uto im Ma m. V Uuujnm, v »lolo 19. septembra 19Z5. Ceno Din 1*50 Uhaja vsak dan popoldne, Isvzeatst nedelje ln praznike. — Ineeratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst S D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — iaserat ti davek posebej. — „Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravntstvo: Knatlova ali ca stav. 9, pritličja. — Telefon ttev. 304. Uredništvo; Knallova nllea it. 5, I. nadstropje, — Telefon itev. 34. BV~ Poitnina platana v gotovini. Zganimo se! Nekaj časa pred vojno se je med slovensko omladino ustalilo mnenje, kakor da smo z znanstveno delo eminentno predisponiran narod. S skoro pretiranim ponosom smo gledali na pojave znanstvenega dela in sanjali o bodočih velikih slovenskih socijoln-skega zunanjega ministra Skrzmskega v Parrzu. Nemškonacljonalna »Deutsche Ztg.« objavlja arlamentno vest. da namerava Cl-čerin preklicati z Nemčijo v Rapallu leta 1922. sklenjeno pogodbo in da namerava skleniti posebno pogodbo s Francijo in Poljsko. Skrzfnski je včeraj v Parizu bil sprejet v ztman'etn ministrstvu |n je po poročilu Iz Pariza razpravljal o odnošafih Poljske do sovjetske Rusije. Skrzlnskl naj bi prevzel važno mlsl'o posredovanja med Rusijo tn Francijo. Čičerin je pripravljen na kompromis glede plačila predvojnih ruskih dolgov Franciji. Program svečanosti na Lovčenu Oficijelni program svečanosti na Lovčenu je kontno izdelan. Svečanosti prično dne 21. t. m. na Cetinjn zjutraj z zvonenjem zvonov v vseh cerkvah, grmenjem topov in sviranjem godbe k;aljeve garde. Rano zj i» traj je arhierejska služba božja, kateri pri* sostvuje tudi kralj sam. Božja služba se konča ob 730. Po končani službi božji Nj. Vel kralj Aleksander s pomočjo vladike In svečenikov odnese iz cerkve krsto z zemelj* skimi ostanki vladike Njegoša Petroviča. Pred cerkvijo prevzamejo krsto člani rod» bino Petrovičeve, člani vlade in zastopniki vojske. Krsto postavijo nato pred samostan, kj~r i: a govor o Njegošu vladika dr. Ve* 1 i m i r o v i ć. Nato gre sprevod po Mona« stirski, Dvorski in Njegoševi ulici. NJ. Vel. kr-lj s^emlja sprevod peš do periferije me* sta. Od tu gre sprevod v avtomobilu čez Ivanovo Korito na Lov če n. Na Ločenu se postavi krsta v !:~pclo in tu ima govor mi* nister ver Miša Trifunović. Na povratku na Ivanovem Koritu obed in za tem po vra tek na Cetinie. Popoldne se zbero na Cetinju razne delegacije in pri tej priliki ima slav. nostni go or rektor beogradske univerze Pavle Popovič o pomenu in delovanju vladike Nj ^oša. Nato se predstavijo dele* Racije N; Vel. kralju. Zvečer je pri i -1 vpra?an?e soglasno zanikali, nakar je bil Eržen oproščen. V prei-kavi *e presedel šest mesecev. Ljubljana, 18. sept. (Predseduje podpredsednik dež. sodišča Fr. R e k a r, votanta sod. svetnik A n-11 o g a in okrajni sodnik A v s e c, državni pravdnik dr. Lavrenčak, zagovornik dr. Adlešič.) Nevaren žeoar. Na obtožni klopi sedi Joso Fikviczki iz Subotice, po poklicu čevljar, ki pa že 3 leta ne Izvršuje obrti, ampak se potepa po Sloveniji in Hrvatski, obiskuje sejme, navidezno prodaja pomaranče In slaščice, v istfnl pa je član nevarne žeparske družbe ter sle- pari lahkoverne sejmarje z neko igro na na-prstnike. Obtožnica mu očita, da je prišel dne 24. marca 1. 1. na letni sejem v Metliko v družbi drugih žeparjev. Žeparjem sta med drugimi padla v roke posesinik Iv. Rožič iz Loga in upokojeni železniški kretnik Jože Juvanc iz Ljubljane Rožič je prignal na sejem par volov, jih prodal za 11.000 Din ter shrani) denar v listnico, v kateri Je imel že poprej 3000 Din. Juvanc pa se je pripeljal v Metliko radi nakupa jajc Seboj je imel 400 Din. Ko sta se prerila na kolodvoru skozi gnječo do vlaka, sta oba pogrešala denar. Navzočega orožnika Dcvjaka je opozorila neka ženska na tri moške, ki so stali na hodniku v zadnjem vozu ter se zaupno razgovarjall, toda komaj jih Je začel orožnik zasliševati, se niso hoteli več poznati. Sumljiva trojica je obstojala iz obtoženca, brezposelnega natakarja Avg. Carića in gostilničarja Miroslava Horvata Iz Zagreba. Pri obtožencu so dobili samo 60 Din. Vsled pomanjkanja dokazov je orožnik vse tri zopet izpustil. Carić in Horvat sta bila pozneje zopet aretirana, a se je kazensko postopanje ustavilo. Fikviczki se je kmalu po izpustu oglasil v Matzelletovi gostilni v Oradacu, kjer je najel voznika, da ga je za 200 Din peljal nazaj v Metliko. Tam je obtoženec popival po raznih gostilniah, se predstavljal za bogatega živinskega trgovca, se pritoževal, da so mu nakupljeno živino (17 glav) pomotoma odgnali proti Ljubljani, namesto proti Zagrebu, najel je telefonski razgovor, ki Je veljal 21 Din, a je plačal uradniku kar 100 Din. Tudi je iskal avtomobil, ki bi ga peljal v Zagreb ali Ljubljano. Pri plačevanju Je izvlekel iz žepa šop tisočakov. V neki gostilni je celo zahteval šampanjca. Med tem so domači orožniki zvedeli za bogatega živinskega trgovca in njegovo sumljivo vedenje in ga aretirali. Pri osebni preiskavi so našli pri njem le 952 Din, pozneje na sodišču pa še v čevlju 5000 Din. Obtoženi se spretno zagovarja, a pri tem prihaja v taka protislovja, ki opravičujejo sum, da je član dobro organizirane žeparske družbe. Kritičnega dne je baje prodal na sejmu 150 pomaranč, z igro na naprstnlke pa da je obral dva kmeta po 400 in 4000 Din. Glede onih 5000, ki so se pri sodišču našli v njegovem čevlju, ne ve pravega pojasnila. V veselju, da ie orožniku prikril denar, Je začel po gostilnah razsinavatl denar. Igra z naprstnikl je karakteristični postranski posel žeparjev, ki dobe na ta način vpogled v listnice premalo previdnih sejmarjev. Obtoženec prizna sam, da se že več let ne ukvarja s svojo obrtjo, vendar je napram orožnikom trdil, da si gre Iskat čevljarskega pomočnika. Skrajno sumljiva je bila priča neka vdova Anica Horvat iz Zagreba, obtoženčeva ljubica, ki trdi, da Je obtožencu posodila 5000 Denar da si je prihranila na ta način, ker ima na stanovanju »cimerherje« in »tolerančne gospice«. Porotnikom je senat stavil dve vprašanji zaradi tatvine in tretje vprašanje zaradi vlačugarstva. Porotniki so L, 3. in 4. vprašanje po* trdili z 10 glasovi, 2. vprašanje (radi okra* denega Juvanca za 400 Din) pa soglasno za* nikali, nakar je bil Tikoviczki obsojen na 5 let težke ječe. Mariborska porota Konje* at- V noči od 6. na 7. t. m. je bila iz kobi* lame gosp. Lipitta v Thurnischu pri Ptuju ukradena kobila z žrebetom v vrednosti 15 tisoč dinarjev. Orožniki so uvedli zasledo* vanje za storilci in že nekaj dni po tatvini je bil ta v osebi Dragotina Dukareča v Krapini na H-vatskem prijet. Kobila in 2.^* be sta bila vrnjena lastniku, vendar je žre* be poginilo. Med preiskavo je obtoženec dejanje priznal, pri včerajšnji razpravi pa je zagovornik predlagal, da se razprava preloži, ker obtoženec duševno ni povsem nor« malen. Sodišče je ■ jodilo zagovorniku in je razpravo preložilo. Z astruolje valka- Včeraj se je že v drugič zagovarjal* pred poroto posestnica Marija Horvat iz Cvetkovskegi vrha. Obtožena je. da je ho* teta svojega moža zastnpiti z arzenikom. Ko je prišel nekega dne njen mož domov ter zavžil juho, se ga je lotil krč v želodcu, obenem pa je začel bruhti. Na lice mesta prispeli zdravnik ga je rešil gotove smrti ter ugotovil, da je bil juhi primešan arze* nik. Pri prvi razpravi, ki r je vršilo dne 23. junija t. 1., je obtoženka zanikala svojo krivdo, nakar je bila na predlog njenega zagovornika razprava preložena. Zagovor« nik je med drugim izjavil, da jc bilo poro* Čilo kemičnega preizkuševalšča nepopolno Pri včerajšnji r* 'pra-1 fr bilo zaslišanih de» se* prič. Mož in sin obtoženke sta se odpo* vedala pričevanju. Obtoženka je v trpkih besedah našitka1 svoje zakonsko življenje, polno pomanjkanja in trplienja, kar so tudi potrdile priče. Sodnozdravniški izvedenci so izdavili, da j? bila primeSana količina arze* rika toliko, da bi i rezdvomno Horvat pod» legel, če ne bi bila d* /cla takojšnja po* moč. Porotnikom sta bili stavljeni dne vpra-šinji, ki so jih pa z 11 :1 glasu zanikali. Na podlagi pravdoreka porotnikov jc bila Hor» vatova oproščena. PoRtttne vesH = Koliko je vredna Cankrrva izjava? Beogradsko »Vreme prinaša iz ženeve sle* deče poročilo o 9estanku med Radićem In Cnkovu: G. Radič je v dvorani delegatov govoril z g. Cinkovim in mu dejal• «Dobro je, da ves bolgarski narod hoče zbližanje z nami, ujedinjenimi Srbi in Hrvati« G. Can* kov je odgovoril g. Radiću rat'homa, kar nisem mogel slišati, dasi sem se nahajal v bližini g. Radića. G. Radič ml je pozneje odvrnil; «NTočem vam povedati, kaj mi je rekel g. Cankov, ali vam zagotavljam, da velja njegova izjava sto vreč dukatov.» = Izvedba konvencij z Avstrijo. Na* čelnik oddelka za mednarodne pogodbe dr. Rvbaf razpravlja z avstrijskim poslani* kom vprašanje o izvedbi takozvanih SefpJo* vih konvencij, ki so bile sklenjene meseca februarja 1°23 med Avstrijo in Jugoslavijo. V prvi vrsti gre za izvedbo konvencije o pravni pomoči, o izročitvi zločincev in Iz* vršitvi kazni. = Stepan Radić pride v Prago. PraSki -/Narodni Listy» poročajo, da potuje Ste' pan Radič po ženevski skupščini najprejc v Pariz in od tam se napoti v Prago, da stopi v stike s češkoslovaškimi politiki in državniki. = Socialna demokratska stranka v Nemčift je štela dne 31. marca t I. 844 405 članov, med temi 153.600 žensk. Letošme strankino zborovanje se je pričelo v nede-l'o In je zanimivo zlasti po načrtu novega Str programa. lm te hote*, in Mti \w. V kopalni obleki ali v toaleti brez rokavov, kjer pride golota rok In tilnika v poštev, ie treba Imeti lepo brezhibno belo kožo — brez dlak. Poslnževanie britve, po kateri se koža razdraži in dlake ie bolj poženejo, je mogoče kakor tudi raba raznh kompliciranih depllatorjev, ki po-vzro?a večkrat rdečico. Zato še dane« poizkusite TAKI, to je parfimirana pomada, katera že prermrirana izide iz tube n odstrani v 5 mi-nu'ah vse nenotr* bm- d ake. TAKI odstian1 dlake prav do korenine -n pusti ko*o lepo In mehko brez Črnih točk. TAKI je ekonomična krema, kise ne posuši. V slučaju nez? dov< I j ivera uspeha se vrača denar. Poizkus'te, ker ne ris' irate, treba da zahtevale TAKI (patentirano v Franciji), ki se dobiva v vsaki parfumeriji.— davno zastopstvo za Jugoslavije: Kifif i Komo.. Beograd Kr. Milana 44 Telefon 18-69 V. L Krlžanovska: 53 0 lirnljestuu nesmrtnih Roman. — Uganili ste. To je bib za Časa tretjega pohoda, ko sem vstopil pri njeni v službo. Princ se je dal takrat krstiti, samo ime mu ie bilo drugače in sicer vitez Rodek. Zbral in oborožil je četo konjeniških strelcev in med njimi sem bil tudi jaz kot mojster v streljanju iz arbaleta. Spočetka smo bili v armadi cesarja Barban^se, pozneje se je pa moj gospod preselil v tabor angleškega kralja Richar-da. Zakaj, tega še danes ne vem. Odlikoval sem se pri obleganju Saint - Jean d* Akre in sem bil prepričal, da sem dvakrat rešil življenje svojemu gospodu. Takrat namreč še nisem vedel, da je princ nesmrten. Pri nekem krvavem spopadu s pogani bi mu bil saracenski konjenik s sekiro razklal glavo, da nisem v zadnjem hipu z ročajem svojega meča odbil tega udarca. Drugič ga je hotela zastrupiti neka Saracenka, ki jo ie ujel in držal v svojem šotoru. Posrečilo se mi je preprečiti ta zločin. Oi se je pa samo smejal moji zvestobi. Vendar Pa se mi je zahvalil. Ko sem bil v bitki pri Azori težko ranjen, mi je princ požrtvovalno stregel. Kljub temu je bilo moje stanje čedalje slabše rn neko noč sem že mislil, da se bliža zadnja ura, teko mi je bilo slabo. Prišel je princ, ki me je ves v skrbeh ogle-ui dolgo razmišljal. Nato je pokleknil k moji po-|D »šepetal; Ali hočeš ozdraviti i.i živeti — živeti dolgo, j mine. Tudi Supramati se je zamislil. Nato je naglo tako dolgo, da sam ne boš več vedel, koliko si dvignil glavo, rekoč: star? Ali me ne boš preklinjal za to? Razumel seveda nisem kaj pomenijo njegove besede, toda živel bi bil rad in zato sem tudi odgovoril: O, gospod vitez! Vrnite mi zdravje in vedno vas bom blagoslavljal, pa naj bo moje življenje še tako dolgo! Tedaj mi ie dal vina, kakršnega dotlej še nikoli nisem pil. Zdelo se mi je, da v me.nl vse gori in kipi. Nato sem se onesvestil. Ko sem se zopet zavedel, sem bil čil in zdrav, kakor me vidite zdaj. Na povratku v Evropo je vzel moj gospod s seboj krasotico Saracuko, ki je pa kmalu umrla. Tedaj se je oženil z Izoldo, s katero se je seznanil na dvoru avstrijskega vojvode. Jaz pa, kakor vidite, še vedno živim, dasi včasih že čutim, da me je to dolgo življenje strašno izmučilo. Sicer se pa ne morem pritoževati Princ me je vedno bogato zalagal z denarjem, živel sem lahko na vsakem njegovem veleposestvu In tudi sicer mi je zaupal. Toda včasih me je mučila strašna duševna depresija in tako sem postal nekoč, ko me je to življenje posebno težilo, celo menih. Trideset let sem bil v samostanu, slednjič sem se tudi tega življenja naveličal. Pobegnil sem in našel svojega gospoda. Smejal se mi je in takoj me je oženil: »Da te očistim meniške kute m tonzure,« — je dejal. Oskrbnik je umolknil in obujal molče svoje spo- — Tortose! Niste-li poznali tudi pricese Nare, Narajaniie vdove? — Tortose je zadrhtel, nato pa odgovoril tiho: — Ce govrite o plesalki iz Benaresa, sem jo poznal. Bila je btondinka s črnimi očmi. Samo ne vem, če je prava. — Blondinka s črnimi očmi? — je ponovil Supramati malo razburjeno. Nato je pokazal oskrbniku klop, rekoč: — Sedite, Tortose, in povejte podrobno vse, kar veste o plesalki iz Benaresa. — To se je zgodilo še nedavno, kakih osemdeset let bo tega, — je spregovoril oskrbnik, ko se je nekoliko otrese! težkih misli. — Takrat me ni bilo tu. Živel sem v Bretagni., v drugem starem prinče-vetn gradu, kjer sem se oženil z blago Celestino. Bila sva zelo srečna. Najin prvi otP3k je bil star baS eno leto, ko je naenkrat ponoči prispel princ. Omeniti moram, da je bil odsoten nad dve leti, toda kod se ie klatil, tega ni nihče vedel. Prispel je ponoči s poštno kočijo, iz katere ie stopH, nesoč na rokah nekaj, kar je bilo zavito v plašč In podobno večjemu otroku. Nato so poklicali mojo ženo. Pozneje mi je povedala, da je princ pripeljal s seboj zelo mlado deklico lepo kakor angel, bržkone bolno, zakaj bila je onesveščena. Nad eno uro so si prizadevali, predno so jo spravili k zavesti Več tednov je bila nevarno b-)lna. Princ pa je bil menda zelo zaljubljen vanjo in ji je z mojo ženo r.avdšeno stregel. Pozneej sem tudi sam vide! to čudno žensko. Res je bila čudovito lepa, obenem pa tako dobra In blaga, da sva )o imela z ženo zelo rada. zlasti ko smo se že tako seznalili ,da smo lahko govorili. Tedaj sva tudi izvedela, da je bajaderka, rodom iz Benaresa. Spočetka ie govorila samo v nekem neznanem jeziku, ki ga razen princa ni nihče razumel. Ko se je njena bolezen obrnila na bolje, ni hotela pnd nobenim pogojem obleči obleke, ki jo je prinesla moja žena. Ostala je v postelji. Tedaj je velel princ odpreti kovčeg, ki sta ga pripeljala s seboj. Bil ie poln oblek, kakršnih nisem še nikoli videl. Kolikor sem mogel sklepati, so bila to sama dragocena orl-jentalska oblačila. Tu so bila najfinejša, z zlatom In srebrom vezana knia, pisani šali in čudne dragocenosti, povezane z dolgimi nitkami iz krasne tvarine. Mala neznanka, ki si je že toliko opomogla, da je lahko hodila, je bila vsa navdušena. Tako: se je oblekla, nataknila na roke in noge široke zapestnice in izjavila, da začne plesati, čim se ji noge po bolezni ne bod več šibile. Pozneje je pogosto plesala, včasih pa tudi pela pod spremlian.iem na nekem, kitari podobnem instrumentu. Ah, kako divno je znala igrati In peti! Kakor angel je bila, kadar se je razlegal njen božajoči glas. Kadar Je pa plesala, bi io človek smatral za rajsko bitje« Stev 212. »SLOVTNSK I NA R O D« dne 19. septembra 1925. Stran 3. Dnevne vesti. V Lmbttant. dne 18 septembra ?925. — Poštni minister na Sušaku. Minister pošte dr. Superina je odpotoval na Sušak, kjer bo pregledal poštne In telegrafske postaje na italijansko - jugoslovenski meji. S Sušaka potuje v Split na Inspekcijo. — Iz državne službe. Imenovan je za okrajnega komisarja pri okrajnem glavarstvu v Celju pripravnik dr. Dragotin S k r i-nj ar; obenem je premeščen k velikemu županu mariborske oblasti; premeščeni so: od okrajnega glavarstva v Gornjem gradu k velikemu županu mariborske oblasti kan-celist Alojzij Podbukovšek. od okrajnega glavarstva v Šmarju pri Jelšah k oarajnemu glavarstvu v Celje okrajni komisar dr. Anton Farčnik, od velikega župana mariborske oblasti k notranjemu ministrstvu okrajni komisar Fran V e r b i č; na lastno željo je vpokojen okrajni komisar Franjo R o d o š e k. — Rudarski zakon. Konferenca rudarskih ravnateljev Je končala razpravo o načrtu novega rudarskega zakona. Minister za šume in rudnike predloži načrt pričet-kom oktobra ministrskemu svetu v razpravo in odobrenje, na kar pride zakon pred narodno skupščino. — Železniške olajšave za delavce. Prometno ministrstvo je odredilo, da imajo tisti delavci, ki iščejo dela, pravico do 50% olajšave pri vožnji na železjnicah. Delavci Imajo petkrat na leto pravico do te olajšave. Pri postajnih blagajnah se morajo pri tem izkazati s primernimi legitimacijami, izdanimi od pristojne Borze dela. Pravico do 50% popusta imajo invalidi štirikrat na leto. — Nov jugoslovenski konzul v Kairu. Dosedanji konzul v Pečuje g. Dimirriie Gru-pčević je oddal svoje mesto novoimenova-nemu konzulu g. Pavloviču in odpotoval v Beograd, kjer ga je sprejel pomočnik ministra zunanjih del g. Jovo Marković. Iz Beograda potuje g. Grupčevič na novo službeno mesto v Kairo. — Prvi udeleženci pravniškega kongresa. En del udeležencev pravniškega kongresa, ki se prične 18 t m., je že prispel v Beograd. Prvi je prispel zastopnik slovenskih pravnikov, vseučiliški profesor v LJubljani dT. L a p a j n e. — Aero-klub v Valjevu. V Valjevu se Je ustanovila podružnica Aero-kluba. — Jugoslovenl v Pragi. Te dni je prispela v Prago skupina slušateljev višje tehnične šole v Zagrebu. Pod vodstvom dekana kemične fakultete prof. dr. Njegovana si ogledajo zagrebški tehniki vsa večja industrijska mesta v ĆSR. — Mednarodni statistični kongres v Rimo. Koncem septembra bo v Rimu pod pokroviteljstvom italijanskega kralja mednarodni statistični kongres. Doslej se je priglasilo 300 delgatov. Našo državo bo zastopal na kongresu znani statistični strokovnjak dr. Laza Kostič. — Na naslov vojaške uprave. Pišejo nam: Naša vojaška uprava kaže v svojem poslovanju večkrat prav občutne vrzeli Tako se je pripetilo nekemu vojaku, ki je odslužil določeni rok, da mu vojaške oblasti nočejo izdati potrdila, dasi hodi in prosi od Poncija do Pilata. Dotični vojak se Je vrnil domov že 26. nov. 1924, pa do danes še nima potrdila, da je res služil pri vojakih. Taka malomarnost kvari ugled naše narodne vojske. Zato bi morali merodajnl Činitelji poskrbeti, da zadene dotične organe, ki so zakrivili to malomarnost najstrožja kazen. V informacijo vojaške oblasti omenjamo, da je služil prizadeti vojak pri 30. pešpolku, 8. četa. — Del )vni čas v državnem statističnem uradu. V državnem statističnem uradu pri ministrstvu za socijalno politiko so od včeraj uvedli nov delovni čas od 7. zjutraj do 1. popoldne. — Konferenca direktorjev železnic. V železniškem ministrstvu se vrši konferenca direktorjev železnic, na kateri razpravljajo o izvozu in o brodarskem sindikatu. — Nov Ust v Mostariu. Začel je Izhajati V Mostaru nov list »Južna Štampa«. — Naš tobak za Poljsko. Koncem tega meseca odpošlje naša uprava državnih monopolov mflion kilogramov tobaka na Poljsko. Sarajevska tobakarna je že prijavfla, da Ima pripravljenih 500.000 kg bosanskega tobaka za Poljsko. — Vpokojltev učiteljev. V ministrstvu prosvete se pripravrajo ukazii za vpokoja-tev večjega števila učiteljev In učiteljic. Gre za učitelje in učiteljice, ki so prekoračili zakonsko dobo aktivnega službovanja. Ukazi se podpišejo začetkom oktobra. — Krematorij na Cavtatu. Kakor javljajo fz Dubrovnika, se je tamkaj ustanovila družba, ki namerava zgraditi na Cavtatu prvj jugoslovenski krematorij. — Dom zdravja v Peći. 4. oktobra se otvori z velikimi svečanostmi Dom zdravja v Peci. K otvoritvi so vabljeni predsedniki \seh večjih humanitarnih ustanov bližnje m daljne okolice. — Naši novi romorkerji. V prisotnosti prometnega ministra Anta Radojeviča so bili včeraj 17. t. m. ob 11.30 dopoldne v beo* gradske m pristanišču svečano spuščeni v promet trije veliki novi remorkerji, ki jih je nabavila Nemčija na račun reparacij. Re* morkerji se zove jo: »Dubrovnik*, «Skader» Id (Velebit*. — Prestop gimnarisfov v učiteljišča. Ministrstvo proevete je izdalo odlok, glasom katerega je dovoljen prestop v drugi letnik učiteljišča samo gimnazistotn, ki so dovršili pet gimnazijskhi razredov z odličnim uspe« hom. V ta razred se sprejemajo tudi gim* nazisti višjih letnikov, ako so te letnike do* vršili s povoljnim, torej najmanj zadostnim uspehom. — štipendije na berlinski univerzi. Na berlinski univerzi obstoja fond Aleksandra von Humbold, k! je namenjen Inozemskim dijakom na berlinski univerzi. Nekaj štipendij tega fonda je določenih rudi za dijake Iz Jugoslaviie. Stipendija znaša 1500 zlatih mark na leto. Kdor žela kompetirati za te štipendije, naj vloži na splošni oddelek Prosvetnega ministrstva v Beogradu prošnjo s sledečimi prilogami: 1.) dokazilo o višjem tečajnem izpitu. 2.) Dokaz o študijah na univerzi alf politehniki. 3.) Priporočila profe-forjev iz glavne stroke. 4j Fotografijo, kratek, v nemškem jeziku lastnoročno napisan življenjepis. — Popis in pregled vojnih invalidov In vojaških Invalidov. Da se ugotovi natančno število vodnih in vojaških fnvalidov, odredil je minister za socijalno politiko z odlokom z dne 24. avgusta 1925 br. 24.632. oziroma veliki župan ljubljanske oblasti z razpisom z dne 31 avgusta 1925, Sp br. 7290, da se morajo v Liubljani stalno bivajoča invalidi ponovro popisati, oziroma zdravniško pregledati. Popis in pregled invalidov se bo vršil v pisarn} mestnega flzikata (Mestni dom, II. nadstropje) po mestnih uradnih zdravnikih ob določenih dneh od 9. do 12. ure dopoldne in sicer. Crka A—C 21. septembra, črka Č—E 22. septembra, črka F—H 23. septembra, črka I—K 24. septembra, črka L—N 25. septembra, črka O—P 27. septembra, črka R—Š 28. septembra, črka T— V. 29. septembra, črka W—2 30. septembra tega leta K popisu, oziroma pregledu prinesti je invalidsko uverenre seboj. — Velika električna centrala v Kola-Šimi. V Kolašinu v Črnigori namera-MJo zgraditi veliko električno centralo, slično kakor je v Fali pri Dravogradu. Kapital za zgradbo te centrale naj bi se našel iz reparacij odnosno iz Dawesovega načrta. O tem vprašanju sta včeraj razpravljala pooblaščeni minister dr. R v b a f, načelnik oddelka za mednarodne pogodbe v zunanjem urnistrstvu in glavni zastopnik naše države v rfparacijski komisiji v 3erMnu dr. G j u r i 6 — Na otoku Hvaru je padala te dni strašna toča, ki je pobila vinograde zlasti v Starem gradu in okolici. To je letos že tretji slučaj hude toče. Tudi na otoku Ugljanu je napravila toča veliko škodo. — Zakon o tisku. Zbirka zakonov XVIII. snopič. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Cena Din 8.—, poštnina 75 para več. Tiskovna zadruga v Ljubljani Je izdala kot 18. snopič svoje Zbirke zakonov novi »Zakon o tisku«. Nanj opozarjamo vse interesente. — Otvoritev velike ceste Peči-And*-!-jevica. Na izredno svečan način ]e rila včeraj 17. t m. otvorjena novozgrajena cesta iz Peči v Andrijevico. Svečani orvo-ritvi je prisostvoval tudi kralj s Icralj'co, ki ju je prebivalstvo povsod navdušeno pozdravljalo ter jima prirejalo prisrčne ovacije. — Pozor trafikanti! Neki invalid Sene-ković pobira s ponarejenim, celo žigosanim pooblastilom za društvo trafikantov v Ljubljani vpisnino in članarino. Opozarjamo g. trafikante cele Slovenije, da mu niče,ar ne plačajo, ker nI upravičen pobirati. Odbir. — Pozno cvetje. Na vrtu stavbenika Breuerja na Friškovcu je v polnem cvetju eno Izmed hrušk ovih dreves, na trgu pred muzejem pa cvete bezeg. Ni ravno vreme po tem, da se rastline motijo o letnem času! — Slavlja definitivni okrožni prvak. CSAF, vrhovna nogometna instanca na Češkem, je prisodila Slaviji definitivni naslov okrožnega prvaka. Kakor znano, je po doseženih bo'ih In točkah ta naslov zaslužila Sparta. Na zelenem polju pa se je rezultat le izpremenil in naslov prvaka prisodil Slaviji. — Višja pedagoška šola v Beogradu bo imela najboljši tnstitut za eksperimentalno psihologijo v državi. Te dni je odpotoval profesor na tej šoli g. dr. Filip Medic v Pariz z misijo, da nabavi vse potrebne Instrumente in učila za laboratorij eksperimentalne psihologije. — Sodnkj za mednarodne tekme. Tekmo med Češkoslovaško in Madžarsko, ki se vrš! oktobra v Budimpešti, sodi Koppe-hel (Berlin). Retschury (Dunaj) ali Slawik (Pariz). Tekmo Češkoslovaška in Jugoslavija pa Ivančič (Budimpešta). Braun (Dunaj) ali Mauro (Milano). — Vreme. Vremenske opazovalnice na* pgvedujejo za soboto: menjaje se jasno in oblačno vreme, malo dežja, ponoči hladneje, podnevi nekoliko topleje. Po mnogih krajih v Evropi je bilo včeraj oblačno in megleno vreme, v Bruslju je deževalo, jasno pa je bilo na Duna; \ v Monakovem, Gradcu in Sarajevu. Temperatura je bila povsod iz* redno nizka. Najvišjo temperaturo so imeli v Parizu 12°, najnižjo pa v Trstu, Gradcu, Celovcu in Sara je v , ramreč po 48. — Velik mraz je bil te dni tudi na Češkem in Bavar« skem V noči od torka na sredo so imeli v Pragi + 4°, v Budjejevicam + 10, v Hebu — 10°, v Monakovem pa celo — 3°. i — Zgodnjo In hudo zimo napovedujejo ti'epša-ve s tem, da se napeljava lahko plačuje tudi v obrokih. Ne zaostajajmo torej za drugimi napredujočimi mesti, ampaK se skušajmo držati na višini sedanjega časa. —c V mestni klavnici se je v tednu od 7. do 13. septembra zaklalo: 1 konja, 21 volov, 14 krav, 12 telic, 40 telet, 28 i^inj, 2 ovce. — Uvozilo se je 405 kg govedine, 2150 kg teletine in 633 kg svinjine. —c Vreme se je zadnje dni pri nas zopet nekoliko zboljšalo. Noči so precej hladne, dnevi pa so solnčni in prijetni. Želeti bi bilo, da zboljšano vreme traja dalje časa, kar bi bilo v veliko korist vinogra-irm, pa tudi poljski pridelki bi boljše dozoreli. Po naših travnikih je še mnogo otave, katere se vsled trajno slabega vremena ni posrečilo spraviti doslej pod streho. Žal, Ja «e Je popoldne vreme zopet spr^m-T. . in vse kaže, da dobimo zopet dež. Iz Maribora - m Uboj v Mali Nedelji. Pretekli petek se je v Mali Nedelji pri Slovenskih goricah odigral krvav dogodek, čigar žrtev ie postala posestnica Frančiška Lipša. Posestnik Anton Benko, ki je že dlje časa ži-, vel v prepiru z Lipšovo, je hotel omenjene-; ga dne na travniku posestnice brez njenega dovoljnja Izkopati Jarek. Lipševa se je z Benkom sprla in med prepirom jo je ta z motiko tako močno udaril po glavi, da je Šest ur kasneje podlegla poškodbam. Zl<*-j činec se je nato sam javil oblastim. 1 —m Poskusen samomor. Žagar Kari Prevolek iz Krčevine se ie ustrelil v glavo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Vzrok samomora ni znan. —m Sličice Iz mariborskih zaporov. (Eva« in »blazneže) Dva zanimiva prizora sta se dogodila, odnosno se še dogajata te dni v mariborskih policijskih in sodnih zaporih. Pred dnevi je policija prijela neko dekle Iz Poljčan, osumlerto raznih tatvin. Med drigim je celo lastni prijateljici ukradla nekaj obleke. Ker je obstojal sum, da Ima osumljenka obleke na sebi, je bila pozvana v Maribor, da se ugotovi, koliko Je na stvari resnice. Tatica je med tem Izvedela, kaj se plete in ponoči se je v zaporu slekla do golega ter vrgla obleko v stranišče Ko e zjutraj prišel profos v zapor, je našel osumljenko v Evinem kostumu, j Toda tatlcf tudi ta trik nf pomagal, kajti na glavi ie pozaHta ruto, katero je pri?ate!jica spoznala za svoio last. Tatfco so sedaj za-vfl! v rjuho ter jo prepeljali v sodne zapore. Drug slučaj: Pred tedni so prepeljan' v marfborske sodne zapore nekega Rapotca. osumljenega umora. Rapotec, tip težkega zločinca, je polovico svoega življenja prebil za železno mre-žo. V mariborski kaznilnici je preživel 21 let. Bil je 'adi nekega umora obsojen na dosmrtno ječo. preteklo leto pa je bfl pom-iloščen. Jedva je bil na svobodi, že so ga zopet prijeli pod težko sumnjo umora. Da bi ušel smrtni kazni, simulira jetnik blaznost, hoteč na ta način odvrniti vsak sum od sebe. Način, kako Rapotec simuHra blaznost, pa je nenavaden. Rapotec namreč že več dni ie rastne odpadke. Zdf pa se, da Rapotcu tudi to ne bo pomagalo, da uide vešalom. — Vest, da Zlahtič in Čič, ki sta bila radi umora Mik-love družine obsojena na smrt, simulirata blaznost- ni resnična. Žlahtič, ki je popolnoma jetičen. se nahaja v bolnici, čič pa je v zaporu, okovan v težke verige. Julijska Krajina —j Za slovenske železničarje In cestarje je posredoval pri prometnem ministru po« i slanec dr. Besednjak. Minister je odgovoril, da so prišli sedaj v Julijski Krajini v veljavo italijanski zakoni in število cestarjev mora odgovarjati novim določbam. Odpustiti hoče pred vsem one, ki so dosegli 65. leto, izmed drugih one, ki so nesposobni ali ne vrie redno službe. Ravna ae po poročilih, ki so jih poslali inženjerji. Poslanec je odgovoril, da ao poročila o nesposobnosti in nerednosti v službi napačna. Pri tožbe cestarjev pred* loii poslanec ministrstva Glede premestitve felezničarjev meni nvnister, da je dobro, če niso predolgo na enem službenem kraju. Po* slanee je povdarfal, da imajo nekateri iclcz* ničarji hišice in malo zemljliča. Ako preme* sti vlada očeta drugam, je izpodkopan s tem obstanek družini. S samo železničarsko mez* do nI mogoče prehraniti številnih otrok Ml* nister hoče premotriti položaj železnicarskih delavcev in premisliti, ali bi ne bilo boljše, pustiti ijh na miru, glede na ostale železni* carje pa se bo mogel ozirati Ie na poeamez* ne slučaje in posebne njihove razmere. Mi* nister je ukazal, da mora iti uprava preme* ščenim železničarjem na roko, kolikor le mogoče... Kmalu ne bo nobenega slovcn* skega železničarja v Italiji 1 —/ Škod* pri vojaških vajah. Iz raznih prizadetih krajev prosijo posredovanja pri vojaški oblarti radi škode, ki jo provzročajo vojaki pri vajah. Škodo treba naznaniti ta« koj orožnikom ali častnikom. Posestniki naj se obrnejo dalje s svojimi prijavami do divi* zijskega poveljstva v Gorici. Na banjski planoti se vršijo te dni velike strelske vaje in so bile Banjščine včeraj izpraznjene. —j Poroka. Poročil se je g. Kr. Ba vda ž, podžupan v Kanalu z gdč. Anico Petrovčič iz Gorice. —j Vinska letina na Goriškem bo letos po splošnem mnenju za celo četrtino manjša od lanske. Poletje je bilo neugodno In rud! september ni v prW vinogradom. —j Za ponavUalne Izpite na goriških srednjih šolah treba predložiti prošnio na ravnateljstvo dotične šole do 25. t. m. Vsi izpiti na gimnaziji se prično 2. oktobra. Sport — Zatvorltev planinski koč. Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva« v Ljubljani naznanja, da so že zatvor jene sledeče njegove koče: Cojzova koča na Ko* krškem sedlu, koča na Kamniškem sedlu, češka koča na Ravneh, Oroznova kola na Črni prsti, Malnerjeva koča in Staničeva koča. — Zatvorilo se: 21. t. m. Triglavski dom na Kredarici, 22. t. m koča prt Triglav skth jezerih, Vodnikova koča trn Aleksandrov dom, 28. t. m. Aljažev dom v Vra* tih, 30. t. m. Kadilmkova koča na Golici. Spodnja koča na Golici bo pri lepem vremenu ob sobotah in nedeljah do preklica oskrbovana, Erjavčeva koča do nad alf ne-ga. — Vse leto so odprte In oskrbovane: Koča v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki Planini, Dom na Krvavcu ter hotela Sv. Janez in Zlatorog ob Bohinjskem jezera. — Službeno Iz Llap. (Iz seje tehničnega odbora z dne 16. nov.) Za Srednješolski meeting se je določila sledeča jurvja. Vrhovni sod.: gg. Sancin Dan., Sancin Savo, Goreč, Černe. Rvbaf. Časomerilci: gg. Sla-mič, Sancin S., Goreč, Brumat, Vodlšek, Sod nikl na cilju: gg. Goreč, Slamlč, Sancin Š.i Sodniki na progi: gg. Vilhar, Kandare, Pod-pac, Vindiš, Jernejčič, Mezgolits. Sodniki za skoke in mete: gg RybaF, Černe, Ludvik. Starter za teke: g. Sancin D., za mete In skoke: g. Sancin S Redatelj starta: g ing. Bloudck. Izklicatelj krogov: g. Ber-gant. Izklicatelj: g. Kondelič. Zapisnikar: g, Fink. Vrhovni reditelj: g. Steplšnlk, Baltič. Zdravnik: g. dr. Mayer Sestanek jurvje s« vrši v soboto ob 8. uri v kavarni Emona Klubi se pozivajo, da postavijo pod kaznljfl Din 100.— po dva reditelja, ki se Imata Ja* viti pol ure pred meetingom pri vrhovnenJ sodniku. Tajnik II. — Kolesarsko In motoclkllstlčno dru* štvo »Sava« v Ljubljani priredi dne 20 septembra 1925. cestno dirko na prod Si- ška-Kranj-Tržič in obratno združeno i srečkanjem. start in cilj pri km 2. Spored: popoldan ob 1. uri zbirališče na Sv. Jakoba trgu in pohod skozi mesto z godbo v Šiško k startu. (Kolesarsko društvo »Zarja« v Zg. Kašlju priredi izlet k tej dirki.) Ob 2. uri: 1. glavna dirka s težkimi kolesi, prvo darilo Je dirkalno dvokolo. Poleg tega pa so razpisana še druga krasna darila. 2. Damska dirka. 3. Invalidska dirka v dveh skupinah. 4. Dirka v vrečah s kolesom. Ob pol 6. uri žrebanje srečk: 1. dobitek moško dirkalno kolo, 2. dobitek otroški luksuzni voziček. 3. dobitek: srebrna ura z verižico. Razdelitev daril zmagovalcem. Vrši te ob vsakem vremenu. — Odbor. — Kolesarsko In motoclkllstlčno društvo »Sava« v Ljubljani sporoča vsem dirkačem, da se za dirko v nedeljo dne 20. t. m. zaključijo prijave v soboto opoldne. Prijave se sprejemajo v društven pisarni na Karlovski cesti 4. Istotam so razstavljena darila. Vrši se ob vsakem vremenu. — Odbor. — Schoffer — kralj nogometa je optira) za češkoslovaško državljanstvu. — Sperta — prvak Češkoslovaške. Ka kor znano, Je Sparta zt kratko dobo izgu> bila prvenstvo, ker sta ji bili odvzeti dve točki, ki jih je dosegla v prvenstveni tekmi proti Vrsovicam. Češki nogometni sva« je sedaj zadevo likvidiral in Sparti orizaal le* tošnje prvenstva *tiar? 4 >5I.OVfNSKi NAKOO« dnt 19 septembra 19*5. «tev 212 Gospodarstvo Zahteve predstavnikov lesne industrije Predstavnik! lesne industrije so vložili pri ministrstvu za Sume In rude ter pri ministrstvu za socija'no politiko vloge, v katerih zahtevajo zaščito lesne industrije. Vloge so se sestavile na kongresu lesnih Industrijalcev iz cele države, ki se je vršil pred dnevi v Sarajevu. V vlogi na ministrstvo za šume in rude se najprvo povdarja težak položaj, v katerega je zašla lesna industrija v celi državi. Zlasti se povdarja konkurenca, ki Je nastopila na južnih tržiščih. Tako na pr. konkurirajo našim industrijalcem, ki hočejo izvažati les v Sicilijo in v Egipet, romunski lesni industrijalci. Konkurenca se Se pojavila tudi na ostalih tržiščih lesa v Sredozemskem morju ter celo v pristaniščih Južne in Srednje Italije. Radi konkurence so naši industrijalci prisiljeni, da često prodajajo zaloge pod lastne ceno. Z ozirom na tako konkurenco ter na podlagi natančnih podatkov iz lesne industrije zahtevajo lesni industrijalci od ministrstva za šume in rude: da ministrstvo za Sume in rude pomaga manjšim žagam na ta način, da jim daje letne podpore. Za podjetja, ki so svoje posle sklepala na daljšo Joobo, naj ministrstvo izdejstvuje primerno (dolgoročno amortizacijo dolgov ob 6% obrestih. Nadalje naj se znižajo šumske takse pri podjetjih, ki imajo dolgoročne pogodbe na predvojno, zlato vrednost Podjetju pa, ki sploh ne more uspevati, naj se omogoči revizija pogodb. V vlog! na socijalno ministrstvo zahtevajo industrijalci: da se z zakonsko odredbo podaljša delovni čaz na 10 ur dnevno, a sc uredba o zavarovanju delavcev odlo-f! za dve leti, dokler se dinar popolnoma ne popravi. Prispevek v slučaju bolezni naj se zniža od 6 na 5%, v slučaju nesreče od 8 na 4%. Na koncu zahtevajo Industriialci, naj se čimpreje vrše volitve v okrožne nrade za zavarovanje delavcev. V obeh rezolucijah povdarjajo industrijalci, da treba zahteve vsekakor uvaževatl, ker zaposluje lesna industrija izredno veliko število delavcev. Samo v Bosni zaposluje lesna industrija nad 35.000 delavcev, kar pomeni nad 100.000 rodbinskih članov. —g Davčni vifak. Od 1. aprila do 30. ju* nfja letošnjega leta je plačalo naše ljudstvo 224,300.000 Din davkov, dočim je bilo dolo* ceno v proračunu samo 154,800.000. Lani v fatem času je bilo določeno 154,800.000 Din, plačano pa 121,100.000 Din. Največji prebitek je dala letos Vojvodina (namesto 42 milijo* nov 89, torej 47 milijonov več). Takoj za njo po Slovenija (določeno 17,400.000, plačano pa 31,100.000 Din). —g Novi tarifi ta blagovni promet. S 1. oktobrom stopijo v veljavo novi železni* liri tarifi za prevoz blaga. Postavke bodo ve* činoma znatno znižane, samo za nekatere vrste blaga nekoliko zvišane. Prometno mi* nistrstvo hoče rešiti vprašanje železniških tarifov koncem leta. V decembru ali janu* arju naj bi se sestal tarifni odbor, ki bi iz* delal defintivn* tar-fe. To cincanje in odla* Sanje je res malo čudno, že davno je bilo napovedano znižanje železniških tarifov, Id so pri nas -cTIočno previsoki, zdaj se je pa ta nujna stvar zopet zavlekla. Velik del krivde, da se živl.'-njske potrebščine kljub porastu dinarja še niso pocenile, zadene go» tovo tudi želrniško up tvo, ki ne uvidi po* trebc znižanja železniških tarifov. —« Hmelj. XXXVII. poročite. Nfirn-b e r g, 15. setpembra. Dovoz 150 — prodanih 150 bal — nespremenjeno (Pri nespremenjenem položaju ne bo poročila.) —g O težki Industrijski krizi na Angleškem Je poslal ministrskemu predsedniku Sin G. B. Hunter, predstojnik velike ladjedelnice, pismo, v katerem razlaga nI en obupen položaj, ki pa se le vedno slrbša. Nezaposlenih Je \2VtS delovnega ljudstva In njihovo število še narašča. Na tisoče mla-deničev raste, ne da bi se mogli naučiti kakega posla. Trgovska bilanca pada In kapital se manjša. Oremo proti bankerotu in poginu. Hunter misli, da glede na situacijo ni v ospredju samo vprašanje premogovnikov. Vse Industrije so v krizi. Kje Je korenina zla? Ali v kapitalističnem sistemu aH v sindikalizmu? Treba proučiti, kakšne so posledice odvažanja premoga, 7 urnega dnevnika, visokega obđačevanja, ogromn'h javnih stroškov, politike delavskih sindikatov. »Mornmgpgst« navaja tipičen slučaj sabotaže produkcije s strani sindikatov. V nekem premogovniku se je hotelo določiti, kolika bi bila srednja dnevna produkcija vsakega delavca. Sindikat Je rekel, da ne more presegati pet ton. Družba pa je pokazala praktično, da se produkcija lahko potroji. Dva njenih voditeljev, eden 60 let, drugi 50 let star, sta spravila na dan po sedmih urah nad t5 ton premoga vsak. Gotovo je, da je produkcija, kakor jo Izvajajo sindikati, da bi se omejila nezaposlenost in vzdrževale visoke mezde, eden glavnih vzrokov angleške krize. Dela se mnogo premalo in po previsoki ceni. DrugI glavni vzrok tiči gotovo v mednarodni situaciji. Politične normalnosti še ni In tako ogromno tržišče, kakoršno Je rusko, je skoraj še vedno docela zaprto. Nasvetov za rešitev krize je polno in Llovd Georze pridiguje delavskim masam, naj se povrnejo k obdelovanju zemlje. Drug! nasvetnje-Jo izseljevanje v kolonije In dominione. Angleški delavci pa niso pripr?v!!rni ne za ene ne za druge nasvete fn Balđ\vin pa l njim drugi državniki si b^do še dolgo lomil! glave, da bi rešili delavsko krizo. Glavna pomoč proti nji tiči pač le v zo-petnl ureditvi svetovnega gospodarstva, toda mogoče je, da se Anglija sploh ne vrne več v novo svetovno gospodarstvo s svojim predvojnim obsegom. —g Svobodni Izvoz zemfjedclsklfi produktov je dovolila moskovska vlada i« sicer za dobo enega leta. Izvažati se sme krompir, sadje, zelenjava, mlečni izdelki In drugo. —g Stanfe živine na Francoskem. Na Francoskem je po uradnih podatkih 2 jona 859*00 konj, 279 640 oslov, 192 930 mul. 14.024 9fj0 gov-đ». 10.171 520 ovac, 1.376.510 koz in 5.S°1.803 pra*?*~v. Francija ima letos v r>r*mer1 z 19*3. man' 474 7»S Vonj% 1,113.267 govedi. 604.227 ovac in 1,726.893 prašičev. —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. septembra t l. ponudbe za dr>bavo okenskih, Šivalnih in specijalnih Jermenov, za dobavo pokrovov iz sive litine, za drbavo martinove*a Jekla, zs dobavo 210 kož raznega usnja t^r za dobavo raznih vij?kov. Predmetni pogoji so na vr»r.~ied pri ekonomskem odele-nju te d!rfkc?fe. —* Angleška industrija umetne svile. Iz Londona poročajo, da namerava skupina angleških fn holandskih mdnstrffrlcev ustanoviti družbo, ki zgradi v Anglit' novo tovarno za izdelovanje umetne svile Kapitala (akcij in obJigacfj) bo en milijon Lstr. To in ono Nemke kade Zveza nasprotnikov tobaka v Berlinu Je ugotovila, da Nemke pokadijo najmanj 20% domačega pridelka cigaret, to je na leto 5 milijard cigaret Vrše se razprave o tem in v Lipskem Je bilo pred kratkim zborovanje, na katerem Je bila sprejeta resolucija, ki poživlja razsodne ženske, ki ne kade, na boj proti kadilni strasti svojih sodružic. Zveza zahteva dalje, da bi se prepovedala rrba trbaka v javnih lokalih, v vlakih in b Inicah Sedanje stanje stvari pomeni epidenrčno barbarstvo. Prof. Hofstatter Je napisa! brošuro, v kateri izvaja, da srečna ženska ne kadi nikdar. Po njegovem mnenju se ženske privadijo tobaku največkrat vsled nesrečne ljubezni ali vsled drugače razburljivega ŽI.ljenja. Cesto se hočejo kazati s tem neodvisne in svobodne Vpliv nikotina na ženski organizem Je mnogo hujši kakor na moško telo. Koža kadilke izgubi kmaiu svojo naravno svežost in porumeni, živahnost očesa se Izgubi in ustnice izgubijo svoj rožnati kolorit. Tudi na materinski organizem vpliva trbak najškod'jivejše. Mnogo kadilk je med dijakinjami, učiteljicami, doktoricami, umetnicami, slikaricam! In pijanlsrkaml. Ljubavna tragedija v Metkoviću Pred dnevi se le v Metkoviću v Dalmaciji odigrala grozna ljubavna drama, čije podrobnosti v nastopnem prinašamo. 401etna vdova Andja Vučevič le bila po smrti svojega moža zaposlena kot kuharica pri finančni straži Tu se je seznanila s 301etn!m finančnim podpreglednikom Ivanom Pucarjem. Med cbema se je razvilo intimno ljubavno razmerje, ki je trajalo dalje časa. Oba ljubimca sta se sestajala v okolic! Metkovića do same reke Neretve. Za sestanek sta se dogovorila na ČudVn način. Cblčcjno je on na okno svoje srbe na finančni slanici postavil dve ali tri prazne steklenice. Dve steklenici sta značili, da se sestaneta na enem, tri pa na drugem, preje dogovorjenem mestu. To ljubavno razmerje je trajalo več mesecev, dokler se ni m'adi financar zaljubil v mladenko Stano Nanković iz Metkovića ter se ž njo zaročil. V kratkem bi se imela poročiti. Vdova Andja je vedela, da se je Pucar zaroči! z mladenko in da se če ž njo poročiti, vendar jo to ni motilo, da bi ž njim ne nadaljevala Ijubavnega rarmerja. Vdova ga le ljubila in ležeče ji je bilo predvsem na tem, da ga čim dalje obdrži za sebe. Sicer Je Via tolerantna napram ljubavi Pucnrja do njegove zaročenke, ko pa se Je približava! d«-n poroke, je p^stajria vsak! dan bolj ot^?na Vcde'i Je. da čim ga Stana povede pred oltar, je on za njo Izgubljen. Ta zavest Jo jc silno mirila ler trgala njeno srce. fz Ijrbosumnosti se je v njej rodila misel rH zločina. Sklenila je, da če ne bo njen, rodi ne bo last druge. Pred dnevi fe Pucar na oknu zonet postavi! dve steklenici, kar je bi'o za vdovo znak. da se sestrnetn na krriu OjiiTrb^rko-vić. Zelja po osveti v njej le že dozorela in sklenila je, da to pot fccvrS grozni nr»črt Pred odhodom na sestanek je vzela s seboj ostro n?brufen no?. Na d^men^nem mestu sta se na to oba ljubimca sestala ter ostala tam pozno v jutro. Tzmučen vOed prečute noči Je Pucar proti jutru zaspal. Na ta trenotek je čakala vdova, da izvrši svoj zločm. Med tem ko je Pucar mimo spal, mu le porinila nož v trebuh in prsa. Nesrečnež Je bil takoj mrtev. Da prikrije svoje krvavo dejanje. Je zagrabila vdova truplo za noge in Je vlekla proti obali, hoteč je vreči v Neretvo. Ker je bila reka zelo daleč, se le utrudila ter je na to truplo skrila pod neko smreko. Nato je pričel premišljati, kako prikrije zločin odnosno odvrne sum nd sebf\ S trupla umorjenega je sne'a pas, se odstranila od mesta zločina ter zvezala sebi noge. Nato se je z nožem nnlahko sunila v trebuh ter prerezala žilo na levi roki. N^ž Je zrkoprla pod seboj Drugejra dne opoldne so jo našM ranjena in ležečo v krvi. Prispel! komisiji ie vdova irjavila. da ji le pokojni zvezal noge ter |o napndrl z nožem, nato pa je sam izvršil s?momor. Izpoved vdove se Je zdela kriminalnim organom sumljiva in so jo začel! ostro zasliševati. Tekom zasliševanja je vdova priznala svoj zločin. Tmplo nesrečnega flnan-carja, ki je Slovenec, le bilo pokopano, vdovo pa so zaprli. Mi epki edgoveri angleškim četam pri Ypernu. Franceti so ga Imenovali po tem kraju in ga smatrali za najhuje strupeni pl n, k- je prišel v veliki vojni v porabo. Zelo nevaren je bil plin »Lewisit«, imenovar po iznajditelju Levisu. Mož, težak 70 kg, umrle, ako pride na njegovo kožo 1.4 cm lewisita V moderni morski vojni se strupeni plini niso uporabljali. Vse stranke so se strašile pred uvedbo tega sredstva za ladij e. MornarKkl zdravnik pa mora biti pripravljen za bo-doč.iost, da br» tud' po brodovih v prihodnje divjal strupeni plin. Od 181.000 zastrupjenl v anslcški armadi je dalo smrtnih slučajev 6000 Traino poškodbo težkega ali 1 ^je^a značaja Je dobilo 12% zastrup'jencev Skupno števfo zastrupljeni s pMn» pri Nemčiji. Franciji In Ameriki je znašalo okoli 5H7.000. Skupio število čet za plinov bi izkazuje 15 0^0 moštva. Ameriški zdra nik meni, da vojna s p'lni ni nič strasnejsa In bolj BcCtoveJka kakor druge cblke bojevanja trda učinkovitejša je kot druge vojne oblike in rad-tega tudi nikdar več ne izgine. Ko Je Filip II. leta 1586. posla! k papežu Sikstu V. svojega odposlanca, da mu izreče v njegovem imenu čestitke k izvolitvi, je bi papež, ko ie zagledal mladega človeka pred seboj, precej nevoljen in ie rekel: »Vaš gospod očrvldno nima preveč ljudi, ker mi pošlje poslanca brez brade.« Sledi Jc odgovor: »Ako bi bil moj gospodar vedel, da gre Vaš! Svetosti samo za brado, bi bi vam poslal kozla in ne ple-menitaša.« Papež se le obrnil, plemenitaš pa tudi in konec je bilo razgovora. K vojvodi Ferdinandu Brunsviškemu Je priše1 tekom 7'etnr vojne neki alhlmi^t, ki se mu je ponudi', da bo železo v zlato iz-prerr.ir.jsl. Nadvojvoda mu je odgovoril, da tega ne doprsti, ker železo potrebuje za borbo proti Francozom, z zlatom pa ga preskrbuje Angllia. Ako pa hoče miši in podgane spreminjati v teleta in vole, potem pa ga srčno pozdravlja, kajti miši In podgane zrejo fn praznilo skladišča, teleta fn vole pa bi vedno rabil. Kralja Henr'ka I. je na potovanju skozi neko malo mesto pozdravila deputacija. Načelnik je pričel govoriti, pa se Je vmes oglasi! v bližini stoječ osel fn je tako tulfl, da kralj govornika ni prav nič razumel. Načelnik je povzdignil svoj glas, toda kralj mu je rekel: »Oosp^dje. govorite druc: za drugim, kajti drugače ne razumem nobenega!« da eden par nopivic z žTgom in znamko (rdičo, modro sli zla o) „kliu5" traji kakor štirje pail drugih ako kupite eden par. Dobivajo v v« rta * tW*j1a r*ta 0 strupenih plinih Ameriški voiaški zdravnik dr. Edvard Vedder je napisal po svojih izkušnjah v svetovni vojni sestavek o učinkovanju raz-!rčnih strupenih pMnov in o vporabi Istih v vrjnl. Začetkom bojev s nlini je prednjačila Nemčija pred zavezniki, toda koncem vojne je pre°egala Amerika vse druge dežele v izdelovanju strupenih plinov. Glavni sedež Izdelovanja je bil v Cgevo^du, kier se je napravi!o na dan 80 ton klorove?« plinn. Končno se je v tem kraju Izdelalo na mesec 900 ton plina, k! so ga Imenovali po čudnem rorčičnem duhu. 1050 ton fo^gena, 1500 ton klorpikrina, 15P0 ton klorovega p'ina itd. Klorov p1in Je bil prvi v svetovni vojn! vporabljenl strupeni plin. Druei pa so se Izkazal' za učinkovitejše. Ocrčlgin n^n so vporabi j ali Nemci proti • 20.000 lllmskih akterjev v Los Ange-losu. Iz Newyorka poročajo, da se v Los Angelosu izdela 84% fimlsk;*sa reoertolrfa In da deluje tam okoli 20.000 akterjev. Na leto se izdela v Los Angelosu 75 milijonov čevl'ev pozitivnih filmov, ne vStevSI ogromnega števila negatrvmh. Vrednost kinematograf ične produkcije v Los Angelosu se cen{ na leto na 160 milijonov dolarjev, investiranega kapitala je v tej industriji 30 milijonov dolarjev. • Odsvetoval operaero. Pred mesec! je prišel v Monakovo neki krčmar iz Zanken-hausna. da se da operirati na želodcu Tam Pa ga je pregovori! nek! A. Tausend, fe star mož, k! je bil znan, da zdravi ljudi in je Imelo navadno ljudstvo vanj veliko zaupanje, da je šel domov in se je podvrgel negovemu zdravljenju. Ta ljudski zdravnik rru je ukazal piti čaj, dafal mu je n^ke kapljice hi še druga zdravila, kar 'e kmetu pomagalo tako da ga je želodec vedno bolj bolel. Nekega dne ie nmr!. Sodnlja je prijela »zdravnika« Tausenda, M je pr! razprav! trdil, da že 50 Tet zdravi ljud: in so mu \\\ pnfrrjal ce*o Tdravnlkf, ki rib sami niso itio-gli ozdravit! Zdravniki strokovn ak je ugo. tovi!, da bi bi! krčmar operacijo po človeški sodb! prav lahko dobro presta! in ako bi se bila izvršila takrat, ko H pr*??! v Monakovo, b! mož lahko še dalje živel. Tsu-serd :e obsojen na tri mesece zapora Tako Ijtdje še povsodl zauna«*o mazačem. dasi je marsikdo to že plačal s svoj m življenjem. • Uniforme v Nemčiji zopet dovoljene. Državni pr^ds^dnik H'ndenbnrg »e ukini! po umoru Crzbergerja Izdano odredbo, s katero se prepoveduje nošnja starih unform. Te uniforme so dovoljene pri društvenih prireditvah, pogrebih društvenih članov m ramih patrtioteićnlh slovesnostih. »Vor-vvarts« označnje ukinienje te prepovedi kot izzivanje državnega zbora in vseh republikancev v Nemčiji. ■ 1 IUHIJA, Kralja ***** trg 8. Telefon Ž20. Kupuiem bukove šume nedaleko od želj. pruge, preko 30 cm debljine. Ponude sa tačnom naznakom količine, položaja i cene poslati na: PoStanski pretinac 47, Sušak. MF" Posrednicima plaćam 1% previd le I 9465 Zagovodja na večjo električno žago, zmožen vseh popravil polnojarmenika z večletno prakso se sprejme. — Ponudbe nas 3437 Franc Dolenc, lesna industrija, Skofja Loka. NfllBOUSI BRNSKI BLflGOVI ipeeljalnl predmeti brez konkurence blage na gospoda ln dame, mi zajamčeno is alate volne čvrste kvalitete ln najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot stiogo solidno svetovno znano tvomliko skladiJče sukna SIEGEL - IMHOF, BRNO, Palackeho 4Hda 12. ▼serol gratis ln Iranko. late tndl privatne Hrana B''ffet upt ~-ze «Dvorec» priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev# no. 165'L Iščem lokal Trn. trgovino s stanova* niem v mestu ali na de* ežli. — Ponudbe na upra* vc «Slov. Naroda« pod «Tr_covina/3439» Slike za legitimacije izdeluje najhitreje foto* graf HUGON HTRSER. Ljubljana, Valvazorjev trg. 167/L Pouk jezikov francoščine. angleščine, italijanščine, nemščine, srbohrvaščine v tečajih in privatnih urah po Ber* litzevi metodi. — Vpisovanje: Beethovnova uli* ca 7, pritličje, od H 6. do H 7. — Jeraa. 3474 Večje Število v sredini mesta L j ubija* ne ležečih poslovnih prostorov, primernih za pi* aarne, prodajalne, skladi* 5ča — se odda gd 15. de* cembra t. L naprej. — Naslov pove uprava «Sl. Narodaa.._3460 Trg* pomočniki se sprejmejo takoj ali po šestih tednih, m sicer: dva mešane stroke i do« bro predvojno prakso, simpatičnega nastopa in 1 izučen v čevljarskih rotrebščinah (orodju In drobnariji). — Navesti reference kje služboval Ponudbe po možnosti s sliko in zahtevo plače na upravo «Slov. Naroda* pod «Seh/174/L». Oor " >no sobo ali prazno s souporabo kuhinje išče miren za* VonsVi p- hrez otrok. — Dopisi pod «Mir &42Ra na upravo «Slov. Nar.». Mlad kuhar išwc sljžbo v večjem ho* telu v mestu. — Dopisi pod «K"har/3472» na upravo *Slov. Naroda*. Mlad učite1! (reduciran) iš"~ or.^er* ne služb-. — Oglasi na: Srler, Brezje, Beg-nie pri Cerknici. 3473 Prodajalka izurjena v mešani stroki — išče službo na deželi, kjer bi imela stanovanje in hrano v hiši. — Do* pisi pod Prodajalka/3469 na upravo «Slov. Nar.». Ključavničarski pomočnik (mlajša moč) iaurjen in zanesljiv, zaposlen v večji tovarni — išče službo. Nastopi lahko takoj. — Dopisi pod * Dobra moč 3470» na upravo «Slov. Naroda*. Gospodična išče službe v Ljubljani; najraje kot pomagalka f trgovini; vajena vsakega dela ter nekoliko tudi ši* vanja, kjer bi imela tudi stanovanje in hrano. — Nastop 1- oktobra. — Naslov pove uprava «Sl. Naroda*. _3467 Posojila 20 do 25.000 Din išče trgovec ▼ svrho nakupa blaga. Obresti plača po dc fovoru. — Dopisi pod •Trgovina s mešanim blagom/3466» na upravo «Slov. Nsoda». KREIRANO V PARIZU 3464 odlikovano po svoji kvaliteti, dobrem okusu in zmernih cenah. Zahtevajte jih povsod! — Prodaja na debelo: ZAGREB, JELAČIĆEV TRO 20/IH. TELEFON 6—99. za.. r • • • Oružje, municija za lov najglasovitijih nfeaiačkin, belgtfektk, ipan olsklh, talifanakik i. t. d. tvornica, stalno i u velikim količinama na stovarištu. Za sve nase oruž e dajemo potpunu gararciu! Trgovci i lovačka društva ^madu velik popust! Tratite cijenike, koje šaljem franko! 166/L Prva I ugo slavenska veletrgovina orui'a 1 munlc je S. KCČOnda -- Zagrebi Prerađovlćav trj broj 1. Urejuj«: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jczcršek. — Za inacratni del Usta; Oton Christof. — Vsi v Ljublja*^ 57 62 D.