Savinjski vestnik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, ОКЖАЈЕУ CBLJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA Celje, sobota. 20. septembra 1952 LETO V., — STEV. 38. — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 123. Tel. 7. tek. rač. 620-1-90322-11 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne, četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo- letna 300 din. Izhaja vsako soboto. C eljski delovni kolektivi in gledališče statistični pregledi o obisku celjske- Џ gledališča v zadnjih letih kažejo, da pimelo gledališče iz vrst Celjanov do- malo rednih in vnetih obiskoval- Tako je na primer v lanski sezoni fiiskal gledališče le vsak drugi Celjan fikrat samkrat v sezoni. Ce gledamo 0tistične podatke v drugih mestih, je jjka močno drugačna: število rednih Aedaliških obiskovalcev, znaša dvakrat- no, pa tudi tri in večkratno število ^ebivalstva. Naravnost porazno pa je ^ Celju dejstvo, da doslej ni bilo mo- lOČe pritegniti v gledališče delavstva, (ase mesto z okolico je eden najmoč- nejših in najbolj razvitih industrijskih fcdišč v Sloveniji. Pričakovati bi to- ei bilo, —■ in ne samo pričakovati, 4ino pravilno bi bilo —, da bi bil de- gè industrijskega delavstva na obisku iledaiišča če že ne odločilen in prete- ert, pa vsaj v nekem pametnem so- •azmerju. Delavski razred bi se moral uvedati, da je dedič kulturnega izro- ijla. Ta zavest pa seveda ni nekaj me- Лепеда in neoprijemljivega. Ta zavest e mora izražati v intenzivnem sodelo- vanju v kulturnem življenju. Danes ni (eč mogoče oprostiti človeku, ki pozna polcg dela le še gostilno in zabavo. Gle- iališče ne more izpolnjevati svojega ioslanstva, ne more vplivati na kul- urno rast delovnega človeka, če se mu a ne mara ali ne more približati. Se- seda moramo za zbližanje storiti vsak \vojc: gledališče mora uprizarjati taka iela, ki bodo gledalca pretresla, mu lala misliti, ki mu bodo odgovarjala ta vprašanja, ki ga mučijo in moré, lela, v katerih bo videl resničen odraz 'ivljenja, občinstvo pa ga mora gmot- 10 in moralno podpreti. Ta pomoč je v zanimanju, ki ga kaže za njegovo delo, ß razumevanju njegovih težav in ne nazadnje v rednem obiskovanju. Gle- iališče kot umetniška ustanova je za- fleten organizem. Resnično živeti in mpešno delati more edinole tedaj, če ШПО, tesen stik s svojo publiko. Brez na- vdušene, skrajno kritične in zaintere- Џгапе publike gledališča pravzaprav sploh biti ne more. Če pa kje tako gle- iališče obstoji, je invalid in njegov )bstoj je popoln nesmisel. Stojimo na pragu sedme sezone po osvoboditvi. Med svoje naloge v tej se- toni si je uprava gledališča in ves gle- : lališki kolektiv uvrstil tudi nalogo, da mtegne v vrste rednih obiskovalcev Hm več Celjanov, zlasti pa še čim več delavstva in nameščenstva. Ko smo sestavljali repertoar, smo se trudili, da bi z izbranimi deli domače in svetovne dramske književnosti po- jegb. v središče sodobne problematike. Tudi klasičnih del nismo zanemarili. Od slovenskih dramskih del so v šir- šem repertoarnem načrtu med drugim Kreftovi »Celjski grofje«, ki bodo upri- lorjeni kot otvoritvena predstava v no- vem gledališču, dalje Tavčarjevo »Cvet- je v jeseni«, Bei^kova »Partija šaha«, Potrčevi »Krefli« in Zmaučeva drama »Izven družbe«, ki bo doživela na celj- Ïem odru svoj krst. Od Jugoslovan- ih dramatikov so na sporedu Nušič, tilundžič, Begovič in Sinko. Klasike hsta zastopala Molière in Lope de Ve- №, moderne svetovne dramatike pa Pñestley, Krasna, Wright (ameriški pi- satelj — črnec, ki je na ameriških in evropskih odrih v preteklih sezonah doživel prodoren uspeh), dalje James m Miller — sama imena, ki danes v gledališkem, svetu pomenijo najvišje UTiietniške vzpone sodobne dramske književnosti. Tudi na mladinske igre lismo pozabili. Golijeva »Sneguljčica« h uprizorjena že oktobra, pozneje'pa stß no sporedu dve mladinski deli. Pred kratkim je uprava gledališča "izpisala abonmaje. Dočim je odziv 4hčinstxm za redne abonmaje ,zadovo- 'üü, pa tega ni mogoče reči o sobotnem ^honmaju za delovne kolektive. Tu je PTijav za sedaj le malo. Nemogoče je ^izumeti, kako je mogoče, da mesto s hkimi desetiini tisoči delavcev ne mo- '■e napolniti niti ene abonmajske pred- stave za delavstvo. V Mariboru in v branju so posamezne tovarne odkupile -d svoje kolektive po cele dvorane. Marsikje imajo urejeno tako, da je "boiimo naročil delavski svet in bo ''-^¡^topnice delil brezplačno najboljšim ^hnom kolektiva kot nekake nagrade. ne bilo mogoče kaj takega tudi v Ce- w? Če nimajo pravega odnosa in razu- ^птпја do gledališča posamezniki, pa ga morali imeti delavski sveti, uprav- odbori, partijske organizacije in ^^ndikati. Zato naj bi v teh dneh na l'-^eh partijskih in sindikalnih sestan- '^^h razpravljali o tem vprašanju in ^-Podbujali posavieznike, da postanejo ^^dni obiskov^alci svojega poklicnega ^^^dališča. Gmotne žrtve, ki so jih že ^<^prine.4li za gradnjo nove gledališke ^'Šp in za vzdrževanje gledališča, ne ^<^do rodile nobenih uspehov, če bo ^^lavstvo sedaj stalo ob strani. In ne ^1'По delavstvo. Prav tako nameščenci ^^îjskih usfanoi,^ in podjetij, prav tako '^teligienca naših zdravst7)enih, znan- ^^^enih in kulturnih institucij. öanes ni mogfoče verjeti, da naš člo- ^e?c ne čuti žeje po umetniških doživet- J'^. po kulturnem izživljanju. Prav go- .^0 jo čuti. Zato naj pride v gledali- ki naj postane v Celju tista stič- ^'^ točka, kjer se bodo strnila vsa naša ^^tniška prizadevanja in iskanja. ■Se o vstopnini: tako nizka je, da ne biti v Celju človeka, ki hi je ne^ zmogel. Seveda, če mu je kaj do tistih stvari v življenju, ki obstoje poleg za- bave in lenobnega životarjenja. Naj bi v letošnji sezoni ne bilo v Ce- lju človeka, ki bi ne bil redni obisko- valec gledališča. Le tako bo naša umet- niška ustanova mogla nadaljevati svet- le tradicije celjskega gledališkega dela. In zopet: prav posebej je k temu po- klicano delavstvo, nosilec ljudske ob- lasti in dedič kulture. Delavski sveti in organizacije naj tu pokažejo svojo kulturno zavest. L. F. VELIČASTNA PROSLAVA 10. OBLETNICI PEVIH SLOVENSIOH BRIGAD V DOLENJSKIH TOPLICAH Kakor T času na|tež|ih borb, tako tudi danes stoji ob STOJih slarnih brigadah naše ljudstvo Doslej v Sloveniji pa menda tudi т Jugoslaviji še mi bilo tako шокосвс manifestacije, kot je bila т soboto in nedeljo v Dolenjskih Toplicah. Cel* prireditveni odbor je pričakoval komaj polovico toliko udeležencev. 2e ▼ soboto je bilo na prireditvenem prostoru in po okoliških vaseh vse polno ljudi. Kljub ogromni množici udeležencev si na vsakem koraku videl prisrčna sre- čanj?, starih partizanskih znancev. Neprestano do večera in vso noč so po dolenjskih cestah drveli kamioni, avtobusi, v Straži pa se je na tiru nabralo na desetine posebnih vlakov. Jase v gozdiču ob Sušici in Krki so bile nabito polne. Na pobočju je pod veliko osvetljeno Titovo sliko vzplamtelo. Stotere raznobarvne rakete so osvetljevale nebo. To je bila veličastna slika, ki je prevzela vsakogar. Ponoči ni nihče mislil na spanje, saj so bili le redki toliko srečni, da so si priborili skromno partizanske ležišče v kakšnem skednju. Ostali so se veselili ob šotorih in na plesiščih, utrujeni pa so v gozdičku ob malih tabornih ognjih premie vali spo- mine ter pripovedovali junaške dogodivščine iz partizanskih dni. Pred jutranjim svitom je po dolenjskih cestah prihajalo v Toplice na stotine kamionov. Pod kronami hrastovega drevja je bilo bolj živahno kot na najbolj prometnih ulicah milijonskih mest. Vsa gneča pa je dosegla višek ob deseti uri dopoldne, ko so iz okoliških vasi prihrumele množice udeležencev, ki so tamkaj prenočile, da slišijo govor maršala Tita, o katerem prihodu se je kot blisk raznesel glas po vsej okolici. Kdor ni bil navzoč, si ne more pred- stavljati, kaj nudi očem 250.000 glava množica. Ob takem pogledu se zameglijo predstave in ocenjevalni čut slehernega. Ko je maršal Tito stopil na tribuno, je med množico zavel vihar navdu- šenja. Prerivanje je šlo ponekod že v nezavestno grobost, kajti-vsak, prav vsak bi ga rad videl, če ne več, vsaj za hip. Čeprav je bila jasa glavnega svečanega prostora tako obsežna, da bi brez skrbi pristajala na njem manjša letala, vendar vsi udeleženci niso mogli najti na njej prostora. Tisti, ki si niso mogli izsiliti prostora v tem prirodnem »amfiteatru«, so se zbirali pod številnimi zvočniki v gruče in sledili besedam ljubljenega Maršala, Ker so govor prinesli vsi dnevni časopisi v celoti, objavljamo samo strnjene značilnosti odločnih besed, ki jih je na izredno prisrčen in dojemljiv način podajal vrhovni komandant Tito. Slavnostni trenutek je izpolnjevala mešana godba JLA in LM, iz stoterih grl pionirjev in partizanskega pevskega zbora »Srečko Kosovel« pa so donele bojne partizanske pesmi. Ni bilo človeka med četrtino milijona udeležencev, ki bi ga v teh trenutkih ne navdušilo in navdalo s ponosom, da je pripadnik tako enotnega in zmagovitega naroda. Nekai iz živijenia in dela mladinskih brigad na Gomitskem Na Gomilskem so se zbrali mladinci in mladinke iz okrajev Celje-okolica, Trbovlje, Šoštanj, Slovenj Gradec, Ma- ribor-okolica, Murska Sobota in Ptuj, da s svojimi močmi pomagajo izgraditi del velike ceste Maribor—Trst. Naha- jajo se v treh brigadah, in sicer v Celjski, Mariborski in Ptujski. Brigadirji, čeravno je med njimi pre- cejšen del fizično slabih, v svojem de- lovnem poletu visoko presegajo norme, ki so določene za odrasle ljudi. Ptuj- ska brigada povprečno presega za 150%, Mariborska in Celjska pa za 30%. Ptujska brigada ima sicer delo ' lažje vrste, zato lahko tako visoko presega normo. Toda ptujski fantje in dekle- ta so tudi pridni. Zato je Ptujska bri- gada dobila časten naslov udarna. Tu- di ostali dve brigadi v najkrajšem ča- su pričakujeta ta naslov. Glavna naloga mladine v brigadah "ni samo fizično delo, ampak je važna tudi ideološko-politična vzgoja. Zato je poskrbljeno za kvalitetna predavanja, katera imajo vidni politični delavci iz Celja. Tudi kulturno-piosvetno delo je razgibano. Brigade tekmujejo med se- boj, katera bo pripravila boljši pro- gram. Na tem polju se je najbolj izka- zala Ptujska brigada, ki je z ozirom na sestav brigade, dala res lep program, tako da so nekatere točke morali na zahtevo občinstva celo ponoviti. Briga- dirji hočejo postati tudi dobri športni- ki. Vadijo se v igranju odbojke, nogo- meta, tekmujejo v lahkoatletskih di- sciplinah in so imeli že par tekem z moštvi iz bližnjih vasi. Dekleta pa se uče proste vaje. Tako živi in dela mladina Slovenije v brigadah na Gomilskem. boreč se za nove kilometre betonskega cestišča, bo- reč se za vsakega mladinca, da bi po- stal vreden član socialistične družbe. Pri gradnji ceste sodelujejo tudi de- lavci. Njihov odnos do mladinskih de- lovnih brigad ni vedno pravilen. Ko so mladinci napodili iz svoje sredine ne- katere, ki so kvarili ugled brigad, so delavci govorili, da je to nekulturno in da ni lepo. Nadalje so se nekateri de- lavci nesramno obnašali napram de- kletom iz brigad. Radi bi vedeli, kaj je partijska in sindikalna organizacija v podjetju Slovenija ceste na Gomil- skem ukrenila, da bi se člani tega de- lovnega kolektiva ideološko in politično izgrajevali. Ravno na takih gradbiščih imajo največ pogojev za uspešno po- litično delo. Toda delo partijske orga- nizacije in sindikata se tam sploh ne občuti. Potrebno je, da bi se odgovorni tovariši v podjetju in tudi na OSS po- globili v stvar in primerno ukrepali, da se takšno stanje popravi. M. I, Pavía Pirecnih odpotovala v Franhiari v sredo je v spremstvu pravnika ljubljanske fakultete odpotovala v Frankfurt mati enajstletnega Ivana Pi- rečnika, da pred apelacijskim sodiščem zastopa svoje zahteve za vrnitev dečka, ki ga je usoda vojnih grozot zanesla v tujino med tuje ljudi. Pirečnikove ni omajalo niti nemogoče pisanje nekate- rih tujih časopisov, niti anonimna pi- sma reakcionarnih elementov, ki so jo odvračali od tega koraka. Njena mate- rinska ljubezen in boj za svojo najvišjo pravico je premagal tudi njen strah pred potovanjem v tujo neznano deže- lo. Zaveda se, da ne bo osamljena. Za sabo ima milijone Jugoslovanov, ki so tudi v njenem slučaju enotni kot vse- lej, kadar gre za pravično človečansko stvar. Na pot ji želimo, da bi srečno prispe- la na cilj, dosegla svojo pravico in se z Ivanom vrnila v domovino, za katero je toliko pretrpela m še danes, ko so ostali brezskrbni, trpi zaradi podlosti nekaterih reakcionarnih elementov. Odločne besede Na veličastnem zboru slovenskega ljudstva v Dolenjskih Toplicah je mar- šal Tito govoril našim ljudem o neka- terih nadvse važnih problemih našega notranje in zunanjepolitičnega položaja. Se posebno je njegov govor važen zato, ker je obravnaval probleme, ki so danes življenjskega pomena za Slo- venijo, pa tudi za celo Jugoslavijo. Opozoril je naše ljudstvo na probleme, ki bodo nastali v bodočem letu zaradi težke suše, ki nas je letos ponovno prizadela. Škoda je letos večja, kakor leta 1950 in znaša okrog 140 milijard dinarjev. Kljub temu, da bo prehrana naših ljudi zagotovljena, moramo vse storiti, da rešimo, kar se rešiti da. Le- tošnja suša bo imela seveda precejšnje posledice na naše načrte, ki so napove- dovali, da bomo pričeli graditi indu- strijo za široko potrošnjo. Poleg tega pa bo imela suša verjetno tudi precej težke posledice na naš živinski fond, ker tudi krme ni dovolj, »Včasih je prav, da smo bolj skromni,« je dejal tovariš Tito, kajti naše možnosti so omejene in ne moremo narediti vsega, kar bi mi hoteli. Mi moramo napeti vse sile in rešiti svoje težave sami, tudi zato, ker ne bi bilo prav, če bi se na- slanjali samo na pomoč od zunaj. Tisti, ki nam dajejo to pomoč, gledajo na to, ali si tudi mi sami pomagamo. Ne gle- de na to pa je naša želja, da nam čim- prej pomoč ne bi bila več potrebna. Tudi na Zahodu je nekaj takih ljudi, ki bi radi s to pomočjo dosegli določe- na popuščanja z naše strani, ki pa jih mi ne moremo sprejeti in jih nikoli ne bomo. Potrebno je, da se čimprej izvle- čemo iz težav, ker nas položaj, ko mo- ramo prositi za pomoč, nehote peha ▼ težave. Neprestano nas sprašujejo, zakaj smo storili to tako in ono drugače. Marsi- kdo nam vsiljuje svoj sistem in svojo demokracijo, ki je pa mi ne maramo, ker za nas ni dobra. Med novinarji in ostalimi ljudmi, ki obiskujejo Jugosla- vijo, so tudi taki, ki mislijo, da je vi- šek demokracije v tem, da lahko psu- ješ celo predsednika vlade. Toda mi mislimo, da to ni demokracija in smo začeli resnični demokraciji graditi trdne temelje s tem, da smo ji dali ekonom- sko podlago. Danes pri nas tovarne upravljajo delavci in ljudje upravljajo sami sebe v ljudskih odborih. Ni dvo- ma, da je to tista resnična demokra- cija, ki bo človeštvo pripeljala v res- nični socializem. Gre torej na eni stra- ni za. formalno demokracijo, kjer sicer lahko rečeš, kar hočeš, storiti pa n« moreš nič, če nimaš denarja, in na drugi strani za pravo, materialno de- mokracijo, kjer je ogromna večina ljudi ne samo gospodar proizvajalnih sredstev, ampak deloma tudi že svoj« lastne usode. Sicer pa pravi tovariš Ti- to, 98 odstotkov našega ljudstva je za novo Jugoslavijo, 2 odstotka pa ne in mi seveda ne bomo dovolili, da bi ta 2 odstotka rovarila in podirala to, kar ogromna večina gradi. Na Zahodu ima- jo policijo in vse druge organe nasilja, s katerimi včasih zelo surovo branijo svoj režim. Nam pa zamerijo, če tudi mi branimo pridobitve ogromne večine našeg?, ljudstva. Čudno je le to, za- kaj toliko simpatij in zanimanja za ta dva odstotka raznih informbirojcev in reakcionarjev. Posebno pomemben pa je govor to- variša Tita zaradi tega, ker je ponov- no, podprto od skoraj četrtine sloven- skega ljudstva, ki se je zbralo v Do- lenjskih Toplicah in v duhu od vsega našega ljudstva, spregovoril mirne in trezne besede o Trstu. Neprestana italijanska gonja proti Jugoslaviji je vprašanje Trsta in odnosov med Jugo- slavijo in Italijo pripeljala že do pre- cejšnje ostrine. Naša država je dala že nekaj predlogov z?, rešitev tega vpra- šanja, Italija pa na vse to vztrajno od- ffevari?, s tripartitno deklaracijo, ki je mi ne priznavamo in ne smatramo za kakršenkoli predlog. Ta deklaracija je bila dana De Gasperiju zaradi njegovih notranjepolitičnih težar, za vabo itali- janskim volivcem in eato za nas ne pomeni nič. Mi pa smo medtem dali že več predlogov, predlagali smo rešitev s kondominijem in pristali tudi na ple- biscit, seveda šele potem, ko bodo od- pravljene posledico tridesetletne itali- janske denacionalizatorske politike т Trstu, Ko tudi ta predloe ni bil spre- jet, smo šli celo tako daleč, da smo po- nudili Italiji roko sorave in izrazili pri- pravljenost, da pustimo vprašanje Tr- sta za sedaj ob strani in da sodeluje- mo glede drugih vprašanj. Toda tudi ta predlog ni naletel -na plodna tla. Na- mesto tega ali pa vsaj kakšnega nji- hovega pametnega predloga, nas v uradnih in poluradnib časopisih nepre- stano napađa'o. hócelo Trst kot pla- čilo zato, ker so stopili v Atlantski pakt, govore o tem, kako bo spet za- plapolala italijanska zastava v Istri in podobno. Ko pa ie zaradi takih izjav tovariš Tito ^'afïno povedal, da ne bomo dali niti koščka naše zemlje, se je go- spod De Gasperi čutil užaljenega. Vse to dokazuje, da vodilni italijanski kro- gi nimajo resne voHe га rešitev teh vprašanj in da De Gasperi ta položaj izkorišča 79. lažje reševanje svojih notranjepolitičnih problemov, pri tem pa razplamteva nacionalno mržnjo, ki po.staja že nevarna. Vodilni italijanski krogi bi lahko že spoznali, da vodi io nespametno politiko, s katero ne bodo nič dosegli, Jugoslavija je za dobre so- sedne odnose z Italijo že dovolj žrtvo- vala in ni pripravljena na nikakršna nova odstopanja. Ce pa bo treba, bo znala odločno braniti svojo zemljo in svojo svobodo. Gospodarski in politični delavci prejeli med prvimi nove delovne knjižice Te dni se je pričela izdaja novih de- lovnih knjižic. Med prvimi so prejeli knjižice tov. Jerman Riko, predsednik MLO, tov. Cvenk Miran, podpredsednik OLO Celje okolica, tov. Medved Albin predsednik Okrajnega sindikalnega sveta, tov. Kokolj Stane, direktor Cin- karne, tov. Svetek Andrej, direktor Že- lezarne Store, tov. Orel Franc, varilec, predsednik delavskega sveta Tovarne emajlirane posode, in tov. Kristanšek Angela, tkalka iz tekstilne tovarne »Metka« Celje. Na splošno vlada med delavci zani- manje za izdajanje delovnih knjižic. Komisije v podjetjih naj še z večjo vnemo pomagajo pri zbiranju doku- mentov in z drugimi nasveti, v kolikor pa že imajo zbrani material, naj ga predlože Posredovalnici za delo. Opo- zarjamo komisije, naj zasledujejo Go- spodarski vestnik, ki prinaša razna na- vodila za izdajo delovnih knjižic. Planinski dom Št Vid nad Šoštanjem VABI NA OTVORITEV 21. SEPTEMBRA 1952. Dobra avtomobilska cesta do doma — V nedeljo, 21, od 9 naprej bo vozil avtobus vsako drugo uro. OBVESTILO Okrajni ljudski odbor Celje-okolica obvešča, đa so odslej uradni dnevi za stranke vsak dan razen četrtka od 8. do 11. mre dopoldne. Prosimo, maj se stranke teca reda drže. stran 2 »SAVINJSKI VE6TNIK« dne 20. septembra 1952 Štev. 38 PRED VI. KONGRESOM KP] Uspehi in pomanjkljivosti pri tekmovanju mladine za VI. kongres KPJ Velika večina mladinskih aktivov na- šega okraja se je odzvala tekniovanju v čast VI. kongresa KPJ, ki sta ga iz- dala CK in okrajni komite LMS. Do- seženi rezultati nam zgovorno dokazu- jejo, da je mladinska organizacija z vso resnostjo pristopila k tekmovanju. Glavni poudarek v predkongresnem tekmovanju je dan politični vzgoji naše mladine. V ta namen so aktivi organi- zirali vrsto političnih in znanstvenih predavanj. Tako je aktiv v Vitanju poslušal predavanja: iz zgodovine KPJ, o postanku človeka; mladina v Zrečah je organizirala predavanje iz naše no- vejše zgodovine. Tudi drugod so bila predavanja o naši zunanji in notranji politiki, o položaju v svetu itd. Preda- vatelji so v večini primerov člani KP, ki s svojimi izkušnjami in znanjem lahko največ doprinesejo k pravilni po- litični vzgoji mladine. V času tekmovanja se zaostruje tudi borba za lik mladinca. Ne morejo biti člani LMS tisti mladinci, ki se nemoral- no obnašajo, pijančujejo in jemljejo ugled mladinski organizaciji. Tako smo imeli primer, da je aktiv Zreče izklju- čil iz svoje sredine Založnikovo zaradi nemorale, pa tudi v Preboldu v tovarni in drugod smo imeli podobne primere. Tudi pri sprejemanju novih članov se jemlje ostrejši kriterij. Kot najboljši v tekmovanju so se doslej pokazali: Aktiv steklarne Ro- gaška Slatina, ki tekmuje z aktivom steklarne Pančevo in dosega pri tem lepe uspehe. Ta aktiv je bil tudi po- hvaljen od CK LMS. Aktiv Zreče je dobil prehodno zastavico od OK LMS, lepe uspehe so pokazali tudi aktivi v tovarni nogavic Polzela, v invalidskem podjetju Polzela, aktiv Velenje, Dobrna, Kozje, Liboje in še drugi. Poleg uspehov, ki jih dosegajo naši aktivi v tekmovanju, moramo opozoriti tudi na resne napake in pomanjkljivo- sti, ki se pojavljajo. Mnogi naši tovariši so razumeli, ko smo govorili v politični vzgoji mladine, da je dovolj, če se or- ganizirajo predavanja in da je s tem že vse rešeno. Temu pa ni tako. Politična vzgoja mora biti vsestranska. Ne mislim trditi, da predavanja niso potrebna, nasprotno, zelo koristna so, toda so samo del naše borbe za oblikovanje socialistične zavesti naše mladine. Za politično delo ne moremo določati ne- kih šablon. Stanje je v različnih krajih različno. Zato morajo osnovna mladin- ska vodstva biti elastična in samo- iniciativna. V medsebojnih razgovorih, z osebnimi primeri in vzgledi je treba graditi politično in ideološko zavest mladine. N. pr. ni samo dovolj govoriti o sovražnem razpoloženju klera do naše družbene ureditve na splošno, ampak se ozrimo na konkretne prilike v svojem kraju. Dalje, ponekod na terenu so se pred kratkim razširjale govorice, da se pobirajo prijave za odhod v Ameriko (Ljubečna, Laško) in kako bajno živ- ljenje je tam. Organizacije LMS pa niso smatrale za potrebno, da razprav- ljajo z mladino o teh stvareh in mla- dini pojasnjujejo namen teh izmišljenih vesti, ki jih širijo reakcionarni elementi. Nadaljnja slabost je neodgovornost sekretarjev aktivov in pa tudi posamez- nih članov OK LMS, ki ne pošiljajo redno poročila o tekmovanju, tako da OK LMS nima vedno točnega pregleda nad uspehi in napakami in zato ne more pomagati osnovnim organizacijam. Tu bi omenil vodstvo mladinske orga- nizacije Železarne Štore, ki je biia do pred kratkim najboljša v okraju, v zadnjem času pa se o njej sploh ničesar ne čuje. Aktiv v Vojniku še ni poslal nobenega poročila o tekmovanju, če- prav se tam nahaja tov. Kolarjeva, ki je član OK LMS. Nadalje bi omenili člane okrajnega komiteja LMS, kot so Kolar iz Arje vasi, Klajnšek iz OLO, Pečenko iz Ponikve in še nekateri, ki so pokazali skrajno malomaren odnos do dela z mladino. Kar se tiče pomoči osnovnih partij- skih organizacij mladini lahko ugoto- vimo, da se je stanje po pismu tovariša Rankovića precej izboljšalo. Splošen je pojav, da so na občinskih partijskih konferencah in sestankih OPO razprav- ljali o delu z mladino in ji tudi nudili pomoč. Toda nekatere OPO vseeno še ne posvečajo dovolj pozornosti delu z mladino. Tako imamo primer v Strmcu, da je sekretarka mladinskega aktiva (ki je voljna delati, toda nima izkušenj) prepuščena sama sebi, čeprav so tam mladi člani Partije, ki bi ji lahko po- magali. Takih primerov je še več. Naloga nas vseh je, da se omenjene slabosti čimprej odpravijo, da bomo lahko s primernimi rezultati dočakali in počastili VI. kongres naše Partije. M. I. Kaj so pokazale sektorske konference OF Ni dolgo od tega, kar so se v okraju Celje-okolica vršile konference s,pred- sedniki in sekretarji občinskih odborov Osvobodilne fronte. Na njih so priso- stvovali tudi člani Izvršnega odbora OF in nekateri odborniki osnovnih frontnih organizacij. Namen konferenc je bil, da se temeljito pogovorijo o bo- dočem delu OF, zlasti pa, kako bodo uporabili jesenski in zimski čas za po- litično vzgojno delo. Precejšnjo odgo- vornost do frontnega političnega dela je bilo zapaziti pri občinskih odborih Fronte Vojnik, Vitanje, Laško, Šentju- rij pri Celju, Stoi-e, Zreče, Polzela in še pri nekaterih, kar je potrdila že sama udeležba na konferencah. Vredni pa so graje odgovorni člani Fronte v Roga- ški Slatini, kjer je bila slaba udeležba, dalje v Ponikvi pri Grobelnem, Sliv- nici, Zusmu in Šentpetru v Sav. dolini, kjer se konferenc nihče ni udeležil, če- prav so bile sklicane ob primernem času. V splošnem pa so konference uspeš- no potekale. Mnogokje so temeljito pretresli dosedanje delo in sprejeli po- membne zaključke za bodoče delo. Vsi pa so si bili edini v tem, da je po- trebno v najkrajšem času temeljito pripraviti seje občinskih odborov OF, na katerih naj bi predvsem obravna- vali nedelavnost posameznih odborni- kov. Še vedno nas spremljajo usodne napake pri našem političnem delu, kaj- ti vrsto primerov je, da teža vsega po- litičnega dela leži na ramenih posa- meznikov, ki so obremenjeni s števil- nimi funkcijami. Ti primeri so zelo vidni v Žalcu. Petrovčah, Rimskih To- plicah in Rogaški Slatini, kjer ne naj- dejo izhoda iz tega stanja, čeprav je dovolj drugih, ki še ne delajo aktivno. Odločno pa bo treba spregovoriti s ti- stimi, ki pod plaščem frontnega funk- cionarja vedrijo in špekulirajo v svoje osebne in sebične namene. »Res je, da smo v preteklem polet- nem času zelo malo skrbeli za delo in življenje ljudi na vasi,« — je povedal tovariš Svetek, predsednik občinskega odbora OF v Storah na konferenci v Šentjurju — »kar čas, v katerem je kmečko delo na višku, hkrati pa sezona dopustov, to delno opravičuje. Toda vrsta raznih kulturnih in športnih prire- ditev, telovadnih nastopov, spominskih zborovanj, proslav, gasilskih nastopov in mitingov potrjuje, da se je tudi v poletnih mesecih vršilo pomembno po- litično delo. Vendar predstojeći čas na- rekuje, da se čim prej preselimo z na- šim delom na vas med množice in po- pravimo, kar smo zanemarili.« Tovariš Plauštajner Edo iz Šentjurja je kriti- ziral slab odnos nekaterih prosvetnih delavcev v Šentjurju, kjer jih od 14 sodeluje- v raznih organizacijah le 4, dočim so ostali nedelavni v javnem življenju. Tako je padel umesten pred- log, da bi naj občinski odbor OF več- krat sklical skupno posvetovanje s pro- svetnimi delavci. Na konferencah so se zedinili, da bo- do v septembru in oktobru sklicali se- stanke osnovnih frontnih organizacij, kjer bodo odbori poročali o svojem de- lu, hkrati pa pojasnili frontovcem zna- čilnosti splošnega zakona o ljudskih odborih in novo pot v razvoju našega zadružništva ter socialistične demokra- cije sploh. Vsi sestanki pa bodo močan poudarek delu naše Partije, kar bo najboljša priprava frontovcev za VI. kongres KPJ. "V številnih organizacijah so se odločili za tekmovanje v čast VI. kongresa, predvsem na organizacijskem in političnem področju dela Fronte z namenom, da se dvigne politično raz- položenje in dostojno pripravi ljudske množice za predstoječe volitve v občin- ske ljudske odbore, ki bodo verjetno že v jeseni. V jesenskem in zimskem času bodo občinski odbori OF postavili odbore ljudskega izobraževanja. Na konferencah so tovariši izrazili željo, da bi se naj slični sestanki redno vršili, kar bi pripomoglo k dvigu dela frontnih organizacij in izboljšalo poli- tično stanje na terenu. K. K. Odprta partijska konferenca pri OLO Celje-okolica v četrtek je bila pri Okrajnem ljudskem odboru Celje-okolica odprta partijska kon- ferenca. Sekretarjevo poročilo je obsegalo vse najvažnejše probleme o uspehih dela, pa tudi o neuspehih. Od lanske konference, ki je bila v mesecu avgustu je bjlo delo OPO prav živahno. Pri delu pa so bile tudi razne napake in naloga novega vodstva bo, te na- pake odstraniti. Tako se je posvečalo pre- malo pažnje ideološki vzgoji članstva, zakon o ljudskih odobrih je bil bolj strokovno kot politično obdelan. Podrobnejša bi morala biti politična vzgoja članstva. Člani na te- renu niso zadovoljivo vršili svojih dolžnosti. Tudi disciplina pri uslužbencih ni bila na dostojni višini. V razpravi so med drugim poudarili, da bodo delo v sindikalni organizaciji izbolj- šali. Sestanki so imeli več dobrih in slabih lastnosti, potekali pa. so večinoma enolično. Važnim, nalogam bodo v bodoče posvečali več pozornosti. Odprti partijski sestanki morajo postati stalna oblika dela. Obravnavali so še drugo probleme, kakor vprašanje študija, dela v mladinski organizaciji, o pomoči občinam pri njih delu, kako izboljšati politične pri- lik« na terenu itd. Po volitvah so sprejeli več sklepov, po katerih bo OPO usmerila svojo delo. Uredili bodo ideološki in po- litični študij, seznanjali bodo članstvo v zu- nanjem in notranjem političnem položaju, občinam bodo pomagali s strokovnimi na- sveti, poglobili bodo delo z nepartijci, da se bodo le-ti v celoti seznanili z nalogami Partije. Poživeli bodo delo s sindikati, dru- štvi in organizacijami na terenu. Pri občin- skih volitvah bodo nudili pomoč partijskim organizacijam, časovno bodo člani Partije na sestankih poročali o svojem delu na te- renu. Vsi organizirani uslužbenci, ki delajo na terenu, bodo na sestankih proučili stanje v okraju ter na skupnih sindikalnih sestan- kih seznanili o tem vse uslužbence okraja. M. Č. Vključevanje novih vajencev v okraju Celje - okolica slabo napreduje Odpor, ki ga iz neznanih vzrokov kažejo nekateri delodajalci do spreje- manja novih vajencev, je postal resna ovira za nadaljnjo vzgojo novega kadra. Izgleda nekako tako, kakor da bi z nepravilnim odnosom do novih vajen- cev hoteli nekateri spremeniti pred kratkim izdano novo uredbo o vajencih oziroma bolje rečeno, da bi dosegli zmanjšanje pravic, ki so jih vajenci dobili. Majhen, toda očiten odraz te težnje je razviden iz nič kaj premišlje- nega članka v zadnji številki »Obrt- nika«, kjer pisec žolčno napada dolo- čilo uredbe o 30-dnevnem dopustu za vajence. Iz vsega je razvidno, da se delodajalci ne zavedajo, kam lahko pri- pelje tak nepravilni odnos in kako škodljive so lahko posledice. Ali naj po nekaj letih v vseh, ne samo v ne- katerih strokah, ostanemo brez zadost- nega števila kvalificiranih delavcev samo zaradi tega, ker nekdo noče razu- meti, da moramo imeti vajence, in sicer vajence z določenimi pravicami, na drugi strani pa z velikimi dolžnosti napram sebi, mojstrom in skupnosti. Trenutno je stanje v okraju Cel j, okolica naslednje: vsega skupaj vključenih 11 mladincev in 4 mladinS vpisani so trije za ključavničarje, ] eden za kovača, zidarja, lončarja, nj zarja, tapetnika, čevljarja in brivca ti po dva za krojače za moške in žensl obleke. Navedene številke so samo potrdite nepravilnega odnosa. Razumljivo je, c pri takem stanju ne smemo in ne bont mogli ostati, ker bi s tem občutno šk( dovali pravilnemu razvoju našega go spodarstva. O vajencih se bo potrebu še marsikaj in marsikje pogovoriti, k« je to zelo važno vprašanje. Pristopi bo treba tudi k ukrepom, ki jih uredb predvideva, če se stanje ne bo izbolj šalo. Kdor resno in trezno gleda na na razvoj, bo tudi k temu vprašanju dry gače pristopil in v najkrajšem čas spremenil svoje dosedanje mnenje. Tudi v Laškem so ustanovili »SVOBODO", Misel po ustanovitvi kulturno pro- svetnega društva »Svoboda« je tudi v Laškem dozorela, tako da se je že pred zletom »Svobode«, ki je bil v Trbovljah, ustanovilo kulturno društvo »Svoboda«. Med prvimi iniciatorji za ustano- vitev »Svobode« v Laškem so bili predvsem posamezni delavci laških tovarn in najdelavnejši člani že obsto- ječega SKUD. V začetku je pri nekate- rih Laščanih prevladovala misel, čemu dve kulturno prosvetni društvi, ko še eno društvo komaj životari. Res je, da je v vseh sekcijah do sedaj obstoječe- ga SKUD razen pevske sekcije vladalo več ali manj mrtvilo. Dramatska sekci- ja se je sicer trudila, vendar pa njeno delo ni moglo zavzeti večjega razmaha. Ker pa so do sedaj nekateri delavci iz laških tovarn stali ob strani njiho- vega sindikalnega umetniškega društva, je bilo nujno, da se tudi ti delavci vključijo v kulturno prosvetno delo. Zamisel po ustanovitvi »Svobode« v La- škem ni bila vsem po volji, vendar pa je potreba po kulturnem izživljanju de- lavcev narekovala, da se čimprej ti ljudje zajamejo in vključijo v razne sekcije kulturnega dela. Z ustanovitvi- jo kulturnega društva »Svoboda« v La- škem upamo, da se bo tudi ta problem rešil. Vsekakor bo velika opora novo- ustanovljenega društva že obstoječi SKUD, ki je sklenil, da se v celoti vključi v »Svobodo«. V plenum »Svobode« so bili izvoljeni stari člani bivših predvojnih kulturnih društev »Svoboda« ter najdelavnejši kulturni in prosvetni delavci. Za pred- sednika je bil izvoljen stari član »Svo- bode« in sedanji aktivni dramatski igralec tov. Ivan Toman, delavec iz Trafo postaje. Ze na prvi seji plenuma »Svobode« so sklenili, da bodo pritegnili čim več delavcev k sodelovanju. "V ta namen bodo poleg pevske in dramatske sekci- je, ljudske univerze ter knjižnice usta- novili še godbeno, folklorno, kegljaško, šahovsko, nogometno in recitacij sko sekcijo. Tudi na filmsko in propagand- no sekcijo niso pozabili, skratka usta- novili bodo sekcije vseh vrst dejavno- sti, tako da bodo imeli delavci vse mož- nosti sodelovanja in izživljanja na kul- turno prosvetnem polju. Kot prvi pomemben nastop novo- ustanovljenega kulturno prosvetnega društva »Svoboda« je bil prirejen sve- čan koncert pevske sekcije in posamez- nih solistov v dvorani zdravilišča La- ško v čast 10. obletnice ustanovitve Ju- goslovanske vojne mornarice. Koneer je proti pričakovanju odlično uspel. Vs točke pevskega sporeda so bile nagra jene z burnim ploskanjem. Za uspešn izvedbo tega sporeda gre predvsei priznanje tov. Malenškovi in tov. Go riču. Tudi pričetek VI. kongresa KPJ b »Svoboda« v Laškem najdostojnej proslavila. Ob tej priliki bodo izved celotedensko proslavo, na kateri bod prišle do izraza vse do sedaj ustanov Ijene sekcije. Člani društva »Svoboda« so tu( sklenili, da v čim krajšem času in ka kor hitro bodo prilike dopuščale izgra dijo svoj delavsko kulturni dom. j K Katero ohri se greš učiii Taka in podobna vprašanja se stalno pi navijajo, ko se naj sin na vprašanje starše ali skrbnika odloči, kateri rokodelski pokli mu najbolj ugaja. Odkar se razvija industrializacija, posebn pi», motorizacija, dobimo večinoma tale od govor: ključavničar ali pa mehanik hočei postati. Pri tem. se pa starši navadno strinjajo I izbiro poklica, ki si ga je sin brez preudarki izbral. V tako važni odločitvi je prenagljeno« nesmotrna, kajti vedeti moramo, da mladi neo v svoji izbiri ni upošteval eksistenčn vprašanja, temveč poznejšo športno dejavnost Če se tudi mi starši spomnimo nazaj, da sm so takrat, ko avtomobilizma skoraj še ni bih aviacija pa je bila neznana stvar navduševa zr, poklic strojevodje. Torej ni čudno, da s tudi današnja mladina po veCiiil navdušul zr. poklice, ki predstavljajo kvalifikacijo, i] jo pomočniški izpit iz kovinske oziroma mp hanične stroke. Zaradi tega obstoja bojazen, da bodo na vedeni poklici prenasičeni, kajti vsi ne m» rejo postati piloti oziroma avionski mehaniki čeprav je to njihov ideal. Tudi šoferski pokli ni to, kar si nerazgledan mladinec predstav Ija. Zato je treba mladini nazorno prikazati da delovni šofer in avtomobilski dirkač : eno in isto. Zato zbirajmo za našo mladino predvsei take poklice, ki imajo v naši gradbeni d( javnosti perspektivo. Vzemimo na primer zidarsko in tesarsk stroko. To so poklici, ki ne obremenjujej samo del udov, ampak so vsi udje enako memo zaposleni. Ne memo pa prezreti š tega, da so rokodelci v tej obrti vedno ni svežem zraku. Predsodek, češ v navedenih dveh obrtih j za mladinca delo prenaporno ni utemeljen Zakonodaj?, o zaščiti mladoletnih delavce* posebno pa učencev v gospodarstvu ima tak določbe, da je gornja bojazen odveč. Naporu dela opravljajo predvsem pomožni delavci ker rentabilnost podjetja zahteva, da kvali ficirana delovna sila opravlja le izrazito str« kovna dela. Odveč bi bilo tukaj razpravljati o placai ker je predobro znano, da so v navedeni! strokah mezde zaradi pomanjkanja strokoi njakov med najvišjimi v rokodelstvu. Zatorej vsi, ki usmerjate in svetujete mU dini pri izbiri poklica, preudarite in up števajtc dejstva, ki gredo v prilog odločit za omenjene obrti. I. Sličice Z DOLENJSKIH TOPLIC V soboto, ob času odhoda prvih ude- ležencev na proslavo slovenskih brigad, so se mnogi ozirali v nebo in ugibali o vremenu. No ja, vremenska napoved za Dolenjske Toplice se je glasila za partizane: nikdar nismo vprašali po vremenu, za ostale omahljivce: sončno. Vremenoslovec, ki je gotovo bil parti- zan, je točno zadel! 2e v soboto so se zablinile vse pobožne želje in prošnje nekaterih, ki so prosili, naj bi vsaj še v nedeljo deževalo. Toda pobožne že- lje tercialk so ostale neuresničene. Prav je povedala ženica, ki se je tu- di napotila na prelevo, ko je dejala: »Ja, sedaj pa vidim, da ima bog rajši partizane, kakor pa one, ki so želeli in prosili, da bi v nedeljo lilo ves dan.« Takole milo povedano, tudi Celjani" so pokazali, da nekaj veljajo. Kar lepa kolona nas je bila: nad šestdeset ka- mionov, avtobusov, zraven pa še kopa osebnih avtomobilov, po vrhu pa še dva posebna vlaka. Vodja pripravljal- nega odbora ravnatelj Kline je imel posla preko glave. Toda vse le ni šlo tako, kakor je bilo določeno na načrtu, ki je bil napisan. Pa smo se potolažili: papir je le papir in prenese marsikaj, praksa pa je nekaj drugega. 2e kar v Celju nas je goljufalo. Namesto v ne- deljo ob štirih, smo odšli šele ob pol petih, s polurno zamudo, kar se nam je borcem brigad hudo maščevalo: bili smo prepozni na zboru brigad. Ob pol petih se je kolona začela po- mikati preko mostu z več ali manj po- srečenimi domislicami potnikov na ra- čun odgovornih in seveda šoferjev, ki pa so bili v nedeljo pravi junaki, odgo- vorni za tisoče življenj. Ko so avtomobilski reflektoi-ji s svo- jimi žarki rezali gosto meglo, ki je na- polnila ozko dolino ob Savinji proti Zidanemu mostu, smo postali vsi ude- leženci dobre volje. Glej ga spaka, ka- mioni pred nami so se začeli ustavljati. Vsa skoraj pol kilometra dolga kača z mnogimi slepečimi očmi se je ustavila. »Spustite nas naprej, pokvarjeni av- tomobil pa ob stran ceste, drugače bo- mo prepozni!« se je glasil pogovor iz kamionov. Toda kdo bi se umikal in spuščal druge naprej, posebno še, ko se nam je vsem enako mudilo. Pa tudi šoferji drže na svojo čast! Po pičlih desetih minutah so spet zabrneli mo- torji in zavili smo na levo in pustili za seboj Zidani most. Kmalu nato je bila pred železniškim mostom pri Radečah druga postaja. Neki hudomušnež jé ta- koj uganil, kaj je vzrok postanku. »Ali ne veste, da lahko preko tega železnega mosta vozi samo posamezni avtomobil. ker se drugače lahko podere?« Pa se je hitro znašel drugi, ki je zafrkljivo pripomnil: »Ali misliš, da je to naš kapucinski most?« Takih nezaželjenih postaj je bilo do cilja še več. Ob devetih zjutraj smo pri- šli do Straže, naše končne postaje. Hi- tro smo izstopili in že so se nam lahko napasle oči, ki niso bile vajene takih reči. Kamion pri kamionu, vlak pri vlaku. »Morje vseh prevoznih sred- stev!« se je pošalil nekdo. »Poglej ljudi! Kaj šele bo!« Pričelo nas je malo skr- beti, če bomo sploh lahko prišli na slavnostni prostor. Ko je videl fotograf Vili vso to ogromno procesijo ljudi na cesti, je hitro napravil strateški načrt, ki se je glasil: »Treba bo prehitevati!« Vpra- ševali smo se: kako. Pa nam je takoj razložil svoj načrt. Po sredi ceste so se v kratkih presledkih vrstile kolone osebnih avtomobilov, pešci pa smo ko- rakali po desni strani. Za vsako avto- mobilsko koleno se je Vili takoj preril v sredino ceste in jo ucvrl za zadnjim avtomobilom. Tako smo pridobili pri vsaki koloni vsaj sto metrov. Po ne- kaj takih uspešnih prodorih smo se srečno pririnili do vzpetine nad mo- stom preko zelene Krke. Na višini smo kar zazijali. Pod nami na ravnini ob Krki je bil park osebnih avtomobilov, od najdražjih do najcenejših znamk. »Le kdo bi si mislil, da je pri nas že toliko avtomobilov, in še takšnih! Tu bi si ga človek lahko izbral,« je za- brundal Viki. Tovarišica Mila pa je gledala le najlepše, take, ki jim sploh imena nismo vedeli. Midva s tovari- šem Vikijem sva se ji kar izmuznila: Saj to je žensko — vse najlepše in naj- boljše — to je želja, velika želja vseh žena in deklet. Pri naju je prevladova- la predvsem praktičnost in to pri že- pu. »Jaz bi najraje onega malega, ki požre malo bencina, na katerem pa vseeno daleč prideš,« je modroval Viki. Tudi tovarišico Milo sva kar hitro navdušila za male, ki žro malo bencina, pa vseeno lahko naložiš vso družino ali pa samo kavalirja — potem pa v širni svet! Seveda so bile to le naše pobožne želje. Se en pogled pieko Krke! Na desni strani kopa šotorov. Tam ob vodi so se usidrali taborniki, ki so prišli pro- slavljat Dan brigad. Od mosta naprej pa se je že razprostiral veselični pro- stor z množico pisanih šotorov, prepol- nih mesenih dobrot. Toda vse to je bila samo predstraža. Nad vsem redko poraščenim gozdič- kom, in dolenjskimi gmajnami so se vili stebri dima. Kuhinje so bile v pol- nem obratu. Partizanski intendantje, kuharji in natakarice so bili pri vele- važnem opravilu: nasititi nad dve sto tisoč glavo množico. Ucvrli smo jo po bregu k mostu in zajelo nas je praznično razpoloženje. Na vožnjo, postajanje in prehitevanje na cesti in na vse druge nevšečnosti, ki so bile neizbežne, smo v trenutku pozabili. Nad nami se je smejalo sonce v vsej krasoti dolenjskih vinogradov, gmajn, belih brez in smrek. Za naii je leno tekla velika zelena Krka, ki s je spreminjala v vseh barvnih odtei kih, pred nami pa so se belili šotor kuhinje, plesišča, igrale godbe in n desetine tisočev veselih in nasmejani obrazov! Zavili smo v gozdiček, kjer so bil partizanska prenočišča in ugasli taboi ni ognji — prav tako kakor nekdi pred leti. Bila so prazna. Njihovi lasi niki so se že vrteli med pisano mnc živo. To so bili prvi gostje slavnostni dni. Prisluhnili smo pogovoru. »Ljt tomerčani, ti se znajo postaviti! 2 prejšnji večer jih je prišlo nad sedei sto. Prinesli so s seboj veselje Slovef skih goric. Pa ne samo to! Na uho vai povem, da tudi buče, in še precej obi' ne, pravega ljutomerčana. Lahko je bil njim! Vso noč so se veselili na plesišči Pa kdo bi tudi spal, če ti godba рГ' vzdiguje kar naprej noge in te krepi pravi pristni ljutomerčan. Ob robu gozda se je pretegoval m' žak in se hudoval nad slabim spanjei pod milim nebom. Stara ženica si í je kar mimogrede izposodila: »Kaj govoril o eni noči. Kaj pa oni, ki ' morali spati štiri leta v snegu in d& ju!« Prav nič ji ni odgovoril, odkur jo je po gozdičku proti šotorom. Treba je bilo pospešiti korak. Pr^ nami se je vila gruča deklet. Sliša' se je veselo čebljanje in dekliški sm^' vesel in dobrovoljen, tak kakor se sli* iz mladih grl. Ne prav tak. kakoi ših deklet. Med njihovo govorico so ^ Stev. »SAVINJSKI VESTNIK« dne 20. septembra 1»5Ž^ Stran 3 mešale tudi italijanske besede in celi stavki. Aha, Tržačanke! Na Straži smo videli cel ducat elegantnih plavih av- tomobilov, okrašenih s tržaško zastavo in peterokrako zvezdo. »Glej jih, glej, kakšne so!« se je ustavila kmečka že- nica in dala roke v bok. Bile so v pla- vih hlačkah in živo pisanih žemperjih. Prinesle so med množico nekaj vese- lega in razposajenega iz našega sonč- nega morja. »Glej, glej, kakšne hlačke do srede meč! Našemu Janezu smo umerili prav take pred tridesetimi leti, ko je šel prvič v šolo. Pa sem rekla krojaču, da mu naj umeri takšne, kakor bi stal v vodi. To je bilo takrat .nobel'. Saj, saj, moda se pač vedno vrača!« je pomodrovala ženica. »Tako je!« smo ji pritrdili vsi veseli in za- ključili: Vsak rad pogleda mlado in nasmejano dekle, pa naj bo v krilu ali hlačah, ki so bile umerjene v vodi. Moda je urna gospa, zato upamo, da se bomo drugo leto tudi že pri nas na- gledali ženskih nog v takšnih hlačah. Ko smo prišli na slavnostni prostor, so nam oči kar izstopile iz očesnih ja- mic, iz grla pa se nam je izvil dolgi ah. No, kaj takega! Ali je to sploh mogoče in pri nas? Pa le nismo kar tako! Potolkli smo vse rekorde v naši državi. Bridko so se uračunali vsi po- božni računarji. Vsak četrti Slovenec je bil navzoč na tej proslavi. »Ti,« mi je rekel znanec z Bleda po prisrčnem pozdravu, »poglej, kaj se ti zdi? Včasih smo rekli, da je tak velik zbor podo- ben mravljišču. Toda to je vse .pre- šibka primera za današnje slavje. Ka- kor roji kobilic, ki se jim ne more nihče ustaviti.« »Tako je!« sem mu z zadovoljstvom pritrdil. Ta njegova primera o rojih kobilic se je izkazala, da popolnoma drži, po svečanem delu. Množice so se oklenile šotorov, kakor pravi roji kobilic. Vse dobrote so kar kmalu izginile v lačnih in še bolj žejnih želodcih. Saj je bila taka žeja, da pri odhodu nisi mogel dobiti niti v Straži in Soteski kaj mo- krega. Hudomušneži so se pošalili: »Do- bro, da slavnostni dnevi ne trajajo ves teden, kajti potem nam osuše še našo Krko.« Kakor smo videli, so se le ušteli par- tizanski intendanti: dolgi Tilen, vsak dan mlajši Lovšin, mali Lipah in ostali. Govorili in pisali so o sedemdesetih volih, ne vem več o kolikih teletih, prašičih in o ostalih dobrotah. No, no, kobilice pa so le ugnale te prešmenta- ne intendante in to kar v dobrem dnevu! Pravijo, da je imel Tilen glavno be- sedo pri tem poslu. Mogoče že, saj jo je imel že včasih. Prav vsi partizani ga poznamo. Vsi pa ne vedo, kako je Tilen v stari Jugoslaviji učil plavati žabo. Takrat dolgega Tilna žandarji niso gledali radi, ker so ga vedno su- mili, da nekaj rovari. Seveda jih je imel na piki tudi Tilen. Pa jim jo je zagodel. Nekega sončnega dne se je postavil mustačasti Tilen ob reki z »žnurco« na palici, kakor da lovi ribe. Naenkrat zasliši: »Hoj, Tilen, zdaj te pa imamo!« Žandar ga krepko potreplja po košče- ni rami. Tilen se obrne in vpraša prav malomarno: »Kaj pa je?« »No sedaj bomo pa obračunali, da boš končno dobil svoje plačilo!« »Zakaj le,« odvrne Tilen. »Zato, ker loviš ribe.« »Kaj še, saj ne lovim rib, le žabo učim plavati,« se odreže dolgi Tilen in potegne »žnur- co« iz vode, na kateri je imel privezano veliko krastačo. Pa ta ni edina. O naših intendantih bi lahko povedali še marsikaj zanimi- vega. S partizanom Zvonetom se nisva vi- dela že več let. Komaj sva izmenjala po proslavi nekaj krepkih partizanskih, je začel mikrofon hreščati: .Jože ta in ta išče svojo izgubljeno ženo, takoj naj se javi na glavni tribuni. Ta in ta že- na išče svojega izgubljenega moža in tako naprej. Poslušala sva in Zvone se je hudomušno nasmehnil: »Ti, danes bi lahko takole svojo ,starc' pošteno potegnil, škoda, da še nisem poročen. Radovedna sva bila, koliko je bilo ta- kih ženic, ki so iskale kar na svojo ro- ko brez pomoči mikrofona svoje »slab- še polovice« po slavnostnem prostoru. Ko smo se pri odhodu valili v avto- buse, se nam je pridružil možak iz bližnje celjske okolice. Tudi on bi se rad peljal z našim avtobusom. Bil je že poln, zato smo ga začeli gledati ma- lo po strani. »Veste,« se je začel opra- vičevati, »kaj takega pa že še ne. Jaz sem vodja našega avtobusa. Tukaj imam pobrani denar, dovolilnico za avto in vse ostale dokumente. Pa so me sparili, odpeljali so se brez mene. To bomo doma zaropotali!« Kar nekam zadovoljni smo se stisnili, da je lahko možak prisedel. Kaj kmalu je postal dobre volje in se hudomušno nasmihal in zabrundal: »Kar naj jih, prav se jim bo godilo, če jih dobi kontrola in jih postavi kraj ceste. Še iskali me bodo in prosili, da pridem v njihov avto. Jaz jim bom pa fige pokazal.« Pa se je vse srečno izteklo! Ob strani ceste ni stal noben avtomobil razen onih, ki so jih popravljali. Možaka smo zadovoljnega srečno izvagonirali pred celjskim kolodvorom. Ko sem truden, toda dobre volje, ko- rakal po ulici proti domu, me je le malo zaskrbelo. Začel sem se jeziti na intendante, ki so se hvalili po časopi- sih, da bo tudi slaščic in to celo za razvajene želodce, na pretek. Toda jaz jih nisem videl. Slišal pa sem praviti, da so že v zgodnjih jutranjih urah iz- ginile v nenasitnih želodcih. Toda do- ma mi tega ne bo nihče verjel. Žena me bo p)ogledala takole po strani in de- jala: »Lepa reč, tako si mislil na nas? Tak mož si.« Sklenil sem, ko sem se bližal doma- čemu pragu, da bom kar se da tiho. Saj človek ob takih dneh res ne more misliti na take malenkosti. S-ak. TRIBUNA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE Da bo Celje še lepše Ko sem se vrnil ir. taborišča Dachau \ Celje, bi se skero raejokal: ti ubogo, ra/ cefrauo Celje! Počasi, polagomA su se za- krpale posamezne hiše, da so bile vsaj za silo sposobne za stanovanja. In — hvale vredno! — tudi uove stanovanjske zgradb«- so nastale. Toda zunanje lice je bilo še \еИ no slikp, gostilne, \ kateri se še vidijo sle dovi zadnjega pretepa. / vsem priznanjem moramo ugotoviti, da jo sedanji Mestni ljudski odbor vzel stvar krepko v roke: iz razcefranega Celja je na- stalo novo, mlado Celje. Ali se sme danes kako drugo mesto primerjati z našim? Vem, da me boste prekinili: »Ja, to je samo na zunaj!« Da, da! Notranja ureditev pa še pri- de. Bodimo veseli, da smo vsaj na zunaj že nečemu podobni. Za vse to gre zasluga IMl.O in Olepševalnemu društvu. Sedaj pa roko na srce: Kaj pa smo mi po- samezniki prispevali k olepšanju Celja? Nič ali skoro nič! Nočem grajati: pač nismo mislili na to, da tudi vsak posameznik lahko kaj stori. Knajst let sem služboval na Češkem in imel priliko spoznati mnogo krajev v velikosti Celja. No smemo se primerjati s češko, sto- letji, staro kulturo, ki se izraža tudi v stav- bah. Vidiš lepe arkade, nešteto stolpičev, par- ke, nasade in — kar ti pade v oči: nobeno okno brez cvetja. In mi? Vsaka kmetica, vsaka kočarica najde na svojem bornem vrtu še kak kot, kjer nasadi svoj iloks, turške nageljne ali podobno. Га tudi okna niso brez cvetja. Kaj pa gorenjski viseči nageljni? Pri- znajmo, da nam je lahko za zgled borna kočarica, nam, visokokulturnim meščanom! Dajmo, dajmo! Iz starih zabojev je kaj kmalu zbit nov zaboj, katerega pritrdimo na okno in, neverjetno, kako se zunanje lice dvigne, če so okna okrašena s cvetjem. No smemo pa pozabiti, da je gojitev cvetja tudi vzgojnega pomena. Mama ima tri otroke. Vsak mora oskrbovati eno okno s cvet- jem. Boste videli s kakšno vnemo se bo deca vrgla na ta posel. Glavno pa je, da ostane otroku zanimanje za cvetje skozi vse življenje. S tem pa je tesno povezano za- nimanje za vse, kar je lepo. Na ta način bomo vzgojili mladino, da bo imela smisel ZÍ-. lepo okolje, hkrati pa bomo prispevali, da bo našo mesto še lepše. D?, pa ne bo ostalo le pri besedah: Že v prihodnjih dneh bo okno mojega stanovanja lepo. Pojdi in stori tudi ti tako! Čo sem v gornjem članku priznal, da po- samezniki vse premalo ali nič ne prispevamo k olepšanju Celja, moram to tudi podrobno utemeljiti, da ne bom kregan. Torej: če že hočemo, da bo vsak tujec odnesel iz Celja najboljšo vtise, mu moramo nuditi vsaj to, česar je vajen drugod. Zvečer, ponoči, hočeš v restavraciji na stra- nišče. Ker ne najdeš običajnega mednarod- negr. napisa »OO«, zveš pri natakarju: »Tam, na koncu hodnika!« Odpreš. Tema! Prižgeš šibico: »Po jezeru, bliz Triglava«. Izgovor, dì», vsaka žarnica izgine, ne drži. Saj jo lahko vzidamo v steno in jo še zavarujemo z mrežo. Pa še električno strujo spustim v mrežo in bi me le veselilo, če bi katerega uzmoviča vrglo v »jezero«. Sliko lepega, kul- turnegp. stanovanja poda stranišče in ne raz- košni salon. Po vsej Evropi imajo boljša gostinska pod- jetji-, neke vrste točilnico (šank), potem go- stinsko sobo in ponekod še »posebno sobo«. No zgražajte se, češ, sedaj teh razlik ni več. Ta razlika še obstoja in bo še dolgo obsto- jala. Dimnikar izpije svoj brizganec kar stojs in gre, voznik pije svoje pivo kar pri pultu, dr. lahko pazi na svoje konje pred hišo, vin- ski bratci pa žulijo svoj deci tudi najrajši kai- v točilnici. So pa tudi drugi gosti, ki radi sedijo v gostinski sobi ali pa celo v posebni sobi. Je že tako! Tega mi tako ne opazimo, kakor tujec, inozemec. In mi ven- dar hočemo narediti dober vtis! Torej opre- mimo lokale temu primerno. Zelo važno v gostinskem obratu je namiz- ni-, posoda in pribor. Ti nesrečni aluminijasti pribor! In baš v Celju se je znašel novator, kateri je ustvaril ta mehki nestvor po 39 din. To je vendar predpogoj za okusno opremlje- no gostinsko podjetje, ki računa z obisk'joi tujcev! Kaj si naj o nas misli inozemer, ki dobi aluminijasto vilico, katera se mu pri vsakem vbodljaju upogne! Seveda bi mu lahko zabrusil: »Kamerad, prihodnjič pri- nesite s seboj tisti srebrni pribor, ki ste ga od tu odnesli za časa okupacije,« H koncu: s čim bomo najbolj prispevali k olepšanju Celja? S tem, da bo sleherni dobil smisel za to, kaj je lepo in kaj grdo, dalje, di-. bo delal le to, kar je lepega in opustil to, kai- je grdega. Tak človek bo prišel v jav- nosi v dostojni obleki, se bo vedel dostojno, no bo metal sadnih ogrizkov po ulici, v go- stilni ne bo razlival vina po prtih in pa«al z gulažem, da bo prt nemogoč in — še sto in sto stvari, ki so lepe ali grde. Tudi to spada k olepšanju Celja. Olimpijci naj pi)- vedo, kaj so videli v Helsinkih, v deželi, ki imp, komaj 4,5 milijona prebivalcev. Kak vtis je naredilo na nje mesto samo in tudi narod. ANONIMNEMU DOPISNIKU »TRIBUNE« Z Vašimi prispevki smo zadovoljni. Ker smo se prepričali, da so ugotovitve resnične, smo Vaše dopise skoraj v celoti objavili, kljub temu da niso bili podpisani. Vsekakor Vam moramo priznati, da imate dobro oko, ki mil skoraj nobena nepravilnost v mestu ne uide. Zadnjega Vašega prispevka pa nismo ob- javili, ker se v celoti ne strinjamo z ne- katerimi ugotovitvami, ki jih navajate. Zato \as prosimo, da se zglasite v uredništvu za- radi pomenka o tej zadevi in dogovora o nadaljnjem sodelovanju. Uredništvo Iz Celja ... Vrata Ekonomske srednje šole so se letos odprla iudi delavcem in uslužbencem . • • v našem sistemu vzgajanja predanih in do- bro kvalificiranih kadrov, ki jih zahteva naša socialistična graditev, pripada ne- dvomno ena vodilnih vlog našim strokovnim šolam, med njimi baš ekonomskim srednjim šolam. Danes delujejo v Sloveniji štiri eko- nomske srednje šole: v Ujubljani, Mariboru, Murski Soboti in v Celju. Njihova naloga je izročati vsemu našemu gospodarstvu srednji, strokovno kar najbolj uporaben kader za vso vrste služb ekonomsko-komercialne in finančne pa tudi upravno-administrativne narave. Med navedenimi šolami se za sedaj edino celjska Ekonomska srednja šola po- naša s priznanjem republiškega Sveta za prosveto jn kulturo za najboljšo šolo te vrste. Zdaj — po uspešno opravljeni jesenski ma- turi, od katere je odšla nova vrsta mladih komercialistov, so se njena vrata ponovno odprla: vsem dosedanjim dijakom in nove- mu letniku mladih ljudi, ki jih je privedlo veselje in volja, da posvetijo po uspešno končani šoli svoje moči našemu naprednemu gospodarstvu. Pretekli teden pa nas je razveselil sklep Sveta za prosveto in kulturo vlade LBS, dr. sc odpre tudi pri Ekonomski srednji šoli v Celju še delavski oddelek. Čc imamo pred očmi dejstvo, da bodo pro- dukcijski, sredstva vse bolj in bolj družbena lastnin?, v pravem pomenu besede, bo nujno, dr, bo tudi vsak delavec, ki so mu proiz- vajalna sredstva prepuščena v upravljanje, postal v določenem smislu ekonomist. Zanj so zdaj odpirajo vrata v ekonomsko srednjo šolo. Novootvorjeni oddelek pa bo dobrodošel tudi tistim uslužbencem naših gospodarskih podjetij in ustanov, ki streme po višji stro- kovni izobrazbi zaradi boljših uspehov pri delu in zaradi višjega plačnoga razreda, ki mu ga zagotavlja diploma te šole. Obisko- valci delavskega oddelka Ekonomske sred- njo šole si namreč z diplomskim izpitom pridobe srednjo strokovno izobrazbo, s če- mer sc v vseh pravicah izenačijo z rednimi absolventi te šole. Pouk v delavskem oddelku se bo vršil popoldne, začel pa se bo 1. oktobra. Pogoj zp, sprejem v šolo je, da so kandidati do- vršili osemletko ali nižjo gimnazijo, oziroma splošnoizobraževalno šolo za delavce ali pa da so kot učenci ustrezajoče vajeniške šole opraviK na talnošnji šoli zaključni izpSt; Prošnje za vpis bo vodstvo šole sprejemalo do 20. septembra. Po številu prvih prijav sodimo, da je za- nimanje za delavski oddelek razveseljivo ve- liko, v doglednom času se bo tedaj pove- čalo število ljudi, ki so si svojo ekonomsko prakso obogatili še s teoretično ekonomijo in si s tem olajšali r.;zumevanje, prouče- vanje in poglabljanje v tekoča vprašanja naše družbeno-politične in gospodarske stvar- nosti. Izpred vrat stanovanjskega urada Vsak ponedeljek se na ozkem hodniku pred vrati Stan. urada nagnete čez 60 ljudi. V pretežni večini so ženske, ki jih kot ma- tero in gospodinje stanovanjska stiska dva- krat žuli. Hodnik je natrpan in neprehoden. Vse jo skrajno občutljivo in takoj reagira na vsak migljaj, ki bi kršil pravico do nje- govega mesta v vrstnem redu. Vsakdo tišči v bližino kritičnih vrat, izza katerih se od- loča njegova stanovanjska usoda, da bi jih čimprej dosegel in izvedel o usodi svoje prošnje. Žo pred sedmo uro prihajajo ljudje tiho in so molče zvrščajo za hrbti spredaj stoječih. Z obrazov jim odseva zaskrbljenost in ne- mirno pričakovanje. Ko se sčasoma, rekli bi, nekako privadijo in udomačijo v okolju, ee polagoma razvije pogovor. Ta je v početku umerjen in se odvija med dvema, tremi so- sedi, potem pa narašča in se razvnema do živčnosti ter postaja vsesplošen. Iz besedi vejejo tožbe, ogorčenje in zabavljanje, ta in ouí-, tudi popreti; vsakdo ima svoje težave, svojo gorje, vsakdo bi rad povedal svojo več ali manj pretresljivo stanovanjsko po- vesi. V članku »Kako bi lahko omilili sta- novanjsko krizo v Celju« navaja pisec v »Slov. poročevalcu« nekaj tako žalostnih pri- merov stanovanjske bede, da se človeku ne- hote vsiljuje vprašanje: ali pa je to sploh mogoče? Iz sproščenega, pogovora stran)k pred vrati Stanovanjskega urada povzameš potrdilo Zi-, to in izveš še za več takih pre- tresljivih primerov stanovanjske bede v Ce- lju. Spričo teh in takih povesti ti tvoja lastn:, stiskr. kar nekam zbledi in ima te, dl-, bi se vrnil izpred vrat Stanovanjskega urada. Todr. ... ali smo vsi tako občutljivi zr, gorje svojega sočloveka? I.judjd postajajo nestrpni, hudujejo se nad najbližnjim zlom, ki ta trenutek neposredno prizadeva. Vsi čakajoči so enodušnega mne- nja, da so bore 4-tedenske uradne ure za stranko na Stanovanjskem uradu premalo. kaj delajo druge dneve?« povprašuje sključenr. starka. Najbrž imajo delo in tudi službr, na tem uradu ni vredna zavidanja. s; mislim. Toda ne gre zato, ali so sprejemi strank na Stanovanjskem uradu nadležni, ali ne, ali jim je mogoče ugoditi ali ne, uradi s« zaradi ljudstva in ljudem je treba iti ni-, roko vsaj s sprejemanjem, pojasnili in tolažbo. Določiti je treba vsaj dva dneva tedensko izključno za stranke, da ne bodo uradnih ur za stranke nenehno motili razni ljudjd po »drugih poslih«, stranke pa lahko čakajo v gneči v nedogled. Med tako razburjanje zaradi uradnih ur zleti opazka: »So pa ljudje, ki še niso nikoli stali v vrsti pred temi vrati, stanovanje pa kaj kmalu dobe.« Opazk;, sproži val negodovanja. Neka mlada mati-invalid zapreti s potovanjem v Beograd, kjet' bo že povedala, kako in 1шј in ali njen otrok manj, kakor so drngri. ■— Druga.l starejši-, ženska potoži: »Ueto dni smo čakali nr, stanovanje, ko smo ga pa končno našli in prijavili, so ga nakazali drugim.« — Mlajša, bledičasta ženska pristavi: »Meni se je ena- ko zgodilo. Sedaj že zopet redno zahajam semkaj skoraj leto dni. In veste kaj nare- dim? Niti besedice ne spregovorim, molče trkam na njihovo vest.« — »Stiska je, pa tudi stanovanja so še,« se vmeša resna sta- rejša žena, »le znati in hoteti jih je treba poiskati. Naj bi sestavili komisijo iz naj- bolj prizadetih prebivalcev, ki bi pregledala vsp, stanovanja v mestu in marsikaj bi našli.« Marsikaj slišiš pred vrati Stanovanjskega urada. Kar sam od sebe se ti vsiljuje pred- log: odprimo javno tribuno za stanovanjska vprašanja, slično oni Olepševalnega društva. Prepričani smo lahko, da bo taka javna ljudska tribuna v marsičem koristno poma- gala pri reševanju stanovanjskega vprašanja, ki jo v Celju eno izmed daleč najbolj pere- čih vprašanj. Zadnji čas se vse več piše o stanovanjski stiski v Celju, navajajo se tudi predlogi za njeno omiljenje. Tudi na pristojnem mestu so resno razpravljali o tem problemu. Vpra- šanju pa je tako akutno in boleče, da za- htevi-, energičen poseg, ki je: takojšnje zi- danje stanovanjskih hiš. hi. Izpred sodišča PONEVEKILA JE 635.000 DIN Pred okrožnim sodiščem v Celju sé je za- radi poneverbe zagovarjala 21-letna Pečov- nik Dragica, knjigovodkinja pri Kmetijski zadrugi (lesnem odseku) v Belih vodah. V dobi dveh let je z manipulacijami pri iz- plačilnih listah in pri izplačevanju računov raznim voznikom poneverila 635.000 din. To jo delala na ta način, da je za plače de- lavcem sestavljala' dve plačilni lis№, eno pravilno, na drugi pa je zvišala zaslužek in tako nepravilno polo predlagala Narodni banki za dvig gotovine. Delala pa je tudi tako, da je potem, ko so delavci podpisali pravilno plačilno polo, pravilne zneske zra- dirala in vpisala višje. To je delala tudi pri izplačilu računov voznikom. Za tako pri- svojeni denar se je vozila v Zagreb, si ku- povalr, obleke, pa tudi pohištvo si je naba- vila. Ko so letos februarja izvršili pri les- nem odseku KZ Bele vode revizijo, so od- krili visok znesek 635.000 din poneverb. Tre- ba je omeniti, da je predsednik KZ Bele vode pri OZKZ v Šoštanju že pred enim letom zahteval revizijo KZ Bele vode, ker so mu je zdelo, da tam ni vse v redu. Re- vizija pa se ni izvršila in tako je Pečov- nikova brez nadzorstva lahko poneverila tako visok znesek. Dragica Pečovnik je bila ob- sojena na 3 leta in 6 mesecev strogega za- pora. ŽE DRUGEGA OTROKA JE HOTELA UMORITI 24-letna Ljudmila Kelc iz Celja je rodila žo 3 otroke izven zakona. Prvi otrok živi pri njeni materi v Halozah. Drugega otroka je rodila leta 1950. Pod pretvezo, da ga pelje k svoji materi v Haloze, se je z njim, od- peljala osemindvajseti dan po porodu v Ptuj. Tam je otroka vrgla z mostu v Dravo. Detomorilkp, se je po zločinu odpeljala v Celje, kjer je zatrjevala, da je otroka od- dala svoji materi v Haloze. Lani v jeseni jo zopet rodila otroka izven zakona. Ko je bilpt hčerka stara 6 tednov, ji je mati dala med dojenjem, z namenom otroka usmrtiti, luminal tableto, izkazalo pa se je, da je količinr, tablete bila nezadostna, da bi usmr- til?, otroka. Otroka so oddali v bolnišnico, kjer so ugotovili nameravani umor. V pre- iskavi je Kelčeva priznala tudi umor svojega drugega otroka leta 1950. Obsojena je bila **'?■ 3 leta in pol strogega zapora. 34-letni Jakob Oplotnik, sedaj zaposlen pri rudniku Velenje, je kot avtomehanik v rud- niku Trbovlje leta 1952 postopoma jemal iz avtomehanične delavnice kroglične ležaje. Vsegf, skupaj si je prisvojil 42 komadov ležajev v vrednosti 26.765 din. Pri okrožnem sodišču v Celju je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora. . ... in zaledja v Preboldu so ustanovili delavsko kulturno prosvetno društvo „Svoboda" Preteklo nedeljo so v Preboldu usta- novili društvo »Svoboda«. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo preko 50 delavcev in nameščencev iz Prebolda, ki so s tem pokazali zanimanje za kul- turno prosvetno delo v tem kraju. Predsednik pripravljalnega odbora je v poročilu prikazal tradicije delavskega kulturno prosvetnega dela v Preboldu, ki izvirajo iz stare Jugoslavije, saj je na območju sedanjega občinskega ljud- skega odbora v stari Jugoslaviji delalo društvo Vzajemnost, potem ko je bila Svoboda prepovedana. Od tedanjih de-- lavnih članov Vzajemnosti iz Prebolda je ostalo le malo živih, padli so kot borci v času ljudske revolucije. Ostala pa je živa njih ideja, katera je prišla do izraza na nedeljskem ustanovnem občnem zboru. Za predsednika društva je bil izvo- ljen tov. Franc Toplinšek, iz tukajšnje tekstilne tovarne, ki je agilen delavec na kulturno prosvetnem polju. Društvo je ustanovilo gledališki, pev- ski, izletniški, literarni, šahovski in fizkulturni odsek. Vsi navzoči na občnem zboru so se vpisali za člane društva. Tako bo kul- turno prosvetno društvo Svoboda v Preboldu postalo žarišče naprednega dela, ki bo pošiljalo žarke kulture in prosvete na našo vas, da bi jo odteg- nilo tistim, ki ne želijo napredka. K. I. KRITIKA JE POMAGALA Nedavno smo poročali, da je v Pesjem pri Л'е1епји slaba javna razsvetljava. Sedaj pa je na zadovoljstvo rudarjev, ki se ponoči vozijo na delo, občinski odbor nabavil žar- nico in odpravil pomanjkljivost. S tem pa šo ni vse v redu. Ceste so nujno potrebne popravila, kajti sedaj se v globokih kotanjah nabira voda in blato, kar ovira promet. ROPARJI IZ PREKOPE PRI VRANSKEM OBSOJENI Dno 14. junija t. I. ob 21.30 so prišli т stanovanje Antonije Švajger, bivše trgovke v Prekopi, 38-letni šofer, lastnik hiše in sin velikeir» posestnika, Franc Kodela iz Stare vasi pri Vidmu ob Savi, ki je tudi lastnik avtomobila, s katerim so se pripeljali do Švajgerjeve. 23-letni Viktor Vrstovšek, me- hanik in šofer iz Stare vasi, 23-letni Rudi Buršič, avtomehanik iz Stare vasi, mizarski pomočnik Anton Jeke iz Stare vasi ter 20- letnî-, Dragica Kač iz l^tkove vasi pri Pre- boldu. Moški so bili oboroženi s pištolami. Vrstovšek je Švajgerjevi tudi s pištolo gro- zil, Kodela jo je celo udaril in podrl na tla. Izdajali so se za varnostne organe iz Maribora. Švajgerjevi se oropali sukna za moško obleke in raznega tekstilnega blaga zr, okrog 200.000 din. Znosili so vse skupaj V avto in S© odpeljali. Franc Kodela in Dra- gici-, Kač sta že 31. maja letos vlomila pri teti Kačeve, kjer je imela Švajgerjeva shra- njeno blago, bila pa sta pregnana. Teta Kačevo je po vlomu takoj vrnila Švajgerjevi blago. Kačeva Dragica je Kodeli sporočila, kjo so blago nahaja in tako so 14. junija izvršili rop. Vseh pet se je te dni zagovar- jalo pred okrožnim sodiščem v Celju in so bili obsojeni: Franc Kodela na 7 let in 6 mesecev strogega zapora, Viktor Vrstovšek UP, 5 let strogega zapora. Rudi Buršič na leto in 3 mesece strogega zapora, Anton Jeke na 4 mesece zapora pogojno. Kač Dragica na 2 leti strogega zapora. Francu Kodeli je bil z obsodbo zaplenjen tudi osebni avtomoblL IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA 22-letni trgovski pomočnik Kos Martin iz Medloga pri Celju je 10. maja v Št. Jurija pri Celju na domu Amalije Kajtna, kamor jo prišel z Alfredom Hojnikom, vzel srebrno moško uro, tri zlate prstane in pozlačeno zlato žensko brošo. Kos je bil že leta 1950 obsojen na 2 leti in 6 mesecev odvzema pro- stosti s prisilnim delom. Te kazni pa ni pre- stal. Sodišče mu je za izvršeno tatvino pri- sodilo 3 mesece strogega zapora in tako bo sedaj skupaj sedel 2 leti in 9 mesecev v strogem zaporu. —■ 30-letni Rudolf Hrastnik, stavbni delavec iz Št. Lovrenca pri štorah, je 13. aprila letos vzel v Železarni v Štorah tri žarnice, montirane pri planični peči, ne- kaj dni prej pa šest tesarskih ponjač v skup- ni vrednosti 6525 dinarjev. Sodišče mu je prisodilo 2 meseca zapora. — 45-letni Anton Deželak je maja letos pri kamnolomu pod- jetja Cegrad pri Rimskih Toplicah brez po- vodr, napadel Marijo Majcen s fižolovko ter jo lahko telesno poškodoval. Obsojen je bil na 1 mesec zapora, pogojno za dobo enega leta. — 39-letni Štefan C viki iz Vojnika, se jo 13. julija letos ponoči na glavni cesti pri Vojniku z odprtim nožem v roki zagnal naj- prej proti miličniku Drobine Francu, pozne- je še proti miličniku Osle j Jožetu, ko sta ga pozvala, naj vstane in se odstrani s ceste, kjer je ležal. Po tem dogodku je Cvikl z nožem najmanj trikrat ubodel Ludvika Gmaj- nerja in ga lahko telesno poškodoval. Ob- sojen je bil na 6 mesecev zapora. M. č. DOLŽNOST ALI VLJUDNOST? V nedeljo zjutraj hitim na Savinjčana. Sto- pila sem z možem v vagon, ki ni bil na- trpan, pač pa so bili vsi sedeži zasedeni. — Slučajno se postavim poleg šestih tovarišev, starih od 25—30 let, ki so sedeli. Radovedna sem bila, če mi bo kdo od njih kot starejši ženi ponudil svoj sedež. Zastonj s.em čakala. Čez nekaj časa pa je neka kmečka žena na- mignil?, svoji vnukinji, naj vstane in mi od- stopi prostor. Gesta te preproste žene me je ganila, da se mi je nehote razvezal jezik na račun sedečih tovarišev. — Vsi po vrsti so so obregnili, češ da niso več tako mladi, da smo enakopravni, da so v življenju že toliko »skoa dali«, o aristokratskih kapricah itd. — Razvnela se je zanimiva debata, ki nam je »prijetno« krajšala vožnjo. — Žene so me s pogledi bodrile, ko sem tem kavalirjem do- kazovala, da smo več ali manj v življenju že vsi marsikaj »skoz dali«, toda kljub vsem težavam ni tako težko biti pozoren napram starejšemu človeku. Res, to ni uzakonjena dolžnost, vsekakor pa mera vljudnosti, ki bi se naprednemu Savinjčanu sigurno dobro prilegala. — Matere, posnemajte omenjene preproste žene in vzgajajte svoje otroke že v zgodnji mladosti k vljudnosti. FAMA Kam v nedeljo, 21. IX. popoldne? Pridite V tokrovec na gasilsko priredltev^ Za okrepčila po zmernih cenah preskrb- ljeno — Igra godba SKUD France Pre- šeren iz Celja — Čisti dobiček je na- menjen nadaljnji gradnji gasilskega doma ZAKAJ SE KOTEKS NE SELI? Ipravnik Koteksa, na katerega pleča hočejo zvaliti vso krivdo selitve želi, da javnost izve naslednje: Že leta 1946 je imelo podjetje pol milijona din na razpolago za zidavo novega skladišča. Žal pa takrat še ni bil izdelan načrt in zaradi tega nam tudi niso dodelili stav- bišča, kamor naj bi se preselili. Zaradi pre- selitve podjetja je bilo že dokaj posvetov, sestankov in komisij. Šele letos v juniju je padlp. dokončna odločitev. Dodeljeno nam je bilo skladišče v Zavedni. Skladišče uporablja Tovarna sadnih sokov in ga zaradi tehtnih vzrokov še do danes ni izpraznila. F. F. Stran 4 »SAVINJSKI VEßTNIK« dne 2ê. septembra 1952 Stev. 38 n*re Klemenčič-Maj : Partisan Bine (Znani umetnik-partizan je te dni mojstrsko upodobil dva motir* le obrata tekstilne tovarne METKA v Celju) Telesnavzgoja in šport Nogomet; KLADIV AR : SAOBRAĆAJ (Zag^reb) 4:8 (2:1) Pe daljšem času so gledalci ▼ nedeljo na Gla- ziji le dočakali zmago domačega moštva. Mo- štvo iz Zagreba, ki je član I. hrvatske lige, je prikazalo lep nogomet in so zlasti v dru- gem polčasu imeli znatno terensko premoč. Izkoristiti pa prav tako niso znali kot do- mačini številnih zrelih situacij pred golom. Celjani so imeli tu in tam svojih 5—10 mi- nut dobre igre, potem pa so zopet popustili. Ko je Kladivar v drugem polčasu prišel že v vodstvo 8 4:1 so po tem uspehu vsi precej popustili, da je nevarni nasprotnik lahko znižal rezultat na 4:3. Kljub zmagi nad dobrim nasprotnikom še ne moremo biti za- dovoljni z igro domačega moštva. Marsikateri igralci Se »plavajo« in se ne znajdejo v novi sredini. Ker se že bliža čas republiškega tekmovanja bo treba tudi pri nas misliti na sestavo standardnega moštva. Doslej opazu- jemo na vsaki tekmi razne poizkuse s pre- meščanjem igralcev iz enega mesta na dru- gega. Prav je, da preizkušamo zmožnosti vsa- kega igralca. Morda bi na drugem mestu v. moštvu bolje odgovarjal. Za vse te poizkuse pa sedaj nimamo na razpolago časa in bo treba še v preostalih prijateljskih tekmah po- staviti vsakega tja, kjer bo nastopal ▼ prven- stvenih tekmah. Moštvo se mora uigrati, da bo sposobno za predstoječa tekmovanja. V predtekmi so mladinci B moštva poskr- beli za presenečenje, saj so renomirano A moštvo premagali kar s 3:0. Omenjena zmaga nam potrjuje, da ima Kladivar lepo število kvalitetnih mladih nogometašev. Keglan je :_ TEKMOVANJE CELJSKEGA CENTRA ZAKLJUČENO y prvenstvenem tekmovanju celjskega centra v narodnem slogu so sodelovale 4 ekipe, od katerih je ekipa Kladivarja za- sedla 1. mesto, sledi Beton in Vrelec iz Ro- gaške Slatine, y tekmovanju posameznikov v narodnem slogu na 100 lučajev pa so si priborili boljša mesta in s tem pravico so- delovanja na prvenstvu Slovenije, ki bo 20. in 21. t. m. v Celju naslednji tekmovalci: 1. Hrastnik (Kladivar) 404 lesov, 2. Truglas (Kladivar), 3. Karadjole (K) 377, 4. Vanoviek (K) S66 in 5. Stepišnik (Betje) 365. KAJAŠKE TEKME NA SAVINJI V počastitev Dneva vojne mornarice »• kajakaši Celja in Polzele izvedli na Savinji med obema mostovoma vzdolž parka kajaka- ške tekme. Na tekmah je sodelovalo 17 tek- movalcev. Start je bil poleg restavracije pri »Mostu«, nakar so tekmovalci veslali proti toku Savinje do brvi, ki nas vodi т mestni park, odtod pa nizvodno zopet nazaj do na- stopnega mesta, člani so se zvrstili po na- slednjem redu: 1. Oder (Celje) 5:05,5; 2. Žnidar (Celje) 5:21,5; S. Povše (Polzela) в:10,8 in 4. Oblak (C) 7:06. Clanice: 1. Melhar (C) 2:07; 2. Povše (P) 2:25; 3. Kolenc (C) 2:25 in 4. Golob (C) 2:30. Članice so veslale le nizvodno. Mladinci: 1. Šalej (C) 5:25,5; 2. IJlbing (C) 5:25,5; 3. Jeršič (P) 6:08,5. Nastopili so tudi pionirji, njihovih časov pa niso merili. Istočasno so nad izlivom Ložnice v Savinjo nastopili tudi borci celjskega garnizona, ki so pri reševanju borbene naloge morali pre- koračiti Savinjo od levega na desni breg. Pre- koračenje Savinje so izvedli s čolni, kjer so posamezniki pokazali svojo izurjenost in izvežbanost tudi pri premagovanju rečnih ovir. Kajakaške tekme so uspele prav lepo, le dva tekmovalca sta tega dne okusila hladne valove Savinje in sta verjetno bila zadnja kopalca letošnje plavalne sezone v Celju. TELOA ADNA AKADEMIJA Na veseličnem prostoru gospodarske raz- stave mesta Celja so med tednom zvečer na- stopili telovadci in telovadke TVD »Partizan« Celje—Gaberje. V 45 min. programu so pri- kazali telovadne plese, talno telovadbo in pre- skoke preko mize. Vse točke so izvajali brez- hibno, skladno in z eleganco. Številni gle- dalci so bili izredno zadovoljni s kvalitetnim programom. Telovadcem in telovadkinjam iz Gaberja čestitamo z željo, da bi se še več- krat predstavili širši javnosti. ZADNJI NASTOP V SAVINJSKI DOLINI V nedeljo, 21. septembra bo v neposredni bližini Celja TVD »Partizan« Petrovce na svojem letnem telovadišču v Petrovčah iz- vedlo svoj letni javni nastop, ki bo prva tovrstna prireditev v Petrovčah po osvobo- jen ju! Že zjutraj se bo vršil nagradni od- bojkarski turnir društev »Partizan«, popoldne ob 14. uri pa telovadni nastop s sodelova- njem sosednjih društev »Partizan« in Ce- ljanov. Gibanje prebivalstva v Celju Od 1. do 15. septembra 1952 se je rodilo 36 dečkov in 35 deklic. POROČILI so SE: Tapetniški pomočnik Cizelj Janez in delav- ka гогтац Ana, oba iz Celja; cinkarniški delavec Bogičevič Aleksander in delavka Pe- trovič Milana, oba iz Celja; kurir Mimik Jožef iz Trnovelj in pom. šivilja Borovinšek Olga, oh% iz Celja; delavec Pisk Alojz in poštna uradnica Osojnik Neža, oba iz Celja; upokojenec Ferkov Jožef in modistinja Stan- te Jožefa, oba iz Celja; pekovski pomočnik l^okovšek Franc in šivilja Jazbec Vida, oba iz Celja ter študent Kovačevič Vojislav iz Zagreba in študentka Hudokinet Anica iz Celja. UMRLI SO: Gospodinja Antloga Terezija, stara 69 let i/ 2alca; upokojenec Jelen Franc, star 71 let iz Celja; dojenček Les jak l^adislav iz Šentjanža pri Velenju; posestnik cepin Ja- ne«, star 50 let iz Pilštanja; posestnica Flor Jnlijana, stara 72 let iz Oplotnice; dojenček Kunst, brez imena, iz 2alca; Straus Regina, stara 1 leto iz Sor.ke; posestnik čremožnik Franc, star 52 let iz Braslovč; gospodinja Veber Frančiška, stara 49 let iz Celja; gozdar Cvrtila Janko, star 43 let iz Krapine; upoko- jenec Gros Hugo, star 67 let iz Celja; dojen- ček Mlaker Marija iz Podčetrtka; dojenček Baštevc Milka iz Šmarja pri Jelšah; dojenček Planinšek Marija iz Petrovč in dojenček Pia- ninšek Ivan iz Petrovč. v Celje-okolici Rojenih je bilo 5 deklic in 10 dečkov. POROČILI so SE: Zoro Kari, rudar v Zagorju, in Brinovec Ana, posestnica iz Stopnika; Križan Vinko, gradbeni iz Megojnic in Jurajevčič Jožefo, tkalko iz Megojnic, obč. Griže; Cuk Anton, kmečki sin iz Založ, in Ožir Marija, kmečka hči iz Podvina, obč. Polzela; Desman Jože, pismonoša iz Šmarja pri Jelšah, in Korošec Elizabeta, nižji finančni manipulant, stanu- joča istotam; Kosec Oto, avtomehanik iz Zabukovce, in Košak Apolonija, kmečka hči ia Megojnic, obč. Griže; Zupane Ivan, mizar- ski pomočnik iz Liboj, in Pusovnik Eva, to- varniška delavka, stanujoča istotam; Skok Atanislav, nameščenec iz Dolenje vasi, obč. Prebold in Prislan Irena-Viktorija, name- ščenka, stanujoča istotam; Lavbič Franc, vrtnar iz Vojnika, in Zupane Štefanija, ku- harica, stanujoča istotam; Kugonič Ivan, že- lezničar iz Celja, in Štahl Rozina, tov. de- lavka iz Ločice, obč. Polzela; Drinjak Mato, tov. delavec iz Orove vasi, in Železnik Neža, tov. delavka iz Polzele. Ponujamo cenjenemu občinstvu lončene peči v kvalitetni iz