Tržaški naravoslovni muzej od včeraj v novih prostorih v Ulici Tominz /8 Po Maksimilijanu tudi Neptun spet na svojem prvotnem mestu ■I Odložena seja občinskega sveta v Gorici sprožila ostre reakcije Primorski dnevnik SOBOTA, 26. JUNIJA 2010_ Št. 150 (19.857) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Pomemben znak za vlado in za Cgil Aljoša Gašperlin Splošne stavke proti finančnemu manevru italijanske vlade, ki jo je razglasil sindikat Cgil, in demonstracij v italijanskih mestih se je udeležilo zelo veliko ljudi. Po oceni sindikata je demonstriralo skupno milijon ljudi. Bolonjske ulice je preplavilo 100 tisoč ljudi, v Trstu jih je bilo 10 tisoč. Mnogo Italijanov je skratka izrazilo nasprotovanje varčevalnim ukrepom, za katere so se odločili v Rimu, pa čeprav je stavko razglasil en sam sindikat. Prav tako je samo Cgil odločno nastopil proti družbi FIAT. Ta je v svoji tovarni v kraju Pomi-gliano D'Arco zahtevala od delavcev podpis pogodbe, ki po mnenju sindikata odvzema osnovne delavske pravice, med temi pravico do stavke. Dejstvo je, da je enotnost sindikatov Cgil, Cisl in Uil v zadnjem obdobju vedno bolj pod udarom. Ni skrivnost, da se Berlusconijeva vlada že mnogo let zavzema za razkol med sindikati in med sami delavci. Ponekod se to že dogaja, tudi v tržaškem kovinarskem sektorju nekateri spodbujajo individualne pogodbe, sicer neuradno, v Pomiglianu pa so skušali to postaviti črno na belo. Vladi zdaj pri tem pomaga tudi vodstvo Confin-dustrie, pooblaščeni upravitelj družbe FIAT pa že mežika delodajalcem, ki bi radi okrnili, če že ne ukinili, nekatere z ustave zagotovljene delavske pravice. Proti vladi je včeraj demonstriralo toliko ljudi, kot jih že dolgo nismo zabeležili. To je bil močan signal za vlado, ki se bo morala med drugim kmalu soočiti tudi s stavko novinarjev. Predvsem pa je bil to pomenljiv znak za sindikat Cgil in njegove izbire. sindikat cgil - Splošna stavka proti finančnemu manevru Milijon ljudi preplavilo italijanske ulice in trge V deželi FJK glavna manifestacija v Trstu ob udeležbi 10.000 oseb Shod sindikata Cgil na tržaškem Velikem trgu kroma RIM, TRST - Več kot milijon ljudi se je včeraj podalo na ulice po vsej Italiji, da bi v okviru splošne stavke, ki jo je razglasil sindikat Cgil, demonstriralo proti vladnemu finančnemu manevru. Osrednja manifestacija je bila v Bologni, kjer je protestiralo 100 tisoč ljudi. Kar 10 tisoč ljudi pa se je udeležilo protesta v Trstu. Na shodu na Velikem trgu je imel glavni govor deželni tajnik sindikata Cgil Franco Belci. Med govorniki je bila tudi dolinska županja Fulvia Premolin. Na 3. in na 5. strani Regulacijski načrt: politično soočenje Na 6. strani S tretjo nalogo je pisni del mature mimo Na 7. in 19. strani Bankomati ZKB tudi v slovenskem jeziku Na 8. strani Na Goriškem za 17 milijonov utaj Na 17. strani Danes v Doberdobu praznik za Jako in Branka Lakoviča Na 18. strani Avtocesta Gorica-Vileš brez izvršnega načrta Na 19. strani kanada - Vrha G8 in G20 Dvojno srečanje svetovnih voditeljev TORONTO - Predsedniki držav in vlad članic skupine G8 so včeraj z delovnim kosilom v kanadskem mestu Hunts-ville tudi uradno začeli svoje letno vrhunsko srečanje v Kanadi. Na dnevnem redu vrhunskega srečanja so reševanje gospodarske krize, boj proti revščini in boleznim, iranski ter severnokorejski jedrski program in boj proti trgovini z mamili. Danes bodo udeleženci vrha G8 odpotovali v 220 kilometrov oddaljeni Toronto, kjer se bo popoldan začel vrh G20. Glavni temi naj bi bili vprašanje, kako zagotoviti usklajeno izhodno strategijo iz krize, ki bo poleg konsolidacije javnih financ zagotovila vzdržno gospodarsko rast, in pa pregled napredka na področju okrepitve finančne regulacije. Tokratno zasedanje voditeljev G8 in G20 se bo v zgodovino zapisalo kot najdražje. Kanadske oblasti so tako za organizacijo obeh dogodkov namenile več kot 1,1 milijarde kanadskih dolarjev oz. skoraj 900 milijonov evrov. Največ sredstev bo odpadlo na zelo stroge varnostne ukrepe v sicer liberalnem in multikulturnem Torontu, nekatere 'naložbe' organizatorjev pa so nekoliko posebne. V medijskem središču v Torontu so tako zgradili celo umetno jezero, na katerem se lahko novinarji sprostijo v kanujih. Kanadski premier Stephen Harper trdi, da želijo na tak način izraziti kanadsko identiteto. Na 21. strani italija Napolitano ošvrknil Branchera RIM - Pred tednom dni imenovani minister za decentralizacijo Aldo Brancher se neutemeljeno sklicuje na upravičeno zadržanost, da bi se ne udeležil sodnega procesa, na katerem je obtožen nezakonitega prilaščanja. Tako je v kratki, a ostri noti za tisk sporočil predsednik republike Giorgio Napolitano, potem ko se je razvedelo, da se novi minister sklicuje na sporni Al-fanov zakon, da bi se rešil roke pravice. Opozicija zdaj zahteva Brancherjev odstop. Na 5. strani kmečka zveza - Jutri jubilejni občni zbor Podpredsednik Bole: Kakovostno kmetijstvo 2 Sobota, 26. junija 2010 ALPE-JADRAN / praznik - Proslavljanje dneva državnosti Slovenija že 19 let samostojna država 25. junija 1991 so v Ljubljani slovesno razglasili samostojnost države LJUBLJANA - V Sloveniji so včeraj praznovali dan državnosti. 25. junija 1991 je namreč slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, zvečer pa je na Trgu republike v Ljubljani sledila slovesna razglasitev samostojnosti. Ob prazniku so po vsej Sloveniji potekale številne slovesnosti. Osrednja slovesnost ob državnem prazniku je bila že v četrtek na Trgu republike, slavnostni govornik pa je bil predsednik republike Danilo Türk. Kot je poudaril v svojem nagovoru, je jedro vseh strateških razvojnih izzivov našega časa dialog. "Loputanje z vrati in grožnje nas ne vodijo naprej," je prepričan Türk. Socialni dialog pa je po njegovem mnenju danes bolj potreben kot kdajkoli doslej. Praznik so s slavnostno sejo obeležili tudi v DZ, kjer je podpredsednik parlamenta France Cuk-jati ocenil, da država potrebuje nov Samostojnost Slovenije je razglasil predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan gospodarski, pa tudi etični zagon. Po njegovem namreč tudi po 19 letih lastne države ne moremo reči, da je slovenska družba takšna, kot smo si jo takrat želeli. Slovenska skupščina se je začela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo julija 1990, ko je bila sprejeta Deklaraci- ja o suverenosti Republike Slovenije. V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Rezultati plebiscita so bili uradno razglašeni 26. decembra. Glasovanja se je udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev: za samostojnost je glasovalo 88,2 odstotka vseh volivcev. Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. Oboroženi spopadi med jugoslovansko armado ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija. Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice. evropska unija - Belgija predstavila prioritete svojega predsedovanja »Čeprav predstavlja širitev pomemben dosje, bo Hrvaška pogajanja težko končala že letos« BRUSELJ - Belgijsko predsedstvo Evropske unije je včeraj v Bruslju ob uradni predstavitvi svojih prednostnih nalog izpostavilo širitev kot "pomemben dosje", a bilo zelo previdno glede konkretnih vprašanj, tudi o tem, ali bo Hrvaška pogajanja z EU končala še letos. "Časovni okvir je zelo tesen," je dejal predsednik belgijske vlade, ki opravlja tekoče posle, Yves Leterme. Za Belgijo je po njegovih besedah zelo pomembno, da pristopni proces poteka na podlagi dejanskega napredka, češ da v prvi vrsti ne gre za politične ocene. "Treba se je soočiti z realnostjo in videti, kaj je mogoče. Belgija bo spodbujala dober napredek v pogajanjih, a se ne bo zavezovala z natančnim časovnim okvirom," je Leter-me pojasnil belgijsko stališče. Belgijski zunanji minister Steven Vanackere pa je to ponazoril z besedami, da logika belgijskega predsedstva glede tega vprašanja "ne temelji na koledarju, ampak na zaslugah". Dodal je še, da mora Hrvaška naprej po isti poti, po kateri je hodila doslej - poti trdega dela.Vanackere je tudi zatrdil, da je njegova vloga v širitve-nem procesu, ki je za belgijsko predsedstvo "pomemben dosje", vloga "poštenega posrednika". Ob tem je poudaril, da je treba najti pot za gradnjo mostov med različnimi stranmi s ciljem približati države z evropsko perspektivo uniji. Enako načelo po besedah zunanjega ministra velja pri obravnavanju vprašanja odprave vizumov za Albanijo in BiH. "Vztrajamo - in pri tem ne gre za nikakršno sovražnost - da morajo biti izpolnjeni pogoji in da vse zelo temelji na napredku na terenu. Na proces gledamo pozitivno, a treba je ohraniti močno pogojevanje," je poudaril. Ob tem je Vanackere pojasnil, da je državljanov vseh držav, ki si želijo odpravo vizumov za vstop v EU, 200 milijonov. Zato je po njegovih besedah potreben racionalen pristop: EU ne more zapreti vrat, a te stvari morajo biti izvedene na urejen način. Tudi glede vprašanja, kdaj bi lahko Srbija dobila status kandidatke za članstvo v EU, je bilo belgijsko predsedstvo previdno. Vanackere je povedal, da bi o Srbiji lahko bilo podrobneje govora septembra ali oktobra v predvideni razpravi o teh temah, ki jo bo vodil predsednik EU Herman Van Rompuy; a podrobnosti o tej razpravi za zdaj niso znane. Leterme, Vanackere in državni sekretar za evropske zadeve Olivier Chastel, ki so predstavili prioritete belgijskega predsedstva, so sicer izrecno poudarili, da je Belgija na ta izziv kljub notranjepolitičnim težavam dobro pripravljena in da te sploh niso "noben problem". Belgija bo predsedovanje EU prevzela 1. julija od Španije, vendar po predčasnih volitvah 13. junija še ni sestavila nove vlade. Ta proces bo po pričakovanjih dolgotrajen in zna se zgoditi, da bo Belgija uniji vseh šest mesecev predsedovala z vlado, ki opravlja tekoče posle. "Želim si, da nas boste sodili na koncu predsedovanja po konkretnih stvareh, ki so bile dosežene, ne pa že na začetku," je novinarje pozval Vanackere. Leterme je tudi spomnil, da je Belgija ena ustanovnih članic unije in da je to njeno dvanajsto predsedovanje uniji. Med ključnima prednostnima nalogama je belgijsko predsedstvo danes izpostavilo zagotavljanje finančne stabilnosti in vzpostavitev evropske diplomatske službe.Glede slednje pričakujejo, da bo dobila pravno podlago jeseni in da bo že dobro stala na nogah, ko bo visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton praznovala prvo obletnico na svojem položaju, torej do 1. decembra, ko je bila uveljavljena Lizbonska pogodba. (STA) Program belgijskega predsedovanja je predstavil predsednik belgijske vlade, ki opravlja tekoče posle, Yves Leterme ansa Zavrnili tožbo KHD proti nekdanji tajnici NSKS DUNAJ - Deželno kazensko sodišče na Dunaju je zavrnilo tožbo koroškega Heimatdiensta (KHD) proti bivši generalni tajnici Narodnega sveta (NSKS) Angeliki Mlinar. Njeno izjavo, da si je KHD zastavilj za cilj uničiti slovensko narodno skupnost na Koroškem, da je mogoče razumeti kot skrb za manjšine, tožbo KHD pa kot »izraz koroškega vsakdana,« je poudarilo sodišče. Kot je znano, je tožbo proti bivši generalni tajnici NSKS vložilo osem članov koroškega Heimatdiensta z utemeljitvijo, da gre za napad na organizacijo, ki mora ščititi svoj ugled v javnosti. Mlinarjeva je na neki novinarski konferenci na Dunaju dejala, da si je Heimatdienst zastavil za cilj uničiti slovensko narodno skupnost na Koroškem. Bivša tajnica NSKS je zavrnitev kazenske tožbe proti njej sprejela z zadoščenjem, bila pa je tudi nekoliko presenečena, saj zanjo niti ni vedela, je izjavila za medije na Koroškem. Civilna tožba, ki jo je KHD vložil proti njej, pa se bo nadaljevala. Kdaj in kako še ni jasno, saj je Mlinarjeva zahtevala, da se postopek proti njej vodi v slovenščini. Na to zahtevo sodišče še ni odgovorilo. (I.L.) Ina in Mol odkrila novo plinsko polje v Podravini ZAGREB - Naftna družba Ina je z madžarskim Molom v bližini Po-dravske Slatine na meji z Madžarsko odkrila zadostne količine pline za komercialno izkoriščanje. Skupni raziskovalni hrvaško-madžarski projekt ob Dravi traja od leta 2006, pri njegovem financiranju in proizvodnji pa partnerja sodelujeta enakovredno s po 50-odstotnima deležema. Raziskave v globini 3170 metrov so pokazale, da dotok plina znaša 370.000 kubičnih metrov dnevno, so sporočili iz Ine. Gre za komercialne količine plina, ki se nahajajo na hrvaški strani plinskega polja Za-lata-Dravica. Bolj natančne podatke bodo imeli, ko bodo dodatno preverili tudi tridimenzionalne podatke, ki jih imajo na voljo. V prihodnjem obdobju se bosta Ina in Mol - slednji je tudi največji lastnik Ine - osredotočila na organiziranje proizvodnje in vključitev novega polja v plinski infrastrukturni sistem, so še sporočili iz Ine. Spomnili so, da so prva plinska polja v okvirju omenjenega projekta odkrili leta 2007 na madžarski strani meje. Konec leta 2008 so naredili prve raziskave na hrvaški strani, aprila letos pa so začeli preiskave na vrtini, ki se je izkazala za komercialno. tiskovno sporočilo - Zasedanje deželnega tajništva Slovenske skupnosti Glavna pozornost namenjena reformi javnih uprav in problemom v zvezi z dvojezično šolo Špetru NABREŽINA - Deželno tajništvo stranke Slovenske skupnosti (SSk) je v sredo na strankinem sedežu v Nabrežini obravnavalo trenutne probleme, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v deželi FJK. Kot piše v tiskovnem sporočilu, je srečanje uvedel deželni tajnik Damijan Terpin, ki je poročal o nedavnem zasedanju Sveta za Slovence po svetu in v zamejstvu. Ob splošnih ugotovitvah glede odprtih vprašanj izvajanja zaščite na podlagi veljavne italijanske zakonodaje s posebnim poudarkom na finančnih prispevkih, je poudaril problem enotnega zastopniškega organa slovenske narodne skupnosti v Italiji. Terpin in deželni svetnik Igor Gabrovec sta nato orisala stanje v zvezi z reformo javnih uprav na teritoriju dežele FJK. Kot je znano, je italijanska vlada že uveljavila reforme, na podlagi katerih se uvaja krčenje izvoljenih organov. To velja tako za rajonske svete kot tudi za občine in pokrajine. Gabrovec je izpostavil dejstvo, da ima naša dežele avtonomijo, s katero lahko omenjene zadeve reši samostojno. Tako se bo verjetno zgodilo z rajonskimi sveti, kjer naj bi deželni svet odobril zakon, na podlagi katerega bo ohranitev rajonskih svetov zagotovljena bodisi v Trstu kot v Gorici, obe občini pa naj bi nato samostojno odločali o njihovem obstoju in številu. Slovenci v Trstu in Gorici torej lahko še vedno računamo na rajonske svete, ki so pomemben predstavniški organ upravne avto- nomije našega teritorija, skozi katere lahko uveljavljamo svoje pravice, poudarja deželno tajništvo SSk v tiskovnem sporočilu. Gabrovec je nato predstavil politične premike glede reforme ostalih javnih uprav in to v prvi vrsti pokrajin, kjer bo na podlagi vsedržavnega zakona prišlo do znižanja števila svetnikov in odbornikov, posledično pa tudi do preureditve volilnih okrožij. Deželna uprava je konec meseca maja že izdala sklep, s katerim sprejema državno reformo. Kot navajajo v tiskovnem sporočilu, je tržaško območje nekako zavarovano, saj ga ščiti ustavna razsodba izpred nekaj let, ki jo je pridobila prav SSk preko odv. Močnika, s katero je določeno, da mora tržaška okolica izvoliti več svetnikov kot občina Trst, prav zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti. Za goriško pokrajino pa so stvari še popolnoma odprte in bo treba v naslednjih mesecih pozorno spremljati razvoj dogodkov, pri tem pa zahtevati, da se pri izrisu novih volilnih okrožij upošteva prisotnost Slovencev in pravico do zastopanosti. Tudi glede reforme gorskih skupnosti vlada še veliko nejasnosti, kar je posledica popolne neusklajenosti znotraj vladajoče deželne večine. Prav tako je tudi glede prihodnosti majhnih občin še veliko odprtih vprašanj. Pri tem Slovenska skupnost ocenjuje, da so tudi majhne občine temeljnega pomena za naše ljudi, kot izraz ustrezne upravne samostojnosti in teritorialne istovetnosti. Obči- ne, v katerih lahko kot narodna skupnost avtonomno upravljamo svoj teritorij, so življenjskega pomena za našo narodnostno skupnost, poudarja SSk. Bodočnost dvojezične šole v Špetru je bila druga pomembna točka dnevnega reda, glede katere je poročal Miha Coren. V prvi vrsti je tudi v imenu staršev tamkajšnjih učencev poudaril izjemno vlogo, ki jo je odigrala SSk, saj je bistveno vplivala še zlasti na deželnega odbornika Molinara, ki ima največ zaslug, da vsaj osnovna šola in vrtec ostajata v Špetru, piše v tiskovnem sporočilu. Zahvalil se je vodstvu SSk tudi za prisotnost na petkovi protestni manifestaciji v Špetru, kar so starši špetrskih učencev še posebej cenili. Izpostavil je žalostno dejstvo, da so točno določene politične sile v videmski pokrajini izrabile nastali prostorski problem v špetrski šoli za jasen poskus uničenja te šole. Hudo odgovornost nosi pri vsej zadevi videmska pokrajinska uprava, ki pokazala največ ostrine in nasprotovanja. Deželno tajništvo SSk pa je izreklo priznanje Mihi Corenu, ki je tudi kot predsednik zavodskega sveta špetrske šole, odigral glavno vlogo in vodil uspešna prizadevanja staršev, da je jedro šole ostalo v Špetru. SSk pa si bo sedaj še nadalje prizadevala, da bi podobno rešitev našli tudi za srednjo šolo, za katero s formalnega vidika niso bili sprejeti ustrezni sklepi, zaključuje tiskovnoi sporočilo SSk. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 26. junija 2010 3 CGIL - Tudi v deželi Furlaniji Julijski krajini uspela celodnevna splošna stavka proti vladnemu finančnemu manevru Kar deset tisoč ljudi preplavilo tržaško nabrežje in Veliki trg Belci: Ukiniti hočejo osnovne delavske pravice - Premolinova: Vprašanje je, ali bodo občine še lahko zagotavljale javne storitve TRST - Kar 10 tisoč ljudi se je v Trstu udeležilo sprevoda in shoda, ki ga je priredil sindikat CGIL včeraj dopoldne v Trstu v okviru splošne stavke na državni ravni v znak protesta proti varčevalnim ukrepom italijanske vlade. Sploh je bilo ves dan zaprtih mnogo podjetij, demonstracije v Trstu pa so se poleg številnih delavcev iz dežele Furlanije-Julijske krajine udeležili tudi predstavniki javnih institucij in lokalnih uprav. Po podatkih, ki jih je deželni sindikat Cgil zbral v podjetjih Fincantieri in Ansaldo iz Tržiča, Orion in Wartsila v Trstu, Safop, Casagrande, Ci-molai in Ideal Standard v Pordenonu ter Raco, Clm, Nicotra, De Longhi in Luvata v videmski pokrajini je pri splošni stavki sodelovalo 70 do 100 odstotkov delavcev oziroma delavk. V javnem sektorju je stavkalo 30 do 35 odstotkov zaposlenih v zdravstvenem sektorju in 35 do 40 odstotkov ministrskih uslužbencev in zaposlenih v agencijah za dohodke, medtem ko je bila udeležba zaposlenih v lokalnih upravah in med gasilci 50-odstotna. Tako visoko število udeležencev na včerajšnjem sprevodu (za tržaško kvesturo je bilo na manifestaciji 7 tisoč ljudi) je bilo nad vsakim pričakovanjem: to dokazuje, da boj sindikata za delavske pravice in dostojanstvo podpira mnogo ljudi, je poudaril deželni tajnik sindikata Cgil Franco Belci, ki je imel glavni govor na shodu na tržaškem Velikem trgu. Belci je med svojim posegom ponovno napadel deželnega predsednika Ren-za Tonda zaradi njegovega obnašanja v zvezi z vladnimi varčevalnimi ukrepi. Tondova deželna vlada je bila edina med vsemi italijanskimi deželami, ki se ni izrekla o vladnem finančnem manevru. Tondo se torej ne obnaša kot javni upravitelj, ampak kot strankin mož, je poudaril Belci. Sicer bo posledica finančnega manevra zastoj gospodarstva, ki še ne kaže znakov okrevanja, kot je žal razvidno iz povečanja ur dopolnilne blagajne. Zelo hude bodo posledice predvsem za lokalne uprave in socialne storitve, za javni prevoz in za šolstvo, je naglasil Belci, najbolj pa bodo oškodovani delavci in upokojenci. Vlada se je dejansko popolnoma odpovedala vsaki politiki razvoja, kot so to naredili v Sprevoda in shoda se je udeležilo mnogo ljudi. Spodaj: govor dolinske županje Fulvie Premolin kroma drugih evropskih državah, kjer niso zreducirali investicij v ključne panoge, kot so izobraževanje, univerza in raziskovanje, je še povedal Belci. Nasprotno, Rim je izbral politiko splošnega krčenja in to bo težko prizadelo zdravstvo, storitve javnih uprav, šolo, univerzo in javne prevoze, poleg tega pa so blokirana zaposlovanja v javnem sektorju. Vlada pa pri vsem tem ni povečala davčnega pritiska na velika premoženja in finančne rente. Vse to se dogaja v okviru načrta širšega zadiha, katerega namen je ukiniti osnovna jamstva za delavce, kot so 41. člen ustave in druge delavske pravice, je še poudaril Belci, to pa dokazuje tudi dogajanje v tovarni družbe FIAT v kraju Pomigliano D'Arco. Sicer je bilo zbirališče v Trstu pred glavnim vhodom železniške postaje. Od tod je sprevod krenil po mestnih ulicah in po nabrežju ter se zaključil na Velikem trgu, na katerem je bil osrednji shod. Na shodu so bili na odru poleg Belcija še videmski župan Furio Hon-sell, predsednika Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat in Pokrajine Gorica Enrico Gherghetta, predsednik združenja italijanskih občin Anci Gianfranco Pizzolitto, dolinska županja Fulvia Premolin in številni drugi župani iz dežele FJK, govorila pa sta tudi deželni predsednik novinarskega sindikata FNSI Carlo Mus-catello in policijska funkcionarka Laura Cont. Muscatello je še predvsem poudaril, da je treba preprečiti odobritev zakonskega osnutka o prisluškovanju, ker bi to dejansko pomenilo konec svobodnega informiranja v Italiji. Hudo zaskrbljenost zaradi krčenj finančnih sredstev za občine pa sta izrazila tako Honsell kot županja Premolinova. Ta je v italijanskem in slovenskem jeziku poudarila, da »se absolutno ne strinjamo s finančnim manevrom italijanske vlade, ki se dotika že tako deli-katnih vprašanj«. Dežele in lokalne uprave so že danes v hudih težavah in se skušajo z njimi soočati na vse možne načine, je povedala Premolinova, s takim manevrom pa je res vprašanje, ali bodo lahko občine v prihodnosti še zagotavljale javne storitve. A.G. zaščita - Gabrovec, Marsilio in Della Mea Vprašanje Tondu, ker v Reziji še vedno ne izdajajo dvojezičnih osebnih izkaznic TRST - Deželni svetnik Igor Gabrovec (Slovenska skupnost)je skupaj s kolegoma iz Demokratske stranke En-zom Marsiliom in Sandrom Della Meo predložil svetniško vprašanje v zvezi s problemom, ki je nastal, ko je občan iz Rezije zaprosil za italijansko-slovensko različico osebnega dokumenta. Kot piše v tiskovnem sporočilu, je vsa zadeva priromala celo do uradov ministrstva za notranje zadeve, ki je 24. februarja letos s pismom Gabrieleju Cherubiniju potrdilo, da ima vso pravico zaprositi in dobiti dvojezično osebno izkaznico, kot to predvideva državni zaščitni zakon št. 38 iz leta 2001 (4. in 8. člen). Na to noto, ki je bila poslana v vednost tudi Občini Rezija, videmskemu prefektu in predsedniku dežele Furlanije Julijske krajine, je župan Rezije odgovoril z zagotovilom, da se je že angažiral pri pristojnih deželnih uradih za to, da se občini dodeli vse kar je potrebno za izdajanje dvojezičnih izkaznic. Kljub temu vse do danes občinska uprava v Reziji še vedno ne izdaja dvojezične osebne izkaznice tistim, ki za to zaprosijo. V uvodnem delu vprašanja trije deželni svetniki poudarjajo, da številne občine v pokrajinah Trst, Gorica in Videm brez težav izdajajo dvojezične izkaznice tistim občanom, ki zanje zaprosijo, kar je očitno dokaz, da za proceduro ni več tehničnih težav in izgovorov. Gabrovec, Marsilio in Della Mea se v nadaljevanju še navezujejo na nedavno odločbo tržaške prefekture, ki je predvidela uvedbo komisarske uprave v tistih občinah, kjer župani niso spoštovali pravice občanov, da dobijo samo italijansko osebno izkaznico ali njeno slo-vensko-italijansko različico. Deželni svetniki zato pozivajo predsednika FJK, naj nemudoma poseže za to, da se čim prej odpravijo težave, ki onemogočajo izvajanje državnega zakona ter da se tako zagotovi občanom spoštovanje njihovih državnih pravic, še poudarjajo v tiskovnem sporočilu trije deželni svetniki. 4 Sobota, 26. junija 2010 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Sanj je konec, jutri je nov dan Vojko Flegar / Ko boste to brali, bodo »šam-pioni« že doma, izpadli po prvem krogu svetovnega nogometnega prvenstva. Resda še zdaleč ne tako neslavno kot še aktualni prvaki »squadra azzurra« (ali, denimo, drugi finalisti prejšnjega prvenstva Francozi), kajti navsezadnje je slovenska reprezentanca v Južni Afriki osvojila štiri točke in tekmovanje predčasno končala v zadnji minuti podaljšanega srečanja med ZDA in Alžirijo. A da bi bili zato, ker so dosegli približno toliko, kot so sposobni (ali morda za odtenek ali dva več) slovenski nogometaši že »šam-pioni«, kakor jih imenujejo mediji oziroma, da so si zato že zaslužili omembo v govoru predsednika države na slovesnosti ob dnevu državnosti, pa se vendarle zdi malce preveč. In vendarle tudi to po svoje potrjuje status nogometa kot druge najbolj pomembne stvari na svetu na eni strani, na drugi strani pa ponazarja, iz katerih elementov so sestavljene »slovenske sanje«. Večina slovenskih nogometnih navijačev (in kdo to zadnja dva tedna ni bil) je prepričanih, da je slovenska reprezentanca izpadla nezasluženo. Hm, v zadnjih sekundah precej nesrečno vsekakor, toda do štirih točk in na prag uvrstitve med šestnajst najboljših je prišla dokaj - srečno. Z golom za zmago v prvi tekmi, za katerega je bolj od strelca zaslužen alžirski vratar, in neodločenim izidom po neutemeljeno razveljavljenem golu Američanov v drugi tekmi. Kajpak pa ta dejstva ne štejejo veliko, a ne le za slovenske nogometne navijače. Slo- venci so tudi sicer, kot nekakšno izvoljeno ljudstvo, vse prevečkrat prepričani, da bi morala biti sreča vselej na njihovi strani. V tednu, ko se je z večstomilijonskimi dolgovi tudi uradno končal še en mened-žerski odkup (gorenjskega trgovca z gradbenim materialom in belo tehniko Merkur) oziroma ko je zaradi finančne in gospodarske krize »zmanjkalo sreče« še enemu tajku-nu, je bilo to znova še posebej očitno. Kot se po bližnjici le redko posreči akumulacija kapitala, tudi naskok na svetovni nogometni vrh glede na vložena sredstva in čas ni mogel biti (bolj) uspešen. Slovenska nogometna reprezentanca v Južni Afriki ni bila edina, ki se je zanašala izključno na nogometaše iz tujih klubov, a skoraj vse takšne so tekmovanje končale po prvem krogu (recimo afriške). To z drugimi besedami pomeni, da je slovenska nogometna liga skrajno nezanimiva, nekakovostna in -izvaža »polizdelke«, torej nogometaše, iz katerih so nekaj naredili šele v klubih v močnejših, tudi najboljših evropskih ligaških tekmovanjih. Dodana vrednost tega izvoza je nizka, zaradi česar slovenski klubi nimajo dovolj denarja za sistematično vzgojo naraščaja, nogometna zveza pa ne za organizacijo lige na profesionalni ravni. Toda, kakor koli že je nogomet (v teh dneh) pomemben, je neprimerno bolj pereče dejstvo, da od izvoza nizke dodane vrednosti živi (ustrezneje bi bilo reči životari) tudi pretežni del slovenskega gospodarstva. Na drugi strani pa Slovenija kot družba podobno nadarjenim, a »neobdelanim« nogometašem, izvaža tudi talente na vseh drugih, bistveno bolj usodnih področjih. Ali, kot je na uvodoma omenjeni državni proslavi v četrtek dejal predsednik države Danilo Türk: »Imamo veliko talentiranih in usposobljenih mladih ljudi. Toda ne dajemo jim dovolj pravih priložnosti. Tudi mednarodne raziskovalne ustanove nas že dolgo opozarjajo, da je v Sloveniji premalo odprtosti za ustvarjalne in talentirane. Nevarnost, da bodo najboljši iskali priložnost v tujini, je vse večja. Razmisliti moramo, kako spodbuditi njihovo ustvarjalno vključitev v razvoj naše družbe in vračanje tistih, ki so že v tujini. Predvsem pa je mladim treba odpirati priložnosti.« Ta beg možganov je ob hkratnem izvozu industrijskih in drugih polizdelkov ali sestavnih delov za velike evropske avtomobilske in druge (tudi največje in najboljše) koncerne bistvo nekonkurenčnosti oziroma strukturnih težav Slovenije. V tujini je, na najbolj prestižnih in uglednih univerzah ter inštitutih in v podjetjih, za najmanj sto nogometnih reprezentanc nadarjenih znanstvenikov, oblikovalcev, ekonomistov, inženirjev ..., iz Slovenije. Večina jih je za državo/družbo, ki tako zelo potrebuje znanje, domiselnost, ustvarjalnost in tekmovalnost (namesto nastopaštva, rutine, zavisti in negativne selekcije) za vedno izgubljenih. Nogometaši se z vseh vetrov zberejo vsaj ob kvalifikacijskih ciklusih za evropsko ali svetovno prvenstvo. PISMA UREDNIŠTVU Pojasnilo Spoštovano uredništvo! Prijatelj Livio Semolič piše v pismu uredništvu (PD, petek, 25. junija letos), da je poslal "spodnji zapis uredništvu Novega glasa, ki pa žal ni imelo dovolj prostora za objavo v včerajšnji izdaji. V duhu pluralizma, s katerim je prežet vse-manjšinski tednik, zgleda, da zaenkrat ni še dovolj prostora za ostale dogodke in izjave, razen tega, kar izhaja iz naveze SSk/SSO, kot jasno dokazuje tudi včerajšnja vsebina Novega glasa." In zato prosi Vaše uredništvo za objavo zapisa, ki smo ga v uredništvo prejeli od gospe Sare Boškin v torek, 22. junija, ob 11.58 ter ji tu- di pisno potrdili, da bomo zapis objavili v prihodnji številki, kar bomo seveda tudi storili. V pojasnilo prijatelju Liviu in cenjenim bralkam in bralcem Primorskega dnevnika moram povedati, da smo redakcijo tednika Novi glas v torek, 22. junija, ob prejetju omenjenega zapisa že zaključili in vsebino že poslali v tiskarno v Pa-dovo. Prijateljski pozdrav! Jurij Paljk, odgovorni urednik tednika Novi glas Svetoivanski kresi Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika, v vašem poročilu o svetoivan- Mlfi skih kresih je napaka: na openskem kresovanju, ki ga je priredil Sklad Mitja Čuk z drugimi vaškimi društvi, ni pela domačinka Martina Fe-ri, pač pa je z nizom slovenskih in drugih priljubljenih pesmi večer kulturno obogatil Moški zbor SKD Tabor pod vodstvom Martine Feri. Vnaprej se vam zahvaljujemo za objavo tega popravka. Za Sklad Mitja Čuk Jelka Cvelbar ljubljana - Mladi za mlade o vidni dvojezičnosti Predstavili zgoščenko enojezičnih cestnih krajevnih napisov na Tržaškem Dvojezični napisi so najbolj sporni zaščitni ukrep, ki vsakomur dokazuje multietnični značaj nekega območja in torej prisotnost neke manjšine na teritoriju. Mladi za Mlade so kot Mladi Slovenske Skupnosti v Ljubljani prvič predstavili svoj novopečeni CD, ki predstavlja ambiciozen projekt, in sicer zbirko fotografij vseh cestnih oznak v tržaški pokrajini, ločenih po občinah, ki so enojezične in bi po zakonu morale biti dvojezične. Zgoščenka je opremljena z avtomatskim pogonom. Najprej se pokaže pravni okvir, torej zakonodaja, ki določa pravice slovenske manjšine na tem območju. Temu sledi predstavitev posameznih območij tržaške pokrajine na podlagi uradne deželne kartografije, kjer so označene točke s spornimi cestnimi oznakami. Točke direktno povezujejo na posamezne slike. Ves material na zgoščenki je avtomatsko primerno povezan, da lahko gledalec čitljivo in enostavno raziskuje po območjih. CD so pripravili člani skupine Mladi za mlade s pomočjo odv. Andreja Berdona, ki je uredil pravni okvir, in inž. Danijela Šuligoja, ki je poskrbel za tehnično plat projekta. Prva javna predstavitev zgoščenke je bila v Ljubljani, na sedežu Inštituta Jožeta Pučnika. Skupino je predstavil Dejan Valentinčič, ki je z Inštitutom organiziral večer in ki je na Evropskem parlamentu v Bruslju opravil staž in raziskoval razmere v slovenskih manjšinah v Italiji in Avstriji. O zgoščenki je spregovoril Tomaž Špacapan, po odgovorih na številna vprašanja iz vrst občinstva pa so udeleženci večera v bližnji kavarni Dvorni bar sodelovali še na družabnem srečanju. Skupina je s tem pričela z nizom predstavitev zgoščenke, ki jo bodo predstavili še v Trstu, Gorici, Čedadu, na Trbižu in v Celovcu. Nato bodo projekt predstavili še v Bruslju, kjer bo zgoščenka na dnevnem redu komisije za manjšine. Izdelek predstavlja točen načrt enojezičnih tabel na ozemlju tržaške pokrajine po posameznih občinah, kjer je dvojezičnost obvezna po zakonu. S tem dokumentom bodo lahko mladi Slovenci iz Italije zahtevali konkretno spoštovanje zaščitnega zakona in še posebej njegovega 10.člena in postopnem udejanjanju vidne dvojezičnosti na Tržaškem. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Priložnosti in izzivi Otroci potrebujejo priložnosti in izzive, pa tudi dovolj časa zase: za sanjarjenje, za domišljijske »polete«, dovolj gibanja in mirno okolje, duhovnost in razvedrilne igre, varno okolje in spodbudno okolico. Njihovi starši pa, zlasti poleti, potrebujejo organizirane dejavnosti za varno preživljanje počitnic. V okolju, v katerem živimo, je ponudba poletnih središč, športnih kampov, taborjenj, tečajev ob morju in v hribih velikanska; edino, nad čemer bi bili lahko zaskrbljeni, je upadajoče število otrok. A tudi za to smo menda našli tolažbo. Otrok naj ima tudi takrat, ko ni pouka, priložnost za socialno življenje, na katerega se šele privaja in pripravlja na samostojno življenje v odraslosti. Vzporedno s šolo se to dogaja v kulturnih, glasbenih, zborovskih, gledaliških krožkih ali v športnih društvih in v skavtskih ter taborniških organizacijah ter v okviru župnij in drugod. Poleti pa te organizacije prirejajo taborjenja, razporejena po starostni lestvici, župnijam so pri srcu oratoriji, kulturna društva se razbohotijo s poletnimi središči, z likovno in drugo kulturno ponudbo, glasbeno poletno šolo... , športniki iščejo podmladek z vabilom v košarkarske, odbojkarske, nogometne, teniške, jadralne kampe ali v planinske šole... Nič koliko je intenzivnih jezikovnih, plesnih in drugih tečajev. Ponekod so še v modi obmorske ali planinske kolonije, drugi »naprednejši starši« pa na svojo roko organizirajo ekskluzivnejše vrste poletnega preživljanja časa: jahanje, kajakaštvo ali rafting ter druge sodobne privlačne oblike preživljanja prostega časa. Zelo pomembno je, da se vseh raznolikih dejavnosti lahko udeležijo prav vsi naši otroci, in da bi ne prišlo do nove vrste socialne emarginacije zaradi večjih ali manjših ekonomskih zmogljivosti družin. V matični domovini organizira vsako leto počitnice na morju osrednja organizacija Društvo prijateljev mladine, ki je letos zaradi ekonomskega primanjkljaja omejila število otrok, katerim bo zagotovila obmorske počitnice. Vskočili pa so drugi, zasebni podjetniški dejavniki, ki na svojo roko zbirajo sredstva, s katerimi bodo omogočili še drugim manj premožnim otrokom take vrste počitnice. V našem ožjem okolju stvari potekajo drugače. Ne gre toliko za to, da nekomu omogočiš počitnice, kolikor za to, da preskrbiš varstvo za otroke zaposlenih staršev tudi poleti, ko ti še nimajo dopusta. Kdor ni v zelo poraznih ekonomskih razmerah, ničesar ne dobi zastonj. Razbobnana ekonomska kriza pa je najprej skrčila socialna sredstva. Nekatera tradicionalna poletna središča ponujajo otroku tudi tisto, kar sicer ni adrenalinsko podprto, vendar je za zdravo odraščanje zelo pomembno: mirno okolje in tišino za primerno zbranost. To je pomembno, zlasti v sodobnem času, ki ga zaznamujejo hektika, stres, hrupnost, napadalnost, nezaupanje, iz katerih se rodijo motnje pozornosti, nesposobnost koncentracije in pomanjkanje samo-zaupanja. Obstaja cela vrsta umirjenih dejavnosti in zabavnih nalog, ki otroku omogočajo izkušnje brez brezglavega vpitja, ekstremnega navdušenja in močnega čustvovanja. Pri takih igrah in dejavnostih so aktivni vsi čuti. Otrok postane pozoren na najmanjše dogajanje: tiho petje ptice v daljavi, pristanek ptičjega peresa na dlani, dvigovanje kamenčkov s prsti na nogah... in na podobne »majhne« dogodivščine, pri katerih te nihče ne priganja, češ da je sila... Mnogi otroci živijo v neugodnih družinskih razmerah, ker sta starša ločena, ker se kregata, ker je kdo od njiju predan pijači ali samo zato, ker sta »preobsedena« s svojimi dejavnostmi. Vsi otroci potrebujejo trdne korenine za življenje brez posebnega strahu. Tudi način življenja se je danes spremenil. Otroci sicer živijo v skupnosti s svojima staršema, čeprav manjši odstotek živi samo z enim izmed staršev in so še druge izjeme. Otrok torej živi v družini. Vendar v »družinski filozofiji« so se zgodile nekatere bistvene spremembe. Mladi pari zaključijo najprej šolsko izobrazbo, poiščejo primerno delovno mesto in se šele nato po dolgem razmišljanju odločajo, ali bi spravili na svet otroka. Način, kako živeti z otrokom, pa so navadno povzeli po prebrani literaturi ali s pomočjo drugih medijev. Sami niso imeli možnosti nabiranja izkušenj z lastnim opazovanjem življenja drugih z otroki. Spremembe so tudi v okviru širše družine: novega člana sprejmejo z velikim veseljem, odobravanjem in navdušenjem, kasneje pa postane njegovo varstvo težavno, saj je potrebno prav vsak dan. Mlada starša včasih po začetnem navdušenju sorodnikov in prijateljev ne najdeta nikogar, ki bi skrbel za njunega otroka, ko ju ni. Sodobna zasvojenost s storilnostjo povzroča tudi spremembe v družini. Če se pravočasno ne zavemo, da otrokom ni dovolj le ekonomsko blagostanje, pač pa potrebujejo tudi duhovno bogastvo, srčen pristop in ljubeče družinsko okolje, gremo naproti neljubim posledicam. Trdne korenine so pogoj za zdravje. Če se je torej "družinska filozofija" v sodobnem času spremenila, mora družba poiskati nove rešitve v prid otroški vzgoji in najti pravo ravnovesje v odnosu do gospodarskih dejavnosti, kjer sta prioriteta prestiž in denar. Za zdravo odraščanje potrebuje otrok zdravo družbeno in duhovno okolje, ki je lahko različno glede na religioznost ali nereli-gioznost staršev, zaradi tega pa iskanje duhovnosti in poglabljanje v vrednote namesto plitvih in plehkih potrošniških užitkov ni nič manj pomembno. Današnji otroci razpolagajo z marsičem, česar prej ni bilo, potrebujejo pa prav kakor nekdanji otroci zlasti možnost, da v sebi oblikujejo prava čustva, katera bodo znali deliti z drugimi. Če se počutiš udobno in prijetno, se veliko smeješ. Smeh je pol zdravja, so bili prepričani nekoč, danes pa iz tega naredijo enega izmed novih tečajev za dobro počutje, kjer se smeh umetno spodbuja, ker ni več prave spontanosti. Današnji otroci torej niso težavnejši, so pa nedvomno drugačni. Vsaka generacija se razlikuje od druge zaradi svojih priložnosti in strahov. Današnji otroci potrebujejo možnost, da razvijejo vse svoje čute: vid, sluh, okus, tip, voh in ravnotežje. Čim manj predpripravljenih stvari bodo imeli na razpolago, tem bolj bodo lahko utrdili in razvili svojo ustvarjalnost. Tudi oni znajo razmišljati in oblikovati rešitve. Ne dovolimo, da bi gledali na televizijo in druge medije kot na sodobna božanstva, ki edina nosijo v sebi resnico. Pomagajmo jim biti dovolj kritični v svetu, ki je preplavljen z dobro in slabo komunikacijo. Učimo jih fleksibilnosti, sposobnosti prilagajanja na drugačne življenjske razmere: vse to jim bo pomagalo tudi pri iskanju službe. V otrocih utrjujmo sposobnost spopadanja z neuspešnostjo, sposobnost zbiranja novih moči za nove izzive, s katerimi kljubovati malodušju. Razvijmo v njih potencial optimističnega gledanja na svet in smisel za humor. Tako bodo otroci razmišljali o poteh možnosti reševanja problemov kot pa da bi se jih v samopomilovanju nemočno oklepali. (jec) / ITALIJA Petek, 25. junija 2010 5 varčevalni ukrepi - V okviru splošne stavke sindikalne zveze CGIL Milijon ljudi na ulicah proti vladnemu manevru Camusso: Manever je zgrešen in krivičen - Minister Sacconi: Upam, da je to zadnja stavka 20. stoletja RIM - Več kot milijon delavcev in javnih uslužbencev se je včeraj podalo na ulice po vsej Italiji, da bi v okviru splošne stavke, ki jo je priredila sindikalna zveza CGIL, protestirali proti vladnemu finančnemu manevru. Tako ocenjuje sama CGIL, ki v svojih sporočilih za javnost navaja tudi število udeležencev na demonstracijah v večjih italijanskih mestih. V Bo-logni se je podalo na ulice 100 tisoč ljudi, v Neaplju in Milanu po 70 tisoč, v Rimu 40 tisoč, v Palermu 25 tisoč, v LAquili 20 tisoč, v Bariju, Cagliariju in Trstu po 10 tisoč, v Venetu skupno kakih 80 tisoč. V To-skani, Piemontu in Liguriji (z izjemo pokrajine La Spazia) bodo stavkali 2. julija. »Sindikalna zveza CGIL ni izolirana, dovolj je pogledati naokrog,« je dejala številka dve največjega italijanskega sindikata Susanna Camusso, ki se je udeležila protestnega shoda v Bologni (voditelj CGIL Guglielmo Epifani se te dni udeležuje 2. svetovnega kongresa Mednarodne konfederacije sindikatov v kanadskem Vancouvru). »Vladni finančni manever je treba spremeniti,« je še dejala Ca-mussova, »saj kot je zdaj zastavljen, bremeni le delavce in krajevne uprave. (... ) Nihče ne trdi, da manever ni potreben, ampak žrtve morajo biti pravično porazdeljene, poleg tega pa mora biti manever usmerjen v prihodnost in spodbujati gospodarsko rast,« je poudarila. Omenimo naj, da je bila demonstracija v Neaplju posebno živa, saj so se je udeležili tudi delavci Fiatove tovarne v Pomiglianu d'Arcu, ki so ta čas v središču pozornosti. Na shodu sta bila tudi voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro in predsednik Apulije Nichi Vendola, sicer prvi mož gibanja Levica ekologija svoboda. Generalni sekretar Demokratske stranke Pier Luigi Bersani pa se je udeležil milanske demonstracije in izrazil upanje, da bo vlada spremenila vsaj najbolj sporna zakonska določila. Stavko CGIL je ocenil tudi minister za delo Maurizio Sacconi. Dejal je, da stavka ni uspela, in izrazil upanje, da bo to »zadnja stavka 20. stoletja«. Demonstracija pred milansko stolnico ansa politika - Predsednik republike ošvrknil novega ministra Napolitano: Brancher se neutemeljeno sklicuje na upravičeno zadržanost RIM - Minister za decentralizacijo Aldo Brancher, ki ga je na predlog premierja Silvia Berlusconija pred tednom dni imenoval predsednik republike Giorgio Napolitano, ne more biti zaposlen z organizacijo ministrstva, saj je minister brez listnice. Zato tudi organizacija ministrstva ne more biti razlog za upravičeno zadržanost glede udeležbe na procesu, na katerem je obtožen nezakonitega prilaščanja v okviru poskusa banke BPI, da bi prevzela Antonveneto. Tako je včeraj predsedstvo republike sporočilo v kratki, a ostri no- ti za tisk. Opozicija, ki je Branchera že tako ostro kritizirala, češ da je postal minister, da bi ubežal roki pravi- ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Tokrat mednarodnega ugleda Italije ni rešila niti nogometna reprezentanca Sergij Premru V tujih medijih je novica dneva glede Italije izpad reprezentance iz južnoafriškega nogometnega prvenstva. CBS News piše, da so dosedanji svetovni prvaki bili ponižani na tekmi s Slovaško in primerja domiselnost in fantazijo italijanskih nogometašev z lesenim računalnikom. Italija se je znašla na dnu, »finito«, kot meni ameriška televizija, po oceni katere bo nogometno reprezentanco v Italiji pričakalo posmehovanje. Tiskovna agencija AFP pa piše, da je »brezzoba Italija plačala ceno pomanjkanja nadarjenih igralcev« predvsem pri ustvarjanju priložnosti v napadu in pri realiziranju golov. Še posebej jedki so francoski časopisi, ki izpostavljajo podobno usodo, ki je dočakala bratrance z obeh strani Alp. »Italija se je pridružila Franciji v peklu«, piše Sports.fr, primerjava pa se mi zdi površna, vsaj zato, ker italijanska reprezentanca ni zapadla v notranje polemike kot francoska, trener Lippi pa je sprejel svojo odgovornost z razliko od ošabnega Do-menecha. Še nekaj francoskih naslovov. France-Soir: »Mamma mia, kakšna katastrofa!«, L'Equipe: »Italija, drugi fiasko« (prvi je namreč francoski), Le Figaro zelo lakonično: »Ciao Italia« in pripis glede sorazmerno dobre igre italijanske ekipe v zadnjih petnajstih minutah tekme s Slovaško: »Svetovno prvenstvo pa ne traja samo četrt ure in 'Squadra Az-zurra' je zato upravičeno izpadla«. Palermo, pozabljeno mesto odpadkov, piše Le Monde. Leta 2008 so ulice Neaplja, ki ga je takrat vodila levosredin-ska uprava, bile preplavljene s kupi odpadkov, kar je pripomoglo k volilni uveljavitvi Berlusconijevega zavezništva. Danes se zgodba ponavlja v Palermu, ki je trdno v rokah desnice, vendar novica ne odmeva v italijanskih medijih, še najmanj v televizijskih poročilih. V resnici je stanje še slabše kot v Neaplju, na zatožni klopi pa je predvsem župan Cammarata: medtem ko se mesto pogreza v odpadkih, se je odpravil v Južno Afriko, na svetovno nogometno prvenstvo, pred tem pa je zvišal dajatve za odvoz odpadkov, poroča pariški popoldnevnik. Kardinal in neapeljski nadškof Sepe je osumljen v okviru preiskave zaradi korupcije pri dodelitvi javnih del, piše francoski Le Figaro. Britanski The Guardian poroča, da je kardinal na tiskovni konferenci zagotovil, da odpušča tistim, ki ga obtožujejo, in da mirno prenaša »križ« preiskave. Pariški Le Monde pa poudarja, da se je Vatikan distanciral od kardinala, ki je bil odgovoren za kongregacijo Propaganda Fide v letih od 2001 do 2006, torej v obdobju, ki je pod drobnogledom preiskovalcev zaradi sistema korupcije pri dodelitvi velikih javnih del. Fiat ni dosegel pričakovanega uspeha na referendumu med zaposlenimi v tovarni v kraju Pomigliano dArco, ugotavlja Financial Times. Skoraj dve tretjini delavcev je podprlo dogovor, po katerem bodo imeli manj sindikalnih pravic v zameno za ohranitev delovnih mest in premestitev produkcije pande iz Poljske v Kampanijo. Mnogi so priznali, da so glasovali za sporazum samo zato, da bi si zagotovili delovno mesto, saj bi v nasprotnem primeru tovarno zaprli. Rezultat referenduma pa ni popolnoma izpolnil zahtev Fiata in negotovost zaradi tretjine zaposlenih, ki ne sprejemajo dogovora, postavlja pod vprašaj novo Fiatovo investicijo 700 milijonov evrov, piše londonski finančni dnevnik. Italijanski davčni utajevalci so priznali nelegalni izvoz 97 milijard evrov, od katerih levji delež 66,8 milijard v Švico, piše nemški Die Welt. Nedavni davčni ščit oz. amnestija za one, ki so svoje neprijavljene kapitale nelegalno izvozili v tujino, bi moral po podatkih ministrstva za finance prinesti nazaj v Italijo 104 milijarde, po podatkih Banke Italije pa jih je prej omenjenih 97 milijard. Poleg plačila skromne 5 odstotne globe, se je doslej vrnilo v Italijo samo 27,7 milijarde evrov, poroča nemški konservativni dnevnik, ki navaja oceno izvedencev, po mnenju katerih davčni ščit ne bo prinesel posebnih ugodnosti, razen enkratnega davčnega priliva, ker sploh ni rečeno, da se bo denar vrnil v Italijo in da bo tudi investiran v produktivne dejavnosti. Pred kratkim je Berlusconi spodbu- dil svoje, češ da »smo najbogatejši v Evropi«. Očitno je mislil nase, ne pa na italijansko povprečje. La Vanguardia poroča, da je že drugo leto zaporedoma Španija prekosila Italijo glede bruto domačega proizvoda na prebivalca. Dnevnik iz Barcelone navaja podatek, da je Italija na 13. mestu na lestvici Evropske unije s 102 odstotkoma evropskega povprečja, Španija pa je ohranila lansko 12. mesto s 103 odstotki povprečja evropske petindvajsete-rice. Slovenija, ki je katalonski časopis sicer ne omenja, je na 16. mestu z 86 odstotki povprečja EU, tik za Ciprom in Grčijo. »Bamboccioni, italijanska izgubljena generacija«, piše francoski tednik LEx-press glede zaskrbljujočega pojava mladih, ki si brez gospodarske samostojnosti ne morejo privoščiti neodvisnega življenja in zato ostajajo doma pri starših. Kar 60 odstotkov mladih med 18. in 34. letom še živi s starši, v glavnem pa ne gre za prosto izbiro udobnega življenja, pač pa za edino možno alternativo. Da bi pritegnili pozornost na ta pojav, je v Rimu mlajši par prišel na ogled stanovanja v najem s skupino prijateljev, ki so za nekaj ur simbolično zasedli bivališče, ki si ga sicer ne morejo privoščiti. Velja omeniti, da je dopis francoskega tednika opremljen s sliko skupine mladih, ki posedajo na tržaškem pomolu; gre za posnetek našega fotografa Davorina Križmančiča. Sergij Premru EVRO 1,2294 $ +0,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. junija 2010 evro (povprečni tečaj) valute 25.6. 24.6. ameriški dolar 1,2294 1,2262 japonski jen 109,99 109,59 ruski rubel 8,3476 38,3100 56,9030 8,3378 38,2350 57,0000 danska krona 7,4434 0,82360 7,4427 0,81850 švedska krona 9,5610 7,9885 9,5741 7,9780 češka krona 25,795 1,3533 25,773 1,3555 estonska krona 15,6466 285,00 15,6466 283,78 poljski zlot 4,1235 1,2799 4,1207 avstralski dolar 1,4219 1,9558 1,4179 romunski lev 4,2860 3,4528 4,2375 3,4528 latvijski lats 0,7085 0,7085 2,2055 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,1993 7,2015 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 25. junija 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,34719 0,53825 0,74869 0,05667 0,10833 0,20667 0,455 0,739 1,024 ZLATO (999,99 %%) za kg 32.579,09 € +306,27 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 25. junija 2010 ce, in to sklicujoč se na že tako sporen zakon, je po posegu državnega poglavarja takoj zahtevala njegov odstop. »Samo odstop lahko sanira takšen škandal,« je dejal podtajnik Demokratske stranke Enrico Letta. Načelnik stranke v poslanski zbornici Dario Franceschini pa je zahteval, naj Berlusconi pojasni zadevo v parlamentu. Podobna stališča so zavzeli voditelji Italije vrednot in UDC, nezadovoljstvo z obnašanjem novega ministra pa izražajo tudi v bazi Severne lige in Finijevi privrženci znotraj Ljudstva svobode. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,97 - IMTCDCI IDriDA A KRKA I UKA KOPER 67,05 - LUKA KOPER MERCATOR PETROL 20,29 156,65 -- TELEKOM SLOVENIJE 267,45 100,77 -- BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA - -AERODROM L HIB! IANA 27 20 - AERODROM L_JUBL__JANA 2/,20 - DELO PRODAJA - -ETOL 118 40 - ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A RCM7 « Q1 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MI iMrvrccT 11,81 - KOMPAS MTS - - Mil/'A PIVOVARNA LAŠKO drr7a\/ADn\/Ai Mir a ca\/a 19,20 0 m - PROBANKA - - CAI MC I II IDI I AM A /l/ir»->1 SAVA ' TERME ČATEŽ 187,97 - TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 19,86 - MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 25. junija 2010 +0,09 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,151 81,93 1468 -0,35 -2,45 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,57 09815 -0,14 +0,94 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,5325 +4,30 +0,93 EDISON ENEL ENI 0,92 3,5925 15 50 -2,08 -1,58 FIAT FINMECCANICA 8,865 -0,96 -2,37 +0 17 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,90 14,77 -2,12 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,33 1113 +3,56 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 20,26 4 8175 -0,36 -2,97 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,31 -0,26 -0,39 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,936 0,4625 12 26 -0,31 -1,60 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 26,30 -0,97 -0,04 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,36 6,735 -0,96 -0,66 TENARIS TERNA 0,935 14,94 -0,32 -1,19 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,01 0,1207 +0,25 -0,25 +111 UNICREDIT 7,28 1,937 +1,68 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 79,05 $ +0,24 IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. junija 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 891,54 3.605,74 - TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.941,35 - FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Pon^.-jfl SRX, Beograd BIFX Saraievo 256,73 1.577,62 -0,14 Dir/\, JÛI OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.404,54 +0,47 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 10.147,81 2.223,48 1.076,84 1.082,39 6.070,60 -0,05 +0,27 +0,29 -1,23 -0,73 -1 05 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.046,47 5.046,47 3.519,73 2.352,05 -1,00 -0,97 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.130,60 2.629,25 -0,64 -0,61 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.737,48 2.851,64 20.690,79 2.552,82 17.574,53 -1,92 +0,14 -0,20 -0,54 -0,88 6 Sobota, 26. junija 2010 miTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu kmečka zveza - Jutri na Proseku jubilejni občni zbor ob 60-obletnici ustanovitve Bole: Kljub hudi birokraciji zelo kakovostno kmetijstvo Majhne kmetije se morajo nujno povečati - Panogi se približuje vedno več mladih Kmetijstvo v tržaški pokrajini pestijo danes hude omejitve in še predvsem pretirana birokracija. Zaradi tega se bodo morale kmetije povečati, ker drugače ne bodo več kos vsem zahtevam. Kljub temu in kljub mnogim težavam v preteklosti je postalo lokalno kmetijstvo zelo kakovostno, razveseljiva vest pa je v tem, da se za razliko s prejšnjimi leti vedno več mladih posveča kmetijstvu oziroma se vrača v primarni sektor. To nam je povedal podpredsednik Kmečke zveze Andrej Bole, s katerim smo se včeraj pogovorili v vidiku jubilejnega občnega zbora stanovske organizacije. Občni zbor bo pod geslom Ponosni na preteklost, verujemo v bodočnost jutri ob 9.30 v kulturnem domu na Proseku, na njem pa bodo tudi počastili 60. obletnico Kmečke zveze. Boleta smo predvsem spraševali o današnjih težavah kmetovalcev in o perspektivah za mlade, ki bi se radi posvetili tej panogi. V zadnjih dvajsetih letih so se stvari precej spremenile, je povedal. Kmetje so se v tem obdobju marsikaj naučili in se prilagodili novemu trendu. Po drugi strani bo treba v prihodnosti zaradi hude birokracije povečati kmetije oz. število uslužbencev. Kmetovalci bodo morali namreč zaposliti specializiranega uslužbenca, ki bo sledil birokratskim obveznostim, ali pa se bodo morali sami preleviti v mened-žerje in v tem primeru prepustiti delo na kmetiji tretji osebi. Kljub vsemu temu je vsekakor vinogradnikom uspelo doseči zelo visoko kakovostno raven, pravi Bole. Problem je danes seveda velikost podjetja, ker drugače nisi konkurenčen na trgu, kmetijska dejavnost pa mora biti dobičkonosna, ker drugače ni mogoče preživeti. Pri vsem tem je razveseljivo dejstvo, da se mladi vračajo v primarni sektor, je poudaril Bole, kot je to razvidno iz števila vpisov na specializirane šole. Bole gleda zato optimistično v prihodnost, tudi v zvezi z morebitnim poenostavljenem birokracije. Mnogo birokratskih obveznosti in postavk je namreč zastarelih, je poudaril. Mladi pa so danes vedno bolj podkovani, strokovna podlaga pa je poglavitna za uspeh in razvoj. A.G. Podpredsednik Kmečke zveze Andrej Bole kroma kmečka zveza - Jutri bo jubilejni občni zbor Med ustanovitelji Kmečke zveze je bil pred 60 leti tudi Anton Petaros Med ustanovitelji Kmečke zveze, ki praznuje letos svojo okroglo obletnico, je bil pred šestdesetimi leti tudi Anton Petaros. Občni zbor Kmečke zveze bo pod geslom Ponosni na preteklost, verujemo v bodočnost jutri ob 9.30 v kulturnem domu na Proseku, pred tem pa smo obiskali Petarosa na njegovi kmetiji v Gročani, na kateri se je vselej posvečal kmetijstvu. Petaros je pri častitljivi starosti 88 let danes še edini živ ustanovitelj kmečke stanovske organizacije. Kot nam je povedal, so se pred 60 leti kmetje zbrali v organizacijo, izvolili so predsednika in tajnika, sam pa je bil odbornik. Pri Kmečki zvezi so reševali težave, s katerimi so se takrat soočali kmetje in na prvem mestu živinorejci, za to pa so se tudi neposredno srečevali z njimi na njihovih kmetijah. Pretežno so se pri Kmečki zvezi ukvarjali s problematiko pokojnin, jusarskim premoženjem, srenjami in tako naprej, sploh pa so nudili pomoč in navodila včlanjenim kmetovalcem. Danes pa se je vse spremenilo, pravi Petaros. Nekoč je bilo v Gročani npr. 200 glav živine, danes pa ni niti ene več. Skratka »vse je propadlo«, je potožil Petaros in v zvezi z Gročano povedal, da so mladi odšli in se nočejo več ukvarjati s kmetijstvom. (ag) miljska občina - Ovrednotenje posebnega naravnega območja Nališpana Osapska jezerca Poseg je opravila miljska občinska uprava - Počiščenje jezerc, ureditev poti, namestitev informativnih didaktičnih panojev Jerezca ob Ospu predstavljajo v miljski občini posebno naravno značilnost. Nič čudnega, da ji je domača občinska uprava namenila v veliko pozornost, da bi postala okoljsko še bolj zanimiva in privlačna. Tako je stekel načrt za ovrednotenje tega predela, ki so ga pred kratkim dokončali, včeraj pa ob prizost-nosti župana Neria Nesladka, podžupana in občinskega odbornika za javna dela Franca Crevatina ter odbornice za mladinske dejavnosti Loredane Rossi predali prenovljeno območje svojemu namenu. Uprava je opravila več posegov. V prvi vrsti so obnovili in očistili kak kilometer dolgo pot, ki vodi okrog jezerc in po bližnjem gozdiču. Prenovljen je bil dostop do poti z lesenim vhodom in z mapo z vrisanimi potmi. Nadalje so počistili jezerca in bližnje gozdno območje, ob tem pa tudi prenovili že prej obstoječe razgledne točke in obnovili ograjo, da bi preprečili divje odlaganje odpadkov. Med drugim je bil opremljena razgledna točka v bližini jezerc, s katere je mogoče - preko lukenj -opazovati prisotne živalske vrste ne da bi jih pri tem motili. Poleg tega so bili nameščeni informativni in didaktični panoji z informacijami o poteh, o prisotnem živalstvu in rastlinstvu, jasli za hranjenje živali in hišice za ptice. Prenovitvena dela so trajala tri mesece. Na novo ovrednoteno naravno območje predano namenu kroma občina trst Regulacijski načrt: politično soočenje Urbanistična komisija tržaškega občinskega sveta je včeraj nadaljevala z obravnavanjem odloka o občinskem regulacijskem načrtu. Člani komisije - prisotni pa so bili tudi predsedniki rajonskih svetov - so razpravljali o dogovorih občinske uprave z državno in vojaško domeno, z deželo in drugimi ustanovami. Ti dogovori so v bistvu temeljnega pomena, saj na njih temelji del celotne strukture regulacijskega načrta. Na primer: občinska uprava je dosegla dogovor z državno upravo o koriščenju nekdanje vojašnice pri Banih v gradbene namene. Če bi med razpravo v občinskem svetu prišlo do spremembe v regulacijskem načrtu določene namembnosti območja (beri: nove gradnje), bi propadel dogovor z državno domeno, in posledično, tudi ves regulacijski načrt. Urbanistični dokument je bil tudi v ospredju srečanja načelnikov skupin des-nosredinske večinske koalicije v občinskem svetu, pokrajinskimi tajniki strank te koalicije in tržaškim županom Robertom Dipiazzo. Bili so prisotni pokrajinska koordinatorka Ljudstva svobode Sandra Savino, njegov namestnik Piero To-noni, vodja Ljudstva svobode-Forze Italia v mestni skupščini Piero Camber, vodja Ljudstva svobode-Nacionalnega zavezništva Antonio Lippolis, vodja Di-piazzove liste Angelo Pierini, pokrajinski tajnik Severne lige Massimiliano Fedriga, vodja Severne lige v občinskem svetu Maurizio Ferrara, pokrajinski tajnik UDC Edoardo Sasco, vodja UDC v mestni skupščini Roberto Sasco in predsednik občinskega sveta Sergio Pacor (PRI). Sullijevo skupino niso povabili na sejo, pomeni, da je Ljudstvo svobode ne priznava kot del desnosredinske večinske koalicije. Sejo so zahtevali predstavniki Severne lige in UDC, da bi razčistili stališča o regulacijskem načrtu, potem ko se je kar pet Dipiazzovih odbornikov (vsi štirje odborniki iz vrst Nacionalnega zavezništva in predstavnik Forze Italia Paolo Rovis) vzdržalo pri glasovanju o odloku o regulacijskem načrtu. Sestanek je trajal kar dve uri, sklicatelji so zahtevali večje sodelovanje med raznimi koalicijskimi silami pri zadevah, ki so tačas temeljnega pomena, kot so prav regulacijski načrt, bodočnost sejemskega razstavišča, morskega parka, pa tudi bodočnosti otroške bolnišnice Burlo Garofolo. Piero Camber je bil po sestanku vidno zadovoljen. Srečanje je okrepilo koalicijo, je ocenil. »Regulacijski načrt bo odobren v predvidenem roku, to je pred poletnimi počitnicami, saj imamo zagotovljenih potrebnih 21 glasov,« je poudaril. »Domenili smo se tudi o delovanju v prihodnjih devetih mesecih, do volitev,« je dodal. Pomeni, da je Dipiazzova uprava trdna, vzdržani glasovi polovice odbornikov naj bi je ne ošibili, je dal razumeti. Politična kronika včerajšnjega dne beleži tudi tiskovno konferenco občinskega svetnika Severne lige Giuseppe-ja Portaleja. Predstavil se je z italijansko zastavo na mizi in poudaril, da se zavzema za tiste principe federalizma, ki sta jih nakazala Giuseppe Mazzini in Carlo Cattaneo, da se čuti Italijana in spoštuje simbola državne enotnosti kot sta trikolorna zastava in mamelijeva himna. V teh okvirih bo proslavil skorajšnjo 150-letnico zedinjenja Italije. Napovedal je, da bo med ligaši predlagal referendum o tem, ali tržaški pripadniki Severne lige priznavajo Italijo. Kajti: v Trstu ni mogoče zmagati na volitvah brez italijanske zastave. Na vprašanje, kaj meni o znani Bos-sijevi izjavi o »straniščni rabi italijanske zastave«, je odgovoril eden od prisotnih ligaških pristašev,Mario del Moro: »Nekateri očitno ne prenesejo alkohola... « M.K. / TRST Sobota, 26. junija 2010 7 državni izpit - Na višjih srednjih šolah so včeraj pisali tretjo nalogo Konec pisnega dela mature V ponedeljek začetek spraševanj Kandidati so se soočili z nalogami, ki so jih sestavile maturitetne komisije, obsegale pa so več predmetov Mnogi kandidati se je bojijo, ker jo imajo za najtežjo, medtem ko po mnenju nekaterih drugih ne bi smela povzročati prevelikih težav. Kakorkoli že, vsi so morali ugrizniti v to kislo jabolko. Govorimo o tretji pisni nalogi v okviru letošnjega državnega izpita na višjih srednjih šolah, ki je bila na sporedu včeraj dopoldne in za pisanje katere so imeli kandidati štiri ure časa. Če sta prva in druga pisna naloga vse-državnega značaja, saj ju določijo na ministrstvu za šolstvo, je pri tretji drugače: sestavi jo namreč vsaka maturitetna komisija posebej, vsebuje pa vprašanja iz več predmetov, na voljo pa je tudi več tipologij naloge. V okviru tipologije A mora kandidat sintetično obravnavati določeno tematiko, pri tipologiji B mora na kratko odgovoriti na več vprašanj iz istega predmeta, medtem ko tipologija C predvideva vrsto vprašanj, pri katerih mora kandidat izbirati med več odgovori. Tipologija A je prišla v poštev za kandidate naravoslovno-multimedijske, znan-stveno-fizikalne in jezikovne smeri Lice-ja Franceta Prešerna, ki so morali sintetično obravnavati po eno vprašanje, vezano na določene predmete: na naravoslo-vno-multimedijski smeri so bili to italijanščina, tuj jezik, filozofija in prirodopis, na znanstveno-fizikalni tuj jezik, filozofija, telesna vzgoja in prirodopis, na jezikovni smeri pa latinščina, matematika, tuj jezik in zgodovina, medtem ko je na klasični smeri prišla v poštev tipologija B, kjer so morali kandidati odgovarjati na tri vprašanja za vsak določen predmet, pri čemer je komisija izbrala matematiko, prirodo-pis, zgodovino umetnosti in italijanščino. Tipologija B je prišla v poštev tudi za kandidate obeh smeri Pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška: na pedagoški smeri so morale kandidatke odgovarjati na vprašanja iz filozofije, risanja in zgodovine umetnosti, italijanščine in naravoslovja, na družboslovni smeri pa so se kandidati ukvarjali s tujim jezikom, matematiko, zgodovino in italijanščino. Na Poklicnem zavodu Jožefa Stefa-na so se odločili za mešano tipologijo na- več fotografij na WWW.primorski.eu Razlaga naloge na zavodu Stefan (desno) in koncentracija pri pisanju naloge na zavodu Zois (spodaj) kroma loge z značilnostmi tipologij B in C: poleg odgovorov na več vprašanj za vsak predmet so morali kandidati pri vrsti vprašanj dati pravilen odgovor, ki so ga morali izbirati med različnimi možnostmi. Kar se tiče predmetov, so na oddelku za tehnike elektronskih industrij prišle v poštev elektronika in telekomunikacije, telesna vzgoja, matematika in tuj jezik, na oddelku za tehnike mehanskih industrij pa elektronika in elektrotehnika, tuj jezik, telesna vzgoja in matematika. Na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa so kandidati pravno gospodarsko podjetniške smeri pisali nalogo tipologije B z odgovori na vprašanja iz italijanščine, prava in telesne vzgoje, medtem ko je na oddelku za geometre prišla v poštev tipologija A s sintetično obravnavo tematik, vezanih na topografijo, italijanščino in gradbeništvo. S pisanjem tretje naloge se je tako včeraj zaključil pisni del državnega izpita, ki se bo v ponedeljek prevesil v svojo drugo polovico, ko se bodo na vseh šolah začela ustna spraševanja. Na nekaterih šolah bodo končni izidi znani že v prihajajočem tednu, medtem ko bo za izide na nekaterih smereh na liceju Prešeren treba čakati do začetka naslednjega tedna. (iž) Julija zaprt železniški prehod pri Nabrežini Tržaška pokrajinska uprava bo v drugi polovici julija za nekaj dni vozilom in pešcem prepovedala dostop do železniške proge v bližini nabrežinske postaje. Zaradi vzdrževalnih del na železniški progi med Tržičem in Opčinami bo pokrajinska cesta, ki povezuje na-brežinsko postajo s Šempolajem, pri železniškem prehodu zaprta, in sicer od 8. ure 19. julija do 18. ure 23. julija. Obvoz bo primerno Obvestilo podjetja Trieste Trasporti Podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bodo okenca podjetja v Ulici La-voratori 2 od ponedeljka, 28. junija, do petka, 27. avgusta, sledila poletnim urnikom. Uradi za stike z javnostjo, blagajna, protokol, upravne prekrške, najdene predmete in civilno odgovornost bodo odprti od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, knjigovodstvo pa od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. Po sredi, 30. junija, pa ne bo več mogoče zamenjati vozovnic iz leta 2009, še sporoča podjetje. Več kilometrov madežev goriva Včeraj popoldne je prišlo v Trstu do prometne zmede, ko so se iz avtobusa podjetja Trieste Trasporti začeli izlivati curki plinskega olja. Voznik je okrog 14.30 prevozil dober del mesta, nato je razumel, da je nekaj narobe. Pristojno podjetje je moralo očistiti madeže goriva, ki so se pojavili na ulicah od Goldo-nijevega trga do Miramarskega drevoreda, mestni redarji pa so se medtem ukvarjali s prometom. Vse skupaj je trajalo slabo poldrugo uro. Usodni korak Več avtomobilistov je včeraj popoldne po 15. uri klicalo službo 118, karabinjerje in gasilce, ker je na tleh v Ulici Castelliere pri Ka-tinari ležal človek. Moški se je odločil za usodni korak, skočil je s hitre ceste. Reševalci nesrečniku niso mogli nuditi pomoči. trgovinska zbornica Milijon evrov za lažji dostop do kreditov Pomembna dogovora s konzorcijema Confidi »Znižati obrestne mere bančnih kreditov na največ dva odstotka in podaljšati rok za vračanje posojil z aktualnih treh let na sedem do deset let. Tako bo več likvidnosti.» S temi besedami je predsednik tržaške Trgovinske zbornice napovedal pozitivne učinke dogovorov, ki ju je zbornica včeraj podpisala s tržaškima konzorcijema za posojilno jamstvo Confidi Trieste in Confidi Artigiani e PMI (za obrtnike in majhna podjetja). Vzajemni družbi podpirata majhna in srednja podjetja v pokrajini pri dostopu do kreditov in pri pridobivanju tveganega kapitala po olajšanih pogojih. Omenjena konzorcija sta zastopala Franco Sterpin Rigutti (Confidi Trieste) in Dario Bruni (Confidi Artigiani e PMI). Dogovora namenjata konzorcijema milijon evrov (600 tisoč za Confidi Trieste in400 tisoč za Confidi Artigiani) za kreditno podporo majhnim in srednjim podjetjem. »Trgovinska zbornica je že lani odštela milijon evrov, učinki pa so bili zelo dobri,« je podčrtal Paoletti. Confidi Artigani je lani s svojimi 400 tisoč evri jamčila 101 posojilo v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov, Confidi Trieste pa je s 600 tisoč evri omogočila 168 jamstev (21 za začetek in razvoj dejavnosti, 36 za obnovo investicije in 111 za finančno krepitev) v skupni vrednosti 10,5 milijona evrov. Dogovora bosta že prihodnji teden aktivna pri sedmih ali osmih bankah, je razložil Sterpin Rigutti, Bruni pa je pristavil, da je postopek za izdajo jamstva zelo hiter, »dovolj je pet do šest dni«. Rektor Francesco Peroni komendnik Rektor Univerze v Trstu Francesco Peroni je prejel odlikovanje italijanske države za zasluge. Predsednik republike Giorgio Napolitano mu je namreč z odlokom z dne 2. junija letos podelil naslov komendnika reda za zasluge italijanske republike. Pero-nija je z novico seznanil tržaški prefekt Alessandro Giacchetti. sdgz - Občni zbor sekcije za mednarodno trgovino in storitve Promocija, iskanje virov in stiki z ustanovami Uspešna gospodarska misija v Makedoniji 18. junija so se na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v obrtni coni Zgonik pri Proseku zbrali člani sekcije za mednarodno trgovino in storitve. Poročilo, ki ga je podal predsednik sekcije Robert Devetak, je zaobjemalo delovanje sekcije in odbora v zadnjih treh letih, ki so jih zaznamovali izredni dogodki, od pristopa Slovenije k shengenskemu sporazumu in uresničitvi prostega pretoka ljudi do predsedovanja Evropski uniji in hude finančne krize, ki se je pokazala tudi na hitro rastočih trgih srednje in vzhodne Evrope, kjer so naši operaterji še najbolj prisotni in se morajo dnevno soočati s težavami partnerjev in včasih na žalost tudi s stečaji. Delovanje sekcije in njenega odbora je bilo usmerjeno v tri smeri: promocijo včlanjenih podjetij, iskanje virov, ki izboljšujejo storilnost podjetij in v stike z javnimi ustanovami, ostalimi stanovskimi organizacijami in podpornimi strukturami. Ustvarjena je bila računalniška baza podatkov vseh članov, v pripravi pa je brošura sekcije, ki bo služila kot promocijsko gradivo za včlanjena podjetja. Sekcija pa je bila tudi pobudnica kartice in mreže popustov SDGZ Član-članu, priredila je številna informativna srečanja in družabne večere. Pred kratkim se je skupina šestih podjetij članov SDGZ (Dila, La Fornitrice, Liaison, Primoaroma, Terpin, Timex) udeležila uspešne gospodarske misije v Makedonijo v priredbi podjetja tržaške trgovinske zbornice ARIES, katere pobudniki so bili prav člani SDGZ. V okviru občnega zbora sekcije je steklo tudi srečanje z generalno konzulko Republike Hrvaške v Trstu Nevenko Grdinic ter predsednikom hrvaške skupnosti v Trstu in združenja Občni zbor je potekal na sedežu SDGZ v obrtni coni Zgonik kroma ACCOA Damirjem Murkovicem o trenutni gospodarski situaciji s posebnim poudarkom na gospodarskih izmenjavah med Italijo, Furlanijo-Julijsko krajino in Hrvaško. Murkovic je prikazal izsledke raziskave o blagovni izmenjavi med državama ter njenem padcu v zadnjih dveh letih. Oba gosta sta bila vsekakor optimista glede nadaljnjega razvoja, saj so, kljub političnim trenjem, odnosi med Hrvaško, Slovenijo in Italijo dobri. Hrvaška si veliko obeta tudi od pristopa k EU in možnosti črpanja strukturnih skladov. Pozdravil je tudi predstavnik podjetja ARIES tržaške Trgovinske zbornice Michele Crosatto. Na občnem zboru so nenazadnje izvolili novi odbor sekcije, ki ga sestavljajo Robert De-vetak (La fornitrice srl - predsednik), Mitja Bau-zon (KB1909 Spa), Ivo Corva (Mladika Scarl), Erich Cossutta (Cossutta Srl prevozi), Aljoša Čok ml. (Dila Srl), Andrej Don (Globex Srl), Edi Fer-luga (Timex), Robert Frandolič (Fimago doo Nova Gorica), Ivana Jovovic (Cogeco Spa), Romano Pernarčič (Zadružna kraška banka), Marko Petelin (Infordata Srl), Fabrizio Polojaz (Pri-moaroma Srl), Nadja Rupel (Liaison Srl), Aleksander Rustja (Friulexport Spa), Aleksander Semen (Čedajska banka), David Slobec, Adriano Sossi (Jadranska finačna družba srl) in Janez Terpin (Terpin Spa Gorica). 8 Četrtek, 24. junija 2010 TRST / naravoslovni muzej - V Ulici Tominz nastaja nov občinski muzejski pol Dinozaver Antonio, medvedi, metulji in fosili imajo nov dom Muzejsko zbirko so po 150 letih prvič preselili - Trenutno na ogled le pritlični prostori Dinozaver Antonio (njegovo uradno ime je Tethyshadros insularis) je pred sedemdesetimi milijoni let živel na območju, ki mu danes pravimo Ribiško naselje. Od včeraj pa ima Antonio nov dom: v družbi jamskega medveda (ki je sicer izumrl pred dvanajst tisoč leti), leva, želv, bogate zbirke živobarvnih metuljev, hroščev in drugih živali, a tudi fosilov, značilnih za tržaški teritorij, je razstavljen v pritličnih prostorih novega občinskega naravoslovnega muzeja. V Ulici Tominz, nedaleč od tržaškega sejmišča, nastaja namreč občinski muzejski pol. Dežela Furlanija Julijska krajina je temu projektu namenila sedem milijonov evrov: polovico vsote je Občina Trst uporabila za ureditev naravoslovnega muzeja, ki je bil doslej na Trgu Hortis. Ostali del vsote pa bodo namenili »vojnemu muzeju za mir«, ki ga je po dolgem zbira-teljskem delu zapustil Diego de Henriquez. Občinski kulturni odbornik Massimo Greco je med včerajšnjim odprtjem prvih dveh soban naravoslovnega muzeja dejal, da bo muzejski pol nared ob koncu leta 2011, najkasneje leta 2012. Priznal je sicer, da je velika stavba v Ulici Tominz (v neposredni bližini Ulice Cumano) nekoliko odročna, po njegovem mnenju pa bodo bogate muzejske zbirke za številne obiskovalce dovolj vabljive. Podpredsedniku Pokrajine Trst Walterju Godini je zato priporočil, naj podjetje ACT poskrbi, da bodo tudi avtobusne povezave temu primerne. Osrednji protagonist včerajšnjega odprtja pa je bil Sergio Dolce, direktor občinskih znanstvenih muzejev (ob naravoslovnem še morskega muzeja, botaničnega vrta in akvarija). Dolce se bo prihodnji teden upokojil, tako Greco kot direktor občinskih kulturnih storitev Adriano Dugu-lin sta mu priznala, da je v ureditev nove- Muzej je odprt od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure kroma ga muzeja vložil ogromno energije in ljubezni. Dolce je izpostavil bogastvo, ki ga skrivajo muzejske zbirke (med njimi je tudi preko 40.000 znanstvenih publikacij), posebno zadovoljen pa je, da mu je uspelo v muzejskih prostorih ustvariti pravo sobo čudes ali Wunderkammer, v kateri so starodavni zbiralci »grmadili«najrazli-čnejše predmete, ki so bili za tiste čase presenetljivi. Iz tistih čudežnih zbirk so nato nastali moderni muzeji. Preden je štiriletna Gaia prerezala trobojnico in je nove prostore blagoslovil monsinjor Ettore Malnati, se je Dolce imensko zahvalil svojim dragocenim sodelavcem: od zoologa, dr. Bressija, do požrtvovalnega Mustafe ... (pd) ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Namestili bankomate v slovenskem jeziku Slovenščina Zadružna kraška banka je omogočila strankam, da se v vseh njenih ban-komatih lahko poslužujejo tudi slovenskega jezika. To je dodatna pobuda, ki utrjuje politiko ohranjevanja identitete slovenske banke. Željo, da bi poslovali z bankomatom tudi v slovenskem jeziku, so večkrat izrazili člani na zadnjih občnih zborih. V slovenščino so bile prevedene vse možne strani, ki jih je banki posredovala družba, ki upravlja bankomate večina zadružnih bank. Kot je na območnih sestankih izjavil predsednik Sergij Stancich, predstavlja visoka naložba v posodobitev bankoma-tov z možnostjo uporabe slovenščine udejanjanje pomembnega političnega cilja, ki ga ima banka, to je ohranitev slovenskih korenin. »Naša banka je odprta do vseh, a vsem mora biti jasno, v katero realnost stopajo«, je v svojih posegih poudaril predsednik upravnega sveta. Delovanje bankomata v slovenščini se pridružuje široki paleti uslug in storitev, ki jih člani in stranke lahko opravljajo v slovenskem jeziku. Ta politika ohranjanja slovenskih korenin je prišla do izraza tudi leta 2008, ob stoletnici osrednjega bančnega zavoda, ko je banka predstavila nov logotip. Slovenska kratica ZKB (Zadružna kraška banka) je nadomestila dotedanjo »BCC« (Banca di Credito Cope-rativo) ter si tako zagotovila tudi vsestransko razpoznavnost kot slovenska banka, ki je že sto let zakoreninjena na kraškem ozemlju. Z novo grafično podobo in novim imidžem je banka obnovila tudi svojo spletno stran. S pomočjo enostavnega in jasnega vmesnika nudi spletna stran www.zkb.it v slovenskem in italijanskem jeziku zasebnikom, podjetjem in članom vse informacije o novostih, proizvodih in storitvah, predvsem pa instrumente za samostojno vodenje tekočega računa ZKB. S temi pobudami je kreditni zavod dokazal, da je globoko zakoreninjen v našem prostoru in pozoren do celotne krajevne skupnosti: v okviru le-te posluje neločljivo in v znamenju kontinuitete. lucchini energia »Z uplinjevalnikom finančna straža Letos odkrili in termoelektrarno že več kot sto boljša kakovost zraka« davčnih utajevalcev Po rekonverziji škedenjske železarne ter izgradnji uplinjevalnika in kombinirane termoelektrarne pri Žavljah bi se zagotovo izboljšala kakovost zraka na območjih, ki so danes pod udarom emisij iz tržaških industrijskih obratov, že danes pa je vpliv emisij na ostale predele Trsta zanemarljiv. To izhaja iz dopolnilne dokumentacije, ki jo je družba Lucchini Energia izročila italijanskemu ministrstvu za okolje in Deželi Furlaniji-Julijski krajini v okviru postopka za pridobitev ocene o vplivu na okolje in integriranega okoljskega dovoljenja za gradnjo termoelektrarne. Po mnenju družbe Lucchini Energia novi dokumenti nudijo odgovore tudi na pripombe občanov in okoljevarstvenih organizacij: tako naj bi z delovanjem elektrarne v zraku prišlo le do rahlega zvišanja koncentracije žveplovega dioksida, medtem ko bi se znižala koncentracija dušikovega dioksida, prašnih delcev PM10, ogljikovega monoksida in emisij, ki vplivajo na podnebje, kot so npr. ogljikov dioksid, prašni delci PM2.5 in ozon. Omenjeni podatki so na voljo na spletni strani www.lucchinienergia.com. Finančna straža je v prvih petih mesecih tega leta v Furlaniji-Julijski krajini zasačila že 127 ljudi in podjetij, ki niso plačali niti evra davkov. S tem se je priliv v državne blagajne povečal za 82 milijonov evrov (14 milijonov evrov davka na dodano vrednost in 68 milijonov evrov drugih davkov). Podatke so omenili včeraj na slovesnosti ob 236. obletnici ustanovitve finančne straže. Prireditev je bila dopoldne pri Sv. Justu. Finančna straža je v naši deželi v prvi polovici leta 2010 odkrila tudi 266 delavcev brez veljavne delovne pogodbe. Na področju boja proti tihotapstvu so finančni stražniki zaplenili dve toni tujih tobačnih izdelkov, pa tudi 81 tisoč kosov blaga s ponarejenimi znamkami ali pa prenizke kakovosti. Finančna straža redno nadzoruje nekdanje mejne prehode, posebno pozornost posveča nezakonitemu prevažanju goriva iz Slovenije v Italijo. Zasebnik lahko v Italijo uvozi največ deset litrov bencina ali plinskega olja. Začenja se poletna šola Joyce School Okrog šestdeset študentov in univerzitetnih profesorjev bo od nedelje »obiskovalo« poletno šolo Joyce School, ki jo v Trstu prirejajo že štirinajstič. To je eden osrednjih dogodkov, ki jih literarna svetovna javnost posveča irskemu pisatelju. Preučevalci njegovih del in študentje z vsega sveta bodo teden dni preživeli v krajih, ki jih je James Joyce označil »moja druga dežela«. Številni med njimi so dobitniki posebnih štipendij, ki so jih dale na razpolago razne javne in zasebne ustanove, organizatorji pa so opozorili, da postavlja stalno krčenje prispevkov pod vprašaj tudi obstoj šole Joyce School. Jutranji spored bo potekal v avditoriju muzeja Revoltella, popoldanski pa na Filozofski fakulteti (Androna Campo Marzio 10). Tudi letos bodo imeli udeleženci priložnost, da se pobliže seznanijo z dvema literatoma. Letošnja »rezidenčna avtorja« sta irski pesnik Greg Delanty in pisatelj Colin Bateman iz Belfasta. Stoletniki na kosilu Petdeset stoletnic in stoletnikov, ki živijo v Trstu (na skupnih 160), je sprejelo vabilo Občine Trst in se bo danes udeležilo slavnostnega kosila v nekdanji ribarnici. Kosilo se bo pričelo ob 12.30, za prijetno vzdušje pa bo poskrbel tudi orkester. Odprtje razstave Le mille e una donna V prostorih v Ulici Locchi 22 bodo v ponedeljek ob 18.30 odprli skupinsko razstavo del, ki so nastala v sklopu risarske in slikarske delavnice združenja Luna e l'altra. Združenje sodeluje s tržaško zdravstveno ustanovo in skuša nuditi pomoč ženskam brez prave socialne mreže. Delavnico je vodila Laura Bonifacio Cosmini, na ponedeljkovem odprtju pa bo bo spregovoril Gran-franco Sgubbi. Danes voden ogled številnih sivk v cvetu V občinskem botaničnem vrtu (Ul. Carlo de' Marchesetti 2) tačas cvete bogata zbirka sivk z raznih koncev sveta. Danes in prihodnjo soboto (3. julija) bodo člani združenja Cittaviva poskrbeli za strokovna vodstva po botaničnem vrtu: vodiči bodo na voljo med 10. in 12. uro. borzni trg - Včeraj odkrili vodomet in kip Neptun spet na mestu Boga morja so po prvi svetovni vojni preselili na Trg Venezia, od koder so tedaj odstranili Maksimilijanov kip Včerajšnje odkritje vodometa ob županovi navzočnosti kroma Neptun je spet na svojem mestu. Včeraj je tržaška občinska uprava v okviru načrta za popolno prenovo Borznega trga postavila na prvotno mesto vodomet s kipom rimskega boga morja. Dogodku je prisostvoval župan Roberto Dipiazza. Vodomet je bil do konca prve svetovne vojne na Borznem trgu, nato pa so ga italijanske oblasti kmalu preselile na Trg Venezia, od koder je bog morja »izpodrinil« kip Maksimilijana Habsburškega. Leta 2008 se je slednji iz občinskih skladišč vrnil na svoje mesto, zdaj pa je se turistom in njihovim fotoaparatom na Borznem trgu nastavlja Neptun. Tako je občinska uprava obema trgoma povrnila podobo izpred leta 1918. / TRST Sobota, 26. junija 2010 9 OPČINE - V Finžgarjevem domu Za zaključek Male gledališke šole Zvezdica Zaspanka Z dvojno predstavo Zvezdice Za-spanke Franeta Milčinskega se je pred dnevi zaključila letošnja Mala gledališka šola Matejke Peterlin, ki sta jo že deveto leto zapored organizirala Radijski oder in opčine Ninotu od Banov v slovo Moški pevski zbor Tabor z Opčin se je v četrtek, 24. junija na domačem pokopališču s pesmijo poslovil od svojega bivšega pevca Ninota Vidalija od Banov, ki je umrl v svojem 74. letu starosti. K zadnjemu počitku ga je spremljalo veliko prijateljev in znancev, saj je bil Nino zelo znan v naši skupnosti. Ko smo ustanovili na Opči-nah pevski zbor leta 1969, se nam je Nino takoj pridružil. S profesorjem Svetom Grgičem smo začeli s pevskimi vajami, sledili so nastopi, koncerti gostovanja in Nino je vedno pridno hodil k vajam, saj je bil dober bas in zanesljiv pevec. Pri vajah smo preživeli skupaj nešteto večerov in se naših pevskih nastopov in uspehov veselili. Posebno prijetno nam je bilo na gostovanjih, kot takrat, ko smo prvič gostovali v Trbovljah in so nam Zar-jani pripravili navdušen sprejem. Nepozabno doživetje je bilo gostovanje v Makedoniji leta 1979. V arhivu sem našel fotografijo, ko se je naš zbor nastavil fotografu pod mogočnim spomenikom padlih v NOB-ju v Skopju. Nino je z nami pel več kot 25 let. Potem se je pa od zbora oddaljil. Večkrat sem ga skušal prepričati, da se vrne, a zaman. Lani je zbor praznoval 40. obletnico svojega delovanja in takrat smo povabili tudi bivše pevce, da bi se nam pridružili na slavnostnem koncertu in bi vsi skupaj zapeli prve dve pesmi programa. Takrat se je vabilu odzval tudi Nino. Kazalo je, da se bo spet vrnil k zboru, a se je potem premislil. Pred nekaj meseci, ko sem ga srečal v baru Prosvetnega doma, se mi je potožil, da je moral v bolnišnico, ker mu srce nagaja. Pred nekaj tedni so mi povedali, da je spet v bolnišnici in v četrtek smo se od njega poslovili na openskemu pokopališču. MoPZ Tabor se je od Ninota poslovil s pesmijo. Vsi pevci smo mu hvaležni za ves čas, ki ga je preživel z nami. Zbogom Nino in naj ti bo lahka domača zemlja. Ženi Julki, sinu Borisu, hčerki Valentini in vsem sorodnikom naj gre iskreno sožalje MoPZ Tabor. Armando Slovenska prosveta. Na odru Finžgarje-vega doma je zaživela poetična in večkrat duhovita igrica o zvezdici, ki vsak večer zamuja službo in s tem povzroča zmedo na svetu. Botra Luna jo za kazen pošlje na svet. Zvezdica Zaspanka se končno odkupi s tem, da razbojniku Ceferinu prebudi srce, ki je bilo do takrat iz kamna. Ob Zaspanki (izmenično sta jo odigrali Vida Petaros in Marta Kravos) se je na odru zvrstilo vse polno likov, od pripovedovalk-nočnih vil in škratka Zaspančka pa do sestric zvezdic, botre Lune, zvezdogleda s sinčkom, raznih osebnosti iz cirkusa, razbojnika Ceferina in uradnika mestne elektrarne. Vsak izmed nastopajočih se je izkazal v svoji vlogi, tako da je pod vodstvom mlade režiserke Alide Bevk nastala živahna in pisana predstava. Kot se je že večkrat zgodilo, starši in drugi gledalci ob zaključni prireditvi kar ne morejo verjeti, da se da narediti kaj takega v pičlih petih dneh, in to s tako številnimi otroki, starimi od 7 do 13 let. Kako je to mogoče, ko pa vemo, da potrebujemo za uresničitev gledališke predstave, v kateri nastopajo otroci, ponavadi eno celo sezono? Treba je poudariti, da so to enkratni podvigi, ki zahtevajo temeljito predhodno pripravo, potem pa koordinirano sodelovanje cele ekipe požrtvovalnih animatorjev in izkušenih vaditeljev, glasbenika, koreografa, režiserja, vsi morajo imeti ogromno fantazije in smisla za otroški svet ter biti hitri, prilagodljivi ter pripravljeni prijeti za katerokoli delo, od šivanja kostumov do strežbe pri kosilu. Tokrat je za predhodno priredbo in dopolnitev besedila, potem pa za koordinacijo dela skrbela Lučka Susič, za formalni del tečaja je bila za- dolžena Tatjana Oletič, originalno glasbo je ustvaril in pesmi z otroki naštudiral Aljoša Saksida, za plese je poskrbela Jelka Bogatec, za sceno Magda Samec, za luči in zvok pa Samuel Kralj. Za lepo in pravilno govorico so še posebej skrbeli člani Radijskega odra. Vsem tem pa je pomagalo še sedem neutrudnih animator-jev, ki so skrbeli, da je motivacija za delo 54 otrok ostala živa ali celo rasla od prvega pa do zadnjega dne. (L.S.) nabrežina - Občni zbor SKD Igo Gruden Pregled plodnega enoletnega delovanja Na občnem zboru so potrdili dosedanji odbor kroma Plodno enoletno delovanje je SKD Igo Gruden kronalo v torek zvečer na rednem občnem zboru v društvenih prostorih. Predsednik občnega zbora Zvonko Le-giša je po uvodnih besedah Marize Skerk Kosmina vodil zasedanje, ki je obsegalo poročila tajnice, blagajnice ter referentov za kulturo, pevske zbore, gledališko skupino in rekreativno telovadbo. Pri društvu so v letošnji sezoni delovali kar trije zbori, Otroški in Dekliški pevski zbor Kraški slavček (vodil ju je Mirko Ferlan) ter Mešani pevski zbor Igo Gruden (pod taktirko Mire Fabjan), ki so se vsak na Venčki v Barkovljah V Barkovljah so pridne ženske roke spletle svetoivanske venčke, na katere so bile upravičeno ponosne. svoj način, še posebno dekleta, ob vsaki priložnosti lepo izkazali. Za otroke je bilo poskrbljeno s šahovskim tečajem in pravljičnimi uricami v sodelovanju s Knjižnico Komen in v sklopu projekta Knjižnični kamenček na poti. Mladina se je zbrala v gledališki skupini in pod vodstvom režiserja Gregorja Geča postavila na oder Ionescovo Plešasto pevko. Prav vsi člani pa so lahko izbirali med različnimi rekreativnimi, kulturnimi in glasbenimi priložnostmi, ki jih je društvo sproti ponujalo, od koncertov, filmskih večerov, joge, pilatesa in nordijske hoje pa do pomladnih sprehodov po učnih in kraških poteh okoli Nabrežine ter jezikovnih tečajev angleščine in slovenščine. Tradicionalni Božični sejem se je iztekel zelo uspešno, prav tako kot lanskoletno praznovanje vaškega zavetnika sv. Roka. Delo in trud, ki ju je odbor vložil v avgustovske praznične dni, sta bila poplačana s prijaznim izletom s splavom po Dravi in obiskom domače pivovarne v mesecu septembru. Člani in prijatelji, zbrani na občnem zboru, so bili vidno ponosni na domače društvo in so na volitvah potrdili zaupanje sedanjemu odboru, sočasno pa sprejeli nove člane. Novi odbor tako sestavljajo nadzorniki Zvonko Legiša, Martin Petelin in Igor Pipan ter odborniki Nadja Doljak, Valentina Krebel, Damjan Gerli, Petra Gras-si, Sergij Kosmina, Oskar Masten, Majda Massera, Tanja Pala, Zulejka Paskulin, Eva Pozzecco, Mariza Skerk, Vera Tuta, Martin Venier in Francesca Ciacchi. Novemu odboru želimo, da bi še naprej deloval s takim elanom, kot do sedaj, ter domačinom in prijateljem od blizu in daleč ponujal bogato paleto delovanja, sočasno pa predstavljal pristan, v katerega se lahko kdorkoli zateče, da bi preživel urico v lepi, prijetni in veseli družbi. Zulejka Paskulin praprot - Solidarnostna pobuda Tretji koncert za Emergency Na prireditvenem prostoru v gozdiču pri Praprotu nastopilo sedem glasbenih skupin - Lepa udeležba Prireditveni prostor v gozdiču pri Praprotu je bil pretekli torek prizorišče 3. koncerta za humanitarno združenje Emergency, ki so ga priredili vaška skupnost Praprot, SKD Vigred, Mladinski krožek Prosek-Kontovel in Mladinski krožek Igo Gruden. Prireditev je spet privabila lepo število udeležencev: Kljub temu, da je potekala sredi tedna, se je predvsem zvečer zbralo mnogo mladih in odraslih, ki so s svojimi prostovoljnimi prispevki tudi letos podprli dejavnost solidarnostne organizacije ter se seveda okrepčali ob dobro založenih kioskih. Na koncertu za Emergency je nastopilo sedem glasbenih skupin kroma Kasno popoldan in večer so s svojimi zvoki, glasbo in petjem popestrile skupine Kraški muzikantje, The Devils Band, Tiresia's folk bunch, Alter Ego, Just Burning, Grinders in The Bifolk. Vsak ansambel je postregel glasbo, ki mu najbolj leži, med vsemi pa je verjetno s svojo svežino in sim-patičnostjo najbolj prijetno presenetila skupina openskih mladoletnikov The Devils Band. 10 Sobota, 26. junija 2010 TRST / ŠD Vesna ŠD Mladina SKD Vbsna vabijo na VAŠKI PRAZNIK V KRIŽU danes, 26. in jutri, 27. junija ter 3. in 4. julija Glasba v živo vsak večer. Včeraj dan es Danes, SOBOTA, 26. junija 2010 STOJAN Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 21.10 in zatone ob 4.58 Jutri, NEDELJA, 27. junija 2010 EMA VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,8 stopinjE C, zračni tlak 1014 mb ustaljen, veter 8 km na uro severo-za-hodnik, vlaga 66-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj C. [13 Lekarne Sobota, 26. junija 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A.. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (040 812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino kMK 'M L MM I pod pokroviteljstvom m Slovenske prosvete "^T VABI NAVIDEO-VEČER Srednjeveška romarska pot »Camino de Santiago de Compostela« predstavil ga bo Alen Kermac danes, 26. junija 2010, ob 20.00 v župnijski dvorani pri sv. Ivanu (trg Gioberti) Slovensko kulturno društvo Primorsko iz Mačkolj vabi na POHOD NA UPNIK Zbor pohodnikov bo jutri, 27.6.2010 v Zazidu ob 8.15 uri ob novi športni ploščadi Ob povratku krajša družabnost ob prigrizku in kozarčku. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »A-Team«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »II segreto dei suoi occhi«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.05 »Poliziotti fuori«; 16.00, 17.15, 18.30, 19.45, 21.00, 22.15 »A-Team«; 18.05, 20.05, 22.05 »Lei e troppo per me«; 16.00 »The Hole 3D«; 15.50 »L'acc-hiappadenti«; 16.00 »Tata Matilda e il grande botto«; 18.15, 21.15 »Sex and the city 2«; 17.50, 20.00, 22.10 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; 16.00, 18.40, 21.30 »Robin Hood«. FELLINI - 16.10, 18.05, 21.40 »Il concerto«; 20.00 »La nostra vita«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »Bright star«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.00, 20.00, 22.00 »La papessa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20 »L'im-broglio nel lenzuolo«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »City Island«. KOPER - KO LOSE J - 14.30, 16.40, 18.50, 21.00, 23.10 »Poslednja pesem«; 16.20, 19.10, 22.00 »Seks v mestu 2«; 17.00 »Shrek za vedno 3D«; 14.50, 19.00, 21.10, 23.20 »Morilci«. KOPER - PLANET TUŠ 20.30, 23.25 »Robin Hood«; 11.10, 11.40, 13.30, 13.55, 15.50, 16.15, 18.10, 18.35, 18.40, 21.00 »Shrek za vedno 3D«; 21.00, 23.40 »Perzijski princ: Sipine časa«; 11.50, 16.40 »Shrek za vedno - sin-hro.«; 12.00, 15.05, 18.05, 21.05, 23.59 »Seks v mestu 2«; 14.20, 19.00, 21.20, 23.45 »Poslednja pesem«; 16.00, 18.45 »Pokvarjeni poročnik«; 11.45, 14.00, 16.20, 18.40, 21.10, 23.30 »Mora v Ulici Brestov«; 12.10, 21.15, 23.15 »Naj ostane med nami«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »5 appuntamenti per far-la innamorare«; 16.20, 18.00 »Tata Matilda e il grande botto«; Dvorana 2: 19.40, 22.30 »Alice«; 22.15 »The Hole 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Poliziotti fuori - Due sbirri a piede libero«; 21.00 »Saw VI«. SUPER - 15.45, 17.20 »L'acchiappa-denti«; 19.00, 21.30 »Sex and the city 2«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.20 »A-Team«; Dvorana 2: 18.10 »The Hole 3D«; 20.10, 22.10 »Il tempo che ci rimane«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.10 »5 appuntamenti per farla innamorare«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.10 »Poliziotti fuori -Due sbirri a piede libero«; Dvorana 5: 19.50, 22.00 »Copia conforme«; 18.00 »L'acchiappadenti«. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest: za tabor, »Krpanova kobila« oz. »Mizica, pogrni se«! od 4. do 9. julija, »Morska zvezda« od 11. do 16. julija, »Čarobni napoj« od 18. do 23. julija, »Z vetrom« od 25. do 30. julija. Prijave sprejemamo do danes, 26. junija. Za tabor angleškega jezika »Je-zikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ vpis do 17. avgusta. Za dodatna pojasnila in prijave pokličite na tel. št. 040- 567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: zscirilmetod@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so že pogojno vključeni v bivše permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje, naj na osnovi M.O. št. 39 z dne 22. aprila, do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v omenjene lestvice in ki so dosegli naslov za poučevanje učencev/dijakov s posebnimi potrebami, morajo predstaviti prošnjo za vključitev v odgovarjajoče sezname. Prošnjo, katere obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v Ul. S. Martiri št. 3, v Trstu. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so že pogojno vključeni v bivše permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje, naj na osnovi M.O. 39 z dne 22. aprila 2010, do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice, in sicer preko predvidenega spletnega postopka (Procedura on-line) Ministrstva za Šolstvo. Isti postopek je predviden za kandidate, ki so že polnopravno vključeni v omenjene lestvice in ki so dosegli naslov za poučevanje učencev/dijakov s posebnimi potrebami. Info na Urad za slovenske šole v Trstu ali Gorici. Danes se poročita Ikuko in Jan Mnogo ljubezni, sreče in veselja jima želijo vodstvo in kolegi Servisa, SDGZ-ja in Servisa Koper ¿i Čestitke Lep dan za življenjski praznik želimo dragi vaščanki, gospe PIERINI, in ji kličemo še kar tako naprej ter ji iskreno čestitamo s pesmijo Bog vas živi - vsi iz Trebč, ki jo imamo radi. Draga VALENTINA! Končno je prišel ta dan, ko praznuješ 18. rojstni dan. Veliko veselih in srečnih dni ti Gr'čanska klapa zaželi. Danes v Gropadi je velika fešta. Naš MARIO okroglo obletnico slavi. Da bi bil srečen, zdrav in vesel in mnogo pesmi nam zapel, mu voščijo Savica, Ivanka, Neda, Silvano, Patrick in Erika. Draga GIANNA, ob tvojem rojstnem dnevu vse se veseli. Harmonika s podstrešja se bo oglasila in naše pesmi spet obudila. Medvejci zbrali smo se vsi, da voščimo ti nešteto takih dni. Vsi »zs Medjevača«. Nov preizkus, velik podvig, zaslužen uspeh... Agronomu dr. TANJI PERIC čestitamo ob uspešno opravljenem državnem izpitu. Jasmin, Patricija in Gianni Legiša. NADA DE WALDERSTEIN, PA-TRIK RACMAN in NICOLETTA VATTOVECso uspešno opravili malo maturo!Iskreno vam čestitamo vsi pri OPZ in Ml.P.SK Slomšek iz Bazovice. Izleti ŽUPNIJA BAZOVICA organizira romanje in izlet na Svete Višarje v nedeljo, 27. junija. Odhod avtobusa ob 6.45 izpred cerkve. Maša bo ob 10.30, nato kosilo in v popoldanskih urah obisk Belopeških jezer. Cena 45,00 evrov. Vpis tudi telefonsko na 040226117. Vabljeni! SKD PRIMORSKO iz Mačkolj in Turistično društvo Porton iz Zazida vljudno vabita na pohod na Lipnik. Izletniki se bodo zbrali v nedeljo, 27. junija, v Zazidu, ob 8.15 ob novi športni ploščadi, od koder bodo ob 9. uri krenili na pot. Po vrnitvi je predvidena družabnost ob prigrizku in domači kapljici. Vabljeni. SPDT organizira v nedeljo, 27. junija, izlet z osebnimi avtomobili v Karnijske Alpe na goro Zermulo. Predvideni dve varianti vzpona: po zavarovani poti po skalnatem pobočju in lažji pohod po zložni gorski poti. Skupno 5 - 6 ur hoje. Odhod s Trga Oberdan ob 6.30 oz. ob 6.45 s trga v Sesljanu. Prijave na tel. št. 040-220155 (Livio) in 040-413025 (Marinka). SPDT organizira od 2. do 11. septembra avtobusni izlet po Črni Gori. Povzpeli se bomo na najvišje vrhove Prokletja in Durmitorja, obiskali bomo tudi nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti. Zainteresirani pohitite z vpisom. Informacije na tel. št. 040-220155 (Livio). 13 Prireditve DRUŠTVO MARIJ KOGOJ ob podpori Slovenske prosvete prireja danes, 26. junija, ob 20.00 v župnijski dvorani pri Sv. Ivanu (Trg Gioberti) vi-deovečer o romarski poti v Santiago de Compostela. Večer bo izoblikoval Alen Kermac. SKD GRAD od Banov vabi na praznovanje svetoivanskega praznika, ki bo danes, 26. junija, o 20.30 v borjau »P'r Cukaveh«. Nastopili bodo: MPZ Sv. Jernej z Opčin, gospa Alenka Petaros in dipl. zeliščarka dr. Martina Malalan. Sledilo bo nagrajevanje treh najlepših svetoivanskih venčkov. V slučaju slabega vremena bo prireditev v društvenih prostorih. V DOMU J. UKMARJA v Škednju bo danes, 26. junija, ob 20.30 nastopil pevski zbor »Obala « iz Kopra. Zbor vodi Sebastjan Vrhovnik. Toplo vabljeni. ZBOR »VOX ECUMENICA« prireja sklop koncertov pravoslavne glasbe Komornega zbora »Cappella Musicae Antiquae Orientalis« iz Poznana na Poljskem in sicer v nedeljo, 27. junija, ob 20.30 v cerkvi »Beata Vergine del Rosario« (Piazza Vecchia), v ponedeljek, 28. junija, ob 20.30 na Op-činah v cerkvi Sv. Jerneja, v torek, 29. junija, ob 20.30 v cerkvi S. Marco Evangelista (Ul. Modiano 1/1) in v sredo, 30. junija, ob 20. uri v Ljubljani v Frančiškanski cerkvi. Prisrčno vabljeni! OBČINA ZGONIK vabi na pobudo »Odprte osmice, a ne samo Sama-torca. V četrtek, 1. julija, ob 19. uri na balinišču predstavitev pobude in posvet »Osmice v 21. stoletju«; od petka, 2. do nedelje, 4. julija odprtje osmic in razstave s kulturnimi utrinki: v petek, 2. julija, ob 20. uri koncert Komornega zbora »Ave« iz Ljubljane (dir. Andraž Hauptman) na balinišču; v soboto, 3. julija, od 17. ure dalje turnir v briškoli (brezplačna vpisnina) po vseh odprtih osmicah, ob 20. uri na balinišču koncert skupine mladih violinistov; v nedeljo, 4. julija, ob 10.30 Sv. Maša ob praznovanju zavetnika cerkve sv. Urha v Sa-matorci, ob 14. uri na balinišču finale turnirja v briškoli. In še »Skok v naravo«! po pešpoti Sv. Lenarta. Prireditev spada v sklop pobud »Pot zemlje in vode virov življenja«. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi na koncert ob zaključku sezone, ki bo v četrtek, 1. julija, ob 20.30, na dvorišču B&B La Fontana v Ricmanjih (v primeru slabega vremena pa v Bab-ni hiši). Toplo vabljeni vsi, ki želite z nami preživeti poletni večer v znamenju glasbe. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 21. uri: v četrtek, 1. julija, »Policijski orkester Slovenije«, dir. Nikolaj Žličar; v četrtek, 8. julija, Club Sunshine - Palmanova »Večer orientalskih plesov«; v četrtek, 15. julija, celovečerni film »Invictus« (režija Clint Eastwood, igra Morgan Freeman); v četrtek, 22. julija, »Pup- kin Kabarett«. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (Magna Fraternitas Universalis) in Gente Adriatica vabita na ogled razstave »Afiniteta« v Hotelu Continental, Ul. S. Nicolo, ki bo odprta do petka, 2. julija. Razstavljajo: Leonardo Calvo, Rita Cocot, Alenka Deklic, Vin-cenzo Dicech in Graziella Rota. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 2. julija, ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje likovne razstave Marca Faganela »Odstiranja«. O avtorju in delih bo spregovoril Saša Quinzi, glasbeni uvod v večer: kitarist Dario Viviani in pevka Lara Puntar. Prisrčno vabljeni! KONCERT POD ZVEZDAMI - SKD Barkovlje s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v soboto, 3. julija, ob 20.30 koncert pihalnega orkestra Breg, ki ga vodi Maurizio Codrich. Vljudno vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Evropska levica organizira do 5. julija v Miljah na Trgu Caliterna, praznik komunističnega tiska. Delovanje kioskov od 18. do 23. ure, vsak večer razprave in glasba. Id Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino, ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 0481419956. NA KONTOVELU PRI DEANU je odprta osmica. NA OPČINAH pri Kvrtičevih je odprta osmica. Tel. 040 - 211454. OSMICA PRI ŠTOLFOVIH je odprta v Saležu št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439. OSMICA je Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič 2. Tel. št. 040-229174. OSMICO je odprl Škerk Alberto v Trnovci. Tel. št. 040-200937. OSMICO sta odprla Alma in Stanko Gruden v Samatorci. Tel. 040-229349. Toplo vabljeni! PRI ŽUPANOVIH je odprta osmica, Medja vas št. 1. Tel. št.: 040-208166. PRI STRŠINOVEH na Colu smo odprli osmico. Veseli bomo vašega obiska. Tel. št. 328-5669345. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Toplo vabljeni! TERČONOVI v Mavhinjah 42 smo odprli osmico. Točimo belo in črno vino ter nudimo domač prigrizek. Vljudno vabljeni. Tel. 040 - 299450. V LONJERJU je odprla osmico družina Coretti. Toplo vabljeni. Tel. št.: 333-6143725. V PRAPROTU št. 15 je prvič odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 3291540629. Toplo vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040 - 229211. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 26. junija 2010 1 1 □ Obvestila JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: od 28. junija do 2. julija ter od 19. do 23. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-mail: in-fo@yccupa.org; www.yccupa.org. ŽUPNIJSKA SKUPNOST v Križu vabi na praznovanje kriških zavetnikov. Danes, 26. junija, ob 20.30 v Slomškovem domu otvoritev razstave domačih umetnikov (Giuliano Košuta, Anica Pahor in drugi). Urnik razstave: nedelja, 27. junija, po procesiji; ponedeljek, 28. in torek, 29. junija, od 17. do 20. ure. V nedeljo, 27. junija, ob 9.30 v župnijski cerkvi slovesna evharistija; sledi procesija po vaških ulicah in družabnost. V torek, 29. junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna evharistija, ki jo daruje g. T. Bedenčič, nov vikar za slovenske vernike. CCYJ - Kulturni CenterYoga Jnana-kanda organizira »zdravi« week-end v Pian di Cansiglio pod geslom: Yoga-Narava-Umetnost-Kultura v dneh 26. in 27. junija. Informacije: 040-390823 ali 333-4236902. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane in ljubitelje morja na 19. izvedbo nočne regate danes, 26. junija, ob 21. uri. Prijave sprejemamo v tajništvu od 16. do 18. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji se bodo vršili ob vikendih, v treh izmenah: junija: danes, 26. in 27.; julija: 9., 10., 11., 17., 18.; julija: 23., 24., 25., 31.; 1. avgusta. Ob petkih zvečer ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yc-cupa.org; www.yccupa.org. ŠD VESNA, ŠD MLADINA, SKD VESNA vabita na vaški praznik v Križu v soboto, 26. in nedeljo, 27. junija, ter 3. in 4. julija. Vsak večer glasba v živo. KMEČKA ZVEZA vabi člane na jubilejni občni zbor ob 60-letnici Zveze, ki bo v nedeljo, 27. junija, ob 9.30 v Kulturnem domu na Proseku št. 2. JUS NABREŽINA vabi člane na izredni volilni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 2. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Člani lahko predstavijo svojo kandidaturo za Upravni svet in Nadzorni odbor v ponedeljek, 28. junija, od 18. do 19. ure izključno na sedežu Jusa Nabrežina Kamnolomi, 12/D. ORATORIJ V KRIŽU - Slomškovo društvo, župnija v Križu in Slovenska komisija za mladinsko pastoralo prirejajo počitniške dneve za osnovnošolsko mladino od 5. do 10. julija v Slomškovem domu; v programu je dan kopanja in celodnevni izlet. Skupina ima največ 30 otrok. Info in vpis na tel. št. 040-220332 (v popoldanskih urah oz. na tel. tajnico). Srečanje s starši in ani-matorji pa bo v ponedeljek, 28. junija, ob 20. uri v Slomškovem domu. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren obvešča, da bo zadnja vadba v juniju v ponedeljek, 28. junija, z običajnim urnikom. V juliju pa bo vadba potekala s spremenjenim urnikom, od 19. do 21. ure in le ob torkih (6., 13., 20., in 27. julija) kot običajno v prostorih Trubarjeve dvorane na nižji srednji šoli S. Gregorčič v Dolini. Vabljene. PLANINSKA ŠOLA SPDT - Mladinski odsek SPDT prireja od ponedeljka, 28. junija, do sobote, 3. julija, 10. izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladin-ski@spdt.org, ali pokličite na tel. št. 338-4913458. SKD VIGRED v sodelovanju z društvom KONS prireja tečaj »Spoznajmo razne tehnike risanja«, od ponedeljka, 28. junija, do petka 2. julija, od 9. do 12. ure v Šempolaju. Tečaj je namenjen učencem 3., 4. in 5. razreda osnovne ter dijakom nižje srenje šole. Prijave na tel. št. 380-3584580 ali e-mail: taj-nistvo@skdvigred.org STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek občine Dolina obvešča, da bo v ponedeljek, 28. junija, od 17. do 19. ure zbirala podpise proti privatizaciji vode v Gročani. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Klub nudi teoretične in praktične tečaje v razredu »optimist«, »europa« in »laser« jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zvezo-FIV. Za vpis sta potrebna dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Datumi in urnik tečajev razred »optimist« za otroke od 6. do 10. leta: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 28. junija do 9. julija, od 12. do 23. julija, od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj razred »europa-laser« namenjen otrokom od 12 do 18 let bo trajal od ponedeljka, 12. do petka , 23. julija, od 8. do 14. ure. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Za podrobnejše informacije in vpis se zainteresirani lahko javijo v tajništvu društva TPK Sirena, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040-422696; fax 040-4529907; email: tpkcntsirena@libero.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi od 28. junija do 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure in da bodo zaprti od 9. do 13. avgusta. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTOVEL v sodelovanju z ZSŠDI organizira košarkarski kamp, ki se bo na Opčinah odvijal od 28. junija do 2. julija. Na razpolago bo tudi prevoz s kombijem od Nabrežine do Opčin in nazaj. Info: 338-5889958 ali marinandrej@ali-ce.it. ELIC-SINTESI - Umetniška Šola za otroke prireja likovne delavnice »Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami« od torka, 29. junija, do petka, 2. julija, na Opčinah v Villaggio del fanciullo. Informacije: 040-774586 ali 3334784293 ali 338-3476253. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v torek, 29. junija, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 29. junija, od 20.30 na sedežu na Padričah tovariško srečanje ob zaključku sezone. VOLVE' A DISFRUTAR! - INTENZIVNI TEČAJ ŠPANŠČINE ZA SREDNJEŠOLCE bo potekal v Ul. Polonio 3 v Trstu (multimedijska dvorana Slo-media) od 29. junija do 7. julija od 9. do 13. ure. Vpisovanja vsak dan od 9.00 do 13.00, tel. št. 040 3476031 ali e-mail: marketing@slomedia.it ŠD KONTOVEL obvešča, da bo tradicionalna »Ribada« v torek, 29. junija, od 20.00 na igrišču na Kontovelu. Ob 21.00 projekcija dokumentarnega filma »Na koncu tržaške« v režiji Jurija Grudna. Vabljeni športniki, člani, sponzorji, starši in prijatelji. ASŽ POMLAD vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 30. junija, ob 20.30 v prostorih športnega centra v Bazovici. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI organizira »Poletni intenzivni plesni teden« od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimnastične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 3497597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com. DRUŽINSKO SVETOVANJE IN STROKOVNA TERAPEVTSKA POMOČ za odpravljanje morebitnih konfliktov in za vzgojo in razvoj otrok vsak petek popoldne pri Skladu Mitja Čuk. Informacije: Sklad Mitja Čuk, Proseška 131, tel. št. 040-212289, info@skladmc.org. KD IVAN GRBEC sporoča, da bodo tečaji »meditacije in sprostitve« potekali tudi v mesecu juniju na sedežu društva (Škedenjska ul. 124), vsak ponedeljek od 18. ure. Info na tel. št. 3281839881 (Vittoria). SLOVENSKI KLUB prireja v sredo, 30. junija, debatni večer z naslovom: »K- Kulturni center v Ulici Sv. Frančiška«. O načrtu preureditve stavbe bo spregovoril projektant arh. Dimitri Wal-tritsch. Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška, 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI razpisuje nagrade za univerzitetna dela druge in tretje stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate, zaključene v akademskem letu 2008/2009. Razpis je namenjen interesentom, ki so do 30. junija 2010 opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih. Prijavni obrazci z razpisnimi pogoji so interesentom na razpolago na spletni strani www.slori.org, na sedežu SLO-Rl-ja v Trstu (Trg Giotti 1, tel. 040636663, trst@slori.it), v NŠK v Trstu (Ul. Sv.Frančiška 20/I), v Slovenski ljudski knjižnici D. Feigel v Gorici (Korzo Verdi 51), na sedežu društva I. Trinko v Čedadu (Ul. IX. Avguta 8) in na sedežu društva Planika v Ukvah (Ul. Tablja /Pontebba 28). OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR TER ZADRUGA »L'ALBERO AZZURRO« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Predvidena delavnica v sredo, 30. junija: »Igrajmo z naravo«, »Igrajmo s telesom«. Info na tel. št. 040-299099, pon.-sob. od 8. do 13. ure (Igralni kotiček Palček). ŠZ BOR IN ZSŠDI organizirata na stadionu 1. maj poletna športna tedna od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra. Pobuda je namenjena otrokom od 6. do 13. leta starosti. Vpisovanje do 30. junija od 15. do 18. ure v uradu na stadionu 1. maj. Informacije tel. št. 040 - 51377 (od ponedeljka do petka) od 15. do 18. ure, ali po e-mailu: sport.bor@gmail.com. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo uvedla s 1. julijem plačevanje letne vpisnine. Vsak obiskovalec jo bo moral poravnati ob svojem prvem obisku knjižnice po tem datumu. Letna vpisnina bo znašala 10,00 evrov (izvzeti bodo predšolski in šoloobvezni otroci, dijaki in brezposelni; polovično ceno bodo plačali univerzitetni študenti in upokojenci). OBČINA DOLINA obvešča, da bodo do petka, 2. julija, potekale v občinskem šolskem uradu (urnik obratovanja z javnostjo: od pon. do petka od 9. do 13. ure, ob pon. in sredah tudi od 15. do 17. ure) predhodne prijave za uporabo občinskega šolabusa v šolskem letu 2010/11. Storitev bo nudena otrokom s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki obiskujejo eno izmed osnovnih/srednjih šol na občinskem prostoru. Obrazci za vpis so na razpolago na spletni strani občine www.sandorligo-dolina.it. Info na tel. 040-329240/281 (Urad za šole) ali e-pošta: scuole-solstvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. OBČINA REPENTABOR sporoča družinam z bivališčem v občini Repen-tabor, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za leto 2009 da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago v občinskem tajništvu, v uradnih urah: ponedeljek-petek 9.00-12.00 (samo ob pon. in sredah 15.00-17.00). Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 2. julija, ob 12. uri. OBČINA REPENTABOR sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Repentabor, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago v tajništvu občine Repentabor, v uradnih urah: ponedeljek-petek 9.00-12.00, (samo ob pon. in sredah 15.00-17.00). Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade 2. julija, ob 12. uri. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveni praznik, ki bo v soboto, 3. julija, ob 20.30 na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu. Ob tej priliki bo tudi nagrajevanje nočne regate. AD FORMANDUM prireja krajše izobraževalne tečaje s področja upravljanja podjetja in kmetijsko-živil-skega sektorja, cena 1 evro na uro izobraževanja. Za informacije in prijave: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@adformandum.eu, www.adformandum.eu. OBČINE DEVIN NEBREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« obveščajo, da je še možnost vpisa v Top teen Summer. Center za mlade med 11. in 15. letom starosti, s sedežem v Nabrežini, ponuja organizirane poletne dejavnosti v juliju in avgustu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00. Vpisi so možni vsak ponedeljek, v Grudnovi hiši, od 9.00 do 10.00. Info: 040-2017386 ali 345-6552673. Toplo vabljeni! TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE - šole Marij Kogoj obvešča cenjene stranke, da je odprto od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja v Križu poletno delavnico za otroke od 7. do 12. leta Poletje v glasbi (igranje, koreografirano petje, glasbena pravljica, likovna dejavnost, igre...) od 5. do 9. julija. Info na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 12.00. SKD VIGRED prireja od ponedeljka, 5. julija, do petka, 9. julija, delavnico »Pojemo, plešemo, spoznavamo svet glasbe, ustvarjamo, se igramo - radi se imamo!«. Delavnica je namenjena otrokom, ki so obiskovali v tem šolskem letu vrtec in osnovno šolo. Prijave na tel. št. 380-3584580 ali na email: tajnistvo@skdvigred.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1) Poletni center za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 5. julija do 6. avgusta; 2) Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3) Kolonijo pri morju - Špadiči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040-573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja predvpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 10. julija, ob 18.00 obisk kleti Castelvecchio. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). INTENZIVNI TEČAJ ŠPANŠČINE v juliju - 20 ur z izkušenim španskim profesorjem. Info na sedežu Sklada Mitja Čuk - na tel. št. 040-212289 ali v uradu od 10. do 12. ure, Proseška ul. 131, Opčine. E-mail: info@skladmc. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teo-rični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Za vpisovanja in informacije Vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, ali tel./fax 040-299858, e-pošta in-fo@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. S Mali oglasi PRODAM PROFESIONALNO MOTORNO ŽAGO 58 cc, rezilo dolgo 50 cm, v odličnem stanju in z vsemi pripomočki, cena 175,00 evrov. Poklicati na tel. št. 348 - 9973023 po 18. uri. GOSPA SREDNJI LET išče delo 3x tedensko kot hišna pomočnica ali pomoč ostarelim osebam. Tel. 3496349037. ö Poslovni oglasi FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične prodajalce od 30 do 50 let za delo na terenu v Sloveniji. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje in lastno vozilo, aktivno znanje italijanskega jezika. Nudimo 1.500€ mesečno plus provizije. Za razgovor telefon 00386-5-6641072 od 13. do 19. ure. SLOVENSKO PODJETJE S PODROČJA ELEKTRONIKE V TRSTU IŠČE mladega sodelavca za opravljanje tehničnih dejavnosti. Zahteva se diploma višje srednje šole, poznavanje programskih orodij Word in Excel ter angleškega jezika. Od vas pričakujemo redoljub-nost, vestnost, zanesljivost in organiziranost. Nudimo vam zaposlitev v mladem, dinamičnem in proaktivnem kolektivu. Curriculum vitae pošljite na delotrst@gmail.com V NAJEM DAJEM HIŠO z eno spalnico in vrtom v predmestju Trsta. 3480775969 IŠČEM zemljišče za obdelovanje, po možnosti v okolici Proseka ali Kon-tovela. Tel. 328-0569658. IŠČEM DELO kot negovalka, čistilka ali baby-sitter, tudi full-time. Tel. št.: 348-2698490. IŠČEM RABLJENE KNJIGE za prvi letnik liceja F. Prešeren - znanstve-no-tehnološka smer (sekcija A). Tel. 0481-43407. IŠČEM TRTE odporne proti boleznim. Tel. št. 040-4528403. PODARIM PSIČKE MEŠANČKE en mesec stare. Tel. 338-6815289 ali 338-6816475. PRODAM skladišče na Proseku, 60 kv.m. Tel. št.: 340-8651479. PRODAM MOTOR KTM EXC 125 cc, super motard, letnik 2003, v dobrem stanju, malo prevoženih kilometrov, možnost preizkušnje. Cena 3.600,00 evrov. Tel. 339-8836705 - Nik. PRODAM TRI NOVE GUME sava perfect (165-65-R11-77T). Tel. št. 040 -815077. PRODAM njivo v dolinski občini, 1.300 kv. m. in orodja za predelavo vina. Tel. 040-280910. PRODAM opel astra, GTC cosmo, letnik 2007, prevoženih samo 28.000 km, model 1.6 turbo 180, IDS+, črne metalizirane barve, v odličnem stanju. Tel. 329-7504003 v večernih urah. PROSTOR NA PESKU dajem v najem. Tel. v večernih urah na št. 3315932040. SIMPATIČNE MUCKE podarim ljubiteljem živali. Tel. 040 - 213701. Prispevki V počastitev žene Radoslave daruje Boris Pahor 500,00 evrov za Rdeči križ v Sloveniji in 500,00 evrov za Karitas v Kopru. V spomin na Miljota Vidalija in Milo Škabar daruje Marica Škabar 20,00 evrov za cvetje pri spomeniku padlim NOB v Repnu. V spomin na Milo Škabar darujeta Olga in Vinko 20,00 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor. V spomin na Milo Škabar darujeta Sonja in Stana »Teučeve« 50,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Repenta-bru. V spomin na gospo Milo Purič daruje Marica Dolenc 20,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Repentabru. Draga teta MARTA, z ljubeznijo se te spominjamo Luka, Daniel in Mara 12 1 2 Četrtek, 24. junija 2010 KULTURA / ajdovščina - Pilonova galerija Še na ogled zbirka iz Foresterije Laure Safred Umetnostna zgodovinarka, kustosinja ter univerzitetna profesorica je darovala dela 42 sodobnih avtorjev V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je podaljšana možnost ogleda razstave Zbirke iz Foresterije Laure Safred do konca junija. Gre za zasebno zbirko 42 sodobnih avtorjev, ki so zaznamovali likovno sceno zahodnega obmejnega prostora in jo je umetnostna zgodovinarka, kustosinja ter univerzitetna profesorica Laura Safred maja letos podarila Pilonovi galeriji. Posebnost zasledimo najprej v samem pristopu izbire in zgodbi nastajanja zbirke, ki se po tej osnovni specifiki že razlikuje in odlikuje od drugih tovrstnih zbirk. Pomemben pa je tudi nov kontekst, v katerega se vključuje in prepletanje likovnega dogajanja, ki jo označuje. Prav zaradi teh specifičnih okoliščin zadobi donacija dodatno vrednost, ki presega zgolj estetske parametre, saj razkriva doslej širši javnosti še nepoznano razvejano stvarnost, ki zadobi zgodovinsko razsežnost. Zbirka je nastajala v letih, ko je bila Laura Safred zaposlena v tržaškem muzeju sodobne umetnosti Revoltella in je kot likovni kritik preučevala ustvarjalni pristop sodobnih ustvarjalcev, s katerimi je neporedkoma navezala prijateljske vezi in pobližje spremljala njihovo raziskovanje. Svojo pozornost je osredotočila predvsem na one likovne stvaritve, ki so po eni strani zanimive iz likovnega vidika, a so obenem prežete s tistim edinstvenim izraznim nabojem, ki ga vtisne moč navdiha med rojevanjem kompleksnejših likovnih načrtov. Laura Safred se je posebej zanimala predvsem za grafiko, fotografijo, plastiko in sodobnejše poseganje v prostor z instalacijami. Zbrana likovna dela na papirju, prvenstveno manjšega formata, so nastala v časovnem razponu med leti 1937 in 2006. Neobičajna oznaka zbirke iz foresterije se nanaša na njihovo prvenstveno lokacijo znotraj stanovanja, kjer je umetnostna zgodovinarka gostila umetnike in znanstvenike iz celega sveta, ki so se iz študijskih razlogov za krajši čas zadržali v Trstu in preko obešenih likovnih del spoznavali likovni utrip tega območja, ki se zaradi specifike geografsko zgodovinskih okoliščin razlikuje v marsičem. Pilonova galerija v Ajdovščini posebej goji medkulturni dialog, njena direktorica Irene Mislej uresničuje razvejano dogajanje preko načrtne razstavne dejavnosti, raziskovalnega dela, spremljanja likovnih simpozijev, nenazadnje pa še preko poglobljenega poznavanja tukajšnje stvarnosti in specifike posameznih avtorjev. Umetniki, ki so prisotni v zbirki pripadajo temu kulturnemu kontekstu, marsikateri je tu že razstavljal in se udeležil likovne kolonije Vipavskega Križa, za katero je Laura Safred sodelovala kot selektorka in obenem doživljala svojo profesionalno vpetost v ta medkulturni prostor kot kustosinja različnih razstav, ki so nastale za Pilono-vo galerijo. Fiziognomija Pilonove zbirke je v marsičem podobna zbirki iz Fo-resterije, obe se namreč rojevata v stanovanjski hiši in izhajata neposredno iz ateljejskega dogajanja. Levo delo Franka Vecchieta, desno pa Adriana Stoka Umetniki so si dokaj različni po temperamentu, razlikujejo se po izvirnosti in poetiki svojega likovnega nagovora, z ozirom na to, da so večinoma pripravni načrti za večje projekte, je občutiti intimnost prodiranja v notranji svet ustvarjalca. Najstarejša so dela umetnice Ani-te Pittoni, avantgardistov Lillian Ca-raian in Avgusta Černigoja, predstavnikov fantastične umetnosti Marie Lu-pieri in Lucia Saffara. Skupini umetnikov srednje generacije, ki se je posvečala predvsem raziskovanju na področju grafike pripadajo: Nino Perizi, Cesare Picotti, Giorgio Valvassori, Franko Vecchiet in Marjan Kravos. Z grafiko so se posebej ukvarjali še Zora Koren Skerk, galerist Bruno Ponte in voditeljica istoimenske grafične šole Mirella Schott Sbisa. Umetniki, ki se razlikujejo po ek-spresivnosti in materičnosti so Cesare Mocchiutti, Sergio Skabar, Roberto Ku-sterle, Luciano de Gironcoli in Patrizia Devide. Mario Tudor in Carmelo Zotti sta sicer živela prvi v Milanu, drugi pa v Benetkah. Umetniki in cenjeni pedagogi so Mirella Brugnerotto in pred kratkim preminuli Livio Schiozzi. Fulvia Spizzo, Adriano Bon in Enzo Navarra pa so se posebej ukvarjali tudi s promocijo ustvarjalnosti z najmlajšimi. Umetniki, ki so delovali med abstrakcijo in koncep-tualnostjo so predvsem: Mario Bessa- rione, Adriano Stok, Aldo Fama, Pope, Mario Sillani Djerrahian in Luciano Trojanis. Tako ali drugače vezani na ta prostor so tudi ostali umetniki zastopani v zbirki: Girolamo Caramori, Petra Maitz, Franz Pichler, Florence Faval in Marianne Boberg, Julius Deutschbauer, Demetrij Cej, Gustav Januš, Dora Kova-čevic, Sergej Glinkov in Paolo Jacob. Zbirka bo odslej hranjena kot korpus znotraj večje zbirke Pilonovih prijateljev, med katere prištevamo ustvarjalce iz Slovenije in tujine, ki se navezujejo na Pilonovo izročilo. Razstavljena dela donacije Laure Safred si lahko ogledamo od torka do petka med 8. in 17. uro ter ob nedeljah med 15. in 18. uro. Ob ponedeljkih, sobotah in praznikih je galerija zaprta. Jasna Merku Začel se je 18. festival Lent Po četrtkovem dvigu festivalske zastave in sinočnjim koncertom slovenske pop in jazz vokalne zasedbe Perpetuum Jazzile na velikem plavajočem odru na Dravi v starem mestnem središču Maribora se je začel festival Lent. Največji slovenski poletni festival bo trajal do 10. julija, v 16 dneh pa se bo zvrstilo približno 600 različnih dogodkov. Letošnji že 18. mednarodni festival Lent bo potekal na več kot 30 prizoriščih. Na njih se bo zvrstilo več kot 3500 nastopajočih iz okoli 30 držav. Organizatorji največjega slovenskega poletnega festivala tudi letos pričakujejo pol milijona obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Program prinaša multikulturno ponudbo, ki bo zadovoljila široko paleto okusov obiskovalcev. Šestnajst festivalskih dni bo ponudilo koncerte klasične, jazz, popularne in etno glasbe, kantavtorske večere in večere šansonov. Organizatorji napovedujejo gledališke in plesne predstave, koncerte, dramske in lutkovne predstave, »stand up« komedijo ter kreativne delavnice za otroke in športne prireditve. Tudi v okviru letošnjega festivala bosta potekala festival Jaz-zlent in festival uličnega gledališča Ana Desetnica. V okviru festivala bo med 29. junijem in 3. julijem potekal 22. mednarodni folklorni festival Folkart, ki se bo sklenil z ognjemetom. Po pričakovanjih organizatorjev si ga bo ogledalo več deset tisoč obiskovalcev. Na velikem odru bodo med drugimi poleg zasedbe Perpetuum Jazzile nastopili še legendarni hrvaški roc-kerji Prljavo kazalište in njihov rojak Massimo Savič, ena najvidnejših britanskih jazz/pop zasedb Matt Bianco, japonska zasedba Šibusa Širazu Orchestra, obeta se tudi romski koncert Mahale Rai Bande iz Romunije. Od slovenskih izvajalcev bodo nastopili še Darja Švajger s Totim Big Bandom, na Štajerski noči Zoran Pre-din s podporo Globokih grl in Lačnih Franzov, za zaključek festivala pa Magnifico s Turbolenzo in Balcountry Quartetom in posebnim gostom, kraljem romske glasbe Ferusom Mu-stafovom. (STA) vicenza - Produkcija Kinoateljeja Posebna omemba za film An je Medved Kinoatelje je požel uspeh v Vicenzi na mednarodnem festivalu amaterskih in družinskih filmov "It's my film" Delo Anje Medved Looking through the iron curtain je namreč prejel posebno omembo na festivalu, kjer je tekmovalo 12 filmov, med katerimi je glavno nagrado prejel Temps mort mladega belgijskega avtorja Jasperja Rigoleja. "Podeliti nagrade ni bilo lahko" je izjavil član žirije, priznani filmski kritik Adriano Apra, "zaradi kvalitete predstavljenih del in široke palete uporabljenih stilov. Zato smo bili primorani podeliti dve posebni omembi filmoma Anje Medved in Ilarie Ferretti'. S svojim delom Looking through the iron curtain je Anja Medved tenkočutno spojila vidike zgodovine človeštva z osebnimi zgodbami moških in žensk, ki jih je po drugi svetovni vojni dramatično in prisilno ločila železna zavesa na enem izmed najbolj prizadetih ozemelj v Evropi. Kratkometražnik, ki je postavljen na hem in dramatičnem boju enostavnih lju-mejno območje med Gorico in Novo Go- di, ki so skušali braniti in uveljaviti svoje rico po vstopu Slovenije v Schengenski dostojanstvo in identiteto. sporazum (2007), preko osebnih pričevanj Posebna omemba, ki si jo je pri- in arhivskih posnetkov pripoveduje o ti- boril Kinoatelje v Vicenzi, je že drugo priznanje, ki ga je društvo prejelo ta mesec v Venetu: zadnja produkcija Kinoateljeja, dokumentarec o Soči Trenutek reke / Il tempo del fiume, je namreč prejela nagrado EtnoFilmFest v Rovigu. fjk - Folkest Julij v zvokih ljudske, folk in »drugačne« glasbe Festival Folkest bo julija zopet predstavil bogat niz glasbenih prireditev, kljub finančnim problemom, ki trenutno pestijo vso kulturno dejavnost. Organizatorji že 32. izvedbe festivala »drugačne« glasbe, večinoma folk, poudarjajo, da se je letos celo »podaljšala«, saj bo trajala cel mesec; začela se bo z neuradno otvoritivijo, že tradicionalno "Fieste da Sedon" 3. in 4.juli-ja na gradu v Ragogni, zaključila pa v Spilimbergu 3. avgusta, kjer bo nastopil slavni škotski band Simple Minds. Kot vedno lokacije ne bodo posejane le po naši deželi, ampak tudi po sosednjem Venetu ter Sloveniji, škoda le, da ni dobila letošnja izvedba prostora tudi na tržaškem Vvelikem trgu. Ob glasbenem festivalu, ki od vsega začetka skuša ponuditi občinstvu tudi najboljše lokalne ustvarjalce, ne le na glasbenem, ampak tudi na likovnem področju, se vsako leto vrstita tudi dva natečaja, "Suonare Folkest" ter "Creare Folkest": zmagovalci glasbenega natečaja nastopijo med samim festivalom, likovno delo, ki zmaga na natečaju, pa grafično označuje manifestacijo. Tokrat je na tem natečaju zmagal Stefano Jus, katerega delo bodo v spilimberški šoli mozaika »prelili« v mozaik. Kot je na tiskovni konferenci izjavil umetniški vodja prireditve, Andrea del Favero, bo letošnji festival stremel po oblikovni prebnovi, tako da bo ponudil tudi glasbo, ki ni prav blizu ljudski in folk izročilu. Vseka- kor so prav takšna glasba in glasbeni talenti osnovni namen tega niza. Umetniški vodja je tudi izpostavil nekatere dogodke tega festivala, kot npr. večer (ter ob tem celo evropski triletni projekt, pod pokroviteljstvom UNESCA) posvečen ljudstvom in kulturam ob Dravi (petek, 30. julija v Spilimbergu, kjer bosta med drugimi nastopila tudi Vlado Kreslin ter Kurja Koža). Poseben večer bo namenjen tudi Čileju, na njem pa bosta nastopila Chirike in Inti Illimani (23. Julija v San Vito al Tagliamento), s koncertom se bodo spomnili 70. obletnice rojstva velikega Franka Zappe, nato bosta na sporedu še večera ob 200. obletnici kolumbijske neodvisnosti in ob 500. obletnici bule, s katero se je pričelo trgovanje s sužnji, ki pa je nato bilo povod za »novi« glasbo, blues in jazz. Letos bo posebno mesto dodeljeno harmoniki, pomembnemu glasbilu v ljudski glasbi celotne srednje Evrope. Ta projekt, kot je na konferenci omenil direktor festivala Claudio Tolomio, so izvedli s sodelovanjem drugega odmevnega festivala v naši deželi, Mittelfesta. Festival Folkest se bo uradno pričel na videnskem gradu 5. julija s koncertom znanih Los Lobos, zaključil pa se bo s tradicionalno glasbeno in splošno veselico v Spilimbergu, »Folkest in festa«, od četrtka, 29. julija do torka, 3.av-gusta. Na večino koncertov je vstop prost, najbolj odmevni pa so proti plačilu. (Pan ) od danes osmina finala - Presenečenja v prvem delu prvenstva Eksotike ni več Naprej več reprezentanc iz »tretjega sveta«- Brazilija ali Nizozemska že v finalu? Urugvaj Danes ob 16.00 - Port Elizabeth Južna Koreja ZDA Danes ob 20.30 - Rustenburg Gana Za nogomet vsi trdijo, da je edini šport svetovne razsežnosti. Edinega, ki poznajo in igrajo na vseh kontinentih. Svetovna razsežnost je bila do pred nekaj leti le stvar navijačev in igranja na amaterski ravni, saj so se v osmine finala svetovnih prvenstev uvrščale bolj ali manj vedno ene in iste ekipe iz praviloma izključno dveh kontinentov: Evrope in Južne Amerike. Po tem svetovnem prvenstvu, ne glede na to, kdo bo končni zmagovalec, bo treba na novo zarisati geografijo nogometa. Uveljavljajo se nove reprezentance iz nekdaj »eksotičnih« krajev. Kdo bi pred desetimi leti napovedal, da bodo med šestnajstimi najboljšimi ekipami na svetu istočasno Južna Koreja, Gana, Mehika, ZDA, Slovaška, Paragvaj, Čile in Japonska? Med kontinenti le Oceanije ni več v igri, čeprav se je Nova Zelandija več kot častno borila in se neporažena poslovila od svetovnega prvenstva. Gre za edino repre- zentanco, ki se ji je izmuznila osmina finala, kljub temu, da v Južni Afriki ni doživela niti enega poraza. Posledica nepredvidljivih rezultatov in nekaterih nepričakovanih izločitev -doma sta že finalistki zadnjega svetovnega prvenstva Francija in Italija - so tudi nekatere tekme osmine finala, ki nimajo jasnega favorita, ker gre za dvoboj med ekipami, ki bi po napovedih morale že poleteti proti domu. Vendar, če analizo razširimo na možen razplet od tu do finala, ugotovimo, da sta Brazilija in Nizozemska v nadvse ugodnem položaju. Na tem delu razpredelnice so namreč ostali tekmeci manj kakovostni, tako da ni tvegano napovedati, da bo eden od dveh finalistov ali petkratni svetovni prvaki Brazilci ali Nizozemska. Veliko bolj zahtevna je pot do finala za ekipe, ki so na spodnjem delu razpredelnice osmine finala. Tu je favoritov za končno slavje več, eden pa bo izpadel že v osmini finala: Anglija ali Eksotika (napadalec Japonske Keisuke Honda) proti tradiciji (branilec nizozemske Nigel de Jong) ansa Nemčija. Zmagovalca pa čaka možen če-trtfinalni obračun proti Argentini. Sami dvoboji med velikani. Odprto pot do pol-finala naj bi imel zmagovalec derbija ibe-rijskega polotoka. Portugalska je edina ekipa, ki ob Urugvaju ni še prejela gola. Bomo videli, če bo čvrsta obramba zdržala proti vsem odličnim napadalcem, ki jih premore Španija. Na koncu še to: na tem svetovnem prvenstvu sta bili le dve novosti, obe evropski, čeprav je prava novost le ena, Slovaška. Druga so Srbi, ki so le spremenili ime, saj so v preteklosti pod raznimi imeni in zastavami že nastopali in tvorili ogrodje tistih reprezentanc, kar ne velja za Slovake. Napredovala je tista, ki je na papirju imela manj možnosti. Tudi to je v sozvočju z dosedanjim potekom prvenstva. Naša napoved: četrtfinalni pari bodo Urugvaj - ZDA, Nizozemska -Brazilija, Argentina - Anglija, Japonska - Španija. Nemčija Jutri ob 16.00 - Bloemfontein Anglija Argentina Jutri ob 20.30 - Johannesburg Mehika Nizozemska Ponedeljek, 28.6. ob 16.00 - Durban Slovaška Na vozu poražencev Nikomur ne bomo dovolili, da stopi na zmagovalni voz, je pred pričetkom bojev v Južni Afriki zatrdil selektor »az-zurrov« Marcello Lippi, ko je še pričakoval, da se bodo njegovi fantje na svetovnem prvenstvu izkazali. V mislih je, kajpak, imel domačo politično garnituro. Vendar politiki veselo skakajo tudi na voz poražencev. Največ iz vrst vladne večine. »Izgnati je treba tuje nogometaše iz našega prvenstva,« so le nekaj minut po tekmi trobili v rog priljubljene teme možje iz vrha severne lige. »Zmanjšajte sramotno visoke plače nogometašem,« so dodali naenkrat socialno čuteči predstavniki stranke našega premiera. Škoda le, da gre za vprašanja, na katera nimajo nobenega vpliva, kajti evropska zakonodaja o prostem pretoku ljudi, blaga in dela preprečuje katerokoli »zaprtje mej«, v liberalni državi pa plače pač uravnava trg. Bi pa lahko, na primer, naredili kaj konkretnega, da bi v Italiji končno zares zatrli nasilje na nogometnih stadionih in ob njih, kaj več za promocijo množične športne aktivnosti in športne kulture v šolah in družbi. Vendar se tega pač ne da reševati s slogani. In opozicija? Molči. Brazilija Ponedeljek, 28.6. ob 20.30 - Johannesburg Čile Paragvaj Torek, 29.6. ob 16.00 - Pretoria Japonska Španija Torek, 29.6. ob 20.30 - Cape Town Portugalska skupina g Naprej Portugalska in Brazilija Portugalska 0 Brazilija 0 Slonokoščena o. 3 Severna Koreja 0 Na 14. strani strokovni kotiček V napadu so še rezerve Predtekmovanje je za nami. Eni se veselijo, drugi žalujejo, žal je med žalostnimi tudi Slovenija. Presenečenja so stalni spremljevalec velikih tekmovanj. Južna Afrika ni bila izjema. Nogometni velesili, kot sta Francija in Italija, zapuščata prizorišče vsaka s svojimi problemi. Francoze so pokopala notranja razprtja med igralci in selektorjem. V reševanje problemov se je vmešal celo predsednik države, dvomim, da je to njegov problem. Težko je voditi vse te dobro plačane zvezde. Italija zapušča prizorišče svetovnega prvenstva po zelo slabi predstavi v zadnji tekmi pred-tekmovanja. Mediji hočejo raztrgati selektorja in igralce, javnost je ogorčena nad sramotnim nastopom v JAR. Malo je treznih glav, ali jih sploh ni, ki bi opozorili na bistvo problema in celotnega ozadja, zakaj nogomet v Italiji stagnira, zakaj je v velikih klubih vedno več tujcev, zakaj dobri trenerji bežijo iz Italije in še bi lahko našteval. S temi problemi in težavami se bo mo- rala ukvarjati nogometna zveza Italije in poiskati ustrezne rešitve. Pregled dogajanj v predtekmova-nju s strokovnega zornega kota je naslednja; na jugu nič novega. Prevečpov-prečnih tekem, veliko kalkuliranja in veliko razočaranje afriških ekip. V organizaciji in ustvarjalnosti v igri ni veliko novosti. Posebnost je lahko zelo dobra conska obramba na svoji polovici, kar je karakteristika vseh reprezentanc. V kondicijski pripravi je še nekaj rezerve, vendar to ni odločilno. Podatki kažejo na majhne razlike v pre-tečenih kilometrih na tekmo. Povprečje se giblje med desetimi in dvanajstimi kilometri na igralca. Največ kilo-metraže ima reprezentanca Avstralije, Slovenija je na desetem mestu s povprečjem okoli enajst tisoč kilometrov. Po mojem je največ rezerve v organizaciji in zaključku napada, kjer bodo v prednosti moštva z vrhunsko tehniko. Rajko Žeželj skupina h - Španci zmagali z 2:1 Španija in Čile se veselita Gol Ville s 50 metrov po napaki čilskega vratarja - Švicarji zamudili priložnost proti Hondurasu Čile - Španija 1:2 (0:2) STRELCA: v 24. Villa, v 37. Iniesta, 2.dp Millar. ČILE (4-3-3): Bravo; Isla, Medel, Ponce, Jara; Estrada, Vidal, Valdivia (1.dp Paredes); Mark Gonzalez (1.dp Millar), Sanchez (20.dp Orellana), Beausejour. Trener: Bielsa. ŠPANIJA (4-1-4-1): Casillas; Sergio Ramos, Pique, Puyol, Capdevila; Busquets; Xabi Alonso (28.dp Martinez), Xavi, Iniesta, Villa; Torres (10.dp Fabregas). Trener: Del Bosque. SODNIK: Rodriguez (Meh); IZKLJUČITEV: v 38. Estrada; OPOMINI: Medel, Ponce, Estrada. Španija je v dvoboju »špansko govorečih« premagala Čile in si zagotovila prvo mesto v skupini, Južnoameričani pa so se vseeno veselili, saj so si ravno tako zagotovili nastop v osmini finala. Čile je tekmo odlično začel in, ko ne bi prišlo do res velike neumnosti vratarja Brava, bi Španija imela kar precej težav dobiti pot do gola proti zelo organiziranim Čilencem. Bielsa je ekipo odlično pripravil na to svetovno prvenstvo. Odlična organiziranost, a tudi zelo kakovostni posamezniki. Po golu s 50 metrov Ville (vratar je posegel izven vrat, a žogo »podal« napadalcu Španije, ki je streljal v prazen gol) pa se je potek tekme povsem spremenil, še toliko bolj potem, ko je v isti akciji Španija drugič zadela in Estrada prejel drugi opomin. Na drugi polčas je bolje pozabiti. Prvih petnajst minut (z golom Čileja) se je še nekaj dogajalo, potem pa sta obe ekipi prenehali igrati. Švica - Honduras 0:0 ŠVICA (4-4-2): Benaglio; Liechsteiner, Von Bergen, Grichting, Ziegler; Barnetta, Inler, Huggel (33.dp Shaqiri), Fernandes (1.dp Yakin); Derdiyok, Nkufo (24.dp Frei). Trener: Hitzfeld. HONDURAS (4-4-2): Valladares; Sabillon, Chavez Gui-ty, Bernardez, Maynor Figueroa; Alvarez, W. Palacios, Thomas, Nune (22.dp Martinez Ramos); J. Palacios (33.dp Welcome), Suazo (42.dp Turcios). Trener: Rueda. SODNIK: Baldassi (Arg); OPOMINI: Thomas, Fernandes, Chavez Guity, W. Palacios, Suazo. Tekma, za katero bo težko razumeti, kako se je končala brez doseženih golov. Posnetke tega dvoboja gre pokazati mladim nogometašem v sklopu lekcije »kako zamuditi neverjetne priložnosti«, saj sta Švica in Honduras ustvarila vsaj 10 čistih priložnosti, a nikomur ni uspelo zadeti. To se dogaja, ko nimaš na razpolago niti enega hladnokrvnega napadalca. Švica se je zaman trudila, potrebovala je dva gola, a dokazala, da je odlična, ko se brani, a zelo v težavah, ko mora napadati. V prvem polčasu se je Honduras zelo urejeno branil, občasno tudi poskrbel za kak hiter protinapad, ki je povzročal pravi preplah v obrambi Švice. Švicarji so se opogumili, ko so začele prihajati dobre novice iz Pretorie, vendar tudi Honduras je želel oditi domov z zmago, tako da se je tekma razživela. Nihče pa ni dosegel gola, tako da obe reprezentanci se vračata domov. 14 Četrtek, 24. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO RAGBI ZA PRAVE MOŠKE, NOGOMET ZA GLEDALIŠKE IGRALCE Mnogi belopolti Južnoafričani so sploh prvič videli nogometno tekmo. Vsi še zdaleč niso navdušeni. Športna novinarka Zeena Isaacs je zapisala, da je ragbi šport za prave moške, medtem ko je nogomet nekaj, s čimer se ukvarjajo gledališki igralci. »Navdušenje in navijanje je fantastično, ampak ko vidiš, kako nekdo simulira prekršek, da bi iztržil enajstmetrovko ali prosti strel, to spada samo v gledališče,« je med drugim zapisala novinarka PADEC GLEDANOSTI Tekmo proti Slovaški si je na prvi mreži Rai ogledalo dobrih 14 milijonov TV gledalcev, kar je ena skromnejših gledanosti tekem »azzurrov«. Si jo je pa preko spleta ogledalo milijon uporabnikov BREZ DLAK NA JEZIKU V nigerijski slačilnici je skoraj prišlo do množičnega pretepa. »Kriv je Kanu. Ni se obnašal kot kapetan moštva. S soigralci ni imel nobenega stika, neprestano je 'dvoril' vodilnim predstavnikom nigerijske zveze in selektorju Larsu Lagerbacku," je brez dlak na jeziku dejal Odemwingie (na sliki), sicer član Lokomotive iz Moskve OB 11. NA PREŠERNOVEM TRGU Slovenska reprezentanca se bo s prvenstva v JAR vrnila danes ob 8.20, ob 11. uri pa je predviden sprejem na Prešernovem trgu v Ljubljani ITALIJA - Tržaški nogometaš Rome Max Tonetto drastično o stanju italijanskega nogometa »Drugi so zdaj boljši« Lippi ni glavni krivec, reprezentanca je odraz splošne krize italijanskega nogometa - Premalo dela z mladimi, preveč pritiska navijačev in medijev Max Tonetto je najuspešnejši tržaški nogometaš zadnjega desetletja. V zadnji sezoni je igral za Romo, čeprav mu je trener Ranieri redkokdaj zaupal. Trenutno je 35-letni Max še brez ekipe in ne izključuje, da bo v naslednji sezoni igral v tujini. S Tonettom smo se pogovorili o blamaži, ki jo je doživela italijanska reprezentanca, s katero je on sam enkrat tudi nastopil: »Menim, da je to odraz tega, kar smo videli v zadnjih letih v evropskih pokalih. Interja ne upoštevam, ker nima Italijanov, ostale ekipe pa so imele velike težave. Dve sta možnosti: ali se je precej znižala srednja kakovost italijanskih ekip ali se je zvišala kakovost drugih. Pri neuspehu nimajo nič opraviti ne Lippijeve izbire igralcev ne izbire postavitev na tekmah. Drugi so pač zdaj boljši« Mnogi so kritizirali Lippija. Je res izbral najboljše igralce? »Da. Logično je, da ima vsak trener svoje preference in zaupa tistim igralcem, ki so mu v preteklosti zagotovili določene uspehe in določen nivo nastopov. Ampak večina teh igralcev, ki sestavljajo zgodovinsko jedro reprezentance, so v zadnjem letu bili večkrat poškodovani, kar še poostruje težave, o katerih sem prej govoril. Italija je v preteklosti svoje uspehe gradila na čvrsti obrambi, tokrat pa so tudi branilci odpovedali. Res je tako, a treba imeti globalni pogled na zadevo. Ne gre za posameznika, ki je zgrešil, ravno tako ni samo obrambna vrsta na zatožni klopi. Manjkalo je vse. Manjkala je kakovost. 35-letni Tržačan Max Tonetto se lahko ponaša tudi z enim nastopom za državno reprezentanco leta 2007. V zadnjih petih letih je igral za Romo, ta čas je prost igralec ansa Nekateri očitajo Lippiju, da je preveč zaupal Ju-ventusovi garnituri. Morda bi kdo drug izbral drugače. Nihče ne izbira igralcev po simpatiji. Po Lippijevem mnenju so bili ti najboljši, kar jih v tem trenutku premore italijanski nogomet. Prepričan sem, da se stvari ne bi razvile drugače, ko bi bil kdo drug na Lippijevem mestu. Lippi ni glavni krivec za izločitev. Posledično meniš, da čaka Prandellija zelo zahtevna naloga? V Italiji mislimo, da so druge reprezentance slabše od naše, a očitno ni tako. S taktičnega vidika smo skoraj povsod na isti ravni. Tehnično so morda nekateri za odtenek slabši, a to kompenzirajo z atletsko pripravo. Koliko časa bo trajala prenova? Kar nekaj let. Tudi na mladinski ravni vse najboljše ekipe iščejo le formirane igralce, na mladinski ravni izbirajo tujce, ker so Italijani dražji, tako da je treba na problem gledati globalno. Arsenal mirno zaupa 18 in 19-let-nikom, v Italiji je to nepojmljivo. Kapetan Slovaške Marek Hamšik ima 22 let, v Italiji si pri 25 še mlad. Zadeli ste bistvo. V Italiji moraš doseči vse takoj. Ni časa za rast ekip, mediji in navijači preveč pritiskajo, tako da predsedniki ciljajo na zveneča imena. V Angliji delaš v miru in snuješ dolgoročne načrte. (I.F.) skupina g - Vse po napovedih Portugalci in Brazilci »složno« v osmino finala Portugalska - Brazilija 0:0 PORTUGALSKA (4-2-3-1): Eduardo; Pepe (19.dp Mendes), Alves, Carvalho, Coentrao; Ricardo Costa, Meireles (39.dp Veloso); Ronaldo, Tiago, Duda (9.dp Simao); Danny. Trener: Queiroz. BRAZILIJA (4-2-3-1): Julio Cesar; Maicon, Lucio, Juan, Bastos; Gilberto Silva, Felipe Melo (45. Josue'); Daniel Alves, Baptista (37.dp Ramires), Nilmar; Luis Fabiano (40.dp Grafite). SODNIK: Archundia (Meh); OPOMINI: Pepe, Coentrao, Tiago, Duda, Juan, Felipe Melo, Luis Fabiano. Prvi polčas, ki je bolj spominjal na rokoborbo s številnimi grobimi prekrški (kar sedem opominov), drugi polčas nekoliko bolj spodoben in podoben nogometni tekmi. Na koncu pa neodločen izid, ki bolj koristi Braziliji, saj omogoča Dungovim varovancem, da skupino zaključijo na prvem mestu in torej bodo, vsaj na papirju, v osmini finala igrali proti nekoliko slabšemu tekmecu. Neodločen izid je sicer omogočal obema ekipama, da bi se uvrstile v osmino finala, a to nikakor ne pomeni, da sta se ekipi zadovoljili s točko. V prvem delu je bila nekoliko bolj nevarna Brazilija, medtem ko se je v nadaljevanju Cri-stino Ronaldo prebudil in nekajkrat ogrozil Julia Cesarja, a stanje se ni spremenilo. S. Koreja - Slonokoščena obala 0:3 (0:2) STRELCI: v 14. Toure, v 20. Romaric, v 36.dp Kalou. SEVERNA KOREJA (5-3-2): Ri Myong; Cha Yong, Park Chol, Park Nam, Ri Kwang, Mun In (27.dp Choe Kum); Ri Jun, Ji Yun, Hong Yong; An Yong, Jong Tae. Trener: Kim Jong. SLONOKOŠČENA OBALA (4-3-2-1): Barry Copa; Eboue, Toure,' Zokora, Boka; Romaric (34.dp Doumbia), Toure, Tiote'; Gervinho (19.dp Dindane), Keita ((19.dp Kalou); Drogba. Trener: Eriksson. SODNIK: Undiano (Špa). Korejci so bili že izločeni, medtem ko je Slonokoščena obala potrebovala zelo obilno zmago in istočasno morala upati v poraz Portugalske. Uresničilo se ni ne eno ne drugo. Sicer so gladko premagali Korejce, ki so po prvem kar zadovoljivem nastopu proti Braziliji, popolnoma odpovedali. V dveh tekmah so prejeli deset golov in postali prava in morda edina pepelka tega prvenstva, ki z 32 najboljšimi ekipami na svetu ni imela kaj opraviti. Afričani so v preobrat (morali so zmagati 8:0!) začeli verjeti po 20 minutah, ko je bilo že 2:0, a potem kar eno uro niso uspešno zaključili niti ene akcije. Še ena afriška ekipa izločena, a Drogba in soigralci so lahko vsaj pritožujejo, da so naleteli na res preveč zahtevno skupino. stališče figc Se še spominjate tekme s Ciprom? Pripadniki severne lige zahtevajo izgon tujih nogometašev iz italijanskih moštev, predsednik nogometne zveze FIGC Giancarlo Abete pa jim odgovarja s številkami. »Nihče ne more preprečiti profesionalnemu klubu, tudi iz druge lige, da najame 11 tujcev, če to želi. V angleški premier league igra 62% tujcev, pred petnajstimi leti jih je bilo 23%; v Franciji jih je 49%, v Italiji 42%, v Nemčiji 41%, v Španiji 31%. Ker sta Nemčija in Anglija dosegli na tem prvenstvu več kot mi, je jasno, da ne gre le za vprašanje količine, temveč predvsem za vprašanje kakovosti.« Giancarlo Abete je odkril toplo vodo, a vsaj mu je treba priznati, da se zdaj ne skriva za prstom. Trdi, da sprejema kritike, v isti sapi pa zavrača očitku o tesni navezi z Lippijem. »Ne kesam se, da sem mu spet dal v roke reprezentanco. Ni res, da je na rezultat vplivalo to, da smo že pred svetovnim prvenstvom sporočili, kdo bo njegov naslednik. Lippi se je sam odločil, da odide. Bi sploh lahko ravnali drugače? Če bi čakali, da se prvenstvo konča, bi ostali na razpolago le drugo razredni trenerji.« »Kar zadeva konkurenčnosti, smo v krizi. V mislih nimam le dobre ure neverjetno klavrne igre proti Slovaški. V letu 2010 reprezentanca nikoli ni zmagala, v kvalifikacijah ni bilo nič boljše, se še spominjate tekme proti Ci-pru?Na Euru 2008 nismo prišli daleč, reprezentanca do 21. leta se z veliko muko bori za nastop na sklepni fazi evropskega prvenstva, njeni nasprotniki v kvalifikacijah pa so Wales, Madžarska, Bosna ... In rešitve? »Okrepiti moramo strokovni sektor in mladinsko gibanje, spodbujati rast mladih domačih talentov, se s klubi dogovoriti za zavezništvo, da bi lahko novi selektor Pran-delli sestavil dolgoročni program. Najprej pa moramo obnoviti stadione,« je dejal Abete. Vendar gre za načrte, ki jih ni mogoče uresničiti čez noč. Mar to pomeni, da bo treba na preporod »azzurrov« čakati dolgo let? me (ne) zanima »Marchionne ne spoštuje delavstva« S sindikalistom Renatom Kneippom smo se pogovorili med ugotavljanjem uspeha včerajšnje stavke. Ali ni morda sindikat CGIL slabo izbral dan za demonstracije in stavko? Absolutno ne. Vsi glavni italijanski spletni mediji imajo na naslovnici velike slike Lippija, ankete o igralcih in le okvirček o stavki ... To je na žalost dokaz, kako v naši državi tudi mediji ne dajejo na prvo mesto to, kar bi bilo treba: krizo, gospodarstvo, ekonomske pogoje ... Marchionne je prejšnji teden protestiral, češ da so delavci v Termini Imerese stavkali, da bi lahko spremljali tekmo azzurrov. Najraje ne bi komentiral, kako je tako pomemben človek žalil delavstvo. To je znak globokega nespoštovanja delavcev. Toda včeraj po radiu smo poslušali, kako si ljudje izmišljajo izgovore za predčasni odhod iz službe, da bi lahko gledali tekmo Italija : Slovaška ... To se lahko zgodi, a so izjeme. Posploševanje je žaljivo do večine, ki si s trdim delom služi kruh. Spremljate svetovno prvenstvo? Seveda, kot vse športe, čeprav raje tiste »revne«. Žal mi je, da ni več ne Slovenije ne Italije. Tudi za afriške države mi je žal. Za koga boste zdaj navijali? Recimo za Argentino. Bi si drznili napoved? V finale bosta prišli državi iz Južne Amerike in Evrope. (p. v.) afriški dnevnik Umshini Wami Vuvuzele so moteč element svetovnega prvenstva in konec koncev mečejo slabo luč na ljudi s katerimi je v borbi proti apartheidu dober del sveta sim-patiziral. Ali res moraš dve uri neprestano trobiti samo zato, da nasprotniku... razbivašškatle? Osebno sem si na prvih dveh tekmah Slovenije, ki sem si ju ogledal v živo, zavaroval ušesa z gumijastimi zama-ški, ki so znižali decibele na sprejemljivo raven. Še zdaleč nisem bil edini! Izven stadionov ali v nenogometnem okolju sem naletel na nekaj skupinic, ki so se izživljale z bobni in plesom. Bili so sami moški in na žalost sem moral beležiti tudi prisotnost alkohola. V Bloemfonteinu, ki je bil nogometno dokaj navit, sem se opugumil in približal skupini bobnarjev, ki so se zabavali ob umetnem jezercu, v parku nedaleč od avtobusne postaje. Pogum je narasel, ker je bila v neposredni bližini skupina oboroženih policistov, ki je izgledala zelo bojevita v obrambi novega vala priseljencev iz severa. Cilj ni bilo pavšalno fotografiranje z obljubo, da jim bom poslal slike. V delu opreme sem imel shranjen listič z napisom »Umshini wami«. Gre za pesem gibanja ANC, predvsem najbolj zagretega dela, ki sedaj prevladuje. »Hello boys!«, in že smo postali prijatelji. Vsaj nekateri so poznali angleščino. »Whe- re are you from?«. Sem iz Slovenije! Primaknil sem dve papirnati zastavici. Na eni strani je bila res reklama »Škode«, toda za to se niso brigali. »Ali poznate Umshini wami?« Nisem niti končal, ko sta dva že udarjala na bobna in ostali so začeli za nas enolično melodijo. Pevovodja je zapel »umshini wami mshini wami«, zborček pa je odgovarjal »khawuleth umshini wami«. Tako nekajkrat. Besedilo sem imel napisano na listku, sicer bi ga ne mogel točno izpisati. In kaj je ta »umshini wami«?Po naše »moj mi-traljez, moj mitraljez!« z odgovorom »prosim prinesite moj mitraljez«. Kratko povedano bi to po naše bilo »na juriš«. Prejeli so mojo solidarnost. Še dodatno jo je okrepila izkušnja iz prejšnjega večera na domu potomca voortrekkerjev, ko sem ga povprašal za kan-tavtorja Boka van Blerka in o njegovi uspešnici »De La Rey«. Bilje presenečen in počaščen, da jo poznam. Povedal je, da je bila svoj čas neke vrste himna Bu-rov, ki so ob izvajanju celo vstajali. Van Blerk je pesem ustvaril kot glasbeni spomin na anglo-bursko vojno leta 2005, ko se je pojavila, pa so jo imeli za poziv k nasilni vstaji belcev. Kljub iskanju, nisem našel vesti, da bi bil kje kak koncert van Blerka, ki bi si ga lahko ogledal. Bruno Križman SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Sobota, 26. junija 2010 1S PREVROČE Ponudba Katarja za organizacijo SP 2022 se ljudem v vrhu FIFA zdi zaenkrat "prevroča". Temperature v teh dneh v Katarju dosegajo 43 stopinj preko dneva, do "hladnih" 35 ob pol deseti uri zvečer. MOŠTVENI DUH »Imamo sijajno priložnost, a le pod pogojem, da našo igro tudi v nadaljevanju krasi dosedanji moštveni duh,« pred današnjo tekmo proti Gani pravi vezisz ZDA Maurice Edu. V doslej edinem medsebojnem obračunu je Gana premagala ZDA z 2:1 TUDI PRI NAS Vuvuzela se je včeraj pojavila tudi v Trstu na sprevodi in shodu, ki ga je priredil sindikat v okviru splošne stavke proti varčevalnim ukrepom vlade NEMČIJA - ANGLIJA 32. Današnji obračun med Nemčijo in Anglijo bo že 32., peti na SP. Angleži so dobili 16 od dozdajšnjih 31 tekem, Nemci le 10. Na SP je vsaka od ekip zmagala dvakrat. Angleži upajo, da se ne bodo uresničile besede legendarnega Garyja Linakerja, kije nekoč izjavil: »Nogomet je igra, v kateri 22 igralcev teče za žogo, na koncu pa vedno zmaga Nemčija« Skupina A Izidi: JAR - Mehika 1:1, Urugvaj - Francija 0:0, JAR - Urugvaj 0:3, Francija - Mehika 0:2, Mehika - Urugvaj 0:1, Francija - JAR 1:2 Urugvaj 3 2 1 0 4:0 7 Mehika 3 1 1 1 3:2 4 Južnoafriška r. 3 1 1 1 3:5 4 Francija 3 0 1 2 1:4 1 V OSMINO FINALA Urugvaj in Mehika »naši azzurri« - Nekdanji in sedanji reprezentantje Skupina B Izidi: Argentina -Nigerija 1:0, J. Koreja - Grčija 2:0, Grčija -Nigerija 1:2, Argentina - J. Koreja 4:1, Nigerija - J. Koreja 2:2, Grčija - Argentina 0:2 Argentina 3 3 0 0 7:1 9 Južna Koreja 3 111 5:6 4 Grčija 3 1 0 2 2:5 3 Nigerija 3 0 1 2 3:5 1 V OSMINO FINALA Argentina in Južna Koreja Skupina C Izidi: Anglija - ZDA 1:1, Slovenija - Alžirija 1:0, Slovenija - ZDA 2:2, Anglija - Alžirija 0:0, Slovenija - Anglija 0:1, ZDA - Alžirija 1:0 ZDA Anglija Slovenija Alžirija V OSMINO FINALA ZDA in Anglija 3 1 2 0 4:3 S 3 1 2 0 2:1 S 3 1 1 1 3:3 4 3 0 1 2 0:2 1 Skupina D Izidi: Nemčija - Avstralija 4:0, Srbija - Gana 0:1, Nemčija - Srbija 0:1, Gana - Avstralija 1:1, Gana - Nemčija 0:1, Avstralija - Srbija 2:1 Nemčija 3 2 0 1 5:1 6 Gana 3 1 1 1 2:2 4 Avstralija 3 1 1 1 3:6 4 Srbija 3 1 0 2 2:3 3 V OSMINO FINALA Nemčija in Gana Skupina E Izidi: Nizozemska - Danska 2:0, Japonska - Kamerun 1:0, Nizozemska - Japonska 1:0, Kamerun - Danska 1:2, Danska - Japonska 1:3, Kamerun -Nizozemska 1:2 Nizozemska 3 3 0 0 5:1 9 Japonska 3 2 0 1 4:2 6 Danska 3 1 0 2 3:6 3 Kamerun 3 0 0 3 2:5 0 V OSMINO FINALA Nizozemska in Japonska Skupina F Izidi: Italija - Paragvaj 1:1, Nova Zelandija - Slovaška 1:1, Slovaška - Paragvaj 0:2, Italija - Nova Zelandija 1:1, Slovaška - Italija 3:2, Paragvaj - Nova Zelandija 0:0 Paragvaj 3 1 2 0 3:1 5 Slovaška 3 1 1 1 4:5 4 Nova Zelandija 3 0 3 0 2:2 3 Italija 3 0 2 1 4:5 2 V OSMINO FINALA Paragvaj in Slovaška Kaj mi pomeni italijanski dres Slovenci, hkrati pa ponosni na državni dres - Himna ima svoj poseben čar - Navijanje »proti« je stvar navijačev, ne pa športnikov Samo Kokorovec Če tačas (del) Italije žaluje, ker so »azzurri« predčasno zapustili mundial, je med nogometnimi navdušenci tudi veliko takih, ki se zmage Slovaške zelo veselijo. Pa ne zato, ker bi bili Slovaki ali strastni navijači slovaške izbrane vrste, temveč le zato, ker je Italija poražena. Takih navijačev je več tudi med pripadniki slovenske manjšine: le-ti navijajo izključno proti Italiji, ne glede na to, kdo je na drugi strani. O tem ne bomo sodili, zanimalo pa nas je, kako tak odnos doživljajo tisti pripadniki slovenske manjšine, ki so v različnih športih že oblekli dres italijanske reprezentance in so tudi stopili na zmagovalne odre. Nastop v izbrani vrsti je za vsakega športnika cilj, saj je vpoklic dokaz, da sodi med najboljše v svoji državi. To so nam potrdili vsi sogovorniki - ponosni so bili, ko so oblekli reprezentančni dres. »Nacionalnost in državljanstvo ločujem, na obe pa sem ponosen. Menim, da bi morali to sprejemati vsi pripadniki manjšine,« je pojasnil Samo Kokorovec, nekdanji član italijanske izbrane vrste v umetnostnem kotalkanju in dvakratni svetovni prvak. »Ne bom sodil drugih, povem naj le, da ob vpoklicu sem bil pozitivno prizadet. Res je, da tačas ne moremo biti ponosni državljani Italije, pa vendar živimo v tej državi.« Kot člani izbrane vrste, vsi športniki predstavljajo državo: »Veš, da si tam zato, ker si najboljši, in drugi računajo nate. S ponosom sem nosil dres izbrane vrste, saj je to cilj vseh športnikov,« me- Sandra Vitez ni Janko Brecelj, nekdanji član mladinske reprezentance v ribolovu. Po premoru bi zdaj prav rad spet dosegel vrhunec in bil spet reprezentant: letos bo zato spet nastopil na kvalifikacijah za uvrstitev na državno prvenstvo in tam ciljal na najboljši rezultat. »Zdi se mi, da je zaniče-valen odnos do reprezentance prisoten samo med navijači, med športniki pa ni tega. Na tekmovališčih smo si nasprotniki, ampak tudi prijatelji. Dandanes bi morali biti vsi bolj strpni, hkrati pa ločevati šport od politike!« Navijanje proti neki državi je ostro ocenila tudi odbojkarica Sandra Vitez, bivša reprezentantka: »Ker vem, koliko garanja je za vsem tem, obsojam tak zani-čevalen odnos. Čisto vsi športniki, ki dosežejo vrh, so veliko garali in se trudili, zato je navijanje »proti« nesramno.« Trikratna zmagovalka svetovnega pokala Mateja Bogatec pa meni, da je večkrat zaničevalen odnos »proti Italiji« povezan izključno z nogometom: »Najbrž večina ni proti italijanski ekipi, ampak ima zaničevalen odnos do nogometa. Pravkar smo o tem razpravljali tudi v rolkarski reprezentanci, kjer večina prav zaradi tega navija proti Italiji. Tudi pri nas je veliko takih, ki je proti nogometu, navija pa za italijanske izbrane vrste v drugih športih.« Bogatčeva doživlja nastopanje z državno reprezentanco dvolično: »Je zapleteno, kot smo že sami zamejci komplicirani: občutek je močan, ker si član ekipe, nastopanje za Italijo pa mi ne pomeni toliko kot kolegom. Vsem razložim, da sem pri- Janko Brecelj padnica manjšine in torej da nisem 100 % Italijanka. Nekateri me osuplo pogledajo, saj težko razumejo naš položaj.« Kaj pa odnos do himne? »Čeprav si pripadnik slovenske manjšine, je občutek, ki ga doživljaš na stopničkah ob spremljavi himne, enkraten,« pravi Brecelj. Vitezova, med sogovorniki edina predstavnica ekipnega športa, prav tako potrjuje, da ima himna poseben pomen: »Ob poslušanju himne se med soigralkami še bolj združiš. Zavedaš se, da pripadaš ekipi. Tu- Mateja Bogatec di to dela skupino in posledično pripomore k dobrim rezultatom. Prepričana sem, da je enako tudi pri naših ekipah. Na primer tudi himna Kontovela združuje in povzroča posebne občutke,« pojasnjuje bivša vrhunska odbojkarica, ki je tudi zato rada pela himno s soigralkami. Mateja Bogatec tudi poje himno: »Odvisno je sicer od razpoloženja: včasih kar pride iz mene, včasih pa molče samo poslušam. Vsekakor pa je trenutek čisto poseben, prijetno vznemirljiv.«(V.S.) TOTOZAKUMI ^^ * JF TRŽAŠKA GORIŠKA SLOVENIJA Igor Malalan tiskar Fabio Sambo uradnik Valter Besednjak svobodni poklic Urugvaj - Južna Koreja B:G 2:1 G:G ZDA - Gana 2:1 1:G 1:G VČERAJŠNJI IZID B B 4 SKUPNO BG B2 BB Včerajšnji krog je bil zelo izenačen, prof. Ivan Markič pa je pripomogel, da je Slovenija spet pridobila prednost, saj je popolnoma zadel izid med Portugalsko in Brazilijo (0:0) ter napovedal zmago Drogbaja in tovarišev, z večernimi tekmami pa ni imel sreče. David Cej je za Gorico rešil čast, s tem, da je čisto pravilno napovedal, da bo Španija premagala Čile z 2:1, druge napovedi pa se mu niso posrečile. Marko Arduini za Trst ni uganil nobenega izida, a dosegel tri točke, ker je pravilno napovedal zmagi Slonokoščene obale (a z 2:0) in Španije (a z 2:0) ter neodločen izid med Portugalsko in Brazilijo (a z 1:1). Skupina G Izidi: Slonokoščena obala - Portugalska 0:0, Brazilija - S. Koreja 2:1, Brazilija - Slonokoščena o. 3:1, Portugalska - S. Koreja 7:0, Portugalska - Brazilija, S. Koreja -Slon. obala 0:3 Brazilija 3 2 1 0 5:2 7 Portugalska 3 1 2 0 7:0 5 Slonokoščena o. 3 1 1 1 4:3 4 Severna Koreja 3 0 0 3 1:12 0 V OSMINO FINALA Brazilija in Portugalska Skupina H Izidi: Honduras - Čile 0:1, Španija - Švica 0:1, Čile - Švica 1:0, Španija - Honduras 2:0, Čile - Španija 1:2, Švica - Honduras 0:0 Španija 3 2 0 1 4:3 6 Čile 3 2 0 1 3:2 6 Švica 3 1 11 1:1 4 Honduras 3 0 1 2 0:3 1 V OSMINO FINALA Španija in Čile Nadaljnji spored OSMINA FINALA, Danes.: A1: Urugvaj - Južna Koreja (16.00); A2: ZDA - Gana (20.30); Jutri: A3: Nemčija -Anglija (16.00); A4: Argentina - Mehika (20.30); 28.6.: A5: Nizozemska - Slovaška; A6: Brazilija - Čile (20.30); 29.6.: A7: Paragvaj - Japonska (16.00); A8: Španija -Portugalska (20.30). ČETRTFINALE, 2.7.: Č1: zmagovalec A5 - zmagovalec A6 (16.00); Č2: zmagovalec A1 - zmagovalec A2 (20.30); 3.7.: Č3: zmagovalec A4 - zmagovalec A3 (16.00); Č4: zmagovalec A7 - zmagovalec A8 (20.30). POLFINALE, 6.7.: P1: zmagovalec Č2 - zmagovalec Č1 (20.30 v Cape Townu); 7.7.: P2: zmagovalec Č3 -zmagovalec Č4 (20.30 v Durbanu). ZA 3. MESTO, 10.7.: ob 20.30 v Port Elizabethu. FINALE, 11.7.ob 20.30 v Johannesburgu. odbojka - Predtekmovanje v svetovni ligi Francija ugnala Italijo Petnajst točk Mateja Černica, igral tudi Mania' - Jutri spet ob 18. uri (tudi po TV Raisport) PARIZ - V prvi tekmi 4. kroga pred-tekmovanja v svetovni odbojkarski ligi je Francija s 3:2 (19:25, 25:19, 25:20, 17:25, 15:13) premagala Italijo. Bila je to šele druga zmaga Francozov v dosedanjih sedmih nastopih, »azzurri« pa so s porazom zmanjšali možnosti v boju s Srbijo za prvo mesto v skupini. Franozi so že vodili z 2:1, ko so Italijani osvojili četrti set, v petem pa rahlo vodili vse do 10. točke. Matej Černic in Loris Mania' sta igrala v začetni postavi, Matej a je prispeval 15 točk. Driga tkema proti Franciji bo jutri v Toulouseju, z začetkom ob 18. uri (neposredni prenos Raisport 1) Liga prvakov: Blejski ACH Volley v skupini C Na Dunaju so izžrebali skupine v pred-tekmovanju moške odbojkarske lige prvakov. Lanski presenetljivi finalist, blejsko moštvo ACH Volley, je bilo vključeno v skupino C z Olympiakosom (Grčija), Jastrzebski Wegiel (Poljska) in Budva (Črna gora). Cueno se bo v skupini B pomeril z Maaseikom (Belgija), Cai Teruelom (Španija) Radničkim iz Kra-gujevaca (Srbija). Trentino Volley bo v sku- fivb pini D igral proti Belčatovu (Poljska), Frie-drichshafnom (nemčija) in Renat Zalauu (Romunija), Sisley treviso pa v skupini E proti Lo-komotivu Belgorodu (Rusija), Fenerbacheju Istanbulu (Turčija) in Toursu (Francija). CASARANO - Ne le Trst. V rokometni Elitni A-ligi ne bo niti Casarana. Trikratni državni prvak in letošnji podprvak bo zaradi ekonomskih težav začel iz B-lige. wimbledon Federer: »Ko me vidijo, so veseli« WIMBLEDON - Peti dan teniškega grand slama v Wimble-donu sta se med nosilci poslovila dva ruska igralca. V ženski konkurenci je nastope končala dvanajsta nosilka Nadja Petrova, v moški pa 13. nosilec Mihajil Južni. Branilec naslova v Wimbledonu Švicar Roger Federer je gladko s 6:2, 6:4 in 6:2 premagal Francoza Arnauda Clementa. Za zmago je potreboval poldrugo uro. »V 99 odstotkih mi ljudje navdušeno ploskajo, pa sploh ni važno ali igram dobro ali slabo. Mislim, da so samo veseli, ko me vidijo in da imajo radi tenis,« je po zmagi dejal Federer. nogomet Allegri tudi uradno pri Milanu MILAN - Kdo je najustreznejši trener za Milan. Tisti, ki ga je hvalil In-terjev trener Mourinho. To je Massi-miliano Allegri, ki je od včeraj tudi uradno novi mož na klopi Milana. Njegova »usoda« bo odvisna od tega, kakšno moštvo bodo sestavili. Cilje je brazilski napadalec Luis Fabiano. HODGSON - Liverpool je našel zamenjavo za Rafaela Beniteza, ki je prestopil k Interju.. Na vroč trenerski stol se bo usedel 62-letni Roy Hodgson, ki je nazadnje vodil londonski Fulham. CRISCITO - Juventus bo še za eno leto pustila reprezentančnega branilca Criscita v Genoi . GA NE BO - Belgijski kolesar Tom Boonen zaradi poškodbe kolena ne bo nastopil na dirki po Franciji. MOTGP - Španec Jorge Lorenzo (Yamaha) bo današnjo dirko za VN Nizozemske v Assnu začel z najboljšega startnega mesta. ALONSO - Ferrarijevec je bil najhitrejši na drugem treningu pred jutrišnjo VN Evrope v Valencii. 16 Sobota, 26. junija 2010 VREME, ZANIMIVOSTI košarka - Predstavili so novega trenerja Eugenia Dalmassona V Trstu bodo še naprej zaupali mladim košarkarjem Boniciolli: V tem trenutku si ne moremo privoščiti dolgoročnih načrtov - Zavrnili A2-ligo □ Obvestila V društvenih prostorih tržaškega košarkarskega kluba Pallaca-nestro Trieste, ki bo v sezoni 201011 igral v A-ligi amaterjev (nekdanja B1-liga), so včeraj dopoldne predstavili novega trenerja Eugenia Dalmassona (letnik 1957), doma iz Mester. Predstavil ga je tehnični koordinator tržaškega kluba Matteo Boniciolli, ki so ga pred kratkim potrdili pri rimskem prvoligašu Lot-tomatici (športni vodja bo Bogdan Tanjevic). »Dalmasson je odličen in zelo izkušen trener, ki je v zadnjih letih zbral cel kup dobrih rezultatov in napredovanj. Prava oseba za tržaško ekipo,« je dejal Boniciolli in dodal: »Z Dalmassonom se poznava veliko let. Prepričan sem, da bo novi trener tudi dobro sodeloval s koordinatorjem mladinskih ekip Štefanom Comuzzo.« Dalmasson je svojo trenersko pot začel v sezoni 1985-86 kot trener mladinskih ekip v Vidmu. Nato je sedel na klopi Asola v B2-ligi, Monte-bellune (B2), Montichiarija (B2 in B1), Firenc (B1), Vicenze (B1), Lu-mezzaneja (B1), od leta 2006 do leta 2008 pa je vodil Reyer iz Benetk v B1 in A2-ligi. V lanski sezoni se je preizkusil tudi v ženski košarki: treniral je beneški Reyer v A-ligi. Ekipe, ki jih je vodil trener iz Mester, so štirikrat napredovale v višjo ligo, dvanajstkrat pa igrale v končnici prvenstva. BREZ DOLGOROČNIH NAČRTOV - Dalmasson je s tržaškim klubom podpisal enoletno pogodbo. »Žal v tem trenutku si ne moremo privoščiti dolgoročnih načrtov, saj je finančna kriza prizadela tudi šport. Košarka pa je še posebej na udaru. Prav zaradi tega se še ne ve, kdo bo v prihodnji sezoni igral v Trstu. Za zdaj sta gotova le Colli in Lenardon, ki sta pogodbeno vezana na tržaški klub. V komaj končani sezoni smo imeli najmlajšo ekipo v prvenstvu. Tudi v prihodnje bomo nadaljevali s politiko vključevanja mladih,« je dejal Bo-niciolli in obenem opozoril, da bo tudi v novi sezoni A-liga amaterjev zelo kvalitetno prvenstvo. »Veliko je dobrih ekip. Favoritov ni. Izenačeno bo tako pri vrhu, kot pri dnu lestvice. Morali se bomo pošteno potruditi,« je napovedal trener Dalmasson in dodal: »Trst je še vedno pomembno košarkarsko središče. Povabilo sem sprejel brez večjih pomislekov. Vedel sem, da bom tu lahko delal kvalitetno in brez večjih pritiskov. V Trstu bi želel pustiti svoj pečat.« ZAVRNILI A2-LIGO - Tržaški klub je imel priložnost, da se vpiše v A2-ligo. »Tega pa nismo storili, ker pač v Trstu ni denarja in se nismo želeli spustiti v to avanturo, ki bi lahko imela tragične posledice. Veliko italijanskih klubov je že v stečaju in tega si v Trstu ne želimo,« je novinarjem obrazložil Boniciolli. SODELOVANJE - Tržaški Palla-canestro Trieste bo še naprej tesno sodeloval z vsemi krajevnimi klubi. To predvsem na mladinskem področju. »Ta teden so naši košarkarji skupaj trenirali z jadranovci. Škupni trening si je ogledal tudi novi trener Dalmasson. Podobne pobude pa so v teku tudi z drugimi tržaškimi društvi. Škupni cilj je, da skrbimo za mlade in da bomo v kratkem imeli v članski ekipi nekaj tržaških košarkarjev,« pravi koordinator tržaškega kluba. (jng) Novi trener tržaške ekipe Pallacanestro Trieste Eugenio Dalmasson AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek 5. julija 2009 ob 20.00 v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu, v dvorani Zadružne kreditne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah ob Soči. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane in ljubitelje morja na 19. izvedbo nočne regate danes, 26.6., ob 21. uri. KOŠARKARSKI KLUB BOR sklicuje v sredo, 30.6., ob 20.30 na stadionu 1. maj v Trstu redni občni zbor nevolilnega značaja. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveni praznik, ki bo v soboto, 3.7., ob 20.30 na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu. Ob tej priliki bo tudi nagrajevanje nočne regate. PLANINSKA ŠOLA SPDT - Mladinski odsek SPDT prireja od 28. junija do 3. julija 2010 deseto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite tel.št 338-4913458. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teorični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Za vpisovanja in informacije Vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, e-pošta info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira »Poletni intenzivni plesni teden« od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimnastične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 040-226332 ali na info@cheerdancemillenium.com. veslanje - Državno prvenstvo v Umbriji Slovenci na stopničkah Mitja Zobec in Leo Černic prvaka, Ester Gaggi-Slokar na drugem mestu - Zobec gre konec julija na SP v Belorusijo Od leve (v smeri urinega kazalca): Mitja Zobec, Ester Gaggi-Slokar in Leo Černic V veslaškem središču Piediluci v Umbriji je 12. in 13. junija steklo državno prvenstvo dečkov in mladih pod 23. letom. Med nastopajočimi so bili tudi slovenski veslači, ki so domov odnesli zavidljive rezultate. Naslov državnih prvakov sta letos osvojila tudi Mitja Zobec iz Zabrežca in Leo Černic iz Tržiča, veslačica Ester Gaggi Slokar iz Bar-kovelj pa je osvojila drugo mesto. šz gaja - Športni praznik Na Padričah nogomet in odbojka Na Padričah se bo prihodnji teden, v okviru vaškega praznika Šport in glasba, ki ga v športnem centru organizira ŠZ Gaja, začel tradicionalni nogometni turnir 7:7, na katerem v glavnem nastopajo nogometaši ekip naših društev. Prva srečanja bodo na sporedu v ponedeljek. Ob 20. uri se bosta pomerili Gropada 1 in ekipa Živ Texas (Gročana-Pesek). Ob 21.00 pa bo ekipa San Luigi igrala proti ekipi s Prose-ka in Kontovela. V torek bosta na sporedu še tekmi Bar Andre - Dolina Team (ob 20.00) in Bazovica - Gropada 2 (21.00). Finale bo v nedeljo, 4. julija. Konec prihodnjega tedna pa bodo v okviru padriškega športnega praznika organizirali še turnir v mešani odbojki 4:4. TEK NA KOLONJI - Danes ob 17. uri bo na atletski stezi »Draghicchio« na Kolonji pri Trstu na sporedu 6. tekaška preizkušnja 10. Trofeje Pokrajine Trst. Okrog 400 ljubiteljskih tekačev se bo pomerilo na krajši razdalji 3 kilometrov. NOGOMET Fabio Sambo v prihodnji sezoni trener Poggia Fabio Sambo Trener Fabio Sambo, doma iz So-vodenj, bo v prihodnji sezoni treniral ekipo Poggio (3. AL) iz Zdravščine. Sambo, nekdanji nogometaš Sovodenj je v letošnji sezoni treniral Mladost, nato pa ga je v Doberdobu zamenjal Sto-jan Kravos. Mitja Zobec je državni naslov osvojil v dvojnem četvercu v kategoriji U23. Član tržaškega kluba Nettuno je s sotekmovalci Giovannijem Zacci-gno, Davidom Deluca ter Robertom Covri premagal drugouvrščeno četverico iz Cremone. »Naslov smo po tihem pričakovali, saj smo bili že na treningih zelo hitri. Prvega državnega naslova pa se seveda zelo veselim,« je povedal Mitja, ki vesla že sedem let. Do predkrat-kim je nastopal za miljski klub, kjer je večinoma tekmoval v enojcu in ni dosegal vidnejših rezultatov. Odkar tekmuje za tržaški klub Nettuno, pa mu gre bolje. Ob državnem naslovu je bil letos po zelo dobrih testih med sezono tudi prvič vpoklican v državno reprezentanco: »Z izbrano vrsto smo skupaj trenirali že trikrat, zdaj pa bomo vadili tri tedne. Zbrani smo najboljši veslači pod 23. letom starosti. Selektor nas je izbral na podlagi testov in naposled sestavil ekipe. Mene so vključili v četverec, kjer sem bil tudi državni prvak, to pa je bilo le naključje,« je pojasnil 22-letni Mitja, ki je edini reprezentant iz tržaškega kluba Nettuno. Tačas trenira v Sabaudii, na svetovnem prvenstvu U23 pa bo nastopil konec julija v Be-lorusiji. Zobec, ki je dokončal trgovski zavod Ž. Zois in je zdaj študent ekonomije, rad tekmuje tudi v dvojcu, lani pa je bil uspešen tudi v osmercu. Zdaj trenira dvakrat dnevno po dve uri. Dijak liceja F. Prešeren Leo Černic pa je državni naslov osvojil v dvojnem dvojcu s Francescom Polezom iz Romjana. »Vedela sva, da sva dobra, ampak nisva pričakovala, da bova res najhitrejša,« je povedal Leo, član trži-škega kluba Timavo. »Veslanje sem začel trenirati pred petimi leti. Sledil sem starejšemu bratu, ki je nato treniranje opustil, jaz pa sem nadaljeval,« je pojasnil Leo, ki je pred tem treniral base- ball, nogomet pri Mladosti in košarko v Romjanu. Državni naslov je osvojil v kategoriji dečkov, kjer bo nastopal še naslednje leto - izbrati bo moral sicer drugega partnerja, saj bo Francesco prestopil v starejšo kategorijo. V Pie-diluci sta tržiška veslača premagala nasprotnika iz Viareggia za pičlo sekundo. Leo je letos prvič nastopil na državnem prvenstvu, saj v mlajših kategorijah ni tovrstnega tekmovanja. Pred letošnjo sezono veslač iz Tržiča tudi ni sodeloval na važnejših tekmah. Konec avgusta bo nastopil še na deželnem prvenstvu, nato v Salernu v morju (z drugim čolnom), septembra pa bo z izbrano vrsto FJK tekmoval na mednarodnem srečanju na Hrvaškem. Ester Gaggi Slokar, dijakinja lice-ja F. Prešeren, pa je v dvojnem četvercu v kategoriji U23 osvojila drugo mesto. Članica tržaškega kluba Saturnia je tekmovala v kategoriji U23, čeprav še sodi med mladinke. Državno prvenstvo bo v njeni kategoriji na vrsti šele septembra. (V.S.) Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgo-li, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. Sobota, 26. junija 2010 1 J O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Predsednik občinskega sveta preklical sejo zaradi županove odsotnosti Zasedali kljub odložitvi, zahtevajo Roldov odstop Zastopa izključno županov interes, ni garant pravic vseh svetnikov« Šest občinskih svetnikov - pet iz opozicije in eden iz večine - je včeraj zasedalo v občinski sejni dvorani v Gorici, čeprav je bila seja le nekaj ur pred začetkom odložena na kasnejši datum zaradi županovega slabega počutja. Tako je odložitev utemeljil predsednik občinskega sveta Rinaldo Roldo, ki si je s svojo potezo nakopal zahtevo po odstopu in po sprožitvi postopka zaradi prekinitve javne službe oziroma preseganja pooblastil. Včeraj nekaj minut po 18. uri, ko naj bi se začela že pred časom napovedana seja, je v občinsko dvorano sedlo šest svetnikov - Aleš Waltritsch in Federico Portelli iz Demokratske stranke, Anna Di Giananto-nio in Marko Marinčič iz Foruma za Gorico, Livio Bianchini iz Levice in svobode in Franco Zotti iz Severne lige, torej pripadnik večine, ki je tudi sam trdil, da ni prebavil Roldove poteze. Portellija, ki je bil med prisotnimi svetnik z največ glasovi, so poverili, da vodi sicer nesklepčno zasedanje. Zahtevali in dosegli so tudi prisotnost mestnega redarja, ki je sestavil zapisnik dobre pol ure trajajoče seje. »Redarja smo zaprosili, naj preveri, če sta predsednik občinskega sveta in občinski tajnik zagrešila kazenski prekršek zaradi prekinitve javne službe ali preseganja pooblastil,« pojasnjuje Marko Marinčič, Livio Bianchini pa vztraja pri zahtevi po Roldo-vem odstopu, »ker je dokazal, da ni sposoben upravljati občinskega sveta«. V imenu Demokratske stranke Aleš Waltritsch pojasnjuje: »Roldovo početje je nekaj nenavadnega. Prvič se je kaj takega zgodilo, da se zasedanje prestavi brez mnenja in dogo- tržič Mamilo vzrok srčne kapi Onofrio Formisano, 37-letni Tržičan po rodu iz Neaplja, je v torek sredi zelenice v Ulici Aris umrl zaradi srčne kapi, ki bi jo lahko povzročil tudi prevelik odmerek mamila. Tako je včeraj ugotovil zdravnik Lucio Furlan, ki je opravil obdukcijo na truplu moškega. Po besedah zdravnika je treba vzrok smrti iskati v srčni kapi, ali je moški zaužil prevelik odmerek mamila, pa bodo pojasnile naknadne toksikološke analize. Opravili jih bodo v prihodnjih dneh, na rezultate pa bo treba čakati nekaj mesecev. Takrat bodo preiskovalci odločali o odprtju fa-scikla o nenamernem umoru in se bodo lotili iskanja osebe, ki bi lahko bila prodala usodni odmerek moškemu. Fornisano je v preteklosti užival mamila - tudi heroin, zato pa se je zdravil v tržiškem centru za odvisnosti Sert. V zadnjih mesecih se je skušal osvoboditi droge v specializiranem središču v Modeni, od koder se je vrnil v Tržič pred nekaj dnevi. V petek se je odpravil v tržiški center Bassa Soglia, kjer nudijo oskrbo odvisnikom. Formisano je v preteklosti bil zaposlen pri podjetju, ki je delalo znotraj ladjedelnice, zadnje čase pa naj bi živel v Trstu z dekletom. V petek se je s svojim kolesom vozil po Tržiču. Prispel je do Ulice Aris, kjer je kolo parkiral ob zabojniku za odpadke; ulegel se je na tla, kmalu zatem njegovo srce je nehalo biti, osebje službe 118 pa mu z oživljanjem ni uspelo pomagati. vora z načelniki svetniških skupin. Najhujše pa je dejstvo, da je Roldo dokazal, da ne zastopa interesov občinskega sveta, temveč izključno županov interes. Ni ravnal kot predsednik mestne skupščine, ampak kot županov oproda.« Da bo zasedanje odpadlo, je večina svetnikov izvedela nekaj minut pred 14. uro, nekaterih pa obvestilo ni doseglo. Zanje so na vrata dvorane pritrdili list papirja z napisom, da je zasedanje odloženo. V Roldo-vem sporočilu, ki ga je razposlal svetnikom, pa je izrecno zapisano, da je odložitev seje na prvi julij ob 18. uri posledica županovega slabega počutja. »Ni problem županova bolezen, saj je že nekaj dni bolehal in kljub temu prihajal redno na občino. Njemu izrekam solidarnost, od Rolda pa zahtevam, da odstopi z mesta predsednika občinskega sveta, saj ni smel samovoljno odločati o odložitvi seje, ne da bi sklical načelnikov svetniških skupin in se z njimi dogovoril,« jezno opozarja Bianchini in dodaja: »To je prava diktatura, Roldo pa je dokazal, da ni sposoben voditi občinskega sveta.« Ostra je tudi Waltritscheva reakcija: »V občinskem svetu je župan primus inter pares in ima en glas kot vsi drugi. Ker je bila na dnevnem redu odobritev proračunske spremembe, je imela desnica bojazen, da bi bila seja zaradi županove odsotnosti nesklepčna? Morda pa jo je kaj drugega skrbelo, zaradi česar je hotel biti župan za vsako ceno prisoten.« Waltritsch dodaja, da je Rol-dova samovoljna poteza uvedla precedens: »Bo lahko sedaj vsakdo od nas zahteval, da se seja občinskega sveta odloži, če se je ne bo mogel udeležiti zaradi bolezni, slabega počutja ali česa drugega?« »Seja je bila redno sklicana in ni bila formalno preklicana. Neuradno je bilo povedano, da je odložena, ker bi župan rad prisostvoval razpravi in odobritvi proračunske spremembe. Če župana ni, ga zastopa podžupan, finančni dokument pa lahko zagovarja tudi odbornik za finance, zato ni bilo tehtnega razloga za odložitev,« pravi Ma-rinčič: »Roldo bi moral biti garant spoštovanja pravil iger in pravic vseh svetnikov, še zlasti svetnikov opozicije, ki nimajo številčne moči. Njegovo ravnanje z izvoljenim telesom je torej nesprejemljivo. Zato zahtevamo njegov odstop.« Tudi svetnik večine, Franco Zotti, je včeraj izjavil, da predsednik mestne skupščine, ki tako ravna, ni kos svoji funkciji. Včerajšnje zasedanje šestih občinskih svetnikov, petih iz opozicije in enega iz večine (zgoraj), in Portelli z napisom, ki je bil pritrjen na vrata občinske sejne dvorane in je sporočal, da je seja odložena (desno) bumbaca APrimorski ~ dnevnik gorica Kar 17 milijonov davčne utaje Finančni stražniki so v zadnjem letu odkrili za 17 milijonov evrov davčne utaje in skupno prijavili sodnim oblastem 30 oseb. Obračun enoletne aktivnosti so podali med včerajšnjim praznikom ob 236. obletnici ustanovitve finančne straže v Za-graju; med svečanostjo so pojasnili, da v zadnjih dvanajstih mesecih so opravili 511 fiskalnih preverjanj in pregledali preko 4.500 računov in plačilnih listov. Posebno pozornost so namenili »lovu« na davčne utajevalce, tako da so odkrili 31 oseb, ki so na razne načine ogoljufale državno blagajno. Finančni stražniki so preverili tudi 71 prošenj za socialno pomoč, za popuste pri nakupu šolskih knjig in za zdravstvene storitve, pri čemer so ugotovili, da je 19 oseb ponaredilo svoje dokumente in na ta način uživalo denarno podporo, čeprav do nje ne bi imelo pravice. Osebje finančne straže je dalje opravilo 82 kontrol cen, sedem oseb pa so prijavili sodnim oblastem, ker so prodajali blago s ponarejeno blagovno znamko. Skupno so zasegli 39.042 artiklov, med katerimi so bili oblačila, obutev, igrače in avtomobilski deli. Zaradi kršitev zakonov o varnosti so zasegli dodatnih 84.749 artiklov raznega blaga, poleg tega pa so prijavili sodnim oblastem dve osebi, ki sta prodajali fotokopirane univerzitetne knjige. Skupno so jima naložili tudi 88.000 evrov globe in zasegli 620 fotokopiranih knjig. Zaradi goljufivega stečaja so prijavili sedem oseb, dve zaradi goljufije, tri zaradi goljufije na račun države in nazadnje še pet oseb, ki so na razne načine prejele 340.000 evrov državnega denarja, ne da bi do imele do tega pravico. Na področju tobačnih izdelkov so zasegli kar 36 kilogramov tujega tobaka in ugotovili istovetnost 65 oseb. V zadnjih letih se je v Gorici povečalo število študentov, na Tržiškem pa tujih delavcev. Njihovo prisotnost so številni lastniki stanovanj izkoristili, da so jim najeli stanovanja na črno. Finančni stražniki so pregledali štirinajst stanovanj, ugotovili pa so, da jih je bilo kar trinajst oddanih v najem na črno, s čemer so lastniki državno blagajno oškodovali za 60.000 evrov neplačanih davkov. Finančni stražniki so zasegli 739 kilogramov goriva, ki ga je pet oseb nedovoljeno uvozilo v Italijo. Dalje so zaradi preprodaje mamil prijavili sedem oseb in eno aretirali. gorica - Čez dva meseca začetek gradbenih del Za prenovo dotrajanih pločnikov bo poskrbelo podjetje iz Pordenona Dotrajan pločnik v Ulici Diaz bumbaca Podjetje Pessot iz kraja Fontana-fredda pri Pordenonu bo obnovilo pločnike raznih goriških ulic. Tako so včeraj določili v tehničnem uradu goriške občine, v katerem so preverili ponudbe 144 podjetij, med katerimi je bilo tudi eno iz Rima. Pordenonsko podjetje je za poseg vreden 1.800.000 evrov, ponudilo 9,937 odstotni popust na izklicni ceni, za začetek del pa bo treba počakati še dva meseca, da bodo tehnični uradi opravili vse po zakonu predvidene upravne postopke. Pordenonski gradbeni delavci bodo imeli nato 180 dni časa, da uresničijo poseg. Le-ta zadeva razne predele mesta, in sicer Ulico San Giovanni Bosco, območje Ra-futa, dalje ulice Giustiniani, Formica, Favetti, San Michele, Di Manzano, Cadorna, Diaz, Petrarca, Duca dAosta, Brass, Alviano in Codelli. Ob zaključku del bo povsem novo podobo imela Ulica Diaz, kjer imajo med drugim sedež univerza in šole. Projekt predvideva, da bodo tam ures- ničili kolesarsko stezo, ki bo speljana pred vogalnim poslopjem nekdanje Goriške hranilnice, nato pa po pločniku. Kolesarska steza bo široka dva metra, od ceste pa bo ločena z gredico, tako da bo vožnja po njej povsem varna. Zaradi gradnje kolesarske steze bodo odpravili parkirišče pred zavodom Fermi, namesto njega pa bodo uresničili deset parkirnih mest, ki bodo postavljena vzdolž ulice. V bližini Ulice Ri-smondo bodo namestili kovinska stojala za okrog sedemdeset koles, pred sedežem Videmske univerze pa bodo posadili nova drevesa in razširili pločnik. Nov videz bo dobila tudi Ulica Cador-na, kjer bodo prenovili pločnik, hkrati pa bodo ovrednotili spomenik italijanski pehoti z novim tlakovanjem. Načrt predvideva tudi asfaltiranje parkirišče »bivšega Artesac« na križišču med ulicama Cadorna in Santa Chiara. Po novem bodo v Ulici Petrarca, ki teče ob ljudskem vrtu, uvedli enosmerni promet v smeri Korza Verdi. 1 0 Nedelja, 27. junija 2010 GORIŠKI PROSTOR / doberdob - Danes podelitev naziva častnih občanov Pravi ljudski praznik za Jako in Branka Lakoviča Po sprejemu na županstvu tekmi in javno srečanje v občinskem parku Jaka Lakovič V Doberdobu bodo danes počastili Jako in Branka Lakoviča, ki bosta postala častna občana. Kot je povedal glavni pobudnik dogodka, športni delavec in bivši predsednik Mladosti, Dario Zanier, se bo praznični dan začel ob 15. uri v občinski palači. Župan Paolo Vizintin bo ob prisotnosti občinskih odbornikov in svetnikov ter predstavnikov društev podelil naziv častnega občana Jaki in Branku Lakoviču. Ob 17. uri se bo dogajanje preselilo na igrišče v občinskem parku, za katerega je Jaka Lakovič podaril dva košarkarska koša. Na prijateljski tekmi bosta zaigrali mladinska ekipa ljubljanskega Slovana in selekcija ZSŠDI; za 19. uro je predvidena tekma veteranov, na kateri bodo nastopili prijatelji Jake Lakoviča iz Slovenije in iz zamejstva. Ob 20. uri bo javno srečanje z Jako in Brankom Lakovičem, ki ga bo vodil Igor Malalan; svojo prisotnost je napovedal Sergio Tavčar, pričakujejo tudi Petra Brumna in Janeza Drva-riča. Ob 21.30 bo ljudski praznik s »pašta-šuto« za vse udeležence; zbirali bodo prostovoljne prispevke za raziskovanje rakastih obolenj. Podelitev naziva častnega občan- renče Hiša pravih srečanj za vse starosti Renče so kraj s številnimi društvi in drugimi središči, kjer potekajo srečanja, druženja, pogovori in raznolike dejavnosti. V središču, ki mu pravijo Hiša pravih srečanj, se družijo različne generacije, se pogovarjajo, prijateljujejo ter si nudijo medsebojno pomoč in sodelujejo v prijazni skupnosti; tu so dejavnosti, ki so zasnovane na potrebah, interesih in željah sodelujočih. Od oktobra 2009 dalje se vrstijo tečaji, krožki, ustvarjalne delavnice, predavanja in pogovori. Tja prihajajo obiskovalci vseh starosti, od otrok do ostarelih. Računajo, da se v prostorih Hiše pravih srečanj zbira vsak mesec okrog 150 oseb. Njena gonilna sila so upokojenci, ki načrtujejo, organizirajo in izvajajo dejavnosti, ki so deklarirane v dokumentih Evropske unije, v Sloveniji pa je posebej izpostavljeno tudi varstvo starejših. Gre za solidarnost, sožitje in uveljavljanje kakovostnega staranja prebivalstva. Delovanje hiše temelji na prostovoljnem delu. Projekt je zasnovala in ga strokovno vodi Zmaga Prošt, univerzitetna diplomirana psihologinja. Z njenim delom so zadovoljni vsi, ki v središču delajo, zadovoljen pa je seveda tudi kraj, kjer ima ustanova sedež. Člani Hiše pravih srečanj so pripravljeni z delom nadaljevati in so hvaležni vsem, ki jim pri dejavnostih pomagajo. Naj za konec omenimo, da je v tamkajšnjem središču angažirana tudi Tanja Podgornik, diplomirana socialna delavka, ki je zaposlena v programu javnih del. Hiša je odprta vsak delovnik od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. (nl) Branko Lakovič stva in sprejem na Gradini za nagrajenca prireja doberdobska občinska uprava, skupaj z njo pa je prireditelj tekem in praznika v občinskem parku ekipa civilne zaščite. Jaka Lakovič je z Doberdobom povezan po sorodstvenih vezeh, saj se je njegov ded rodil v tej kraški vasi, od koder se je preselil v Ljubljano. Tu se je Jaka rodil 9. julija leta 1978, med svojim odraščanjem pa je bil večkrat v rojstni vasi svojega deda. Med vojno v Jugoslaviji je Jaka preživel mesec dni v Doberdobu, sploh pa se na nekajdnevni obisk v vas odpravi vsako leto. Jaka je svojo košarkarsko pot začel pri ljubljanskem Slovanu, nato pa je igral za novomeško Krko, za atenski Panathinaikos in v zadnji sezonah za Barcelono; poleg tega je redni član slovenske reprezentance. Branko Lakovič se je rodil na Reki leta 1947, nato pa je v Doberdobu živel do leta 1961. Po osnovni šoli v Doberdobu in nižji srednji šoli v Gorici je dokončal trgovski tehnični zavod Žiga Zois v Trstu, kjer se je nato zaposlil v športni redakciji Primorskega dnevnika. Od mladih let je bil predan športu in še predvsem košarki, bil je trener in organizator. polač - Posvet Reja drobnice za ohranjanje biodiverzitete Biodiverziteti in krajevnim upravam bo posvečen posvet, ki ga prireja okoljevarstvena organizacija Legambiente, potekal pa bo danes med 9.15 in 13. uro v sprejemnem centru naravnega parka na Polaču na območju občine Foljan-Redipulja. Javno srečanje bo uvedel naturalist Davide Samsa, ki bo poudaril, da biodiverziteta je lahko pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. To po njegovih besedah lahko velja tudi za Kras, na katerem bi bilo mogoče ovrednotiti naravno okolje tudi z razvojem kmetijstva in z rejo živine, predvsem drobnice. V nadaljevanju bo spregovoril Ignazio Za-nutto iz zadruge Mosaico, ki upravlja rezervat ob izlivu Soče, sledil bo poseg pokrajinske od-bornice Mare Černic, ki bo svojo pozornost posvetila zaščitenim območjem in projektom pokrajinske uprave. Raziskovalka iz ustanove CETA Francesca Visin-tin bo predavala o gospodarski vrednosti zaščitenih območij, nato pa bo Marzo Marzorati pojasnil, kako so biodiverziteto zaščitili v Kataluniji. Srečanje bo povezoval Elia Mioni iz deželnega vodstva zveze Legambiente. gorica - BPW Mednarodno vpeta ženska organizacija Tudi Gorica bo dobila sekcijo ženske organizacije International Federation Business and Professional Women. Uradno jo bodo povili danes ob 11.30 v dvorani Hotela Entourage na Trgu sv. Antona. Omenjena organizacija je že zastopana v deželi Fur-lanij i- Julijski krajini z dvema sekcijama v Trstu, dalje s sekcijo v Vidmu, Pordenonu in Tolmeču. Za ustanovitev goriške sekcije se je zavzela novinarka Paola Prizzi Merljak, ki je o razlogih za novost povedala: »Goriška pokrajina je zelo plo-dovita po številu društev, tudi ženskih. Zato potrebuje nekaj novega in drugačnega, ne pa še enega društva. Novo in drugačno pa pomeni vključiti sposobne ženske iz Goriške v že obstoječo mednarodno organizacijo, kakršna je International Federation Business and Professional Women (BPW), ki je nastala leta 1930 v ZDA, od koder se je razširila na vseh pet celin. Pomislite, koliko koristnega bo lahko goriškim ženskam prinesla mreža mednarodnih stikov.« Goriška sekcija ima petnajst ustanovnih članic, ki so bile izbrane na podlagi kompetenc, »botri« pri današnjem krstu pa bosta Maria Grazia Avezzu, predsednica organizacije za italijanski severovzhod, in Mariella Montemurro, predsednica videmske sekcije. Sprejem Birse in Matavža Župan občine Šempeter-Vrtojba Dragan Valenčič bo jutri ob 18. uri na Trgu Ivana Roba sprejel domačina, slovenska re-prezentanta Valterja Birso in Tima Ma-tavža, ki sta zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu v nogometu v Južnoafriški republiki. Na sprejem so vabljeni vsi, ki so v minulih dneh navijali za slovensko nogometno reprezentanco in so s prikazano igro zadovoljni kljub temu, da se reprezentanca ni uvrstila v osmino finala. (nn) Vrhunec Praznika vrtnic V organizaciji Turističnega društva Nova Gorica bo danes v mestu od jutra do večera potekalo osrednje dogajanje v okviru letošnjega Praznika vrtnic. Že ob 9. uri se bo v športnem parku začel nogometni turnir za prvi pokal vrtnic, ob 14. uri pa se bo dogajanje preselilo na Bevkov trg, kjer bodo šolski otroci risali na temo vrtnice. Ob 16. uri bosta Goriška lekarna in Salon nega predstavila »Obraz z vrtnico«. Ob 17.30 uri bo na vrsti podelitev pokalov zmagovalcem dopoldanskega nogometnega turnirja, sledili pa bodo nastop folklorne skupine Gartrož in mešanega pevskega zbora Sontius. Ob 20. uri bo nastopil Slavko Ivančič z glasbenim ansamblom, pol ure kasneje pa se bo začela modna revija ob ritmu tanga. Ob 21. uri bosta zbrane nagovorila predsednik novogoriškega turističnega društva in novogoriški župan Mirko Brulc, ob 21. 30 pa bo zbrane še enkrat ogrel Slavko Ivančič. (nn) Jutri šempetrski praznik V Šempetru pri Gorici se bodo jutri, na Petrovo nedeljo, z ljudsko veselico z godbo in plesom četrto leto zapored poklonili zavetniku šempetrske župnijske cerkve in svetniku, po katerem nosi kraj ime. Na Trgu Ivana Roba v bo zanimivo že ob 9. uri dopoldne, ko se bo začel mimohod ljudskih noš, v bližnji cerkvi pa bo ob 10. uri sledila praznična maša. Med 19. in 24. uro, se bo dogajanje nadaljevalo s plesom na brjarju, predstavitvijo aktivov kmečkih žena in družabnimi igrami, med katerimi bo tudi letošnja novost - šacanje pršuta. Za zabavo bo skrbel Ansambel Gorski cvet. (nn) zemono - Rimski spektakel v Vipavski dolini Adrenalin pri Mrzli reki Na prizorišču devet tisoč ljudi - Ker terja organizacija ogromno časa in napora, prihodnje leto bitke ne bo Dogajanje v rimskem taboru, adrenalinska dirka rimskih kvadrig, spekta-kularni dvoboji gladiatorjev, nastop trebušne plesalke in bruhalcev ognja ter vrhunec dogajanja - gledališka predstava 394, ki uprizarja Bitko pri Mrzli reki - vse to je v četrtek od popoldneva do poznih večernih ur ob vznožje Zemona pri Vipavi privabilo številne obiskovalce od blizu in daleč. Rimski spektakel v Vipavski dolini so že drugo leto zapored pripravili člani kulturno-izobraževalnega društva Teo-dozij iz Vrhpolja ob pomoči prebivalcev okoliških zaselkov in vasi. Okrog petsto prostovoljcev je poskrbelo, da je prireditev tekla gladko in brez zapletov, kar ob množici obiskovalcev - po oceni organizatorjev si je prišlo letošnji rimski spektakel ogledati okrog devet tisoč ljudi - ni bilo samoumevno. Prvi, najbolj neučakani obiskovalci so začeli prihajati še pred 18. uro, ko se je prireditev uradno začela. Ob 19. uri so se v okviru rimskega tabora zbranim predstavili lokostrelci in rokodelci. Prikazano je bilo delovanje katapulta in še marsikaj. Obiskovalcem, ki so vse do trde teme in naprej drli na prizorišče, je bila po komentarjih sodeč najbolj všeč dirka kvadrig, v kateri so se pomerile štiri ekipe. Zmago je odnesel Brutus iz Castre, ki se je s svojo vprego štirih konj brez večjih težav otresel zasledovalcev in svojo prednost iz kroga v krog le še povečeval. Ajdovska kvadriga je požela velik aplavz publike in tudi priznanje s strani rimskega cesarja, ki je skupaj s priležnicami v »Vip loži« priložnostne arene spremljal dogajanje. Sledile so borbe gladiatorjev v areni, pri katerih je izgledalo, kot da gre zares. Orožje je letelo po zraku, udarci so padali, ob navzdol obrnjenem palcu cesarja pa so poraženci ob smrtnem udarcu nasprotnika pordečili od umetne krvi. Množica je nedvomno uživala ob predstavi. Za mašilo pred začetkom osrednjega dogodka, gledališkega spektakla 394, so poskrbeli tudi trebušna plesalka in bruhalci ognja oz. ognjeni akrobati. Ob 22. uri se je začel osrednji dogodek prireditve - gledališka igra, v kateri so člani društva Teodozij uprizorili zgodovinsko Bitko pri Mrzli reki, ki je med vojsko krščanskega cesarja Teodozija in pogansko vojsko cesarja Evgenija potekala 5. in 6. septembra leta 394 ob vznožju Ze-mona. K zmagi Teodozijeve vojske je pripomogla vipavska burja, ki je preusmerila puščice poganskih vojakov nazaj v njih same. Bitka je odločilno vplivala na usodo velikega rimskega cesarstva in na uveljavitev krščanstva na tleh današnje Evrope ter na tok svetovne zgodovine nasploh. Vstopnine na prireditvi ni bilo, organizatorji pa so, tako kot lansko leto, poskrbeli za prave rimske zlatnike, ki so bili edino plačilno sredstvo za hrano in pijačo v rimskih gostiščih na prireditvi in jih je bilo mogoče zamenjati za evre v razmerju 1:1. Vrhpoljci in drugi zbrani v kultur-no-izobraževalnem društvu Teodozij so za vaje, pripravo kostumov, opreme, ipd. za potrebe rimskega spektakla »žrtvovali« lepo število prostovoljnih ur, z odzivom občinstva pa so bili poplačani in čeprav so dogodek pripravili šele drugič zapored, je postal že svojevrstna institucija oziroma ena najodmevnejših etnološko oz. turistično obarvanih prireditev v Vipavski dolini. Ker terja organizacija prireditve ogromno časa in napora, prihodnje leto spektakla ne bo, da si organizatorji nekoliko odpočijejo, glede na obisk, odmev in pričakovanja pa se »Teodozijeva vojska« iz Vrhpolja organizaciji prireditve leta 2012 najbrž ne bo mogla odreči. Nace Novak Gladiatorski dvoboj (desno) in dirka kvadrig (spodaj) foton.n. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 26. junija 2010 19 gorica-vileš - Brussa in Brandolin vložila svetniško vprašanje »Za novo avtocesto ni v • - • • v v ^ se niti izvršnega načrta« Deželna svetnika sprašujeta Tonda za vzroke zamude - »Bo most čez Sočo varen? gorica - Danes izbirajo novo vodstvo Kongres za utrditev Demokratske stranke »Kdaj bo odobren izvršni načrt in kdaj se bo začela gradnja avtoceste Gorica-Vileš?« Deželna svetnika Demokratske stranke Franco Brussa in Giorgio Brandolin sta včeraj vložila svetniško vprašanje, s katerim zahtevata, naj deželna vlada pojasni, zakaj zamuja z začetkom prekvalifikacije hitre ceste med Gorico in Vilešem. »Preko dvajset let čakamo na prenovo hitre ceste, saj gre za prometnico, ki je ključnega pomena za razvoj goriškega prostora. To so v Sloveniji že zdavnaj razumeli, zato pa so svojo avtocesto zgradili v zelo kratkem času, pri gradnji pa so upoštevali tudi, da bo za obnovo prometnice poskrbljeno tudi na italijanski strani državne meje,« poudarjata Brussa in Brandolin: »Goriški župan Ettore Romoli je od leta 1998 do leta 2001 opravljal funkcijo deželnega odbornika za finance, takrat pa je večkrat napovedal, da bo nova avtocesta dograjena do leta 2003. Od takrat smo zabeležili kar dvakratno postavljanje temeljnih kamnov, novembra lani in maja letos, v resnici pa podjetje Autovie Venete ni odobrilo še niti izvršnega načrta.« Brussa in Brandolin opozarjata, da predsednik deželne vlade Renzo Tondo in njegov odbornik za promet Riccardo Riccardi sta bila imenovana za komisarja in podko-misarja za gradnjo tretjega voznega pasu na avtocesti A4; na podlagi tega imenovanja sta odgovorna tudi za avtocesto Gorica-Vileš, pri čemer sta doslej poskrbela zgolj za zamudo pri začetku del. »Ne razumeva izjav Riccar-dija, ki po odločitvi deželnega upravnega sodišča iz Lacija pravi, da se bodo dela lahko nadaljevala, čeprav se niso še niti začela. Edini bagri, ki jih je mogoče opaziti ob avtocesti, namreč skrbijo za premestitev cevi plinovoda, kar pomeni, da deželni upravitelji vlečejo za nos prebivalce goriške pokrajine in avtomobiliste, ki dnevno vozijo po hitri cesti,« poudarjata Brussa in Brandolin, ki sta zaskrbljena zaradi nedavne odločitve dežel- V teku je edino premeščanje plinovoda nega upravnega sodišča iz Lacija. Ta je pred nekaj dnevi dosodil, da gradbeno podjetje, ki se je med javno dražbo za izbiro izvajalcev del uvrstilo na drugo mesto, ima pravico do odškodnine poldrugega milijona evrov. Deželna svetniki opozarjata na veliko gmotno škodo, hkrati pa se sprašujeta, ali bo nova avtocesta varna. Načrt namreč predvideva prenovo mostu čez Sočo, pri čemer se Brussa in Brandolin sprašujeta, ali bodo upoštevani vsi varnostni predpisi. »Bojiva se, da bo zaradi te zadeve prišlo do novih zamud pri gradnji avtoceste,« opozarjata Frando Brus-sa in Giorgio Brandolin. sovodnje - SSk in Skupaj za Sovodnje Širitev avtoceste bo spremenila podobo vasi »Potrebujemo najširšo politično in civilno enotnost« V ponedeljek, 21. junija je potekala razširjena seja sovodenjske sekcije SSk, katere so se udeležili tudi deželni tajnik Damijan Terpin, deželni svetnik Igor Ga-brovec, pokrajinska odbornica Mara Černic ter predstavnika liste Skupaj za Sovodnje Walter Devetak in Vlado Klemše. Glavna in edina točka seje je bila kočljiva problematika širitve avtocestnega odseka, ki bo močno prizadela vas Sovodnje. Po začetnih poročilih načelnikov svetniških skupin SSk in Skupaj za So-vodnje Petra Černica in Walterja Deve-take ter pokrajinske odbornice Mare Černic, ki so podrobno orisali stanje uresničevanja načrta širitve avtocestnega odseka Vileš-Gorica, se je razvila široka in poglobljena razprava. »Problematika širitve avtocestnega odseka je že več let znana in pri tem so različni izvoljeni svetniki Slovenske skupnosti in občanske liste Skupaj za Sovod-nje večkrat opozorili na potrebo, da se cela vas pripravi na ta dogodek, ki bo dejansko še enkrat popolnoma spremenil podobo vasi v njenem središčnem - Leger - in južnem delu Vas,« poudarjajo predstavniki SSk in skupine Skupaj za So-vodnje. Po njihovem mnenju bo sovo-denjski teritorij utrpel ponovno razlaščanje zemljišč, povečal se bo promet, več mesecev bo potrebno prenašati poseldi-ce velikih gradbišč. »Lani novembra je opozicija predložila sovodenjski upravi projekt za središče Sovodenj, v katerem so bila navedena potrebna javna dela. Ob predstavitvi osnutka je bilo tudi navedeno, da bi to bilo lahko primerna iztočnica za dogovarjanje z višjimi javnimi ustanovami, z deželno upravo v prvi vrsti. V vseh teh letih omenjeni pozivi niso bili upoštevani, kar je danes razvidno iz splo- šne nepripravljenosti pred zahtevnim posegom. Velika je nevarnost, da bodo morale Sovodnje veliko žrtvovati in potrpeti, prejele pa bodo bolj malo. Resen problem je tudi pasivnost prebivalcev. Primerno bi bilo, da bi prišlo do civilne iniciative in da bi se oblikoval ljudski odbor, kot je bilo to narejeno pri zadevi zaprtja goriškega upepeljevalnika. Taka civilna iniciativa bi pripomogla k večjemu medijskemu poudarku posledic širitve avtocestnega odseka, česar odgovorni deželni predstavniki ne bi mogli prezreti, kot to počenjajo danes in se sprenevedajo dejanskega vpliva na vsakdanje življenje vasi,« poudarjajo predstavniki Slovenske skupnosti in Skupaj za Sovodnje, zato pa opozarjajo županjo Alenko Florenin in občinsko upravo, da je treba izvleči So-vodnje iz trenutne izoliranosti; pri tem se je treba posluževati vseh možnih sredstev, tako preko pristojnih javnih ustanov in kot preko spodbujanja civilne iniciative za zaščito sovodenjskega ozemlja in ljudi. »Pri Slovenski skupnosti in skupini Skupaj za Sovodnje smo pripravljeni prispevati k iskanju vseh možnih poti, da bi Sovodnje in njeni prebivalci prejeli primerno odškodnino, da bi bilo poskrbljeno za primeren razvoj in urbanistično ureditev, ki bi čim bolj omilila učinke širitve avtocestnega odseka tako v času gradnje kot tudi pozneje. Pri tem pa pričakujemo, da bomo z županjo Alenko Florenin in občinsko upravo vzpostavili primerno raven sodelovanja, ki bo vsem omogočala enakovredno udejstvovanje. Kljub temu, da so časovni roki zelo tesni, se je še vedno mogoče zavzeti za skupne koristi Sovodenj in njenih prebivalcev, to pa kliče po čimvečji enotnosti in složno-sti,« poudarjajo predstavniki SSk in Skupaj za Sovodnje. V goriškem Kulturnem domu bo danes ob 15.30 kongres Demokratske stranke, na katerem bodo izvolili novo občinsko vodstvo. Sočasno - med današnjim in jutrišnjim dnem - bodo potekali kongresi ostalih krožkov, čigar člani bodo izbirali tudi novo pokrajinsko vodstvo. Za pokrajinskega tajnika je edini kandidat Omar Greco, ki to funkcijo tudi pravkar pripravlja; njegovo kandidaturo podpira enotna lista, sicer pa bo imelo novo pokrajinsko vodstvo Demokratske stranke 101 člana. Od le-teh jih bo kar 27 izvoljenih v goriškem krožku, za tajnika katerega kandidira Giuseppe Cingolani. Njegova kandidatura je enotna, podpira pa jo več list, predstavniki katerih se potegujejo za izvolitev v novo vodstvo krožka. »Pred dvema letoma sem z navdušenjem sodeloval pri ustanavljanju Demokratske stranke, v kateri sem uvidel možnost za prenovo italijanske politike, za zbližanje med politiki in državljani,« pravi Cingo-lani in poudarja, da ponovno kandidira za občinskega tajnika stranke, ker želi še naprej prispevati k njeni rasti. »V zadnjih dveh letih smo poživili politično življenje v Gorici s številnimi javnimi srečanji, razvili smo celo vrsto konkretnih predlogov za razvoj mesta. Zdaj je treba dosedanje delo nadgraditi, saj se hitro bližajo nove volilne preizkušnje,« poudarja Cingolani, ki je prepričan, da Demokratska stranka mora biti odprta zunanjim izzivom. »Prisluhniti moramo Goričanom in upoštevati njihove predloge za preporod Gorice in njene okolice. Poleg tega pomembne odločitve moramo sprejemati s čim širšo podporo, ničesar ne smemo skrivati, sploh pa moramo preprečiti katerekoli klientelistične prakse,« poudarja Cingolani in opozarja, da kandidati za župana bodo morali dobiti privolitev članov krožka, nato pa bodo morali nastopiti na koalicijskih primarnih volitvah. »Zaradi notranjih razprtij je Gorica doslej pogosto nastradala, zato pa je nujno vzgojiti novo politično garnituro, ki bo avtonomna in je ne bo mogoče kupiti,« poudarja Cin-golani, ki je prepričan, da je treba Demokratsko stranko poenotiti, saj je po njegovem mnenju v Gorici preveč komponent in struj. Cingolani nazadnje poudarja, da v politiko se ne sme vstopati zaradi denarja. Zaradi tega kandidat za tajniško mesto goriškega krožka poudarja, da je treba ukiniti celo vrsto nepotrebnih ustanov, v izvoljenih telesih pa naj bo mogoče sedeti le po dva mandata. Hudo poškodovana peška V četrtek okoli 15.30 ure se je na Vojkovi cesti v Novi Gorici zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Voznik osebnega avtomobila znamke Opel je vozil iz smeri Nove Gorice proti Solkanu. Ko je pripeljal do prehoda za pešce je z vozilom ustavil, saj je cesto prečkala 71-let-na Solkanka. Za njim je pripeljal voznik motornega kolesa, 19-letnik, doma iz okolice Kanala, ki je osebni avtomobil ob« vozil, zatem pa trčil v peško, ki je padla po vozišču in si zlomila komolec. Voznika motornega kolesa, ki je med drugim vozil tudi brez veljavnega vozniškega dovoljenja, so policisti kazensko ovadili. (nn) Nagrada za projekt v BiH Projekt »Strade 2 - Nove strategije za okoljski razvoj v Bosni in Hercegovini«, za katerim stoji naveza partnerjev z goriško pokrajino na čelu, si je prislužil tretjo nagrado v kategoriji Green Experien-ce« na prvem natečaju za nagrado Gre-enfactor 2010, ki ga prireja spletni portal www.greenfvg.it in je posvečen traj-nostnemu okoljskemu razvoju. Mladi gledališčniki v Gradišču V dvorani Bergamas v Gradišču bodo danes ob 12. uri nastopili udeleženci mladinske gledališke delavnice, ki jo je združenje Artisti associati posvetilo pravljicam Pivo in pršut na Gradini V organizaciji zadruge Rogos bo v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu danes ob 18. uri degustacija pršuta, pečenega v kruhu, in piva, ki ga proizvaja pivovarna Campagnolo. Drevi koncert v Podturnu V dvorani Incontro v Podturnu v Gorici bo danes ob 20.45 nastopil pianist Francesco De Luisa. Iz Londona v Škocjan V okviru festivala Lice_Musiche di scon-fine bo nocoj ob 20.30 na prireditvenem prizorišču Area dei Brechi v Škocjanu koncert skupin Aba Shanti iz Londona in Warrior Charge iz Vidma. gorica - Včeraj maturantje reševali multidisciplinarni test Pisni del je mimo Kolokviji se bodo pričeli v ponedeljek - Prvi na vrsti dijaki klasičnega liceja ter zavodov Cankar in Vega »mala matura« V Doberdobu vsi tretješolci uspešni Na slovenskih nižjih srednjih šolah v Gorici in v Doberdobu je »mala matura« za tretješolce že spomin, pa čeprav še zelo svež. Včeraj so na doberdobski večstopenjski šoli objavili njihove izide in dobrodošel je podatek, da so prav vsi »mali maturantje« uspešno prestali preizkušnjo. Za danes so napovedani izidi tretje-šolcev na nižji srednji šoli Ivan Trin-ko v Gorici, kjer so še zadnji kandidati včeraj zagovarjali svoje znanje pred profesorsko komisijo. V nadaljevanju objavljamo uspehe učencev tretjih razredov, ki so opravili zaključni izpit na doberd-obski večstopenjski šoli: 3.A: Katerina Abrami (6/10), Roberta Abrami (9/10), Sebastiano Ambrosi (6/10), Eva Battistel (7/10), Lucrezia Bono-ra (7/10), Anja Černic (7/10), Omar Cusma (8/10), Patrik Kojanec (9/10), Anna Lorenzut (7/10), Valerio Piasentier, (8/10) Sofia Sandrin (8/10), Teresa Zio (9/10); 3.B: Andrea Bru-mat (8/10), Ivana Cotič (10/10), Tarin Ferletič (8/10), Sara Gergolet (8/10), Kristina Gerin (7/10), Alice Gon (7/10), Gabriele Graber (6/10), Sofia Kobal (7/10), Marko Lapanja (8/10), Michele Mainardis (7/10), Irene Malaroda (6/10), Elija Marušič (7/10), Arianna Stroili (10/10), Erica Zago (8/10), Stefano Zio (8/10). Matura na zavodu Cankar Tudi tretja pisna naloga je mimo. Včeraj je 54 maturantov goriškega višješolskega centra zaključilo pisni del državnega izpita z multidisciplinarnim testom, ki ga pripravi vsaka posamezna komisija. V tretji pisni nalogi se je deset dijakov klasičnega liceja Primož Trubar spopadlo z matematiko, astronomijo, italijanščino in angleščino, enajst dijakov družboslovnega liceja Simon Gregorčič pa je razreševalo vprašanja iz filozofije, matematike, italijanščine in angleščine, medtem ko je šest dijakov znanstveno-tehno-loške smeri liceja Gregorčič preizkušalo svoje znanje na področju fizike, angleščine, umetnostne zgodovine in astronomije. Ustni del izpita se bo za dijake klasi- bumbaca čnega liceja začel v ponedeljek, 28. junija, za dijake družboslovnega in znanstveno-tehnološkega liceja pa v sredo, 30. junija. Šest maturantov na tehnično-industrij-skem zavodu Jurij Vega se je včeraj spoprijelo z elektroniko, matematiko, italijanščino in angleščino, deset dijakov poklicnega zavoda za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar pa z italijanščino, umetnostno zgodovino, matematiko in angleščino; enajst kandidatov trgovsko-teh-ničnega zavoda Žiga Zois je razreševalo vaje s področja prava, matematike, italijanščine in angleščine. Dijaki zavodov Cankar in Vega bodo z ustnim delom izpita pričeli v ponedeljek, 28. junija, dijaki zavoda Zois pa v sredo, 30. junija. (av) 20 Sobota, 26. junija 2010 VREME, ZANIMIVOSTI gorica - Začelo se je konjeniško tekmovanje Konji prišli v mesto Sergio Cosma: »Na konju čudovita doživetja« - Drevi Arsatelier s španskimi ritmi Z včerajšnjim dnem se je v goriškem Podturnu začelo tretje konjeniško tekmovanje »Cavalli in citta« (Konji v mestu), ki se bo zaključilo jutri. V treh dneh bo na športnem stadionu Baia-monti nastopilo preko dvesto konjenikov, kar je skoraj dvakrat več kot lani. Precej konjenikov prihaja iz Slovenije, Hrvaške in iz raznih krajev severne Italije, nekaj pa jih je iz Madžarske. Letos ni tekmovalcev iz Avstrije, saj zaradi konjske epidemije konji ne smejo zapustiti države. Tassilo Kristancic, eden izmed glavnih organizatorjev prireditve, je povedal, da je tako visoko število vpisanih konjenikov posledica nizke kote za vpis v primerjavi z drugimi tekmovanji. »Vsak udeleženec lahko z relativno nizko vsoto 25 evrov tekmuje za zmago avtomobila in za številne denarne nagrade,« pravi Kristancic in dodaja: »V prihodnosti želimo dogodek še dodatno razviti. Kujemo ambiciozen projekt, da bi ustvarili neke vrste konjeniškega prvenstva, tako da bi goriškemu tekmovanju dodali še druge etape v Furla-niji-Julijski krajini in Sloveniji.« Ob tekmah konjenikov prirejajo tudi razne spektakle, plese in koncerte, tako da bo v Podturnu do jutri zvečer vladalo pravo praznično vzdušje. Drevi ob 19. uri bo tako večer španskih ritmov »Melodias y ritmos del sud«, ki ga bo oblikoval Ar-satelier, ki deluje v okviru centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Zanimanje za konjeništvo v zadnjem obdobju zelo narašča, predvsem v naši okolici. Goriški občinski odbornik za šport in lastnik dveh konj Sergio Co-sma razlaga, zakaj so konji tako priljubljeni. »Konj je žival, za katero je treba veliko skrbeti in jo stalno negovati. Konje je treba nahraniti od dvakrat do trikrat na dan, vedno ob isti uri in vedno z enako količino hrane. Zaradi tega je treba zanje skrbeti vsak dan, kdor pa za to nima časa, mora najeti nekoga, da to stori namesto njega. V tem primeru postane lahko zadeva zelo obremenjujoča tudi iz finančnega vidika,« pravi Cosma in opozarja na odgovornost, ki jo imajo konjeniki. »Jahanje konja ponuja čudovite občutke, saj konj čuti človeka in človek čuti srce in dihanje konja, medtem ko se ta premika. S konjem se najraje sprehajam v naravnem okolju; to mi omogoča, da opazujem tudi druge živali, ki bi jih sam ne mogel opaziti. Vonj konja namreč prekriva vonj človeka, tako da se divje živali ne ustrašijo pred nevarnostjo,« pravi odbornik. »Zelo me veseli, da te dni v Gorici poteka konjeniško tekmovanje, saj ta pobuda omogoča, da se mladi približajo in spoznajo ta zelo zanimivi šport, ki je v zadnjih letih v Italiji v velikem vzponu,« zaključuje Sergio Cosma. (av) Včerajšnji začetek konjeniškega tekmovanja bumbaca [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.10 »The A - Team«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Il segreto dei suoi occhi«. Dvorana 3: 17.50 »Puzzole alla riscos-sa«; 20.00 - 22.00 »The Road«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.20 »The A - Team«. Dvorana 2: 18.10 »The Hole« (digital 3D); 20.10 - 22.10 »Il tempo che ri-mane«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »5 ap-puntamenti per farla innamorare«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Po-liziotti fuori - Due sbirri a piede libero«. Dvorana 5: 18.00 »LAcchiappadenti«; 19.50 - 22.00 »Copia conforme«. fï Razstave V SKLOPU RAZSTAVNEGA PROJEKTA »IL SEGNO MODIANO« je v razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 v Gorici na ogled razstava »Arte e impresa, dal Liberty al Déco«; do 1. avgusta od torka do petka med 10. in 13. in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (tel. 0481-537111, in-fo@fondazionecarigo.it); danes, 26., bo potekal brezplačni vodeni ogled ob 17. uri, v nedeljo, 27. junija, pa bosta ogleda ob 11. in 17. uri. V Romansu je v občinski sejni dvorani v Ul. La Centa 6 na ogled razstava »Lo stabi-limento di Romans e la fotografia«; do 1. avgusta od ponedeljka do petka med 11. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro (tel. 0481-966904/903, info@comune.ro-mans.go.it). V Tržiču je v Beneški palači (Palazzetto Veneto) v Ul. SantAmbrogio, 12 na ogled razstava »Creatività e promozione in cantiere«; do 1. avgusta od ponedeljka do nedelje med 16. in 20. uro (tel. 0481494360, galleria@comune.monfalco-ne.go.it). RAZSTAVNE PROSTORE »METROPOLITANA« v Ul. Leoni v Gorici bodo odprli v petek, 2. julija, ob 20. uri z razstavo na temo bidimenzionalne-ga pogleda skozi okna metroja; v poletnem urniku bodo prostori odprti med 19. in 21. uro, s 1. septembrom od ponedeljka do sobote med 18. in 22. uro. Koncerti KULTURNO ZDRUŽENJE INCANTO IZ KOPRIVNEGA prireja postavitev opere Suor Angelica Giacoma Pucci-nija v soboto, 3. julija, ob 21.15 s ponovitvijo v nedeljo, 4. julija, v zunanjih prostorih občinskega centra v Ko-privnem (ob slabem vremenu v Kul-turem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic bo potekala danes, 26. junija, (med 17. in 20. uro) in 27. junija (med 10. in 13. uro) v občinski knjižnici v Koprivnem. SNOVANJA 2010: danes, 26. junija, ob 18. uri in v ponedeljek, 28. junija, ob 18. uri bo nastop učencev tečajev Do Mi Sol SCGV Emil Komel z naslovom Glasbene pravljice v Brdih; vstop prost. SKPD F.B. SEDEJ vabi med borovce For-mentinijevega parka v Števerjanu na 40. Festival Števerjan 2010: v petek, 2. julija, ob 20. uri prvi tekmovalni večer; v soboto, 3. julija, ob 20. uri drugi tekmovalni večer; v nedeljo, 4. julija, ob 17. uri finalni del in nagrajevanje. H Šolske vesti AD FORMANDUM prireja krajše izobraževalne tečaje s področja upravljanja podjetja in kmetijsko-živilske-ga sektorja, cena 1 evro na uro izobraževanja; informacije in prijave: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 048181826, go@adformandum.eu, www.adformandum.eu. AD FORMANDUM prireja v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in podjetjem Servis dva tečaja, ki ga morajo vsi, ki delajo z živili obvezno opraviti: 8-urni tečaj za odgovorne, ki bo 29. junija in 1. julija ter 3-urni tečaj za zaposlene, ki bo 30. junija. Oba tečaja bosta na sedežu Slovika v Gorici (Korzo Verdi 51); informacije po tel. 0481-530412. M Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD- NJE organizira v nedeljo, 27. junija, avtobusni izlet »Lepote in dobrote Brkinov« z ogledom jame Dimnice, fresk Toneta Kralja v Slivjah, dveh kmetij, gradu Prem in Kettejeve spominske sobe; informacije in vpisovanje po tel. 0481-882071 ali 329-4006925. KD DANICA prireja izlet v svet Rdeče kapice v Unec, ki bo v ponedeljek, 28. junija, z odhodom z Vrha ob 8.30. Po-vratek bo približno ob 17. uri; informacije po tel. 333-8725493 (Viljena). □ Obvestila GLASBENA MATICA Gorica vabi otroke od 4. do 11. leta na poletno delavnico Uvajanje v svet glasbe, ki bo v So-vodnjah od 30. avgusta do 3. septembra; informacije in vpis na sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481-531508. GLASBENA MATICA Gorica prireja glasbeno delavnico za otroke in mlade, ki že poznajo osnove igranja na inštrument »Igranje v skupini je zabavno« od 30. avgusta do 10. septembra od 8. do 13. ure v Doberdobu; informacije in vpis po tel. 328-2767893 ali 0481-531508. POLETNO GLASBENO SREDIŠČE v organizaciji pihalnega orkestra Kras Doberdob, namenjeno otrokom od 5. do 12. leta, bo potekalo od 5. do 16. julija. Otroci bodo spoznavali svet glasbe s pomočjo strokovnih predavateljev Mojce Bratina, Tanje Gaeta in Patrika Quaggiata; prijave in informacije po tel. 338-4199828 (Romina). SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje... « v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 13. avgusta od 8. do 14. ure; informacije in vpisovanje po tel. 040-212289 ali na info@skladmc.org. ŽIVINOZDRAVNIŠKA SLUŽBA GORIŠKEGA ZDRAVSTVENEGA PODJETJA poziva vse lastnike psov starih vsaj tri mesece, naj čim prej poskrbijo za njihovo cepljenje proti steklini. Cepil-na akcija poteka danes, 26. junija, ponedeljek, 28. junija, in sredo, 30. junija in jo bodo izvajali na dvorišču županstva v Gorici med 10. in 11.30, vhod bo možen iz občinskega skladišča v Ulici Barzellini. Lastniki psov bodo morali pred cepljenjem predstaviti potrdilo o vpisu v pasji register. GORIŠKA KVESTURA sporoča, da ne obstajajo več dosedanje knjižice potnih listov. Nadomestili so jih z novim potnim listom (poenoten model) na 48 straneh; traja deset let in občana stane 42,50 evra. Postopek za njegovo pridobitev ostaja trenutno nespremenjen. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo vse petke do 27. avgusta predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 16. uri. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA (GORICA) IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA (TRST) sodelujeta pri pobudi Primorci beremo 2010, ki poteka do 25. novembra; informacije o projektu dobite v obeh knjižnicah. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8. ure do 9.30 in od 12. ure do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Socialna delavka je prisotna vsak petek od 11. do 12. ure, davčna služba pa vsak torek od 10. ure do 10.30. OBČINA SOVODNJE OB SOČI, v okviru projekta za obnovitev in ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne na vrhu Sv. Mihaela v občini Sovodnje ob Soči, naproša za nujno srečanje lastnike naslednjih zemljišč: parcela 1348/1 katastrske občine Vrh, parcela 1350 katastrske občine Vrh, parcela 1351/1 katastrske občine Vrh, parcela 1351/2 katastrske občine Vrh, parcela 1356 katastrske občine Vrh, parcela 34/69 katastrske občine Gabrje, parcela 34/70 katastrske občine Gabrje, parcela 34/71 katastrske občine Gabrje. Lastniki naj se javijo po tel. 0481-882876 ali na naslov tecnico@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it, tecnico1@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Projekt sodi v pobude medobčinske zveze ASTER med občinama Gorica in So-vodnje ob Soči. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH OB SOČI bo zaprta od srede, 30. junija, do vključno ponedeljka, 19. julija. Od srede 21. julija dalje bo ponovno odprta z naslednjim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 18. ure. OKENCE ZA IZDAJO POTNEGA LISTA je po novem odprto v pritličju kvestu-re na Trgu Cavour v Gorici. Vhod bo z oširka Sant'Ilario, urniki pa ostajajo nespremenjeni (od ponedeljka do sobote med 9. uro in 12.30). SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVIL-N E ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo od 28. junija do 10. septembra uradi odprti od 9. do 13. ure in da bodo zaprti od 9. do 13. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi za izkušene pesnike, kot tudi ljubitelje poezije vseh starosti (predvidene so 4 kategorije). Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD; informacije po tel. 040-635626. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 5. julija, zaprta. AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek 5. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Zadružne kreditne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah. OBČINA DOBERDOB vabi danes, 26. junija, ob 15. uri v občinsko sejno dvorano na podeljevanje častnega občan-stva športnemu novinarju Branku La-koviču in košarkarju Jaki Lakoviču, ki sta z življenjskimi uspehi krepila ugled občine Doberdob. Ob 17. uri bo sledil športno kulturni program v občinskem parku. FOTOKLUB SKUPINA75 sklicuje občni zbor v torek, 29. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu na Bukovju št. 6. v Števerjanu. GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da so v teku potrditve vpisov v glasbeno šolo za naslednje šolsko leto. Rok zapade 30. junija. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča ustanove in šolske institute, da zapade 30. junija rok za predložitev prošenj za pridobitev prispevkov v sklopu izobraževalnega programa za leto 2010-2011; informacije po tel. 0481-537111 od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 in na www.fonda-zionecarigo.it. FOTOGRAFSKI NATEČAJ z naslovom »Kras 2014: obrazi Krasa« v organizaciji goriške pokrajine sestavlja pet tematskih sklopov (reka, meja, strelski jarki, kraji in poti); udeležence pozivajo, naj ovekovečijo lepote kraške planote, sledove vojne, meje, mešanje jezikov in kultur. Za sodelovanje na natečaju je na voljo vpisna pola na spletni strani www.carso.it, fotografije je treba od-poslati do 31. avgusta; informacije po tel. 0481-547120, europa@provincia.it. 0 Prireditve V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA (LEG) v notranjem parku na Korzu Verdi 67 v Gorici prirejajo niz srečanj z naslovom Knjige in avtorji. V petek, 2. julija, ob 17.30 bo Piero Dorfles govoril o svoji knjigi »Il ritorno del di-nosauro«. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Mario Va-lente (iz Trsta) v cerkvi Sv. Ane, sledila bo upepelitev. DANES V MOŠU: 9.30, Laura Giusep-pina Marega por. Spessot(iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Rodolfo Trdoslavich s pokopališča v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upe-pelitev; 12.00, Pierina Sartori iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Ore-ste Fedel (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 / SVET Sobota, 26. junija 2010 21 kanada - Včeraj se je začel vrh G8, ki se bo danes razširil na vrh G20 ZDA in EU z različnimi pogledi na dvojnem svetovnem vrhu Washington za spodbujanje gospodarske rasti, EU poziva k javnofinančni disciplini TORONTO - Predsedniki držav in vlad članic skupine G8 so včeraj z delovnim kosilom v kanadskem mestu Hunts-ville tudi uradno začeli svoje letno vrhunsko srečanje v Kanadi. Kanadski premier Stephen Harper je vodilne politike, med njimi sta prvič nova britanski in japonski premier, David Cameron in Naoto Kan, pozdravil ob prihodu na dvodnevni vrh. Med udeleženci vrha sta tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik EU Herman Van Rompuy. Na dnevnem redu vrhunskega srečanja so reševanje gospodarske krize, boj proti revščini in boleznim, iranski ter severnokorejski jedrski program in boj proti trgovini z mamili. Danes bodo udeleženci vrha G8 odpotovali v 220 kilometrov oddaljeni Toronto, kjer se bo popoldan začel vrh G20, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Dpa, ki se sklicuje na osnutke dokumentov, ki naj bi jih sprejeli na vrhu, ob tem poroča, da naj bi voditelji na vrhu G8 izrazili "globoko zaskrbljenost nad iranskim jedrskim programom"" in pozvali države sveta, naj uveljavijo sankcije Združenih narodov proti Iranu. Voditeji G8 naj bi tudi "ostro obsodili napad Severne Koreje" na južnokorej-sko vojaško ladjo marca letos. Južnoko-rejska vojaška ladja je potonila, ker naj bi jo zadel severnokorejski torpedo, pri tem pa je umrlo 46 mornarjev. Severna Koreja vpletenost v napad zanika. Voditeljem pa na vrhu po poročanju dpa naj ne bi uspelo premostiti razlik glede načrtov, kako smel naj bo boj proti podnebnim spremembam. V celoti pa naj bi na vrhu G8 podprli strategijo zveze Nato v Afganistanu, pri snovanju katere je sodeloval sedaj že nekdanji poveljnik zavezniških in ameriških sil v Afganistanu, general Stanley McChrystal Slednji je zaradi izjav v ameriški reviji, s katerimi je kritiziral ameriško administracijo, moral ta teden zapustiti položaj. Omenjeno strategijo so mnogi že poimenovali McChrystalova strategija. Cameron je ob tem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP prav v Huntsvilleu napovedal, da si želi, da bi se britanska vojska iz Afganistana umaknila v petih letih. Ameriški predsednik Barack Obama je pred začetkom vrha skupin G8 in G20 pozval k oblikovanju reforme globalnega finančnega sistema in spodbujanju gospodarske rasti. Spomnil je, da se je finančna kriza hitro razširila praktično po vsem svetu, ter da so za obrambo pred novimi krizami potrebne varovalke v vseh posameznih državah. Udeleženci vrha G8 v kanadskem mestu Huntsville ansa Prav tako se je glavnih tem zasedanja skupin G8 in G20 dotaknil ameriški finančni minister Timothy Geithner. Za britansko televizijo BBC je ocenil, da svet v prihodnje ne sme biti več tako odvisen od ZDA, ko je bil v preteklosti. Izpostavil je še, da se Evropa ne bi smela osredotočati le na zmanjševanje zadolženosti, ampak tudi na gospodarsko rast. Vodilna svetovna gospodarstva se morajo truditi spodbujati okrevanje, prav tako pa morajo ponovno pridobiti zaupanje, je menil. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je pred srečanjema skupin G8 in G20 pozval k uvedbi bančnega davka v sodelovanju z ZDA. Opozoril je, da morajo ZDA obvladati dejavnike, ki bi lahko vodile v novo krizo. "V Evropi in ZDA obstaja precej široko soglasje o naklonjenosti uvedbi bančnega davka in prestrukturiranju bančnega sektorja," je dejal Schäuble. "To se ne bo zgodilo po vsem svetu. A če to storimo hkrati z ZDA, bo pomemben korak," je poudaril nemški finančni minister v pogovoru za radio RBB. V ločenem pogovoru za časnik Börsen Zeitung pa je Schäuble ZDA pozval k večji javnofinančni disciplini. Izpostavil je velik proračunski primanjkljaj največjega svetovnega gospodarstva in ob tem ocenil, da "pretiran javnofinančni primanjkljaj predstavlja oviro globalni rasti". Dodal je tudi, da stimulacijski ukrepi in velika poraba ZDA ne spodbujajo sprememb na trgu dela. grčija - Kljub nasprotovanju javnosti Vlada prižgala zeleno luč pokojninski reformi ATENE - Grška vlada je včeraj kljub ostremu nasprotovanju domače javnosti dosegla dogovor o novi pokojninski reformi, s katero naj bi med drugim starost žensk za upokojitev dvignili s 60 na 65 let. O osnutku zakona o reformi naj bi grški parlament razpravljal v torek, ko so sicer sindikati napovedali 24-urno stavko. Glede na javnomnenjske raziskave velika večina Grkov pokojninski reformi nasprotuje. Ta predvideva krčenje dodatkov, povečanje števila let, potrebnih za upokojitev, in zvišanje starosti žensk za upokojitev s 60 na 65 let. Z reformo naj bi zajezili močno razširjeno predčasno upokojevanje. Vladajoči socialisti imajo v parlamentu 157 od 300 sedežev, zato bo pokojninska reforma kljub kritikam verjetno sprejeta. Opazovalci pa se sprašujejo, ali bo Atenam stroge ukrepe sploh uspelo uvesti, saj bi ti lahko bolj kot katerikoli drugi varčevalni prijemi sprožili obsežne socialne nemire. Uspeh reforme bo odvisen od tega, ali bo vladi uspelo vztrajati pri uveljavljanju vseh vidikov reforme, kar naj bi bilo spričo naraščanja brezposelnosti in poglabljanja re- cesije vedno težje, še menijo opazovalci. Grški premier George Papandreu je poudaril, da državi ni preostalo drugega, kot da z uveljavljanjem reforme nadaljuje. "Želimo pokojninski sistem, ki bo pravičen in sposoben preživeti ... če tega ne storimo, si ne moremo privoščiti, da bi šli naprej," je v parlamentu dejal Papandreu. "Pokojninska reforma je pomemben preizkus sposobnosti vlade, da gre dlje od dviga davkov in varčevanja pri izdatkih ter začne uvajati strukturne spremembe," je še dodal. Mednarodni denarni sklad (IMF) in države z evrom so Grčiji obljubili 110 milijard evrov posojil, od tega je v prvem paketu država prejela 20 milijard evrov. V zameno je morala Grčija pristati na program strogih varčevalnih ukrepov v višini 45 milijard evrov do leta 2013. Grčija mora zmanjšati pokojninske dodatke in zajeziti predčasno upokojevanje delavcev v poklicih, ki veljajo za težja, kot so peki, mesarji in delavci v sirarnah. Med letoma 2011 in 2013 bodo v državi tudi zamrznili pokojnine, množico pokojninskih skladov pa bodo združili v tri. (STA) V Kirgizistanu aretirali Bakijevega nečaka BIŠKEK - Kirgiške oblasti so sporočile, da so aretirale nečaka odstavljenega kirgiškega predsednika Kur-manbeka Bakijeva in ga obtožile pomoči pri organizaciji medetničnih nemirov. 27-letni Sandjar Bakijev je bil pridržan v gorah v regiji Džalal-Abad. V junijskem izbruhu nasilja med Uz-beki in Kirgizi je umrlo okoli 200 ljudi, okoli 400.000 ljudi je zaradi nasilja zapustilo svoje domove. Med njimi jih je okoli 100.000 zbežalo v sosednji Uzbekistan. Kirgiški tožilci pravijo, da imajo "prepričljive in nesporne dokaze", da je bil nekdanji predsednik Bakijev ključni organizator nemirov. Za mlajšega Bakijeva pa so navedli, da je aktivno sodeloval v nasilju. V mestu Oš naj bi ga opazili v oklepnih vozilih, osebno naj bi tudi razdeljeval orožje. Belorusija ponovno poziva Rusijo k poplačilu dolga MINSK - Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je včeraj ponovno posvaril Rusijo, da bo Belorusija zaustavila prenos ruskega plina in nafte čez svoje ozemlje, v kolikor Rusija ne bo poplačala celotnega dolga za prenos plina. Zahteval je, da Rusija plačilo izvede v dveh dneh. "Ponovno opozarjam vlado: če Gazprom v prihodnjih dneh ne bo v celoti plačal storitev, bomo prisiljeni zaustaviti vsakršne storitve prenosa ogljikovodikov - tako nafte kot plina - za Rusijo," Lu-kašenkove besede povzemajo v njegovem uradu. "Imate dva dni," je napovedal. V plinskem sporu, zaradi katerega je Gazprom dobavo Belorusiji v minulem tednu znižal za 60 odstotkov, je prva popustila Belorusija in v sredo poplačala skoraj 200 milijonov dolarjev dolga. V četrtek je Gazprom Be-lorusiji plačal 228 milijona dolarjev. S tem pa v Belorusiji niso zadovoljni, saj vztrajajo, da jim ruski naftni gigant dolguje skupno 260 milijonov do Romunski protestniki nad predsedniško palačo BUKAREŠTA - V Bukarešti se je včeraj na protestih proti načrtovanim varčevalnim ukrepom zbralo okoli 600 protestnikov. Več deset med njimi jih je ob tem skušalo vdreti v predsedniško palačo, a jim je policija to preprečila. Protesti proti varčevalnim ukrepom potekajo v času, ko v Romuniji pričakujejo razsodbo ustavnega sodišča o tem, ali so varčevalni posegi v plače javnih uslužbencev in pokojnine v skladu z ustavo. Protestniki od predsednika države Traiana Basescuja zahtevajo, da teh krčenj ne odobri. (STA) gruzija - V noči na petek Oblasti na skrivaj odstranile Stalinov kip v rodnem Goriju TBILISI - Gruzijske oblasti so v noči na petek na skrivaj porušile zgodovinski bronasti kip Josipa Stalina v njegovem rojstnem mestu Gori, je včeraj sporočila vlada v Tbilisiju. Sovjetski diktator je sicer v Gruziji še vedno zelo priljubljen, v Goriju pa so številni prebivalci odločno nasprotovali odstranitvi njegovega kipa. Predstavniki gruzijske vlade so sporočili, da bodo kip premestili v lokalni muzej, na njegovo mesto pa bodo postavili spominsko obeležje za žrtve sovjetske diktature in ubite med kratko rusko-gruzijsko vojno leta 2008. Trg, na katerem je stal Stalinov kip, je bil med to vojno bombardiran. Kot je poudaril gruzijski minister za kulturo Nika Rurua, je Stalin ubil na milijone nedolžnih ljudi. "Mislim, da smo to odločitev sprejeli z veliko zamudo," je dodal. Tudi gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je izrazil polno podporo premestitvi kipa. Je pa hkrati poudaril, da je potrebno tovrstne stvari izvesti brez vandalizma in histerije. "Naše zgodovine ne moremo spremeniti. Imamo muzej Stalinu in tam je potrebno postaviti ustrezno razstavo," je dodal. Kip je bil visok šest metrov, v središču Gorija pa je stal od začetka 50. let minulega stoletja. V zadnjih letih se je večkrat znašel v središču političnih polemik, saj je prozahodni Sakašvili večkrat namignil, da ga bodo odstranili. (STA) Žerjav odstranjuje bronasti Stalinov kip ansa nemčija - Zgodovinska razsodba Evtanazija dovoljena ob privolitvi bolnika KARLSRUHE/BERLIN - Nemško zvezno sodišče v Karlsruheju je včeraj v zgodovinski razsodbi razveljavilo obsodbo odvetnika, ki je svojcem bolnice v komi svetoval, naj pre-režejo cevko, prek katere so jo hranili. Sodišče je namreč razsodilo, da je odvetnik ravnal zakonito in v interesu bolnice, saj je ta jasno izrazila željo, da se jo umetno ne ohranja pri življenju. Sodišče v Karlsruheju je tako odločilo, da izključitev aparata za ohranjanje pri življenju ni kaznivo dejanje, če to želi umirajoča oseba. S tem je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa razširilo pravico ljudi, ki umirajo, da zavrnejo zdravljenje, ki bi jih ohranjalo pri življenju. V Nemčiji sicer veljajo zelo stroga pravila glede umirajočih ljudi, deloma zaradi množičnih usmrtitev v času nacizma. Včerajšnjo odločitev sodišča je že pozdravila nemška ministrica za pravosodje Sabine Leutheusser-Schnar- renberger. Kot je dejala, je z njo pravica posameznikov do samoodločanja dobila resnično velik pomen. Razsodba daje po njenih besedah jasno vedeti, da je potrebno svobodno sprejeto voljo človeka spoštovati v vseh življenjskih situacijah. Nemško zvezno sodišče je razsojalo v primeru odvetnika Wolfgan-ga Putza, ki je specializiran za medicinsko pravo. Slednji je bil na nižjem sodišču v kraju Fulda obsojen na devet mesecev pogojne kazni, ker je hčerki starejše ženske, ki je bila več let v vegetativnem stanju, svetoval, naj pre-preže cevko za hranjene in tako pospeši smrt. Hči je to tudi storila, kar pa so zdravniki odkrili in cevko zamenjali. Bolnica je medtem kljub temu umrla. Nižje sodišče v Fuldi je hčer oprostilo, ker da je "pomotoma" sledila nasvetu odvetnika, je pa Putzu prisodilo pogojno kazen. Sodišče v Karl-sruheju je včeraj tudi za Putza izdalo oprostilno sodbo. (STA) 22 Sobota, 26. junija 2010 VREME, ZANIMIVOSTI ta teden edinost pred 100 leti Edinost je tokrat objavila članek o »prijazni vasici« Lonjer in o njenem pevskem društvu Zastava, »ki obhaja petindvajset letnico svojega obstoja. Lonjer je dobro znan Tržačanom, saj je lepa, prijazna vasica v tihem s cvetjem in zelenjem napolnjenem dolu v bližini mesta. Po svoji mirnosti in prijaznosti se pa tako odlikuje to selo od drugih v tržaški okolici, da se človek, ko prihaja v Lonjer, čuti domačega v svobodni naravi, daleč od onega šumenja in vrvenja velikega trgovskega mesta, ki je sicer tako blizu. Zato je Lonjer že od davna služil meščanom kakor priljubljeno izprehajališče. - Slovenskim meščanom je pa Lonjer znan še po drugi lepi lastnosti: po narodni zavednosti njega prebivalcev! V rednem stiku z mestom, je italijanstvo, kakor v druge kraje naše mile okolice, tudi v to vas uvedlo pred časom italijanščino, da so imeli naši narodni sosedje dobro nado: nado, da v tej okolici zavlada njihova kultura in govorica nad jezikom slovenskega domačega pre- bivalstva. Ali glej preporoda v tej okolici; ljudstvo se zdramlja, vstaja in danes nam tvori veliko, ponosno in močno trdnjavo, in slovenski griči v tržaški okolici so gradovi slovenske zavednosti nad tržaškim mestom, oni gradovi, na katere se upirajo naše nade na Trst ... Ko so še v okolici skoro že odtujeni Slovenci smatrali slovenski pozdrav kakor poniževalen, ko je vladal le »bon giorno in bona sera«, ustanovljati so jeli rodoljubi po okolici pevska društva, ki so prva pričela pro-bujati narod. Pred petindvajsetimi leti so ustanovili tudi v Lonjerju pevsko društvo. In kakor drugod v okolici, izvršilo je pevsko društvo tudi tu svojo nalogo z najboljšim vspehom: Lonjer je danes narodno zaveden, trden in napreden! Društvo Zastava hoče ta svoj jubilej proslaviti na posebno slovesen način, z razvitjem društvene zastave. Izbralo si je v ta namen prvo nedeljo meseca avgusta. Povabiti hoče za to vse svoje sestre in brate, da onega dne skupno proslavi ta jubilej!« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Primorski je v teh dneh objavil zaskrbljujoč članek v zvezi s policijsko akcijo. »Večja skupina agentov javne varnosti v civilu je prišla na zasebno stanovanje slovenskega Tržačana - ki pa je pred nekaj leti sprejel jugoslovansko državljanstvo - menda z nalogom, da izvrši hišno preiskavo, zjutraj kmalu po osmi uri. Pravimo »menda«, ker naloga ali ukaza niso imeli ali ga vsaj kljub ponovni zahtevi, niso hoteli pokazati. Pač pa so preiskavo vestno izvršili in pregledali vsak papirček. Seveda »našli« niso ničesar. Kaj so iskali nikdo ni hotel povedati in so prizadetega le napotili na Politični oddelek kvesture. A tudi tu ni bilo nič bolje. Merodajni so se zaprli v neko avtoritarno rezervo, češ to je naša zadeva. Naj dodamo še, da se je ob isti uri napotila enaka skupina agentov v neko podjetje, kjer je rodbinska članica prej imenovanega nekaj časa »prakticirala«, - ter izvršila podobno preiskavo in zasliševanje, ki se je nanašalo na čisto zasebne zadeve prizadetih. Mislimo, da take stvari, ki se - na srečo, že nekaj let niso več dogajale, če smo prav poučeni - in bi bilo tudi dobro, da bi se več ne pripetile, tudi zaradi oblastev samih, ker prečudno spominjajo na neke ne prav prijetne čase, vsaj za nas, antifašiste ne. Pripominjamo, da to absolutno ni samo zadeva policijskih oblasti, obratno, to je prav v visokem pomenu besede zadeva vseh državljanov. In če se ne motimo obstajajo v vseh kulturnih državah, v normalnih prilikah, neke pravno zajamčene določbe v korist državljanov, proti kakršnikoli možni zlorabi, in še bolj v korist gostov prijateljske države; in tudi pred kakim zastraševalnim ali v neki meri sramotilnim ravnanjem, ki jemlje ugled prizadetim ljudem, in škoduje tudi njihovim koristim, posebno na takem ozemlju, kot je tržaško. Tudi tržaški Slovenci smo in hočemo biti enako spoštovani polnopravni državljani - in naši gosti enako - in ne kak manj ako že ne brezpravni objekt pravnih ukrepov!« FILMI PO TV Nedelja, 27. junija, Italia 1, ob 19.15 Sliding doors Režija: Peter Howitt Igrajo: Gwyneth Paltrow, John Lynch, John Hannah in Jeanne Tripplehorn Pravijo, da se dan sodi že po jutru ... Ko Helen pride v službo, ji šef sporoči, da so jo odpustili, za nameček pa zamudi tudi vlak. Kaj pa bi bilo, ko ga ne bi? Tu se film razdeli na dve zgodbi. V eni Helen ujame vlak, se zaplete v pogovor z očarljivim Jamesom, fanta Gerryja zaloti z ljubico in ga pusti, njeno življenje se spremeni na boljše. V drugi vlak zamudi, fanta ne zaloti z ljubico in očarljivega Jamesa ni od nikoder. Nedelja, 27. junija, Rete 4, ob 23.20 Carlito's way Režija: Brian De Palma Igrajo: AlPacino, Sean Penn, Penelope Ann Miller Carlito, bivši razpečevalec, se vrne iz zapora, v katerem je presedel samo pet, od predvidenih trideset let. Odloči se, da se bo upokojil in s tem seveda zapustil nekdanji krog znancev in klien-tov. Morda nekoliko naivno sanja, da bo uspel zbrati 75 tisoč dolarjev in se lahko preselil na Ba-hame. Družbo naj bi mu na sanjskem otoku delala očarljiva plesalka, njegova bivša življenjska sopotnica. Mu bo načrt uspel, ali ga bo moral že takoj na začetku opustiti? De Palma, kot kasneje cel kup njegovih kolegov, nam konec zgodbe razkrije že takoj na začetku in posveti ostali del filma razlagi, kako je pravzaprav do tega prišlo... Ponedeljek, 28. junija, rete 4, ob 23.20 Il partigiano Johnny Režija: Guido Chiesa Igrajo: Stefano Dionisi, Fabrizio Gifuni, Andrea Prodan in Chiara Muti Po 8. septembru se Johnny, študent leposlovnih ved, vrne v Albo. Prepričan je, da se mora tudi sam angažirati v odporniškem gibanju in se na kakršen koli način upreti fašizmu. Odpravi se v bližnje gore in se pridruži prvi skupini, ki jo tam sreča... Guido Chiesa je film posnel po istoimenskem Fenogliovem romanu, a mu ni uspelo, da bi na filmsko platno izlil vse tiste občutke, ki prevevajo roman. Ponedeljek, 28. junija, La 7, ob 24.uri Il vedovo Režija: Dino Risi Igrajo: Alberto Sordi, Franca Va- J ik i i V v"^^"» leri, Nando Bru- ** * * VW- —' no in Gigi Reder Ko se je gospodu Nardiju zdelo, da njegovi nesreči ne bo konca, ga je nenadoma razveselila novica o ženini smrti. Z njo sta že dalj časa imela precejšnje težave, njena smrt pa je zanj pomenila tudi ekonomsko rešitev, saj naj bi vsa njena zapuščina ostala njemu. Nardijevega veselja pa je tudi tokrat kmalu konec, saj so mu že nekaj ur kasneje sporočili, da je žena čudežno ostala pri življenju. Kaj zdaj? Nekajurno veselje je bilo preveliko, da bi se mu Nardi lahko tako odpovedal, zato se odloči, da bo kar sam umoril ženo. Sreda, 30. junija, Rai 3, ob 21.10 Vacanze romane Režija: William Wyler Igrajo: Audrey Hepburn, Gregory Peck in Eddie Albert Še en film posvečen legendarni Audrey Hepburn. Anne je očarljiva princesa, ki ji ni do tega, da bi se posebno striktno držala protokola in se med obiskom Rima odloči, da se bo prepustila svobodnemu ogledu večnega mesta. Na vrat na nos zapusti palačo v kateri preživlja svoje rimske dni in se ob pomoči brezposelnega ameriškega novinarja poda rimskemu življenju naproti. Sreda, 30. junija, Canale 5, ob 21.10 Colpevole d' innocenza Režija: Bruce Beresford Igrajo: Ashley Judd, Tommy Lee Jones, Benjamin Weir in Bruce Greenwood Libbyjin vsakdan, ki nemoteno poteka po ustaljenem tiru, se spremeni, ko ji na lepem izgine mož. Le-ta se namreč ne vrne z izleta z jadrnico in Lib-by je kaj kmalu obtožena umora. V resnici pa nekaj let kasneje izve, da je mož še živ in da si je med tem tudi ustvaril novo življenje. Takrat pa se nesrečna protagonistka filma odloči, da bo storila to, za kar je bila obsojena in toliko let zaprta. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV NEKDANJI IT. KOLESAR (GASTONE) FOTO: ARHIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA ČASOVNO ŠTETJE BIBLIJSKO IME ZA PALESTINO URADNI DOKUMENT REKA SKOZI FIRENCE NAŠA OD-BOJKARICA MANIÀ VRHUNSKI ŠPORTNIK IND. PISATELJ (RAJA) MANJŠA VDOLBINA, RUPA SLOVENSKI ALPINIST (FRANC) TOLSTOJEVA JUNAKINJA KARENINA ZA MERJENJE TOPLOTE MESTO V JUŽNI ITALIJI IRSKI POLITIK IN SINDIKALIST (JAMES) ČELJUST KAREL ERBEN NOMEN NESCIO LIVARSKI IZDELEK ANTON NOVAK ZDRAVILO ZOPER GLISTE NAŠA NOVIN. PERTOT POTOMEC ČRN.SUŽNJEV LETOVIŠČE V KOLUMBIJI, RIO ... IZGUBA ČISTE TEŽE ZANOS, VNEMA ALOJZ REBULA OKLEPNO BOJNO VOZILO PREVARA / SLOVENSKI PISATELJ (JANKO) ANGLEŠKO SVETLO PIVO NAŠA NEKD. ATLETINJA RIMSKI ZAROTNIK PROTI SENATU DREVORED NA OBEH STRANEH CESTE JUGOSLOVANSKA NARODNA AVIACIJA PODOČNIK PRI PRAŠIČU KIP ALI URADNA USTINA ARABSKO ŽENSKO IME EGIP. BOG SONCA ŠVED. ZIMSKO SREDIŠČE SORTA JABOLK OTROŠKO VOZILO ARABSKI ŽREBEC AM. IGRALEC ECKHART NEPRIMERNO, NEDOSTOJNO GOVORJENJE KRAJ V ESTONIJI ITAL. FILMSKI KOMIK SVOD NAD NAMI ROMUNSKI TENISAČ NASTASE ITALIJANSKI DIRIGENT TOSCANINI PRIPADNIKI RIMSKE CERKVE DVOJICA REKA V SEVERNI ITAUJI (ORIG.) PIETRO INGRAO KEVIN COSTNER JAZ, TI, ... ZAČETEK OTVORITVE IME VEČ FR. KRALJEV NAŠA NIKALMICA ROMAN EMILA ZOLAJA RUMENA SNOV V KORENJU ROBERT (KRAJŠE) / KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ BERI PRIMORSKI DNEVNIK MESTO V KALABRIJI PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK PRAOČE ČLOVEŠTVA SLOVARČEK - ABIR = arabsko 2ensko ime • ICULI = letovišče v Kolumbiji • LARKIN = Irski politik • NENCINI = Italijanski kolesar • RAO = Indijski pisatelj • TORVA = kraj v Estoniji 1 2 3 4 s 6 7 8 ■ 9 lO 11 12 ■ ■ 13 14 15 16 17 VODORAVNO: 1. reka v Sloveniji, na meji s HrvaŠko; 6. del ež družabnika, vloga; 7. član duhovnega reda v samostanu, redovnik; 8. kemijski znak za erbij; 9. moda na pol; 10. kubanski pisatelj (Jose Antonio); 12. pasja hišica; 13. reka v Romuniji, desni pritok reke Mures; 16. žena nekdanjega argentinskega predsednika Perona; 17. znamka japonskih fotoaparatov in kamer. NAVPIČNO: 1. prebivalec afriške države; 2. izvršni organ ali oblast; 3. plačilo, plača; 4. italijanski boksar Carnera; 5. Dumasov mušketir; 11. pesnik iz Gradeža (Biagio); 14. trinidadski atlet Boldon; 15. češki narodni junak, verski informator. (lako) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 26. junija 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Videonatečaj Ota - Hro- vatin: ZOIS TV - Med oljkami 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da 6.25 Film: Regina di fiori (kom., '04, r. V. Sindoni, i. M. Arcuri) 8.20 Nan.: La casa del guardaboschi 9.10 Aktualno: Settegiorni 10.00 Aktualno: ApriRai 10.15 Aktualno: Koncert godbe Finančne straže 11.00 Dok.: Dreams road 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 17.00, 22.50, 1.00 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.25 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal Pianeta 16.10 Dok.: Mar Rosso 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Šport: Mondiale Rai Sprint 18.45 Kviz: Reazione a catena 19.55 Dnevnik in športne vesti 20.30 Šport: Nogometno SP 2010: Osmine finala 23.05 Šport: Notti Mondiali 1.15 Aktualno: Cinematografo Speciale Rai Due 6.00 6.15 6.45 7.00 8.00 8.20 9.05 9.30 10.00 11.15 11.25 13.25 13.45 14.00 15.30 Dok.: A Gabriella Ferri Nan.: Aeroporto Internazionale Aktualno: Tg2 Eat Parade Nan.: Le cose che amo di te 9.00, 10.30, 13.00, 20.30, 23.25 Dnevnik Nan.: Joey Nan.: Il diario di Bindi Nan.: Chiamatemi Gio Aktualno: Sulla via di Damasco Aktualno: ApriRai Film: La valle delle rose selvatiche - Lady Helen (western, Nem., '06, i. L. Capell) Šport: Dribbling Mondiale Šport: Pit lane Avtomobilizem: VN Evrope (Valencia), vaje Nan.: One tree hill (i. Jana Kramer) 16.15 Nan.: 90210 16.55 Nan.: Bonekickers - I segreti del tempo 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Squadra speciale Lipsia 19.00 Šport: Mondiale Rai Sera 20.00 Risanke 20.25 Variete: Žrebanje lota 21.05 Nan.: Private Practice 23.40 Aktualno: Tg2 Dossier 0.25 Aktualno: Tg2 Storie ^ Rai Tre 7.00 Aktualno: Rai educational 9.05 Film: Il carabiniere a cavallo (kom. It., '61, r. C. Lizzani, i. N. Manfre-di) 11.05 Aktualno: Premio Rapallo donna scrittrice 12.00 Dnevnik - športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr - L'ltalia de Il setti-manale 12.55 Aktualno: 30 anni (mai) senza Pep-pino 13.50 Dok.: Peppino cuoco sopraffino 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in rubrike 14.20 Dnevnik, vremenska napoved in Tg3 Pixel 14.50 Aktualno: Quelli di Caterpillar 15.50 Dnevnik L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport 17.10 Film: Er piu - Storia d'amore e di coltello (kom., It., '71, r. S. Corbucci, i. A. Celentano) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 22.55 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.20 Nan.: I misteri di Murdoch 2 21.05 Film: L'emigrante (kom., It. '73, i. A. Celentano) 23.15 Proza: Palco e retropalco 0.45 Nočni dnevnik 0.55 Aktualno: Agenda del mondo 1.25 Aktualno: Fuori orario Rete 4 7.25 Nan.: La dottoressa Gio 9.30 Aktualno: Vivere meglio 10.55 Aktualno: Cuochi senza frontiere 11.30 Dnevnik in prometne vesti 12.55 Nan.: Distretto di polizia 5 14.05 Nan.: Suor Therese 15.55 Nan.: Psych 18.00 Dok.: I grandi predatori - Il serpente gigante 18.55 21.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Film: Il commissartio Cordier - Ci siamo giudice (polic., Fr., '69, r. G. Behat, i. P. Mondy) 21.30 Nan.: Wallander 23.25 Nan.: The Unit 0.10 Film: Rapimento alla Casa bianca (triler, ZDA'99, r. A. Mastroianni, i. D. Savant) 2.00 Pregled tiska ; Canale 5 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Nan.: Zoo Doctor Film: Cocoon - L'energia dell'uni-verso (fant., ZDA, '85, r. R. Howard, i. D. Ameche) 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Il mammo Film: Wimbledon (kom., V.B./Fr., '04, r. R. Loncraine, i. K. Dunst) Nan.: Un ciclone in famiglia 2 Film: Il giudice Mastrangelo (polic., It., '06, r. D. Abatantuono) 1.00 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Velone Variete: Ciao Darwin 4 Nan.: Damages 9.05 10.05 11.15 13.00 13.40 14.10 16.10 18.15 20.00 20.30 21.10 0.00 O Italia 1 6.15 7.00 10.45 12.00 15.00 16.00 17.40 18.30 19.00 19.30 20.00 21.10 23.30 2.00 Nan.: I Robinson Risanke Motociklizem: VN Nizozemske, 125cc, Moto2, sledi MotoGp Dnevnik in športne vesti Šport: Grand Prix - Fuori giri Film: Primi baci (kom., Nem., '03, r. A. Ernst, i. A. Sawatzki) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Samantha chi? Film: Un principe tutto mio II - Un matrimonio da favola (kom., ZDA, '06, r. C. Cyran, i. L. Mably) 0.10 Prometne informacije Film: Un principe tutto mio (kom., ZDA, '04, r. M. Coolidge, i. J. Stiles) Film: Dracula di Bram Stoker (srh., ZDA, '92, r. F.F. Coppola, i. G. Old-man) Aktualno: Poker1mania ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 10.05 Nan.: Ai confini dellArizona 10.55 12.05, 15.05 Dokumentarec o naravi 12.00 12.45 14.00 14.10 17.00 19.00 19.10 20.00 20.05 20.30 21.00 22.30 22.55 23.35 16.00 Dnevnik - kratke vesti Dok.: Borgo Italia Aktualno: Itinerari nascosti Hard Trek Risanke Aktualno: Dai nostri archivi Glasb.: Musica, che passione! Športne vesti Variete: Campagna amica Deželni dnevnik Film: Sissi: L'imperatrice ribelle (dram, '03, r. J.-D. Verhaeghe, i. A. Dombasle) Aktualno: Colori di montagna Aktualno: Qui Tolmezzo Aktualno: Colazione a Telequattro LA 6.00 7.00 10.05 10.40 12.05 12.30 13.05 14.50 16.00 18.00 20.00 20.30 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne vesti Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Aktualno: InnovatiON Šport: Motociklizem, superbike, VN San Marina Aktualno: Prossima fermata Dnevnik in športne vesti Film: Assassinio al galoppatoio (srh., V.B '62, i. M. Rutherford) Šport: Motociklizem, superbike, VN San Marina Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile Film: Questo e quello (kom., ZDA, '87, i. N. Manfredi) Dnevnik Resničnostni show: Chef per un giorno 21.35 Nan.: L'ispettore Bamaby 23.25 Poker: World Poker Tour 2008 0.25 Šport: Boks 1.25 Aktualno: M.O.D.A. Jr Slovenija 1 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 Otr. progr.: Križ Kraž 8.40 18.40 Risanke 9.00 Film: Kino Kekec (pon.) 10.15 Na lepše (pon.) 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Film: Rimske počitnice (pon.) 15.55 Sobotno popoldne: O živalih in ljudeh 16.10 Iz sobotnega popoldneva 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne 17.35 Na vrtu - Oddaja Tv Maribor 18.00 Popolna družina 18.05 Kuhajmo! 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Gledamo naprej 20.00 Film: V novi luči 21.40 ARS 360 21.55 Dok. odd.: Strastno ljubiti svet 23.05 Bleščica, oddaja o modi 23.35 Nad.: Gandža 0.40 Iz arhiva TVS: Tv Dnevnik 26.06.1992 1.05 Dnevnik (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.50 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 2.45 Zabavni infokanal 7.20 Skozi čas 7.30 SP v nogometu: Portugalska - Brazilija 9.20 SP v nogometu: Severna Koreja - Slonokoščena obala 11.10 SP v nogometu: Čile - Španija 13.00 SP v nogometu: Švica - Honduras 15.00 SP v nogometu: osmina finala 20.20 SP v nogometu: osmina finala 23.00 SP v nogometu: vrhunci 0.00 Sobotno popoldne (pon.) Koper 13.45 14.00 14.30 16.00 16.30 16.45 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.15 20.25 0.15 11.30 12.00 15.00 16.30 17.00 18.00 18.30 19.10 19.30 19.45 20.00 21.00 22.00 22.30 Dnevni program Čezmejna TV - deželne vesti Film: Škrlatna maska Zoom - vsestranska ustvarjalnost Avtomobilizem Globus Arhivksi posnetki Brez meje Vremenska napoved Primorska kronika 22.30, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Jutri je nedelja - verska oddaja Potopisi 21.15, 22.20 Ugani in zmagaj 21.30, 22.45 Južna Afrika: SP v nogometu Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 0.00 Videostrani Kajža Rock Otočec Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) Kultura: Ob zaključku sezone Javnega sklada za kult. dejavnosti (pon.) Izzivi mladih (pon.) Monitor Duhovna misel Tedenski pregled Glasb. odd.: Z Mojco po domače Primorski tednik (pon.) Objektiv: 60 let Komunale Nova Gorica Veliko platno RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 14.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 K'rko ledi, t'rko čudi; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Tretja izmena; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Otvoritev programa; 6.45, 19.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Poletna sobota in pol; 10.00 SP v nogometu; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 15.30 DIO; 16.20 SMS; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28, Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-10.30 La Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Nogometna kabala; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Proza; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Pregled dogodkov; 10.33-12.28 Radio fuo-ri; 13.00 Punto e a capo; 13.35,19.15 Sigla single; 14.00 Slot parade - New entry; 14.40 The Chillout zone; 15.00 Sigla single; 16.0018.00 E... state freschi; 18.00 London calling; 18.45 Glasbena lestvica; 20.00-0.00 RC sera; 20.00, 23.00 Playlist; 21.00 Luoghi e sa-pori; 22.00-23.00 In orbita; 0.00-6.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na gol; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.30 Novice; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Posnetek koncerta; 22.30 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.0017.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 26. junija 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež 6Vdf nevihte veter megla Danes bo višinsko jedro nizkega zračnega pritiska vplivalo na vreme nad severovzhodno Italijo s povečano labilno-stjo ozračja tudi nad našo deželo. Jutri se bo ciklonska motnja oddaljila protij-,__jugovzhodu, zato bo vreme ^stanovitnejše " " Nad zahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska. V višinah pa se vzhodno od nas proti jugu pomika manjše jedro hladnega in vlažnega zraka. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.10 in zatone ob 4.58 BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo prehodno imeli težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.14 najnižje -67 cm, ob 12.05 najvišje 32 cm, ob 17.07 najnižje -6 cm, ob 22.41 najvišje 44 .Jutri: ob 5.57 najnižje -63 cm, ob 11.44 najvišje 31 cm, ob 17.48 najnižje -6 cm, ob 23.10 najvišje 37. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............21 2000 m............8 1000 m ..........16 2500 m............4 1500 m ..........11 2864 m............2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Z DNEVNIKOM NA DOPUST Jaz in ti... in Primorski Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu A-Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji. rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 9/24 TRBIŽ O 9/23 ČEDADO^* O GRADEC 13/22 CELOVEC O 11/23 ■M O 9/20 KRANJSKA G. O TRŽIČ 11/22 0 10/21 S. GRADEC CELJE 12/22 O ČEDAD O VIDEM O 15/28 O PORDENON 16/27 o LJUBLJANA 13/23 N. MESTO 12/22 ZAGREB 13/22 O ^NAPOVED ZA DANES* Dopoldne bo prevladovalo delno oblačno do spremenljivo vreme. V predalpskem pasu se bo lahko pojavila kakšna ploha. Čez dan bo po vsej deželi prevladovala spremenljiva oblačnost z verjetnimi nevihtami predvsem v hribih in v nižinskem pasu. Popoldne se bodo lahko nevihte pojavile tudi ob morju. Proti večeru bo ob morju lahko zapihala šibka burja. Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale se bodo krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju 16, najvišje dnevne od 20 do 25, na Primorskem do 27 stopinj C. J o GRADEC 13/25 CELOVEC O 11/26 TOLMEČ O 9/24 TRBIŽ O 9/23 o 10/23 KRANJSKA G. l^f VIDEM O 15/29 O PORDENON 16/28 ČEDAD O ^v? 16/28 O TRŽIČ 11/26 O KRANJ o 10/24 S. GRADEC CELJE 11/26 O MARIBOR 012/26 PTUJ O M. SOBOTA O 11/25 o u ■V __ i-v^i LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 13/27 N. MESTO 12/26 17/29A °^ 14/28 O ^ KOČEVJE TRST Q v O 20/27 /V> q ' PORTOROŽ O ---- ČRNOMELJ 17/27 ^ REKA 17/28 OPATIJA ZAGREB 13/25 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Po nižinah in ob morju bo v glavnem pretežno jasno, le zjutraj bo nekaj več oblačnosti. V hribih bo spremenljivo, popoldne bo lahko nastala kakšna ploha. Ob morju bo pihal zmorec. Jutri bo večinoma sončno in toplo. Ponekod bo pihal severovzhodni veter. glasba - 25. junija lani je umrl Michael Jackson Leto dni po smrti »kralja popa« njegova glasba še vedno živa LOS ANGELES - Pred letom dni je glasbeni svet pretresla novica o nenadni smrti "kralja popa" Michaela Jacksona. Glasbeni genij se je poslovil tik pred napovedano spektakularno vrnitvijo na glasbene odre, ki naj bi se julija lani zgodila v Londonu. Jacksonova glasba živi dalje in vedno znova najde nove pripadnike. Jackson je 25. junija lani v 51. letu starosti umrl v eni izmed losangeleških bolnišnic, potem ko mu je zaradi prevelikega odmerka uspaval zastalo srce. Kljub hitremu posredovanju reševalcev mu ti niso več mogli pomagati, nekatere okoliščine njegove smrti pa ostajajo neznanka tudi po letu dni. Zgodba se je v tem času preselila na sodišče, eden izmed glavnih krivcev za zvezdni-kovo smrt pa naj bi bil osebni zdravnik Conrad Murray. Novica o Jacksonovi smrti je bila toliko bolj tragična tudi zato, ker je "kralj popa" prav v tistih dneh pilil še zadnje podrobnosti za izvedbo 50 koncertov, s katerimi je v Londonu napovedoval veliko vrnitev na glasbene odre. Vsi, ki so tedaj z njim sodelovali pri pripravi glasbenega spektakla, so zatrjevali, da Jackson po letih odsotnosti z medijskega sveta prav tak, kot je bil v svojih najboljših časih. Večina skeptikov tega ni verjela, saj so trdili, da je Jackson na smrt bolan ter da ni sposoben izpeljati 50 koncertov, ki so bili razprodani že davno prej. Takoj po smrti so na svetovnem spletu zaokrožili prej skrbno varovani posnetki z vaj za londonske koncerte, ki so nakazovali, da je Jackson v zares dobri formi. To je v drugi polovici lanskega leta potrdil tudi dokumentarni film, ki je bil sestavljen izključno iz posnetkov vaj za londonske koncerte. Po ogledu filma je namreč tudi dvomljivcem postalo jasno, da je bil "kralj popa" na koncerte popolnoma pripravljen, tako plesno kot tudi glasovno. Toda junija se je zgodba končala. Za pompozno slovo od zvezdnika je tedaj poskrbela njegova družina, ki je ob tej priložnosti pripravila posebno spominsko slovesnost. Od pevca so se z besedami in pesmimi poslovili številni svetovno znani zvezdniki, prireditev pa je preko televizijskega prenosa spremljalo več kot 30 milijonov gledalcev po vsem svetu. Jackson se je rodil 29. avgusta 1958 v ameriški zvezni državi Indiana. Prve uspehe v zabavni glasbi je že kot deček požel v zasedbi Jackson %, kjer je prepeval še s štirimi brati. Kljub velikemu uspehu deške zasedbe pa se je Jackson v začetku 70. let prejšnjega stoletja odločil za samostojno ustvarjalno pot, ki ga je ponesla med najuspešnejše izvajalce zabavne glasbe vseh časov. Leta 1979 je izdal prvi samostojni album z naslovom "Off The Wall". Slednji se je z 11 milijoni prodanih izvodov zavihtel med najbolje prodajane albume na svetu. Jackson je vrhunec svoje slave dosegel tri leta za tem, ko je med poslušalce poslal ploščo z naslovom "Thriller". Ta z več kot 40 milijoni prodanih izvodov še vedno vo- di na lestvici najbolje prodajanih albumov vseh časov. Jacko, kot so ga klicali oboževalci, je do leta 2001 izdal še štiri samostojne studijske albume, ki so se prodajali v več milijonskih nakladah, kljub vsemu pa mu uspeha plošče "Thriller" ni več uspelo ponoviti. Kralja popa tako uvrščajo ob bok največjim fenomenom zabavne glasbe, kot sta bila ameriški zvezdnik Elvis Presley in britanska pop zasedba The Beatles. Senco na Jacksonovo ustvarjanje je vrgla predvsem vrsta škandalov, povezanih s spolnimi zlorabami otrok, za katere pa ga je sodišče po več let trajajočih sodnih procesih zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Poleg tega je Jackson od sredine 90. let prejšnjega stoletja javnost večkrat vznemiril s podrobnostmi iz svojega viharnega zasebnega življenja. Javnost je med drugim leta 1994 šokiral s poroko s tedaj 26-letno hčerko Elvisa Presleya Liso Marie Presley, vendar pa je njun zakon trajal manj kot dve leti. Za tem se je leta 1997 odločil za plastično operacijo obraza, v bolnišnici pa je spoznal tudi medicinsko sestro Debbie Rowe, s katero se je nato tudi poročil. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, tudi ta zakon pa je trajal manj kot dve leti. V zadnjih letih pevčevega življenja so mediji poročali predvsem o njegovih finančnih težavah, ki naj bi bile posledica številnih tožb, ki so se na zvezdnika zgrnile v zadnjem času. Prav minus na računu naj bi bil eden izmed vzrokov, da se je Jackson odločil za serijo koncertov v Londonu. Prodaja Jacksonovih plošč je po njegovi smrti strmo narasla. Ponovne izdaje njegovih albumov so se po več mesecev držale na samem vrhu lestvic najbolje prodajanih plošč. Po letu dni se je evforija naposled le umirila, kljub temu da okoliščine pevčeve smrti še vedno niso povsem jasne. Glasbena stroka pa je enotna, da je svet z Jacksonom kljub vsem njegovim muham in kapricam nedvomno izgubil glasbenega genija, čigar glasbeno zapuščino so mnogi začeli ceniti šele po njegovi smrti. Darjan Lapanje (STA) POREČ