tiskano z barvami HKS (KAST +EHINGER) 92 3293 3294 3295 3194 3196 ··················· ................... ··················· ................... ...................................... ................... ................... ··················· ................... ...................................... ................... ................... ................... ··················· ................... ...................................... ................... ············ ············ ············ ············ ············ ············ ············ ············ ············ ············ ············ ············ 83 LT 82 LT 81 ••••••••• ••••••••• ••••••••• ••••••••• ••••••••• ••••••••• • •••••••• ••••••••• • •••••••• . . . . . . . . . . . . . ' ........ ' . . . . . . . . . . . . .......... ' ........... ........... ' ........... . .......... ' . . ........ . ............ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ........ . ............ ....... .... ............ . ......... . ............ . ........ . ............ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3199 • • • • ••••• • • • • • •••• • • • • • •••• • • • • • • • • • --. - l •••• Wlffl -1.!."o< o~~o~~O< _ _ _ _ _ _ • - ,Q e a.d e.ts. ki .. _. '\, 0 ,f'0°0°0°0~ 00000000 O O O O O O l n " r, n "" "(: ': '-' ,, ,, ,, ,, ,, ,, ::,0000000000~ oooooooooooooori o o o o o o , ",..," " " - , , •N:' G ' , ' , ' , b 0 J'o 0 o 0 o 0 o~ 00000001 :) Q Q Q Q Q ( " r, rve s n , , ,, ,, , ,, ,, ' ':. 0 o 0 o 0 o 0 o 0 o~ 0 0 0 0 0 0 0 0 Q Q Q O O O f " , ~ ', ', , ' , ' , ' )000000 0000000( :, o o o o o ( ' ('\ r, ('\ ' ,, ,, ,, ,, fooooa°ooooJ O O O O O O 000 O O O O O O r " , " ,,' ~ , , ', ', ' I ' I ooooooc 000000 ( n n r) " n , ,, ,, ... , , ':. 0 o 0 o 0 o 0 o 0 o 0 , 0 0 0 0 0 0 Q Q :, Q Q O O Q ( ' " ', ' zveze geodets ih inženirjev -:_-_;_n geo,netrov SR Slove. nij , -- - =Bl 3394 il 92 LT36 LT40 1 LT43 LT 45 LT 46 LTSO LT 2 LT8 LT11 LT19 _1_1_ 1 1 -- -1 1 -.-.- -.-.-- 1 1 1 1 I_I_I_I_ ,-,-1-1-----I_I_I_I 1 1 1 1 -- - -1 1 1 1 - - - -1 1 1 1 -- - -1 1 1 1 ---- 111111111111111111111111111 L4 TLS TLS TL10 TL12 TL1S TL20 TL30 TL40 1111 1111 III III III G E D E T S K 1 VESTNIK GLASILO ZVEZE GEODETSKIH INŽENIRJEV !N GEOMETROV SLOVENIJE Letnik XVIII Številka 3 November 1974 Vsebina: Aktualni članki Stanko Majcen Zakaj novi zakon o katastru komunalnih naprav? Zakon o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74) Strokovni članki Emil Keržan Branko Rojc Jože Rotar Gojmir Mlakar in Ivan Golorej Zorko Ukmar Kartografska tehnologija v sedanji fazi razvoja kartografi je Generalizacija cestno prometne mreže Grafični elementi in njihovi barvni efekti Strokovni oiledi in razgovori slovenskih geodetov v Svici Nekaj vtisov s posvetovanja o tehnični karti 1 :5000 v Vidmu Novice in zanimivosti iz stroke Društvene vesti Osebne vesti Obvestila Stran 2 3 7 11 19 21 27 29. 56 70 71 Izdajate! j: Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije. Uredniški odbor: Glav- ni urednik Zlatko Lavrenčič, odgovorni urednik Jožica Švarc, tehnična urednika Marjan Smrekar in Zlatko Lavrenčič, uredniški svet: Ivan Golorej, Alojz Gorenc, Emil Bremec, Bogdan Samobor. Ovitek izdelal IGF Ljubljana, razmnoževanje teksta IGF Ljubljana. Izhaja 4 krat letno. Člani Zveze GIG Slovenije dobivajo Geodetski vestnik brezplačno. Letna naročnina za nečlane društva je 60 ND, za kolektivne naročr:iike za prvi izvod 200 N D, za nadal j ne iz vode 100 ND. Naslov uredništva: Geodetska 1Jprava Maribor, UI. heroja Tomšiča 2, 62000 Maribor, telefon 25 771 interna 362. Številka tekočega računa 51800-679-70403 pri SDK Maribor. AKTUALNI ČLANKI Stanko MAJCEN ZAKAJ NOVI ZAKON O KATASTRU KOMUNALNIH NAPRAV? V začetku julija L 1. je Skupščino SR Slovenije sprejela novi zakon o katasfru ko- munalnih naprav. Kot je znano je bil v SR Sloveniji sprejet enak zakon že leto 1968, zato bo verjetno interesantno odgovoriti predvsem na naslednja vprafonjo: za- kaj je bil sprejet novi zakon in kakšne spremembe so v njem glede na stari zakon? Zahtevo po uskladitvi zakona o katastru komunalnih noprav iz leta 1968 je postav- i jena z ustavnim zakonom za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do LII k ustavi SR Slovenije v letu 1971. Z ustavoSR Slovenije, ki je bila sprejeta v tem letu, so tu- di jasneje določene pristojnosti republiških upravnih organov oziroma njihovih pred- stojnikov glede izvrševanja zakonov. V letu 1973 je predsedstvo Skupščine SR Slo- venije sprejelo načela o vsebini republiških zakonov glede urejevanja strokovno~-teh- ničnih zadev, po katerih se naj urejevanje teh zadev prepusti podzakonskim predpi- som, ki jih izda predstojnik republiškega upravnega organa. Nadalje sta bila v le- to_šnjem letu sprejeta nova zakona o zemljiškem katastru in temeljni geodetski izme- ri. Vse navedeno in dejstvo, da so v petletnem obdobju ugotovljene določene ¼.po- rnanjkl jivosti v izvajanju zakona o katastru komunalnih naprav, je odločalo o tem, dc1 smo predložili v sprejem novi zakon. Bistvena razlika med novim in starim zakonom je glede obsega izdelave zbirnega katastra komunalnih naprav. Stari zakon je zahteval njegovo izdelavo le za naselja, za katera se po urbanističnem programu izdela urbanistični oziroma zazidalni načrt, na ostalih območjih pa je zahteval, da se komunalne, energetske, telefonske in te- legrafske naprave samo evidentirajo v načrtih in kartah izmeritve zemljišč. Z novim zakonom pa je predpisana izdelava zbirnega katastra za območje celotne občine. V vsebini zbirnega katastra ni bistvenih sprememb, razen tega, da je cisterne, ki vsebujejo zdravju škodljive snovi, obvezno registrirati v tem katastru. Dosedanji za- kon je namreč prepustil občinski skupščini, da ona odloči o tem. V odnosih med zbirnim katastrom komunalnih naprav, ki ga vodi in vzdržuje občin­ ski geodetski organ in katastrom komunalnih naprav, ki ga vodijo o svojih komunal- nih napravah in objektih komunalne in druge delovne organizacije, je prišlo d9'11anj- ših sprememb. Dc,~edaj je moral biti kataster komunalnih naprav organizacije izdelan tako, da je bilo mogoče njegove podatke neposredno uporabiti za izdelavo zbirnega katastra, pri prijavi o nastali spremembi pa je bilo potrebno predložiti geodetski na- črt situacije naprave ali objekta po spremembi. Odslej pa se zahteva, da je katas- ter komunalnih naprav organizacije izdelan tako, da je mogoče njegove podatke brez dodatnih '.:geodetskih terenskih merjenj uporabiti tudi za zbirni kataster komunalnih Stanko MAJCEN, dipl. ing. Geodetska uprava SRS 2 naprav, tako da tudi pri prijavi zadostuje, če so priloženi le geodetski terenski iz- meritveni podatki. Za razliko od starega zakona je z novim predpisano, da je spre- membo, ki se nanaša na podzemno napravo ali objekt, izmeriti pred zasutjem. V skladu z novimi načeli o vsebini zakona so izpadla v novem zakonu vsa določila, ki so bila strokovno tehničnega značaja, kot so določila o geodetskih podlogah, o operatu in vzdrževanju zbirnega katastra komunalnih naprav. Celotna problematika bo urejena v podzakonskih predpisih. V novem zakonu je jasneje urejeno vprašanje izdajanja podatkov zbirnega katastra komunalnih naprav~ Tako je določeno, da je možno izdajati · le v izvlečkih preri- se in prepise iz operata zbirnega katastra državnim organom, organizacijam zdru- ženega dela in drugim organizacijam ter občanom in to samo v primeru, če izkaže- jo utemeljen interes. V zvezi s podzakonskimi predpisi pa je predvideno, da se bo celotna materija izde- lave in vzdrževanja zbirnega katastra uredila v enem predpisu o vsebini in tehnič­ nih normativih za zbirni kataster. Do sedaj je ta materija urejena v dveh predpisih. Do izdaje novih predpisov se uporabljajo podzakonski predpisi, ki so bili izdani za izvajanje zakona iz leta 1968. Na osnovi navedenega lahko zaključimo, da je novi zakon o katastru komunalnih naprav bolj "življenjski" kot pa je bil zakon iz leta 1968. S podzakonskimi predpi- si pa bo možno to "življenjskost" še bolj konkretizirati, še posebej, ker federacija pri urejanju te porblematike nima več nobenih pristojnosti. ZAKON O KATASTRU KOMUNALNIH NAPRAV 1. člen Kataster komunalnih naprav je tehnična evidenca o komunalnih napravah in objektih. Zadeve katastra komunalnih naprav so zadeve splošnega pomena za SR Slovenijo. Za kataster komunalnih naprav velja v SR Sloveniji enoten sistem, ki je določen s tem zakonom in enotni tehnični normativi, določeni na njegovi podlagi. 2. člen V katastru komunalnih naprav se evidentirajo podatki o podzemnem, površinskem in nadzemnem omrežju vodovoda, kanalizacije, plina, tekočih goriv, elektrike,javne razsvetljave, telefona, telegrafa in toplovoda s pripadajočimi objekti,ter podatki o podzemnih in nadzemnih cisternah, ki vsebujejo zdravju škodljive snovi. , , Po sklepu občinske skupščine se v katastru komunalnih naprav lahko evidentirajo tu- di podatki o drugih komunalnih objektih, kot so: zelene površine ter podobno. 3 1 3. člen Kataster komunc,ilnih naprav za območje občine (v nadaljnjem besedilu: zbirni katas- ter komunalnih naprav) vodi in vzdržuje za geodetske zadeve pristojni občinski u- pravni organ (v nadaljriem besedilu: občinski geodetski organ). V zbirnem katastru komunalnih naprav se vodi komunalnih naprav s pripadajočimi objekti ter na tega zakona. primarno in sekuridarno mnrežje vseh preostalimi objekti iz prejšnjegt1 čle- Izdelavo zbirnega katastra komunnlnih naprav programira in financira občina. 4. č:len Komunalne in druge organizacqe združenega delo, ki upravi jajo naprave in objekte iz 2. člena tega zakona vodijo o njih kataster zo svoje potrebe (v nadaljnjem bese- dilu: kataster komunalnih naprav orgcmizacije). Kataster komunalnih naprav organizacije se izdela za celotno območje, na katerem so naprnve oziroma objekti te organizacije. Kataster komunalnih naprav organizacije mora biti izdelan glede vsebine in tehnič­ nih normativov tako, da je mogoče njegove podatke brez dodatnih geodetskih te- renskih merjenj uporabiti tudi za zbirni krJtaster komunalnih nt1prav. 5. člen Državni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani so dolžni občinskemu geodetskemu organu, komunalnim organi- zacijam združenega dela in drugim organizacijam, ki izdelujejo in vzdržujejo ka- taster komunalnih naprav, na zahtevo dati podatke o komunalnih napravah in objek- tih iz :2. člena tega zakona, če z njimi razpolagajo ter jim dovoliti geodetske in druge meritve. 6. člen Komunalne in druge organizacije združenega dela, ki upravljajo naprave in objekte iz 2. člena tega zakona, morajo pristojnemu občinskemu geodetskemu organu prija- viti vsako spremembo stanja naprave oziroma objekta in sicer najpozneje v 30. dneh po izvršeni spremembi. Prijavi iz prejšnjega odstavka morajo biti priloženi geodetski terenski izmeritveni po- datki naprave in objekta, na _podlagi katerih se lahko sprememba izvede v zbirnem katastru komunalnin naprav. Ce se prijava nanaša na podzemno napravo oziroma ob- jekt, je treba novo zgrajeno ali rekonstruirano napravo oziroma objekt izmeriti pred zasutjem. 7. člen Občinski geodetski organ mora izvesti v operatu zbirnega katastra komunalnih na- prav vsako spremembo, ki je prijavljena po prej šnjem členu, in sicer najpozneje 'f 30 dneh po prejemu prijave. 4 8. člen 1 Občinski geodetski organ izdaja v izvlečkih prerise in prepise iz opereta zbirnega katastra komuna.lnih naprav državnim organom, organizacijam združenega dela in dru- gim organizacijam ter občinam, če izkažejo zato utemeljen interes. 9. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: l. če ne vodi katastra komunalnih naprav organizacija, ali če ga ne vodi v skladu s predpisi (4. člen), 2. če na zahtevo ne da podatkov, ki so potrebni za izdelavo katastra komunalnih naprav, s katerimi razpolaga, ali če ne dovoli geodetskih in drugih meritev na- prav in objektov (5. člen), 3. če v predpisanem roku ne prijavi sprememb po 6 .. členu tega zakona. Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 1. 000 din tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela oziroma druge pravne osebe. Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje občan, ki stori prkršek iz 2. točke pr- vega odstavka tega č I ena. 10. člen Republiški sekretar za urbanizem v soglasju z republiškim sekretarjem za narodno ob- rambo predpiše, kaj se šteje za primarno in sekundarno omrežje komunalnih naprav in objektov. Direktor '.:'Geodetske uprave SR Slovenije v soglasju z republiškim sekretarjem za na- rodno obrambo. in z direktorjEl'Tl Zavoda .'SR Slovenije za statistiko predpiše vsebino in tehnične normative za zbirni kataster komunalnih naprav. Izvršni predpisi iz prvih dveh odstavkov tega člena se izdajo najkasneje v šestih me- secih po uveljavitvi tega zakona. 11. člen Ko začne veljoti t.o zakon, preneha veljati zakon o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 27-211/68). Do. izdaje predpisov iz 10. člena tega zakona se uporabljajo tile predpisi: 1. pravilnik tehničnih normativov za izdelavo in vzdrževanje katastra komunalnih na- prav, ki ga o svojih napravah in objektih vodijo komunalne in druge delovne or- ganizacije (Uradni list SRS, št. 36-264/68), 2. navodilo o. načinu in postopku za izdelavo in vzdrževanje katastra komunalnih na- prav (Uradni I ist SRS, št. 36-265/68 ), 3. navodilo o tem, kaj se šteje za primarno in sekundarno omrežje komunalnih na- prav in objektov (Uradni .list SRS, št. 11-65/70). 12. člen Komunalne in druge organizacije združenega dela, ki vodijo kataster komunalnih na- 5 prav organizacije, morajo uskladiti vodenje svojega katastra z določbami tegu zako- ;na najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. 13. člen fo zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 2. julija 1974 Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj l.r. 6 S T R CJ I< O V 1'1 1 ČLAN K Emil KERŽAl'J KARTOGRAFSKA TEHNOLOGIJA V SEDANJI FAZI RAZVOJA KARTOGRAFIJE Kartografija je v zadnjih letih stimulirana s številnimi inpulzi, vaznimi za njen na- daljnji razvoj. Na eni strani se pojavlja povečano zanimanje za kartografsko obli- kovanje (design) in zavest o vlogi karte na področju komunikacije, na ·drugi strani pa vzbuja pozornost hil'er napredek numerično - grafične obdelave karte. Tehnologija reprodukcije kart v zadnjem desetletju _prav zaradi preokupacije na os- talih področjih ni bila deležna skladnega razvoja. Clanki in razprave o informatiki, predvsem pa o digitalni tehniki, so postali prestiž sedanjega časa, včasih celo na ško- do ostalih področij kar;tografije. Ocena obstoječe situacije je bila podana na tehni- čni konferenci ICA (lnternational Cartographic Association), kjer je večina včlanje­ nih drfov jasno izrazila žel jo po številnejših informacijah o novih tehnikah in me- todah reprodukcije kart. Poleg tega se pojavi ja potreba po specialnih rešitvah prob- lemov, ki se nanašajo na revizijo načrtov velikih meril, reprodukcije starih kat<,1str- skih map, postopkih zo produkcijo mc1jhnega števila kopij načrtov v barvoh itd. Zaradi navedenega je bila leta 1972 formirana VI. (šesta) komisija za " kartograf- sko tehnologijo" v okviru ICA z nalogo kontinuiranega spremi janja grafično - repro- dukcijskih tehnik in njihovo implikacijo pri produkcijskih postopkih kart ter uvaja- nja in pospeševanja raziskovalnih metod na tem področju. Kartografska tehnologija je torej obširno področje. Poiskati moramo pravo limito in adekvaten pristop reševanja problemov. Eksperti s tega področja so prepričani, da ima v primerjavi s splošno grafično tehniko kartografska tehnika svojo lastno pot. Celo na specialnem pod roč ju kartografske tehnologi je je izredno pomembno do loč iti funkcijo konvencionalne tehnike v primerjavi z računalniško kartografijo ter določiti odvisnost med kartografskim oblikovanjem in kartografsko reprodukcijo. Področje kartogrc1fske tehnike Tehnika je splošen izraz v kartografiji, ima pa lahko popolnoma različne pomene, na primer: za specifične grafične oblike, za kon::ept kompilacije, za postopke repro- dukcije in celo za posamezne oblike uporabe kart, za digitalno tehniko, za tehni- ko revizije, montažo, diazo reprodukcijo in interpretacijo. Šesta komisija ICA je mnenja, da je potrebno kartografsko tehniko omejiti na tehnič­ no izvedbo karte, na postopke, ki sledijo, ko je fiksiran koncept grafične prezenta- cije karte, vključujoč kot končno fazo metode produkcijskih postopkov. Omejitev to- rej obsega grafično kreacijo, grafično modifikacijo in grafično multiplikacijo. Pri gra- fični modifikaciji in multiplikaciji razlikujemo še neavtomatsko in avtomatsko kontrolo in reprografične postopke. Kompilcn:ijski podatki za karto so do neke mere lahko prirejeni tudi v digitalni ob- liki. Zaradi jasne razmejitve področja delovanja tretje komisije ICA (avtomatizacija 7 v. kartografiji) in šeste (kartografska tehnologija) v nadaljevanju i:z.ključujemo pos- topke in metode digitalnih kartnih modelov. Evidentno pa je, da striktna omejitev ni možna. Kot primer lahko navedemo postopek striping maskiranja z uporabo av- tomatskega ploterja in ročno izdelavo maske, kjer razlika ni opazna. Vsi znani tehnični posegi v karfografiji so torej razde! jeni v tri grupe (grafična kreacija, modifikacija in multiplikacija). N:ištejmo nekatere postopke v neobvez - nem zaporedju: različne tehnike risanja, graviranje, mehanični strip, montažna teh- nika, letraset tehnika, fotostavek, postopki fotografije, fotografsko kootaktno in re- profoto kopiranje, F,O.S. postopek, diazo kopiranje, poltonsko rastriranje (preko kamere ali v kontaktu), multicolor kopiranje, poizkusni odtisti, barvna separacija, elektrostatični postopki. Grupa grafične multip!ikacije obsega offset tisk, želatin- ski tisk, globoki tisk, elektrostatični tisk il'd. Vsak od navedenih postopkov ima svoje specifične lostnosti in kvalitete. Izbira zavisi od lokalnih možnosti in pogo- jev dela. Grafična tehnike1. in kartografska tehnologija Vprašanje, ki se nam vsiljuje, je, ali so res vsi, navedeni postopki specifično karto- grafski. Grafična tehnika igra važno vlogo v današnjem življenju in ni dvoma, da je kartografska tehnologija dobila nekaj impulzov prav s tega področja. Občasne ča­ sovne uskladitve reprografičnih novitet in postopkov s kartografskimi potrebami so nuj- ne. Aplikocija je lahko direktna ali modificirana. Sistematike pri koordinaciji še ni- smo dosegli. Razlog zo tako situacijo lahko poiščemo na eni strani v velikem števi- lu postopkov in metod, kakor tudi proizvajalcev materiala in opreme ter na drugi strani v dejstvu, da kartografija predstavVlia izredno majhno postvko v grafični in- dustriji in zato ni komercialno zanimiva. V kartografiji je namreč strošek za opre- mo in material izredno majhen v primerjavi z intelektualnimi storitvami. Naštejmo nekaj dosežkov z grafičnega področja, ki jih uporabljamo tudi v kartogra- fiji: pri tiskarstvu lahko omenimo tisk z role za velike naklade kart, sitotisk za spe- cialne efekte. Barvna separacija (štiribarvni filmski postopek) se z uspehom uporab- 1 ja tudi v kartografiji, prav tako kakor tudi predoslojene tiskarske plošče in izbolj- šane emulzije. Močan vpliv na kartografijo ima sodobna postavitev tiskarskega stavka Fotostavek in računalniško vodeni stavni instrumenti so posledica napredka v grafični stroki. Isto velja tudi za mehanični strip in striping film. Postpki fotografije za spe- cialne efekte in novi materiali za potrebe kartografije so dejansko posledica vpli- va večje skupine specialistov na proizvajalce. To velja predvsem za izboljšave di- menzijske stabilnosti filmov in multicolor postopek za barvne kontrole. Isto velja za tisk •z negativno tiskarsko ploščo, katerega je grafična industrija razvila le do neke mere. Za kartografske potrebe pa bi morala tiskarska reprodukcija razviti efektnejši in racionalnejši sistem mehanične registracije, Specialni postopki kot na primer gravura, kopiranje na dimenzijsko obstojne folije, jedkanje gravirnih elementov, pa ostcJjajo v domeni kar.tografije in nimajo nikakrš- nega vpliva na splošno grafiko, Žal lahko ugotovimo, da kartografija zelo malo vpli- va na grafično industrijo, Negativne posledice se občasno pojavi jajo kot stagnacija kartografske tehnike, V nadaljevanju bomo· skuifoli pojasniti, zakaj splošna grafična tehnika ni identična 8 z dosti zahtevnejšo, predvsem pa preciznejšo kartografsko tehnologijo. Že pri obravnavanj•J grafid:nih karak~eri~tik lahko ugotovimo, da vsebuje karta mm1•~ žico različnih ali celo interferenčnih grafičnih elementov. Linijski in površinski elementi različnih širin in oblik so v kombinaciji s poltonskimi niansami prepleteni s sistematično in uravnotežyl'eno nomenklaturo. Poimenovanja ne predstavljajo konti- nuiranega teksta, temveč izolirana imena, pripadajoča ostalim elementom karte. Se- paracija med tekstom in ilustracijo, značilna zu splošno grafično tehniko praklično ne pride v poštev za kurtografijo. Poleg tega kartografija često u·porablja specialne oblike in razpored. V primerjavi s splošno grafično dejavnostjo diferira tudi uporaba barv v kartografi- ji. Pri površinskih tonih prevladujejo svetle barve, linijski in nomenklaturni ele - menti pa so tiskani v močnih ali vpadljivih barvah. Tak koncept pa skoraj elimini- ra reprodukcijo kart z barvnimi pretisi. Možnost fotografske separacije barv pc1 je zmanjšana z dejstvom, da bazična kartografija v sodobni izvedbi ne pozna več barv- nih založniških originalov. S to ugotovitvijo pa smo se dotaknili bistva kartografske reprodukcijke tehnike: grafične oblike morajo biti obdelane čim bolj ločeno, tako da je po potrebi mogoče seštevanje posameznih elementov v celoto, ne pa obratno, ker ni racionalno ločevati celoto na parcitilne originale. Ta metoda torej omogoča takojšnje sinteze in kombinacije po potrebi ali želji naročnika. V primerjavi z gra"" fiko so konstrukcije in postopki sinteze kartnih elementov zahtevnejši in kompleks- nejši. Karta ne samo, da ima svoje lastne grafične karakteristike, temveč so te tudi eks- tremno detajlirane, Ta značilnost pa zahteva izredno preciznost kombinacij različ­ nih komponent grafično-kartografske upodobitve, zlasti še, ker za uravnoteženo upo- dobitev niso merodajni samo pozicijsko-matematčni odnosi, temveč tudi vizualno-psi- hološki. Slikovna distorzija v kartografskem srni slu praktično nima tolerance, celo mi- nimalna deformacija, predvsem nelinearna, je za nekatere tipe kart (večja merila, planerske karte) kri tič na. Zaradi navedenega moramo tretirati kartografsko tehnologi- j o kot izredno zahtevno. V nobenem drugem primeru se grafična predstavitev velike količine podatkov periodično ne spreminja ali ponovno uporablja kot osnova z.a dru:a. ge tematike. Z navedenimi argumenti smo skušali dokazati, da zahteva kartografska reprodukcij<.:1 široko neodvisno tehnologijo, ki je pogojena s kompleksnejšimi in bolj zapletenimi ·nalogami kot grafika.Lahko zcključimo, da taka situacija sili kartografijo k maksi- malnim razvojno-apUkativnim naporom na tem področju. Dosežke v grafiki moramo konstantno zasledovati, izsledke skrbno raziskati in ugotoviti, če so primerni .za kar~ tografijo. Reprodukcijski postopki Zakaj1 na tem področju ne razpolagamo s sistematično in obsežnejšo strokovno litera- turo, lahlco razložimo z rizikom, da vsak postopek tehnične narave glede na rapiden razv.c;ij hitro zastari. Številni razvojni programi, predvsem pa specialne operativne izbdšave so in obstajajo zaprte v ožji krog specialistov ali kartografskih ustanov. Da- nes komaj lahko govorimo o koordiniranem raziskovanju in razvojni aktivnosti na po- dročju kartografske tehnologije. 9 Nc1 podlagi poročila članov šeste komisije ICA je mogoče podati pregled stanja reprodukcijske tehnike v različnih državah: pri linijskih kartnih elernentih je risanje delno zamenjalo gravuro, predvsem to vel jo za enostavne karte, Gn:wurn nu~ Črtov velikih meril je bolj uspešna v Severni Ameriki kakor pa v Evropi. Eden od vzrokov za manjšo popularnost gravure pri· velikih merilih je gotovo vršjc'l cena grn·- vurne folije v primerjavi z risalno in dodaten postopek barvanja ali 111mskega kopi~ ranja, kar seveda rezultate graviranja še podraži. Risanje načrkw ali kori velikih meri I je uprnvičm10 tudi zc1radi tega, ker tu ne ;;rnhtevamo visoke k val itel'e I inij, Za izredne zcihteve (glede stc1bilnosti materiala) je še vedno v upo1c1bi steklo kot nosilec grcwurne prevleke, Risc1lna tehnika se je prilagodila potrebam: pogojni :mc1!d se montirajo z metodo pritiska, km pomeni novo varianto še vedno široko uporabne montc,že s striping filmom. Za linijske simbole lahko uporabljamo elnslični:i sornole~ pl jive trnkove, za površine pa mehanični strip, fotomehanični strip 1:11 i barvonje" Originale za poltonsko povrfo1sko izvedbo lahko naredimo s pomoc10 grnfita, zrač~ ne ščetke ali barvanje, s spedalnirni barvami, odvisno od finančnih ~r"''°"~'r"'" ki so na rnzpol ago. Kartografski grafični modifikaciji je na razpolago več tehnik: za spremembo merilCJ standardni posl'opek preko reprokarnere, zc1 kopije (majhno šlevilo izvodov)v merilu tehnični filmi in dicizo materiali. Kombinacijo številnih pozilivnih podlog omogočc, fotomehanična (F.O,S.) izvedba, ki je rndom1lna zlmti pri velikih formal'ih in mul•n ticolor kopijah. Omeniti moramo tudi številne efekte kot razširitev linij, obrobe, po~ vršin, tonska rastrska redukcija ali ojačanje, grafična sinteze! (na trunsparentnem 1n(i~ tericilu ali tiskorski plošči, Novejše razikove odpirajo novo področje fotografske sli·- kovne modifikacije zc1 transformacijo I etalsk i h pt1sn<:itkov in orrofotomozaikov, ki :;e vse pQgosleje uporc1bl jaio v lwrk»!,J,rnfiji. Karte tiskamo z offset tiskctrsko tehniko. Za mojhne nc,1klade je ekoncirničen ploski off~ set ali sitotisk, Monokrarnalična diazo reprodukcijc1 se z izbol jšanirni materiali in stro~· ji čedalje bolj uveljavlja v kartografski flnalizaciji, Poleg omenjenih skmdardnlh po~ stopkov lahko omenimo še želatinski tisk zci omeptjeno število rnulticolor kopij velik!,:~ ga formata in elektrostatični tisk, Računalniška in konvencionalna kartogrnfska tehnika Pri današnji produkciji kart je konvencionalna J·ehnologija še vedno zastopana preko 90%. Na nobenem nivoju pa ni bilo raziskano vprašanje, ali lahko standardno teh~ niko reprodukcije v doglednem času zamenja računalništvo in do kakšne meje. Prav gotovo ima računalniška tehnika svoje specifične kar<.ikteristike, ki spreminjajo obi- čajno uporabo kart, kot na primer možnost priklica grafične slike na ekran in njenci takojšnja reprodukcija, Seveda je tak postopek drag, primeren le za manjše fommte :. in majhno število enobarvnih kopij. t'-ledvomno pa je, da bo imela konvencionalna karta še vedno svojo vrednost ne glede na to, kako daleč se bo razvila rnčunalni~ ška terminalna kartografija, Multicolor karto, razmnožena v yelikih nakladah,je in bo ostala priročen in obilen informativni medij za široko komunikacijo, Znano pa je tudi, da se računalniška pomoč v kartografiji konča pri reprodukciji, Grafična rnodi~· fikacija, predvsem pa multiplikacij,1 ostajatc:1 v domeni kartografske tehnologije. Računalništvo v kartografiji torej ne more nadomestiti konvencionalne tehnologije, vendar lahko nanjo vpliva, kakor tudi obralm:i. Soodvisnost, mora biti skladna, LJpo- števati je treba realne možnosti: poiskal'i bo treba, skupne rešitve za nove probleme, 10 kot na primer s kakšno metodo in vrsto materiala bomo lohko obdržali različne toč­ kovne ekspozicije ploterskih projektorjev v sprejemljivih mejah, ne da bi se pojav- ljale razširitve linij. Večji efekt in reducirani človeški posegi pa bodo zahtevali boljšo standardizacijo in kvalitetno kontrolo. Omeniti moramo tudi dejstvo, da koncept reprodukcije monokromatskih kart ni v skladu s sodobno vizualno komunikativnostjo. Povratek k izdelavi multicolor karte ni samo intenziven, temveč išče tudi nove izrazne možnosti (uporaba luminiscent- nih ali refleksnih barv). Tehnologija izdelave kaFt bo morala prav na tem special- nem področju upoštevati najnovejše dosežke in zahteve barvne zaznavne psihologi- je. LITERATURA: Ernest SPIESS: The Situation of the Cartographic Technology in the Present Phase of Evol uti on of Cartography. UDK 528.914.001 528.914:912 (084.3):656.1 Branko ROJC Generalizacija. Teoretski vidik. Generalizacija cestnih kart in avtokart. GENERALIZACIJA CESTNO-PROMETNE MREŽE l. DEFINICIJA 1. l Uvod. Splošno o generalizaciji. V kartografiji se pri vsakodnevnem delu srecu1emo z· generalizacijo. Dr. E. lmhof pravi: "Vsako risanje na karti je generalizacijo". Beseda genralizacija izhaja iz latinske besede generalis = splošen, poglaviten, ta pa iz genus = rod, vrsta. Torej pomeni beseda generalizacija po eni strani poenostavljanje in posploševanje, po drugi strani pa izbor vsega karakterističnega, bistvenega, tipičnega„ To pa je možno le z vredno;tenjem in abstrahiranjem, ki se izraža s čedalje splošnejšimi ter- minološkimi pojmi. Zakaj je potrebna generalizacija? Naravnih oblik in umetnih tvorb ni mogoče pri- kazati na kartah v manjših merilih v dejanskih sorazmerjih, zato je nujno potrebno poenostavljanje, povzemanje (združevanje), izpuščanje in pretiravanje v prikazovan- ju. Generalizacija ni vedno povezana sspremembo merila (iz večjega v manjše),kot na Branko ROJC, dipl. ing. 1 GF Ljubi jana, Jamova 2 11 splošno mislijo. 1.ahko je celo karta v manjšem merilu natančnejša in popolnejša kot druga v večjem merilu (podloge za tematske karte, šolske stenske karte!). Torej je generalizt1cijcJ pogojena z merilom in namenom (lahko je generalizacija za isto me- rilo). Rekli srno že, da je generctlizacija poleg ostalega tudi vrednotenje pomena objektov. Vrednotenje pa je rezultat presoje in okusa, pa tudi intuicije. V toliko lc1hko govorimo o kartografiji kot umetnosti. Kljub temu pa ostaja kartografija znan- stveno dejavnost: prikazovanje ni svobodno, omp,1k v mejah resničnega stanja. -- 1.2. Glavno prnvila postopka generalizacije (Arnberger) ·1.2.1. Izhodiščni material mora biti negeneraliziran ali pa pravilno generaliziran. (Če so podloge nepravilno ali subjektivno generalizirane, bo rezultat kljub dobri obdelavi slab.) 1.2.2. Od ZU ... .... U o C > ·.;: o _.g ·u c ~ o·- 2 3 4 Arnberger lmhof IFAG Poenostavitev Poenostavitev oblik Grafična poenostavitev Povečevanje Kvantitativna pretvorba Grafično Premikanje premikanje Kvantitativno Grafično povzemanje povzemanje Povzemanje Hake Poenostavitev Povečava (predvsem razširitev) Premikanje Povzemanje > - ----------------------------------~ e 1 U eE ".;: o .... o > ~ 6 7 Izbor objektov Izpuščanje Izbor (oziroma (selekcija) Izbor izpuščanje) Kvalitativno Preoblikovanje Tipiziranje (ind. povzemanje Tipiziranje pretvorba v signature) Pojmovno povze- manje Kvalitativna pretvorba Reprezentativ- Poudarjanje na Poudarjanje (oz. potiskanje v poenostavitev ozadje) oblik ·13 PRAVILO Ttspfer Salnšev Poenostavitev oblik ln izravnava linij evcmje ------------- kontur 2 3 Premikanje Povzemcmie Posploševcmje kvcmtitativne karakterizacije Povečava intervalov Izbor Izbor 6 Grafična in od enostavnih k posplošenim pojmom, vsebinska kva- objektom i itativna prelvor- ba 7 Pospiofovunje pri kvcilitativni karakterizaciji Zmcmjševcmie la tipov Preti ravan je pri poenosh:ivl j c1n i u kontur 14 Ta tri osnovna pravila se pri naših odločitvah prepletajo. 2. NAČIN GENERALIZIRANJA Lo1Jis razlikuje tri različne vrste generalizacije: 2. 1. Enakomerna generalizaciia: je enako obravnavanje objektov približno iste ve- likosti in enakega ranga pomena. To je generalizacija po trdo določenih pravilih in predpisih. 2.2. Prosta (svobodna) generalizacijo: pomeni da so prikazani objekti reprezenta- tivno za večje število enakovrstnih (enakovrednih) objektov, (individualno genera;.. 1 izacija). 2.3. Generalizacija Po tezi: poenostavitev snovi in pojmovno poenotenje objektov je podrejeno tezi avtc,ja karte, to je namenu in temi karte, ki zahteva poudarja- nje določenih- objektov oziroma potiskanje drugih v ozadje. Enakomerna generalizacija prevladuje v večjih merilih, prosta generalizacija pa v manjših {enakomerno se da avtomatizirati!). Generalizacija je lahko subjektivna ali objektivna. Nekateri avtorji poudarjajo objektivne matematične principe generalizacije (ki so osnova za avtomatizacijo ge- generalizacije): Tl:Spfer, Srnka, Hajek, Beck, Denegre, Cuenin, Suhov, Neumann, IFAG, Staufenbiel, drugi (Hettner, lmhof, Arnberger, Witt) pa vi- dijo v generalizaciji nalogo vrednotenja, ki je vedno subjektivno ter odvisno od okusa in presoje pa tudi od intuicije. 3. MATEMATIČNE OSNOVE GENERALIZACIJE 3.1. Ttipferjev zakon izbora Tj::Sfer je leta 1961 postavil svoj zakon izbora in z njim kvantitativni del generali- zacije na znanstveno bazo. Tako je postavil tudi osnovo za avtomatično generali- zacijo. (Tu je mišljen izbor ne samo kot izpuščanje celih objektov, ampak tudi de- lov objektov: na primer ovinkov). Enostavni zakon izbora: n = število objektov M= imenovalec merila A = indeks izhodiščnega merila F = indeks končnega merila To zakon ima pravi pomen predvsem za topografske karte v večjih merilih. Pri manj- ših merilih gre :že pretežno za kvalitativno poudarjanje objektov. Zato je postavil še razširjeni zakon izbora: nF = nA.CB.cZ. ~~A/,MF 15 CBl = ~MA7NI; CB2 = 1 CB3 ~ {M~MA CZl "" '1 1 CZ2 "' 5A/5F. ~MA/MF za majhen pomen objekta za normalen pomen objekta za velik pomen objekta za enostavni zakon CZ3 = fA/f F . ~ (MA/MF )2 ..... linearni objekti, pri katerih je odločilna za generalizacijo samo širina signature s. ploskovni objekti pri katerih je odločilna za generalizacijo samo ploščina signature f. x = po tabeli za različne objekte (točkaste, linearne, ploskovne in po pomenu) Po Tč:ipf'erju poteka generalizacija tako: 3. l. l. Pri redakcijskih delih določimo spremenljivko x. 3.J .2. Izračunamo faktorje za redukcijo števila objektov (kvantitativni del genera- lizacije)·. 3. 1. 3. Kvalitativni, del generalizacije (kmeci objekti) rešimo s pomočjo vrednotenja, ugotavljanja pomena vsakega objekta. Točka 3. 1.2. se da avtomatizirati. 3.2. Srnka je postavil zakon selekcij":! ki določa procent prikazanih objektov (ne absolutnega števila): C¾ - -b ro(F) o - a.n(A) a,b = parametra kart, odvisna od vrste objektov, prehoda merila n = število objektov 1-b dobimo enačbo z:c1 število točkovnih objekt~v: n (F)=a/100.n(A) _ 1-f g Selekcijski zakon za linearne objekte: nF - e/100.nA . h h = dolžina lineornegu objekto e, (-f), g ..... so pan:m1etri vrste objektov in prehoda meril hg 1 ••••• statistična utež, ki pripada dolžini h (daljši elementi ostanejo v večji me- ri ohranjeni ,kot krajši) Podobne z~~ne je po:,:,tavH tudi Ha jek. 16 3.3. W. Beck je obdelal avtomatizirani postopek z računalnikom. Cel postopek ge- neralizacije je razdelil na tri posege v karto, ki vsebujejo po eno kvantitativno in eno kvalitativno zahtevo. 3.3.1. Selektivna generalizacija: redukcija (izbor) elemenl·ov karte. 3.3.2. Integracijska generalizacija: detajl slike dovedemo v večje karakteristične slikovne enote. 3.3.3 Simulirajoča generalizacija: spačenje odnosov (sprememba pozicije) zaradi po- večave objektov. od 3.3. l. Selektivna generalizacija je najmočnejši poseg v sliko. Beck uvaja kon- stanto gostote karte: n = število elementov slike F = ploščina elementov Kf = ploščina karte To je kvantitativni del selekcije. Kvalitativni del selekcije: po topografiji, funkciji, •historičnih znamenitostih objek- tov (za to ni formul!). od 3. 3.2. Integracijska generalizacija: Kvantitativni del: F(K) = ~ (F(i) + F-(i)). (M./M ? n=l n n I k F(K)= ploščina elementov v končnem merilu F(it ploščina elementov v izhodiščnem merilu F-(ij ploščina integracijskih elementov v izhodiščnem merilu n x = število ploskovnih detajlov, ki jih združimo Kvalitativni del: še nerešen. ad 3. 3. 3. Simulirajoča generalizacijo: F(K )_;> F(i). (M/Mkl Ta se manj uporablja. Tu· se spremeni tudi gostota slike. 3.4. Drugi, ki so se ukvarjali z avotmatizacijo generalizacije: 1. Denegre: - Izbor - Shematizacija (poenostavljanje) avtomatizirano - Harmonizlranje (izravnava med izborom in shematiza- cijo, da se obdrži karakter objekta), ročno 17 Model generalizacije prometnih poti ( iz 1:50 000 vt200 000) (Christ, Schmidt, Uhrig ): Premikanje zaradi množice prometnih poti in ekstrem- nega premikanja ostalih elementov karte (nase!. vod it ceste združimo v eno prometno pot Združevanje prometnih poti, npr.: vec železniških tirov Reduciranje širine signature s. : s IZ V Zožitev širine c.ast pri močni zazidavi PIU:Mllvarne geodetskih instrumentov Wild v Heerbruggu. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali vse obrate tovarne:obrat optike (izdelava leč, prizem, steklenih ktci>gov), obrat mehanske obdelave geodetskih, fotogrametričnih in elektrooptičnih instrumentov ter obrat montaže. · Demonstriran nam je bil celoten program geodetskih instrumentov. Večjih novosti ni- smo zasledili. Teodolitu T2 so poenostavili čitanje kotov z novim načinom koincidi- ranja, teodolit T 16 pa ima indeksno čitanje (brez koincidiranja). Med osmimi tipi Wildovih nivelirjev so trije kompenzacijski, enemu je možno povečati natančnost z dodatkom mikrometra s planparalelno ploščo. Wildovi strokovnjaki smatrajo, da so za najpreciznejše določanje višin primernejši nivelirji z libelo, posebno še v tovar- niških prostorih, kjer se pri tresljajih libela hitreje umiri kot kompenzator. Proizva- jajo enako število nivelirjev z libelo kot kompenzacijskih nivelirjev. Med fotogrametričnimi instrumenti smo kot novost videli dodatek za ortofoto, ki se montira na stefokartirni aparat Wild A 8. Tovarna namreč ne proizvaja samostojne- ga ortofoto instrumenta. Tovarna Wild, ki je bila ustanovljena leta 1921, pokriva blizu 40% svetovnih po- treb po geodetskih instrumentih. Zaposlenih ima okoli 4.000 delavcev. Ker jim v Švici primanjkuje delovne stile, je ustanovila tudi obrate v Velikovcu na Koroškem in v Singapuru. Poleg klasičnih geodetskih instrumentov (teodolitov, nivelirjev),elek- trooptičnih daljinomerov, fotogrametričnih instrumentov, snemalnih kamer, je del pro- Gojmir MLAKAR, dipl. ing GU Celje Ivan GOLOREJ, dipl. ing. GU SRS Ljubljana 21 izvodnje namenjen tudi izdelavi mikroskopov. V Bernu smo bili gostje Zvezne geodetske uprave (Eidgen6ssische Vermessungsdirek- tion), Kantonalnega izmeritvenega urada (Vermessungsamt des Kantons Bern), Zvezne- ga topografskega zavoda (Eidgen6ssische Landestopographie) in Mestnega izmeritve nega urada {Vermessungsamt .der Stadt Bern). Zvezna geodetska uprava Po švicarski zakonodaji je zemljiška knjiga osnova za pravno stanje nepremičnin. Ona ureja pravno varstvo in promet z zemljišči. Merski podatki in opis posamez- nih zemljišč v zemljiški knjigi morajo biti razvidni iz načrta, ki mora biti pravi- loma rezultat uradne izmeritve, zemljiško-katastrske izmeritve. Zemljiško-katastrske izmeritve obsegajo postavitev trangulacije IV. reda, izvedbo tajlm:1 izmere, izdelavo preglednih načrtov in njihovo vzdrževanje. Zvezna ska uprava (Eidgenl;l;ische Vermessungsdirektion) v Bernu, ki opravlja svoje delo v o- krilju zveznega pravosodnega in policijskega ministrstva (Eidgen6ssische Justiz und Pol izeidepartement ), vodi 1.in skrbi prvenstveno za triangulacijo IV. reda in za iz- delavo preglednih načrtov in njihovo potrditev. Zemljiško-katastrske izmeritve (s predhodnim zamejičenjem) in njihovo vzdrževanje so v pristojnosti kantonov, Zvez- na geodetska uprava programira in sofinancira zemljiško-katastrske izmeritve z na- menom izdelave zemljiško-katastrskih načrtov. lzmeritve in izdelave načrtov prev- zemajo (s pogodbami) in izvajajo geodetska podjetja {privatna). Zvezna geodetska uprava ima lastno službo za aerosnemanje, toda opravlja ga samo v velikih merilih, za izdelavo zemljiško-katastrskih načrtov. Služba za evidentiranje komunalnih vodov kakor tudi služba za vodenje in izvajan- je korriasacij in melioracij sta organizirani posebej. Geodetsko osnovno mrežo imajo razvito v celoti in odrejenih 'je okoli 70,000 geo- detskih {osnovnih) točk. Deželo se po pomembnosti (vrednosti zemljišča) razdelili v tri območja in za vsako od teh območij so določili stopnjo natančnosti, ki jo naj načrti izkazujejo, Območja l. stopnje natančnosti so območja mestnih, turističnih in industrijskih nase- lij, Zahtevana pozicijska natančnost mejnih točk je :::1- 2 cm. Metode izmere so te- restične {ortogonalna in prec. tah. ). Zveza sofinancira izmeritve na teh področjih do 50%. Merila načrtov so 1:500 in 1:1000, V II. stopnjo natančnosti spadajo ravninski predeli {tkzv. Mittelland), Zahtevana po- zicijska natančnost mejnih točk je:!" 6 cm. Poleg terestričnih metod izmeritve je še aerofotogrametrična metoda. Sofinanciranje zveze je do 70%. Merila načrtov so v glavnem 1:1000. · III. stopnja natančnosti velja za hribovite predele {Alpen). Pozicijska natančnost je "':. 20 cm. Metoda izmeritve je samo aerofotogrametrična. Zveza sofinancira do 80%. Merila načrtov so od 1:2000 preko 1:5000 in tudi 1:10.000. Dosedaj imajo že izdelane nove načrte za okoli 60% dežele, za 10% so v izdelavi, za ca 30% površine pa še niso izdelani. Za ta območja dovoljujejo tudi izdelavo začasnih zemljiško-katastrskih načrtov, kar so lahko ~otopovečave aeroposnetkov. Isto- 22 časno z izdelavo zemljiško-katastrskih načrtov izdelujejo tudi pregledne načrte v M 1: 10. 000. Do sedaj so izdelani taki pregledni načrti (enobarvni) že za 93% de- žele. Pregledni načrti v merilu 1:'10000 služijo kot osnova za vsa plcmiranja, projektiran- ja, kataster kormmalnih vodov itd. Pri izdelavi zemljiško-katastrskih načrtov z aerofotogrnmetrično metodo zahtevajo, da se določijo koordinate vsem oslonilnim točkam v območju izmere po metodi "blo- kovne izravnave". Ideja o večnamenskem katastru obstaja že izpred druge svetovne vojne. Trenutno je ·, zvezna geodetska uprava razposlala vprašalnik, s katerim želi ugotoviti pomen in potrebo po zbiranju podatkov. Šolanje strokovnih kadrov je prav tc;iko razdeljeno med zvez,r;(o in kantoni. Univerze Univerze spadajo v kantonsko pristojnost, tehnični visoki šoli (v ZUrichu in Lausanne- u) pci v zvezno pristojnost. Raziskovalno delo se opravlja na visokih šolah in v podjetjih. Kantonalni izmeritveni urad Kantonalni izmeritveni urad v Bernu skrbi za geodetsko službo v kantonu, je nekak- šna kantonalna geodetska uprava, ki pa ima v svojem sestavu tudi manjšo operativno službo. Splošno kantonalno upravo tvori več direkcij. Kantonalni izmeritveni urad je oddelek gradbene direkcije. Novo izmero opravljajo področno izmeritveni uradi. Ti uradi so privatni, vodijo jih pooblaščeni civilni geometri. V kantonu Bern, ki meri 688. 700 ha sta dva mestna izmeritvena urada (Bern, lnterlaken) in 40 občinskih (za eno ali več občin). Kantonalni izmeritveni urad v Bernu ima 16 zaposlenih in tri notranje organizacij- ske enote: triangulacija, zemljiško-katastrska izmera in pregledni načrti 1:10,000. Uradu je poverjena skrb za triangulacijo IV. reda in ni vel man nižjih redov, skrbi za kontrolo stanja in obnovo uničenih trig. točk ter reperjev. Obnavljanje opravficrsam ali pa ta dela oddaja civilnim geometrom ali ustanovam (zveznemu topografskemu za- vodu). Tri g. točke niso stalno signalizirane, signalizirajo se po potrebi. V topogra- fijah točk je označena parcela, na kateri leži točka, kar je vpisano tudi v zemlji- ški knjigi. Osnovna zemljiško-katastrska izmera je bila za večji del Švice opravljena do leta 1866 (pretežno v merilu l:1000). Ker je izmera iz te dobe zastastarela, jo postopo- ma obnavljajo. V kcmtonu Bern je izvršena nova izmera za površino 158.000 ha, za površino 40. 500 ha pa je v delu, Merila načrtov so: l :200 za gostoto zazidane predele mest 1 :500 za mesta 1:1000 na podeželju l :2000 na velikih gozdnih območjih 1 :5000 oz. ·1: 10. 000 v gorah. Katastrskih občin ne poznajo. Enota izmere je upravna občina (te so veliko manjše 23 od naših). Načrte vzdržujejo na treh osnovah. Osnovni je izdelan na risalnem pa- pirju, nalepljenem na aluminijasti foliji, matrica načrtov je na plastični foliji,e- nako tudi numerični načrt pri koordinatni izmeri (uvaja se zadnjih pet let). Tiska- nja načrtov ne poznajo. Vsebina načrtov je z ozirom na robove I istov poljubno o- rientirana in se tudi ne zaključi na robu lista, temveč se konča tako, da zajame v glavnem cele parcele. Parcela je v Švici lastninski kos zemljišča. Zemljiške kul- ture so označene s črtkano črto, njihova odmeritev pa je poenostavi jena. Mejne črte rišejo z debelejšo črto (0,4mm) kot objekte (0,2 mm). Mejniki so označeni s krogci brez pikirjev (pikirjev nikjer ne uporabi jajo). Pri vzdrževanju brišejo nevel- javno stanje (tudi na papirju). Novonastale parcele dobijo vedno cele parcelne šte- vilke. V numeričnem načrtu so vpisane številke mejnih točk, za katere so določene koordinate - oštevilčbo vodijo po detajlnih listih. Za digitalizacijo starejše izmere in prenos koordinat mejnih točk na magnetne trakove se še niso odločili. Vsebina načrtov je podrejena potrebam evidence lmtnine (zemljiške knjige), ker se izraža tudi v nemškem nazivu izmere in načrtov: zemljiškoknjižna izmera, zemljiško- knjižni načrt (izraz kataster uporabi jajo v Švici za komunalne vode). Obdavčitev ne sloni v taki meri kot pri nas na podatkih izmere. Davčnim iLf)ravam sicer dajejo podatke o površinah in kulturah (z deli površine), ostale elemente za obdavčitev (cenitev) si pa poskrbi davčna služba sama. Pri novih izmerah vrši kantonalni urad načrtovanje, sklepanje pogodb in strokovni nadzor. Izmero vršijo geodetski biroji (privatni). Cene izmere se formirajo na pod- lagi podrobne kategorizacije, spl;lcifikacije del in po sprejetih normativih. Stroške izmere si delijo zveza (50-80%) in občine. Skrb organizirane geodetske službe je le zemljiško-katastrska izmera. Načrti te ne vsebujejo višinske predstave terena. Za topografske načrte v večjih merilih poskrbi vsakokr,atni investitor tistih del, za katera so ti načrti potrebni. Vzdrževanje načrtov opravi jajo po vzdrževalnih okrajih, ki jih organizira več občin skupaj (v kantonu Bern 33 vzdrževalnih okrajev). Vsak okraj ima civilnega geo - metra za vzdrževanje, ki mora imeti uradno pooblastilo in dolgoročno pogodbo. Za arhiviranje imajo vse načrte, zapisnike in skice na mikrofilmih. Zemljiška knjiga ni pri sodišču, temveč je samostojna služba. Definitivni vris nove- ga stanja v zemljiško-katastrskih načrtih se izvrši po sporočilu zemljiške knjige o vknjžbi - do tedaj vris v svinčniku. Organizacijo zemljiško-katastrske izmere ureja zakon iz leta 1907 in do leta 1917. izdani izvršilni predpisi. Osnovni predpisi doživljajo le manjše spremembe, ki jih zahtevajo novi tehnološki postopki. Ker imajo švicarski kantoni precejšnjo avtono- mijo, obstajajo -tudi razlike v organizaciji geodetske službe v posameznih kantonih. Skrb kantonalnega izmeritvenega urada je posvečena tudi izdelavi preglednega na- črta v merilu l: 10.000 (v mestih tudi 1 :5000), ki pa nima vrisanih parcel pač pa višinsko predstavo. Urad skrbi za izdelavo in vzdrževanje tega načrta, ki je osnov- ni material za izdelavo kart v večjih merilih. 24 Zvezni topografski zavod Zvezni topografski zavod (Eidgenčissische Landestopographie) je oddelek vojnega mi- nistrstva s približno 150 zaposlenimi. Glavne naloge zavoda so geodetska dela na izvajanju in vzdrževanju triangulacije višjih redov (1. do III. reda) deželnega mivelmana, izdelava in vzdrževanje topo- grafskih kart, vzdrževanje državne meje, po naročilu pa tudi kontrola in obnova triangulacije IV. reda, ki je sicer sestavni del zemljiško-katastrske izmere. Zavod oskrbuje vojsko z vsem potrebnim kartnim materialom. Dela na triangulaciji l., II. in III. reda so opravili v letih 1911 do 1925. Kot pro- jekcijski sistem je privzeta poševna cilindrična projekcija. Izhodišče koordinatnega sistema je v Bernu. Državni fundamentalni reper se nahaja na otočni čeri Ženev- skega jezera (Piere du Niton), njegova višina pa je dobljena na osnovi srednje vi- šine vode v Marseillskem zalivu. Izdelavo topografskih kart ureja zvezni zakon iz leta 1935, ki predpisuje sledeča merila za državne karte (Landeskarte derSchweiz) 1:25.000, 1:50.000, 1:100.000, 1:200.000, 1:500.000 in 1:1.000.000. Karte so v glavnem izdelane za celo drža- vo, sedanje delo zavoda je predvsem njihovo vzdrževanje ter izdelava raznih spe- cialnih in tematskih kart. Pri vzdrževanju se v glavnem poslužujejo aerofotograme- trije (imajo lastno snemalno službo) ter podatkov preglednih načrtov 1:10.000. Ve- liko časa in truda posvečajo tudi preveri na terenu ter dopolnjevanju s fotogramet- rijo dobljenih podatkov. Za potrebe domeritve uporabljajo mersko mizo. Kartografsko obdelavo izvrednotenih posnetkov vršijo z graviranjem na oslojenih stek- lenih ploščah ali plastičnih folijah. Zlasti zkrbno prikazujejo relief, kjer poleg pla- stnic uporabljajo še šrafiranje strmih terenskih oblik in senčenje. Plastičnost vseh švi- carskih kart je izredna. Število barv za posamezne karte je sledeče 1 :25.000 - 8, l : 50 . 000 - 6, 1 : 100 • 000 - 1 O, l : 500 . 000 - 1 3. Ker je Švica več-nacionalna dežela ter ima v vsaki jezikovni skupini tudi mnogo narečnih posebnosti je imenoslovje na kartah povzročalo veliko strokovnih razprav. Odločili so se, da imena na kartah pišejo v jeziku in narečju, ki se uporablja na tistem območju, ki ga karta prikazuje. Dela na ortofotogrametriji in njene uporabe na zavodu nismo opazili. Direktor za- voda meni, da je uporabnost ortofotokarte močno omejena predvsem zaradi slabe se- lektivnosti in sistematičnosti pri prikazu vsebine (povsod v Švici je opaziti rahlo pre- vidnost pri uvajanju novosti). Večja dela zavoda na območju tematske kartografije so npr. karta kulturnih dobrin Švice (Karte der KulturgUter) in predvsem nacionalni atlas "Atlas der Sweiz". Zavod opravljp zanj kartografsko obdelavo, fototehniška dela in tisk. Nacionalni atlas Švi- ce pripravljajo na Tehniški visoki šoli v Zurichu ob sodelovanju cele vrste strokov- njakov razi ičnih strok. Vodstvena in redakcijska dela opravi ja prof. dr. Eduard lmhof. Atlas bo vseboval približno 350 tematskih kart (večino v merilu 1:500.000) in okrog l 00 tabel, ki bodo obravnavale naravo, zgodovino, podnebje, prebivalstvo, gospo- darstvo, promet, , socialno strukturo in drugo. Z izdelavo atlasa so začeli leta 1965, 25 dosedaj pa je izšlo približno 80% celotn<'lga gmdlva. lzmeritveni urad mesta Bern lzmeritveni urad mestci Bern (Verrnessungsomt der Stadt) skrbi za zemljiško-knjižno izmero in izdelavo katastra komunalnih naprav na območju mesta. Ker smo si zem- 1 jiško-knjižno izmero ogledali na kantonalnem izmeritvenem uradu, je bil naš obisk pri tej ustanovi namenjen predvsem ogledu dela na izdelavi katastra komunalnih vo- dov (L,~itungskataster). Z izdelavo katastra komunalnih vodov st:i v Bernu pričeli leta 1955 in sicer za sta~ ro mestno jedro. Komunalne vode so prvotno registrirali na načrte ulic in trgov v merilu 1:200, ki pc1 so bili neenotnih formatov in so se velikokrat morali prekriva- ti. Za kartiranje so prvotno prevzemali tudi obstoječe podatke o legi vodov od ko- munalnih podjetij, ki so jih z domeritvami dopolnjevali. Od leta 1955 do 1968 so rici ta noč.in registrirali komunalne vode za 23% površine mestne občine. Leto 1968 so prešli iz t.i. "uličnego sistema" registracije vodov na sistem registra- cije komunalnih vodov po detajlnih listih - "rnster sistem". Liste enotnega forrnata (84 x 60 cm) so izdelali na osnovi detajlnih listov zemljiško-katastrske izmere. Pre- delava je zajela povečavo iz merila 1:500 ali 1:1000 na merilo 1:200, s fotograf- skim postopkom pa je iz zemljiško-katastrskih rn:lčrtov brisana nepotrebna vsebina (parcE)lne številke, meje kultur). Načrte so orientirali proti severu, vsebino pa do - polnili do roba lish::i. Pregled detajlnih listovz oštevilčbo vodijo na načrtu merila 1:2000. V katastru komunalnih naprav registrirajo sledeče vode in naprave na njih: kanaliza- cijo, vodovod, plin, elektriko, telefon in vode TV anten (v Bernu ni intHvidual - nih TV anten). Vode in naprave rišejo po sprejetem l:ljuču konvencionalnih znakov, standardi:Z:irane imajo tudi vse opise notranje in izven okvirne vsebine, pri čemer u- pombljajo šablone tipa "Leroy". Osnovni načrti se vodijo na plastičnih folijah, med seboj pa jih ločujejo tudi z barvami: kanalizacija -vijolična, vodovod - modro, plin oker, elektrika - rdeča, telefon - zelena, TV vodi - rjava. Barvni tuši so izdelani po posebnem postopku (patent izmeritvenega urada v Bernu) tako, dc1 se po diazo po~ slopku kopirajo enako dobro kot črni tuš. Načrti, rm katere registrirclj(:i komunalne vode, nimajo višinske predstave in tudi sami vodi v njih nimajo nikakršnih višinskih podatkov. Strokovnjaki izmeritvenega urada smatrajo, da ta podcltek v katstru vodov ni potreben, ker imajo predpisano glc,binsko vkopavanje posameznih vodov. To verjetno velja za novejše vode, težko prJ je ver- jeti; da so pri starejših vodih dosledno upoštevali te predpise. Prav tako ne more vel jati standcirdna globina vkopavanja za kcmalizacijo. Značilnost katastrn komunalnih vodov v Bernu je sorazmerno dolga doba izdelave,saj so začeli s prvimi deli leta 1955, do danes pa delo še ni končano. 26 Zorko UKMAR NEKAJ VTISOV S POSVETOVANJA O TEHNIČNI KARTI l :5000 V VIDMU Dne 18. in 19. septembra 1974 je bilo v Vidmu (Italija) posvetovanje o tehnični karti v merilu 1:5000, ki ga je organizirala vlada Regije Furlanija-Julijska Krajina. Na tem posvetovanju so sodelovali geodetski , geološki, gradbeni, kmetijski in dru- gi strokovnjaki iz različnih krajev Italije, predvsem pa iz univerz. Na povabilo vlc1de Regije so sodelovali tudi predstavniki Zvodo SRS za regionalno prostorsko pla- niranje, ~"'''""'«" uprave SRS in Geodetske uprave Sob Nova Gorica. Na posvetovanju so bili podani . številni referati in koreferoti, vsi v zvezi s tehnič­ nimi in upravnimi problemi na področju izdelave in vzdrž.evonja tehnične karte 1 :5000 in kartografije na sploh ter v zvezi z uporabo karte v gospodarstvu, upravi in drugih panogah. Prirejena je bila tudi razstava o geodetskem inštrumentariju in o izdelavi tehnične karte in drugih kcirt, ter posebna razstava o zgodovinskem raz- voju kart. Predstavnik Zavoda SRS za regionc1lno prostorsko planiranje ing. Peter Svetik je na povabilo organizatorja podal referat o naši .osnovni državni karti v merilu l :5000 oziroma l: l O. 000 in o njeni uporabi. Referat je podal ing. Svetik v italijanskem jeziku, tako, da je bil dostopen vsem udeležencem. Referat tov. Svetika je vzbu- dil vidno zanimanje številnih udeležencev, ki so v odmorih dobesedno oblegali re- ferenta s številnimi vprašanji o sistemu geodetskih evidenc v Sloveniji, o tehniki, o postopkih, o njeni uporabi v prostorskem planiranju, o programih in drugem. Na- stop tovariša Svetilka na posvetovanju je bil zelo pomemben tudi za ugled naše dr- žave in Slovenije' še posebej, saj smo dejansko na tem področju zelo napredni. Glede samega posveto'll'anja moram poudariti, da je bilo na zelo visoki strokovni ravni. Številni referati in koreferati so znanstveno in zelo konkretno obravnavali razi ično tematiko v zvezi s karto. Nemogoče je, da bi podal neko izčrpno poro- čilo o različnih stališčih referatov, saj jih je bilo preveč. Eventualni interesenti lahko dobijo referate s posvetovanja pri Geodetski upravi SRS. Mislim pa, da ni odveč, če navedem le nekaj za nas interesantnih ugotovitev: Tehnična karta 1:5000 (ki je v glavnem podobna naši osnovni državni karti) mora biti izdelana tako, da se opravi tisk le v eni barvi. To pa zaradti tega, ker več­ barvni tisk zmanjšuje pozicijsko natančnost detajla. Poleg tega je teko omogočena hitra in kvalitetna izdelava in izdajanje kopij s stalno ažurnim stanjem. Karta mora biti stalno vzdrževana, drugače je njena vrednost zmanjšana za 50%. Vzdrževanje se mora opravljati sproti, tudi s pomočjo podatkov katastra. V vsakem slučaju se mora totalno ažurirati v ciklusih, ki nikokakor ne smejo biti daljši kot pet let. Predstavniki italijanskega vojaškega geografskega inštituta so kategorično napovedali, Zorko UKMAR Geodetska uprava SRS 27 da karte 1 :25. 000 ne bodo več vzdrževali (ker se opušča uporaba te karte v voja- ške namene), temveč le karto 1:50,000. Na tem stališču soostali, čeprav je bilo zelo mnogo nasprotnih mnenj, celo kategoričnih zahtev, da še naprej vzdržujejo karto 1:25,000, Intenzivno se mora delati na digitalizaciji kartografskih podatkov, ker samo v tem je prava bodočnost kartografije. Ortofoto-karta je sicer potrebna, vendar je kot samostojen izdeleld omejeno uporab- na, pač pa je dobra dopolnitev k linijskikarti. 28 NOVICE IN ZANIMIVOSTI IZ STROKE AVTOKARTA ISTRE - priloga v 1. številki Geodetskega vestnika V letošnji prvi številki Geodetskega vestnika je bila kot priloga avtokarta oziroma turistična karta Istre. 1 zsek iz avtokarte Istre smo že uporabili kot naslovno stran druge številke GV leta 1973. Takrat je bilo precej kolegov mnenja, da bi avtokar- to Istre ne dobili samo na ovitku, ampak tudi v obliki uporabne karte. Na prošnjo uredništva GV je Inštitut za geodtizijo in fotogrametrijo odstopil avtokarto Istre kot prilogo h GV. Namen uredništva s to "c1kcijo 11 ni reklama nekega izdelka. seznanjanja bralc,~v GV, s kakšno dejavm:istjc, se ukvurj(ljo ne organizacije. Vsi vemo, da se je dejavnost geodetske službe zelo razširila. Z razvojem različnih znanosti, posebno pa informatike, so potrebne po hitrih in jasnih informacijah večje. Veliko vlogo pri posredovanju informacij pa imojo kade. Logičen razvoj v geodetski stroki je zato prav v kartografiji, Za Jugoslavijo in posebno Slovenijo večkrat trdimo, da je to republika z razvitim turizmom. Vemo pa, da je posebno v turizmu potrebno veliko reklame oli bolje re~ čeno, turisti morajo biti dobro informirani o možnostih turizma. Naj navedemo mnenje iz.vršnega komisarja Mednarodne zveze turističnih novinarjev in publidstov FIJET, belgijskega novinarja G.OOR-a o naši turisHčni propagandi. (Turistični vestnik št. 4/73):"Ne zamerite, toda opozoriti moram na napako, ki je ni- sem opazil samo na slovenski obali, temveč v glavnem povsod v jugoslovanskem tu.,;, rizmu. Motite se namreč, da je Vaše letovišče v svetu res dobro znano. Doma ve- ste zanj seveda vsi, po svetu pa marsikdo niti ne ve, kje je Slovenija in, da je to nekaj drugega kot Slovaška, da pa ima tako razvito letovišče kot Portorož, pa sploh ne. Skratka Vaša propaganda je vse prešibka, vse premalo obsežna. Občutek imam, da se pri Vas samo nekateri zavedajo pomena propagande. To je izredno koristno na- ložena dolgoročna investicija - seveda če je izvedena res premišljeno. Osnova za dobro turistično propagando pa je točna in predvsem pravočasna infromacija. Kaj pomeni še tako dobra propaganda če jo sprožiš prepozno in prav tako je brez prave vrednosti prospekt kakšne turistične zanimivosti, če manjka" v njem osnovna infor- macija, kako in kdaj iahko prispeš do nje." Edino dobro informacijo o legl turističnega kraja v prostoru in o dostopnosti pa da lahko le karta. Pri nas karto kot informativno sredstvo v turistični propagandi še ved- no premalo cenimo. Raje se odločamo za "lepe" barvne prospekte s standardnimi sli- kami hotelskih sob in jedilnic (ki so v glavnem po vsem svetu enake) in mogoče še nekaj slikami "lepih" pogledov iz hotelskega balkona. Kot pa lahko beremo v mnen- ju G. OOR-a, marsikdo na svetu niti ne ve, kje je Slovenija, da ne govorimo o mcmj::. ših turističnih krajih. Geodeti bi se prav z izdelavo turističnih kart in načrtov lahko uveljavili v turistič­ ni propagandi,saj imajo nojboljše podatke ostanju v prostoru. 29- Brez reklamnih pretenzij lahko rečemo, da so prav geodetsle orgcmi:z:acije izdelale nekaj uspešnih, lepih in točnih turističnih kart. Naj naštejemo samo nekatere izdel- ke Geodetskega zavoda Ljubljana:Škofjeloško pogorje, Kamniške olpe (v delu) in izdelke IGF: avtokarte Jugoslavije, karta Julijskih alp, vzhodnega Pohorja, (v delu) itd. Jože ROTAR POROČILO O RAZISKOVALNIH NALOGAH ZA PODROČJE GEODEZIJE, KAIHOGRAFIJE IN FOTOGRAMETRIJE Na panelni javni razpravi o raziskovalnih nalogah za področje geodezije, kaEtogra- fije in fotogrametrije z dne 19.02.1974 so nosilci nalog podali krajša poročila: l. o rezultatih nalog, ki trajajo več let 2. informacije o projektih 3. obravnavo predlogov za leto 1974/75 Ad l) Rezultati nalog, ki trajajo več let: "ZBIRANJE PROSTORSKIH PODATKOV V KATASTRSTRIH IN EVIDENCAH" (Peter Šivic, dipl. ing., Geodetski zavod SRS). Namen naloge je ureditev zemljiškega katastra. Naloga je razdeljena v dve fazi: želja po razširitvi ka- tastra , študij teh rezultatov na občinskem in republiškem nivoju. "MERJENJE VERTIKALNIH PREMIKOV STALNIH TOČK NA POTRESNEM PO- DROČJU LJUBLJANE" . (mag. Vodopivec, FAGG). Naloga se nadaljuje. Zbrani ·so vsi podatki. Na podlagi teh rezultatov smo ugoh;tvljali posedanja (na področju doline Glinice se teren poseda - Ljubljansko barje). "UPORABA ORTOFOTOGRAFIJE" (prof. Čuček, dipl. ing., Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo). N~loga je konča na. "ORGANIZACIJA INDOK DOKUMENTACIJSKEGA CENTRA ZA GEODEZIJO" (prof. Črnivec, FAGG). Naloga je v začetni fazi pri sestavi geslovnika. Pred- viden je obisk mednarodnega dokumentacijskega centra v Drezdenu. Naloga bo zaključena do septembra. "KARTOGRAFSKA REPRODUKCIJA" (Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo). Obravnavani naj bi bili najmodernej- ši postopki pri kartografski reprodukciji.(Emil Keržan, dipl. ing.) "REPRODUKCIJA DOKUMENTACIJE ZA URBANSKO IN GEODETSKO INVEN- TARIZACIJO PROSTORA" . (Pregel, dipl. ing., Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo). Obravnavani bo- do materiali, ki pridejo v poštev. Ad 2) Informacija o stanju projektov (Banovec Tomaž, dipl. ing. Inštitut geodetske- ga zavoda SRS): 30 Rm:prav,1 o dosedanjem delu je pokazalrJ, da bi bilo smiselno predlagati uki- nitev dveh dosedanjih projektov, za katere smo ugotovili, da nalog ne prijav- i jajo in da so deloma neaktualne (projekt I in III). Realiziramo v bistvu dva projekta: "INVENTARIZACIJA PROSTORA V SRS IN NJEN VPLIV NA GEODETSKO DEJAVNOST" - projekt II Ta projekt obsega 7 nalog: 1. Analiza osnovnih ciljev inventarizacije prostora. 2. Sedanje stanje zbiranja podatkov o prostoru v SRS in uvedba inventarizaci- je prostora. 3. Pomen temeljnih geodetskih načrtov pri inventarizaciji prostora. 4. Zbiranje prostorskih podatkov/ v katastrih in evidencah. 5. Generalizacija osnovnih geodetskih podatkov in njihov pomen pri inventa- rizaciji prostora. 6. Klasifikacija in valorizacija zemljišč. 7. Prostorski informacijski sistem. V projektu "Inventarizacija prostora" se je večletna naloga "Prostorski infor- macijski sistem" razvita tako, da bi jo morali nujno formirati kot poseben pro- jekt izven področja geodezije, kartografije in fotogrametrije. V kolikor bi pri- šlo do posebnega projekta "Družbeni informacijski sistem", bi postal Prostorski informacijski sistem eden od treh podprojektov. "NOVE TEHNOLOGIJE" - projekt IV Ad 3) Obravnava predlogov za leto 1974/75: Kreditne naloge: "FOIOINTERPRETACIJA-VZPOSTAVITEV RAZISKOVALNEGA CENTRA ZA POTREBE SRS (Jemec Janez, dipl. ing., Geodetski zavod SRS) Center naj bi omogočal široko uporabo posnetkov, predvsem v panogah, kjer se doslej niso uporabljali: urbanizem, kmetijstvo, gozdarstvo, arheologija. Za to pa nujno rabimo primerno urejen laboratorij. "POSTAVITEV RAČUNSKEGA CENTRA ZA OBDELAVO PODATKOV V PRO- STORU" (Lesar Anton, dipl. ing., Geodetski zavod SRS) Potreba po nalogi izhaja iz objektivnosti in nalog, ki jih opravlja Geodetski zavod SRS. Konfiguracija, ki na zavodu že obstaja, ne zadošča. Želimo orga- nizirati enotno konfiguracijo, ki bi bila povezana preko Cyberja. Opremo, ki jo že imamo, pa ne moremo priključiti na Cyber. "PIS - 111" (Tomaž Banovec, dipl. ing., Inštitut geodetskega zavoda SRS). Bistveno je zaokrožiti mednarodne izkušnje in najnujnejšo opremo. Potrebno je reševanje problemov, kot so šolanje programerjev, določitev pravil programiran- ja, delitev nalog v posamezne module, izgradnja registrov, izbor primerov za testiranje, testiranja izbranih modelov in programov, izdelava osnutkov novih formularjev, izdelava kart, lokacija prostorov za prostorski informacijski center, instalacija tehničnih naprav, testiranje celotnega sistema. Naloga je že v zaključku 1. faze pokazala določene uporabne vrednosti. Z 31 \ ' i našimi metodologijami smo vplivali na nekatere softwarske rešitve, ki smo jih že razvili, so bili pa malo rabljeni. "APLIKACIJA IN RAZVOJ PROSTORSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA ANALIZO DRUŽBENEGA VREDNOTENJA TER PLANIRANJE FIZIČNE POJAVNO- STI PROSTORA" (mag. Pogačnik, FAGG) Naloga je predlagana v okviru PIS-111. Pretežni del naloge je namenjen obdelavi okolja. Ima več smeri: fizična inventarizacija okolja, urbanistična sinteza faktor- jev, razvoj računalniške perspektive, testiranja, itd. Naloga bo publicirana v ok- viru projekta PIS-111 pri Inštitutu geodetskega zavoda SRS. "UPORABA PROSTORSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA URBANISTIČNO PLANIRANJE IN NAČRTOVANJE" (dr. Saša Sedlw, FAGG). Namen naloge je raziskati in znanstveno utemeljiti uporabo prostorskega planiranja in urbanizma. "AEROTRIANGULACIJA" (ing. Mravlje, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo). Naloga sodi v projekt: Uvajanje avtomatizacije in novih tehnologij v geodetsko de- javnost. Predrecenzija je nalogo ugodno ocenila. Metoda ima ekonomsko ugodne po- sledice. Oprema, ki je potrebna za nalogo je na I GF. Namen te naloge je, da iz- dela postopek aerotriangulacije, ki bi bil nc1jbolj primeren za naš teren. Individualne naloge "KOMASACIJE V SRS" (Morjem Podobnikar, dipl. ing., Inštitut geodetskega zavoda SRS). Namen naloge je raziskati vse najmodernejše možnosti za izva~janje komasacij pri nas in predlagati ustrezno tehnologijo in postopke. Naloga je družbeno aktualna in vsebuje težko problematiko. "RAZISKAVE STABILNOSTI NIVELMANSKIH REPERJEV LJUBLJANSKE MESTNE MREŽE" (mag. Vodopivec, FAGG). Namen raziskave je ugotoviti natančnost navezave novih fundamentalnih reperjev na ljubljanskem barju ter razširitev nevelmanske mreže. Na Barju moramo raziskati ali se hiše ugrezajo v tla ali so to tektonski premiki. Navedeno poročilo je kratek povzetek iz zapisnika panelne razprave o raziskoval- nih nalogah. 32 Inštitut geodetskega zavoda Ljubljana Cesta na Brdo 25a PERIODIKA, 1,1AROČ:ENA LETO 1974 NA INŠTITUTU Tuja periodika: "DER BAUINGENIEUR" Zeitschrifl fUr cfos BmJwesen, Springe Berlin "THE AUSTRALIAI'~ SURVEYOR" The lnstitution of Surveyc,rs, New South Wales, Australija "THE CANADIAN SURVEYOR" The Canadit1n Institute of Surveying cm Photogiammetry Ottawa, Canada "STRASSE UND AUTOBAHt'•l" Kirschbau111 Verlag, Bcid Gode:;berg, BRD "ZEITSCHRIFT FUR ORGANISATION" Betriebswirtschaftlicher Verlag Dr. Th. Wiesbaden "BILDMESSUNG UND LUFTBILDWESEN" Herbert Wichman, Karlsruhe "KARTOGRAPHISCHE NACHRICHTEN" Bertel smann Fachverl ag, GUtersl och " THE CARTOGRAPHIC JOURNAL" Bishop and Sons, Ltd. Britisch Cartographlc Society Edinburg EH 17800, Gilmerton, England SRS "REFERATIVNI ŽURNAL" - Geografija, M serija - Kartc,grafija Mezdunarodnaja Kniga, Moskva "REPROGRAPHICS" United Business Pubi. New York, 1016 Madison Avenue "PHOTOGRAMMETRIC ENGINEERING" The Ameri con Sod ety of Photogrammetry Massachuseetls Ave., Washington 5 "PHOTO INTERPRETATION 11 Editions T echinc, Pari s, 27 rue Ginoux "POČVOVEDENIE" Moskva A-219, Baltijska ulica ·14 Domača periodika: "GEODETSKA SLUŽBA" Časopis za geodezijo, kartografijo i katastar zeml jišta Republiška geodetska uprava SR Srbije "INFORMATIVNI BILTEN ZAVODA SRS ZA RPP" Zavod za regionalno prostorsko planiranje "VESTNIK ZA KOMUNALNO, STANOVANJSKO IN VODNO GOSPODARSTVO" Svet za komunalo in stanovanjsko gospodarstvo pri Gospodarski zbornici "RAZISKOVALEC" Informativni bilten, Raziskovalna skupnost Slovenije "ORG REPORTER" ETC - Zagreb 11 SLOVENIJA-PARALELE" EPID - Avtomatika, Ljubljana "MODERNA ORGANIZACIJA" Višja šola za organizacijo dela, Kranj "SODOBNO KMETIJSTVO" Kmečki glas, Ljubljana Seznam literature, pridobljene v letu 1973/74: "GEOGRAPHICAL DATA HANDLING" Založba R. F. Tomi ison (Symposium Edition) R. A. Wheadon: "THE PRINCIPLES OF LIGHT AND OPTICS" GU SRS: "GEODEZIJA V SR SLOVENIJI" Ljubljana 1972 Juvan Sutic: "MEHANIKA TLA PRI PROJEKTOVANJU I GRADJENJU PUTEVA" Beograd 1964 Karte: "OSNOVI PROJEKTOVANJA GRADSKOG I MEDJUGRADSKOG PUTNOG SAOBRAČAJA" Beograd l 968 Jurančič: 11 SRBOHRVATSKO-SLOVENSKI SLOVAR" DZS, Ljubljana 1972 Gerhard Fehl: • 11 INFORMATIONS-SYSTEME, VERWALTUNGSRATIONALISIERUNG UND DIE STADTPLANER 11 Stadtbau Verlag SGIG: "JUBILARNA PUBLIKACIJA BEOGRAD 1952-1972" SGIG: "IZVEŠTAJ ZA TREČEU REDOVNU SKUPSTINU SAVEZA GEODETA" Vrnjačka Banja, 25. nov, 1972 Makarovič: "PROGRESSIVE SAMPLING FOR DIGITAL TERRAIN MODELSI' January 1973 Makarovič: "INFORMATION TRANSFER IN RECONSTRUCTION OF DATA FROM SAMPLED POINTS" January 1973 "SPLOŠNI REGISTER PREDPISOV" Ljubljana 1972 F .A. Shepherd: "SURWEYNG PROBLEMS AND SOLUTIONS" London, Založba Edward Arnold "FACH WORTERBUCH" - Heft: 1, 2, 3. 5, 6, 11, .14, 16 Krajziger: 11 IZRADA O REPRODUKCIJA KARATA" Zagreb 1962 Hanz Lorenz: "TRASSIERUNG UNDGESTALTUNG VON STRASSEN UND AUTOBAHNEN" Bauverlag GMBH - Wiesbaden 1971 "HINWEISE F0R DAS ANBRINGEN VON VERKEHRSZEICHEN UND VERKEHRSEINRICHTUNGENII Kirschbaum Verlag, Bonn 1971 "RICHTLINIEN F0R DIE ANLAGE VON STADTSTRASSE" Kirschbaum Verlag, Bonn 1968 35 "ENTWURF UN) BEMESSUNG VON KNOTENPUNKTEN IM STRASSENNETZ" Kirschbaum Verlag, Bonn "RICHTLINIEN F0R DIE ANLAGE VON LANDSTRASSEN" Kirschbaum Verlag, Bonn 1970 "RICHTLINIEM F0R DIE ANLAGE VON LANDSTRASSEN" Kirschbaum Verlag, Bonn 1969 Franc Križanič: "VEKTORJI, MATRIKE, TENZORJI" l. in II. del MK, Ljubljana 1972 Niko Prijate! j: "MATEMATIKA" III. DZS„ Ljubi jana 1972 France Križanič: "Llt"EARNA ALGEBRA IN LINEARNA ANALIZA" MK, Ljubljana 1969 Rajko Jamnik: "VERJETNOSTNI RAČUN" 'MK, Ljubljana 1971 AloLzii VaArial: "RESEN! PROBLEMI LINEARNEGA PROGRAMIRANJA" MK, Ljubljana 1971 Stuzmanern: "GRUNDLAGEN ZUR BERECHNUNG UND KONSTRUKTION BEMESSUNGSTABE- LLEN" Zuri eh, 1970 Zavod SRS za statistiko: "IMENIK NASELIJ, OBČIN, MEST, MATIČNIH URADOV, POŠT IN SODIŠČ SR SLOVENIJE" Ljubljana, nov. 1972 Melville G. Brauch: "CITY PLANNING AND AERIAL INFORMATION" Harward Ci ty Planni ng Studies Kodac publikacije: "KODAK INFRARED FILMS" "APPLIED INFRARED PHOTOGRAPHY" "MEDICAL INFRARED PHOTOGRAPHY" Gordan Taylor: "SODNI DAN" MK, Ljubljana 1972 36 Matjaž Mulej: "TEORIJA SISTEMOV" "SLOVENSKI PRAVOPIS" Borčič B.: "TABLICE Z A TRANSFORMACIJO KOORDINATNIH SISTEMOV KOD GAUSS-KRUGEROVE PROJEKCIJE" Beograd 1958 Borčič Branko: "TRIGONOMETRIJSKE I POLI GONOMETRIJSKE TABLICE" Zagreb 1971 Borčič, Mesarič: "TABLICE ZA RAČUNANJE OSNOVNIH ZADATAKA U VIŠOJ GEODEZIJI 1 KARTOGRAFIJI NA BESSELOVEM ELIPSOIDU IZMEDJU 40° i 50° GEOGRAFSKE ŠIRINE" Zagreb 1967 Borčič, Frančula: "STARI KOORDINATNI SUSTAVI NA PODROČJU SR HRVATSKE I NJIHOVA TRANSFORMACIJA U SASTAVU GAUSS-KRUGEROVE PROJEKCIJE" Zagreb 1969 Kotnik Janko: "SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR" Ljubljana 1972 "NACHRICHTEN AUS DEM KARTEN UND VERMESSUNGSWESEN" Reihe V. - Teil 1, Teil II, Reihe 1 - št. 40, Reihe III - št. 6, Reihe II - št. 16 "SEZNAM OBČIN SR SLOVENIJE S ŠIFRAMI IN NASELJI ZA LETO 1973" "PLANING A FOREST INVENTARY" Zeno V. Kittrell: "P.. MULTIPLE INTERSECTION SOHITION" Dr. Eberhard Wi 11 e: "PLANUNG UND INFORMATION" - H eft 148 Duncker & Humbol t Werner Zimmerman: II PLANUNGSRECHNUNG" Friedr. Vieweg & Sohn Gunter Wysrecki: II FARH SYSTEME" Musterschmidt-Verlag, Berlin 1960 37 "MANUEL OF COLOR AERIAL PHOTOGRAPHY" - Ameri can Sod ety of Photogramme.try Savez grad, inž. i tehničc)ra Srbije: "PROJEKTOVANJE I GRADJENJE GRADSKIH SAOBRAČAJNICA" Beograd 1968 Džordž Snidi kar i Vil jem C. Kohren: "STATISTIČKI METODI" Beograd l 971 Torsten Hl:lgerstrand and Antoni R. Kuklivski: "INFORMATION SYSTEMS FOR REGIONAL DEVELOPMENT - a Seminar The Royal University of Lund, 1971 Kezdi, M:irko: II ERDBAUTEN" Standsicherheit und Entwclsserung Werner-Verlag, DUsse ldorf 1969 "STATISTIČNI GODIŠNJAK JUGOSLAVIJE 1972" "REMOTE SENSING" With Special Reference to Agricultura and Forestry Akademy of Sciences, Waschington 1970 Walter Preiss: "ALLES OBER FOLIENGRAFIK" Verlag Karl Thiemig, Munchen H. W. Franke: "COMPUTERGRAPHIK COMPUTERKUNST" Bruckman, Munchen H arald Kuppers: "FARBE"" Calwey Verlag Munchen Adolf Adam: "INFORMATIK" Problem der Mit - u nd Umwel t WESTDEUTSCHER Verlag Kurt Friedrich Ehlers: "SIEBDRUCK" Verlag Georg D.W. Callwey Tclrnqvist Gunnar: "MULTIPLE LOCATION ANALYSIS" Lund Studies in Geography 38 "DOMŽALE V PROSTORU IN ČASU" (atlas), Sob, Domžale, 1974 Republiška skupnost za ceste: "Z GODOVI l'lA CEST NA SLOVENSKEM" Ljubljcma 1972 " l'-1E NORME U GRADJEVINARSTVU" - l., 11. del (kc,djevinska knjiga, Beograd 1971 Protic, T. Klisinski: , "PROSEČNE GRADJEVINSKE MAŠlt'\JSKE NORME" l. del Gradjevinskcl knjiga, Beograd 1970 Kilchenmann, MaH: "COMPUTER ATLAS DER SCHWEIZ" Jurgen Brcmd; "PLANUNGSFIBEL" Brian R ichards: "STADTVERKEHR VON MORGEN" Calwey, Munchen Roga(:, Saje: "PRIROČNIK ZA DIMENZIONIRANJE ARMIRANOBETONSKIH KONSTRUKCIJ" L del, Ljubljana 1972 Jean Cama: "LECTURE ET EXPLOITATION DES PHOTOGRAPHES ARRIENNES" Tome 1, Editions Eyrolles, Paris 1972 Karl Ringer: "BAUPLANUt'1G OHNE COMPUTER" Verlag Callwey "RICHTLINIEN FUR DIE ANLAGE VON LANDSTRASSEN (RAL)" l. II. del Kirschbuum Verlag, Bad Godesberg "NACHRICHTEl',,J AUS DEM KARTEN UND VERMESSUNGSWESEN" Heft Nr.; 6, 16, 47, 45 42, 41, 40, 2911 28, Verlag des lnstituts fur Angewandte Geodc':lsie, Frankfurt II LUFTBI LDA TLAS BA YERN" izdal Hans Fehn, Munchen 1973 "SENSITOMETRIE IN DER SCHWARZWEIG UND FARBPHOTOGRAPHIE" "BUROMASCHli",lEN LEXIKON" Boden~Bc1den 1973 39 -------·-- ---- - "ELEMENTI AVTOMATIZIRANEGA PROIZVODNEGA PROCESA" VEKŠ, Maribor 1972 Lindič: "ORGANIZACIJA POSLOVANJA IN DELA 11 Maribor 1972, VEKŠ Ivanko: "ORGANIZACIJSKA TEORIJA" VEKŠ, Maribor 1972 Perič: "NEKAJ PROBLEMOV ORGANIZACIJE PODJETJA" Deželak: 11 MARKETING11 VEKŠ, Maribor 1971 Kajzer: "POGLAVJA IZ POSLOVNE KIBERNETIKE" VEKŠ, Maribor 1973 Eduard lmhof: 11 THEMATISCHE KARTOGRAPHIE" Eduard lmhof: II GELANDE UND KARTE" Inštitut za komunalno gospodarstvo pri FAGG: "MESTNA RENTA V ZVEZI S PROBLEMOM FINANCIRANJA OPREMLJANJA MESTNEGA ZEMLJIŠČA S KOMUNALNIMI NAPRAVAMI IN OBJEKTI" Ljubljana 1972 Pubi ikaci je Kodak: "KODAK COLOR FILMS" 11 CHEMICALS FORMULAS 11 "KODAK FILTERS" "PHOTOGRAPHY FROM LIGHTPLANES AND HELICOPTERS 11 "AERIAL PHOTOGRAPHY" 11 PHOTOGRAPHIC SURVEILIANCE TECHNIQUES 11 "CINEPHOTOMICROGRAP.HY" BASIC SCIENTIFlC PHOTOGRAPHY" KODAK PROFESSIONAL BLACK AND WHITE FILMS 11 PHOTOMACRO GRAPHY 11 ULTRAVIOLET & FLUORESCENCE PHOTOGRAPHY 11 CLOSE UP PHOTOGRAPHY 11 PLATES AND FILMS 11 'THE PHOTOGRAPHY OF GROSS SPECIMENS 11 40 Umber~io Eko: "KULTURA, lt,ffORMAC:1.JA, KOMUNIKACIJA", Beograd 1972 Publikacije ORL inštitutc1: 'FLACHENERHEBUNGEN IN DER OSTSCHWEIZ" SOZIO-Č>KO~!OMISCHE LEITBILDE:R FOR DAS BERGGEBIET 11 OPTISCHE F0HRUNG" ORL-MOD ·~ 1 EII'°" MODEL ZUR REGIONALEN ALLOKATION VON AKTIV1Tt11TEM" ELAUTERUNGEN ZUR Kl\RTE DER LAWINENGEFAHRDETEN GEBIETE" HI NWEISE tJND QUELLEN ANGABEt\J ZU DEt\J KLIMAEI GNUNGSKARTEt'-l" OFFE~HLICHKEIT ut--m LANDESPLANUNG" "lt·,IDUSTRIEFLACHE:l'-..IBEDARF" " LUFTBILD ALS DATE!'-JC2ULLE ZUR t'-l,I\CHFLJHRLJt,! DES ORL 11'1FORMATIOl,!SR.b.STERS rUR BESIEDELTE ETE" "SYSTEMATISCHER KATALOG" "1 I'✓ FRASTRUKTUR" DIE LEITBILDER LJND IHRE ANW[J,!Dllt\JG" II ST/~ TI STl(2hl I LETOPIS" "COPY~'-1 G" (brošurn od "BASIC POLICE PHOTOGRAPHY" Tomšič: "SLOVEl'-JSKO t,JEM~~KI SLOV,Ll,R" "NEMŠKO SLOVEt,.!SKI SLOVAR" Grnd: "ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVAR" "ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVl•J<" Grad: "SLOVENSKO AN SLOVAR" "SLOVEl'-lSKO ANGLEŠKI SLOV/,\R" H, B, Mayncird: "INDUSTRIJSKI INŽEN.JERING" I, knjiga, II, knjiga Beogrnd 1973 Parkinson: "PARKINSONOV .ZAKOi',!" MK 1973 Škoric~ "KLASIFIKACIJA TALA JUGOSLAVIJE" Zagreb 1973 II RAČUNALNIŠTVO v IH ORGAt'-'IZACIJAH" 41 -----~,----------- Jurg Buhler: "EINE KARTE DER WELTERNAHRUNGSLAGE" ZUrich Hans Peter Staedel i: "DIE STADTGEBIETE DER SCHWEIZ" · Zurich 1969 Haruko Kishirnoto: "CARTOMETRIC MEASUREMENTES" Zurich 1968 "ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH" Časopisni zavod uradni list 1974 "DOMŽALE V PROSTORU IN ČASU" Sob Domžale, Geodetska uprava, 1973 "STATISTIČNI LETOPIS SLOVENIJE" 1973 Bajec, Kalan: "ITALIJANSKO SLOVENSKI SLOVAR" Ljubljana 1971 Kajzer: "OSNOVE MREŽNEGA PLANIRANJA" Visoka ekonomska šola , Maribor 1970 Matjaž Mulej: "GRAFIČNE METODE ZA UGOTAVLJANJE USPEŠNOSTI POSLOVANJA" VEKŠ, Maribor 1970 Ciril Miki: "UPORABA SODOBNIH METOD OBRAČUNA STROŠKOV PRI UGOTAVLJANJU POSLOVANJA ORGANIZACIJSKIH ENOT" VEKŠ, Maribor 1970 Ciril Miki: "OSNOVE UPRAVLJALNEGA SISTEMA" VEKŠ; Maribor 1970 Zavod za ekonomske ekspertize: "PRIRUČNIK RUKOVODIOCA PREDUZEČA ZA PRIMENL:l OPERACIONIH ISTRAŽIVANJA" "GEOGRAFSKA BIBLIOGRAFIJA SR SLOVENIJE" Inštitut za geogr. Ljubljana, 1972 Douglas S. Way: "TERRAIN ANALYSIS" 42 "PROJEKTOVANJE U ZGRADARSTVU" (prevod iz angleščine) Gradjevinska knjiga, Beograd 1969 Alo~zi.j Vadnal: "MATEMASTIČNA TERMINOLOGIJA" DZS? Ljubljana 1974 Guilford: "THE NATURE OF HUMAN INTELIGENCE" lnternational Student Edition SGIG Vojvodine: "SAVETOVANJE O KOMASACIJI ZEMLJIŠTA" Subotica 1971 Holger Heuseler: "DEUTSCHLAND AUS DEM ALL - Satelitenbi lder von der Bundesrepubl ik der DDR, der Schweiz und Osterreich" Sttutgart 1973 Kalin, Likar: 11 Z RAČUNALNIKOM NA PRVI SPREHOD" Delavska univerza, Ljubljana 1974 "SCOPE 3. 3 (priročnik) "SCOPE 3.4.1. R.M. 11 "STATISTIČNI GODIŠNJAK JUGOSLAVIJE 1973" "JUGOSLOVANSKI SEMINAR O UPORABI RAČUNALNIKOV V KNJIŽNICAH" Maribor, 8-9 febr. 1973, Zbornik referatov Tomaž BANOVEC 43 1 i' Boris BREGANT INFORMACIJSKO - DOKUMENTACIJSKE (INDOK) KARTICE Dokumentacijska dejavnost IGZ SRS (Inštituta Geodetskega zavoda SRS) obsega med drugim tudi pisanje referatov o publikacijah s strokovnih področij geodezije, foto- grametrije, kartografije in mejnih ved, Namen teh izvlečkov je, s kratkim povzet- kom opozoriti na najzanimivejše strokovno čtivo, tako da se lahko bralec sam od- loči, ali bo prebral tudi originalni (primarni) dokument. V mejah razpoložljivega prostora želimo s tem gradivom spoznati tudi bralce "Geodetskega vestnika". Referati so tiskani v obliki kartic formata A6, kar omogoča, da si vsak bralec ust- vari lastno dokumentacijsko kartoteko, potem ko je ustrezne liste kopiral, iztrgal iz revije ali si ustvaril drugačen sistem iskanja izvlečkov. Kartica ima levo zgoraj številčno šifro, ki pomeni vsebinsko opredelitev izvlečka v skladu z gesli UDK (univerzalna decimalna klasifikacija). Desno zgoraj so gesla v naravnem jeziku, ki prav tako opredelp..ijejo vsebino izvlečka, niso pa nujno vedno "prevod" UDK klasifikatorja. Obe označbi omogočata ureditev kartic, ali sistema- tično po UDK, ali po abecedno razvrščenih geslih. Zaporedna številka kartice, ki je napisana nad njenim spodnjim robom, omogoča še tretji način ureditve INDOK kartic: zaporedno arhiviranje. V tem zadnjem primeru iščemo izvleček z določeno tematiko tako, da pogledamo v posebej napravljeno kartoteko gesel, kjer so pri vsa- ki postavki navedene zaporedne številke referatov, ki ustrezajo iskanemu geslu. Ta metoda omogoča dobro iskanje ustrezne strokovne literature, ker lahko iščemo dela, ki ustrezajo oz. vsebujejo več različnih gesel npr. razdaljemeri, pogreški i.p. Ker je skoraj vsaka kartica ustrezno vsebini označena z več gesli, smo sicer lahko v dvo- mih, na katero mesto kartoteke naj jo vložimo (v sistematsko urejeni kartoteki obi- čajno glede na prvi klasifikator UDK). Bibliografski podatki o publikaciji obsegajo najpre1 ime avtorja ali avtorjev, zatem originalni naslov dela, če je delo pisano v tujem jeziku pa v oklepaju tudi prevod naslova v slovenščino. Pri revijah sledijo še tile podatki: polno ali skrajšano ime revije, npr.: · Sodobno kmetijstvo ali ZN; letnik revije 99, letnica izida revije (1974), zvezek revije 2, začetna in zadnja stran članka s. 68-81, število slik 26 sl., število tabel 5 tab., število literarnih virov, 7 ref., jezik v katerem je napisan izvleček, (angl.) itd. Referati bodo obravnavali pretežno članke iz strokovnih revij, na katere sta naroče­ ni knjižnica FAGG in GZ SRS. V nadaljevanju navajam tolmačenje okrajšav naslo- vov revij, ki nastopajo v objavljenih referatih. Večino okrajšav je mogoče brez te- žav razumeti s pomočjo polnih naslovov, ki so bili objavljeni v Geodetskem vestni- ku (1794) 1, ali pa še bodo objavljeni. ZN - Zeitschrift fur Vermessungswesen, Stuttgart !LI 1. geod. - Bul letin Geodesique, Pari s Geod. kart. obzor - Geodeti cky a kartografi cky obzor, Praha Bildm. u. Luftbw. - Bildmessung und Luftbildwesen, Karlsruhe Uporaba univerzalne decimalne klasifikacije terja daljšo razlago, zato navajam tukaj samo glavne klasifikatorje s področja geodezije: 44 528 528.024 528. l 528.2 528.3 528.4 528.5 528.7 528.9 Geodezija-nauk o topografski izmeri. Fotogrametrija. Kartografija Niveliranje (geometrično določanje višinskih razlik) Teorija pogreškov in metod izravnanja v geodeziji in fotogrametriji Teorija določanja oblike zemlje. Matematična geodezija. Fizikalna geodezija. Astronomska geodezija. Merjenje zemljišč. Triangulacija. Niveliranje. Topografija. Detajlna izmera zemljišč, Geodetski instrumenti in oprema Fotogrametrija Kartografija, Karte, 45 _528 .236. 063. 9 511. 147+512.91+517.52 PETERS, Hanss-Otto Transformacija koordinat Računanje s kompjutorji Kompleksna številka Verwendung komplexer Grossen bei geodtltischen Berechnungen (Uporabo kompleksnih veličin pri geodetskih izračunih) ZN, 99 (1974) 1, s. 22-32, 9 sl., 13 ref. (angl.) Problemsko orif'ntirana jezika FORTRAN in PL l in nekatere verzije ALGOA dopuščajo računanje v območju kompleksnih števil. Izpeljave so jedernatejše in jasnejše, sistemi enačb krajši. Avtor je programiral v FORTRANllJ in izračunal raz- 1 ične standardne primere, vzete iz elementarne geodezije in konformnega kartiranja, Prikazane so izpeljave kompleksnih formul, ki jih je mogoče uporabljati v kompjuterskih programih. IGZ SRS 532.291.089.6 BRUNKEN, G. 1/74 Avtorski izvleček Libele, preizkus merskega instrumenta, kalibriranje Eichung von Sekundenlibellen (Kalibriranje sekundnih libel) ZN, 99(1974)2, s.60-68, 7s1., 4tab., 8ref. (angl.) Oblika stekleničice libele je prikazana s Fourierjevimi vrstami. Če poznamo to obliko, lahko določimo spremembe nagiba neglede na·dolžino in lego mehurčka. Možna ie nu- merična in grafična določitev vrednosti. IGZ SRS 2/74 Avtorski izvleček 007 Informacijska teorija 528. 14 lzravnanje po metodi najmanjših kvadratov HALMOS, F., KADAR, l., KARSAY, F. LOCAL ADJUSTEMENT BY LEAST SQUARES FILTERING Lokalno izravnanje s filtriranjem po metodi najmanjših kvadratov BulL geod., N° 111, marec 1974, s 21-51, 10 sl., ltab., 16 ref. Informacijska teorija je povezana z izravnalnim računom preko du- alnega ekvivalenta zakona o prenosu pogreškov, t. i. preko zakona o prenosu uteži. Ker je entropijo logaritmična mera srednjega pogre- ška, je utež negentropija, t.j. informacija. V delu sta opisani dve metodi (!nput - Output oriented local smoothing processing), uporab- i za geodetske mreže poljubne velikosti. Primeri. Pri predlagani rešitvi so stroški računanja za eno točko sorazmerni dobljeni informa- ciji. 1 GZ SRS 3/74 Bregant 528.02:519. 2 KUBAČEK, L. Geodetske merske metode Verjetnostni račun Štatisticke porovnonie dvoch meracfch metod (Statistična primerjava dveh merskih metod) Geod. kart, obzor, 20 (1974) 2, s. 34-37, 4 ref. (češ., rus., nem. angl.) Matematični model problema. Rešitev verjetnostnih enačb. Določi­ tev kovariančne matrike. Preizkus hi?oteze sistematičnih vplivov. IGZ SRS 4/74 Geod. kart. ob zor 528.74:528. 93:681.3 PICHLIK, V. Fotogrametrija, avtomatizirana kartografija, pogreški K digit61nfmu vyhotovenf map urbanizovanych oblastf v merftku 1:1000 metodou letecke fotogrammetrie a poznatka z realizač­ nich praci-1. čast (Kdigitalni izdelavi načrtov urbaniziranih področij v merilu 1: 1000 z aerofotogrametrično metodo in prak- tični rezultati - 1 .del) Geod.kart.obzor, 20 /1974/ 5, s.128-138, 13 sl., 4 tab., 14 ref., (češ., rus., nem., angl.) Preizkus možnosti digitalnega kartiranja urbaniziranih področij v meri I u l: l 000 s fotogrametrično metodo. Raziskave natančno­ sti fotogrametrične metode in pri:nerjava z veljavnimi predpisi. Možnosti avtomatizacije tehnično-ekonomskega kartiranja. Sploš- na tehnologija izdelave digitalnih map urbaniziranih področij s fotogrametrično metodo. 1 GZ SRS 5/74 Geod .kart. obzor-razšir. 711.4/8 007:168.4 Brian Podatkovni sistemi, odločanje inform,acijski sistemi, retrieval informacij, urbanistično plani- ranje, komunalne st,;;n:, lntegrated lnformation Systems for Utilities (Integrirani informa- c;ijski sistemi za komunalne storitve) Joumal for Urban Planning Developement Division,ASCE, 99 N°UP2, Proc.Paper 9984, September, 1973, s.123-130,(angl.) ntegrirani informacijski sistemi obetajo en sam vir informacij za planiranja in delovanje komunalnih storitev. V zadnjih 7 letih je nastalo 150 pubrikacij o teh sistemih (11S). Nobena ne poroča o uspehih. Avtor predlaga evolucijo avtomatiziranih sistemov podatkov posameznih komunalnih storitev ali avtomatiziranje ob- stoječega informiranja za odločanje s počasnim povečevanjem te osnove. IGZ SRS 6/74 J.Urb.Plann.D.D. 528,46+-528.74 711.163:63(430-43.6) RAHN, B.; HENZLER, G. Geodetske meritve, fotogrametrija, komasaci i a, Bavarska Zur Situation der terrestrischen und photogrammetrischen Vermessung bei der Flurbereinigung in B9yern (Ksituaciji terestričnih in fotogra- metričnih meritev pri komasaciji na Bavarskem) ZfV, 99 (1974) 4, s. 167-174, 2 sl., 6 ref., (angl.) V zvezi s komasacijo je bila napravljena geodetska izmera za obnovo planerskih kart velikih meril in posodobljenje katastrskih načrtov in zemljiškega registra. Za obnovo kart se uporabi jaio pretežno aerofo- togrametrija, za katastrsko izmero pa terestrične in fotogrametrične meritve. Poročilo opisuje terestrične in fotogrametrične meritve, ki jih izvaja administracija za komasacije na Bavarskem. Posebno raz- pravlja o spremembah merskih metod, kiso bile vpeljane z uporabo kratko območnega EDM teodolita Reg Elta 14 in ortoprojektorja, IGZ SRS 528. 14+528. 282 PELZER, Hans 7/74 Avtorski izvleček lzravnanje po metodi najmaniših kvadratov, matrike Z,_or Behandlung singultlrer Ausgleichungsaufgaben 1 (K obravnavi sin- gularnih nalog izravnanja i) ZN, 99 (1974) 5, s. 181-194, (1) sl., 20 ref., (angl.) Pri izravnavanju enačb opazovanj neznanke često niso zadostrio dolo- čene z opazovanji. Primera sta izravnava stojišč in "prostih mrež". V teh primerih zavisijo neznanke od samovoljne razporeditve gotovih stopenj svobode. Posledično je matrika normalnih enačb singularna, tako da običajni algoritem ni uporaben. Vendar se lahko izognemo singularnosti z dodajanjem navideznih opazovanj. Praviloma izidi ta- kega izravnanja niso enoznačni (neznanke, funkcije in kovariančne matrike). Samo za "odlične funkcije" so ti izidi enoznačni in neod- visni od navideznih opazovanj. IGZ SRS 8/74 Avtorski izvleček p' ,528. 145:528.181 GRUN, A. lzravnanje posredovalnih opazo-_ vanj s pogoji, matrike Eine ailgemeine und rationelle U:isung fur vermittelnde Aus- gleichung mit Bedingungen (Splošna in racionalna rešitev po- sredovalnega izravnanja s pogoji) ZN,99 (1974) 5, 194-198, 3 ref., (angl.) Prikazana je metoda, ki dopušča učinkovito in trdno obravnavo problema "izravnania z enačbami opazovanj s pogoji za neznan- ke". Matrika pogoLev je pri poljubni trikotni razstavitvi najprej delno reducirana. Ce na prikladen način uporabimo dobljene "proste neznanke", je mogoče opisati splošno rešitev x v odnosu do nekaterih prostih parametrov z. V drugi stopnji izračunamo proste parametre z zamenjavo splošne rešitve v matriki enačb opazovanj. IGZ SRS 512. 52:519.281 528.735 KRAUS, Karl 9/74 Avtorski izvleček Interpolacija, izravnanje Prostorska aerotri angu I aci i a Untersuchung zur Genauigkeit der lnterpolation nach klein- sten Ouadraten (Raziskava natančnosti interpolacije z najmanj- šimi kvadrati) ZN, 99 (1974) 5, ·s.188-205, 3 sl. 8 ref., (angl.) Razprava obravnava natančnost interpolacije z najmanjšimi kvadrati,metode statističnega predvidevanja. Najprej so izpel- .jena osnovna razmerja. Sledi obravnava vprašanja upadanja na- tančnosti zaradi uporabe nepravilnih variančno-kovariančnih razmerij, iz katere sledi,da je do nepravilnih domnev dokaj in- diferentna (interpolacija). V drugem de!u je teoretično raziskan porast natančnosti interpolacije z najmanjšimi kvadrati,kadar so npr. rezultati izravnanja ponovno obravnavani po tej metodi. ,Raziskan je bil primer izravnanja fotogrametričn~a horizontal- . nega bloka. - IGZ 10/74 Avtorski izvleček "· 528.021.6 Merjenje dolžin-električne metode 187:551.510 EN GEN, O., BRUCKNER, R. Atmosphtirische Ducts als Fehlerquelle bei geodtitischen Strecken- messungen mittels Mikrowellen (Atmosferski kanali /ducts/ kot izvo- ri pogreškov pri geodetskih meritvah razdalj z mikrovalovi) ZN,99 (1974) 5,s.208-214,5 sl., 1 tab., 10 ref. /angl./ Temperaturne inverzije na višinah do 1500 m, katerim sledijo diskon- tinuitete vlažnostnega polja, so precej običajen pojav. Če se lomni količnik spodnjih plasti glede na plasti nad inverzijo dovolj zamanj- ša, se stvori atmosferski kanal /duct/,ki lahko iva na s1qenje mi- krovalov. Razprava poroča o primeru, ko so merili s teluromeiTom 8 linij, katerih končne točke so bile blizu inverzijske površine. i- zirani so pogreški, ki so nastali zaradi "dueta", sklepanje o atmosf. modelih. - IGZ SRS 11/74 Avtorski izvleček 528.486. 023:528. 063. 9 Zakoličevanje Računanje z elektr. račun. GERIGK,H.-U., STE!NMETZ, M. Ta ch~n chner Die Absteckung nach Koordinaten im Felde mitHilfe elektionisc~eer (Terensko zakol i čevan je s koordi notami s pomočjo žepnega elektron- skega računalnika) ZN,99 (1974) 6, s.244-250, 3 sl., 3 obrazci, (angl.) V nadaljevanju je opisana možnost označevanja terenskih točk v skla- du z danimi koordinatami, z uporabo elektronskih minikompjuterjev. Nepotrebno postane terensko rekognosdranje in pisarniška pripravljalna računanja, ker je mogoče prosto izbrati lego merskih i in stojišča instrumenta za ortogonalno oz. po.orno mersko metodo. Razložena sta dva programa za ortogonalno oz. polarno terensko označevanje točk za minikompjuter Compucorp 324 G. IGZ SRS 12/74 Avtorski izvleček .528.517(-194.2):528. 112 KAHMEN, H~; ZETSCHE, H. EI ektrooptični razdal jem eri, pogrešk i, 1 astnosti Vergleichende Unetrsuchungen on elektrooptischen Nahberei- chsentfernungsmessern (Primerjalne razJ:5kave pri elektrooptičnih razdaljemerih za krajše razdalje) ZN, 99 (1974) 2, s.68-81. 26 sl., 7 ref. (angl.) Obravnavani so: tahimeter ZEISS SM 11, razdaljemer Kern DM 1000, telurometer MA 100, ki delujejo z digitalnim merjen- jem faz in analogno delujoči WILD DI 10, Jenoptik EOK 2000, Hewlett-Packard HP 3800 B in AGA Geodimeter 6 B. Instrumen- ti z 10 m finim merilom brez težav dosegajo točnost± 10 mm. Pri HP 3800 B, EOK 2000 in Geodi metru 6 B je mogoče s poseb- nimi ukrepi povečati natančnost na± 5mm, pri MA 100 pa ob ugodnih pogojih celo na± 1, 5 - 2mm, medtem ko je pri ostalih - d -· - +5 10 mogoce osec1 natancnost - - mm. IGZ SRS 13 74 Bre ant 712.24 (094.5) 711 :007: 168. 4 528. 9:65. 011 BANOVEC Tomaž Zeljiška lastnina Prostorski i nform. sistem Avtomatizirana ka~tograf. Aplikacije O nekaterih izkušnjah, ki bi jih lahko'upoštevali pri izvajanju zakona o kmetijskih zemljiščih Sodobno kmetijstvo, 7(1974) 2, s. 68-70, 4 si. Organizacijsko-tehnične izvedbe poglavja o zemljiškem mak- simumu. Za določene parcele so potrebne formalizirane (kvali- ficirane) informacije o talnih in klimatskih razmerah, nadmor- ski višini in nagnjen9sti terena. Nalogo lahko rešimo s klasič­ nimi postopki (ročno prenašanje podatkov v grafični del zemlji- škega katastra in izračun izpeljanih vrednosti) ali z avtomatizi- ranim postopkom s pomočjo kompjuterja. To novo tehnologijo je razvil nštitut GZ SRS in jo preizkuša na primerih (Domžale - 1<.o. Dob). IGZ SRS 14/74 Bregant 528. 7:91 Geodezija, fotoi nterpretacija. Geometrič­ na natančnost, satelitski posnetki BAHR, H., SCHUHR, W. Versuche zur Ermittlung der geometrischen Genauigkeit von ERTS- Multispektral-Bildern (Poizkusi ugotovitve geometrične točnosti multispektralnih posnetkov z "ERTS") Bildm.u.Luftbw.,42 (1974) l, s.22-24, 4ref., (angl.) Raziskana je natančnost posnetkov "ERTS", doblienih z multispektral- nim skenerjem "MSS" 21.9.1972. Posneti teritorij je severna Nemči­ ja. Meri o je bilo 1:1000000, format 18x18cm. Za raziskavo so na karti l :50000 identificirali 33 oslonilnih točk z natančnostjo± 6m, na posnetke pa so bile prenešene s stereokomparatorjem z natančno­ stjo± 1 lm. Opisana je absolutna natančnost položaja topografskih točk in uporabljene metode interpolacije in polinomov. Izveden je sklep, da natančnost točk, dobljenih z "ERTS", zadošča za obdelavo v m l:lOOOOOO. IGZ SRS 15/74 "Ref. Žurnal" j.m. 528. 7 4:528. 93 Ortofotokarta SCHMIDT-FALKENBERG, H. T opographische Karte 1 :25000 (Luftbildkarte) Topografska karta 1 :25000 (Aerofotokarta) Bildm.u.Luftbw., 42(1974) 3, s. 74-80, 5 sl., 1 karta, 7ref. Osnova za izdelavo karte je ortof otografija. N::i to osnovo so tiskani nekateri elementi karte kot so vode, komunikacije, geografski nazi- vi itd. Ofsetni tisk. Prednosti te korte so hitra izdelava in vzdrževan- Le. Cianku je priložena karta, narejena po opisani metodi. IGZ SRS 6/74 Bregant ZAPIS O LETOŠNJI EKSKURZIJI GEODETSKO - KOMUNALNEGA ODDELKA FAGG V ŠVICO Geodetsko-komunalni oddelek FAGG je letos organiziral strokovno ekskurzijo v Švi- co. Služila naj bi kot dopolnitev k predmetom urbanistično planiranje, regionalno planiranje, kartiranje, geodezija in inventarizacija prostora, zato je bilo prvotno predvideno, da si bomo poleg švicarske pokrajine in mest ogledali tudi štiri strokov- ne organizacije, vendar tega programa zaradi organizacijskih težav nismo realizirali. Ekskurzije so se udeležili poleg študentov tretjega in četrtega letnika tudi nekateri sodelavci iz operative ter nekaj predavate! jev zgoraj naštetih predmetov. Organiza- cijam in ustanovam, ki so ekskurzijo finančno omogočile, se najlepše zahvaljujem v imenu udeležencev. Potovanje se je pričelo v nedeljo 2.6. t. l. v Ljubljani. Bilo je kislo in neprijazno jutro, od časa do časa je celo rosilo, tako da je večina udeležencev imela dežnike, ki pa jih nismo potrebovali vse do povratka. Pot nas je vodila proti Italiji in ubrali smo jo po novi slovenski avtocesti, ki so jo nekateri med nami prvič videli. Pri Se- žani smo prečkali mejo in se spustili po obronkih kraških planot proti nižini severno- italijanskih rek. Na te,n mestu moram povedati, da so člani našega strokovnega vod- stva vso pot razlagali zanačilnosti pokrajine in krajev ob poti. Vozili smo se mimo Nabrežine, Tržiča, Palmanove in drugih mest proti Milanu, kjer srno se ustavili za dobro uro. Ogledali smo si katedralo, trg pred njo in nekah ulic v bližini, videli pa s,110 tudi trdnjavo nekdaj mogočne plemiške družine Sforza, v katere parku smo se prijetno ohladili. Tako smo polni vtisov s prvega ogleda, pa tudi za silo siti in na- pojeni zapustili Milano in k,nalu tudi Italijo. Prvo mesto na švicarski strani je bil Lu- gano, ki pa je bil hitro za nami. Ta dan srno prevozili še cel kanton Ticino. Veči­ noma smo se vozili po dolini istoimenske reke in se ustavili šele v Faidi, majhnem mestu tik pod prelazom St. Gothard. Tu smo prenočili v hotelu, za katerega se je pozneje izkazalo, da je bil najboljši od vseh, ki smo jih obiskali tekom ekskurzije. Tu smo lahko tudi menjali dinarje za franke in nekateri udeleženci so večer sklenili na tradicionalen 'lačin, čeprav je bilo pivo drago, da o vinu ne govorimo. Naslednji dan smo prešli st. Gothard in nadaljevali pot proti Luzernu, kajti prelaz Furka, preko katerega vodi , krajša pot v Bern, je bil zaprt. V luzernu smo imeli krajši postanek, ki naj bi ga izkoristili za ogled nekaterih znamenitosti, kar pa mar- sikomu ni . uspelo. Kmalu smo se zope,t vozili ob verigi jezer, med katerimi so tudi taka, ki niso več povse,n čista, proti lnterlaknu, od koder smo občudovali Jungfrau, in naprej do Berna, ki smo si ga ogledali v slabi uri, Seveda smo videli medveda, ki je simbol tega mesta, dve ulici z nekaterimi značilnimi posebnostmi za mesta v tem delu Švice, bernsko katedralo in stolp z uro.Komaj smo uspeli nakupiti razgled- nice, že smo se vozili · proti Zurichu, ki je bil določen za cilj tega dne. Potovalni agenciji Kompas se moramo zahvaliti, da smo pobliže spoznali zelo zanimiv del tega starega trgovskega mesta, saj smo prespali v hotelu Rothus, ki še mu še pozna nek- danja funkcija. V torek zjutraj smo bili najavljeni pri prof. Maurer-ju, predstojniku ORL instiluta na ETH ZUrich. Profesor poučuje metodologijo prostorskega planiranja, kar se je poz- nalo tudi predavanju. Najprej je govoril o sestavi instituta. Povedal je, da ne pri- pada nobeni fakulteti, temveč je pod centralno uprav?, Ustanovila ga je vlada za 50 potrebe prostorskega planiranja, ki je interdisciplinarna dejavnost, sicer pa se urba- nizem predava tudi v Švici predvsem na fakulteti za arhitekturo. Na institutu delu- je pet profesorjev in osemdeset sodelavcev raznih strok, stalno pa imajo kakih pet- indvajset podiplomskih študentov. Govoril je tudi o njihovih najvažnejših nalogah: - usklajevanje nacionalnega, regionalnega in krajevnega planiranjci, - zbiranje informacij in njihovo prirejanje za uporabo. Pravijo, da imajo na tem področju mnogo izkušenj in so prepričani, da je njihov raz- vojni plan najboljši, vendar se zavedajo, da bo zastaral v štirih do petih letih. - iskanje specialnih podatkov, kadar ni dovolj informacij. V to grupo nalog spada- jo banka podatkov in matematični modeli. Do sedaj so zgradili 97 matematičnih mo- delov na zakonu gravitacijskih območij in efektu mulf'iplikacije, vendar so vse opu- sl'ili, ker so postali prekomplicirani. Pravijo, da imajo sedaj skromnejše cilje, poleg tega pa se trudijo, da bi v svoje in v statistiko uvedli nove matematične metode. Poslušali smo tudi predavanje o prostorskem planiranju v Švici in o njihovem pros- torskem informacijskem sistemu. Izčrpnejša in bolj strokovna poročila o obisku na ETH in v Wild-ovi tovarni bbdo bolje podali starejši kolegi. Popoldne smo si še ogledali Zurich, nato pa smo se preko Rapperswila in kantona Appenzel odpeljali v St. Gallen, kjer smo prenočili. Drugo jutro smo se že zgodaj odpravili k tovarni Wild v Heerbrug, kjer so nas ze- lo prijazno sprejeli. Najprej _so nam pokazali tovarno optike v Rebsteinu, nato pa še nekaj oddelkov matične tovarne. Po kosilu, na katerega so nas povabili, smo i- meli še demonstracijo fotogrametrijskih in klasičnih geodetskih instrumentov, nakar smo imeli uro razgovora z nekaterimi vodilnimi delavci te tovarne. Pri tem so vsa- kemu poklonili komplet prospektov. Že zgodaj popoldne smo se odpravili proti Innsbrucku, med potjo pa smo zapravi ja- 1 i še zadnje franke. V četrtek smo se po kratkem ogledu Innsbrucka napotili preko Brennerja v Italijo. To je bil najtežavnejši del poti, saj smo z velikim petdeset sedežnim avtobusom lez- li preko mnogih gorskih prelazov, skozi Cortino, Trbiž in Jesenice domov. Za name- ček nas je lep del poti spremi jal tudi dež. To ni poročilo o ekskurziji, kakršnega ste verjetno na tem mestu pričakovali, tem- več sem potovanje in dogodke opisal tako, kot so se kazali meni, kakršni so mi os- tali v spominu. Hvala za pozornost in lepo mero potrpljenja. Andrej Bilc, študent NEKAJ DEL IN NALOG, KI SO BILE NA IGF,, OPRAVLJENE OD FEBRUARJA DO OKTOBRA 1974 - raziskovalna naloga SBK: Reprodukcija dokumentacije za urbansko in geodetsko 51 inventarizacijo prostora - ortofotokarta 1:5000 področja Mačkovec - ortofotokarta l :5000 področja Ribnice - ortofotokarta 1:1000 področja Titograda - fotogrametrično d,)ločevanje deformacij delov konstrukcij izdelava in tisk kartografske publikacije II Grafični elementi 1n njihovi barvni efekti 11 (1 GF-samozaložba) - planinsko turistična karta Pohorja (poskusni tisk) - obdelava in tisk tematik na karti SV Slovenije l :400 000 - izdelava zgodovinske karte TABULA IMPERII ROMANI - izdelava in tisk turistične avtokarte Črne gore - izdelava in tisk karte občine Nova Gorica - tisk karte SRS 1:1 milijon - tisk kart občine Radovljica l :20 000 - tisk GG karte Škocjan l: 10 000 izdelava in tisk fotopovečave karte SRS l :200 000 iz l :400 000 izdelava in tisk karte Soluna z arheološko tematiko v merilu l :5000 izdelava in tisk karte celjske regije v merilu l :300 000 izdelava in tisk karte občine Cel je s tematikami v merilu l :50 000 - popravki avtokarte Jugoslavije za člansko izdajo - izdelava in tisk pregledne karte Črne gore v merilu 1:500 000 in v merilu 1 :200 000 - fotopovečava in tisk karte SRS iz merila 1:400 000 v merilo 1:300 000 - povečava in tisk karte SRS iz merila l :400 000 v merilo l :200 000, s tematiko - izdelava in tisk tematike Koordinatni sistemi grafične izmere (GU SRS) na karti SRS v merilu l :400 000 - izdelava in tisk karte cestno omrežje v SV Sloveniji v merilu 1:400 000 - tisk tematskih kart za publikacijo RPP Zasnova urbanizacije - tisk GG karte Predmeja 1 :20 000 - tisk kart Novo mesto v merilu 1:5000 - tisk tematik Zavoda za vodno gospodarstvo na karti SRS v merilu 1:400 000 - poskusni tisk barvnih kombinacij topografskih kart l :25 000 za tematske podloge. V tem obdobju so bile na področju aerofotogrametrije izdelane ortofotokarte v meri- lu l :5000 za dva sektorja v naši republiki in za večji kompleks v SR Črni gori v merilu 1:1000 in 1:5000, Na eodročju terestrične fotogrametrije je bil izdelan načrt soteske v merilu 1:500 (SR Crna gora) in fotogrametrično določene deformacije nosilca 2la potrebe ZRMK. Branko Rojc Sprejet je novi zakon o katastru komunalnih naprav Skupščina SR Slovenije je sprejela novi zakon o katastru komunalnih naprav, ki je bil obravnavan na sejah zbora združenega dela in zbora občin 2. julija t.l. Zakon je objavi jen v Uradnem I i stu SRS, št. 26-286/74 z dne 12.7.1974. Z 9ne uvel ja- vitve tega zakona (dne 20.7.1974) je nehal veljati zakon o ki::itastru komunalnih 52 naprav iz leto 1968. Novi zakon je v glavnem sprejt po predlogu Geodetske upra- SRS, razen nekaterih sprememb, ki so jih predlagali organi posameznih zborov skup- ščine SR Slovenije oziroma delegatov. Tako je spremenjen rok za prijavo o nastali spremembi od 60 na 30 dni ter določilo, da je cisterne, ki vsebujejo zdrvju škod- i jive snovi, obvezno registrirati v katastru komunalnih naprav, ne pa da o tem od- loča občinska skupščina.O novem zakonu o katastru komunalnih naprav je v tej šte- vilki objavi jen poseben prispevek. S.M. Raziskave o inventarizaciji prostora in o avtomatizaciji v geodeziji v letu 1974 Iz "Raziskovalca št. 6/74", ki ga izdaja Raziskovalna skupnost Slovenije, je raz- vidno, da ta skupnost sofinancira v letošnjem letu na področju geodezije naslednje raziskovalne naloge: Projekt: Inventarizacija prostora. - Prostorski informacijski sistem, III. faza {nosilec Tomaz Banovec - GZ SRS), - Zbiranje prostorskih podatkov v katastrih in evidencah, II. faza (Peter Šivic), - Aplikacija in razvoj prostorskega informacijskega sistema za analizo, družbeno vrednotenje ter planiranje fizične pojavnosti prostora {Andrej Pogačnik - FAGG), Projekt: Uvajanje avtomatizacije in novih tehnologij v geodetsko dejavnost - Aerotriangulacija {Dušan Mravlje - FAGG), Individualne naloge - Komasacija v SRS - raziskava najboljših možnosti (Marjan Podobnikar - GZ SRS), - Raziskava stabilnosti nivelmcmskih reperjev ljubljanske mestne mreže {Florjan Vodo- pivec - FAGG). Za navedene naloge bo Raziskovalna skupnost Slovenije prispevalo 1 milrjon din, sofinancerji pa cca l, 3 milijona din. S.M. Posveti o novih zakonih o temeljni geodetski izmeri in zemljiškem katastru V mesecu juniju je Geodetska uprava SRS organizirala posvete o novih republiških zakonih o temeljni geodetski izmeri in zemljiškem katastru z geodetskimi delovnimi organizacijami in občinskimi upravnimi organi za geodetske zadeve. Predstavniki Geodetske uprave SRS so tolmačili posamezne določbe navedenih zakonov ter odgo- varjali no postavi jena vprašanja. Zaradi čim enotnejše uporabe novo sprejtih geodet- skih zakonov bo Geodetska uprava SRS izdala v posebni publikaciji komentarje teh zakonov, kjer se bodo komentarji nanašali na posamezne člene zakonov, Na posve- tih pa je bilo govora tudi o pripravi srednjeročnega programa geodetskih del za ob- 53 ·, ~- -· dobje 1976-1980 in o cikličnem aerosnemcmju Slovenije. S.M. Spremembe v projektu cikličnega aerosnemanja Slovenije Prvi projekt cikličnega c1erosnemanja Slovenije je predvideval, da bi se celotno ob- močje republike posnelo v treh merilih in dcer rajonizirano: ravna in lahko vulovi·" ta območja v 1:10 000, hribovita 1:13 000 in gorska v 1:17 500, To snemanje celot~ nega območja republike bi naj bilo opravljeno v 4-5 letih. Ker je Geodetska upra- va SRS dobila od občin ter posameznih interesentov in sofinancerjev aerosnemanja tako heterogene zahteve, ki jih nikakor ni bilo mogoče uskladiti ne po merilu sne- manja niti po času, je predlagala sofinancerjem republiškega in občinskega značc1ja, da se opravi za celotno območje republike aerosnemcmje v enem merilu, to je 1:17 500 in da se opravi ciklično aerosnemanje vsakih pet let začenši z letom 1975, Glede na to, da se sofinancerji strinjajo s predlaganimi spremembami, bo torej v pri hodnjem letu aeroposneto celotno območje republike v približnem merilu 1:17 500. S.M. SR Srbija sprejela zakon o katastru vodov in podzemeljskih objektov V mesecu juliju 1974 je bil v SR Srbiji sprejet zakon o katastru vodov in podzemelj- skih objektov, ki je objavljen v njihovem uradnem listu (Službeni glasnik SRS, št. 31/74). S.M. Vojaški geografski inštitut izdal knjigo "Kartografija" Vojaški geografski inštitut v Beogradu je izdal knjigo "Kartografija", ki obsega nas- lednja poglavja: - Predmet in delitev kartografije. Geografska karta - Geografski elementi karte . Matematični elementi karte - Oblikovanje karte - Kartografsko generaliziranje - Redakcija geografskih kart Kartografski viri - Tematske karte in geografski atlasi - Reliefni modeli in reliefne karte Kartografska računanja in konstrukcije Ocena natančnosti topografskih kart 54 - . Inštrumenti in materiali - Postopek izdelave karte - Pregled razvoja kartografi je v svetu - Pregled zgodovine kartografije Jugoslavije. Avtorji te pomembne in obsežne knjige {745 strani) so tovariši: Miroslav Peterca, Nikola Radoševič, Slobodan Milisavl jevič in Filip Racin. S.M. 55 DRUŠTVENE VESTI DOPOLNJENI STATUT ZGI Po sprejetju novih statutov Soveza GI G Jugoslavije, Saveza inž.enjera i tehničara Jugoslavije ter Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije, ki bodo izdelani na novo na podlagi ustavnih sprememb, bo tudi Zveza GIG Slovenije sprejela novi Statut ZGI , V želji/da bi bilo delo Zveze GIG Slovenije tudi v tem prehodnem obdobju c1m uspešneje, so formirane štiri sekcije in predvideno še povečanje predsedstva z delegati (po dva) iz društev in z vodji posameznih sekcij. Predsedstvo meni, da bodo te spremembe in dopolnitve poživile strokovno delo v Zvez.i GI G Slovenije. Po 27. členu statuta Zveze GIG Slovenije, ki je bil sprejet no redni letni skupšči ni dne 15.12. ·1967 v Ljubljani in uveljavljen z odločbo Republiškega sekretariata za notranje zadeve, Ljubljano št. 11/11-S-024/119°~68 z dne 17,3.1969 - redncJ letna skupščina ZGIGS, poleg ostalih prnvic, sprejema in menja Statut ZGIGS. Na redni letni skupščini Zveze GIG Slovenije dne 21.12.1973 v Dobrni so bile sprejete predlagane spremembe in dopolnitve vel javnega Statuta Zveze GI G Slove- nije. Novo prečiščeno besedilo Statuta ZGIGS se glasi: STATUT ZVEZE GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV SLOVENIJE 1. SPLOŠNE DOLOČBE Člen 1 Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije (v nadaljnem besedilu ZGI GS) je enotna, prostovoljno strokovna druž.bena organizacija geodetskih strokovnjakov Slo- venije, ki jo sestavljajo društva, ki so osnovia ali po specifičnosti ozemlja, ali po specifičnosti stroke. ZGI je član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije (ZITS), Člen 2 ZGIGS ima značaj pravne osebe. Sc.>dež ZGIGS j~ v Ljubljani. Njeno delovno področje je območje SR Slovenije, Delo zveze in njenih organov je javno. Vse oblike društvene dejavnosti so javne. Zveza obvešča javnost o svojem delu z informacijami v svojem glasilu in se poslu- žuje tudi drugih sredstev javnih občil. Člen 3 ZGI GS ima svoj žig. 56 Žig je okrogle oblike. V krogu je besedilo:"Zveza geodetskih inženirjev in geome- : trov Slovenije", v sredini vodoravno ie besedilo: "Ljubljana". II. CILJI IN NALOGE ZGIGS Člen 4 ZGI GS pomaga in podpira razvo1 in izpopolnitev geodetske znanosti in prakse, so- deluje pri vsestranski in pravilni uporabi znanstvenih in tehničnih dosežkov s področ­ ja geodezije in njej sorodnih znanosti. ZGIGS sodeluje pri dviganju strokovne in i- deološko-politične ravni svojih članov, sodeluje pri aktiviranju članstva za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov in neposredne demokracije, sodeluje pri krepit- vi lastnih organizacij, vzdržuje in krepi zveze na podlagi enakopravnosti s sorod- nimi organizacijami v inozemstvu. ZGIGS navaja svoje članstvo z organiziranim de- lom k ustvaritvi teh ciljev. Člen 5 Geodetski strokovnjaki, organizirani v ZGIGS so dolžni, da usmerjajo vse svoje mo- či, znanje in delovanje: - v razvijanje ustvarjalnih pobud za nadaljnjo krepitev samoupravnih družbenih odno-. sov in krepitev neposredne demokracije v organih in organizacijah, kjer žive in de- lajo; - v vsestransko sodelovanje pri izvajanju ukrepov za krepitev ljudske obrambe; - v razgibano dejavnost pri integracijskih procesih zaradi povečanja produktivnosti; ekonomičnosti poslovanja in rasti standarda geodetskih strokovnjakov; - v sodelovanju pri sestavi predlogov za zakone, predpise in druge normativne akte, s katerimi se urejajo odnosi v stroki, načini in pogoji dela, sistemi nagrajevanja, šolanje in splošna vprašanja, ki se tičejo dela, razvoja geodetske znanosti in prak- se ter v stalno sodelovanje z odgovarjajočimi organi in organizacijami; - v strokovno izpopolnjevanje .in ustvaritev najugodnejših pogojev za delo, spremlja- nje znanstvenih. in tehničnih dosežkov doma in v inozemstvu Jer možnosti uporabe le-teh pri praktičnem delu; - v popularizacijo geodetske stroke in dvig tehnične kulture naših delovnih I judi; - v čuvanje in vzgajanje moralno-političnega lika geodetskega strokovnjaka; - v stalno spremljanje gmotnega stanja' in social.ne· strukture dijakov in študentov ter razvijanie sodelovanja z odgovarjajočimi ml.adinskimi organizacijami na teh šolah; - v ustvaritev in rai;voj javnega mnenja in stališč o vseh, ·· osnovnih strokovno-teh- ničnih, gospodarskih in družbenih problemih ter reševanju le-teh v skladu s sploš- nimi interesi in razvojem družbe; - v založniško dejavnost in izdajanje strokovnih kn1ig, revij in drugih del, v kate- rih se obdeluje in popularizira geodetska znanost in praksa; - v izmenjavo izkušenj in sodelovanje članstva pri reševanju vprašanj s področja skupnih koristi. · Člen 6 Cilje in naloge iz člena 4 in 5 izpolnjuje ZGIGS: - z organiziranjem strokovnih predavanj, seminarjev, posvetovanj, simpozijev, kon- ferenc, kongresov in podobno; 57 z izdajanjem rev11 in drugih publikacij ter sodelovanjem pri drugih oblikah popula- rizacije geodetske stroke; - s sodelovanjem z družbenimi in gospodarskimi organizacijami, upravnimi organi, delovnimi in drugimi organizacijami; - z ustvaritvijo in razvijanjem takih oblik dela, ki povečujejo družbeno vlogo geo- detskih strokovnjakov in ščitijo njihove pravice; - z organiziranjem vseh oblik mednarodnega sodelovanja, ki so koristne za razvoi geodetske stroke. III. ČLANI ZGIGS, NJIHOVE PRAVICE IN DOLŽNOSTI Člen 7 Člani v organizacijah ZGIGS so redni, častni, zaslužni in podporni. Člen 8 Redni člani so lahko: diplomirani geodetski inženirji, geodetski inženirji, geodeti, osebe s končanimi odgovarjajočimi-vojno-geodetskimi šolami, geometri, absolventi dvoletnih geodetskih šol, študenti visokih in višjih geodetskih šol, drugi geodetski strokovnjaki z odgovarjajočo šolsko izobrazbo, kakor tudi tisti strokovnjaki znanstve- nih panog in dejavnosti, ki so tesno povezane z geodetsko stroko in ki se jim po zakonu priznava najmanj srednja strokovna izobrazba, a se v praksi uspešno uvel jav- i jajo na službenih mestih geodetskih strokovnjakov. Pogoj za sprejem v redno član:.. stvo je državljanstvo SFRJ. Člen 9 Redni član postane tisti, ki se vpiše v eno izmed društev ZGIGS v skladu s pravili tega Statuta, Člen 10 Častni član ZGIGS lahko postane vsaka oseba (iz države in inozemstva), ne gle- de na šolsko izobrazbo in delovno mesto, če je s svojim delom vidno pripomoglo k razvoju geodetske stroke ali organizacije. Člen 11 Zaslužni člani se izbirajo iz vrst rednih članov, ki se z delom posebno odlikujejo v strokovnem društvu ali aktivu. Člen 12 Podporni člani so lahko delovne in družbene organizacije ter upravni organi, ki s svojim delom pomagajo pri ustvarjanju ciljev in nalog ZGIGS. Člen 13 Pravice rednih članov ZGIGS so: 58 da delajo na ustvaritvi ciljev in nalog ZGIGS in njenih organizacij; da volijo in so voljeni v vse organe ter vodstva organizacij geedetskih inženirjev in geometrov; - da dobe vpogled v delo organov in vodstva organizacij, izražajo svojo sodbo o tem delu in predlagajo za zboljšanje potrebne ukrepe; - da se poslužujejo vseh ugodnosti ZGIGS in ZITS; da širijo in dopolnjujejo svojo strokovno izobrazbo z aktivno pomočjo organizacij ZGIGS; - da sodelujejo pri delu komisij, odborov, sekcij in drugih delovnih skupin v strokov- nih, družbenih, gospodarskih, kadrovskih in drugih vprašanjih z delovnega področ­ ja ZGIGS; - da sodelujejo pri vseh strokovnih in družbenih manifestacijah ZGI GS in njenih or·- ganizacij; da zahtevajo zaščito svojih pravic. Člen 14 Dolžnosti rednih članov ZGI GS so: da izvajajo statut ZGIGS in izvajajo odločabe in sklepe organov in organizacij ZGIGS; - da sodelujejo v akcijah ZGIGS in njenih organizacij; da spremljajo družbena, politična in gospodarska gibanja v državi in se zavzema- jo za razvoj samoupravnega socializma in neposredne demokracije v okolju, v ka- terem žive; da redno plačujejo članarino. Člen 15 Članstvo rednih članov ZGIGS preneha: - s prenehanjem zveze, - z izstopom, - s sklepom skupščine, če deluje član v nasprotju s tem statutom, - če ne plača članarine za eno leto (se šteje, da je prenehal biti član). Sklep o izstopu mora sporočiti član najmanj 3 mesece vnaprej, članske obveznosti pa prenehajo konec tekočega leta. Člen 16 Načine izbora častnih in zaslužnih članov ter njihove pravice ureja posebni pravil- nik SITJ. IV. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ZGIGS Člen 17 Geodetski strokovnjaki se včlanjajo v osnovne organizacije. Osnovna organizacija se lahko ustanovi, če se združi najmanj 10 (deset) članov. Osnovne organizacije so dru- štva. Pogoji za ustanovitev osnovne organizacije, njen naziv, način in delovno področje 59 so predpisani v tem statutu. Vse osnovne ,xganizacije v socialistični republiki Sloveniji sestavljajo Zvezo geo - detskih inženirjev in geometrov (ZGIGS). Skupščine osnovnih organizacij sprejemajo svoje statute v okviru statuta ZGI GS. Vse osnovne organizacije so obvezno včlanjene v splošno društvo inženirjev in teh- nikov !))IT) področja. Člen 18 Osnovna dejavnost pri doseganju ciljev in izvršitvi nalog ZGIGS je v osnovnih or~ ganizacijah. Osnovne organizacije opravljajo svojo dejavnost na podlagi sklepov, sprejetih na nji- hovih skupščinah, ali v skladu s tem statutom. ZGI GS usmerja in skrbi za enotnost dela osnovnih organizacij. Člen 19 V okviru osnovnih organizacij se lahko formirajo zaradi teritorialne specifičnosti ozi- roma strokovnih potreb stalne ali začasne organizacijske enote kot aktivi, sekcije, komisije, odbori in podobno. Te organizacijske enote se formirajo zaradi velike od...: dal jenosti od sedeža osnovne organizacije, preučevanja posebnih vej stroke, ali izvr- šitve konkretne naloge. V okviru ZGIGS se lahko formirajo nacionalni komiteji ali enote sorodnih medna- rodnih strokovnih in specializiranih organizacij. Člen 20 ZGI GS lahko imenuje častno razsodišče. V. METODE DELA V ORGANIZACIJAH ZGIGS Člen 21 Zaradi seznanjenja z razn1m1 strokovnimi problemi in sprejetja stališč uvedejo os- novne organizacije razne oblike skupnega dela, kakor: - predavanja, - seminarje in razprave, ZGI GS pa lahko organizira še: - simpozije ali posvetovanja. Organizacija, ki skliče odbor, mora pripraviti tudi vse zadeve v zvezi z njim. VI. ORGANI ZGI GS 60 Organiz ZGIGS so: - skupščina, - predsedstvo, - sekretariat, - nadzorni odbor. Najvišji organ ZGIGS je skupščina. Skupščine so redne in izredne. Člen 22 Člen 23 Redna skupščina se skliče vsako drugo leto in razpravlja ter odloča o vseh vpraša- njih dela ZGIGS. Redna skupščina se sestane v kraju, ki ga določi predhodna skupščina, ali v kraju, ki ga po pooblastilu skupščine določi predsedstvo ZGIGS. Predsedstvo odloča tudi o datumu sklica skupščine. Društva sklicujejo redne skupščine vsako leto. Izredno skupščino skliče predsedstvo ZGI GS po lastni uvidevnosti ali na zahtevo po- lovice društev, včlanjenih v ZGI GS. Izredna skupščina sme razpravi jati in odločati samo o vprašanjih, zaradi katerih je bila sklicana. Člen 24 Skupščino ZGI GS sestavi jajo c lani predsedstva in nadzornega odbora ter delegati vseh podružnic. Društva izl·,erejo za skupščino po enega delegata na deset članov, Nedelegirani člani osnovnih organizacij GIG, ki se udeležijo skupščine, nimajo gla- sovalne pravice. Člen 25 Dnevni red skupščine sestavi predsedstvo ZGI GS in ga sporoči članom najmanj trideset dni pred sklicem skupščine, Društva ZGIGS imajo pravico predlagati spremembe in dopolnitve dnevnega reda, vendar le v desetih dneh po sprejemu. Člen 26 Skupščina je sklepčna, če se je udeleži nad polovico delegatov oziroma članov skup- ščine. V primeru nesklepčnosti se začetek skupščine odloži za 1/2 ure, nakar zaseda skup- ščina polnoveljavno, če je navzoča vsaj tretjina delegatov. Skupščina sprejema sklepe z večino glasov prisotnih delegatov. Sprejeti sklepi so ob- vezni za vse člane ZGIIIGS. Sklepi se sprejemajo z javnim glasovanjem, v kolikor skupščina ne sklene drugače. 61 1 1 Č'I·~'"' ?7 ,,,., C,11 ,.~ Skupščina: - razpravlja o poročilih predsedstva in nadzornega odbora ZGIGS; odloča ter sprejerna sklepe in smernice za nadaljnje delo ZGIGS; - voli častne in zmdufoe člane ZGIGS; - voli delegate za SGIGJ; - odloča o višini članarine nad določeno minimalno čkmarim:> SiTJ; - sprejema in mcmja StcAtui ZGIGS; - voli predsednika ZGIGS, šest članov s,3kretarial'a, č:lane t1aclzornega odbora; - odloča o prenehanju delovanju ZGIGS. Člen 28 Predsedstvo je najvišji izvršnilni organ ZGIGS v dobi m<".d dvemo skupičin~a. Pred- sedstvo sestavi jajo: predsednik, šest članov sekrel'<1ric1ia1 po dva delegata iz osnovnih društev, štirje vodje sekcij in predsedniki stalnih kornislj. Predsedstvo se sestaja po potrebi, a najmanj dvakrat letno. Člen 29 Naloge predsedstva so: da skliče skupščino ZGIGS in pripravi gradivo za njeno delo; - da izvede sklepe zadnje skupščine ZGIGS; - da koordinira in usmerja delo osnovnih organizacij ZGIGS pri izvedbi nalog ZGIGS; - da organizira najtesnejše sodelovanje z ljudsko oblastjo, gospodarskimi in družbeni- mi organizacijami SRS; da obvezno tolmači statut ZGIGS, ga izvaja in predlaga skupščini spremembe in dopolnitve; da organizira razna strokovna posvetovanja in razvija mednarodne stike; - da odloča o skličcmju izredne sk1Jp~čine; - da sprejema v članstvo društva ZGIGS ali jih izključi s tem, da morajo ti sklepi dobiti soglasje na naslednji redni skupščini; - da sprejema predračune dohodkov in izdatkov ZGIGS; - da potrjuje zaključne letne račune ZGIGS; da koordinira in vodi skupne akcije družbenega in strokovnega značaja; da organizira prenos pozitivnih izkušenj med društvi ZGIGS; - da ustanavlja in ukinja komisi je ZGI GS. Člen 30 Sekretariat ZGIGS sestavljajo: predsednik ZGIGS in šest članov, izvoljenih na skup- ščini, ki na prvem sestanku izvolijo iz svoje srede enega podpredsednika, d~a tajni- ka in enega blagajnika. Sekretariat ZGIGS: - izvaja sklepe predsedstva; - opravlja vse tekoče posle ZGI GS; v imenu predsedstva sodeluje z drugimi organizacijami; sklicuje sestanke predsedstva, redne in izredne skupščine ter predlaga dnevni red; sestavi poročilo za skupščino; 62 pripravi predloge predračuna dohodkov in izdatkov ZGI GS ter predlog zaključne­ ga računa za minulo leto. Seje sekretariata ZGI GS se sklicujejo po potrebi. Člen 31 Zvezo geodetskih inženirjev in geometrov SR Slovenije zastopa predsednik. Če v razdobju med dvema skupščinama predsednik iz kakršnegakoli vzroka ne bi mo- gel opravljati svojih dložnosti, ga do prihodnje skupščine nadomešča podpredsednik. Predsedstvo tudi kooptira nove člane sekretariata na morebitna izpraznjena mesta. Člen 32 Ndzorni odbor sestoji iz treh članov. Predsednika si nadzorni odbor izvoli iz svoje srede. Nadzorni odbor pregleduje celotno finančno poslovanje ZGIGS in o njem poroča skupščini, občasno obvešča predsedstvo ZGIGS o izvršenih pregledih. Člani nadzornega odbora imajo pravico prisostvovati sejam predsedstva in sekretaria- ta Z GI GS s posvetovalnim glasom. Člen 33 Komisije in sekcije delajo po navodilih predsedstva ZGI GS in ga obveščajo o svojem delu. V okviru ZGIGS se formirajo sledeče sekcije: - sekcija za zemljiški kataster, - sekcija za kartografijo, - sekcijo za kataster komunalnih naprav, - sekcija za inženirsko geodezijo. Po potrebi se v okviru ZGIGS lahko formirajo še druge sekcije. Delo sekcije vodi vodja sekcije, ki ga postavi predsedstvo in potrdijo upravni od- bori društev. Delo komisije vodi predsednik, ki ga izberejo člani komisije iz svojih vrst. Komisije in sekcije pripravijo poslovnik o svojem delu, ki ga potrdi predsedstvo ZG IGS. Člen 34 Pri volitvah izvršnih organov se na vsaki skupščini obvezno obnovi njihov sestav z: najmanj tretjino novih članov. VII. MATERIALNA IN FINANČNA SREDSTVA ZGIGS Člen 35 Materialna sredstva ZGI GS in društev so: 63 - članarine, dohodki o založniški dejavnosti, n,zstav, prireditev, daril, dotacij, kcltizacij in iz drugih virov. Člen 36 Minimalno višino članarine, ki jo plačujejo redni in izredni člani, določ.i skupščina SlTJ. Dijaki in študenti plačujejo članarino v višini 1/5 članarine dslalih članov. Člen 37 Minimalna članarine se razdeli po posebni odločbi SITJ, a članarina nad minimal- no pa po odločbi predsedstva ZGIGS. Člen 38 Financiranje ZGI GS se izvc1ja na podlagi predračuna dohodkov in izdatkov. Nared- bodajalec za izvajanje predračuna dohodkov in izdatkov je predsednik ZGIGS ali od njega pooblaščeni član sekretariata. VIII. ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST ZGIGS Člen 39 ZGIGS se lahko bavi z založniško dejavnostjo strokovnega zcmčaja. ZGIGS izdaja svoje glasilo "GEODETSKI VESTNIK". Člen 40 Koordinacijo založniške dejavnosti ZGIGS, njeno usmeritev in urejanje strokovnega glasila izvaja uredniški svet. Uredniški svet imenuje predsedstvo. Člen 41. Za opravljanje založniške dejavnosti sme ZGIGS osnovati posebne organizacijske e- note. Naloge, organizacijo in način poslovanja teh organizacijskih enot določa predsedstvo s posebnim pravilnikom, IX. ADMINISTRACIJA ZGIGS Člen 42 Za opravljanje pisarniških in tehničnih del se v organizacijah ZGIGS lahko zaposli potrebno število stalnih delavcev. 64 Člen 43 Organizacije ZGIGS potrjujejo s posebnimi pravilniki način in obseg dela, sistema- tizacijo in nagrajevanje teh delavcev. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Člen 44 V kolikor med dvema skupščinama ZGIGS pride do sprememb statuta ZITS, se po- oblašča predsedstvo ZGIGS, da ta statutu uskladi s statutom ZITS. Spremenjeni sta- tut se mora predložiti v naknadno odobritev naslednji redni skupščini ZGIGS. Člen 45 Vsi redni in izredni člani ZGIGS, ki so bili do IV. kongresa SITJ v letu 1955 včla­ njeni v eno od organizacij ZGIGS, ostanejo ne glede na člen 8 tega statuta tudi v naprej člani ZGIGS, Člen 46 Zveza preneha s svojim delovanjem: l. z razpustom, če tako sklene skupščina, 2. če se po sklepu svojih članov združi v drugo zvezo, 3. če ji prepove nadaljnje delovanje pristojni organ. V primeru razpusta ZGI GS se vsa premična in nepremična imovina ZGI GS razdeli med društva ZGIGS. Če imovine ni mogoče razdeliti na omenjeni način, preide v last ZITS. TAJNIK ZGIGS LESAR Anton Dobrna, 21. 12, 1973 PREDSEDNIK ZGIGS ŠIVIC Peter 65 i 1 l 1 1 1 1 1 1 l ZAPISNIK s 4. plenarne seje predsedstva ZGIG Jugoslavije 7. in 8. junija 1974 na Bledu V predhodni številki Geodetskega vestnika smo napovedali za to številko nekoliko daljše poročilo s seje predsedništvo ZGIG Jugoslavije, ki je bila 7. in 8. junija letos na Bledu. V tem času smo dobili zapisnik seje, ki ga posredujemo v skrajša- ni obliki. Na seji so bili prisotni: Buder Ivan, predsednik ZGIGJ Jovanovič Prvoslav, sekretar ZGI GJ Jovanovic Velibor, sekretar ZGIG.J Milišič Božidar, predsednik ZGIG BiH Omerbašic Ferid, podpredsednik ZGIGJ BiH Rajovič Nikola, podpredsednik ZGIG ČG Paško Lovrič, predsednik ZGI GH Škergo Roko, podpredsednik ZGI GH Šivic Peter, predsednik ZGIG SRS Golorej Ivan, podpredsednik ZGI G SRS Mihailovič Krunoslav, delegat ZGIG SR Srbije Perovič Branko, predsednik Z GI G Kosovo Halili lsmet, delegat ZGIG Kosovega Maluckov Miodrag, nam. predsednika ZGIG Vojvodine Popovič Branko, delegat ZGIG Vojvodine Odsotni: Čorovič Mirko, sekretar ZGIH Jankovič-'Žarko, delegat ZGIG ČG Hristov Kosta, predsednik ZGIG Makedonije Lazarov Dime, delegat ZGI G Makedonije Mijin Milodrag, predsednik ZGIG Srbije Prisotni so bili predsedniki odborov: Muminagic Abdulah, nadzorni odbor ZGI GJ Banovec Tomaž, kartografska sekcija ZGIGJ Bogdanovič Bogdan, odbor 5. kongresa ZGI GJ Božičnik Marjan, odbor posvetovanja "Kataster zgradb" Radetic Srečko, predstavnik gostite! jo posvetovanja Prisotni predstavniki iz SRS so bili: Gostič Emil, tajnik društva GI G Ljubi jana Mlakar Gojmir, predsednik društva GI G Cel je Mrzlekar Dušan, predsednik društva GI G Maribor Lesar Anton, tajnik ZGI G SRS 66 Kot gosti so bili prisotni: Pernuš Polde, predsednik SO Radovi jica Črnivec Miroslav, direktor GU SRS Grilc Pavel, načelnik GU občine Radovljica Sejo je vodil predsednik ZGIGJ Buder Ivan. Po uvodu v sejo so pozdravili udele- žence Šivic Peter, Pernuš Polde in Črnivec Miroslav. Med zasedanjem so si udeleženci ogledali tovarno Elan, muzej NOB v Begunjah in pokopališče talcev v Dragi. Dnevni red zasedanj je bil sledeč: 1. Poročilo o delu sekretariata ZGI GJ med 3. in 4. plenarnim zasedanjem pred- sedništva 2. Potrditev poročila in programske aktivnosti komisij in odborov ZGIGJ 3. Priprave za 5. kongres GI GJ 4. Priprave za po~vetovanje 11 Kc1tc1ster zgradb" 5. Mednarodna c1ktivnost ZGIGJ 6. Razno Add l. Predsedništvo sprejme sklepe: Potrdi se poročilo o delu sekretariata v času med 3. in 4. sejo predsedništva ZGI GJ. Potrdijo se sklepi iz posvetovanja o kartografiji v prostorskem planiranju, Za aktivnost Zveze in znanstveno-raziskovalnega dela je potrebno poiskati finančno pomoč. Ojačati je treba sodelovanje ZGI GJ in geodetskih uprav. Materiale in posvetoavanja o inženirski geodeziji [e potrebno razmnožiti in razpo- slati ter ugotoviti finančno stanje. Add 2. Sprejeti so sklepi: Sekcija za kartografi jo: urediti je treba odnose med ZGIGJ in Združenjem geografov SFRJ, ZGIGH izvede posvetovanje o kartografiji 1976, kongres ICA 1976 Moskva - sodelujemo s prispevkom "Povojni razvoj kartografije v SFRJ". Komisija za kadre in šolstvo: nadaljevati je treba delo na analizi učnih načrtov in uskladitvi s potrebami gospo- darstva. 67 i 1 i ! • Komisija za znanstveno raziskovalno delo: nadaljevati je treba delo na osnovi sklepov te komisije. Redakcijski odbor za večjezični geodetski slovar: do 5. kongresa je treba dela v glavnem zaključiti, finančna sredstva je treba poiskati pri znanstveno raziskovalnih skupnostih repub- lik in pokrajin. Komisija za založniško dejavnost: nadaljevati je treba delo na osnovi sklepov te komisije, formirati je potrebno založniški svet Geodetskega lista iz vsega območja Jugosla- vije, ugotoviti je treba možnost izdajanja priročnikov, pravil ni kov in navodil. Komisija za statut ZGIGJ: potrdijo se pripombe na statut SIT J po planu je treba pristopiti k izdelavi osnutka statuta ZGI GJ, Add 3. Predsedništvo sprejme sklepe: Potrdi se konstituiranje centralnega odbora za pripravo 5. kongresa GIGJ. Potrdi jo se naslovi osnovnih tem referatov: l. Geodetska dejavnost v sedanji etapi razvoja naše države (Bogdanovič Bogdan) 2. Osnovna in stalna izobrazba geodetskih kadrov in znanstveno raziskovalno delo na področju geodezije (Činkolovic Nikola) 3, Vloga in pomen ZGIGJ kot družbeno-strokovne organizacije (Buder Ivan). Za vse tri teme se imenujejo tudi sodelavci. Potrebno je formirati kongresne odbore, kolikor še niso; treba je sinhronizircnopri- stopiti k finančnim akcijam za kongres, predlagati listo za odlikovanja. Kongres bi bil 3 dni, oktobra 1975, v Beogradu, istočasno pa bi ZGIG Srbije or- ganizirala razstavo pod naslovom 11 Prispevek geodezije k izgradnji države 1945- 197511. Add 4. Predsedništvo sprejme sklepe: Imenuje se organizacijski odbor posvetovanja 11 Kataster zgradb". Posvetovanje bo 14. in 15. novembra 1974 v Opatiji, hotel Adriatic, ,kotizacija 600 din. Redakcijski odbor posvetovanja se dopolni s predstavnikom Stalne konference mest Jugoslavije. Določijo se ostale tehhične in organizacijske naloge za izvedbo posvetovanja. 68 Add 5. Sklepi: Izdelati je treba poslovnik o sestavi naših delegacij na mednarodnih manifestacijah. Določijo se udeleženci na kongresu FIG v Washingtonu, septembra 1974. Zadolži se sekretariat za eventuelno imenovanje članov ZGIGJ v komisije in foru- me FIG. Add 6. Predsedništvo ZGIGJ soglaša z mislijo o ustanovitvi geodetske fakultei'e v Beogradu. Naslednjo sejo predsedništva ZGI GJ bo organizirala ZGI GH leta 1975, Priredil za GV Anton Lesar IZLET V GORIŠKA BRDA Predsednik ZGIGJ Ivan Buder Ljubljansko društvo GIG je organiziralo v soboto, 12.10.1974 prijeten zabavno po- učen izlet v Goriška brda, KI jub slabemu vremenu se nas je v Ljubi jani zbralo za pol avtobusa od najmlajših (bodočih) do najstrarejših (upokojenih) geodetov. V