299. Številka. Ljubljana, v soboto 31. decembra. XXV. leto, 1892 Uhaja wak dan iveier, uumli aedelje in praanike, tor velja po polti prejemati sa kfltro-ogenke dežele ca lee leto lft gld., sa pol let« H gld., ia četrt leta 4 gld., sa Jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea potiljanja na dom ta vse leto 13 glđ., sa oetrt lata 3 gld. 80 kr., aa jeden mosec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 ki, na mesec, po 80 kr. ta četrt leta. —- Za taje detel« toliko več, kolikor poštnina anala. Zaroinanila plačuje se od fletiriatopne petit, vrste po 6 kr., 6e ee osnanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., oe te dvakrat, in po 4 kr., c« ae trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ee iavole frankirati. — Rokopisi ee ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvoje na Kongresnem trgu it. 12. Opravnifttva naj ie blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. J. ves administrativne atvan. Vabilo na naroibo. Nlavao p. n. občinstvo aljndno vabimo iim dot* nsročbo, stare gospode naročnike p«, ka-terlm Je potekel« keneem meseca oaroonlna, prosimo, da Jo o pravem čattu ponove, da poel-IJam|e ae preneha ln da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja na ljubljanske naročnike bres pošilja* a|a aa dem t Vse leto * . . gld. !»•— j Četrt leta . . »Id. »•»© Pol leta ... „ 6*50| Jeden mesec. ,, l-io Ka pošiljanje na dom ne računa lO kr. na mesec, SO kr. na četrt leta. S pošiljanjem po po i ti veljat Vae leto . . . gld. IS*— | Četrt leta . . . gld. 4* — Pol leta ... „ 8*— I Jeden mesec . 1-4« 0bV~ Naročaje ne lahko a vsakim dnevom, a h kratn ae mora poslati tndl naročnina, drugače ae ue oslramo na dotično naroČilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Slovenci v mlnolem letu. V Ljubljani, 31. decembra. Takisto, kakor posamniki, morajo tudi narodi koncem vsakega leta napraviti neke vrate bilanco o svojih političnih in kulturnih pridobitvah ali izgubab, da dobe jasen pregled o svojem položaju. Nam Slovencem je to toliko bolj potrebno, ker smo majhen narod, čigar eksistenca ni tako brezdvomno zagotovljena, kakor mnogoštevilnim in imovžtim plemenom, ker je za nas že hud udarec to, kar drugi narodi jedva čutijo. Če pogledamo Slovenci na minolo leto, na to, kar smo v tej dobi doživeli veselega in tužnega, če primerjamo svoje narodnostne in politične pridobitve izgubam, bi nas skoro prešinil neki moreči pesimizem za bodočnost, ueka obupnost, da navzlic pravičnosti in poštenosti stremljenja ne dosežemo nikdar svojega smotra. Slovenci gotovo nismo razvajen in mehkužen narod; vsa naša preteklost ni diugega, kakor ue-dogledna vrsta krivic in nasilstev, sedanjost pa se od nje razlikuje skoro le v tem, da je borno za-odeta v plašč zakonitosti. Ueka begočih let odnesla nam je mnogo lepih nadej, izkušnja nam je uničila obilo zlatih upov in le ker amo žilavi, trezni in neplašljivi, nismo odložili orožja, ampak ga sučemo z mladeniškim pogumom. V političnem pogleda je bilo minolo leto kaj žalostno, tako, kakor morda malokatero, odkar zagovarjamo svoje pravice na podlagi pisanih zakonov in ne slonimo več samo Da prirodnem pravu. Osrednja vlada se nam sicer ni kazala naravnost sovražno, zato pa je na tajnem in skrito izvrSevala stari program avstrijskih vlad, centralizacijo in germanizacijo, in s tem obujala v nas skrajno nezaupnost, katere ni moči utajiti. Kar desna roka da, tega ni vedeti levi — po tem načelu postopala je vlada napram Slovencem ; ako nam je danes storila kako uslugo, nam vrgla kako drobtinico, odškodila je jutri za to naše nasprotnike dvakrat in trikrat in tako uzdržala in okrepila njih nenaravno pozicijo. Poklicani zastopniki našega naroda, državni poslanci, so navzlic temu podpirali vlado s požrtvovalnostjo in z uprav mučeni-škim ssmozatajevanjem, a vlada je narodu našemu malo reelne hvale vedela za to zvesto podpiranje. Konečno razrušilo se je tudi jedinstvo mej poslanci, in razdružili so se v dva samostojna tabora, katera hodita vsak po svojih potih. Oglejmo si sedaj raimere v poBamnih slovenskih deželah. Središče vsega naroda je kronovina Kranjska, a ta ni v preteklem letu napredovala, vsaj v političnem oziru ne. Nemška stranka na Kranjskem jela se je v minolem letu probujati iz mrtvaškega sna in našla krepko podporo pri vladi. Vladni sistem ostal je navidezno tisti, kakor je bil prej, a njega nositelj, deželni predsednik baron "VVmkler, moral se je umakniti bolj prononcirani sili, na katero gleda kranjsko nemštvo z največjim zaupanjem. Posledice te premembe se vidijo in čutijo v vseh strokah javnega življenja. Slovenščina se z novo močjo sili iz uradov, tako sodnih, kakor političnih; v deželo prihajajo tujci v vedno večjem številu, in to tujci, nezmožni našega jezika in neprijazni našim narodnim težnjam, in ti tujci zasedajo vsa boljša in važnejša mesta. Tudi slovensko Šolstvo ni napredovalo, in kakor v vsem javnem življenju, tako je tudi pri šolstvu vsako mirovanje že nazadovanje. Slovenska nižja gimnazija še vedno ni izpolnjena, na realki še vedno ni slovenskih paralelk, Kranjska gimnazija je še vedno le brumna želja. Posebno značilno je tudi to, da sili nemščina že v občinske urade, da se branijo samoslovenski javni napisi v Ljubljani in protežlrajo tisti dvomljivi elementi, kateri se vedno po vetru ravnajo. V materijelnem oziru navesti je mej pridobitvami Dolenjsko železnico, katera se je začela graditi, a zasluga za to gre vladi le v najmanjši meri, in pa ustanovitev Cerkniškega okrajnega sodišča; vse druge obljube, kakor železnica čez Loko v Divačo, osušeoje Ljubljanskega barja, razne prepo-trebne javne zgradbe, vse to je ostalo na papirji. Še slabše, kakor na Kranjskem, pa je v drugih kronovinah, kjer slovenski živelj ne samo da ni napredoval, ampak celo nazadoval. V zeleni Štajerski združili so se vladni krogi z narodnimi našimi nasprotniki na vkupni boj zoper nas. Obljubljenih paralelk na Celjski gimnaziji še vedno ni, na Mariborski gimnaziji se delajo slovenskim dijakom nečuvene ovire, po mestih in trgih se snujejo samonemške ljudske šole, v uradih pa se ministerske naredbe o jezikovni ravnopravnosti krše na uprav frivolen način. V istem duhu, kakor državni faktorji, delujejo tudi deželni. Povsod se Slovenec pritiska ob zid. še hujši boj bijejo naši rojaki onkraj Karavank. S težko silo bo si priborili nekoliko slovenskih ljudskih šol, o popolni ravnopravnosti pa nI ne duha ne sluha. V uradih m*človeka, zmožnega slovenskega jezika, vse narodno gihaujd pa zadeva ob toliko in tako srdito nanprotetvo, da temu ni primere v vsem civilizovanem svetu. Res je vlada zaukazala, da morata Celovški in Celjski magistrat reševati slovenske uloge v slovenskem jeziku, a to ni v nikuki primeri s počenjaujem vladnih in za-sobnib faktorjev zoper nas. Nič boljše ni na Primorskem. Tudi tam delujeta vlada in lahonstvo v najlepši slogi zoper Slovane. Jezikovna ravnopravnost je na Primorskem ironija, na vseh važnih mestih sede* nasprotniki naši, sloveiihkih ljudskih šol in slovenskih paralelk ni niti v Gorici, niti v Trstu, hrvatske gimnazije še sedaj ni, materijelno se ni Primorju čisto nič pomagalo, zato pa so bili odstranjeni zaslužni možje, kakor Spinčie, samo zato, ker se niso sukali tako, kakor jim je bilo ukazano. Taksna je naša politična bilanca z ozirom na vlado. Mirovanje ali pa nazadovanje, a nikjer reelue pridobitve! Kar nam je vlada v tem letu dala, tega LISTEK. Mrtveci I. 1892. Če se življenje človeško imenuje nepretrgan boj, je dvojno opravičeno, ako imenujemo krut boj živ-lienje zaveduega slovenskega rodoljuba. Koliko britkih trenotkov prizadene vsakemu narodnemu borilcu žalostua osoda trpina, ki mu je ime narod slovenski! Koliko izbornih uaši i mož vzela nam je neizprosna smrt v cvetu ujih let prezgodaj iz naše srede, kjer bi jih tuko silno potrebovali! UeČi smemo, da marsikateri bi še bival mej uami, da ni posvetil vseh svojih sil narodu svojemu in tako prezgodaj podlegel v napornem boji za napredek svojega uaroda. Ce se spominjamo torej danes na tem mestu boriteljev in boriteljic za boljšo bodočnost slovenskega naroda, in sploh sinov in hčera slovenske matere, ki so nas zapustili v teku minulega leta, izpolnjujemo le sveto svojo doižiiost po starem običaji. Koj prvi mesec letu zapustil nas je (26. jan.) za vekomaj po dolgi, mučni bolezni bivši urednik na* fiemu listu lan Ž dežnika r. Ko je koncem I. 1801., že sam ua smrtni postelji, s tresočo se roko zbiral za poslednji svoj Bpis umrle minulega leta, puč morda ni mislil, da bode skoro tudi njega krila hladua zemljica. V Ljubljani umrli so dalje: Josip Bar tel, meščan in oče znani narodni rodbini, A. Perdan, c. kr. živinozdravnik, Jak. Sušnik, upokojeni župni administrator, v GrOriol gospa Dulscheinova, tašča dež. posl. dr. BojČa ; v Blagovici Tom. Novak, bivši župan. Moža slovenskega rodu bila sta geueral Aut. pl. Valenčič, umrl v Gradci, m Josip E k e I, bivši okrajni glavar v Novem mestu. Mesec februvurij vzel nam je blagega moža dr. Frana Grossa (8), ki je v Idriji zapustil svet. Pokojnikove zasluge posebno za pravuištvo in slov. petje ocenili smo obširno ob svojem času. Bil je Ptar 41 let. V Trstu umrl je (14.) Fran Cegnar, vpokojeni poštni nadkontrolor, pisatelj in pesnik slovenski. Zasluge pokojnika za slovensko slovstvo in za vzbujo narodnega življenja v Tržaški okolici so dobro znane. V Ljubljani zapustil nas je (22.) Peregriu Kaj zel, odličen narodnjak, mestni odbornik, v svojih letih priljubljen igralec „Drarn. društva". Dalje so umrli v Ljubljani Peter Bud na r, poštni olicijal, vrl rodoljub in dober pevec, Jakob Lučk man, c. kr. računski svetnik, sorodnik odličnih narodnih rodbin, Mat. Turna, meščan in čevljarski mojster. Drugod umrli so: v Trstu dr. Ivan Lozar, umirovljeni gimu. ravnatelj, nekaj let tudi okoličanski poslanec; Ant. Rozman, učitelj v Žab-uici pri Kranji, vrl učitelj in iskren rodoljub; Kar. Dej a k, dež. sodnije svetnik v Trstu; Ant. Domi-celj, vpokojeni duhovnik v Št. Petru pri Gorici, iskren rudoljub in Slovan; J. Legat, posestnik in trgovec v Lescah; Josip Urbančič, trgovec v Trstu, odbornik „Del. podp. društva"; Ferd. Stau-dacher, častni kanonik in gimn. katehet v pokoji v TrBtu j gospa Jerica GrehenČeva, vrla rodo-Ijubkinja v Velikih Laščah. V tujini umrl je Ivan Sterbenc, topničaraki podpolkovnik v Komorna, izboren strokovni pisatelj. V marcu vzela je nemila osoda iz naše srede uzornega rodoljuba Antona Kneza, člana ob*eapoštovane rodbine, UBlauovuika in odbornika „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice" iu čitalnice v Šiški, neumornega upravnega odbornika „Narodne tiskarne", za katero ni je pridobil izrednih zaslug. Najlepši in trajen spomenik postavil ai je s svojo oporoko. V Ljubljani so umrli dalje: Ana Druško- nam že več ni mogla odreči, a še to je primeroma jako malenkostno in nezoatoo. Kar pa je pri vsem tem najbolj žalostno, je to, da je nastal v domačem taboru bratomoren boj na življenje in smrt, ki je zrušil najtrdnejšo oviro nasprotnikom, našo narodno organizacijo. Kot leto, v katerem se je vršil v Ljubljani prvi slovenski katoliški shod, ostane I. 1892. narodu slovenskemu v nepozabnem spominu. Na tem shodu, na katerem je bil zastopan velik del slovenske duhovščine, proklamiral se je pod vodstvom škofov narodnostni indiferentizem za rešilno dogmo; tu bo se blatili zaslužni rodoljubi, tu so se napadala prezoamenita društva, tu so se proglašale teorije, katere bi prouzročile, da se uveljavijo, neizogibni narodni pogin. — Proti temu počenjanju zaslepljenih fanatikov uprl se je ves razsodni del naroda, posvetni in duhovski, in se mu zoperstavlja z neomaliljivo silo, ker gre tu za najvitalnejše narodne interese. Ta boj je sicer še omejen na Kranjsko in Primorsko, a bije se tako srditu, da bi mogel oškoditi ugled ne samo duhovščine, ampak sploh katoliške cerkve in roditi prenevarno, protiversko gibanje. V znamenji boja na dve strani, zoper odkrite in prikrite, tuje in domače nasprotnike stopamo v novo leto 1893. Veselega srca ne, a neustrašeno nadaljevala bo zavedna inteligencija slovenska ta usiljeni jej boj. Zvezda - vodnica bo nam slej ko prej trdna zavest o pravičnosti naše stvari in neomahljiva vera v srečno bodočnost milega našega naroda, katerega jači in krčpi Bog tudi v novem letu ! Politični razgled. ftolraiijie dežele. V Ljubljani, 31. decembra Bodoča večina. Vladni program zaodet je še vedno z neko skrivnostno temo; razširjajo se sicer razni glasi o njega določbah, toda gotovega ne ve nibče nič povedati. Cesar je ba;e že odobril program, tako, da se lahko začno pogajauja s strankami vsak bip. Zanimivo in poučno je, kako sodijo to Bituvacijo glasila intere-siranih strank. „Kouservative Korrespondenz", trobilo Hohenvvartovega kluba, piše: Najprej se bodo vršila posebna pogajanja z voditelji posamnih strank, katerim bodo sledila vkupna pogajauja, a šele po novem letu. Ako bi levica delala neopravičene težave, pojasni se ji stališče kategorično. PoBledica bi bil razpust državnega zbora, vsled česar bi levica pri novih volitvah izgubila vsaj 25 mandatov. Konservativci se drže odločno in samosvestoo; sosebno katoliško-kouservativna skupina se ue misli odpovedati nobenemu principijelnemu vprašanju. — 1'dIiski listi zagovarjajo večinoma vladni program, a priporočajo poljskim poslancem, naj za svoj ustop v novo večino zahtevajo primernih koncesij, mej drugimi tudi uzakonitev veljave poljskega jezika na Gališkem. — Bolj positivne tirjatve stavljaju levičarji. Lažiliberalni listi zahtevajo garancij za to, da vlada ne bo odnehala od svojih obljub in zavo-žila v nov tir, te garancije pa je dobiti le če se primerno premeni sedanje ministerstvo, ker le moč ovirati vse, kar komu ni všeč, le to je reanična garancija. Važnejši kakor program so možje, kateri ga imajo realizirati, zato ne more levica pristopiti vladi, če nima označenih jamstev. — To je torej pogoj, katerega stavlja jo levičarji za svoj pristop novi večini. Poljaki in konservativci doslej še niso imeli prilike izreči svojega mnenja, pač pa je ofici-jozni „Wiener Tagblatt" pojasnil vladno stališče v tem pogledu. Ta list pravi, da sedaj razmere Še vič in Andrej Druškovič, oče in mati znani rodoljubni rodbini ; J. Hafner, pristav drž. železnice, 26 let; star Fran Orešek, trgovec, vrl narodnjak; J. Omejec, poštni uradnik. V Novem mestu umrl je prof. Val. Ambruš, v 45 letu, vrl narodnjak, ki je muogo neprilik imel zaradi tega ; v Gradci Ivan Vičič, nadinženir v pokoji, dober narodnjak; v Ložah nad Vipavo mladi graščak Juh. Mayr ; v Metliki umrla je iskrena rodoljub-kinja Amalija Štajer; soproga rodoljubu notarju Fr. Štajerju, v cvetu let; v Litiji vrl narodnjak Lovro Tura, svak našega posl. Svetca; v Veliki Loki na Dolenjskem Janez G lih a, odločen narodnjak; v Lokvici umirovljeni oskrbnik Martin S u k I je, oče drž. posl. prof. Šukljeju; v Idriji Jurij Tavčar, znan cerkven slikar. V aprilu preselili so se v boljšo bodočnost: Franjo Tisa I, faktor dež. tiskarne v Sarajevu, iz Št. Vida nad Ljubljano; Ant. Milač, poštni oftcijal v Moravski Ostrovi, odličen slovenski rodoljub; Kar. Čude rman, c. kr. stotnik v Pulji, zvest sin naroda; Miha Bizjak, znani sadjerejec v Teharjih ; rodoljubna gospa Ana U o m a d, v Škof j i Loki; Iv. F a j-diga, c. kr. stotnik v Ljubljani; Marija Novak, niso tako zrele, da bi bilo misliti na rešitev raznih personalnih vprašanj; sčasoma se to gotovo zgodi, a sedaj so vladni krogi takim garancijam bolj odklonjeni, nego kdaj poprej. To je precej jasno povedano in če levičarji ne bodo odnehali od svoje tirjatve, utegne res priti do raspusta državnega zbora. Dežel no zbor,h/ca volitev v JPlmnu. Predvčerajšnjim vršila se je v Plznu deželno-z bora k a volitev, kateri ni odreči simptomatičnega pomena. Volilska borba je bila strastna. Oficijelni kandidat mladočeike stranke, predsednik Plzenske trgovinske zbornice Henrik Helm, dobil je vsega vkupe 553 glasov, protikandidat njegov, realist Schvvarz pa 1420 glasov. To je prva volitev, pri kateri so si nasprotovali Mladočehi in realisti, in ravno to je karakteristično za češke razmere. Poljaki katoliški shod. V kratkem se vrši v Krakovu katoliški shod za Gališko. Poljski katoliki, dobro vedoč, da bi izgubili vso veljavo in ves ugled, če bi jeli rušiti in razdirati narodno organizacijo, sestavili so za svoj shod program, čigar glavne točke so: Pospeševanje katoliških kmetijskih zadrug, ustanovljenje trgovin po vaseh, kjer ni katoliških trgovcev, prireditev romarskega potovanja v Rim o priliki petdesetletnega škofovskega jubileja papeževega. Ha«mere na Ogerakem. Budimpeštanski „Neinzet" pravi z ozirora na govorico o pogaianjih mej vlado in rimsko kurijo, da niti uzroka ni za taka pogajanja. Kar namerava vlada storiti glede cerkvenopolttičnih vprašanj, se ne tiče niti cerkve kot take, niti katerekoli katoliške dogme, torej tuv'i ni treba pridobiti v to privoljenja kurije, ker sme v tem pogledu država ukreniti kar in kakor hoče. — Zadnji čas razuesel se je glas, da je država v svoje namene porabila nekoliko milijonov gold., kateri so bili last verskega zaklada. Vlada in tudi cerkveni krogi so temu ugovarjali, a nekoliko resnice je vender na tem. Verski zaklad se je faktično zmanjšal za več milijonov in kardinal Havuald je prav zadnje leto svojega življenja pripravljal se, da toži vlado za svoto 4 milijonov gld , vzetih iz verskega fonda. Gotovo je toliko, da oger-ski verski zaklad že dolgo let ni redno in dobro upravljal, največ pa ga je oškodil pokojni naučni minister Trefort, ker je porabljal za razne stavbe velikanskih svot in je jemal iz zaklada. — Vprašanje o poslaniških dijetab še vedno ni rešeno. Vlada je nasvetovala, naj se da poslancem na leto 2000 gld., ti pa zahtevajo, energično, kakor znajo tirjati Mad-jari, kadar gre za njihov žep, po 240O gld. in ker ne marajo odnehati, udati se bo morala vlada. 1'iianJSe države. Nemika vojaška predloga. Nemška vlada dela z vsem mogočim naporom na to, da bi rešila vojaško predlogo in pridobila zanjo narodne zastopnike. Vladni listi obdelujejo javno mnenje na nečuven način in hujskajo z odkritim cinizmom zoper nasprotnike vojaške predloge; vlada sama se ne plaši nobenega sredstva, da bi uplivala na poslance in je priailila glasovati za nje predlogo. Navzlic temu ni upanja, da dobi potrebno število glasov. Govori se, da je državni kancelar grof Caprivi osebno aogažovan pri vojaški predlogi tako zelo, da bi bil njegov odstop neizogiben, ako državni zbor zavrže predlogo. Za slučaj, da odstopi grof Caprivi, sodi se splošno, da postane mesto njega državnim kancelarjem sedanji pruski minister-ski predsednik grof Eulenburg. Vellkansk štrajk na Nemškem, V premogokopih alzaških in lotaringiških dela nad 30000 premogarjev. Mnogi premogokopi so državni in v vseh teh premogokopih nkolu Saarlouisa začeli so delavci predvčerajšnjim štrajk. Delavci ho silno razburjeni. Uzroki štrajku še niso znani, a gi tašča mest. odb. g. Trčka ; Friderik M al av r h, ra čunovodja južne železnice, vedno dober narodnjak ; Jurij Matjašič, inf. stolni prost v Mariboru; Tereza Vesel, soproga sinu pok. pesnika Koseakega; J. Irgel, nadučitelj v Trbovljah. V maju umrli so: V Celovcu Marija Ein-špieler, sestra pokojnega Andreja; v Ljubljani uadepolni učit. pripravnik Zmag. Zebre; v Dobrli veui na Koroškem prost Fr. Viconik ia v Štebnu V. V h c o v a k y, mlad duhovnik in naudušen slovanBk rodoljub; v Mariboru nekdanji slovenski dež. in drž. poslanec baron Godel Lauuov, drugi podpredsednik drž. zbornice, in dež. glavarja štajerskega namestnik; Anton G vaje. t-sarski mojster v Ljubljani; Fran Ram o veš, nadepolni mladi stud. med. v Poljanah pri Loki; v Gorici umrl je v Ljubljanskih krogih dobro znani, stavbinaki svetnik Fran Potočnik, iskren narodnjak in delaven patriot, več let občinski svetnik Ljubljanski; Adolf Bo hine c, lin. koncipist v Ljubljani; gospodičina Eliza Želez ni k, vrla rodoljubkinja; v Št. Vidu pri Zatičini, okrajni živinozdravnik L u kan, odlikovan z zlatim križcem; Adolf Vol a u še k, c. kr. davčni pristav v Škofji Loki; v Beljaku Fr. P i b a č, značujen narodnjak banje premogarjev je jsko nevarno. Primerili so se tudi že nekateri izgredi. Ker imajo mnogi delavci revolverje, je prebivalstvo v velikem strahu. Vlada zbrala je na lici štrajka večje število žandarmov ia odredila nekaj vojaštva orožnikom v pomoč. Dne 29. t. m. po ooČi razstrelili so neznani ljudje neko tovarno za smodnik. Razni listi naznanjajo, da je zapaziti neko gibanje mej premogsrji v vseh obren-skih premogokopih, potem v Luksemburgu ia v Belgiji. Ce bi nastal štrajk v vseh teh premogokopih nakrat, mogel bi biti sila opasen. Francoska krita. Bolj kakor monarhisti iu drugi nasprotniki republike izkoriščajo panamsko afero revolucionarni socijalisti, anarhisti in drugi karilioaraki elementi. Že veliko let ni bilo mej temi dvomljivimi elementi takega gibanja, kakor sedaj. Povsod se konstituirajo akcijski komiteji, kateri hujskajo k revoluciji. Pa-raški mob je že tako organizovan, da more vsak hip nastati revolucija, a tudi po deželi in v provincijalnih mestih se pripravljajo in navdušujejo revolucionarne stranke. Vlada zasleduje vse to poče* njanje jako pazoo in je pripravljena udušiti vsak upor z vojaško silo. Tudi republičanske stranke izprevidijo, da ne gre nadalje prepirati se, ampak da treba združiti vse moči na obrambo republike in svobode. Dopisi. Is Idri.fe 28. decembra. [Izv. dop.] (Naša društva.) Majhno'je sicer mesto Idrija, a v društvenem pogledu zavzema jedno prvih mest na Kranjskem. Sedaj koncem leta pričelo se je živahno gibanje na občnih zborih, koje nas navdaja z nado na bolj.šo bodočnost. Da se je to zgodilo, zahvaliti se moramo pred vsem — prvemu katoliškemu shodu, odnosno lokalnemu pripravljalnemu shodu. Od one dobe sem ee je vse kakor iz spanja vzbudilo in začelo pridno delovati v narodnem duhu. To je tedaj če tudi negativna zasluga nove skrajnosti. — Da nekoliko razvidi to probujenost tudi izven-Idrijsko občinstvo, poročati hočem na kratko o tukajšnjem društvenem življenji, kakoršno se nam je pokazalo na občnih zborih. Prvi sad kat. shoda bilo je ustanovljenje ženske podružnice „Družbe sv. Cirila in Metoda". Po mnogih zaprekah zbralo se je na občni zbor izdatno število gospa in gospodičen iz tukajšnjih najvišjih do najnižjih stanov. Načelnico izbrale so gospo Dragotinko Lapajne, kakor se je uže poročalo v »Slovenskem Narodu" V nekoliko dneh nabrala se je lepa svota 180 gld., katero se je odposlalo društvenemu vodstvu. Pohvalno moramo omeniti, da so nas podpirale z lepo vsoto tudi nekatere gospe Neslovenke. Prav po nepotrebnem in demonstrativno pa je kazala pri tej priliki svoje nemštvo neka učiteljica na slovenski šoli, brez katere bomo pa prav lahko opravili. Za žensko podružnico imela je moška svoj občni zbor. Načelnikom izvoljen je g. Alojzij N o-vak, kakor prošlo leto. Prisotnih je bilo veliko število sosebno na novo vstopivših članov, in to polovica društvenikov ^Delavskega bralnega društva". Iz poročila je jasno razvidno, da je podružnica jako marljivo in pridno delovala v prošlem letu. Priredila je sijajno veselico, kakoršne ni še imelo v Idriji nobeno društvo. Ukrenilo se je, da bo društvo mesečno nabiralo letnino, da bodo mogli tudi najubošnejši delavci pristopiti. 0tB|Y~ Dalje v prilogi. V juliju umrl je v Škofji Loki blagi narodnjak dr. Fran Škofic, c. kr. okrajni sodnik v cvetu moške dobe. Postavil si je lep spominek, zapustivši svoje imetje družbi sv. Cirila in Metoda; istotam umrl je posestnik in trgovec Aut. Gaber, več let obč. odbornik; v Rajheuburgu izborni narodnjak Fran Jam še k, šolski ravnatelj; v Trstu gospodičina Jakobina Luckman v cvetoči mladosti. V avgustu ločil se je od nas po daljnjem hiranji vpokojeni prof. Zagrebške vel. g»mu. Ivan Zupan, v najlepši moški dobi. Pokojni bil je brat uzornemu duhovniku g. Tomi Zupanu, iskren rodoljub in pesmk ter izboren historik; v Ljubljani umrl je Jak. Zupančič, meščan itd , oče stavb, mojstru in obč. svetniku Filipu Zupančiču. V Pragi umrl je starina župnik Matija Maj ar, znani pisatelj in vnet Slovan, ki je zadnja leta živel mej severnimi brati v Češki prestolici. Niegovo literarno delovanje Brno ocenili ob svojem času. V Kamniku umrl je c. kr. sodni pristav v potfoji Jurij Volčič, vedno vnet podpirate!) narodne stvari; v Gradci zobozdravnik Joaip Gregi, zaveden in odločen rodoljub; v Moateh pri Žerovuiku Janez čop, veleposestnik in trgovec. Priloga .»Slovenskemu Narod«u |t 299, t*i 31. decembra 1892. Dne 11. t. m. imela je .Čitalnica" svoj občni zbor. Prisotnih je bilo prilično precejšnje število članov. Iz odborovega poročila je razvidno, da društvo ni tako spalo, kakor se splošno misli. Priredilo je več zabavnih večerov in veselic, a vkljub tema prihranilo je svoto 41 gld. 63 kr. Istina je pa, da društvo ni bilo tako, kakoršno bi moralo biti — kot duševno in zabavno središče Idrijske inteligencije. Toda uzrok ni odbor, temveč inteligencija sama, katera ali društvu ne pristopi, ali pa rajše zahaja v „Casino" ali „Leseverein". Uže davno je pač čas, da se otresemo tujega prahu in zbiramo okolu domačega ognjišča! V tem pogledu storil je občni zbor več važnih in umestnih sklepov. Žajibog ima »Čitalnica" težje stališče, nego „Casino", ker »Čitalnica" mora drago plačevati svoje stanovanje, dočim daje „Casinu" erar, vlada brezplačno stanovanje. Kako pride vlada do tega, ne vem, toda osvetljuje se jasno dovolj! Jedva je toliko Nemcev v Idriji, kolikor prstov na roki, pa irrajo dve društvi — „Casino" in »Leseverein" — kateri imata brezplačna stanovanja 1 ! Mi jim sicer ne zavidamo njihove sreče, a z vso opravičenostjo želimo, da se stori tudi kaj za nas. Nadejamo se in z gotovostjo pričakujtmo, da se kaj ukrene v tem zmislu, sosebno od sedanjega g. nadsvetnika, kateri je vsem jednako pravičen, in kateri gotovo uvideva, da je ogromni večini prebivalcev malo ustreženo z društvi, v katerih se v domačem jeziku niti govoriti ne sme. — Razven že omenjenih ukrepov izvolil se je na „ Čitalnice" občnem zboru na predlog g. dr. Ne-tušila poseben cdfcek, kaleri Lo skrbel, da se postavi pokojnemu g. dru. Grossu zaslužen spomenik na Idrijskem mirodvoru. Odsek stopi v dogovor z Ljubljanskimi diuštvi, da potem skupno ukrenejo potrebno. — Ukrenilo se je tudi soglasno, da ae bo pobiralo z mesečnino tudi radodarne doneske za Cirilo- Metodijsko družbo. Predsednikom izvoljen je zopet g. France Lapajne. Dne 26. t. m. je pa bil občni zbor nDelavskega bralnega društva", katerega se je udeležilo do 70 članov, kar je za Idrijo ogromno Število, ako pomislimo, da jih je bilo v »Čitalnici" in „Ca-sinu" jedva kakih 20. Vsakdo mora priznati, da je to najboljše in najmarljivejše društvo v Idriji, o čemur je tudi „Slovenski Narod" že imel priliko poročati. Dohodkov imelo je društvo v tem društvenem letu 589 gld. 69 kr., stroškov pa 430 gld. 95 kr, torej 14 9 gld. 6 7 k r. prebitka. Čistega premoženja ima koncem letošnjega leta 593 gld. 40 kr. Knjižnica, katera se je tudi letos lepo pomnožila, se je pridno uporabljala, kajti društve-niki prečitali so 1017 knjig — jasen dokaz uka-željno8ti naših delavcev. Za časnike izdalo t-e je 104 gld. 61 kr. in to le za slovenske, kajti drugih društvo nema, ker so člani le Slovenci, ki večinoma niso zmožni drugih jezikov. Nekatere liste, katere prejemajo draštveniki za čitanje tudi na dom, naročilo si je društvo v več iztisih. Tako je bilo na pr. nSlovenskega Naioda" tri iztise; a ker se je letos že doslej oglasilo 18 podnaročnikov za čitanje doma, naročiti si je moralo' društvo štiri iztise „Slovenskega Naroda". Iz istega uzroka imelo bode društvo dve „Edinosti", dva »Vrtca" in pet »Rodoljubov". K vsemu temu nam pač ni treba ničesar V septembru umrli bo: A. Stepica, župan v Višnji Gori; Jernej VranČiČ, nadučitelj v pokoji v Ljubljani; v Cerkljah na Gorenjskem po-sestnica Terezija Kern, rojena Hribar, sestra odličnemu rodoljubu posl. g. Ivanu Hribarju; v Ljubljani Aulr. Gre goric, mestni in c. kr. sodni zdravnik, meščan, odlikovan z zlatim križcem ; v tujini zadela je tragična smrt prof. Sr. Glovvackega — rojeuega v Idriji. V oktobru umrla je v Gradci gospa Marija Dekle v a, roj. Lavrenčič, soproga znanega rodoljuba g. Antona Dekleve; v Knežaku poseatnik hao Cucek; ua Italijanskem umrl je znani stavb, mojster Fr. Faleschiui, ki je bil priljubljen v Ljubljanskih krogih. V novembru umrl je v Gradci c. in kr. major v pokoji, Audrej Ko me I pl. Sočebran, vrl vojak iu narodnjak, znan pisatelj, ki je slovenskim vojakom napisal toliko strokovnih knjižic. Popel ee je od prostaka do odlične stopnje. V Starem trgu umrl je posestnik iu trgovec Fran Žnidaršič, trden narodnjak; v Rajnenburgu poštar iu trgovec Anton Kacjan; v Zatičini Fran Fortuna, bivši mestni odbornik itd ; v Gradci korar Id bivši mestni pripomniti, ker številke same govore jasno dovolj. Te so najlepši odgovor vodji tukajšnjih prenape-težev, kateri je lansko leto na občnem zboru tega društva po propalem njegovem predlogu, da naj se »Slovenski Narod" izključi, slovesno prorokoval, da stopi letos „Slovenec" na njegovo mesto. »Slovenec" je sicer ostal tudi letos v jednem iztisu, ker društveniki radi slišijo oba glasova, da znajo potem objektivno soditi; a mesto da bi društvo izključilo „Slovenski Narod", izključilo je slovesno in soglasno dotičnika ... V odbor za bodoče leto izvoljeni so France Vončina predsednikom, Josip Oblak tajnikom in Aleksander Goslar blagajnikom Želimo vrlemu društvu, da se še nadalje razcvita na tej podlagi, kakor doslej, v kar pomozi Bog, sreča junačka in sloga bratska! O drugih društvih ni potrebno govoriti sedaf in na tem mestu, ker nekatera so imela že pred dlje časa svoj občni zbor, kakor „Dramatično društvo", druga pa so bolj lokalnega pomena ali pa nam nasprotnega mišljenja Omenim naj Ie še, da je tudi sicer živahno življenje v Idriji, ker sedanji blagor, gosp. nadsvetnik skrbi uprav očetovski, da dobe Idrijčani tudi potrebnega razvedrila po truda-polnem delu. Tako je bila n. pr. na sv. Štefana dan lepa svečanost na drsališči. Bilo je na njem mnogo odličnega občinstva in dekoracija prav ukusna. Tudi slovenska zastava je bila razobešena in tudi ostala. Ostala pa naglašam radi tega, ker se je drznilo pred kratkim časom dvoje Nemcev sneti slovensko zastavo, ko se je otvorilo kegljišče. Stvar se sicer ni bila spravila v javnost, a duhove je bila zelo razburila in to upravičeno. Sedaj se je že precej polegla ta razburjenost, a pozabi se to nikdar ne, kaj si dovoli par prenapetih nestrpnežev nasproti tisočem Slovencev! l*a a i ii 30. decembra. [Izv. dop.] (Naše narodno šolstvo.) Te dni je minulo ravno jedno leto, odkar so modri državniki poslali v Pazin viteza Schvvarza. Kratek je sicer ta čas, a vender ga bo hrvatski narod dobro obdržal v spominu, zapisal ga bo med »dies in fausti". Če se površno ozremo na tekoče leto, koje hiti h koncu, videli bomo, da je bil uspeh letošnjega narodnega dela primeroma slabejši, nego pre-tečena leta. To pa ni zakrivila narodna stranka, ampak poprej imenovani vitez, koji delovanje Hrvatov toliko na šolskem, kakor tudi na gospodarskem polju z dobro poznanega razloga sistematično ovira. Narodno šolstvo, koje je zadnja leta tako lepo napredovalo, se je letos kar ustavilo, da še celo nazadovalo je. Vitez Sehvvarz zaprečil je, da hrvatska šola v Pazinu ni dobila tretje učiteljske sile; jeden učitelj in jedna učiteljica morata podučevati do 160 otrok, a samo italijanska deška šola ima za manjše število učencev štiri učitelje. Isti vitez dosegel je, da se na redoviti šoli v Lindaru — čisto hrvatskem trgu — ni odpravil italijanski učni jezik ter nadomestil s hrvatskim; — v župniji Grdoselo prepovedal je tamošnjemu duhovniku podučevati na uže obstoječi pomožni šoli; v župniji Kašeerga ni dopustil župniku, da podučuje ukaželjno deco o čitanju, pisanju i. t. d.; in da se niso ustanovile še dve druge zelo potrebne hrvatske šole, zopet je to zasluga in delo viteza Schuarza. V jednem letu premotilo se je torej hrvatski narod samo v naj bližnji župnik Mariborski Krištof Kaodut, zvest prijatelj Andr. Einšpielerjev; v Ribnici notar Fran Er-ho a ni i,, obč- priljubljeu vrl narodnjak, načelnik okrožnega zdravstvenega zustopa itd.; v Zagorji ob Savi umu ovijeni davkar Mat. Ivnuttič; v Kropi be-nefieijat Val. Lavtar, brat prof. Lavtarja v Mariboru, blag značaj in obče priljubljen. V decembru umrli so: V Goric: gospodičina Josipi na Bo I ko v a v cvetoči starosti 19 let, član izgledno narodue rodbine; v Novem Mestu mlada gospa Mirni Grebeučeva, soproga soduega pristava iu hčerka c. kr. okrožnega sodišča predsednika g. Gerdešiča; v Šišanu pri Pulji župnik Jak. Ravnikar, iskren Slovan, rojen v Vačah v isti hiši kakor pokojni škof Ravnikar; v Krauji učitelj glasbe in virtuoz u a citrah Ant. Preveč; v Gradci vpokojeni šolski nadzornik dr. Fr. vitez Močnik, izboren matematik in pisatelj Šolskih knjig. Muogo jih je še skromnih, manj pozuatih narodnih berilcev, ki so se preselili minulo leto v večnost, kjer nt več boja in težav. Vsem, posebno pa tu navedenim, naj bode bi g spomin! A. okolici pazinski za š e s t šol I — Ni li to pravi pravcati napad na življenje ukaželjnega naroda? Preprosti narod hoče imeti šolo, a predstojnik politične oblasti dela mu vse mogoče ovire! Na drugi strani pa ravno tisti mož sili nekoje podobčine, da si morajo napravljati nova pokopališča, nova šolska poslopja, Če tudi zadostujejo še stare zgradbe v popolni meri. Na ta način hoče se ozlovoljiti narod proti obstoječim občinskim oblastim — če so hrvatske, kakor da bi le te zahtevale ovršitev vseh večjih in dragocenih podjetij na jedenkrat. To je pa vse priprava za prihodnje občinske volitve, pri kojih se vitez Sehvvarz nadeja, italijanski stranki v zastopstvu pridobiti večino. Preprosti narod držati v neznanstvu in omra-ziti mu voditelje hrvatske stranke — to je pa geslo, s kojim se hoče priti do zmage! Je-li pa pristojno, da se tega gesla drži tudi c. kr. uradnik? Taki so pri nas odnošaji na svršetku leta 1892. Da bi bilo novo leto v tem oziru srečnejel | Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 28. decembra. [ Konec.) Predlaga torej v imenu policijskega odseka: 1. ) Občinski svet izvoli odobriti načrt prevozniškega reda za deželno stolno mesto Ljubljano. 2. ) Mestnemu magistratu se naroča, da gledč na § 3. ih 4J 11. prevozniškega reda predloži občinskemu svetu nasvete, katere javne prostore v Ljubljani je določiti za stojišča prevoznikom in po koliko voz spada naj na to ali ono stojišče. 3. ) Mestnemu magistratu se naroča, da tedaj, ko bode odobren novi vozni tarif za prevoznike občinskemu svetu, z nova predloži novi prevozniški red v popolnitev določbe, kedaj ta red dobi svojo veljavo. 4. ) Mestnemu magistratu se naroča, da z ozi-rom na načrt voznega tarifa dožene, koliko kilometrov in koliko voznega časa znašajo daljave, ki so v načrtu voznega tarifa naštete ter da o tem prej ko moči poroča policijskemu odseku. 5. ) Mestnemu magistratu se naroča, da prej ko moči izdela iyičrt cestno-policijskega ali voznega reda. ter da ga predloži v odobrenje. 6 ) Naročila, ki se tičejo zvršitve novega prevozniškega reda. se mestnemu magistratu izdadd tedaj, ko bode odobren novi vozni tarif. V obširni razpravi radi prevozniškega reda oglasil se je v prvo obč. svet. (Jogola vprašaje, ali ima prevozniški red tudi določbo, da morajo vozovi biti uravnani tako, da se odpirajo tudi od znotraj. Poročevalec obč. svet dr. Majaron odgovori, da se ta določba nahaja v S 4. prevoznega reda. Obč. svet. Hribar izraža željo, da bi imeli prevozniški vozovi številko tudi na sprednji strani, isto tako tarif, kakor rejme. Obč. svet. Ravnihar vpraša, ali smejo stati na stojiščih prevoznikov le vozovi s številkami. Predlog, da bi smeli biti vozovi brez številk na prevoznih stojiščih, ni obveljal. Obč. svet. Hribar toži, da je na kolodvoru večinoma premalo voz za došle potnike. Gospod župan Grasselli odgovori, da doslej ni imel magistrat pravice tja odločiti prevoznike, a odslej bodo morali prevozniki službo tudi na stojišču pred železnično postajo opravljati po določenem redu, drugače bodo kaznovani. Vozni red nadalje določa, da morajo biti tudi hlapci prevoznikov vešči predjusov prevoznega reda, čedno oblečeni, da se jim je obnašati »podobno in da morajo biti vozovi čedni. Vozne liste izdaja magistrat; kdor je trikrat kaznovan ali pa pijanec, temu se prekliče vozni list, v obče pa se mu odtegne, če je kaznovan zaradi kakega hudodelstva. Voznik mora imeti zmirom potrebnega drobiža. Svetilke v prevoznih vozovih morajo goreti toliko časa, dokler traja mestna razsvetljava. Obč. svet. Kune je mnenja, da bode to težko določiti, kajti včasih da no gori mestna razsvetljava ob luni. Župan Grasselli in poročevalec dr. Majaron pa opomnita, da nekatere svetiljke gore zmirom in to bode določilo, kdaj bode razsvetljevati tudi prevoznikom. Prevozni red nadalje določuje, da ne smej o prevozniki stati v gručah in zastavljati hodilcem prostora, da morajo stati prod vozom, ali sedeti na kozlu. Obč. svet. Pire pravi, da bi morali biti razsvetljeni vozovi na stojišči pred železnico. Poročevalec dr. Majaron odgovori, da se bode tej želji v prevoznem redu popolnem ustreglo. Obč. svet. Ravnihar opozori na to, da hlapci prevoznikov pušijo in žvečijo tobak, ter onesnažijo hodnike ob hišah. To naj bi se strogo prepovedalo. Poročevalec dr. Majaron odgovori, da je za to skrbljeno v prevoznem redu, kar se določa, da je vsako onesnaženje hodnikov in nlic strogo prepovedano in da se bode ojstro kaznovalo. Obč. svet. Pire vpraša, kaj je z napajanjem konj, ker govori prevozni red le o krmenji, napajanje je pa bolj potrebno. Na dalje vpraša, kaj je s čiščenjem prevoznih stajališč, kajti smrad »pred Slonom" in na mestnem trgu je včasih neznosljiv. Obč. svet. dr. vitez Bleivveis opomni, da čiščenje prostorov oskrbe na pr. na Dunaj i posebni za to najeti hlapci. Župan Grasselli naglasa, da se vozovi in prostori, kjer stoje prevozniki, lahko snažijo ne da bi se nadlegovali pasantje. Obč. svet. Pire je mnenja, da je na Dunajn pač več prostora za snaženje nlic, kjer stoje prevozniki kakor v Ljubljani. Obč. svet. Valentin-č i č pravi, da v Ljubljani pač nimajo prevozniki tako daleč do stanovanj, da bi ne zamogli peljati se domov in tam snažiti vozove. Župan Grasselli omeni, da na Dunaji stoje prevozniki v ulicah, ki so še ožje ko mestni trg ali Dunajska cesta v Ljubljani, a vender se snažijo tam vozovi. Poročevalec dr. Majaron naglasa, da je povsem irelevantno, kje se snažijo vozovi, predpisovati kaj v tej zadevi ne gre. Na Dunaji se snažijo vozovi prevoznikov res na stajališčih, a zato morajo plačati v ta namen najete osobe. Določilo prevoznega reda vsprejme se potem po nasvetu policijskega odseka. V § 18. določa prevozni red, da se morajo prevozniki in njih hlapci dostojno vesti, ne nadlegovati občinstvo za vožnjo, kedar vozijo, da ne smejo pušiti in da mora imeti vsak prevoznik uro, katero ima vozencu pokazati, ako to zahteva. Ta določila se odobre. Določeno je v novem prevozniškem redu, da se ima korakoma voziti po Turjaškem trgu, Črevljarskih ulicah, Špitalskih ulicah in Kolodvorskih ulicah. Strogo pa je prepovedano voziti po Židovskih ulicah in po Židovski stezi. Pri vožnjah na daljavo opomni še obč. svet. dr. vitez B 1 e i w e i s, da naj se nekateri kraji, kateri so v seznamku, kakor Hrastje, k ruskemu carju, k Urbančku in na Kodelovo izpuste, ker se občinstvo itak tje ne vozi in naj bi se raji vzprejeli kraji kakor do Črnuškega mosta, do Kleč, v Stošče itd., kamor rado zahaja Ljubljansko občinstvo. Tem nasvetom se priti di v tem, naj mestni magistrat pri sestavi tarifa za daljavo uvažuje te kraje. Potem se v8prejmo vsi nasveti policijskega odseka in tudi ves prevozni red. Poročevalcu obč. svet. dr. M a-j a r o n u se izreče zahvala ter se sklene javna seja. Domače stvari. — (Uredništvo »Slovenskega Naroda") želi vsem svojim sotrudnikom, somišljenikom in prijateljem srečno in veselo novo leto, proseč jih, damu ohranijo svojo blagohotno podporo tudi vnaprej. — (Chronique scandaleuse.) Ko se je danes poklonila Ljubljanska duhovščina prevzviše-nemu gospodu knezoškofu, govoril je gosp. prost Klofutar seveda zopet izključno v nemškem jezika. A to še ni nič. Tiste slovenske duhovnike, ki so svojemu cerkvenemu predstojniku popolnoma pokorni ter si želć le v strogo političnih stvareh prostosti, ožigosal je gosp. prost v svojem nagovoru kot „verdorbene Priester" in „Judase" očitajoč jim ob jednem „Bossheit" i. t. d. Tako se je zgodilo v Ljubljanski knezoškofji palači dne" 31. decembra 1892., štiri mesece po katoliškem shodu vršivšem se v znamenji krščanske ljubezni. — (Gosp. dr. Danilo Majaron) naš bivši glavni urednik je danes za delj časa odpotoval na Dunaj in zaradi tega odložil mandat občinskega svetnika Ljubljanskega, potem tajništvo pri društvu »Pravniku" in uredništvo „Slovenskega Pravnika". — (Občni zbor .Ljubljanskega Sokola" vršil se bo v petek 6. t. m. ob 7. uri zvečer v steklenem salonu Ferlinčeve restavracije z obi Čajnim vsporedom. Po občnem zboru bo prosta zabava. — (Nemška kultura na Kranjskem.) Tako je naslov daljši razpravi, katero prične naš list priobčevati kot listek že v ponedeljek. V tej razpravi pisatelj na podlagi neovržnih historičnih in literarnih dat z neizprosno iskrenostjo dokazuje, kako malo hvale smo dolžni Slovenci nemškim kulturo uoscem ter osvetljuje, kak-, revno je kulturno napredovanje uaših nemških Bodeležanov sai ih, hoteČih biti zastopniki inteligencije v deželi. Na to temeljito ob jednem {>a poljudno in s finim sarkazmom pisano razpravo, ki bo brezdvomno vzbudila splošno po-zornoBt iu zauimanje, že danes opozarjamo svoje p. n. čitatelje. — (Ljubljansko upravništvo slovenskega ferijalnoga društva »Sava") priredi svoje zborovanje v ponedeljek dne 2. prosinca leta 1893. v gostilni pri Zajcu. K temu zborovanju si upravništvo usoja najuljudneje vabiti vse gospode ustanovnike, starešine in prijatelje našemu društvu. Dnevni red: 1. Poročilo Ljubljanskega upravnika. 2. Razni naaveti in predlogi. 3. Zabavni del. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Novo postajališče) »Tavčarjev dvor* otvori se z jutrajšnjim dnem na Kamniški železnici med postajo Ljubljana in postajališčem Černuče na Jezici tik železniČnega mostu čez Savo. Na novem postajališči, ki bode dobro služilo v prvi vrsti Ljubljanskim izletnikom, postajali bodo nepogojno vai vlaki. — (Vreme.) Staro leto poslovilo se bode z neprijaznim dnevom. Ves dan že naletuje sneg, ter utegne prav dobro zapasti. — (Novoletnica drnžbi sv. Cirila in Metoda.) Iz Kranja se nam poroča, da so se vsled nasveta odborov obeh podružnic z doneski v korist družbe sv. Cirila in Metoda oprostili dopošiljanja novoletnih voščil in vizitnic razun onih v listu od 24. t. m. navedenih še naslednje dame in gospodje: Katar. Florian, Marija Globočnik, Marija Pavšlar, Marija Fievc, Gabrijela Scaria, Ivan Cof, dr. Edv. Globočnik, Vacl. Huuška, Fran Luznar, Vekosl. Kokalj, Val. Prevc, Josip Žirovnik. — (Družba sv. Cirila in Metoda) se danes najprej e hvaležno spominja dveh pokojnih svojih podpornikov. V Gradci umrli veleučeni ma* tematik vitez dr. Fr. Močnik ni bil samo pod-piratelj »Narodni Šoli" v Ljubljani in „ Pedago-giškemu društvu" na Krškem, on je tudi v roke našega čast. starine-prvomestnika, gimn. ravnatelja g. Fr. B r a d a š k e v Gradci polagal leto za letom lep dar v namene naše družbe. V Zaspeh na Gorenjskem rojeni in v Braslovičah umrli dekan Lovro Potočnik pa nam je volil 50 gld. — Župnijski upravitelj v Kanfanaru v Istri, č. g. Ivan Cotelj, podaril je veliko zbirko knjig, zlasti družbe sv. Mohora. Lepo se razvitajoča ženska podružnica na Vrhniki nam je poslala v kratkem času svojega obstanka že svoj drugi prispevek v znesku 186 gld. 2 kr. Blag. g. Ana dr. S tor ova nam je naklonila 100 gld. pokroviteljine po blag. g. M urnik ovi, ki je s temi poslednjimi 100 gld. izročila družbi to jesen 800 gld. Ženska podružnica v Št. Jurji n. j. Ž, je zložila ob letošnjem zborovanji 60 gld., možka podružnica za Kot m ar o Ves na Koroškem pa 25 gld.; prvo vsoto smo prejeli od g. tajnice T. Kavčičeve, drugo pa od g. prvomestnika Matije Pr osek ar j a. G. dr. Dragutin Treo v Celji je poslal 25 gld., 16 so jih darovali gg- zavezni posojilničarji, 9 pa narodna družba. Ob godovanji g. notarja dr. Sta jar j a je izročil njegov triletni sinček Vipavski podružuici 18 gld., ki nam jih je doposlal podružnični blagajnik g. Kadoslav Silvester. Iz Kostanjevice smo po g. notarju Aleks. Hudoverniku prejeli Martinovega daru 17 gld., od č. g. Cotelj a 15 gld., nabranih v Istri med slov. vinotržci, od Litijskih in Šmartinskih Slovenk po gosp. Ljudmili Roblekovi pa 20 kron odkupnine novoletnih voščil. Prvo zlato XX-krono sta nadalje darovala g. Marija Možek, posestnica v Gradci in družbin podpredsednik, g. notar L. S vetec. Ljubljanska družba, zbrana v kavarni »Kasino*, nam je darovala po g. Murnikovi 6 gld. 51 kr. Z željo, da bi nam ljubi Bog naklonil mir, je poslalo 6 gld. društvo »Omizje" v Mozirji. Šmartinski tamburaši so zložili pri veselici v Zagorji 5 gld. 72 kr. Ob godovanji g. Barbike Eibensteinerjeve na Lokah je nabral g. J. Lazar 5 gld. 40 kr. Č. g. župnik v Sent II j i, M. Ke le m i na, je poslal 5 gld. kot dar male družbe od nemške meje, nadučitelj Janko Žirovnik pa 5 gld. v odvezo novoletnih voščil. Idrijski pevci so nam naklonili po g. Fr. Lapa j ne tu 2 gld. 60 kr., veleposestnica Katarina Sporu v Lokarjih pa 2 gld. 50 kr. Kmečki mladeniči v Št. Jurji na Štajarskem, F. Oretnik, J. J ager, J. Ose t in J. Žveglar bo darovali prvo krono v vzgled rojakom po slovenskih pokrajinah. — Umrlima darovateljema blag spomin, Vam živim čast in zahvalo! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Premem be pri u č it e I j s t v u.) V zaduji svoji seji je deželni šolski svet imenoval: začasno učiteljico v Šturiji, Emilijo Jurman, za definitivno učiteljico na isti šoli; učitelja v Gorjah na Koroškem Alfreda Eisenhuta, za učitelja-voditelja na jednorazrednici v Beli Peči; učitelja v Planini Antona P e g a n a za učitelja-voditelja na jednorazrednici v Suhorju; začasno učiteljico na Studencu, Ano Praproti! i k, za definitivno učiteljico na isti šoli; učiteljico v Radečah, Ano Hočevar, za učiteljico nn štiri - razredni deški ljudski šoli v KoČevji; učiteljico v Št. Petru pri Novem Mestu, Ano pl. Ra u sche r, aa učiteljico na dvorazrednici pri 8v. Marjeti; učitelja, v Velikih Poljanah, Ivana Z u p a n c a, za učitelja-voditelja v Grobliah; učitelja v Dobrovi pri Kropi, Franci Roj i no, za nadučitelj a na dvorazrednici v Vačah; učitelja v Dolu, Henrika V iz jaka, nadučiteljem na iati šoli in učitelja v Cirkljah, Simona L o noše k a, na isti šoli. — (»Mir° pred sodiščem.) Na neko »poslano", priobčeno pred kratkim v Celovškem »Miru", došel je uredništvu nemški pisan popravek, podpisan od štirih nepoklicanih gospodov. Uredništvo je ta popravek odklonilo, popravlj alci pa so radi tega tožili odgovornega urednika. Pri obravnavi dnš 23. L m. se je urednik zagovarjal, da ni dolžan vzprejemati nemški pisanih popravkov in vrh tega tudi dokazal, da popravljale i niso bili opravičeni, poslati listu popravek. Sodišče je toženega urednika oprostilo, državnega pravnika zastopnik pa je zoper to razsodbo naznanil priziv na deželno sodišče. — (Stekel pes.) Minuli teden ubil je kovaški mojster Anton Sitar v Mokronogu tujega sumnega psa, ki je hudo ogrizel necega domačega psa. Pri razpara nji pokazalo se je, da je ubiti pes bil stekel. Odredile so se torej koj uradno vse potrebne veterinarno - policijske naredbe, da se prepreči daljnja nesreča. — (Priloga.) Današnjemu listu priloženo je vabilo na naročbo »Slovanskega Sveta" za L 1893., na katero opozarjamo svoje čitatelje, priporočujoč jim »Slovanski Svet". — (OBožičaicah naših slovenskih Tržaških šol) došla sta nam dva obširna dopis«, ki v navdušenih besedah popisujeta globok utis, kateri so napravile na vse navzoče te ginljive slav-nosti narodnega in verskega pogina rešene dece. Dopisov sicer glede na tesni naš piostor v celoti ne moremo priobčiti, z velikim zadoščenjem pa beležimo, da si je za prekršeni uspeh božičnic steklo izrednih zaslug poleg vrlega učiteljskega osobja v prvi vrsti uzorno požrtvovalno narodno ženstvo Tržaško. Bog živi Tržaške Slovenke, verne podpornice naše uzorne družbe sv. Cirila in Metoda! Nepoklicanim reformatorjem družbe pa kličemo z našima dopisnikoma: Tu sem naj bi prišli tisti domoljubi, gledali naj bi bili rajsko veselje na žarnih licih nedolžnih otročičev, poslušali njih zahvalo: Sv. Ciril in Metod, prosita pri Bogu za vse naše dobrotnike — in na mestu bi bili preklicali vsa Bvoja natolcevanja, ako jim bije v srcih res še slovensko srce. Upravništvo „S1oy. Naroda" p. f. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Buenos Ayres 31. decembra. Govori se, da je prišla vlada na sled zaroti, kateri je bil namen, požgati vse mesto. Več redarjev in gasilcev so zaprli. j§ Dublin 31. decembra. Blizu jednega največjih poslopij našli redarji zveženj, v katerem bila dva funta raztreliva. Berolin 31. decembra. Odločilni politični krogi sodijo, da pride glede" vojaške predloge gotovo še do kompromisa mej vlado in neradikalnimi strankami, temelj se pa bo šele določil v komiteju, £ Saarbrucken 31. decembra. Doslej štrajka 8547 premogarjev. Pariz 31. decembra. „Siecle" poroča, da misli Frevcinet začetkom januvarija odstopiti in se popolnoma umakniti iz političnega življenja. LVOV 31. decembra. »Dziennik Poteki• naznanja, da postane Bilinski komunikacijski minister. Ustanovitev takega ministerstva je ie sklenena. naj*. Tujci: 30. decembra. Pri MUMiAi* Brisollek, BatienbOck, Grtinhut i Du- Pri : Oliva s Dunaja. — Ostirner is Be- ljaka. — Kippers is Trsta. Pri jasnem ktlsdfsrs t Ortolsni is Trsta. Pri •vsisrl|akean ee—rj«: Hangar z Dunaja. — Zorko is Gradca. Unrll so v IJieltljanl: 30. decembra: Leopold Steni, dninarjev sin, 2»/« meseca, Marije Terezije cesta It. 18, božjast. V det e Ini bolni ei: 28. decembra: Jožef Purkart, gostač, 76 let, plačnica. IDimaJalca. borza dne* 29 decembra t. I. Papirna renta . . . Srebrna renta. . . ćdeta renta. . . . B% marčna renta Akcije narodne banke Kreditne akcije . . London ..... Srebro..... Napol...... C. kr. cekini . . , Nemlke marke . , včeraj gld. 9775 n »740 , 116 65 „ 100 35 , 981 — fc 812-75 , 12035 , 5-70 59 18] danes gld. 9780 97 40 „ 11650 „ 100 40 „ 982 — t 314*— . 120-40 l 9-59'/, . 5-70 5915 MeteorologiČno poročilo. 1 Caa opa-tovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi NeDo Mo- ( krina v mm. 30 dec. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 731 1 mm. 728 7 mm. 728 0 mm. — 60C — 30C — 5 4C ■1. vzh, si. zah. brezv. obl. obl. obl. 0 60m Oblačno. — Srednja tomptrmuri —4'8°, za 19° pod normalom. Gostilna odda se v najem ali pa zanesljivi osebi na račun. Več se izve pri Antonu Kopretn po domače KnpNii hI. 14 v gradu na Bledu. (1389—2) "Resna ženitna ponudba, Državni uradnik, 38 let star, u-lovec z dvema otrokoma, išče Slovenko, ki tudi nemđki govori Id ima nekoliko premoženja, za družico. Resne, ne anonimne ponudim, če mogoče b fotografijo pri najstrožji molčljivoBti naj so hlagovolč poslati pod naslovom: „Zaupanje 333", Trst, post« restante. Posredovalnica stanovanj in služeb CJ. Flux na Bregu nI. « priporoča in namešcuje po-lo vsHke kategorijo, mofike in Žensku, osobito take z letnimi spričevali. (Na zunaj pismeno.) (1391) Objava. Pripetilo bo je, da so tuji rokodelski učenci pod pretvezo, da se ueo pri meni čevljarstva, nodlegovali moje spoštovani: naručitelje z novoletnimi voščili ter jih prosili darila; vsled tega si usojam naznanjati, da lem vsem ■vojim učencem prav strogo prepovedal, moj«-•poštovane na o itelje na kakorien koli način nadlegovati. V Ljubljani dne 89. decembra 1892. Aloj/i j Kil list, čevljarski mojster, V LJut>lf mil, Žiodvioke nlioe At. -1. Lepe sani is raznovrstni vozovi so na prodaj po nizki ceni. KovaSka dela izvršujejo se po naročilu hitro in po nizki ceni. J« Slika, Marije Terezije cesta Ar.. 6. Naznanilo. Podpisani odbor se nsoja najuljndneje vabiti na Ljubljanski natakarski in markerski venčck, ki so bode vriil v ectrtols alne 12. |anuvarlja 1898. letat v kaitnskem steklenem salone. Svirala bo k plesu godba c. in kr. pehotnega polka ha-:on Kiihn št. 17. Plese aranžuje plesalni učitelj gosp. V. Friedrich. Odličnim spoštovanjem odbor. Ustopnice dobivajo se prej iz prijaznosti v glavni trafiki. Dr. Rose životni balzam je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospe-finjoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče (1109—13) domače sredstvo. Velika steklenica I gld., malu 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavoj ni ne je moja tu dodana, zakonito varovana i D v. M novo leto 1893 vošči vsem prijateljem in znancem rodo vina Mosche. D varstvena znamka. Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske. Tiim se tndi dobi Vaško domače zdravilo. To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škatIjiculi po 35 kr. in 25 kr. Po pošti 6 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zako-nito varstvena znamkn. Glavna zalega t. FRA6NER, Praga, il. 203-201, Mala sirana, lekarna ,,pri rniem orlu". ^Poštna razpošiljatev vsak dan ~W Na najnovejši in najboljši način umetne <228—78» t m»he in zobovja • * ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo* * * vanj* in vse zobne opernelj«-, — odstranuje t sobne bolečine z usinrtenjem živca 0 i zobozdravnik A. Paichel, i * polog čevljarskega mosiu, v KOhler-jevi hisi, 1. nadstr. J za nesrečne žrtve samooskrumhe (onanije) in tajnih razpafinostij je izborno delo ^ Dra Retau-a hebeohrana Čefiko izdanje po HO, nemški izdaji. Z "27 podobami. Cena 2 gld. a. v. Ćita naj je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te razu/Alanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisočo bolnikov gotove smrti. Dolova se v založni knjigarni „Verlags-Magazin R. F. Blerey v Lip-s krm (Saško), Neumarkt 34", kakor tudi v vsakej knjigami. (1089—52) b2 Restaurant Lsloyd na sv. Petra cesti št 9. Na Silvestrov večer vesela društvena zabava. Vso noč odprto! Q S Spodnji diski št 30 % 'J i, iti (1874—8) g nt -v«»lil*«> Hlilii4liM«ve spioilslcili visa. ® od -v.iilivii OiiMl (lHstni pridelek), katerih it «»1 lllllllII'O frf' prlltnost in izvrstnost «0* no potrebuje posebnega priporočilu in katera niso primerjati onim od Poglie. — Lastniki pripo- [p >ZX roeajo aa mnogobrojna naročila, katera M vspre« iJJ jiiuajo v Oospodaklh ulicah št. 3, II nad- VS "IV] stropje. Cene so brei konkurence. Manile k van- \p >P| titete za pokusnjo brezplačno. Z vcluspofttovanjoui Cjj !E=a.vel Cesta 6Z Cd. rg VIZITNCE priporoča „NARODNA TSKARNA" v Ljubljani. Otvorjenje stajališča Jauziierjev dvor" na Jezici. Povodom otvoritve tega stajališča dne 1. jamivarija 1893. 1. bode v restavraciji „Tauzherjev dvor" B koncert vojaške godbe na lok. Začetek o prihodu vlaka ob 2. url 23 min. popoludne, konec ob odhodu vlaka'ob 6. url zvečer. Ustopnina 10 kr. Vožnina tja in nazaj 15 kr, III. razred. \ Za toplo in mrzlo kuhinjo, za dobre t in cenene pijače je najbolje skrbljeno. Proseč, mnogobrojnoga posćta beležim z velespostovanjem Mihael v Voje. Slaščičarnica 4. SCHL1CHTA v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 1 priporoča svoje najfinelis in oa|bolj« i/.vrftene pekarlje xa namlsje, na čaji, kavi, mandelnlh in vino; torte, konfekte, blikote. čokolado, zakuho (kompote . marmelade m sadne sokove. Bonboni od najfinejših do naj navadne} sili, kakor tndi bonbonlerl ■>> vedno \ \diki izberi na'p i odaj. — NaroČila za slavnosti s postavki itd. nt n-.jb »Ijc isvrit in ceno zaiHČiiuijo in m m n i/.i.či- rju p il (1H 7 I Vsem mojim spoštovanim p. n. gostun jateljem in znancem u, pri- I Sreči.o novo leto! Henrik H6selmayer restavratfir v hotelu »pri Milici". -iw(Ciifc oi'fL3|5WK3P«S»Bqieaf*.»IC^rP ^T- aflt 3( VšM**tf *ft&>l t4 Ijni ekstrakt za uho Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha le već let avtoritet«, ker odpravi vsako nepn-rojeno KlnnOMt, uklanja takoj sl»b posluh, iiftesul tok in vsako uaeano kolesen; dobiva se proti ii. .poSi i jat \ i gld. 1*7« v vsej Avatro-Ogerski franko?sno po pošti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv Duhu" g. Ede pl. Toni ay a, t lekarni g. Ant ivtfgla in v mestni lekarni v /utrčim: nadalje pri Zanetti-ju v Trstu; Jožefu C r i h r o I o l eft i j u v Oorlcl : na Diiintji prt c. in k r. vojni pI j a ki lekarni, na Štefanovem trgu št. K, in pri tekati u Twerdy ju, Marialiilferstrasse 106. — Pristno blago se dobiva s.i ni" v steklenicah z utis'>enim napisom: «•• nt kr. Nekun«!. /ilrauiilt dr. Mipek na l>nnn|i. i;n4 4 Godbo na lok in glasovir j priporoča za predpuetiio veselice Anton Zupančie. !l:i*«l— 3) Sv. Petra cesta št, 47, I. nadstropje. V jl|j( Veselo novo želim vsem čestitim naročnikom, kateri so blagovolili me v pre teklem letu počastiti s svojimi naročili in vsem obiskovalcem moje gostilne se lepo zahvaljujem in prosim se nadaljnje naklonjenosti. . . Spoštovanjem Restaurant Uoydov. Povodom premene leta želi vsem prijateljem in znancem prav od . _grpa......--------- veselo novo leto! Karol Počivaunik. Dijaški koledar« Cena 60 i i.bs u\\tmu kr i eio m «ir< imo y Treo-tovem magacinu za žito X_i^"tolj.-^ni, O-Tstciii&d©, Bimska cesta št. © IVAUTJ I^HriSTCIHR-Ju. i Ht I |il; :mr /alogo Radanjske *n Radgonske kisle vode. » I * » » ft » » " >« St. 25.946. m**»m*n* _ _mm___ 1378-3» Mestni msgi»trat Ljubljanski naznaniš: 1 Imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1872, 1871 in 1870 rojenih domačih uiladenbj v bodo rssgrnenj v magistratuem ekBpedttu u«l ti. in ušivi r, .i H. jamivitrif» IMOit. I. ta numeri, da jih t sakdo lahko pr>gh J h in a) ako tu kdo ispudčen »I« napačno upisan bil, to naznani; h) reklamacije novačenju podvrSemb ali zoper njih prošnjo za pri- znanje v §§. 31, 32. 33 iu 34 vojnega zakona naveden.b ugodnosti; ugovarja in ugovore tudi dokaze. 2. Žrebanje onih novačenju podvrženih mlnden fcev, ki ko bili roi^ni 1872. teta. vrglo se bode 12. fumivarlju I S«»:t. 1. ol» si. uri «lo]»«>lii4lue v mestni dvorani« Žrebanja udeležiti ne, je vsa katerem u dovoljene. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dre 21. decembra 1892 Limb-ova esenca najboljša tekočina ah umivanje konj iilrju loiiij)' iti delu innii.c »J"1 ud© In kit«; moči jo jo rabiti tndi za drugo živino, ki je l»«»lim nt» udih. Ako se. ji primeša za polovico vode, mOČ! Jo Je ral»iti tudi IjuiIaiu , kadar imajo bolečine v kriti ali v mlili. l.tlO — 8 j Steklenica Stane H"> kr. Štiri steklenico pošljem poštnine prosto. I*r -»ino so to /.drav.lo dobiva mhuio pri meni. J. Zenotti, lekar v Škofji Loki. m L Luser-jev obliž za turiste. Gotovo in kllro unli- i sredstvo proti -/"eSN 0^ u ur;, m udesom* >^ «x ^* Su i lest i m i od- X ^ 1? platili, petah in »y/ Veliko drugim trdim /"aN1^ S^V^ priznalnin , j.isein le i a kože. STi^^ ,,H ,)*?,u0' v ^ ~'av,,i razlH,ši| u: s v/ L. Schwenk-a lekarna Dobiva hi v lekar-nah. >< >«nJo' obliž varstveno znamko in podpid, ^S*^.*^^ ki je tu zraven; torej naj se pazi >Y I|aku P. Scholz, Dr. E. K iiiirr tj>ori«l (i. K. Pontoni: v u'oIIn-ber|{U A. Ilnlli; v Krntiji K. davnlk; v Kad-fconi V,. E Andrieu; v l«lrlii Joaip VVarto; v Itutlcivl |ioi A. Ko bi,-k ; > Olj. J. KupterHchuiid 11 vzajVmii« zavarovalno društvo na človeško življenje in rente na Dunaju, Schottenring št. 8 v lastni hiši. Ustanovljena meseca avgusta 1860. Zavaruje na človeško življenje v vseh kombinacijah po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji. Zavarovane svote se točno Izplačujejo. IV. Zavarovanje z dvakratnim izplačilom zavarovane avote: Prvift izplača b«. kadar zavarovance določt no sta- Pri ..Avstriji" zavarovanih je že Čet 34.0OO oseb za 20,501 milijonov ffold. Poroštveni zaklad i/.uaša 2,018 milj. gola. Izplačala je ..Avstrija" do-zdaj le 7,444- milijonov gold Vsi načini zavarovanja za slučaj smrti veljavni so za onu, ki spadajo Se pod vojaško dolžnost tndi za slučaj smrti v vojski ali njenih posledic, ne da bi bilo treba za to kaj doplačati. Najvažnejše kombinacije zavarovanja na življenje so: I. Zavarovanje za slučaj smrti: Zavarovana svota i/.plača se, kadarkoli se smrt pripeti. II. Nasprotno zavarovanje pri '.akonskih. Hi. Zavarovanje na doživetje ln ob Jednem za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača se zavaro ancu pri poprej .lolo-čeni starosti nj^n.u samemu ali pa njegovim dedičem, kadarkoli bi zavarovanec poprej umri. Ojzlas'la k savar rost. dofe>.e nje um samem u in drugič po njegovi smrti njegovim dedičem. V. Zavarovanje rent (penzije). VII. Zavarovanje a izplačilom zavarovano svote o naprej določenem časn. VI. Zavarovanje na dozi tje : Zavarovana svota izplača se o naprej določenem času; ;iko bi pa zavarovanec poprej umi, povrnejo se vplačiia s 5° 0 obrestnimi obresti. VIII. Zavarovanje dote otrokom: Zavarovana svota izplača s ■ kadar zavarovanec določeno starost doseže. K<> bi plačnik poprej umrl, odpade daljno vplačevanje, iu ko bi zavarovanec pred določ-no stai-ostjo umrl, po- vplačani ziusek. i vrn.i se vanju sprejema ter pojasnila in tarif.-, brozplačnt) daje : Nadzorništvo „Avstrije" v Ljubljani: Ignacij Valentinčič. Pisarnica: Sv. Petra cesta št. 73. (119-12) J. trgovec z lesom in gostilničar v Ljubljani preje v Zvonar|evik uliouk, uljudno da se Je sedaj naznanja p. prenelll n častitemu ohčinstvti, v Vodmat (bllsn nove voj 1*6111«©) ter bode ondu isto tako postr.'gei čast. p. n. občinstvu v vseh zadevali njegovega obrta. — Za iiiiiogobroina naročila se priporoča z velespoltovardem A. DRAŠČEK trgovec z lesom in gostilničar v Vodmatu. (I3^:i—H) vii^v 1 vifcv Vi^«v y»ffl?—«QfgMai»-—vSj* v»^i>-r 3p Vi, rKelor lioee pi-ir Ljubljani dospela ho uovm J ., niUNkatiia, »hulka iu trpka, ta (1882—11) Kakovost in ceu klubujo vsaki konkurenci! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ *♦♦♦♦♦*<><>♦<>«><»♦♦♦♦♦<>-♦* C—.- J Za bolne in zdrave JS nn|bol|H« hranilno aredaftvo« allno potrebno sa iilrui j«-, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov h spričali najtopleje priporočeno, je (100—24) rJF i-i 1 li O C35y- j €? V Ri hmeljna sladna kava z dobrim ukusom in lepo dišavo. Zavitek s '/4 A*^. velja 30 kr. — Jako ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva ho po poštni adresi pri lIbulclu pl. Trn-koezy*Ju, lekarju v Ljubljani; na Dunaji imajo BBlogO lekarjl: Viktor pl. TrnK «>«•*». V. okraj, 11 um l-«t ti.....i-ii- nasu ll.'l; tir. Oto pl. TrnUrir*}, III. okrsj, Kadetzkyp)atz 17; Julij pl. Trni*<*vw.yn VIII. okraj, Joaefstailterai rasno 30; v (Iradci (Štajersko)] Veinlelin pl. 'rriikiH'!.)-, lekar; nudalj«' v vseh lekarnah, prodajalnicab dišav, kupcih itd. ud. M*»-ekupci i maj t* tthilen rahat. Stavbišče ■i» Tržaški ceatl, fez 6Va orala, ae produ tudi v malih parcelah. — Več pove Konrad StScklinger na Rimski cesti št. 15. (1368—3) Največja zaloga Mk strojev JAN. JAX Ljubljana, n i —-i Lijuoijana, II Ceniki j Dunajska cesta žt. 13 se pošiljajo j xiatke cene. — |T«oiIno Zastonj : pliKti nu|e im obroke. |n 1 — Siuri stroji He zmne- f•■.!»» L- (kviini i njuvalo. — lVipravkl *»e fiankimiiii. J llltPO ,lol>PO |H —--"~ " (ft) ceneno. (130M) s-; *; rt: m K^j^ Vsem častitim gostom, pri-jateljem in znancem veselo novo leto! Fran in Franja Hafner ^g> jiivov.ini.-i. t^-^vSr i I FRIDERIK HOFFMANN (631—18) Dunajska cesta št. 16 priporoča svojo bogato zalogo ivlcarskili žepnih ur iz zlata, srebrn, tule, Jeklu iu nikelj;« in sicer le dobre do najboljše kakovosti, kakor 'tudi VBake vratu NteiiNltlli ur in biidlln i ko v po najniž i ti cenah ter prevzame popolno garancijo. = Ispravljanja se izvršujejo točno in dobro. z=— D* Tesarski les in rožje (Schnlttholk) vsake vrste in dimenzije in raznovrstne deske Vsi stroji za kmetijstvo 1 v---^tfl vinarstvo in moštarstvo iiilatiSuice čistilne mline za žito [zbiralnice rezalnice za krmo mline za sadje tlačilnice za sadje ' '! tlačilnice za grozdje in vino kakor udi vmikovrsiie druge nniMiiu^ in razni Ntro|i mo Icmo £ij Mtvo, viuurNitvo in .»n*l|a»i-Mtvo itd. itd. novo izvrstne konstrukcije razpošilja iiujceue|e (302—20) IG. HELLER, DUNAJ 2/2 Praterstrasse 78. IIuNtrovHiil kutnl>Ki i" mhfalna plMinn v hrvatskem, nemškem, italijanskem is slavenskim jezika He pošiljajo na željo zastonj in fran kovano. Stroji se dado na poskuinjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni. Cene s<» s«k ziioTrt znižale!!! 1870 —9) prima in skartb IszvipTJij© stavbeno podjetje Viljema Treo-ta na Marije Terezij«' cesti št. 10 v Ljubljani. i sa (O &• V > £T & Cj h" s II :»; M II :»: II I i g-oldinurjev stane pri meni en modroo na peresih (Ped«matrat«el Ti njodrool m» eolidno li najlioljdu tvarino narejeni, imaju po i«) dobro vesanih, moftnlh perei is naj« boljfioga bekrenega drata, «<• s nnfro :*fr kom tapeoimni in raooniui platnenim cvilliom preoblečeni ter 10—ir> let noiirniii pfiprnv ne eaktevajo. i/sF^ Pri naročilih B delete naiiiani naj »6 Veelej nitiniirint mora poitelje \ u»tniii|l Inri. "^BJ — Ako ho torej ilolii y.a 10 u'llij in zavmlov popiiHt od eeB6t Zieaste limnioe za %anko posteljo navadni" velikosti pil 8 jjfl«!. 0O BoldoV I 7. alrikiiiii tapecinitie in s cvilliom preoblu^une DO 15 Kld. (714—47) i i i 1 1 2_ve Zobni zdravnik iz Berolma UNIV. MED. Za- stari trg- št 4 Ljubljana I. nadstropje ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.-5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (W0—tto) HJovo racijoiialiitt zdrail|enje< N km fiS Vsem bolnim na živcih ae najtopluju priporoća 8 1. izdaja izšle brošure Itoiiutun UeiMKiiiiiiiii-ii S1 Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heiuny, 3 Dobiva se ZHHtonj (70ll—lf>) v c. kr. vsBUčIliščnl knjigarni: JURIJ SZELINSKI. Stefansplatz 0., VVien. fik Spričevala /jiauili zdrava.kov. Z„Wa$|i-jevo začimbo' Izborno sredstvo. V steklenicah po SS kr. • in več. HORS(MCQPRSna izložbi v PARIZU 1889 M Glaa razsodišču) pr&ftj pri ysch trgovcih s špecerijskim in dtlflatesnim UbfoaL 4» •!> &»A iAAA 4 4 A -I- A A J jV^t8 *X* •)[• •<* «X» »„» »■* *X» «r» »/* ««• *{* »/» <•/* • * - • • • • > Rodbina Franc Ks. Souvan-ova VOSCI 1 vsem prijateljem in znancem. ■A* T T t Prodaja hiše. Hli* Ml. i* v Spodnji NInIc!« pr.iv Miza državnega kolodvora, z dvema stanovanjema, tremi skladišči, dvema k le toni a, skednjem, fiupo, drvarnico, s.-nico, satlnim vrtom in vrtom za zelenjavo, kakor tndi z njivami in travniki zraven ležečimi, ki je posebno prikladna za stavhisče, proda m« is proate roke poil ugodnimi P"K«Ji. (1259—8) Povprašati jc pri l*«-fru Lansnikii v I. jubljunl. Vsem p. n. gostom, prijateljem in znancem izreka k novemu letu najprisrčnejša voščila Fran Ferlinz z obiteljo. Zobni zdravnik stanuje (131H—G) v liotclti ..Pri .TlulirS" II. nadstropje, št. 25—26. TJ. ure dopohi-popoludno. Ob nedeljah in praznikih od '/,10.— '/,1. nro. Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje. Ordintije vsak dan ud 9, dne in od '2—5. nr Sani za jednega sij dva kon a. kakor tudi kočiia sla ceno aa {»ročaji liri Brazila Tem ju, vulgo Srakur-ju, kovaču v Kravji dolini št. 2. (1875—fi) Lekarna Trnkoczv, Dunaj V., > Sk N O »O C k. r- CTS CO j* Tr 23l1c© © grenki Cognac ukusno in najboljše sredstvo za želodec stekl. So kr., 12 stekl. 5 gld. dobiva so pri (1153-16) Ubald-u pl. Trnk6czy-ju . lekarnarju v Ljubljani. Prokupovalcem se dajo popust. O-O N d> Lekarna Trnk6czy v Gradci vastitim obiskovalcem moje briv-nice izrekam najsrčnejšo zahvalo za dosedanje obiskovanje in priporočuje svoj brivski salon, želim srečno in veselo novo leto! Z odličnim spoštovanjem Aleksander G.jud frizer, Kongresni trg št. 3. 1 ser m. m Pekarija z aostilno ali branjarijo se vzame v najem na Štajerskem ali Kranjskimi. (1881—9) Naslov ; M. I>. iim Rakeku po«to restante. a1*-- 3H5 » v-, jfž EJ 11 Vsem prijateljem, znancem in gostom želi veselo in srečno novo leto rodbina Peršin-ova na Rožniku. I-r. . Veselo novo leto! vsem prijateljem in znancem rodbina A. J. S. Nolli. Štev. 25 478. 1364—3) Ustanova za realce. O 1 ci'N«r Fran Jostpovlh, po občinskem *v«'tu JLfnblJaiiMltem osnovanih unImiiov za realce izpraznjeno jo od tekočega šolskega leta naprej fedno me* I o v zncftku •5© na leto. Po ustanovnem pismu imajo pravico do ti družbi, (h. I Kolowratring 9 ^ IV Weyriugergasse 7" i* Prospekti in pojasnila totno in sastonj. Najkrajše, najceneje in naj Uit roj o potovanje. (1024] KARLU TILL-U I.i it I»I |n nI, NpilalM^o iifllrc ki. 1© B ~i?alstvo v 250 podobah v porr.bo pri najemom nauku. Oun 1 »Iti. 1M» kr. HERBARIJ v porabo na srednjih šolah. Molitvenik! za mladino in za odrasle v na jI 11 p » e n v <• ■/. n Utiskane iepetnine iz usnjeve lepenko. Pismeni papir in zavitki h cvetlicami in drugim umetnim utiskom. Albumi z:i fotografije. Albumi za poezije, dnevniki. Albumi za avto-grafe. Glasbene In pisalne mape. Risalne mape, šolske torbe, nosci z;i knjige, črtežne kiiji^;«'. skrinjice z barvami, risala, predloge za slikanje, reljefni albumi. Mape z jaslicami, da si jib zamore vsak sam napraviti« Gotove jaslice s transparent no razsvetljavo, lišp za božična drevesca, angcljski lasje, svece za božična drevesca, držala za sveče, angeljl iz voska, s predenimi steklenimi perutmi. Zvezde, solnca, ledene svefte, obli, stekleni biseri, biiščec motvoz, zlata i u srebrna pena, lošč, ledeni mineta j, odsijajni briljantni okraski. Iv