7. številka.
I Ljilljiii, f Mrt, H. jmorja 191Z.
XLV. leto.
.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu preje man:
celo leto.......K 24 —
pol leta .  ......   » 12—        pol leta
četrt leta m   6'—        četrt leta
na mesec   ......   fc   2"—       na mesec
celo »eto....... K 22*—
• ■   •   m   • •   11 F*™
• . .  « * 5*50
• mm* • 1*90
Dopisi naj se franki rajo.  Rokopisi se nc vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5  v pritličja levo . telefon *t. 34.
likala
Insevati veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat no 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pade in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamazaa številka valje 10 eiaarje*. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatvc naročnine se ne ozira. „Harodna tiskarna" telefon šL 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za AvstfO-Ogrsko:
celo leto....... K 25 —
pol leta ....i.. . 13"—
četrt leta • 6*50
na mesec   •!•••« . 2*30
aa hiemčr^o:
eeto leto....... K »-
za Ameriko ia vse druge dežele:
celo leto ...     » • • K 30-
VprašanjerH glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlatvo: Knaflova nllca it. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it.85
Pot v Damask.
Dunaj, 9. januarja.
Va«*? Blagorodje ste čitali vladni komunike o imenovanju drja. Šu-steršiča za. kranjskega glavarja t
Komunike? o tej zadevi ne dajo naši inerodajni ničesar pismenega iz rok, inoj ljubi. To. kar označujete za komunike, je bilo Je rečeno nekaterim Važim kolegom v pojasnilo vsekakor presenetljive odločitve. Bodite torej v izrazih previdni, vlada svojih personalnih ukrepov, ki spadajo nopolnoma v kompetenco svobodne razsodnosti, ne pojasnuje s komunikeji.
Hvala. Torej V. B. ste čitali nc-tmeno sporočilo«. Vlada pravi, da j* posl. Povše prestar in da je bilo zato tem primernejše naložiti odgovornost za politiko S. L. S. v kranjski deželi njenemu oficijalnemn vodi tel ju.
Vin da tako pravi. Rekla je dru-gneo. Rekla je: razmere v Kranjski xaslužnjejo posebno pažnjo. Tam drvi politični boj čez vse plote in zidove zakonitosti, v kranjskem deželnem zboru počenja večina kakor, da sedi za kmečko mizo občinskega odbora v "Rovtsh. po kateri treba tolči s posten'* krščansko pestjo ter »fentava-fi leberalec in zajce«, ne pa se posvečati zakonodajnim in upravnim alocram kranjskega parlamenta. Rekla jr torej vi & da. da feo treba poiskati moža, ki bo po svojih lastnostih nudil nekoliko garancije, da kranjski deželni zbor ne zgubi popolnoma parlamentarnega nivoja. De-or rum je treba na vsak način varovati. Irbira ni bila težka: osebne Instnosti in sknšonosti so predestini-rale posl. Povšefa za izpraznjeno po-giavarsko mesto. Vlada je računala: slovenski naprednjaki bodo zadovoljni- Nemci ne bodo oporekali,   in —
m o odkritosrčni — klerikalci bodejo na tih^m veseli, da si odrinejo Povš^ta tako primerno v penzijon. Saj veste, kako je s starejšimi gospo-
li v »pmnlajajoči«   se Eseles.....
Vlada je torej računala; številke so ^i7ale Povčeta, rezultat pa se je glasil: Šusteršič.
To je moralo priti čez noč. Še v petek se je v vladnih krogih zatrjevalo, da bo Povše.
Morda. Toda politične ceste so prava via Damascensis, in tudi ministri, ki so zjutraj še bili Savli, se dostikrat vračajo kot Pavli. Od pet-
ka na soboto — morda je ta termin bil vendar-le uekoliko daljši, kakor trdite. — se je grof Stiirgkh spreobrnil. Saj veste, ministrski predsedniki so včasih prav čudno naivni. Grof Stiirgkh in baron Heinold sta si domnevala, da je posl. Povše še trden mož, ki je dosedaj krepko prenašal štrapace parlamentarnega življenja in se jima zdel tudi dovolj silen, da vzdrži na blazinah glavarskega fotelja. Tako sodijo nepoučeni ministri. Toda iz Ljubljane so slabo poučenim ministrom povedali, da je Povše star, prastar mož, že 67 let — in ker konca klerikalne vlade v kranjskem deželnem zboru ni dozreti, je po>l. Povše oči vid no prestar; treba je mlajšega, enrrgičnejšega, takore-koč inieijativnejšega človeka ... In ministri so razumeli.
Zakaj? To je vendar neum---
pardon; kje tiče vzroki?
No, ne delajte se tako naivnega. Savel je postal Pavel, ker se mu je prikazal svit z neba in je eul nebeški glas. Stiirgkh je pustil Povšeta in si izvolil Šusteršiea, ker mu je »vojvoda kranjski« pokazal averzum medalje: 27 glasov v parlamentu. Ko bi vsakih 27 glasov stalo ministrskega predsednika le en glavarski fotelj, bodite prepričani, vlada bi nem u do ma ustanovila še en tucat glavarskih časti brez portfelja.
Imenovanje drja. Šusteršiča je torej imenitna kupčija. Za Povšetov fotelj bi ne bil dobil ministrski predsednik nič, morda le še povečal nejevoljo klerikalcev, za Šusteršiču podeljeno krono je napel novo močno struno v svoj klavir. Čehom in Pollakom kanale, telefone in vagone, slovenskemu ljudstvu drja. Šnster-šiča.
V. B. ste frivolni. Stvar pa je rpj-na, prokleto resna. Spomnite se na kranjske razmere ter pomislite, da se pravi dr. Šusteršiča postaviti na čelo dež. nprave, izročiti deželni zbor vsem strastem in nagonom klerikalnega nasilstva. Imenovanje novega glavarja je torej nekako urad no pospeševanje anarhije v deželi. Vlada kot mecen te anarhije!
No, le dalje, daljo. Le povejte, kaj se bo še vse zgodilo, le konstatirajte, da je s fiusteršičevim imenovanjem povzdignjen fbrez dekreta sicer) tudi dr. Lampe za njegovega adlata in pravega namestnika. In ker ostane dr. Šusteršič še nadalje parlamentarec, se bo večinoma zadovoljil z glavarsko častjo, delo in odloče-
vanje pa bo prepustil svojemu »najboljšemu«.
Svojemu premijer - ministru. Tako ga je že na zboru zaupnikov S. L. S. preroško imenoval.
No torej. Toda preberite si na drugi strani še enkrat prav skrbno začetkom najinega pogovora omenjeno pojasnilo. Vlada nalaga dr. Su-steršiču odgovornost za politiko njegove stranke! Ker že Šusteršič ne more postati odgovoren parlamentu — (saj veste, kaj mislim) — bo odslej vsaj od govorcu vladi. To se pra vi, tudi ministrski predsednik ni kupil kranjskega glavarja, kakor mačke v vreči. Dr. Šusteršičeva kupa veselja ni brez grenka kaplje. Moral je rezignirati na ta in oni ljubljeni načrt. Reisnerju in Ribnikarju ne bo smel več streči jx> mandatih, krasen sen o novih volitvah brez zvijanja deželnih doklad je dosanjan. Semper aliquid haeret, tudi glavarski frak zapušča sledove. Dr. Šusteršič bo moral sebe iu svojega leva krotiti.
Vederemo. Toda verjeti je težko. Na Kranjskem smo pripravljeni le na nailiujše.
Dobro. Bodite pripravljeni, tem bolje za Vas. Kadar pogledam na razvoj Vaše klerikalne stranke, vedno mi je Šusteršičeva usoda zunanje znamenje njenega položaja. Dr. Šusteršič je sedaj na vrhuncu, njegova zvezda kulminira — nobena stvar na svetu ne ostane dolgo na takih višinah. In če pravite, da oseba sedanjega Vašega dež. srlavarja niti v stvarnem niti v osebnem oziru ne sodi na vzvišeno drželno mesto — d"bro, tem preje bo slave konec. Uvidite, kmalu se pokaže, da je celo posl. Povše za kranjskega deželnega glavarja — premlad.
Tako bodi. Napredna stranka je pretrpela na Kranjskem že toliko nasilstva, toliko gospodarskega, kulturnega terorizma, da ji tudiŠusterši-či kot deželni glavarji ne bodo škodili. Zdi se nam pa ponižujoče, da se trži in kupcu je baš z onimi maloštevilnimi odličnimi mesti, ki pripadajo našemu narodu, na tako dvomljiv način. Ne toliko s strankarskega, pač pa z moralnega stališča moramo protestirati. Vlada ni kronala dr. Šuster-šiča kot najsposobnejšega in najvrednejšega v klerikalni večini — tega se niti »Slovenec« ne upa trditi, saj pravi, da je dr. Šusteršič imenovan le, ker je faktični načelnik stranke — temveč kot posestnika 27 parlamentarnih glasov. V drugih deželah
postopa drugače, takorekoč bolj mo ralično. Poglejte na Štajersko, Koroško, na Češko, Nižje in Gornje Avstrijsko itd itd.
Dovolite, da branim vlado. Poglejte, ni ga v parlamentu človeka, ki bi bil izvedel toliko intrigantskih iger, kakor voditelj Vaše klerikalne delegacije, ni stranka, katera bi bila tolikrat brez vseh ozirov frondi-rala, se prodajala, zopet obstruira-la, skratka: smatrala svojo parlamentarno nalogo tako »kupČijsko«, kakor Vaša S. L. S., ki predstavlja na Dunaju večino slovenskega naroda ter se vedno šopiri z njegovim zaupanjem. Vlada se prosto ravna po izreku: na poslancih jih spoznate — in zato si Vam upa priti z ukrepi, ki bi drugod vzbudili vihar ogorčenja. Poučite jo, da se moti, če presoja slovensko ljudstvo po večini njegove delegacije. Poskrbite, da se oba Pavla nebeškega glasu ne bode t a dolgo veselila ...
Združite svoje moči proti nasilju, korupciji, terorizmu, sovraštvu v deželi. Tudi Vašemu narodu je potrebna pot v Damask u s spoznanja.
Demisija francoskega zunanjega ministra de Selvesa. Hlaroško vprašanje.
Pariz, 10. januarja.
Zunanji minister de Selves je podal vsled nekega dogodka v senatni komisiji, ki se bavi s pregledovanjem francosko-nemške pogodbe zaradi Maroka, svojo demisijo, ker je prišel v nasprotje z ministrskim predsednikom. O tem dogodku poročajo sledeče:
Ministrski predsednik Cailleaux je zagotovil s Častno besedo, da ni dajal nikdar zunaj kabineta kakih navodil glede vprašanja železnic v Maroku in da je bil poslanik v Berolinu Cambon o vseh korakih obveščen. Tekom debate je nato vprašal Cle-menceau zunanjega ministra de Selvesa, ali je bil Cambon res o vseh dogovorih obveščen ter mu je stavil vprašanje, ali more on, de Selves, potrditi predsednikovo izjavo. De Selves ni hotel takoj odgovoriti, nakar je senator Burgois ponovil to vprašanje.
De Selves: »Na to vprašanje ne morem Odgovoriti, ker me veže dvoj-
na dolžnost, spoštovanje pred resnico in interesi Francoske.« Po drugi verziji je baje še dostavil: »ter interesi ministrske solidarnost L«
Clemenceau: »Vaš odgovor bodo smatrali morda člani komisije za korekten, izvzemši enega člana, in ta član sem jaz. Pred kratkim še ste prišli k meni in mi dali popolnoma druge informacije kakor jih slišim danes od ministrskega predsednika.«
Nato je bila seja senatne komisije prekinjena zaradi velikega razburjenja, ki je zavladalo v posvetovalnici. Cailleaux je zapustil dvorano in konferiral s Clemenceauom. Kmalu nato je imel Cailleaux razgovor z de Selvesom, ter se je neposredno po tem razgovoru raznesla novica, da je zunanji minister de Selves de-misijoniral. Ob enem pa je baje prosil tudi senator Cruppi za svoj odpust. Stališče ministrskega predsednika Cailleanxa je bilo baje zelo težavno.
Pod predsedstvom prezidenta r^allieresa se je vršila včeraj popoldne v Elvseeju seja domobranskega sveta, ki se je bavila z vojaško organizacijo protektorata v Maroku in zlasti z vprašanjem, kako je izpopolniti maroško vojaštvo z vojaki iz domovine in Algerije. Vlada je spoznala, da mora imeti v Maroku vsaj prva leta stalno najmanj 60.000 do 80.000 mož, da je pripravljena za vsak slučaj. To pa bi pomenilo za Francosko veliko izgubo vojaških moči v Evropi, kar bi imelo lahko za Francosko slabe posledice. Treba je tedaj najti način, kako bi bilo mogoče vzdržati v Maroku tako močno vojsko,, ne da bi se oslabila francoska vojska na Francoskem. O predlogih, ki so jih stavili v domobranskem svetu, še ni nič znanega.
Italijansko - turška vojna.
Krvavi boji v Gargareso.
Iz Rima poročajo o grozovitostib, ki so jih baje Turki izvršili nad Arabci. Seveda nočejo italijanska poročila ničesar o tem vedeti, da so ti Arabci izdali svoje brate ter se zavezali z Italijani. Poročila pravijo: V noči od 6. na 7. t. m. je napadlo kakih sto turških vojakov v Gargaresu koče Arabcev. Turki so vse poklali: može, žene in otroke. Italijanske predstraže, ki so slišale grozno vpitje napadenih, so bile alarmirane. Odposlan je bil močan oddelek kavalerije
LISTEK.
Rienzi. zadnji tribunov.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lytton - Bul ver. Prva knjiga.
(Dalje.)
Plašno se je skozi solze ozrl vsak trenotek na stezo, vodečo na Aveu-tjn, a še vedno se ni prikazal njegov zaščitnik, njegov pokrovitelj.
Prišli so bili nekoliko dalje, ko so li a cestnem ovinku naenkrat za-gledali svojega zasledovanja pred met, ki je pri svitu prvih zvezd na-glo plul na reki.
»Zdaj naj bodo svetniki blago-siovljeni,« je zaklical vodja, »naši so!«
»Stoj,« je zašepetal neki nemški stotnik, ko je prijezdil k Martinu, *pod drevesi tam doli slišim glasove, ki jih ne ljubim. Slušaj! Konj rezge-ce! Pri moji časti — k temu še blesk oklopa.«
»Hitimo, gospodje,« je zaklical Martino. »Caplja naj orlu ničesar n^ stori. Poženimo konje!
Neprestano kričoč so pesaki silili naprej; ko so skoro dospeli do bukovega lesovja, ki ga je bil Nemec označil, je izpod dreves planila mala
gosta, od nog do glave oborožena četa jezdecev in s povešenimi sulicami napadla vrste preganjalcev.
»Colonna, Colonna« — »Orsini, Orsini« je donelo glasno in ljuto od obeh strani. Martino di Porto, mož krepkega telesa in odličen po svoji besnosti, je s svojimi jezdeci, največ nemškimi najemniki, vzdržal napad, ne da bi se umaknili.
»Čuvajte se medvedovih prijemov,« je zaklical Orsini, ko se je njegov nasprotnik — konj in jezdec — umaknil pred njegovo sulico.
Boj je bil kratek in vroč. Popolno oklopje je jezdece obeh strank varovalo ran, a ne tako brez ran so prestali na pol z oklopi zavarovani Or-sinijevi pešci, ko so sli trdno naska-kujoč nad Colonne. Po toči kamnov in strelic.   ki so padale   na debela oklopja jezdecev res kakor zrna toče,   so strnili svoje vrste in so zadrževali konje, v tem ko so kopje, meč in sekira njihovih nasprotnikov ne u&miljeno   divjali med množico, no vajeno reda in pokorščine. In Marti no, ki mu je bilo malo mar, koliko tc drhali bo poklano, je — videč svojega sovražnika vsled srditega naska kovanja in vedno   ožjega kroga svo jih pešakov v stiski (kajti bojišče je bilo ozko in omejeno, četudi širše kakor cesta) — dal   nekaterim svojih jezdecev znamenje in je ravno name raval jahati proti mali ladji, izginjajoči mu skoro  izpred oči,   ko  je na
glas rogov iz daljave eden izmed so- i vražnikov v bližini odgovoril in se je oglasilo kričanje »Colanna, na pomoč.« Za malo trenotkov se je prikazala številna črta jezdecev v polnem diru s ponosno vihrojočiiu bande-rom Colonnov na čelu.
»Kuga naj pride nad te čarovnike! Kdo bi bil mislil, da so nas tako lokavo zaslutili,« je mrmral Martino; »tej premoči nismo kos.« In ro k a, ki je dala prej povelje za naskok, je zdaj   dala znamenje za umikanje.
Trdno sklenjeni so začeli Martinovi jezdeci v največjem redu bežati; ljudska množica, ki je hodila peš, in je prišla samo zaradi plena, je zaostala, da se pusti poklati. Ljudje so poskusili, posneti izgled svojih voditeljev, a kako naj bi bili ntekli hitrim konjem in ostrim sulicam njihovih sovražnikov, čijih kri je boj razvnel in ki so gledali na življenja, padla v njihovo oblast, kakor deček na sršenovo gnezdo, ki je razdira. Množica se je razkropila na vse strani: Eni so res u bežal i na grič, kjer se konji niso mogli vzdržati, drugi so skočili v reko in plavali na nasprotni breg, manj izkušeni, ki so naravnost bežali, so svojim voditeljem olajšali beg s tem, da so sovražniku zaprli pot, a padli so sami, telo za telesom, posekani od krvoločnih in nepremagljivih preganjalcev.
»Nobene milosti razbojnikom _
vsak ubiti Orsinijevec pomeni enega
razbojnika manj — bojujte se za boga, za cesarja in za Colonne.« Tako in podobno kričanje so slušali raalo-srčni in padajoči beguni kakor mrtvaški zvonec Med tistimi, ki so bežali po poti, jezdecem najbolj pristopni, je bil tudi Colov mlajši, tako po nedolžnem v ta boj zapleteni brat. Naglo je bežal, omoten strahu — ubogi deček, ki je poprej komaj prišel od staršev ali brata — drevesa so izginjala mimo njega, bregovi so se umikali; drevel je naprej, a tik za njim je donelo peketanje kopit — kričanje — preklinjanje — surovo smehanje čez mrliče in umirajoče podečega se sovražnika. Zdaj je bil na mestu, kjer ga je brat zapustil; naglo se je ozrl in je videl, da ga skoro dohitita jezdecev« nagnena sulica in trdni okras čelade; obupan je pogledal kvisko in glej, njegov brat je stopil iz zazankanega praprotja, s katerim je bil obrasel hrib in mu je hitel na pomoč.
»Reši me, reši me, brat,« je zaklical glasno in donelo je do Cole; pekoče je čutil puh vročekrvnega konja; trenotek pozneje se je z divjim vzkrikom »milost, milost« zgrudil ua tla — mrtev, zasledovalčeva sulica ga je od hrbta do prsi prebodla in ga nabodla na ravno ono rušo, kjer je v mladostnem cvetu in poln brezskrbnih upanj sedel se pred slabo uro.
Jezdec je umaknil svojo sulico
in sledeč tovarišem, je odhitel za novimi žrtvami. Cola se je bil približal, je prišel na mesto in je pokleknil poleg mrtvega brata. Ob zvokih rogov in tromb se je približala četa, odličnejša od ravnokar popisane, ki je tvorila samo pred stražo Colonnov. Na čelu ji je jezdil prileten mož, čigar dolgi, beli lasje so padali izpod čelade, okrašene s peresi in se oprijemali častitljive brade.
»Kaj je to t« je vprašal vodja, ko je ustavil svojega konja, »kaj se je zgodilo, mladi Rienzi t«
Mladenič je pogledal kvišku, čuvši ta glas in se vrgel pred konja starega plemiča, lomeč si roke in kričeč komaj razumljivo:
»Moj brat je to, plemeniti Štefan — deček, še pravi otrok — najboljši, najnežnejši. Glejte, kako rdeči njegova kri travo; nazaj, nazaj, kopita Vaših konj gazijo po njegovi krvi. Pravičnosti, o gospod, pravičnosti! Vi ste mogočen gospod!«
»Kdo ga je ubil t Brez dvoma kak Orsinijevec; pravičnost ti bo dodeljena!«
»Hvala, tisočkrat hvala,« je mrmral Rienzi, omahnil zopet k svojemu bratu, dvignil njegovo glavo s trave in hotel šteti udarce njegovega srca; hitro je pa umaknil svojo roko, kajti bila je krvavordeča, dvignil jo je kvišku in glasno zaklical: »Pravičnost, pravičnost!«
(Dalje prihodnji&v
in peb ote ▼ oazo gargaresko, ki ao ga
Turki sprejeli z ostrim streljanjem. TJema je pomagala sovražnika. Navzlic netočnim uradnim poročilom je jasno, da je bil to nenavadno oster noj z velikimi izgubami, katerega se da primerjati z bojem pri Ajnzari. Gotovo je, da se podcenjuje moč sovražnikovo, ki dobiva skoraj sleherni dan novih Čet is Tunisa. Italijani so končno zavzeli Gargrareš in takrat so šele oparili, da so Bedninci in Turki poklali skoraj vse Arabce. Pri za-rzetju Gargareša so Italijani vjeli več Turkov in Beduinoev, katere bodo po vojneir pravu ustrelili.
Razpor pred Italijanskimi poveljniki,
Milan, 9. januarja. »Piccolo« poroča iz Tri polisa, da je nastal med poveljnikom okupacijske armade, generalom Canevo, in divizijskim poveljnikom, generalom Pecosijem, resen spor. Pecosi je ukazal oni nesrečni pohod proti Bir Tobrasu. Pecosi je baje tako zelo gluh, da je sploh nesposoben za divizijskega poveljnika.
Italijanske ji u rov osti.
ft e r o 1 i n, 9. januarja. »Press-aentrale« poroča: V Caserti se je vče-eztf pri dohodu transporta v je tih Arabcev pripetilo nekaj prav surovih pri-sorov. Ko je vlak privozil na kolodvor, je zbrano občinstvo začelo divje vpiti, žvižgati in tuliti. Končno je napadlo železniške vozove, da linča Arabce. Le strojevodji se je zahvaliti, da ni prišlo do krvoprelitja. Ko je ta namreč spoznal situacijo, je z največjo hitrostjo odpeljal dalje.
M trn še ne bo.
Carigrad, 9. januarja. >Sa-ba.h« objavlja interviv z vojnim ministrom, ki je izjavil, da turška vlada ie ni napravila niti koraka v svrho niru in da je mir toliko časa nemogoč, dokler ni priznana suvereniteta sultanova v Tripolitaniji in Bengha-siju. Objava aneksijskega dekreta ne ovira Italije, da se pogaja na drugi podlagi. Položaj Turkov v Bengha-siju se od dne do dne boljša. Italija bo imela leta in leta dosti dela. de si hoče svoje stališče zasigurati.
Štajersko.
Gornjeg rajski okrajni zastop za delazmožnost štajerskega deželnega "bora. Iz Mozirja nam poročajo: Gor-vijegrajski okrajni zastop je v svoji srlavni skupščini dne 27. decembra oklenil z veliko večino glasov sledečo f«*»olucijo: »Vsi štajerski deželni po* •danci se poživljajo, naj omogočijo delazmožnost deželnega zbora, da ne bode imel gornjegraj&ki okraj še vnaprej velike gmotne škode vsled izostalih deželnih podpor « Dozdaj je nam-;i:č izgubil gornjegrajski okrajni zastop vsled izostalih deželnih podpor prilično sedem tisoč kron. Ta resolu-<<šja pomenja sijajno nezaupnico de-deže.lnima poslancema dr. Benkoviču m Terglavu. Pa tudi nosljajočemu politikonu Karlu bo zvenela nekaj «ftsa v ušesih. Tako je ljudstvo »za« -— obstrukcijo, ljuba »Straža«.
Iz Mozirja nam poročajo: V Komarjih je vlada razveljavila občinske volitve v vseh treh razredih. V oblini se bije vedno boj med takozvano viadrečko in savinsko stranko. Za sledijo se tiščijo gotovi klerikalni hujskači. Za narodno-napredno stvar bi bilo najbolje doseči med obema skupinama pameten kompromis.
Iz Studenic nam poročajo: Za vrapana naše občine je izvoljen vrl narodnjak Anton Turin, po domače rStatinšek. Ker je naročnik »Narod-
nega lista« in somišljenik Narodne stranke, so delali nekateri proti njegovi izvolitvi, a ni nič pomagalo. Zmagala je veČina. Čestitamo!
Is Vranskega. (Neumestna sala.) Pretekli teden sta sa volila iz St. Jurja ob Tab. na Vransko s voznikom Krašo vicem dva učitelja. Ko jima je okoli pol 10. ure zvečer šel voznik v gostilniško sobo pri K ovsenim pravit, da je napreieno, jo odsotnost voznikovo porabil nek »ša-ijivec« in odpeljal konja s vozom vred v kamnolom za trgom. Tam je koleselj obrnil, konja odel in odšel. Konja so našli šele drugo jutro vsega premrznjenega v kamnolomu. Orožniki se prav živahno zanimajo za tega »šaljivca«.
Iz Blzeljskega. Na Treh Kraljev popoldne se je vršil v Župelev-ih pri Mišku .Tanežičn shod Narodne stranke. Udeležba je bila prav dobra, videli smo na shodu najuglednejše kmete iz Kapel in Bizelj^kega. Predsedoval je vrl naprednjak, posestnik Jože P r e m e 1 č. Prvi je dobil besedo dr. Ljudevit S t i k e r iz Brežic, ki je spomnil zborovalce na shod v ravno isti gostilni pred 2 letoma. Takrat se je po pravici poudarjalo, da je potreben oster in dosleden boj proti krivičnemu postopanju nemškonacijonalne večine v štajerskem deželnem zboru. Naprednjaki so se takrat klerikalcem v tem boju pridružili z odločno izjavo, da se hočejo z njimi skupno bojevati tako dolgo, dokler gre za skupne narodne in gospodarske koristi spodnještaj. Slovencev. Prepričali pa smo se žalibože kmalu, da so klerikalcem strankarske zahteve in želje več ko naše skupme potreba in smo zato tudi sodelovanje pri obstmkciji odklonili. Urednik Lešničarje na to v daljšem govoru utemeljeval znani sklep izvrševalnega odbora Narodne stranke, ki se je izrekel proti obstmkciji. Pridruživši se izvajanjem dr. Stiker-ja je poudarjal govornik, da bi bilo nadaljevanje obstrukcije, ki se je spremenila v čisto vsakdanjo in grdo strankarsko kravjo kupčijo klerikalcev, v sedanjih razmerah spodnje-titajerskim Slovencem zlasti v gospodarskem oziru skrajno škodljivo. Mnogo je nujnih gospodarskih zadev, ki čakajo rešitve in ki bodo vsaj deloma omilile splošno gospodarsko krizo na Sp. Štajerskem. Letine zadnjih let so bile take, da nam je treba sedaj pred vsem kruha, potem šele visoke politike in gonje za ideali, čijih izpolnitev leži v dalnji bodočnosti. Deželni odbor štajerski je že pred o leti na podlasri sklepa prejšnjega dež. zbora 1. 1905 izdelal cestni program za bodočih 10 let, za kate-reara j1 proračnanih 3,359.730 kron deželnih subvencij. Na spodnješta-jerske okraje odpade deželnih subvencij 1,290.000 K — vsota torej, ki popolnoma odgovarja našim zahtevam in naši davčni sili. Na brežiški okraj odpade gotovo čedna vsota 103.500 K, na kozjanski pa celo 235.000 K. Za brežiški okraj je določena gradnja okr. ceste iz Pisec po Dramelski dolini v Staro vas, dalje korektura okr cest 2 razr. iz Dobo-ve v Kapele, vzdignjenje okr. ceste 1. razr. Brežice - Rigonci nad vodo za slučaj povodnji. preloženje arti-škega bre«7a in gradnja okr. ceste 2. razr. od Stare vasi pri Vidmu na Zdole. Vse te ceste so izpolnitve starih žrtlj prebivalstva v brežiškem okraju in dež. posl. dr. J a n k o v i Č bi si pridobil za okraj neko zaslnero že s tem, da bi ne bil deželnega odl>o-ra pri njegovem delu motil. (Pritrjevanje.) Na to se je govornik bavil z zvišanjem oskrbnine v bolnišnicah,
kar je vsaj posredna poaledioa kkri* kalne obstrukcije. Namesto, da bi se oskrbnina vsaj v 3. razredu popolnoma odpravila ali vsaj znižala, sa je celo zvišala in klerikalci se danas niso rekli niti ena besedice proti temu zvišanju. Menda zato, kar je v deželnem odboru njihov pristni Ro-bič poročevalec o bolnišnicah. Vso kaže, da moderno morali odiranje oh* čin in raveiev po bolnišnicah šteli prav posebno klerikalni stranki na rovaš. (Pritrjevanje.) Kako se klerikalci trudijo oškodovati naše kmetijstvo, kale tudi brezvestno in lahko-mišljeno hnjskanjo klerikalnih Časopisov proti Štajerski kmetijski dni-bi, edini pravi stanovski kmečki organizaciji na Štajerskem.Koma j smo dobili pri njej seveda ne po zaslugi klerikalcev slov. tajnika, vzorno pridnega delavca, že hujskajo klerikalci proti njemu, ker se briga na Sp. Sta jer ju le za svoje strokovno delo, ne pa za politično agitacijo. Klerikalci bi imeli raje na njegovem mestu kakega analfabeta, da bi bil v zasnieh Nemcem in vsakemu pametnemu človeku, ne pa Slovencem v korist. Na to se je govornik bavil še z vprašanjem depekoracije
— katere na Sp. Štajerskem specijel-no — ni. Štetje goveje živine na Sp. Štajerskem je pokazalo, da je nazadovalo število goveje živine le za —-129 glav, torej pravo malenkost, do-Čim znaša primanjkljaj nemškega Štajerja nad 30 tisoč glav. Vzroki mesne draginje tiče torej drugod. Lepf* usnevajočo živinorejo je treba na Sp. Štajerskem še bolj podpirati
— in tudi tu ima staj. kmetijska družba važno in merodajno besedo. Omenjajoč še sedanje stanje železnie-ne zadeve in sotelske regulacije, je sklenil govornik svoja izvajanja s pozivom, da naj zborovalei izrečejo nepristranski svojo sodbo glede postopanja izvršev. odbora Narodne stranke proti obstmkciji. Razvila se je nenavadno živahna debata, v katero so posegli ponovno ve^pesest-nik Jos. J a n c ž i č , pos. Pšeničnik, nadučitelja Pečnik in Skalo v n i k , Jos. P r e m e 1 č, dr. S t i k e r in dr. Govorniki so pred vsem obsojali hnjcka**ijo klerikalcev proti kmetijski družbi, odobravali potrebo gospodarskega dela v deželnem zboru in vzpodbujali ljudstvo, da ostane svojim nerednim načelom zvesto. Dr. Stii»erja se je pooblastilo, da naj v okr. pomožnem odboru zlasti zastopa željo in potrebo prebivalstva po ceneni koruzi. To lepo in stvarno zborovanje je napravilo vseskozi lep vtisk in bo rodilo dobre sadove. Na predlog dr. Stiker-ja je bila (v »Slov. Nar.« že javljena) resolucija soglasno sprejeta.
Iz Celja. O shodih dež. posl. dr. V. Knkovca se nam še poroča: V Št. J ur ju ob J. ž. se je vršilo zborovanje ob prav lepi udeležbi pri Adamu Kinclu. Predsedoval je veleposestnik Blaž U r 1 e p. Dr. Knkovec je utemeljeval stališče Narodne stranke in zborovalei so soglasno izrekli željo, da se naj slovensko-klerikalni poslanci vrnejo k mirnemu deln v štajerskem dež. zboru. Slišalo se je zlasti mnogo pritožb proti slabim okrajnim cestam, na kar je dr. j Knkovec pojasnil, da ima celjski okrajni zastop vsled izostalih deželnih podpor že nad 30 tisoč kron primanjkljaja pri cestah. Ker vočigled znanim razmeram v okr. zastopu ni upati, da bi mogel ta sredstva okraj nadomestiti iz svojega, deželni zbor pa vsled klerikalne obstrukcije ne deluje, se bodo morali kmetje zadovoljiti s zanemarjenimi cestami. (Veliko ogorčenje.) To pride od vo-
litve klerikalcev za deželne poslance. V debato so posegli ae gg. Drofenik, Čulek, dr. KarlovSek in Urši 5. — Na Vranskem se jo vršil shod, pri Brinovcu ob velikanski udeležbi trza nov in okoličanov. Predsedoval je vpokojeni nadučitelj Meglic. Zborovalo! so zelo pazljivo sledili izvajanjem dr. Knkovca in soglasno odobrili predlagano zaupnico in resolucijo. Klerikalci hočejo a svojo vratolomno dešelnozborsko politiko svet prepričati, da na Sp. Štajerskem ni več pametnih in samostojno mislečih ljudi, pa se motijo!
Is Središča nam poročajo: Shod pri Sv. Bolfanku je bil sijajno obiskan, četudi je župnik že pol ure poprej »stisnil« mašo, da bi ne bilo na shodu pri Galiču prevelike udeležbe. Predsedoval jc veleposestnik Toma-žiČ z Vitanj, ki je po prisrčnem pozdravu zborovalce v dal besedo uredniku »Narodnega lista« Spindlerju. Ta je dokazal nedoslednost klerikalne obstrukcije na podlagi klerikalnih listov samih in potem našteval gospodarske Škode, ki jih že vsled obstrukcije imamo in ki še bodo večje, ako ne bo v deželnem zboru mirnega dela. Omenjal je osobito izostale subvencije za gradnjo cest, vinogradniške podpore, zvišanje oskrbnine v bolnišnicah in dr. V živahno debato so posegli gg. Tomažič, Ciril Zabavnik, ki je povedal, da je bil deželni odbor prisiljen ustaviti subvencije za stavbo novih vzornih hlevov, Franc Zabavnik glede ogledovanja živine in ootrebe živinozdravnika v Središču. Resolucija je bila sprejeta soglasno. izrazila se je pa tudi v obliki resoluciji želia po živinozdrav-niku ali vsai živinozdravskem ve-ščakn v Središču. Dežela bi naj tudi skrbela za to, da bi se ne nastavljali na kmetih za živinske oglede ljudje ki o tej stvari nič ne razumejo. Izreklo se je še posebej zaupanje izvršev. odboru Narodne stranke in njegovemu predsedniku dr. Knkovcn.
Koroško.
Koroški deželni zbor je sklican na dan 11. t. m.
Osepnice. V Zgornji Beli so se pojavile med šolskimi otroci osepnice. Šolo so za 14 dni zaprli.
Mladi vlomilci. Na Silvestrov večer so vlomili neznani tatovi v stanovanje gostilničarja in mesarja Pšeničnika v Sp. Dravogradu. Odnesli so nekaj obleke, jedil in 400 K denarja. Preiskava je dognala, da je izvršil vlom komaj loletni vaienec Frane S^mbe v družbi nekaterih sovrstnikov. Škrubeta so aretirali.
Pod ražen je mleka. Zveza celovških mlekarn je brez nnpovedi popolnoma samovoljno podražila mleko od 26 na 28 vin. liter. Pri računih za december, ki jih je poslala mlekarna strankam po novem letu, je to po-draž^nje že vpoštevano.
Primorsko.
Goriški deželni zbor. Kakor smo že poročali v brzojavkah, je vlada pod pritiskom in grožnjami dr. Šu-steršiča, ki je prevzel vodstvo slovenske klerikalne in laške liberalne stranke na Goriškem, ki tvorita večino v deželnem zboru, sklicala deželni zbor na jutršnji dan. To sklicanje postane za Goriško lahko usode-polno in ne more ostati brez posledic. V 1. 1910 je namreč vsled nečuvenega postopanja dežel nozborske večine predlagal vladni namestnik princ Hohenlohe, na naj se razpusti goriški
dež. zbor in razpišejo nove dežel nozborske volitve. Vlada je res takrat deželni zbor odgodila z namenom, da bo poskušala doseči spravno med večino in manjšino. Toda veČina se ni hotela niti pogajati. S~daj pa je vlada naenkrat po preteku 15 mesecev, ne da bi le poskusila doseči kak modus vivendi med strankami, sklicala deželni zbor. Toda še nekaj je vlada prezrla pri tem sklicanju. Deželni zbor ni namreč niti polno&tevilen. Gabršckov mandat je ugasnil, kot objavlja Gabršček sam v »Soči«, pred 15 meseci potom naailstva. Poslanec Gasser pa je odložit svoj mandat pred enim letom. Vlada pa ni razpisala dopolnilnih volitev in ni sanirala razmer marveč je sklicala goriški deželni zbor še pod veliko s'abejšimi avsnicijami, v veliko slabših odno-šajih, kot ga je pred 15 meseci odgodila.
Iz Tolmina. Že več časa sem dobiva pripravljalni odbor za ustanovitev samostojne bolniške blagajne v Tolminu od vseh strani pismena vprašanja, kdaj bode začela poslovati samostojna bolniška blagajna. Vsem dotičnim delodajalcem in delojemalcem bodi sledeči odgovor: Podpisani pripravljalni odb^r je vložil pri tukajšnjem c. kr. okrajnem glavarstvu prošnjo že 27. decnmbra 1. 1910 tedaj bo 14. t. m. preteklo eno leto, odkar leži prošinia pri c. kr. namestniku v Tr«tu. Meseca septembra se je pridružil skupni prošnji še kanalski sodni okraj in vlažila se je prve dni septembra preteklega leta zopet prošnia za ustanovitev samostojne bolniške blagajne za vseh pet sodnih okrajev. Čeprav se je pripravljalni odbor pismeno obrnil potom c. kr. okraj, glavarstva do c. kr. na-mestništva in čeprav so bili nekateri gospodje poslanci pri c. kr. namest-ništvu, vendar ni do danes še nobene rešitve, a^oravno so imele slavne c. kr. oblastnije eno leto časa za razne informacije. Iz tega se vidi, da nam c. kr. oblasti niso naklonjene, ker tako važno z?devo zavlačujejo toliko časa, akoravno je v državni postavi z dne 30. marca 1. 1888 § 12. jasno rečeno: Praviloma je ustanoviti za vs^k sodni rkrai po eno bolniško bla-gainc v kraju, kjer ima okrajno sodišče svoj sedež. Ali politično deželno oblastvo ima vendar pravico, z ozirom na posebne razmere poea^ez-nih okrajev tem blagajnam okoliš drugače ustanoviti ter zlasti zauka-zati. da se za več sodnih oVr»*ev ene in iste debele sa™*o en* bol**»šVa blaga m* ali na za en sodni okra! več. bolniških blagajn ustanovi. Kljub ternn da nam po državnem zakonu pritiče samostojna bolniška blagajna, vendar c. kr. oblastnije tako zavlačujejo tako opravičeno prošnjo. Pripravljalni odbor ne more ničesar več ukreniti v tej z^d^vi. nego obrača se tem pot^m do gospodov deželnih in državnih poslancev, da se z vso vnemo zavzamejo za to zadevo. Toliko v znanie vsem tistim, ki so se pismeno obrnili za pojasnilo do pripravljalnega odbora. Pripravljalni odbor za ustanovitev samostojne bolniške blagajne v Tolminu. — Načelnik oHbora Peter Labarnar.
Banca nonolare. Ka^aci^ko sodišče je ugodilo ničnostni pritožbi zagovornikov Lenasiia in dr. Lnzzahr proti obsodbi goriškega porotnega sod;§oa in je odredilo novo razpravo pred tržaškim d<*žeTnim sodiščem. V dotični ničnostni pritožbi »ta obsojenca tudi navedla, da so izrekli goriški porotniki svoj krivdorek pod pritiskom javnepa mnenja in ker so se bali občinstva, ki je bilo baje v silnih mnr>7ir"»b zbrano oVHo m«tie-
Prava in neprava ljubezen.
Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.)
»O - o - o, me veseli, silno me ve-5i^»i!« dejal je Mrkač in stiskal Sedel i če vo desnico s tolsto, od potu mo-%ro reko, »pozdravljeni. Bog vas «orejmi, živio, živio!«
Sedmič se je pri tem pozdravu Spomnil na nekega prijatelja, ki je pri vsakem srečanju imel celo kopo ■pozdravov v ustih in jih tudi vselej vse izbruhal kakor: »O, živio, dobro /ntro, servus, na zdravje, oziroma recimo. Bog živi, na zdar, dober dan, 7»ozdravl jen!«
Sicer je pa prišleca Mrkača opa-aesral Sedmič takoj z velikim zanimanjem. Okoli ust so se mu vlekle *>oteze tako voeprek, da so mu na ?»rav!jal€ nenavadno kremžo, da je bil res videti, kot je dejal Znoj, kakor bi bil oklan. Bobneči glas njegov je prihajal kot iz praznega soda, s icžkj zlato verigo oklenjeni trebuh SO mu je pa zibal, kot bi bil na pere-stih. Pot je lil z njega kar v curkih in &o jc gospodični Justini podal roko, padel je tak curek v Borcev kozarec, «Vsar pa Borec ni opazil, sicer bi ne ■bil, vsa^ tako bi bilo soditi, kmalu SZftG z največjo poželjivostjo izpraznil ga dc dna.
Mrkač se je vsedel poleg Justine ir si takoj jel tešiti lakoto in gasiti žejo.
>iAli se vam kaj zelo smilim, gospodična, ker toliko trpi m t« rekel je deklici žalostno in ljubeznivo gledal v njen obraz proti očem.
»Saj je bilo nam tudi vroče!« odvrnila je malodane nejevoljno Ju-st*i a. »očeta poglejte, še zdaj ima mnha'nifc v roki.«
>/Ki si muhe otepava!« dejal je MrkaT. >/Pa da vam povem, kako sem sCm prišel!«
»Kako?<r vprašali so vsi trije Borce \ i.
»Bit sem pri vas doma, kjer so rc; povečali, da ste se odpeljali v So-xe ■so in hajdi za vami. Mislil sem, da vas bom morda še dohitel, ker imam tiikc imenitne konje.«
Mrkač si je privoščil približno l.diko, kot oni štirje preje vsi skupaj. Zraven st je pa potil brez prenehanja, da je vidno teklo z njega.
»Pa častit o razpoloženje sicer T« vpraša' je Borec, ko je Mrkač opravil glavni del svojega podkrepijo-c;a.
»Izvrstno! Kupčija gre krasno, da komaj vse opravim. Ta teden sem kupil velikanski boršt za petnajstti-soč goldinarjev. Plačal sem ga seveda t a k« »j. Kaj pa je meni za tiste peške! Zdaj imam na ponudbo zopet lepo posestvo za dvajsettisoč. Najbrž ga kupim, ker prodajalec potrebuje denarja, cenrav mi je precej odročno ia dasi imam sveta ie desetkrat preveč.«
I»Kako pa vino kaze kaj letos T« vprašal je Borec
?>Kot vode ga bo!« odvrne Mrkač. »Toda, kakor sem cul, jc neka nova trtna bolezen prišla na Dolenjsko in hoče uničiti vse upe vinogradnikov. No, meni je vseeno, ali je letos kaj vina ali ne, tudi če ga še dve leti ni. V mojih kleteh so še tolike zaloge te božje kapljice, da napojim lahko vso Kranjsko deželo, kadar je najbolj žejna. Res, res!« zatrjeval je, ko se mu je zdelo, da ga neverjetno poslušajo, »takile branjevci, kot so tam okrog Ljubljane in ki pravijo, da so vinski trgovci, tistim seveda vsaka glivica na trti sapo zapre. Nam, velikim trgovcem, pa nič ne de, če se posuše vse vinske trte.«
»Če te tisti trgovci slišijo, prijatelj?« opomnil je Borec draži ji vo.
»Na tako beračijo se še ne ozrem ne!« dejal je prevzetno Mrkač, »kaj bodo revčki, ki ga po vedrih prodajajo!«
»Nove konje imaš, se mi zdi!« pravi Borec boječ se, da bi Mrkač začel preveč delati razloček med seboj in vinskimi trgovci okrog Ljubljane.
»Takih kapitalnih konj ti še nikoli videl nisi, kaj šele imel!« bahal je spet Mrkač. »Tisoč goldinarjev staneta, tisoč svetlih goldinarjev!« Ali ti je tudi žival! Kot iskra je, kot sapa gre! Kadar bom imel kaj časa, pa se popeljemo kam s njima. 2e danes sem pravzaprav mislil na to, 'pa ste mi s doma ušli!«
Pogovor se je sukal nato o raznih domačih stvareh kakor  tndi o
Sedmiču, njegovem očetu in njegovi bodočnosti. Mrkač še je sicer zanimal za vse, pri tem pa vedno poudarjal svojo premožnost in bogastvo, da bi se tem bolj uvidela razlika med njim in drugimi ljudmi.
»Da, mi premoremo kaj!« rekel je, ko mu je že par kozarcev poživilo bahatost, »zato bo pa moja žena lahko ležala na samih tisočakih, če se ji bo zljnbilo napraviti si to kratko-časje.c
In pritisnil se je s roko z izredno velikimi umazanimi nohti k Justini-ni levici, pogledal deklici od spodaj gori v oči in dejal, da je slišala le ona:
»Ali ne bo to lepo, gospodična?« Silno jo je bilo sram, vendar je odgovorila: »Ne vem!«
»O ti nenmniea ti!« rekel je med seboj ter polnil kozarce vsem okrog.
Enoličnost, ki je splošno vladala nad vsem vrtom in vsemi gosti, je prekinil zdaj moški nenavadne zunanjosti, ki se je pojavil** tremi skupaj zvezanimi psi med veznimi vrati, ki so vodila na vrt. Bil je precej dol gin. ne anh, ne debel, zaraščenega obrasa in velikih brk. Na glavi je nosil ogoljen &i rok okrajen klobuk, čez hrbet so mu pa visele istotako ogoljene citra. Njegova obleka je spreminjala barve in se ni prav natanko dalo dognati, kakšna je bila prvotno. Tudi bi ne bilo priseči, da je bilo oblačilo umerjeno sedanjemu
lastniku. Kljub tej sumljivosti se je vendar možakar nosil ponosno pokonci, skozi napol škrbaste zobe mu je pa šiinila vsak čas na pol robata na pol šaljiva beseda.
Bil je to po celem okraju znani pasji mešetar Rupert Madžar, ki je oblezel vse gostilne in sploh vse kraje, kjer je upal, da napravi kako kupčijo s svojimi nsi, zlasti pa. da se je kaj božje kapljice na tuj račun izlilo v niegovo suho, žejno grlo.
Tudi danes je prišel k Anžinu z istim namenom.
»Klanjam se slavni gospodi!« vpil je z veznega praga tako glasno, da se je takoj vse obrnilo tja. »Klanjam se, krivim se, lomim se vsevprek, častiti navzoči, cenjene gospe in dične gospice ter velecenjeni gospodje, moj poklon, moj udani pozdrav, moje najiskrenejše čestitke k današnji veseli zabavi vaši! Na zdar!«
Tako je Matižar pozdravljal vselej, kadar je stopil v gostilno, polno gostov.
»2e spet si ten berač!« vihala je pri bližnji mizi nos starikasta ženska, ki se je oblačila po meščansko, a bi ji bolj pristojal robec, ker slamnika niti pripeti ni znala. Človek ni nikjer prost te nadlege!«
Matižar je čul njene besede in je hitro odšel s svojimi spremljevalci na nasprotno stran vrta. Usiljiv ni hotel biti.
(Dalje prihodnjič.)
ne palače in čakalo razsodbe. Goriški
porotniki proti temu* odločno protestirajo in bodo vložili tozadevni ugovor. Kdaj se vrši nova razprava, še
ni znano.
Tatovi v grobnici. V noči od 6. na 7. januarja so vdrli neznani tatovi na pokopališču Sv. Ane v Trstu v grobnico rodbine viteza Tonella. Iz grobnice so vrgli krsto 1. 1876 umrlega Tonellija in krsti njegove žene in nekega sorodnika. Krste so nasil-o odprli, toda zaman so iskali domnevan ih zakladov. Pustili so krste odprte in razbite in so pobegnili. Krste so drugi dan popravili in jih zazidali zopet v grobnico.
Revolta članov bolniške blagajne v Miljah. V ambulatoriju okrajne bolniške blagajne v Miljah je črtal povodom zdravniške preiskave dr. Karabač 6 mladeničev iz liste bolnikov, ki so dobivali bolniške prispevke. Vsled tega so začeli bolniki razdajati in so odločno zahtevali, da se jim dovolijo nadaljni prispevki. Ker je zdravnik vstrajal pri svoji naredbi, so začeli razbijati stole in opravo. Eden izmed njih je pograbil velike Škarje in skočil nad zdravnika. V zadnjem trenotku je prestregel udarec kontrolor Braudolin s stolom. Med tem je prišla policija, ki je odvedla napadalce v zapor.
Prepovedan shod laških dijakov. Laški dijaki so sklicali v Kastav protestni shod zaradi nameravane preložitve hrvatskega učiteljišča in Kast v a v Pulj ali Pazin. Okrajno glavarstvo je ta protestni shod prepovedalo.
Velika tatvina. Soprogi nekega notarja iz Ogrske, ki stanuje v neki vili V Opatiji, je bilo vkradeno 800 kron denarja in /a več kot za 2000 Kron zlatnine in srebrnine. — Včeraj pa so aretirali na Reki nekega mladega moža. ko je prodajal za sumljivo nizke cene dragocenosti, katere so spozali za one, ki so bile ukradene notarjevi soprogi. Tatu nihče ne pozna in tudi sam noče povedati, kdo da je.
Jezikovni spor pri naboru. Pri naboru v Splitu je zahteval član naborne komisije vladni svet. dr. de Scilva, da se mora pisati naborni zapisnik v nemškem jeziku.Temu se je odločno zcprstavil zastopnik občine ir. Trumbič. ki je zahteval, da se mora pisati zapisnik v hrvatskem jeziku. Skliceval se je na nove jezikovne naredbe za Dalmacijo, ki so postale 1. januarja pravomoćne. Toda dr. de Scilva je vstrajal pri svojem zahtevku, ček. da te nove naredbe niso merodajne za vojaške zadeve. Nato pa je dr. Trumbič izjavil, da občina ne pošlje zastopnika k naborni komisiji, dokler se ne ugodi njeni zahtevi. Nabor se je prekinil in celo zadevo so izročili v končno rešitev namestništvu v Zadru.
Dnevne vesti.
Novi deželni glavar. Klerikalno glasilo pozdravlja še vedno neizvršeno imenovanje dr. Susteršiča za kranjskega deželnega glavarja s člankom, v katerem zatrjuje, da se ni in se ne bo s tem imenovanjem nič izpremeuilo, da ostane on, dr. Šuster-šir-. tisti, kateri je bil in v naši domači in v dunajski politiki ostane tudi vse, kakor je bilo. Beseda ni konj. Teh klerikalnih zagotovi javan j ni treba jemati preveč resno. Zapisane so. da bi klerikalci z njimi premotili svoje lastne ljudi. Osebno se dr. Šu-*trrsič najbrže ne bo spremenil, že ker človeku take starosti ni mogoče obleči novo kožo, in smer domače politike klerikalne stranke se tudi nič ne premeni, čeprav bodo morali klerikalci to in ono opustiti, kar so na-m era vali. Kar se tiče dunajske politike, je pa brez dvoma, da bodo klerikalci postali vladi sedaj prijaznejši in da torej v dunajski politiki ne bo ostalo vse pri starem. Toda ljudje ne smejo vedeti, da je imenovanje dr. Susteršiča za kranjskega deželnega glavarja plačilo za to, da klerikalci ne bodo vladi delali težav in zaradi tega spušča »Slovenec« take deklamacije v svet!
+ Sustergič in Povše. S popolno zanesljivost jo lahko povemo, da je vlada nameravala imenovati posl. Povše ta za deželnega glavarja. Vlada ga je hotela, naprednjaki in Nemci so bili z njim zadovoljni, a klerikalci so imenovanje preprečili. Klerikalci niso hoteli imeti Povšeta za <b želnega glavarja, dasi kot mnogo-ten deželni odbornik natančno pozna deželno upravo. To je gotovo jako zanimivo. Iz začetka se je domnevalo, da so klerikalci proti Povšetu zato, ker jim ni dovolj oster in brezobziren. Navidezno so namreč kandidirali Jarca in Lani peta, A teh kandidatov klerikalci sami niso mislili resno. Postavili so nalašč dva tako nemogoča kandidata, kakor sta Lampe in Jare, da bi laglje obveljal dr. Sustersič. Povše ni smel postati de-želni glavar, ker je Šusteršič hotel to mesto zavzeti. Čudimo se le, da v takih razmerah Povše sploh še vstraja pri klerikalcih.    To je pa Šuklje že
drugače ponosen mož: rajši je vrgel klerikalcem vse skupaj pred noge, kakor da bi bil dal s seboj pometati.
4- Klerikalne spletkarije s ozi-rom na volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Trgovska in obrtna zbornica je velevažna institucija, zato delajo klerikalci z vsemi silami na to, da bi se je polastili. Klerikalci niso bili nikdar izbirčni v sredstvih, zato se tudi pri teh volitvah v trgovsko in obrtno zbornico poslužujejo pomoč-kov, ki se lahko prav uspešno kosajo s sleparijami, ki sta jih pri zadnjih volitvah s tolikim uspehom izvedla Kregar in Štefe. Tako se včerajšnji ~ Slovenec« laže, da je dr. Novak razposlal brzojavke te - le vsebine: »Pošljite takoj ekspresno pripravljeno. Dr. Novak.« — Pooblaščeni smo izjaviti, da ni dr. Novak odposlal nobene brzojavke niti te, niti drugačne vsebine. Brzojavko so si poštenjaki a la Kregar in Štefe enostavno izmislili ter jo objavili v svrho, da bi ž njo eventualno spravili v zmoto napredne zaupnike in napravili zmešnjavo v naprednih vrstah. Zato pozor, napredni somišljeniki in zaupniki! Ne zaupajte nobeni klerikalni vesti, naj bo te ali one vsebine, ravnajte se strogo po navodilih, ki vam jih je dal v svojem pismu dr. Novak in verujte samo vestem, ki jih boste čitali v naprednih listih! Ako želi kdo izmed somišljenikov kakega pojasnila ali kakšnega pouka, naj se pismeno, ustno ali brzojavno obrne na odvetniško pisarno dr. Frana Novaka v Ljubljani.
+ »Nepopisno sleparstvo.« Pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtniško zbornico so klerikalci uganjali velikanska sleparstva in sta Kregar in Štefe zaradi teh sleparstev še danes v kazenski preiskavi. Tudi za letošnje volitve so se začeli klerikalci pripravljati s sleparijami. Poslali so duhovnikom navodilo, kako naj si od volilcev prisleparijo pooblastila, da bodo že na pošti prejemali glasovnice. Narodno-riapredna stranka pa je poslala volil ceni navodilo za a gita-cijsko delo ter jim polagala na srce, naj nihče ne stori nič nedovoljenega in nič nepoštenega. »Slovenec« je sam priobčil to navodilo narodno-na-predne stranke. Iz tega se spozna zopet enkrat bistveni razloček med na-rodno-napredno in med klerikalno stranko. Naprednjaki so začeli boj s parolo: nič nedovoljenega in nič nepoštenega, klerikalci pa so začeli boj z navodilom za goljufijo. Klerikalci pač brez goljufije nikjer ne morejo izhajati. Ker narodno-napredni stranki obsolutno ničesar ne morejo očitati, pa lažejo prav po jezuvitsko. Zdaj sleparijo javnost z lažjo, da dobivajo njihovi zaupniki brzojavke: »Pošljite takoj ekspresno pripravljeno. Dr. Novak.« — Kako neumna je ta klerikalna sleparija, se spozna iz tega, da glasovnice za volitev v trgovsko in obrtniško zbornico sploh še niso razposlane! Ti klerikalci so pač nepoboljšljivi sleparji.
+ Klerikalci proti kandidatu gostilničarjev. Klerikalci se pehajo na \so moč, da hi dobili trgovsko in obrtniško zbornico za Kranjsko v roke in z njo seveda tudi njen denar. Zagnali so se zaradi tega tudi v boj proti kandidaturi gosp. La veslava Bučarja v Kostanjevici, o kateri kandidaturi je poročal »Gostilnicarski Vestnik«. Res, velika je predrznost klerikalcev. Zdaj hočejo že gostilničarjem diktirati, kdo sme biti njih kandidat. Kandidaturo gosp. Lavo-slava Bučarja je postavila Dc/elna zveza gosti Ini carskih zadrug na Kranjskem. Ta deželna zveza, ki gotovo najbolje pozna želje in potrebe gostilničarjev, je sklenila kandidirati gosp. Bučarja in je to naznanila vsem gostilniČarskim zadrugam z dopisom z dne 20. decembra. V tem dopisu na vze Zadruge je med drugim /ečeno: »Podpisani Zvezi se je posrečilo, da je med kandidati obrtne kategorije tudi ugleden član gostil ni carskega obrta in oficijelni zastopnik Deželne zveze gostilničarjev na Kranjskem, gosp. Lav osi a v Bučar, načelnik zadruge gostilničarjev v Kostajevlei, o katerem je Zveza prepričana, da bode v trgovski in obrtni zbornici s priznano sposobnostjo v polni meri zastopal poleg gostilni carske obrti tudi mesarsko obrt...« Gosp. Bučar je torej resnični in oficijelni kandidat deželne zveze gostilničarsklh zadrug na Kranjskem in kot takega ga je vodstvo narodno-napredne stranke seveda z veseljem postavila na svojo listo, ker pozna njegovo deloljubnost in njegove zmožnosti in ve, da dobe z njim gostilničarji in mesarji vestnega, vnetega in sposobnega zastopnika, narodno-napredna stranka pa zvestega pristaša v trgovski in obrtniški zbornici. Gostilničarji in mesarji — glasujte kakor en mož za kandidata deželne zveze gostilničar-skih zadrug!
-f Mojstra v sleparijah pri volitvah v trgovsko in obrtno »bornico Kregar in Štete ne moreta živeti brez sleparij. Sedaj zopet pripovedujeta svojim backom »bravcem« »Slovenca« gorostasno laž, da ima »birt pri Roži« kar tri gostilniške koncesije,
dočim je istina, da je mož po neljubih premisah — v svojo škodo — kupil hišo, v kateri je gostilna že nad 100 let. Njegova žena je pa oddala v svoji hiši — zidani za gostilno, ker se je obenem zgradila tudi ledenica — neki gostilničarki, ki pa ima glasom pogodbe pravico, si nabavljati vino, kjer se ji zljubi.
'+ Hrvatski list o politiki slo-venskih klerikalcev v delegacijah« Dubrovniska »Crvena Hrvatska« priobčuje o ]>olitiki slovenskih klerikalcev v parlamentu in v delegacijah uvodnik, v katerem piše med drugim: »Pri razpravi o proračunskem provizoriju se je slovenski delegat dr. Korošec vpisal kot prvi govornik proti proračunu. A ko je prišel do besede, se je izrekel za proračun. Slično komedijo so slovenski klerikalci vprizorili tudi v državnem zboru. In kaj je vse govoril ta slovenski delegat! Začel je govoriti o zvezi avstro - ogrske monarhije z Italijo. Toda dočim slovenski klerikalci doma neprestano kriče in mjejo proti Italiji* se je dr. Korošec pred forom Evrope ali bolje rečeno pred najvišjimi faktorji izjavil za zvezo — z Italijo. Dr. Korošec je odkrito rekel: Mi Slovenci smo odkritosrčni pristaši zveze s Italijo in iskreno želimo, da ostane ta zveza še nadalje v veljavi. Na to je jel govoriti o nezanesljivosti Italije. In ta predstavitelj slovenskega naroda v delegacijah, predstavitelj tistega naroda, ki so ga Nemci enostavno izsesali in ki mu še ono malo, kar mu je še preostalo, neprestano izsesavajo, predstavnik tega naroda ni našel besede, da bi se v delegacijah potožil na nemško nasilje, marveč nasprotno: Njegov govor je bil, kakor da bi bil naročen iz nemškega »rajha«. Branil je namreč Nemčijo pred Italijo. Omenil je diplomatske zapletaje, v katerih ni Italija pomagala Nemčiji, marveč se priključila zapadnim velesilam, to je FVancoski. Rekli smo, da je bil Korošcev govor tak, kakor da bi bil naročen iz nemškega »rajha«. Mi smo prepričani, ako se tudi tako zdi, da ta govor ni bil naročen. Ne, ne, ta govor ni bil naročen; ta govor je plod servilnosti, plod klečeplazni-štva pred mogočnimi faktorji. Ta govor je odmev ponižnega roba, ki živi od milosti svojega gospodarja. Boječ se gospodarjevega biča, se samo trudi, kako bi se priliznil svojemu gospodarju, da bi njegov bič ne bil preveč težak. Zato je po slavospe-vu trozvezi ali bolje rečeno materi Germaniji prišel na vrsto še večji slavoapev takozvani vojni stranki. Nas tako postopanje našega slovenskega brata ljuto boli. Toda na koncu koncev Slovenci so gospodarji, da store kar hočejo. Ali na kar imamo ne samo pravico, marveč tudi najsvetejšo dolžnost, to je, da dvignemo svoj glas proti temu, da se more kaj takega izjavljati tudi v našem imenu . . .«
-f- Nemci se ne razumejo med sabo! V dunajski »Neue Freie Pres-se« čitamo to-le brzojavko: »Gradec, 5. januarja. Danes se je tu vršila končna razprava proti jetniškemu pazniku Rudolfu Rathu, ki je dal zloglasnemu bančnemu sleparju Samuelu Ljudevitu Schwarzu u teči iz preiskovalnega zapora pri tukajšnjem deželnem sodišču in ki je potem sam pobegnil z njim. Rath je danes izpovedal, da je s Schwarzem, ki mu je obljubil 10.000 K. pobegnil v Berolin. Tam ga je Schwarz zapustil, nakar se je Rath javil policiji. Redarju, ki ga je aretoval, je povedal, s katerim vlakom se hoče Schwarz odpeljati. Toda redar ni razumel Rathovega avstrijskega dijalekta ter je vsled tega aretovanca odpeljal na policijski komisarijat. Tudi na komisarijatu je zahtevala sestava protokola radi jezikovnih težkoč ne-r a zmerno mnogo časa, tako. da je Schwarz lahko u tekel. Schwarz se je brezdvomno obrnil v Pariz, kjer se je izgubil vsak sled o njem. Rath je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe.« — Torej Nemci v Berolinu niso razumeli Nemca is Gradca, daai so tako Bero linča ni kakor Rath morali biti vešči književnega nemškega jezika. Ci6to gotovo je namreč, da je Rath kot jetniški paznik moral znati nemški književni jezik vsaj toliko, da je lahko sestavljal uradne raporte, takisto sigurno pa je tudi, da je vsaj policijski komisar v Berolinu bil zmožen nemškega književnega jezika v govoru in pisavi. A kljub temu se možje z enim in istim matemim nemškim jezikom niso razumeli med sabo! Sicer pa vemo sličen, še kuri-joznejši slučaj. Pred leti sta v Stut-gartu hotela skleniti med sabo kupčijo Virtemberžan in Gornjeavstri-jec. Toda moža se absolutno nista mogla razumeti, ker je vsak dvoril v svojem narečju. Končno je posredoval med njima kot tolmač neki znani slovenski trgovec iz LJubljane, ki je sproti prevajal v nemški književni jezik to, kar sta Virtemberžan in Gornjeavstrijec govorila v svojem dialektu. Torej Nemci, ki imajo en književni jezik, se ne razumejo med sabo, a so toli drzni, da se rogajo
a
Slovanom, češ, da se ne razumejo med sabo, dasi ima vsak slovanski narod svoj poseben književni jezik. Sicer pa je znano, da se na primer Slovenec in Rus, čeprav živita na tisoče kilometrov drug od drugega, med sabo bolje razumeta, kakor na primer štajerski Nemec s svojim nemškim rojakom na Pomorjanskem.V bodoče bomo nemške liste, če bodo še delali neslane dovtipe o tem, da se Slovani ne razumejo med sabo, vedno spomnili na zgoraj citirani slučaj Rath.
-f- Iz finančne službe. Finančni komisar Makso Debevc dobi namesto poslov kazensko - preiskovalnega komisarja za dohodarstvene zadeve posle inšpektorja finančne straže, katere je opravljal dosedaj finančni svetnik Makso K o s t a n j n v e c. Na mesto komisarja Debevca pride sedaj finančni komisar Emil Kandare,
4- Iz davčne službe. Davčni asistent Anton M a i e r je prestavljen od davčnega urada k davčnemu referatu v Kamnikn in obratno pa asistent Iv. Cerkovnik. Dalje sta prestavljena davčna praktikanta Iv. Vidmar v Idriji v Ilirsko Bistrico in Ivan M a d r o n i č iz Brda v Kranj.
-f Iz državno • železniške službe.
Prestavljeni so: asistent Iv. Krat-k y pri Sv. Luciji na Bled, uradniški aspirant Franc S m e r d u pa obratno; urad. aspirant Ivan B r a n j e k iz Kranja v Volčjo drago, asistent Stanislav Legat pa od obratnega urada v Gorici na jiostajo v Podnart.
-f- Iz ljudsko - šolske službe Su-plentinja na Dovjem Gabrijela Treo je imenovana za provizorično učiteljico na dvotrazrednico v Bohinjski Beli. V Žužemberku je dobila dopust zaradi bolezni učiteljica Frančiška Mikec, na njeno mesto pride kot su-plentinja absolvirana kandidatinja Julka Prestor. Deželni šolski svet je dovolil, da se otvori na petrazredni ljudski šoli v Št. Petru pri Ljubljani tudi za peti razred paralelka.
— Poroči se jutri veletržec gosp. Emerik Maver z gdč. Lijo S a -m a s s o v o , hčerko tovarnarja, ko-mercijalnega svetnika g. Maksa Sa-masse.
— Gospodinjski tečaj v »Mladi* ki«. Prvi tečaj gospodinjske šole v »Mladiki« se zaključi koncem tega meseca. Učni uspehi šole so tako izvrstni in odlični, da je lahko zavod upravičeno ponosen na to svojo šolo. In temu se končno ni čuditi, saj vodi šolo priznana strokovnjakinja gdč. Zemljanov a, ki je na slovanskem jugu edina državno izprašana učiteljica te stroke. Šolo je obiskovalo 14 gojenk. ki izstopijo sedaj teoretično in praktično odlično iz-vežbane v vseh gospodinjskih poslih. II. tečaj gospodinjske šole se prične 5. februarja, konča pa 30. junija. Na šoli se poučuje: praktično kuhanje in vsa gospodinjska opravila; potem gospodinjsko knjigovodstvo, hranoslovje, zdravoslovje, gospodinjstvo, serviranje, pranje, likanje in šivanje perila. Na željo se poučuje tudi v šivanju obleke in prikroje-vanju. Vsaka gojenka se tudi lahko uči, ako hoče nemškega, laškega, francoskega, hrvaškega ali srbskega jezika. Tekom tečaja se priredi več poučnih ekskurzij, kakor v mlekarno, klavnico. Kolinsko tovarno, v različne pekarne in slaščičarne itd. Spomladi se začne obdelovati tudi vrt za zelenjavo. Plačilni pogoji so: Za stanovanje v internatu mesečno 35 kron. V ta znesek je vračunjen vsakdanji zajutrek in hrana ob dnevih, ki so šole prosti. Ostala hrana se zaračuna po kalkulaciji, ki jo izvrše gojenke same, kar znaša približno 25 kron na mesec. Šolnina znaša mesečno 30 kron. Vsa potrebna pojasnila daje vodstvo gos pod inj-se šole v »Mladiki« v Ljubljani. Pri-glase za II. tečaj gospodinjske Šole sprejema gdč. učiteljica J. Zemlja-nova v Ljubljani.
Divji petelin v jastrebovih krempljih. Včeraj dopoldne je pripo-dil v Rudniku velik jastreb krasnega divjega petelina prav do hiš. Žival je popolnoma onemogla in jastreb je divje planil na svoj nenavadni plen. V zadnjem hipu je prihitel na pomoč nek dečko, ki je prepodil jastreba, petelina pa lepo vzel v svoje varstvo. Vsega spehanega, toda popolnoma nepoškodovanega je prinesel v Ljubljano, kjer se je poskrbelo, da bo petelin še pel prihodnjo pomlad.
O nesreči, ki se je pripetila pred nekoliko dnevi metliški pošti na Gorjancih, poroča »Slovenec« ter kliče poštno upravo na pomoč. Med drugim poroča tudi, da je šla neka ženska v bolnico radi tega, kar je pa popolnoma neresnično, ker je bila dotična ženska že prej namenjena iti v bolnico. Da se je nesreča pripetila, ni kriv niti postiljon, niti voz, kar bi moral dotični dopisnik sam najbolje vedeti, kajti ako je po cesti sam led, je čudno, da se ne pripeti še več nesreč in v takem slučaju je še taka pazljivost brez pomena, ker en sam človek ne more vzdržati onih velikih vozov, ki se vozijo dan na dan čez Gorjance.
»Pravica mladosti«, prekrasna, senzacijska drama v dveh delih predvaja se še danes in jutri v »Elek-troradiografu Ideal« pri večernih predstavah. — Drama je umetniško delo tvrdke Nordisk Films Co. in jo ena najboljših do sedaj pokazanih. — Izvrstna igra in krasna scenerija očara vsakega gledalca in sliši se le pohvalno govoriti o tej sliki. Kdor si je še ni ogledal, naj ne zamudi prilike, ki se mu nudi le še dva večera.
Priporočljiv gost. Na Svetih Treh kraljev dan je popivalo v neki gostilni v Trnovem več tovarniških delavcev, par ključavničarjev, med katerimi je bil tudi 251etni premo-garski hlapec Ivan Grden iz Rateža pri Novem mestu. Med popivanjem je natakarici zmanjkalo več svalčic, katere so morali naposled veseli gostje le plačati. Ko so odšli, jc natakarica takoj pogrešila nabiralnik za »Narodni sklad«, v katerem je bilo že precej nabranega denarja. Po ovadbi je policija Ivana Grdena aretirala in našla pri njem v stanovanju poleg razbitega nabiralnika mnogo ovratnic, manšet, nogavic in dr., kar vse izvira iz sumljive provenijenoe. Grden se bo poleg tega moral zagovarjati tudi zaradi goljufije, ker je svojega gospodarja za 54 K ogoljufal. Navedenec je bil zaradi tatvine in goljufije že desetkrat predkazno-van in so ga sedaj zopet izročili pristojnemu sodišču.
Avstrijski begun v Tri polisu. Začetkom meseca grudna lanskega leta je od tukajšnjega 27. domobran-sega polka pobegnil prostak Feliks Brvar, rodom iz litijskega okraja. Kakor so sedaj oblasti poizvedele, se Brvar nahaja na bojišču v Tripolisu in utegne domov prinesti še bogate praktične izkušnje.
Aretirana je bila snoči brezposelna služkinja Magdalena J., ker je bila zasačena, ko je v Šolskem drevoredu izpred neke trgovine ukradla žensko zgornje krilo.
Izgubila je Jožefa Erženova zla l prstan.
V kavarni »Central« je vsak večer koncert zagrebškega mešanega zbora »Javor«. Petje in proizvajanja tamburaškega zbora so vredna, da ljubitelji slovanske pesmi in godbe posetijo ta koncert. Vstop prost, kavarna je vso noč odprta.
Narodna obramba.
Postojnski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda priredita dne 21. januarja 1912 predpustno veselico s koncertom, petjem itd., ter se uprizori tudi neka veseloigra. Podrobni program se objavi pozneje.
Društvena naznanila.
Petdesetletnica ljubljanske Narodne čitalnice. Slavnostno zborovanje. K prvemu poročilu je pripomniti, da ces. svetnik Ivan Murnik ni bil predsednik, a da je že nad 45 let član čitalnice. Poleg imenovanih deset še živečih članov so ostale vso 501etno dobo čitalnici zveste rodbine dr. Bleiweis-Trsteniški, A. Gnezda, Kollmann, Fr. Regoršek, Fr. Šantel in Fr. Ks. Souvan (poleg g. Ferd. Souvana). Zlasti sta rodbini Blei-weis in Souvan častno zastopani pri čitalnici. Slava našim veteranom! Najstarejši je naš prvoboritelj Luka Svetec, ki se je navzlic svoji visoki starosti udeležil zborovanja ter se vedno požrtvovalno deluje za svoj narod in mladostne ideale.
Društvo c. kr. davčnih uradnikov za Kranjsko ima svoj X. redni občni zbor dne 14. januarja 1912 ob pol 11. dopoldne v hotelu Ilirija v Ljubljani. Vsi gospodje kolegi se vabijo, da se tega zbora o tem važnem in odločilnem času za službeno prag-matiko gotovo udeleže. Na predvečer kolegijalni sestanek v hotelu Ilirije.
Plesni ven ček. Plesni odsek slovenskega trgovskega društva »Merkur« priredi 1. februarja t. 1. v veliki dvorani Narodnega doma plesni ven ček, na katerega gg. člane in prijatelje društva že sedaj opozarjamo.
Občni zbor političnega in gospodarskega društva »Zora« v Kamnikn se vrši v nedeljo, dne 14. t. m. točno ob 10. dopoldne v veliki dvorani »Društvenega doma« po naslednjem dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika. 2 Poročilo tajnikove 3. Poročilo blagajničarjevo. 4. Poročilo račnnopreglednikov. 5. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti! — Opomba: Ako bi ne bil ta občni zbor ob določeni uri sklepčen, vrši se drugi — v ravno istih prostorih — ne glede na število navzočih članov eno uro pozneje. Odbor. — Zlasti člane pol. in gosp. društva »Zora« iz okolice bi opozarjali na ta občni zbor, kajti ravno oni bodo najlažje nasve-tovali odboru, kje in kako naj se prične letos tolikanj potrebno gibanje v naši lepi okolici.
Gasilno društvo v Skofji Loki priredi 14. t. m. pri »Kroni« plesni venček. *
»Sokol«   Litija - Šmartno ima
svoj III. rudni občni zbor dne 21. t.
-m. ob i. uri popoldne v netranjmh prostorih Sokolskoga doma v Litiji*
Odsek Litijsko - Smartinskega »Sokola« na Vačah ima  v nedeljo,
dne 14. prosinca t. 1. ob 4. nri popoldne svoj II. redni občni ibor, ki se vrši v telovadnici,  b b
Is Staniča. Na novega leta, se je i<ukaj ustanovil odsek Sokola, pripadajoč metliškemu Sokolu. Posetili so uas naši bližnji bratje iz Metlike-Gradaca. Iz Krupe je pa prišel brat Dako Makar, ter nam v svojem usta-aovnem govoru orisal Sokolsko idejo. Nato je vodil občni zbor, pri katerem so bili izvoljeni za predsedni tka brat Janko Ogulin; podpredsednika brat Kaftan st.;   blagajnika in
ajnika brat Sever Anton: za načelnika brat Kaftan ml. Po občnem zbora nam pa je brat Fux Karei v lepih besedah razložil pomen telovadbe. Gostom pa. kateri so nas posetili, jim
** kličemo krepki Na zdar!
—a—
»Ladija« v Devino bo imelo svoj iredni občni zbor v nedeljo 14. t. m. ob polu 4. popoldne v prostorih g. M. Plessa v Devinu. Ako bi ne bilo ob navedeni nri navzočih zadostno število članov se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor.
Prosveta.
1« pisarne slovenskega    gleda 11-
*fca. Jotri v četrtek se igra drugič »eličastna in večnomlada Sofokleje-*a »Antigona« in Cavalottijeva srezana veseloigra »Jeftejeva hči«. Predstava za nepar-abonente. — V soboto poje na našem odru veleodli-~en gost, gospa Anka Horvatova, 30-pfOga hrvaškega poslanca dr. Aleksandra Horvata, v naslovni vlogi >pere »Carmen«. Gospa dr. Horva-fcova je pevka izredno   krasnega in
♦ eleobsežnega glasu ter obenem znamenita igralka. Tudi v Zagrebu aa r*topa le kot gost, ker kot soproga vplivnega parlamentarca in odličnega odvetnika seveda ni angažirana. Gostovanje te umetnice je torej za aaše gledališče posebna odlika. — V nedeljo popoldne se igra zadnjič pri •.-elo nizkih cenah ljudska igra »Naša kri«, zvečer pa prvič izvrstna burka »Vražji Rudi«, ki jo je spisal av-
ot burke »Nebesa na zemlji«. Ta ^nrka pa je še veselejša ter ni brez ^utire.
Slovensko gledališče.   Snoči je #ii ^klasičen« večer, vprizorili so kot drugo tečko   starogrško Sofoklejevo tragedijo »Antigona«.   A kako so jo uprizorili! O bogovi! — »Antigoni« .je vzeta snov iz grške bajke takozvanoga Labdakovega   kroga   in njena 4g odo vina   je nekako naslednja: V Tbebah, glavnem mestu Boeotije, je vladal kralj Laios, sin Labdakov. in njegova soproga Jokasta,   ki je bila Kreonova sestra.   Njihov zakon je bil brez poroda, zato se je Laios obr-lil na Delfijskega boga. Apolona, s prošnjo, naj mu da potomca. Bog pa *nu je odgovoril,   ako dobi njegova .^ena sina, ga bo sin umoril.   In re*. :vena rodi dečka, in oče v strahu vsied *x>žjega prerokovanja,   izroči otroka .svojemu slugi, da ga ta izpostavi kje v pustinji v plen zverem.   Slugi pa je otrok smilil in ga je izročil ne-emu pastirju,   ki je pasel čredo ko-
♦ intskega kralja. Pastir zopet je oddal otroka svojemu kralju, ki je bil
»rez otrok, in na kraljevem dvoru je zrasel Laiev sin ter dobil ime Oidi->us. Ko odraste in izve, da ni pravi \n korintskega kralja, gre po svetu, fbije v neki soteski svojega očeta Laia, ne da bi ga poznal, pride v svoj rojstni kraj in se oženi s svojo ma-corjo. A ne eden, ne drugi ne sluti o tem ničesar. In iz tega zakona sc je rodila Antigona, sestra Ismena in brata Eteokles in Polvneikes. Slednjič izve Oidipus, kaj je storil, si v obupu iztakne oči, njegova žena in mati pa se obesi. Po Oidipovi smrti sta prevzela njegova sinova vladar-•stvo. A spreta se medseboj in ubijeta drug drugega, vlado pa nastopi njun .»trie Kreon. Ta da Eteokla pokopati, bratu Polvneiku pa odreče grob, češ, da je sovražnik domovine. — In tu ee začne naša tragedija. Antigona se »e briga za stričevo prepoved in pokoplje brata. Zato jo Kreon, dasi je bila nevesta njegovega sina Haimo-/ia, zapove živo zazidati. Zaročenca timrjeta, in Kreonova soproga si v obupu zasadi nož v srce. — S tem je Oidipova krivda, ker je ubil svojega očeta in se z materjo poročil, maščevana: Njegov rod je izmrl. — To je zgodovina in snov »Antigone«. — So-phokles, ki je poleg Shakespearja največji pisatelj tragedij na svetu, je pisal Antigono okoli leta 440 pred Kristom in je ta tragedija njegovo najboljše delo. Visoko pesniška, harmonična po vsebini in obdelavi, či-afn in jasna kot kristal, je bila še za pesnikovega življenja v največjih eislih. Tudi v našem modernem času «i je osvojila srca vseh poznavatelje v tragične umetnosti, nahaja se na repertoirjih vseh svetovnih gledališč in povsod najde priznanje in razumevanje od strani igralcev in pnblike. Pri nas seveda je to — drugače.   Tako diletantske predstave še
nismo videli letna na našem odra. To je malomarnost od strani inten-dance in lahkomišJjenost od. strani igralcev, da gredo takšno visoko umetniško delo bagatelizirati. Igralci niso razumeli, ne anali svojih vlog, kako naj potem vibude v občinstvu ljubezen do klasične drame t Bolje bi bilo, da ae »Antigona« sploh ni dala, kakor pa na tak načini Tn je še manjkalo kakih deset skušenj pod vodstvom dramaturgovim, prodno bi si mogli npati z »Antigono« na oder. — Vloge so kolikortoliko glad-* ko govorili gg. Šimaček, Nučič in gdč. Wintrova, ki je bila sicer revna Antigona. G. Skrbinška pa smo splošno zelo občudovali, a ne njegove dobre, temveč njegovo si »bo stran. Mlad igralec, ki hoče biti umetnik, a je brez ambicije! Nastopi kot Kreon, a se ne nauči vloge! Kakarn smisel ima za klasično umetnost T Gdč. Vera Danilova — bila je Jomena — ni pokazala niti trohice umevanja svoje, vloge. Pa kdo bi ji to zameril?! G. Danilo je postavil na oder najboljšo figuro. Znal ni seveda nič! G. Bukšekn ni kaj očitati: med slabimi je bil dober. Splošno se je videlo, da igralcem manjka umevanje vlog. Izpuščaji so sredi stavkov važn* besede tako, da je bil večkrat njihov govor prazno blebetanje. Pred t^m so igrali znano Cavalottijevo en ode Janko »Jeftejeva hči«. Vprizorjena je bila razmeroma lepo; ga. Iličieeva in Setfilova ter gg. Nučič in Šimaček so igrali po svojem včerajšnjem razpoloženju.
Akademija: Predavanje v Mestnem domu. Pri snočnjem nadaljevanju svojega predavanja, ki je bilo stevilneje obiskano kot prvi večer j+* predavatelj gosp. vseučilišču i prof. Heinz nadaljeval svoje predavanje in sicer z izmeno generacij. Pokazal je seksualne organe in sicer ženske arhegone, ki so podobni odprti steklenici, v kateri leži prosto jajce, in moške anteride. ki so slični k regiji z več stanicami, v katerih se na- j hajajo spermatozoidi. Po kopulaciji S se obda jajce v arhegonu s celuloz- j nim membranom in s tem nastane nova faza * i vi jen U. Iz jajca se razvije embrio. Posebno zanimivo je orisal gov^n. ik podoben proces pri praproti. Nato je prišel k drugi veliki skupini va^tlm, k skupini »se-menk«. ki as ločijo v gimnosperme :n angiospenne. Posebno zanimivo je proces oploditve pri angiosper-inah. ker tu opažamo prvič, da se pri kopulaciji ne oplodi samo žensko ia.ice, marveč tudi embrijevo zrno, iz katerega dobiva potem novi indi-vidij, ki se je razvil iz oplojenega iajca, potrebno hrano. G. predavatelju se je zahvalil za njegov trud in požrtvovalnost v imenu Akademije in občinstva prof. Mole. G. vsenči-liščni prof. Heinz, ki je žel obiio priznanja, je obljubil, da bo radevo-Ije še v prihodnjič ustrezal s podobnimi predavanji Akademiji in ljub-ljansemn občinstvu.
Izpred soillila,
okrajnim a*4 iščeta.
»Slovenski Don« — in Gerlevitev želodec.
Kakor je večini znano, nam je bil zaplenjen za praznike »Slovenski Dom«. Vzrok zaplembe tu ne igra sioer nobene posebne vloge, povemo pa lahko, kar se je ie tudi pisalo, da so se tisti me rod a jn i krogi vstraaiii članka, ki je, kakor so sami pri poznali pri vzklioni obravnavi, popolnoma iz zgodovinskih virov predočit bratcem pravi vzrok in način sasnž-njenja in suženjske vlade Nemcev nad Slovenci in slovensko zemljo. — V naše upravništvo je stopil takrat kot funkcijonar deželne vlade znani Gerlovič, mogočno motril okolico *n čakal menda, kdaj da pade vse pred njim na kolena. No, ko se to ni zgodilo, — podobnih posetov sm« namreč že vajeni, Gerlovič je mogočno oznanil, da je »Slovanski Dom« *a-pienjen in da zahteva vse iztise. — Dobil je liste brez ugovora. In kmalu je zapustil nase upravništvo vladni sluga, z velikim tovorom na hrbtu, za njim pa je stopal kot v zaščito dragocenega tovora Geriovič. Naš upravnik, precej hudomušen človek, sicer ni bil posebno zadovoljen s konfiskacijo, vendar se je udal v visoko usodo in želel Gerloviču se celo vesele praznike. Za darilo pa mu je mirnodusno prepustil konfisciran list, češ, le nesite ga in ga imejte za praznike. Toda »Slovenskega Doma« Gerlovičev želodec ni prenesel. Tresle so se stene, rjuli ao viharji, pokale so gore in rodila SI je po praznikih ne miška, ampak prava, pravcata Gerlovičeva tožba zaradi razžaljenja časti. Skesani gratolant ni tajil svojega voščila, pač pa je omenil, da ni imel a mislih nobene žalitve. Priča slug«. Okorn je potrdil, da ga ta hu-domušunež večkrat spravi zaradi podobnih opazk v smeh. nikdar pa se še ni čutil zaradi njegovih opazk razžaljenega, kakor današnji tožnik, rahločutni Gerlovič. V dokumentiranje Gerlovičevega slabega želodca pa bo plačal toženec za mestne uboge 10 kron.
Umetnost.
Pri koncertu Glasbene Matice v
nedeljo, dne 14. t. m. bo is prijaznosti sodelovala priljubljena koncertna pevka gospa Pavla Lovšetova. Pela bo sopransko vlogo Uršika v Parmovem j;Povodnem možu«. xafero je že lansko leto z velesi m pa ličnim glasom in krasnim predavanjem najuspešnejše izvajala. Tenorska solo v »Povodnem možne bo izvajal g. Leopold Kovač, odličen pevec-tenorist pevskega zbora Glasbene Matice. Že lansko leto je kljub svoji ne-disponiranosti jako dostojno izvedel to vlogo. Pričakovati je, da bo letos še lepše izvedel svojo nalogo, ker se njegov glas jako lepo razvija in se ne najdejo lahko tenoristi, ki bi tako visoko partijo, ki dosega do visokega h z lahkostjo in lepoto peli. Domačim porabnim močem mora biti pot do koncertnih nastopov predvsem odprta. Obiskovalce Matičnega koncerta z dežele opozarjamo, da se koncert prične ob pol 8. zvečer in da se bo končal ob pol 10., tako da je odpotovanje udeležnikov * gorenjskim vlakom in raznim; drugimi vlaki mogoče.
Poroka. V Pragi se je dne 2. t. m. poročil inženir in obč. svetnik g. Ignacij S t c m b o v z bivšo članico slov. gledališča gdč. Jožico Hader-bolčevo. Bilo srečno!
Corrigendnm. V Številko % dne 8. t. m. se je podkradb neljuba pomota. Nad vestjo, da je predsednik Združenih držav Taft proglasil dosedanji teritorij Novo Mehiko za državo, je bil namreč tiskan napačen naslov »Konec samostojne države«. Ta naslov je naravno napačen, ker Nova Mehika doslej ni bila samostojna država, marveč je pripadala kot teritorij severoameriški republiki. — V včerajšnji naši notici »Klerikalno deželno gospodarstvo« se ima stavek v 9. vrsti »da je deželna uprava kranjska sedaj najbogatejša v Avstriji« glasiti tako-le: »da je deželna uprava kranjska sedaj najboljša v Avstriji«.
Razne stvari.
• Velik vihar. Videm, 9. januarja. Velik vihar je včeraj o polnoči napravil pri Artegni veliko škodo. Pet hiš in neka velika opekarna s postranskimi objekti je bilo popolnoma razdejanih. Neki cirkus je bil popolnoma uničen. V Meduno je vihar tndi povzročil velikansko škodo. Neki železniški most in polovica hiš v kraju je bila razrušena.
• Nesreča na morju. Petrograd, 9. januarja. Ruski parnik »Rus« se je v Črnem morju vsied velikega viharja potopil. Kapitan in dvajset mornarjev je utonilo.
• Nesreča vsied snežnega plasa. Pariz. 9. januarja. V Valmenierjn pri Chamberv je snežni plaz razrušil neko hišo. Trije prebivalci so bili ubiti.
• Popa obill. Budimpešta, 9. januarja. Iz Zemuna poročajo: Srbsko prebivalstvo občine Delnice je ubilo svojega popa. Prebivalstvo je bilo razburjeno, ker je pop zapeljal hčer županovo. Ko so se nasledki pojavili, jo je pregovoril, da se je dala operirati. Deklica je kmalu nato umrla, kar je ljudstvo tako zelo razburilo.
• Nečloveški ljubimec. Heb. 9. januarja. Na skednju usnjarja Lowy-ja v Neudekn so našli danes popolnoma sestradano aestindvajsetletno deklo Ano Schmiedovo. Njen ljubimec, neki hlapec, jo je imel več nego 8 dni zaprto. Hlapec je že pred par dnevi pobegnil. Dekleta so smrtno nevarno bolno prepeljali v bolnišnico.
• Železniška nesreča. Montreal. 8. januarja. Dva vlaka Canadian-Pacific - železnice sta pri Terrebo-ne z največjo hitrostjo zadela drug ob drugega. — London, 8. januarja. Kakor poroča »Renterjev biro« iz Montreala, so bili pri železniški nesreči pri Terre bon ne nbiti trije potniki, šestnajst jih je bilo ranjenih. — Berolin, 9. januarja. O železniški nesreči v Kanadi se še poroča: Po zadnjih poročilh je bilo kakih 30 oseb ubitih in čez 100 težko ranjenih. Učinek je bil grozen. Več vosov, ki so bili prenapolnjeni s pasaži rji, so bili zmečkani kakor papirnate škatlje. Del pasaiirjev je bil takoj mrtev. Ranjenci se niso mogli rešiti izpod razvalin. Bilo je pa 19 stopinj mraza, vsied česar je veliko ranjencev ran* nilo, predno je prišla pomoč.
• Čin ljubosumnega. London, 9. januarja. Is New Torka poročajo, da se je v Filadelfiji odigral« ljubezenska drama, katere posledice so bile grozne. Neki hotelir je bil ljubosumen na nekega gosta, ki je stanoval v hotelu. Sklenil je, da ga umori a zastrupljenimi jedili. Slučajno so pa jedli ta zastrupljena jedila njegova žena in devet hotelskih gostov. Pet oseb je umrlo, ostale so v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico.
♦ Milijonar aa ja ustrelil. Dunaj, 9. januarja. Na dunajskem policijskem ravnateljstvu se je 271etni Oskar Adolf Hinunelbauer ustrelil v trenutku, ko mu je policijski komisar sporočil, da bo aretiran aaradi pre-greškov proti nravnosti ter izročen deželnemu sodišču. Himmelbauer je bil sin nekega tovarnarja in večkratni milijonar. V njegovem žepu so dobili oporoko, v kateri zapušča vse svoje premoženje v znesku enega milijona kron svoji gospodinji Ani Fuehsovi.
♦ Električno pečenje kruha ni ie nič kaj posebnega. V Miiwaukce obstoje že delj časa električne pekarne. Ena od teh pekaren speče v svojih električnih pečeh vsak dan 1000 hlebov kruha, za kar potrebuje 10 kilovatov. Stroški za električni tok znašajo mesečno samo 420 K. Mestna elektrarna na Dunaju je ondotni zadrugi pekov ponudila, da da članom zadruge brezplačno električne peči na razpolaganje in da bo ceno električnega toka tako računala, da se izdelki ne bodo prav nič podražili. Tudi v Nemčiji uvajajo v pekarne elektriko. Povzročila je to monakovska razstava ieta 1910. Električno pečenje kruha ima jako uinogo ugodnosti. Predvsem je velika čistota, nadalje se prihrani mnogo časa. Pecivo je jako okusno. Saj in dima ni, kar je posebno velikega pomena za pekove sosede.
* Z4 škofov* otroke. !z Arada poročajo: Pred sedmimi leti je umri szatmarski škof Julij Meszlenv ter zapustil 1,112.000 kron 320.000 kron je zapustil svojemu tajniku kanoniku Štefanu Szabotu, ostali del premoženja pa raznim katoliškim zavodom in tudi papežu. Govorili so, da škof pred smrtjo vsied visoke starosti ni bil duševno popolnoma normalen. Iz tega vzroka je neki škofov nečak vložil pritožbo proti testamentu ter zahteval za se 100.000 kron. Nečak se je skliceval na to, da je Škot zapustil kanoniku Szabotu 320.000 kron, ne da bi natančneje določil, kako naj se ta denar porabi. Vprašanje je torej, če je kanonik Szabo bližji nego uboge škofove sestrične, ki se le težko preživljajo. Ce bi bil škof pri zdravem razumu, tedaj bi ne napravil takega testamenta, tudi bi ne zapustil svojemu slugi letne rente 1000 kron, ker je bil sluga zelo nepokoren in je enkrat celo blazino vrgel v škofa. Pri sodni razpravi je kanonik Szabo izjavil, da je del zapuščenega denarja namenjen za alimentacijo škofovih otrok. Konečno so se pobotali in nečak je dobil 80.000 K.
■ Katoliška banka v Ameriki. Rim, 9. jan. Papež je dovolil ustanovitev velike katoliške banke v Združenih državah. Obratni kapital bo znašal 100 milijonov kron. Banka bo upravljala imetje onih kongregacij, ki so bile izgnane iz svoje domovine.
• MUd morilec. Pariz, 9. jan. V Carcassone je ustrelil 13-letni učenec Antoine Narcelin v prepiru svojega součenca, nekega drugega pa smrtonosno ranil. Mladi morilec je na to pobegnil in ga do zdaj niso mogli dobiti.
• Župnik in škof. Ustje, 9. jan. Kakor se je že pred časom poročalo, je škofijski konzistorij v Litomeficah odstavil župnika dr. Evgena Kinzerja. Dr. Kinzer se je zoper škofa pritožil pri papežu, ki je zdaj ugodil župni-kovi pritožbi. Litomefiški škof je podlegel. Dr. Kinzer je postal zopet župnik v svoji prejšnji župniji.
- Poiar v New-Yorku. New-York, 9. jan. Poslopje firme »Equi-table Life Assurance Companya je popolnoma zgorelo. Kolikor se je do zdaj dognalo, je zgorelo 5 oseb. V poslopju se je nahajalo za več milijonov dolarjev blaga. Posebno mnogo je zgorelo vrednostnih papirjev in dokumentov. Več oseb, ki so skočile iz gorečega poslopja na cesto, je obležalo mrtvih.
* Velika eksplozija London, 9. jan. V Nottinghamu je eksplodirala velika posoda za plin. Posoda je z velikanskim pokom odletela v zrak in je padla trideset metrov daleč na zemljo. Daleč naokoli so ležali železni kosi. Posamezne osebe so bile ranjene. Obenem se je razpočila tudi cisterna, v kateri je bil gasometer. Velika množina vode se je razlila po cesti. Imetnik gostilne na drugi strani cesti je s svojo ženo in svojimi otroci pobegnil v klet Toda voda je vdrla v klet. Žena in otroci so se rešili, dočim sta mož in dekla utonila.
Očitane napredne časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč. Is-vrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek pročitane napredna časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega sbirajo krajevna politična društva pročitane časopise v svojem okraja,
Telefonska in brzojavna
poročila.
Potrditev dr. Tavčarja za ljubljanskega župana.
Dunaj, 10. januarja. Cesar je podpisal potrditev dr. Ivan Tavčarja sa ljubljanskega župana. Akt je prišel danes opoldne iz kabinetne pisarne v roke ministra barona Heinol-da, ter se odpošlje še danes deželni vladi v Ljubljani.
Novi župan bo še tekom tega tedna svečano zaprisežen.
Dr. ŠusterŠič — deželni glavar.
Dunaj, 10. januarja. Imenovanje dr. Šusteršica za deželnega glavarja je Izvršeno.
Praga, 10. januarja. »Samostalnost« piše, da se je vlada za dr. Šu-steršiča odločila šele tedaj, ko se je dr. Susteršič sani označil za kandidata. Z ozirom na pogajanja med ministrskim predsednikom Stiirgkhom in klerikalci zaradi vstopa v vladno večino, se ministrski svet takemu pritisku ni mogel odtegniti. Pred-zgodovina tega imenovanja je torej zelo zanimiva in za voditelja klerikalne stranke zelo častna.
Goriški deželni zbor.
Gorica, 10. januarja. V Gradiško so sklicali italijanski klerikalni poslanci velik shod, ki je odobril odložitev mandatov v deželnem zboru ter se ostro obračal proti postopanju vlade glede sklicanja deželnega zbora. Shod je pozval poslance u s odpor tako v parlamentu, kakor v delegacijah.
Krščanski pretepači. — Več sto oseb izstopilo iz katoliške cerkve. Dunaj, 10. januarja. V restavraciji Stalehner v Hernalsu se je vršil včeraj od več kakor 3000 oseb obiskan vsenemški shod, katerega se je udeležilo tudi kakih 100 klerikalcev in več duhovnikov. Zborovanje je vodil načelnik vsenemškega društva, dr. Ursin. Takoj začetkom zborovanja so izzvali klerikalci hrupne prizore, in tekom zborovanja je prišlo večkrat do pretepov. Govoril je tudi nemški jezuit pater prof. Nons ter je prišlo med njegovim govorom do prave bitke. Posredovala je policija ter mnogo oseb aretirala. Več sto oseb je priglasilo svoj izstop iz katoliške cerkve.
Nova vojaška formacija v Ljubljani.
Dunaj, 10. januarja. Spomladi dobi Ljubljana novo vojaško formacijo, in sicer infanterijsko brigado, ki dobi št. 94.
Novi avstrijski dreadnought.
Dunaj, 10. januarja. »Zeit« poroča, da se začne graditi drugi avstrijski dreadnought meseca marca. Prvi dreadnought stopi poleti v službo.
Zrakoplov »Salzburg«.
Dunaj, 10. januarja. Opoldanski »Deutsches Volksblatt« prinaša vest iz Windiseh Garstena, da so našli v gorah med drevjem zrakoplov »Salzburg«. Vest ni zelo verjetna. Izzivajoči uradni komunike. Zagreb, 10. januarja. Včerajšnji uradni list prinaša sledeči uradni komunike: »Včeraj so prinesli nekateri časopisi razne novice, ki hočejo biti interesantne. Naročeno nam je. da izjavimo, da nimajo izpremembe v predsedstvu septemviralnega sodišča nikakšnega političnega ozadja. Ravnotako neresnična so poročila o izpremembah na visokih sodnijskib mestih, kakor tudi vest, da se pripravlja sedanji režim na daljši obstoj. Sicer pa ni treba strankam energično zahtevati sklicanja sabora, ker se je v tem oziru storilo vse, kar predpisuje zakon.«
Francoski parlament.
Pariz, 10. januarja. Včeraj je bila otvor jena parlamentarna sesija. Za predsednika je bil izvoljen z 257 od 309 oddanih glasov Brisson. Španci v Maroku. Madrid, 10. januarja. Španska vlada je sklenila, na severnem Maroškem, nasproti španski obali v pokrajini Er Rif, vzdržati kolonijalno vojsko 15.000 mož, ki bi zasedli stratc-gično važne točke. Ta kolonijalna vojska bi bila sestavljena iz domačinov ter bi dobila španske častnike. Posadka v Melilli naj bi obstajala zgolj iz španskih vojakov. Poleg tega pa naj bi bilo vojaštvo v Malagi in Algecirasu na Španskem verlno pripravljeno, da odpotuje v Afriko.
Odvetnik zmrznil.
Berolin, 10. januarja. V Grune waldu so našli včeraj dopoldne elegantno obleko ter konstatirali iz vsebine žepov, da je obleka berolinskega odvetnika dr. Haillianta, ki je imel navado, da se je kopal v snegu. Policija je mnenja, da je odvetnik pri taki kopeli zmrznil. Kitajska republika. — Raadelitev Kitajska. London, 10. januarja. Iz Sangaja poročajo, da je Vutingfang brzoja-vil Juanšikaju, da naj preneha z vsemi pogajanji. Republikanski vodite-
iji so sklenili, popolnoma ignorirati vlado v Pekingu in sklicati narodno
-kupščino v Šangaj.
London, 10. januarja. Listi vidijo v korakih Rusije napram Kitajski skrito aneksijo Mongolije. Japonska se hoče zato odŠkodovati v Mandžuriji in v provinciji Pečili. S tem bi se začela razdelitev Kitajske. »Dailv Chronicle« je mnenja, da je računati s tem, da bo hotela tudi Nemčija dohiti nekaj dežele.
Nemiri v Bitolju.
Berolin, 10. januarja. »Lokatan-zeiger« poroča iz Bitolja, da se je pojavilo med mladoturškimi častniki revolucijonarno gibanje zlasti proti Mahmud Šefket pasi. Vsa garnizija je revolucijonaraa. Pripravljajo se važni dogodki.
K   demisiji   francoskega zunanjega ministra.
Pariz, 10. januarja. Zvečer so se
Mri le vesti, da bo vsled demisije de Selvesa, odstopil ves kabinet. Ponoči je imel ministrski svet sejo, v ka-reri so sklenili ostali ministri, vztrajati na svojih mestih. To je poudarjal tudi ministrski predsednik Caillaux, ko je o polnoči sprejel zastopnike ča-.-opisja.
Pariz, 10. januarja. Ministrski predsednik se trudi, pridobiti tudi Pelcasseja, da prevzame zunanje ministrstvo. Delcasse se je izpočetka upiral, izročiti svoj mornariški portfelj drugim rokam, končno pa si je izgovoril rok do danes 9. ure.
Berolin, 10. januarja. Pariški korespondent »Berliner Tagblatta« poroča, da je politična situacija v Parizu zelo napeta in da kabinet, kljub temu, da je sedaj še ostal na svojem mestu, ne bo ostal več dolgo na krmilu.
Razpust turške zbornice.
Carigrad, 10. januarja. Vodilni mladoturški krogi so mnenja, da je razpust turške zbornice neizogiben in neobhodno potreben.   Sultan je v
razpust baje že privolil. Mlndoturki pričakujejo razpust že v prihodnjih
<lneh.
Nabori.
Budimpešta, 10. januarja. V poetičnih krcgih se govori, da finančni minister rekrntnega kontingenta nc ho sedaj predložil, marveč še le po rešeni brambni reformi. Letošnji nabori se bodo tedaj vršili šele jeseni, najbrže šele septembra. Ker hoče nastopati avstrijska vlada konfnrm-iio, bodo avstrijski nabori najbrže tudi šele v jeseni.
Civilni adlatus B^nko.
Sarajevo, 10. januarja. Civilni adlatus Benko stopi prihodnji ted^n v pokoj. Njegov naslednik bo najbrže neki avstrijski visoki uradnik.
Zima.
\Ionakovo, 10. januarja. Na Bavarskem sneži in je huda burja, medlem ko je v "VViirttembergu treskalo in grmelo.
Požar v New Vorku. London,   10. januarja.   Iz Nevr ka poročajo, da je vihar onemogočil vsako rešilno   akcijo pri veli-:anskem   požaru   palače Equitable.
požaru je zgorelo tudi mnnoro zelo dragocenih stvari, med njimi me-are miHjardar.ia Harrimana. fcrn-jeleznic, zelo dragocena knjižni-ca in mnogo arhivov. Dve telefonski ali v bližini sta morale ustavi-ker so vse žice popokale. Da-stoje le še zunanji zidovi, ki gro-e, da se v kratkem podere jo. Dosege vilo žrtev še ni znano. Posebno krasno sliko je tvoril stolp »Sin-r Companije«,   ki je 200 m visok je bil videti v odsevu požara ka-- tilnik. Baje se je pri gasilskih delih ponesrečilo 6 gasilcev. Škodo ijo na 20 milijonov dolarjev. V erenu se nahajajo takozvani safe deposits in govore,   da je tam shra-:';] 500 milijonov dolarjev vred-popolnoma   varnih. Nekatere tke   so   morale   svoje delovanje ustaviti
m York, 10. januarja. Kata-ki je zadela Equitable, je ena jih,   ki jih pomni New York. >ančni   promet je skoro popolnoma tfljen in mislilo se je celo   na to, - zapreti borzo.   Mnogo velikib ki su imele   svoje depozite v ači E2quitable, je zaprtih. Težkoce rešilnem delu kaže zlasti dejstvo, a v c veh sproti zmrzovala. . r!a bo bile v jeklenih zaklad-pod t>alačo vse vrednosti, kar Llo v papirju, uničene. V tem tja znaš-i škoda   1500 milijonov \ i; v. Danes so se vršili general-• akcijskih družb, ki so imele j denar ral žen v Equitablu. Zbo-,i so se vršila   na   cesti in je i   tja    tudi    bančni ravnateij bla. Giblin, o katerem so mišjo p ffinil v plamenih, pa se na čudežen ntčin rešil. Med požari;       se odigravali strašni prizori. . robi so se prikazali trije možje, kakor   baklje in so skočili v no, kjr jih je reševalno n* >-p Lra'o pcpofn ma razbite. Koli se je pri požaru ponesrečilo, se sedaj še ne ve.   V posameznih
uradih je bilo takrat 60 ljudi ln je velika sreča, da je izbruhnil požar v času,   ko jo bila pa vsa v trgovskem
prometu. Poslopje je imelo 15 nadstropij in je bilo v njem 600 pisarju.
Kmečka pisarna narodno-napredna stranke
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki
je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbi nskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna ho poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke t Ljubljani, VVolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpola-gr> todi naprednim kmetskim županstvom.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica v Kranju.
V mesecu decembru 1911 je 432 stran vložilo 131.336 K 24 v, 307 strank dvignilo 100.310 K 81 v, 12 strankam    se   je   izplačalo posojil
24.200    K.    Stanje    hranilnih vlog
5,129.526 K 38 v, stanje hipotečuih posojil 3,320 945 K 87 v. Denarni promet 541.608 K 22 v.
Ze kratek čas.
— Če tako računam, koliko mc velja lovsko dovoljenje, orožni list, čevlji, patroni, lovci itd., vidim, da me stane vsak ustreljeni zajec petindvajset kron.
— Potem ste pa lahko veseli, da tako redkokdaj katerega ustrelite.
Sf ... *
Igralka: Gospod režiser — tako ne gre dalje! Na vsak način zahtevam, da igram v prihodnji novi igri naslovno vlogo.
Režiser: To Vam rad obljubim. Prihodnja igra, ki jo bomo igrali, ima naslov: »Stara Fregata«.
Redar zagleda na jablani polni
najlepših jabolk znanega potepuha.
— He. kaj pa delaš tam gor*?
— Ne zamerite, gospod stražnik, zgrešil sem pot.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstosleiusek.
Darila
Upravnistvu naših listov so poslali:
Za Ciril - Metodovo družbo«. G. Roman Sivka, previsni, mojster v Pulju, 31 K. nabral na ladji Nj. V. L. nadv. Prane Ferdinand« v veseli družbi slovenskih mornarjev (darovali so: Rajko Baihrnan in Roman Sivka po 3 K, Josip Štrukelj 4 K, Anton Lenarčič, T van Košmelj in Alojzij Lorber po 2 K, Rudolf Peric, Anton Kren, Ivan Jakobec, Marjo Cotič, Peter Gartner, Anton Obreza, P'ran Oerpnjak, Julij Ruhovina, Adam Dornbach, Jakob Pečenko, Ferdinand Reia in Istvan Mescaros po 1 K; Josip Matjašič, Anton Da-nen, Alojzij Ijokar in Gabrijel Fait po 60 vin.; Tvan Kralj 40 vin. in Avguštin Kocijančič 20 vin.); Josip Vel ka vrh, c. in kr. stotnik v Gradcu, 25 K, pošiljata v spomin na rajno mater A. in J. Velkavrh; Mihael Bregar, Maribor, 3 K 50 v; Janko Premrov, rač. nadsvetnik v Sarajevu, 21 K 60 v, nabral kot mesečne prispevke sarajevskih Slovencev in gostje enega samega omizja nabrali v gostilni pri »Briclju« v Štepanji vasi, 7 K. — Skupaj 88 K 10 vin.
Za »Domovino«. G. Koza Pelan v Ljubljani, 10 K, mesto venca na grob g. Cirmana v Št. Vidu in ga. Marija dr. Kokaljevo, predsednica »Odbora za snovanje podružnic slovenskega ženskega društva« 27 K, nabrala med članicami tega društva mesto venca na krsto pokojnega gosp. Pr. Cirmana v Št. Vidu. — Skupaj 37 kron.
Živeli nabiralci in darovalci!
« a s
Družba sv. Cirila   in   Metoda v
Ljubljani je imela meseca decembra 1911 sledeče prispevke:
f. Prispevki is nabiralnikov:
Podružnica Bazovica, i. s. gosp. društvo 2 K 40 vin.; Lipa 5 K 56 v.; Grgič 53 vin., Padrič 2 K 60 v., Gro-pada 3 K 30 v. Lipica 1 K 43 v. skupaj 15 K 82 vin.; hotel Austrija, 81.
Bistrica, 4 K; Kmle, 81. Bistrica, 7
kron; A. Germek, Sv. Ivan. i. ». Nar. dom 66 K 07 v; učit. krožek 62 K 73 vin., gosp. društvo 5 K 06 v, fin ban le K, Živie ld K 02 v, Brišček 23 K
21 v, Kolač 6 K 90 v, Kata na Vrbi 1 K 89 v, Furlani 3 K 62 v, skupaj 201 K 39 vin.; m. podružnica Maribor i. s. Nar. dom 17 K, Meden 5 K, Vrtnik 3 K, skupaj 25 K; podružnica Komen, i. s. A. Stare 14 K 28 v, Na-brgoj 98 vin., Sigmund 30 vin., Petelin 3 K 40 v, Komei 2 K 12 v, Adamič 5 K 56 v, Ravber 5 K 50 v, Ko-vačiČ 6 K 35 v, na veselici Ivan Grad
70 v, skupaj 39 K 19 vin.; O. Ploj, Črnomelj, 20 K; trnovsko župnišče, tn, 11 K; gost. Ukmar, Auber, 19 K; J. Pilgram, Volšperg, 2 K 52 v; podružnica Sodražica, i. s. Fajdiga 20 kron, Mibelič 1 K 30 v, Krže 1 K 70 vin., Drobnič 1 K 70, Lovšin 64 vin., Šega 1 K, skupaj 26 K 34 vin.; gost. pri Fajmoštru, tu, 19 K; gost. Novak, tu, 6 K -f- 70 v, skupaj 6 K 70 v; Trpine, tu, 60 v, pri Lipi, tu, 1 K 60 v; »Zlata kaplja«, tu, 3 K 47 -f 40 v =*s 3 K 87 v; pod »Gabrom«, tu 80 vin.; gost. Novak, tu, 3 K 50 v; Trpine, tu, 6 K 30 v; »Vinska klet«, tu, 1 K 20 vin.; pri »Levu«, tu 2 K 30 v; pri »Rusu«, tu, 11 K; kavarna »Avstrija«, tu, 6 K 60 v; hotel »Štrukelj«, tu, 60 v + 11 K, skupaj 11 K 60 v; pri »Malieu«, tu, 10 K 30 v; pri »Delcu«, tu, 80 v; »Novi svet«, tu, 7 K 40 v + 70 v, skupaj 8 K 10 v; V. Ogore-lec, Škofljica, 8 K 64 v; pri »Kovaču«, tu, 3 K 42 v; R. Goreč, V. Loka, 18 K 40 v; hotel »Radecki«, Tržič, 16 K 96 v; gost. lige, Faia, 3 K 82 v; gost. pri »Janezu«, tu 4 K; gost. »Juri,« tu, 3 K; gost. Perhavc. tu, 3 K
30 v -f- 90 vin, skupaj 4 K 20 v; podr. Devin, i. s. Ples 11 K 20 v, Kocman
1 K 02 v, Blažman 1 K 32, skupaj 13 K 54 v; podr. Žužemberk i. s. F. Pehani 19 K 03 v, J. Pehani 11 K 60 vin., J. Jerše 5 K I,. Kline 5 K 57 v, skupaj 41 K 20 v; F. Schmit, Št. Jernej, i. s. Recolj 31 K, Polanc 4 K, skupaj 35 K; pedr. Lokavec, i. s. Vidmar 2 K 14 v, Rebek 95 v; Bevk 14 vin., skupaj 3 K 23 vin.; J. Hude, Lokavec, 2 K; A. Pekove, D. Ležeče, 6 kron 70 vin.; gost. Thaler, Železniki, 6 K; kavarna »Central«, Gorica, 4 K 40 v; gost. »Fon«, Gorica, 3 K; dr. E. Dereani, Gorica, 3 K; J. Bizjak, Bočna, i. s. Žrnavc   17 K, Strmšek
2 K 71 v, Pirnat 3 K 73 v, skupaj 23 kron 44 v; neimenovana pisarna 30 kron 50 v; gost. »Conžek«, Šiška, 5 kron 60 v; B. Gselman, Makole, 5 K 40 v; H. Arko, Sevnica, 7 K 80 v; A. Brezovnik, Vojnik, 4 K 90 v; dr. F. Kunej, Št. Peter, 10 K 60 v; I. Kan-dare, 4 K 64 v, F. Trobej, Gornji grad, 80 K; ženska podružnica Ribnica i. s.: trgovec Picek 13 K, J. Klun, 8 K 41 v, Goderer, 2 K 20 v, C. Podboj, 12 K 90 v, posojilnica 1 K 80 v., P. Poljane 1 K 13 v, Arko 8 K 88 v, kav. Lovšin 3 K 20 v, M. Klun,
3 K 48 v, skupaj 55 K; F. Cehovin, Braniča, 10 K; podružnica Dovje (Mojstrana) i. s.: Smere 18 K 59 v, hotel »Triglav« 4 K 35 v, Zupan 15 K 60 v, Dovgan 6 K 62 v, Janša 2 K 27 v, skupaj 47 K 43 v; podružnica Šmartno ob Paki i. s.: Goričnik 3 K, Šteblovnik 4 K 44 v, I. Bizjak 4 K 78 v, A. Bizjak 11 K, skupaj 23 K
22 v; L. Svetec, Litija, i. s,: v pisarni
1 K 33 v, doma 3 K 98 v, skupaj 5 K
31 v; gostilna Crne, G. Vrtojba, 7 K (50 v; podružnica Cerkno L sv: J. Štravs 20 K, Jerman 7 K 53 v, P. Obi d 1 K 29 v, Kavčič 18 K, F. Obid 10 K 52 v, Makuc 1 K 74 v, Štravs
4 K 92 v, skupaj 46 K 18 v; podružnica Škocijan i. s.: Dur java 9 K, Zu-pet 7 K 50 v, Zaloker 4 K, skupaj 20 K 50 v; M. Amf, Sežana,   7 K
20 v; Iv. Bončina, Stari trg, 31 K; podružnica Vel. Lašče, i. s.: Pucelj
21 K 80 v, Somrak 25 K 20 v, Hočevar P. 3 K 60 v, Hočevar A. 7 K 80 v, Hočevar L. 2 K 60 v, Snpan 4 K 48 v, Gruden 4 K 40 v, Dolsak 5 K, Podboj 10 K 12 v, Mramor 3 K 20 skopaj K 88*20; dr.J.Hrašovec,Celje, 3 K; A. Hebat, Renče, 10 K; F. Jelene, Lokovca, i. s.: Klopcič 3 K 40 v, Bevc 6 K 15 v, skupaj 9 K 55 v; gostilničar Schener, Krško, 50 K 50 v, gostilničar Mnha. Lokev, 5 K; podružnica Ormož i. s.: Gomzi 2 K
71 v, kletarsko društvo 8 h, Kandrič 6 K 11 v, Veselic 8 K 6 v, skupaj 16 K 96 v; vinska klet, tu, 2 K 20 v; kavarna Leon, tu, 4 K 70 v; Beli Kranjec, tn, 3 K 10 v; Cotič, tu, 90 v; Ravnihar, tu, 80 v; »Pri sodčku«, tu,
8 K 80 v; Cinkole, tu, 5 K; »Pri Krofu«, tn, 2 K 54 v; Zlata Riba, tn, 2 K 50 v; Maček, tu, 1 K 60 v; Crni Orel, tn, 1 K 20 v; Matjan, tu, 3 K 40 v; Tenente, tu, 5 K 60 v; Cuzak, tu, 3 K 30 v; Tur k, tu, 5 K 20 v; Nar. dom, Celje, 10 K 59 v; podružnica Gaber je
2 K 4 v; podružnica pri Sv. Jakobu v Trstu 109 K; podružnica Trebnje i. s.: Springer 30 K 25 v, Žnidaršič
9 K 24 v, Pavlin 8 K 73 v. skupaj 48 K 22 v; moška podružnica Kamnik i. s.: Žirovnik 35 K, Fajdiga 1 K
3 v, Malovrh 7 K 20 v, Trpine 7 K* 30 v, Čitalnica 2 K 74 v, Štele 11 K 26 v, skupaj 64 K 53 v; mos. pndruž-niča Ptuj i. s.: Čitalnica 4 K 30 v, Mahorič 1 K, MurŠec 84 v, skupaj
■ 6 K 14 v; moška podružnica Št. Juri
ob Južni železnici i. s.: Vuga 5 K 85 vin., Breznik 3 K, K'ncl 3 K 3 v, Vrečko 82 v, Nendl 2 K, skupaj 14 K 1 v; I. Lssbaeher, Lnfiki trg, i. s.: V pivnici 8 K, Drolc 6 K 26 v. skupaj 14 K 26 v; F. Nemec, Nabrcžlna, 16 K 14 v; moška podružnica Celje i. s.: Narodni dom 5 K, Ploj 3 K, Skalna klet 2 K, Ravnihar 4 K, Krnšič 9 K 73 v, dr. Hrašovec 2 K 44 v, trafika v Narodnem domu 1 K 33 v, skupaj
27 K 50 v; podružnica Zagorje ob Savi 102 K; podružnica Senožeče i. s.: Mlakar 2 K 65 v, Zadnek 2 K 60 v, skupaj 5 K 25 v; gostilničar Beli vol, Celje, 12 K; moška podružnica Gornji grad i. s.: Šarba 24 K, na Sknrni 3 K, skupaj 27 K; m. podružnica Radovljica i. s.: Bastel 3 K 26 v, D-nič 14 K 50 v, Kunstelj 12 K 32 v, Lcctar 20 K 60 v, Homan 3 K 25 v; skupaj 53 K
93 v; podružnica Kobarid i. s.: Grun-tar 7 K 15 v, Juretič 23 K 44 v, Ur-bančič 13 K 45 v, Devetak 3 K, sku-kaj 47 K 4 v; podružnica Volčja draga i. s.: Bajt 4 K 43 v, Kodermac 3 K
28 v, Keber 48 v, Dobrave 3 v, skupaj 8 K 22 v; podružnica izvenakad., Gradec, 6 K 90 v; podružnica Škofja Loka 15 K 63 v; podružnica Kranjska gora i. s.: Slavec 11 K 10 v, Razor 8 K 60 v, Mangart 4 K 70 v, Ja-len 2 K40 v, skupaj 26 K 80 v; F. Ma-horčič, Sežana, 27 K; podružnica Lonjer i. s.: Kljuder 94 v, Frljuga 50 v, kons. društvo 2 K 16 v, Zupan
1 K 04 v, skupaj K 64 v; A. Krse-van, Gradišče, 4 K 78 v; podružnica Loški potok i. s.: Rus 48 K, Werli 25 K, Lavrič 18 K, skupaj 91 K; M. Rus, Grosuplje i. s.: Rus, doma, 13 K 20 v, Rus, kolodvor, 80 v. Hude 2 K 24 v, Valentinčič, 1 K 2 v. Koprive
2 K 72 v. skupaj 20 K 20 v; trafika I>olenc, tu, 2 K 10 v; gostilničar Novak, Štepanja vas, 2 K 83 v; A. Pogačnik, tn, 13 K 25 v; vinarna Kane, tu, 2 K 70 v; gostilničar Perne, Tržič, 9 K; A. Volk, Suhorje, 2 K 50 v; gostilna »Pri Žihru«, Blače, 4 K; M. Hmelj, Radeče, 6 K 60 v; M. Verli, Cerknica i. s.: Strgulc 2 K 7 v. Šega 1 K 13 v, V. Verli 1 K 66 v, Žumer
00 v, Tratnik 3 K 7 v, skupaj 8 K 53 v; gostilničar   Kališek, Fužine,
3 K, I. Kolenc, Ladje, 5 K 4 v; I. Mr-molja. Selo, 2 K; A. Sever, Semič, i. s.: Sepaher 4 K 82 v, Drganc 20 v, Zurc 83 v, skupaj 5 K 8 v; moška podružnica Idrija i. s. Gruden 3 K 91 v, pl. Premerstein 19 K, Crni Orel 10 K, Kavčič 30 K 20 v, Kobal 88 v. Božiček 10 K 20 v, Lipušček 2 K 21 v. Seljak 2 K, Šepetavee 3 K, Mikuž 18 K 62 v, Bačner 76 K, skupaj 100 K 78 v; trnovsko župnišče, tu, 11 K; moška podružnica Novo mesto i. s.: kavarna Central 13 K 15 v, Zgur 3 K10 v, Poula 17 K 10 v, Zurc 12 K, Rozman 25 K, Gačnik 8 K. Iv. Ferlič
1 K, L. Ferlič 3 K 30 v. Jakše 1 K
14 v, Zel jar 12 K 12 v, Tuček 20 K, gospa dr. Žitkova 10 K, skupaj 125 K 99 vinarjev.
H. Prispevki podružnic:
Kranjsko : Radovljica ž. 78 kron; Unec 40 K; Kropa, Kamna gorica, Podnart 21 K; Ljubljana šen-klavška-franči&kanska 26 K 60 v; Ledine 19 K 20 v; Škofja Loka 10 K 20 v + 7 K 10 v + 43 K, skupai 60 K 30 v; Idriia m. 57 K 80 v -f- 24 kron 86 v — 82 K 66 v; 2i žemberk 11 K; Nanos (Bakovlje) 20 K; Železniki 51 K; Dob 51 K 65 v; Ljubljana šentiakobska-trnovska m. 20 K 4- 1184 K = 1204 K; Ljubljana šentjakobska-trnovska ženska 52 K + 245 K 60 v == 297 K 60 v; Ljubljana šentpeterska ženska 107 K 50 vin.; II. Bistrica ž. 127 K 93 v; Ljubljana šentpeterska m. 131 K 30 v; Novo mesto ž. 200 K 72 v; Litija 40 kron; Trebnje 193 K 88 v; Zagorje 135 K: Senožeče 100 K; Radovljica m. 19 K; Idrija ž. 440 K 12 v; Kranjska dora 72 K; Novo mesto m. 179 kron; Ribnica m. 60 K; Jeseniška občina 66 K 20 v; Radeče 20 K; Planina 100 K; Sp. Šiška m. 135 K; Ljubljana, I. ljubljanska m. 300 K, skupaj 4390 K 66 v.
Štajersko : Vuzenica 70 K; Maribor m. 90 K + 13 K -= 102 K; Škofjavas 6 K 30 v -fi 12 K mm 18 K 30 v; Polenšak 25 K; Bočna 103 K; Ljutomer m. 8 K 50 v + 1 K 05 v = 9 K 55 v; Št. Peter 73 K 54 v; R ga-tec 75 K; Sv. Lovrenc 65 K; Gornji grad ž. 81 K 20 v; Št. Pavel-Prebold
15 K; Celje ž. 300 K -f 83 K asi 383 kron; Ormož. m. 37 K; Šmartno cb Paki 4 K 78 v; Ptuj ž. 126 K; Konjice 4 K 72 v + 37 K mm 41 K 72 v; Limbuš 55 K; Celje m. 130 K + 102 kroni 40 v «= 232 K 40 v; Gaber je 90 K; Ptuj m. 7 K; Sv. Lenart 80 K
f 2 K 50 v = 82 K 50 v; Ljutomer ž. 62 K 50 v;   Gornji grad m.   99 K
94 v; Gradec izvenakad.33K;Križevci 16 K; Središče 272 K 18 v; Slov. B;8trica 42 K; Šmarje pri Jelšah m. 50 K; Hrastnik 59 K 50 v, skupaj 2337 K 11 v.
Koroško : Blače 50 K.
Primorsko: Krmin 8 K; Selo 2 K 60 v; Tolmin m. 62 K; L> kavec 56 K 77 v: Podgora 200 K; t' ovan 1..7 K Dđ v: fae^Sft i 1 K; Ko-mtn 7 K 20 v; Š a j l 8M C v; • PfJ 1 K 76 v ' K 2° v 283 K  98 v;  Trst   \ H Sv. <Jakobn
1391 K; Trst, ž. 300 K; R henberk 80 K; Greta-Rojan 500 K; Gorica m. 300 K; Se/ana m. 210 K; Volja draga 42 K 4- 10 K 60 v — 52 K 60 v; Lonjer 119 K CO v; Vn'elea 200 K; Solkan 500 K; Devin 12 K 08 v; Sv. Ivrn 500 K; Ajdovščina m. 39 K + 30 K -f 38 K 20 v a* 101 K 20 r# skupaj 5124 K 65 v.
III. Prispevki Slovencev v Ameriki:
Podružnica New York štev. 25 50 K.
IV. Prispevki od družbenega blaga:
R. Valemvč, Trnovo, od Budeje-viškega akc. piva 97 K 50 v; A. Oset, Tolstivrh, od tolstovrške slatine 14 kron; V. Weixl, Maribor, od črnila 30 K; J, Pilnaček, Kral. Gradec, od toaletnega mila 300 K; A. E. Ska-berne, tu, od platna 200 K; Kolinska tovarna, od kave 900 K; J. Perdau, tu od vžigalic 1860 K, skupaj 3401 Krona 50 v.
V. Zbirke časopisov:
»Slovenski Narod«, tu 296 K 75 v in 236 K 16 v =» 532 K 91 v; »Narodni Listv«, Praga 10 K; skupaj 542 K 91 v.
VI. Prispevki za obrambeni sklad:
F. Papst, Celje 5 K + 5 K = 10 kron; M. Korber, Sevnica 40 K; J. Štefan, Zagreb DK + 60K-65K; Janko vitez Bleiweis Trsteniški, tu 5 K; J. Bregant, Maribor 3 K 33 v; dr. M. Cernič, Rudolf ovo 20 K; m. podr. Krško 160 K; R. MaharoviČ, Spljet 10 K; L. Cvetnič, tn 5 K; L. Pctovar, Ivanjkovci 5 K; M. in Lj. Novak, Gradec 8 K; H. Bavdek, tu 60 K; dr. J. Šavnik, Trst 5 K; neimenovan, iz Celja 100 K; dr. Fr. Ue&ič, tu 15 K; stalno omizje v restavraciji Vuga (Lojzika Šegula), Grobelno 20 K; Efem, Gradec 20 K; Iv. Strelec, Sv. Andraž 50 K; Ig. Cokl, Ko-strivniea 42 K; F. Marinč, Sv. Bol-fenk 40 K; omizje samcev, pri Zlati kaplji, tu 14 K 47 v; posojilnica Ormož 200 K; bralno društvo, Trebnjo 120 K; slov. omizje v Beljaku 50 K; ž. nodr. Ribnica 200 K; občina Središče 40 K; F. Deu, Tržič 40 K; F. Oset, Trbovlje 20 K; podr. Konjic« 4 K; občni zbor moške in žensko šentpeterske podr., tu 8 K 44 v; J, Možina, Ptuj 25 K; R. Osvald, Jesenice 20 K; M. Vošnjak, Gorica 200O kron; podružnica v Kranjski gori 25 kron; podr. Sv. Ivan 130 K 74 v; podružnica Vuzenica 100 K; posojilnica Rogatec 50 K; J. Kopitar, tu 50 kron.
VII. Razni prispevki:
Dr. Poček, tu kazenska poravnava O. M. 20 K; J. Kodermac, Savod-je v gost. Kodermac darovano 8 K; A. Hudovernik, tu, nabral nar. davka 21 K; dr. F. Ilešič, tu, za gosli D. Sinkoviča 5 K; socijalni odsek slov. štaj. učiteljev, Celje 39 K 02 v; neimenovana, tu 1 K; občina Ljubno 10 K; L. Šturmova, tu 200 K; dr. Jane, Postojna, iz neke kazenske poravnave 10 K; M. Podkrajšek, Ormož, nabrala 7 K 41 v; A. Poljšak, Žapuže 5 K; dr. J. Lavrenčič, tu ka«. poravnava 5 K; županstvo Slavina 20 K; Iv. CeleŠJiik, tu 100 K; K. Dolenc, Mddling 4 K; obitelj Pahernik, Vuhred, mesto venca + dr. Gorišku 20 K; R. Potočnik, Idrija, mesto venca t Ivanu Grudnu 30 K; Ivan Legat mL, Lesce, nabral v spomin t A. Gabrijelčiča 32 K; dr. G. Ser-nec, Ormož 5 K; krajni šolski svet Svibno 5 K; J. Budihna, Stranje, poravnava Št. - C. 20 K; češki krožek Osjak 15 K; trnovski Mohorjani, tu 1 K; A. Zeleznik, Št. Peter 5 K: Kamniški Sokol 5 K; posojilnica Metlika 20 K; dr. K. Janežič, Volo-ska, kaz. pora v. M. Š. 30 K; F. Kar-baš, Sv. Miklavž, nabral 2 K; D. Šinkovič, tu 5 K; A. Porekar, Hnm, nabrala od lovcev 3 K 40 v; občina Kamnik 50 K; A. Lajovic, Vrb odkup bož. voščil 2 K; društvo »Nada<. Gradec 108 K 28 v; Iv. Kodrič, Fram 4 K; dr. M. Papež, Idrija, zdravniški honorar 2 K; A. Bartoi, tu 10 K; P. Bartol, Travnik, mesto 4 v — 5 K; duhovnik iz Gorenjske gra 2 K.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. januarja: Katarina Jenko, delavčeva žena, 42 let, Rndeckega cesta 11.
Dne 9. januarja: VitonvH Ravni kar, nadpoštarjev sin, 5 let, Euior. ska cesta 8.
Dne 10. januarja: Bogoljub Kranjc, rejenec, 4 mesece, Sv. Flor lana ulica 9. — Margareta Florjan čič, zasebnica, 80 let, Zaloška cesta št. 1.
V deželni bolnici:
Dne 5. januarja: Kan Kaplja, lajn«*; 58 let. — Josip Koz.uc, dela vec, 25 let.
Dne 6. januarja: Pavel Mallv. zaelni'k, 73 let. — Elira'e'a Sko-p. c, nžitkarica, 67 let. — Jera Gor-jan<\ mestna uboga, 6S let.
:'! e 7. januarja: i ran Bergant *i C4 'et.
Dne 7. jv^irrji: Josininn Ver-derber, posesintkova sena, 39 let.
Poslano.
Proti telkočam prenavljanj* in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni »MoU-or Seldlitz prašek," ker vpliva na prenavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skadjica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. BfOLL, c in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tnohlanben S. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 22
Neroden človek ste, Vam pravijo ako se nrežete s kakšnim sedaj tako hvaljenih brilnih aparatov. Pa Vam je tudi prav. Zakaj ne poizkusite higienskega preparatu »Proč z britvijo!« v inozemstvu že 3 leta uvedenega s največjim uspehom. Zadostuje, da si obraz namažete in nato od m i jele in v 5 minutah ste brezhibno obriti. Poizkusne pošiljatve razpošilja Messerwegvertrieb<: na Dunaju, II., Sehollenhofgasse 5.
Zlata svetinja
Berolin, Pariz, Rim itd.
najboljše km
čistilo :a zalit
O. SITBL
Kemik dr. ing. Hirsch, 01 omu c. Ke-
mično-tehnična preiskava ie izpričala, da je „SeydlinM prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje.
iporoč amo
lilaktn ipin
J. Ciuha
Stari trg št. 1
Proti praha)em, lnskinam in izpadanja las
ff~luje najboljše prlinann
Tanm-cn nin Mtm
Z3. lase
katera   okreo&uje    lasiOće. odatranjui«
luske m preprečuje Izpadanje las.
I si**« ttnlea z nahodom I krono.
Raspoailja se t obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zsfogs vseh pre zkušetvh zdrav«!, med-c. rr IS, rr e"ici' a\ vin, dpecfjsii tat, najf neiesh parfumov, klrurgiiklh obvez, svežih m*reralnih vod itd.
Del lekarna Milana Uusteke
v Liubfjani Retleva usta št i.
poleg novozgrajenega Fran Joiefovega
iobli. mosta 17
V tei lekarni dobivalo zdravila rudi
člani bo niških blagajn iutne železnice, c  kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Ljubljani.
Kolesarji! jKotoristi!
Dovoljujem si vse gg. kolesarje in motoriste vljudno opozoriti, da, tako kot vsako zimsko sezono tudi letošnjo
v primerno te&periraii ii prati onjH zramoo
shrambo brezplačno.
Ako pa kolo ali motor potrebnle kakega popravila, prenovi en|a ali nadomestitve posameznih delov, se to izgotovi solidno In po plim. ceni.
Priporočajoč se za cenj. naročila beležim z odličnim spoštovanjem 46
Karel Čamernlk
specijalna trgovina a kolesi In posameznimi deli
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Rami gnili se i tm
ako se domislim 25 let nazaj. Kaj je človek moral takrat prestati, ako Je bil prehlajen. Potenje, čaj, sladkarije, kar mora človeku res pokvariti želodec, in kaj Še sicer drugega. In dandanes? Kup« si ftkatljico Fevevih pristnih sr> denskih mineralnih pastUj, jih ližeš kjerkoli že si in izgubil katar, da še sam ne veš kako. Sodenice so mala čudesa, ki se nikoli ne izneverijo. Skatljlca stane K 1*25, ne dajte si pa vsiliti ponaredeb
G en a ral no   zastopstvo   za   Avstro - Ogrsko: W. Th. Gnntzert, c. kr. dvorni založnik Dunaj V/11. Grosse Neugasse 17.
Borzna porodila.
LJnMfanalui
»Kreditna banka v Ljubljani41.
C rasni karti aaaajake senc 10. jaaaarja It 12.
ananas
91-40
94-70 91 30 90 50 932S 93 90
4% majeva renta . . . . 4*3*/, srebrna renta . . 4*avstr. kronska rente . . 4% ogr. „ „ . . 4f p kranjsko deželno posojilo 4*', k. o. čelke dež. banke .
SreSfee.
Srečke ti i. 1860 •/■   .  . .
tf  m •» nes. . . . .
«»ke......
„    zemeljske 1. Uda Je .
h m 11» >» •
„    ogrske hipotečne . .
„    dun. komunalne
„    avstr. kreditne .  . .
ljubljanske .... „ avstr. rdeč. križa . . m   egr.    ,, .
barJHka.....
turške . .
nelnles.
Ljubljanske kreditne banke .
Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . .
Južne železnice.....
Državne železnice ....
Alpine-Montan.....
CeJke sladkorne družbe . . Zivnostenske banke.   .  . .
Valute.
Cekini Marke
Franki
Lirt . RubIH.
91- 20 94-50 9110
90-30 9225
92- 90
434 — 606 — 295-—
295 — 275 50 247-50
505 — 508 — j 80 50 69 50 : 46 75 i 36-—j 246-50 j
46t> — ; 652 75 ! 346 25 !11— 1 730-25 i 88*50 ' 379 — 283-75
11 vi 7 ^ i 17-52* 95-45 ^4 8o 254--
446 —
618 — 307 — 301 -281 50 253 50 617 — 520 — 86 50 75 50 52 75 40 — 24750
472 —
65375 54/ 25 112 — 731 25
88950 383 — 284-75
11-40 117*72' 95-60
95 05 254-75
Žitne oene w Budimpešti.
Dne 10. januarja 1912. Termin.
Plenica za apni 1912 . . za 50 11*73 Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 19 90 Rž za april 1912. . . . za 50 kp 102.? Koru2a za maj 1912 . . za 50 kg 860 Oves za april 1912 .  .  .  za 50 kp  971 I
i i
lieteorolo$ično poročilo
Srednji zračit tlat St.Tt aa
Stanje a* 'ZT ! baro- ! «* *
metra *S
t mm   <— —
>
o J5
Nebo
9 ,2.pop. 733 4   —0*1   sr. svzh. oblačno
„    9.zv.   7340      4 0; si. zah.
10.    7. z].   732 ^      4 5  si. szah. dež
srednja včerajšnja temperatura —0-9". norm   —27^   Padavina v 24 urah 2 8 mm.
Pik
z o      i e
i en
!B pcceai
Kie.  pove u; ravn. |
: »S ov Naroda« : 130
I U
MILO!
ni
a
i
• poleg ležečim prostoren a skladitte, Prti
Jffesečna soba
tope meblirama 128
s posebnim vhodom ter je na ulico
WLW odda
v Sodnijski nlld štev. 4, 11. nadstr. desno.
Jfarodna knjigarna
v fjabljani
frdaiova »lica i\n. T.
k
i
m
1 1
i
l t
t f
priporoča
kanceliski p konceptni, dokumentni, ministrski pisemski, ovitni in kamni papir
Kasete s pisemskim papirjem
trgovske knjige
v vseh velikostih, crtane z eno aH z dvema kolonama, vezane ▼ papir, platno al« polusnje.
MJemalne knjižice po ™£nih Zalaoga šokih zvezkov in risank. Zavitke za nrade • vseh velikostih.
- Velika izber -
pisarniških potrebićln,
radirk,   kamenčkOT,   takile, sobic, crnila Itd.
JarVf ™ solc in umetnike.
- Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših.
fllbumi za slike in Dopisnice,
vezane v nlis ln v usnje
-foezilske knige. -
podobice za otroke. Česen okvirčki za razglednice j E
Sisahe leske, trikohiki, »alete. risalna ravila, tnSef coptJe.
Jfotcsi in tintnikl
I
!i
k
e1 i
s hrano se takoj odda.112
Naslov v opravništvu »Slov. Naroda«*
splošno trgovsko naobražen, z večletno prakso in znanjem slov. nemškega in italijanskega jezika, 100
išče mesta kot knjigovodja ali pis. vodja.
Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«.
Gospodična
samosiofna kuharica, 98
ki je zmožna voditi tudi sama gostilno,
želi primernega mesta.
Naslov pove uprav.  »Slov. Naroda«.
Len lokal
133
za prodajalno ali pisarno
se takof odda v nafem
na Sv. Petra cesti št. 27. Tam m tudi razprodaiajo
Lepi
dobri
ceni
so naši izdelki. 6 velefinib, popolnoma piat-nenih rjuh 150 >q0 cm vel. K 15-, iste 150220 cm vel. K 1050. Kos Krejearjeve ikanir.i. velefino beljene 20 m K 18-— 30 m sortiranih ostankov K IS*—. Vzorci samo najboljših tkanin za gospodinjstvo in opreme :----gratis in franko. ----
Tvornica platniss Bratje M\m. Dobruske. teško.
I ljubljansko uradniško gospodarsko društvo
vabi člane na
ki se bo vtšil po sklepu predzadnjega zbora
v sre^o, dne 17. Tamiarja 1912, ob 8 zvečer v sa'o^u restavracije pri,levu4 na Marije Terezije cesti.
DN E NI RED:
1 Sklepanje o ra^družbi društva
2 Ev^ntuelna   volitev likvidacij -k«»£a €>db«»ra. 123
V slučau nesklepčnosti se vrši dne 25. t. m. v istem lokalu, ob isti uri in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih članov.
Načelstvo.
Ceno posteljno perje
x poroča
12Q
Anton Polednak. Gradec. Marlabllferstr. lljl
(Jstaaovi;sno 1927.
SifP perje (', BolJJe psljeso , Belo perje m Siviapslpah . S-v pik
^eloapolpah .
:<el pik Lim*
H) ta
K -*7»
• rti
• «--
po Balnitfin
Postelja! koci       NK rN
Posteljai vsuvki       ,  m S- -
Blazinice m ■ S*— Pernice               » .
Rdeče (ronge) oacje . . 5—
Satiniste odeje        • 9 «'70
Svilaotoklotove odeje. . 8-70
Msdroei it nsrske trave . . 8*—
Ustanovljeno 1827.
Modreci iz itrika    od K Iz-—
ModrocJ Is afrika 3deL . » 18- -
Zimnice                 M .32* —
timnlce 3 delne      „ f> 40 —
Rjuhe brez liva        M tt ti
Pregrinjala posteljna „ „  4*—
Prevleke post e U ne    „ I*—
Prevleke za pernice „ Ir—
Cenik poaiel|aega perja, poaieljnin, parila ln ilmn gratis ln frankn.
Kavarna
se takoj odda v najem,
m
Ponudbe pod „Kavama" na uprav-::    ništvo »Slovenskega Naroda«.
Pozor!
Prodam nov mlin
na 5 tečajev, dobro idoč ter posestvo
z vsem gospodarskim poslopjem, ki obstoji iz lepega vrta, zidane hiše, mlina, obširnega hleva, svinjakov, kozolca vezanega ter kozolca samca z 10 branami. Poleg vrta velik ribnjak Posestvo obstoji iz travnikov, njiv in gozdov, skupaj 45 oralov. Vse leži pri Radovljici. Cena po dogovoru. Franc Drol, Vosče, posta Radovljica. 10-
Gimnazijski   učitelj podučuje
za inteligenčni izpit :: in gimnazijce. ::
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 107
V ME
Na najbolj živahni trgovski cesti v Gorici, Corso Giuseppe Verdi 35 stoječa moderna trgovinska ter stanovanjska hiša se bo 18. januarja 1912 ob 9. dop. pri okrajnem sodišču v Gorici, soba št. 9 dražbenim potom prodajala. Interesenti naj vprašanja pod šifro F. B. 109 naslavljajo na upravništvo „Slovenskega Naroda.". t2t;
J. Modic v Novi vasi pri Rakeku sprejme
učenca
iz boljše rodbine
v prodajalno z " '
133
Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem za ure, zlatnino in
srebrn i no, tudi po pošti prosto.
Za gg. ženine in
neveste na]ved] a isbira.
nasproti frančiškanske cerkve.
L
Založništvo
v Ljubljani
priporoča tri molstersMa dela svet. književnost
v slovenskem prevoda: EMILE ZOLA
POLOM
Roman iz vojske 1.1870 71. Preloiil Vladimir Levstik.
Osmerka, IX — 549 str
Cena: Bi oš. 5 K 60 v, eleg. vez. 6 K 80 vin.
V mogočnih barvah riše pisatelj krvavi bankerot Francije drugega cesarstva, razkriva vzroke poraza pn Sedanu in kaže z žarkim do-mol lubjem pot v boljšo bodočnost
Eno najboljših del m o j str a-naturali=ta
CHARLES DICKEHS
0L1VERIW1SL
Preložil Oton Zopanćfč.
Osmerka, 259 strani.
Broš. 5 K, eleg. vez. 6 K 20 vin.
Kakor je Dickens nailiubeznivejši romanopisec, tako je .Oliver Twist\ gen-Ijiva povest o sirot-: koven romanju : skozi trnje do sreče, njegov najljubeznji-vejši, najzanimivejši roman, polu krepkega, zdravega :r    humorja. ::
J. S. MACHAB
,\ Preložil V. M. Zalar. .\
Osmerka, 259 strani.
Cena: Broš. 3 K, eleg.   vez.   4 krone.
Zapiski pesnika, ki potaje s čutečim srcem po preteklosti In po sedanjosti ter evocira eno največjih tragedij
Človeštva; boj med krščanstvom in antiko-topla. plemenita knji. ft. ki se čita kakor .* pretresljiv roman...
sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica,
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajoč i mi se
101 vplačili.
„«1vAV1JA«
vzajemno zavarovalna banka v Pragi, lenti B S*,7SSjes*lC — laplaća— eaakeeaiae ta kaaltall|a z UMtO.803*!. Po velikosti druga vzajemna tavarovaloia saše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
------ Vsa
Zavaruje roslooja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoi in naikulantneje. Uživa najboljši sloves, kodei posluje.
ustanu
Dovoljuie iz Čistega dobička izdatno podporo v narodne m ooenoteonstne namene.
i
e
4477
4755
BU
10
* Sv. Fetra sesti 4T, L asdstr. se sprejme 124
učenko 5.
k Šivilji oblek.
•m             g z gospodarskim po-
1AATfffl slopiem, velikimi vln-
Ifll lil lili skimi kletmi in skla-
Mfl miril lil diSči,   pripravno za
Jlluillll vsako veleobrt v pred-
| VSVSi ■ v . mestju Ljubljane, :
s? pod zelo ugodnimi pogoji proda.109
ponudbe na : L. Tomsftić orej J. C*
3   Jnvančic, Spodn|s Siska, a
Učenca
sprejmem takoj 97
Jot Presfcer, trgovina z mešanim blagom
Sreče pri  Konjicah, 5ta|ersko.
Pristen dober
95
se dobi pri
L SEBEHIKU U Spol Sliki.
i
cela, popolnoma suha
po   1 m dolga.....K 11*—
za meter in po 24 col c......»    7"—
za meter se dobijo pri 4330
JOS. LORENZI, LJUBLJANA
Dunajska cesta št 44. Telefon št. 153.
I
Tapetnik
Oi*agotin Puc
pa, Marije Terezije cesta štev. 16
na dvorišču, levo 3856 ^e priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Velika izber zgotovljenih
s d.vanov s
ofomanov in modrocev.
" Najboljša in naj zdrave) ša ^mm~
barva§
za lase in hrcdo
je   dr. Drallea „NEBIL",  ki daje
sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah s navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo 4t. 1.
Poulične Šminke '« puder najfineje,
po zmernih* cenah.
ING.UHLlR
Skušnjave Tomaža Krmežljavčka
sveske veljale
M v
ai«Hiiur faaafaaala lUm|lfi:caJ?Ja.aa, I*Jl*ft>lJ
NARODNA TISKARNA				
		V LJUBLJANI	31	II
lili a H Al Bi	1 i 1	se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, računov, jedilnih listov, mrtvaških listov, kuvert, vizitnic itd. Istotam izhaja dnevnik »Slovenski Narod", tednik „Slovenski Dom" in mesečnik „Ljubljanski Zvon".	S	■ ■■■ ■ ■ - ■
I ■ ■ ■ JI		Telefon štev. 85      T^T^T      Telefon štev. 85. ▼		ai mM Bi
Največja slovenska hranilnica!
Prometa koncem leta 1911 614-5 milijonov kron-
v Ljubljani, v Prešernovi ulici štev. 3
Za vloge jamči rezervni zaklad : hranilnice : in mestna občina ljubljanska t vsem premoženjem in i vso davčno močjo.
Iikljnčena je vsaka špekulacija in izguba ot vloženega denarja, -vsa
Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% obrestim in najmanj 1 »V« amortizacije. Posoja tudi na menice in vrednostne papirje«
Skladišča
vinske kleti is drsaj erestevi
at Mlidi tatm i ujm 110
Ponudbe oa: L. Temnite, Se. Slsks. Lična« moderne opremljene
SOBA
v novi hiši. v najugodnejši legi ss oS*a S t. leovsatieam. Električna loč, kopalnica, eventualno tudi klavir na razpolago. Cena mesečno 40 K. Naslov pove upravništvo slovenskega Naroda'1. 01
L
boljša moč, se išče za preddelavca
ze neko zagrebško tvrdko.
Prednost imajo taki, ki govore hrvaški ali slovenski jezik in znajo deklice navaditi tega dela 99 Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in zahtevo place pod šifro 9,100** na uprav. »SIot. Naroda«.
AGA
popolnoma nova 89
se da takoj v najem.
Cena po dogovoru. Za ga je na jako obrtnem, lepem mestu.  Več pove
oskrbnlitvo PTaaiiijtarlevegi dvora v Mektaijab pri KssisUtji
3šce se posojilo
proti vračilu v enem letu in z zelo ugodnimi pogoji Varnost: vknjižba na prvem mesta obsežnih stavbišč okrog 37000 m*, od katerih je okrog 15000 m3 že odmenjenih za odkup po državni železnici; odkupnina se pred vsem porabi v odplačilo posojila. Po-sobno ugodna priložnost za stavben sk-podjetnike. 104 Ponudbe sprejema uprav. »Slov Naroda« pod znamko »Domačinu pomagaj doaačin!"
OTROCI PAPEŽA
Is stanaka zgodovtact h Spisal WM. ZEVACO. a
Velika asaerka. strani 4*2. — Ceaa broš. K 3*SS
Lahko in prijetno pisan roman iz časov laške renesanse, ki ima po bogastvu snovi in fas-cinujoči zanimivosti pripovedovanja le malo vrstnikov v svetovni literaturi. Trepetajoč razburjenja sledi bralec burnim usodam Ragastensa in lepe Primavere, ki se odigravajo v krvavi senci Borgijcev: papeža Aleksandra, njegovega sina Cezarja in hčere, zloglasne Lukreciie. Veren kolorit, zdrav humor in pestra mnogoličnost priporoča to knjigo vsem ljubiteljem živahnih, dramatično ::   ::   burnih zgodovinskih povesti    :: ::
Sofctva aa v ksflgaunat 4199
L. SCH WEHTNER J A
Ljubljanav Prešernova tal. 3.
■s debelo Is drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato salotoso *7
trgovino
z laliBteriiskiBi ie nek trst kra-mankim Magom in pleteninami.
354 Devodonallle
ia »se vrste blago m beija pota.
TiBraiaa zaloga toaniaib olaniinr.
trn* JMnlk.rjv
(Oti I li OKtSK II. 6.
Tehnični biro In stavbno podjetje
plinarn«) Isaelnjei RmIJ««* ommim Ste«. 26 (poln« plinara«)
Strokovna izvršitev : Vodovodi, električne : O^sEK^^CJ
vseh vrst načrtov, centrale, turbine, mlini, : Obisk strokovnih:
prevzetje zgradb,           Žage, opekarne, inženirjev na željo,
s tehnična mnenja. % s moderne apnenice.
Resljeva cesta Stav« SO
: Jeton, žetezobeton,: mostove, strope, dvorane, zaziBke turbin.
3306
8UD
63
LQ7FU
^^1/..$+08C
24
Priporočamo naSim s  gospodinjam ~ i
i
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske *
tovarne v Ljubljani
Proč z britvijo!
— Higiensko britje — brez britve, brez aparata. Namažes se, se umiješ in si v 5 minutah brezhibno obrit Ne moreš . se urezati, ne kaj nalesti; brez pekočin po britju. Ogrski ! h Min milili H!!! 11 preparat »Prvič z britvijo« je zajamčeno neškodljiv in stoji
*i ****** AVnfc/Ji pod stalno kontrolo sodnega kemika drja G. Bischoffa v Berlinu. Edini oblastveno preizkusen brilnl aparat. Velika Škatija z okoli 50kratno rabo proti vpošiljatvi K 3*50 ali po povzetju (50 vinarjev). Vse garniturne pritikline K 1 —.
Razpefevališče „fllesser vegl" Snuj II. Schollerho/jasse 5, fiti. V.
Premnogo zdrav, izpričeval. Na tisoče prizaalnih pisem. V inozemstva te 31, z velikim aspehom uvedeno.
K tema potrebno pripravo podeljuje uspešno podpisani aavod, pri katerem se prično ▼ to svrho 15. januarja 1. 1912 posebni učni te-
Čaji. — Pojasnila daje 3850
Prvi zagrebški vojaško pripravljalni zavod (Zagreb, Kuko viceva ul. 15).
Radi inventure
prodaja
o smaSe tU" — Iffin. Mi trsH5
vse izgotovifene obleke za gospode in dečke ter konfekcllo za dame in deklice
pod globoko reducirano ceno.
O. Bernatovič.
72
C. kr. priv.
občna zavarovaln
Assicurazioni Generali
Ustanovljena leta 1831.
Jamstveni zakladi znašajo nad 392 milijon
ica
v Trstu
o v kron. "9m
Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka za življenje.
Vložilo se je ponudb . . . 23l zavarovano vsoto . . . ^zgotovljenih polic je bilo . ?.zl zavarovano vsoto . . . Naznanjene škode znašajo.
meseca decembra 191 J
229? K 19,5 i 3 «69 80 2100
K 17,537.898 38 K (>82.o6413
od jamar a 1911
24146 K 196,9 1.198*67
21289 K 170,910.905-07 K 9,725.202*85
nton
a|ec
umetni in trgovski vrtnar
Mzroii si. tj i. 9h':Bstro. da si naaija n;igov
cvetlični salon
Pod Trančo. 48
Kol' zala a sni mu.
izdeiovaoe šopov, mm, trakov iti
Okusno delo -n » m e r -n ' renc Znnanfa naročila točne.
J. Zamljen
oevlJsMld smelster
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdelale tudi prave gorske ta tolovadsko čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera i"^ poslan Čevelj. 245
sSaoiiiim čama hi pcipocoča /c naf/ttic/Sčjckr ofluza
c7ca Skof-^anefc
JO
&cc   c/ z a n c o.
£>aint f{(o6ufii vccno ptt-pia v//cnt. c/afio fuci ve?i<t o ttaficvi in taznc cvctfice .*.   Šotna *&jo4\>uffer*t.
M a
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima ▼ zalogi
iifliira in mapi
„Adrija"
lijeno Koncesronir3i?a Mim strap
Se.enbur jeva ulica št. 5.
Temnica na razpolago
Zunanja   naročila   z   obratno pošto Zahtevaite cenike!
o
jm
Cev
3
f4
3
I
c3
HA O
I)
o
S N «
>N
O C
»o
t
JI
©
•I
(S n
o
(M
o
•o
C
s
K
"O
o o.
PAT
vseh dežela izposluje inženir 20 Uiaa, oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahtlf erstrasse it. 37.
Potnik Srečko, Ljublana. Slomškova ulica 27
Mlii sadnih vonjav in izdelovanji! naravnih
««3 priporoča:
„Sadni grog" i..bomo brezalkoholno zgoscavo. :: ~ :: :: x x „Sadili grog11 je prijetne vonjave, i zbornega okusa. :: :: :: :: :: „Sadni grog" je ^orka zimska pijača. r:   ::   :: ::
„Sadnl grog" je vir novih dohodkov za gostilne, kavarne, kons. društva. „Sadili grog11 obstoji delno iz naravnih sadnih sokov, delno iz finih vonjav. „Sadnl grog" je idealna pijača za mladino in odrasle.   ::   ::    :'. r. „Sadni grog"      uživa pri svatbah, rodbinskih večerih itd.       ::   :: :i „Sadni grog11 stane 1 K t. j. 25 porcij K 280, pri večjem odjemu znaten pop.
Polil 58 leiie liubii
posnete lotogratične slike
44
134
lev in „živa slika alegorija
so naprodaj pri fotografu
L. Krema, Ljubljana
Franc Jožefova cesta štev. 3« ::
m m m
I
i
S
Nekdaj
se je rabila mast, čebula, razne dišave drugo, če se je hotelo napraviti okusno in dobro mesno jed in na koncu se je jed še mnogokrat, kljub velikem« trudu, pokvarita.
se pa vzame meso in Včrtejev „gnljažev prida tek* in se stem pripravlja najokusnejša jedila brez raznih pridatkov, brez masti, brez čebule, brez vsakega truda, neverjetno ceno, in je vsako ponesrečenje popolnoma izključeno.
i
s
■
125 -
„Verteiev pristal ogrski gnHalev prldttek" daje najokusnejša jedila, kakor guijaž, perkelt, piščanec v papriki. Krompirjev guljaš brez mesa, riba v papriki, guljaš z zeljem i. t. d. v najkrajšem času, na zelo udoben, cen način. — Vporabljeno in pohvaljeno od stotisočih. Od c kr. splošnega pre skovalnega zavoda na Dunaju preiskano. En košček, ki zadostuje za l kg mesa, oziroma 2 kg krompirja, zelja, fižola in drugega sočivja, 20* vinarjev. Dobi se povsod. Prisno samo z „VČBTES". Edini izdelovatelj:
Tvornica sa Jedila Vertea a Co., Lngoa it 401 fjaina Ogrska.)
iHufii ..naslovna Rnjljo 1912" m mesto Ljubljano ^si\
5  45 po uradnih virih najboljše sestavljena« obenem 1
I celoten stmoisM Izkoz h eoiHnck mtakolirnelk Mrlk le ebnsth oirto« v LMM I
v;
Cena K 4"—.
5
Založništvo: Ig. pl. Kleinmayr a Fed. Bamberg v Ljubljani,
Cena K A1
Ijialnlaa is tlak »Narodna tlakarne«.
36
3402
D:^
JM
98
6319
84
2