168. Stnilki.                                               1 llrtljlii, i MfM, Zl. ]yli]l 19)1.                                                 MVLlBio.

.Slovenski Narod" vclja; v Ljubljani na dom dostavljen:                      v upr&vništvn prejeman:
selo leto.......K 24—     ćelo leto ••••,..   K 22*—
pol leta........12*—      pol leta   .......    . U*—
četrt leta.......6 —      četrt leta •.......550
na mesec    •••»..    »    2 —      na mesec     ..••••    m    1*90
Dopisi naj se frankirafo. Rokoptsi se ne vra£ajo. lr«4ni*tvoi Knallova mile« ftt S (v prttličju levo,) telefon H S4.
lihafa Tsak dan BVtter iinitl ne«*ij« te prozaik«.
Inserati vdjajo:   peterostopna   petit   vrsta  za enkrat   po   26 vin.v za   dvakrat po 14 vin., za trikrat ali   večkrat   po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjlb tnserdjah po dogovoru.
Upravništvu naj se poSiljajo naročnine, reklamacije, Inserati L t dL,
to je administrativne stvari
■                  Posamein* itavilka *tl|a 10 vtaarlov.   ——^
Na pismena naročila brez istodobne vpotlatve naročnine se ne ozira. „Narodna ttskarna« *Moa tt ti.
.Slovenski Narod* velja po poStli
za Avstro-Ogrsko:                   |                         za Nemčljo:
celo leto.   ♦   ••••.   K 25— I ćelo leto.   .   .              .   .   K 30-—
Fileta*    .lili:    I ^SO         Za Amerik° ltl VSe *"** ^*" na mesec    .«••••    m   230 ■ celo leto .......   K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali rnamka. 9prcTHl4tTQ (spodaj, dvorišče levo). Hnaflova ulica §L 9, tetefon *t S5.
Zahaj je prišlo do vojne med Bolgarijo in Srbijo?
Vzrok bolgarsko-srbskega spora fe znan. Makedonija je tisto preporno iabolko. Odnošaji med Bolgarijo in Srbijo so bili često že tako napeti, da se je biio bari krvavega spopada.
Toda v zadnjih letih se je raz-merje med Bolgari in Srbi znatno ublažilo. Bila je to v prvi vrsti zasluga bolgarske narodne stranke, ki je prišla na krmilo in ki so jo vodili iskreni in navdušeni Slovani. Ivan G e š o v, Stevan Bobčev in T. Teodorov.
Ta narodna stranka, prožeta iskrenih slovanskih čustev, je jela, prisedši na vlado, izvajati tuđi glede makedonskega vp rasan ja zmernejšo pelitiko. In temu se ni bilo čuditi, saj so bili v bolgarski narodni stranki možje, ki so celo razmišljevali, da-h bi ne kazalo, da bi Bolgari sprejeli srbski književni jezik ter s tem ustvarili jezikovno ceioto od Jadran-skega pa do Črnega morja.
Politiki in državniki takih na-zorov so seveda bili kaj lahko pri-stopni ideji, da se ustvari med Bolgarijo in Srbijo tesna politična zveza, ki bi naj s sporazumom glede Makedonije spravila s sveta tuđi nesrečni bolgarsko-srbski spor. Ko so torej ruski diplomati z vso vnemo jeli forsirati idejo bolgarsko-srbske, odnosno balkanske zveze. so našli ugodna tla tako med srbskimi, kakor med bolgarskimi vladnimi krogi.
Bolgarsko-srbska zveza je postala krnalu perfektna, to tem laglje, ker je tuđi na čelu srbske vlade stal Pašić, mož. ki se mu je radi njego-vega koncilijantnega stališča naspro-ti Bolgarom često očitalo, da je Bol-garom izredno naklonjen, da je — ?bugaroman«.
Vsebina bolgarsko-srbske zvez-ne pogodbe je znana, zato pač ni potreba, da bi na dolgo in široko govorili o njej.
Ta zveza je temeljila na sporazumu glede Makedonije in Stare Srbije. Predpogoj tega sporazuma pa je bil. da dobi Srbija svoboden izhod na Jadransko morje, to je, da pripadeio one albanske pokraine, ki leže ob obali Jadranskoga morja, Srbiji.
Cisto gotovo je, da bi razdelitev csvojenega ozemija med Bolgarijo in Srbijo ne povzroeala prav nobenih težkoč, ako bi se bil klenjeni sporazum izvedel v vseh njegovih podrob-nostih.
Znano je, da je bila avstro-ogr-ska diplomacija vzpričo bolgarsko-srbskega sporazuma, ustanovitve balkanske zveze in napovedi vojne Turčiji s strani stirih balkanskih dr-žav. zadeta v srce, to tem belj, ker ni niti slutila, kaksni veliki dogodki se pripravijajo na Balkanu.
Ker je bila enostavno postavljena pred gotova dejstva, je morala vsaj sprva s temi dejstvi tuđi računati. Balkanska zveza kot taka je avstro-ogrske državnike seveda silno vznemirjala. največ preglavic pa jim je povzročal bolgarsko-srbski sporazum. Zato so se takoj spravili na delo, da razbijejo ta sporazum, računajoč na to. da z uničenjem tega sporazuma razpade tuđi balkanska Zveza. Seveda so takoj odkrili Ahilo-vo peto bolgarsko-srbskega sporazuma.
Zabraniti je treba Srbiji izbod na Jadransko mone in bolgarsko-srbski sporazum je pokopan!
Izprožili so zahtevo po avtonom-ni Albaniji in to zahtevo z zastavo vseh svojih raznoložliivih sil in vse-ga svojega prestiža forsirali tako dolgo. da so oh koncu koncev vendarle izvojevali neodvisno Albanijo in s reni zaprii Srbom pot na Jadransko morje
Kalkulirali so prav in všteli se nišo v svojih računih.
Temelj, na katerem je slonel srbsko-bolgarski sporazum, je bil iz-podmaknen in povsem jasno je bilo, da bo Srbija za to, česar ni dobila ob Jadranskem morju, zahtevala nado-mestila in odškodnine v Makedoniji.
Tako se je tuđi zgodilo.
Ce je torej prišlo do vojne med Bnjgariin in Srbijo, ie to pravzaprav edino zakrivila Avstro-Ogrska, ki je s svojo, seveda dobro premišljeno politiko razbila bolgarsko-srbski sporazum.
Res pa je tuđi, da bi s<- tuđi v tem slučaju dalo vojni izogn *i, ako bi imeli v Sofiji glavno besec > politiki in državniki naziranja, k kor ga imata Oešov in Bobčev. K r pa so prišli na krmilo Ijudje, kakor je Ge-
nadijev in njegovi Makedonci, tedaj je popolnoma razumljivo, da so ti Ijudje zastopali mnenje, da mora Makedonija pripasti Bolgarski. V tem so ti bolgarski politiki soglašali z Avstro-Ogrsko. In vse to je dovedlo do žalostnega zaključka, ki zdaj tako teško obremenjuie obstoj Bolgarske.
Spoznavaj sebe in svoje sovražnihe!
(Slovenskemu ljudstvu v pouk, svarilo in vzpodbudo.)
V.
Blazni so vsi poskusi omajati \ ero v ljudski duši. Vzemite trpinu revežu vero, vzeli ste mu vse. Samo-tjmama in laž je, če pravita bogataš in naobraženec, čemu njima vera! i Veliki svetovni listi se često bavijo I s problemi, s čim napolniti praznoto srca, s čim utešiti dvome v duši, s čim potolažiti vest — in prišli so že do tega spoznanja. da vse verske oblike celega sveta se ne morejo me* riti s krščanstvom. Materializem do-igra\a svojo vlogo in širi se natura-Hzem — sledeč Rusoevim besedam: K naravi nazaj!« Tako govore kato-liski bogoslovci in ž njimi dr. Uše-ničnik.
Po mojem mnenju ni to nobeno zlo. Za svojo osebo sem trdno prepričan, da v vesoljstvu vlada duh božji, bdi nad svojim stvarjenjem in v svoji neskončni previdnosti vlada nad narodi, kakor nad vsakim po-samnim hitjem. Latinski rek pravi: K\ operibus eius cognoscimus Oeum. (F^o delih njegovih spoznavamo boga) Napredni življi torei nišo brez-verski.
Zakaj nas potem narodnjake in naprednjake duhovniki tako črte?Ker se jim v političnih zadevah ne poko-ravajo, kadar vidijo, da to ni v interesu ljudstva, kar duhovniki name-ravaio,ampak da to zgolj služi le njihovim lastnim interesom. In ravno radi tega upravičenega odpora nas pri ljudstvu crne in slikajo kakor hu-diCeve služabnike. Naprednjaki sn jim vse. samo Ijudje ne. Toda, če je cerkev naprava božja, se je zastonj proti niej boriti, če pa ne. bo sama razpadla. Eno pa je stalno: vera. Ve-
ra sama lahko brez cerkve obstoja — ona je res božjega izvora, ona je božja hčerka.
Vera v enega boga je bila že v nam nepoznani davnini, ko se ni bilo ne cerkve, ne papežev, ne duhovni-kov, vera v enega boga bo ostala, ko tuđi morda ne bo več duhovnikov.
Srce pretresujoče so besede sv. evangelija po Luki, ki se tako - le za-čenja s peto vrsto v 21. poglavju: >In ko so nekateri govorili za cerkev, da je okrašena z lepirni kamni in zakladnicami, je rekel: Prišel bo dan, ko od vsega tega, kar vidite, ne bo ostal niti kamen na kamnu, ki se ne bi razdjal. Vprašali so ga pa govoreći: Učitelj! a kdaj bo to? in kakšno je znamenje, kdaj se bo to zgodilo?«
On pa reče: Varuite se, da vas ne premotijo, ker mnogo jih bo prišlo, ki bodo v mojem imenu govorili, Češ, »jaz sem. in čas se je pribli-žal.* Ne sledite jim torej.
In ko čujete o vojskah in uporih. ne plašite se; ker vse to mora biti najprej; ali tedaj se ne bo poslednji dan.
Tedaj jim reče: Vstat bo narod proti narodu in kraljestvo proti kra-ljestvu.
In zemlja se bo tresla, nastal bo pomor in glad in strašna in velika znamenja bodo na nebu."
Ne kaže teh preprostih besetl razlagati, saj si jih lahko vsak sam raztolmači, ne da bi pri tem bilo potreba klicati na pomoč dr. Kreka ali dr. Korošca!
Ne more se trditi. da bi bili duhovniki pri ljudstvu priljubljeni. Če kijub temu sledi naše ljudstvo komandi duhovšeine, je vzrok ta. da se duhovnikov boji.
A zakaj nišo duhovniki priljubljeni, zakaj se jih ljudstvo boji?
Ker jih je sama oholost, domi-šljavost, zlobnost in maščevalnost.
To seveda nišo kršćanske la-stnosti. Saj je pisano:
^Blagor krotkim; blagor jim, ki se trudijo za mir. • Mat. 5.
Sv. Pavel pa piše v pismu na Rimljane v 12. poglavju: >B!ago-slavljajte one. ki vas preganjajo; bla-goslavljajte. a ne kolnite.
A nikomur ne vračajte zlo za zlo, premišljujte o tem, kar je dobro pred vsemi Ijudmi.
Ako je mogoče, kolikor je na vas ležeče, imejte mir z vsemi Ijudmi.
Ne maščujte se za svojo osebo, predragi, ne dajte mesta srditosti; ker stoji napisano: Moja ie osveta, jaz bom povrnil, pravi Gospod.«
Nobene teh lastnosti, ki jih na-vaja sv. pismo, nimajo naši duhovniki, a vendar naglašajo prav često v pridigah, da so več kakor angeli božji. Ali ni to višek nesramnosti in blasiemije?
Poleg tega pa si domišljajo, da so tuđi v političnih in zgolj posvetnih zadevah sakrosanktni, t. j. da je njih oseba nedotakljiva in sveta. In ljudstvo jim to veriame. Zato je treba povedati na ves glas, da velja ta sa-krosanktnost duhovnika samo, kadar je v cerkvi in kadar opravlja res cerkvene posle. Ko pa prestopi prag tega, po bogu, cerkvi in državi mu odkazanega delokroga, sta pred zakonom popolnoma enaka minister in kmet. duhovnik in hlapec.
Če bi si Ie naši duhovniki in du-šni pastirji malo tu in tarn hoteli po-klicati v spomin besede, ki so jih to-iikokrat slišali v bogoslovju in brali v knjigi Tomaža Kempčana: »O na-sledovanju Kristusa« in ki se glase: * Ouid prodest tibi alta de Trinitate disputare, si careas humilitate, unde displiceas Trinitati? (Kaj ti poma-gajo globokoumna razmotrivanja o sv. Trojici, če pa ti poniznosti manjka, brez katere se trojedinemu Bogu samo zameriš.) De imitat. Christi. Cap. 1„ 3.«
In v drugem poglavju, drugem odstavku zopet lepo pravi: »Zares! Najpriprostejši kmet, ki Bogu služi, je boljši ko ponosen učenjak, ki pre-računi tek zvezda in pri tem samega sebe zanemarja.«
Na drugem mestu piše Kempčan o precenjevanju samega sebe tako-le: »De se ipso nihil tenere et de aliis semper bene et alte sentire. magna sapientia est et perteetio. (Nič držati do samega sebe. toda od drugih dobro in visoko misliti, to je velika mo-drost in popolnost.)«
V tretji knjigi v 41. poglavju pa stoji pisano: »Fili, noli tibi attrahe-re, si videas alios honorari et elevari, te autem despici et humiliari. De imit. Chr. 3., 41. (Moj sin! Ne vzemi si k srcu, če vidiš, da se drugi Časte in povišujejo, tebe pa prezirajo in za-
LISTEK.
Dolga roka.
M. G a r d e n h i r e.
(Dalje.)
»Ali ste videli?« je zaklical proti nam-
Njegova prsa so se vzdigovala vsled težkega dihanja. toda njegov obraz se je svetil od zmagoslavja.
»Kje je Demmy: Pojdi sem, mala. Te bom že ubranil zveri.:
Brez strahu je priskakljala miss Demorist. Moč tega krotiica je bila v resnici brezmejna.
»No, kaj sem ti rekel? Ali ni lahko ponosna na me? In vendar me vsak dan muči s svojo neumno ljubo-sumnostio. Pridi biižje, dekle, vza-mem te k sebi v kletko.«
>-Prav gotovo bi to izvršil,« je rekel Henderson.
»O ne, to bo pa menda raje opu-sti!,-< je rekla jahalka.
Kar naenkrat se je Conners obrnil.
»Hitro! Ali nimate pištole!« je zaklical s tako oštrim glasom, da se je Henderson, ki je stal zraven njega, od strahu zganil.
Ne da bi mogel govoriti ter se ganiti, kakor kip, sem gledal prizor, ki je nato slediL
Sikcnor Tommaso je namreč prije! dekleta za roko ter potegnil roko skozi mrežo. Ko je zagledal belo roko pred seboj. jo je omamljen od raz-burjenosti poljubil.
Tedaj pa — kletka se je stresla %vsled premočnega napada. Z divjim rjovenjem je tigrovka napadla krotiica, ki se je zgrudil vsled premoći rumene mase. In nato se je zagrizla s svojinu* dolgimi zobmi v mišičasti tilnik. Slišalo se je, kako so pokale kosti vsled vgrizov groznih  čeljusti-
Dekle se je zgrudilo nazaj in cirkus je odmeval od groznega vpitja, kateremu je odgovarialo rjovenje ti-grovke.
Nisem mogel zatisniti oči, tem-več sem videl, kako se je v par tre-notkih pod neusmiljenimi zobmi in kreplji izpremenil močni mož v par raztrganih mesnih koscev, ki so še vedno utripali.
Cirkuski Ijudje ne pridejo tako lahko iz ravnotežja. Četudi so ženske kričaje zbežale, so se vendar moški borili na vse kriplje. Suvali so z že-leznimi drogi skozi mrežo in Henderson je izstrelil vse strele svoje pištole.
Končno so vendar usmrtili cesa-rico. toda od mr. Finna Williamsa, ki je imel vse svoje življenje > srečo^ pri ženskah, so morali zbrati posamezne dele njegovega raztrganega trupla.
Kornaj sem mogel še pokonci stati. Naslonil sem se z groznimi ob-čutki pri vhodu v šupo, ko je mimo
rrišla mrs. W illams na potu v svoje stanovanje, kamor je že prej šel ža-lostni izprevod.
-Nihče me nai ne obžaluje.« je rekla nekomu, ki je smatral za potrebno, povedati ji par tolažilnih be-sed. »Vedno sem vedela. da bo enkrat naletel na nepravo. Zdaj ga ima lahko Demorist, Če hoče.«
Četrto   poglavje. Sluča]   Maltland.
Naravno je bilo, d:i sem bil v prostih urah rad v Le Droit Conner-sovem atelijeju. S svojimi preproga-mi, naslonjači in otomanami je bil brezdvomno prijaznejše bivališče nego moji prazni, dolgočasni trgov-ski prostori. 2e davno sem bil prepričan, da je s svojim umetniškim de-lovanjem edinole zadoščal svojemu nagnjenju. Vsled svojih bogatih sred-stev ni bil prisiljen delati. Ni bil ravno len, vendar pa je bil sanjač; časih, čc se je prav posebno interesiral za kako sliko, je bil celo nenavadno pri-den in marljiv.
Mnogokrat je razmišljeval, za-kaj se ni oženil. Domačnost, ki je ustvarila mojo srečo, bi ga oprostila iz onega poslopja, v katerem je često-krat napol omamljen sanjal. Brezdvomno je Častil ženo, in njegova la-stna osebnost, o kateri sem Že govo-ril, ga je prav lahko napravila za ljubimca žensk. Končno pa sem uvidel, da je bila njegova molčečnost, ki je označevala vse njegovo bitle, ravno-
tako zelo v zvezi z njegovim odpo-rom proti kupciiskemu pokliču in z njegovo Ijubeznijo do dela, ki je je mogel izvrševati sam in ne da bi pri-Šel v stik z Ijudmi, kakor z njegovim nagnenjem, spoznavati življenje v vseh družabnih sloiih. Čeprav sva bila tako zelo prijatelja, vendar se mi ni posrećilo, zvabiti ga v svoje stanovanje. In vendar se je zdelo, da je natančno poznal človeško naravo, naj si bo moško ali žensko. Njegovo postopanje v tej smeri je tvorilo en del one tajinstvenosti ki ga je obda-jala. Mislil sem, da ga je do tega pri-vedlo razočaranje v ljubezni, tragedija srca, ki ga je užalostila ter napravila za samotarja. In vsled tega si nisem upal. čeprav sva še tako za-upno občevala, nikdar omeniti te točke.
Bil je grd dan, nevihta in dež sta ves dan neprenehoma divjala, tako da me ni prav nič veselilo, še ta večer odpeljati se čez zaliv domov. Ra-zentega me je Conners prosil, naj ostanem čez noč pri njem. In prav vesel sem bil tega povabila, da sem imel vsaj izgovor, zakaj nisem šel domov. Brzojavil sem torej Jenni, da ostanem v mestu. Ko sva povečer-jala v neki sosednji restavraciji, v kateri je Conners navadno jedel, sva sedela v njegovi prijazni sobi ter s pravim užitkom kadila fine smotke. Atelije je prav posebno učinkoval na človeka pri električni luči, v kateri nišo bile barve več tako žive in v I
kateri je bilo vse bolj harmonično nego pri dnevni svetlobi.
»Prav posebno mi je bilo mnogo na tem, da ste ostali danes zvečer pri meni,- je rekel, ko sva neka časa molče kadila, »pričakujem namreč obisk in sicer nekoga, s katerim bi nerad govoril med štirimi očmi — vem pa tuđi. da vas vesele vse taj-jinstvene zadeve.«
»Tako se godi pač većini ljudi,« je pripomnil. »Vi pravite obisk — vsekakor priđe kak moški, ker sicer bi govorili o obiskovalcih, kajti dama bi se brez spremstva le težko upala v tej pozni uri k vam.«
»Če bi to storila, tedaj bi jo vratar ustavil pri stopnicah ali bi je pa ne pustil v dvigalo,« je suho odgo-voril Conners, »posebno pa v tej ne-navadni uri o polnoči, za katero se je prijavil ta obisk.«
»Torej brezdvomno moški! Za-Četkoma sem mislil, da pričakujete damo, ker sem menil, da želite mojo navzocnost iz ozirov na dostojnost. To je ena izmed tistih prednosti, ki jih uživa pošten zakonski mož. Kdo pa je ta gost, ki se ga nekako bojite? Morda človek, ki se boji policije in ki išče vaše pomoči, ker so mu pove-dali, kako radi pomagate, kadar se gre za zločine? Vi morate poskusiti, da nekoliko ohladite občudovanje in-špektorja Paula, sicer ne bodo dopustili on in njegovi prijatelji, da bi se vi le nekoliko oddahniliU    .,.• •
*.-.-•.     (Dalje prihodnJiC)
ttrmii 1_______________________________________________„SLOVENSKI NAROD«, dne 24. JulIJa 1913.                                                                                        _________168 Stev«
postavljala — Povzdigni srce svoje k meni v nebo, in preziranje, s kate-rim te svet obkiada, te ne bode uža-lostilo.)«
So duhovnik!, ki so Hm besede sv. Toraaža KempČana kakor tuđi Kristovi nauki sveti; ti so res pravi učenci Kristovi, ki otirajo in blaži-jo solze nesrečnikov, ublažujejo in zmanjšujejo gorje tega sveta. Ti so pravi dušni pastirji. Blagor jim! Bla-gor tuđi ljudstvu! Pred takimi du-hovniki — klobuk doli!
Hratomorna vojna na Balkanu.
Konferenca v Nišu.
Predvčeraišnjem zjutrai sele se Je odpeljal grški delegat pri mirovni konferenci v Niš. Vsi drugi delegati so že navzoči. O definitivnih poga-janjih tedaj v tem trenotku še ne more biti govora, pač pa prihajajo v javnost več ali manj zanesljive vesti o zahtevah posameznih balkanskih držav.
Iz Sofije poročajo tozadevno, da bodo bolgarski zastopniki pred vsem predlagali, da se sklene pre-mirje za deset dni in določi nevtral-no ozemlje med sovražnimi vojska-mi. Nato bi se dogovorno sklenila deina demobilizacija po ključu pro-porcijonalitete- Za končna mirovna pogajanja v Sinaji ali Bukarešti bo imenovala nato Bolgarska kot svoja delegata Tončeva in Radeva.
Kakor je bilo pričakovati in kakor smo izrekli tuđi mi že sum, se Je Turčija obrnila na Romunsko s prošnjo, da naj bi se romunski delegati zavzeli na konferenci za Turčijo in izposlovali sklep, ki bi dal Turčiji mejo, ki jo ta želi. Proti našemu pri-čakovanju pa je Romunska kratko-malo odklonila tursko prošnjo. Pričakovati je namreč bilo, da bo hotel romunski zastopnik govoriti tuđi v prilog Turčije, da pa bodo ostali delegati tako posredovanje odklonili. Brez dvoma pa se je romunska vlada obmila že pred začetkom poga-janj do kabinetov balkanskih držav ter izvedela. da bi zastopniki teh držav odklonili tako posredovanje. Brez dvoma pa so tuđi velesile dale razumeti v Bukarešti, da bi takega posredovanja nikakor ne mogle do-voliti. ker so si pridržale napram Turčiji proste roke.
O bolgarskih predlogihj prinaša atenska »Nea Imera« sledečo brzojavko:
Skoraj gotovo je. da ne bodo mirovna pogajanja v Nišu trajala delj kakor tri do štiri dni. ker zastopniki zaveznikov in Romunske nočejo pripustiti zavlačevanja. Vsled romun-kega predloga. ki ga, kakor se zdi, zavezniki sprejemajo, se bo določila kot kraj definitivnih mirovnih poga-janj Bukarešta.
Bolgarski pred log, da naj se naj-prej sklene premirje, bo najbrže od-klonjen in bo konferenca najbrže sprejela tridneven rok za pogaianja o prelinimarnem miru. Sele ko bo prelimirami mir sklenjen, se bo skle-nilo premirje.
Boigarski delegati v Nišu bodo stavili sledeče predloge:
1.  Sofun z zaledjem in s Seresom se prepusti Grški.
2.  Crta Strurae do Tsagesiia pri-pade Grški.
3.  Kavala ostane Bolgarski.
4.    Bolgarska    od klanja    vsako vojno odškodnino.
5.  Bolgarska ne priznava obveznosti, dati odškodnino za materijalno škodo v mestih Vzhodne Makedonije, ker   Bolgarska   ni   odgovorna za to škodo.
»Nea Imera« dostavlja: Ker so bolgarski predlogi taki, da jih grška ne more sprejeti, ni verjetno, da bi se dosegel sporazum.
Grško poročilo ne govori o dru-gem, kakor o točkah, ki se tičejo Gr-ške, pa še to je neverjteno,da bi smeli to poročilo smatrati kot avtentično.
Verjetnejše je, da bolgarski delegati sploh nimajo glede teritorija strogo omejenega pooblastila in se zdi, da odgovarja poročilo poroče-valca »Daily Telegrapha« bolj resni-ci, glasom katerega so s balkanski delegati sporazumeli, da pripade Bolgarski vsa Trakija in da dobi Bolgar-tudi dohod do Egejskega morja.
Uradno se poroca o mirovnih pogajanjih v Nišu iz Bukarešte sledeče: Grška in Srbija soglašata s predlogom Romunske, da se podpi-šeta preliminarni mir in definitivni mir v Bukarešti. Grška zahteva, da se tuđi premirje podpiše v Bukarešti. Bolgarska vlada je odgovorila na zadnjo romunsko noto z izjavo, da sprejema formulirane glavne točke ter izreka upanje, da ostale točke ne bodo delale težkoč. Car Ferdinand se je med tem v tretjič obrnil do kralja Karla z brzojavko, v kateri ga prosi, da naj podpira Bolgarsko pri rjenem stremljenju po miru. Krali Karei je naročil ministrskemu pred-
sedniku Majorescuju, da naj odgovo. ri carju Ferdinandu v istem zmislu, kakor na njegovo drugo prošnjo.
Pogajanja glede mirovnih preli-minarij in premtrja se bodo morala pričeti istočasno, ker zahtevajo pogajanja, da miruje orožje.
Romunska vlada je pooblastila podšefa generalnega štaba, polkovni-ka Christeska, ki se mudi sedaj v Belgradu, da naj odpotuje kot romunski zastopnik v Niš k poga-janjem.
Vesti,   ki prihajajo o konferenci v Niš, se tičejo tedaj več   ali   manj samo splošnih točk. O predlogih, ki jih bodo stavili posamezni zastopni- | ki balkanskih    držav,   pa    govoriti, predno so se pogajanja   pričela,    bi i bilo prezgodno. Edino iz Aten je prl-Šla taka vest, ta pa je najbrže izmiš-ljena.
Gotovo je, da bodo bolgarski delegati pri konkretnih pogajanjih stavili preozke predloge, grški in srbski delegati pa bodo zahtevali ne-primerno več. O Srbih je upati, da bodo v svojih zahtevah zmerni in da jim ne bo treba mnogo odnehati, nasprotno pa je že sedaj znano, da so stavili Grki tako pretirane zahteve, da jih Bolgarska ne noben način ne more sprejeti. Pa tuđi velesile ne bo* do pripustile, da bi Grška, ki se je v bistvu samo okoristila z zmagami Srbije, vzela največji plen.
Skoraj gotovo je, da se bo kon-serenca v Nišu,    posebno pa definitivna mirovna konferenca v Bukarešti, bavila z vprašanjem, kako naj se obnovi Balkanska zveza-
Belgradski politični krogi preso-jafo položaj ne samo glede sklepa miru, marveč tuđi glede obnovitve zveze zelo optimistično. Baje je Bolgarska izjavila, da je pripravljena že takoj pri mirovnih pogaianiih zopet vstopiti v Balkansko zvezo, ki naj se preosnuje na mnogo širši podlagi.
•              *
Kralj Ferdinand   zopet prost za mir.
Predvčerajšnjim popoldne je bolgarski car Ferdinand zopet poslal romunskemu kralju Karelu brzojavko, v kateri prosi za mir. V brzojavki pravi car, da Bolgarska nikakor nima namena eventualno ugodno rešitev te prošnje vporabiti v to, da nada-ljuie vojno stanje s Srbijo in Grško. Nasprotno bolgarska vlada je trdno odločena. skleniti s tema dverna državama kakor hitro mogoče mir. To je dokazala s tem, da je poslala dva delegata v Niš, ki imata jako dalekosežno polnomoč. Bolgarska je pripravljena, takoj ustaviti sovražnosti ter demobilizirati armado, če Srbija in Grska storita isto. Bolgarska je dala vse gaf%ncije in je se pripravljena, dati vse garancije, ki se morejo i zahtevati za odkritost njenih name-nov in te izjave. Car prosi nadalja kralja, naj smatra to izjavo za zado-voljujočo in ustavi pohod čet.
Kralj Karei je takoi odgovoril z brzojavko, v kateri pravi, da je tuđi njegova želja, kakor hitro mogoče končati to situacijo. Nadalje izraza Kralj svoje veselje, da se je bolgarska vlada odločila, končati vojno stanje s Srbijo in Grško in da je v to svrho že odposlala svoje delegat j v
Niš.
•              *
m
Turki in Odrin.
Turčija se krčevito oklepa OJri-na ter upa, da bo končno ve- dar ugnala velesile v kozji rog. Očividno računa Turčia z možnostjo, da bi velesile med seboj ne soglašale in da bi iz bojazni pred novimi nepregled-nimi konflikti pustili Turčiji pokrajine, ki jih je tolovajsko zasedla, predno je napovedala Bolgarski iznova formalno vojno.
Berolinski »Lokalanzeiger« po-roča tozadevno: Na merodajnem diplomatičnem mestu se izjavlja o zasedanju Odrina, da Turčija na noben način noče zapustiti zasedenega mesta- Iz Carigrada poročajo nadalje še, da piše vse tursko časopisje z na-vdušenjem o zasedanju Odrina, ki se je izvršilo ravno na dan slavja po-delitve ustave. Vse časopisje izjavlja, da se bo Turčija umaknila samo sili. Sultan je ćelo odposlal vrhovne-mu poveljniku turske armade brzojavko, v kateri izreka svoje veselje nad zavzetjem Odrina in Lozengrada ter pozdravlja armado. Tuđi je darova! sultan ob tej priliki turskim vojakom, ki so prvi dospeli v Odrin, 25000 funtov. Vojno razpoloženje v Carigradu vedno narašča, tako, da ćelo inozemski diplomati v Carigradu dvomijo, da bi mogel veliki vezir na kolektivni korak veleposlanikov, ki ga bodo storili naibre jutri, odgovoriti povoljno.
To so vesti, ki dajo videti zase-denje Odrina v pesimistični luči. »Lokalanzeiger« pa prinaša baje iz najmerodajnejšega vira tuđi optimistične vesti, ki pravijo, da ni govora, đa bi ostal Odrin TurčiB. Londonska pogodba, ki so jo podpteale velesile in Turčija, obstoja za velesile tuđi tedaj še,   če k> Je Turčija raztrgaia.
1 bio načelo se izrmža v več al mani
oficijoznih izjavah vsch držav. V Bei-| gradu se po zadnji oficijozni izjavi ne razburjajo preveč nad turskim kora* kom ter prepuščajo nadaljne korake velesilam.
Z grškega boftlća.
Grki vedo zopet poročati o eni svojih »velikih« zmag nad Bolgari. Iz Soluna prihaja brzojavka, da so grške čete pregnale levo bolgarsko krilo iz Razloka in Mehomiie in da zasledujejo sovražnika. Nasprotno pa morajo Grki sami priznati, da prelaz Kresna, ki so ga na papinu že trikrat zavzeli, še danes ni v grških rokah in da ga Bolgari še vedno drže. Grki se tolažijo s tem, da se vrši sedaj v grški armadi gibanje, ki ima namen bolgarske čete zajeti. Te grške akcije se udeležuje tuđi ena srbska divizija.
Naziranje na Dunaju.
Z Dunaja poročajo: Med Romunsko in Bolgarsko se pripravlja sporazum, ki mora vsakogar zadovoljiti in ki je razviden iz brzojavk obeh monarhov in iz pisma ministra Majorescuja. Tega veselega dejstva pa ne gre v njegovem pomenu za splošno položaj precenjevati, ker je bolgarsko-romunsko sporno vpraša-nje neločlivo zvezano s spornimi vprašanji med Bolgarsko in drugimi balkanskimi državami. Ureditev tega vprašanja pa še vedno ovira velike težkoce. Posebno Grška stavi zelo velike zahteve, in grško javno mne-nje noče ničesar vedeti o ustavitvi sovražnosti pred sklepom preliminar-nega miru. V tej točki obstoja razlika med naziranjem Grške in Romunske, ker se hoče Romunska v Nišu, kamor bo poslala svojega poslanika v Ate-nah ali kakega generala, pogajati Ie o premirju. O srbskih zahtevah se ne ve še ničesar določenega. Od grške strani dementirajo vesti, da so se Grška in Srbija na eni strani in Turčija na drugi strani dogovorile ter priznale Turčiji reko Marico kot mejo in tuđi Odrin. Sicer so se vršila pogajanja med grško vlado in porto, vendar pa se ta nanašajo na vpra-šanje Egejskih otokov. Da bi pa se Turčiji vrnila Trakija ali pa dovolila tej deželi avtonomija, o tem nočejo na Grškem ničesar vedeti. Da je sklenila Grška ofenzivno zvezo s Turčijo, na Dunaju ne verjamejo, ker Grška izjavlja, da obsoja prodiranje turske armade. O odnošajih Srbije k Turčiji se ne ve ničesar gotovega. vsekako so oficia ni srbski krogi tuđi obsojali postopanje Turčije.
O nadaijnem prodiranju turskih čet nimajo na Dunaju nikakršnih novih poročil. V merodajnih krogih nišo preveč vznemirjeni vsled tega prodiranja, ker smatrajo samostojno akcijo Rusije v Carigradu v sedanjih okolščinah za izključeno. Poročila lista »Novoje Vremja«, da hoče Rusija zopet razviti dardanelsko vprašanje, smatrajo na Dunaju za popolnoma neverjetna. Trditve gotovih franco-skih časnikov, da se je avstro-ogrski poslanik v Carigradu branil udeležiti se kolektivne demarše velevlasti v svrho, da se zadrže vojaške akcije Turčije, so neresnične. Avstro-Ogr-ska se je pridružila vsem korakom velesil, ki so jih storile v tem zmislu. Ravnotako neresnično je poročilo teh Hstov, da hoče Avstro-Ogrska spro-žiti vprašanje avtonomije Makedonije. S tem vprašanjem se zdaj pečajo, vendar pa je treba pripomniti, da priđe v poštev avtonomija Makedonije v srbsko-bolgarski pogodbi za slučaj, če bi se obe državi ne sporazumeli, kako naj se razdeli osvojeno ozemlje. To je razvidno iz izjav Pašićevih, ki jih je podal pred časom.
»Wiener Allg. Zeitung« konstatira napram poročilom franeoskih li-stov, da se bo Avstro-Ogrska udele-žila kolektivnega nastopa velevlasti pri porti proti osvojitvi Odrina. •            *
Velevlasti.
»Vossische Zeitung« poroda z Dunaja: Da so Turki zopet zasedli Odrin, presojaio tu na sledeči način: Na eni strani se hoče tripelententa poslužiti energičnih odredb proti Turčiji, dočim trozvezne države ne čutijo nikakega prevelikega veselja, pridružiti se demonstraciji vojne mornarice. Rusija in Avstro-Ogrska sta mnenja, da Bolgarska ne srne biti popolnoma uničena. Avstro-Ogrska pa gre dalje in zasleduje menda politiko, ki nasprotuje temu, da bi se srbski vpliv preveč razširiU One dve nevarnosti, katerima ie po mnenju v tukaiSnlib pomični* krogih ispostavljen evropski koncert, bi bila sepa-ratna akcija kake velesile proti Tur-čifl in samostoina akcija Avstro-Ogr-ske proti Srbiji. Upajo pa, da se bo ta nevarnost ostranila s pogaianji, ki se \Tše med kabineti.
V petrogradskih diplomatičnih krogih nekoliko ugodnejše presojajo nado glede mirovnih pogajanj,   ki se
Imajo vršiti, četudi priznavajo, đa Je treba premagati ceio vrsto precej-šnjih težkoč. Zelo so razočarani gotovi krogi, da ie Srbija odklonila mc-diacijski predlog Rusije ter privolila v direktna pogajanja. Postopanje Srbije je po mnenju teh krogov privedlo do tega, da bo pri novi ure-ditvi razmer na Balkanu odločevala Romunska, torej neslovanska država. V diplomatičnih krogih izjavljajo, da so nastale glede ozemlja majhne diference med Francijo na eni strani in Avstro - Ogrsko na drugi strani, ker hoče franeoska vlada prepustiti Kavalo in Dramo Grški, docim sta Rusija in Avstro - Ogrska mnenja, da naj te dve mesti pripadati Bolgarski.
* Nova konferenca veleposlanikov.
Veleposlaniki v Londonu so ofi-cijozno razmotrivali vprašanje kon-ference veleposlanikov, na kateri naj Evropa izrazi svojo voljo glede mirovne pogodbe, ki se naj sklene med sedanjimi sovražniki v Bukarešti ali , Sinaji. Sir Edvard Grev ne želi, da bi se vršila taka konferenca v Londonu. Nemčija pa je izjavila, da je London edino mesto, kjer bi se mogli sestati diplomati, da rešijo to vprašanje. An-gleško zunanje ministrstvo predla-ga kot kraj pogajanj Pariz. Pariški diplomatični krogi sicer pravijo, da bi se končno vklonili angleški želji, toda tuđi oni so mnenja, da je London edino mesto, kjer bi se mogla vršiti taka konferenca.
Štajersko.
Imenovanja     v     poštni   službi.
C. kr. trgovsko ministrstvo je imenovalo za nadoficijala Karla W i 1 -f 1 i n g a v Mariboru in Franca plem. Langenmantla v Celju, za ofi-cijale pa asistente Mihaela Schol-1 e r j a, Jožefa F o d o r j a, Henrika Finsterwalderja, Al. Pun-t i g a m a v Mariboru in Štefana W i r t h a v Celju.
Iz Celja- Kakor slišimo, se vrši preiskava pri okrajni bolniški blagajni v Celju. Vsi člani okrajne bolniške blagajne, ki so morebiti v teku zadnjih let zboleli ter so osebno ali pismeno izročili ali poslali zdravniško spričevalo, nišo pa dobili ničesar ali pa ne toliko, kolikor bi jim po pra-j vilih in po njihovem računu Šio, naj ; se sedaj tam oglasilo. Pritožbe se bodo natančno preiskale in dotičnim strankam, ako so njihove zahteve upravičene. še sedaj izplačalo, kar jim gre ali jim je šio.
Šoštanj. Nastop tukajšnjega društva Sokol se ne vrši 27. t. m., ampak \ nedeljo 3. avgusta. Z nastopom je združena veselica pri Gregorevčiču. Ker letos ne bo tukaj nobene druge prireditve, pričakujemo tuđi iz bolj oddaljenih krajev obilne udeležbe, kakor iz Celja — kamor pridemo tuđi mi večkrat — Šmartnega, Sloven. Gradca itd. Podpirajte nas in podpi-rali vas borno tuđi mi! Vabila se ne razposiljajo!
Dobova pri Brežicah. Kot po-družnični predsednik si dovoljujem k nesramnemu dopisu v »SIov. Gospo-darju« z dne 17. julija, iz katerega se zrcali rovtarsko vedenje, infamna hudobija in zavist v polni meri, opomniti sledeče: Ne tajim, da je bil na večer veseličnega dne pretep, »urihtavanje reber in rojstnih kosti ter popravljanje zob«, kakor v svoji neizrečeni duhovitosti trdi dopisnik »Slov. Gospodarja« Toda ta pretep se ni vršil na veselicnem prostoru in pod njenim okriljem, kakor trdi ne-sramni dopisnik, ampak zacel se je popolnoma izven veseličnega prostora. Nadalje izjavim, da izmed pre-tepačev ni nobeden podružnični ud, ampak so večjidel ljudje vašega ka-lrbra. Pljuvate torej v svojo lastno skledo. Kaj mar podružnici, kar imajo fantje med seboj. Sploh pa se uso-jam k pretepu v naši fari pripomniti naslednje: Spomni se, »podla duša«, malo nazaj pretepov, ki so se vršili pred par leti na dan sv. Petra in Pav-la, nadalje pretepov, ki se^vrše skoraj vsako leto redno na Žtefanovo, dalje pretepov na Blatno nedeljo, ki ne izostanejo nobeno leto, pretepov ob raznih cerkvenih slovesnostih. Ali se je s pretepi, pri katerih so dobili večkrat tuđi nedolžni smrtne rane, vsled katerih je nekdo izgubil roko in eden ćelo življenje, tuđi povečala slavnost dotičnega praznika?? Ali je takrat bila Ciril-Metodova podružnica tuđi neposreden vzrok ubojev in pretepov. Takšne ostudne laži in podla obrekovanja trošiš po svojem listu, naj te bo, izdajica, sram iz dna duše, da se sploh spodtikaš nad tako idealnimi prireditvami, in srčno ob-žalujem, da hrani fara dobovska v svojem osrčju izrodek take narodne propalice. Ali ste to značaji!? Nasprotno pa z veseljem lahko beleži-mo, da se ravno sedaj, ko se je narodno življenje v Dobovi povzdigni-lo, mnogo priprostih zavedno naprednih fantov ogiblje družbe prete-
! paČev Tn si poišče nedeljsko zabavo v mirni družbi. Svetoval bi dopisniku, da ustanovi tuka! svoja organi-zatorična društva, da bo potem pretepov konec. Ako doseže to, mu že v naprej čestitamo. Nadalje se za-letava dopisnik v g. dr. S ti k e r j a in ga nazivlja »pridigarja«. Gospod govornik nam je v mirnih in zbranih
i besedah navdušeno »pridigal«, in lahko trdim, da je bila ta.»pridiga« bolj-ša in lepša, kakor marsikatera cer-kvena pridiga, ki jo včasih slišimo y cerkvi, zlasti ob burnih časih voli-tev! H koncu še pripomnim, da bode-mo pustili v bodoče »SI. Gospodarja« klobasariti in lajati brez razbur-jenja in se bodemo temu lajanju od-zv^li na drug način. Sicer pa dopisnik, ne hodi preveč na solnee, druga-ce bi se ti znalo maslo, katerega imaš več kot preveč na svoji puhli in plitvi buci — začeti topiti — raje ostani v hladni lipovi senci! Prepričan pa sem, da je Ciril-Metodova podružnica v dobrih rokah, da bo dosegla v polni meri svoj namen in da ji taki podli dopisi v »Slov. Gospo-darju<- ne bodo škodovali na njenem ugledu, in pozivljam dopisnika, ki zna izmišljevati tako rafinirane laži, naj se oglasi s polnim imenom, če še ima v sebi kakšen Čut Časti in poguma-
Iz Slovenjgradca. Tukajšnji >'Deutsch-volkische (?) Vereini« so priredili 20. julija t. 1. veselico, katera je pa nad vse klaverno izpadla. O prireditvi govoriti pač ni vredno. Na nekaj se pa Ie morajo višje oblasti opozoriti. V soboto delale so se za to prireditev predpriprave. Med drugimi sodeloval ie pri predpripravah tukaj znani pristni german Skasa, c. kr. sodni kanelist. Vpraša se Ie, ali je irnel za soboto od svojega predstojnika dovoljenie, oziroma dopust v to svrho, da je delal cei dan pri predpripravah? Ako je imel dovoljenie ali ima predstojnik pravico dati dopust uradniku za take prireditve. med tem ko morajo drugi itak z de-lom obilo preobloženi uradniki ćelo za tega zagrizenega nacijonalca delo opravljati?
Od    Sv. Bolfenka   pri Središču. Dne 20. t. m. je slavila naša »Lipa« svojo lOletnico. Vkljub slabemu vremenu se je udeležilo slavnosti    čez 500 oseb, posebno pa nas je razveselilo lepo ševilo gostov   iz   Središča, Orrnoža, Ljutomera, Varaždina    itd. Navzoče je pozdravil v imenu društva »Lipe« gosp. Ivan T o m a ž i č, nakar je nastopil    središki    sokolski naraščaj. Ko Človek opazuje te majhne junake, zanese ga duh nehote v antično dobo, ko je    idealna   grška mladina po gimnazijah častila velike-ga boga: rizično in moralno moč člo-veka. Seveda je tuđi naše priprosto ljudstvo    z    največjimi    simpatijami spremljalo mlade Sokole, kar bo veliko pripomoglo k uspehu  sokolske misli pri Sv. Bolfenku. Tuđi starejše brate-telovadce smo burno pozdravljali pri vseh njihovih nastopih. Opa-zoval sem starce in starke: oči so se svetile, lica žarela, in čutil sem veliko zadoščenja za ščuvanje s prižnic in iz klerikalnih listov, ki slikajo Sokole kot antikriste, nepriljubljene pri ljudstvu itd.     Kot slavnostni govornik je nastopil imenom Zveze narodnih društev gosp. dr. Brunčko iz Ptuja, ki je v markantnih potezah iz-vajal,    da   je    izobrazba kmečkega ljudstva edino uspešna obramba proti našim zunanjim in notranjim   so-vražnikom. Tuđi gosp. K o 1 a r i č iz Središča je pozneje v lepem govoru navduševal ljudstvo za narodne ideale. Ne smemo pozabiti vrlih pevcev, ki so se veliko trudili, da dosežejo le-pe uspehe. Središka godba se je pod spretnim vodstvom gosp.    S e r a j -n i k a zopet izborno izkazala.     Pozneje se je razvila živahna   ljudska veselica s srečolovom in šaljivo pošto, ki je trajala pozno v noč.
B.
Odkritje Božidar Flegeričevega nagrohnika in spominske plošče. V nedeljo, dne 17. avgusta t. 1., se vrši pri Sv. Bolfenku blizu Središča slo-vesno odkritje nagrbbnega spomenika in spominske plošče pokojnega ljudskega pesnika Božidarja Flege-riča. Slovesnost se prične s cerkve-nim opravilorn in konca z ljudsko veselico na Flegeričevem domu. Na-tančni spored in razne podrobnosti se objavijo pravočasno.
Utopljeni pijonirji. Iz Ormoža po-roča »Tgp.«, da je vrgla Drava ostale utopljene pijonirje med Ormozem in Središčem na prod. Pokopali so reveže na središkem pokopališču; pogreba se je udelžilo nekaj njihovih sorodnikov in pijonirskih častnikov iz Ptuja.
Kako razliko delajo gg. duhovni-ki med S. P. D. in Alpenvereinom. Nemški listi so te dni priobčili poročilo o otvoritvi nove nemške planinske koče, ki jo je postavila celjska sekcija nemško-avstrijskega planin-skega društva pod Ojstrico z imenom »Koroschitzahiitte«. Cilji, ki jih zasleduje nemško planinsko društvo v Savinskih planina^, so dovolj   jasni
168 itev.                                                                                               .SLOVENSKI NAROD", dne 24. tulila 1913.                                                                                                Stran 3.
in znani, u taka se ne motima, ako pravimo* da so bili za zgradbo te nove nemške planinske koče na zemljišnu ljtibljanskega stolnega kapitlja merodajni veliko bolj ali pa edino le politični in ne turistični razlogi. KlJub temu je prišel koče slovesno biagoslavljat župnik L e k š e iz Luč. Moralo je biti ginljivo, ko ga je pri 3»Koroscnitzahiitte« slovesno pozdra-vil znani celjski heilovec dr. Kallab, tišti Kallab, ki je pred dvema letoma na zborovanju štajerskega društva za povzdigo tujskega prometa v Celju naravnost grdo in skrajno sovraž-no napadel S. P. D. V spomin nam hodi tu otvoritev Frischaufovega doma na Okrešlju, katerega ni hotel istotako slovesno blagosloviti sol-čavski župnik Smid, češ, da bi se la-hko sveta obleka in pa posode pro-fanirale pri transportu v hribe. In da je slika popolna, se moramo pove-dati, držeč se zvesto poročila nem-skih listov, da je Lekše čestital Al-penvereinu na novi stavbi pod Oj-strico... Čudimo se edino še, da ni dopisnik >Straže« iz »Črnega kota« ćele slavnosti v navdušenih ditiram-bih opisal v »Straži«. Heil!
Izlet na Mrzlico. (Švabski rrasci!) Nebotična nisi Mrzlica; tvoje teme ni vedno zavito z oblačnim pajčolanom; saj imaš komaj 1200 metrov visine; ali blizu Celja iz Sa-vinjske doline kipiš proti oblakom. Poraščena si s temnimi gozdovi do vrha; kmet po tvojih rebrih orje, seje in žanje; po tvoji šumi se pasejo črede ovac in goveđi. In pot do tvojega slemena je udobna; mestoma hodi hribolazec po pravcati pestri Ša-renici; pozdravlja ga neštevilno raznih planinskih cvetk, lepših nego je bil Salamon v vsej svoji krasoti. In na tvojem vrhu kak diven razgled se odpira na vse strani! Lep kos naše mile domovine se vidi s tvojega vrha. Ni torej čudo, da ie planinski klub postavil na tebi koćo, v kateri bi turist našel zavetje in pocitek. In ta up, da najdemo prijetno in čedno strehico po triurni hoji, je tuđi naše niaihno krdelce bodril v nedeljo k hitrim korakom. Veselo ukajoč smo se bližaii Hansenbihlerjevi koči. Toda kaksno razočaranje! Naša radost se je izpremenila v stud in nevoljo. V koči je bilo vse narobe, vse pone-snaženo, vse ogrdeno. Ali so zašli sem divjaki z otokov Tihega oceana ? Poglejmo v knjigo turistko. Tu smo nasii sled teh govnačev. Nemške pi-smenke, nemške besede. nemška za-robljenost. N.pr.: so viele liauten hab kh gemacht — toda dosti te nemške vonjave. Od kod so bili ti prasci? Imen nismo mogli čitati; ali vsak si lahko misli, kje cvete taka svinjska olikanost. Pa dobro, da izve tuđi kmečko ljudstvo, kaj počenjajo Nemci; ljudje so sila ogorčeni. Oblju-: ili so takim kulturlumelnom prihod-njič za spomin planinsko rožo — po rirbtu in krog ušes. Ali morda ni to nemško junaštvo v zvezi z otvorit-vijo nemške »Koraschitzahutte« na Ojstrici. katero je te dni blagoslovil lučki župnik »Leskc?
Nova Ciril-Metodova podružnica na Stajerskem se je ustanovila zađ-njo nedeljo za kraje: Sv. Barbara, a v. Martin in V u r b e r g. Ustanovili občni zbor je bil pri Sv. Marinu. Glavno družbo je zastopal po-tovalni učitelj Ante B e g. Za podružnico se je trudilo največ rodoljubno učiteljstvo, posebno gg. Gselman, L e š n i k, Kranjc in gdčna. Marta 0 o b e c. Odbor se je sestavil siede-če: predsednik g. Anton Gselman, nadučitelj pri Sv. Martinu; podpredsednik g. Mih. B r u m e n, tajnik g. Janez Velker (oba po-sestnika pri Sv. Martinu), namestnik g. Jakob G o 1 o b, posestnik v Sent Janžu, blagajničarka gdčna. Malika Oolobova (Vurberg), namestnik g. Juri Ferenc, gostilničar pri Sv. Barbari. Odborniki; gdčna. Marta Q o b e c, učiteljica v št. Janžu, g-Fr. Kranjc, nadučitelj pri Sv. Barbari, in g. Fr. Z i h e r, nadučitelj v Vurbergu. Tuđi v Slov. goricah se je začelo zanimanje za narodno obrambo.
Odsek raariborskega Sokola v Selnici ob Dravi priredi dne 7. septembra t. 1. ob priliki društvene ob-letnice veliko ljudsko slavnost pod pokroviteljstvom mariborskega Sokola z javnim nastopom, ter prosi slavna sosedna društva, da se na to prireditev ozirajo.
Odbor.
Drobile novice. Od S v. Urbana pri Ptuju poročajo, da je v nedeljo dne 20. julija udarila strela v poslopje posestnika P o 1 a n c a. V kratkem času je hišno in gospodarsko poslopje zgorelo. — I z O r m o -ž a poročajo, da je udarila v nedeljo dne 20. julija strela pri posestniku K i k 1 u. Vžgala sicer ni, pač pa je izgubil posestnik, ki je bil ravno v hiši, nekaj časa zavest in je za nekaj časa deloma ohromel. — Iz Grad-c a. Deželni šolski nadzornik, dvorni svetnik Peter K o n č n i k, je šel v torek na večtedenski dopust. — Iz Čakovca poročajo, da je v nede-
ljo ubila strela pod milim nebom učiteljiščoika Wcissa, Teket je z nekega slavnostnega prostora pod streho v mesto. Nekega tovariša, ki je tekel pred njim, je vrgla strela na tla, drugače pa se mu ni ničesar zgodilo.
Koroško.
Iz Sovč pri Podkloštru. Preteklo soboto je šolska mladina iz Rateč na Gorenjskem poletela v našo vas. Izlet so napravili otroci pod vodstvom učiteljstva čez rateško planino na vrh Petelinjeka (1547). Od tu je lep razgled po Zilski dolini in dolini Drave. Nasproti dviguje svoj greben naš Dobrač. Vidijo se jezera, kakor: Baško, del Vrbskega in del Osojskega. V Sovčah so imeli odmor in kosilo. Slišali smo narodne in tuđi umetne popevčice in milo nam je bilo pri srcu, ko smo pomislili, da v naših šolah ne smejo otroci slovenski niti govoriti še manj pa peti. Po-poldan so odšli na vlak v Podklošter do Trbiža. 1 u so še obiskali tesni Žlice. Lepo je bilo gledati deklice v narodni nosi, deček pa opremljene z gorskimi palicami. Vsi pa so bili odi-čeni z »ravšjem«. Učiteljstvo kranjskih sol pa vabimo, naj često prireja izlete s svojo izročeno mladino v tužni Koratan.
Smrtna nesreća na beljaskem kolodvoru. Lampist južne železnice Mihael Karminšek je hotel v noči od predsnočnjem na vceraj med premi-kanjem voz prehiteti lokomotivo, ki premika vozove. Pri tem ga je lokomotiva prehitela in mož je padel pod kolesa, ki so mu odtrgala glavo od trupla. Glava je ostala na mestu ne-sreče, truplo ponesrečenca pa je vlekla lokomotiva še kakih 30 kora-kov naprej. Strojevodja lokomotive ni pri nesreći nič kriv, ker se je Karminšek nenadoma pojavil v silnem teku pred lokomotivo, v katero je skoro trčil. Karminšek je bil star 43 let, rojen Stajerc, pristojen v Beljak, oženjen in brez otrok.
Volčja češnja. V Rožni dolini je Jedla petletna hčerka posestnice Pavline Sternatove, Antonija, voleje češnje, katere je našla na kupu, na katerem se je igrala. Dekle je drugi dan vsled zastrupljenja umrlo.
Skesan goljuf. Pri okrajnem so-dišču v Beljaku se je zglasil pekov-ski pomoćnik Andrej Portstadler iz Trga. Izpovedal je, da je izvršii v Beljaku več goljufij na ta način, da se je izdajal za premožnega posestnika in dobil precej kredita. Napra-vil je tuđi več dolga v raznih gostil-nah v Trgu in v Beljaku. Ker je uvi-del, da ne gre naprej, se je rajši sam javil. Preiskava je potrdila njegovo samoobtožbo.
Najden ponesrečenec. Iz Celov-ca poročajo, da so našli planinci na neki planini v okolici Zg. Bele mo-ško truplo, ki je bilo že skoro popol-noma segnito. Po raznih predmetih, ki so jih našli pri truplu so dognali, da je ponesrečenec posestnik Jakob Hinteregger iz Zg. Bele, katerega pogrešajo že od lanskega leta.
Primorsko.
Podružnica jugoslovanskih že-lezniških uradnikov se je ustai .vila na ustanovnem občnem zboru, i se je vršil v nedeljo v hotelu »pri Jelenu« v Gorici. Zborovanje, ki je bilo zelo številno obiskano je vodil predsednik društva g. C r n i g o i iz Trsta. Govorili so na zborovanju slede-či gospodje: Ivan Držič iz Zidane-ga mosta, V a c a k z Jesenic, v ii^e-nu Lige in društva čeških žel. uradnikov Ceh P y h a f, dr. P u c, dr. V o š n j a k , dr. D e r e a n i in prof. K o š n i k. Za novo ustanovljeno podružnico je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Lovro Testen, oficijal drž. žel. v Gorici; podpredsednik g. Jos. Pipan, revident južne železnice; blagajnik g. Fran Orc-gorič, adjunkt južne železnice; tajnik Janko V r a n j e k , asistent na Volčjidragi; odbornika gg. Franc Dougan, pristav drž. žel. in Fran Papst, pristav juž. žel.; namestni-ka gg. G a b r i j e 1 č i č v Krminu in Potočnik v Podbrdu; računska pregledovalca Kumar in De-irančeški v Gorici.
Zastrupila se Je v Gorici 251etna soproga železničarja Ivana Sokliče-va. 2ena zapušča dva otroka, vzrok samomora ni znan.
Tržaški deželni zbor. Včeraj opoldne se je sestal tržašiu deželni zbor k prvem zasedanju. Navzočih je bilo 74 članov, galerije so biie nćtla-čeno polne. Zastopnik vlade dvorni svetnik Lasciac, ki je prebral cesar-ski patent, s katerim se sklioe občin-ski svet kot deželni zbor. Predsed-stvo je prevzel nato najstarejši ob-činski svetnik Budmich in otvoril deželni zbor. Pozdravi! Je zastopnike 5 mestnih kurij, Ki bcCc;o tuđi   sedai,
da predstavlja deželni zber laškl značaj mesta. Hrupni ugovori med Slovenci in na galerijah so sledili tem besedam. Poslanec^ dr. Vilfan je zaklical: »Laško - nemška civilizacija!« Nato sta bila izvoljena dva ve-rifikacijska odseka in sicer eden za mesto in drugi za okolico. S tem je bila prva seja končana.
Poneverbe v mestni ubožnici v Trstu. Poneverbe v mestni ubožnici tržaški nišo tako nedolžne, kakor bi jih radi naslikali laški listi in lasko-nemška kaniora v Trstu. Župan je pred kratkim suspendiral iskramka Lonscharja zaradi nerednosti. Več takrat nišo hoteli povedati. Ćelo za-devo pa je prevzelo sedaj sodišče, ki ie uvedlo strogo preiskavo. Kaj je preiskava dognala,se še ne ve in brž-kotne do obravnave ne borno zvede-U. Biti pa mora ćela zadeva precej crna. Preiskovalni sodnik je namreč odredil preiskovalni zapor za Lonscharja in pa za prefekta mestne de-Ške poboljševalnice Franca Zeyja.
Nenadna smrt med promenad-nim koncertom. Med promenadnim koncertom na Velikem trgu v Trstu je padel nenadoma neznanec star 36 do 38 let. Pasanti so ga dvignili in ga prenesli na rešilno postajo, kjer je konstatiral zdravnik smrt Ponesrečenca še ne poznajo.
Avstrijska gostoljubnost — naj-zanesljivejša   poročila.     NamestniŠki svetnik G r i o n i    v Trstu    piše    v nemške liste sledeče:    Ko so   vdrli Srbi v Novi Pazar   je izbežalo   več mohamedanskih rodbin    na   avstrij-sko ozemlje. Bosanska vlada je turske   begune   nad   vse   gostoljubno vsprejela. Nastanila jih je v gimnaziji v Travniku, kjer jih je 7 mesecev redila. Pred enim tednom je poslala avstrijska vlada te  izseljence, okoli 200 jih je, na svoje stroške v Trst, odkodcr naj bi se odpeljali   v   Carigrad. Avstrijski Lloyd    pa je    tako previđen, da ne sprejme teh revnih vernih Mohamedancev, dokler nima plaćane vožnje. Ker turski konzul nima toliko denarja, da bi plačal   pre-voznino, čakajo ti Muselmani že te-den dni v Trstu na avstr. odre.šer\k\ Kampira ta    slikovita    skupina    pri južnem  kolodvoru    v    Trstu.    Med ubežniki je precejšnje Število turskih žen in otrok.    To slikovito    skupino oblegajo   neprestano   številni    rado-vedneži, kar Turkom, ki so še silno verni, posebno zaradi    žen,   strašno preseda. Zato je te Turke oblast nastanila sedaj v    bosanski    vojašnici na Campo Marzio. Ti ljudje pripove-dujejo     gotovim     boljšim     osebam strašne grozovitosti. ki so jih morali prestati pred Srbi. (Iz njihovih poro-čil veje najbujnejša orijentalska fantazija.) Srbi so po njihovih poročiiih iztikali otrokom oči, sramotili in po-siljevali so ženske in požigali turske domove. Le nekaterim se je posreči-lo, da so ušli nasilnostim s tem, da so prekoračili avstrijsko mejo.    Vsi iz-gnanci soglasno hvalijo in povzdigu-jejo avstrijsko gostoljubnost in pra-vijo, da se vrnejo takoj v Novi    Pazar, če ga zasede Avstrija. Sedaj pa se na svoje domove ne morejo vrni-ti, ker so tam srbki in crnogorski vo-jaki.  Srbi  so  demolirali  tuđi  krasne avstrijske vojaške    barake,    katerih vrata in okna so odnesli na Srbsko. Ko so ubežniki zvedeli, da se je pri-čela vojna med Srbijo in Bolgarijo so bili silno veseli. Neki poveljnik turske policije je izjavil med tisočkrat-nim blagoslovom našega cesarja, da upa, da Avstrija ne bo pustila Nove-ga Pazarja v rokah Srbov in Crno-gorcev. Najstarejši izmed družbe so mi tožili: Kaj hoćemo početi v mili-jonskem mestu v    Carigradu.    Naši domovi so v naši domovini,   in    mi jih darujemo Avstriji, samo da jih ne dobi prokleti Srb. Ubežniki bi se naj-rajše naselili v Bosni ali v Albaniji, reklo pa se jim je, da za nje ni zemlje in sedaj morajo ti verni turski kmetje s svojimi ženami in otroci   v   Carigrad.    Potolažil sem jih z nado   na boljše dni in udali so se v neizogibno usodo.
Podlo maščevanje. Iz Poreča poročajo. da so se pojavili po kratkem premoru zopet podli zlikovci, ki uničujejo nasade v vinogradih. Tako so porezali še vedno neznani zločinci posestniku Prezzi 40 vrst vinske trte. Skoda znaša čez 14.000 K. Tuđi pri Sv. Mihaelu je uničenih več kmetom veliko nasadov.
Dnevne vesti.
+ Kako se  fabricirajo zaupni-
ce? Iz Bučke nam pišejo: Našo obči-no je pred kakimi štirinajstimi dne-vi doletela izredna čast, da je po nje] kolovrati! Klanfarjev Tone iz St. Vida nad Ljubijano. In glejl V »Slovencu« z dne 18. julija že beremo, da je obč. zastop v Đučki sklenil za-upnico dr. Šusteršiču. Kje se je sfa-bricirala ta zaupnica, ne vedo niti odbornik!, ker ni bilo seje. 17. julija je bil izvoljen nov obetokl odbor, kl
obstoji Iz samih naprednjakov.    Mo-
goče uživa v tukajsnji občini dr. Šu-steršič glede afere Theimer zaupa-nje pri penzijonistu Komljancu in njegovih pogorelcih, a ne pri občinskem zastopu. Toliko glede vrednosti za-upnice!
+ Quod licet lovi . . . Pred par dnevi smo porocali, kako postopajo nekateri nemški uradniki Južne železnice, katere je Južna železnica menda poslala edinole v to svrho v slovenske kraie, da pomagajo razšir-jevati germanizatorične ideje. Ni do-volj to, Južna železnica nastavlja na gotovih postajah ćelo restavraterje, ki naj delajo reklamo za ekspanzivno nemško politiko (Zidani most). In če smo že opetovano pribili, da ie Južna železnica popolnoma trgovsko podjetje, ki je odvisno od prebival-stva in ne od raznih nemških »Volks-ratov«, vendar ravnateljstvo v tem oziru ni ganilo niti prsta. Jasno in z dokazi podprto smo konštatrali, kako nemški uradniki Južne železnice ši-kanirajo slovensko občinstvo, čeprav je to slovensko občinstvo v trgov-skem zmislu — odjemalstvo. Spomi-njamo se slučaja, ki se je pred nedol-gim časom zgodil na Pragerskem, torej na slovenskem ozemlju. Neki uradnik je odštel neki nemški stranki drobiž, pri tem pa je sam zase racu-nal slovensko. Prihodnja številka »Grazer Tagblatta« je prinesla toza-devno notico ter denuncirala uradni-ka, češ, da ni hotel govoriti nemško. Takoj je sledil protokol in uradnik je bil — prestavljen, samo zaradi tega, ker je glasno slovensko mislil. Zdaj pa vprašamo ravnateljstvo Južne železnice: Je - li Južna železnica za to, da germanizira s pomočjo njenih na-dutih nemških uradnikov naše slovenske dežele. Vse gre do gotove meje. In mi opozarjamo ravnateljstvo c. kr. priv. Južne železnice, naj se zaveda naloge, ki jo ima vršiti na go-spodarskem polju — ne pa na ger-inanizatoričnem.
— Več previdnosti in manj raz-
burjenja! Pred kakimi 3 tedni prinesla je »Sloga« vest, da je »Ljudska hranilnica in posojilniea« v Celju pri dražbi nekega mlekarskega podjetja v Medvodah na Kranjskem propad-Ia s svojo terjatvijo v znesku 100.000 kron. Ta vest je gotove kroge na Stajerskem silno razburila. Klerikalno časopisje sumniči, obrekuje in natolcuje vse vprek. »Sloga« je citirala vir, t. j. razdelilni sklep, iz česar sledi, da dotična vest ni bila izmišljena ali »zlagana«. Resničnost te ter-jatve pa priznava tuđi vodstvo ome-njene hranilnice in posojilnice samo v svojem popravku, ki ga je objavilo v »Slov. Narodu« št. 151. z dne 4. t. m. In to je ravno ono, kar hoćemo poudariti! Ne gre toliko za to, koliko je označena hranilnica in posojilniea pri dražbi izgubila, ker tega itak ne moremo kontrolirati in javnost res-nice tuđi ne bo zvedela; gre tu veliko bolj za znesek, ki se je v resnici posodil. Kdor ima količkaj zdrave-ga razuma, mora pritrditi, da je za tako mlad in majhen denarni zavod, kakor je še »Ljudska hranilnica in posojilniea« v Celju, posojilo v znesku 100.000 K. dano enemu dolžni-ku, skrajno riskirano. Ce pa se tako posojilo da ćelo na industrijsko podjetje, katerega razvoj in uspevanje je odvisno zgolj od dobrega slučaja, je nevarnost še toliko večja. Izguba enega samega takega posojila zado-stuje, da požre ves rezervni zaklad hranilnice in jo ugonobi. Naj se že gospodje v Celju izgovarjajo in izvi-jajo, kakor hočejo, enega utajiti ne morejo, namreč to, da so pri dovo-ljevanju posojila 100.000 K mlekarski zadrugi na Kranjskem postopali zelo neprevidno. Ako zavod pri tem res ni ničesar zgubil, je to pripisovati le srečnemu slučaju. Vpoštevajoč pa izjavo, ki jo vodstvo »Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju« podaje v svojem popravku, pa temu le tež-ko verjamemo. Ce se je na račun omenjenega posojila 100.000 K v gotovini res že odplačalo 45.000 K, kako je mogel potem zavod priglasiti svojo terjatev v celem znesku 100.000 K? Ali je mar bilo posojiio še za ta znesek višje?! In če je 45.000 K odplačanega in 25.000 K založenega v vrednostnih papirjih, da to skupaj 70.000 K, primanjkuje torej do popolnega pokritja še 30.000 K — plus obresti in troski. Ne želimo zavodu nikake nesreče, ker bi bili po njej prizadeti le številni ne-dolžni udeležniki, poudariti pa moramo, da naj gotovi štajerski denarni zavodi z ozirom na splošno korist ne zasledujejo s tako strastjo strankar-skih ciijev in to še izven dežele, ko se mora toliko domačinov z zadost-nim varstvom radi tega, ker ne dobi pri njih posojila, zatekati po denarno pomoč k neraškim hranilnlcam in nemšklm advokatom!
+ Južna železnica bi prav lahko zabranila dopise, kakor je oni v »Narodu« od 21. julija t. 1. pod naslovom »Nemške nesramnosti v Zidanem mostu« in sicer 3 temi da bi se dr-
žala pravila: Nemške uradnike med Nemce, slovenske doma! In s tem bi se gospodi pri direkciji prihranila marsikatera jeza in nevolja* Znano, je, da prihaja največ pritožb Iz slo-. venskih krajev, kjer službujejo nemški uradniki, najmanj ali nič pa od ondot, kjer službujejo slovenski uradniki med Slovenci. Nam je zna* na postaja v blizini Zidanega mosta, kjer so bili pred leti — ko je bilo u radništvo po većini nemškutarsko, — venomer na sporedu kravali in pritožbe, sedaj pa vlada tam najlepši mir in zadovoljstvo med obema narodnostima, kajti uradniki so Slo* venci. Vzrok? Slovenski uradnik je vljuden s slovenskim potnikom kot s svojim rojakom, z nemškim pa iz prirojene slovenske vljudnosti ter za to, ker ve, da bi ga njegova pritožba neizmerno oškodovala. Tako so vsi potniki zadovoljni. Če deluje vendar nemški uradnik na slovenskih tleh, si šteje v svojo dolžnost izzivati domaćine, ker s tem upa napredovati, in — skandali se prično. V svojo korist se naj drži torej ravnateljstvo južne železnice pravila: Slovenski uradnik naj bo doma, nemški pa tuđi — doma!
"+ Glavna posojilniea, ozirom a n$en likvidacijski odbor si v zadnjem času prizadeva, doseči poravnavo med elani in upniki, kar je edino mo-žna povoljna rešitev v interesu obeh. Ne moremo dovolj poudariti, kako potrebna je nujna rešitev tega vpra-šanja, zato bi se morali tako člant podvizati, da čim prej vpošljejo izjave in označijo prispevke v poravnal-ni sklad, kakor tuđi vlagatelji, izjaviti svojo pripravljenost, da so zadovoljni s sklenjeno poravnavo. Marsikate-ri člani — med njimi tuđi inteligentni ljudje — se še zdaj ne zavedajo ne-varnosti, v kateri so, ako se konkurz: brez poravnave zaključi. Taki le v svojo škodo ovirajo poravnamo akcijo. Nasprotno pa tuđi vlagatelji še ne pojmijo, da je izključeno, da bi mogli svoje terjatve do članov izterjati. —.
I Pomagano bo torej enim in drugim, pomagano ćeli Kranjski, ki ječi vsleđ »Glavne« v gospodarski in denarni krizi, ako vsakdo, ki je udeležen, čim poprej pospesi rešitev, ki je Ie mogoča na podlagi poravnave. Onim članom in vlagateljem, ki morda dvo-mijo, da bi bila taka rešitev v njih največjo korist, svetujemo, naj vpra-Šajo za svet odvetnike, sodnikc in druge veščake. Videli bodo, da ni mogoč drugačen izhod iz tega gospo-darskega poloma, kateremu vsled obotavljanja udeležencev lahko sledi neštevilno polomov in uničenje ne-« broj eksistenc.
*+ Oswaldova   komedija z   re-
Rurzom. Kakor smo sporočili, je bil c. kr. katehet Os\vald vložil proti sklepu idrijskega občinskega odbora pritožbo radi oddaje gradbenih del pri občinskem poslopju št. 509. To pritožbo pa je Oswald po dogovoru z županom Stravsom v petek umak-nil. V ponedeljek pa jo je, kakor srna poizvedeli, na novo vložil. To je sto-ril Os\vald baje zategadel, ker ga je »Slov. Narod« napadel radi vložitve rekurza. Ce je ta motivacija Oswal-dovemu koraku resnična, nam pac kaže vso ostudnost Oswaldovega komedijantstva. Dogovor je obstojal vendar med socijalno - demokratičnim županom Stravsom in Os\val-dom. Kaj torej briga Oswalda, kaj piše »Slovenski Narod«. Župan Stravs more biti k večjemu odgovoren za pisavo svojega strankinega glasila »Zarje«, nikdar pa ne za »Slovenski Narod«. Sicer pa je prav tako. Šesto leto že bije idrijska občina boj z Oswaldovo hudobnostjo radi prezi-dave občinskega poslopja št. 509 in sedaj, ko je pridobila na najvišjem mestu zmago svoji pravični stvari, naj bi se bahal Oswald, da se poslopje prezidava z njegovim milostnim dovoljenjem. Če hoče s svojo hudob-no nagajivostjo še nadalje škodovati idrijski občini, naj le, a tuđi odgovornost za škodo prevzema sam. Kaj je dosegel s svojo zadnjo pritožbo !?j Drago obravnavo pred upravnim so-diščem in to, da poslopje stoji eno le-. to dalj nedovršeno. Ce ga je volja, naj povzroči še eno razpravo pred opravnim sodiščem- S to si bo pribo-ril c. kr. katehet Oswald še hujše blamaže. Ce se drugi straše bo}a z zakrknjenim sovražnikom napredne-, ga idrijskega mesta Oswaldom, mi se ga ne borno. Z vztrajnostjo smo že preprečili marsikatero Oswaldovq klerikalno nakano, pa jo hoćemo tuđi v bodoče.
+ Nesramnost šišenskih Nem-cev. Predolgo smo pardonirali posto-panje nekaterih šišenskih Nemcev. V zadnjem času so pa vendarle postali nekoliko prenesramni. Ker se ne morejo, oziroma ne upajo znesti nadi odraslimi, so začeli otroke in služki-nje hujskati na otroke slovenskih družin, ki se niti ne zmenijo za manire teh ljudi. Menda je to zasluga šul-vereinske sole. Mi si borno v par! dneh natančno ogledali nekatere teh šišenskih Nemcav, oziroma, r$r\eg2t-tOY%                ----------------^-.---. ;-s* ■-
Stran 4.__________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD % dne 24, julija 1913.________________________________________________________168. štev:
r-f Promocija. V ponedeljek, dne 21. julija je bil gosp. Vojeslav Strna dt c. kr. avskultant pri praškem deželnem sodišču, na češki univerzi v Pragi povišan za doktorja prava.
—  O profesorju Jakšiću,   ki   je umri v Begunjah, piše »Riečki Novi List«: »Adolf Jakšić se je rodil leta 1845. v Iloku. Gimnazijo Je obiskoval v Osjeku in Zagrebu, zrelostni izpit pa je delal I. 1866. na hrvaški gimnaziji na Reki. Z Reke je odšel v Pra-go študirat pravoslovje,    toda    radi svoje solidarnosti in obrambe   prof. Janeza Terdine, ki je bil    na    reski gimnaziji  suspendiran,  je   Jakšić  iz-gubil državno stipendijo.  Zbog  tega se je moral vrniti v Zagreb, kjer si je z delom po odvetniških    pisarnah služil    svoj kruh.    Kvaternikove   in StarČevićeve ideje so v 70. letih silno navdušile mlađega Jakšića, za to je tuđi on z besedo in peresom živo sodeloval    pri tem    pokretu.    Toda vzpričo rakoviške vstaje se ni hotel pridružiti   Kvaternikovim    nacrtom, zato se je ločil od   svojih   političnih prijateljev ter odšel v Svico — v 2e-nevo, kjer je dlje časa živel. Tu se je seznanil in sklenil tesno prijateljstvo s tamkaj bivajočim princem Petrom KaradžordŽeviČem,     sedanjhn    srb-skim kraljem, z    dijakom    Nikolom P a š i ć e m , sedanjim srbskim    mi-nistrskim predsednikom, in z znanim ruskim pisateljem in anarhistom knezom Bakuninom.  Iz  Zeneve  se je preselii v Odeso, kjer ga je profesor Bogišić pregovoril, da se je po-svetil  modroslovnim  študijam.  Filozofijo je študiral v Petrogradu.    Po dovršenih izpitih je bil imenovan za gimnazijskega profesorja v Tiflisu na Kavkazu. Tu je ostal, dokler ni radi bolezni stopil v pokoj.    Na to se    je vrnil v domovino ter živel delcma v Zagrebu, deloma pa na Reki. V Be-gunje je prihajal že več let na letc-višče s svojim prijateljem dr.  Catti-jem. Svoječasno se je pokojniku ponudilo   profesorsko   mesto   na   hrva-škem vseučilišču v Zagrebu, a on je to ponudbo odklonil. Pokojnik je bil brat  oddelnega  predstojnika  pri   hr-vaŠki  vladi  dr.   Nikodema    Jakšića. Mrtvo truplo so prepeljali iz Be^unj v Zagreb, kjer je bil preteklo nede-Ijo pogreb.  »Novi List«  koiicno po-udarja:     »S   profesorjem    Jakšićem pada  v  grob  eden  najsijajnejših  ta-lePtov  starejse  hrvaške    generacije. Tragična usoda ga je vrgla iz kolo-teka  našega    domaćega    narodnega življenja, za to je njegov veliki talent osfa' brez ploda. Ako bi ne bilo tako, bi  hrvaški  narod  danes  v  njem oplakoval enega svojih prvih vodite-Ijev in prvakov.-
—  Rodoljuhen dar. Šentjakobski fantje so v zmislu starega običaja iz-rocili gosp. Ivanu Mohorču ob priliki njegove poroke diplomo, t. j. oprostil-no pismo. Gosp. Mohorč    je    mesto fantovščine,    ki  bi  jo  sicer    dobila knjižnica »Gospodarskega napredne-ga društva za šentjakobski    okraj*, daroval tej knjižnici dragocenih knjig v vrednosti do 100 K. — Rodoljubne-mu mlađemu možu izredna zahvala ter obilo sreče v novem stanu!
—  Izžrebani ljubljanski porotni-ki za tretje letošnie porotno zaseda-nje, katere pričetek je dne 25. avgu-sta t. 1., so sledeči gg.: Ignacij Banko,  gostilničar   in   posestnik;   Avgu-štin Berthold, fotograf in posestnik; Ivan  Češnik,  trgovec;   Herman   Ce-Šnovar, gostilničar in posestnik; Oton Drelse, tovarnar in posestnik; Franjo Drofenik, trgovec; vsi bivajoči v Ljubljani; Josip Domladič, lesni trgo-vec in posestnik v Ilirski Bistrici; pl. Emil Garzarolli, gostilničar in posestnik v Postojni; Adolf Galle,   graj-ščak v Zgor. Šiški; Alojzij Jerančič, trgovec in posestnik in Makso Jer-man, zasebnik, oba v Ljubljani; Ivan Jalen, lesni trgovec v Radečah; Ivan Jeras, zasebnik v Zgor. Šiški; Jossip Kloiutar,    tovarnar v Tržiču;    Ivan Kuralt, posestnik v Domžalah;    Ivan Končan,    trgovec    in    posestnik na Glincah;   Josip    Logar,    trgovec  v Kranju;   Franjo Lah, trgovec in posestnik v Ložu; Matija Lavrič, posestnik v Novem Vodmatu; Ivan Mar-kežF hotelir in posestnik v Boh. Bistrici;   Alojzij  Marn, trgovec in posestnik na Glincah;    Karei Peterca, trgovec in posestnik v Ljubljani; An-drej Primožič, posestnik v Idriji; Iv. Pirkovič, železniški strojevodja v p. in posestnik, in Anton Pogačnik, vi-notržec in posestnik, oba v Spodnji Šiški; Ivan Robežnik, trgovce in posestnik na Viču; Leo Souvan, vele-tii&c in Anton Steiner, gostilničar in potestnik, oba v Ljubljani;    Franjo Sajovic,    gostilničar in posestnik v Tacnu;  Anton  Tone je,    kavamar  v Ljubljani;  Franjo   Urbančič,    tovarnar in trgovec v Baču; Luka Vilhar, urar in Ivan Vider, posestnik in vrt-nar, oba v Ljubljani; Franjo Zagoda, posestnik v Zadlogu; Alojzij Žnidar-šič, gostilničar in posestnik v Ložu; Alojzij Zakotnik, upan in posestnik v Zgornji    Šiški. — Nadomestni-k i; Franjo Breme, kliučavničar   in posestnik*; Matevž Hartman,   gostil-
ničar; Josip Javornik, posestnik; Jernej Jelenič, gostilničar in posestnik; Emil Krajec, trgovec; Viktor Meden, trgovec in posestnik; Nikolaj Novakovič, vinski trgovec; Josip Stariha, posestnik in Franjo Vokač, trgovec, vsi v Ljubljani.
V  avtomobilu Ljubljana - Celje. Piše se nam: Imel sem priliko pre-tekle dni poslužiti se te prekoristne novotarije in reci moram, da sem bil očaran:  Odprejo    se pogledu   kraji, katerih je škoda, da bi samevali tako v  pozabljenju, dotičnim  domaćinom pa je zopet dano ceno sredstvo, da morejo po opravkih v Ljubljano-Celje itd. In da bi stvar dobro    napredovala, v ta namen stavim neka-tere nasvete, ki bi se naj po možnosti vpoštevali. Za tujce bi imelo pomen, ako bi bilo razvidno na postajališcih ime dotičnega kraja. Skušati bi bilo odpraviti oziroma vsaj ublažiti ropo-tanje oken, ki je zlasti    v    zadnjem delu voza neprijetno.    Šofer na] bo med  vožnjo kolikor  mogoče  nemo-ten. Morda bi se mu sploh prepove-dalo se razgovarjati: Ena večja ne-sreča, in podjetje je silno oškodova-no, če ne morda uničeno.    Cesta po Štajerskem je mnogo slabeja od one na Kranjskem. Ali ni mogoče ničesar storiti v tem oziru?    Mogoče bi    se kaj doseglo. Sicer pa, kakor rečeno, je vsakemu priporočati, da si ogleda kraje od Ljubljane čez    Trojano    v Celje iz slovenskega avtomobila.
Nesreča. V nedeljo je imel novo maso v Naklem sin posestnika Čer-nivca iz Nakla. Vsa vas je bila v sla-volokih in mlajih, tako tuđi pred go-stilno Antona ?inka. V torek so po-dirali mlaje, pri tem je pudel imeno-vanemu gostilničarju mlaj za tilnik ter ga na mestu ubil.
Velika poletna veselica v Po-stojnski jami. Letos se vrsi prvič velika poletna veselica v Postojnski jami že v nedeljo. dne 3. avgusta. V to svrho bodo vozili ta dan od vseh strani posebni vlaki s polovično ceno v Postojno. Ker bodo prihajali vsi vlaki sele popoldne, je ustreženo p. n. udeležencem tuđi v tem oziru, da lahko obedujeio doma. Da bo veselica sijajna, v to nam jamčijo razne godbe, ki bodo koncertirale po jam-skih dvoranah, podzemeljska re-stavracija in kavama, uradovanje c. kr. pošte v jami, najrazličnejše zabave, ples itd. Veselica se vrši ob vsa-kern vremenu in se prične že ob 1. popoldne ter traja neprenehoma do 7- zvečer, vsled tega se lahko vsak-do pc volji in želji pomudi pri raznih zabaviščih ter si kljub temu tuđi lahko ogleda vse podzemeijske krasote te svetovne jame.
Kinematograf »Ideal«. Danes se predvaja zađniič krasna, kolorirana drama »Močnejša sila« in komični sliki »Moric proti svoji tašci«, ter »Maks ima konkurenco«. — Jutri specialni večer z dramo »Kdor drugim jamo koplje«. V soboto velikan-ska drama »Otrok Pariza« v 7 delih.
V  mestnl klavnici v Ljubljani so zaklali od 6. julija do 13. julija 1913. 65 volov. 3 bike, 8 krav, 98 prašičev, 149 telet, 36 koštrunov in  23 kozli-čev. Vpeljali so 384 kg mec:i in 1 za-klanega prašiča in 28 zaklanih telet.
Nerodno obronka.
Družbi sv. Cirila in Metoda    je
poslat g. I. Vospernik iz ^odravelj zbirko 9 K. Č. obitelj Pirnatova v SIov. Gradcu je nakazala družbi 2 K namesto brzojavne čestitke gospo-doma Konradu in Josipu Šmid k promociji doktorjema prava, vršivši se 19. julija na vseučilišču v Gradcu. Pri zažiganju kresa v Ljutomeru je nabrala gdč. Elzika Repičeva 7 K. Ako bi nabrala ob takih prilikah vsa-ka podružnica toliko vsoto, bili bi C. M. kresovi tuđi v gmotnem oziru v znatno korist našemu narodu. Na častnem večeru g. poslanca Ignacija Kovača nabralo se je 12 K, vsoto je vposlal g. Štipko Stekar, blagajnik C. M. podružnice v Ajdovščini. G. dr. Em. Dereani, zdravnik v Gorici je poslal 24 K, nabranih na ustanov-nem zboru goriške podružnice društva jugoslovanskih železničnih uradnikov v Gorici dne 20. t. m. De-nar je nabran za »Narodno solo« na Blančah. Hvala!
Pevce in pevske zbore po deže-li opozarjamo na IV. zvezek narodnih pesmi, ki jih je priredil g. Janko Žirovnik. Knjižica vsebuje 29 najlep-ših pesmic in ima prav ročno obliko. Vezana je v platno. Stane 1 K in se dobi pri »Upravništvu Slov. Branika v Ljubljani*, TržaSka cesta št. 29. Pri veselicah in narodnih predstavah pesmarica prav dobro služi.
Zahvala. Sljajnl uspeh cvetlične-ga dneva v proslavo praznika blago-vestnikov sv. Cirila in Metoda nam nalaga prijetno dolžnost, s hvaležnim srcem izraziti vsem blagosrČnim so-delovalcem, slavnemu rodoljubnemu slovenstvu ter sploh vsem, ki so pripomogli na katerikoli način do tako lepega uspeha iskreno in vdano a»-
hvalo. Posebno toplo pa se zahvaljujemo vrlo delavni ženski podružnici šentpeterski v Ljubljani, ki je to mi-sel sprožila in jo udejstvila. Srčna hvala vsem podružnicam za požr-tvovalno delo. Posebe pa se še zahvaljujemo vsem p. n. damam in go-spodičnam načelnicam cvetličnih skupin širom domovine, dalje vrlim gospicam, ki so tako neutrudljivo prodajale cvetke. Prav iskreno hvalo pa izrekamo tuđi vsem p. t. damam in gospodom ter gospodičnam, ki so podarile v ta namen toliko pe-strega cvetja in darovalcem bon-bončkov. Obenem bodi izrečena prav topla hvala »Kmetski posojilni-ci za ljubljansko okolico«, ki je brez-plačno posodila nabiralnike za cvet-lični dan. Delavcev na cvetlični dan je bilo tako veliko število, da bi nastala knjiga, ako bi imenoma navedli vse te požrtvovalne rodoljube. Vsak kdorkoli je sodeloval, naj bo uver-jen, da veija naša zahvala njemu z vso iskrenostjo. Iskrena zahvala pa tuđi vsem onim podružnicam in rodoljubnemu občinstvu, ki bodo še v tekočem letu priredili cvetlične dne-ve. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 22. julija 1913.
Društveno noznanila.
Sokol II. vabi svoje članstvo na izredni občni zbor, ki se bo vršil dne
2.  avgusta  t. 1.   ob   polu 8. zvečer  v telovadnici IV. mestne  deške  sole   na Prulah   s   sledečim   dnevnim   redom: Volitev  odbora Slov. Sokolske   Zveze in   pa   sklepanje o ustanovitvi   samo-stojnega   ženskega   krožka.    Na zdar!
Šentjakobski semenj, ki ga priredi v nedeljo 27. t. m. gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj ob priliki cerkvenega žegnanja v fari v prid svoji javni ljudski knjižnici na prostornem vzvišenem vrtu g. Mohorča na Gruberjevi cesti, bo edina prireditev ta dan v Ljubljani in okolici. Občin-stvo torej nima nobene izbire ta dan, kam naj se obrne. Društvo pa te ugodne prilike noČe umazano izrab-ljati, zato se je nastavila kolikor moč nizka vstopnina, za odrasle 30 vin., za otroke nič, pa tuđi cene jedil in pijač bodo tako zmerne kot se da. V to se je zavezal novi gostilničar, ki hoće svojim gostom postreci z dobro kapljico in fino kuhinjo. Obiskovalci gentjakobskega semnja bodo veseli, da so posetili to veselico, kjer bodo za par desetic preživelt nekaj veselih uric v neprisiljeni razvedritvi. Zato v nedeljo vsi, ki čutite napredno, ki hoćete poštene odkritosrčne zabave, vsi na šentjakobski semenj, ki se začne ob pol 4. popoldne.
Razgledne točke v Ljubljani. Ljubljana se nima pritoževati, da nima lepih razglednih točk. Naš Grad nam nudi obilno najkrasnejših razgledov, pa pojdi na njem na desno ali levo, sever ali jug. Vendar še vedno naj-demo kak lep kraj na njem, ki nam je bil doslej neznan, ki pa je vreden, da se seznanimo z njim. Tak prostor je na posestvu Ivana Mohorča nad Gruberjevo cesto, kjer bo v nedeljo 27. t. m. velika ljudska veselica pod naslovom šentjakobski semenj. Razgled s tega vrta je na južno stran naravnost romantičen in je škoda, da je toliko časa ostal neznan občinstvu. Da se s tem lepim krajem seznamimo, pohitimo vsi v nedeljo tja, istočasno pa z malenkostno vstopnino 30 vinarjev podpremo javno ljudsko knjižnico gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj.
Sokol v Idriji ima v soboto, 26. t. m, ob polu 9. uri zvečer v svojih društvenih prostorih izredni občni zbor z dnevnim redom: volitve zveznega predsedstva. — Idrijski Sokol se udeleži korporativno slavnosti raz-vitja   prapora   Sokola v Logatcu,  dne
3.  avgusta. Bratje in sestre, ki se žele udeležiti slavja   bratskega društva, naj se pravočasno prijavijo odboru. Odhod iz Idrije je ob   polu 1. uri  popoldne. — Vaditeljski zbor obenem naznanja, da je zopet pričel s telovadbo Šolskega naraščaja.   V telovadbi se   poučujejo dečki od 6. do 14. leta vsak torek in petek   od  2. do 3.  ure   popoldne   v telovadnici c. kr. rudniške ljudske sole. Sprejemajo se le dečki, ki se izkažejo s privoljenjem svojih staršev,  oziroma postavnih  namestnikov.    S tem   se je ugodilo srčni želji mladeži, ki je  dalj časa —   ne   po  krivdi   sokolskih dru-štev — tako težko pogrešala sokolske telovadbe,   ki   je   neprecenljive koristi za vzgojo mladine.    Na zdar!
Narodna društva v Mokronogu prirede v ne ! Ijo, dne 3. avg. ljudsko veselico na rtu poleg sodnijskega poslopja. Nj sporedu je med drugim srečolov, streljanje za dobitke, ljudski pevci, panoptikum in dr. Pri veselici svira godba železničarjcv iz Ljubljane. Veselica se prične ob 3. popoldne. Vstopnina znaia samo 40 vin., otroci plačajo polovico. V slučaju si a beg a vremena se vrši veselica z istim spo-redom v prostorih gostilne pri »Kroni*.
Izpred sodišCa.
PolitiCni umor — potrjena ob-sodba. Pred porotnim socjiščem v Rovinju se je vršila pri zadnjem za-sedanju obravnava proti kmetu Jer-neju Radetizzajo, ki je bil obtožen, da je napadel svojega političnega na-sprotnika Josipa Dobrana z nožem in ga oklal tako, da je Dobran oble-žal mrtev. Porotniki so zanikali vpra-šanje glede zavratnega umora, po-trdili pa vprašanje glede uboja. Ra-detizzajo je bil obsojen na podlagi tega pravoreka na 6 let težke ječe. — Obsojeni se je pritožil na kasači]-ski dvor, ki pa je njegovo pritožbo zavrnil in potrdil sodbo sodišča v Rovinju.
Razne stvori.
*  Želznica na Učko goro. Zelez-niško ministrstvo je odredilo o projektu ozkotirne železnice z električnim obratom iz Opatije čez Veprinac do Štefanijine koče na   sedlu    Učke gore  revizijo trase, stacijsko komisijo, politični obhod in razlastilno ob-ravnavo.
*   14l/2tetna detoinorilka. V No-rimberku  so zasledili    ter    aretirali 14V2letno hčer nekega železniškega nastavljenca kot detomorilko. Mlada morilka je šla vsled bolesti k zdrav-niku, kjer je porodila ter vrgla otro-ka v stranišče, kjer so tuđi    truplo našli.
*   Grozen prizor v   železniškem kupeju. V nekem osebnem vlaku na progi Poznanj - Lissa je udri v odde-lek četrtega razreda neki delavec ter začel streljati na sopotnike,   od   katerih jih je štiri težko ranil.    Ko    so ustavili vlak, je skočil  napadalec  iz voza. Pri zasledovanju    so    streljali nanj. Končno so ga aretirali. Najbrže je slaboumen.
*  Nesreča    pri    gonji     stekSega psa. V Lučenci na Slovaškem    so v poslednjem   času     ogroževali     stekli psi ljudi in živali. Vsled tega so izdali naredbo, da se mora ustreliti vsak pes, ki se potepa. Pred par dnevi je stražnik Kis  zapazil  na  semnju  psa. Kis je parkrat ustreiil na psa, ki ga pa ni zadel. En strel je prebil desko nekega sotona ter težko ranil trgovca Štefana Ludvika in njegovo ženo.
*  Motena pojedina. Med pojedino  trgovske  zbornice  v  Birmingha-mu, pri kateri je govoril tuđi angle-ški ministrski predsednik   Asquith o Balkanu   so  naenkrat    zažvenketale sipe dvorane.    S ceste sem so    bile namreč  sufragetke  obmetale   dvorano s kamni in razbile vse sipe. Pred hotelom  se  je  nabrala  velika  mno-žica, ki je hotela sufragetke pretep-sti. Policija je morala množico raz-gnati. Ko naj bi prišla v dvorani na vrsto juha, se je    branilo    hotelsko osobje,  ki  simpatizira  s  sufragetka-mi, servirati, ter je zahtevalo zvisa-nje mezde. Telefonično so morali po-klicati drugo osobje.
*   Testament pijanca.    V    Stari Beči na Ogrskem se je obesil /Oletni alkoholik  Jan  Engel.  V  žepu  saino-morilčevemu so našli pismo sledeče vsebine: »Zdaj sem nič. Odločil sem se, da se obesim, kajti že starši me nišo hoteli sprejeti pod svojo streho ter so se    me    sramovali.    Gospoda Šika, pri katerem sem toliko denarja zapii, prosim, naj mi da v krsto liter žganja in dve sveci. Tuđi gospo Ši-kaško, kateri sem dal mnogo denarja za alkohol, prosim, naj   mi da   v krsto porcijo pečenke in  deset ste-klenic piva.  Notarju Vorosu  se  zahvaljujem za novo obleko, ki sem jo pa zapil.«
*  Avstrljski zrakoplov se spustil v Italiji na tla.   Iz Vidma   porocajo: PredvČeraišnjim zvečer ob šestih se je avstrijski zrakoplov »Trient« spustil na hrib Cresta Granzaria. Alpi-ni 70. stotnije, ki so v okolici manevrirali, so prihiteli na mesto, kjer se je spustil zrakoplov na tla in so aretirali štiri osebe, ki so bile v zrakoplovu. Nato    so    obvestili    karabinierje   v Moggio, ki so    spoznali,    da    imajo opraviti  s  Štirimi  avstrijskimi   čast-niki. Zrakoplov so konfiscirali, rav-notako fotografični aparat   in   ostali opazovalni material. Vse štiri areti-rane  osebe  so  prepeljali  v  Moggio, dokler ne pridejo nadaljni ukazi    iz Rima.
*  Đo|i med franeoskimi vojaki in civHisti.    Iz Pariza porocajo, da    je prišlo v Perpignanu do hudih bojev med bodčastniki in vojaki    in    med civilisti.Pred dvema dnevomajeusta-vil namreč neki narednik dva vojaka, češ, da sta slabo oblečena in da ništa dovolj osnažila obleke in čev-ljev. Narednik je postopal silno sirovo. Mimoidoči so to videli in slišali in so se začeli zgražati nad tako sirovim početjem narednika. Potegnili so se za vojaki in pričeli kričati: Doli z armado, ki ima take podčastnike, proč s triletno službeno dobo.   Med tem je prišel še neki podčastnik. Oba podčastnika sta napadla civiliste   s sabljami. Vncl se Je hud boj, v kate-
rem so civilisti oba podčastnika silno pretepli. Ranjenih je bilo tuđi več ci-vilistov.
* Slučajl kolere na Ogrskem. V
okraju Temešvar - Siget so zbolele včeraj Štiri osebe za boleznijo z zna-ki kolere. Sanitetni nadzornik v Budimpešti je odredil stroge profilaktične odredbe. Temešvar - Siget Je proglašen za inficiran in odrezan od prometa. Izdan je bil sledeči uradni komunike: V Temešvar - Sigetu v komitatu Temeš so se zgodili štirje slučaji bolezni z znaki kolere; vse štiri osebe so umrle. Po sprejemu poročila o obolenju je poslal notra-nji minister takoj sanitetnega višjega nadzornika Leryja v Temeš - Siget, Minister je odposlal tja tuđi epide* mijskega zdravnika. Novih slučajev ni. — Tuđi v Sarajevu in po ćeli Bosni so odredili stroge profilaktične odredbe. V mejnih krajih se vrši stroga sanitetna revizija.
Telefonska in brzojavna poročila.
Brafomorna vojsa na Balkana«
Romunski kralj posreduje med         I
Bolgarsko in Srbijo, Grško in Crna   !
goro.                                 I
Bukarešta, 24. julija.    Bolgarskt car Ferdinand se le obrnil včeraj z novo brzojavko na kralja    Karla, v kateri ga prosi, da naj posreduje pri   | Srbiji, Grški in Crni gori, da pospe-   i šijo mirovna pogajanja.
Kralj Karei se je res nato še vče- i raj obrnil na te tri države s posebni-mi, enakoglasečimi se brzojavkami, v katerih jih prosi, da naj preprečijo nadaline prelivanje krvi, ker bi bilo to za zaveznike brez koristi in bi znalo položaj poslabsati. Predlagal lim je zato, da nai ukažeio armadam, da ustavijo nadaljne vejne operacije, še predno se prično pogađanja o pre-rairji! in preliminarnem miru.
Bukarešta, 24. julija. Na romunski pređlog, so došli odgovori zave-zniških držav:
Grška vlada želi, da nai se vrše tuđi pogajanja o premirju v Bukare-štu.
Rornunska vlada ie na grško želio odgovorila, da je s tem predlogom zadovoljna, če se sklene prej pri se-stanku vojaških delegatov v Nišu, da se vojne operacije ustavijo. Romun-ska vlada upa, da bo Grška tuđi ta njen novi pretilog sprejela. S tem b\ bila vojna še pred sklenlenim premir-jem končana.
Romunska vlada je naročila generalu Koandi, da naj odpotuje v Niš, da se udeleži vojaških pogajanj. General Koanda je odpotoval včeraj preko Ogrskega in Belgrada v Niš. Romunski krogi so prepričani, da je mogoče še pred premirjem najti sredstva, ki bi preprečila prelivanje krvi.
Srbski in grški mirovni pogoji.
Atene, 24. julija. V nasprotju t drugimi vestmi, zatrjujejo nekateri atenski listi, da bodo grški in srbski pogoji objavljeni sele v Bukarešti, ter bodo sloneli na principu ravnotežja na Balkanu. Pogajanja ne bodo tako težavna za Bolgarsko, kakor se splo-šno sodi. O izključitvi Bolgarske od Egejskega morja ne more biti govora.
Srbski ministrski svet,
Belgrad, 24. julija. Včeraj popoldne se je vršil pod predsedstvom krala v palači ministrski svet, ki se je pečal z definitivnim formuliranjem mirovnih pogojev. V srbskih krogih se zatrjuje, da se bodo vršila tuđi pogajanja o demarkacijski crti med obema armadama v Bukarešti. Konferenca v Nišu bo imela samo na-men, doseči faktično ustavljenje vojnih operaeij.
Bolgarske spletke.
Petrograd, 24. julija. Petrr> gradska brzojavna agentura je po-oblaščena, da poroča sledeče: Poro-čilo srbskega tiskovnega urada z dne 20. julija glede prihoda bolgarskih mirovnih delegatov na bolgarsko-srbski meji ni točno. Poleg drugega, kar ni jasno, se imenuje med bolgar-skimi delegati tuđi ruski vojaški ata-Še v Sofiji polkovnik Romanovski. Polkovnik Romanovski namreč ni dobil nobene misije za udeležbo pri pogajanjih, pač pa se mu je dovolilo, na prošnjo bolgarske vlade, da spremlja generala Paprikova ob crti srbskih vojaških pozicij.
Nova armada pri čataldžl.
Duna], 24. julija. »Jugoslovanska korespondenca« poroča iz Carigrada: Ob Čataldži se sestavlja nova rezervna turska vojska. 2e dva dni se vrše veliki transporti čet, ki gredo na crto pri Čataldži. Namen postavljenja druge armade navidezno ni v zadnji vrsti ta, ščititi glavno mesto pred vsemi eventualnostmi ter ima namen, preprečiti, da bi se četo prve armade umakaUo proti   Čari*
građi!«       v'^'V^V^/r'^.-i , rVf'r'T'N-rr1''
168» »«*«______________________________________________________»SLOVENSKI NAROD«, dne 24. julija 1913.               ____________                                                                 Stran 5.
I Odri« — Lozengrad — Bolgarska —
I              Velesile in Romunska.
I        Carigrad,    24. fulija.    Bolgarskf
I funanji minister Genadijev   je   pri
I velikem veziriu brzojavno protesti-
I ral proti prodiranju turših čet, katero
I ie označil kot kršenje teritorijalne in-
I tegritete Bolgarske ter zahteval, da
I naj umakne Turčija svoje čete na-
I zaj za crto Enos - Midia. Veliki vezir
I je nato odgovoril, da Turčija ne pri-
I znava več londonskega protokola.
I         London,  24. julija.    Prvi korak
I  velesil proti Turčiji je že storjen. —
I Turska vlada   ie naiela pri pariških
I  bankah posofilo 50 miliionov    fran-
I  kov. Valuta je bankam že na razpo-
I  lago. Na intervencijo velesil pa ban-
I  ke ne bodo izplačale posolila, dokler
I  Turčija ne prizna londonskega miru.
I         Pariz, 24. julija. »Figaro« poroča
I  iz Petrograda, da pripravlja   Rusija
I   proti Turčiii primerne korake.
I         Za enkrat hoče predlagati kolek-
I   tivno demaršo v Carigradu, ki naj se
I   izvrši takoj. Veleposlaniki nai zahte-
I   vajo od Turčije, da se zopet umakne
I   na crto Enos - iMidiia ter naj zagrozo
I   turski vladi, da bodo sicer rabile ve-
I   lesile druge, zlasti financnalne repre-
I   salije.
I           Drugi korak naj bi bila demon-
I   «tracija brodovja   pred Carigradom. I           Ce bi tuđi demonstracija    bro-
I dovja ne pomagala, bo Rusija zased-I la Armenijo in jo bo obdržala kot v I zastavo tako dolgo, da bo Turčija zo-I pet predala Bolgarski Odrin ter se I iimaknila za crto Enos - Midija. I           London, 24. julija.    »Dailv Tele-
I graph« poroča, da se je Romunska I odločila, pregnati Turke iz Odrir.a in I Odrin zopet izročiti Bolgarski. Glede I te odlocitve ni znano, ali hoče to I storiti Romunska na lastno pest, ali I sporazumno z velesilami. I           Dunaj, 24. julija.    »Siidsiavische
I    Korrespondenz«  poroča iz  Carigra-I    da: Vodilni turski državniki zatrjuje-I    jo, da Turčija nikdar več ne bo izro-I    čila    Odrina.     >\ornariški   minister I    Curuk Mehmed paša je izjavil,    da ne    verjame v nasilno    intervencijo Evrope prot* Turčiji in    tuđi ne na posebnG akcno Rusije.
Carigrad, 24. iulija. Enver beg poroča, da je Selimova moseja v Odrinu zopet blagoslovljena in da je z mošeje odstranjen križ ter nadome-ščen s polumesecem.
Mirovni pogoji zaveznlkov. Turčija in Grška.
Atene, 24. iuiija. Uradno se poroča. da se bodo mirovni pogoji za-veznikov sporočili bolgarskim za-stopnikom sele v Đukarešti. Pogoji se bodo stavili na podlagi ravno-težja na Balkanu ter ne bodo od Bolgarske zahtevale nič nemogočega. Zahteve balkanskih držav so le po-sledica njih stremljenja po trajnem miru na Balkanu. Od romunske strani ne grozi nevarnost, da bi se vpra-šanje komplicirajo. Će groze, kake komplikacije, je njih izhodišče iskati v nesrečnem in nepričakovanem vmešavanju Turčije. Zavezniki žele iskreno, da se Turčija drži obveznosti, ki jih je prejela v Londonu. Na-vzlsc prodiranju turske vojske v Trakiji nišo zavezniki pripravljeni na konferenci v Bukarešti smatrati Trakijo kot tursko ali bolgarsko ozemije. Trakija tvori del ozemlja, ki je bil v londonski konferenci predan vsem zaveznikom skupno. Koli-kor se tiče Grške, bo ta zahtevala, da poda Bolgarska zadostne garancije za osebno narodno in lastninsko varnost bodočih grških podanikov na Bolgarskem.
Umikanie Bolgarov. —  Bolgari zažgali Lozengrad.
Carigrad, 24. julija. Turski urad-iii krog! trde, da so Bolgari, predno so se umaknili iz Lozengrada, mesto zažgali, ter je Lozengrad popolnoma zgorel.
London, 24. julija. »Times« po-ročajo iz Sofije: Bolgarske čete so se umaknile do Dibrenda ob stari meji proti Turčiji. Boteari so zažgali mesto Dirnotiko. Na Bolgarskem se strahovito širi lakota in razsajajo različne kužne bolezni.
Carigrad, 24. julija. Turske čete so zasedle Dedeagač ter vzele vse tam se nahajajoče bolgarske oblasti.
Mirovna pogajanja. Belgrad, 24. julija. (Srbski tiskovni urad »Slovenskemu Narodu«.) Včerajšnja »Samouprava« javlja, da so v Belgradu in v Bukareštu še do včeraj bili mnenja, da se noče Bolgarija pogajati posebe z zavezniki in posebe z Romunijo. Ker pa je Romunska izjavila, da se neče posebe pogajati, je Bolgarska pristala na to, da se skupno vrše pogajanja z vsemi vojujočimi državami. Nato so zavezniki in Romunska sporazumel;. da se naj razpravlja o vseh vojnih ir. političnih vprašanjih istočasno, ker ^ je uvideio, da bi ne bilo praktično in da bi se stvar samo zavlekla, ako bi se vojna vprašanja razpravljala, kakor se je preje mislilo, takoj in pO'itična sele na   sestanku   v   Bu-
kareštu. Zato se je sprožila mišci, da se naj priredi skupna konfe-renca in da naj na tej konferenci za-stopajo posamezne države mtaUtrtk) predsednlki. Stvar še ni definitivno rešena. Vsekakor pa Je verjetno, da bodo že jutri imenovani delegati, ki bodo takoj odpotovali v Bukarešto, tako da bo že v relativno kratkem času prišlo do miru, potrebnegi Balkanu in Evropi. Treba bo, da se s pravično razporeditvijo sil na Balkanu učvrsti načelo ravnotežja, ki je na Balkanu princip važnosti prvega reda in jamstvo trajnega mira. V tem slučaju bodo velesile imele do-volj razloga, da bodo tuđi nadalje se ravnale po načelu: nevmešavanje v balkanske razmere, in s tem pripomogle k prirodnemu zdravemu razvoju razmer na Balkanu in obranitve evropskega miru. Mirovna pogodba, sklenjena v tem duhu, bo zagotovila miren kulturen razvoj balkanskih držav in narodov in jih dovedla do blagostanja in svobode. Zadnji boji med Srbi in Bolgari.
Beigrad, 24. julija. Uradno se poroča, da so Srbi po dvadnevnem boju zasedli Bielogradčik. Bolgari so razobesili belo zastavo, vendar pa so se še v mestu ustavljali Srbom. — Mesto je bilo dobro utrjeno. Bolgarske oblasti so že prei zbežale. Prebi-valstvo je Srbe oduševljeno pozdravljalo. Srbske oblasti so organizirale v mestu varnostno službo. Srbi so zavzelS tuđi Belo Rado, 8 km od Vi-dina. Pri Pirotu sta dva bolgarska bataliona z brzostrelnimi puskami napadla srbske predstraže. Enako se je zgodilo pri Garvanu. Včerai po-nočl so poskusali Bolgari prodreti v smeri proti Vladini, ter v zadnji noči poskusil; tuđi oster napad v smerl na Carevo selo. Povsod so bili z iz-gubami pognani na zaj. Včeraj ob 3. ziutrai so izvršili napad na fronto pri Izer Pobieni. Boj je trajal ves dan. Kontakt med srbskimi in grškimi če-tami je popolnoma dosežen.
Zakaj ]e prepovedano »Novoje Konferenca veleposlanikov.
London, 24. iulija. Angleški krogi zatriuieio, da od današnje konfe-rence veleposlanikov ni pričakovnri pozitivnih predlogov. kateri korak! se naj pcdvzamejo proti Turčiji. An-gltja ne odobrava nasilne akcije proti Turčiji ter smatra, da naj se zadeva odloči. dokler ne bo natančno dolo-čena meja Enos - Midia. Angleški krogi smatralo prenapete grške za-hteva kot glavno težkočo skorajšnje sklenitve miru.
Rusija hoče prisiliti Turčijo, da se umakne iz Odrina.
Petrograd, 24. julija. Ćela ruska flotila Se odplula iz Sebastopola proti Bosporu. Rusija hoče prisiliti Turčijo, da se umakne iz Odrina.
Petrograd, 24. julija. Vojni minister Suhomlinov se je nemudoma vr-nil z dopusta v Petrograd.
Poćj2tni Albanci.
Dunaj, 24. julija. Trije crnogorski bataljoni so zasedli minuli teden, kakor poroča albanska koresponden-ca včeraj Tutsi. Albancem to ni bilo po volji in poslali so takoj deputacijo k avstrijskemu in laškemu konzulatu v Skader, ki je protestirala proti temu zasedenju.
Carigrad, 24. julija. »Tanin* poroča, da so se Albanci strašno za-vzeli za Bolgarijo. V kratkem pr^pe namreč v Sofijo posebna albanska deputacija, ki bo ponudila Bolgarom 60.000 vojakov proti Srbom in bo predlagala obenem zvezo med iiol-garijo in Albanijo.
Vremja<< v Srbiji?
Belgrad, 24. julija. (Srbski tiskovni urad »Slovenskemu Narodu.) Z ozirom na vest, ki jo je baje poslal brzojavno iz Belgrada dopisnik za-grebškega »Obzora-, češ, da je ruski list »Novoje Vremja« bil v Srbiji prepovedan zaradi kritiziranja srb-skega postopanja in da niti Rusi, niti Cehi doslej nišo poslali v Srbijo niti enega svojega zdravnika, se na me-rodajnem mestu konstatira, da se »Novemu Vremenu« ni zatnerila kritika, marveč samo pozivanje v tem listu, na? Avstro - Ogrska vpade v sandžak Novi Pazar. Nadalje se konstatira, da so Čehi dosedaj polali 14, a Rusi 19 zdravnikov, da so poslali tuđi mnogo prispevkov in da napove-dujejo še nadaljno pomoč.
Turske grozovilostl
Sofija, 24. julija. Kakor se je sedaj dokazalo, so Grki v dekliškem liceju v Seresu zaprli 70 Bolgarov, med njimi 10 vojakov in 4 orožnike, ter jih pomorili. Trupla so našle srbske oblasti. Grška konjenica je ropala v bolgarskem mestu Harsovo v okraju Kikiš ter masakrirala starce, ženske in otroke, ki so ostali v mestu. Več kakor 800 rodbin iz okrajev Kešan, Malgara in Uzun-Kepri, ki so pobegnile pred Turki, je dospelo na Bolgarsko. Mnogo rodbin se nahaja še na begu.
Sofija, 24. julija. Glasom uradnih poročil poveljnika v Dedeagaču so Turki opustošili in orpali kraje Lisgija,
Kativrija, Ejlagunu, Himid, Haskurtul in Duvanči v okraju Malgara. V okraju Kešan to zažgali in oropali kraja Har-lagunu in Bulgarkej. V okraju Keprili so razsajali bašibozuki in regularni vojaki.
Enver begova brzojavka. Berolin, 24. julija. Tukajšnja turska kolonija je dobila brzojavko Enver bega, da bo nastopila turska ar-mada Iz Odrina pohod na sever ter bo zasedla V zhodno Rumelijo. Hrvačke zadeve.
Budimpešta, 24. julija. IVlinisteri-jalni svetnik Unkelhauser je podal svojo demisijo. Demisija je bila spre-jeta. Ogrski politični krogi zatrjuje-jo, da glede oddaje mest sekcijskih načelnikov ni nič sklenjenega. Ponižanie Bolgarske.
Petrograd, 24. julija. Car Ferdinand je dobil baje od merodajne ruske osebe obljubo, da Rusija ne bo pripustila prevelikega ponižanja Bolgarske.
Rusija in Avstrija.
Pariz,  24.   julija.     V     tukajŠnjih političnih krogih dementirajo vesti o avstrijsko -  ruskem    sporazumu    o aktualnih balkanskih vprašanjih. Grki in Turkl.
Carigrad, 24. julija. Ekumenski patriarh je storil pri velikem vezirju korake zaradi varstva grškega prebi-valstva v pokrajinah, zavzetih od Turkov.
Solnu, 24. jul. Zasedenje Odrina od   strani   Turkov   bo   imelo,   kakor tu zatrjujejo,   za  posledico,   da  bodo Grki zasedli Ksauti in Dedeagač. Preprečen    atentat   na   Veniselosa.
Atene, 24. jul. List „Nea Irnera" poroča, da je bilo 16. t. m. aretiranih v vaši Patele 60 bolgarskih četašev, ko so hoteli pognati vlak, v katerem se je vozil Veniselos, v zrak. V Soro-vicu so našli dinamitne bombe. Angleška eskadra.
Atene, 24. jul. Angleška eskadra je odplula včeraj do-poldne z neznanim poveljem iz Pire ja.
Ruska poskusna mobilizaci a.
Lvov,   24. julija.    Iz   Varšave   se poroča: Policija je s plakati obvestila rezerviste, da se bo  izvršila poskusna mobilizacija dne 23. avgusta. Rdeči križ.
Moskva, 24. julija. Močna ekspedicija ruskega Rdečega križa je odMa v Belgrad.
* Avdijenca.
Išl, 24. julija. Cesar je sprejel da-nes ob 11. dopoldne grofa Stiirgkha v posebni avdijenci. Ministrski pred-sednik mu je poročal o iziđu galiških deželnozborskih volitev in zlasti O stanju češke krize, ki se nahaja v akutnem stanju.
Išl, 24. julija. Grof Stilrgkh in minister Heinold sta bila pri cesarju dve uri v avdijenci. Cesar je odobri! njiju predloge glede uvedbe komisa-rijata na Češkem.
Zavrnjena avdiienca.
Dunaj, 24. julija. Centralna zve-za avstrijskih državnih uradniskih drustev je prosila za avdijenco pri cesarju. v kateri avdijenci ga je hotela prositi za sankcijo službene pragmatike. Ta prošnja je bila zavrnjena, češ, da prošnja za sankcijo kakega zakona ne more tvoriti vse-bine avdijence.
Borza.
Dunaj. 24. julija. Tendenca današnje dopoldanske borze je bila z ozirom na vesti, da je pričakovati tekom prihodnjih 10 dni popolnega miru na Balkanu trdna.
Kriza na Češkem.
Dunaj, 24. julija. Včerajšnji ministrski svet, ki se je bavil skoro iz-ključno s krizo na Češkem, je trajal 3Va ure.
Praga« 24. julija. Včerajšnja seja deželnega odbora je bila proglašena za zaupno. O poteku seje, ki je trajala V4 ure se izve, da so izjavili za-stopniki konservativnega velepose-stva, da demisijonirajo. če se pojavi-jo nove težkoče v finančnem poslovanju. Demisija se še ni izvršila. Ker pa ni upati, da bi se dobilo do konca meseca avgusta posojilo, je računati z demisijo konzervativnih deželnih odbornikov ir. dcž.Mue^a maršala princa Lobkovica. MogoČa pa so presenečenja, ki jih prinese lahko konferenca v Išlu. Princ Lob-kovic se je odpeljal še včeraj v Išl, kjer ga bo takoj po avdijenci s Stiirgkhom in Heinoldom sprejel cesar v avdijenci. Prosil bo cesarja v imenu deželnega odbora, da naj ne dopusti kršenja deželne avtonomije in da naj naroči vladi, da da Češki izredna sredstva na razpolago, da se resi momentane krize. Če bi vse ne imelo nobenega uspeha, je pričakovati demisijo deželnega maršala in konservativnih deželnih odbornikov. V političnih krogih so prepričani, da bodo v slučaju    suspenzije    deželne
ustave Izredne odredbe ostale deij časa v veljavi.
Praga, 24. julija. Z ozirom na vesti o resignaciji deželnega maršala princa Lobkovica je filijalka c. kr. brzojavnega korespondenčnega ura-da pooblaščena izjaviti, da deželni maršal ni nikdar izjavil, da bo odsto-pil le tedaj, Če bodo tuđi drugi deželni odborniki odstopili. Sploh stoji deželni maršal še vedno na stališču, da hoče ostati zvest tradicijam svojih prednikov.
Rusija in KUajska. Petrograd, 24. julija. Iz Karbina poro.čajo, da je zahtevala Rusija od kitajske vlade, da naj zniža    število pri Zizikarju stojećih čet.
Vesti o deželnozborskih voiitvah v kmetskih občinah na Goriškem nismo mogli dobiti, ker je na naš telefonski klic med 3. in pol 4. uro popol-dne poštni uradnik v Gorici izjavil, da je lokalna telefonska zveza z uredništvom  »Soče«  pretrgana.
Slovenci!       Slovenci!
dne 10. avgusta 1.1. 2537
vsi nn zlet
Smk S*tt te"
povodom  proslave   25 letaice
novomeškega „Sokola"
v Novo  mesto!
Današnji list obsega 6 stran!.
Izdajateij  in   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lagtnina in tisk »Narodne tiskarnec
Svila za neveste
od 1 K 35 vin. meter naprej v vseh barvah. Franko in že ocarinjeno se pošilia na dom. Bogata i zbir- vzorcev se DoSlie « prvo poSto. — G. Henneberg, dvorni dob. Nj. V. nemške cesarice, ZCIrich.        3
Mnenie gosp. dr. Viljeraa Benedikta,
zdravnika zdravilišča
Bad Gastein.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
V odgovor na vaše vprašanje maja leta 1911, vam prav rad poro-čam, da sem rabil vaš znani izdelek železnalo kina vino Serravallo prav rad iii večkrat — ravno tako v moji privatni praksi, kakor tuđi v moji družini, ker ono mi je služilo v navedenih slučajih kar najbolje in pred vsem radi prijetnega okusa — vsled česar ga vživajo bolniki kakor tuđi otroci prav radi.
Bad Gastein, 3. junija 1911.
Dr. Viljem Benedikt.
UtooliitĐfl najliflliSa uslna vođa sveta.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 24. julija 1913. Termin.
PSenica za oktober 1913.   .   za 50 kg 11*63
Pšenica za april 1914    .   .   za 50 kg 1217
Rž za oktober 1913        .   .   za 50 kg    922
Oves za oktober 1913   .   .   za 50 kg   8 37
Koniza za avgust 1913 .   .   za 50 kg   8 19
Koruza za maj 1914 .   .   .   za 50 kg   740
EUktl«
Trdno.
Meteorologijo poro!flo.
Vitlnt mi »dfjem St«*J               Sirtm]\ tt*l*\ tlak 71% «■
Idi  ^s« I
-   opazo-   *"JH    1*5    Vetrovi        ***b0 '■B    ianj*    ™c^*     Eg
^»         J     f mm   i— *•                         !
23   2.pop. 7303 \    14*6 t si. szah. |     dež „    9. zv.   730 5 !    14 0 j  si. jug   pol oblač.
24.   7. zj.    7285      12 2  brezvetr.   oblačno
Srednja   včerajSnja temperatura  14'4\
norm.   19 9°   Padavina v  24 urah 10-6 nm,
i
lite m »«sto sa
viienko v trg. na Meli
za deklico, ki je letos skončala z dobrim uspehom osemrazredno ljudsko solo. Naslov v upravoištvo »Slov. Naroda«.
■        Zahvala.        ■
H       Ob smrti  naše  nepozabne, pre- ^M
■  ljube mame, stare mame, prababice H
■  in tašče, gospe                               H
I   Kiarije Boijan   I
Bi se prav iskreno zahvaljujemo za vse ^m Hi izraženo srčno sožalje in za sprem- |H Ml stvo drage pokojnice k večnemu ^m Hl počitku. Osobito pa se zahvaljujemo H m čast, duhovščini in velec. uradništvu H H ter vsem sorodnikom in ostalim ^B 9i udeležencem.                                   H|
Si                                   H
gl       Kamnik, dne 24. julija 1913.      ■
M                Žalujoči ostali.   S
Stalni                2549
zmožn; nemščine sa ftpreimeio ali   pa na-
stavijo s stalno plačo za prodajanje do-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod f,MERKUR", Brno, Neugasse Nr. 2O.
IVV                  j                             •
skupno za 10 letnega fanta-realca in 14 letno deklico, v blizini realke pri boljši rodbini z uporabo   klavirja.   —   Ponudbe   pod   šifro
PH lalsi Javn Uja".
Zaslužek  dober.             2587
s prakso, slov. in nem.  jezika zmožna,
želi službe v mestu ali na deželi-
BlcijTnvoline ponudbe pod nI£ontori» stinja  11 2589"  na  upr.  »SI. Nar.«.
2589
'               TVES&A-M          2503
peč iz litega železa in več rožaic s cvetočiml cvetHcami se proda.
Gradišče štev. 15, III. nadstropje, vrata 23.
Zahvala.
Zase ia za svoje otroke izrekaffi »Prvi češki splošni delniški družbi za zavarovanje na življenje v Pragi« naj-srčnejŠo zahvalo, da je tako hitro ia kulantno izplačala ćelo zavarovano vsoto takoj po smrti mojega soproga g. Josipa Petriča, posestnika v Gradi-dišču pri Vipavi — četudi je bil pokojni Sele tri leta zavarovan.
Kdorkoli bi želei se zavarovati na življenje, naj se v svojo lastno korist posluži le tega vzornega, človekoljub-nega, res slovanskega zavoda.
V GRADIŠĆU, dne 16. jul. 1913. Joiela Petričevš.
Išče se               2593
pridna, računstva dobro zmožna ter vešča slov. nem. in italijanskega jezika,
kakor tuđi
m          ^^ m ^^   v
priden, dober  delavec, ki ima vsa spri-čevala za samostojno obrt   Nastop takoj. Dopisi  pod MW.   D.fi  Gradac, Belokrajlna, poste restante.
Vabilo
na
Mi M zbor
„Posojilnice za Bled in okolicoa
ki se vrši
▼ petcli, dne 1. avgusta ob polu 7  uri ivečer   v uradnl pisanu.
DNEVNI RED:
1.) Sprememba pravil. 2.) Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti vrši se pol ure ka-sneje brezpogojno sklepčen zbor.
OOOffb
»^ Stran 6.     ' '___________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 24. julija 191&_____________________________________________________168 štev.
■ T«ufon *t«v. it.                                                                  TtMM Mmr. u.    982    Stavbno podjetništvo j   pisarna za arhitekturo in stavbno- I
■                                                                                                                        tehitiska delaj tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom I
HUM nadrik
X dolgoletno prakso, zelo dobri mi spri-čevali, nemškega, slovenskega in hrva-Škega jezika zmožen, v knjigovodstvu, korespondenci, vodstvu blagajne in vseh drugih pisani i Ških poslih dobro izrežban, iftče prime me slnibe. Vstop Jahko takoj.  Ponudbe pod znam-
ko „AcariaUtraciJa 2566"  na upr.
>Slov.    Naroda«   do    1.    avgusta    t.   1.
Starejil zakonski par
brez otrok           2556
wt stalo«
z 2 sobama in vsemi pripadki   v blizini
pošte ali Zvezde za novembar L 1.
Ponudbe pod nMiru upr. »SI. Naroda«.
Laurin & Klement
đ«*l.   «•»••                 2436
Tvornica v Mladi Boleslavi.
Naroćila   sprejema   A.   Parzer - M&mbacher, Imperialgarage, Gradec, Pestalozzistrasse 37.
Da, to imajo deklice tako rade
JBBT tolilci znamfca iđ pijem piđpifflil
Zahtevajte od čevljarja izrecno „BEBSON".
Bersonwerke, Dunaj VI/2.
Kp""'1'" "TO---------------------------------------------\w                         I
W   Ljubljana,   w|   ■■        ■■ ~w~mmm   M  Ljublj«««,
W   Marile Ter.   M    t»P      H flllllV1    ^ Marije T«r. H  cesta st U  W    I   I,   IIU U U A   H coU ita u
tt : (Kolizel).: W   * *§   ■••■r'*«'   j : (Ertiiel).; [
3 Zaloga pohlštva In tapetniškepa hlapiL [
3 Zaloga spatniti ter jedUnib soli ° iv. divani ii žiuit!
M    :• v različnih najnovejših slogih. ::    W          ■     različne kakovosti.    =====  D
s VsakovrstDO igo poHiSUo. 10trXh";^'k07
a   Prim.no .olidn.   bl>go   J OIFOSKin VOZII.KUV, I
C ..^r^L.T^i. H nikinstiil a' HMal HL
[i    AllMrt Drfeuic,  brlvee in pasre-^    tlovalec  ma starta*   ta poaeatva
v Ljubljani,   Franca Jožefa ce^ta št.  1
I ini pooldlffli posređovalec
i      za  starine za  vso  deželo,  preskrbi tuđi ćele zbirke, obenem pa tuđi posreduje ,(                sr pri prodaji  posestev. =
i.______________^8______________
i ProdDjnlho
I    popolnoma   izurjeno   v  tr^ovioi   meŠa-
I    ne^a    bla^a,   samostojno  mo?,   Sprej-
I    nam   takaf    za    svojo    podružnico   v
I                   Petrovčah   pri   Celju            2593
I   Anton    Vodenik,    Zalec.
Trgovskeoa sotrudnika
in učenca
sprejme v trgovino i mcSanlm blagom
Oton Homan v Radovljici.
2530
Eemlćna    tvornica    TraUkirchen    pri Dnnafu, Liebteln * Co.
Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo
STEARIT
(obi. varovano.)              2291
INajidealnejše  sredstvo  za  osušenja vseh vrst B                      zadržanje talne vlažnosti.
..    Nepremočljive fasade z apneno malto. 6    Zastopstvo in zaloga: F. P. Vidic A Co^p.,  Ljubljana
Odda se v najem 11. jannarjem ali TaKcj
staroznana                 2524
gostilna
Od kolodvora je oddaljena 4 minute, od farne cerkve 1 minuto. Gostilna obstoji iz 4 sob, kleti, ledenice in le-pega senčnate^a vrta za goste.  Več se
izve pri lastniku Emanue! Tom&iču, ::  v Trebniem na Dolenjskem.   ::
Za vecjo špecerijsko trgovino v Ljubljani
; Irgovski toilgik
*                     Ponudbe pod šifro:
(     „Stalna služba 1913", poste (     u      restante, Ljubljana.      u
"STšiTrfcii"
I Zagreb, Hica 40.
• Tvornica žalozij rolet, lesenih in železnih vetrnic Telefon 492. Ccnlki in troškovnik ni uhtevo brezplačno.
MA   IZBIRO  pošilja tuđi na  deželo: Krasne
fll  II 1 f  krila> kostumef
Mm I   II   ■ ■    noćne haljef
n  I  II   f  I    Parilo in vsako
|l |  || I   |    modno blago.
II LU LL   Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
LJnbllana, Stari trg 9. Lastna hlfta.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
:s in krstni opravi. ::   I
Uvozna tvrdka za čaj išče
lastopnika za Kranjsko
Ponudba oz. naslov naj se odda pod „E. W.8* pri vratarju v hotelu   Union.
2580
Kroiia obrt v Ljubljani
se proda         2 70
z vso opremo, pod nabavno ceno, m. promet K 1000 — 1500. Naslov pove upravništvo     »Slovenskega     Naroda«.
V občini Zgor. Šiška se razpisaje                       2576
IH            ^/   n                   M           um\           *W Bfi
Nastop s 1. avgustom 1913. Mesečna plača 80 K. Prošnje je vložiti do 29. jul. 1913.
Zupanstvo    Zgornja   Siska.
PHponoča sei                                  Zahievajte vzorcel
manufakturna trgovina
franc Souvan sin, £jubijana
Mestni trg štev. 22.        w
Priznano dobro  blago! — Nizke cene!  — Solidna  postrežba!
Vile, stanovanjske hiše stav-bne parcele v mestu kot v
okolici se pod I ako ugođ-■ viviii nimi pogoji prodajo.
Posredovalnica za nakup in prodajo:
Ifalentin Accotto
Kolodvorska  ulica štev. 3. I             ^^^             I
^j^^^^^B    ^B^i    Um   Um   BI    IđH S^^ka                                                                       ^h
fa^PBfl        Bf   —   H   ■BHHBlBMi                                            I
l^^^^^^^l    UU\    m^H    tUM    H    ^^^K99Rw^^^B I                                                                          Um
\lm\i%l*l       "   18 rt Hl       *      I
14/18, 24/28 in 40/45 HP       I
se dobaviio lahko iakoj. i
Brezventllnl vo?ovl
25/30 in 30/35 HP
na kratek dobavni rok. I
Llberška tvoroica aviomobllov dr. z o l Ll&erce. I
I
1           Zastopstvo za Kranjsko:           I
| Kirel [amoriik i k, Ijijia. j