* knjižnica >
Rejski trg l
Mda)* oferojai jdbci SoaeiieUtne »•>• Mumt l)ea • rroo»l|*» -Ure)oje le odgoierje orednlMti cdboi — Odgovorni eredmlt Sten« Saltu — Tiska Mariborske titkarna e M a-t bora — Naslov eredniitve ta a prave; •Zasavski tednik« Trbovlje i. oprava robotke — Batna pn podrotnin Nerodne banke » Trbovljah 614-T-146 — List lobe Je vsako soboto — Letne aaročatita <00 din, polletne M din, fetrtletna 100 din. mesečna «dtn -PaaasMsna ttevilka 10 din — tokoptei moralo MU v erednlktvn eatfcasnete veek torek dopoldne In llb ne vtačamn
Trbovlje, 2. julija 1955
200 let rudnika Zagorje
KO SLAVIMO 200-letrrico zagorskega rudnika, ki je s svojim razvojem tako skokovito in temeljito spreminjal obraz naše doline in ga še spreminja, ter dajal v teh dveh stoletjih na tisoče in tisoče družinam kruha — POČASTIMO spornih vseh zagorskih redarskih rodov, ki so v trdnem in nevarnem delo iztrgali zemlji pod našo dolino nad dvajset milijonov ton črnega zlata, toploto za milijone družin, silo za pogon, nepregledne vrste strojev —	j
POČASTIMO spomin vseh tistih rudarjev, ki so pri težkem radarskem delu pod zemljo, ko nosiš zmeraj mrtvaško srajco na sebi, in ob strojih izgubili življenje — POČASTIMO spomin vseh, ki so z mislijo ne nase in ne samo na tekoči dan, ampak z mislijo na jutri in jutrišnje rodove bojevali nenehen boj za delavske pravice in pogumno prenašali vse trpljenje, preganjanje, zapore, žrtvovali celo življe nje in otirali pot osvoboditvi dela in delavcev, pot socializmu —
SPOMNIMO se vseh borcev in žrtev, ki jih je dala naša f dolina v narod noosvobo dilni vojni, ko je vsa domovina bojevala odločilni boj za narodno in socialno osvoboditev ter ga dobojevala z zmago.
Uvodnik v brošuri, ki jo je izdal rudnik Zagorje ob 200-1etnicj obstoja.	„. .....
Ob prazniku slovenskih rudarjev
misli tovariša Kardelja, ki je žičnega družbenega vzgajanja, nedavno med dragim dejal tu, V teh šolah rastejo vsak dan di to: »Delavski sveti So se novi kadri s tempom, ki st ga naglo in močno okrepili. Do- prej niti misliti niam« mogli, segli so gospodarski in politični Prav to So kadri, Id morajo uspeh. Pokazalo se Je, da niso prevzeti odgovornost tudi za ovira, pač pa pobuda za hitro delo komun. Brez te prejšnje razvijanje proizvajalnih stl in šole samoupravna komuna povečanje storilnosti. In drugič, »ploh ne bi bila možna.« ko je stališče boja za sociali- Ponosni smo na svojo zgodo, stične odnose posebno važno, vino; ta nam daje istočasno ogromno so pripomogli k rez- trdno garancijo, da se bodo v vijanju socialistične zavesti v radarskih revirjih socialistična naših delovnih množicah in v načela komun še hitreje razvi-množičnem Šolanju naših de- jala. Praksa pa potrjuje, da sb-lovnih ljudi za naloge dražbe- etatizem v naši lepi deželi ni nega upravljanja. Naše tovarne laboratorijska preizkušnja, maršu zdaj prvovrstne šole mno- več resnična stvarnost.
in njegov revolucionarni pomen stva. In kot med revolucijo, je s tisočerimi nitmi povezan *»ko So slovenski rudarji, tu« z življenjem in bojem delav- T času obnove dokazali svojo skega razreda. Kot je v prazno- zvesto privrženost svojemu vanju prvega maja kronana ljudstvu in partiji. Smelo lahko zgodovina svetovnega preleta, trdimo, da s# v vsem tem času riala v boju za svoje socialne rudarji častno izpolnili velike in ekonomske pravice in obenem na*°Se in žali lep prispevek k prapor za izvojevanje končne družbeni preobrazbi naše do-zmage, tako ima 3. julij za slo- »ovine.
venske radarje velik zgodovin- Revolucionarno pot, ki so jo skl revolucionarni pomen. Ta rudarji prehodili pod vodstvom pomen je še toliko večji, ker je Komunistične partije, nadalju-radarsk« delavsko gibanje bilo jejo danes na poti za izgradnjo vedno na čelu vseh revolucio- socializma in za lepšo prihod, nemih gibanj in pravzaprav nost vsega našega ljudstva. 2e lahko trdimo, da je bilo rudar- Pred leti je bila njihova zma-sko gibanje jedro delavskega povita pot poplačana z drago-gibanja na Slovenskem.	ceno pridobitvijo: postali so go-
„	......... , spodarji in upravljale! svojih
. ?• bo*atf i«kn*nJe so danes rudnih, M katere ^ ^ borili imtipot radarjem v utrjevanju dolga desetletja. Kot aktivni gra. ^jdake	’	ditelji socializma, se niso le
”!*5**® n2r^elf:	*Delu	ta prizadevali večati proizvodnjo,
oblast«. Ni je bilo reakcionar- marveč T skladu z družbe-
j* P ** J* ^ mogla iztrgati ra.	razvojem vsak dan krepili
darj«n to revolucionarno bor- socialistične odnose med vsemi benost Mogoče je bilo kupiti (jadrni. Ta boj je viden v kre-poedince in jm uporabiti za	družbenih oblik celotnega
»tavkokaze^ toda Mejijo jm družbenega upravljanja v na.
** ^‘e^4*** J	*®m tivuenjn, v pomoči razvi-
so btie bič za kapltalbem In janja obIastj ln izvajanja socia-
njegovo sodrgo. Rudarski pra- ,i8tičnib načel ter bojn proti por - zelenočma polje z zlatim birokratizma. Mnogo pa so se
Prizadevall dvigniti svojo last-jteobra»bo in strokovno zna-5°fom: ” j* bH v^dn<> s‘™bo1 nje, zavedajoč se, da bodo le V ? tako lahko nemoten« upravljali rodnem delavskem gibanju. Ce.	delovišča. Naši rudarji se
Prtv ro d«me frakcUe in sku- Mvedajo. da je to edina pot, Pine metale blato na delavski fejt,	enostranska dejav-
Pr*P”r ^'mašaie znmdo v de- b|	nsToJ nove
taraiti pokret so kljub temu, ciallstične zavesti.
^'SSS^mS£,Teet	""-1* - *-•* ***“
napredne sile odločno pobijale	_____________
demagoge socialne demokracije, f
Vse droge nazadnjaške skupine	___________
Pa niso imele nobenega pome-na. Tisto, kar se Je oklepalo reakcionarnih sil, ■» bili pred-vsem bojazljivci, omahljivci, klečeplazci la podobni. Vsak napreden radar jih je preziral in s tem dokazoval svojo predanost svoji veliki stvari.	H
Kako močne s« Mie moralne	I
sile radarskega proletariata Je razvidno iz zgodovine rudarskih stavk; obračun s »OrJu no« politične akcije ta podobno. V	I
vseh teh oblikah boja. se Je »raniti političen cflj. ki Je bil usmerjen k mobilizaciji ta dokončen obračun s kapitalizmom >n njegovim državnim aparatom. To potrjuje ravno gladovna stavka S. julija leta 1834.
Enkrat sq zasavski radarji zožil po najtežji obliki delavskega hoja za dosego svojih pravic.
Takrat so radarji pod vodstvom	■HmM
Komunistične partije organlzl-r*no stopili v gladovne stavko, tavedajoč se. da je ta edina not. ki bo mogotce Trboveljske Pretnogokopne dražbe prisilila	Kfl
n« Izpolnitev njihovih upravičenih zahtev. Tri dni so radarji v*trajali v jami. zunaj pa so	I
njih lene ta otroci nadaljevali s protesti proti nečloveškemu ravnanju kapitalističnih urogot-Trdne so bili radarji odi o. nič jih ul meglo omajati. vta javno mnenje Je podpiralo “Pravičen« zahteve notarjev.	■
PRED 21 LETI
3. julija poteka enaindvajset let, ko je v Hrastniku vzplamtel nov protest rudarjev proti izkoriščanju, proti nečloveškim pogojem, v katerih vsi ti tisoči niso megt« ne živeti ne umreti. Se tisti dan se Je gladovna stavka razširila na Trbovlje in Zagorje V zasavskem revirju je zavrelo, kakor že dolgo ne. Tokrat v takšni obliki in v tako pretresljivem protestu, da je zaskrbelo vsakega poštenega Slovenca. Ko po tolikih letih govorite s rudarji • njihovem življenju in njihovih bojta, Vam- nekako goreče in s prav posebnimi občutki pripovedujejo, kako je bilo v tistih dneh, ko so ostali v jamah in se odrekli vsemu. Drži. kot ml Je dejal rudar na Ojstrem: »Ta stvar je bila prav posebna. Kadar se je spomnim in o njej premišljujem, se mi zdi, da smo takrat ravnali - bolj po srcu kot z glavo. Se danes čutim kako se je takrat v meni nabiralo. Nazadnje j* v nas zavrelo. Vseeno je ali poginemo od gladu nad zemlje ali pod zemljo. Pa smo ostali v jamah in stiskali zobe in pesti.. « — V spomin n« to pretresljivo poglavje iz bojev rudarskega proletariata so si slovenski radarji prav ta dan izbrali kot »Dan slbvenskih rudarjev«, mestna občina Hrastnik pa kot svoj ljudski praznik.
Ob trojnem prazniku zagorjanskega revirja
Zagorjanski rudarji ta z njimi vred vse prebivalstvo praznuje te dni trojni praznik: vsakoletni Dan radarjev, pomembno obletnico — 200 let obstoja rudnika in 90-letnico rudar, ske godbe na pihala.
že minuta soboto si je Zagorje nadelo praznično obleko. Vsepovsod, zlasti na rudniških objektih vise radarske zastave
in naznanjajo vsem ljudem, ds praznjujejo radarji zelo pomembne praznike. Ob cestah no postavljeni številni slavoloki, na katerih vise naše državne hi slovenske zastave. Posebne okusno A> okrašeni rudniški objekti, na katerih vise pritrjeni napisi 1155—1955 in rudarski grbi.
Res! Prijetno je te dni v Zagorju. Ceste so polne ljudi, H se živahno pomenkujejo o prireditvah praznovanja. Vzdolž nove betonske ceste, ki je v večernih urah lepo razsvetljena Je pozno v noč vse polno sprehajalcev.
Prireditve so se začele minuli ponedeljek, ko je tov. inženir Malovrh ob navzočnosti številnih predstavnikov oblasti, rudnika, političnih in množičnih organizacij ter društev v Top. (iški gimnaziji odprl jubilejne razstavo 200 let rudnika Zagorje. Že ob prvem pogledu na razstavljene predmete je moč videti, da s® se razstavljale! resnično potrudili In razstavili tolikanj bogato gradivo razvoja rudnika Zagorje, kot nikoli po-preje. O tej zanimivi in poučni razstavi bomo poročali šc ka. sneje. Zvečer pa je bila na telovadišču TD »Partizan« uvodna slavnostna akademija.
Spored proslave 3. julija v Senovem
Letošnji rudarski praznik bodo senovški rudarji praznovali v slovesnem razpoloženju ter v okviru proslav 10-letnice osvoboditve. Na predvečer bodo po okoliških hribih prižigali kresove — gasilci bodo priredili bn-klade, rudarska godba pa bo imela promenadni koncert.
Na praznik rudarjev — 3. julija — bo ob 5. uri zjutraj budnica delavske godbe na pihala. Ob pol osmih bo pred upravo rudnika veliko zborovanje radarjev. Tu bo sodelovala domača godba, pripravljen je govor, nato pa bodm dobili najzaslužnejši člani kolektiva prizna, nje za svoje zvesto delo v obliki primernih spominskih nagrad.
Rudarji se bodo pu končani svoji slovesnosti udeležili gasilskega slavja pred novim Gasilskim domom, ki ga bodi, odprli v dopoldanskih urah Poleg te slovesnosti bodo gasilci razvili tudi svoj® zastavo- nato pa nastopili z velikim' e*'ii«Hm' va. Jami.
Popoldne bo domača veselica s srečelovom.	K.
v »VOMO «w**V*C I aasaesa#v v »
Tpb Je Mia prisiljena pogajati ta« redarji. In res! Vodstvo Uriilb* ta navidezno pristalo na ***Jtave, toda obljubo so prelo-takoj po zaključeni stavki. ** tač. TPD je takoj po stavki smilj eno preganjala vodlte-J riavke In stavkajoče rodar-?• Je prisililo rudarje, da so r®**ta nato začeli ponovno rVjuti. Id pa je bila žal ne-Kljub poraza, pe se f* ta daru ko gibanje nadaljeva-odslej ie pod večjim vpil* tata Komunistične partije.
Ttate ln le kasnejše revelu. tajtatae akcije so bile močne »■ kasnejšo revolucijo ljudstva. Večina se Je
Berbera peedmrv* ta »tatHhc vsem msestekim redarje* pošiljata eb
Dnevu radarjev in 200 letnici rudnika Zagorje
Delavski	svet	rudnika	Trbevlje-Hrastmk	Delavski	svet rudnika Krmelj
Delavski	svet	rudnika	Zagorje	Delavski	svet rudnika	Kanižarica
Delavski	»vet	rudnika	Senovo	Delavski	svet rudnika Globoke
Nat živi 3. julij, praznik slovenskih rudarjev!
Združitev Okrajnih Zadružnih zvez Krško in Trbovlje
Z hm zlita 122 urim
Zagoreti rudaril govare
V nedeljo dopoldne je bil T k na dvorani redni letni občn. zbor OZZ Krško Poroči)« uprav, nega odbor« it bilo že predhod no ppslano vsem delegatom, tako d« io s« lahko doma pripravili na razprav«
Zveza se ia * letošnjem letu strokovno preče' okrepila Kmetijsko pospeševalna službe je bala prenesena iz OLO na zvez-' Taka deva **dai na kmetijsko pospeševalni služb' 18 -Mudi Pri zvezi pa sn sledeči odbori odbor za poljedelstvo živ noret«, sadjarstvo ri nog redna štvo čebelarstvo tn kultur« :n prosveto. Ti odbon #o sestavljeni z naipreO" nih kmetov — zadružnikov ;n zastopnikov zadružnih podjetij, medtem ko ao tainik: odborov strokovnjaki •**- uaiužbenc: zveze, ki odgovarjajo za dotčno panogo
Poljedelsko semenski odbor je bil osnovan šele lani ker je bil vzrok pomanjkanje kmetijskih strokovnjakov Glavna nalogo tega odbora je v tem da skrbi za proizvodnjo in zamenjavo potrebnih količin semen :n za razkuževanje le-teh skrb1 za zatiranje rastlinskih bolezni m škodljivcev ter da zainteresira kmetovalce za čimvečjo in pravilne uporabo umetnih gnojil ter se izvajanje in uvajanje sodobnih agrotehničnih ukrepov Da bi se kmetovalci sami prepričali o vrednost: uporab, poedimh vrst umetnih gnojil in da bi spoznali vrednost različnih vret semen so bili v ta namen izvedeni številni sortne in gnojilni poskusi
Živinorejski odbor je usmeril težišče dela na širjenje pasemsko čiste vzreje, izboljšanje načina prehrane n oskrbe domačih živali, satiranje živalskih bolezni m skrb za boljše plas ranfe tn vnovčevanje proizvodov 2iv: nore j ska služba je uspešno posredovala prj nakupu plemenske živine V ta namen je bilo izko riščenih 3 mLilarde din Važno je tudi ta da Dotekajo odkupe preko KZ brez prekupčevalcev kar dokazuje visoko zavest in sposobnost zadružnikov V preteklem letu je bilo v krškem okraju 8 žrrnorejekib razstav, na katerih ne imeli živinoreje naj. boliš c. Priložnost «i primerjanje pasem
Ustanovljena Je bila v Selah pri Dobovi postaje w selekcijo i* razmnoževanie štajerske kokoši. V letošnjem letu je bilo izvotljenih 6.500 piščancev
Obnova sadjarstva poteka v smeri ureditve drevesnice zadružnega posejva Boštanj — zveza bg imela sedež v JCrškem-
Prečitana so bila privila in nekatere Spremembe teh Not»a
premog. Premog so varili kar s kanji na železniško postajo. Kasneje pa je skupno z drugimi rudarji začel delati v Kotredež. ki jami.
Sevnica ki bo imela letn0 kapa citeto okrog 40 000 drevesc Na zadružnih posestvih v Leskovcu, Boštanju. Globokem n Brestanici urejujejo sadne plantaže, ki naj bi v bodoče služile kot centri za izvajanje intenzivnega sadjarstva
Vinogradništvo je v krškem okraju kljub obsežnost: in pomembnosti prav tok g zaostalo kot ostale kmet jeke panoge. 80 Odstotkov vseh vinogradov j« starih :n so bili saieni pri prvi obnovi po napadu trsne uši Ti so sedai '»črpam obdelava je vsled n.zkih pridelkov predraga to Uh je nujno obnoviti. Za pospeševanje vinogradništva le v skladu za pospeševanje kmetij, stva določenih 3 milijone din.
Tudi čebelarstvo je pri nas precej razvito Skupno je okrog 350Q čebelnih družin Letos bodo izdelali pašni kataster ajde na Krškem polju na osnovi katerega bo čebelarski odbor -nakazoval odv;šna paeišča
Pri kmetijskih zadrugah je bilo organiziranih več tečajev kmetijskih predavanj, priredili pa so tudi več ekskurzij Organizacija zveze zadružnic je posvetila glavno skrb povezavi stikov z ženam, na vasi
Okrajna zadružna zveza ima pet podjetij: Zadružno trgovsko podjetje »Posavje« v Brežicah, uslužno® tno podjetje »Obnova« v Krškem, Kmetijsko posestvo »Matija Gubec« v Leskovcu, Kmetijsko posestvo Boštanj — Sevnice Zadružno mlekarno v Brežicah
Na zboru so razpravljali »perečih problemih kmetijskega strokovnega kadra katerega *e vedno primanjkuje Kljub pridnosti to dobri volji zadružnkov bo delo brez strokovnega kadra otežkočeno Pospeševalni odseki niso bili dovolj' ag lni ker KZ gledajo z nezaupanjem na kmeta. Ne smemo m šiiti, da kmet gleda le nase Nasprotno Tudi konservativni eno kmetje, so pa ponosni, če imajo lepo urejena posestva
OZZ je imela ie let* 1954
8,119 851 din neuporabljenih sredstev, kar h« Za kritje proračuna v letu 1955 12,367.579 din pa ie bik od Zadružnega trgovskega podjetja kar bo šlo v sklad za pospeševanje kmetijstva.
V	predračunu je predvideno »a pospeševanje kmetijstva 21 mtii-ionov 144.280 dup, za selekcijsko pgstoio > Selah 2.965.910 din, in za povečanje laboratorija 800 tisoč din. Poleg sredstev za pospeševanje kmetijstva zapopa-deaih v proračunu OZZ je odobril OLO Krško še 24900.000 din za zatiranje raznih kužnih živalskih bolezni, ze pospeševanje vinogradništva, živinoreje, sadjarstva regrese za gradnjo gnoj-ničnih jam in silosov za vzgojo strokovnega kadra itd Izdano je bilo tudi pooblastilo, da zveza lahko letos ustanavlja reorganizira in združuje podjetja ter sklepa z njimi pogodbe, odobrava poslovnike im pravilnike pospeševalnih odborov ter razpolaga s skladi Izvoljeno je bilo disciplinsko sodišče Za delegate z« občni zbor Glavne zadružne zveze eo bili izvoljeni tov. Živko Beroot, Tone Zupančič, Franc Dragan, Koleng to Franc Bnavc.
V	upravni odbor je bilo toro 1 j enih 9 to krškega to 6 iz trboveljskega okraja, v nadzorni odbor pa 3 is krškega in 2 is trboveljskega okraja.
Novoizvoljeni upravni odbor Se bo v kratkem sestal, se konstituiral ter na podlagi razprave izdelal sklepe.
Sleherni starejši, danes te upokojeni zagorski redar, bi lahko dneve in dneve pripovedoval o svojem težkem delu v jami, neštetih bojih, stavkah, uporih, preganjanjih tn težkih časih desetletja, Kdorkoli gleda njihove razorane obraze, n« katerih sj prav dobro vidni sledovi prestane««, razume, da so neuklonljivo »prenašali težke preizkušnje In pogumno nadaljevali pot za osvoboditev tg dvestoletnega suženjstva. Danes so obnemogli — toda dobr0 se zavedajo, da eo doprinesli velikanski delež temp, da lahko danes mlad rudarski r«d nadaljuje v povsem drugačnih okoliščinah svoje delo. Topla jim je pri srcu, ko vidijo, da je seme, ki so ga zasejali pred mnogimi desetletji, padlo na rodovitna tla in da je kal obrodila lep sad,
Hvaležni smo jim za vse, kar So nam dal) in naša dolžnost je, da se jim dostojno oddolžimo.
France Tomažič	slovenskih rudarjev. Odslej ee
je začelo zanj popolnoma dru-Shanc« je eden izmed mnogih, gaino življenje. Vse, kar je bilo ki je živo občutil vso peeo ru- naprednega, vsi tisti, ki so se darskega življenja. Čeprav je že drmiU	s svojo glavo
precej časa upokojen in čeprav ^ želelj ^riu lepše m ima že dokaj križev na rame- znoenejje življenje, so bdi trn ▼ nih, še vedno pridno dela. Ko pe^l rudniški gospodi, oziroma som ga iskal na njegovem sto- oblastnikom TPD Posebno se novanju, so bila vrata zakte- prance spominja nekega obra-njpna. Nek sostanovalec mi je to vodje, ki je kar užival, če j«	-
»Verjetno dela na njivi, g^^niral rudarje Za vsako ma- ho. Kadar so odstrelili, so mo-ali pa nabira travo za syoje lenkosti M TOak najmanjši pre- rali lep čas mahati s telovni-zajce!« Res! Oglasil se mi je z s^p^k	občutno kaznova*- kit da so vsaj za silo prevetrili
nTYf- ,	,,	.. val. Takrat je organizacija, zla. delovišče. Mnogokrat je nastal
»Delam,« rm je zaklical z nji. stj ^ Komunistična partija, po- v jami tudi požar, ki je upepe-ve. »Taki smo mendai vsi rudar- 1;azala svojo moč in dosegla, da ® celo progo. Pa tudi voda ni ji-upokojenet Brez dela W nas je obratovodja prenehal prega- prizanesla rudarjem, prej pobrale!«	pjgtj rudarje	Nikdar France ne bo pozabil
Kmalu sva bila v živahnem France je" posebno živahno težkih časov med prvo svetov. P°*nenku. S pravo rudarsko hu- pripovedoval o težkih časih po 150 vojno. Cesarsko-kraljevska domušnostjo je začel pripeve-	lg20 Tigl^ Case <*, cene -o- oblast je hudo pritiskala na ru-
dovati o svojem bogatem živ- skočile pLaČe rudarjev na so bi- darje. Morali so delati po dva-% . M w 101, M . le silno majhne. To l napotilo najet ur brez prave hrane Nih-Delati je začel leta 1912. Naj. narti isleo organizacijo da ie od če ni smel zamuditi »sihta«. piej v Kotredeški jami, nato v vodstva družbe zahtevala večje Kdor je zamudil le nekai mi-Kisovcu m celo v Trbovljah. pr€jemkc Vodstvo družbe teh ®ut je bil kazensko premeščen Kmalu se je vključil v Unije zak(ev Sprejelo V revirje je
Tudi stori France mi je pripovedoval o strašnih razna rab v tej jami. Ni bilo neb nih zračnih naprav, vrtali so na su-
S seje OLO Krško
ZAKLJUČNO POROČILO KOMISIJE ZA FORMIRANJE NOVIH OBČIN IN OKRAJEV —' BREŽICE DOBIJO VETERINARSKO BOLNICO — USTANOVLJENI SO ZDRAVSTVENI DOMOVI V NOVIH OBČINAH IN ZDRAVSTVENE POSTAJE — POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA OLO ZA L. 1954
odbornikom
tedaj prišel tudi centralni tajnik »Unij««, Petakovič, kd j« z rudnikom vodil pogajanja. Po. ganja so propadla Zato to rudarji eno dušno sklenil; stavkati. Stavka se je začela 27 decembra 1921 leta Zandannerija to vojaščina sta hoteli stavk« zadušiti; zaprli 90 nekaj vidnih voditeljev stavke Toda tudi ta
V petek 24 junija je bila v domu Partizana Krika 24. redna seja obeh zborov okrajnega ljudskega odbora. Seji sta poleg odbornikov prisostvovala še podpredsednik SZDL ehaavske skupnost: komun tov Kolar to tej’
pojasnjeval, da so volivci Podbočje za samostojne občino, ali pa, da ee priključi občini Videm-Krške. v odgovor mu je tov. Kolar poda', podrobno analizo gospodarske dejavnost: občine Kostanjevim to Podbočje. Ti dve občini sta povezam e
OLO pred združitvijo krške- na priključitev k OLO' Novo mesto,
OMnl zbor OZZ Trbovlje
let očesno j« imela občni zbor kovnega uslužbenca OZZ Trbovlje * mah dvorani do.
dvorani
sga Partizan i Krškem QZZ Trbovlje ima 14 kmet iških io eno kmetijsko delovno zadrugo. Za drug« so v preteklem letu ustvarile 10,467.193 din čistega dobička, kar je bdo razdeljeno na investicije, elektrifikacijo. za splošno pospeševanje kmetijstva in med razne sklade Semenogojeki odsek pri OZZ je bil zelo delaven Letošnjo spomlad so bili posajeni sortni poskusi g 7 sortam! krompirja ne petnajstih mestih Leto, so izdelal: popis stanja vgeh strnjenih sadnih nasadov Skupno le okrog 80 ha plantažnih nasadov Na polju živinoreje so pričeti z delom takoj py prihodu stro-
V trboveljskem okraju ie 8000 govedi. Pričel: so že z uvajanjem molzne kontrole in rodovnikom Leti* je bilo o živinoreji preko 70 predavanj predvsem o krmljenju, negi itd
Prirejenih je biflo tudi nekaj izletov ;n ekskurzij, kmetijska zadruga, Izlake pa je e pomočjo OZZ priredila manjšo razstavo in premovenje živine.
Delo OZZ |e bilo dvomno mnogo boljše od lanskega Naijvečjo pažnjo eo posvečali semen »gotskemu to -sadjarskemu odseku manj pa so napravile v živinoreji Zadruge eo pravilno zajele odkup klavne ih plemenske živine todn mesarski obrat1 teh cen niso upoštevali
gia to trboveljskega okraja v obe«veko skupnost komun-Največ časa so se zadrževali pri pm to tu* glavni točki dnevnega reda —- poročilu okrajne komisije ta formiranje novih občin to okrajev. Tov. Kblar je kot predsednik imenovane komisije podal zaključno poročilo.
Komisija je pričela e delom že v jeseni. Sprva je obravnavala važnejša politična vprašanja. V glavnem se je opirala na pojasnjevanje predlogov na novo teritorialno razdelitev to rta pripravo osnutkov statutov in druge sklepe in odloke Najtežje je bilo rešiti problem občine Kostanjevice In Podbočja, kjer so letos ne- P°le9 splošno družbenih in eko-
nomskih problemov prišli do izreza *egativni politični momenti, ki eo zelo kvarno vplivati na celgto. Prev zarod1 tega je
poteg tega pa sto obe občini hr razrito dolenskega značaja.
Kot j« znano, bodp 1. septembra v vaej naši državi pričele deleži nove občine to okraji. Tako bodo imeli 4 mesece časa za po polno ureditev poslovanja. Komisija je predlagala, da bi v norih občinah krškega »kraje bilo sledeče število odbornikov; v Brežicah 49, Kostanjevici 17 (to *e w ih"
dem-Kršk Senovem 21 Okrajni odbor Trbovlje bo imel 106 odbornikov, in to 61 okrajnega zbora in 45 odbornikov zbora proizvajalcev.
Iniciativni odbori za formiranje komun morajo do 5. julija predložiti statute bodočih občin, nadalje predložiti predlog za formacijo ljudskih odborov, ko-njlsij to svetov to predlog ta s4-
: priključi,Novemu jnestu), Vi-sm-Krško "35, Sevnici 41 to na
v zloglasno trboveljsko »eigla-no«, ki so jo upravljali sami vojaki. Mnogokrat so se rudar, ji v jamj onesveščati, ker niso ijneli jesti.
Po prvi svetovni vojni se ni mnogo spremenilo. Nova kraljevska oblast' je rudarjem obetala, da bodo zasavski revirji »druga Amerika«. Pa so rudarji namesto blaginje dobili še več žandarjev in vojaščine, ki je zatirala napredno miselnost rudarjev. »Druga Amerika« se je spremenila v pekel za rudarje. Kajpak so rudarji iskali rešitev v stavkah.
Ob kancu najinega pomenka j« France dejal:
»Dal Veliko smo prestati v tistih časih. Kaj takega se v naših revirjih ne bo več dogajalo. Še nam, upokojencem, je toplo pri srcu, ko vidimo, da je dandanes rudar močno upoštevan in da ga vse spodtuto. To ie veliko, zelo veliko..,« Potem je odSel na delo...
Tone Krauskopf
ukrep rudarjev ni omajal. Te- Čeprav že ves oetveL je teden kasneje je bila stavka kon- variš Tone Krauskcupf še vedno čgna. Rudarji so dosegli del delaven. Kar vidno se je razvt-svojih pravic. Povišali so se Jim selil pomenka o rudarjenju v prejemki dosegli so draginjsko zagorskem revirju.. Tome je doklado ln Se nekatere druge eden mnogih rudarjev, ki prav manjše ugodnosti.	dobro poznajo zgodovino tega
France je za hip umolknil, najatarejšega revirja v Slove-Zagledal se je skozi okno, kot niji.
da bi vrtaj po spominu in pov. 2to nekaj let uživa zaslužen zel:	pokoj. Toda kot vsi drugi upo-
»Dandanes je v našem rudpi- kojeni rudarji, tudi on ne more ku vse drugače. Jame in pose- živeti brez dela. Zlasti dobro »c mezna delovišča so mehanizira- spominja, ko so okrog leta 1880 na. Takrat pa še lopat nismo začeli besedičiti, da v Zagorju imeti. Uporabljali smo »tri gl e« ni več premoga. Res so za ne.
na celoto Prav zarao tega je misij m cvetov m premog za sa- in »kroce«. Na kakšne zaščitne kaj časa rudnik zaprti, toda kaj bil problem teh dveh občin dol- atomizacijo Prav teko morajo ti oblcke rh sploh ^tj nfen>0 km^u ^ ga Mčeli^)et pridobi-go nerešen pri odboru zb formi- odbori dati OLO pismena poro.	- v	,	‘
Skupen zbor OZZ Krško In Trbovlje
Nejetirejši med delegati to predsednik nadzornega odbora OZZ Trbovlje tov Kolenc je otvorii občni zbor io pozdravil navzoče Zn delovnega predsednike ie bil izvoljen tov Pečnik Po iz vol tri potrebah komisij ie predsednik OLO Krško tov Zu pančič pozdravil navzoče ter v kratkem obrazloži, nujnost združitve ob* wei Prav zaradi raznolikosti v strukturi gospodarstva v krškem kakor tudi v trboveljskem okraju je nujne, da •e zver združita, da »e čmbolj zbližata delavec — rudar to naš kmet Spodnl’ del Poeavla bo te-
žil za tem da bo zalagal industrijske kraje e kmeti je ktoti pridelki le-t- p* bodo materialno podprk kmetijstvo Za dvig kmetijstva nd#o bila do sedai dana zadostna sredstva, aa področju ustaooritv-. kmetijstva smo še precel zaostali tn če ne bomo imeH tesne povezave med delavc ln kmeti, se te zaostalosti če ne bomd tako km»lu otresli Ko govorimo o mehanizaciji, moramo l«-to prilagoditi strukturi kmetititva Naše gospodarstvo moramo razvile!. v blaginjo posameznikov n celote, kor pa ie odvisno le od dobre votle naših delovnih ljudi
ranfe oblasti to občin Končno |e Č!l« e kakšnimi prostori razpola-bllo sklenjeno da se priključita ga jo tako za občine kot za kw novomešk skupnosti komun. jevne pisarne ter kakšen toven-Ljudski poslanec tov Kerin ie tar imajo na razpolago-
NOVOUSTANOVLJENA VETERINARSKA BOLNICA V BREŽICAH
Veterinarska bolnica v Breži- OLO te izdal odločbo a prene-
cnh bo v najkrajšem času dograjena. OLO je izdal odlok o to Ta bolnica bo nudila zdravstveno varstvo ia pomoč živini, obenem pa bo zatirala kužne živalske bolezni Bari k se bo tudi z umetnim osemenjevanjem Za vršilca dolžnosti upravnika jr bil imenovan veterinar tov Janko Bizjak.'’
Ker stojimo neposredno pred prehodom na novo komunalno ureditev j« nujno da dob bodoča občna svoj zdravstveni dom •41 postajo, na katere bodo vezane manjše enote kakor pomožne zdravstvene postale, posvetovalnice. babice m drugo
POTRJEN.JE BIL ZAKLJUČNI RAČUN OLO KRŠKO ,	ZA LETO 1964	,
Zaključni račun OLO Krško za je predložil pravila sklada, leto 1954 'ickaauje
smeli Se -kopalnic tri b i«, vati. Njegov oče je začel delati Mnogokrat so rudarji pozimi ž® z! osmim letom, pa tudi sam prihajali z dela domov popolno- je zgodaj prijel za kramp ln loma zmrznjeni,	pa to.
Sele na kraju najinega po- . Najbolj zanimivo je njegovo menka ml je France povedal,	pripovedovanje o dninah. Pred
da je žc 1925 leta poeta 1 komu-	mnogimi desetletji ao delali ru-
ie	«q«i ouukdo q pre ne-	to8** d« je bil nekajkrat ni"	dalji za zelo pičle dnine. Žani"
banju	Okrajnega	zdravstvenega	darskl zaupnik tn da ga je Par-	mivo je to, da so pazniki kar
doma	v	Krškem	in odločbe o	taja vzgajala v borbenega ru-	sami določevati, koliko bo kdo
darja. Po prihodu okupatorjev	zaslutil. Navadno so <UWj dni-
je Franic vedel da ne sme ča-	ne kar po obrazih. Tako se ,1e
k ati doma. Pri velikem napadu M -~m na iandarmarljsko postajo je bil zraven ln prvič pokazal, da se zagorski rudar ne bo nikdar udinjal okupatorju.
ustanovit v:	zdravstvenih domov
v Krškem. Brežicah Sevnici in pa Senovem, ter zdravstvenih posta, na Bizeljskem’, Kostanjevici to Krmelju Imenovani so bili tod: upravniki teh domov oz. zdravstvenih postaj V Brež cah je upravnik dr Peček, Krškem dr. CaicŠ. Sevnici dr Pungrašič, ne Senovem v d; ' dr Cakš. Na zdravstveni postaji Btzeljek0 je
Franc Ludovika

1954 izloaeuje 476,829.289 din dohodkov tn 421,154.732 din udatkov Višek 55.674.557 dm bo porabljenih za kritje rednih Izdatkov proračuna za leto 1955. Zaključni račun finančno Samostojnih zavodov za preteklo leto lekaiufe 101,881 315 dinarjev dohodkov 95,269 248 din zdatkov Višek dm 6,838.934 bodo razdelili med sklade ustanov, primanjkljaj pa bodo krilil iz proračuna. Zaključni računi skladov izkazujejo 93,810 547 din dohodkov. 90,379 182 din izdatkov to 3,431.365 dm viška kar se smatra kot dohodek skladov v tem letu.
*
Upravni odbor sktoda m kre 4 tiranje geaditve stanovanj ki je bil imelfc««« na zadnji eeji,
pripetilo, da so lenuhi dobiti mnogo večje dnioe kot pridm, delavni rudarji.
Toda Tone se ni dali Ko ie vsakega prvega dobil svoje služene prejemkv, je videl da _	so vsi delavc: prejeli premalo
Tudi France Ludovika je sta- denarja Tako so odšli v pisarno .	- rejši, danes že upokojeni rudar, In zahtevali pravico. Sok ko j;m
uprovnik dr Dečko. Kostanjevici ki zelo dobro pozne zagorska re- je Tone dokazal, d,: so delal res dr. Križnič m v Krmelju dok- vir.	toliko časa. so dobili zahtevano.
Mlad. zelo mlad. Je eačel de- Prav dobro p« se epom nje oblati v rudniku Ko sem ga ob* tovega pripovedovanja da so v*c iskal na njegovem domu, ml je tkte rudarje, ki ao prihajali v pC z leskom v očeh pripovedoval samo »reklamirat«, pretepali z mnogo zanimivosti - rudarjenja bikovkamt pred nekaj desetletji.	Se mnogo odlomkov iz rudar"
že leta 1908 je začel delati sle ega življenja jc vedel pov6' V Znojilah. kjer so iskali an- dati Tohc. Zal nam prostor nC timop. Kasneje, sta • tovarišem dopušča, da bi vse njegove z3' odšla v & <mn1k. kjer sta n« Vr- nimtve dotivljaje opisali, hovnlkovi njivi našla premog. Skupno z n.intctimi upokoj®" To -je bil lep dogodek za oba nlm rudaril bo tovariš Ton® mlada rudarja. Kmalu je začelo prazpoval letošnji trojni pr®*" delati v Semniku kar 42 rudar- nik zagorjanskega revirja. P®' jev ki »o rvr|^H*v»tt rt-flfrrv-o*,
tor Turk Za upravnika obratne ambulante na Vidmu je bil Imenovan dr. Krištofič
P Po
odloku , e načinu plačevanja m uporabe sredstev Ijreditnlh skladov za zidanje stanovanjskih hiš. sklepe pogodbe o p Osoj lu z« graditev stanovanj s koristniki posojil Narodna banke. pri kateri bo vložen skled Pogodba rolto ko le potrdi upravni odbor
OLO j« izdal garancijska izjave nasledn|:m podjetjem: Gradbenemu podjetju »Gradbenik« Brežice se obratni kredit v znesku 2 mtiljonov din. Pletilnid Dobova 3 milijonov, GMnokopu in premogokopu Globoko 2 milijona, Ljudski potrošnji BrežVe 1,614.000 to občitvkim tjudaVm odborom Čatež Krme1!, Boštanj Veliki Dolina in Vel Trn. Ravnatelj Tovarne čokolade in likerjev Brestanica je prav tako za-
prosil za garancijsko izjavo t* omenjeno podjetje, n sicer za 1,980.000 dinarjev Zbor je pred log sprejel, vendar bo Gospo-dan kl svet OLO zadevo proučil. Prav tako je zbor pooblastil’ gospodarski! svet, da lahko izda garancijske izjave občinskim !ju4 kim odborom, ki bodo v kratkem zaprosili za te, vendar bo tudi v teh primerih omenjeni svet zadeve proučil
nosno bo Sel v sprevodu z drugimi mlajšimi rudarji in sc o® tej priložnosti spominjal prehojen« pot/ skozi desetletja in de" setletja.	Milen
POPRAVEK K CT.ANKU »KONČNA UREDITEV« Meja med Hrastnikom In P1*' tleče se bo samo nekoliko *Pr^ menila In sicer gre k Hri? ku le manjši del naselja Sir j v ostalem pa spada naselje *** Je k Radečam.
red skoraj dvema 10. letima mi je ded pripovedoval zgodbo, pravzaprav mi jih je pripovedoval več: toda zgodba o nastanku premoga se mi je globoko vtisnila v spomin in je še danes nisem pozabil. Spominjam se Se prav dobro, da je ded na koncu pripovedovanja pribil: sicer pa to ni zgodba, to k resnica, ki sem jo slišal od mojega deda.
Domačija Klinčevih ni bila kdovekaj velika. Nekaj ome zemlje, košček vinograda, pred hišo zaplata vrta in kameniti laz, kjer so sinovi pasli živino. Zemlja je dajala le toliko, da se je družina s težavo preživljala.
Sinova Jozej in Franc sta skupno s sinovi drugih kmetov najraje pasla živino na kamnitem lazu, kjer je bil čudovit razgled po dolini. Fantini, oblečeni v raskave lanelaste srajce in čez kolena segajoče reševinaste hlače, pripete okrog pasu z na pol izdelano vrvjo, so se zbirali vsak večer ob zahajajočem soncu in strmeli v vijugasto srebrno kačo, ki se je divje zaganjala v bregove. Strmeli so v reko Savo. Kadar koli je po Savi priplula težko otovorjena ladja, z osmero ali tudi več vesli, so zagnali tak vik in krik, da so ladjarji prenehali veslati in se začudeno ozirali tjakaj, od koder je prihajalo vpitje. Videč gručo fantov na vrhu hriba, so ladjarji vstajali in jim divje mahali. Kajpak so jim mahali tudi pastirji. Pogosto je imelo to snidenje pastirjev in ladjarjev nevarne posledice, kajti ladjarji so se tolikanj zamaknili v hrib, da se je ladja nevarno približevala čerem in so jo komaj izvlekli v pravi tok. Prav to je pastirjem godilo, kajti njihovim očem se je nudil prelep prizor, ko so se ladjarji uprli v vesla in je ladja kot puščica šinila v sredino struge. Še dolgo so se smejali in ugibali, kako bi se ladja razbila na tisoče koščkov ob ostrih skalnih čereh.
Jesen se je nagibala h kraju. Pritisnil je zgoden zimski mraz. Pastirji, med njimi tudi Jozej in Franc, so sleherni dan kurili ogenj. Suhljad je prasketala in dajala omamno toploto. Nekega večera ognja niso pogasili, preveč so bili zavarovani v dolino.
Milan Vidic:
KAMEN GORI
ZGODBA O ZAGORSKEM PREMOGU
Spet je pognal obe kravi in oral naprej. Hip kasneje je plug spet Skrtnil ob nekaj trdega. Debele potne kaplje so lile z njegovega obraza, ko je pobral še večjo kepo črnega kamenja... in na to še eno. Hip kasen j e je pritekel po robu njive sosednji kmet in se zadihan ustavil ob robu njive.
»Slišiš, Klinc! Na moji njivi je vse polno tistega >kolna.< Klinc ni utegnil več skriti svoje kepe. Brez besed mu je pokazal svojo. Obupano sta strmela v rjavo mastno zemljo, kot da bi pričakovala iz vlažnih brazd odgovora... zemlja pa je molčala, toda obema pa se je zdelo da šepeta: »v svojih nedrih skrivam neizmerno bogastvo, blaginjo, delo, trpljenje, vojno in smrt.* Spogledala sta se in brez besed zapustila njivo.
Nekaj let je minilo brez posebnih dogodkov. Pač pa so v teh letih še drugi kmetje našli čmo kamenje; na njivah, travnikih, vinogradih in celo ob obromkih gozdov. Klinc se je v teh kratkih letih ves sključil vase. Postaral se je; nikomur ni privoščil lepega pogleda ali prijazne besede. V svoji notranjosti je slutil, da se pripravlja nekaj velikega, nekaj strašnega, kar bo temeljito spremenilo obraz njegovih priljubljenih hribov. S težkim srcem je pričakoval tistega usodnega dne, ko bo prišel človek in spoznal vrednost tega prekletega kamenja. Posedal je pod košato lipo in zamišljeno tuhtal. Se nekajkrat se je odpravil na svoje priljubljene njive, toda ko je nekoč še v svojem vinogardu brcnil ob nabreklo plast zemlje, iz katere se je izkota-
' iTrrr'
Zagorje pred
mnogimi
Spokojno so spale domačije. Le Jozej se je nemirno premetaval po šumečem senu. Naenkrat se je zagledal proti zamreženemu okencu, skozi katerega je prihajal čuden živordeč sij, ki je v trenutku napolnil s svetlobo temačen hlev. Pognal se je z ležišča in stekel na plan.
Njihov laz je gorel! Pomencal si je zaspane oči, zdelo se mu je, da sanja. Ne! Prav razločno je videl škrlatnordeč ogenj in visoke zublje, ki so švigali v zrak. Na vso moč je stekel v hišo, divje udaril ob debela hrastova vrata in zavpil:
»Oča, oča, vstanite! v našem hribu gori kamen!«
Danilo se je, ko so kmetje in delavci, ki so popravljali nasipe ob Savi stali ob vznožju hriba in opazovali čmo gmoto, ki je pošastno gorela. Nek tujec je dejal staremu Klincu:
»To je kamen, ki mu pravijo pri nas zmajeva kri, v svetu pa »kolne«. Klinc ga je sovražno pogledal.
»Molči! Kdaj si še videl, da je kamen gorel? Bog se je razsrdil nad našimi grešnimi dušami in nam je poslal kazen božjo.«
Tujec pa ni odnehal:
»Kakšna kazen božja? Slišal sem. da po svetu kurijo s tem kamenjem peči v fabrikah. Namesto lesa jim služi!«
Sivolasi Klinc ga je pisano pomerjal.
»Bodi to ali ono: hrib mi bo zgorel! Se tisto bore paše ne bo za živino več.« Poklical je oba sinova in se napotil s povešeno glavo domov.
Novica o gorečem kamenju se je raznesla daleč naokrog. 2e naslednji dan je Klinc oral za ozimino. Pri tretji brazdi je lesen plug udaril ob nekaj trdega. Krave so obstale. Klinc se je sklonil in pobral kepe črne gmote. Čudno se je svetil kamen v jesenskem soncu. Klincu je ušlo:
»Zlodej: podoben je tistemu, ki je gorel na hribu!« Zvedavo ee je ozrl na okrog in planil na rob njive. Pograbil je pest dračja in zakril z njim »Črni kamen.«
led.
lil črni kamen, ga m nihče več spravil od hiše. V dolini je završalo. Od nekod je prišel človek, bojda je bil en grof, razgrnil bele listine in se odpravil priti Klinčevi domačiji. Klinc je sedel pod lipo in čemerno gledal predse.
Tujec ga je ogovoril v tujem jezOcu. Nekaj časa sta govorila tiho, toda malce kasneje je iz hiše priletela njegova žena in začudeno obstala. Stari je tolkel po debeli hrastovi mizi, iz ust mu je silila bela pena in ponavljal:
»Nikoli! Nikdar: na moji zemlji ga ni... Po-
gledala. Jozej, nekoliko bistrejši od Franca je vedel; če ne tem, bo prišel drugi... tretji. Franc — mlad gospodar ni hotel prodati Brata sta se sporekla. Končno je tujec zemljo dobil. Jozej
s svojo spakedrano govorico zanesti v dolino zmešnjavo. Težki parizerji so grmeli preti savskemu pristanišču in Trojanskemu klanca. »Koln« je dobival veljavo. Cez noč je zrasla is tal velika mrka stavba, H so jo ljudje imenovali »fabrika«. Prihajali so trgovci s svojimi rejenimi trebuhi in kar pod lipo prodajali čudne stvari. Ob večerih so ee zbirali pri nekem »birtu«, ljudje ki so nosili neke visoke trde cilindre In sovražno gledali ubogo rajo, M je prihajala z dela.
Jozeja je pri nekem delu, deset metrov globoko, omamil čuden vonj. V zadnjem hipu sta ga rešila sinova. Nato je iz odprtine švignil ognjen zubelj. Od strahu ga je zadel mrtvoud. Jozej je postal prva žrtev črnega kamenja. Moral je ostati doma brez zaslužka. Ko je prišel prosit podpore, se mu je gospoda smejala. Za-
* • -t ! m
y' .
■'*?' ■; . ’
F!
„ \
Z	—



je postal njegov prvi dninar. Mati m starejši brat sta zaprla za njim debela hrastova vrata.
Jozej je ves sključen s težko rovnico grabil premog v »trigL« V križu ga je boleče zaščemelo, da se je vzravnal, brcnil rovnico vstran in ee ozrl po dolini
Usta so se mu skrivila v bolesten nasmeh, ko se je nenadoma spomnil očetove smrti. Spomin ga je prevzel, da je jel razmišljati.
Štirideset tet je že tega. Pogled mu je splaval proti domačiji ki se je krčevito držala na cedri pedi zemlje. Vse drugo so bratu vzeli. Tam gori je največ premoga, še malo, je pomislil, in domačije ne bo več. Pogoltnili jo bodo plazovi
Stisnil je pesti in zamrmral: »Prokleti! Tisti, ki me je najel je bil kar dober. Lahko sem delal. kolikor sem sam hoteL Potem so prišli drugi Eden krveločnejši in pogoltnejši kot drugi. Domačije so plahnele druga za drugo. Cvetoči vinogradi so se spreminjali v kupe brezlične gmote.«
Pogledal je na drugo stran, kjer sta delala sinova.
»Na površini ga kmalu ne bo več! Treba ee bo zariti v zemljo, globoko pod zemljo. Cim globlje bomo iti, več bo tujcev. Za vsako ped zemlje se stepejo. Zadnjič nam je nekdo nadel neko ime.., kako je že dejal?...« knapi! Ime se nas je prijele. In tisti prekleti »gutmani ali kako jim že pravijo, kar naprej vohljajo okrog nas in priganjajo. Sineva me nočeta poslušati da bi ee odselili in kje daleč najeli zaplato zemlje. Knape bosta postala, prava pevca ta knapa... Za tistih par grošev bosta garala dvanajst, šestnajst ur... od zore do mraka. Gospod pa pridigajo s prižnice, da bomo dobili boljše plačilo na onem svetu... Hudič ga vzemite

“"NŠjSeiiil
' :
berite se, zlodej vas vzemi. Dokler bom živel... na mojem ne...« Potem je mahnil na tla. Ko sta se tujec in žena sklonila, je starec poslednjič s steklenimi očmi zasikal:
»Ne!« Njegova žena je kriknila. Starec je umrl. Slutnja, da tistega trenutka ne bo prenesel, se je izpolnila Zadela ga je kap.
Nekaj tednov nato je tujec ponovno potrkal na vrata Klinčeve domačije. Brata sta se spo-
Ene nojsnadenttfKh kopalnic uh Balkanu
v zemljo in znova začel »trigl«, kajti po hribu je
Besno se je
nakladati »koln« v prihajal »gutman«. "
Dolina je oživela Kakor čebele okrog cvetja tako so se knapi zaganjali v zemljo in lomili debele plasti vse bolj iskanega »kolna«. Iz leta v leto se je kaj spremenilo. Jozej in drugi dninarji niao razumeli vsegq tega Prihajali so ljudje tuje narodnosti; Cehi, Poljaki in drugi bi
Nov izvozni jašek ne Lo-loafc pri Zagorje
čudeno so ga ogledovali, ko je stal pred njimi ves majhen, vrteč v roki star oguljen klobuk.
Nekdo od frakarjev je segel v žep in mu pomolil dva groša Takrat se je Jozej vzravnal, v očeh se mu je zabliskalo in zarjul:
»Kaj dva groša? Pritepenci! Dva groša za petinštirideset let celodnevnega garanja? Kdo je začel prvi kopati koln? Vi ali jaz? Kje ste bili takrat, a?« Zalučal jim je tista dva groša in z vzravnano glavo odšel. Od tistega časa sta ga preživljala sinova. Vse bolj je hiral in pričakoval smrti. Tisti dan, ko je slišal, da bodo delali železno kačo, je umrl. Se prej je sinovom izročil čudno oporoko:
»Pazita se tistih, ki nosijo visoke trde cilindre in frake. Vse bolj in bolj nas bodo izžemali... in vedno več jih bo. Grabili bodo sadove vaših žuljev... toda ne dajte jim...«
Sinova sta nemo stala pred njegovo posteljo, ko je izdihnit
Dolini so nadeli ime rudnik. Lastniki nekdanjih polj in vinogradov so postali tujci Stekla je železnica... Jože jeva sinova sta imela že številno družino. Z drugimi mnogimi knapi sta stanovala v majhni stisnjeni koloniji, v dveh bornih brlogih, ki so ji nadeli ime »knapovska kolonija«. Vse bolj se je izpolnjevala očetova oporoka. Frakarji so prihajali in prihajali... in še bolj prihajati. Garanje se je podvojilo, dnina pa ni bila nič večja. Vsi pa so vedeti, da »gna-da« veselo popiva in si s bankovci prižiga debete cigare. Neopazno so jima osiveli lasje; obraza sta se jima vedno bolj gubala.
Nekoč sta zamudila jutranjo molitev pred začetkom dela. Gospod ju je ozmerjal in ju imenoval bogokletnika. Rudarska gospoda jima je odtrgala nekaj grošev. Krivice so se množile. Jozejeva sinova sta stiskala pesti do onemoglosti. Pa tudi med drugimi knapi je začelo vreti. Da bi vsaj nekoliko omilili garanje dninarjev, si je rudniška gospoda omislila vsakoletni knapovski praznik.
Ob teh praznikih se je gospoda ponižala in prišla med knape. Se celo golaž so jim podarili in plačali pijačo. Jozejeva sinova, ki sta bila najbolj krepka in plečata, sta morala na ta praznik dvigniti »gnado« ravnatelja visoko v zrak, rudarji pa so morali zavpiti »Srečno!«
Obema je to začelo presedati. Naslednji praznik ee nista udeležila običajne maše. Počakala sta kar v rudniški gostilni vsak ob svojem vrču piva. Po maši so prihrumeli knapi v gostilno.
Med vrati ee je pojavil milostljivi gospod ravnatelj. Hrušč je ponehal. Vse se je oziralo v Jozejeva sinova in čakalo, da bosta vstala in dvignila trebušastega gospoda pod strop. Zamani Oba sta molče obsedela. Gospodu je zalil obraz val rdečice... čelo se mu je nabiralo v drobne sovražne gubice. Se je čakali Nato se jc sunkovito obrnil m vidno razjarjen zapustil pivnico.
Takrat sta Jozejeva sinova vstala in namesto gospoda ravnatelja dvignila v zrak najstare.i-šega rudarja. Nepopisno navdušenje se je razleglo po pivnici.
»Knapi« so slavili svoj prvi upor...
Edgar VVallac«'
MELODIJA smrti
»Cassylls je zelo spoeoben fcovek,« Je dejala strogo.
»Ali res?« Je deklica hladno vnrašala. »Bo že tako. Zakaj pa fcvt v Leedsu?«
»Edlth, zares, tl končno priba-kš iz svoje polžje hišice-« JI le rekla mati z zadržanim na. *m«hom tn hkrati e priznanjem. ***rej nisem nikoli opazila, da I1* se tl tako zein zanimala za ‘"dl Iz družbe.«
»Odslej ee hočem za lju<M J^Pogo bolj zanimati,« K J® hčerka mimo odgovorila. »Vse tivljenJe sem toliko pogrešala.«
»Zd| se ml, da sl nekoliko “riszobzlma,« j| je rekla mati in * te*av„ polirala jeso, Id Jo k f^kdala. »Vse prei sl ko Uu-r^niva. Mislim, da je vzrok v°jemu nespametnemu ravna-nk napačno pojmovanje moje “dkrite Izpovedi.«
Dekle ji ni odgovorilo. »Sla spat, mati,« je naposled re.
‘Ker sl žc na tem, da sl ustvar-o ljudeh lastno sodbo,« je
nadaljevala sumljivo mimo gospa Cathcart, »mi boš morda lahko razložila vedenje svojega zaročenca. IX>ktor Cassylls bi ga Izredno rad spoznal.«
»Ne morem ti ničesar po ja«, niti,« jj je odvrnilo dekle.
»Ne govori tako z menoj!« JI je ostro dejala mati.
Deklica, ki je bila že skoraj Pri vratih, se je ustavila. Obrnila se je na pol In rekla:
»Mati, hotela bi t| nekaj po. jasniti: če še enkrat pride med nama do kakega pripetljaja In Če me s svojo trdoto še enkrat tak) Izmučiš, bom pisala Gtl-bertu In razdrla zaroko.«
»St blazna?« je vzkliknila gospa.
»Ne, pač pa utrujena,« je odvrnila. »od mnogo česa utrujena.«
Gospa Cathcart bi ji Imela na to marsikaj odgovoriti, toda iz previdnosti, ki so j! jo na reko. vali zadnji dogodki, je molčala, dokler ni hčerka zaprla za seboj vrat. Čeprav je bilo že po-
8 sne k nato potikala keharko
In s njb več be poi ere srdite razpravljala • strašne ponesrečen, krhki testenlci.
4
Gttbert Standerton ee Je počasi oblačil pred ogledalom, ko se me k priglasil Leske. Mladi mol k bU sijajno opravljen, kakor se te »podob, za pričo pri poroti dobrega, prijatelja.
Leslle Fran kf o rt Je bil eden Izmed tistih ljudi, k, jim njiho. vi dohodki dovoljujejo uživati življenje, ne da bi ae Jim bik treba nbadat, s poklicnim delom. BU Je mlajši »olastnik pomembne borzne posredovalnice v notranjem mestnem delu — podjetja. Id ee k ukvarjalo samo z izbranimi finančnimi posli. Imel k prav tako kakor Gilbert veselje i klasično glas. bo. Prav to skupno zanimanje za glasbo je oba moža medsebojno zbližalo.
Stopil je v sobo. položil previdno svoj cilinder na stol. sedel na rob postelje in kritično pretresal ženinovo zunanjost.
»Sicer pa,« je nepričakovano dejal, »sem včeraj srečal vaše. ga starega prijatelja.«
Gilbert se k ozrl.
ga?«
Leatte je prikimal.
»Igral je neki veseli družbi po gledališču. Pošten možak!«
»Da,« k raztreseno dejal Oti-bert.
Nehal ee k napravljati. Segel k po pleme ne mizi hi ga dal Prijatelje.
»Ati naj berem?«
Gilbert k prikimal.
»Pravzaprav »i kaj brati,« Je rekel, »stričevo poročno darilo!«
Mladi mož k odprl ovitek In privlekel na dan rdeč bankovec. Pogledal je števili*, in tihe zažvižgal.
»Sto funtov!« je rekel. »Saj s tem denarjem ne morete niti trn četrt leta poravnati vzdrževalnih stroškov za svoj avto! Mislim, da ste obvestili gospo Cathcart?«
Gilbert je odkimal. »Ne,« je kratko dejal. »Nameraval sem ji povedati, pa sem sl potem premislil. Trdno sem prepričan, Leslle, da ji delava krivico. Svoje mnenje o denarju je vendar tako odločno poudarila. In končno nisem noben revež,« je smehljaje dodat
»V| ste več ko revež,« mu je Leslle resno odgovoril. »Mož s
šest sto funti na leto je največ, jega pomilovanja vreden revež.«
»Kake?«
»Svojih potreb ne boste mogli nikoli znižat, pod dva tisoč, svojih dohodkov pa ne dvigniti nad šest sto — in vrtin tega vaša služba v ministrstvu zunanjih zadev, to k novih šest sto.«
»Dele!« mn k odvrnil Gilbert.
»Dele!« k s posmehom dejal Leslie. »Z delom ne boste prišli do denarja. Denar st pridobiš s špekulacijami In z izkoriščanjem svojih soljudi. VI ste P reti obrosr čiri. da bt si napravili denar, prijatelj!«
»Zdi se ml, da vi to razume, te.« mu k z rahlim nasmehom odvrnil Gilbert.
Leslle Je energično odkimal z glavo. »Nikdar v življenju nisem zaslužil niti pare,« mu k priznal z nekim zadovoljstvom. »Na srečo Je v podjetju nekaj starefših odločnih in treznih solastnikov, kf .proizvajajo* ves denar. Jaz v določenih rokih te poberem svoje dividende. Imel sem pač srečo. V ostalem — kako ste naložili svoj denar?«
GHbert sl je pravkar hotel zavezati kravato. Malo k nagubal četo in se ozrl k prijatelju.
»Kake te mislite?« ga je vpra. šaL
»Mlatim, če ste ga naložili v varne papirje, take da 1*> Se Po vaši smrt, kaj ostalo?«
Lahna guba med Gllbertovi-nri obrvmi se je poglobila.
»Ne,« k kratko odgovoril. »Po moji smrti bo ostalo komaj to. liko, da bodo znašale letne obresti ste petdeset Is te glavnice prejemam asm te dosmrtno rento.«
Leslie k Uho zažvižgal. »No. prijatelj, upam, da ste vsaj dobro zavarovani.«
Gilbert se ni potrudil da bi ustavil Leatieja, ko se je na široko razgovoril o dolžnostih in odgovornosti družinskega poglavark In razkladal svoje mnenje o zavarovanih tn nezavarovanih.
»Mnogi Undje ee toke nepre. vidni,« k rekel. »Poznal sem moža...«
V hipu se k ustavil, ko je v ogledalu	zagledal GUbertov
obraz. Bil k zategnjen In prepadel kakor obraz moža v smrtni bolečini. Leslle k skočil po. konci.
»Kaj je z vami, dragi prijatelj?« je vzkliknil, pohitel k njemu in mu položil roko na ramo.	(Dalje prihodnjič).
Rudarska pesem
fOd ntpozaaneg0 avtorja)
Neustavljiv je tok
pesmi itonikov, odkopmh kladiv In lopat
in /amskth svetilk in krepkih rok rudarjev zasavskih številk in brigad...
Zaganja se pesem o odkope...
Mogočen spev o rovih podpira oboke zategel odmev
pa znak je rudarjem za nove naskoke.
Nova pesem rudarskega dela v globine stoletne prodira...
Pot o nove rove utira
ln vrata odpira v nekdaj zapuščene domove.
Osvaja grmadU
črne rude, še neizkopane;
podira pregrade,
dviga zaklade —
in za vsak vlak,
naložen g črnim zlatom:
redkejši o rovih je mrak,
vse bliže smo srečne/iim čašo ml
90 let rudarske godbe
Pred dve sto leti eo zapeti krampi v zagorski dolini in načeli deviško zemeljsko skorjo. Človek je zaslutil, da skriva zemlja tudi v te) dolin: neizmerno bogastvo, ki mu bo prineslo blaginjo.
Zagnal ge je v to zemljo; uprl je silo svojega telesa v mastno črno zemljo tn raz čela so se mu utrnile prve kcplje znoja. Znoj je padal na rodovitna tla. V zameno mu je zemlja podarila velike kepe kamenja, ki so mu nadeli ime premog V« več znoja je moč lo rodovitna Ha; zemlja je dajala vse več premoga. Toda blaginje nt bilo. Pači Bogatel je tujec — oholi tujec — In zadovoljno spravljal zlatnike v svoj nenasitni žep
Rudarski rod st je množil. Blagnje pa ni bilo, niti razvedrila. Sto let je moralo preteči, da so sinovi prvih rudarjev sposnaM, da le 9 slogi moč. K (emu pa so mnogo pripomogli tud' naseljenci, predvsem Cehi.
Učitelj Jutli Pelhak, po rodu Ceh, je spoznal, da so rudarji sposobni tudi za kaj drugega kol
V ZAGORJU
ZAPOZNELA BELEŽKA
Precej se je že pisalo o narodnem heroju Tonetu Okrogar-ju-Nestlu, a je Se vse premalo, da bi lahko vsaj o glavnem naštel' vsa njegova herojsko dejanja. Moja beležka o njem le res nekoliko zapoznela, a naj bo zato dan našim naj mlajšim ob 10. obletnici zmage nad domačimi iv tujimi okupatorji vsaj skromen prispevek k osvetlitvi življenja junaka, moža ljudske revolucije, junaka povojne graditve socializma.
Tone je bil že o star! Jugoslaviji znan kot človek, ki zna presoditi položaj in kJ trezno gleda na vsa dogajanja doma in po svetu. Zato je že kaj kmalu postal član SKOJ. Že takrat je bH svetel primer pokojnega očeta, ki je bil najpopularnejš delavski zaupnik v Zagorju Že v stari Jugoslaviji je Tone večkrat zagodel kako bridko zagorskim mogotcem, na to pa ni pozabil tudi po prihodu okupatorja v naše kraje Prve dni okupacije se je skupaj $ Sandijem Kovičem (ki je kmalu nato padel v borbi na Dolenjskem), bratom Nestijem n Janezom Ihancem, odpravi peš h Zagorja čez Sent lambert o Šmartno pri LHlji. Tam eo zbirali munlcijo. ki so jo odmetaval! stari jugoslovansk■ vojaki in jo nekaj skrili p hliž ni župnišča v Šmartnem pri Litij-, nekaj pa odnesli s teboj o Zagorje To pot, ki je trajala po pet ur, to prehodil- več kol petnajstkrat Tiste dni so nabrali 32 pušk ‘n nad 20.000 nabojev za puške Toda tukaj je nastopila težava; puške niso Imele jermenov Pa se je tudi to poj hitro znašel Sedaj pa so potovali 'z Zagorja o Lft'-jo z vlakom, spotoma oa so rezali okenske ferment, lapetnik Bajcer iz Zagorja pa je to preuredil o jermene za puške Tako je bil tudi ta problem pravočasno rešen. Partizan so dobil‘ puške Do Stop je spravljal te puške Slavko Pintar od Stop d-: Ije pa so šle naravnost med prve zagorske partizane
Prve dni okupacije je odšel s prijatelji v okolico Zagorja — k Sv. Urhu — sedal Ravenska vas
— kjer so se s kmeti sprli. Ved kot dvajset kmetov le navalilo na Toneta, Ihanca in Kurenta, Tone pa je o sik uporabil orožje. Zato je že 2 maja 1941 sledila pri Okrogarjevth In Kurentovih hišna prečkava Nemci no srečo niso ničesar našli, ker so orožje pravočasno poskrili p drvarnice.
Sledila je sabdtaina akcija na rudnišk' separaciji o Zagorju, ki jo je organiziral Tone. Brat Nesti je preskrbel vžigalnike. Ihanc in Tone pa sta šla sredi popoldneva v jamo Podstrana, vzela zaboj z naboji, ga odnesla pred rov, vzela Iz zaboja 18 nabojev in ga zopet odnesla nazaj. To se je tgodlo ob petih popoldne. Munlcijo pa je preskrbel Vinko Sedlar Miniral je Ihanc. Naslednji dan so zaprli 72 ljudi Iz Zagorja To je bUa prva večja akcija v Zagorju proti okupatorju Ob tej priložnosti so Kurenta odpeljali o Mauthausen.
Bližal se je 8. avgust. Tone je bH tisti čas zaposlen pri kovaškem mojstru Jožetu Turku v Zagorju Pred dnevi mu je naročil Feliks Pečar-Ml jo, da bodo partizani napadli o noči od 8. do 9 avgusta žandarmerljsko postajo v Zagorju. Tone in Ihanc sta skrbno pripravila orožje za to akcijo. Domenjena je bHo, da bodo 8 avgusta ob sedmih zvečer padli prvt streli Tone In Ihanc sta dobilo nalogo, da ščitita odsek od trgovine Mihelčič do mostu 9 Toplicah, da ne bi ušel kak nemški policaj. Na dano znamenje sta odhitela na svojo mesta in izvršila svojo nalogo Pr' tem sta porabila nad 50 nabojev, 3 naboji pa so v stavbi bivše Bratovske ikladrHce dokaz. da je Zagorje že 8. avgusta 1941 pričtlo z oboroženo vstajo prot. okupatorju. — Tone je ob tej priložnosti hotel oditi 9 part‘zone, a ga Vera 8landrova ni pustilo oditi zaradi važnejših nalog, ki jih je opravljal v Zagorju In okolici, •— Mato le ie Zagorjanov, ki oo eodelovali 9 tej prvi akciji, prt obnavljanju spominov sva se s tov Ihancem
V ‘IrSovljaft so gostovali Ljubljančani
Prejšnjo sobolj nas ja obiskal MKUD »Vinko Košak• z mešanim pevsk m zborom, ki ga sestavljajo gojenci Tehniške srednje šole iz Ljubljane Tokrat je priredil celovečerni koncert v dvorani Delavskega doma Na letakih /e bilo s cer objovlleno, da nastopa »mladinski* pevski zbor, vendar smo mnenja, da le to te kar pravi mešani z bor, saj ga — po povprečn' starost: nastopajočih — ne moremo pr merjati na primer z našim predvojnim mladinskim zborom •Trboveljski slavček*.
Program koncerta je zajemal vrsto narodnih, partizanskih In umetnih pesmi ki /th je sbor izvajal z ženskim, moškim in mešanim zborom. Celoten Izbor ni bil zahteven, tako da jIm je bil zbor zlahka kos. Sestava sporeda se nam ni zdela posrečena — miseln' skoki Iz ene snovi v drugo so bili prepogosti Poslušalcem je vsaka odpeta pesem ostala le v medlem spominu, zalo tudi koncert n/ nudil tistega užitka, kakršnega so zlast‘ sedal, ko je gostovalo v Trbovljah neka/ odličnih pevskih skupin fn ko tudi domači sbori nastopajo z več ali manj stilnimi ali vsaj programsko Izbranimi koncerti, Trboveljčani navajeni.
Zbor je številčno močan tn glasovno izenačen, škoda le, da n: upošteval dinamike vsaj 9 toliki meri, da bi t Izvajanjem podčrtal besedilo Izvajanih pesmi, ki so zarad tega izgubljale na vrednosti, a ko ravno bi jim bH zbor zlahka kos.
Priznat pa je treba, da je pomenil prijetno presenečenje nastop mladih sestric Marjetke In Marjance Korošec. Zlasti je ugajalo mlada violinistka Marjetka, ki je odigrala Brahmsov koncert v Des-duru brezhibno kot pravi solist. Odlična je b'la tudi klavirska spremljava predvajanih del m je bilo čutiti, da sta mladi umetnic! vložili v svoj nastop obilo truda, tl pa ee jima je poplačal.
Koncert je kljub nekaterim pomanjkljivostim uspel, obisk pa je bil tako pičel, da se vprašamo, ali so bodoči tehniki to zaslužili zlasti it, ker se bo po vtisu, ki ga je to ali oni pevec dobil ie sedof, najbrž zelo premislil, ko ee bo odločal za svojo službovanje v Trbovljah, kt ie potrebujejo, pa bodo še potrebovale v svojih pod/etfth rasne tehnike Pogrešali pa smo tud! ostale obiskovalce, o čemer pa smo ie pogosto pisali, katerih se to tiče.	-a-
spomnila tov Klukeja, Bantana. Tomaž ča in Bineta LebeniCnika.
Tonetova skupina se je pripravila tudi na miniranje transformatorske postaje na »Sahtu* (sedaj Podvine). Imeli so že vse domenjeno, Rudi Jerman, ki je b'l pri >Wehrmann°chalU, jim je dal potrebne informacije o izme ni stražarjev, a je ose v zadnjem hipu Izdal Polde Knez :z Trbovelj
Potem so se ukvarjali z raznimi manjšimi akcijami, trosil: so letake, zbirali munlcijo in denar za partizane. Večkrat so se skupaj z Rudijem Prašnikarjem, Ernestom Govejikom ml. in Mi lanom Okrogar jem poigral! s Scheichenbaurom — bivš m nemškim županom o Zagorju. Za verkšuct so trosili letake 10x3 centimetrov, ki )!h je Tone napravil v delavnici pri Turku. Delo ni bilo lahko. Večkrat jih je lovila pol‘ci ja. a so vedno ostali celi In zdravi Hotsll so likvidirati gestapovca Lavr‘ča, a jim to ni uspelo. Po dnevi so odnesli Iz pisarne Zunanjega obrata pisalni strsj Se In še bi lahko našteval'■ te akcije, ki jih je trojka Tone Okrogar, Karel Kurent in Janez Ihanc opravila Kmalu za Kurentom je Tone odšel v partizane, 4 novembra 1942 pa so se pri Grčarju ustavili gestapovci, aretirali Ihancc in ga odpeljali 9 internacijo v Dachau tn Mauthausen.
Razkropili so se, notno pa je, da je nosil vsak t seboj ljubezen do domov ne in do ljudstva, ki živi na njej. In šv ljubezen jv zmagala.
USitelji radeškega pedagoškega aktiva so zborovali
Ne področju okraja Trbovlje delujejo v okviru Društva uti. teljev štirje pedagoški aktivi z nalogo, da sl učitelji na sestankih izmenjajo svoja izkustva ki ee strokovno izpopolnjujejo.
Prejšnji ponedeljek so se zbrali učitelji radeškega pedagoškega aktiva v šoli na Svib-nem. Domači učitelj to učiteljica sta pokazala njihovo delo z učenci pri pouku. Po obeh dobro uspelih učnih nastopih so imeli učitelji delovni sestanek. Učitelji so izmenjali misli o delu z učenci v razredu. Pretresli so predlog e novem načinu ocenjevanja učencev Ven. dar se je večina izrekla za ocenjevanje po sedanjem načinu. Menim, da bi bilo potrebno o tem vprašanju obširneje razpravljati tudi na šolskih odborih in roditeljskih sestankih
Tako eo sklenili, da bodo v bodoče posvetili še več paž. nje psihološkemu opazovanju učencev to vsa sapažanja obširneje ta konkretno zapisovali v šolske listine.
Po uspelem delovnem sestanku so ei vsi ogledati Ostri vrh nad Svtboem, kjer jim Je šolski upravitelj lz Svibna tovariš Zakošek opisal zgodovino tega lepega kraja In gradu nekda. njih slavnih Ostrovrharjev.
Nato so v prijetni družbi pokramljali še o tem in onem ter zaključili strokovno delo za to šolsko leto.
le za 12-uino težko delo. Okrog sebe je zbral neka) mladih in starejših rudarjev ter jih začel poučevati glasbo Kajpak so morali kupiti glasb la sami; že prej Pa je bilo nekaj rudarjev, ki so igrali harmoniko, bas, trobente in druga glasbila
Tako je leta 1864 številčno majhna godba prvič organizirano nastopila ob otvoritvi ozkottrne železnice Imel; so tudi svoje uniforme, ki so dobro vidne na ohranjeni totograf'ji. Ob tej priložnosti je godba doživela svoj ognjeni krst, saj so se za to slovesnost pripravljali kar mesec dni.
Tako je bilo ledina zorana Zagorski rudar le dobil svojo prvo prosvetne institucijo. Kaj kmalu so rudarji tn delavci cinkarne doumeli vlogo svoje godbe h se je močno oklenili. Uvideli so, da je treba godbi pomagali. Organ zirali so zbiranje prostovoljnih prispevkov ln jih zbirali vse dotlej, dokler jim rudniška gospoda tega ni prepovedala. Toda tudi prepoved rudarje ni motila, da ne b še naprej pomagali godbi. Rudniški gospodi je bila namreč godba všeč, saj jim je morala igrati za njihove zabave, nj pa j'm bilo všeč, da so igral; tudi češke 'n slovenske pesmi, pa tudi vaje godbenikov so trajale predolgo v noč Vedeli so, da se med vajami pomenkujejo tudi o drugih, zanje nevšečnih stvareh
Godba je napredovala. K njej so pristopili novi mlad ljuaje Istočasno pa se je vse bolj Sirila nacionalna zavest Rudniška gospoda je zaslutila nevarnost godbe In prestavila kapelnika Jul ja Pelhaka na službeno me‘to izven Zagorja. Vendar godbeniki niso klonili. Resi Nekoliko je bil zavrt njihov razvoj pa vendar, nadaljevali so g svojim delom.
Pr Sl; so še težji časi. Godbi je grozil razpad Politična gosposka je ubrala drugo taktiko. Z njeno pomočjo s* je ustanovil pri cinkarn nekak •Šramel kvartet*, 9 katerem so igrali zgolj ljudje, ki so ‘■kali v Igranju le materialne koristi Imeli so boljše plače, pa tudi lažje delo. Vsega tega pr: rudarski godbi ni
na*, ki je začelo vzgajati zagor ske rudarje.
Godba pa je igrala in igrala-Ni bile delavskega zborovanja, kjer bi manjkala. Takratni proti-Ijudski oblastniki so mnoga med njimi, tudi prvomajske proslave, strogo prepovedali Toda rudarska godba je vseeno igrala in s svojimi delavskimi koračnicami vabila ljudi v sprevode. Kma/u je postal kapelnik godbe Srečko Godina. S tem pa je godba začela še bolj napredovati Prišla so
Paole Tomažič In še drugi Na-katert go pravočasno ušli Ivan Krautberger je leta 1944 pobegnil iz nemškega rudnika m odšel v partizane. Vrste godbenikov so se redčile. Toda tud preostali so začeli bojkotirat: ose prireditve, kt jih je pripravljal okupator. Godba se je pripravljala na odhod v NOV Prvi načrt, da bi z glasbili vred odšl: z nekega pogreba v Potoški vasi, se je Izjalovil, Vsemogočni •btlrgermei-ster* Scheichenbauer in trgovec Suša sta ukazala, da godba ne sme dalje kot do gostilne Drnovšek.
Zato so kasneje godbeniki odhajal posamezno1 nekateri z
Radiocenter
v ZAGORJU
želi zagorskim radarjem ob njihovem troinem praznika nadaljnjih delovni h
Ohranjena fotografija prve 10 danke godbe v Zagorju
tud: leta rudarite krize. Številčno močna godba /e začela slabeti; mnogi godbeniki go morali za kruhom v južne kraje. Leta 1936 in 1937 gi je godba spel opomogla.
Fašistična zver je dvigala glavo. Dve leti ka-neje je Jugoslavijo zasedel okupator.
Godba je utihnila. Pači Se je morala grati, toda godbeniki so igrali z nejevoljo m vedeli so, da bo prišel čas, ko bodo odšli tja, kjer se je začela oglašeti puška slovenskega partizana Oholi Ne mec je prav dobro vedel, da so tudi godbeniki, razen enega odpadnika, ostal zvesti svojemu ljudstvu in soobodol/ubnim Idejam Nekateri godbeniki so prav kmalu začutili njegov podivjani škorenj. Prva žrtev njegovega nasilja je bil godben k Anton Kržišnik, zaveden komunist. Po bil leto
Prvi koncert z novimi glisbili na telovadnem prostoru
v Mariboru ustreljen kot ta-
zmag
godbenika, obetajoč jim materialne koristi Redki posamezniki so snubljenju nasedi' In pristopih k orkestru Ni čudno, da se je godba krčilo in le zato životarila z nekaj godbeniki. Nastaio je sovraštvo med rudarji In delavci cinkarne ter steklarne V let h od 1890 do 1895 nt bilo niti ene proslave, kjer ne bi prišlo do resnih nesoglasij med rudarji In delavci obeh tovarn.
Kapelnik Ravnikar le zastavil vse svo/e moči. da bt godba ne b‘h kamen spotike pri medsebojnih obračunavanjih Kasneje so bili fantje, ki so Igrali pri orkestru vpoklicani k vojakom; kmalu nato je orkester razpadel.
Rudarski živel je vse bolj dvigal glave Lela 1889 le prišlo do prve stavke Dve let kasneje do druge. Zagorski rudar je postajal vse upornejl' Dragocen pomočnik mu fe bilo godba na pihala. Vse do prve svetovne vojne je b Ha premogorska godba ena najmočnejših 9 Zasavju. V letih svetovne volne oa fe ostalo doma le 8 godbenikov, ki so redkokdaj igrali Med vofno se fo vrnil domov Srečko God/na. k' se je kmalu poeveiH godbi
Tudi po voln' sl godba dolgo ni opomogla, čeproo fe Igrala ob vsaki orliožno-ll Kal hmaiu »o rudorft spomnil rta tudi v kra-llevtnl nt nič boljše. In še kreo-kefe so začeli rudaril stiskati spole žulboe roke Nov duh fe zavel po reviriu Godbi sta nrf. skočtfn na pomoč Srečka Gorilna tn Alolz Korošec Oba sta pometih vžge H mladih aodhen’koo prečeI sna/ega časa Pozne/e rta ornantztrala vsak svoj orkester, mladina na še nanref pončmafa na nihalih FfnWrt »o n Znrmriu
aVgvonll m-Tln rlr.tr-n-Lg
no-tzobraieualno društvo »Ves-
1942
lec.
Potlej so »e začele aretacije Vsako noč je okupator s svojim1 avtomobili pobiral zavedne Zagorjane. Znano zavedno delavsko druž no »o izselili na Hrvaško. Sinovi so se o kratkem času vrnili nazaj in odšl1 v partizane Prvega majo leta 1944 je sin F->-Uks — M l/o. dolgoleten godbenik, padel nc Zeleni travi nad Zagorjem. Potem je bil na vrsti
glasbili, drugi brez njih, kajti vsa glasbiio »o bila v tophšii šoli, kjer je bil nastanjen okupator. Toda kapelnik Godina je pomagal svoj m godbenikom spraviti p gozdove tudi notni material in ostalo.
Kako je godba Izpolnjevala svoje poslanstvo kasneje, je znano Premalo je prostora, da bi lahko opisali vse njeno delovanje. Dv^ala je borbenost naš h brigad in goobocoljubnega ljudstva. Počez /e prehodila našo s krvjo prepojeno zemljo in budila vero o skorajšnjo zmago zatiranega ljudstva.
Končno le bilo konec stoletnega suženjstva ln zatiranja. Hlapec Jernej je prvtč v svoji zgodovini Izbojeval svoje pravice ...
Z našimi zmagovitimi brigadami so prišli (udi zagorski rudarji in med njimi tudi godbeniki v svoj revir. Znova so se sklonil! nad črno zemljo In začeli kopati premog prvič po 200 letih zase in za svoje. Godba pa je prvič po 81 letih igrala zmagovito koračnico Poznamo njeno požrtvovalno:! n delo. ki aa Ie opravila o teh kratkih desetih letih. Dane s »* p njihovem aodbenem delu svetilo nova. že dolgo let potrebna glasbila. Na častnem mestu le lep album s fotografijami razvoja godbe fn pisana zgodovina o njenem razooju. Se poznim rodovom bo naznanjala, da so godbenik: rudarske godbe doumeli svo-fo veliko vlogo že od začetka, ko so godbo ustanovili.
Zunaj doma visi na zidu pritrjena spominska plošča, kjer so vklesana imena sedmih padi h godbenikov, ki so žrtvovali svoja življenja zo lepšo prihodnost našega ljudstva In kadar koli pri' hafajo godbeniki k vajam, ** njihovo oko za trenutek ustavi na rdeč‘h Imenih tn spomnijo »c svollh padlih tovarišev.
Rudarska godba fe prav la hip začela vadili novo petem. Nasmejani godbenik! ljubeče drže svoja novn glasbila Da! Se bodo razveselievall delovnena človeka In ga glasbeno izobraževali...
Razstava ročnih del
na osnovni Vodah
šoli v Trbovljah-
LEPI IZDELKI
Prejšnjo soboto je bila odprta v osnovni šoli na Vodah razstava ročnih del cicibanov iz vrtca ter šolarjev To je prva tovrstna razstava na šoli, zato je bila tem topleje in z večjim zanimanjem sprejeta Seznanila nas je z življenjem naših malčkov v vrtcu ln so bili razstavljeni njihovi lični Izdelki kakor tudi učila ta Igrače. Pionirji z vodenske osnovne šole so nas pa prijetno izneoadili s svojimi ročnimi izdelki. Vsi izdelki, pletenine, vezenine ln ostalo eo lično ta praktično Izdelani, pri čemer dečki nikakor ne zaostajajo v spretnosti za deklicam L svojimi sošolkami, saj eo njihove torbice Se boljše in lepše. Opazili pa smo. da občutno manjka delavnice, v kateri bi fantje izdelovali predmete, ki
bi
jo
bolj ustrezali zanimanju 01 spretnosti dečkov kot pa Plrtc' nine, ki so jih prisiljeni v sedanjih pogojih izdelovati To >e pomanjkljivost, na katero opozorili vse pristojne, de čimprej odpravijo
Razstavljeni so nadalje na t« prireditvi izdelki lz gline ln losa. Nazorno nas razstava seznanja z zemljevidom ta slika«1*’ od kod vse učene! prihajajo Solo, ter z IzvenšoMtim kulturnim ta teleenovzgojnim de on* pionirjev — mladi risarji in dolarji so pa pokazali *** umetniška prizadevanja. stavi je pridružen še preg* ostalega šolskega delu to zvezki šolskih pismenih učencev.
Vsekakor je pričujoča riuto? va lep uspeh šole. tako vz""« teljev kot učencev, prihodki? leto pa bo, kot so nam Prrv"f tn razstava še boljša ln zanirn* vejša.
so
nat°Š
KNAPOVSKI« HUMOR
Bogata /e zgodovina zagorskih rudarjev. Starejši, že upokojeni rudarji, bi lahko dneve In dneve pripovedoval; o težkih <* nadvse težkih časih pred mnogimi desetletji. Toda kljub trpljenju in trdemu garanju so imeli mnogo smisla in ga Imajo tudi danes za humor. Ce so le mogli, so svojim mlajšim tovarišem zagodli kakšno debelo in se na njihov raiun do soh nasmejali. Navadno so se ti dovtipi hitro razširili med vse rudarje.
Zal je marsikatera zanimiva anekdota utonila v pozabo Nekaj pa se jih je le ohranilo> še danes se pripovedujejo v jasnini ob kozarcu vina na poti v jamo in drugod.
Ob te/ veliki obletnici zagorskega rudnika smo m odločili nekatere priobčitK Prepričani smo, da se boste od srca nasmejali.
Podgano je ugriznil______________________________
„Knap" Išče tatu...
Dvanajst jih je bilo v eni_ h po vsem telesu. Sivolasi je pove-Jamske
Ubogi rudarski novinci
najst rudarjev! Osivel rudar je »Tudi v glavo ga zebe. Dajte, Posebno piko so imeli starejši Ko sta prispela na odrejeno pogledal po zbranih obrazih in	zavijte mu še glavo. Hudtmana,	rudarji	na novince. Sele ko ao	mesto, ga je poslal po skobelnik.
trdo dejal:	pa najbolj prašne deke ste pri-	prestali	ognjeni krst, so postali	Fante je začudeno spraševal, čo-
•Eden od dvanajstorice ml je nesliI Dajmo, izprašimo jih ne- pravi rudarji. To pa ni bilo lab* mu bosta potrebovala skobelnik? ukradel uro, ki mi jo	je	podaril	koliko!*	ko. Marsikateri fant je potočil	Rudar mu je odgovoril:
oče. Kdo je tisti?*	Fanta so izpraševat!	pol ure z	grenke solze, ko je zvedel, kako	»J, hudiča, pan bova hoblalal
Zvedavo se je ozrl	po	obrazih,	debelo palico. Slednjič	je vzel	^ sl ga hudobno privoščili.	Vkliš, kako j« zarjavel!* Fant je
Vsi so molčali	okradenec harmoniko	In	mu za Navadno je vzel starejši rudar	°dšel. Ker pa je bila druga- št e-
»Dobrot* je dejal, »ne preosta-	slovo iz Samskega doma zaigral	novinca	s seboj v kak zapuščen	i^Ika zelo oddaljena, je moral
ne mi drugega, kakor da sam po-	veselo poskočnico Tatu a Sam-	jamski	kot, kjer ni bilo daleč	1x1 *“uP,ne do skupine, ki so ga
iščem tatul Povem vam, da ga shem domu niso marati.	naokrog živega človeka,	poš-ljale vedno napre/ in naprej.
Po nekajurnem kolovratenju je ae$ blaten, premočen in utrujen prispel nazaj, seveda brez sko-belnika...
________ _________ _	Nekoč so enega poslaU, po
prijatelja, toda če sla le mogla,	da je	vse špranje zadelal *	električni tok. Fant je bij dom:
sta drug drugemu zagodla kakš-	gtpsom,	pa at nič pomagalo Le-	. 01	na štajerskemJn se je
no »mastno*.	ta mu je smejoč odvrnil, da gip*	”e bo puattl »plah'
Nekoč je France v jami (bit je ščurke privlačuje, ker je bele	To le rudarfe rozkocf/o'
bom gotovo našell* Stopil je zn trenutek ven in se vrnil z dolgo, tanko obeljeno leskovko.
Iz žepa je potegnil noš, pogledal na stensko uro In se obrnil
Prifalelfa
Johan in France sta bila sicer vseh kotov. Nekomu je' potožil,
k rudarjem.
»Se pet odmrl manjka do dam
Skupini starega Toneta se je Težko so pričakovali naslednje najstih. Točno opoldne bom r«-zdtle čudno, odkod Janezu toliko sobote Janez je, kot vedno, pre- rezal palico na doanafst enakih
ms-mm »sisss	..
Drugi so otepava* črn kruh in ga zna.. F** Pt>lem ga Je ljubeče !od„ klfub temu *> „,II vsak gooor «. Todg govoril je tako Nekaj mesecem kasneje je na-zalivali s črno brozgo, ki so jo	saoi del palice.	glasno, da ga je Johan razločno neslo, da je France spet delal na pnnt
le drugi dan so ga poslati v centralo. Stari rudar mu je dvakrat zabičal:
»Pojdi k elektro-mojstru in renta, naj H da nekaj voltov
S" Sženea0imenZUcdeK‘»k^v<!*. r>va od "skupine sta hitro ujela	Prekmurec je še loti dan »Uial, ko je govoril da je gips trdem Vrafj, kot Johan s—*h rJčtTiahtMnl ^MoMel^s^-
Johan gostobesedno pripovedo-
Z^ ZZn^g^s^ Mi kar mrgolele Neopazno sta	lo prežene ščurke
vali, kje je dob-7 deni za belo	<«■«*««« ^nezu	«**$•	dvanajsto, se	je prizor ponovil	Johan’	ki ieimelv svojem sta-	val svoj,m	tovarišem da	se mu	a°‘.^ ^dJime
moko. Janez se je samo smejal	Wq om sredico In zmolite	»	»-e-	Dvanaistonca	j, čakala ukraden-	m™!?.	nek?J	Curkov, je	kokosi kar	vidno red, jo,	odkar	Si„ Zna^čU,
in izzivalno kazal svojo pogačo.	d!no Podgano	ca Pe/ minut	pred dvanajsto se	p°JSl^ ukradel	Francetu 2 kg	,:h hrani e	mišmi	vž?pune™.
Ko ie Drlšel ča* fužine. se te na-	Janez je prvi	odvrgel	kramp	je pojavil na	pragu. Ko j* pl-	9‘P30	doma z g.psal vse spra-	France je takoj drugo jutro	p„n, hu*i *„ mo
V tenek papir mu je zavel že rabljene da jo mora
Fant je hitel In med potjo gne-
»m.	« ilr,r*-a*‘1 fr *•*• Vr-
Ko je prišel čas fužine, se je navadno umaknil daleč stran in	__
zadovoljno cmokal.	»štimpU,"se’medel na kepo pre- roči! vsak svoj del lefkovke. Vsi	/* ^oroveaei aaje	„„a.	» n,.m „.«m /ff/; M „ ce<ti' po nogah. Ko
Nekoč pa so postali rudarji le moga in odvil zamaščen papir ,. so bili prav takšni kot prejšnji	■	,	,	’ '	„	.	,	,	_	je prispel o jamo, je iz žepa po-
pozorn:. Nekomu iz skupine se Skupina je s težavo kroVla smeh. dan, le Prekmurcev je bil za en	L	,„Sda?Dh”*,* "*<£,„• l ftegnji majhno fcepfco tople masti
je zdelo, da /e imel Janez tisti J,ti hip > Janez fefikn«. Ugriz- cenfmeier tra/ši	^Johan toaol l	tl	J ™ i * prestrašeno dejal, da* je tok
M ČLSA. '/	,™»' -•	P"-« « "1/r,* 'S „ „«»./ d* //‘SJ S?, ZTL&Te ***■■■ I*» tmh «
Kmn, ?n Znntn1,?/l %n nn«P,a Start Tone pa le slovesno dr glavo	kasneje opazil, da je v stanova- po tem dogodku nista z Johanom tmelta Papakati.
P?/o Sta Pa šele ob sobotah. Skls-	’	'	fmel za centimeter krajši del pa.
•Janez, to je se bazeni*
niti so, da mu posvetijo, da bo	Baje se Janez ni n'koli več bo- fice in ne daljši.* Ostro je z<r
dolgo pomnil, kako jih je vleke' hol 8 Štukljem. Smejal pa se je pičil oči v Prekmurca. •Ti imaš
za nos.
z drugtmt vred še dolgo...
Kako Je Miha hudiča klical
mojo uro! Daj. orni mi jo!* Prekmurec se je začel trestt.
•Str-c, tako lepa je bila... Se
„Sem mislil, da se hoče posušiti..
Nekoč, bilo je še pred drugo trti iz Save. Možakar je odšel čez
,Da bo kompletno'
nikoli nisem nnt/ H**’* Sige] je svetovno vojno, je Lojze pešačil most in se obesil na orno drevo
m fan ima rtast im tientl MnfllHČItlrn	f-t. — f • J____ rr______* • _	»r_ m *	•	»
Tudi to se /e zgodilo v Sam- gnalo »kozi vrata In pustila odrtem domu. Bila je navada — prte kovčke.
lepa rudarska navcda — ki se le Lojze ie snel *u<mo, pograbi! zobje?* ohranila 'še do danes, da so si ni- steklenico žganja <n napravil kre- »Da, stric, darji, zlasti tisti, ki so živeli pok požirek.	stalo!*
Lojze se. je nekoč pretepal s mladimi rudarji. Nekoga /e malce preveč obdelal in je zalo moral pred sodnike.
Sodnik ga je nekaj čort izpta-
----- — - - *—> #- —jr- r-—— -	— ■ p* o«- ¥utwj p« jpvu urwv	Lojze pg je vneto odgo-
V žep	in	mu	jo vrnil. Enafstorlca	jz Trbovelj	domov v	Zagorje Na	Takrat Lojze ni	trenil	varfal tn povedal po pravici,
je	osupnila.	S’volar’ pa	se	ie	trboveljskem mostu	je tik pred Kot očividec	je moral	nekaj	Slednjič je sodnik dejal:
smejal.	njim skočil z mosta v Savo neki dni kasneje pred sodnike. Sodnik »Pa veš Lojze, štiriindvajset ur
•Kaj, malt, te zebe?.., f, je priletni možakar.	g.a /e izpraševal:	bova dobila,.. štiriindvajset ur.*
mraz... kajti slilepetafa r:	Lojze je obstal! Samo za hip! »Dobro, Lojzej Ce st ga že Te- Lojze pa: »1( gospod sodnik.
Pognal se	je za njim v deročo	šil iz valov, zakaj ga nisi	rešil	še	štiriindvajset ur? Veste kaj, daj-
kar hladno	je	po-	Savo in ga	po truda	poinem prt-	z drevesa?*	te mi še štiriindvajset »letne«,
zadevanju spet spravil na breg. Lojze se je popraskal za uie- da bo .kompletno"...*
vedno skupaj, delili vock prtbolf- •Zoelul:-\ sem,* je	dejal in se »Dajte, fantje, prinesite tisti Toda nehvaležnost je plačilo	som in odvrnil:
še*j boeebna Pa pijačo. Zlasti ob	zadovoljno nasmejal	Pa n ta pa Je	dve, deki Fanta trese, ie prehladi	speta! Namesto, da bi se mu se- »Ja, veste gospod	sodnik: mt-
ponedeljkih, ko so prihajali lani je od dama, so p Samskem domu romale steklenice od ust do usi Le dva kmečka fanta nho nikoli pripravili do tega, da bi detila svoje dobrote z drugimi Nasprotno/ Nalašč sta pred svoj!mi tovariši odprla zajeten kovček In se mastila , pogačam; tn zalivata z žganjem.
Lojzetu je začelo to presedati. Tuhtal je, kako bi jima posvetil. Kmalu je potuhtal.
Neki ponedeljek, ko sta »e tanta spet gostila, je dejal: •Danes bom hudiča klcall
bHo tako tram da sta ?e iz Sam- se lahko.*	momorilec zahvalil, ga je ozmer- sili sem, da *grtTna drevo sušit ntoisa!PMikn<VVee'U
shego doma kmalu Izselila.	Kot bi trenil to tanta sadelalt jal in sc togotil, ker ga je poteg- mokro obleko...»
nidsrjer
k
asavske igo
Jk
e Sz veli
kili cini
3. Julijo bodo rudarji v Za-	nih ljudi, leto pozneje je podlo	pokonci. Tisto jutro je bila »a—	kraju, M se	mi	je	zdel najpii-	gale megle	v	hrib.	Lagodno
eavju in Sloveniji praznovali	njihovih 30 talcev, dve leti po.	mo prazna črna voda brez kru-	pravnejši za	napad	in umik. Z	smo Se greli	na	skalah,	kadar
SSSS	P ca C" B-EtisH BEHsSš
resen so nekako v zadregi namuni do«odki- ki so se v ki okupatorja v beg.	že začele pregledovati celice, rim po Bobnu navzdol prve čer smo se domenili za »obisk«
umolknil! ,	zadnjih desetletjih kakor po	Iz TC0ga dogajanja v zadnjem	Po3esti s™« morale ob stenah	Švabe.	v Hrastniku.
JSflr ,7aw ” v Hr«sMku ™čeli Mrime.	„11 pm*« !)„«, k, pri-	im*e. Iz druM, nad-	eti.«ll‘Skra Je	IŠm«
sumljivo ogledovala.	eečn<> stavko, štiri leta kasneje fcaj0 0 junaštvu revirskih de- •*Tupja so nas odgnati 25 »za- Šumel potok In ec razbijal Bete uto in čedalje močneje dežuje.
.............................. riiamovanlh« v sodno dvorano, skale.	_____ Do kože smo že premočeni. Na
Tam srno izvedele, zakaj nas Ko eo se Švabi približa« na {wiie i—j iitovic. oUolajo na smrt^ Vame se je strel, Je zagrmelo iz načih pušk gvab^emu	^ v
ralKt:rS\b°fl,rorTle "ZLŠtr	*!!?T ^Vk°; lT lavcev in njih ve,&i domovin-
šil ^rJeLluftZ!l «?£ 1941 80 doMveU okuP-torsko m yube2nj.
šeno odšla, kajt! fantje Se niso
Pozabili, da Lojze že od nekdaj razseljevanje vseh svojih zavednost, da je čudodelnik.
•Kaf pn vidva? • obrnil se fe Proti tistima dvema kmečkima fantoma. »Se nič ne bojita hudiča?,
»Ne,« rta se odrezala In se le uo/f nacejala z žganjem.
aadrl gestapovec Eirier:
in iz mltraljeeov. Dve minuti
Prvi partizanski udarec
»Koliko si stara, bandi tka?« ^tstTalSfdruL	HrsshSTv najv^Ttiital za-
»Petnajst.«	drli	PuSča Dušan Povše zasedo z
drli za cesto. Orožja in opreme IX)i^aijezosn_ skoraj nera^m-
»Ti pojdeš nazaj v celico!« so g—, zgrilemM. ds «rrvx komai “—“"»-i-
"'sTr^n verjela.	SM S&fi/S
Tudi v Hrastniku je okupator	ho noč so takrat začeli ropotati	ds prav v tem hipu, ko sem	vstopimo v trgovino »Bate«. V
lo/ze se je sam"sebi nasmehnit,	takoj po prihodu organiziral	streli.	prestopila prag celice, je na	al> •	• nMajg«	besni naglici mečemo čevljeina
Vede/ fe, da ju bo ugnal Ta prej	»Wertcschutz« (obratno stražo),	Lojze Ribič in Anton Vratanar.	dvorišču zagrmela prva sa,Iva.	UOlSK	flU „»011	kup- Potem se težko obloženi
je naročil Francetu, nej gre na	ki naj bi varovala premogovnik	Antonesko sta z nekaj parti-	Stisnile smo se v grozi v kot in	počasi pomikamo proti izhodu.
Podstrešje in naj s staro zarja-	jn druge industrijske obrate,	zanj napadla. Napad je bil v	drhte poslušale salvo za salve-	»osen nas	Je stiskala po ho-	Rudarji so na poti v rudnik.
VeIo samokolnico napravi neka/	Stražarji eo bili dobro oboro-	zvezi z mobilizacijo nekaterih	Vmes so padali posamezni streli.	stah' p°d revnim obuvalom je	Eden nas pozdravi s »Heil H1-
*renkih udarcev	ženi ter eo noč in dan bedeli	zavednih Hrastničanov 2al se	Po pet talcev so postavljali ob	šumelo zlatorumeno listje. Z	tler!« V trdi temi mu tlesne za-
, Zače 1 je mrmrati čudne besede	M ovojih betonskih pošto jan-	ti takrat niso mogli prebiti do	zid. Tako so na Eizlerjev ukaz	rosnih livad	in logov so se dvi-	ušnica ob mokro lice.
,n le vse boli poskakoval Nekaj ^gh.	partizanske skupine, s katero Pobili ta dan 150 slovenskih
!£s° sta tanta še ledla, toda sča-	\ starem Hrastniku so imeli naj bi še tisto noč opravili v ljudi na dvorišču mariborskega
, 17,0 Ha jeln bledeti. Naenkrat	najboIj utrjeni bunker, poln	Hrastniku širšo akcijo. Tako so	sodišča. Ko smo v grozi štele
kotih1*6 ,zbu,lil °el" ** pognal	orožje in bomb. A prav na ta	partizani sam; napadli bunker	salve, smo ob 23. razločno šli.
Vest te noči
•	•tuuiiu otif S» J*OQT __ ___	_ _	__ _______ _
otšku p0d strop in presunljivo bunker je padel decembra 1941 in v boju podrli tri’»verkšuče«. šale vzklik: str?Jgal V	htpu {* p?d prvi partizanski udarec. V glu-	»Živela Jugoslavija!«
"ropom neznansko zagrmelo, kot	*	Med žrtvami so bili
a > udarila strela.	Hrastničani:	Slavko in Martin
K°i bl trenil sta f tanta po- MA ClVOrlŠCll HldriDOr^ Zalcrina, Ivan Jagodič. Slavko
Smodič in Viktor Senica.
,1
c	„ sle ega sodišča	.
llCliO Ciaarelo ■ • ■ Bilo Je 1. Oktobra 1942. Celice umazano odejo. 7. vročlčmi očmi	0 V
se 'ssssnsaarjM. ^5%s * »t j« rr«-««
ponočft Phlle, S rudar i vrati	^ v strop in čakali z dvorišča. Okrog velike^Tku- v Bobnu Skrit za cesto sem ne-	^	Se Sanjti se 11156111 ^ Ve-
domn pn „*!,?, hu^JZb konca. V mislih »o se tiho po- pa žagovine so bile zložene strpno čakal, kdaj pride nemška	dela sem- kako 86 1« Fanika
rtLlTza- tiavliah od domačih. Vsak mpot. krste, v katere so kaznjend pahlja, da jo presodim. .De-	* bala za oba sinova Eden Je že
Kmetica nama je ponudila Bo Nemci ustrelili ndtega par-posteljo — Faniki in meni. tizana. Koga, kdo bi vedel? Ostali sva pri njej. Zunaj je Fanika se je tiho obuvala. Ni-l. ji zavijal veter in raznašal dro- kogar ni vprašala, zakaj mora ben dež. Čuden občutek: po dol- na pot. Fantje eo nemo gledali gem času spet v postelji! v tla. Tedaj pa je Fanika ix-Fanika Pustova je bila nena- nenad5 et°pila k Tarzanu: vadno zamišljena. V postelji mi . »Borisa ni več, kajne?« Bese-je pripovedovala o svojem živ. * 60 ^ ljenju. Mož ji je umri. Z obema	N.f.da bl P°8ledak j®
sinovoma je šla v partizane. VTrw_____________...___
je bila hudo žalostna. ,Pojduno Mtr°' da g? boš Se
-ščgzm. ssšš srr;rrr sg-MM
f* pred gostilno le Lojze s kdo Pojde prvi? Na grozno zastala kri A že smo sc zavedle: slednji, oprezni, s puškami v CedalJe močnejše: Potem glas: je padla na kolena to r rokami ^•men/enlm glasom začel ppl- vpralanje odgovora ni bilo. če bomo umrle, bomo za pra- rokah. Se bolj sem se stisnil v »Fanika, ali si tu?«
J® ■. el*	Pozno popoldne nas je iz oto- vico, za domovino, za svobodo skale. Dvajset jih je bilo, s pu- Kmetica tiho vprašuje
e,Ko< bt trenil se' je zasvetilo PelostJ vrglo vpitje to ropot na slovenskih ljudi!
• n° gostilničarjeve sohe. Odprl dvorišču. Nenavadno za grobno Kako neskončn
..	—	ni spala. A kakor petih popoldne.
podprla glavo ob skrinji. Potlej
je vstala, se opotekla to ml de-rrx& i—i—.
škami, brzostrelkami in dvema okna.	$^a, vedela!«
:	'' uosumicarleve	sobe. Odprl	avvnovu. nenavauno	biuuuu	Kako neskončna	je	bila tista	mitraljezoma Bilo je točno ob »Tarzan! Iz Rečice prihajam.	v_i x«rie «n odšli v noč
ial°kno in kaT čez	okno vpra-	tišino, ki so jo pretrgali	le ge-	noč. Nobena m spala.	A kakor	petih popoldne. Ko se	je do	Že vso noč iščem Faniko...«	0b odprtem grobu so	peli
stapovei s svojim surovim kri- da tudi bedele nismo: vse od. kraja zmračilo, sem se izvil iz Fanika je skočila te postelje	fciiostinko. V grlu jim le
nas!,0,0 i-tran pa gg lahko prt-	Čanjem. Kljub najstrožii	prepo.	šotne smo v mislih	vasovale pri	skrivališča. Vso pot sem	ponav.	in odprla. Iz teme so se izviti	samuraj glas, ko so zrV na	maji	vedi se je ena izmed	deklet	domačih Kdo ve,	je	sploh še	ljal: dvajset z dvema	mitra-	trije do kože premočeni parti-	ter V neotesanem lesu je	ležal
,oqlatl L°l*e-	vzpela na lino In se ozrlo na kdo domačih doma?	ljezoma.	zani. Faniki so naročati, naj se njen sin. Salva je pretresla ža-
Bq V™- hoteli prodati eno Dr a- dvorišče Se tisti hip je omah- Uro prej kot ponavadi nas je Naslednjega dne se je šest naglo opravi in gre z njimi. lasten molk.
'Ogreto...«	ndla ln v grozi skrila obraz v
v to jutro jetniškl zvonec pognal partizanov previdno bližalo Ze včeraj «mn bili izvedeti, de
(Po kroniki priredil F. GA
Odmev po zaključku Protltuberkuloznega tedna
Protituberkulozni teden je navedem le eno od svojih že-minil. Vsako leto so taki tedni, Ija: Rdeči križ naj bi nakupil tudj tedni Rdečega križa. Vsa- za vse bo ko leto ista pesem. 1'. Ko pa kulozo ei
„	„	-	-............- ----- .	.	-	- kretnrn"	h sen, bral v »Zasavskem tedni- s pokrovcem št. 11 alj 12
Krško, da določijo datum skup. da bo treba polagati večjo po- "jem- kar nujno terja, da se kretnlh priložnostih posmezmh ,. _ „— ±	u„,„ in i:u •__ ir, :
Pred združitvijo sindikalnih svetov okrajev Trbovlje-Krško
Večja odgovornost
jetja, predsednik	si n d.kal ne
podružnice, sekretar osnovne organizacije ZKS in direktor podjetja, ki bi se shajali po potrebi. To telo bi obravnavale pereča vprašanja podjetja in dajalo vzgoji članov kolektivno enotno linijo. Prav tako je po-
Pred dnevi mo se sešil člani 1.318 zaposlenimi in 778 predsedstev okrajnih sindikal- niztraniml. nih svetov okraja Trbovlje in
.	,	.	. .	i»i	---n«,,™,*	____, uuiui. vsaiio icvo so lam reom, na. nueu mu naj vi .vu.™,-.
0rga' a3 ®kraJa’ . ta	SP105"0	m	tudj tedni Rdečega križa. Vsa- za vse bolnike z odprto tub«.
družbeno vlogo sindikatov v »J* materiala III. kongresa .	.	n«™ Kn na	emajlirane nUuvalnik«
Obe predsedstvi sta ugotovili.	* družbenim upravlja. tfr *a obravnavati po kon-
velike. Terjale bodo veliko več-
ista pesem... Ko pa kulozo emajlirane pljuvalnike
‘ * kot
ku<> z one 4. junija, kako je jih imajo bolnišnice in pa zdra-Protituberkulozni teden vse vilišča. Prav gotovo ni higien-da so v sko. da moram za pljuvalnik
ne skupščine, ki bo izvolila zornost na delo krajevnih sin- dc,avci in uslužbenci spoznajo neiovnib enot.
novo sindikalno vodstvo bodo- dikainib svetov, organizacijsko * vsemi družbenimi dogodki, Ptoleg prednjih napotkov za drugače organiziran, uc, . olvUj ^	™	-------
cega okraja Trbovlje _ _ učvrstiti sindikalne podružnice, komunalnimi deli in problemi delo, o čemer bo spregovorila načrtu obiski bolnikov, da bo. uporabljati staro konservno Naloge sindikalnih podružnic	posvetiti pa trdi večjo skrb dvi-	občine itd. Vzgajanju	članstva,	še bližnja skupna skupščina,	do tudi bolniki čutili, da je ta	škatlo že vsa leta bolezni. Pred
področju bodočega okraja	g„ članstv? ‘n vzgoji vodstve.	zlasti Pa vodstvenega,	je treba	sta obe predsedstvi sklenili, da	teden posvečen samo njim, sem	leti je dispanzer delil zložljive
•o raznovrstne in skladno s	nega kadr > i’-leg vprašanj dela	Posvetiti večjo skrb.	Pa tudi	bi bila ta skupščina predvideno	pač pričakoval kakšen kratek	papirnate pljuvalnike, ki se po
sklepi HI. kongresa ZSJ zelo	sindikatov v smislu sklepov III	vprašanju sodelovanja	z odgo-	31. julija v Krškem. Novi ple-	obisk. Pa ga žal ni bilo. ker nas	uporabi sežgejo. Toda v letnem
" w~ ^ *■'*	“*■	kongresa ZSJ sta obe pred sed-	vor^m' činitelji je treba po-	num. ki bo štel 25 članov v so-	je preveliko število takšnih	času, ko se kuha na električnem
*» aktivnost občinskih sindlkaL	stvi	obravnavali tudi vprašanje	svetiti večjo pažnjo. Priporoča	razmerju z zaposlenimi oziroma	bolnikov, zdravstvenega	osebja kuhalniku, tak pljuvalnik ne
nih svetov, na katerih bo teži-	dola	okrajnih društev profesor-	®e ustanovitev kolegijskega te-	organiziranimi člani sindikatov	pa premalo
»e bodočega sindikalnega dela	jev	in učiteljev: glede teh sta	lcsa- ki naj b| ga sestavljali	bodo izvolili delegati iz posa- Imam skromno	željo	glede	ti
Stanje sindikalnih organizacij	predsedstvi mnenja, da se zdru-	Predsednik delavskega in pted.	meznih sindikalnih podružnic in	stega napotila
— področju obeh sindikalnih $y0 ln nato ustanovijo društva scdnik upravnega odbora pod- svetov.	A. K.
na področju bodočih komun.
•vetov je sledeče: na območju sedanjega okraja Trbovlje je zaposlenih 15.113 delavcev in
»V kakih giensldh prilikah žive...« Naj
Na krškem področju bo treba nadalje združiti nekatere sin.
uslužbencev, od tega 3.532 žena dikalne podružnice, zlasti obrt-Organlziranih pa je od teh de. ne j„ gozdno-kmettjske.
Posebno pazljivost so posvetili člani obeh predsedstev
Gasilski jubilej v Senovem
moreš sežgati v peči. Sicer mi pa ni znano, če se sploh še hi- uporabljajo.
Kot je slišati, je okrajni odbor Rdečega križa v zadnjih mesecih že zbral izdatna sred. stva. Vršile so se večje prireditve, pa bi se prav gotovo lahko določila potrebna vsota za nakup potrebnih higienskih pljuvalnikov, ki naj bi jih razdeljeval Protituberkulozni
laveev in uslužbencev v raznih strokovnih sindikalnih podruž-
pHip
ummi- e:#$ =?
mmm fsizkse	—
uslužbencev. Od njih je včla-
dispanzerju v M. J.
bi	--k-i	:	\	vmerzu m s svojim poldnevnim zaslužkom god. Istočasno z odprtjem Ga- «r •	| I	L
večkrat le čimpreišnto zaposli- ** drugi’.*>odo	zapisana je rudarski kolektiv Senovega silskega doma bodo gasilci raz- |3K M KOHCCrtOV
večkrat le čimprejšnjo zaposli v spominih senovškega kraja. dal prvi dragoceni delež h grad. vili tudi gasilsko zastavo. Pri.
~	—^ ------------------- a .	. * .	k n imi	----- ----——rt«	«ai uiasutciu ueua n srda. vui tuai ga sil h ko zasiavo. rTU
srs, ,™**» =» - s”*	<='«?- LsaSa,dof‘,T„.NiSi,.,T. s.	&r°1 uu<M‘° "*•
■Mčjn Se okrajni sindikat pošt-	”	»Prave, ne brizgalne, o nekem	bene	napore ProstovoUnega ga- Gasflci in vsi Senovčani se
MOi uslužbencev, zdravstvenih Mna potreba ustanovitve to raz-	gasilskem domu g, ^ misl|ti	silskega društva; odstopila je veselijo novega Gasilskega do.
^ b”puč~ ^ *”-*
s	:ssy st	“■	-
3146 člani od skupn„ 2832 upo. čevljarski, dimnikarski in še	ovire- v razmeroma kratkem
ko jenih delavcev ln uslužben- aruRi oBrtl-	času so sl gasilci nakupili last-
ccv — v prihodnje pa bo osta- Sekretar okrajnega odbora	no motorno brizgalno in po.
le Se IS društev. Nadalje deluje SZDL Trbovlje, tov. Janez Je-	zneje tudi vprežni gasilski voz.
Se okrajni odbor sindikata gozd- senšek le predsedstvima naka-	Prvi poveljnik društva je bil
kmetijskih delavcev z zal med drugim ostale naloge	Peter Kovačič, za njim je sledil
‘ * ‘— podružnicami s sindikatov na področju bodoče-	Ivan Šerbec.
jih s prispevki podpl- končno imeli lepe sodobne pro-nadaljnjem prizadeva- store, garažo, pisarne, orodjar-
oih
M
Ze takrat Je gasilsko društvo uvidelo potrebo vzgoje mladega naraščaja. Prva mladinska gasilska četa Senovčanov je že uspešno nastopala na Gasilskem
Videm-Krško
Regulacijski načrt v zaključni faz'
Večkrat emo srečali tuje ljudi, ld bo v zvezi s precejšnjimi Takrat so kilt težki časi gle-fa so meriti zdaj tu zdaj tam.	stroški,	ket jih bo imel na	raz-	de	nakupa	orodja	ta	oprave, če-
SpraševaH smo se, kaj naj to	polago	LO.	Ptav	so	posamezniki	precej pri.
merjenje pomeni. Ob cesti je Ljudski odbor mestne obči- ?,peva^ lastnih sredstev. Dru-bilo razumljivo, da bo verjetno	ne Videm-Krško je na drugem	^vo J® komaj zmogla izplačati
v bližnji ati morda tudi v dalj-	mestu v Sloveniji, ki ima na	M brizgalni, prijatelji ga-
nji bodočnosti stala tam hiša.	razpolago temeljit regulacijski	s:lsva 90 ce,° brezplačno nudil!
Toda tl ljudje niso merili le	načrt. Pred njim je samo Kranj.	yavb«* parcelo za gasilski
stavbnih parcel, marveč so se	V Ljubljani, Celju in Mariboru	l/™' ,, dcnamlh sredstev za
spustih tudi na njive, ceste,	sicer	imajo regulacijske načrte,	takšnega tedaj le ni Mio.
poti in celo v potoke Končno	vendar le-ti niso izdelani po ta-	,,eRa^, ®aaa J® imelo društvo
aeno le zvedel, da gre tu za	ko sodobnem načelu, ki bi jih	shrambo gasilskega orodja v
=^5”	la^° sproti d^^ievali.	1 ^ u	S«: “T	^ <wta,r eoaPodarske no. pralnic« cevi itd. Imeli bo- sporeda zaslutijo v* priznanje
^ Ze pred leti so govorili o U,a%r^^n^r ~	organizacije so podprle taiciatl- do končno svoj doJg„ zaželeni vrhunskih	pnzmmj*
Geodetski zavod iz Celja se gradnjl novega mostu čez Savo. “h^nH, taLaimT^	w *Mllcw " člani društva pa Dom. To bo v resnici lepa pre-
Je *cn3 tri mesece ukvarjal	Za) se	je o	tem le	mnogo go.	naJpotreb*	so	s prostovoU ni m delom	zelo	slava 25-letnice	društva,	zlasti	^ *>biček	>«mcerta	Je ne.
« podrobnimi meritvami na tem	vorilo,	manj	pisalo	in nič	sto-	,	veliko prihranili	pri gradbenih	pa Se	njihovega	povojnega	rnenjen	Rdečemu	križu	ter je
področju za posnetek vseh poti.	rilo.	Vsi vemo, da je most že	__	*	stroških	svojega Doma. Ivan	plodnega delovanja v	svobodni	uspel in m Bretičatti takih uri-
CeSt’, ^to^OV’	,ta “	star.	Kdo ve, koliko vode je	**	e napravU m društvo to-	Kmetec	Je sam opravil več kot	socialistični domovini	“
regulacijski načrt Tako ho ob-	steklo pod njim! Iz denarja, M	T*?š ”1,kJ Vutkovlč; ta Je ob	1500 udamiškkih ur ter	mu gre
Čina razpolagala z vsemi geo-	^ ^	M popravila, bi	Prihodu Nemcev »čuval gasil-	mnogo zaslug, da je	gradnja
detddzni podatki, jih po potreb, iajlko zgradili že novega. Vpra- orodje- cevi in motorko, da Gasilskega doma tako naglo dopolnjeval r.iznim podietjem 5anje izgradnje novega mostu lupa or V8e®a razneseL napredovala. Tudi ostali tova. pa prt novih gradnjah sedaj ne	bo trdba ponovno sprožiti na	Po osvoboditvi pa je društvo	riši so bili marljivi ter	jim ni
bo treba pripravljati teh stvari,	odločilnem mestu (skupščini	krenilo m nove poti v soela.	bilo žal truda ta dela, samo da
LRS), kajti ljudski odbor mest-	listični domovini. Spet so se	bi bil njihov Dom pod	streho,
ne občine je tu brez moti, ker zbrali marljivi gasilski veterani:	Se nekaj časa in Dom bo
zdaleč ne razpolaga s tolikimi Cijan, Omerzu, Kmetec in ostali skončan. Gasilci
Gasilci pred 10 leti v Senovem
si v Brežicah še žehio
Prejšnjo soboto je priredila Proti tuberkulozna sekcija RK Brežice solistični koncert opernih arij in baletnih točk. V ve. liki dvorani so nastopili prvaki zagrebške Opere tenorist Rudolf Franci, baritonist Tomislav Ne-ralič ter prvakinje opernega baleta, pri klavirju pa je bil dirigent D. Zebre. Obe pevca sta odlično odpela arije Iz znanih oper Smetane, Verdija, Puccinija in drugih mojstrov. Tudi prima balerine so prav tako odlično plesale razne pkae, med katerimi sta posebno pri. tegnila občinstvo slika od Hri-stičevih »Ohridskih legende m ciganski ples.
Gj|@daJd, ,ld so napotadti dvorano, so burno pozdravljali ter ploskali izvajalcem te kvalitetne prireditve. Posebne stopati je ta občudovanje uživa pri brežiškem občinstvu tenorist Franci, id skoraj vsako leto gostuje v Brežicah in mu pripravi velik umetniški užitek s svojim mojstrskim petjem opernih arij in slovenskih pesmi. Tudi ostali izvajalci pisanega
roditev ie želijo.
M. T.
Nova stanovanjska in požarno-vamostna komisija — Klavnica v Krškem je dograjena
30-'elnxa absolventov
Rudarske šole v Celju
V soboto, 9. juti ja, se bodo iskal kdo od domačih »M kak vCelju zbrali rudarski usluž. prijatelj! Jasno je, da bodo zato
razpmaga s romcmi vWn, Omerzu. Kmetec in ostali skončan. Gasilci v Senovem benci ki s« leta 1925	” 1,000
fmančnlmi sredstvi Zanima pa ter polagoma, z leta v leto po bodo zadovoljni slavili uspešno RudL5o Sto v	t^efUetnj”
se za projekt mostu ln hidro, osvoboditvi Sirili gasilstvo v opravUeno delo skuon« s 25-	^17^880 ,	03 7 botehi zvečer ob 9. uri
centralo, kar bo vnešenn v re- senovškem	,.8KUpn". * 25 praznujejo svojo 30-letnico. in v nedelja 10 tulita, ter
centralo, kar bo vnešeno v re- s en o vš kem, regulacijski načrt.
Za vodovod so načrti že skon-
—sedaj že velikem letnico delovanja njihovega ' KakorJmaru»v'in"“iL.Zi ne<3fM^ 3®-	ter
8podnjega drfntva- «	-»vP-da ‘udi JugoslavljrSrotao^o ^ ^je ddTv taH nSL
J	P 5°nOVO S	rudama Šola » _vso državo. Ta raznih	^go-
lfa zadnji seji LOMO Videm- čani, prav tako so sklenjene vo. Izboljšali orodje, uredili Na dan otvoritve Gasilskega šola je bila na glasu da je‘da- aLmii	P°
Krtko so izvolili vlč komisij Pogodbe za material, ld bo do primerno shrambo, se brigal, z« doma se že pripravljajo. Pr a.	dobre strok. rudJmke Sl	?fc*0<vc^
jela dobre strok, rudarske ka-
šole se veselimo obiska svojih tovarišev iz Borne, Hrvatske *
Tako so ustanovili novo sta no	konca	letošnjega leta	ie odpo	vzgojo mladega gasilskega ka-	roovali bodo odprtje svojega	dre ter so njeni ‘ absolventi za-	roranaev iz Bo-ne	ta
ran jako komisijo. Ta bo delila	sM	pripravljen.	Zanj bo	dra. zlasti pa predvsem v števil.	Doma skupna z rudarji, ki so	vz-snali oziroma še zavzemajo	Z
na stanovanja, izvzemši tista,	Krelja	še 6,5 milijona	dinarjev	nih primerih v bližnji okolic!	mnogo pomagali prt Izvršitvi	odgovorna vodilna mesta na	H
■ katerimi razpolagajo podjetja bo morala nova velika obti. pomagali reševati Dudi ta nji naloge gasilcev. Na rudarski rudnikih	" svxienje v CelJuJ_____
na ta denar pripraviti, da bo bovo Imetje v primerih požara, praznik, dne 3. julija, bo v Se- Letošnje leto bo poteklo tri-
Kdo e odgovoren
za tako stanje
Kolektiv rudnika
ki ustanove za svoje potrebe.	,	,	.
nadalje bo po novi uredbi reše. m°8°če spomladi z delom brez poplave in drugih nesrečah, novem živo, Ze na predvečer vala razna pcreča stanovanjska motenl Pečeti	Prav v tem pogledu so si se-bo baklada In ognjemet, po hri-
vprašanja itd Za predsednika komisije je bti izvoljen tovariš ”
Maks Babič.
Na ton zasedanju so nadalje izvolili tudi požarnovarnostni komisiji, in sicer za levi to za desni breg Save Za predsednika so izvolili tov. Ivana Štrlela za desni in tov Karla Ko-enleta la levi breg Save.
Na seji so obravnavali nada. lje mestno klavnico, k| so jo pred kratkim skončali Sprejeli •o pravilnik podj-tja, določili čas klanja, uvedi, pa bodo tudi kontrolo v klavnici kakor tudi pri predelavi mesa Ljudski odbor Je v ta mestni objekt Investiral 3,5 milijone dinarjev Klavnica je urejena z vsemi tehničnimi pripomočki fej so potrebn, za nemoteno delo.
Razgovarjali so. se prav tako o zatiranju rastlinskih škod Ijivcev Letos se le v velikih množinah pojavil koloradNld hrošč. Izšla je uredba o uniče. vanju tega mrčesa, vendar ljudje uredbe žal ne vzamejo resno. Tako je prišel ljudski odbor do zaključka, da bo v prihodnje vse ti^e ki ne bodo upoštevali zakonskih določil — kaznoval.	»<t3X9<Cr>4»*
deset let, odkar so zapustili Celje, ki jim Je v letih šolanja nudilo marsikakšno razvedrila Kdo od njih se rad ne sporni, nja »Branibora«, kjer je bilo
n*h,vo zbtoll«, ob prostem	5^',’S
1^' kk«i? ta^liT	!aZPZ	4- 30,1138 t- 1. pod Zgornjim 0»'
R rak bf lič. ali če Jih le ob- slovom, bi podala sledečo
pembei
V članku navaja avtor J. K. da Je tov. Janez Leben uporabljal apno, last šolskega odbora,
oabor Vtdem-K,*.
Je razpisal Izdelavo osnutka za ku, kar je- razumeti tako da ie stanovanjsko hišo na Vidmu. tov. Leben s tem dovoljenje?1 Pravočasno so bil, vloženi trije uporabljal apno za svoje Prl' projekti, in sicer: »B-’X«, »Novi vatne namene.
Videm« in »Turšič« fa jdh je h vpisnika wje šolskega k°mlsija	vze!a v	odbora z	dne 5. mija	t.	1- f
<f‘7?3cval1 P°	kateri Je	bila navzoča	tudi tri'
ekonomičnosti (25 točk), hmk. članska komisija učiteljev, )e cionalnvsti (35 toSk), konstruk- razvidno Iz razprave, da je tivnostl (20 točk) ln arhit Ir ton- tovljeno, da se je apno z dov®' skem oblikovanju (20 točk). ljenjem tajnika uporabilo Po pregledu vseh načrtov so gradnjo Kulturnega doma ocenil, le-te takole: Idejni pro. Konjšici. Tukaj je tov. Leh® Jekt »Turšič« 69 točk, »Novi VI- pogrešil v toliko, ker ni o uP*f dem« 66	točk	in »B,X«	51 točk.	rabi apna	obvestil šolski	odbor
Ker	je	bil	najboljši	projekt	To pa je	opravičljivo	v	to-i*-
ocenjen le z 69 točkami, sta ker s tem, da Je bilo apno up1 prva ln druga nagrada odpadli rabljeno za gradnjo naveden Tretja nagrada v znesku 15.000 doma, m bila oškodovana » din bo dodeljena projektantu skupnost niti šolski odbor »Turšič« ostala dva načrta pa bosta odkupljena.
GLOBOKO
čestita vsem delovnim kolektivom Slovenije k
DNEVU RUDARJEV — 3. JULIJU
Obenem čestita vsemu delovnemu ljudstvu k »Dnevu vstaje«
Izdelan je projekt za stanovanjsko hišo na Vidmu
taji^vr*^
ih*
Prva hrastniška rudarska zastava
— mat s arejsa v Jugoslaviji in celo na Balkanu
Začetki hrastniškega rudniškega obrata segajo v leto 1807. natančnejši podatki pa datirajo od leta 1822 naprej. Prvi posestniki rudnika so bili Hofele Schonbucher in Ragoš. Let* 1829 je kupil rudnik Slovenec Luznar iz Ljubljane, Iti pa jt že precej razširjeno rudniško posest prodal 1. 1845. Kupec jo bil Freiherr v. Bruch, ki je še istega leta ustanovil »Tržaško« premog »kopno delniško druž bo«, pri kateri sta bila udeležena ustanovitelj	hrasto iške
kemične tovarne, nekdanji tr žaški mizar Franc Gossleth in ustanovitelj tamkajšnje steklarne, takratni predsednik Lloydo ve družbe v Trstu, Edvard Haider. Hrastnišld rudniški obrat je bil takrat še zelo majhen, praksa Pa skromna, začetniška Leta 1852. so zgradili lokalno normalnotimo rudniško železnico, ki ie vezala rudnik s po. stajo ob Južnj železnici Zal so to železnico že do polovice odstranili, ker ne prevažajo več hrastniškega premoga na hrast-»iiko postajo, temveč po zveznem rovu na trboveljsko rud. niško separacijo. — Pred dobrimi sto leti je bil začetek smotrnega in naglega razvoja hrastniškega premogovnika. Prve čase je bilo v rudniku le 10 do 50 rudarjev, leta 1857 že 170, eno leto pozneje pa okrog 400. Število rudarjev je rastlo
Nemci zapuščajo Hrastnik
voda, jamski paznik Simon Kos in zunanji paznik Gašper Kiler, ded upokojenega partizanskega polkovnika Petra Ki-lerja, živečega v Beogradu. Ka. Uvoda, Kos in Kiler eo leta 1870 sprožili misel, naj bi si rudarji in rudniški uslužbenci kupili zastavo, okrog katere bi se zbirali na rudarski praznik in ob pogrebih svojih tovarišev. Zastava naj bi bila simbol rudarske zavednosti in vzajemnosti. Idejo so vsi z odobravanjem sprejeli. Vsak rudar in
uslužbenec je daroval za nakup zastave zaslužek ene izmene. Tako so hrastnišld rudarji že pred 85 leti dobili svojo zasta. vo, ki jih je spremljala na veselih in žalostnih poteh. Dobili so jo prvi v Sloveniji, kajti rudarji najstarejšega slovenskega rudnika v Idriji takrat še ni-
so imeli zastave. V ostalih ju. g »slovanskih pokrajinah m tudi na Balkanu ni bilo tiste čase še svobodnih rudarjev. Kot talti si kajpak niso kupoval: zastav, ker so imeli dosti drugih težav in skrbi Tako je hrastniška prva rudarska zasta. va najstarejša v socialistični Jugoslaviji in seveda tudi na .Balkana. Ta zastava je v temnozeleni barvi. Ker so bili vodstvo rudnika pred 85 leti in tudi ta. kratoi rudarji še klerikalne usmerjeni, ima zastava na eni strani podobo sv. Barbare, ns drugi pa Matere božje.
Leta 1935 so hrastniško-ojsti ■ ški rudarji kupili novo zastavo Ena stran te zastave je v državnih jugoslovanskih barvah, z rudniškim znakom, druga p£ v tradicionalni rudniški barv-— temnozeleni. Takrat je vod stvo rudnika shranilo prv0 rudarsko zastavo v dolski cerkvi Letos ob 85-letnicj jo je p* dolska ljudski župan tov. Medvešček izročil zbirki bodočeg-hrastniškega muzeja, v kater.rr bo kot dragocen zgodovinsk predmet Hrastnika, zlasti rud mika, imela vain<> mesto
L H.
Z	jem jeklene tesarbe bodo zasavski rudarji priarar*
na tisoče kubikov dragocenega les*
Bodo jeseni uspešnejši?
Borbene pozdrave pošilja slovenskim rudarjem k njihovemu prazniku, še posebej pa zagorskim rudarjem k 200-letnici njihovega rudnika
OKRAJNI
SINDIKALNI SVET TRBOVIJE-KRSKO
z vsem svojim članstvom.
NAJ ŽIVI 3. JULIJ — DAN RUDARJEVI
Košarkarji trboveljskega SD »Rudar« ne navdušujejo športne publike s tolikšnimi uspehi kot njihovi nogometni tovariši. Bilanca spomladanskega dela tekmovanj S?,venske košarkarske lige ni zanje nič kaj bahava. Obe ekipi, moška in ženska, sta zdrknili na zadnje mesto. Obiskal sem te košarkarje, da bi lahko razjasnil vzroke takšnega nezadovoljivega stanja.
h leta v leto. Pred znane svetovno gospodarsko krizo leta 1828 j* je bilo 1187. To štervflo pa je do leta 1835 padlo na 560 delavcev.
Totifco rudarjev, kakor leta 1835, je bik> zaposlenih približno leta 1878. Upravnik rudnika je bti tiste čase Herman Kali-
RAZSTAVA PIONIRJEV OSNOVNE SOLE V BREŽICAH
Ne osnovni šoli v Brežicah *> ob zaključku šolskega leta Priredili razstavo šolskih in Pionirskih del. V dveh učilnicah so posamezni razredi poka-za* svoja dela, zvezke, risbe in dela. Obiskovalci eo ob-hudovali posamezne dobre iz. *iike in bujno fantazijo naših Pionirčkov. — Tudi pionirska organizacija pridno deluje ter *° filatelisti in šahlsti v poseb-Pcna oddelku razstave prikazali l^Pche svojega dela. Med Sa-je posebno dobra mala Wanirka Krista Sepcc, ki je ®*vojlla I. mesto na šoli, na republiškem prvenstvu pa je za-•cdle II. mesto v LRS, kar je VBe*akor velik uspeh

Josip Brinar i
Ni lahko moštvu, Id na prvenstvu podi viže in se pred njim plasirajo mnogo slabša moštva, zlasti če je mesto, ki ga doseže, zadnje. Žal moramo takšno stanje ugotoviti pri trboveljskih košarkarjih. Nj pa bilo lahko tudi meni, ko sem stopil na njihovo igrišče. Pod vodstvom Staneta Hode j a so ravnokar trenirale košarkarice. Le poča. s; ee te izmotavajo iz začetniških težav, zato ni čudno, da na prvenstvu, ki so ee ga udeležile prvo leto svoje ponovne oživitve, niso dosegle boljšega uspe-
PION IRSKI KOTIČEK
ha. Opaziti pa je bilo pri ko. šarkaricah resno voljo napredovati, kar pomeni žv dosti. Zapletel sem se v pogovor s Slavkom Jelenom, en-m izmed vo. dtindh igralcev. Ni se začudil namenu mojega obiska. Sprejel ga je z opombo, da v dveh letih razen rezultatov njihovih nastopov nismo napisali nič več.
Težko je klubu — tako ra* je pripovedoval — če nima trenerja, ki bi poleg kvalifikacije bti
sposoben držati fante v disciplini. Dobro so si uredili stole
igrišče — posebna pridobitev pa je razsvetljava za nočne tdkme. Materialnih težav torej nimajo, razen da že šesto leto po ustanovitvi kluba oblačijo iste drese. Tudi tesni si jim že — se je še nasmehnil Slavko. Sedaj pa se jim obetajo novi dresi v klubskih barvah, tako da bodo lahko trenirali tudi takrat, če bodo starj v pranju. Pr:1) jim to ni bilo mogoče. Tudi na TSŠ v Ljubljani, kjer Slavko trenira moško in žensko ekipo. Rad bi resneje treniral skale v višino, saj doseže brez treninga znamko 165 cm. Če bi nekaj časa vadil, mi je zatrjeval, bi z lahkoto preskočil 180 cm. Do tega pa ne pride, ker peč ne utegne.
Previdno sem se začel zanimati za plasman ekipe, on pa
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiE
(Nadaljevani«)

S:
X

18. Veliki zbor na kraljevem dvora
,Ce Je rea mrtev,* Je dejal asm pri aebl, .dobiva vsaj nerazblto tu nepokvarjeno krzno/ Lakotnik ae ni ganil, kakor Je videl to pri lisici. Toda nazadnje se Je vendarle toliko spozabil da Je trenil z očmi
Volku se je posvetilo pred očmi ln spoznal Je, da ljudje vendarle niso tako neumni, kaker se mu Je zdelo. Bliskoma je bil na nogah ter jo je tuleč odkurll. Ali je to nezgodo Lakotnika zarezati Zvitorepki im ro.
lati rep, a ker ga Je zdaj sram, bi rad tudi to krivdo zvalil na nedolžno Zvitorepko, češ, tedaj	bi mu nikdar!«
A gospa Dulgopetka je dej a. la premišljeno:« Dajte mi nekaj v zastavo ln poskusiti hočem!« Vi, gospod volk, pa ste se nato rotili ln prisegali na vse, kar vam je sveto in drago, da poplačate zdravnici bogato ln gosposko njen trud. In Dolgopet-ka je res verjela vašim obljubam ter vtaknila svoj dolgi kljun z glavo vred v vaše žrelo. Štorklja je srečno izdrla koščico iz vašega grla, a vi ste Jeli tuliti in javkati na vse pre-tege: »Strašanska si me mučila, Dolgopetka! Za zdaj U še prizanesem, ali varuj se me drugič! Če bi me kdo drug tako neusmiljeno mrcvaril, ne od-
To Je opazil kmet ln vrh tega vaš, kaj menite, gospoda slavna, je še videl, kako se dvigujejo Kralj se Je tene besedam na. oblački gorke sape lz volkovih smehljal ter pokimal govorni-ust — bti je namreč silno mr- Im s svojo trudno glavo. To Je zel dan, a Lakotnik je pozabil Izpodbudilo Dremnha, da Je sa-pridrževatl sapn — in je zato mo zavest« nadaljeval: zamahnil s težko sekiro In Je »Prav tako je Lakotnik naj-tako silno zadel volka na glavo, brž tudi le po svoji lastni ne-da Je kri kar brizgnila kvišku, umnosti izgubil svoj lepi, bo-
se ml vsaj ne bodo tako smejali ln brili norce iz mene, ke. bastega telebana. A tista pritožba o vaših otrocih, gospod volk, kaže samo, kako slab oče da ste. Vaš Redkobrad ln Netek sta tako poredna fanta, da jima ni para v vsem gozdu — a vi, ne da bi Ju pokarali, kadar zmerjata mimoidoče, jima dajete še potuho. Tudi v lisico sta se zadnjič sapikavala in »	.
kazala osle, toda ona, ne bodi p. 65 v lene, Ju Je pošteno oklofutala in prav Je imela. Bosta vsaj drugič vedela, neugnana smrkavca, zmerjati miroljubne popotnike! — S takimi čenčami nas torej pita ta lažnivi sivče, a ne črhne besedice o tem, kako mu je Zvitorepka rešila nekdaj življenje. Na livadi ste našli, gospod volk, nekoč poginjeno kljuse ln na njem Je bilo vse črno vran ln krokar.
Jev, ki s« že okljuval! truplo do belih kosti. Ker pa ste bili lačni, da se Je skozi vas videlo, ste se zadovoljili z ostanki ter
ste jen glodati okavsano ogrod- Nagradna besedna uganka
je. A pri tem ste požrli ostro	, ,	3
kost, Iti se vam Je zapičila v	Z3 piOniPJC
goltanec, ker ste pozabili, da naglica ni nikjer dobra. Obšel vas Je velik strah ln na vse strani ste razposlali slč. da bi vam pripeljali izkušene zdravnike — toda nihče izmed njih vam ni mogel pomagati In vsa vaša darila niso Izdala nič. Zvitorepka pa vam Je vedela za pomoč, kajti njen rajni oče je bil poseben prijatelj štorklji Dolgopetld, ki le čudno učena v zdravilstvu. Dobrosrčna lisica Je hitela klicat gospo Dolgo-petku, ln vi, gospod volk. ste Ji vikali, že od daleč naproti: »Po. magajte mi. gospa štorklja, in rešite me neznosnih bolečin!
Ako ml Izvlečete Smentano kost, vas nagr. dim Ir Ijevsko!«
»Zadovoljni bodite, vitez Lakotnik,« je odgovorila štorklja, »saj ste zdaj zopet zdravi ln jaz se vam torej priporočam za obljubljeno plačilo!«
(Nadaljevanje sledi!
Rešitev uganke iz 24. Številke
Rešitev uganke, ki smo jo 24. številki »Zasavskega tednika« za naše pionirje, glasi: šivanka.
Strogi žreb je odločil, da dobi prvo nagrado za rešitev uganke pionir Herman Vodičar, Kurirska pot štev. 4, Slov. Javornik, Gorenjsko, drugo nagrado pa je žreb prisodil pionirki Cvetki Vintar, Gor. Pirašica, p. Cerklje ob Krki. Obema rešiteljema bomo dostavili knjižno darilo po pošti. — Vsem pionirjem In pionirkam za pravilno rešitev naše uganke prisrčna hvala! — Uredništvo.
12 3 4	— žensko ime
3 2 14	= pitanje, hranjenje
3 4 1	z= paradiž •
2 3 4	s= daljše razdobje
3 1 4	— sovražnik železa
I 2	— pomožni glagol
4 3	= ploskovna mera
2 1	= medmet, vzklik
4 1	ee medmet, vzklik
Rešitve prednje besedi	
uganke nam prinesite ali pa pošljite po pošti na uredništvo našega Usta do nedelje, 10. julija opoldne. Tu pri tej uganki bosta dobila dva izžrebana pio-nnpl-čam kra- nirja oz. pionirki lepo mladinsko knjigo v spomin.
me je povabil na razširjeno sejo odbora tisti večer
Mnogo so se imeU pogovoriti s svojim načelnikom tov. ML lošem Uršič.m in tajnikom inž. Sašo Knafličem. V burni in odkriti debati sem izvedel vso, tako da mi ni bilo treba več spraševati.
Organizacijsko ie klub v zelo klavrnem stanju, saj nimajo evidence nad člani, njihov; registraciji in plačevanju članari. ne. Prvenstvo eo dočakali brez pravih treningov, ki jih je onemogočala zelo slaba discipliniranost članov kakor tudi po. manjkanje trenerja, ki bi imel ustrezno kvalifikacijo ter imel nad igralci potrebno avtoriteto. Razen prijateljske tofane s Hrastnikom niso . odigral- pred prvenstvom nobene druge tre-ning-tekme (prejšnja leta so jih odigrali tudi 20). Problem vseh izvenljubljamskih in tudi kluba »Rudar« je okoliščina, da večina igralcev študira v Ljubljani; s tem je onemogočen reden trening z ostalim' moštvom, kar razbija homogenost ekipe. Iz tega razloga je kvaliteta igre padla *> 40*/e in zato ni čudno, da se obe ekipi nista plasirali bolje. Problematična ie njuna eksistenca v ligi, čeprav je pred njimi §e jesenski del tekmo, vanj.
Tctia namenili so se napraviti črto pod svoj negativen račun ln poleti nadomestiti zamujeno. Njihova volja in resnost, M so se z njo lotili dela. vliva vero v uspeh.
S sistematičnim treningom bodo pričeli takoj in to pod vodstvom domačih igralcev, ki imajo za to vso potrebno kvalifikacijo, in sicer s tov. Hode-jem, Jelenom in Piklom. Seve. da bi radi dobili drugega boljšega trenerja, žal pa je teh v Slovenji zelo malo in še ti so zaposleni s treniranjem svojih ekip. Prvenstveno pa še hočejo organizacijsko okrep t| tir močno disciplinirati. Pozdraviti moramo njihovo skrb za mlajše igralce. Mislijo tud; na turnir pionirskih ekip. s katerimi bi vzbudili širše zanimanje za košarko med mladino
Zaskrbljeno pa čakajo na zimo, ker nimajo — kot ne ostala moštva — primernega prostora za trening Gimnazijska telovadnica je obremeni-na z rednim poukom, je pa tudi pre. majhna za igro. Zal za sedaj še ni bilo mogoče priti s TVD »Partizan« do koordinacije: ta telovadnica bi dajala vse možnosti treninga in prijateljskih srečanj pozimi, ki Sn za ohranitev kondicije velikega pomena Upajmo vendar da se b- tudi to vprašanje z dobro voljo te rešjlo, kar bo v prid stoterim športnikom »Rudarja«
Prizadevajo si navezati tesnejše stike s košarkarji iz Za. gorja in Hrastnika, kj bi za dvig kvalitete zasavske košarke mnogo pomenil Do sedaj pa je bil tak športni kontakt onemogočen zaradi mlačnosti sosedov
Ta nov* elan. ki je zače! prevevati vrste »Rudarjevih« košarkarjev, dš slutiti, da vsa tri košarkarska igrišča (v zad. njem času smo dobili novo na stadionu »Svobode«) ne bodo ostala neizkoriščena. Hkrati pa »o bodo košarkarji »Rudarja« prav gotovo dvignili na tisto mesto, ki jim v slovenskem košarkarskem živlienju pripada.
Borut Plavšak

Fizhultura in šport
RAZPIS
Šahovska sekcija SD »Ruparja« v Trbovljah razpisuje pionirsko in mladinsko prvenstvo ŠD »Rudarja«. Vpisovanje bo vsak torek, četrtek in soboto •d 18. ure dalje v sobi Šahovske sokoljo 6D »Redarja«.
Vabimo pionirje in mladinec, ki bi so hoteli včlaniti e šahovsko sekcijo.	Odbor.
OTROKOM PADLIH BORCEV IN ZFT
Okrajni odbor ZB NOV v Krškem obvešča vse otroke padlih borcev in ZFT, da najkasneje de 10. julija dostavijo na svojo matično občino sledeče dokumente o uveljavljenju štipendije: 1. potrdilo e vpisu v šolo 1955/56 ali uk; 2 potrdilo o vzdrževalo Ini v dij. domu (kolikor bo stanoval v dijaškem domu); S. prepis zadnjega Šolskega spričevala
Val občinski ljudski odbori pa naj dokumente dostavijo Svetu za zdravstvo In socialno politiko pri OLO Krško do 15. folija Po tem datumu se dokumenti ne bodo sprejemali in prošnje ne upoštevale.
OO ZB NOV Krško.
PREKLICI
Besede, izrečene proti predsedniku LOMO Trbovlje Alojza Dularju, Slavku Borštnerju tn Tonetu Mahkovcu lz Trbovelj, da delajo ljudem le Škodo, preklicujem. — Karel Per. Trbovlje.
Preklicujem besede, Izrečene proti Matiji Puclu. — Tone Komar. Trbovlje.
ŠTUDENTJE KRŠKEGA
OKRAJA!
Prošnje za Štipendije po novem načinu štipendiranja naj pošljejo vsi reflektanti vključno abjturienti, na Posavski akadem. klub. Miklošičeva 5a, Ljubljana do 25. Julija L L
Prošnje za Štipendije, ki jib daje okraj naj bodo kolkovane s 70 in 56 din.
Posavski akadem. klub.
VPISOVANJE
v 5. in 6. razred II osnovne Sole v Trbovljah bo 4. julija t L od 8. do 12 ure K vpisovanju prinesite s seboj zadnje šolsko spričevalo! — Vodstvo Sole.
VABILO
Gimnazija Brežice prireja ob deseti obletnici svojega obstoja abiturientsk! ples v soboto, dne 2. julija, v prostorih Doma JLA v Brežicah
Vabljeni vsi maturanti brežiške gimnazije, njihovi starši, znanci in prijatelji, viSješolci tega zavoda ter 'vsi prosvetni in javni delavci okraja Krško.
Pripravljalni odbor.
Zahvala
Vsem, ki so na zadnji poti pospremili našo ljubo mamo FRANČIŠKO PUŠNIK ter ji darovali vence in cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku dr. Jožetu Toplaku in medicinski sestri Poldi za vso skrb in požrtvovalnost, ki sta jo izkazovala ob zdravljenju pokojnice.
Družina Pušnik, Hrastnik
Upravni odbor
Posavk.h rudnikov svinca, cinka in barita
Škofljica
razpisuje po členu 95 uredbe o ustanavljanju podjetij (Ur. L FLRJ štev. 51-424/53) mesto samostojnega
KN "UO VODJE (K IN JE)
Pogoji- ekonomska fakulteta s 3-letno prakso ali srednja Sola s strokovnim Izpitom in 6-letna praksa kot samostojni računovodja — Plača po tarifnem pravilniku.
Ponudbe z navedbo dosedanje prakse tn zaposlitve pošljite do 26. junija 1935 na upravo rudnika.
Naštljt sprejmemo s
1.	FINANČNEGA KNJIGOVODJO (KINJO)
s najmanj 3-letno prakse v knjigovodstvu in ustrezajočo šolsko Izobrazbo;
2.	MATERIALNEGA KNJIGOVODJO (KINJO)
s ustrezajočo šolsko izobrazbo in 3-letno prakso e vodenju materialnega knjigovodstva;
3.	BLAGAJNIKA (CARKO)
a vodenjem evidence in ostalih del v knjigovodstvu, s 3-letno prakso ter ustrezajočo šolsko izobrazbo.
Pod navedbo točke L—2, je plača po tarifnem pravilniku. — Vse ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve In prakse pošljite na upravo rudnika do 26. junija 1955.
Nastop službe » 1. julijem 1955 ali najkasneje a 1. avgustom 1955.
Ker se pa po sklepu U. O rudnika, zaradi širše perspektive razvoja obrata Sitarjevec. preseli uprava rudnika dne 1. avgusta 1955 v Litijo, se za nova razpisana mesta Iščejo uslužbenci iz tega okoliša.
Pripominjamo pa da rudnik za sedaj ne razpolaga s svojimi stanovanji in se bodo morali uslužbenci voziti z vlakom; zveze so ugodne iz vseh smeri.
Reflektanti naj vložijo prošnje pismeno ali ustno na upravo rudnika v SknftUci
KINEMATOGRAFI
Kinr • Svoboda-Center« v Trbovljah ima na sporedu od danes do ponedeljka nemški film »STRUP V ŽIVALSKEM VRTU«. Naslednjo sredo in četrtek bo pa predvajal ameriški pustolovski film »ZLOČIN V NEVADI«.
Kino »Svoboda - Trbovlje H«
predvaja do ponedeljka ameriški barvni kavbojski fthn »OSTROGA« (Gola mamuzal.
Kino »Svoboda-Dobma« Trbovlje obvešča kino obiskovalce, da je kupil novo kinoapara-turo tn bo od sobote 2. julija dalje predvajal filme z novo aparaturo. Od sobote 1 julija do ponedeljka 4. julija bo na sporedu amer. film »SIERRA MADRE«. Predstave: v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, v ponedeljek ob 18. in 20. uri.
Kine Brestanica: Od 1. do 3. julija amer. film »ŽONGLER« (v naslovni vlogi Kirk Douglas). Dne 6. In 7. julija angl. film »KARAVAN« (Stewart Granger). Od 8. do 10. julija premiera ameriškega barvnega filma »PRAZNIK V RIMU« Gredory Pečk in Audrey Hepburn).
»Triglav« Zagorje ob Savi: Od sobote 2. julija do ponedeljka 4. julija ob 18. in 20. uri jugoslovanski film »ESALON Dr. M.«. V sredo 6. Julija in četrtek 7. julija ob 18. in 20. uri nemški film »GOSPODIČNA HASANOVA«.
»Partizan« Sevnica: 2. in 3. julija ameriški film »ČEZ NOČ ROJENA«. »
Kino Brežice: Od 1. do 3. julija amer. film »JULIJ CEZAR«. Od 5. do 7. julija angleški film »IZSILJEVANA« s predfilmom. — Od 8. do 11. julija amer. barvni film »KISMET — BAGDADSKI BERAČ«.
DVA TRGOVSKA POMOČNIKA «a manufaktumo ali špecerijsko stroko iščemo. Nastop lahko takojšen. — Trgovsko podjetje »Izbira«, Trbovlje.
N pozabite: vsak naročnik	,.Zasavskega
tednika" je zavarovan
PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU Odred : KAC 3:1 (1:2).
Radar (Trb.) : Triglav 5:3
(3:1).
TEKME ZA POKAL MARŠALA TITA
Drava ; Branik H (Maribor) 4* (1:0).
Bratstvo (Hrastnik) : Svoboda (Trbovlje) 8:1 (4:0).
Rudar II (Trbovlje) : Dobrna II 5:1 (2:0).
Radar I : Svoboda (T) 3:0 p. t
Bratstvo (Hrastnik) : Svoboda I (T) 8:1.
Radar I (Hrastnik) : Svoboda (Kisovec) 7:3.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V TENISU V nedeljskem prvenstvenem
srečanju v tenisu med »Svobodo« iz Trbovelj ln gostujočo eldpo z Jesenic je zmagala domača ekipa z rezultatom 3:2. Rezultati so bili sledeči: Zupančič (Svoboda) : Kristan (Jesenice) 1:0; Berger (Svoboda) : Noč (Jesenice) 1:0; GroŠel-Berger (Svoboda) : Noč-Pohar (Jesenice) 0:1; Zupančič (Svoboda) . Noč (Jesenice) 0:1; Berger (Svoboda) : Kristan (Jesenice) 1:0.
Po poteku igre sta bili domača in gostujoča ekipa enakovredni nasprotniki, vendar je bilo moštvo »Svobode« boljše v kondiciji. S to zmago si je trboveljska »Svoboda« osvojila ljubljansko grupno prvenstvo v tenisu ter bo v kratkem že odigrano v Trbovljah finalno srečanje s tenis klubom Ljubljana.
NOGOMETNA TEKMA ZA TITOV POKAL
Preteklo nedeljo je bila v Brežicah nogometna tekma za pokal maršala Tita med domačim »Partizanom« in »Dobrno« iz Trbovelj, ki se je končala z rezultatom 6:1 (2:0) za domačine. — Gostje iz Trbovelj so pokazali soliden nogomet, vendar niso bili kos razigranim domačinom. Med Brežičani so bili dobri vodja napada Goliš, ki je dal 5 golov, vratar Krešo in Stepanovič pti gostih pa obramba in napadalec Fridl, ki ie tudi zabil častni gol. — Igra je bila borbena in od časa do časa ostra, vendar jo je dober sodnik Jordan iz Trbovelj avtoritativno vodil do kraja. M. T.
PARTIZAN (VIDEM-KRSKO) RUDAR (HRASTNIK)
14:1 (4:0)
Partizan (Videm-Krško) : Rudar (Hrastnik) 14:1 (4:0)
V nedeljo, 26. junija, je v prijateljski tekmi gostovalo v Krškem drugo moštvo »Rudarja« Iz Hrastnika ter podleglo z visokim rezultatom.
Tekma ni bila na ustrezni višini. Gostje so se upirali samo dvajset minut prvega polčasa. Pohvaliti je odličnega vratarja ki je ubranil veliko nevarnih strelov. Ostali so se borili požrtvovalno. Napad je napravi) nekaj premišljenih akcij, vendar ni bilo odločnega strelca. Moštvo je bilo zelo disciplinirano, kar je napravilo ugoden vtis na gledalce, ki jih je bilo okrog dve sto.
Domačini so pokazali lepo in hitro igro ter je napadu vsak prodor uspel. Gole so dosegli: Toni Bizjaj 7, Rupar 2, Čurin 2, Preskar 2 in avtogol branilca. Za goste je dosegel častni gol domačin Lekše.
Tekmo je dobro sodil Alfred Istenič.
KOŠARKA
Rudar (Trbovlje) : Proletarec (Zagorje) 60:45 (37:17).
Rudar (mladinke) : Rudar (članice) 20:5 (8:3)	B.
SENOVO
Lep športni dan v Senovem.
—	TVD Partizan in člani društva »DRMIT« v Senovem so prejšnjo nedeljo priredili na igrišču v Dovškem dve zanimivi nogometni tekmi, katerih namen je bil zainteresirati se-novško prebivalstvo za fizkul-tumo dejavnost.
Okrog tisoč gledalcev je z zanimanjem sledilo obema tekmama. Najprej so se pomeriti »suhi« in »debeli« Tekma je napravila mnogo smeha Zmagali so predstavniki suhe linije.
—	V glavni tekmi sta se pa pomerili nogometni moštvi, sestavljeni iz sedanjih in nekdanjih nogometašev ki so zastopali barve jamskega rudniškega obrata. V napeti tekmi, kjer so »strojniki« dali precej odpora, so zmagali jamski nogometaši.
Z obema igrama so prireditelji v Senovem precej dvignili smisel za nogometu šport.
NOGOMET
Rudar (Trb.) : Triglav (Kranj) 5:3 (3:1).
PIONIRSKO
TEKMOVANJE V ZASAVJU
Svoboda (Trbovlje) : Rudar III (Trb.) 4:0; Rudar (Hrastnik) : Svoboda (Kisovec) 4:1; Rudar I (Trbovlje) : Dobrna (Trbovlje) 5:1; Rudar II (Trb.) : Bratstvo (Hrastnik) 5:1; Svoboda (Trbovlje) :	Bratstvo
(Hrastnik) 3:0.
Razpis
Ravnateljstvo Industrijske rudarske šole v Zagorju sprejme v šolskem letu 1955/56
DOLOČENO ŠTEVILO UČENČEV, ki se žele izučiti za kvalificirane delavce rudarske stroke
kopače.
Vpis traja od 1. junija do zaključno 1. septembra 1955. Vpišejo se lahko vsi telesno in duševno sposobni državljani FLRJ, ki so stari od 15 do 17 let ter so zadostili splošni šolski obveznosti.
Kandidati morajo predložiti:
1.	Lastnoročno napisano in s 30 din kolkovano prošnjo z natančno navedbo naslova (mesto, kraj, hišna številka, pošta in železniška postaja).
2.	Zadnje šolsko spričevalo.	)'
3.	Izpisek is rojstne matične knjige.
4.	Potrdilo o tmovinskem stanju in davčni osnovi. Nekolkovane prošnje ter prošnje brez priloženih listin
ne bomo upoštevali.
Sprejemnega izpita ne bo.
Pouk je teoretičen ln praktičen tor traja tri leta. Učenci prejemajo mesečne nagrade v znesku od 2000 do 4000 din. Sola nudi učencem vse šolske potrebščine ter za izvajanje praktičnega pouka potrebno delovno obleko, obutev in perilo.
Pri šoli je internat, U nudi učencem potrebno oskrbo. Kandidati izven Zagorja, ki želijo stanovati v internatu, morajo to navesti v prošnji.
Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo po pošti.
Ravnateljstvu Industrijske rudarske šole Zagorje
Razpis
Ravnateljstvo Industrijske rudarske šole v Zagorju sprejme v šolskem letu 1956.56
DOLOČENO ŠTEVILO UČENČEV, ki se žele izučiti za kvalificirane delavce kovinarske stroke (za poklica strojni ključavničar ln strugar). Vpis traja od 1. junija do zaključno 1. septembra 1955.
Vpišejo se lahko vsi telesno in duševno sposobni državljani FLRJ, ki so stari od 15 do 17 let ter so uspešno dovršiti najmanj dva razreda gimnazije ali odgovarjajoče šole.
Kandidati marajo predložiti:
1.	Lastnoročno napisano in s 30 din kolkovano prošnjo a natančno navedbo naslova.
2.	Zadnje šolsko spričevalo.
S. Izpisek is rojstne matične knjige.
Nekolkovane prošnje ter prošnje brez priloženih listin ne bomo upoštevali.
Pouk je teoretičen in praktičen ter traja tri leta. Učenci prejemajo mesečno nagrade po tozadevnih predpisih. Sola undi učencem vse šolske potrebščine ter delovno obleko.
S pričetkom novega šolskega leta bo na šoli osnovan tudi električni odsek, namenjen vzgoji kvalificiranih delavcev elektrostroke (za poklic obratni električar). Kandidati za vpis v elektr. odsek morajo poleg zgoraj navedenih pogojev imeti s uspehom dovršene najmanj tri razrede gimnazije ali odgovarjajoče šole.
Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo po pošti.
Ravnateljstvu Industrijske rudarske šole Žagarje
Kolektiv Tobačne tovarne v Uubllani
čestita rudarjem k njihovemu prazniku,
LJUBLJANSKA TOBAČNA TOVARNA lahko zadovolji z veliko izbiro svojih iz-delkov vsakega kadilca .«.«< i

RUDNIK
RJAVEGA PREMOGA V ZENICI
čestita k prazniku zasavskih rudarjev in hkrati k prazniku rudarjev vse Slovenije
GRADBENO
PODJETJE
DRAVOGRAD
s svojim 536-članskim kolektivom čestita k velikemu prazniku zasavskim rudarjem, želeč tudi v bodoče vsestransko naj lepši h uspehov!
Obenem sc priporoča kot soliden izvajalec vseh v gradbeno stroko spadajočih del Nadalje priporoča proizvode stranskega obrata — kamnoseštvo in cementnlnarstvo — ln Izdeluje vsa kamnoseška dela: vsakovrstni umetni kamen in umetni marmor ter terazzo v priznano odlični kvaliteti — VSE TO PA PO SOLIDNIH KONKURENČNIH CENAH!!
II il ' jlllllllllilHlllllllllllllll!lllllllllllll!illllllllllllllHltlll!IIHHIIHIIIIItliitl!lHI!I!l!ll!j!llltllIlll!ll!l!lllltlilt ailliUIllIliUuttamuiuuuiuuuiiiuuiuuiitiauuHuuiuUiuauiuutiimuklH******^"
J

ISKRENO ČESTITA VSEM RUDARSKIM KOLEKTIVOM SLOVENIJE K DNEVU VSTAJE —3. JULIJU, ŠE POSEBEJ PA RUDARJEM1 RUDNIKA ZAGORJE K 200 - LET N l CI OBSTOJA NJIHOVEGA RUDNIKA !
SENOVSKI RUDARJI SO BILI VEDNO MED PRVIMI BORCI ZA DVIG PROIZVODNJE: TAKO JE RUDNIK ZGRADIL NOVO SEPARACIJO NAMESTO MED VOJNO POŽGANE, ZGRADIL JE NADALJE VRSTO NOVIH STANOVANJ ZA RUDARJE, S POMOČJO RUDNIKA STA BILA ZGRAJENA TUDI OBČINSKI DOM IN NOVO KINO POSLOPJE — V GRADNJI PA JE GASILSKI DOM. VELIK NAPREDEK JE NAPRAVIL RUDNIK PRAV TAKO Z ELEKTRIFIKACIJO ŽELEZNICE V DOLŽINI 8,5 km. V GRADNJI JE TUDI VELIKA MEHANIČNA DELAVNICA NA RUDNIKU. —
SENOVSKI RUDARJI SO S SVOJO PROIZVODNJO MNOGO DOPRINESLI K SKUPNEMU RAZVOJU NAŠEGA GOSPODARSTVA, POMAGALI PA TUDI K RAZVOJU DOMAČEGA KRAJA.
OB PRAZNIKU DNEVA RUDARJEV SO SKLENILI, DA BODO SVOJE USPEHE ŠE VNAPREJ ČVRSTO ŠIRILI. IN SE UVELJAVLJALI TER S TEM DOKAZALI, DA SI PRIZADEVAJO DOPRINESTI SVOJ DELEŽ ZA BOLJŠE IN SREČNEJŠE ŽIVLJENJE VSEH DELOVNIH LJUDI NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE.
8
KV ■*.»
IS* 0 '

PREDILNICA IN TKALNICA MARIBOR
PROIZVAJA:
Bombažno in stanično prejo vseh vrst, bombažne in stanične modne tkanine za ženske obleke itd. Lastna predilnica, tkalnica in oplemenilnica.
Kvaliteta prvovrstna — cene solidne

KOLEKTIV IN UPRAVA
RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE-HRASTNIK
SLOVENSKIM RUDARJEM ČESTITATA K NJIHOVEMU PRAZNIKU KOLEKTIV IN UPRAVA PREDILNICE IN TKALNICE MARIBOR
ČESTITATA VSEM RUDARJEM SLOVENIJE K PRAZNIKU DNEVA RUDARJEV, 3. JULIJU, ŠE POSEBEJ PA RUDARJEM RUDNIKA ZAGORJE K 200-LETNICI OBSTOJA NJIHOVEGA RUDNIKA. PRAV TAKO ČESTITATA VOLIVCEM VELIKE OBČINE HRAST-NIK-DOL K NJIHOVEMU OBČINSKEMU PRAZNIKU!


Ob prazniku Dneva rudarjev — občinskemu prazniku v Hrastniku In 200-letnid
rudnika Zagorje — čestitalo:
DELOVNI KOLEKTIV
REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA RUDARJEV SLOVENIJE
POŠILJA VSEM RUDARJEM SLOVENIJE IN PREKO NJIH VSEM OSTALIM BORBENE RUDARSKE POZDRAVE TER JIM ŽELI ŠE MNOGO NADALJNJIH USPEHOV V IZGRADNJI SOCIALIZMA
čestita vsem slovenskim rudarjem in ostalim delovnim ljudem k zgodovinskim praznikom: 3. juliju, 200-letnici rudnika Zagorje in 10. obletnici osvoboditve
Čestitkam ostalih delovnih kolektivov ob prazniku občine Hrastnik, Dnevu rudarjev ter ob 20-letnici
rudnika Zagorje se pridružujejo tudi kolektivi
TRGOVSKO PODJETJE
Vsem delovnim ljudem občine Hrastnik čestitajo k občinskemu prazniku, Dnevu rudarjev in 200-letnici rudnika Zagorje delovni kolektivi podjetij:
PRESKRBA
HRASTNIK
TRGOVINE POSTREŽBA HRASTNIK GOSTINSTVA JELKA - HRASTNIK
z vsemi poslovalnicami, posebej pa še na novo odprta poslovalnica nasproti gostilne pri rudniku, kjer se vse dobi, kar ti srce poželi
Vsem občanom občine Hrastnik čestita k njihovemu prazniku
trgovine — gostiln — pekarije
mesarije, klavnice, pekarne in sodavice.
v Hrastniku
delovni kolektiv Trgovskega podjetja
»PRESKRBA« HRASTNIK
V Hrastniku se dobi najboljše najceneje pri »Potrošniku«
Odlična kvaliteta — Dobra postrežba — Nizke cene
Priporoča se POSTREŽBA, Hrastnik
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA
STEKLARNE
HRASTNIK
Predilnice - tkalnice
barvarne — tiskarna
apreture
ČESTITATA DELOVNIM LJUDEM HRASTNIKA K OBČINSKEMU PRAZNIKU,
OBENEM PA POŠILJATA KOLEKTIVU
RUDNIKA ZAGORJE ISKRENE ČESTITKE K JUBILEJU
RUDNIKA TER DNEVU RUDARJEV
Poštni predal: 9 Telefon: 40-11 Teles: 03317
Brzojavni naslov: Tekstiltvor MB podružnica Maribor Rev. 640-T-150.
Proizvaja: bombažno prejo, sukance *a šivanje to vezenj* hlačevino. klote, bombažne in umetno-svilene podloge, flanele, pope line za srajce — pižame, __• tiskanine iz bombaža to stanične volne. ~
Vse naše tkanine iz stanične volne ter tropikala so apretirane proti mečkanju
in so opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za obstojnost apreture tudi po večkratnem pranju.
Izvaža: sukance za šivanje, klote,	. *
svilene serie, pope line, cefirje ter tiskanine za moško perilo
in ženske obleke.
Delovni kolektiv
prisrčno čestita rudarjem rudnika Zagorje	* * '	,
ob Dnevu rudarjev, 200-letnici rudnika iu 90-letnici rudarske godbe na pihala.
Obiščite naša gostišča: Hotel »Kum«, gostilno »Križišče«,
Rudar, Apnenice, Pri kmetn, Planina, Kolodvor,
Kotredež, Pri Petru, na Lokah, Pri knapu, v Kisovcu,
Na Obreziji na Izlakah, Pod klancem, V Orehovici, Ravenski vaeL
Prizadevamo si v vseh naših gostiščih poceni in solidno postreči vsem našim cenjenim gostom.	„
Pridite! Prepričali se boste,
da so naša vina in druge pijače kvalitetne
Uvaža: surovine, barve, kemikalije, utenzilije itd,
Vsi naši izdelki so znani po izredno dobri kvaliteti in nizkih cenah


KOLEKTIV
TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM NA VELIKO
ŽELEZARNE
JESENICE
UUBUANA CIRIL-METODOVA 3
ČESTITA K 200-LETNICI ZAGORSKIH RUDARJEV IN
SKLADIŠČA
K DNEVU RUDARJEV
volnenega blaga, Mačkova 1 (Kresija), tel. 20-921, bombažnega blaga, Ciril-Metodova 3, tel. 20-861, tekstilne galanterije, Ciril-Metodova 2, tel. 20-909
Rudarjem Slovenije pa pošilja borbeni pozdrav Kolektiv
TEKSTIL - LIUBUANA
ŽELEZARNE JESENICE
UPRAVA
SINDIKALNA
PODRUŽNICA
RUDARJEV
TRBOVLJE
KOLEKTIV RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA
čestita k Dnevti rudarjev — 3. juliju
vsem rudarjem Slovenije, posebej pa še rudarjem Zagorja k njihovi 200-letnid rudnika.
z vsem svojim članstvom se pridružuje čestitkam ostalih ter pošilja vsem slovenskim rudarjem, posebej pa rudarjem rudnika Zagorje borbene pozdrave in čestitke
želi zagorskim rudarjem ob Dnevu rudarjev, 200-letnid rudnika in ob 90-letnici rudarske godbe še mnogo delovnih uspehov
NAPREJ DO KONČNE ZMAGE SOCIALIZMAl
Kmet iške zadruga v Zagorlu
čestita delovnim ljudem rudnika Zagorje.
Želimo vam
še mnogo delovnih uspehov
TRGOVSKO PODJETJE
Uprava rudnika
z upravnim odborom, delavskim svetom in celotnim kolektivom obeh obratov Čestita vsem rudarjem Slovenije k praznovanju rudarskega praznika. Poleg tega pa še posebno čestita rudniku Zagorju k proslavi 200-letnice obstoja rudnika.
Trgovsko podjetje
KOVINA
IZBIRA
LJUBLJANA. STRITARJEVA 7 Telefon 23-374, 20-138
čestita delovnemu kolektivu zagorskega rudnika ob njihovem trojnem prazniku.
čestita k prazniku slovenskih rudarjev in se obenem priporoča za nakup v svojih specializiranih poslovalnicah z železninoi
»KLADI VAR«, Ljubljana, Zaloška =• 21 - >1DEAL«. Ljubljana, Wol-fova 8 - »PRI KOSI«, Ljubljana, Miklošičeva 13 - »VERIGA«, Ljnb-Uana, Celovška 39 - »OKOVJE«, Ljubljana. Šentvid 91.
Ugodne cenel Solidna postrežba I
Najbolje se človek počuti, če obišče
Okrepievslnlco pri steklarni Hrastnik
Dobra pijača, jedača, solidna postrežba in poceni.
Naj živi 3. julij,
praznik mestne občine Hrastnik!
Posavskih
rudnikov
Škofljica
Obiščite naše poslovalnice kjer boste hitro in poceni
postreženi
>:	'.■Vfzh, I \ ■ &> ■ T" ',	’
F	'«y v- W ^
BSSEk:
ySM:
Mestni komite ZKS, Občinski odbor SZDL, Rudniški komite ZKS, Obiinskl odbor ZB in Mestni komite Uudske mladine
POŠILJA DELOVNEMU KOLEKTIVU RUDNIKA ZAGORJE OB DNEVU RUDARJEV,
200-LETNICI RUDNIKA IN 90-LETNICI RUDARSKE GODBE BORBENE POZDRAVE!
Upravni odbor rudnika rjavega premoga v Zagorju
ČESTITA DELOVNEMU KOLEKTIVU OB DNEVU RUDARJEV, 200-LETNICI OBSTOJA
RUDNIKA IN 90-LETNICI RUDARSKE GODBE
1 1

23 millionov ton Črnega zlata 1 200 letih
Pred 200 leti se je začelo... »Zmajevo kri« ali »premogovno kri«, kot so tedaj kmetje imenovali premog, so začeli pridobivati.
Zagorje je polno črnega zlata. Prvi dninarji so se sklonili in v »trigl« nabrali prve tone premoga.
Potem so ga začeli uporabljati za zagorske tovarne: za Tovarno modre galice, Cinkarno in Svinčamo. Tudi prodajali so ga kmalu začeli.
Leta ... desetletja ... so tekla .,. Lastniki prvih odkopov so se menjali. Okoli leta 1842 se je začela doba razcveta.
Zagorje je postajalo naj večje središče premogovne in topil-niške industrije v Zasavju. Proletarec, brezpravni proletarec je garal... Množile so se krivice.
Zagorski rudar se je uprl. Iskra potlačenega srda se je vnela. Le-ta je zanetila požar
Leto 1889! Stavka! Ko voda prikipi do vrha lonca, gre čez! Tudi pri knapih je zavrelo. Stavkovni val je pljusknil od bližine Severnega morja pa do Jadranskega morja in zdramil rudarske množice Upognjeno telo rudarja se je vzravnalo. Namesto sužnja-robota je stal vzravnan človek, vihteč v rokah prapor upora Hlapec Jernej je jel terjati svojo pravico.
Dve leti kasneje spet upor . .. Cez nekaj kratkih let spet, in nato spet in spet. Zatiranje, nečloveško garanje, brezpravnost, korupcija, zapiranje in brezposelnost podžiga rudarja k večnim uporom Sluti, da je to edina pot do uresničenja njegove pravice.
Doba cesarstva, kraljevine in okupacije je pri kraju Rudar je ostal... vzravnan in ponosen Zmagal je. Enkrat za vselej 1
Začenja se novo življenje — življenje vredno človeka.
Delovne zmage- novi odkopi, strojnice, izvozni stroji, mehanizirano jalovišče. dve kopalnici, stanovanjska kolonija, stanovanjski bloki, zdravstveni dom, počitniški dom, nova betonska cesta.
In nato 3. september 1950. Zagorski rudar postane neomejen gospodar — upravljalec svojeg.’ rudnika. To je plačilo za 200-letni trud.
V 200 letih so nakopali skupno 23 milijonov ton črnega zlata... Svetla je pot v bodočnost. Neposredni proizvajalec si ustvarja novo, srečnejše življenje. .... .................