira z naročanjem nasprotnih listov politične nasprotnike S. L. S. Lansko leto je nas osrečevala celo socialdemokraška »Zarja «, ki pa jc bila za našo župnijo le »večerna« ter letos zašla hvala Bogu. — Stari naročniki »Domoljuba«, ste že obnovili naročnino za ta kmečki list? če se to šc ni zgodilo, glejte, da se bo v kratkem. Naše geslo bodi: Vsak zavedni somišljenik S. L. S. naročaj in razširjaj »Domoljuba«! — Nekdo izmed domačinov. n Iz Idrije in okolice. V mali fari so hoteli fantje napraviti v nedeljo popoldne veselico. Kratka znana igra je ula v sporedu. Pa kar se niso nadejali, so je zgodilo. Višja oblast jc igro prepovedala menda radi draginje. A ker je pozno prepoved prišla in bili že tudi povabljeni, si niso vedeli drugače pomagati, kakor da so poskušnjo imeli mesto prave veselice. In ker jc ljudem igra ugajala, pa so vedeli, da imajo fantje poleg truda precej stroškov, so prostovoljno vrgli -na mizo nekaj desetič. Se ve, da to skrito ni ostalo in toženi so bili, da so kljub prepovedi igro priredili. Nič ni pomagal izgovor, da je bila le poskušnja, da se ni pobirala nobena vstopnina, obsojeni so bili vsaki na 50 kron globe ali pet dni zapora. — Čudili smo se, kako da se druge vesc-lice, n. pr. samo ples pa dovoljuje vso noč. Do 6. zjutraj so rajali v gostilni in vedeli so za to žandarji in policaja, a tu nobena oblast ni videla draginje, ob istem času ko sc je radi draginje preprosta igra prepovedala. — Zadnje dni smo imeli tudi v Idriji čudno preiska- vo. Žandar z nasajenim bajonetom in policaj v uniformi sta stikala pred hišami in klicala v vežo, če kaj vedo, kdo je načelnik abstinentov, kdo je že kaj predaval o alkoholu, koliko je članov in kdo vedi »Sveto vojsko«. Vidi se, da nimajo nekateri krogi nič stika z ljudstvom in zmisla za njegovo potrebo in moralično dviganje. Če se raja in pleše celo noč, pri tem zapravi veliko denarja in trpi na zdravju, je vse dobro; hočejo pa faritje se izobraziti v deklamaciji in igranju, se pa prepove. Pijance se ne moti v njih razveseljevanju, hoče se pa kdo vaditi v treznosti in druge napeljevati k temu, dobi pa orožniško preiskavo na vrat. Ko se bode enkrat zgodovina pisala o preporodu in moralic-nem dviganju našega naroda, se bode čudil svet, kako so bili slepi za to oni krogi, ki bi morali ravno to najbolj podpirati, I Iz raznih w w» Hi m JJli1 o 18 fj©gr M Novice s Prekmurja. Ljudsko gibanje. V Belatincih na Prekmurskem se je v preteklem letu narodilo 301, umrlo 221 ljudi, v križni zakon je pa stopilo 65 parov. Umrljivost je precej večja kot je bila v prejšnjih letih. T o pa zaradi tega, ker so se med otroki večkrat pojavile nalezljive bolezni, ki so zahtevale mnogo žrtev. — O dj j k o -v a n i o g n j e g a s c i. Kral j je, podelil 13 ognjcgascem iz Sobote častne kolajne. Ti ognjegasci so: Andrej Števanec, Franc Zejko, Jožef Antaner, Jožef Pečič. Kari Taflik, Jožef Sečko, Števan Bar-barič, Franc Holcman, Mihael Gumilar, Anton Števančec, Ivan Vratarič, Franc Bodanec in Franc Slepec. Njim na čast je priredilo ognjegasno društvo veselico, na kateri je okrajni glavar v navdušenem govoru razdelil kolajne med slavijence. — St r a h p r e d v o j s k o. Beltinski žandarji so v zadnjem času prijeli mnogo beguncev, madjarskih fantov, kateri so pri bistričjcem brodu hoteli prekoračiti ogrsko mejo in pobegniti v Ameriko. Vsi ti begunci izjavljajo sami, da so iz strahu pred vojsko hoteli zapustiti svojo domovino, da bi se na ta način izognili vojaški službi, število teli prijetih beguncev je tako narastlo, da je žandarstvo treba bilo ojačiti z vojaštvom, da sedaj lažje izvršuje svoje posle. Iz Amerike. Kakor sem v domačem kraju rada prebirala »Domoljub«, tako z enakim veseljem pričakujem vsake se soli v hišo. Je zboli oče, mati ali kak otrok, trpi skrmnaste in protinovo in druge bolečine, ne deta več, ne more več iz sobe in potrebuje postrežbe. _ C.e imamo v takem slučaju pri roki reelno, preizkušeno domače zdravilo, lahko taka zla za-teretno ponavadi že v postanku, ko Se ni prepozno. Seveda dandanes ni lahko, izbrati si ■zmed neštetih priporočenih domačih zdravil ravno pravo. Ne maramo pretiravati, toda res je da štejejo priznanja na tisoče, ki prihajajo od bogatih in revnih, mladih in starih za Fellerjev fluid z znamko „EIsafluid". Tako piše dr. Jožef F.stmeister, zdravnik v Wildenau, z. p. Aspnch Tirolsko, da Fellerjev fluid v vsakdanjem motenju in izpreminjevanju zdravja izborno služi Ali drug zdravnik, medicinec dr. Kittel, Praga Krat. Vinogradi, piše, da uporablja Fellerjev fluid že leta z izvrstnim uspehom. To ni reklama! Res je, da je to zdravilo dobro zoper različne bolečine. Naši čitatelji bi morali za-tegavoljo vedno imeti pripravljen ta izdelek da bi pravočasno pomagali, in iz izkušnje re- čemo : Ozdraveli boste! Slabost, bolečine iz--ginejo, Vaše oči, živci, mišice, mišičevje se okrepijo, spali boste dobro, začinili so boste zopet dobro, če rabite pristni Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid". Ubogajte naš nasvet in poizkusite za 5 kron franko naročiti pri lekarnarju R. V. Feller v Stubiei, F.lsa trg št. Ifi (Hrvatsko). Tudi priznane odvajalne Fellerjeve raharbara-kroglice z znamkom „Elsa-krogl'ice" moremo priporočiti najtopleje zoper razne bolečine v želodcu in za redno odvajalne kot zanesljiv izdelek. Poceni so tudi. 0 škatlic stane i krone franko. c Številke, ko sem v daljnem kraju Mur-rapy v Ameriki, in čitam domače novice. Kraj okrog Murraya in Salt Lake City je juko krasen in rodoviten. Velika, krasna, nedavno zgrajena cerkev, v kateri sem bila poročena, je v Salt Lake City, za mestom veliko jezero. Prebivalstvo v okolici so večinoma Švedi mormonske vere. Njihovi duhovniki se v obleki ne ločijo od drugih Mormon-cev in so poročeni. Tukaj v Murray imajo svojo cerkev ali tempelj. Njihove verske obrede je težko videti, raditega ker pri njihovih cerkvenih obredih po navadi drugovercem vstop takrat v tempelj ni dovoljen. Švedski Morrnonci, ki imajo le malo zemljišča, delajo tudi v tovarnah. Večji posestniki polje obdelujejo vse s stroji. Zanimivo je videti njihovo mlatev. IJo pet ali še več posestnikov zvozi vse svoje žito skupaj kar na sredi polja. Pripeljejo mlatil-nico na par, podobno lokomotivi, in takoj je vse omlačeno in obenem žito sči-šču :o. — V velikem obsegu se bavijo tudi z živinorejo in s prašičorejo, kjer se vse le pase, pod streho se živina le poredko spravi. Na pašnike imajo za napajanje živine vodo napeljano. Živina in prašiči imajo zelo nizko ceno, tudi drugi živež ni drag. 50 funtov najlepše moke velja 1 dolar 10 centov, sladkor 50 funtov 6 dolarjev. Preteklo leto je polje in sadje tukaj bogato obrodilo. Delavci po tovarnah dobro služijo; dasi je semlertje kak mali štrajk, se delo povsod ne ustavi. Slovencev je tukaj malo. — Iz daljave srčno pozdravljam vse »Domoljubove« bralce in vsem voščim prav veselo in srečno novo leto. Zofija Čadcž. NAPOVEDANE PRIREDITVE: Slov. kiit. izofor. društvo na Koroški Beli priredi v nedeljo 19. t. m. v društvenih prostorih, svoj občni zbor. Spored: Poročilo odboru. a. Volitev novega odbora. Iz Tržiča. V nedeljo 19. t. m. priredi v društvu sv. Jožefa tukajšnja dekliška Marijina družba eno veseloigro in eno burko v dveh dejanjih. Pričetek ob 5. uri popoldne. K obilni vdeležbi vabi predstojništvo. Kat. slov. izobraževalno društvo v Mekinjah bo priredilo prihodnjo nedeljo, t. je. dne 1J. prosinca t. 1., ob pol štirih popoldne v »Domu« predpustno veselico. Uprizarjala sc ,bode igro: »Hudobni duh Lumpacij Vagabund ali zamkerna trojica«. Čarobna burka v treh dejanjih. Spisal J. Nestroy. Poslovenil J. Ale-sovec. Pridite v obilnem številu k igri, ki nudi mnogo neprisiljenega humorja in razvedrila! Smarino pri Litiji. Lepo iz domače zgodovine vzeto igro »Naša kri« priredi »Ljudski oder Smnrtno-Litija« v nedeljo, dne 19. januarja, ob pol treh popoldne v »Društvenem domu«. Igra obeta biti zanimiva in lepo izpeljana ker se bo igrala pod sprotnim voditeljem I repi u:nni smo tudi, da bo igra napolnila dvorano, ker so čuti že sedaj zanimanje za njo ne eamo v šmartnem ampak tudi v sosednih ob- Tel pri Vipavi. Telovadni odsek »Orel« d ,n^Jlna dnn, 19-,t: 111 ■ popoldne po popol-danskem opravilu občni zbor v sobi katol. iz- kal-or lnri?- P-V;"',ii0 80 vsi Usedanji člani, tudl Pi-uatelji mlnUeniškoKa gibanja^ 52 Odbor. činah. Torej 19. januarja vsi v »Društveni doin«. Vrhnika. V nedeljo, 19. t. m., uprizori naše K. s. izobraževalno društvo tri nove, velezabavne enodejanko: „nusofil", „Na ogledih" in „Mlha, drzni zralcoplovec." Lahko rečemo, da toliko smeha še ni bilo v naši dvorani, kakor ga bo to pot. Zlasti „Miha" v svojem najnovejšem zrakoplovu bo nekaj posebnega in že ta burka sama zasluži polno dvorano. Začetek točno ob C. uri zvečer, konec ob 8. uri. Kdor se hoče do soli nasmejati, naj ne zamudi te predpustne rabave, ki nam jo priredijo naši marljivi igralci in igralke. Dekliška Marijina družba v škofjlloki pri redi dne 19. januarja v prostorih društvenega doma zabavni večer z deklamacijo in igrokazom po sporedu: Samostanska lilija. Sardenko. Svojeglavim Minka. Veseloigra v štirih dejanjih. Med posameznimi dejanji svira tamburaški zbor. Začetek točno ob 7. uri. POROČILA O PRIREDITVAH: Višnjagora. Dvakrat so uprizorili naši fantje prekrasno igro »Garcia Moreno«. Nič preveč ne trdimo, ako rečemo, da je bila ta igra med vsemi dosedanjimi najbolje uprizorjena in igrana. Marsikomu so zalile solze oči, ko je slišal zadnji blagoslov očeta nad otrokom. Kdor ni bil pri tem prizoru ginjen, ni razumel igre, kajti govoril je te besede Garcia (g. Travnik) s tako pretresljivim čuv-slvom, da je moral vsak čutiti, da vidi res pred seboj pravega Garcia zadnji dan življenja. Čast vsem igralcem, posebno pa g. Travniku, ki je rešil težko vlogo Garcia res mojstersko. Krka, V nedeljo smo imeli zopet dobro obiskano predavanje. Predaval je župniji Pešec o slavnem maršalu Radeckem, opisal njegovo življenje in njegove slavne zmage na Laškem leta 1848. in 1849. Končal je z željo, naj bi Bog naši avstrijski armadi obudil še mnogo takih junaških vojskovodij, kakor je bil »oče« Radecki, čemur so inno-gobrojni poslušavci navdušeno pritrjevali. št. Rupert. Občni zbor »Orla« se je izvršil ob obilni udeležbi. Pokazalo se je, da imajo fantje veselje in tudi poguma zadosti, da gredo v vrste »Orla«. Siliti pa nikdar nikogar — kdor je naš in hoče biti naš — temu vsa naša pomoč in ljubezen, zato pa naj bo vsak »Orel« vedno na svojem mestu v vzgled dela in poštenja drugimi Na zdar! Vipavsko okrožje »Orla« naznanja odse- I kom. da javijo občni zbor svojega »Orla« po dopisnici vsaj dva dni prej okrožju, da pošlje zastopnika! 'o|gooSSu8SSF§S !oB8°88£88 Dobre knjige MS§8f^Sfi88SSBB8S88SSggSSSgggSgggSE§3gSSSS!,i Vojska na Ralkanu 1. 1912. sešitek tega vclezan.iniivcga dela sta so nekaj zakasnila. Pojavile so se velika težkoče glede dobave pravilnih slik. Ker pričenja delo z opisovanjem vojnih operacij, je bilo treba oskrbeti slike po risbah oziroma fotografijah vojnih očividcev, da ne bi se pozvieje pokazalo, da se slike nc vjemajo z dejstvi. To je vzrok, da sta se zakasnila 5. in 6. sešitek, ki pa izideta obenem prav zanesljivo v soboto dne 18. januarja. Nadaljuj mešitki pa bodo izšli točno v tedenskih presledkih, ker so sedaj premagane naj-hujše težkoče glede dobave sljk in raznih prizorov iz posameznih bitk. Vsak prihodnjih sešitkov bo prinesel nekaj tozadevnih slik. Da je harmonij tako priljubljen domač inštrument, je pripisovati kakovosti izdelka tvrdke Alojz Maier, Fuida (ustanovljene 1846). Harmoniji te svetovne tvrdke so razširjeni po vsem svetu in na lisoče priznalnih pisem potrjuje, da imajo lep blagodejen glas in solidno izpeljavo. Tvrdka je dvorna dobaviteljica Njene kraljevske Visokosti deželne grofice Ilessenske, princczin.<> A ne Pruske, Nj. Vel. kralja rurnunske-ga in Nj. Svetosti papeža Pija X. Cena je zmerna. (M. 35'—). Maierjevi harmoniji so posebno pripravni za zasebnike, ker so tako prirejeni, da se lahko igra nanje brez znanja not in brez vaje če-tveroglasno pesmi, korale, komade iz oper itd. Novi katalog z 31 slikami za^ stonj in franko. Smešnice. Olajševalno. Narednik vojaku, ki jc prepnr.n (lošel od dopusla: ».Slo zlomkov, kje pa ste hi.i toliko časa? Dvanajst ur prepozno sle došli; za lo dobile tri dni zapora!« — Vojak: »Oproslitc, gospod narednik, — moja mati mi je dala en žakelj jajc za Vašo soprogo — in zato nisem mogel prej . . .« — Narednik: »Je že dobro! Z žaklji in |ajc človek ne more teči, — zato bom eno oko zatisml!« Lenuhov izgovor. Župnik: »Andrejcc, zakaj pa nočeš delati?« _ Andrejec: »Iz varčnosti!« Župnik: »Kako je to?« — Andrejec: »To je tako: ce delam, dobim žejo, in če sem žejen, zapijem več kakor zaslužim!« • Dober odgovor. Baron: »Kam greš, dckle?€ — »K maši.« — Baron: »Ali tudi zame kaj moliš?« — »O ]a, jaz molim za vse uboge grešnike'« In skušnji. Profesor: »Kolikokrat so šli zedmj eni vladarji z vojsko nad Francoze?« Dijak: »štirikrat!« _ Profesor: »Našlejte!« Dijak: »Enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat!« Listnica uredništva. Valentinu Ma- jar, umirovljenemu župnemu upravitelju, sedaj fil. kuratu na Izlakah: tUdi Vam potrdimo, da Vi niste v nobeni zvezi z dopisom: »Izlake pri Za-gorju« y št. 2. »Domoljuba«. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Dunaj, i. januarja: 19. 71. 22. 39. 25. Gradec, 8. januarja: 24. 13. 11. 3. 29. kine, ii, januarja: 33. 70. 67. 61. 7-