23. številka. Ljubljana, v ponedeljek 29. jannvarja 1900. XXXIII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrsk« dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Z\ LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na^naročbo brez istodobne vpošiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se bla govolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. »Slovenski Narod" telefon št 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. Ker se je naročnina vsled odprave koleka nekoliko znižala, velja sedaj .SLOVENSKI NAROD ti za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22 — I Četrt leta ... K 550 Pol leta .... „ 11 — I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 t££~ Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. ffžž* List se ustavlja 1Q. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času. Upravništvo „Slovenskega Naroda". V znamenju polena. Cerkniški kaplan Lavrenčič je zadnjič glede svojega napada na necega cerkniškega f-^t-i r,K;. vil t- CM^-~~---a .._: it< ' ^ 7t _ i vS9a L - j ■ «o*— • j. ^. cv.i jo obudilo občno indignacijo. To pojasnilo je tako, da se moramo k njemu povrniti in mu posvetiti nekoliko besed. Ne radi malenkostne osebice cerkniškega Karakalčka. Ta Lavrenčič je tako neznaten, tako ob-skuren človek, da bi se na tem mestu gotovo ne bavili ž njim, če bi omenjeno njegovo pojasnilo, v katerem se zrcali njegova osebna podivjanost, ne bilo dragocen donesek k psihologiji kranjskega duhovništva. Kar označuje velik del našega duhovništva najbolje, je na jedni strani tista neznosna ošabnost, ki jo ti polomikani ljudje brez sposobnih manir pri vsaki priliki kažejo, na drugi strani pa predrznost, s katero hočejo vse terorizovati, in s katero se celo postavljajo nad zakone, prav kakor da je vsako popče neko višje bitje, in bi moral vsakdo prenašati njegovo nesramnost ter povrh še poljubljati njegove največkrat naumite roke. Pravi tip tacega popčka je ta cerkniški kaplan Lavrenčič, ki se upa na javni cesti napasti in pobiti človeka, potem pa se drzne obelodaniti cinično izjavo, v kateri se še ponaša s svojim napadom in se usti, da bi bil takisto storil še temu ali onemu, če bi ga slišal kleti. Cela afera je na sebi bagatela, a nekaj le tiči za njo; v ti izjavi Lavrenčičevi je nekaj, kar se mora pribiti, toliko bolj, ker je očitno, da soglašajo s cerkniškim kaplanom tudi njegovi predpostavljene!, škof in kanoniki, in da odobravajo njegovo dejanje in njegovo izjavo. Če bi škof in kanoniki drugače mislili, bi Lavrenčič že davno več ne bil kaplan v Cerknici, in bi tudi njegova brezstidna izjava ne bila v „Slovencu" zagledala luči sveta. Iz Lavrenčičeve izjave je razvidno, da si ti popčki laste pravice, katerih nima in v urejeni državi ne sme imeti noben posameznik, ker mora sicer zavladati anarhija. Lavrenčič si lasti pravico, pobiti na javni cesti človeka, češ, da je klel. Ne glede, da ima duhovnik lahko nekaj za bogokletje, kar je na sebi povsem nedolžno, je načelo stališče tako prepotentno, da se mora temu vse upreti. Kaplan Lavrenčič ni imel pravice, pobiti dotičnega cerkniškega fanta, in če bi bil ta storil še tako bogokletje. Njegova dolžnost je bila, da je dotičnika naznanil sodišču. Samo poklicani sodnik je imel pravico kaznovati napadenega fanta, nihče drugi najmanj pa Lavrenčič. Ce bi obveljala ta teorija, ki jo je raz vil Lavrenčič v svojem pojasnilu, potem morajo kmalu nastati take razmere, da bodo morali orožniki noč in dan na straži stati. Lavrenčič si lasti pravico, pobijati ljudi, ki kolnejo; kdo drugi izmej naših bla goslovijencev si bo kmalu lastil pravico, da sme postopati po vzgledu cerkniškega kaplana, če mu kaj druzega ne bo všeč, in v tej misli ga bo utrdilo zgoraj označeno postopanje škofa in kanonika Kalana, ki kaže, da si duhovščina sploh domišlja, da ima pn^vico ljudstvo strahovati kakor hoče. in da ima celo pravico tepsti, če ji ni kaj všeč. Ne dvomimo, da bi to bilo marsikateremu blagoslovijencu všeč. Ali tako globoko še slovenski narod le ni padel, da bi se njegov pravni čut takim poskusom ne uprl Kako ljudstvo o takem postopanju duhovščine sodi, to so v raznih druzih slučajih nekateri duhovniki že prav bridko cbčutili. Lavrenčičeva teorija je za duhovščino samo najnevarnejša. Ča bodo duhovniki začeli vzgled cerkniškega božjega namestnika; posnemati in s poleni in bokserji strahovati ljudi, se pač ne bo dalo preprečit«, da bo napadenec duhovniku vsak udarac nazaj zasolil Slavna bula, ki pravi, da bodi desettisočkrat proklet, kdor udari duhovnika ,ne bo nobene roke zadržala, pa če bi jo čitali vsak teden z vseh priž-ni c. Kdor tepe, tega tepo, pravi star naroden pregovor in če se hočejo duhovniki ravnati po cerkniškega Lavrenčiča v „Slovencu" proklamiranem navodilu, potem bo končni efekt le ta, da bodo prečastiti gospodje sami morali trpeti posledice svojega ravnanja. q^JNT« 'Tor«« Pto of□ 5Vc^ "*~ ^''rN^-p'-° urednik premislila, kake konsekvence mora imeti teorija, ki jo je v cinični, vsacega človeka pravno čustvo skrajno žaleči izjavi proklamiral kaplan Lavrenčič. Da bi se ta cerkniška ničla tega zavedala, o tem je pač dvomiti, ali da se je upal kanonik Kalan tako izjavo obelodaniti, in da škof v svojem listu kaj tacega trpi ter sploh dopušča, da ga smatra vse javno mnenje solidarnim s kaplanom Lavrenčičem, to mora vsakogar navdati z ogorčenjem. Ali škof ne pozna starodavne resnice, da kdor veter seje, žanje vihar? V IJuhlJanl, 29. januvarja Nov razpor na levici. V opozicijski levici imajo krizo, ki je baje toli nevarna, da morda razpade nem. „Ge-meinburgschaft". Razni dogodki v zadnjem času dokazujejo, da more priti že v kratkem do popolnega razkola med levičarskimi strankami. Hudo kri je napravil sklep nemške narodne stranke, da se vdeleži spravnih konferenc le pogojno in izjava, da Korberju ne zaupa Tisti sklep je spravil nemške naprednjake in ustavoverne veleposestnike v veliko zadrego in krščanski socialisti so izjavili, da s tako stranko, kakoršna je nemška narodna, ni možno skupno konferirati. Ko je posredoval dr. Gross potem še v zadevi dunajskih občinskih volitev ter se je potezal za one, ki so bili vsled najnovejšega sklepa krščanskih socialistov dunajskega magistrata izključeni od volitev, so postali krščanski socialisti tako razburjeni, da so grozili, da takoj izstopijo iz levice. Krščanski socialisti so tudi zahtevali, da morajo imeti pri spravnih konferencah tudi svojega zastopnika ter je bil posl. Opitz za to že določen. V četrtek pa sta nemška napredna in nemška narodna stranka pač dobili svoje zastopnike, krščanski socialisti pa nobenega. Vodstvo krščanske-socialne stranke pa noče trpeti takega zapostavljanja, češ, da igra krščansko-socialna stranka na levici prav tako važno vlogo, kakor katoliško- listi groze iznova, da izstopijo. Konferenca načelnikov levice bo 3. februvarja. Takrat se pač razreši kriza naj bo že tako ali tako. Nemška narodna stranka dela radi spravnih konferenc največje težave, in radikalci v njej so naravnost proti temu, da bi se stranka vdeležila omenjenih konferenc. Radikalci so naravnost proti Korberjevemu kabinetu. Seja levičarjev 3. februvarja bo vsekakor važna in zanimiv*. Prodiranje Rusov v Afganistan. Kušk, zapuščeno afganistansko gnezdo na cesti, ki pelje iz Kandaharja v Herat, zanima danes ves politični svet, zlasti pa Angleže. V Kušk marširajo namreč cele kolone za vojno oboroženih vojakov. Angleški listi strastno napadajo Ruse, a pe-terburški „Herold", oficiozno glasilo, izjavlja nato mirno, da so več tednov, trajajoči ne- LISTEK. Slovensko gledališče. „Večni mornar". (Der fliegende Hoilander.) Romantična opera v treh dejanjih. Spisal in uglasbil Rikard Wagner. Poslovenil A- Štritof. Med „ Večnim mornarjem" in med poznejšimi deli Wagnerjevimi je očividna znatna razlika. Njegova muzikališka koncepcija ni tu nikakor tako Čvrsta in iz-razovita kakor pri poznejših njegovih mu-zikaliških dramah. Vendar se pozna tudi že pri „Večnem mornarju" Wagnerjeva posebnost, da namreč karakterizujejo gotovi muzikališki motivi nastopajoče glavne osebe in situvacije, ki se vedno ponavljajo, kadar hoče z motivom karakterizovana oseba obrniti pozornost nase, ali kadar se situvacija ponavlja ali omenja. Ti motivi se ponavljajo v .Večnem mornarju" v različnih tonovnih načinih, barvah in ritmih, zdaj tožeče, zdaj preliti v sijajne strofe — kakor že zahteva trenutek dejanja, ki slika zdaj bol, zdaj vzlet srca . . . Pred vsem nas sili do občudovanja iz Wagnerjeve inspiracije izvirajoča globo-kost poetiških čustev, takisto bitje in logika značajev delujočih oseb. Dasi je nit dejanja v „Večnem mornarju" tuintam dokaj rahlo napeta, mahoma pretrgana, vendar so jasno -vidna ta svojstva Wagnerjeve muze. Ta muzikališka drama se začne z motivom, ki označuje kletev, katera teži blodečega Holandca. Ta motiv, modifikovan z različnimi barvami, se ponavlja v operi vedno v najsilnejših momentih. Tu v začetku overture ji daje unisono fagota in rogov značaj neutešljive bolesti. Nadalje nas zanima tu genialno slikanje valovitega morja. Valovi se dvigajo in padajo, zdaj vzrastejo do neba, zdaj se izlivajo v mirno in jasno gladino, zdaj vzroje v groznem pomorskem viharju. Sploh je v overturi vsak takt karakterističen. V kratkem ob-seza vse, kar se potem na široko razpravlja v operi. Tu čujemo melodijo Sen-tino, ki jo poje v drugem aktu, tu zadone pozavne v akordih, ki se ponavljajo v prvem aktu, ko se zasidra Holandčeva ladja, tu nam zazveni glavni motiv velike arije tretjega prizora v prvem dejanju. Tu začujemo signal, s katerim začno mornarji svoje manevre, ki se oglasi zopet v prvem aktu. Tuintam se oglasi odmev Sentinega motiva, potem dih pesmi norveških mornarjev in tako dalje ... Overtura je spričo vse svetlosti in popolnosti temna. Igrali so jo živo in precizno ter so želi poseben aplavz. Prvo dejanje otvori oni vinar v orkestru, s katerim se konča overtura. Značilen je v začetka dejanja monotonski klic mornarjev. Na poslušalca učinkuje izvan- redno z godali, zlasti z violino in s cellom, naslikano nemirno gibanje in šumenje valov. Zavoljo pitoreških detajlov prispo-dabljajo VTagnerjevi ocenjevalci to njegovo sliko z najboljšimi slikami pomorskih viharjev. Tako mojstrske slike za orkester ni ustvaril sploh še noben skladatelj. Našo pozornost zbudi motiv proklet« stva, ki je nasičen bolestne indiference. Zdaj se prelije v besnost, zdaj v obup, zdaj v žalost, zdaj v nadejo. Ta monolog štejejo k najveljavnejšim, kolikor jih ima vsa muzikališka literatura. Energija misli in čuvstva hodita tu roko v roki. Tu čujemo vse faze bolesti: stoiški mir, jezo in ogorčenje, ironijo in sarkazem in hrepenenje po uničenju, smrti. Prvo dejanje zaklnči scena, duet med Holandcem in Dalandom in zbor. Drugo dejanje — ki bo pač najbolj prijalo našemu občinstu — se začne z mu-zikališkim intermezzom, ki je poln poetiške intencije. Wagner ga je pisal s posebno skrbnostjo in pozornostjo. Njemu je veljaven del drame. Predice pojo krasno pesem, ki jo spremlja obligatno brnenje kolovratov. Ta pesem nam je že znana iz nekega koncerta .Glasbene Matice". Mary pretrga tuintam lahko petje predio, a te pojo nemotene svoj kuplet dalje. Senta zapoje pesem o blodečem Holandca, ki se začne tako kot overtura. Spremljevanje orkestra je blagoglasno, a mračno, vendar značilno Potem poje Senta balado, z njo pojo predice. Balada izzveni v pianissimu. Duet med Erikom in Sento je poln realistike. V njem se kaže naivnost in borniranost lju-bimčeva, ogenj in blaženost Sentina, ki jo čuti ob pogledu na sliko blodečega Holandca. Orkester se spet oglasi v motivu prokletstva, ki naznanja prihod Holandčev. Veliki finale je vrlo slikovit in izraža v živih barvah čuvstva in nagnenja dveh src. Dasi je duet Sentin in Holandčev silno dolg, vendar nas ne utrudi, ker se uglablja tako globoko v bolestno eksaltacijo zaljubljencev. Ne vemo, kako to, a vendar smo se spomnili tu na duet v tretjem dejanju .Lohengrina". Po naših mislih bi bilo najboljše, da pade zavesa precej po duetu. Nastop Dalanda zabriše ta poetiški čut Tretje dejanje se začne s sklepnim stavkom prejšnjega dueta. Značilna je plesna pesem mornarjev, v katero pozneje posežejo sveži glasovi deklet. Koncem te pesmi nas frapira slikanje smrtne tišine, ki jo označujejo mol akordi rogov. Iz poznejših intonacij zveni nekaka notranja razburjenost. V zadnjem finalu je posebne pozornosti vredna Erikova mavatina in mazi-kalična deklamacija Holandčeva. Tekmovanje najplemenitejše požrtvovalnosti dveh zaljubljencev je pač tako slikano, da vpliva na srce tako globoko in simpatično, kakor miri krivi, da se mora računati z vsemi even-tuvalnostmi in Rusija mora biti prav radi Afganistana previdna. Sicer pa — piše „Herold", če kaki vlasti previdne odredbe Rusije ne ugajajo, ne bo v Rusiji seveda nikomur prišlo na um, precenjati sredstev take moči." To se pravi: Rusija ve to prav tako dobro kakor ves drug svet, da Anglija danes nima moči začeti vojno z uspehom. Poraze v Južni Afriki čutijo torej Angleži tudi v Aziji. Rusija bagatelizira Anglijo ter se pripravlja, da ji izpodnese nogo v Aziji. Dogodki v Pekinu so morda začetek odločilne borbe med Rusijo in Anglijo začetek odločilnega boja na Kitajskem Rusijo podpirajo Francozi in prav verjetno je, da kitajska cesarica-vdova postopa po želji ruske diplomacije. Kušk zanima seveda jako tudi ruske časopise, toda vlada jih neizprosno konfiscira, ako se kakorkoli zadevajo ob Anglijo. Tudi to se razlaga tako, da Rusija noče vznemirjati Anglije preveč ter da je Časa dovelj, ko bode treba povedati vso resnico. Vojna v Južni Afriki. 2300 mrtvih in ranjenih vojakov — to je bilanca zadnjega boja ob Spi-onskopu. Število ujetih pa še niti znano ni. Brigade Warrenove so docela poražene; iz-mej 7000 mož jih je izgubil nad tretjino. Buri pa so vzeli tudi 12 topov; imel jih je menda 17. Buller je vsled tega strašnega poraza s svojimi brigadami v silnih stiskah in bržčas mu ne bo preostalo druzega kakor umakniti se. Iz Londona se brzojavlja, da so Warrenove čete bežale, ne da bi se bile zmenile za ukaze svojega višjega po-veljništva. To dejstvo dela Londoncem največje skrbi, saj dokazuje, da ni v angleški armadi nobene discipline več.Bati se je tudi, da preide nediscipliniranost tudi med Bul-lerjeve čete. V Londonu sodijo, da dobe Buller in njega generali ukaz umakniti se zopet preko Tugele, prepustiti Ladysmith svoji usodi ter začeti vojno z novimi na Črti in na drugi strani. Angleški parlament se otvori v kratkem, a otvorila ga ne bo kraljica, dasi je bilo to že določeno. Vlada se mora nadejati strastnih napadov, zlasti pa bodeta Chamberlain in Salisburv tarča opozicije. Govori se, da bo vlada odstopila, ter da stopi na čelo novemu ministrstvu lord n.C£9bery, ki uživa pri kraljici po sebno zaupanje. Poslanik južnoafričanske republike, dr. Leyds je sedaj gost državnega kancelarja kneza Hohenlohea v Berolinu. „Local Anzeiger" javlja, da se je Leyds iz razil jako samozavestno glede konca sedanje vojne. „ Nobenega vzroka nimamo, je dejal, Bklicati koga na pomoč, saj gre vse izvrstno". Glede pogojev miru je rekel, da bi morala Anglija odstopiti pač dober del Burom vzetega ozemlja. Zaveznikom, Burom v državi Oranje, da bi se ne smel skriviti las. Tudi je dejal dr. Leyds, da so Mafe-king, Ladysmith in Kimberley ječe, v katerih morajo Angleži pojesti svoje zaloge. — Poroča se, da so Angleži Mafeking že osvobodili, kar pa še ni potrjeno. morda ne kmalu kako drugo delo iz tega žanra, dasi ga kritika višje ceni. Tako smo izpregovorili prav na kratko besedo o tem Wagnerjevem delu. Obširnejše razpravljanje se nam zdi nemožno in nepotrebno, saj je vendar vsakemu poslušalcu lastno uho in lastno čuvstvo najboljši kritik. Pri poznejših predstavah nam bo mogoče to in ono krasoto „Večnega mornarja" uživati mirnejše in treznejše. Pri premieri take opere človek res ne ve, ali bi gledal, ali poslušal. Obojega je v zadostni meri. Izvajanje „Večnega mornarja" je bilo prav dobro. Holandca je pel g. Nolli. Ako upoštevamo, da ga je pel prvič v svojem življenju in da je zanj pisan mnogokrat prenizko, moramo priznati, da je izvršil obsežno in naporno nalogo, tako da mu moramo izreči vso pohvalo. Izborno je pel arijo v prvem dejanju, takisto duete v tem in poznejših aktih. Imponirala nam je zlasti njegova mirna igra. Sijajno je pela gdčna. Carneri Sento. V drugem dejanju je bila otožnoresna, posebno dovršena ob nastopu Holandčevem. Fulminantno je zvenel njen krepki glas v tretjem dejanju. Igrala je z ognjem in čuvstvom. Prav tako nam je ugajal g. Pestkowski. Njegov mogočni glas je polno in razločno zvenel iz neizmerne množice Wagnerjevih glasov, ki se prelivajo v orkestru. Njegova zunanjost in igra sta bili v pravem soglasju z ulogo. Lovec Erik je bil g. Desari, ki je častno Dopisi. Iz Čadrama, 26. januvarja. (Odgovor na dopis .Iz štajerskih učiteljskih krogov v 10. številki letošnjega .Slovenskega Naroda".) Mislil sem, da po našem shodu v Mariboru in po moji izjavi prenehajo napadi z neresnicami na-me kot sklicatelja. Upal sem, da se zmenimo mirno, kako mislimo o programu Jungovcev, ter zedinimo, predno se začne sicer neizogibno ceplenje. Zaradi tega nisem odgovarjal na strastne napade pred shodom, ker pa se misli še nadalje „ delati" z istim orožjem, kakor se razvidi iz zgoraj omenjenega dopisa, sem pač primoran odgovarjati. Hočem to stvarno in — z resnico. V dopisu se trdi, da moramo imeti pač nemirno vest, ker se toliko „opravičujemo". „Zdi se nam skoraj, kakor da bi jih bilo sram, da so se dali rabiti kot sredstvo v dosego klerikalnih namenov." Na to sledeče: Ko bi bila stvar taka, kakor jo opisujete Vi, tedaj bi nas res naj bilo „sram", toda stvar taka ni! — ,Kdor resnico ljubi, ušes ji ne maši", pravi pregovor; poslušajte nas torej še jedenkrat, pa ne recite spet, da se opravičujemo! Namenjen sem bil izreči svoje misli o jungovskem programu in o Lehrerbundu, katerega so si prisvojili Jungovci tekom treh let, predno se je pričela pri nas znana gonja; namenjen sem bil storiti to iz popolnoma lastnega nagiba, brez katerega-koli zvunanjega vpliva. Izmed vseh dopisov, ki so se prijavili v „Slovenskem Gospodarju", sem dobil pozneje v roke le istega gosp. Tinskega, katerega pa nikdar odobraval nisem. Svoje misli sem hotel povedati v „Po-potniku". Ker pa se je med tem časom že začelo od drugih strani delovati za proti-jungovski shod, kateri nas bi bil res ne-dvomljivo ločil na tri stranke, ker je nadalje že začelo vreti v raznih društvih, sem se odločil za shod z nado, da se morda še posreči sporazumljenje, predno se pretrga naša vez Dal sem shodu tudi zaradi tega prednost, ker sem mislil, da pridemo pri ustmeni debati prej do čistega nego s pismeno polemiko. Združil sem se z mnog'mi tova'-"'' ki so bili z menoj istega mnenja in istega duha, duha, ki se kaže v naši resoluciji in v moji izjavi. Med temi ni bilo gospoda Tinskega, pa tudi ne somišljenikov »blizu Ptuja", kakor je namignil prvi dopis v „Slovenskem Narodu". Bodi še jedenkrat povedano: mi nismo nastopili, da bi rušili, ampak nasprotno, hoteli smo opozoriti na nevarnost, ki preti naši jedinosti, hoteč to nevarnost pravočasno odstraniti. Torej ne klerikalni listi, ne kake „simpatije" do klerikalizma, katerih nič ne čutimo, ali morebiti celo paktiranje s klerikalci in hrepenenje po „milosti" istih itd., vse to ni provzro^ilo našega shoda. Zaradi tega me tudi nikakor ne zadenejo grehi klerikalcev napram šoli in nam, rešil svojo ulogo. Prav lepo je pel kavatino. Dalandovega krmarja je pel g. Le beda, ki je bil posebno svežega, krepkega in čistega glasu. Pesem v prvem aktu mu je posebno lepo uspela. Mary je dobro pela gdčna. Bitenčeva, ki se pa ne zna maskirati. Zbor je bil siguren in vrlo vztrajen. Grajati moramo ženski zbor, ki je imel vse mogoče kostume. Le ena (gospa Hou-80 v a) je bila pravilno oblečena. Orkester je igral prav dobro in neutrudljivo. Godba „Večnega mornarja" je od sile težka, zatorej moramo danes orkester prav posebno pohvaliti. Gospod Beni še k je vodil opero s finim razumom in z bistrim očesom. Ni njegova najmanjša zasluga, da je „ Večni mornar" uspel na našem odru tako častno. Uprizoritev je bila — če izvzamemo drugo dejanje — za naše razmere naravnost sijajna. Lučni efekti so bili lepi in pravilni. Občinstvo, ki se ga je zbralo v precejšnjem številu, je bilo s predstavo jako zadovoljno, kar je pričalo neprestano ploskanje, ki je zagrmelo časih tudi pri odprti sceni. Sploh se je poznalo, da je vodila „Večnega mornarja" spretna roka intendanta g. Hubada, ki je z izredno požrtvovalnostjo vodil in nadzoroval za uprizoritev potrebne izkušnje na odru. Njegova neumornost je dovedla do zmage to težavno za manjša gledališča skoro neuprizor-ljivo delo. —a— kateri se orišujejo v meni nasprotnih dopisih in katerih sem precej prepričan tudi jaz! — Poročila o shodu so prišla proti moji volji v javnost. Z mojim vedenjem se je prijavila jedino le resolucija v „Popotniku". Obžalujem pa to zaradi tega, ker se s takimi poročili ne pouspešuje sporazumljenje in ker sem odločno zoper to, da se napada javno katerikoli tovariš, naj bi si mu bilo tudi to morebiti le v malo — povračilo Hoteli smo sporazumljenje. In želimo je še vedno! Ali pa je bilo in je isto res nemogoče? Jaz rečem, da ne! Gospod dopisnik piše: sKlerikalci namreč ravno tako dobro vedo, kakor mi, da ga pri nas ni niti jednega učitelja, ki bi v resnici mislil na odpravo verskega pouka, s čimur bi se kršil tudi šolski zakon, katerega izpolnjevati je vsak učitelj s svojo prisego zavezan!" — Tovariši, ako je to resnica, kaj pa nas t9daj sploh loči? Prosim, podpišimo vsi skupno to izjavo in pristavimo ter po vda rimo še posebe odločno, da ne pripoznavamo Lehrerbundu nikakega jerobstva nad našo „Zavezo1*, in da si sploh ne damo v narodnem oziru vezati rok, pa—mirna Bosna! Videli boste, da nisem tak, kakor ste me narisali, videli, da ste mi storili mnogo krivice. In jedini se bomo potegovali za naš skupni, vzvišeni smoter. Moje „črno" ime, ki mi je tako radi predbacivate, me pri tem ne bode prav nič oviralo. Napovedanih razprav ne bo treba in „Zaveza" ne bo prišla v neprijetni položaj, da bi se morala odločiti, ali naj vprejema v svoja glasila te razprave, ali pa jih naj — a priori — „slovesno" odklone, kakor zahteva dopis — — — Premišljujte tovariši! Ludovik Černej. Opomba uredništva: Priobčili smo ta odgovor, ker je njega pisatelj izrecno apeliral na našo lojalnost. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (Dalje.) II Zbornice naj povodom SOletnega Nj. c. in kr. apostolskega Veličanstva cesarja Franc Jožefa I ustanovljene „Cesar Franc Jcžcfove ustanovo ?"x onemnglp kranjske obrtnike" po 10 gld. podeli: 1) 69 let staremu sedlarju Janezu Čupik, 2.) 71 let staremu čevljarju Francu Groj-zdek, 3.) 77 let staremu čevljarju Urbanu Grom, 4.) krojaču Janezu Grošelj, 5) 80 let staremu čevljarju Francu Jaklič, 6.) 75 let staremu krojaču Mihaelu Jazbec, 7.) 78 let staremu zidarju Josipu Magister, 8.) 72 let staremu čevljarju Jakobu Potočniku 9.) 65 let staremu čevljarju Gregorju Slabajna, 10.) 76 let staremu krojačn Mih. Končar. III. Zbornica naj povodom smrti Njenega Veličanstva cesarice in kraljice Elizabete ustanovljene „ Cesarice Elizabete ustanove za onemogle in ubožne udove kranjskih obrtnikov" po 20 gld. podeli: 1.) 86 let stari udovi sodarja Elizabeti Germek, 2.) 77 let stari udovi čevljarja Mariji Kobetič, 3.) 80 let stari udovi pečarja Mariji Legat, 4.) 75 let stari udovi krojača Roje, 5.) 79 let stari udovi mizarja Marjeti Ručigaj. Ko je poročevalec odsekove predloge toplo priporočal, so se isti brez debate enoglasno sprejeli. III. Zbornični svetnik Feliks Stare poroča o . vprašanju c. kr. okr. glavarstva v R., ako zadostuje, da se za izdajo obrtnega lista za izvrševanje prekajevalskega obrta oziroma izdelovanja in prekajevanja kranjskih klobas in mesa doprinese spregled učnega spričevala in spričevala kupcev in odjemalcev o dobroti izdelkov. Zbornica se je že v svojem poročilu na o kr. deželno vlado z dne 12. junija 1899., št. 722 izrekla, da naj se tudi v interesu prešičoreje ne otežkoči trgovina s klobasami in drugimi prekajeninami, in da naj se dotične osebe pouče, kako se doseže pravica trgovanja s prekajenimi kranjskimi klobasami. M. G, katere se to vprašanje tiče, se peča skoro 40 let s prekajevanjem in izdelovanjem klobas in ta obrt že 30 let samostojno izvršuje. Gostilničarji in trgovci z Dunaja, Gradca, Ljubna in drugih mest so ji izdali najboljše spričevalo, da imajo njene kranjske klobase najboljši okus in da vse take izdelke, katere so od drugih dobili, prekašajo. Na podlagi teh spričeval in samostojnih poizvedb se je odsek prepričal, da popolnoma zadostujejo priložena spričevala gostilničarke M. G. in da je s tem dokazano, da M. G. lahko samostojno omenjeni obrt izvršuje. IV. Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča o sejmskem redu in sejmskih pristojbinah za semnje v Novem mestu Odsek je mnenja, da odgovarja sejmski red za letne in tedenske semnje v Novem mestu potrebi, in da so sejmske pristojbine, ki postavke zakona z dne 3 dec. 1868 , dež. zak. št. 17, ne presegajo popolnoma primere, zato predlaga: Zbornica naj sejmski red in sejmske pristojbine priporoča c kr. deželni vladi v potrditev. — Predlog se prejme. (Daije prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 29. januvarja. — Osebna vest. Gimnazijskemu profesorju v Pavlovgradu, našemu rojaku iz Slov. Bistrice gosp. Dominiku Pasko 1 u je ruski car podelil viteški križić II. vrste reda sv. Stanislava. — Občinski svet. V jutrišnji seji pride na vrsto poročilo o ukazu notranjega ministrstva glede samoslovenskih napisov, o ponudbi plinarne glede izvensodne poravnave, o razveljavljenju sklepa obč. sveta glede celjskih izgredov, o zgradbi dekliške šole pri Sv. Jakobu in o mestni elek-triški železnici. — Instalacija treh novih kanonikov gg. dr. Frana Lam peta, dr. Andr. Karli na in Ivana Saj o vica se je vršila včeraj na običajni način. Bil je že zadnji čas, da so se ti trije kanonikati oddali, zakaj zadnji čas so gospodje kanoniki res le z največjo težavo zmagovali ogromna opravila, katera imajo. — Slovensko gledališče. Jutri, v torek, dne 30. t. m. poje so drugikrat na slovenskem odru prekrasna Wagnerjeva romantična opera „Večni mornar", katera je pri sobotni premijeri v glasbenem, pevskem in za naše razmere tudi v upri-zoritvenem oziru dosegla sijajen in vele-časten uspeh. — Jury za Prešernov spomenik. V soboto zvečer je bila druga seja razsodnega odseka, za načrte Prešernovega spomenika Seje se je udeležil tudi dunajski arhitekt g. Fabiani, katerega je odsek kooptiral mej razsodnike. Odsekovo poslovanje je dozorelo že tako daleč, da se v prihodnji seji določita umetnika, ki dobita razpisani nagradi za najboljša načrta. — Aškerčeva „Delavčeva pesem o premogu" je izšla v sobotni številki „Ar-beiter Zeitung" v lepem nemškem prevodu g. Etbina Kristana. — Zabavni večer .Russkega Kružka', ki se je vršil v soboto po gledališki predstavi v „ Narodnem domu" na čast peter-burške veleodlične gospe Tatjane Dur-dine, je privabil toliko ljubljanskih Slovanov, da sta bili polni dve sobi. Mnogobrojno so bili zastopani Čehi in Slovenci, a tudi poljski in ruski narod sta imela zastopnike. Zlasti dam je došlo mnogo. Gospo Durdino je iskreno pozdravil v ruskem jeziku predsednik ruskega „kružka", g. dr. L Jenko, naglašajoč veliko zanimanje častitega gosta za kulturno življenje Jugoslovanov ter njeno izredno ljubeznivost, katero izkazuje gospa v Peterburgu živečim Slovencem. Gospa je pristopila k društvu kot ustanoviteljica. Gospa Durdina se je na ta pozdrav srčno zahvalila, želeč, da bi bilo učenje ruščine in popolno poznanje ruske literature Slovencem na korist in čast. Velesimpatičnemu gostu je napil nato še gospod Josip Nolli. Za zabavni del so skrbeli: kvartet „Ilirija", ki je zapel nekaj prav lepih točk, g. Pestkovvski (troje pesmi), g. režiser Inemann (razni značaji), g. Prochaska (klavir), g. J u ne k (čelo) in gosp. Cinner (klavir). Omeniti pa je še posebej g. ravnatelja Gerbiča, ker je prevzel tenor v kvartetih „Ilirije". Vsi gospodje so želi mnogo zasluženega priznanja. Večer je bil jako prisrčen in je dokazal, da vlada med ljubljanskimi Slovani najlepša sloga. — Legar v novomeški okolici. Že od poletja sem razsaja v Novem mestu in v okolici legar, ki je zahteval že več žrtev. Mej drugimi sta umrla tudi gospica H. Sei-del in prefesor Poljanec. Sedaj ima epidemija svoje polje posebno po Gotni vasi, v Šmihelu in v drugih vaseh. Ali bi ne bilo umestno, da bi upravna oblast kaj ukrenila zoper razširjenje te bolezni, na pr. s tem, da bi ljudstvo podučila o profilaksi ? S tem, da gospod —e— v BLaibachericiB sem in tam navede kak slučaj legar j a, še ni dosti storjeno. Pričakujemo, da se bo upravna ob last zdaj vender že zgenila. V bolnici v Kandiji pri Novem mestu leži zdaj 6 ti-foznih bolnikov. Lani je bilo 29 tacih bolnikov, a umrl ni niti jeden. To je ekla-tanten dokaz koristnosti tega zavoda, mimogrede rečeno, najidealnejšega vseh cerkvenih naprav. Sedaj se pa ne ve, kako bo s sprejemanjem revnih bolnikov iz šmihel-ske občine. Občinski odbor šmihelski je namreč letos reduciral letno podporo bolnici ravno na polovico. Menda zato, ker je zavod letos še enkrat toliko bolnikov sprejel in ozdravil kakor prejšnja leta. Kakor se čuje, je konvent nato odklonil še dovoljeno polovico podpore, in javil šmihelskemu obč. odboru, da brezplačnih bolnikov iz nje gove občine ne more več sprejemati. Občinski zastop naj popravi svojo napako, kajti prior usmiljenih bratov ima popolnoma prav. Je-li naj taki sklepi imenovanega obč. zastopa vzpodbujajo merodajne faktorje, da se sezida še ženska bolnica? Slednjič pa še omenjamo, da legar glasno kriči po — vodovodu. Naj bi se že ustvaril! — Kolesarskega društva „Ilirije" členi se vabijo, da se bratskega pevskega društva „Ljubljane" druge velike maskarade v mnogobrojnem številu udeleže. — Slavčeve plesne vaje zaključile so se letos zaradi mnogo stranskih priprav za veliko društveno maskarado „Benetke v Ljubljani'1 izredno zgodaj in sicer včeraj s krasno vspelim plesnim venčkom, kojega so se udeležili malo ne vsi pevci, precej podpornikov in lepo število krasotic, v spremstvu svojih starišev, ki so posečale plesne vaje. Društveni prostori so bili po ,,Slav čevih" priznanih dekoraterjih bogato in ukusno okrašeni ter ves aranžma izboren. Mej odmorom odlikovale so gospice neumornega plesnega učitelja g. Stuhly-ja v znak priznanja za njegov trud in prijaznost z lepim primernim realističnim šopkom s trakom, se zahvalile kapelniku ter vse plesalce in celo neplesalce odičile z mno-gobrojnimi kotiljonskimi redi. Predsednik je pozdravil navzočo gospodo, ter se ji iskreno zahvalil za poset. Na to zasukal se je mladi svet ter se zabaval pozno v noč. Vladala je ves večer prijetna živahnost. — Društvo Kneipovcev imelo je včeraj svoj občni zbor, ki je bil dobro obiskan. V stalni odbor so bili izvoljeni gg.: Iv. Velkavrh, posestnik in občinski svetnik itd., častni predsednik, A. Klein, predsednik, Ferdo Pauer, podpredsednik, Eug. Franchetti, blagajnik, Jos. Petkosig, tajnik. Odborniki so gospodje: Hinterlehner. Kostelac, Krejči, Lukas, Traun. poleg katerih so izvoljeni Še trije nadomestniki. Gospod J. Traun z Gline pri Ljubljani je ponudil, da prepusti društvu prostor za zidanje kopališča, kakor tudi travnik eno leto brezplačno. Člani se takoj sprejemajo. — Čitalnica v Spodnji Šiški uljudno vabi na Vodnikovo besedo s plesom dne 2. svečana („Svečnica") 19C0 „pri Koslerju". Godbeni del programa zvršuje slavna vojaška godba c. in kr. pešpolka Leopold II. kralj belgijski štev. 27. Petje vodi g. cand. iur. Anton Svetek. Vspored: 1. Parma: „Bela Ljubljana", valček, godba. 2. Fr. Gerbić: „Kaj iščeš tu, lovec?", mešani zbor. 3. Stritzko: „Srbska zastavenička", godba. 4. I. Jenko: „Gorska rožica", ženski zbor s spremljevanjem harmonija. 5. Prolog, zložil Vekoslav Mrhar. Govori g. jur. Fr. Jančigaj. 6. Titi: Ouvertura „Kako se gradi hiše", godba. 7. A. Hajdrih: ,Sirota", mešani zbor s sopran in alt dvospevom. 8. Chri-stoph: „ Tivoli", polka franc, godba. 9. Sattner: „Na planine", mešani zbor z bariton solo. 10. Bayer: Fragment z baleta „Danajski valček", godba. 11. F. I. Wagner: „Bersaglieri", putnica, godba. 12. „Dva gospoda in jeden sluga". Burka v enem dejanju. Po Goldoniju poslovenil Davorin Hostnik. Ples. Začetek točno ob polu 8. uri. Vstopnina: 1 krona za osebo. Društveniki so prosti. — Z Rakeka se nam piše: Plesni venček „rakovških samcev" dne 10. febru varja obljublja veliko zabave. Marljivi odbor se že zelo trudi. Svirala bode godba si. pešpolka kralj Belgijcev št. 27. Upamo, da se bodemo enkrat dobro zabavali zopet. Zanimanje je po okolici veliko. — Prostovoljno gasilno društvo v Starem trgu pri Ložu priredi dne 4. februvarja t. 1. ob 7. uri zvečer plesni venček v prostorih g Iv. Bencina. Vstop je brezplačen. — Pri občnem zboru slovenskega bralnega društva v Radečah, ki se je vršil dne 21. prosinca t. 1. bili so izvoljeni sledeči gg.: Dr. Alojzij Homan predsednikom, odbornikom pa in sicer: Kari Pleivveis podpredsednikom, Vendelin Ktthsel blagajnikom, Ignacij Klopčič tajnikom, Rudolf Binder knjižničarjem, Ivan Leveč in Konrad Rozman, namestnikom pa Viljem Brunschmid in Jakob Slapar. — Mariborski Salomon. Notica, ki smo jo priobčili pod tem zaglavjem in v kateri smo poročali o modrem postopanju tistega železničarja, ki je našel v svojem stanovanju tujo suknjo z 1100 gld., je dala smešnemu nesporazumljenju. V Mariboru živi namreč železničar g. Anton Salamon, vsled česar nekaterniki sodijo, da se dotična notica nanj nanaša. Temu pa ni tako. Z napisom „Mariborski Salomon" se je hotelo samo reči, da je dotični železničar postopal tako pametno, kakor svetopisemski Salomon, nikakor pa ne trditi, da se je vsa v tisti notici opisana afera primerila g. Antonu Salamonu. — Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani Mestni trg štev. 27. Od 20. do 26. januvarja je dela iskalo 21 moških delavcev in sicer: 3 komtoiristi, 1 geomet risar, 1 pisar za večerni čas, 1 pisarniški sluga, 1 stavbeni ključar, 1 vrtnar, 1 sodar, 3 hišniki, 1 trgovski hlapec, 1 strežaj, 1 raznašalec, 3 konjski hlapci, 3 navadni hlapci in 69 ženskih delavk in sicer: 1 komtoiristinja, 3 blagajničarke, 3 prodajalke, 2 natakarici na račun, 2 navadni natakarici, 3 sobarice, 4 samostojne kuharice, 5 navadnih kuharic, 21 deklic za vse, 2 kuhinjske deklice, 3 kuhinjske dekle, 8 deklic k otrokom, 10 dekel za vse, 1 hišnica, 1 postrežkinja. Delo je bilo ponuđeno za 9 moških delavcev in sicer: 1 telesnega slugo, 1 trgovskega hlapca, 3 konjske hlapce, 1 navadnega hlapca, 1 hlapca za mleko prevažati, 2 delavca dninarja in za 60 ženskih delavk in sicer: 1 blagajničarko, 1 prodajalko, 2 natakarici na račun, 1 navadno natakarico, 7 sobaric, 5 samostojnih kuharic, 5 navadnih kuharic, 18 deklic za vs*> 9 deklic k otrokom, 3 kuhinjske dekle, 6 dekel za vse, 2 postrežkinje. 105 delavcem se je nakazalo 70 odprtih mest in v 48 slučajih se je posredovanje izvršilo in sicer: 5 moških in 43 ženskih delavk. Od 4. do 26. januvarja je došlo 274 prošenj za delo in 143 deloponudeb. Od naznanjenih odprtih mest so še oddati: 2 konjska hlapca, 1 hlapec za mleko prevažati, 1 telesni sluga, 1 de lavec (dninar), 2 kuharici izven Ljubljane, 3 kuharice za tukaj, 1 fina sobarica, več navadnih sobaric. Vajenci: 1 za podobar-stvo, 1 za knjigoveza, 4 za trgovino, 1 za kovačijo, 1 za brivnico, 1 za pekarijo, 1 za dimnikarstvo. — Mrtvoud zadel je v soboto popo-ludne 24 let staro pocestnico Alojzijo Štrukelj evo v Mostah, ko je prala perilo v Ljubljanici. Padla je v vodo in utonila. — Pijan invalid. Vojaški invalid M. J. je prišel z Dunaja v Ljubljano obiskat svojega brata. Včeraj je prišel v neko restavracijo v Kolodvorskih ulicah in se tako opijanil, da ni več vedel, ali je na Dunaju ali v Ljubljani. Stanovanja si ni iskal, marveč si je kar na ulico postlal in obleko obesil na vrtno ograjo v Slomšekovih ulicah. Patrolujoči policaj se ga je usmilil in spravil pod streho. — Vojaški izgred. Včeraj popoludne so se na Poljanski cesti trije brambovci med seboj sprli in potegnili drug proti drugemu bajonete. — Postopača, o katerih smo nedavno poročali, da sta za Koslerjevim gradom se preoblačila in preobuvala in o katerih smo dejali, da sta najbrže ukradla obleko in čevlje, sta bila pri sodišču izpuščena. Sedaj se nam pa poroča, da sta dva postopača ukradla obleko in čevlje Mariji Zakotnikovi v Spodnji Šiški. — Ukradena ura. V soboto zvečer je bila nekemu gostu v Poljšakovi gostilni na sv. Martina cesti ukradena lepa srebrna remontoir ura z dvema pokrovoma (Tula ura). — Brzojavni in telefonski promet meseca decembra 1899. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca decembra 1899, in sicer na Primorskem oddanih 47.594, došlih 54.015, tranzitujočih 141.187, skupaj 242.796 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 32.308, došlih 36511, tranzitujočih 127.953, skupaj 196 772 brzojavk; na Kranjskem oddanih 7280, došlih 8821, tranzitujočih 15.314, skupaj 31.415 brzojavk. V interurbannem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 2086, v Opatiji 316, v Pulju 174 in v Ljubljani 183 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 230.000krat, v Pulju 7100krat, v Gorici 5766krat, v Opatiji 1497krat in v Ljubljani 14.080krat. * Hrvati za Bure. V jedni poslednjih sej hrvatskega sabora je govoril poslanec Žerjavic jako laskavo o Burih. Med drugim je pa tudi dejal: „Nas Hrvatov je več kakor Burov in Madjari niso niti Angleži. Ali si torej ne bomo pomagali?" Nato velik hrup, vik in krik med Madjaroni in slovesen protest bana. * Grof Tolstoj je dejal nedavno nekemu pisatelju, ki ga je vprašal, kako mu je: „Moje zdravje tudi še sedaj ni dobro, smrt se bliža. A to me ne vznemirja. Mirno gledam nasproti onemu, česar ni možno odvrniti." * Duhovnik — don Juan. Duhovnik in veroučitelj Luka Kinateder na Dunaju je bil te dni v tajni sodnijski obravnavi obsojen v triletno poostreno ječo, ker je med počitnicami v svojem rojstnem kraju posilil neko še ne 151etno dekletce. Kinateder, ki ima 38 let, je prišel pred sodnika v črni dolgi suknji in s kolarjem. Že kot semenišnik je bil jako nemoralen in kot duhovnik v raznih gorenjeavstrijskih krajih je zbujal s svojim zalezovanjem ženskih največje pohujšanje. Imel je štiri nezakonske otroke. Duhovniško sodišče v Lincu ga je poslalo radi njegovega življenja v korekcijski zavod v Mitterburgu za 6 mesecev. A brez uspeha. Škof mu je vzel nato pravico maševanja, vzlic temu pa je bil Kinateder dober za verskonravno vzgojevanje in veroučitelja. Bil je do zadnjega katehet na dunajski meščanski šoli. Pred sodiščem se je izkazalo, da Kinateaer ni bil izbirčen don Juan; omožene ženske in samice, poštne ekspeditorice ali kravje dekle, to mu je bilo vse eno. A za svoje otroke ni hotel skrbeti. Tega nevarnega gospoda so poslali v ječo, da si ohladi ondi svojo kri. Državno pravdništvo se je proti premih sodbi pritožilo, kajti tako člo-veče zasluži pač malo večjo kazen. Državni pravdnik je konstatiral v svojem obtožnem govoru, da je čestokrat le gola pohotnost povod tistemu gorečemu prijateljstvu ter-cijalk in gospodov in vzgled za to je — Kinateder! * „Tepec"! V Budimpešti se je končala te dni na tragičen način nesrečna zaljubljenost 181etnega komija Arpada Hol-zerja. Lani se je zagledal v neko pevko in plesalko Marisko, ki je nastopala v nočni kavarni. Imela sta razmerje, ki pa se je kmalu razdrlo, ker Holzer ni imel dovelj denarja, da bi zadoščal vsem željam razvajene pevke. Zato ga je zapustila in imela druge. Holzer jo je skušal zaman zopet pridobiti, ter ji grozil, da se ustreli, če ga ne usliši. 26. t. m. je prišel zopet v kavarno kjer je pela Mariska. Govoril je z njo ter jo iznova rotil, naj bo njegova, sicer se ustreli. Mariska se mu je le rogala. Nato je Holzer plačal in se pred kavarno ustrelil v srce. Ko ga je videla Mariska mrtvega, je rekla: „Ob, ti tepec!" ter se šla dalje zabavat z gospodi. * Bogata samomorilka. Žilo si je prerezala 80letna T. Retter v Budimpešti ter takoj umrla. Umorila se je iz strahu pred blaznostjo. Premoženja je zapustila 600000 kron. * Grozna nesreča. Iz \Viekesbarreja (Penusvlvanija) poročajo: Na Newjerseyer centralnem kolodvoru je ušel vlak ter tekel navzdol proti Ashlevu, kjer se je zaletel v neko lokomotivo. Vsled tega je eksplodiral voz, na katerem je bil dinamit. Pet oseb je ubilo, sedem ranilo, okoli stoječa poslopja pa tako porušilo, da je za IVa dolarjev škode. Književnost — „Slavisches Echo" št. 4., II. let nik ima naslednjo vsebino: Aussichten nnd Fehlgrjffe. — Die Polen und die Russen — Die neue ruthenisehe Partei. — Das sla-visehe Gymnasium in Pisino. — Politi-sches. — Zeitung8stimmen. — Vermischtes. — Locales. — Literatur und Kunst. — Die bohmisehe Malerei unserer Zeit und franzosisehe Einfliisse. — Die Slovaken. — „Planinski Vestnik". 1. številka letošnjega VI. letnika prinaša to-le vsebino: Potovanje na Severni rtič (Kap).Spisal Ivan Plantan. — Iz mojega nahrbtnika. Spisal J. M. — Društvene vesti. — Književnost. — Razne vesti. — Priloženo je tej številki tudi kazalo lanskega letnika. Telefonska in brzojavna poročila. Gorica 29. januvarja. Mej drjem. Staničem in grofom Coroninijem pride do ožje volitve. Staniču manjka 11 glasov, kar je naravnost neverjetno. Gorica 29. januvarja. Pri današnji volitvi so dobili: Stanič 12G, Coronini 114 inTonkli 34 glasov. Potrebna je ožja volitev. Dunaj 29. januvarja. Včeraj je v tukajšnjem češkem političnem društvu prišlo do pretepa, ker predsednik ni hotel dati nekemu socialnemu demokratu besede. Socialni demokrati so naskočili tribuno. Šele policija je naredila red. Dunaj 29. januvarja. Znani kriminalist, policijski svetnik Breitenfeld je umrl. Praga 29. januvarja. Izvrševalni odbor mladočeške stranke je sklenil, pri predstojećih takozvanih spravnih konferencah zahtevati, da se mora sprava nanašati razen na Češko in na Moravsko tudi na Šlezijo in sploh na vse jezikovno mešane dežele. Za dan 5. februvarja sklicane konference smatrajo Čehi samo za nekaka predposvetovanja, prave konference se bodo šele pozneje vršile. Za soboto so sklicani vsi češki deželni in državni poslanci na posvetovanje. Ekse-kutivni odbor je izvolil poseben odsek, v katerem so F o H, Kaizl, Pacak in Škarda, ki naj urede priprave za spravne konference. Prva seja tega odseka bo jutri. Praga 29. januvarja. Danes se vrši v ministrstvu notranjih del konferenca glede premogarskega štrajka Pravosodni minister Spens je danes o štrajku poročal cesarju. Razsodnikom za Moravsko je imenovan državni poslanec baron d' Elvert. Praga 29. januvarja. Prihodnja županska volitev bo v soboto dne 3. februvarja. Trdi se, da bo najprej dr. Srb izvoljen soglasno, da pa se odpove, na kar se zopet izvoli dr. Pod-lipny. Pariz 29. januvarja. Pri volitvah v senat se dosedanje razmerje mej strankami ni preminilo. Mej izvoljenimi je tudi general Mercier, drugi nacionalisti so vsi propadli. Berolin 29. januvarja. Transvaal-ski poslanik dr. Leyds je dejal raznim časnikarjem, da se Burom tako dobro godi, da si kar nič ne žele miru. Priznal je, da je z Biilovvom govoril o južnoafriški vojni. Na vprašanje, kaj se zgodi s tistimi 10.000 Anglež^ ki pridejo Burom v roke, ako kapitulira Ladvsmith. je dejal, da se zanje sezidajo zapori ali pa bodo morali v rudnikih delati. Leyds ne verjame, da bi bili Angleži osvobodili Mafeking, češ, da nimajo v to dosti moštva, in sploh da imajo v Južni Afriki samo 50.000 mož. Končno je odločno prerekal, da bi mej Oranje državo in Transvaalom vladala kaka napetost ali ljubosumnost. Bruselj 29. januvarja. V tem, ko je general Buller naznanil, da se je Warren 27. t. m. umaknil čez Tugelo, ne da bi bil izgubil kacega moža, se poroča transvaalskemu poslaništvu, da je Warren mnogo moštva izgubil, in da je bilo sploh pri njegovem poskusu, zavzeti Spionskop, 3000 angleških vojakov ubitih in ranjenih, tako da je ta poraz za Angleško prava katastrofa. London 29. januvarja. Bullerjeva poročila o ponesrečenem poskusu osvoboditi Ladvsmith so vse občinstvo silno deprimirala. Nevolja proti Bullerju je velikanska. Časopisje zahteva, naj se Buller odstavi. Sodi se, da zaukaže vlada, naj se Buller umakne na celi črti in da se začno povsem iznova vojne operacije Zahvala. nČe5ko - sloven8ki spolek v PT»g. vposlal nam je te dni 150 K, katere je dolofiil kot častno nagrado za najboljša slovenska mladinska spisa. Od tega zneska se je prisodila prva nagrada v znesku 100 K g. Jos Brin ar-j m, učitelju v Rajhenburgru na Štajerskem za njegova spisa »Ćukova gostija" in „Med ved j i lov"; drugo nagrado v znesku E0 K pa je dobil g. Ivo TroSt, učitelj na Razdrtem za spis: „Na rakovo nogo". Štejemo si v častno dolžnost izražati slav nemu „češko slovenskemu spolku v Pragi% osobito njega požrtvovalnemu predsed niku gospodu Janu Lego-ta, na tem veleduš nem in plemenitem bratskem činu, v ime vsega slovenskega učiteljstva, v ime slovenske mladine kateri so namenjeni ti spisi, najtoplejo in najsrč nejo zahvalo. Vodstvo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev v Ljubljani dne 23. januvarja 1900. Tajnik: Predsednik: Drag. Češnik. L. Jelene. Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 56 Dr. pr. 994. V torek, dne 30. januvarja 1900. Kova oper«. Drugikrat: A«va opera. Večni mornar. (IDer £5-iegfen.d.e Hc]lander.) Romantična opera v 3 dejanjih. Spisal in uglasbii Rikard Wagner. Poslovenil A. Stritof. Kapelnik g. Hilarij BeniLek. Režiser g. Josip Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. uri. — Začetek ob 1 /,8. uri. — Konec po 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkeelor ti. c. in kr. pen. polka Leopold II št. 21. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m. Srednji zračni tlak 736*0 mm. Januvar 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. Vetrovi ||| Nebo l-1 rs « i > 27. 9. zvečer 7255 33 si. jzahod oblačno S co 6a 26, 7. zjutraj 2. popol. 7196 7156 10 si. svzhofi 1*3 sr. svzhod oblačno oblačno 9. zvečer 7150 10 sr. svzhod oblačno s 29. n 7. zjutraj 2. popol. 7173 7169 00 02 si. vzhod sL svzhod oblačno sneg s o Srednja temperatura sobote in nedelje 2-l° in 11°, normaie: —2 0° in —19°. ID-cm-aoslsa, borza dne 29. januarija 1900. Skupni državni dolg v notah ... 99 K 65 h Skkpni državni dolg v srebru ... 99 „ 45 „ Avstrijska zlata renta...... 98 n 80 , Avstrijska kronska renta 4°/0 ... 98 „ 65 „ Ogrska zlata renta 4°/0. ..... 98 „ 80 „ Ogrska kronska renta 4°/0 .... ^4 „ 80 „ Avstro-ogrske bančne delnice . . . 131 „ 75 „ Kreditne delnice........ 234 „ 50 „ London vista......... 242 „ 10 „ Komski drž. bankovci za 100 mark . 115 „ 10 , 20 mark........... 23 „ 61 „ 20 frankov.......... 19 „ 20 „ Italijanski bankovci....... 89 „ 80 „ C. kr. cekini.......... 11 „ 39 „ Prodaja Minskega viaa. Po najboljših pogojih pošilja se v sodih od l/>—1—7 hektolitrov vino črno ali rudeče po IG kr. liter belo • • • • «• i ^ belo lino . . . 25 Sod se ali vračuni ali pa se vrne- Za večje naročbe po pogodbi. Jamči se za vino glede vrste in pristnosti ter je isto jako prikladno za bolnike. (227—1) Naročbe sprejema direktno Janko JLiieianovle. La^tavo (JLagosta) v Dalmaciji. — Natančneja pojasnila daje g. jfl. C e penile v Tlok r o nogu. Novo za trgovce in poljedelce! Po razpisu visoke c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 18. julija 1899, št. 1".599, in po vznanji slavnega magistrata v Ljubljani z dne 28. julija 1899, št. 25.255, se sme doktor pl. Trnkoczy-jev Prašičji redilni prašek prosto prodajati v vseh prodajalnicah. Redilni in krmilni prašek. Varstveno in dietetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi tvorbi mesa in tol-šče, Jako blagodejno vpliva na prebavne organe. Zahvalna in priporočilna pisma itd. od mnogih poljedelcev potrjujejo dobroto tega sredstva, katero bi ne smelo manjkati pri nobeni kmetiji. Zavojček 25 kr., pet zavojčkov samo 1 gld.' Dobiva se pristno samo s to varstveno znamko v vseh lekarnah, drogerijah in pri vseh trgovcih. Zahteva naj se potem izrecno doktorja pl. Trnkoczvia prašičji prašek z gorenjo znamko. Če bi ga ne bilo dobiti v gorenjih prodajalnah, piši pod naslovom: lekarna Trnkoezy, Ijubljana na dopisnico za 5 vinarjev in se potem z obratno pošto originalna zmes dopošlje. Preprodajalci dobe' per Cassa 40% popusta. Ako se vzame 15 zavojev po poštnem povzetju ali če se vpošlje naprej 2 gld. 25 kr. je embalaža prosta.__(5—9) Pomožnega uradnika kateri je vešč slovenskega in nemškega jezika ter v malem koncepta izvežban sprejme takoj Vilibald Swoboda, c. kr. notar v Trii 6u. (226—1) Ces, kr. avstrijske ^ državna železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1800. leta. Odhod lz I*Jubijane jož. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noći 03obni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzeusfeste, Ljubno; tet Selzthal v Ausie, Solnograd; čer Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dun&i via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, FranzesBfeste, Ljubno, D ima j; čez Selzthal v Solno-graa, oes Amstetten na Danaj. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v So'nograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curin, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 in. zvečer. — Prfbod v LJubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj Gsobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Hriba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca. Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljnka, Frarjzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopolnilne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijiu'h varov, Plznja, fiudejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Cnriha, Bregenca. Jnomosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lieuca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzeusfesta Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaj«. Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6 ari '0 m. zvečer. — Prihod v Izubijano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 5ti m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob ti. uri 10 m. zvečer. (4) thibcr-icv vrelce Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh prodajalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah HENRIK MATTO\I, Dunaj, c. in kr. avstr. dvorni in komorni založnik. Za mesec maj se odda stanovanj e Pred škofijo št. 16, III. nadstr. Poizve se v hiši ondi. (229—1) Št. 2488. (217-2) Rešilna postaja v „Iflestiieni domu- izročila se Je svojemu namenu. Le-ta bode posredovala na zahtevanje pri vsaki nezgodi v mestnem okrožju, skrbela za prvo zdravniško pomoč in za prevoz ranjencev v tukajšne bolniške zavode ali pa v njihova stanovanja, prevažala pa tudi na zahtevanje druge bolnike — izimši one ki imajo nalezljive bolezni — v bolniške zavode ali pa iz njih. V slučaji potrebe poslužuje naj se p. n. občinstvo telefona, kjer je poklicati št. 25 (»mestna glavna policijska stražnica"), ali pa naj po kakem drugem najkrajšem potu obvesti mestno stražnico v „Mestnem domu". Poleg rešilne postaje uredila se je v „Mestnem domu" tudi zdravniška ordinacijska soba. Tu bosta odslej gospoda mestna zdravnika brezplačno ordinovala za uboge in sicer vsak dan — izimši nedelje in praznike — od 9. do 10. ure dopoludne in pa od 1. do 2. ure popoludne. To se naznanja s pozivom, da se ubožci, ki imajo pravico do brezplačnega dobivanja zdravil in do brezplačne zdravniške pomoči, obračajo v slučaji potrebe semkaj ob gori navedenih urah. Mestni magistrat ljubljanski dne 20 januvarja 1900. Najvišje priznanje Nj. c. in kr. Visokosti presvetle gospe prestolonaslednika vdove nadvojvodinje Štefanije. Stefanijine zobne kapljice lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani pvornega dobavitelja Nj. svet. papeže Leona XIII. Premirane v higijeničnih razstavah v Londonu, Pariza, Genevi, v IZ. mejnarodni far-macevtiški razstavi v Pragi in vjubilejski razstavi na Dunaji 1.1898. Vporabljala jih je opetovano Nj. c. in kr. Visokost presvetla gospa prestolonaslednika vdova aa.std.-vojvocliaa.J3. Štefa.nljat v najvišjo Nje zadovoljnost (tajniški dopis iz Laksenborga s 30. dne oktobra 1894) in je glasom objavila Nje gosp. najvišjega dvornega mojstra z dne 27. decembra 1&J8 štev. 2Č0 iz leta 1897 najmilostivejše blagovolila dovoliti, da se smejo po lekarnarju PiccoM-ju v Ljubljani iznajdene in izdelane zobne kapljice imenovati Stefanijine zobne kapljice. Nekaj kapljic na pavoli se dene v votli (15) c zob in vtolažijo bolečine. (582) □1 Glavna slovenskcr hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št, 14, Souvanova hiša, v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po41|2°|o0d dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5°,0. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (228-1) Dr. M. Hudnik, predsednik. ^WTW^TW¥WVWTWTUTiJV^UVt^^^U^V^.^^,,.V, ^■■▼l.Vi.Vt.Vt.^wv. ^ Wi m Kosilo in večeria diši najboljše, ko puhte na mizi testenine lz Prve kranjske tovarae testenin Žnlderšič Pristojbino plača zavod sam. Povračila se izplačujejo brez odpovednega roka ter se obresti računijo do dne povračila Vsi posli, katere objavljajo menjalnice, se izvršujejo točno in najkulantneje. Podeljujejo se na dragocenosti, zlatnino, srebrnino in razno drugo robo, kakor tudi na vrednostne papirje ■V pod najugodnejšimi pogoji. ~mm Zalogi se mogd pošiljati tudi s pošto. (46-4)