Št. 10 (989) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, ,4 6. marca 'K yc 1969 šj£ ‘ v' f - s *t- i- 1 flii Ul OD 1. XI. 68 DO 4. III. 69 3.495 novih! NI SLABO: v 17. tednu naše akcije smo pripisali veliki družini naročnikov in bralcev še 119 novih naročnikov. Do torka opoldne so jih zbraU po občinah takole: BREZICE:.................320 ČRNOMELJ:............ . 281 KOČEVJE:.................203 KRŠKO: 479 METLIKA: 116 NOVO MESTO:..............702 RIBNICA:.................121 SEVNICA:.................323 TREBNJE: 383 Razne pošte: ....... 381 Inozemstvo: 18G PRED IX. KONGRESOM Enotnost v različnosti če bi me kdo vprašal, kaj pričakujem od IX. kongresa Zveze komunistov Jugoslavija, bi odgovoril, da bi rad več doslednosti in vztrajnosti na naši samoupravni poti v socializem. Pri tem ne misilim na deklaracije, saj imamo teh že tako in tako dovolj. V Zvezi komunistov Jugoslavije bi morali uspeti v razločevanju, kdo je v naših vrstah samo z besedami za reformo in samoupravljanje in kdo svojo privrženost vsak dan potrjuje tudi z dejanji. Ce nam to ne bo uspelo, bomo od kongresa do kongresa govorili o dobljenih bitkah, pri katerih bomo zaman iskali tudi poražence. Samoupravna pot v socializem je Jugoslaviji prinesla ugled in veljavo v svetu. Marsikomu je vrnila vero v socializem, ki je bil že večkrat v nevarnosti, da ga bodo istovetili s stalinskim nasiljem, omejevanjem osebne in narodne svobode, poveliče- (Nadaljevanje na 5. str.) Medobčinska kandidacijska konferenca bo v Krškem V Krškem bo 13. marca medobčinska kandidacijska konferenca, na kateri bodo skupaj z delegati iz Sevnice in Lašutegja določili kandidate za gospodarski prosvetno-kulturni in socialnozdravstve-ni zbor republiške skupščine. Isti dan bo v Krškem tudi medobčinska kandidacijska konferenca za volitve kandidatov za zbore zvezne skupščine. Udeležili se je bodo delegati iz vseh šestih občin 65. volilne enote. V OD 6. DO 16. MARCA Pomembnejše padavine s snegom deloma do nižin pričakujemo nekako 8. in 10., 13. ter 15. in 16. marca. V ostalem bo suho oziroma lepo vreme z mrazom ponoči. Dr. V. M. ZLATA POROKA V RIBNICI. Te dni sta praznovala 50-letnico skupnega življenja Jože Govže, star 77 let, \y in njegova 72-letna žena Marija. Imela sta 6 otrok in imata 7 vnukov. Jože, nekdaj mlinar, nato delavec v Ameriki, je med drugo svetovno vojno sodeloval \y s partizani, pri katerih sta bila tudi njegova dva CJ sina. Eden je padel, drugi pa se je vrnil domov in-valid. Na sliki, ki jo je posnel naš dopisnik Drago \y Mohar iz Ribnice, sta zlatoporočenca v krogu svojih najbližjih. — Naj nam ne zamerita, če izkoristimo priložnost in hkrati, ko iskreno čestitamo njima za lepi jubilej, zaželimo vsem našim dekletom in ženam za njihov praznik 8. marec, da bi našle tako enakopravno mesto v sodobni družbi, da jim ne bi bilo treba zapostavljati doma in družine ali pa prezgodaj omagati. Več o ženskem prazniku berite na 4. strani KAJ SO POKAZALE DAVČNE PRIJAVE ZA 1968 „Dolenjski rekord”: 132.000 din! Južna magistrala železniški inštitut v Beogradu je izdelal študijo o izgradnji ceste, ki jo imenujejo JUŽNA MAGISTRALA in bd potekala v smeri Ljubljana — Kočevje — Bihać — Sarajevo — Priština — Skopje. študijo js izdelalo več prometnih in gradbenih inženirjev ter ekonomistov, ki zatrjujejo, da je to najbolj upravičena cestna smer in njena izgradnja najbolj prometno dn gospodarsko utemeljena. Študijo so poslali v razpravo vsem občinskim skupščinam, po katerih ozemlju naj bi cesta potekala. V Kočevju bodo predvidoma že jutri razpravljali o tej študiji, zato vam bomo več o njej poročali v eni prihodnjih številk našega lista. V Metliki so vsi za Nika Belopavloviča Na torkovi občinski kandidacijski konferenci v Metliki so kot edinega kandidata za republiški zbor skupščine SRS izbrali Nika Belopavloviča, direktorja ČP Delo iz Ljubljane. Tovariš Belopavlovič je s tajnim glasovanjem med 41 navzočimi dobil 40 glasov. Pa tudi na krajevnih kandidacijskih, konferencah, ki so se že prej zvrstile v vse\> metliški občani, so ga občani povsod želela za poslanca. Več prijav kot v januarju 1968, toda povsod veliko več olajšav hi »spregledov«, zato bo tudi davka manj kot lani - Uprave za dohodke že pregledujejo, kdo se je izmuznil obvezni prijavi ali pa je zatajil del svojih dohodkov - Čemu spet nezaupanje do novinarjev? Naslov takoj popravljam in ga ponovno napišem takole: »Po doslej znanili podatkih je moč domnevati, da je prvo mesto med prijavami skupnega osebnega dohodka, ki presega v preteklem letu 20.000 dinarjev, verjetno treba pripisati tistemu Novomeščanu (op. uredništva: obrtniku, da ne bo zamere ali zavisti!), ki je do predpisanega roka prijavil 132.000 dinarjev (seveda novih, op. uredn.) dohodka.« Baje se tako po ovinkih in zelo nedoločeno radi pogovarjajo Angleži, ki ne pravijo: »Dežuje!«, temveč raje povedo: »Bojim se, da ta čas ni ravno preveč suho vreme.« Pa pustimo Angleže, čeprav imajo tam precej ostrejše davčne predpise, kazni za utaje te vrste pa takšne, da vsakogar mine poželenje, da bi svoji ljubljeni državi kaj skril ali prikril. Kako čudno ljudstvo, tile kapitalisti, kajne? Pri nats gredo tele reči še vedno bolj po domače. Čeprav je bil 31. januar zadnji dan za prijavo, so našega novinarja v eni izmed dolenjskih občin okoli 15. februarja »potolažili« takole: »Prijave še prihajajo, veš, zato ne želimo, da bi Dolenjski list prehiteval dogodke ...« Zato nič ne prehitevamo, če dajemo šele zdaj »na svi-tikx( nekaj zanimivih številk in dejstev. Prijav več kot lani, davka pa bo (verjetno) povsod precej manj Okoli 1700 prija/v so do 12. februarja vložili občana 8 občan v naši pokrajini ali skoraj še enkrat več kot za leto 1967. Prva značilnost, kd velja Skoraj v vseh občinah: prijav je več, prijavljeni zneski so večji kot leto dni prej — da vika pa bo skoraj povsod manj, kot so ga dobile blagajne davčnih upraiv za (Nadaljevanje na 12. str.) Kanižarica ima bodočnost! Z izjavo izvršnega sveta SRS, da so v Sloveniji perspektivni samo rudnin Velenje, zasavski premogovniki in Kanižarica, so si kanižarski rudarji dokončno oddahnili, saj je negotovost povsem odpadla. V Kanižarica imajo še za 100 let dovolj surovin, če bo proizvodnja ostala na isti ravni, kot je zdaj. Da pa ima rudnik vse pogoje za obstanek in razvoj, ni le zasluga surovin, temveč so to dokazali tudi z dosedanjim poslovanjem in s storilnostjo v jami, ki je na najviSjl ravni med vsemi rudniki rjavega premoga v državi. V Kanižarici so lani nakopali in prodali 131.000 ton premoga, letos pa ga bodo nekaj več. V izdelavi imajo investioijski program za povečanje proizvodnje na 300.000 ton letno. Pravijo, da bi ta načrt lahloo uresničili že do leta 1970. Vsem našim naročnicam, bralkam in sodelavkam ter vsem soustvarjalkam naše družbe prisrčno voščimo vse najlepše za 8. marec, mednarodni dan sena! DOLENJSKI LIST ———— -—— Št. 10 (989) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, .4 6. marca ^ 1969 DOLENJSKI LIST Najboljši sevniški in krški smučarji, ki so osvojili prva mesta na medobčinskem tekmovanju v veleslalomu (Foto: A. Železnik) Berite poročilo na športni strani! tedenski mozaik Po ZDA potuje zdaj upokojeni japonski general Mi-noru Genda, ki je bil med »očeti« načrta za napad na Pearl Harbor decembra 1941. Novinar ga je vprašal, ali bi kaj spremenil, če bi danes lahko spet delal tak načrt kot takrat. Odgovor: »Drugačen načrt bi naredil. Pearl Harbor ni zadostoval. Hkrati bi bilo treba napasti zahodno obalo ZDA... »V Franciji že dolgo traja boj proti potujčevanju francoščine. Glavna sovražnica je angleščina. »Ce bo jutri naš jezik mrtev je-2ik, boste vsi morilci!« piše na plakatih. V drobnih črkah na dnu plakata pa piše: Young and Rubicam. To je eno izmed največjih reklamnih podjetij ZDA, ki vodi boj za obrambo francoskega jezika... V mestecu Kiernozia kakih osemdeset kilometrov zahodno od Varšave so odkrili grob grofice Walewske, Napoleonove ljubice. Mestni očetje so navdušeni, ker se obeta dobra turistična žetev. Manj navdušen je tednik »Prawo i Zy-cie«, ki se sprašuje, komu se je potrebno vznemirjati zaradi posmrtnih ostankov Napoleonove priležnice. V tem pri-ležništvu — kakor piše tednik — ni mogoče pri najboljši volji ugotoviti, kje tičijo »kake posebne zasluge« ali »žrtev za domovino« grofice Walewske. Drži, če bi se ljudje zanimali samo za »posebne zasluge«... V Grčiji so občutljivi .za poročila tujih dopisnikov, ki govorijo o preganjanju vseh oseb z nezaželenimi nazori. Zadnja žrtev uradne nemilosti je bil za-hodnonemški novinar Bock-hoff, ki so ga izgnali. V pismu, ki ga je prejel od ministrstva, piše: »Ta gospod ni vreden grške gostoljubnosti.« ... Močna bolgarska delegacija je prispela v Rim na proslavo svetega Cirila in Metoda. Bolgari trdijo, da sta bila Bolgara. Neki italijanski časopis se čudi, zakaj dvigujejo Bolgari toliko prahu, ko vendar nista ne Ciril ne Metod nikoli bila v Bolgariji. Navsezadnje ne pišejo samo Bolgari s cirilico... Ni vse le sprejemanje! Mnogo organizacij ZK si še ni dovolj na jasnem, kje in kako naj bi zlasti delali mladi komunisti Lani so organizacije ZK v Jugoslaviji sprejele okrog 100.000, v Sloveniji pa 5848 novih članov, večinoma mladih fantov in deklet. To pomeni, da je vsak deseti član ZK iz vrst novo sprejetih mladih ljudi. Takšno ponilaje-vanje seveda ustvarja v Zvezi komunistov sveže ozračje in močnejšo usmeritev na družbene probleme, ki zlasti v živo zadevajo mladi rod. TELEGRAMI MOSKVA — Na sovjetskem Daljnem vzhodu na reki Usuri se je zgodil doslej verjetno najhujši oboroženi incident med Busi in Kitajci. Moskva in Peking sta si izmenjala zelo ostri protestni noti, v Pekingu pa množično demonstrirajo proti »kriminalnemu« početju Rusov. CAPE KENNEDY — Američani so izstrelili Apollo-9 s tremi potniki v vesolje. Namen tega poskusa je preizkusiti »Lunin trajekt«, s katerim nameravajo A meričani pristati na Luni. Ce bo šlo vse po sreči in če se bo posrečila tudi naloga Apollo-10, bo Apollo-11 verjetno julija že pristal na Luni. TEL AVTV — Izraelska stranka Mapai, ki ima v parlamentu večino, Je določila za kandidata na položaj ministrskega predsednika po smrti Levija Eškola nekdanjo ministrico za zunanje zadeve Gol-do Meir. Med drugimi kandidati omenjajo sedanjega obrambnega ministra Dajana. MOSKVA — Vladislav Gomulka in jusef Cyrank;ewicz sta prišla Moskvo na pogovore z Brežnje-vim in drugimi sovjetskimi voditelji. Sovjetski tisk vidi v tem obisku nadaljno krepitev sil varšavske pogodbe In sodelovanja med njimi PABIZ — V ponedeljek so prvič preizkusili v zraku novo bri-tansko-francosko nadzvočno potniško letalo »Concorde«, ki bo letelo s hitrostj 2200 km na uro. Letalo, ki je bi v traku 27 minut, je prvo preizkušnjo dobro restalo. Tod- šele ieta 1972 se bodo z njim vozili potniki. PABIZ — V francosko glavno mesto Je prispel Naserjev odposlanec, ki nosi osebno Naserjevo poslanico za predsednika de Gaul-la. PRAGA — Predsednik CSSR Ludvik Svobcd je imenoval ge neralnega sekretarju KPC za predsednika državnega obrambnega sveta. UMUHIA — V največjem mestu Obkoljene Biafre v Nigeriji so sporočili, da so zvezna letala bombardirala mestno tržnico in da Je bilo ubitfr 509 oseb, 400 pa ranjenih Neposredno po VI. kongresu ZK Slovenije je bila podoba, da se bo sprejemanje v ZK zaustavilo. Vendar marsikje že navajajo nove sprejeme, kar obeta, da bo obnavljanje ZK zdaj vendarle postalo trajnejša akcija. Kljub lepim številom pa se mladi za zdaj vključujejo v ZK še vedno precej manj, kot bi sklepali po njihovem močnem zanimanju za ključna družbena vprašanja, ki žulijo mladino. To pa kaže, da je prenavljanje ZK ponekod še v dokajšnji zamudi. Mnoge organizacije ZK so še zaprte same vase, mladino in njene težnje ocenjujejo po zastarelih merilih ter niso dovzetne za lastno osveževanje. Seveda pa mladih tudi ne mika, da bi se vključevali v take sklerotične organizacije. Ni pa tudi vse samo v tem, koliko novih članov sprejemamo v ZK. Zelo je važno, da se novi člani počutijo kot enakopravne osebnosti, ki dejansko lahko soodločajo v politiki. Mladi vstopajo v ZK zato, da hi pomagali hitreje razvijati sodobno urejeno socialistično samoupravno družbo. Ce bodo hodili samo sedet na sestanke ZK, kjer premlevajo vedno ene in iste stvari, ne da bi se s tem kaj spremenilo, se bodo tega hitro naveličali. To namreč lah ko zadovolji le tistega, ki ga je že načela birokratska rja. Mladina pa hoče dejanj, ne govorjenja, ki obeta — hruške na vrbi. So organizacije ZK, ki znajo uspešno vključiti nove, mlade člane v konkretno delo, zlasti na tistih področjih, ki le te najbolj neposredno zanimajo. V takih primerih postajajo ravno mladi komunisti pobudniki raznih (vse preveč zanemarjenih) interesnih dejavnosti mladine, kakor so kulturne, tehnične, športne, zabavne, poljudno znanstvene in podobne organizacije. Močneje kaže vključiti mlade komuniste v samoupravne in druge organe, v ka- - * < SPUŠČENE ZAPORNICE NA AVTOMOBILSKI CESTI iz Zahodne Nemčije proti Zahodnemu Berlinu pri Helmstedtu. Vzhodnonemški stražarji so blokirali promet tudi v torek popoldne, tik pred včerajšnjimi volitvami za predsednika Zahodne Nemčije. (Telefoto: Associated Press) terih se razrešujejo problemi, ki jih mlada generacija z vso ostrino postavlja v ospredje. Naj naštejemo samo nekatere: zagotavljanje enakih možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, uveljavljanje mladih strokovnjakov ipd. Prav s sodelovanjem pri razvozlavanju teh vprašanj bodo mladi komunisti najhitreje postajali ustvarjalne osebnosti. 2al pa mnogo pobud in kritik iz vrst mladine še ne prodre tja, kjer se odloča. V mnogih organizacijah ZK tudi še ne znajo ustrezno vključiti novih, zlasti mladih članov v konkretno delo, tako da se le-ti začenjajo čutiti kot gole številke. Podoba je torej, da skorajda večina organizacij še nima izdelane zasnove za delo mladih komunistov. V pripravah na bližnji IX. kongres ZKJ, na njem in po njem naj bi zatorej bolj proučili to zadevo. Sicer bo sprejemanje mladih v ZK po svojem hasku podobno vodi, ki privre na dan, a se porazgubi nemočna v pesku. MIRO ZAKRAJŠEK tedenski zunanjepolitični pregled | tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ CK ZKJ SPREJEL PREDLOGE RESOLUCIJ — V petek je bila v Beogradu pod vodstvom Edvarda Kardelja zadnja seja centralnega komiteja ZKJ v sedanji sestavi, bprejeli so predloge več resolucij IX. kongresa ZKJ, ki bo od 11. do 15. marca v Beogradu. Ugotovili so, da je javna razprava o osnutkih kongresnih dokumentov poudarila, da bo treba v prihodnjem obdobju še temeljito obravnavati delovanje ZK za krepitev družbenega položaja in vloge mlade generacije v samoupravljanju in političnem življenju ter oblikovanje kmetijske politike ZK ter izboljšanje delovanja ZK na vasi. Proučiti je tudi treba, kako priti do modernega vodenja podjetij, ne da bi od tega odtujili neposredne proizvajalce. Na seji CK ZKJ so sprejeli tudi razglas ob 50-letnici ZKJ in SKOJ, osnutek novega statuta ZKJ ter še nekatere dokumente. ■ TITO O KREPITVI OBRAMB ' NE MOČI — Predsednik ZKJ Tito je poslal prvi konferenci ZK v JLA pismo, v katerem ugotavlja, da je položaj na svetu dokaj zapleten in utegne priti do neslutenih posledic, če ne bosta zmagala razum in volja za urejanje spornih zadev. Zato je treba posvetiti naj večjo pozornost razvijanju in krepitvi naših obrambnih sil. Pri krepitvi vseljudske obrambe ima zelo odgovorne naloge JLA. ■ ODLOČNA OBSODBA BOL-GARSKE GONJE — V zvezni skupščini so prejšnji četrtek razpravljali o aktualnih zunanjepolitičnih problemih. Pri tem so poslanci odločno obsodili protijugoslovansko gonjo v Bolgariji, v kateri se oživljajo v tej državi apetiti po 6zemljih, ki so sestavni del Jugoslavije. ■ POVEČANE POKOJNINE — tmapščina republiške skupnosti so-ciameea zavarovanja Je sklenila povečati pokojnine za 5,4 % z veljavnostjo od 1. januarja letos vsem, ki so se upokojili do 30. jun. 1968. Hkrati je sklenila povečati za 10 % pokojnine tistim, ki so bili upokojeni do konca 1964. leta. ■ UGODNEJŠA PREDČASNA UPOKOJITEV — Zvezni izvršni svet je sklenil predlagati zvezni skupščini, da bi določila ugodnejše pogoje za predčasne upokojitve. Za Moderno vodenje gospodarstva na načelih samoupravljanja vsako leto predčasne upokojitve pred dopolnjenim 60. oziroma 55. letom starosti naj bi se starostna pokojnina zavarovanca zmanjšala za 1,32 % (doslej se je za 4 oziroma 3%). Zavarovanec, ki bi se upokojil pri 55. oz. 50. letu starosti s 35 oziroma 30 leti delovne dobe, bi torej prejemal 70 odstotkov pokojninske osnove (zdaj 60 %). ■ PET MILIJONOV DIN ŠKODE ZARADI PLAZU — Plaz, ki se je pred dnevi utrgal nad vipavsko vasjo Podraga, je povzročil samo na premičninah in nepremičninah 5 milijonov (novih) din škode. Vprašanje je, ali se bolj splača zadrževati nadaljnje drsenje plazu z betonskimi zidovi (za kar niti 200 milijonov din ne bi zadoščalo) ali pa zgraditi ljudem v ogroženih domovih nove hiše na drugem kraju. Delegacija vasi je s težavami tam- kajšnjega prebivalstva seznanila predstavnike republiške skupščine z občinsko skupščino Ajdovščina in izvršnega sveta, ki naj bi hkrati sprejeli ustrezne ukrepe. ■ PODRAŽITEV NA ŽELEZNICI — S prvim marcem so se podražile tarife v železniškem potniškem prometu v Sloveniji povprečno za 10—12%, v ostali državi pa za 20 %. Občutnejše so se podražila potovanja na krajše proge, manj pa na dolgih progah. Razen v Sloveniji in Makedoniji so v vseh drugih republikah podražili tudi mesečne vozovnice za delavce, dijake in študente. Zvezni izvršni svet pa je sporočil, da ne odobrava teh po- ■ POZIMI CENEJŠI — POLETI DRAŽJI PREMOG — Po spora zumu v zvezni gospodarski zbornici bodo slovenski premogovniki od začetka februarja do konca julija prodajali premog z 10% popustom, v ostalem času pa bo premog 10 % dražji. Premogovniki v drugih republikah pa bodo v zimskem času podražili premog za 20 %, medtem ko ga bodo v poletnem obdobju prodajali z 20% popustom. ■ UMRL PO KRIVDI NEKATERIH ZDRAVNIKOV? — Angela Kotnik iz Maribora je v »Delu« opisala, kako je moral njen 18-letni sin zaradi brezbrižnih zdravniških pregledov mesec dni tavati od zdravnika do zdravnika. Šele v bolnišnici so ugotovili zadnji stadij meningitisa, tedaj pa je bilo za učinkovito zdravljenje že prepozno in fant je umrl. Zdravniško društvo Slovenije je sporočilo, da bo tragični primer proučilo njegovo častno razsodišče. Mariborski tožilec pa je naročil upravi javne varnosti, naj zadevo razišče. Ameriški predsednik Richard Nixon se je v nedeljo vrnil -z obiska v zahodni Evropi, ki je trajal deset dni. Obiskal je po vrsti Bruselj, London, Bonn, Berlin, Rim, Pariz in nato še — neuradno — papeža. Pri političnem ocenjevanju njegove poti — za dokončne ocene je še prezgodaj — je treba upoštevati, kaj si je Nixon obetal od te poti in s kakšnimi nameni je šel na pot. Predvsem so vsi politični opazovalci govorili, da Nixon zelo zgodaj po prihodu v Belo hišo odhaja v Evropo. Skratka, da se mu zelo mudi. Predsednik je sam povedal, kako gleda na obisk: »kot na prvi korak... k poživitvi ameriško-evropske skupnosti«. Izrekel pa je tudi stavek, ki pojasnjuje marsikaj: »Končano je obdobje konfrontacije, zdaj je prišlo obdobje pogajanj.« To misel je povedal pred obiskom in nekajkrat med njim. Mislil je seveda na pogajanja med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki postajajo čedalje bolj nujna, skoraj neod ložljiva. Tudi Moskva je pokazala, da računa na skorajšnja pogajanja z ZDA. Tik pred Ni-xOnOvim odhodom v Evropo je prišel v Belo hišo na obisk sovjetski veleposlanik v Wa-shingtonu Dobrinin. Izvedelo se je, da je bil enourni pogovor med predsednikom in veleposlanikom »odkrit in izčrpen« in da je bil Dobrinin »izredno prijazen«. Povedal je Nixonu, da vsi trije sovjetski voditelji — Brežnjev, Ko-sigin in Podporni — čutijo, da SZ In ZDA delijo »veliko odgovornost« za ohranitev miru in da se Sovjetska zve/a poskuša izogniti nevarnim »konfrontacijam« z ZDA »povsod na svetu«. Dobrinin je tudi poudaril pripravljenost ZSSR, da bi se začela čim-prej pogajati o omejevanju oboroževalne tekme, in je povabil predsednika Nixona, naj obišče Sovjetsko zvezo. Da-tum obiska bi določili pozneje. Nixon je sicer dejal na svoji 2. tiskovni konferenci, da ni pristaš »takojšnjih vrhunskih sestankov«, vendar je pohitel v Evropo prav zato, da bi lahko čimprej šel na tak sestanek. Ni izključeno, da bi ga sklicali še letos. Ameriški predsednik je pri-Sel na obisk v času, ko je bil prepir med Parizom in Londonom zaradi de Gaullove izjave britanskemu veleposlaniku na vrhuncu, ko se je ber-Unska kriza zaostrovala — in se še zaostruje — in ko se na Srednjem vzhodu položaj še vedno slabša. Nixon £ svojim zaveznikom zagotovil, da bo upošteval njihove interese na pogajanj'h z Moskvo — če mu bi bil sicer prišel v Evropo? —, a jim je tudi povedal, da so ta pogajanja neizogibna." V primerjavi s Kennedyje-vim obiskom je bil Nixonov obisk bolj »zaprt«. Kennedy je lahko govoril širokim množicam. Takrat niso demonstrirali proti njemu študent’ in tudi Vietnama ni bilo v današnjem smislu. Nixon ni govoril množicam in tudi demonstracije so bile. Na te je Pa turneji bil pripravljen, sicer pa je v tem pogledu prekaljen mož: izkusil je dosti hujše demonstracije v Latinski Ameriki. Skratka Nixon ni prišel v zahodno Evropo govoriti množicam, ampak njihovim voditeljem. Navsezadnje se tudi ne bo pogajal s sovjetskim ljudstvom, ampak s Kremljem — ko bo prišel čas za to. Najnovejša berlinska kriza, ki prekipeva prav te dni in še ni končana, utegne postati bolj nevarna, kakor so prvotno mis’ili. Tik pred izvolitvijo novega zahodnonem-škega predsednika v zahodnem Berlinu — ko to pišemo — je sovjetski predstavnik sporočil, da ne more jamčiti za varnost letalskega prometa med Zvezno republiko in zahodnim Berlinom, če se bodo zahodnonemški poslanci peljali z letali v mesto. To je resna grožnja, zakaj doslej so Rusi puščali letalski promet pri miru, četudi je na cestah prihajalo do zastojev v prometu zaradi raznih izgovorov in umetno postavljenih ovir. To najbrž ne pomeni, da bodo potniška letala obletavali sovjetski lovci, čeprav je tudi to mogoče. Najbrž pomeni, da bodo sovjetske postaje na zemlji motile sporazumevanje med piloti in letališči. In to je lahko prav tako nevarno. Nekaj dni je kazalo, da zahodnonemški poslanci morda le ne bodo prišli v zahodni Berlin. Baje je Ul-bricht ponujal prebivalcem zahodnega Berlina dovolilnice za obisk sorodnikov v vzhodnem Berlinu. Ta predlog je zdaj padel v vodo —- po čigavi krivdi, še ni popolnoma jasno. Pecej bolj jasno pa bo postalo, kako daleč sl upata ZSSR In Nemška demokratična republika v Berlinu, že čez teden dni. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK•* vsak četrtek 60.000 izvodov! MM* Hud skok cesi V primerjavi z lanskim ae-cemorom so se po podatkih Zavoda SRS za statistiko v januarju letos cene na drobno povečale za 1,3 °/o. Najbolj so se podražile vrtine — kar za 26,4 %, sadje za 5,2 %, mleko m mlečni izdelki za 1,5 °/o, presno meso in mesni izdelki za 0.6 o/o, sveže in predelane ribe ter jajca za 0,1 %, med tem ko se je maščoba podražila za 0.2 % Letos skoraj 20 milijonov za propagando Za financiranje turistične propagande m informativne dejavnosti bo letaš porabljeno v SFRJ 19,9 milijona din, pri čemer bo zveza prispevala 9.950.000 din, ostalo pa zvezna gospodarska zbornica, turistična zveza Jugoslavije in AMZ Jugoslavije. — Janez, izgubil sem žebelj! Vzeti bomo morali pripravnika, da nam bo držal tole sliko... (Karikatura Ib JEZA) Odločne besede kmetov Na zboru zadružnikov in kooperantov je sodelovalo 95 kmečkih delegatov -Kmečke organizacije - Ne marajo »kooperacije«, želijo svoj obrat - Enakopravnost v družbi Na zboru zadružnikov in kooperantov - bil je 24. februarja v Ljubljani - je sodelovalo razen zastopnikov nekaterih republiških organov 95 kmetov od 104 izvoljenih delegatov. V razpravi smo slišali klene in odkrite besede. Skoraj nič prosjačenja - ne marajo miloščine! Želijo le enakopravnost v družbi in samoupravljanje v svojih, kmetijskih organizacijah. Le redki so opisovali težave - o njih smo že veliko slišali večina pa je iskala poti, kako bi si pomagali. Sami pomagali sebi. Manjši stroški — višje cene lesa Sedanje organizacije ne bi bilo treba razbijati, temveč le priznati kmetom pravice pri odločanju - Pri gospodarjenju z gozdovi bi morda uvedli dvodomni sistem V Sloveniji je 45*/» zemljišč poraščenih z gozdnim drevjem. Vseh gozdov je skoraj milijon hektarov. Med njimi je 63% zasebnih Lastnikov gozdov pa je okrog 207 tisoč, med njimi 145 tisoč kmetov. Poprečna gozdna posest meri 2,9 ha, pri nekaterih pa 1,7 ha. To je treba upoštevati, ko razpravljamo o problemih v gozdarstvu, je dejal član Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije inž. Prane Razdevšek na tiskovni konferenci, ko je govoril o gospodarjenju v zasebnih gozdovih. Kmetje, lastniki gozdov niso zadovoljni s sedanjim gospodarjenjem v njihovih gozdovih. A kaj bo treba storiti, da bi se razmere izboljšale? Za skupnost pomeni gozd veliko več kot le dohodek svojemu lastniku. Gozdovi vplivajo na vodne razmere, pomembni pa so tudi za narodno obrambo in drugo. Upoštevati je treba vse. Kako naj torej razpravljamo o gospodarjenju v zasebnih gozdovih, da bi zadovoljili lastnike in upoštevali družbene koristi? Gozdove je treba negovati. Lastnikom gozdov pa je možno priznati več samoupravnih pravic, kot jim jih daje sedanji zakon o gozdovih in gozdna gospodarstva. V spremenjenem ali dopolnjenem zakonu bo treba bolj nadrobno navesti pravipe in dolžnosti tako lastnikov gozdov kot gozdnih gospodarstev. Samoupravljanje pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi bo treba izpopolniti tako, da bodo lastniki gozdov, kmetje tudi odločali, ne le predlagali kot zdaj. Po mnenju Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije bi morda uvedli dvodomni sistem, da bi v družbenih gozdovih gospodarili kolektivi gozdnogospodarskih organizacij. zasebni lastniki gozdov pa bi preko svojih organov pri gozdnih gospo darstvih lahko odločali o gospodarjenju v svojih gozdovih, torej tudi o stroških in dohodkih. Kolikor bodo stroški pri sečnji in prodaji lesa nižji, toliko bodo višje odkupne cene pri kmetih, oziroma vrednost lesa na panju. To bi koristilo tudi tistim kmetom, ki zaradi starosti in onemoglosti ne morejo sami sekati in spravljati lesa iz gozda. Kmetom bi se uresničila želja da bi dobili za les, kolikor je največ mogoče, čeprav bi ga prodajali preko gozdnogospodarske organizacije, saj bi ta bila hkrati tudi njihova. To pa je gotovo največja želja slehernega lastnika gozda. Izvršni svet skupščine SR Slovenije meni, da bi sedanji monopol gozdnogospodarskih organizacij pri odkupu lesa lahko tudi omejili tako, da bi les odkupovala brez posrednikov tudi lesno predelovalna podjetja. Vprašanje pa je, kdo bo to opravljal z nižjimi stroški. Za prodajalce lesa je namreč najpomembnejša cena. Ne bo pa sprožil predloga o spremembi biološke amortizacije, kot je bilo že predlagano, da bi jo naj plačevali lastniki gozdov tudi za doma porabljeni les. Sedanji sistem bi bilo treba spremeniti le toliko, da bi amortizacijo obračunavali enako v družbenih kot v zasebnih gozdovih. S temi sredstvi pa bi še naprej gradili tudi ceste, ne le opravljali gozdnogojitvena dela. P. J. 27. marca bo skupščina ZZB NOV Slovenije Tretja redna skupščina Zveze združenj borcev NOV Slovenije bo 27. marca v Ljubljani. V novi republiški odbor bodo izvolili 75 članov. Kakšne so te poti? Odgovoril bom s predlogi kmetov. ■ Vsi« sloji prebivalstva imajo svoja združenja, sindikate in podobno, le kmetje nimajo nobene organizacije, odkar kmetijske zadruge niso več njihove. Njihovo zastopstvo sega le do občinskih vrhov. ■Sedanje kmetijske organizacije iščejo le zaslužek v trgovini, kmetje pa še vedno pridelujejo tako kiot včasih, brez strojev in vsakega malo, pa še tistega ne morejo prodati. ■ Kmetje imamo po dolgem času prvič priložnost, povedati svoja mnenja. Ta zbor lahko imenujemo »kmečki parlament«. ■ Včasih smo imeli dobre zadružne organizacije. Čeprav nam takrat ni nihče govoril o samouprav” ljanju, smo ga v resnici imeli. Potrebne so korenite spremembe v sedanjih kmetijskih organizacijah! ■ Ne maramo take kooperacije. kot smo jo imeli doslej. Kmetje želimo svoj obrat v okviru kombinata, v katerem bomo gospodarili mi. V svetu obrata morajo prevladovati kmetje Dosedanji nered na trgu, ko ne moremo prodati pridelkov m živine ali jih moramo dati po prenizki ceni, bi lahko odpravili, če bi imeli dobre zadružne organizacije, ki bi bile poslovno povezane v vsej republiki. Naše zadružništvo je na stranskem tiru. že dalj kot celo desetletje govorimo, da bo kmete rešila le kooperacija — kooperacije pa je iz leta v leto manj Beseda kooperacija zveni le še kiot politična parola. Potrebne so take kmetijske organizacije, v katerih se bodo kmetje svobodno združevali in gospo- darili. Kmetje niso nazadnjaški Ce bd bili, bi že zdavnaj propadli. če bomo morali ustanavljati nove kmetijske organizacije, želimo sami odločati, kakšne ljudi bomo zaposlili v njih. To je nekaj najpomembnejših misli kmetov, kaj bi bilo treba storiti in kaj spremeniti. Za uresničitev takih zamisli se bo moral zavzeti odbor, ki so ga izvolili, da bo delal pri gospodarski zbornici v Ljubljani kot zastopnik kmetov. Ima 21 članov, od teh pa je kar 16 kmetov in le štirje kmetijski ter en gozdarski strokovnjak. JOŽE PETEK Kmetijski nasveti Gnojenje travinja Na travniku je mogoče pridelati prav toliko hranilnih snovi kot na njivi. Dokazano je še celo več: mogoče je pridelati prav toliko hranilnih snovi, toda x manjšimi stroški in manjšim trudom. Ce vprašate strokovnjaka, kje so največje rezerve v kmetijstvu, bo vsakdo brea pomisleka odgovoril: na travnatem svetu. Pri nas je bilo vedno tako, da je travnik »redil« njivo. S travnika je šla krma v hlev, iz hleva gnoj na njivo, triavhik pa je ostajal riepognojen in je siromašil. Dokler smo imeli ekstenzivno živinorejo, tega niti nismo. občutili, drugače pa je postalo sedaj, ko nam je povsem jasno, da uspešne govedoreje ni brez gnojenja travnikov in odbire najbolj donosnih živali. | S poskusi je dokazano, da je v Sloveniji mogoče z gnojenjem povečati pridelke za 100 odst., s pašno kosno rabo travnatega sveta pa za 300 odst.! To je naravnost velikanska rezerva, če upoštevamo, koliko naše dežele prekriva trava. Znano je, da je dušik tisto gnojilo, ki močno poveča rast in s tem donos trav. Spomnimo se samo, kako poveča pridelek gnojenje s hlevskim gnojem in gnojnico, ki vsebujeta veliko dušika. Naši sosedje v Avstriji in Švici so že dokazali, kaj se da doseči zgolj z uporabo teh dveh gnojil, če jih znamo pravilno uporabljati. ■ Vendar dušik še zdaleč ni vse. Za prehrano živali je še pomembnejše od količine pridelka njegova kakovost, ki se jasno pokaže šele v hlevu, pri živini. Raziskave v Sloveniji so pokazale, da je v večini naših tleh veliko pomanjkanje fosforja, brez katerega ni uspešne živinoreje. Gnojenje s fosforjem ugodno vpliva na sestavo travne ruše, saj fosfor pospešuje rast detelj in boljših vrst trav. S fosfornimi gnojili gnojimo jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi, prav tako s kalijevimi gnojili, ki jih je v naših tleh precej več, z dušičnimi gnojili pa dognojujemo spomladi in poleti v več obrokih, če fosforja ali kalcija manjka v krmi, ga živini dodajamo z rudninskimi krmili. Inž. M. L. S TISKOVNE KONFERENCE SEKRETARIATA ZA INFORMACIJE Kako je z manj razvitimi področji? O družbeni pomoči premogovnikom, o gospodarjenju z gozdovi in o politiki hitrejšega razvoja manj razvitih območij v Jugoslaviji - Kaj pa iztrošenost osnovnih sredstev v Sloveniji in zastarelost strojev v mnogih naših večjih in manjših delovnih organizacijah? Tudi v Sloveniji imamo področja, ki zaostajajo za jugoslovanskim povprečjem! Republiški izvršni svet je na svoji nedavni seji obravnaval nekatera pomembna g spodar-ska vprašanja V zvezi s tem je sekretariat za informacije sklical prejšnjo sredo tiskovno konferenco, na kateri sta člana izvršnega sveta inž. Ivan Zupan ter inž. Franc Razdevšek novinarjem pojasnila bistvena stališča, ki jih je izvršni svet ‘ zavzel do posameznih vprašanj na tej seji. Kakor drugod po svetu se tudi pri nas družbena skupnost ne bo mogla izogniti pomoči tistim premogovnikom, ki bodo v prihodnjih letih morali opustiti svojo proizvodnjo. Po mnenju izvršnega sveta ba bi bila najboljša rešitev, če bi pritegnili močne gospodarske organizacije, da bi sodelovale pri preusmeritvi proizvodnje omenjenih premogovnikov. Take gospodar- ske organizacije bi prekvalificirale rudarje in pa koristno uporabile razne druge strokovne delavce v rudnikih za potrebe svoje proizvodnje. Tako se n. pr. mariborska Metalna že zanima za rudnik Senovo. Pri tem bi sodelovala tudi družbena skupnost s svojimi sredstvi in v zvezi s tem je izvršni svet obravnaval tudi poseben osnutek zakona. Izvršni svet je razpravljal tudi o gospodarjenju z gozdovi. V bistvu gre za predloge za spremembe zakona o gozdovih. Izvršni svet meni, da Je sedanja sistemska rešitev skupnega gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi ustrezna in da omogoča najbolj smotrn razvoj gospodarstva. Treba pa bo omogočiti v okviru samoupravnih organov večji vpliv zasebnih kmetov pri gospodarjenju z gozdovi kot tudi vpliv lesne industrije, hkrati pa proučiti sedanji način trgovine z lesom. O tem bo razpravljala skupščina. Manj razvite republike so dosegle lepe uspehe, zato se bodo morale poslej mnogo bolj nasloniti tudi na lastne sile Izvršni svet je obširno obravnaval tudd izvajanje politike hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih območij in sicer na podlagi razprave, ki je bila pred tem v ekonomskem svetu. V kratkem bo namreč o tem vprašanju razpravljala tudd republiška skupščina in zato je bilo potrebno, da je pred tem tudi izvršni svet zavzel svoja stališča. Znano je, da o tem vprašanju doslej v naši javnosti nismo posebno veliko razpravljali. Sedaj pa je to postalo pereče, ker se bo treba pogovarjati, kakšno pomoč naj bi nudili manj razvitim območjem po 1. 1970, to je v obdobju novega srednjeročnega plana. Doslej so se namreč manj razvite republike gospodarsko precej opomogle, toda pri njih ponekod še vedno prevladuje prepričanje, da to še ni dovolj in da bi jim bila potrebna še večja pomoč. Izvršna svet je mnenja, da so bili doslej v razvoju manj razvitih republik doseženi veliki rezultati. Če ba to sodili -zgolj po narodnem dohodku na prebivalca ne bi dobili povsem objektivne sloke zlasti še, ker je prirastek prebivalstva na manj razvitih območjih veliko večji kot v razvojih. Pomembnejša je ugotovitev, da delež manj razvitih republik v družbenem proizvodu neprestano narašča, medtem ko se delež Slovenije prav zaradi tega zmanjšuje. Danes so manj razvite republike dosegle približno tisto razvitost, ki jo je dosegla Slovenija približno pred 15 do 18 leti, ko je Slove nija že veljala za razvito in je tudd že dajala pomoč manj razvitim območjem. Na manj razvitih območjih so nedvomno doseženi tudi splošni pogoji za razvoj, da bodo omenjena območja odslej lahko še hitreje napredovala: to je predvsem doslej dosežena stopnja proizvodnih sredstev, dosežki na področju energetike in bazične industrije in tudi pri razvoj>.• družbenih služb, zlasti šolstva in zdravstva. Spričo raz položijive delovne sile na omenjenih območjih pa so bila očitno vlaganja preveč usmerjena v take investicije, ki zahtevajo velika denarna sredstva, medtem ko je zaposlitev novih delavcev razmeroma majhna. V neko železarno je treba n. pr. vložiti več sto milijard, medtem ko zaposli dva ali tiri tisoč delavcev. Izvršni svet meni, da bi bilo tem območjem saoer še treba nuditi pomoč, vendarle bi mo rado spričo dosedanjih rezultatov težišče prizadevanj preiti na' njihova lastna prizadevanja. Naše obveznosti do manj razvitih do 1. 1970 maramo dosledno izpolniti. Za obdobje po 1. 1970 se bomo morali pa posebej pogovarjati. Pri tem bo treba up> š te vati potrebe in probleme celotne Jugoslavije, tako razvitih kot manj razvitih območij. Ker postajajo manj razvite republike gosp darsko močnejše, se bo morala seveda tudi pomoč postopno manjšati. Sklad za nerazvite naj bi sicer še ostal,n kot kot edina oblika pomoči’ pri tem pa bi iz sedanjega proračunskega načina financiranja moral preiti na odnos tudi do virov financiranja. To pomeni, da bi morala biti tistim, kn bodo sredstva dajali, po določenem obdobju vrnjena. Treba pa bo hkrati pred jugoslovansko javnost odprto postaviti vprašanje nekaterih problemov v razvitih republikah. Slovenija ima n. pr. danes v zveznem merilu najbolj iztrošena svoja osnovna sredstva, in tudi bolj kot manj razvita območja, razen tega ima velike težave zaradi pomanjkanja sredstev za najnujnejše potrebe družbenih služb. Hkrati pa ima tudi še precejšnja območja, kjer je narodni dohodek na prebivalca pod jugoslovanskim povprečjem. Do vseh teh vprašanj bo treba zavzeti jasna stališča. A. J. 3 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! ;Xy:-:ix;v '• : Alj ZA 8. MAREC • ZA 8. MAREC » ZA 8. MAREC * ZA 8. MAREC „Še vedno mislijo da smo manj vredne!" Irena Gostiša, učiteljica iz Novega mesta Tovarišica Irena, ali imate občutek, da ste v štiriletni mandatni dobi kot odborica občinske skupščine in kot članica sveta za prosveto in kulturo mogli tako delati, kot vam je velevala vest? »Poskušala sem delati in narediti, kar mi je bilo naloženo kot odbornici ob- 10.000 nageljnov in 1.000 hijacint za 8. marec - zagotavlja Karel Kapš, šef vrtnarije komunalnega podjetja v Ločni »Tovariš Kapš, kakšno presenečenje pripravljate za dan žena?« »Vrtnarija bo preskrbela za šopke 10.000 rdečih nageljnov in okoli 1000 hijacint (lončnic). Nageljne bomo dobili tudi v Brežicah, Splitu in v Ljubljani • Ovetja bo približno toliko kot lani. Raje vidim, da nefoarf ostane, bot da ga zmdnjka.« »Lahko poveste, kaj vam pomeni dan žena?« »Dem, ko sem najbolj zaposlen. Od jutra do poraiega večera. Za 8. marec in 1. november ženi vselej povem, da me ne bo kmaki domov.« »Prodaste pozimi veliko rož?« »Manj kot 6ez leto, toda prodajamo jih.« »Česa gte se naučili kot dol-Roletni vrtnar?« »Vrtnariti sem začel že 1936 na Gamu. Od 1954 sem nekaj časa sodeloval pri urejanju mestnih parkov, v vrtnariji v Ločni sem od njenega začetka. Ta leta izkušenj sem spoanal, da mora vrtnar rasti z rasldno, bedeti mora nad rvjo in jo varovati, človek to delo resnično vzljubi.« IVAN ZORAN činske skupščine in članici sveta, vendar pa mi ni vse uspelo tako, kot sem si zamišljala. Predlogi, ki sem jih navajala na skupščinskih sejah in v svetu, so bili vselej upoštevani in sprejeti z razumevanjem, niso pa bili vedno uresničeni, pa ne vem, zakaj. Pri delu me je vodila misel, da je treba zboljšati gmotno stanje v šolstvu, postopno preiti na enoizmenični pouk in podobno, hkrati pa dvigniti kulturno-prosvetno dejavnost, ki zaostaja v razvoju. V svetu za prosveto in kulturo smo povedali veliko misli o šolstvu, telesni kulturni in kulturi, tudi priporočali smo veliko, vendar se je le prerado zataknilo, da je to naše prizadevanje izgubilo vrednost in učinkovitost. Mislim, da bi morah predvsem urediti financiranje kulture. Ne smemo dovoliti, da bi bila kultura zapostavljena. Upajmo, da Želi resnično enakopravnost Dragico Tajiko, uslužbenko na matičnem uradu v Ribni; ci, pozna veliko ljudi. K njej prihajajo z veselimi obrazi, kadar prijavljajo rojstvo ali poroko, in z žalostnimi, ko prijavljajo smrt svojca. Dragica je tudi prizadevna druž-beno-pditična delavka. Ljud- bo z ustanovljenim skladom za pospeševanje kulturnih dejavnosti tudi kulturi šlo na bolje.« Katero odločitev občinske skupščine in sveta ste sprejeli z največjim zadovoljstvom? »Kot prosvetna delavka sem z največjim zadovoljstvom sprejela odločitve za izboljšanje pogojev v šolstvu, med drugim: gradnjo osnovne šole v Mirni peči, uvedbo samoprispevka za gradnjo osnovne šole v Novem mestu, sklepe o gradnji osnovnih šol v šmarjeti, Škocjanu in Dolenjskih Toplicah in vzgojnovarstvene ustano- NEŽKA TURK, Gornja Stara vas pri Šentjerneju: »Vem, da je 8. marec ženski praznik, toda jaz sem na kmetih, kjer ta praznik, žal, nič ne pomeni in je 8. marec prav tak dan kot vsi drugi delovni dnevi.« ve za predšolske otroke v Kandiji. Ne nazadnje pa me je razveselilo tudi pravilno vrednotenje dela prosvetnih delavcev.« Zakaj je po vašem mnenju za odbomiške in poslanske kandidate predlagano spet tako malo žensk? »čeprav smo ženske po zakonu enakopravne z moškimi je v mestih in še bolj na deželi še vedno ukoreninjena miselnost o umski in telesni manjvrednosti žensk. Vsak dan- pa — na znanstvenem področju in kot delavke — s primeri dokazujemo prav nasprotno. Razumeti je treba, da so žene — matere preveč zaposlene, da bi mogle uspešno delati tudi v skupščinah. Večinoma imajo žene dvojni delavnik — službo in dom, zato tudi ne kažejo prevelikih interesov za dodatne obremenitve.« I. Z. Pogostili bodo tovarišice Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos v številnih delovnih kolektivih v ribniški občini za praznik žena, 8 marec, pogostili svoje tovarišice, žene in dekleta. Praznovanje dneva žena je v kolektivih, pa tudi v vseh večjih krajih postalo že tradicionalno. Proslave s pogostitvami bodo organizirale sindikalne podružnice. Na praznovanje se v vseh kolektivih skrbno pripravljajo. -r Natakarica Zofija Šterk je ena najboljših delavk RESTAVRACIJE v Kočevju (Foto: Primc) OBISK PRED DNEVOM ŽENA Otroka bi potrebovala pri učenju boljšo pomoč Mati, vdova, invalid in najboljša delavka Zofija šterk, natakarica v RESTAVRACIJI v Kočevju ima otroka, stara 12 in 14 let, ter je že 10 let vdova. »V RESTAVRACIJI se je zaposlila pred 21 leti in je ena najboljših, če ne celo najboljša delavka,« je povedal direktor Stane Trdan. Kako ste se znašli sami z otrokoma, ko je mož umrl? — Zapustila sem službo. štiri leta sem ostala doma in s skromno pokojnino skrbela za oba otro- Karel Kapš, vrtnar je jo imajo radi. Ko smo jo vprašali, kakšne so njene žeLje ob praaniiku žena, je dejala, da želi predvsem, da bd prišla enakopravnost žena še bolj do veljave. Dragica Tanko je mamica treh otrok, ki jim posveča veliko skrb, in dobra žena. Njej in vsem ženam v ribniški občini čestitamo ob njihovem prazniku. -r Proslave in srečanja Dan žena bodo v soboto in nedeljo praznovali po vsej* občini. V Brežicah bo šolska mladina pripravila proslavo že jutri zvečer. Na Čatežu pripcreja proslavo in pogostitev mladinski aktiv. V Artičah sta naštudirala kulturni program za nedeljsko proslavo prosvetno društvo in učenci osmega razreda osnovne šole. Olepševalni krožek na šoli je napravil za to priložnost lepe voščilnice. Mladinski aktiv trgovskega podjetja KRKA je pripravil za srečanje žena v čateških Toplicah recitacije in pevske točke. Podjetje bo vse žene obdarilo s simboličnimi darili. Proslave pripravljajo tudi v drugih delovnih or ga-nizacijah.' / 8. marec je naš največji praznik Naše žene, ki so prispevale pomemben delež v revoluciji in povojni gradnji, slavijo svoj praznik - 8. marec. Povprašali smo nekatere izmed tistih, ki se vsak dan uspešno vključujejo v družbeno življenje, in zvedeli, kaj jim pomeni ta dan. Odgovori so bili jasni: ponosne smo na naš praznik, ne damo svojega dneva! ■ JULIJANA KOČEVAR (33 let) — učiteljica iz Gradca: »Imam občutek, da je 8. marec res naš praznik. Obžalujem, da ženske nismo deležne enake pozornosti vse leto.« ■ AMALIJA VRŠ-GAJ (47 let) — kuharica iz Šmihela pri Novem mestu: »Na ta dan me spomni hčerka Majda, ko mi podari rože. Posebno lepo nas pogostijo v kolektivu, oddolžijo se nam za naše prizadevanje.« ■ NEŽKA TRAV-NIKAR (37 let) — matičarka iz Metlike: »To je velik dan. Pomeni. mi veliko, ker je ta praznik nadaljevanje tradi-3ije iz narodnoosvobodilne borbe. Spoštujem ga zato, ker se spomnimo žensk, ki so v revoluciji in kasneje veliko prispevale.« ■ KATARINA KUHELJ (28 let) — ipravnica pošte v Šentjerneju: »Mož ml na ta dan vedno kupi darilo, otroci pa mi prinesejo šopke cvetja. Težko čakam 8. marec, ker mi veliko pomeni.« ■ FRANCKA GALIC *(45 let) — uslužbenka iz Novega mesta: »ženske vsaj na ta dan dobimo priznanje za svoj delež v revoluciji in družbi, škoda, da temu dnevu ne posvečajo pozornosti vsi naši ljudje vsaj tako kot me, žene.« ■ ANICA MAKŠE (20 let) — trgovka z Jordan kala: »Prost dan in cvetje me opozorita, da je spet prišel moj praznik. Vesela sem tega dneva.« S. DOKL ka. Potem sta malo zrast-la in sem se spet zaposlila. Zakaj jih niste dali v vrtec? — Ni bilo denarja. In kako zdaj usklajujete svojo službo in delo z otrokoma? — Kar gre, ker delam le po štiri ure, i.i še to takrat, ko sta otroka v šoli. Imam namreč operirano srce in sem invalidsko upokojena. Vendar bi otroka — večji hodi že v 7. razred — potrebovala pomoč pri učenju, ki jima je jaz ne morem nuditi, vsaj zadovoljive ne. Pa stanovanje, razvedrilo? — Podjetje mi je pred petimi leti priskrbelo zadovoljivo stanovanje, prej pa smo živeli v obupnem in smo bili vedno vsi bolni. Za razvedrilo nimam časa, saj je z otrokoma dovolj dela, le v kino grem enkrat na mesec. OLGA MILOŠEVIČ, uslužbenka iz Novega mesta: »8. marca delam kot vsak drug dan, toda ta dan je med vsemi nekaj posebnega. Ko pridemo zjutraj v službo, nas čakajo rože, ko se po službi vrnein domov, me spet čakajo rože. zvečer pa me SDOŠtovani mož pelje na vočprio« Pogovor z učiteljico Ireno Gostiša, ki je bila štiri leta tudi odbornica ObS in članica sveta za prosveto in kulturo »Veliko pametnih misli in predlogov je propadlo,« je rekla Enotnost v različnosti (Nadaljevanje s 1. str.) vanjem državne prisile in podobnim. Jugoslavija stalno potrjuje ne samo s tem, kar je že ustvarila, temveč še bolj s tem, kar želi in hoče storiti, da socializma ni, če nima človeškega obraza in humanega poslanstva, afco ne osvobaja človeka, kajti svoboda je sinonim za socializem. Ko govorimo o samoupravljanju, se dobro zavedamo, da je ponekod šele v zametkih. Vemo, da mu postavljajo na pot številne ovire in da je ponekod delovni človek daleč od tega, da bi bil resnično samoupravljavec. A to nikakor ne pomeni, da se je treba zato samoupravni poti odreči. Narobe: še bolj vztrajni maramo biti na tej poti, še pogumneje moramo odstranjevati ovire. Pri tem moramo storiti vse, da bo razvito samoupravljanje pomenilo sodobno, racionalno organizirano in demokratično družbo, če smo še kije preveč sužnji stihije, ki odseva neorganiziranost in neučinkovitost, temu ni krivo samoupravljanje, pač pa nas to samo opozarja, da je ponekod samoupravljanje slabo razvito ali je celo samo na papirju. Pričakujemo, da bo IX. kongres ZKJ jasno povedal vsem, ki še špekulirajo, da poti nazaj ni. Ne bomo verjeli v iskreno prijateljstvo nikogar, četudi se razglaša za naprednega, dokler ne bo dokazal, da je pripravljen odstraniti vzroke, ki porajajo razne teorije o omejeni suverenosti, o socialističnem internacionalizmu blokovske inačice itd. Jugoslavija sine izbira prijateljev in zaveznikov po moči orožja, temveč po iskreni privrženosti stvari miru in neodvisnosti narodov. Jugoslavija ne more pri-. stati na sumljivo teorijo o tem, da je pravoveren socializem samo tisti, ki dobi blagoslov varšavske peterice. IX. kongres ZKJ bi moral/ spodbuditi prizadevanja za to, da postavimo našo federacijo na nove, sodobne temelje. Znebiti se moramo iluzij, o tem, da bi morali in mogli odnose v Jugoslaviji razvijati po kalupu, povprečku — uniformirano. Ne smemo se slepiti, da je mogoče enotnost vsiliti. Takšna enotnost je lažna, namišljena. Resnična enotnost lahko nastaja skozi različnosti, s tem da mora biti v odnosih med republikami in narodi čim manj tabujev. Ko si prizadevamo za skupnost enakopravnih narodov, s tem ne mislimo Jugoslavije razbijati in slabiti, temveč jo, narobe, še bolj krepiti. Le svobodni, enakopravni narodi lahko stopajo v svobodne odnose seveda s čistimi računi in z upoštevanjem različnosti razmer in pogojev. Takšna skupnost bo sposobnejša za obrambo, v njej bo manj nerazumevanja in pretresov. Takšna Jugoslavija bo obenem zgled, kako socializem lahko združuje narodno neodvisnost in intemacionali-zem, delitev po delu in solidarnost. 8. marec v Sevnici V Sevnici se že pripravljajo na praznovanje 8. marca. Ne samo v delovnih organizacijah, tem/več tudi v* družbenih se pripravljajo, da bodo počastili žene na svojem območju ob njihovem prazniku. Predsednik občinske skupščine pa je povtbil iz celotnega območja občine nekaj partizanskih mater in aktivnih diružbeno-političnih delavk. Sprejem bo jutri v gasilskem domu. Vsem ženam i^krp -<. * :o-> vem mestu izpite. Tečaje je po naročilu oddelka za narodno obrambo pri Obs Novo mesto priredil novomeški Zavod aa izobraževanje in produktivnost dela. Rez. podpolkovnik Željko Gerbec iz od-. deLca za narodno obrambo je tečajnike pohvalil in dejal, da so vzeli pouk zelo resno. Takšne tečaje bodo še prirejali. Poudaril je, da je zidaj, glavna naloga nakup opreme za enote samozaščite v delovnih organizacijah. Piri tem ne smemo tarnati nad izdatki, pač pa moramo po malem nakupovati opremo, ker smo s tem že predolgo odlašali. ELEKTROTEHNA Novo mesto Prodajalna ELEKTROTEHNA na Glavnem trgu v Novem mestu je sedaj preurejena in povečana. Trgovina je vedno založena z vsem elektrotehničnim materialom in priborom. Posebno velika je izbira elektroinstalacijskega materiala, električnih aparatov za gospodinjstvo, pralnih strojev, električnih štedilnikov, oljnih peči, žarnic, lestencev, enofaznih in trofaznih motorjev, hidroforov, televizijskih in radijskih spre-jemnLcov ter vseh vcrst muzi-kalij. Učenci za člane kolektiva PIONIRJA Delovni kolektiv SGP Pionir ima pokroviteljstvo nad osnovno šolo v Šmihelu. Učenci šmihelske šole bodo za 8. marec obiskali ženske v tem kolektivu ter jim pripravili kulturni program. Gasilci v NOVOTEK-SU bodo zborovali Med najbolj delavnimi gasilskimi društvi v novomeški občini je industrijsko gasilsko društvo tekstilne tovarne NOVOTEKS, ki bo imelo 15. marca letni občni zbor. Ob tej priložnosti bodo pregledali delo društva, podelili priznanja zaslužnim gasilcem ter podarili dve brizgalni preč enak emu in bojd raškemu gasilskemu društvu. Z nakupom v tej trgovini ELEKTROTEHNE boste prav gotovo zadovoljni! PO—El Razpis za javno stranišče Ker Je podrlo edino javno stranišče v Novem mestu, je moralo Stanovanjsko podjetje postaviti novo. Uredili so ga že ob koncu lanskega poletja v novi stavbi v Muzejski u-lioi (v prehodu na tržnico med DOZOVO in ELEKTROTEHNINOstav bo). V stranišču je tudi lepo urejen ogrevan pros tor za delavca, ki bi vzdr ževal red in pobiral pri spevlke. Stranišče je o-grevano že od 1. novembra lani dalje. Občina je pripravljena dati Komunalnemu podjetju dotacijo, ker delavec ne bi mogel živeti samo od zbranih prispevkov. Komunalno podjetje pa takšnega delavca išče, pa ga ne more dobiti. Vse kaže, da bo potreben javni razpis .za to delovno mesto. Kruha -je torej pri nas še vedno na pretek! Poživilna injekcija za Ljudsko tehniko Občinski odbor ljudske tehnike je imel srečno reko piri natečaju za republ sko denarno pomoč. Pred kratkim je prejel obvestilo, da mu je od denarja državne loterije republiški odbor Ljudske tehnike odobril 20.000 din. Enako vsoto pa mora občinskemu odboru Ljudske tehnike zagotoviti novomeška občina. Za dejavnost LT bo letos zagotovljeno 40.000 din. Predsednik občinskega odbora LT v Novem mestu Ljubo Žagar je povedal, da bodo s tem denarjem opremili klub in učilnico novomeških radioamaterjev, nekaj denarja pa bodo dali jamarjem. Dodal je, da bodo jamarji dobili s tem denarjem morda tudi začetna sredstva za gradjo jamarskega doma.. Zobna ambulanta v Bršlinu 3. marca so v Portirjevem samskem domu v Bršlinu odprli zobno ambulanto. Zdravstveni dom iz Novega mesta je za ambulanto in laboratorij prispeval 100.000 dinarjev. V ambulanti bosta delala dr. Tit Uhan in zobna asistentica Janja Germ. Zobna ambulanta je namenjen prebivalcem Brčlina In okoliških vasi. Težko pričakovano srečanje Učenci šmihelske šole bodo imeli na Dan mladosti srečanje z vrstniki iz Duge Rese. Ob tej priložnosti bodo pripravili skupni športni in kulturni program. Slednjega bo snemala tudi televizija Ljubljana za pionirski TV ‘-tudio. POKLICNA ŠOLA OB 50-LETNICI ZKJ, SKOJ IN SINDIKATA Pobratili se bodo s šolo iz ČSSR Poklicna šola Novo mesto pripravlja teden proslav in pobratenja s šolo svoje stroke »Strojosvit« iz Krnova na Češkoslovaškem Poklicna kovinarska in avtomehaniška šola v Novem mestu praznuje letos 95 let obstoja in 10-letnico selitve v novo stavbo. Po približni oceni je v nekaj manj kot stoletju svojega delovanja posredovala ta šola osnovno znanje za bodoči poklic okoli 10.000 obrtnikom raznih strok. Točnega števila ne bo mogoče nikoli ugotoviti, ker so predvojni arhivi šole zgoreli in bili uničeni. Pred vojno je namreč gostovala v stavbi bivše novomeške meščanske šole, ki je bila ob nemškem napadu na Jugoslavijo aprila 1941 bombardirana. Takrat je zgorel in bil uničen arhiv šole za obdobje 67 let. Na 95-letnioo šole nas je opozoril ravnatelj Boris Savnik, ko smo ga povpraševali, kako nameravajo proslaviti 50-letnico ZKJ, SKOJ in za- Tečaj o obveščanju v podjetjih 26. februarja je občinski sindikalni svet Novo mesto priredil v dogovoru z drugimi dolenjskimi sindikalnimi sveti tečaj o obveščanju v delovnih organizacijah. Udeležilo se ga je 19 predstavnikov tovarniških glasil iz občin Novo mesto, Trebnje in Metlika. Pogrešali so predstavnike večjih kolektivov, xot so KRKA, IMV in SGP PIONIR. Na tečaju so predavatelja seznanili udeležence z vlogo obveščanja v naši samoupravni diružbi, z zgodovinskim razvojem tiska in z načinom in oblikama obveščanja. Udeležence je pozdravil tudi predsednik komisije za samoupravljanje pri republiškem svetu sindikatov Slovenije tov. Mitja Švab. V razgovoru po predavanjih so se domenili, da bodo pri vseh občinskih sindikalnih svetih ustanovili posebne .comisije za obveščanje. Glavna naloga teh komisij bo spodbujati k izdajanju domačih glasil v kodektivih. četkov revolucionarnega udejstvovanja naše mladine. Proslavo svojega izjemnega jubileja bodo povezali s proslavljanjem tega, po čemer smo povpraševali. V načrtu imajo več prireditev, ki bodo namenjene širši javnosti. Ob koncu šolskega leta pripravljajo cel teden takšnih prireditev. Razstava izdelkov učencev v gospodarstvu, ki se izobražujejo na šoli, naj,bi po njihovi zamisli pripomogla k usmerjanju mladine v poklice. Na razstavi bodo prikazali rassen izdelkov tudi učila in pomagala, ki jih uporablja njihova šola, hkrati pa tudi razvoj pouka na poklicnih šolah. V tednu proslav bo več športnih srečanj z učenca drugih poklicnih šol iz Slovenije. Ob .toncu tedna proslav bo v prosvetnem domu slavnostna akademija. Kot osrednjo točko programa pripravljajo pobratenje s šolo »Strojosvit« iz Krnova v ČSSR, ki izobražuje za enake poklice kot novomeška. Pobratenje bo na akademija v prosvetnem damu. Ob tej priložnosti bo 40 učencev iz šole »Strojosvit« ostalo 10 dni v gosteh naše šole, nato pa bo 40 naših učencev vrnilo obisk pobrateni šoli v Kirnov v ČSSR. Od 16. do 25. junija bodo češkim gostom najprej raz- ■ *>>:*j - v ■ } '• v š **** • • V • mmm kazali Dolenjsko. Peljali jih bodo na ogled naših muzejev, Forme vive v Kostanjevici, Pleterij in še nekaterih znamenitosti, zadnjih pet dni pa bodo peljali češke goste na morje. Poklicna šola bo potrebovala okoli 30 000 din za uresničenje tako zastavljenega programa. Ta denar bodo morali zbrati izven tega, kar dobijo za svoje redno delovanje. Nekatera podjetja so jim že obljubila pomoč. Upajo, da jim je tudi drugod ne bodo odrekli. Tudi gojenci in učiteljski zbor šole bodo s svojo dokaj razvito zunajšolsko dejavnostjo prispevali svoj delež k proslavi in pobratenju s šolo iz ČSSR. M. JAKOPEC Asfalt in luže na mostu Kdo bi preštel pešce, ki hite vsak dan čez novomeški most na delo in po opravkih? Kdo bi preštel številna motoma vozila, ki vozijo čez novomeški most dan za dnem? In še to: kdo bi izmeril jezo in tožbe tistih, kA so v deževnih dneh oškropljeni zaradi luž na mostu ter ob pločnikih pred mostom na kandijski in novomeški strani? Asfaltiranje mestnih utic in cest v občini je v razmahu. Razpravljamo o obvozni cesti čez most pri Grabnu in čez Ragovo, po kateri bi v bodoče tekel tranzitni promet, da bi se izognil ožinam v Novem mestu. Novega mostu čez Krko v Novem mestu pa najbrž ne bomo zgradili kmalu, še dolgo nam bo moral služiti stari, na katerem se mašijo odtoki za vodo in je zaradi vegastega tlaka ob deževju poln luž. Novega mostu torej ne bo. Mar starega res ne moremo zakrpati tako, da ne bi bilo na njem luž in urediti odtoke, da se ne bi mašili? Oškropljeni občani (tega so nemalokrat krivi brezvestni vozniki) se jezijo in imajo zaradi oškropljene obleke tudi škodo. Prizadeti pa so tudi v svojem človeškem dostojanstvu, ko obstojijo obrizgani z blatom in brez moči ob luži na mostu ter se ozirajo za brezvestnim voznikom! Opravičila za takšno stanje na mostu, ki je najbolj prometna žila v občini, ni. Denar, potreben za popravilo vozišča, pa bi bil namenjen občanu in najbrž ne bi bil vržen stran! M. JAKOPEC ČAKA NAS OBNOVA NIZKONAPETOSTNEGA OMREŽJA Kaj nam bo prinesla reorganizacija? Neelektrificirane so samo še posamezne oddaljene hiše - Za boljšo oskrbo bi ob sedanji potrošnji potrebovali 50 transf. postaj Proizvodnja in razdeljevanje eleiktrične energije sta pravkar pred 6. reorganizacijo po vojni. Kaj bo prinesla, ne ve nihče, zato so v novomeški poslovni enoti ELEKTRO Ljubljana pripravljali načrte letošnje dejavnosti previdneje kot sicer. Lani so porabili za investicijsko vzdrževanje 835.000 din, za obnovo in gradnjo naprav pa 1,750.000 din svojega denarja in 590.000 din posojil. Letos imajo v načrtu za 1,020.000 din investicijskega vzdrževanja, za obnovo in nove gradnje pa 1,600.000 din svojega denarja in 500.000 din posojil. Vsa naselja razen Grčvrha pri Golobinjeku so že elektrificirana. Novomeška poklicna šola je lani na jesen odprla avtomehanično delavnico in pralnico avtomobilov v prostorih AMD (bivše smetišče ob Ljubljanski cesti). Storitve so poceni, avtomobil pa operejo tudi s toplo vodo in paro. Na sliki: pogled v avtomehanično delavnico (Foto: M. Jakopec) Poslovna enota se je tudi lani ukvarjala s svojo običajno dejavnostjo: potrošnike so oskrbovali z električnim tokom, gradili transformatorske postaje ter obnavljali nizkonapetostno in visokonapetostno električno omrežje. Transformatorske postaje so za boljšo oskrbo zelo potrebne, ker jih je zdaj premalo. Vsako leto jih zgradijo 10 do 15, ob sedanji porabi toka in stanju omrežja pa bi potrebovali okoli 50 novih transformatorskih postaj, da bi zagotovili dobro oskrbo. Denarja za tolikšno naložbo žal ni, zato bodo tudi v bodoče gradili postaje postopoma, odvisno od tega, koliko bo na voljo denarja. Lani so bile zgrajene nove transformatorske postaje na Težki vodi, Ratežu, v Naselju Majde Sile in na Kristanovi v Novem mestu, pri žagi Suhor, v Gabrovki, Škocjanu, ob Kolpi v Metliki, za posestvo KZ Črnomelj v Dra-gatušu, v Kr ono vem, na Ponikvah, v Zagradcu, na Orehku in pri smučarski vlečnici na črmošnjicah. To je skupaj 14 transformatorskih postaj. K vsem naštetim postajam so zgradili tudi 15,083 km daljnovodov z visokonapetostnim priključkom ter del daljnovoda med Lokvicami in Metliko, ki bo pripomogel k boljša oskrbi Bele krajine. Nizkonapetostno omrežje so zgradili do zaselka na Goriški gori nad Škocjanom, do Zagradstoe gore, Globdnje- ka ter nekaj nizkonapetostnega omrežja v Novem mestu. Lani so nadaljevali s postavljanjem sodobne živosre-bme javne razsvetljave. Vsega je bila takšna razsvetljava postavljena na dolžini 2,5 km:, v šmarjeških Toplicah, Kako uredimo vrt in hišno okolje? Jutri, to je 7. marca ob 18. uri, bo v dvorani Sindikalnega doma zanimivo in poučno predavanje z naslovom Kako uredimo vrt in hišno okolje. Predavatelj inž. Miha Ogorevc bo pokazal lepe diapozitive in odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Hortikulturno društvo vabi vse ljubitelje vrtov, cvetja in zelenja, da se predavanja udeležijo. Straži, Dol. Toplicah in na Prešernovem trgu v Novem mestu. Prebivalci s podeželja še vedno pridno sodelujejo pri elektrifikaciji. Prispevajo drogove za napeljavo in opravljajo izkope. Lani sto na ta način prispevali za 250.000 din vrednosti. Precejšen del nizkonapetostnega omrežja je slab, ker je bil grajen med vojno aili pa takoj po vojni. Ker nd denarja za obnovo, si pomagajo z gradnjo transformatorskih postaj, do katerih napeljejo visokonapetostne priključke ter s tem izboljšajo oskrbo s tokom. Posodobili so tudi svojo opremo, saj uporabljajo 10 velikih in 7 malih UKW postaj, s katerimi so povezane skupine za vzdrževanje omrežja in naprav ter odpravljanje napak. M. J. Danes razstava Jova Grobovška V četrtek, 6. marca ob 17. uri bo v mali dvorani odprta razstava del študenta Jova Grobovška, doma iz Novega mesta. Razstavljenih bo 28 del (nislbe in tempere). Pri otvoritvi sodeluje skupina mladih pesnikov, ki jih druži ime »Popotnik 68«. Med seboj jih veže stroga disciplina misli in dolgotrajno sodelovanje. Po mnogih samostojnih nastopih na literarnih večerih se bodo predstavili v Novem mestu štirje izmed njdh: Marjan štan-car-Monos, Gordana Kunaver, Tatjana Kralj in Branko Novak 8. marec v NOVOTEKSU 8. marec, dan žensk, bodo v tekstilni tovarni NOVO-TEKS proslavili s kulturnim programom, id ga bosta pripravila pevski zbor »Dušana Jereba« iz Novega mesta ter najmlajši obiskovalci NOVO* TEKSOVE vzgojnovairstvene ustanove, žene bodo ob tej priložnosti tudi obdarili. IZ NOVOMEŠKE««! P0R0DNiSNiCE*»m&l Pretekla teden so v novomeški r«rodnižnioi rodile: Ana Bobnar s Potoka — Igorja, Tatjana Svalj iz Šentjerneja — Darinko, Tončka Medic iz Gornjih Sušic — Ireno, Ana Smole iz Gornje Dobrav® — Slavka, Fani Škedclj iz Javorovice — Vinka, Marija Jalšovec iz Jurke vasi — Franca, Sonja Zorc z Črnomlja — Evo, Vera Ribarič iz Jurovskega broda — Biserko, Antonija Borin iz Gabrjel — Slavka, Jožica Hočevar iz Zloganja — Janka, Ana Trempus iz Ogulina — Marjana, Pavla Kastelic iz Brezovice — Pavla, Zora Bračdka iz Dragoševoev — Renato, Anica Mescrko s čateške gore — Jelko, Ana Novak iz Šahovca — Jožka, Martina Gačnik iz Zabrdja — Karolino, Genovefa Perko iz Lukov-ka — Romana, Marija Vavtar iz Bistrice — dekli oo, Fani Juršič Z Dolža — dedka, Cvetk« Poč iz Vavpče vasi — deklico, Milena Hosta iz Orehovice — deklico^ Jožica Kolenc iz Gotne vasi — dečka, Marija Kraševec iz Velikih Brusnic — dečka, Zvonka Ambrožič iz Gornje Lokvice — dečka, Marija Ocepek iz Predvora — dečka, Cirila Udovič iz 2abje vasi — deklico, Ani Pečarič iz Crnom, lja — dečka, Rozalija Kristan Z Rateža — deklico in Martina Švajger iz Metlike — deklico. Novomeška kronika Dolenjska galerija vabi RAZSTAVA DEL BORISA KOBETA bo zaključena v ponedeljek, 9. t. m. dopoldne. Kdor bi se zanimal za nakup kakega njegovega dela, si lahko v pisarni Dolenjskega muzeja ogleda še neprodana razstavljena de!a, kakor tudi večje števiilo drugih temper z dolenjskimi motivi. SlšišIšlalalalšIalsIsIalslalalaSIšIsIsIalpIšIilšIsIšIsIšJ IS V PRENOVLJENI TRGOVINI OKRAS kaj 10 VAM U NUDI jg im 13 DOLENJKA: jej jH]!š]ii][2]!Il!I15l51!I13!3!i]!2]33333S!3]3333!233!i]3333333 na Glavnem trgu v Novem mestu vam nudimo veliko izbiro zlatnine, nakita, budilk, stenskih, ročnih in električnih ur, 131 kristala, keramike, spominkov, igrač in bižuterije. lal ■ ŠIVALNICE V KANDUI ne bodo zaprli, kot so se zadnje dni razširili glasovi. Pri Gradbeno obrtnem podjetju smo izvedeli, da je šivalnica poslovala z izgubo, vendar je zavoljo tega ne bodo ukinili, pač pa kvečjemu pripojili h kakšnemu drugemu podjetju, če bodo našli sprejemljivo ponudbo. V šivalnici, v katero daje šivat obleke mnogo žensk iz Kan-dije, bodo morda tudi za malenkost povečali cene storitev. Da bo šivalnica delala še naprej, lahko rTipomoremo tudi s tem, da ji bomo zagotovili več dela! ■ SNEŽNI SPOPAD, o katerem smo poročali pretekli teden, še ni končan, vsaj po vseh ulicah ne. Upamo lahko, da bo sonce s svojimi žarki stopilo sneg tam, kjer ga človeške roke niso odstranile, pa bo volk sit in koza cela. ■ PRODAJALNA ALPINE je letos prehitela vse druge prodajalne čevljev s sezonskim znižanjem. Neizbirčni kupci lahko dobijo kar lepe ženske čevlje za 25 do 60 din, moške pa za 40 din. Med pocenjenimi so nekateri prav lepi ženski čevlji iz lakastega usnjaj ■ SUROVEGA MASLA ni mogoče dobiti v nobeni trgovini že od pustnega torka dalje. V soboto s» ga dobili nekaj malega le prt DOLENJKI. Slišati je, da je surovega masla zmanjkalo po vsej Sloveniji zato, ker smo ga lani uvažali. Domača proizvodnja ni mogla konkurirati cenam uvoženega masla in je proizvodnjo opustila. Uvoza je konec, dovoz mleka je zaradi visokega snega slab, in masla ni. Najbolj so prizadeti bolniki, ki jim je maslo nepogrešljiva maščoba. ■ LUKNJASTE ULICE naravnost vpijejo po gramozu. Potočki vode od topečega se snega so T dneh odjuge razdejale mnoge makadamske ulice v našem mestu. Trdinova oesta je takšna, da je groza, nič boljše ni s c j.o Nad mlini in nekaterimi drugimi. Zdaj, Ko nimajo v«č dela z odvažanjem snega, bi prt KomunaV nem podjetju lahko zasuli mnogo luže v cestnih kotanjah z gramozom. Ne bi bilo odveč, ko bi si šel kdo ogledat pravcato jezero na Gubčevi cesti! Upoštevajmo staro cestarsko pravilo, da se gramoz najbojtlj jtrime mokrih tal! ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — Rodile so: Zinka Oklešen iz Ulice Majde Sile 13 — Danila in Erika Senica iz Ulice Majde Sile 11 — Darjo. »Ena gospa je rekla, da še za-stopi, če kadijo Šoferji in sprevodniki avtobusov med vožnjo (kljub tablicam nad glavo), da pa ne more razumeti, zakaj bi morala še pri zobozdravniku kašljati, ko ta med svojim delom kadi .. .« * * * ' IZ JUGOSLOVANSKIH POKRAJINSKIH LISTOV ■ * * * DEUCI mJIDRUGI OBIČAJI? Kaznovani pijani profesorji g V Apatinu se je začela afera »pijanih profesorjev« 5. februarja, ko je prišel prof. Jugoslav Veljković pijan v strojni šolski center potem, ko ga že dva dni ni bilo v šolo. Direktorju se ni mogel opravičiti, ker je bil preiveč »pod gasom«; to ni v šoli nikogar presenetilo, ker vsi vedo, da je alkoholik. Hkrati z Veljkovičem je šolska komisija za kršenje delovnih obveznosti obravnavala še profesorja zgodovine D. Dozeta in učitelja fizike V. Ilića. Veljković se je »izmazal« pred kaznijo s tem, da je ponudil šoli sporazumno odpoved, medtem ko so Dozetu in Iliču prepovedali pouk. Dozet je bil večkrat pijan, izzval pa je tudi več pretepov, prepirov in razžalitev občanov. Zavrelo je tudi na gimnaziji, kjer je prof. Dragoslav Vlajkovič potem, ko je 14. februarja prišel pijan v šolo in zamudil 40 minut pouka, moral vpričo ravnatelja in 2 kolegov pihati v balonček. Pokazalo se je, da je za-užil večjo količino alkohola. — Direktor šole je medtem odstopil »zaradi osebnih in zdravstvenih razlogov«. Prof. Branko Enderič je pri tem dejal: »Pri nas ni kritike ne samokritike, to e delamo izza hrbtov. V takem kolektivu je težko biti član, kaj šele vodja zavoda.« »GLAS KOMUNE«, Apatin — 25. 2. 1969 Še 13.000 petrolejk ■ Lani so v banjaluški občini precej elektrificirali. Vrsta vasi je dobila transformatorske postaje, priključke daljnovodov in nizkonapetostno omrežje. Približno 2700 kmečkih domov je dobilo elektriko. Elektro podjetje v Banjaluki je vložilo v ta dela 870.000 din, precej več pa so prispevali občani sami. Kljub tako razveseljivemu napredku pa menijo, da je na področju občine Banjaluka še vedno kakih 13.000 domov oe. hiš, v katerih še vedno svetijo s petrolejkami in lojenicami. »GLAS«, Banja Luka — 24. 2. 1969 Zadnji „Čiro“ proti Sarajevu ■ še pred nekoliko leti je bil na ozkotračni progi Beograd—Cačak—Sarajevo vlak »čira« nezamenljiv in popolen gospodar. Toda časi se menjajo. Najprej so mu skrajšali potovanja do Lajkovca, 12. februarja pa so ga še enkrat prizadeli: tega dne so se začela dela na odseku barske proge Požegar—Titovo Užice in iz Čačka je odpeljal naravnost v Sarajevo zadnji »Ciro«. Zdaj bo obratoval samo še na progi med Lajkovcem, Čačkam in Požego. »CACANSKI GLAS«, čačak — 14. 2. 1969 Brata Robič-prvič skupaj! I Zadnjo soboto je bila dvorana na Vojnoviču prepolna Bjelovarčanov in gostov iz raznih krajev naše občine. Privabila jih je nedvomno »Bela noč«, ki jo je priredilo društvo »Partizan«, prav tako pa tudi gostovanje bratov Iva in Nina Robiča, ki sta na tej zares zanimivi prireditvi prvič nastopila skupaj. »BJELOVARSKI LIST« Bjelovar — 27. 2. 1969 Štiri iz „Sremskih novinM ■ Občan Sreta Sremac-Tvrtko je poslal svojemu domačemu tedniku pismo, v katerem pravi: KOMISIJA — Tri leta že imajo pri UJV v Imdjiji komisijo za varnost v prometu. Zadnji dve leti se še ni sestala. Očuvaj* nas, Vsemogočni, takih komisij! DOKAZ — Zadnjega pol leta ni napisal niti črke za domače. »Sremske novice« nobeden izmed sekretarjev občinskega komiteja, niti predsednik občinske skupščini niti kdorkoli drugi izmed družbeno-pollltičnih delavcev. V istem času pa je list objavil vest nekega duhovnika. Cerkev ima čas aa vse. IZZIVANJE — Več izobražencev v Novi Parov* preživlja svoj prosti čas v kavami z igranjem domin in kart. Zaradi tega nimajo časa za delo v drutfbeno-poli-tičnih in drugih organizacijah. SAJ SE POZNAMO! — »Mnoge skrbi žulijo kmete. Zdaj jih ni več mogoče pomiriti z obljubami, zdaj zahtevajo določene ukrepe!« — »Tako je — toda to si nam pripovedoval tudi pred desetimi leti!« so navrgli ljudje na nekem sestanku svojemu poslancu, ki Je »sočustvoval« s skrbi svojih volivcev. »SREMSKE NOVINE«, Srem. Mitroviča — 15. 2. 1969 & & & lAB/ /44p*41ielG. BREŽICE (g Sl ^ Obiščite našo ^ | RIBARNICO, | v kateri vas bodo solidno postregli z razno- ^ vrstnimi svežimi morskimi ribami, kakor tudi ^ » z živim krapom, somom ali okusno postrvjo. ^ J Gs ) RIBARNICA, Brežice, telefon 72-207. ® ) & Pogumno dejanje matere 3 otrok V ponedeljek dopoldne okoli 8.30 je na novomeškem Glavnem trgu pred rotovžem starejši kmečki možak lovil dva krepka vola sivca, ki sta se miu izrtrgala iz rok. Mož, ki se je že sam težko prestopal, ni v tistem trenutku mogel storiti ničesar. Splaše-na vola sta se pognala proti mostu kar po sredini ceste. V tistem trenutku se je med številnimi opazovalci znašla kmečka ženska, ki je hrabro skočila pred vola in ju skušala ustaviti. Podivjana žival se ni dala prijeti, pa se je tako 30-letna Ivanka Kotar, gospodinja iz Jordan kala pri Mimi peči, znašla na cesta pod voloma. Na srečo je voda nista pohodila, ampak samo pahnila. Živali sta se potem sami ustavim pred Mladinsko knjigo, Ivanka pa je z buško in s praskami ter vsa bla/tna odšla po svojih opravkih. Požrtvovalna Ivanka Kotar ni nič premišllijala, ko je planila v nevarnost, čeprav ima doma tiri majhne otroke v starosti od petih do desetih let. Zato je njeno dejanje še toliko bolj vredno občudovanja! Sd Zakaj je umrla Žagarjeva? Ema žagar, roj. Fečaver (1926), iz Rodin pri Črnomlju je bila 17. februarja pozno popoldne pripeljana v novomeško bolnišnico s tež/to poškodbo na glavi dn je isti dan ob 23. uri umrla. Vzroke poškodbe še raziskujejo. OBISK PRI NAVDUŠENEM KONJIČKARJU Za značko je ponudil pralni stroj Zbiralec značk Danilo Kovačič je odbil laskavo ponudbo - V petih letih je zbral 6000 značk - Pomaga tudi mlajšim zbiralcem značk - Dobil značko tudi od indonezijskega predsednika Sukarna Danilo Kovačič, tekstilni tehnik iz NOVOTEKSA, je med najbolj vnetimi zbiralci značk na Dolenjskem. V petih letih, odkar zbira, jih je zbral že blizu 6.000. Značke so iz vseh šestih kontinentov. Ni zbiralec, ki bi delal razliko med posameznimi značkami, vendar so nekatere med nji-mi, ki imajo posebno zgodovinsko vrednost. Naj omenimo samo avstrijsko značko, ki ima napis Nieder, Italie-ner (Dol, Italijani). Na tej znački mačka trga italijansko zastavo. Ta problematika je še danes živa, saj vemo, da so še vedno spori med Italijani in Avsitrijci zaradi južne Tirolske. Za to značko je italijanski monter, ki je bil v NOVOTEKSU, ponudil Kovačiču pralni stroj! Seveda se zbiralec ni odločil za laskavo ponudbo in je značka še vedno v njegovi zbirki. — Kdaj ste začeli zbirati značke? »Načrtno sem jih pričel zbirati pred petimi leti. Prej sem jih nabiral za svojega svaka. Ob tem sem se navdušil in še sam postal navdušen zbiralec.« — Od kod tako veliko število značk? »Imam najboljše stike z ljudmi, ki veliko potujejo po svetu. Razen tega mi značke pošiljajo nekateri ljudje, ki jih sploh ne poznam, seveda je moja navada, da marsikoga potipljem, kaj ima za zavihkom na suknjiču. Večkrat je uspeh kot ne.« — Katere značke so vam najbolj pri srcu? »Če pošteno povem,/so mi vse več ali manj enako drage. Najrajši pa imam zbirko značk, ki prikazujejo mladinske delovne akcije. To je od lesene bohinske do umetniško izdelane značke z mladinskih akcij na avtomobilski cesti brastva in enotnosti. Razen tega naj omenim še značko prvomajske deklaracije iz leta 1917, ustanovitve stare Ju- Mrtvo vrgel v sneg? Kaj se je v resnici zgodilo z Marijo Flajnik potem, ko jo je Muhvič zadel z avtomobilom? 28. februarja ob 10.45 je Ivan Muhvič z opelkarava-nom nemške registracije S-NH-270 v Dolnjem Suhorju pri Vinici na nepreglednem ovinku zbil 58-letno Marijo Flajnik iz Drenovca 11 pri Vinici. Ftajnikova je padla na karoserijo, udarila v vetrobransko steklo, nato pa obležala mrtva. Voznik Muhvič je v preiskavi izjavil, da je vozil 50 cm od roba ceste, koder je šla Marija Flajnik z mrežo v roki. Trdil je, da se je v trenutku, ko jo je dohitel, nagnila na levo stran in padla na avtomobil. Dodal je tudi, da se ne spominja, kako se je zgodila nesreča. 35-ietm gospodinja, ki je nesrečo videla, je povedala tole: »Za Flajnikovo se je zelo hitro pripeljal neki moder avtomobil. Slišala sem, da je počilo. Ko 'sem se obrnila, sem videla Flajnikovo ležati na avtomobilu. Voznik je ustavil, nato pa prijel žensko, jo odnesel nekaj korakov naaaj in jo odložil v sneg.« Druga priča, kmet, je nesrečo popisal takole: »Flajni-kova je obležala na sprednjem delu avtomobila. Voznik jo je prijel, jo nesel nekaj korakov nazaj in jo vrgel v sneg.« Kaj se Je v resnici zgodilo bo pokazala nadaljnja preskava. Za zdaj vemo le toliko, da proti vozniku še niso uvedli postopka. goslavije 1918, imenovanje Aleksandra Karadjordjeviča za regenta, značko avstrijskih podmo miških oficirjev Itd.« —- Od katerih držav jih imate največ? »Najbolj bogati z značkami so čehoslovaki in Ru’si. Tam se dobro zavedajo, da so značke lahko dobro blago za pretapljanje v devize. Iz teh dveh držav jih imam več sto.« — Kakšen mora biti zbiralec? »Vedno mora imeti odprte oči. Poanati mora ljudi, biti mora dober psiholog, drugače ne pride do značke. Mora tudi zamenjavati, ker le na ta način je mogoče izpopolnjevati zbirko.« — Ste včlanjeni v kakšno posebno društvo? »Sem ,divji’ zbiralec; ne vem, če obstaja kakšna organizacija. Vem le to, da je precej ljudi, ki zbirajo značke. Tudi jaz sem že marsikaterega zbiralca podprl, tako da sem mu podaril značke, ki jih imam nekaj več.« — Kateri državniki so največkrat zastopani na vaših značkah? »Lenin, Hitler, Mao Ce-bung, Stalin in drugi.« — Še kakšna posebnost? »Včafcih dobim kakšno značko budi iz rok naj višjih državnikov. Tako sem prišel celo do značke, ki jo je podaril nekemu mojemu znancu indonezijski predsednik Sukamo. Razen tega so moji dobri sodelavci tudi svetovni prvak Miro Cerar in vrsta drugih slovenskih športnikov.« — Morda še kakšen doživljaj? »Na Otočcu sem med turi- NE HODI DOMOV BREZ stično sezono ustregel z informacija*11* nemškemu zdravniku. Ke1 je bila usluga dragocena, me je turist povabil na Kavo- Seveda sem povabilo vljudno odklonil in mu om®ni> da 'se mi lahko oddolži za uslugo, če mi pošlje kak&*° značko, ker sem zbiralec. £° se je tujec vmil v domov#0, je kmalu prišlo priporočeno pismo, v njem pa je bilo kar 20 lepih nemških zna<*. Tako mi bo to srečanje s tujim gostom ostalo v trajflern spominu.« Danilo Kovačič želi najti sebi ena* zbiralce, tako da bi prišli celo do svojega društva. (plenil je, da so značke, & ima lepo urejene, slik® preteklosti določenega n®1 °da ali celo kontinenta. N^ipve športne značke prika^ jejo vsa važnejša međnaro#a srečanja; olim-pij'ske - svetovna prvenstva in ubilejna srečanja športnik^ vsega sveta. Pogled na 2trane značke je enkraten ifl *aže prizadevanja, požrtvovanost in iznajdljivost tov. Kovnica. SLAVKO DOKL MARA O SESTRI... m k m Navdušeni zbiralec značk Danilo Kovačič je v petih letih zbral več kot 6000 značk. (Foto: S. Dokl) Kraja v Industriji motornih vozil Do zdaj so ugotovili tatvino avtomobilskih delov, orodja in drugega materiala * Vrednosti 52.000 din - Med osumljenimi šestimi delavci IMV, dva od tehJe v priporu - Ukradeno blago kupovali obrtniki in kmetje po znatno manjših cenah, kot je bilo vredno V novomeški IMV so se že dalj časa pojavljale tatvine v oddelkih. Izginjali so avtomobilski deli, orodje*11, drug material, škoda, povzročena s tatvinami, s® Je hitro večala. V podjetju so domnevali, da kradej0 nekateri njihovi delavci. S prizadevanjem IMV & Oprave javne varnosti se je posrečilo odkriti skupin® tatov. Na pod^Si zbranih podatkov so pravili hišno pre-tekavo Pr; ^ogomiru Radiju in drugU1 Našli so za več kot 37.00' din ukradenega blaga, t^tovili so, da so pri tatvin ui sodelovali: Bogomir Alojz Antončič, Alojz Gio^nik, Franc Tram-te, Jože ‘jfnermančič, mladoletni S- • (vsi ti so delavci IMV), ra°ko Vovko, de-lavec br®2 ^Poslitve, in dru- „Zmagovalec": Novomeščan s prijavo 132.000 din (Nadaljevanje s 1. str.) predilamfeko leto! Ugodnosti je več, zato bodo v nekaterih občinah obdavčili le do 20 odst. vseh vloženih prijav. V občini Črnomelj je npr. kar 75 odst. takih primerov, v katerih so občani prijavili da imajo od 20.000 do največ 23.000 skupnega OD; »davčni vijak« to seveda ne bo imel kaj stiskati... Kaj je z nenapovedanim »tekmovanjem«? ■ Na novomeški upravi za dohodke smo zvedeli, da Je doslej naj viž ji osebni dohodek za 1968 prijavil neki obrtnik — 132.000 din, sledijo pa mu: zdravnik — 68.000 din, direktor — 62.000 din farmacevt — 39.000 din in inženir — 39.000 din. Do 13.2. je dobila uprava 787 prijav občanov, ki so lani zaslužili nad 20.000. din. število »milijonarjev« je letaš za 310 večje od lanskega. ■ Na’ drugem mestu v pokrajini sta 2 obrtnika iz Ko-čevja, v katerem so prijavili: obrtnik — 54.857 din, obrtnik — 53.183 din, trg. potnik — 43.943 din, uslužbenec — 41.711 din itd. dohodkov. Letos je v kočevski občini prijavilo dohodke 217 občanov (lani 158), od tega tudi 65 delavcev. P METLIKA: prijav so dobili 27, od tega pa jih bo priibl. 60 deležnih davčnih olajšav. Vrstni red prijavijen-oev: uslužbenec — 50.188 din, obrtnik — 33.896 din, zdravnik — 31.682 din, uslužbenec — 29.964 din itd. V upravi za dohodke so 12.2. menili, da Se kakih 20 do 30 zavecsancev dotlej ni iz-_ polnilo svojih državljanskih obveznosti glede prijave. Proti njim bodo ukrepali po predpisih. ■ V SEVNICI so letaš dobili 97 napovedi (lani 46), obdavčili pa jih bodo lahko le 66. Lani je občinskih prora čun dobil od njih pribl. 30.000 din davkov, letos pa bo tega denarja komaj polovico toliko. Nekaj prijav: direktor — 49.398 din, uslužbenec — 46.989 din, zdravnik — 41.436 din itd. Med prijavami so napovedi vodilnih delavcev, konstruktorjev in drugih, skoraj nikjer pa ni prosvetnih delavcev. V Krškem: »Vse je v glavnem pošteno prijavljeno« ■ V krški občini je 273 občanov prijavilo OD nad 20.000 din (lani 210), obdavčili pa jih bodo samo 64. Vrstni red po višini prijav: direktorji, zdravniki, inženirji itd. Naj: višja prijava: direktor z 49.000 dinarji. ■ ČRNOMELJ: 68 prijav do 31. januarja, kar je pre- oej več kot lani, odmera prispevka pa bo aa 50 odst. nižja zaradi številnih .olajšav po novih predpisih. Tovariš Gornik na upravi ObS naše mu sodelavcu ni hotel dati podatkov, kdo »vodi med pri javami za 1. 1968«, čeprav ta ko kot povsod tudi v Cmom lju sploh nismo vpraševali za imeni, temveč le za višino in poklici najvišjih prijav. ■ Tudi v Brežicah je tov. Mimica Avsec na obč. skupščini dejala naši sodelavki, da »ne more prevzeti odgovornosti« za podatke o poklicih prvih oe. najvišjih prijav, tako da smo zvedeli le naslednje: OD je prijavilo 183 ob čanov, pričakujejo pa jih 200. Za obdavčitev bo prišlo v poštev le kakih 20 odstotkov prijav. ■ RIBNIŠKA OBČINA ima 37 občanov z dohodki nad 20.000 din, lani pa jih je bilo 18. Vrstni red prijav: ffradb. tehnik — 34.000 din, zdravnik — 28.000 din, lesni tehnik — 26.000 din, računovodja — 25.000 din itd. Na upravi za dohodke v Ribnici so nam dejali, da čakajo še kakih 10 prijav. Da ne bo nesporazuma ali nepotrebnih sumničenj: ni- kjer nismo vpraševali »kdo je koliko zaslužil«! Prijava oz. davčna napoved sama je dokument, ki zanima samo organe dbčimSske uprave za dohodke. Podatki, ki smo jih zbrali sredi prejšnjega meseca so pokazali: — uprave za dohodke imajo s prijavami veliko dela, davka pa bodo dobile manj kot lani; — zelo veliko je prijav z malo nad 20.000 din OD; — sorazmerno mnogo bodo deležni naši občani olajšav, ki jim jih dovoljujejo novi predpisi; — precej več kot predlan- skim je med prijavljen ci tudi * avoev iz podjetij, tehnikov *1 Poklicev, ki imajo sredflJ0 l2°brazbo; — življ0 X)ska raven v pokrajini 66 dvignila. Lahko si sa***' telimo, da bi rasla še — in kar na- večjermi 0,evil|u naših občanov. T. GOŠNIK gi. Osumljeni so, da so iz IMV odnesli za več kot 50.000 din avtomobilskih delov in drugega materiala. Nekaj ukradenega blaga so razprodali pod ceno zasebnim obrtnikom (švalju, Cekuti, Babiču, Demaču, Kastelcu, Pavlinu, Pilihu, Kaburju), da so ga vgrajevali v vozila. Neki kupec ni hotel plačati zahtevanih 850 din, češ da je blago ukradeno v IMV. Od-šitel je le 200 din, hkrati pa zagrozil, da bo prodajalce ovadil. Tudi zarsebni kmetje so kupovali od osumljenih avtomobilske gume, platišča in osi, da so si izdelovali gumi vozove. Do zdaj so ugotovili, da je ukradeno blago kupilo 17 ljudi. Kot so ugotovili v preiskavi, so storilci viseli v skladišču in drugih oddelkih IMV za več kot 52.000 din blaga. Kradli so predvsem ponoči; blago so •skozi streho po vrvi spuščali na tla in ga odnašali v avtomobile, ki so čakali v temi zunaj prosto- ! ti ‘list 4 * 1 Bi DOBRO JE HOTEL DRUGEMU. V popoldne je voznik tovornjaka dunajske registracije Otto Kormer hotel prep1^1^ nesrečo, ko ga je začel prehitevati neki osebni avtomobil, naproti pa je peU? . drug tovornjak, vendar je zapeljal h kraju ceste tako, da je avto zdrsnil s cest* *n se prekucnil po 'nasipu. (Foto: M. Vesel) rov IMV. Za prevoz ukradenega blaga so storilci uporabljali svoje avtomobile. Blago so odpeljali domov, od tam pa so ga prodajali po Dolenjski. Zoper osumljene storilce in kupce ukradenega blaga bodo uvedli postopek. V IMV pa so tudi odpravili pomanjkljivosti, ki so omogočile tatvine. Preiskovalni sodnik Anton Trunkelj iz Novega mesta je ob tatvinah v IMV izjavil naslednje: »Proti trem je že uveden postopek: proti Bo-gomiru Radiju in Alojzu Antončiču, ki sta tudi že v priporu, ter proti mladoletnemu S. P. Zahtevajo pa še postopek zoper Alojza Globevnika, Franca Tramteta, Jožeta Ci-mertmančiča in Branka Vovka. Zadeva ima vsekakor prioritetni značaj.« Mati mrtva, otrok ostal živ 18. februarja ob 17.35 je tovorni vlak, ki pelje iz Črnomlja, na železniškem viaduktu pri Otovcu zadel Ani-oo Rožič' (1933), ko je z 11 mesecev starim sinčkom Igorjem šla čez viadukt v smeri proti Črnomlju. Mater je lokomotiva v nepreglednem ovinku udarila v glavo in jo odbila v sneg, kjer je obležala mrtva. Sinčex Igor je popolnoma nepoškodovan ležal na kupu snega ob materi, z glavico pod kolenom njene desne noge in z nožicami na njeni desni roki. Na obeh straneh železniškega viadukta so opozorilne table, ki prepovedujejo hojo čez viadukt. Tragična nesreča naj bo svarilo vsem tistim, ki ne upo-števijo opozoril ob železniških progah! Najbrže še ne veste! Vsak vlagatelj, ki ima v Dolenjski banki in hranilnici najmanj 500 Ndin, je bil tudi lani zavarovan za primer nezgodne smrti. Vsi taki vlagatelji so zavarovani tudi letos. Ob dnevu osnovne šole Katje Rupena je Mara Ru-pena-Osolnikova 27. februarja pripovedovala novomeškim šolarjem o življenjski poti svoje sestre Katje. MELITA NA STOLU... Naj mlajša jugoslovan- ska pevka zabavne glasbe Melita Avsenak s Senovega je pela v nedeljo š kvintetom BERGER kar v štirih dolenjskih krajih. Kadar poje, stoji na stolu, da doseže mikrofon. DOLGE Ste izkoristili vse | svoje sposobnosti? Ste kdaj napisali kaj več kot dopisnico znancu, prošnjo za sprejem v službo ali prosti spis za domačo nalogo v šoli? človek, utesnjen v okvire prizadevanja za vsakdanji kruh, za ureditev stanovanja, za nakup avtomobila ali kmetijskega stroja ter neskončnega garanja v gospodinjstvu, pa doživlja okolico in sebe v njej tudi z manj oprijemljivimi dejstvi, ki jih večkrat ne sme, največkrat pa ne more izraziti tako, kot jih razume. Sreča, žalost, veselje, strast, presenečenje, o-bup in ljubezen... se utapljajo v tempu napredka znanosti, industrije in življenjskega standarda. Ena izmed možnosti za izražanje teh čustev, da ne bi ostala zadušena, brez haska za družbo ali celo v njeno škodo, je tudi pisana beseda. Sprostite se, zamislite se v čas, v katerem nam je dano živeti, poglejte okrog sebe in — napišite kaj o tem! Sploh ne drži, da je okorna roka znamenje okorne duše in srca! Misel je važna, besede bodo stekle same! Tudi slovnica ni vse, za to imamo strokovnjake. Ponujamo vam možnost, da uveljavite talent, za katerega do zdaj morda niti niste vedeli. Ponujamo vam možnost za zaslužek, priznanje in svobodno delo, katerega se lahko lotite, kadar in kjerkoli vas je volja! Že vznemirjenje ob pričakovanju prvega honorarja in zadovoljstvo ob pogledu na svoje ime, tiskano v časopisu, sta doživetji — poleg tega pa razpisujemo tudi tri lepe nagrade: 1.000 Ndin, 500 Ndin in 250 Ndin za najboljše sestavke, zajete iz vsakdanjega življenja. POGOJI RAZPISA: 1. V poštev prihajajo izvirne in še nikjer objavljene zabavne in zafrkljive zgodbe, ljubezenska doživetja, zapisi z dela, mladinska in vzgojna vprašanja, razmišljanja o odnosih med ljudmi in podobno. 2. Ce je zgodba napisana s pisalnim strojem, naj ne bo daljša od 60 tipkanih vrstic, če pa je napisana z roko, naj nima več kot 600 besed. 3. Sodelujejo lahko vsi, ki so ta razpis prebrali: rokopis naj pošljejo v uredništvo Dolenjskega lista, Novo mesto, poštni predal 33, najkasneje do 15. aprila 1969. Vse poslane prispevke označite s šifro, pravi in celi naslov pa napišite na poseben list (na katerega ne pozabite napisati tudi svojo šifro), da ix>mo sestavke lahko ocenjevali ne glede na to, kdo jih je napisal. Prispevke bomo objavili s celim imenom, na željo pisca pa tudi samo s kraticami ali izmišljenim imenom. 4. za vse prispevke, ki ne bodo nagrajeni, si uredništvo Dolenjskega lista pridržuje pravi-, co, da jih objavi in plača z'običajnim honorar- I1 l OBLEKE... Dolge večerne obleke tudi pri nas niso več nobena redkost. Na zabavah na Otočcu jih vidimo vedno pogosteje. — Očka. pritisni vendar pošteno na plin! Obračun sklada za kulturo V Brežicah je bila v ponedeljek, 3. februarja, seja up-raivnega odbora sklada za kulturo. Sklepal je o zaključnem računu za leto 1968. Sklad je lani razpolagal z okoli 160.0000 dinarji. Iz teh sredstev je nakazoval odobrene deleže Posavskemu mu-zeju,Zavodu za kulturo, občinskem svetu Zveze kultur-no-prosvetnih organizacij, Zgodovinskemu arhivu v Celju in godbama na pihala v kapelah in Brežicah. Zastoj pri sečnji lesa Slabo vreme je letošnjo zimo močno ponagajalo Gozdnemu gospodarstvu v Brežicah. Za mesec dni sta zastala sečnja in pospravljanje lesa. Delavci, ki zaradi neugodnih vremenskih razmer niso mogli delati, so po določilih pravilnika prejemali 50odstotne osebne dohodke. V podjetju so prizadeti tudi zaradi omejitve tovora na cesti. Pravijo, da bodo morali zdaj nadoknaditi zastoj in več posekati, pri prevozu lesa pa bodo še vedno v zaostanku, L-cer je tonaža omejena, V Brežicah predelovalna vinska klet Pri odkupu vina v Brežicah opažajo, da se uooličina doma pridelanega vina zmanjšuje. Večina vinogradov je starih nad pol stoletja, zato od njih ni mogoče pričakovati dobrega pridelka. Za ročno obdelavo primanjkuje ljudi. Obdelava zaradi tega ni več taka, kot je bila nekoč. Podjetje SLOVENIJA VINO namerava v Brežicah postaviti predelovalno klet, v kateri bodo odkupovali grozdje. Vinogradniki bodo imeli možnost dobiti posojilo za nove nasade, obenem pa se bodo pogodili s podjetjem, da bodo pridelek oddali v njegovo klet. V njej nameravajo pripravljati bizeljčana in cviček. Po obeh vrstah vina se povpraševanje veča. RADIO BREŽICE PETEK, 7. MARCA: 18.00 do 18.25 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 18.25—19.30 — Glasbena oddaja — Izbrali ste sami NEDELJA, 9. MARCA: 11.00 — Domaće zanimivosti — Franc VoJ-čanšek: Analiza občnih zborov sindikalnih podružnic. 11.40 — Oddaja ob dnevu žena. 12.00 — Za naše kmetovalce: Alojz Rupar: Drevesnica v Sevnici — Zabava vas ansambel Janeza Mahkoviča — Damjan Vahen: Esperanto in tuji jeziki v službi turizma — turistično predavanje —■ Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 11. MARCA: 18.00 do 19.00 — Svetujemo vam — Jugo-ton vam predstavlja — Iz naše glasbene šole — športni komentar — Obvestila in filmski pregled. — 19.00—19.30 — Mladinska oddaja — obisk v Poklicni šoli za kadre v blagovnem prometu. Kandidati za odbornike dveh zborov skupščine V brežiški občini so imeli do 18. februarja 18 krajevnih kandidacijskih konferenc za 32 volilnih enot, za katere je določenih 83 kandidatov. Do danes je 70 predlaganih kandidatov sprejelo kandidaturo, 11 jo je odklonilo, 2 pa še lahko podpišeta ustrezno izjavo o soglasju. Hkrati je na 26 konferencah delovnih skupnosti (te imajo 28 volilnih enot, člani 62 osnovnih sindikalnih organizacij za 91 delovnih kolektivov pa bodo volili 32 odbornikov) članstvo predlagalo 66 kandidatov; kandidaturo so odklonili 3 kandidati, 2 še nista podpisala ustrezne izjave, medtem ko je 61 kandidatov sprejelo ponuđeno zaupanje. Volilna komisija pri ObK SZDL bo zdaj listo kandidatov predložila še zborom vor livcev in zborom delovnih ljudi, ki bodo med 14. in 29. marcem predloge lahko še spremenili oz. dopolnili. Za kandidate za odbornike OBČINSKEGA ZBORA so predlagani: Brežice mesto I: prof. Marjan Gregorič in Boris Rožič. Brežice mesto II: Katica Kolar, Boris Pavlenč, Angelca Verstovšek in Ciril Zupančič. Brežice mesto III: Oskar Gerjevič, Dušan Kovačevič in Marija Rebernik. Brežice-okolica IV: Rado Bartole in Martin Godler ml. Šentlenart: Janez Cizelj in Franc peterkovič. Zakot — Bukošek: Franc Dvoršak, Ivan Hrastovšek in Jože Benkoč. Arnovo selo: Franc Glo- govšek in Adam Deržanič. Artiče:\Stanko Cerjak in Miha Haler ml. Pečice: Ivan Kastner in Alojz Grmšek. Sromlje: Darko Jelčič in Ferdo Pinterič. Globoko: Ivan Kržan in Ivan Zivič. Bojsno: Ivan Dimbek in Anton Harapin. Pišece: Ivan Cizelj, Karel Medved, Jože Ogorevc in Jože Sumrak. Pavlova vas: Ivan Sušin, Ivan Škrbec, Ivan Kostrevc in Viktor Ko&trevc. Mostec — Sela: Vinko Jur-kas. Loče: Anton žibert, Jože Vučajnk in Alojz Požar. Dobova: Vinko čančar, Franc Peterkovič in Martin Kežman. Kapele: Slavko Veble, Jože Vrbančič in Alojzija Vidmar. Župelevec: Anton Požar, Tinka Krošelj, Ivan Kostevc in Rajko šuler. Bizeljsko: Rok Kržan, Jože Malus, Marija Balon in Franc Balon. Stara vas: Milan šepetave, Andrej Verec in Ivan Mihelin. Orešje: Karel Zniderič in Ivan 2 er tuš. Cerklje: Vlado Čurin in Franc Janc ml. ' Zupeča vas: Anton Marinšek in Karel Mladkovič. Bušeča vas: Zvonko Dor- nik in Ivan Golob. Čatež: Anton Erjavšek, Milan Kolar in Anton Petrič. ZMS navezuje stike Predsedstvo občinske konference Zveze mladine je 21. februarja razpravljalo o sodelovanju z aktivom mladih komunistov in klubom posavskih študentov. Prvi stiki so bili uspešno zastavljeni. Na seji so se pogovorili tudi o tem, kako bodo mladi zastopani v bodoči občinski skupščini. Naročit« svoj list na domači naslov f Krška vas: Ivan Takovšek. Merzlava vas: Franc Gramc, Anton Kolar in Rudi Srpčič. Mala Dolina: »Stanko Gajski, Franc Gajski in Janez Kvartuh. Velika Dolina: Franc Bajs, Stanko Klemenčič, Janez Lončarič in Alojz Škrlec. Jesenice na Dol.: Stanko Galič in Janko Vegelj. Skopice: Anton Škvarč in Marija Sbrmecki. ZA ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI: Rudnik Globoko: Franc Kranjc. Opekarna Brežice: Drago Romih. Remontni zavod I: Anton Kostanjšek in Alojz Zokalj. Remontni zavod II: Vili- jem Kršak in Osikar Veble. PPV Dobova: Jože Deržič, Franc Vašcer in Adolf Vov-čak. Tovarna pohištva: Rožica Golob, Franc Peterkovič, Milko Vučanjk in Jože Zorič. Krka-Brežice: Ivan Grmovšek, Ivan Lapuh in Vinko Stanič. Ljudska potrošnja: Ivo Osolnik in Ivan Veble. Prevoz Brežice: Anton Kostanjšek. Vodna skupnost: Martin Gorišek, Franc Urekar in Ciril Župančič. Gostinstvo: Ludvik Hren in Ivan Urek. OKp Dobova: Ludvik Jurman in Josip Rešetar. Stanovanjsko podj.: Milan Pavlija in Jože Urek. Obrtniki: * Jože Ferenčak Ivo Lepšina, Anton šuler in Ante Držanič. BETI-Dobova: Ana Šepec. Jutranjka - Brežice: Sonja Lipej. IMV Brežice: Stanko Ci- zeOj in Miha Hotko. GG Brežice: inž. Anton Lipej in Marija Nagode. Med kandidati nič novih imen Evidentiranih je bilo zelo malo žensk za odborniška mesta Na občinski kandidacijski konferenci v Brežicah, ki je bila v soboto, 1. marca, so delegati z večino glasov izvolili možne kandidate za republiško skupščino: Alojza 2okalja za gospodarski zbor, Ivana Cerjaka in Vlada Deržiča za republiški zbor, Miloša Poljanška in prof. Stanka škalerja za prosvetno-kultur-ni zbor ter Rudija Požarja in Tončko Lovšetovo za socialnozdravstveni zbor. Na konferenci so ugodno ocenili dosedanje prizadevanje Socialistične zveze v predvolilnih pripravah, razpravo o programskih izhodiščih za kandidiranje odbomi- NOVO v BREŽICAH ■ ČLANI PLANINSKEGA DRUŠTVA imajo nocoj redni letni občni zbor. Za to priložnost so povabili v Brežice profesorja Mirka Kambiča, ki slovi po vsej Sloveniji zaradi izredno lepih barvnih diapozitivov, s katerimi spremlja svoja predavanja in potopise. Nocojšnje predavanje Ima naslov »Nazaj v planinski raj!« Na občnem zboru se bodo brežiSkl planinci pogovorili o dosedanjem delu druStva in sprejeli program za naprej. — Društvo je imelo doslej največje uspehe pri vključevanju mladine v svoje vrste. Na dober odziv so Claninci naleteli zlasti pri učencih režiške osnovne Sole. ■ MESTO JE DOBILO VČERAJ NOVO TRGOVINO z nadomestnimi deli za kmetijske stroje, motorna vozila in drugo mehanizacijo. Novi lokal je uredilo trgovsko podjet In LJUDSKA POTROŠNJA. ■ POČITNIŠKA ZVEZA NA GIMNAZIJI v Brežicah je v soboto priredila ferialni ples. Zabava je bila v narodnem domu. Dvorano so dijaki pod vodstvom profesorja likovne vzgoje sami dekorirali. ■ JUTRI ZVEČER bo v prosvet nem domu proslava v počastitev dneva žena. Program so pripravili učenci osnovne Sole v Brežicah. Po proslavi vabi mestna organizacija Socialistične zveze vse udeleženke na družabno srečanje v narodnem domu. ■ PROSVETNO DRUŠTVO STAN KO ČERNELČ bo povečalo igralsko skupino, da bodo člani ama-terskega odra lahko vso sezono na študirali po dvoje odrskih del. Upravni odbor društva Je določil tričlanski programski svet. Društvo se pripravlja na občni zbor. Združiti ga nameravajo z literarnim večerom in prikazom ozkotračnih filmov. ■ V NEDELU) bodo številni ljubitelji smučarskih poletov obiska li tekmovanja na velikanki v Planici. Med prijavljene! za skupinska potovanja je največ osnovno šolskih otrok. kov in poslancev, pri izbiri kandidatov so občani dajali prednost ljudem, ki imajo v družbi ugled zaradi svojih strokovnih, moralnih in političnih sposobnosti. Za 64 odbomiških mest je bilo določenih 128 kandidatov, štirje pa imajo še možnost podpisati izjave o soglasju. Kandidaturo je odklonilo 14 predlaganih tovarišev in tovarišic. Zensko so nasploh slabo zastopane. Za republiško skupščino je bilo evidentiranih blizu 30 kandidatov. Za republiški zbor so sprejeli kandidaturo Janez Videnič, Vojko Cerjak, Vlado Deržič, Ivan Balon in Metod Rotar. Soglasja niso dali Stane Rebernik, Mirko Kambič, Milan šepetaivc, Miha Haler, Jože Jurkas in Rozika Bohinc. Za gospodarski zbor so bili predlagani na krajevnih kandidacijskih konferencah: Alojz 2okalj, inž. Marjan Hladnik, Alojz Ferenčak, Bogo Brložnik in Slavko Lah. Kandidaturo so odklonili: inž. Vlado Jenko, Jože Zorko, Ludvik Jurman. Za prosvetno-kuilibumi zbor so bili predlagani Miloš Po-ljanšeik, Stanko škaler in Marjan Gregorič. Prof. Gregorič kandidature ni sprejel. Agraria Brežice XVII: Alojz Mustar in Jože Rihter. Agraria — kooperanti XVIII: Martin Gramc, Miha Ivšič in Andrej Komočar. Agdaria — kooperanti XVIX: Ivan Cerjak, Anton čemelič in Jože Verstovšek. KZ Bizeljsko: Tone Blažič, inž. Konrad Kozole. KZ — kooperanti XXI: Jože Kene in Ferdo šepetave. Gimnazija Brežice: Metka BREŽIŠKA Berglez, Franc Savnik, Ana Voljčanšek, Marjan Gregorič in Jože Senica. Osnovne šole: Iva Gorenc, Ivan Tomše in Miha Haler. Splošna bolnišnica: Majda Cedilnik in dr. Marko Pirc. Čateške Toplice: Kristina Kovačič in dr. Nada Vlaisa/v-ljevič. Državni organi: Danica Bevc in Franc Grubič. Garnizon I — XXVII: Vlado Puoko. Garnizon II — XXVIII: Atos Makarovič. IZ BREŽIŠKE KRONIKA NESREČ PORODNIŠNICE Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jožeta Zupančiča iz Zigarske-ga vrha je nekdo udaril po glavi; Josipa Harapin, delavka iz Kač-' kovca, je padla iz hleva in si poškodovala glavo; Milena Ambrožič, hči kmeta iz Zupeče vasi, je padla po stopnicah in dobila poškodbe glave; Terezija Gramc, gospodinja iz Račje vasi, si je pri padcu na dvorišču poškodovala hrbet; Rajka Novaka, kmeta iz Raven je nekdo v pretepu udaril po glavi; Ema Drstvenšek, gospodinja iz Lukovca, je padla v stanovanju in si poškodovala levi kolk; Ivan Hrib-šek, sin kmeta iz Smečic, si je pri padcu poškodoval desno nogo. Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Štefka Jakovina iz Gaberja — dečka; Anica Oberč iz Sevnice — Zorico, Renata Švajger iz Zg. Obreža — Melito, Ksenija Antolovič iz Brežic — dečka, Julijana Urek iz Mihalovec — Andreja, Terezija Seničar iz Šmarja — Martina, Jožefa Rašovič iz Brežic — Mirka, Blanka Olovec iz Drenja — Anito, Anica Pinterič iz Brezovega — Mojco, Marija Ogorevc iz V. Obreža — Mojco, Marija Marinček iz Zupeče vasi — Bredo, Anica Peterčič iz Stare vasi — Anico in Vesno, Angela Imperl iz Sevnice — deklico, Zvonka Petan iz Maribora — Polonco. Za socialnozdravstveni zbor sita sprejela kandidaturo Rudi Požar in Tončka Lovše, odklonil pa jo je dr. Ante Franovič. Vsi, ki so bali pripravljeni kandidirati, so bili predlagani tudi na občinski kandidacijski konferenci. Zanimivo je, da se na listi ni pojavi- lo nobeno novo ime. Delegati so bili verjetno zadovoljni z izborom. J. T. Brežiški vrtec je premajhen V kletnih prostorih ene najnovejših stolpnic ob Cesti 21. maja je oddelek otroškega vrtca z 21 varovanci. Ko sem okrog dveh popoldne prestopila njegov prag, je bila v njem popolna tišina. Vsa okna so bila zatemnjena. Otroci so sladko spali po kosilu. Vzgojiteljica Edit Lukež jih je kmalu nato zbudila in povabila k ma-lici. »Je res, da ste morali letos odkloniti več prošenj za sprejem v vrtec?« sem se zanimala. »Res je. Ko bi imeli dovolj prostora, bi lahko sprejeli še veliko več otrok. Poskušali smo ugoditi vsaj najnujnejšim prošnjam. V varstvu imamo predvsem otroke iz takih družin, kjer sta zaposlena oče in mati in kjer nimajo nikogar, da bi pazil nanje. Sprejemamo otroke od tretjega leta dalje. Do te starosti si morajo starši pomagati sami. Zelo pogrešajo jasli.« »Koliko časa prebijejo malčki pri vas?« »Prvi otroci so tukaj že kmalu po pol šesti uri zjutraj. Pri nas imajo malico, kosilo in še popol-iansko malico. Začasno je vrtec odprt do treh, obi- čajno pa do štirih popoldne.« »Je oskrba draga?« »Mislim, da ne. Za varstvo in tri obroke hrane plačajo starši 80 dinarjev mesečno, za oskrbo brez popoldanske malice pa 70 dinarjev. Hrana je dobra. V ustanovah, kjer sem delala prej, za otroke ni bilo tako poskrbljeno. V Brežicah bi zaposlenim že; nam najbolj ustregli s tem, da bi povečali vrtec. Ko bo dograjena šola, bo tudi več prostora za predšolsko varstvo. Ta čas ni več daleč.« J. TEPPEY ZAKAJ NE BI TOVARNA POSKRBELA ZA ZAŠČITO?' Vsaka stran ima nekaj prav V podjetjih so premalo strogi, kadar naletijo na kršenje varnostnih pravil -Toda zaščitni pripomočki so včasih zelo neprimerni Ko so odborniki na zadnji seji občinsike skupščine v Brežicah poslušali poročilo delovnega inšpektorja, so podprli predlog, da bi morali v delovnih organizacijah odločneje ukrepati proti kršilcem varnostnih predpisov. Predstavniki podjetij so sicer menili, da je to težko in da zaradi pljubega miru« včasih tudi zamižijo. Kazni so mile, odpusta pa tako ali tako ne bi mogli doseči. Inšpektor je poudaril, da temeljni in republiški zakon o varstvu pri delu jasno določata, da je varstvo dolžnost podjetja. V republiškem zakonu je celo zapisano, da mora delovodja odstraniti iz delovne organizacije delavca, ki je zavestno kršil varnostne predpise. V zakonodajo podjetij taki ukrepi večinoma niso vneseni, aato pravijo vodilni predstavniki, da so brez moči. V razpravi so omenili, da ne- katere tovarne ne zaščitijo dovolj strojev in druge opreme, ki jo izdelujejo. Potem zahtevajo inšpektorji še dodatno zaščito, kar povzroča velike težave. Direktor kmetijske zadruge Bizeljskp Ferdo Sepetavec je omenil, da imajo pri zaščiti delavoev velike težave, vendar ne po svoji krivdi. Pri šLor opijan ju bi morali biti delavci zaščiteni s polivinilasto obleko, masko in škornji. Zaščitna obleka iz toga mate- riala ni primerna. Delavci ne zdržijo v njej in delovodja je v zelo nerodnem položaju. Težko zahteva od njih, da morajo obdržati vse to na sebi, če pa delavec potem, ko sezuje škornje, zlije pol litra znoja iz njih. Kdo sploh lahko vzdrži tako oblečen? Tovariš Šepetave je še dejal, da ni prav, ker nalagajo izdelavo zaščitnih pripomočkov zadrugi, in ne tovarni, ki strupe izdeluje. Podjetje išče najprej delovno organizacijo ali obrtnLca, ki jbi to napravil, potom se pa izkaže, da ni dobro. Ali ne bi bilo bolje, če bi bila vsa zaščitna sredstva že v prodaji, da se laikom ne bi bilo treba ukvarjati z i^jdelavo? T TTCPPEY BRF7IŠKE VESTI sat Poznate kandidate za občinske odbornike? Vse krajevine organizacije SZDL ki osnovne sindikalne organizacije v občini so medtem imele kandidacijske konference, na katerih so določile kandidate za odbornike nove občinske skupščine. Da bi jih vsi občani pravočasno spoznali, objavljamo imena vseh kandidatov za oba občinska zbora, pri čemer jih navajamo tako, kot so biOi v posameznih vodilnih enotah đoločeni oz. predlagani: OBČINSKI ZBOR: Brege: Anton Gorenc, Prane Škrabec in Jože Bogolin. Veliki Podlog: Prane Juvane in Alojz Pirc. Leskovec: Jože Arh, Ivarf Sikošek in Franc Strgar. Velika vas: Franc Pavkovič in Vinko Kfler. Podbočje: Stanko Božič in Stanko Jurečič. šutna: Jakob Koretič in Jože Kuhar. Brestanica: Anton Javorič in Silvan Mozer. Dolnji Leskovec: Emil Mo-škon, Brno Vovčak in Slavko Zakšek. SKUPŠČINA JE OBRAVNAVALA POROČILO O LANSKIH PREKRŠKIH Občani pred sodnikom za prekrške V cestnem prometu je najbolj nevaren alkohol - Lani je prišlo pred sodnika 56 vinjenih voznikov - V občini nadlegujejo ljudi Cigani Sodnik za prekrške je obravnaval lani okoli 1400 predlogov za kaznovanje. Večino prijav so dali organi za notranje zadeve, veliko manj pa drugi upravičenci. Pri kaljenju javnega reda in miru prednjačijo Cigani. Med prebivalstvom je nastal proti njim nekajkrat celo organiziran odpor. Razen domačih pridejo v občino od časa do časa tudi Cigani iz zagrebškega območja. Pripeljejo se z avtomobilom, se razkropijo po vaseh ter beračijo in izsiljujejo ljudi. Kaznivih dejanj in nasilja taaradd pijančevanja je na srečo vedno manj. Kronični alkoholizem je med sedanjim rodom in med mladino vse redkejši. Zelo hitro se veča število kršiteljev cestnoprometnih predpisov. Na cestah je vedno več motornih vozil in nesreče so vse pogostejše. Največje zlo povzroča alkohol. Sodnik za pmtrške je lani obravnaval 54 primerov vinjenih voznikov. V 37 primerih je izrekel varnostni ukerp z odvzemom vozniškega dovoljenja. Varstvena doba je trajala povprečno tri mesece. Enkrat je to dobo podaljšal za eno leto, ker je bil kršilec večkratni povratnik. Najpogostejši vzroji za prometne nesreče so bili alkoholizem, nepravilna hitrost, izsiljevanje prednosti in napačno vključevanje v promet. Pred sodnika za prekrške je prišla zelo pogosto na vrsto vožnja brez vozniškega dovoljenja. Med kršilci je veliko mladoletnikov. Zadnje čase se povsod veliko ubadajo s prekrški zaradi prekoračenja osnega pritiska. Prevozniška podjetja često zavestno kršijo predpise, ker jim rentabilnost narekuje nakup težjih vozil, za matere pa naše ceste niso sposobne. Pri zasebnih prevoznikih je v rabi veliko starih vozil, predstavljajo stalno nevar- „Pogrešamo dobrega organizatorja" Z obiska pri predsednici občinske pionirske komisije v Krškem Prosti čas Rozike Ce-rovškove iz Krškega izpolnjuje delo pri PARTIZANU in občinski zvezi za telesno kulturo, delo prti občinski pionirski komisiji in Zvezi prijateljev mladine. Na obisku pri njej sem zvedela, da pripravljajo v krški občini za jubilejno leto Zveze komunistov, SKOJ m sindikata števi’na pionirska in mladinska tekmovanja. Med pomembnejšimi prireditvami bo tudi pionirski pohod po poteh slavne XIV. divizije. Junija bo v Krškem državno prvenstvo pionirjev v plavanju, jeseni pa razstava jugoslovanske pionirske grafike v Kostanjevici. »Kaj mi lahko poveste o PARTIZANU v vašem kraju? Kolikor vem, vam je delo v tej organizaciji najljubše.« »Pogrešcm množičnost, ’.a kar pripisujem delno krivdo premajhni propagandi in budi pomanjkanju denarja. Telovadnica še vedno ni opremljena. Na leto prejmemo zanjo 20.000 dinarjev. Letos imamo večjo srečo. Odobrili so nam 50.000. Društvo Jo prejemalo doslej za svojo dejavnost po 3000 dinarjev, kar tudi ni veliko.« »Pri PARTIZANU ste vaditeljica pionirske vrsto. Imate dovolj naraščaja?« »Letos, žal, nimam vadbe .čeravno zalo rada delam s pionirji. Jeseni se bom potrudila, da se to ne bo ponovilo. Sicer pa menim, da vadba pri nas nima takega uspeha, kot bi ga lahko imela. Vse drugače bi bilo, če bi ob koncu leta pokazali uspehe na javni akademiji. Vaditeljev Je dovolj (moških in žensk), le dobrega organizatorja pogrešamo, takega, kot je bil nekoč učitelj telesne vzgoje tovariš Agrež. Res škoda, da delovne pripravljenosti nima kdo us-mer'ati. saj bi sicer PARTIZAN lahko postal med mladino še bolj priljubljena organi zaci j al« nost v prometu. Zadnje čase se je močno razmahnilo obrtništvo. Med zasebniki postaja konkurenca vse hujša in vedno pogosteje obrtniki sama prijavljajo šušmarje. Najbolj razvito je prevozništvo, kovinska obrt, pridelovanje plastičnih snovi ipd. Obrtniki v Krškem se bodo organizirali Obrtniki In pri njih zaposleni so na kandidacijskem zboru 28. februarja predlagali ustanovitev diveh samostojnih sindikalnih podružnic. V prvi bi bili včlanjeni zasebni obrtniki, v drugi pa delavci, ki delajo v njihovih delavnicah. Občinski sindikalni svet bo v 'icratkem sklical ustanovne občne zbore. Vsem udeležencem kandidacijske konference je predsednik ObSS obvestil, da ima sindikat svojo pravno posvetovalnico in da se je lahko po služujejo tudi obrtniki in njihovi delavci. Ran tez: Franc Dular, Alojz Mirt in Jože Zakšek. Presladol: Vinko Bohorč Prane Kovačič in Prane Cvirn. Raka: Jože Tratnik, Martin Zibret in Prane Novak. Smednik: Viktor Bizjak, Anton Rabzelj in JožeVizler. Veliki Trn: Albin Debevc, Jože Lekše, Jože Pečnik. čemeča vas: Prane Ivšič in Prane Zevnik. Kostanjevica: Prane Drmaž in Pavle Herakovič. Orehovec: Anton Penca in Franc Penca. Senovo XVIII: Mihael Senica in Edvard Slapšak. Senovo XIX: Vid Budna, Marija Kolar in Milan žveglič. Senovo XX: Prane Bučinel in Tone Pleterski. Mali Kamen: Martin Kozole in Radomir Lapuh. Koprivnica: Ferdinand Žvar, Ivan Bogovič in Ivan Robek. Dovško: Franc Bavec ml. in Jože Radej. Krško XXIV: Marjan Ernst in Ivan Strle. Krško XXV: dr. Tatjana Andrijaševič — Hvala in Zoran Dular Krško XXVI — Kremen — Sremič: Edvin Pomazerič. Videm XXVII: Stane Nun-čdč. Videm XXVIII: Ivan Novak. Zdole: Jože Ban, Vinko Ger-jevič in Stanko Habinc. Dolenja vas: Branko Vodopivec in Marjan Špan. ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI: Celuloza I: Lado Trampuš. Celuloza II. Božo Koprivnik, Alojz Jelovšek in Stane Hribar. Celuloza III: Ivan Zupančič. Celuloza IV: Justin Božič in Fafael Amšek. Celuloza V: inž. Janez šoba, Branko Cizelj in Franc Pavlič. Celulo/a VI: inž. Kristina Mahne. Danica Žuraj in Pavel Krošelj. Rudnik Senovo Vil: Franc Kopina, Štefan Mlinarič, Alojz Pavlič, Jože Peterkoč in Stane Poznič. Rudnik Senovo VIII: Boris Kostanjšek, Leopold Kukovičič, inž. Edgard Peternel in Janez Reberšak. Kovinarska: Alojz Volarič. Pionir: Anton Bučar. Labod: Amalija Orehind, Lojze Mlakar, Marija Lokar, Ivanka Bandelj in Stanko Drobnič. Lisca: Marija Divjak, Ida Fabjančič in Magda Maruša. Sava: Dušan Arh, Alojz Tomažin in Franc Tomažin. Preskrba: Stane Kukovičič. SOP: Franjo Ferlin, Ivan Romih in Lojze Mlakar. TE Brestanica: Franc Junkar, Stanko čuber in Karel Habinc. Transport — PTT: Majda štajnar in Vinko Voglar. Papirkonfekcija: Jože Račič, Janez Mesesnel, Franc Božič in Stane Kunej. Elektro: inž. Niko Kurent. Zasebni obrtniki — XX in XXI Djordje Andrijaševič, Vinko Melik, Zvonko Kovačič, Alojz Mirt in Leopold Kranjc. Agrokombinat XXII: Kristl Kranjc in Franc Plahuta. Agrokombinat XXIII: inž. Darko Marjetič, inž. Alojz Mustar in Justin Pacek. Agrokombinat XXIV: Franc Pirc, Alojz Pirc in Rudi Možgan. Agrokombinat XXV: Jernej Bratkovič, Jože Cemoša in Tone Goltez. KGP Krško in Kostanjevica: inž. Dušan Hercog. Osnovne šole in TSŠ: Matko Matjan in Lojze Štih. Zdravstveni dom: dr. Tone Sikošek. Občinska uprava: Martin Cimerman. LANI VELIKO POVEČANJE PROMETA NA DROBNO Trgovina kaže boljšo kupno moč Na Senovem bodo kmalu odprli novo samopostrežnico - Trgovsko podjetje PRESKRBA bo do prihodnjega leta uredilo tudi nov lokal na Vidmu Rudarsko naselje Senovo bo čez dva meseca dobilo novo samopostrežno trgovino z bifejem in mesnico. Graditi so jo začeli minulo jesen. Zgradba pa-viljonskega tipa že stoji. V njej bo 340 kvadratnih metrov prostora. Po pogodbi z gradbenim podjetjem bo predvidoma končana do 15. aprila. Trgovino bodo odprli za praznik dela. Opremo aanjo je podjetje PRESKRBA že 'jtupilo. Nova trgovina bo veljala 750 000 dinarjev. Do otvoritve bodo uredili tudi okolico. Na Senovem so zdaj štiri trgovine. Na vprašanje, kaj bodo z njimi, Ido bo začela poslovati samopostrežnica, so v podjetju odgovorili, da bodo vse ostale, vendar bodo prodajo v njih specializirali. Uredili bodo tudi novp trgovino s tehničnimi predmeti. Izbiro bodo precej povečali. Na Senovem doseže letni promet trgovine okrog 8 000 000 dinarjev. Po modernizaciji trgovin pričakujejo povečanje. Sicer pa bo kupna moč prebivalstva odvisna predvsem od tega, kakšna bo prihodnost kraja. Rudnik bo zmanjševal število zaposlenih. Ljudje si prizadevajo, da ba čim,prej dobili nadomestilo za odmirajoče rudarstvo. Ce tega ne bo kmalu, bo kraj nazadoval. V občini se je lani xupna moč precej povečala. Trgovsko podjetje PRESKRBA je s poslovanjem v minulem letu zelo zadovoljno. Zlasti uspešna je bila druga polovica leta. V primerjavi z letom 1967 se je promet na drobno povečal za pol milijarde starih dinarjev. Tolikšnega povečanja ne pripisujejo ^mo večji kit^n' prebivalstva, ampak tudi temu, da so zadržali več kupcev doma. Odliv denarja v druge kraje je še vedno velik. Zato težijo pri podjetju k sodobnejši ureditvi trgovske mreže. Na Vidmu so to dobro zastavili, ko so zgradili veliko samopostrežnico. Na levem bregu Save bo V nedeljo bo zbor »ISKRE« na PRESKRBA odprla še en lokal. Gradbeno podjetje PIONIR bo prevzelo gradnjo nove poslovne zgradbe, *i jo bodo financirala podjetja AGROKOMBINAT, PRESRBA in NOVOTEHNA. Vsakdo od njih bo imelo v njej svojo trgovino. Prodajni prostori, ki jih bo financirala PRESKRBA, bodo obsegali 300 kvadratnih metrov. Na otvoritev računajo investitorji prihodnje leto. JOŽICA TEPPEY V Krškem predlog za dr. Brileja V Krškem je bila 3. marca občinska kandidacijska konferenca. Potacala je zelo uspešno. Od 70 delegatov jih je izostalo le šest. Delegati so izvolili dr. Jožeta Brileja za kandidata republiškega zbora skupščine SRS. Kan- DR JOŽE BRILEJ didate drugih zborov bodo določili za krško, sevniško in laško občino na medobčinski kandidacijski konferenci te enote. Za gospodarski zbor so evidentirali inž. Martina Vidmarja iz Rudnika Senovo, za prosvetno-kultumi zbor pa ravnatelja osnovne šole v Leskovcu Cirila Pluta. Za občinsko skupščino so na krajevnih konferencah predlagala 143 kandidatov: 72 za odbornike občinskega zbora in 71 za odbornike zbora delovnih sicupnosti. žensk je še vedno premalo. Kmetje so s 33 kandidati dobro zastopani. Na konferenci so izvolili 15 delegatov za medobčinsko kandidacijsko konferenco. Povsod napovedujejo praznovanje V delovnih organizacijah, v mestu in vaseh občine Krško pripravljajo za 8. marec prisrčne slovesnosti v počastitev dneva žena. Skoraj ne bo kraja, kjer se ob tej priložnosti žene ne bi zbrale na proslavi ali družabnem večeru. Ponekod v podjetjih so zelo pozorni do tega praznika. Najpogosteje pripravljajo kulturni program za to priložnost mladinci, če pa teh ni, je prevzel dolžnosti organizatorja sindikat. KRŠKE NOVICE Prekopi 2e 4 leta živi in dela v Prekopi radio klub YU 3 DDT »ISKRA«; nastal je iz nič oziroma iz dobre volje posameznih mladincev in mladink. Njegovi člani so pridno pomagali tudi pri gradnji domačega gasilskega doma, tako da imajo zdaj vsaj svoj prostor. Imajo oddajnik, vendar jim več ne zadostuje. Ta čas so tudi brez antene, ker jim Jo je PTT odklopilo. Mladina bi rada delala in se urila v oddajanju, toda brez sredstev ne gre! Razposlali so precej prošenj, a so dobili že nekaj negativnih odgovorov, med drugim tudi od tovarne papirja in i celuloze iz Kr-Skega. Ce ne bo nihče podprl prizadevnih radioamaterjev, potem tudi ne smemo tožiti, če nam bo »zaspala« Se ena delovna skupina mladih ljudi. Kaj pomenijo dobre in zlasti tudi še amaterske radijske zve zfe, pa smo lani v primeru okupacije na Češkem dobro videli. Kaže, da nekatera gospodarska pod JetJa oz. vodilni ljudje v njih za kaj takega žal nimajo posluha. Ce bi ga imeli, bi mladim tudi pomagali. V nedeljo ob 9. uri bodo imeli člani ISKRE na Prekopi občni ssbor in vabijo nanj prijatelje in zainteresirano mladino. Z..I B ODLOK O DERATIZACIJI. Občinska skupščina bo na eni prihodnjih sej obravnavala osnutek odloka o obvezni deratizaciji na območju občine. Osnutek odloka predvideva, da bo uničevanje miši in podgan obvezno za vsa strnjena naselja: Senovo, Brestanico, Krško, Rako, Kostanjevico in Podbočje. Kdor navodil odloka ne bo upošteval, bo kaznovan s 300 din, pravne osebe pa s 3000 din. ■ 48 OBČANOV V SOCIALNIH ZAVODIH. V različnih socialnih zavodih (domovih počitka, zavodi za živčne bolezni itd.) je 48 občanov. Občinska skupščina plačuje celotno oskrbo za 22 občanov, za 23 delno, trije pa pljujejo stroške sami. Mesečna oskrba se giblje med 418 in 620 din, kar je odvisno od vrste doma ali zavoda. Najvišja oskrbovalnina je v zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, in sicer 1020 din. B CEPILI SO PROTI HONG-KONSKI GRIPI. Nekatere delovne organizacije v Krškem so svoje delavce s cepljenjem zaščitile pred bližajočo se hongkonško gripo. Zdravstveni dom je cepil delavce tovarne papirj,a, Elektra občinske skupščine in Kovinarske, prav tako pa so zaščitili šolske otroke. B USPELO FLUOROGRAFIRA-NJE. Občinska skupščina je v lanskem letu uspešno organizirala fluorografiranje občanov. Slikanja se je udeležilo 92 odst. odraslih občanov, torej zadovoljiva udeležba. Slikanje je odkrilo 65 obolenj pljuč, 252 obolenj drugih organov, 134 primerov pa še raziskujejo. B NA RAKI PONOVNO ZDRAVSTVENA POSTAJA. Prebivalci Rake in okoliških krajev že od junija lani nimajo zdravstvene postaje. Do takrat je zdravnik ordi-niral 2-krat tedensko. Zaradi pomanjkanja zdravnikov pa so morali delo ambulante ukiniti. To neurejenost Je obravnaval na nedavni seji tudi svet za zdravstvo pri občinski skupščini. Predstavniki zdravstvenega doma so zagotovili, da bo ambulanta na Raki ponovno pričela obratovati že aprila, Stalni zdravnik bo ordiniral 3-krat tedensko. V bližnji prihodnosti bo zdravstveni dom zagotovil tudi zobozdravstvenega delavca, in sicer 2-krat tedensko. AŽgs-n iz A OBČIMA Sevniški kandidati za poslance 3. marca se je v Sevnici sestala občinska kadidacij-ska konferenca in potrdila kandidate za republiško skupščino. V republiški zbor, kjer ima občina en mandat, kandidirata Marjan Gabrič in Jože Knez, za zbore delovnih skupnosti, kjer ima sevniška občina skupaj s krško in brežiško 5 mandatov, pa so na kandidacijski konferenci v Sevnici potrdili naslednje kandidate iz sevniške občine: ea gospodarski zbor kandidirajo: Vinko Božič, Franc Starič, Oto Šket, za kultumo-prosvetni: Jože Bogovič in Branko Zupanc ter za socialno zdravstveni zbor dr. Terezija Žnidaršič. Medobčinska kandidacijska vtonferemca se bo sestala v četrtek, 13. marca, v Krškem. Vsaka občina ima po 15 delegatov. Jože Jenčič — šestdesetletnik Jože Jenčič, predsednik ob. činskega odbora Zveze združenj borcev NOV v Sevnici, je te dm slavil šestdesetletnico življenja. Doslednemu revolucionarju, skromnemu borcu in poštenjaku, možu veselega, hudomušnega zna-čaja so za ta jubilej čestitali mnogi posamezniki in organizacije, čestitkam pa se pridružujemo tudi mi. Na zdravje, Jože! RK o gradnji zdravstvenega doma Razširjene seje obč;nskega odbora Rdečega križa so se razen članov udeležili tudi Franc Molan, dr Jurij Pesjak, Mišo Keršič in tov. Va’ant. Na dnevnem redu so bile priprave za gradnjo novega zdravstvenega doma v Sevnici, pri čemer so ugoto- vi 1\ da so prav člani RK poklicani, da se zavzamejo za izboljšanje razmer v zdravstveni službi, kamor šteje tudi zdrastvend dom. Kandidati iz podjetij Potrjeni so kandidati delovnih organizacij za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Prejšnji teden smo objavili potrjene kandidate za občinski zbor, danes pa kandidate za zbor delovnih skupnosti. Seznam je sestavljen po zaporedju volilnih enot: Volilna enota Jugotanin: Rudi Stopar, Alojz Zakrajšek in Alojz Androjna; v.e. gozdni obrat Sevnica, Ele-ktro Celje in delovišča gradbenih podjetij: Janez Kranj in inž. Vinko šeško; v.e. Kopitarna-. Franc Po-žek, Friderik Perc, inž. Martin Novak, Slavko Za-košek, Miha Senica in Jože Gole; v.e. železniška postaja z delovišči: Zdenko Kus, Anton Štern, Terezija Zagorc in Pavel Zemljak. TIS je najbolj prizadelo TEŽAVE S PREVOZI V ŠOLO. Zaradi obilice snega več otrok iz oddaljenih krajev začasno ni moglo obiskovati sevniške osnovne šole. Na pripombo, da so na neka* katerih zborih volivcev negodovali zaradi organizacije prevozov' šolskih otrok, nam je predsednica izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti Elka Grilc odgovorila, da so doslej ukrenili vse, kar je bilo v njihovi moči. če bi hoteli podaljšati proge ali kako drugače izboljšati prevoz, bi potrebovali še en avtobus ali vsaj kombi, zanj pa ni denarja. Na sliki: otroci čakajo, da se bodo odpeljali proti Lončarjevemu dolu. (Foto: Legan) V minulem letu je imel občinski proračun 1,8 odstotka izpada v dohodkih, temeljna izobraževalna skupnost sevniške občine pa kar 7,8 odst. Dohila je namreč 124.920 dinarjev dohodkov manj, kot je bilo ob sprejemanju proračuna predvideno. Načrtovalci dohodkov so se ušteli pri prispevku od osebnega dohodka in pri davku od prometa blaga na drobno, to pa sta najvažnejša vira dohodkov izobraževalne skupnosti. Vodstvo skupnosti je že zaprosilo republiško izobraževalno 9kupnost, naj pomaga premostiti to razliko v dohodkih. Kij: nezadovoljni z dimnikarstvom Ljud.;e s Kija in okolice niso zadovoljni z organizacijo dimnikarske službe, kakršna je določena z občinskim odlokom. Podobno so se pritoževali tudi v Šentjanžu. Na konferenci krajevne organizacije SZDL Mumice, kamor spada tudi Kij, so imeli pripombe tudi zaradi neredne dostave pošte. V.e. Trgovsko podjetje, Sevnica: Friderik Pečnik in Karel Žlender; v.e. Gostinsko podjetje z nekaterimi trgovskimi poslovalnicami: Ivan Svažič in Rado Umek; v.e. LISCA, ki voli štiri odbornike: Dušan Harlander, Pavla Lisec, Pavla Murn, Leon Kink, Ivanka Vilčnik, Anica Kragl, Franc Ogorevc in Miro Gačnik; v.e. JUTRANJKA: Mimica Mirt, Boris Perko, Jože Demač, Karla Popelar in Marija Vavtar. V.e. Komunalno obrtno podjetje, Sevnica, in še nekatere delovne organizacije: inž. Stane Blaznik; v.e. obrtniki: Anton Kragl in Jože Avsec; v.e. Mizarska zadruga: Franc Puhner, Branko Starman in Stane Novšak; v.e. Kmetijski kombinat: Janez Valant in Stane Camloh; v.e. kmetje, kooperati: Kristelj Janc in Jože Kozmički; v.e. prosvetni delavci, desni breg: Ljudmila Senčar, Anka Slapšek in Anton Zgonc; v.e. levi breg: Marija Šonc in Franc Zorko; v.e. domom počitka, zdravstveni dom: Kristina Stojs, Anton Starc, mg. ph. Meta Papež; v.e. občinska uprava, sodišče, postaja milice, družbeno-politične organizacije: Jože Knez, Janko Rebernik. KMETOVALCI. IZPLAČA SE ZAČETI Olajšave za kmetijstvo Kdor bo preurejal svojo kmetijo, ima po novem odloku pravico do precejšnjih olajšav Na zadnji seji sevniške občinske skupščine so sprejeli tudi odlok o prispevkih in davkih občanov, ki uvaja po- SEVNIŠKI PABERKI ■ ODLIKOVANJA PRIPRAVLJAJO. Občinski komite ZK pripravlja odlikovanja za zaslužne starejše komuniste, da bi se jim na ta način vsaj malo oddolžil za njihov prispevek v revoluciji in povojni graditvi. ■ NEOBZIRNO DO PEŠCEV. Na železniški postaji v Sevnici so se tako kot drugod hoteli znebiti velikih kupov snega, zato so tone in tone snega naložili na vagone, jih privlekli do mostu čez Savo In zmetali na pešpot, kjer hodi stotine ljudi, predvsem Boštanjčanov. Torej ni dovolj, da poti pozimi ni nihče čistil, da ni razsvetljave in da je ob vsakem dežju močvirna — nanjo so zmetali še sneg. ■ VENDARLE PRAVI PLUG. Stari leseni snežni plugi ne čistijo snega po vsem cestišču, zato so bili vozniki zadovoljni, ko je novomeško Cestno podjetje vendarle pripeljalo sodobnejši plug in razširilo vozišča. ■ KOŠARKARSKI KLUB Za soboto je bil pri občinski konferenci ZMS sklican razgovor o razvoju košarke v tem kraju. Prizadevni košarkarji so že doslej gostovali v več krajih, niso pa bili formalno organizirani. Zato so predlagali, naj bi ustanovili košarkarski klub »Gasilec« ■ POPRAVILO CESTE NA LUKOVEC. Na sestanku Socialistične zveze Radna so govorili tudi o popravilu ceste na Lukovec. Krajevna skupnost Je prispevala 350 din za vzdrževanje, ni pa ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati tudi s prostovoljnim delom. ■ O PROGRAMU IN FINANČNEM NACRTU temeljne Izobraževalne skupnosti Sevnica aa leto 1969 bo svet za izobraževanje OS razpravljati na seji 7 ponedeljek, 10. marca. Svet bo poleg tega razpravljal tudi o Štipendiranju iz sklada Dušana Kvedra in o informaciji za gradnjo doma otroškega varstva v Sevnici. Kljub temu, da je bila pred nekaj leti zgrajena v Sevnioi nova osemletka, je ta šola že sedaj premajhna in bo v tem kraju, ki se hitro razvija, treba v prihodnjih nekaj letih zagotoviti gradnjo še enega šolskega poslopja. Tudi o tem bo razpravljal svet na ponedeljkovi seji. ■ SEMINAR O VARSTVU PRI DELU. V Sevnici je že bil seminar o varstvu pri delu za ravnatelje šol in učitelje tehničnega pouka. Udeležili so se ga poleg Sev-ničanov tudi učitelji iz Krškega in Brežic. Ob koncu tega meseca ali v začetku aprila bodo seminar ponovili za tiste. ki se tega riiso mogli udeležiti. ■ CESTA NA LISCO Je od 1. maroa dalje prevozna aa vsa motoma vozila iz smeri Breg in Jur klošter. Cesto so očistiili visokih zametov z buldožerjem. ■ ZEMELJSKI PLAZ v C mam potoku, ki bi lahko ogrozil tudi cesto med Sevnico in Loko, so pravočasno zajezili, ker so odstranili toliko zemlje, da je imela voda prosto pot. ■ MINUI>0 NEDELJO Je v Bo-Stanju aktiv Zveze mladine organiziral prireditev »POKAŽI, KAJ ZN AS«. Ta prireditev je bila v tem kraju že nekaj let zapovrstjo, zato bi bilo treba aktiv ZM podpreti in nuditi ustrezno denarno pomoč, ker brez tega ne gre. ■ BLI2A SE ZOPET DAN 40 IH MUČENIKOV. zat*. vabimo vse izdelovalce in ljubitelje domačih salam in klobas, da prinesejo svoje izdelke na oceno ln poskušnjo v ponedeljek, 10. marca, ob 16. uri v gostilno Vrtovšek v Sevnici Cesta na grad št. 1. Tri najboljše sa-lame in klobase bodo nagrajene: poleg lepih nagrad bodo nagrajeni izdetovalci prejeli tudi diplome. hsk/ c: i V ) SEVNICI Na petkovem sestanku glavnega odbora za proslavo stoletnice slovenskega tabora v Sevnici so sklenili, naj bo proslava 1. maja letos, in ne drugega maja, kot je bilo najprej določeno. Proslavljanje bo trajalo od 25. aprila naprej, glavno zborovanje pa bo pred spomenikom NOB v Sevnici. Na sliki je osnutek plakata, ki bo vabil na to prireditev. (Foto: M. L.) sebno novost — davčne olajšave za tiste kmetovalce v višinskih krajih, ki vlagajo denar v preusmeritev svojih kmetij na sodobnejše gospodarjenje Poročali smo že, da so v občini ustanovili poseben sklad, z davčnimi olajšavami pa je zamisel podprla še skupščina. Dosedanje olajšave, Jo je oprostitev plačila prispevka, če katastrski dohodek ne preseže 500 novih dinarjev ali v hribovskih krajih 2000 din, vsebuje tudi odlok za leto 1969. Po novem pa se prizna 30-odst. olajšava, če je kmet v preureditev kmetije vložil 2000 do 4000 din na leto, 40 odstotkov, če je vložil od 4000 do 6000 din, 50 odst., če je vložil 6000 do 8000 din, 60 odst., če 8000 do 10.000 din, 70 odst., če je vložil 10.000 do 15.000 din, in 80 odst., če je investiral nad 15.000 novih dinarjev. Da lahko doseže olajšave, mora vložiti pismeno prošnjo še isto leto, ko je preurejal kmetijo. Izdatke mora dokazati z računi o nakupu materiala, opreme in o opravljenem delu. če na podlagi teh dokazil ne bo mogoče ugotoviti vrednosti naložbe, bo posebna strokovna komisija to ocenila in posredovala davčni upravi. Z ozirom na sorazmerno nizke prispevke od kmetijstva, ki pa glede na kmetove dohodke za marsikoga vseeno predstavljajo veliko breme, olajšave niso pretirano velike, predstavljajo pa vseeno pomembno spodbudo za urejanje hribovskih kmetij. Občinska skupščina kaj več kot toliko že ne more narediti, ker ji preveč primanjkuje denarja. SliVNISKI, VESTNIK ■ L 1SS53C3 . Trgovsko podjetje SEVNICA je znova odprlo specializirano prodajalno GRADBENEGA MATERIALA IN STAVBNEGA POHIŠTVA v SEVNICI, Kvedrov trg 25 (prej ZKl.KZNINA) OKNA # VRATA # CEMENT # OPEKA 0 BETONSKO 2ELEZO # APNO f BARVE % KMETIJSKI STROJI IN ORODJE # ROLETE # PARKET Za vrtec tudi republiška pomoč Izvršni odbor repub’ iške skupnosti otroškega varstva je v petek, 28. februarja, odobril temeljni izobraževalni skupnosti Sevnica 300.000 din republiške pomoči za gradnjo novega otroškega vrtca. S tem je zagotovljen denar za gradnjo prve etape in bod: z gradnjo lahko začeli že to pcmlad. Del denarja so prispevale delovne organizacije, del pa posebni skladi pri teme ljni izobraževalni skupnosti. Izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti ni pomišljal prispevati svoj del k dobro zamišljeni in izpeljani akciji. Davčne olajšave za kmete-borce / Prvotni predlog je predvideval, da bi kmetovalcem, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni vojni in imajo ta čas priznan v dvojnem trajanju, priznali olajšave v odstotkih od prispevka iz kmetijstva. Na seji občinske skupščine pa so to spremenili tako, da se olajšave računajo v določenih zneskih. Za udeležbo od leta 1941 znaša olajšava 1000 din. od 1942 — 800 din, za borce, ki so stopili v NOV pred kapitulacijo Italije, 700 din, za tiste borce po 9. septembru 1943 600 din, za borce od 1944 — 400 din in za borce od 1945 — 200 dinarjev. Te olajšave lahko pod posebnimi pogoji uživajo tudi vdove umrlih borcev oziroma zavezanci, v katerih družinski skupnosti žive taki borci in aktivisti. Gostinci so zborovali Sindikalna podružnica sev-niškeg/i gostinskega podjetja je imela občni zbor 19. februarja, vodil pa ga je dosedanji predsednik podružnice Maks Maršek. Govorili so predvsem o stanovanjski stiski, saj kolektiv šteje ž- 38 zaposlenih, na voljo pa je samo nekaj stanovanj. Za novo predsednica so izvolili tov. Valantovo. Razbor: če vozijo, naj prispevajo! Na zboru volivcev na Razboru so se lastniki gozdov pritoževali, češ da gozdno gospodarstvo Brežice zvozi veliko lesa, malo pa prispeva za vzdrževan le gozdnih cest In poti. Sprašujejo, zakaj ravno okolica Brega in Šentjurja no dobi nobene donar-ne pomoči za taka dela. S TORKOVEGA POSVETA RAVNATELJEV Učni uspehi se boljšajo Sprejeti so nekateri sklepi, kako bi še nadalje izboljševali uspehe v osnovnih šolah 25. februarja je bil v Trebnjem redni posvet ravnateljev osnovnih šol, ki ga je sklical Zavod za prosvetno-pedagoško službo iz Novega mesta. Na njem so obravnavali poročila o učnih uspehih v prvem polletju in poročila pedagoških svetovalcev, V poročilih je ugotovljeno, da se je učni uspeh izboljšal, za kar je zaslužno predvsem boljše delo v šolah in realnejše ocenjevanje. To je zelo spodbudno, posebno še, če upoštevamo, kako majhen odstotek učencev redno konča učno obveznost. Na več ur trajajočem posvetu so izoblikovali nekatere sklepe, ki naj bi pripomogli, da bi se učni uspehi še nadalje izboljševali. Sem šteje dodatni pouk, ki ga je potrebno dobro organizirati in zanj zagotoviti denar. Pri ocenjevanju učnega uspeha učencev je nujno uporabljati ob-jektivnejša merila, predvsem preizkuse znanja s testi. Za otrokov napredek v šoli je velike vrednosti tudi stik med šolo in otrokovim domom. Razen dosedanjih oblik, roditeljskih sestankov in obiskov na domu je dobro vzpostaviti tudi pismeni stik, več pa je mogoče vplivati na starše tudi s pomočjo tiska. Ravnatelji šol morajo oprav-1 ljati več pedagoškega dela, kar je predvideno tudi z novim zakonom, učiteljski zbori pa naj v prihodnje bolj delujejo kot celote. Inž. Mlakar novi upravitelj Damjan Mlakar, diplomirani gozdarski inženir, je bil imenovan za novega upravitelja gozdnega obrata v Trebnjem. Novo delovno mesto je nastopil s 1. marcem. Dosedanji upravitelj Nace Dežman je prevzel mesto vodje prodajne službe v tovarni rastlinskih specialitet DANI na Mimi. Kandidata sta Ciril Pevec in inž. Drago Kotar Na ponedeljkovi kandidacijski konferenci je sekretar občinske konference SZDL Tone Žibert poročal tudi o predvolilni aktivnosti ter o potegu kandidacijskih konferenc v krajevnih organizacijah in delovnih organizacijah. Predlog, naj bi tudi novo občinsko skupščino še naprej vodil Ciril Pevec, novi podpredsednik pa naj bd postal inž. Drago Kotar, je dobil ia teh shodih podporo, Prvo: več delovnih mest! V DANI opozarjajo na vse hujšo konkurenco in na nujno sodelovanje ter specializacijo Komisija za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZK Trebnje je v petek, 28. februarja, sklicala na Mimi posvetovanje komunistov Mirenske doline, vodil pa ga je predsednik komisije Janez Mihevc, poslanec gospodarskega zbora republiške Skupščine. Na tem posvetovanju so znova potrdili, da mnoge težave v občini izvirajo iz razmeroma zelo majhnega števila zaposlenih v gospodarstvu. Lani se je namreč zaradi poslabšanja razmer v Tovarni šivalnih strojev na Mimi odstotek zaposlenih celo zmanjšal. Zdaj je v gospodarstvu zaposlenih okoli 1800 ljudi, čez 1100 pa se jih mora voziti na delo v druge občine. Za letos vse kaže, da se bo zaposlenost spet povečala, ker pripravljajo načrte za razširitev proizvodnih zmogljivosti v Modnih oblačilih in KEMOOPREMI, izboljšuje pa se tudi položaj v Tovarni šivalnih strojev. V trebanjski občini so tudi skromni osebni dohodki, če jih primerjamo z zaslužki drugod po Sloveniji. Lani so v povprečju zanašali le 797 din, V vsej S'ovenl>i pa 99X V sredo Gregorjev sejem na Veseli gori V sredo, 12. marca, bo na Veseli gori pri Šentrupertu tradicionalni glavni letni sejem za govedo in konje na novem sejmišču, ki ga je uredila krajevna skupnost. Prireditelji vabijo na sejem tudi zaradi bogate izbire suhe robe, semen, železnine in drugih izdelkov. Za to priložnost bo odprto ' preurejeno gostišče bo na Veseli gori otvoritev novega vodovoda, Turistično društvo Šentrupert vabi kar največ obiskovalcev, kor bo ta dan tudi občni zbor Turističnega društva, na katerem bo Dolenjska turistična zveza sodelovala z barvnimi diapozitivi. M. KURENT V razpravi so opozorili tudi na vse hujšo konkurenco v izdelovanju alkoholnih pijač. Predstavniki tovarne rastlinskih specialitet DANA so zatrjevali, da lahko boljšo prihodnost tovarni zagotovi le tesnejše sodelovanje in specializacija dela z drugimi tovrstnimi tovarnami. Poudarjali so tudi, da bi bilo po njihovem bolj smotrno graditi tovarno za predelavo krompirja na Mimi, in ne v Trebnjem. M. L. Šentrupert: 70 let gasilstva 70 let je minilo, odkar je bilo v Šentrupertu ustanovljeno gasilsko društvo, zato so na letošnjem občnem zboru sklenili obletnico dostojno proslaviti. 20. julija bodo v kraju velike sektorske vaje, na katerih naj bi sodelovala vsa gasilska društva, ekipe civilne zaščite, člani ZB, Rdečega križa in SZDL. 3. avgusta bo svečana proslava, na kateri bodo izročili odlikovanja najbolj zaslužnim članom gasilske organizacije, 16. in 17. avgusta pa se bodo udeležili proslave stoletnice gasilstva na Slovenskem, ki bo v Metliki. Sentruperški gasilci bi radi do tega časa dobili tudi nov gasilski avto. Starega bi prodali. K temu pa naj bi jim pripomogla tudi občinska gasilska zveza. Mirna: pripravili so igro »Sin« Dramska seflccija delavskega prosvetnega društva »Svobcda« na Mimi je tudi v tej sezoni pripravila igro, tokrat družinsko tragedijo E. Gangila — »Sin« v štirih dejanjih Igralsko skupdno vodi Aleksander Leskovec, prva predstava pa bo na Mimi v soboto, 15. marca. Ponudbe za gostovanje so poslali tudi v Šentrupert, Trebnje, Mokronog, Krme'!)’, Sevnico, Novo mesto in nekatere druge kraje. p. S. OBISKOV'ALCI KMETIJSKE ŠOLE: po petih ali še več letih spet v šolskih klopeh. (Foto: M. Legan) PO USPEŠNEM ZAKLJUČKU PRVE VEČERNE KMETIJSKE ŠOLE Največ je vredno kmetovo spoznanje V petek je prvih 18 kmetovalcev končalo večerno kmetijsko šolo v Velikem Gabru - Z denarno pomočjo je šolo omogočila KZ Trebnje Z zadovoljstvom smo se po skromni slovesnosti odpeljali na prigrizek v Grabnarjevo gostilno v Radohovo vas. Z zadovoljstvom zato, ker je na polju kmetovega izobraževanja vendarle pognalo seme. Z zadovoljstvom, ker smo imeli občutek, da se krepi spoznanje, da je tudi kmečki človek potreben in željan znanja, da je pripravljen sodelovati in ustvarjati, skratka — da je naš človek ... V imenu delavske univerze Trebnje je 28. februarja zvečer v osnovni šoli v Velikem Gabru Stefan Potočnik izročil potrdila 18 obiskovalcem večerne kmetijske šole, ki je trajala dva meseca in obsegala 120 učnih ur. Pri podelitvi so bili razen vseh treh predavateljev, inž. Mihe Krhina, inž. Alojza Metelka in veterinarja Franca Bunca, tudi predsednik ObS Ciril Pevec, predsednik občinske konference SZDL Slavko Kržan, direktor zadruge inž. Slavko Nemanič in zastopnik krajevne organizacije' SZDL Tone Praznik. Prvi letnik večerne kmetijske šole so končali: Prane Sirk, Danijel Kastelic, Franc Lavš, Janez Slak, Tone Sever, Alojz Zajc, Franc Kozlevčar, ■Jpnez Bregar, Anton Fortuna, Alojz Kastelic, Lovrenc Sever, Stanislav Grčman, Stane Koleša, Jože Fortuna, Jože Tmovšek, Ivan Perko, Alojz Koporc in Anton Kanc. 2e v razgovoru na tej skromni slovesnosti se je pokazalo, da so obiskovalci zelo zadovoljni s šolo. Verjetno ~?e niti ne zavedamo, kako dragoceno je spoznanje kmetovalcev, ki brez ovinkov, fraz in olepšav povedo Fantje njeni zlati... Drobci z obiska pri Mariji Lončarič, materi 4 padlih partizanov iz Gornjega Zabukovja Padili so njeni štirje fantje, padli drug za drugim: prvi 1942. leta, drugi 1943, tretji 1944, četrti tri dni pred koncem vojne. Franci, Jožko, Stanko in 17-letni Ivan. Njihovi grobovi so posejani po vaseh pod Gorjanci. Njo so zmerjali z banditovko in bili s puškinimi kopiti. »če vas preveč ne prizadenemo, ali nam lahko poveste, kako ste sprejemali tiste žalostne novice o usodi svojih otrok?« smo pred letošnjim 8. marcem vprašali 80-letno Marijo Lončarič iz Gor. Zabukovja pri Trebnjem, mater osmih otrok. »Bild so strašni časi. Takratnega gorja in bolečine skoraj ne morem več opisati. Vse je minilo, ostali so le še spomini. Vem, da so se moji fantje bojevali za pošteno stvar. Za to stvar sem tudi sama kot predsednica AF2 v Belem griču pomagala in pri tem mislila, da tudi mojim otrokom drugod tako pomagajo.« »In kako živite zdaj sami v tej sobi občinske hiše v Mokronogu?« »Po pokojnem možu dobivam 420 dinarjev po- Marija Lončarič: »Štirje fantje, moji fantje zlati...« kojnine in sem kar zadovoljna. Včasih me obiščejo preživeli otroci, ki so po svetu, pa kaj, ko se danes vsem ljudem tako neznansko mudi! Pomagajo mi sosedi, včasih se me spomnijo otroci s šopkom cvetja. Nimam se kaj pritoževati in obsojam tiste, ki tako kritizirajo, pa jim je trikrat, ne, desetkrat bolje kot pred vojno.« M. L. 15*letni Ivan Perko, ki bo kasneje prevzel doma kmetijo, je tudi v največjem snegu prihajal peš z 12,5 km oddaljenih Vrtač. svoje misli, da samo z znanjem lahko napreduje tudi zasebno kmetijstvo in samo s pomočjo znanja smo sposobni spremeniti vse tisto, kar stalno ocenjujemo, dane ustreza. Tega so se ljudje, ki so obiskovali šolo, tudi zavedali. V Veliki Gaber so prihajali v največjem snegu, v teku predavanj se je njihovo število celo večalo. 15-letni Ivan Perko je pešačil iz 12 in pol kilometra oddaljenih Vrtač! Ni to največja spodbuda, da bi prihodnjo zimo priredili predavanja tudi v drugih krajih v občini? če bo le kmetijska zadruga Trebnje tako kot letos prispevala denar za plačilo stroškov šolanja. m. l. Trebnje: kandidati za poslance V ponedeljek se je v Trebnjem sestala občinska kan-didacijska konferenca, ki šteje 75 članov. Najprej je na tajnem glasovanju s popolno večino potrdila dosedanjega poslanca trebanjske občine Marjana Jenka za kandidata za poslanca republiškega zbora nove republiške skupščine. Druga dva predloga (Metod Rotar in Franc Kre-se-čoban) nista dobila potrebne podpore na kandidacijski konferenci, člani kandidacijske konference so se z javnim glasovanjem odločili, da soglašajo s tem, da je volilna lista 21. volilne enote, Lsamor spada tudi tre banjska občina, zaprta, ker je le tako mogoče razdeliti mandate med štirimi občinami. V gospodarski zbor kandirajo: Jože Knez, Peter Vujčič in Ivan Gole, v socd-alnozdravstvend zbor dr. Albin Pečaver in Jože Padovan, v kultuimo-prosvetni pa Jože Suhadolnik in Anton Troha. Te kandidate bo potrjevala medobčinska kandidacijska konferenca, za katero je tudi občinska konferenca v Trebnjem izbrala 20 članov. Zasedala bo v sredo, 12. marca, v Novem mestu. V soboto proslava in tekmovanje V soboto, 8. marca, bo ob 19. uri v prosvetnem domu v Trebnjem proslava dneva žena. Razen kratkega kulturnega programa bo na sporedu mladinsko tekmovanje »Pckaži, kaj znaš!« o prvem kongresu Protifašistične ženske zveze v Dobrniču, o kočevskem zboru in o drugem zasedanju AVNOJ. V tekmovanju, ki je pravzaprav dolg za lansko oktobrsko proslavo v Dobrniču, bodo sode'o-vali učenci osnovnih šoi iz vse občane, razen njih pa tudi člana mladinskih aktivov. Proslave dneva žena pripravljajo tudi v drugih večjih krajih občine. Razdejana cesta do Šentruperta Na zadnjem zboru volivcev v Šentrupertu so obiskovalci znova ugotavljali, kako nujno potrebno je urediti cesto Slavenska vas—Šentrupert—Lavrica. Cestišče bi bilo treba razširiti vsaj za 1 meter, tlakovati nekatere dele in položiti asfalt. Izvolili so tudi poseben 5-članski odbor, ki naj bi potrkal na pristojna vrata in zbral potrebni denar. TREBANJSKE IVERI ■ DENAR ZA VRTEC NI ODOBREN. Izvršni odbor republiške skupnosti otroškega varstva na predlog strokovne komisije na petkovi seji ni odobril posojila za dograditev otroškega vrtca v Trebnjem, ki so ga začeli graditi angleški mladinci. Ker za stavbo ni tehnične dokumentacije, prilagojene našim predpisom, Je izvršni odbor sklenil financirati načrt za preureditev, s tem načrtom pa se bo Trebnje lahko potegovalo za denarno pomoč na naslednjem natečaju. ■ MOST NA REKI KVAI. V soboto in nedeljo bo v trebanjskem kinu na sporedu znani ameriški barvni film, 27-krat nagrajeni Most na reki Kval, ki je dobil tudi 7 nagrad Oskar. Predstava traja dve uri in pol. ■ NACRTI MODNIH OBLAČIL. Podjetje KEMOOPREMA bo obratu MODNIH OBLAČIL v Starem trgu zgradilo pri sedanji stavbi novo proizvodno dvorano, tako da bo obrat lahko zaposloval okoli 300 delavcev. Več bomo o tem še poročali. ■ SLAB OBISK. Dickensova komedija »Cvrček za pečjo«, s katero se je prejšnjo nedeljo predstavila KUD France Prešeren iz Ljubljane, je doživela v Trebnjem slab sprejem. Neuspeha Je delno krivo mnogim neznano odrsko delo, delno pa tudi razmeroma visoka vstopnina — 5 novih dinarjev. TREBANJSKEf$tOYlCE Kandidiranih premalo žensk in mladine Na zadnjem sestanku volilne komisije pri občinski konferenci SZDL Kočevje so ugotovili, da je kandidiranje potekalo v glavnem zadovoljivo, žal pa je med kandidati premalo žensk in mladine. Na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi, ki bodo v kratkem, bodo skušali to popraviti. Razen tega naj bi v tistih volilnih enotah, kjer imajo le po enega kandidata, kandidirali še po nekaj občanov. Novi odbor KO SZDL V novi odbor krajevne organizacije SZDL Kočevje-me-sto so bili izvoljeni: Sanda Cilenšek, Vera Košir, Matija Praznik, Jože Kure, Feliks žagar, Marinko Vidoševič, Bude Urh, Anton Benčina, Metka Primožič, Stane Zemljak, Franc Jarc, Julij Pluit, Miha Majerle, Jože Berlan in Anton Hočevar, v nadzorni odbor pa Alojz Rauh, Ivan Vesel in Matija Cetinski. Volitve, imenovanja Na seji občinske kandidacijske konference v Kočevju, ki je bila 3. marca, so bili izvoljeni za člane medobčinske kandidacijske konference za svojo republiško in zvezno volilno enoto: Ivan Mramor, Janez Lunder, Jože Furlan, dr. Božidar Tomič, Jože Smolej, Hedvika Pintar, Miha Majerle, Jože Novak (DU), Rezka Ožura, Ivan Arko, Janez Merhar, Nace Kamičnik, Lado Gašparac, Lojze Rauh, Anica Šlajmer, Jože Novak (gasilci), Jože Ponikvar, Anton Benčina, Vera Bastar, in Julka Heig-man. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem In zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje: Ribnica: (cena v din za kg) krompir 1,10 0,90 sveže zelje 1,60 2,00 kislo zelje 1,75 do 1,95 2,00 kisla repa 1,75 — fižol v zrnju 4,85 do 8,75 5,00 in 7,00 čebula 3,50 4,10 česen 13,50 16,00 solata 4,50 9,00 korenje 3,90 3,60 peteršilj 5,00 — rdeča pesa 2,10 2,00 radič 11,10 in 18,00 — cvetača 3,90 4,50 jabolka 2,65 do 3,95 4,40 hruške 3,50 — pomaranče 5,00 in 5,70 5,20 limone 5,30 5,60 banane 6,20 6,20 grozdje 5,00 — jajca (cena za kos) 0,57 in 0,68 0,70 in 0,85 Predstavljamo vam kandidate Kandidacijski zbori so končani - Po sedanjih predlogih bodo na listah predvidoma do štirje kandidati, izvoljen pa bo le eden Kandidacijske konference Socialistične zveze v kočevski občini so zaključene in kandidati za odbornike občinskega zbora občinske skupščine so isbrani že v vseh volilnih enotah. Kandidacijske konference v delovnih organizacijah, kjer so izbirali in potrjevali kandidate za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, pa niso bile izvedene le še za volilni enoti gostinstva in družbenih organizacij. Na kandidacijskih konferencah so bili izbrani naslednji kandidati za odbornike: — Za občinski zbor: Volilna enota (VE) Struge: Milan Habjan in Anton Pugelj, VE Stari log: Danijel Puc in Alojz Poje, , VE Koblarji: Alojz Oražem in Anton Košorog, VE Stara cerkev: Angelca Umek in Ivan Starič, VE Slovenska vas: Ivan Lavrič, Rudolf Bartolj in Ivan Maršenič, VE Kočevje-Mahovnik: Herman Struna in Jože Košir, VE Kočevje-Rožni teren: Tilka Kovačevič, VE Kočevje — Trg svobode: Egidij Šinkovec, VE Kočevje-Podgorska ulica: Andrej Klun in Drago Pavlina, VE Kočevje-Reška cesta: Anton Krevs in Rudi Urh, VE Kočevje-Mestni log: Nada Hočevar in Frančiška Žagar, VE Kočevje-Tng svobode: inž. Dušan Oražem in Bruno Ciglič, VE Kočevje-stolpnice: inž. Miha Briški in inž. Miha Pa-pič, VE Kočevje-Cankarjeva ulica: Božo Resinovič in inž. Savo Vovk, VE Kočevje-Kolodvorska ulica: Peter Šobar, ml., Alojzij Žnidaršič, VE Rudnik, Roška cesta: Jože Novak in Tomaž Kavs, VE Rudnik: Alojz Smolič, VE Trata: Rajko Jenko in Drago Gril, VE šalka vas: Franc Furlan, inž. Stane Letonja in Ivan Mrak, VE željne: Ivan Križaj ml. in Vlado živkovič, VE Dolga vas: Alojz Pretnar, Jože Rajšel in Anton Rus ml., VE Lovild: Miha Nagu, Alojz Ivančič ’in Albert Jaklič, VE Mozelj: Alojz Stanič, Srečko Košir, Slavko Kavran in Rudolf Gabrovec, VE Koprivnik: Vlado Ober-star in Ivan Marič, VE Predgrad: Jože Kastelic in Stanko Pezdirc, VE Kočevska reka: Janez Intihar, Dušan Lavrič, VE Banja' loka: Miha Klarič in Anton Rauh, VE Fara: Franc Volf in DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ VELIKO ŠKODE povzroča odjuga, posebno po strehah. Zaledenele plošče na strehah polagoma drsijo in trgajo opornike strelovodov, kar povzroča zamakanje streh. S strehami starih ali novih stavb je bilo precej težav in škoda bo veliko večja, kot so prvotno cenili, čeprav so čistili sneg s streh. Pri tem delu so polomili veliko kritine in žlebov. ■ ■ ■ NAROČNIKI DOLENJSKEGA LISTA berejo, koliko knjižnih nagrad prejmejo novi naročniki lista, ki jim je bil žreb naklonjen. Prav je tako. So pa naročniki, ki s tem niso povsem zadovoljni. Predlagajo, da bi priredili občasno tudi nagradno žrebanje knjižnih d ari za stare naročnike, ki so naročeni na list že 10, 15 let ali celo od vsega začetka njegovega izhajanja. Pripomba Je umestna. To bi bile nagrade za vztrajnost naročnikov ■ ■ ■ PLANINSKO DRUŠTVO Je imelo v domu telesne kulture občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Hkrati so priredili tudi majhno razstavo slik društvenega foto-krožka in filatelistično razstavo enamk planinskega cvetja. Razstavljali so člani društva. Za le- tos so prejeli bogat delovni načrt, v katerem je poudarjena predvsem skrb za vzdrževanje društvene koče pri Jelenovem studencu za Mestnim vrhom (1022 m), poživitev propagande te krepitev stikov z mladino. Za predsednika je bil ponovno izvoljen marljivi Jože Adamič. Po občnem zboru je prikazal eastopnik Planinske zveze Slovenije diapozitive Julijskih Alp, ki jih je dopolnil s predavanjem. ■ ■ ■ VREMENSKA HIŠICA s potrebnimi instrumenti in vremenskimi podatki bi bila zelo potrebna. Postaviti bi jo bdlo na ustrezen prostor, mogoče pri avtobusni postaji, kjer bi jo lahko oskrbovalo turistično društvo. Predlagam, da bi se zavzelo za postavitev vremenske hišice Turistično društvo Kočevje. To bi bilo za mesto nekaj novega, za občane in turiste pa zanimivega in koristnega ■ ■ ■ NAKUPOVALCI PTIČJE KRME se pritožujejo,, da Je v mešanici skoraj 30 ostotkov raznih cm in semen, ki Jih ptiči kljub budi stiski ne pozobljejo. Vsekakor je to previsok kalo. Poskrbeti bi bilo treba, da bi bila mešanica krme sestavljena iz semen in zm ca ptice iz naših gozdov in vrtov. Anton Škvarč, VE Osilnica: Slavko Ferbežar, Drago štimac in Jože Kovač, VE Draga: Anton Pajnič in Alojz Pantar. — Za zbor delovnih skupnosti: VE Rudnik 1.: Stane Kovač ec, Ignac Križman in Franc Kužnik, VE Rudnik 2.: Miro Pahor in Albin Svete, VE Tekstilana: Tone Levstik in Mirko Rupačič, VE LIK 4.: Pavel Peček, Anton Muhvič in Veno Aupič, VE LIK 5.: Ludvik Recek, Milan Pajnič in Tomaž Škufca, VE Melamin: inž. Ivan Prezelj, Tone Kovačič in Lojze Levstik, VE Itas 7.: Branko Obra-novič, Ernest Gergar, Franc Šilc in Jože Horvat, VE Itas 8.: Alojz špoler in Anton Koleta, VE INKOP: Dominik Trobentar, VE Zidar: inž. Oto Devjak in Martin Južnič, VE Avto: Stane Ocepek in Marjan Krivec, VE Elektro: Rudi Gruden in Rudi Zbačnik, VE Trgopromet: Joža Marinč, Rudi Rauh in Drago Žagar, VE Pugled: Matija Praznik in Stane Trdan VE Oprema: Franc Artač, Jože Ilc, Rudolf Jaklič in Miha Jurkovič, VE Trikon: Ivan Zabukovec in Lucija Gruber, VE KGP 17.: Miran Smola m Feliks Vidmar, VE KGP 18.: Jože Škulj in Anton Zupančič, VE KGP 19.: inž. Anton Gregorič in inž. Anton Prelesnik, VE KGP 20.: inž. Edo Čermelj in Anton Štiglic, VE Snežnik: 21.: Ivan Ok-rajšek in Anton Bartol, VE Snežnik 22.: Tatjana Ličen, VE KGP 23.: Janez Kovač in Marjan Brecelj, VE KGP 24.: Matija Jakšič m Anton Peterlin, VE Gimnazija: prof. Miloš Humek, VE Osnovna šola: prof. Dana Jerše, Marija Benčina in prof. Mirko Levstik, VE Zdravstveni dom: dr. Marko Vizjak, VE Zavod za socialno zavarovanje: Meta Kokalj, VE Občinska skupščina: Miro Hegler. VE Družbeno politične or. ganizacije:Nace Kamičnik in Anica Arko. V vseh volilnih enotah, ki jih je skupaj 60, bo izvoljen le po en odbornik, čeprav bosta na volilnih listih v večini primerov dva kandidata, pa tudi po trije ali celo po štirje. O sedanjih kandidatih bodo dokončno razpravljali in odločali še zbori volivcev in zbori delovnih ljudi, ki bodo po 14. marcu. Volilci bodo na svojih zborih, seveda ob določenih pogojih (če bo prisotna najmanj desetina vseh volivcev itd.) lahko kandidatne liste zavrnili, dopolnili ali spremenili. Poroštvo TRIKONU Občinska skupščina Kočevje je pred kratkim izdala podjetju TRIKON poroštveno izjavo za najetje kredita pri Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani. TRIKON je zavod zaprosil za 120.000 din kredita za dobo dveh let po 2-odstot-ni obrestni meri. S tem denarjem bo podjetje nakupilo nove stroje, zaposlilo več delavcev in seveda povečalo tudi proizvodnjo. Jože Rački, cestar iz Oskrba, je bil edini proti asfaltiranju ceste Kočevje—Delnice in tudi edini, ki nam je dejal, da ni pripravljen plačevati samoprispevek za modernizacijo le ceste, pa še to le zato, ker nima denarja. Pravi, da bi bilo treba cesto razširiti in odpraviti ovinke, ker trdijo vsi šoferji, s katerimi je doslej govoril, da je preozka, čudno se mu zdi tudi, da je povsod drugod laže dobiti denar za urejanje cest, le za to cesto ga ni. (Foto: Primc) Bolje je nekaj kot nič Regionalni program razvoja turizma na Kočevskem je sicer nepopoln, vendar bodo na njegovi osnovi le lažje načrtovali razvoj turizma Svet za finance občinske skupščine Kočevje je na zadnji seji sklenil, da bo plačal regionalni program razvoja turizma na Kočevskem, ki so ga izdelali sodelavci Dolenjske turistične zveze, čeprav občina prej ni tega programa uradno naročila. Programu so turistični delavci in drugi očitali več pomanjkljivosti. Tako pri ugotavljanju sedanjega stanja program navaja nekatere objekte, ki jih v Kočevju že približno deset let ni (kopališče, smučarske skakalnice); pri načrtih za naslednjih 30 let pa so mu nekateri zamerili, da . je preobširen, predrag in podobno. Vendar je končno prevlado- valo mnenje, da je le bolje imeti program, pa čeprav je pomanjkljiv, kot nič. Na osnovi tega programa bo verjetno ocomska skupščina le sprejela svoj program razvoja turizma, ki bo izdelan za krajše obdobij e. V njem bo zajela le nekaj najpomembnejših turističnih žarišč (Kočevje z okolico, območje Kolpe). Z ZBORA OBČANOV KOČEVJA Sprejet je delovni program za letos Določeno je, katere ulice bodo letos asfaltirane in katere bodo dobile javno razsvetljavo - V bodoče naj bi sklicevali zbore občanov za posamezna mestna območja - Spet tekmovanje za čimlepši videz hiš Na nedavnem zboru občanov mesta Kočevja so občani razpravljali predvsem o komunalnih zadevah mesta, sprejeli program dela krajevne skupnosti in izvolili nekaj novih članov v svet krajevne skupnosti. Program predvideva: — da bodo letos asfaltirane Rožna in Bračičeva ulica, del Prvič podaljšano bivanje Septembra letos nameravajo v Kočevju prvič uvesti dva oddelka podaljšanega bivanja učencev v šoli: enega nameravajo odpreti pri osnovni šoli, drugega pa pri posebni osnovni šoli. To hi hil sploh prvi poizkus uvedbe podaljšanega bivanja učencev na šolah kočevske občane. Štipendirati nadarjene! 2e večkrat je bilo predla gano, naj bd v kočevski obči ni ustanovili sklad za štipen dirano e nadarjenih učencev Na zadnji seji občinske skup ščime je bilo spet predlagano, naj bi gospodarske organizacije razen za svoje potrebe štipendirale še vsaj po enega nadarjenega učenca. Vse kaže, da bo končno sklad le ustanovljen, saj vedno več odgovornih ljudi spoznava, da je koristno in celo nujno potrebno štipendirati nadarjene učence. ceste na stadion in Podgorska ulica; — da bodo dobile javno raz. svetljavo: Bračičeva ulica, nova Tomšičeva cesta in novo naselje ob Kolodvorski ulici; — da bodo ulice, ceste, parki in javna razsvetljava primerno vzdrževani; — da bo v sodelovanju s Turističnim društvom tudi letos razpisano nagradno tekmovanje za čim lepšo podobo hiš in njihove okolice; — da bo čim bolje organizirana civilna zaščita; — da bo KS tesneje sodelovala pri reševanju zadev s področja otroškega varstva, socialnega skrbstva, zaposlovanja mladine in preskrbe občanov; — da bo KS zahtevala čimprejšnjo izdelavo dolgoročnega programa komunalnih del na območju mesta, predvsem pa v novih zazidalnih okoliših K reševanju vseh teh in drugih zadev, ki izhajajo iz skupnih potreb občanov, bo skušala krajevna skupnost pritegniti čimveč ljudi in organizacij. V razpravi pa je bilo še posebno poudarjeno, da je sedanja oblika sklicevanja zborov občanov neprimerna. Več prisotnih je predlagalo, naj bi bili sestanki po posameznih delih mesta (terenih, ulicah), kar bi bilo za občane bolj privlačno. Udeležba na takih zborih bi bila večja, pa tudi razprava bolj sproščena. Krajevna skupnost bi morala vse to delo voditi in ga usklajevati tako, da posamezni dela mesta ne bi bili prikrajšani. Kandidata: Benčina in Ocepek Na seji občinske kandidacijske konference, ki je bila 3. marca v Kočevju, so s tajnim glasovanjem izbrali za kandidata za republiški zbor Draga Benčiča, kd. je dobdjl 63 glasov, in Staneta Ocepka, ki je dobil 40 glasov. Seja je prisostvovalo 63 članov konference od 75 izvoljenih. Na aprilskih volitvah pa se bodo morali volivci odločiti za enega od obeh kandidatov. Na konferenci so razpravljali še o poročilu v zvezi s predvolilnim delom, o možnih kandidatih za ostale zbore republiške in zvezne skupščine ter izvolili 20/člamsko medobčinsko kandidacijsko konferenco za svojo zvezno in republiško volilno enoto. Prisilni nakup Pred. dnevi mi je potožil znanec, da mu neka zagrebška založba grozi s tožbo, čeprav ni ničesar zakrivil. Se poleti, ko se je vrnil z dopusta na morju, je našel v poštnem nabiralniku med ostalo pošto tudi knjigo. V pismu, ki je bilo knjigi priloženo, je pisalo: »če knjige ne vrnete do 1. avgusta, vas bomo smatrali za kupca in nam nakažite 70 din (novih), kolikor knjiga stane.« Glej ga, vraga! Bil je že 5. avgust in rok za vrnitev knjige je že potekel. Znanec je brez posebnega premišljanja hitro stekel na pošto in knjigo vrnil pošiljatelju. Menil je, da bo kljub zamudi nekaj dni vse v redu. Pred dnevi pa je dobil iz Zagreba strog opomin, da mora knjigo takoj plačati, sicer ga bodo tožili. »Kaj hočem, knjigo bom moral plačati, ker sem jo vrnil po pošti in nimam nobenega potrdila, da sem jo res odposlal.« Tako bo znanec knjigo plačal, pa še brez nje bo. Proslava dneva žena Danes zvečer ob 18. uri bo v dvorani množičnih organizacij v Kočevju svečana proslava v počastitev dneva žena. V kulturnem delu programa bodo sodelovali s petjem, prizorčki in s plesom cicibani iz vzgojnovarstvenega zavoda, učenci osnovne šole in gojenci glasbene -šole. Dan žena bodo slovesno proslavili, kot je v Kočevju že običajno, tudi v vseh delovnih organizacijah. Mnogi kolektivi bodo svoje tovarišice tudi pogostili v delovni organizaciji ali pa gostiščih. Z OBČNEGA ZBORA ZB SODRAŽICA Krediti za obnovo stanovanj Tudi naprej bodo zbirali zgodovinsko gradivo -Razveljaviti sklep o dvojnem štetju let Kljub slabemu vremenu se je zbralo na nedavnem občnem zboru krajevne organizacije Zveze borcev v Sodražici precej članov Med borci je precejšnje zanimanje za stanovanjske kredite. Ti krediti bodo dodeljeni iz posebnega sklada, na katerem se zbira denar namensko za gradnjo stanovanj bivših borcev. Koliko denarja bo dodeljeno ribniški občini, se še ne ve. Potrebe, če jih ocenjujemo po številu prosilcev, so zelo velike. Tudi v Sodražici je nekaj nujnih primerov. Veliko pozornost so posvetili zbiranju zgodovinskega materiala iz časov NOB. Na tem področju so dosegli že nekaj uspehov. Dogovorili so se, kako bodo zbirali to gra divo tudi v bodoče. Seznanili so se še z novim pravilnikom o dodeljevanju družbene pomoči (priznavalnin) bivšim borcem. Novi pravilnik, ki ga je občinska skupščina Ribnica že potrdila, je ugodnejši in daje več borcem pravico do družbene pomoči. Pogovorili so se tudi o klimatskem zdravljenju članov Delo sindikata v Stanovanjskem podjetju Sindikalna organizacija v Stanovanjsko komunalnem podjetju Ribnica si je za letošnje leto zadala predvsem tele naloge: po posameznih delovnih enotah bo organizirala sestanke članov kolektiva, na katerih bodo proučevali samoupravne akte podjetja; v dogovoru z upravo podjetja bodo organizirali strokovna predavanja o samoupravnem sistemu v delovnih organizacijah; ustanovili bodo strelsko družino in sodelovali na športnih igrah gradbincev Slovenije. Sindikalna organizacija bo poskrbela za čim večjo udeležbo svojih članov v krvodajalski akcija, ki bo maja. Organizirali bodo skupinski izlet za člane kolektiva in ustanovili blagajno medsebojne pomoči. Pozabili niso tudi na 8. marec — dan žena. ZB. Lansko leto so dobili v te namene 1.200 din, ki so jih razdelili šestim članom. Predstavnik občinskega odbora ZZB NOV je povedal, da bo letos uvedena posebna zdravstvena kartoteka vseh članov ZB. Ker imajo na področju organizacije nekaj borcev za severno mejo, so razpravljali tudi o njihovih zadevah. Končno pa so na predlog članov ZB iz Slemen sklenili razveljaviti odločbo o priznanju dobe nekemu občanu, ki nima pogojev za dvojno štetje. Zahtevali so, naj se celoten postopek obnovi. -r Predrago meso Živino naj bi ribniška zadružna mesarija dražje odkupovala ali pa meso ceneje prodajala, to so na zadnji seji občinske sLcupščine Ribnica zahtevali odborniki. Predlagali so tudi, naj bi KZ kmetom, ki prodajajo mleko, razdelila vsaj del dobička, ki ga ima z odkupom in prodajo mleka. Te zahteve so izrazili med razpravo o finančnem stanju v KZ Ribnica. Ne bo zmešnjave V Sodražici sta dve volilni enoti, zato so imeli na preteklih volitvah tudi po dve volišči, ki sta bili v različnih stavbah. Volivci nikoli niso zanesljivo vedeli, na katero volišče morajo, zato so nekateri precej prehodili in spraševali, preden ^so prišli na pravo volišče. Vse kaže, da se letos zmešnjava ne bo ponovila, ker bosta obe volišča predvidoma v šolski telovadnici. **: * '> P .,''i i » V velikolasko osemletko se vsak dan vozi okrog 80 šoloobveznih otrok. Sprevodnik pravi, da so pridni, da čakajo avtobus lepo v vrsti in se ne prerivajo. Tudi to so se ze naučili, da morajo odstopiti sedež invalidu ali starejši osebi, kadar pride v avtobus. (Foto: F. Modic) ANALIZA KANDIDATOV ZA ODBORNIKE V OBČINI RIBNICA Kandidati pod drobnogledom Med kandidati le 7 žena in dva, mlajša od 25 let, 16 članov ZK in 13 bivših borcev - Doslej kandidiranih 90, izvoljenih pa bo 52 odbornikov Kandidacijski zbori občanov in delovnih ljudi v ribniSki občini so končali. Na teh konferencah je bilo predlaganih m potrjenih 90 kandidatov za odbornike občinske skupščine. Za občinski zbor, v katerega bo izvoljenih 26 odbornikov, je bilo predlaganih in potrjenih 50, za zbor delovnih skupnosti pa 40 kandidatov. Mali oglas, ki ga objavljate v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Prebere ga 100.000 gospodinj, vdovcev, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk in vojakov doma in po svetu! Poizkusite! Kandidacijlske konference so pri kandidiranju odigrale zelo pomembno vlogo, saij je bilo na njih predlagano kar 75 kandidatov, medtem ko so ostale predlagale razne družbeno-paMitiične organizacije in drugi. Precejšnje pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti v predvolilnem obdobju, predvsem na zborih vlilicev sp: med 90 kandidati za odbornike je le 7 žena; do 25 let stara kandidata sta le diva, od 25 do 30 let pa jih je 13. Največ predlaganih kandidatov je starih 30 do 39 let, in sicer 46; od 4© do 54 let je potrjenih 23, nad 55 let pa 6 kandidatov. Po narodnosti so razen enega vsi Slovenca. Po šolski izohraabd je stanje zadovolji- vo: z visoko šolo jih je 9, z višjo 3, s srednjo 21, z nepopolno srednjo šolo 18 in z osnovno šolo 33 kandidatov, le 6 pa jih nima dokončane osnovne šole. Razen tega lahko ugotovimo, da je od vseh predlaganih kandidatov 19 kvalificiranih delavcev. Po poklicih je največ zasebnih kmetijskih proizvajalcev (22) in delavcev (21). Precej moč- no so zastopani tudi uslužbenci (11), inženirji in tehniki (11), zasebni obrtniki (10) itd. Med sedanjimi kandidati je 28 takih, ki so že bili enkrat ali večkrat odborniki, vsi ostali pa kandidirajo prvič. Članov ZK je med kandidat: 16, 13 pa je bivših borcev NOV. Za poslance republiškega zbora so bili s tajnim glasovanjem predlagani: France Ilc (36 glasov), A’ojz Andoljšek (30 glasov) in Danilo Mohar (29 glasov). Predlaganih jebi-bo 5 možnih kandidatov, vendar Pavel Bojc in Janez Kozina nista dobila dovolj glasov. Grmada izgublja ugled Izgublja pa tudi prijatelje - Kriva je slabo vzdrževana cesta - Ohranimo enega izmed biserov Ribniške doline! Gre za ugled občine SPREHOD SKOZI STANOVANJSKO KOMUNALNO PODJETJE Vse dejavnosti že brez izgube Več dejavnosti, ki so v preteklih letih samostojne ali v sklopu drugih delovnih organizacij imele izgubo, zdaj uspešno posluje - Samoupravljanje se vedno bolj uveljavlja O Stanovanjsko komunalnem podjetju Ribnica smo pogosto slišali in brali predvsem slabo. Na nedavnem sestanku tega kolektiva pa je bila prikazana tudi druga plat medalje, ki je pokazala, da so bile kritike včasih prehude in so, po mnenju članov kolektiva, škodile podjetju. No, podjetje je pokazalo, da je sposobno živeti. Obračun za lani izkazuje, da so bile vse dejavnosti podjetja donosne. Opekama je vsa prejšnja leta izkazovala izgubo, lani pa je poslovanje zaključila s pribitkom, res malenkostnim, okoli 4.000 din. Se leto prej je imela 150.000 din izgube. Ta uspeh so došegli z boljšo organizacijo d&a in istim številom zaposlenim. Opekarno nameravajo . povečati in modernizirati, saj je po opečnih izdelkih veliko povpraševanje. V kratkem času, odkar se je vrtnarija priključila Stanovanjsko komunalnemu podjetju (prej je bila pod KZ Ribnica), se ie izvlekla iz iz- gub in poslala donosna. Res je pribitek še skromen, toda najpomembnejše je, da je kolektiv dokazal, da se da poslovati tudi brez izgube in da imajo možnosti za napredek. Najpomembnejša dejavnost v podjetju je gradbena skupina. čeprav je leto uspešno zaključila, je bilo na sestanku kolektiva poudarjeno, da je v tej dejavnosti še precej neizkoriščenih rezerv. Predvsem bo potrebno uvesti boljšo organizacijo dela, nagrajevanje po učinku, večjo skrb nad porabo gradbenega materiala itd. Letos se tej skupini obeta več gradenj kot lani. Komunala je dejavnost podjetja, ki je najbolj izpostavljena kritiki občanov. Ljudem pač ni vseeno, kako so občinske ceste oskrbovane. Vendar vse kaže, da bo letos na račun komunale precej manj kritik kot lani. Tudi komunala je zaključila lansko poslovno leto brez izgube. Povprečni mesečni osebni dohodki zaposlenih so 750 din. Nizka številka gre predvsem na račun velikega* števila nekvalificiranih delavcev. Z nadaljnjim izboljševanjem organizacije dela in večjo produktivnostjo pa bodo letos, tako so se dogovorili na sestanku kolektiva, povečali povprečne osebne dogodke za 200 din na zaposlenega. Naj zaključimo z ugotovitvijo, da se delavsko samoupravljanje v podjetju vedno bolj uveljavlja in da je tudi sindikalna podružnica našla pravo vsebino dela. Njen program, ki ga bodo začeli uresničevati v kratkem, predvideva,. da bo ena najvažnejših nalog strokovno izobraževanje članov kolekt^ r Ortneški in velikopoljanski turistični delavci so se na zad-zadnji seji pred občnim zborom pogovorili o novih nalogah v prihodnji sezoni. Ugotovili so, da je promet na Grmadi močno padel. Vzrok je, da cesta od Velikih Poljan do Vrha še vedno ni primerno vzdrževana, čeprav je četrtega reda. Turistično društvo pomaga vzdrževati cesto, kolikor more. Vsekakor pa je dolžnost komunale, da jo vzdržuje, saj dobi za vzdrževanje cest četrtega reda tudi denar. Nujno bi bilo treba na tej cesti nastaviti cestarja. Rešimo končno to desetletno nalogo in ohranimo Grmadi ugled, ki si ga je s svojimi izrednimi lepotami pridobila! Prav zaradi slabe ceste izgublja zdaj goste in prijatelje. Ugotavljamo tudi, da postaja dom na Grmadi le še gostilna in ni več prijetno izletišče. Premalo dohodkov Občinska skupščina Ribnica je lani dosegla za 7,30 odstotka so zabeležili pri prispevkih iz dohodka od kmetijstva in obrti. Zaradi tega so bili tudi proračunski izdatki občutno nižji, kot je bilo predvideno. Planiranim izdatkom so se najbolj približale naslednje dejavnosti: državni organi, socialno skrbstvo, krajevne skupnosti in zdravstveno skrbstvo; najmanj pa kultu mo-prosvetna dejavnost. Na seji so sklenili, da se bodo na občnem zboru temeljito pogovorili, kako bi zagotovili Grmadi napredek in kje dobiti denar za to. Vendar bodočnost Grmade ne bi smela biti le skrb turističnih delavcev Ortneka in Velikih Poljan, ampak tudi občine. Gre namreč za ugled občine in naše Ribniške doline. V. P. Pred zbori bojevniških organizacij Krajevne organizacije Zveze borcev NOV, Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev ter Zveze vojaških vojnih invalidov v ribniški občini bodo zaključile letne občne zbore predvidoma do 20. marca. Na njih bodo izvolili tudi delegate za svojo letno občinsko konferenco, ki bo predvidoma v drugi polovici marca. Najštevilnejša borčevska organizacija je Zveza borcev. Zato se tu poraja največ problemov. članstvo se stara, kar je naraven pojav. S starostjo prihajajo težave in bolezni. številni borci nimajo urejenih stanovanj. Nekateri živijo v težkih gmotnih razmerah. O teh in drugih vprašanjih bo tekel razgovor na občnih zborih, člani ZROP pa bodo razpravljali predvsem o strokovnem izobraževanju in organizaciji ljudske obrambe. v -r Potrdili kandidate za poslance V Ribnici je bila 4. marca občinska kandidacijska konferenca, na kateri so potrdili kandidate aa republiške poslance. Razpravljali so tudi o kandidatih za poslance zvezne skupščine in o kandidatih za republiške pos’amce zborov delovnih skupnosti, ki jih volijo skupno z občinama Grosuplje in Kočevje. Razen tega so izvolili 20-član-sko delegacijo za medobčinski kandidacijski konferenci v Grosupljem in Novem mestu. Razpravljali so tudi o poročilu o kand:dac:jskih konferencah in o merilih za kandidiranje, ki temelje predvsem na bcdočih nalogah skupščin; te naloge je začrtal volilni program SZDL. Več o konferenci boste brali v prihodnji številki našega lista. -r Tudi letos ne bo lahko Po dosedanjih izračunih, ki niso dokončni, bo imel proračun občine Ribnica letos 2,905.500 din dohodkov in izdatkov. Največ dohodkov bo na račun davkov in prispevkov, največ izdatkov pa za delo državnih organov, socialno skrbstvo in negospodarske investicije. Dokončno bo predvidoma proračun sestavljen in sprejet še v tem mesecu. Vse xaže, da tudi letos pri sestavljanju proračuna ne bodo imeli lahkega dela, ker se obetajo manjši dohodki, kot so potrebe uporabnikov proračuna. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ CESTA OD DOLENJE VASI DO ŽLEBIČA se iz dneva v dan spreminja v pravo razvalino. Na več odsekih Je dobesedno raz-orana, asfalt se je dvignil, tako da je pogled na razdejanje' kaj žalosten. Skoda je že zdaj precejšnja. Menimo, da je nujno to cesto od 21ebiča do Ribnice temeljito obnoviti, ker popravila zelo malo pomagajo, stanejo pa veliko. ■ ■ ■ CESTA OD BANKE do železniške postaje v Ribnici Je bila slabo plužena. Vožnja z avtomobilom po njej je že pravo junaštvo. Ob tej cesti leži tudi osnovna šola in otroški vrtec. Odgovorni za pluženje cest v Ribnici so verjetno spregledali, da Je Kolodvorska cesta pomembna prometna žila, zato bi Jim priporočili, naj ji v bodoče posvete večjo skrb kot ob zadnjem snegu. ■ ■ ■ POLJANCI SE TRDOVRATNO upirajo, da bi izgubili svojo šolo. Močan argument tistih, ki predlagajo ukinitev šole na Ve- likih Poljanah, je tudi ta, da se v tem šolskem okolišu rodi zelo malo otrok, zato ni dovolj šolarjev. Toda kdo je kriv, da je stanje takšno? Mislim, da je to več kot na dlani. ■ ■ ■ O RIBNIŠKEM »ŽUPNIŠČU«, kjer živi nekaj ribniških delavskih družin, smo v našem listu že poročali. Podobno stavbo imajo tudi v Sodražici. V njej, ki ne zasluži tega imena, prebivajo ljudje, ki si drugje ne morejo najti strehe. Stavba, v kateri prebivajo, je slaba in dotrajana, zato se prizadeti ljudje želijo čimprej izseliti v človeku primerna stanovanja. ■ ■ ■ ŠTEVILNE VOZNIKE osebnih avtomobilov je velik sneg prisilil, da so za nekaj tednov mirovali. Garaže in druge prostore, kjer imajo na varnem motoma vozila, je zamedlo. Toda kdo si bo kratil čas s kidanjem? Zato je bil promet z osebnimi avtomobili v zadnjih dneh precej redkejši. I REŠETO / Zadnja beseda na zborih volilcev V nedeljo so bile končane zadnje kandidacijske konference v krajevnih organizacijah SZDL na območju občine Črnomelj. V Starem trgu so za od-bomiškega kandidata predlagali prof Marka Kobeta, v Grmošnjicah Matijo Simoniča in Antona Pluta; v Adlešičih Ivana Grabrijana in Ivana Požeka; na Belčjem vrhu Franca Rožmana, Adolfa Tkalčiča in Alojza Veseliča; na Sinjem vrhu Jožeta Madroniča, Ivana Vrbanca; v Gribljah Alojza Starešiniča in Petra Požeka, v Tribučah Ivana Jankoviča in Zdravka Vukčeviča. O kandidatih za občinske odbornike bodo razpravljali še občani na zborih volivcev ki se bodo zvrstili med 15. in 25. marcem. Šivalni tečaj v Semiču Zavod za kultumo-prosvet-no dejavnost namerava organizirati v Semiču šivalni in krojna tečaj tovarne BAGAT ki se bo predvidoma začel 15 marca. Vse interesente vabijo, naj se pismeno, osebno ali telefonsko prijavijo Zavodu za kultumo-rpasvetno dejavnost v Črnomlju, kjer dobijo tud> obširnejša pojasni la Stroški tečaja znašajo 60 din šivalne tečaje bodo ime- li jeseni tudi v Adlešičih Gribljah. Dragatušu in na Vi nioi. K. w Dragatuš: v nedeljo »Kresniček« Za dan žena bo šolska igralska skuDina v Dragatušu uprizorila v nedeljo. 9. marca, ob 15. uri spevoigro »Kresniček«. S to predstavo bodo tudi tekmovali za Župančičevo nagra do. Pri zahtevni igri sodeluje 27 otrok, režijo je prevzela Mara štular, sodeluje pa tudi Silvester Mihelčič z elektronsko harmoniko Prizadevni igralci vadijo že od novembra, na vaje pa nekateri prihajajo tudi od daleč. Vsekakor bo uorizoritev spevoigre, kakršne v Dragatušu še niso videli, posebno za starše zanimiva. Bodo vsai videli, kaj zmorejo njihovi otroci. Manika parkirnih prostorov Svet za splošno upravo in notranje zadeve pri občinski skupščini Črnomelj je pred kratkim razpravljal o močnem pomanjkanju parkirnih prostorov sredi mesta. Ugotovili so, da bi bilo možno urediti parkirišča na sedanji tržnici, na prostoru med cerkvijo in vajensko šolo, za stavbo občinske skupščine, v bližini bivših zaporov in za prosvetnim domom. Na seji so imenovali komisijo, ki bo za razširitev parkirišč izdelala predlog in ga predložila javnosti v obravnavo. TIS razpravljala o denarju V petek, 28. februarja, je črnomaljska temeljna izobraževalna skupnost sprejela program financiranja vzgoje in izobraževanja v letošnjem letu, razpravljala o programu otroškega varstva do leta 1970, sprejela nekaj sprememb v statutu TIS in izvolila razpisno komisijo, ki bo po javnem razpisu predlagala najprimernejšega šoferja za semiškd šolski avtobus. Obširneje bomo o seji in letošnjih sredstvih TIS poroča- li naknadno. K. V. Prva pomoč tudi pri kmečkih delih Na občnem zboru krajev ne organizacije RK na Sinjem vrhu so bili navzoči prav vsi člani organizacije. Rekli so, da tako dobrega in izčrpnega poročila, kot ga je podala Sonja Mihelič, še niso slišali. Sklenili so, da bodo nabavili omarice za prvo pomoč v vseh vaseh, ki sodijo v organizacijo, medtem ko jih imajo zdaj samo v treh krajih. Omarice bodo naredili člani RK sami. Razen tega nameravajo kupiti še prenosne torbice za shranjevanje pripomočkov za prvo pomoč. Te bodo nosili s seboj, kadar bodo šli na skupna dela v gozd ali na udarniško delo pri popravljanju potov. V no- vi odbor so izvolili nekaj več mladih, za predsednika pa ponovno Jožeta Žalca. Leopolda Kreseta so predlagali na 80 konferencah V ponedeljek dopoldne je bila v Črnomlju občinska kandidacijska konferenca, na kateri so določili kandidate za republiške poslance ' Ob dobri udeležbi je bila 3. marca v Črnomlju občinska kandidacijska konferenca, ki je kot kandidata za poslanca v republiškem zboru skupščine SRS izbrala Leopolda Kreseta, predsednika republiške gospodarske zbornice. Tovariš Krese ježe zdaj črnomaljski poslanec v tem zboru, njegovo ponovno kandidaturo pa so podprli na 80 kandidacijskih konferencah v občini in ga tudi Neupravičene razlike! V Ljubljani ostane delavcu cela plača, v Črnomlju mu odbijejo samoprispevek, po vaseh pa plačujejo dvakrat in povrhu še udarniško delajo - Ljudje upravičeno negodujejo V« prebivalci črnomaljske občine plačujejo samoprispevek za večja javna in komunalna dela, ki jih bodo postopoma zgradili v štirih letih. Tu so vsi enako prizadetih Razen tega pa po vaseh sprejemajo še posebne samoprispevke, s katerimi urejajo vaška pota, gradijo ga silske domove. urejajo pokopališča. popravljajo šole itd. Kmečko prebivalstvo, za katerega vsi vemo, kako komai tivotan spreiema na svoja pleča še vrsto komunalnih del. medtem pa je v Črnomlju drugače. In vendar so v mestu zaslužki večji! Ko so nekatere mestne ulice ob zadnjem snegu postale neprevozne, mnogim lasnikom hiš še na pamet ni prišlo, da bi skidali sneg, temveč so kar čakali na delavce komunalne uprave. Po vaseh so vedeli ,da se lahko zanesejo le na lastne sile. Ceste so orali sami, če pa pluga ni bilo, so vsi vaščani prijeli za lopate. Tak primer je bil v Radencih. najbrž pa še kje drugje. Podobno je z gasilskimi domovi. Vaški gasilski domovi so zrasli in jih še gradijo s posebnimi samoprispevki, razen tega pa pri gradnji občani pomagajo z delom, če bi se v Črnomlju spomnili 'ia udarniško delo pri gasilskem domu, bi najbrž nastal kraval. Črnomaljcem pa bi de-'ili krivico, če bi jih primerjali samo z vasjo, ker so v primerjavi s prebi valci drugih mmt spet prvi. ki segajo v svoj žep Primer, v Črnomlju, kjer so osebni dohodki zajx>-slenih med najnižjimi v Sloveniji, že vrsto let plačujejo samojTrispevke za javna dela, v Mariboru, Ljubljani in še marsikje pa samoprispevkov sploh ne poznajo, čeprav so plače v teh mestih enkrat večje kot v Beli krajini. O vsem tem ljudje jaz-mišljajo. Kritike je precej! Na zadnji občinski seji v Črnomlju je o velikih razlikah v obremenitvi vaškega in mestnega prebivalstva spregovoril odbornik Franc Košir. Verjetno pa se bo oglasil še kdo. s RIA BAČER Novi modeli damskih kombinež z majhnimi tovarniškimi napakami in moško perilo po znatno znižanih cenah pri Oeleiebstih. ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR ■ MLADINA KADA PLESE - Tretji letnik črnomaljske gimna-eije je pred kratkim priredil ples v avli Prosvetnega doma. Igral je ansambel garnizona JLA, na plesu pa je bilo zelo prijetno. Včasih se je na mladinskih plesih vrtelo le nekaj parov, zdaj pa Jih prihaja več kot 100. Običajno je premalo deklet, zato polovica fantov ne more plesati. ■ DARE VALIČ PREVZEL REŽIJO — Poklicni igralec, član SNG iz Ljubljane, služi v Črnomlju vojaški rok in je prevzel režijo ameriške komedije »Naši trije angeli«, s katero bo Igralska skupina Miran Jarc tekmovala za Župančičevo nagrado. Poveljstvo garnizije je z razumevanjem dovolilo Valičevo sodelovanje, za kar so igralci zelo hvaležni. Premiero pričakujejo v eačetku aprila. ■ ZAKAJ PREPOZNE PRIJAVE? predlagali kot edinega kandidata za republiški zbor. Na seji so izvolili še 200-olansiko delegacijo, ki bo skupno z delegati iz Novega mesta, Trebnjega in Metlike določila poslanske kandidate za republiška prosvetno-kul-tumi in soci&lnoadravstvem zbor. Konferenca je naložila delegaciji, da bo na medobčinski kandidacijska konferenci podprla kandidature naslednjih: v republiški, gospodarski zbor Ivana Goleta iz Trebnjega, Petra Vujčiča iz Metlike ter Jožeta Kneza iz Novega mesta za prosvetno-fcultumi zbor Jožeta Suhadolnika iz Novega mesta in Antona Troho z Vinice, za so-cialno-zdravstveni zbor pa dr. Albina Pečaverja iz Novega mesta in Jožefe Radovana iz Novega mesta. Pošta naj bo ves dan odprta! Odkar so na dragatuški pošti uvedli uradovanje samo v dopoldanskem času, se stranke pritožujejo. Najbolj pa pogrešajo telefonskih zvez, saj po 12. uri nihče ne more dobiti Dragatuša. Razen tega je telefonskih pozivov zmeraj več, tako da bi potrebovali še en vod. O tem so vaščani razpravljali na sestanku SZDL, kjer so tudi želeli, naj bi krajevni urad vsak dan posloval. Na Črdaku bo 90 hiš in 100 družbenih stanovanj Projektivni atelje v Ljubljani je izdelal predlog zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko črdak v Črnomlju, ki se razprostira med Ulico 21. oktobra proti Svibni-ku na območju 12 hektarov. zidalni načrt je občinska skupščina Črnomelj že potrdila. Predvideno je, da bo v nekaj letih na sedanjih njivah in travnikih zraslo 90 stanovanjskih hiš in okoli 100 družbenih stanovanj v blokih. Mali oglas, ki ga objavljat? v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Prebere ga 100 000 gospodinj, vdov cfev. kmetovalcev, dijakov, uslužbenk m vojakov doma In po svetu! Poizkusite! Žal je 8. marec samo enkrat v letu! Za načela o enakopravnosti žena so vsi, za prakso jih je manj Za 8. marec bodo možje ženam nosili rože, tovarišice bodo počastili v kolektivih, mamicam bodo čestitali otroci. Voščil in lepih želja ta dan ne bo ne konca ne kraja, kaj pa sicer? Kako pa je z enakopravnostjo žena po dobrih 25 letih, odkar mio sprejeli to načelo? Izjave črnomaljskih občanov kažejo, da je načelo pri vseh spoštovano, r praksi pa je drugače. Da ne bo zamere: so tudi kastne izjeme! MARTIN TOMC, tajnik občinske skupščine Črnomelj: — Načelo o enakopravnosti žena smo sprejeli že v NOV, vendar pa se ni posebno uveljavilo, posebno na vasi. Pri nas doma enakopravnost obstaja, žena je zaposlena in ni me sram povedati, da ji precej pomagam, zlasti, ker je bolehna. Vsa težja dela opravim jaz. - JOLANDA GORUPIČ, trgovsika pomočnica pri Veletetostilu: — Tudi lakooravnost ne morem pritožiti. Mož mi je umrl, zdaj sem navezana le nase in na 18-letno hčerko. V našem kolektivu upoštevajo ženske, celo spodbujajo nas, naj bi bolj sodelovafle v samoupravnih organih. Vem pa, da povsod ni tako! ANICA PANJAN, tajnica na olj želita. Io velja tudi za botri-co, teto Zalko in teto Marjano. Vnuka in sinčkp Franci in Aleš Ivnik. Fantje Stane Senica, Ivan Mlinar in Franc Gorše iz Dol. Toplic preklicujemo govorice, ki se širijo po Crmošnjicah o Mimici Kužnik, ker so neresnične. Kdo jo je videl? Od 19. februarja zvečer pogrešajo Julijano Jevšek, 30-letno delavko IMV iz Cegelnice 43 pri Novem mestu. Zapustila je dva nedoletna otroka. Zadnji- Dragi in dobri mami in stari mami Frančiški Požes, Studence pri Trebnjem, želijo za njen rojstni dan in god vse dobro, predvsem pa še veliko zdravih let, vsi njeni hvaležni otroci z družinami. Posebne pozdrave od hčerke in njene družine iz Kanade. Iskrene čestitkr tudi sestri Faniki Mrak iz Novega mesta in svakinji Fani Požes s Podboršta. Vera ter vsi drugi IŠTiLAl Gostišče pri Treh lučkah na Sremiču obvešča goste, da bo od 8. marca dalje spet stalno odprto. Cementno strešno opeko, dostavljeno po 1 Ndin, dobite v marcu takoj. Cementarstvo, Milana Majcna 47, Ljubljana. Ekspresno očisti oblačila Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5. ščetke za loščilce. in za sejalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. tKEMP krat so jo videli omenjenega večera nekaj po 22. uri, ko se je vračala iz službe. Bila je srednje razvita, kostanjevih las, visoka okoli 165 cm. Oblečena je bila v siv plašč. Kdor bi kaj vedel o njej, naj bi javil najbližji postaji milice! Ob težki izgubi predobrega moža, očeta in starega očeta JAKOBA DIČKA upokojenca iz Slovenske vasi pri Kočevju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in dobrim vaščanom za pomoč in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali vence - in cvetje ter spremili pokojnika na zadnji poti. Najtoplejša zahvala tudi duhovščini za spremstvo in za ganljive poslovilne besede. Posebna zahvala gasilcem, Berlanovim in Levstikovim. Žalujoči: žena Marija, hči Zofka in Oton z družinama Slovenska vas, 18. 2. 1969 Ob bridki izgubi naše ljube mame, stare mame in tete FRANČIŠKE KOVAČIČ, roj. KASTELEC s Hriba pri Stopičah se iskreno zahvaljujemo dr. Vodniku za vztrajno in požrtvovalno pomoč ter lajšanje trpljenja v težki bolezni, nadalje sovaščanom, posebno družinama Cimermančlč in Gazvoda, enako vaščanom Vel. Orehka, za vsestransko pomoč v težkih dneh, pevkam in gospodu župniku za ganljive in tolažilne besede ter vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence In pokojnico v tolikem številu spremili do njenega tihega doma. Žalujoči otroci: Pavel, Ciril, Jože, Francka, Marija z družinami, sestra Ivana in brat Lojze Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš oče, stari oče in brat MARTIN IREC iz Lokvice Iskreno se zahvaljujemo vodstvu in strežnemu osebju Doma počitka v Metliki za vso skrb in nego ter vsem sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, gospodu proštu, bogo.' slovcem in sestram iz semenišča. Iskrena zahvala gasilcem iz Lokvice, tov. Pezdircu za poslovilne besede ob odprtem grobu, kakor tudi organizacijam ZB in SZDL Lokvi ca. Žalujoči: hčerke Anica, Marija, Martina, sin Stane z družinami in sestra Terezija Upokojenci Splošne kovinarske zadruge Krško se najlepše zahvaljujemo sindikalni podružnici in upravi podjetja za tradicionalno pogostitev in obdaritev. Dne 20. februarja nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena mama in stara mama NEŽA PRAH iz Kladja pri Blanci Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev' h; cvetja, posebno pa Komunalnemu podjetju Sevnica, osnovni šoli Blanca in vsem dobrim sosedom za pomoč v najtežjih zadnjih trenutkih. Žalujoči: mož Jože, sinovi Franci, Jože, Ivan in Tone z družinami, hčerke Neži, Pepca, Albina, Ivanka, Mimi, Tončka z družinami ter dvaindvajset vnukov in drugo sorodstvo. Ob oridki izrubi drage žene in ljube mamuv VIDE TOMAŽIN Podturn st. 5 Dol. Toplice se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu Gozdnga gospodarstva Novo mesto — obrat Podturn, častiti duhovščini za spremstvo, sosedom in sorodnikom. Žalujoči: mož Marjan, hčerki Milka in Vida, sinova Marjanček in Božo, mama, oče. bratje in sestre ter drugo sorodstvo. Ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, ata, sina, brata, stric9 in svaka IVANA DERČARJA iz Podgore 8 a se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili k preranemu počitku. Posebno zarivalo dr. Smrečniku, dr. Tro-bižu, dr. Zakrajškov!, sestrama Ivanki in Jul' ter ostalemu strežnemu osebju Nadalje se zahvaljujemo kirurškemu oddelku, prečastiti duhovščini in sosedom, posebno Murnovim za nesebično pomoč, TVP NOVOLES v Straži, Opekami Zalog, kolektivu montaže IMV, trgovskemu podjetju DOLENJKA, MESARIJI, SDK Novo mesto, SZDL ZROP Straža, gasilskemu društvu Prečna, govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu in še posebej Jermanovim. Žalujoči: žena. hčerki, starši, bratje in sestre z družinami Ob bridki izgub' ljubljene žene, tete MARIJE FILIP iz Šentjanža na Dolenjskem se iskreno zahvaljujemo vsem, ld so Jo spremili na zadnji poti, ji darovali vence, nam izrazili sožalje in z nami .sočustvovali Zahvala vaščanom ze. nesebično pomoč, govornikom« za poslovilne besede, še posvbej gasilcem iz Šentjanža, Cimika in Krmelja, društvu upokojencev Šentjanž za pozornost, kakor tudi župniku za pogrebne obrede. Žalujoči: mož Jože in drugo sorodstvo. Namesto venca ni grof pok. Helene Prah iz Dol. Toplic poklanja sindikalna podružnica NOVOLES iz Straže Zvez* slepih 100 din. Za prejeti znesek iskrena hvala. Zveza slepih Novo mesto Namesto veneti na grob pok. *"avle Nahtigal so sosedje z Dreke darovali slepi družini Mastnakovi 110 din. DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJU občinske konieren ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metli ka, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Pada van, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran Teh nični urednik: Marjan Moškon IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndin (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo 62.50 novih dinarjev (6.2-50 Sdin) oz. 5 ameriških dolarjev ali ustrezna druga valuta v vrednosti 5 amer* ških dolarjev - Tekoči račun pri podr SDK v Novem mestu; 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA VE- Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (068 ) 21-227 — Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo - Tiska CP »Delo« v Ljubljani