PoStntna platna v gotovlnT MSrfBoir, pefek 3. feB¥uaffa 1^f5 MARIBORSKI St«v. 5? Leto VII. Of.V-) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 9440, uprave 2468 Izhaja 'razen nedelje In praznikov vsak dan eb 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi aH po poSd 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani > Poštni Čekovni račun SL 11.400 JUTRA 11 Zločinski načrti proti koroškim Slovencem OBISK MAJORJA FEYA IN Skoraj istočasno, ko so graški hitler-fevci zahtevali pred jugoslovanskim poslaništvom vrnitev »nemškega« Maribora, je obiskal slovensko Koroško avstrijski minister za narodno obrambo in šef vse varnostne službe naše severne sosede, major Fey. Na slovensko Koroško, zlasti v bivšo prvo plebiscitno cono, pa ni prišel morda zaradi tega, da bi se informiral o izpolnjevanju dolgosti, ki jih je Avstrija prevzela s podpisom mirovne pogodbe napram slovenji narodni manjšini in obljub, ki jih je dala prostovoljno za časa plebiscita, temveč zato, da bi preštudiral vse možnosti, kako bi se dal naš tamkajšnji slovenski šivelj še bolj oddvojiti od nas, ki živimo v Jugoslaviji. Utemeljitev za potrebo ‘novih varnostnih ukrepov« mu je dala trditev, da varnost republike na jugoslovanski meji na Koroškem ni zadost-na- Zato se mora v prvi vrsti poostriti °bmejna kontrola in otežkočiti se mora °t>čevanje med Slovenci na tej in na °ni strani. Major F e y, ki ni samo javen funkcio-Pnr, temveč tudi znan organizator čet ^oglasnega Heinvvvehra, ki mu stoji na £elu tisti knez S t ar h e m b er g, ki vzdržuje stalne stike z berlinskim »študentom« Otonom Habsburgom in je obenem tudi honorirani posredovalec Pri oboroževanju Madžarske preko Avstrije, je prišel ob priliki tega obiska do Prepričanja, da je na slovenskem Koroškem premalo vojaštva in zlasti premalo orožnikov. Mimo tega se pa mora bobe organizirati tudi »poročevalska služba«, to se pravi s pravimi besedami: nadzorovanje in zasledovanje zavednih koroških Slovencev! V ta namen je o-sebno prepotoval vse obmejno ozemlje od Lobodnice do stika mej med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo, dasi januarsko vre-1,1 e za tako »turo« ni bilo posebno prikladno. Se dosti bolj važna kakor vse to je Pa okolnost, da jc bil več časa gost ve-bkovškega županj dr. P o t s c h a, edinega heimwehrovskega občinskega načelnika na Koroškem in znanega besne-sovražnika Slovencev (dovolj jc, če Povemo, da je renegatskega pokolenia), ki ga je tudi spremljal na »izletu« i>o odjuni. In ta dr. P o t s c h je izročil Majorju F e y u tudi posebno spomeni-c°. ki nam razkriva vse zločinske na- SPOMENICA Dr. POTSCHA mene te famozne heimvvehrovske družbe. V spomenici zahteva dr. P o t s c h v imenu koroških Nemcev (pravilno rene-gatov), da vlada takoj razpusti Politično in gospodarsko društvo Slovencev na Koroškem ter vse podružnice in organizacije, prosvetna društva, ustavi izhaja-venskih zadrug z v njej včlanjenimi zadrugami, posojilnicami, hranilnicami itd.; da razžene slovenske strokovne organizacije, prosvetna društva; ustavi izhajanje »Koroškega Slovenca« in zapleni premoženje vseh navedenih društev ter institucij. Skratka, dr. Potsch zahteva, da se koroški Slovenci oropajo vsake nadaljne pravice in možnosti političnega, kulturnega in gospodarskega življenja ter se v tem oziru izenačijo s Slovenci in Nemci v Italiji. Za nas te »punktacije« celovškega re-negatskega župana dr. P d t s c h a niso nove, saj smo že davno vedeli, kakšno usodo pripravljajo heitmvehrovci in hit lerjevci našim koroškim bratom, novo pa je vsekakor to, da jih posluša in sprejema odgovorni član dunajske državne vlade in se izzivalno prijateljsko in in timno brati z njihovim očetom. Vse to nam namreč potrjuje, da jadra tista Avstrija, ki pomaga pri tajnem oboroževanju Madžarske, vedno bolj vidno v italijanske fašistične vode, dasi je pri tem nič ne moti romanje v Ženevo in Pariz, kamor hodi moledovat za novo posojilo in se pri tem vsa sveti od miroljubnosti in korektnega izpolnjevanja prevzetih obveznosti. Med vsemi temi dogodki, kakor tudi med borbo za »nemški« Maribor, je vidna tesna zveza. Toda gospodje F ey i, Potschi in drugi naj nikar ne pozabijo, da tudi mi budno zasledujemo vse njihove korake in namere in bomo že našli pota in sredstva, da se bomo zavzeli za osnovne pravice^svojih koroških bratov! Avstrija tli Italija! Na to ne smejo pozabiti niti na Dunaju niti v Celovcu ali v Gradcu! Za nas pa je to tudi dober nauk, da pazimo na tiste naše državljane nemške narodnosti, ki vzdržujejo 'stalne stike z _ avstrijskimi heitmvehrovci ’ in Hitlerjevci. ki jih hodijo obiskovat celo v Maribor. Ce je namreč za varnost Avstrije potrebno, da se postavi na koroški meji kitajski zid, potem bo tudi v interesu naše varnosti potrebno, da se postavi pri Št. liju! Nemški narod bo zopet volil RAZPUST DRŽAVNEGA ZBORA INRAZPIS VOLITEV NA DAN 5. MARCA. VOLILNA BORBA SE ŽE PRIČENJA. BERLIN, 3. februarja. Pogajanja med vlado in centrumom zaradi sodelovanja v parlamentu niso uspela. Zato je predsednik Hindenburg izdal vče raj naslednjo odredbo: »Ker se je pokazalo, da je osnovanje delazmožne ve čine nemogoče, razpuščam na podlagi člena 25. državne ustave državni zbor, da bo lahko nemško ljudstvo z izvolitvijo novega državnega zbora zavzelo stališče napram novi vladi nacionalne koncentracije.« Obenem so bile s posebno odredbo razpisane volitve na dan 5. marca. BERLIN. 3. februarja. Razpust državnega zbora, kakor tudi govor Adolfa Hitlerja v radiju o namenih nje gove vlade, je izzval v političnih krogih veliko iznenadenje, in to še tembolj zaradi tega, ker je Hitler opravičil razpust s trditvijo, da ni bilo mogoče ustvariti v državnem zboru delovne večine. V političnih krogih se namreč naglaša, da se ie Hitler poslu-žil neresnice, ker bi se bila delovna večina lahko dosegla, če bi bil Hitler odgovoril na 15 vprašanj, ki mu jih je stavil centrum. Zaradi tega ni centrom kriv, da so se pogajanja razbila, temveč Hitler, ki je namesto odgovora stavil centrumu zahtevo, da se državni zbor odgodi za 12 mesecev. Tisk zelo ostro napada novo vlado, pose- ’ Hiller o prijateljstvu z Italijo Izjava poročevalcem italijan skih listov. - kancelar hitler NE BO DRUGAČEN KOT OP OZICIONALEC HITLER. RIM. 3. februarja. Državni kancelar Adolf Hitler je sprejel v posebni avdljen-ci poročevalce Italijanskih listov in jim lal dajšo izjavo, v kateri pravi med drugim: »Vsa leta svojega boja za predem državne oblasti sem čutil potrebo tesnega sodelovanja z Italijo. To sem nanašal ob sleherni priliki. Tudi sedaj, ko ■mam vodilno mesto v nemški politiki, sem bolj kot kdaj sklenil, da bom to svo-‘® stališče poudarjal, ker sem prepričan, da bo skupno intimno prijateljstvo in testo sodelovanje obeli nacij mnogo kori-8dlo evropskemu miru. Italija se mora Prav tako kakor Nemčija boriti za svoje 8tališče v svetu in za priznanje svojih življenjskih pravic. Iz tega sledi, da je p°t obeh nacii skupna in da je nalogo °beh narodov, da se zavzameta za isto Pereče vprašanje miru v Evropi in za Phranilev svojega ravnotežja. Zato ne Pp težko naiti prho5nr>st? za sporazum čija bo storila pod mojim vodstvom vse, da pride do tega sporazuma. Nasprotno trditvam inozemskih listov moram demantirati vesti, da bi kancelarski Hitler zicioualni Hitler. Hočem le ugotoviti opo zicionalni Htiler. Hočem le ugotoviti, da v opoziciji nisem mlatil le prazne slame in da se bom posluži! vsega, kar mi bo omogočilo uresničiti moje načrte.« Italijanski listi pripominjajo, da je Hitlerjeva izjava najboljši dokaz, da mora ves svet računati s poglobljenim nemško-italljonskim sodelovanjem, To se bo pokazalo najbrže že v bližnji bodočnosti na ženevski razorožit Veni konferenci. bno tudi centrumaška »Germania«, ki obsoja krivice, storjene centrumu. Ostali listi se norčujejo iz Hitlerjevega načrta štiriletke, kopirane po ruski petletki. Najbolj ostro napada Hitlerja »Vorwarts«, ki ga vprašuje, kje je ostala njegova napovedana borba proti kapitalizmu in borznim spekulan lom. Splošno se sodi, da bodo sedanje nemške volitve izredno ostre in bi se mogle spremeniti celo v strahovito meščansko vojno. »Volkischer Beob-achter« je objavil tudi že svoj prvi volilni članek, v katerem pravi, da sta lažna demokracija in boljševizem privedla Nemčijo na rob propada in jo more rešiti samo sedanja vlada z narodnimi socialisti. BERLIN, 3. februarja. Danes dopoldne so se sestali h konferenci pod vodstvom Adolfa Hitlerja voditelji nemške narod-no-socialistične stranke, da se pogovorijo glede volilne propagande. Negativna volilna propaganda se mora spremeniti v pozitivno. V vseh volilnih okrajih bo nastopil Hitler kot nosilec liste. Državni kancelar bo tokrat osebno posegel v volilno borbo, kar sicer ni navada kance-larjev. Opozicija se boji terorja, ki bi ga izvajali narodni socialisti, na katerega pa bodo združeni socialisti in komunisti odgovorili z »enakimi sredstvi«. Deklaracija Daladierjeve vlade DANAŠNJI DAN BO ODLOČIL USOD O NOVEGA KABINETA. NOVE KRIZE BO PARLAMENT RAZPUŠČEN. V PRIMERU PARIZ, 3. februarja. Danes popoldne se bo predstavil novi kabinet poslanski zbornici. Po računih današnjega jutranje ga tiska bo dobila vlada v zbornici zase okrog 350 do 380 glasov, kar ji bo zaenkrat zadostovalo. Za Daladierja bi nastopile težave le v trenutku, ko bi poskušal predložiti zbornici kak vladni finančni načrt. To bo pa moral prej ali slej storiti, ker se deficit s prikrivanjem dejstev nikakor ne bo mogel spraviti s sveta. S posebno velikim zanimanjem se pričakuje Daladierjeva vladna izjava v zunanjepolitičnih vprašanjih, posebno z o-zirom na notranjepolitične spremembe v Nemčiji. Vlada se je danes dopoldne sestala k seji, na kateri je nekoliko spremenila stilizacijo svoje deklaracije. PARIZ, 3. februarja. V tukajšnjih političnih krogih ne verujejo, da bi Daladierjeva vlada rešila sedanje pereče probleme in ustvarila v parlamentu trajno delazmožno večino. Zaradi tega se zatrjuje, da bo v primeru, če bi morala'Daladierjeva vlada demisiouirati, državni predsednik skupaj s senatom parlament razpustil in razpisal nove volitve. To bi bil po 70 letih v Franciji prvi primer razpusta parlamenta pred zaključeno poslovno dobo. ki bi ustrezal skupnim ciliem. Nem- NAGLO MNOŽENJE JAPONCEV. PARIZ. 3. februarja. Iz Tokija poročajo. da je ljudsko štetje ugotovilo na Japonskem. da ie prebivalstvo v času od 30. septembra 1931. do 30. septembra 1932. narastlo za 900.000 duš; * Ameriški načrt za svetovno gospodarsko sanacijo PARIZ, 3. februarja. Iz Washmgto-ua poročajo, da sta novo izvoljeni predsednik Roosevelt in senator Hull izclemla načrt, ki i,tna glavni namen znižati carinske tarife in stabilizirati valuto. To naj bi bile kompenzacije za ureditev vprašanja vojnih dolgov. Amerika proti Japonski LONDON, 3. februarja. Ženevski dopisnik delavskega »Daily Heralda« piše: Ameriška vlada se ne bo izogibala sodelovanju v skupnem delu z Društvom narodov pri ukrepih, ki jih bo izzvala japonska politika. S pravnega stališča bo prhodnji sestanek pač sestanek držav podpisnic Kelloggovega pakta in ne članic Društva narodov, tako, da bo Amerika sodelovala na tej konferenci kot enakopraven činltelj. Washington je sprejel te predloge Društva narodov brez vsakega omejevanja. Mogoče bi bilo edino reči, da je bil ton tega vabila nekoliko preenergičen. Dopisnik pravi ob koncu, da je na vsak način pričakovat? sodelovanja Združenih držav z Društvom narodov. SMRT STODEVETLETNTKA. BANJALUKA, 3. februarja. Tu je umrl Alija Musilovič, najstarejši meščan Banjaluke. Pokojnik je dočakal redko starost 109 let. V Banjaluko se je priselil iz Prizrena pred 70 leti. Ves ta čas jc prodajal po mestu bozo^ ter bil zaradi tega splošno znana pojava banjaluških ulic, DVESTOLETNICA SMRTI AVGUSTA MOČNEGA. VARŠAVA, 3. februarja. Ves poljski tisk se je včeraj spomnil 2001etnice smrti enega zadnjih poljskih kraljev, Avgusta Močnega. Ker je bil Avgust Močni obenem tudi veliki vojvoda Saške, so 2001etnico njegove smrti slavili tudi v Draždanih in v Lipskem. V Lipskem ie bila prirejena tudi velika spomiuska razstava* Dnevne vesti Iz šolske službe. Premeščena sta: učiteljica Terezija Viscnjak-Gajserjeva od Sv. Barbare v Halozah v Zavrč in Matej Mikuš iz Škofje Loke za vršilca dolžnosti okrajnega nadzornika v Dolnjo Lendavo. Iz poštne službe. V višjo položajno skupino sta napredovala Fran Bernot, uradnik pri pošti Maribor I. in Leopoldi-na Gselmanova, uradnica pri pošti Ptuj. Poroke. V zadnjem času so se poročili v Mariboru: Karel Wittman, mizarski poslovodja in Marija Pahernikova, zasebnica; Alojzij Balažič, orožniški narednik in Marija Megličeva, posestnikova liči; Ivan Maglica, železniški uradnik in Ana Novakova, blagajničarka; France Roner, mizar drž. železnic in Ljudmila Perkova, šivilja; Karel Beden, narednik-godbenik in Olga. Strajnarjeva, šivilja; Ivan Trobas, posestnikov sin in Elizabeta Lajhova, posestnikova hčerka ter Josip Tomažič, tovarnar in Marija Klugerjeva, prokuristinja. Bilo srečno! Podmaršal Teodor pl. Soretie. Dne l. t. m. je po kratki, mučni bolezni umrl v našem mestu upokojeni podmaršal bivše avstrijske vojske g. Teodor pl. Soretie v 74. letu svoje starosti. Bil je potomec ugledne rodbine, saj je njegov oče kot avstro-ogrski generalni konzul v Sarajevu pred okupacijo za časa vstaških borb pri neki priliki pomagal Petru Mrkonji-ču (kralju Petru I) iz velike nevarnosti. Za to je prejel od pokojnega kralja dragocen prstan, ki ga je tudi pokojnik kot rodbinsko dragocenost vedno nosil. Pokojnik je študiral na terezijanski akademiji v Dunajskem Novem mestu ter je bil že kot stotnik dodeljen generalnemu štabu. Pozneje je bil poveljnik kadetnice v Košicah, kot polkovnika so ga do delili bosansko-hercegovinskim orožnikom, katerih poveljnik je bil več let. Kot generalmajor je vodil v vojni prvo črno-vojniško pehotno brigado, 1. 1917 pa pehotno divizijo. Tik pred preobratom je kot podmaršal poveljeval 42. honvedski pehotni diviziji, nakar se je po upokojitvi nastanil v-" Mariboru. Pokojnik je bil med znanci priljubljen radi svoje možatosti, blagega srca in redke plemenitosti. Po greb z vojaškimi častmi bo jutri v soboto 4. t. m. ob 15.30 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Bodi mu lahka slovenska zemljica! Strossmayerjev dan. Jutrišnji dan je posvečen spominu velikega djakovskega vladike Strossmayerja, eni najsilnejših osebnosti, kar smo jih imeli Jugoslovani V 19. stoletju. Slovesno bodo praznovale jutrišnji dan, vse naše šole, državno moško učiteljišče pa priredi v nedeljo 5. t. m. ob 16. uri v veliki dvorani Narodnega doma svečano akademijo s pestrim sporedom. Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen društvu.za revne dijake državnega učiteljišča, so iskreno vabljeni vsi prijatelji naše mladine. Dijaško predavanje. Jutri v soboto predava g. prof. Zivortnik mariborskemu učiteljskemu naraščaju o socialnih problemih. Predavanje bo ob 15. uri na državnem moškem učiteljišču. Krajevna organizacija JRKD za četrti okraj ima v ponedeljek £>. t. m. ob pol 20. uri v gostilni Dergas na Koroški cesti svoj redni občni zbor. Članstvo naj se občnega zbora zanesljivo udeleži, vabljeni pa so tudi vsi somišljeniki. Krajevna organizacija JRKD za HI. mestni okraj sklicuje članski sestanek v soboto, 4. trn. v gostilni Košir na Meljski cesti (prej Kosič). Za vse odbornike u-delcžba strogo obvezna. Mladinski idejni tečaji ZKD. Mariborska Zveza kulturnih društev prireja pod okriljem SJSU »Napredek« mladinski idejni tečaj za tukajšnjo srednješolsko mladino. Prvo predavanje tega ciklusa, ki bo obsegal okrog 22 predavanj, bo v soboto 4. t. m. v dvorani Ljudske univerze (Kino Apolo). Predaval bo minister g. dr. Albert Kramar o »Političnem razvoju Jugoslavije od počeika do danes ter o vlogi mladine v .njenem bodočem razvoju«. Dijaštvo vseh mariborskih srednjih šol se vabi, da se predavanja polnoštevilno udeleži. Vojaški novinci narodnega železničarskega glasbenega društva Drave priredijo 4. februarja 1933 poslovilni venček ,v vseh prostorih g. Fani Sluga. Maske 'dobrodošle. Akademija Podmladka Jadranske Straže. Dijaštvo mariborskih srednjih in meščanskih šol je priredilo včeraj popoldne v veliki unionski dvorani akademijo s pomorsko propagandnim sporedom, ki je uspela nad vse pričakovanje. Nekatere to čke sporeda smo slišali že na raznih dijaških prireditvah, nekatere pa so bile na novo naštudirane, tako nastop dekli ške meščanske šole, ki je s svojimi »Ve selimi mornarji« bila deležna viharnega odobravanja, nastop klasične gimnazije z »Mislimi ob morju« in rajalni nastop gojenk državnega učiteljišča. Ugajale so zelo tudi pevske točke, zlasti nastop pro fesorice gdč. Vodralove, gg. Firma, Gor ška in Jenka. Moški zbor državnega učiteljišča pa je lepo zapel Mokranjčev ru-kover. Naši srednješolski mladini iskreno čestitamo k tako lepi prireditvi! Zveza banovinskih uradnikov. Včeraj je bil v Novem Sadu ustanovni občni zbor Zveze društev banovinskih uradnikov kraljevine Jugoslavije. Namen zveze. kateri je bil izvoljen za predsednika inšpektor banske uprave v Novem Sadu dr. Štefan Suboti, je zaščita stanovskih interesov banovinskih uradnikov in uslužbeneve. Železniški vpokojenci, včlanjeni pri Združenju jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev imajo jutri ob pol 16. uri v Narodem domu svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: poročila funkcijonarjev, poročilo delegata oblastnega odbora, volitve nove ga odbora in raznoterosti. Odbor po novno poziva vse člane-vpokojence, da se občnega zbora zanesljivo udeleže v čimvečjem številu! Občni zbor Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov, bo v nedeljo 5. t. m. ob 10. uri dopoldne pri »Zamorcu«. Dnevni red: poročila funkcionarjev, poročilo zastopnika odseka iz Ptuja, volit' ve nove uprave in raznoterosti. Rezervni častniki in bojevniki naj se občnega zbora zanesljivo udeleže! Združenje jugoslovanskih narodnih že-Iczničzrjev in brodarjev, podružnica Maribor, ima v nedeljo 5. trn. ob pol 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma svoj letošnji redni občni zbor. Prihodnja seja mariborskega občinske ga sveta bo 10. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Miran Viher, komaj llletni violinski virtuoz svira na nocojšnjem koncertu v gledališču izredno težak spored, ki ga običajno izvajajo samo največji mojstri. Viherjev koncert pomeni za Maribor vsekakor glasben dogodek ter bo nedvomno nudil velik umetniški užitek. Pri glasovirju znana pianistka ga. Mirca Sancinova iz Celja. Veljajo znižane operne cene. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek ob 20.15 predava lektorica angleščine na ljubljanski univerzi ga. Co-peland o Škotski — svoji domovini! — Skioptične slike! Predava v slovenskem jeziku. Voinbergerjeva »Voda« v Mariboru. Dramo mladega pisatelja Vombergerja, zelo uspelo »Vodo«, uprizori v nedeljo 5. t. m. ob 16.30 tukajšnji Ljudski oder v Zadružni gospodarski banki. Nova telefonska postaja. Včeraj dopoldne je bila na slovesen način otvorjena novh telefonska postaja v Zgornji Polskavi. Otvoritve se je udeležil tudi poštni ravnatelj iz Ljubljane. Razveseljiva vest za kadilce. Na predlog uprave državnih monopolov je finančni minister posredoval pri notranjem ministru, naj se ukine obstoječa prepoved kajenja v kinematografih, čakalnicah raznih državnih ustanov in v tramvaju. Razpisana služba banovinskega cestarja. V območju okrajnega cestnega odbora v Murski Soboti je razpisano mesto banovinskega cestarja na banovinski cesti 1. reda Murska Sobota—Marjanci— Boreča—državna meja. Prošnje sprejema do 20. t. m. okrajni cestni odbor v Murski Soboti. Dobava smučarske opreme. Dne 6. februarja t. 1. bo pri intendanturi poveljstva dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave smučarske opreme (smuči, palice, dereze, vezi, nogavice itd. itd.) Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TO v Ljubliauj Film »Triglavske strmine«. Na prošnjo kinematografov potrjujemo, da je film »Triglavske strmine« kulturno po učnega značaja, ker predstavlja lepoto naše zemlje in naših narodnih običajev, ter da je cenzurna oblast glasom rešitve banske uprave dravske banovine Ljubljani izjavila, da je za mladino primeren. Dalje potrjujemo, da boste 20°/» od kosmatega inkasa odstopili pomožni akciji mestne očine mariborske. Z ozirom na to vabimo celokupno mariborsko občinstvo, zlasti še vodstva vseh tukajšnjih šol, da se predstav tega filma v čim večjem številu udeleži. Mestni načelnik: dr. Lipold. IV. smuško turni tečaj. Zimskošportni odsek SPD v Mariboru priredi IV. turni tečaj v nedeljo dne 5. februarja, in sicer v dveh skupinah. Starejši in boljši vozači, tvoreči prvo skupino, bodo ab-solvirali krmarsko vožnjo od Senjor-jevega doma čez Črni vrh - Malo in Veliko kopo - Krvnikov vrh v Slovenj-gradec. Odhod v soboto ob 13.18 uri do Brezna, od tam do Ribnice skijoring. Povratek v nedeljo preko Dravograda ob 21.16 uri. Druga skupina, začetniki in vsi oni, ki se nameravajo izpopolniti v smučarski umetnosti, si pa gredo ogledat novo odkrite terene Rogaške Slatine, kjer je predvidena celodnevna strokovna smuška šola. Povratek v nedeljo ob 22.41 uri. Obe skupine uživata polovično vožnjo. Prijave in podrobne informacije v pisarni SPD, Aleksandrova cesta 35, telefon 2122. Dobrodošli vsi smučarji. Turni vodja ing. E. Rumgaldier. Prireditve »Mariborskega smučarskega kluba«. 19. februarja Medklubska skakalna tekma v Mariboru. 26. februarja mednarodna vztrajnostna smučarska tekma na daljavo 50 km pri Ruški koči na Pohorju, Polovična vožnja na železnici od 18. do 28. februarja. Potrdila izdaja »Putnik«, Maribor. Vrane fn srake pokončujejo. Sedaj je najboljši čas za pokončevanje vran in srak s pomočjo strupa. Naši lovci so pridno na delu, da se rešijo teh škodljivcev našega lovstva in tudi kmetijstva. Kdor želi dobiti strup, naj se čimprej obrne do Slovenskega lovskega društva. Mariborska podružnica SLD je razpisala nagrade za one poklicne lovce, člane SLD, ki bodo Imeli pri uničevanju srak in vran največ uspehov. - Dobava žita. Zbornica za TOI v Ljubljani obvešča trgovce z žitom, da se poveljstvo četrte armadne oblasti zanima za nakup cerealij. Interesenti se morajo obrniti direktno na poveljstvo v Zagrebu. Kino Union. Na vsestransko željo se predvaja prekrasni dunajski film »Straussov valček« z Gustavom Frohli-chom še danes, v petek. Od jutri dalje se predvaja film novega presenečenja: Iz dnevnika lepe žene« z najlepšo igralko Li! Dagover in Hansom Rehmamnom. Grajski kino. Od danes dalje: Največji habsburški film »Johann Orth, rdeči nadvojvoda«. Krasen film iz tajnega arhiva habsburškega dvora. Ljubavni roman in škandal na habsburškem dvoru za časa nadvojvode Johanna Salvatorja (Johana Ortha). V ta film je vpletena mayerlinška afera, nadvojvoda Rudolf se konča s samomorom. Johann Orth je velefilm, ki je imel povsod, kjer se je predvajal, ogromen uspeh. V glavnih vlogah: Paul Otto kot cesar Franc Jožef I., Paul Richter < Schajevi dresirani krokarji bodo senzacija velikega pustnega sporeda v Veliki kavarni. Tragična smrt. Obupana je prišla s|' noči okrog 19. ure domov 301etna Alojzija Kalškova, žena mesarja, ki je zaposlen v bivši Wellejevi tovarni mesni!1 izdelkov. Ker je odšel njen mož na delo< je legla k počitku in spila precejšnjo količino lizola. Ko je prišel davi mož domov, je našel ženo — mrtvo. Kaj jo j® gnalo v tako tragično smrt, ni znano, V rokah pravice. Poročali smo že, da je policija aretirala 37letno Marijo Vo-grimovo, ki ima na vesti celo vrsto raznih tatvin in vlomov, ki jih je izvršila v družbi z njenim priležnikom Josipom Fekonjom in nekim 331etnim Florijanom Vidovičem. Fekonja je pravočasno P<>' begnil, Vidovič pa je bil te dni aretiram Pri zaslišanju sta Vogrinova in Vidovič priznala po daljšem oklevanju, vlom pF profesorju Kutinu v Tomšičevem drevoredu, vlom pri zasebnici Bennotovičevj na Aleksandrovi cesti, tatvino v kleti Banovinske hranilnice v Gosposki ulici in tatvino pri gostilničarju Batističu-Policija je danes dopoldne izročila tudi Florijana Vidoviča sodišču. Sirov obračun z nožem. V sredo zvečer sta se na njunem skupnem stanovanju v Jezdarski ulici 8, sprla 231etni breZ poselni rudar Ivan Leskovar in njegov tovariš, brezposelni delavec Peter Un-terlechner. Prepir je postal kmalu zelo oster, ker je bil zlasti Unterlechner močno vinjen. Nenadoma je Unterlechnef potegni! nož in zabodel z njim Leskovarja enkrat v pleča in štirikrat v glavo. Leskovarja, ki je nevarno poškodovan, so morali prepeljati v bolnišnico, Untorlechner po je romal v zapor. Nezgodna kronika. V sredo popoldne je med delom zašel, tukajšnji tovarnar Ivan Wuidler na Meljski cesti z desno roko v stiskalni stroj, ki mu je odtrgal mezinec. Mariborski reševalci so ga prepeljali k zdravniku. — Med delom je padel istega dne zvečer 33 letni občinski delavec Avgust Nipič s Pobrežja tako nesrečno, da si je poškodoval desno nogo v gležnju. Zdravi se doma, kamor so ga prepeljali na pomoč poklicani reševalci. — V bolnišnico so reševalci spravili 361etno zasebnico Marijo Krištofovo iz Jelačičeve ulice, ki si je pri padcu zlomila levo nogo pod kolenom. Sejem za živino. Na zadnji sejem so prignali 271 glav živine, in sicer 6 konjev, 7 bikov, 89 volov, 162 krav in 7 telet. Kupčija je bila srednja in je bilo prodanih 142 glav. Povprečne cene za dlogram žive teže so bile: debeli voh 3-—4, poldebeli 1.75—2.75, voli za rejo 1.25—1.50, klavne krave 1.50—3, krave za klobase 1—1.50, ,mlada( živina 3.50-' 4. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 8—10 Din, II. vrste 6—8 Din; meso bikov krav in telic 4—5 Din; teletina I. vrste 12—14 Din. II. vrste 8—10 Din; svinjina sveža 10—16 Din kilogram : Problemi našega prosvetnega dela NEKAJ O SOKOLSKIH Takoj po razidu Dramatskega društva in po ustanovitvi slovenskega gledališča so se pričeli v Mariboru snovati diletantski krožki. Sokolska društva, z izjemo Studenčanov, pa še do nedavna niso imela dramatskih odsekov. Pred tre-Wi leti je Studenčanom sledil Sokol I v kadetnici, kmalu nato je pričel prirejati gledališke predstave Sokol II na Pobrežju, na to še Sokol Tezno in Krčevina. V najnovejšem času pa si je tudi Sokol-fflatica ustanovil svojo diletantsko družino- Tako imajo sedaj vsa mariborska in okoliška sokolska društva svoje dramske odseke. Pečina društvenih uprav je pač uvi-dela, da so gledališke predstave dober vir dohodkov. Kaki drugi smotri pač niso in menda tudi še sedaj ne vodijo na-Žih društev. Najbolj jasno se to vidi iz repertoarja teh sokolskih odrov. Z malimi izjemami gredo preko naših desk veČinoma malovredna dela, ki »vlečejo« in polnijo društvene blagajne. Na umetniško vrednost se ne gleda, ne polaga se tudi nikake važnosti na kvaliteto predstav. Večina iger je navadno naštudiranih površno, skuša se delati brez izdatkov, z vedno istim smotrom: čim več Predstav in čim več čistega dohodka! V ilustracijo zgornjih stavkov, naj na-v.edem uprizoritve mariborskih in okoliških sokolskih odrov v tekoči sezoni: Sokol Studenci: Cankarjevi »Hlapci« in °Pereta »Potepuhi«; Sokol L kadetnica: drama »Vrtinec«, Cankarjevi »Hlapci«, simbolična igra »Prvi december« in Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«; Sokol II, Pobrežje: veseloigra "Knjižničar« in burka »Babilon«; Sokol Tezno: veseloigra »Matiček se ženi«^ in "Županova Micika«; Sokol III, Krčevina: drama »Užitkarji« in veseloigra »Vdova Rošlinka«; Sokol matica: burki »Gliha vkup štriha« in »Analfabet«. Ce vse te igre seštejemo, dobimo sliko: 8 veseloiger in 6 resnejših in res nekaj vrednih del. Število slednjih pa gre Večinoma v dobro Sokolu I (4). — Kolikor sem imel priliko videti te uprizoritve, moram reči, da so bile z izjemo Uekaterih vprizoritev Studenčanov in Sokola I, naštudirane precej šibko in res samo z najpotrebnejšimi izdatki. Eno pa je: namen sokolskih odrov naj bi ne bil samo polniti društvene blagajne! Kakov ima vsa vzgoja v telovadnici in vsa ostala sokolska prosveta svoje le-Pe smotre, bi jih naj imeli tudi sokolski odri. Ta smoter bi bil: ne z odra samo zabavati, temveč tudi z odra vzgajati, Siriti smisel za lepo in dobro- Z odra podajati ono, kar so ustvarili predvsem na, Jože Kostanjevec: Izza časa taborov 'Zgodovinska slika iz neosvobojene pokrajine.) Mirko Podlipnik je prestrašen odprl Oči in skočil s postelje. Pravkar se mu je sanjalo, da je na vojski. Od vsepovsod streli, iz daljave gram topov, z bližnjih gričev in zased prasketanje pušk. In vmes šumenje kakor bi^ se valila mogočna reka vseprek po deželi. Težak kamen le ležal na njegovih prsih, čelo se je polilo, strah mu je ležal v uidih. Tedaj pa So je popolnoma zdramil in hipoma mu ie odleglo. Spomnil se je, kaj se ima vrniti danes in čemu grmijo: veliki zakrivljeni možnarji z Grebena. Odmevalo je od visokih skal in se razlegalo tja daleč po dolini. Odgovarjalo i® od vseh strani, iz dolenje in gorenje doline, iz gorskih zakotij in zaselij, od Vsepovsod kjer so se križale ceste in se vile v dolino. Temno je še bilo. Niti vrhunci očaka Nanosa se niso 'še dodobra izsanjali, ko je že začelo slavnostno bobnenje. Netopirji so še prhutali po hladnem vzduhu čuki so se bili jedva zalezli v svoja skrivališča v podstrešju trške župne cerkve. Počasi pa se je dvignil zastor temnih Senc, više in više, škrlatasta jutranja zar-ia ie zažarela nad temnim Plazom in vstale so vasi s svojimi cerkvami iin zvo-niki, s svojimi belimi hišami, v jutranji r°si okopane in praznično preoblečene, ■ In od vse - ml zvonenje, od vsepo* Vs°d grmenje možnarjev. DILETANTSKIH ODRIH. ši ali sploh slovanski ljudje. Zato naj bi z naših sokolskih odrov izginili navadno malovredni »šlagerji« tujih ljudi. Z našega odra naj veje v naši besedi tudi sokolska, slovanska misel! Cujem pomisleke: za resnejša in naša dela nimamo publike. Res, ni je, ker smo si sami krivi. Tekom let smo si vzgojili publiko,, ki je dostopna samo za veseloigre in burke otipljive vsebine. Pa še ni prepozno! Še je čas, ljudi polagoma navesti tudi na resnejša dela in si jih polagoma osvojiti. Šele takrat bo sokolski oder dosegel svoj smoter. — Neso-kolski diletantski odri so nas v tem že prehiteli. Oni imajo repertoarje z umetniško vrednostjo in s svojo stalno publiko. Da jih dohitimo in prehitimo, bo potrebnega mnogo truda in dela. Poročila o sokolskih gledaliških prireditvah so navadno pisana po isti šabloni. Vse je odlično, prav dobro in dobro- Slabo malokdaj. Taka poročila niso tehtna in navadno več škodijo, kot koristijo. Našim odrom je potrebna kritika v pravem pomenu besede! Zato naj bi sokolstvu naklonjeno časopisje pošiljalo tudi k važnejšim sokolskim gledališkim predstavam svoje recenzente, ki bi igro ocenili po vseh pravilih dobre kritike, seveda tudi s stališča diletantizma. H koncu še predlog: Med diletanti okoliških društev je precej dobrih talentov. Kaj, ko bi se vsi ti združili in skupno, pod vodstvom dobrega (morda poklicnega) režiserja naštudirali kako dobro veseloigro, ali pa kako resnejše delo. Moralen, pa tudi finančni uspeh ne bi izostal. In to bi bilo edina prilika videti zmožnost in kvaliteto sokolskega odra in sokolskih diletantov! D. B. Mariborski narodnjaki na plani Apel podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda. Znano vam je, kolikega pomena je bila Družba sv. Cirila in JVletoda za obrambo naše narodne mladine v krajih, ki so bili ogroženi od tujerodnega elementa, v dobi do prevrata. Njenemu delovanju gre v veliki meri zasluga, da teče danes meja kraljevine Jugoslavije severno od Maribora. Drugih dejstev ne navajamo. Danes, ko smo v svobodni državi Jugoslaviji, pa je delovanje Družbe sv. Cirila in Metoda za okrepitev in obrambo zlasti naše severne meje oziroma obmejnega pasu prav tako, če ne še bolj potrebno. Iz dnevnega časopisja se da povzeti, da agresivni nemški društvi »Siid-mark« in »Schulverein« s pomnoženim številom članstva delujeta z vsemi sredstvi, da ne samo ohranita, marveč še pojačita prejšnjo, jugoslovanstvu sovražno mentaliteto v obmejnih krajih. Te nakane paralizuje Družba sv. Cirila in Metoda s tem, da kar v največjem obsegu podpira obmejne šole in kulturne inštitucije v prav širokem pasu ob naši severni meji; ona meri na vzgojo mladine v narodnem in državnem duhu in edinstvu. Za svoje uspešno delovanje pa potrebuje sredstev in moralično oporo v mnogoštevilnem članstvu. Na glavni skupščini C. M. družbe 13. sept. 1932 v Slovenski Bistrici so se de-legatje mariborskih podružnic malone sramovali, ko so slišali iz poročila ^druž-binega blagajnika, kako malo je žrtvoval naš snujoči se »Veliki Maribor« za Družbo sv. Cirila in Metoda. Celo Ptuj s približno 5000 prebivalci nas je pre- ko. Oprati moramo to našo sramoto! Odbor mariborske moške podružnice C. M. družbe vas vabi in prosi vse iskrene narodnjake mesta Maribora, da se vpišete kot člani v našo podružnico. Ker je članarina le 5—-12 Din (kakor kdo zmore), pričakuje odbor prav številen odziv. Nihče, kdor je zaveden narodnjak, ne sme oklevati, ko se bo zglasil pri njem naš inkasant z nabiralno polo in blagajniškim izkazom. Tekom leta bo obhodil ves Maribor, ki ga je odbor na svoji seji 15. dec. skladno z okraji razdelil na 5 rajonov. Cim bo naš inkasant opravil svoj posel v enem rajonu, bomo poročali javno o uspehu. Enakega modusa se bo poslužila mariborska ženska podružnica C.‘M. D. za pridobivanje članic. Začenja se tako doba mnogoobe-tajočega tekmovanja, pa brez zavisti ob boljšem uspehu na eni ali drugi strani. Da imata obe podružnici najboljši namen in resno voljo dvigniti svoje delovanje do častne višine, to dejansko dokumen-tujeta na skupnih odborovih sejah. Iskreno narodno občinstvo v Mariboru prosimo, maj blagovoli to dobro voljo s svoje strani upoštevati. Ako se to uresniči, bodo delegatje mogli ponosno in samozavestno stopiti pred prihodnjo veliko skupščino Ciril Metodove družbe. Radio v Bomemouthu. Angleško mesto Bornemouth prednjači na vsem svetu po številu oziroma razširjenosti radia med svojimi prebivalci, s pi.uuz.nu „u»u Od 22.459 družin, ki žive v mestu, jih kosil! V prihodnje ne sme več biti ta- ima radio v hiši 21.039, to je 93'n. Objava kmetijske družbe v Ljubljani Opozorilo načelstvom kmetijskih podružnic glede pobiranja naročnine ^ za »Kmetovalca« in članarine za Kmetijsko družbo. S preosnovo Kmetijske družbe v zadrugo so nastale nekatere nejasnosti pri pobiranju naročnine za »Kmetovalca« v znesku 25 Din in članarine ali zadružnega deleža v znesku 10 Din, katerega je plačati vsakemu pristopivše-rnu članu enkrat za vselej. Radi tega podajamo potrebna pojasnila. Predvsem je plačanje naročnine za »Kmetovalca« nujno, ker se vsake Številke lista tiska samo toliko, kolikor je bilo do časa izdaje naročnikov. Poznejši naročniki torej ne bodo mogli prejeti vseh številk. Na to opozarjmo osobito vsa načelstva in tajništva podružnic, sploh vse nabiralce naročnikov za »Km© tovalca«. V 1. številki »Kmetovalca« smo natančno pojasnili, kako se bo list urejeval in izdajal. Poleg strokovnega dela bo izhajal tudi »Vnovčevalec«, v katerem bodo pojasnjene vse zadeve glede posredovanja in nakupa pridelkov naših članov in naročnikov, član brez glasila »Kmetovalca« nikakor ne more biti poučen o vseh poslih, ki jih izvršuje Kmetijska družba za svoje člane. Zato poudarjamo, da je neobhodno potrebno vsem članom naročiti in čitati tudi »Kmetovalca«. Dejstvo je, da je naše gl a silo najcenejši list v državi in izven nje, ki ga izdaja kaka stanovska organizacija. Zavedamo se v polni meri denarnih težkoč na kmetih, ali kdor čita in se ravna po svojem stanovskem glasilu, ga zatnore samo en nauk ali pravočasno o-pozorilo čestokrat obvarovati velike izgube, nesreče pri živini, pridelkih itd. Uspeh, kako bo Kmetijska družba delovala za svoje člane in naročnike, gotovo ni odvisen samo od vodstva, temveč tudi od svojih delovnih podružnic in zavednih članov. Težki časi nas silijo, da se združujemo in organiziramo čim tesneje po stanovih. Zato smo prepričani, da število naročnikov na »Kmetovalca« in naših članov ne bo padlo, ampak se bo še povečalo. Da je Kmetijska družba krenila na pravo pot pomagati svojim članom in naročnikom, so dokaz mnogoštevilna zahvalna pisma in osebne zahvale že sedaj pri komaj započetem delu. Opozarjamo torej ponovno načelstva in ostale nabiralce, da se zavzamejo za dobro stvar in nam pridobe čim več naročnikov in članov. Cim več nas bo, tem močnejša bo Kmetijska družba in tem lažje bo zastopala kmetske koristi. Kmalu se je razlil najkrasnejši dan po lepi Vipavski dolini in daleč tja čez kršni Kras nad zeleno morje, daleč tja čez ne-piegledno Furlansko ravnino. Dan 14. avgusta 1870. leta... Mirko Podlipnik se je naglo oblekel. Snoči je bilo že pozno ko je legel v postelj. Priprave za današnji dan so trajale pozno v noč in potem se je še nekoliko posedelo pri božji kaplji, ki je bila še posebno tisto leto nadvse sladka. Zato mu je danes brnelo i>o glavi in roke so mu bile nekam čudno vroče, žile na njih zabrekle. Toda mladost je mladost. Mirko je izlil vrče vode po razgaljenem tilniku, podržal nekoliko hipov lakti do komolcev v vodi, drgnil se potem po prsih in se obrisal. V tistem hipu je bil popolnoma zdrav in čvrst. Po Vipavskem trgu je bilo že takoj zgodaj vse živo. Pred gradom so grofovi delavci dokončavali olepševanje grajske fasade in prostora pred njim. Na gorenjem koncu trga so vtikali zadnje smrečje v stebrovje velikanskega slavoloka in pribijali nanj desko z imenitnim napisom. Na dolenjem koncu, na velikem travniku med mestom čez Belo in pokopališčem so pritrjali ograjo k visokemu, z zelenjem in cvetjem ovenčanemu govorniškemu odru. V Čitalnici na Glavnem trgu se je zbiral mladi Vipavski Sokol, so se mešali pevci, se pričkali in razburjali voditelji in reditelji sporeda. Iz vsake hiše, iz oken in podstrešij so visele trobojnice, najdaljša med njimi iz trškega zvonika. Vse praznično, vse veselo. vse v radovednosti in pričakovanju. Mirko Podlipnik je krenil v Čitalnico. Bil je član pevskega zbora, izboren te- norist. Pomešal se je med pevce, kjer se je kmalu vnela, živahna zabava, ponaj-več ugibanje kako se izvrši ta imenitna prva vseslovanska prireditev, kako se konča ta izredni dan, dan — Vipavskega tabora. Obračali so se pogledi na nebo, motreči obzorje, da li se ne prikaže na njem sumljivo znamenje. Zakaj tabor se je imel vršiti že 29. junija, na dan sv. Petra in Pavla. A ta dva svetnika sta tisto leto morala kuhati jezo nad Vipavci in menda nad vsemi Slovenci, hotela sta ob isti priliki potopiti vso Vipavsko dolino. Tako je gromelo, bliskalo in treskalo kakor bi se podiral svet, tako je bilo, da ni bilo mogoče zborovati in se je morala na tisoče broječa množica razpršiti na vse vetrove. Ali danes je plulo soln-ce na čistem nebesnem svodu, nikjer najmanjšega oblačka, nebo jasno in globoko. »In vendar bo še danes dež,« se je oglasil nekdo v čitalnici. Vsi so se prestrašeno ozrli vanj. Kakor bi bila med njimi počila bomba. Nekdo je dvignil pest in s temnim obrazom zažugal tievšečnemu proroku. Toda oni ie nadaljeval popolnoma mimo: »Ne morem pomagati. Rad bi, da bi ne bilo tako. Toda tista meglica v Mač jem kotu, ki sem jo prej videl z mosta, mi je razodela, kar sem vam sedaj povedal. Gotovo znamenje. Vendar morda ne bo dosti.« Zadnje besede so nekoliko potolažile navzoče. In ko je solnce razlilo svoje suho zlato skozi okna na mize in stole, v poslednji kot sobane, je bilo zopet vse Židane volje, se je poživilo upanje, po- dvojilo hrepenenje. Zunaj so še vedno v čim krajših presledkih pokali možnarji, vmes so zvonili zvonovi, čim pestrejša in mnogobrojnej-ša množica se je gnetla po cesti in na-lahlco so se zibale z oken dolge in svetle zastave nad valujočimi glavami. Takrat so Razdrtci in Poditanosci pozdravljali prve goste, hiteče na tabor. Bili so to ljubljanski, planinski in jmstojnski Sokoli s svojimi zastavami, vozeči se na okrašenih lojternicah. Dospe viši v vas, so se ustavili in zajtrkovali. Stari Nanos se ni malo čudil, ko so doneli iz stotin grl navdušeni živio in nazdarklici ter se odbijali od njegovih belih sten. Klici, kolikor jih še rii slišal do tistega dne. Videl je že marsikateri trop hiteč in valeč se v dolino, čul pokanje francoskih pušk in še pred nedavnim časom ropotanje vojaških voz, peketanje konjskih kopit in sopihanje ter prepevanje skoro nepreglednih vrst vojaštva, korakajočega tja dol proti solnčni, a sovražni Benečiji in Lombardiji. Mnogo je videl in slišal, kaj takšnega pa šc ne. Kakor pesem je bilo vse, pesem vstajenja, pesem začenjajoče se svobode, pesem poguma in moči, pesem polna nade v boljšo bodočnost. Gologlav je zrl tja dol in bleščal je njegov častitljivi obraz v silni svetlobi, ,v; veliki zadovoljnosti. Vozovi so krenili na Rebrnice in veselo ropotali navzdol. Konji so prhali v lepi dan, kopita so kresala iskre, na Žin-garici so pokali možnarji. Od daleč je pozdravljala lepa dolina in vabila. Lepa dolina, pravljica iz iutrovih dežel. (Se bo nadaljevalo,) Mecbaafocfate skakalne tekme v Mariboru OBISK GOSPODA BANA. NAD 1000 GLEDALCEV. ŠTIRINAJST TEKMOVALCEV. ZMAGOVALEC ALBIN JAKOPIČ. Mariborčani pač nimamo sreče s skakalnimi tekmami. Mednarodna skakalna konkurenca, ki se je .včeraj popoldne vršila na skakalnici pri Betoavi, ni tako izpadla kakor smo pričakovali. V prvi vrsti so skrajno slabe vremenske prilike preprečile, da bi tekmovalci pokazali svoje znanje; v drugi vrsti so nas pustili na cedilu tujci, ki bi morali nastopiti pri tem tekmovanju. Kakor smo imeli priliko se razgovarjati z odličnim trenerjem Jugoslovanske zimske športne zveze Norvežanom Guttormsenom, skakalnica ni bila pripravljena za skoke, ker so bile snežne razmere izpod vsake kritike. Tudi vrhovni sodnik včerajšnjega tekmovanja g. Pelan iz Ljubljane je izjavil, da se po pravilih JZSS tekmovanje sploh ne bi sanelo vršiti, ker radi mehkega snega tekmovalci ne morejo pokazati svojega znanja in so tudi skoki sami za skakalce zelo nevarni. Da so se pa tekme vkljub temu vršile, je pač zasluga naših zimskošportnih propagator-jev, ki so hoteli skakalno tekmo za vsako ceno spraviti pod streho. Kot sodnika sta fungirala gg. Pela-n in Predanič iz Ljubljane. Pred oficielniin pričetkom je Norvežan Guttormsen izvedel krasen poskusni skok in dosegel 32 metrov, nato so sledili v naglem vrstnem redu konkurenčni skoki. Na startu se je javilo vsega 14 tekmovalcev, od katerih pa je sodniški zbor med skoki izključil še enega, ker je imel pri prvem skoku prenevaren padec. Kakor že rečeno, so bile vremenske razmere precej neugodne, kar je tudi vplivalo na obisk. Ta je namreč zaostal napram lanskemu skoraj za 50°/». Okoli skakalnice je bilo do 1.000 gledalcev, prav toliko jih je pa menda bilo za demarkacijsko črto. Na častni tribuni so prisostvovali tekmam tudi pokrovitelji skakalne konkurence g. ban dr. Marušič, nadalje oba okrajna glavarja gg. Ipavic in Makar, mestni župan g. dr. L i p o 1 d, senator g. dr. Pio j, šef obmejne policije g. K rajno vi č ter zastopnik raznih kulturnih društev. V tekmovanju za mednarodno konkurenco so bili doseženi naslednji rezultati: I. Albin Jakopič (Smučarski klub Dovje-Mojstrana), dosegel je 140.30 točk (24.5 in 29.5 m); 2. Franjo Priboršek (Ilirija, Ljubljana) 138.30 (22 in 30.5 m); 3. Franc Palme (Smučarski klub Ljubljana) 137.80 (22.5 in 27.5 m); 4. Franci Čop (Ilirija, Ljubljana) 117 točk (18 in 25 m); 5. Vlado Bručan (Ilirija, Ljubljana) 98 točk (21.5) s padcem in (23.5 m). V tekmovanju za prvenstvo Mariborske zimskošportne podzveze so bili rezultati naslednji: 1. Ivan Heler (SK Ra-pid Maribor) s 96.40 točkami (15 in 21.5 m); 2. Rudi Stopar (SPD Maribor) 82 točk (19 m s padcem in 24 m); 3. Tonček Privenšek (SPD Maribor) 63.30 (19 in 25 s padcem); 4. Boris Škapin, (Sokol Matica, Maribor) 63.30 (19 m s padcem in 24 m); 5. Ljuban Mušič (SPD Maribor) 16 in 23 m s padcem; 6. Franjo Ivič (Mariborski smučarski klub) 54 točk (16 in 23.5 m s padcem). Vsak tekmovalec je imel v konkurenci dva skoka, in sicer; prvega s skrajšanim zaletom, drugega pa s polnim zaletom. Tretji skok, kakor je to običajno pri prvenstvenih tekmah, je izostal zaradi slabih snežnih razmer. Ker je bil oficielni program vi eni uri absolviran, so nato najboljši skakalci izvedli vsak po en propagandni skok, pri katerih je dosegel Guttormsen 35 m, Jakopič 31 m, Priboršek 29 m itd. Po izjavah g. Guttonmsena bi se lahko na naši skakalnici dosegli skoki do 42 m. Zvečer je bilo tekmovanje zaključeno z oficielnim razglasom rezultatov in razdelitvijo nagrad. V veliki dvorani hotela »Orel« so se zbrali smučarji in ostalo občinstvo. Navzoči so bili tudi zastopniki oblastev in sicer: gg. ban dr. Marušič, okrajna glavarja gg. dr. Ipavic in Makar ter mestni župan g. dr. Lipold. Mednarodna skakalna konkurenca je torej končana. Potekla je z manjšim sijajem kakor lani, toda z večjim uspehom. Kdor je gledal skakače, je mogel videti velik napredek, in to kljub temu, da nam zima ni posebno naklonjena. Klub kolesarjev in motociklistov .»Pe-run« v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor 5. februarja J933 ob 9. uri dopoldne v restavraciji Narodnega doma. K obilni udeležbi vabi odbor! Rokoborci, državni prvaki, nastopijo. Zanimiva težkoatletska prireditev bo jutri v soboto v dvorani Zadružne gospodarske banke. Težkoatletska sekcija tukajšnjega SSK Maratona je povabila v goste rokoborce znanega kluba »Špar-ta« iz Zagreba. Klub »Šparta« je združil v svojih vrstah trenutno najboljše rokoborce ter si je pri zadnjih tekmah za državno prvenstvo priboril prvo mesto. V Maribor pošlje »Šparta« svojo najboljšo ekipo, ki jo sestavljajo Brajo, Prpič, Ja-neš, Toth in Halužan. Vsi so državni prvaki. Brajo, Janeš in Toth so si že več let zaporedoma osvojili državno prvenstvo v svojih kategorijah, letos se jim je pa pridružil še Prpič. Vsi so sodelovali pri balkanskih tekmah v rokoborbi; Ja-neša pa pozna mariborsko občinstvo od njegovih svoječasnih nastopov v unionski verandi kot simpatičnega in izurjenega rokoborca. Ker bo tudi Maraton postavil svoje najboljše rokoborce, ki so si osvojili lani prvenstvo Slovenije, je pričakovati lepih in ogorčenih borb. Sokolstvo Občni zbor Sokola pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Zadnjo ‘'nedeljo 29. januarja je imela trojiška četa svoj občni zbor, ki se ga je udeležilo okoli 70 članov, članic in naraščaja. Uvodoma je ime! br. starosta dr. Weixl pomembno predavanje o zgodovinskem poslanstvu Sokolstva med Slovani. Po njegovem predavanju se je izvršila zaobljuba na novo sprejetega članstva. Po zaobljubi je br. starosta otvoril občni zbor. V svojem izčrpnem poročilu je podal pregled o delu in o uspehih, ki jih je dosegla četa v minulem letu. Razdelil je več diplom, ki so si jih priborili četniki na lanskih župnih in okrožnih tekmah. Uspehi tekmovalcev so bili prav častni. Za br. starosto so poročali po vrsti drugi, četni funkcionarji. Iz, njihovih poročil je bilo posneti, da je bila četa vse leto prav agilna. Brat načelnik je omenil v svojem poročilu, da pomanjkanje prave telovadnice znatno ovira uspešno telovadno delo, vendar pa izraža svojo zadovoljnost s tem, kar se je v telovadbi doseglo. Omenja telovadno akademijo dne 18. dec. preteklega leta, ki je prav lepo uspela in dosegla zlasti lep moralen uspeh. Prosvetno delo v četi ni prav nič zaostajalo za telovadnim. Prosve-tar posveča duhovni izobrazbi članstva, naraščaja in dece vso pozornost. Četa je piejela za svoje uspešno prosvetno delo od SPO prekrasen knjižni dar in posebno priznanje. Pri volitvah je bilo sklenjeno, da se predloži župni upravi v potrditev stari upravni odbor z malimi spremembami. Občnega zbora sta se udeležila imenom matičnega društva Sv. Lenart v Slov. gor. brat okrožni načelnik in br. okr. prosvetar. Prvi je najprej pozdravil občni zbor, nato je pa govoril o domovinski ljubezni, ki jo moramo Sokoli z vso vnemo gojiti. Dotaknil se je tudi najnovejših napadov na Sokolstvo. Njegova izvajanja so bila z velikim odobravanjem sprejeta. Ves občni zbor je pokazal, da vlada v trojiški sok. četi pravi sokolski duh in velika volja za delo in napredek. — Zdravo! Sokolsko društvo Studenci pri Mariboru — dramski odsek, javlja, da je igra »Dve nevesti«, ki je bila najavljena za soboto 4. tm. radi tehničnih zaprek preložena na poznejši termin. Sokolsko društvo Studenci se najtopleje zahvaljuje krajevni organizacij! Narodne obrane v Studencih, ki je darovala sokolski knjižnici znesek 500 Din. Zdravo! Sokolsko društvo Maribor III vabi vse članstvo, naraščaj in prijatelje Sokolstva k ponovni predstavi igre »Veriga« v nedeljo 5/t. m. ob 15. uri v krčevinski šoli. Vstopnina običajna. Upravni odbor želi zlasti in pričakuje, da bi se domačini iz Košakov predstave v kar največjem številu udeležili. Zdravo! Iz Sokolskega društva Maribor matica. Redni občni zbor društva bo v nedeljo 5. t. m. ob pol 9. uri v zgornji mali dvorani Narodnega doma. Občni zbor sklepčen pri udeležbi tretjine celokupnega članstva. V primeru nesklepčnosti bo ob 9. uri drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu članstva. Udeležba je za članstvo obvezna. Zdravo! —» Očetovske sladkosti. Moric Silberstein si je zaželel čistega in svežega znaka. Zato je odšel popoldne s svojim šestletnim sinčkom Izakom na sprehod v park izven mesta. Oče sede na klop, razgrne časnik in se poglobi v čitanje; najprej oglase in male oglase v nibriki »Na prodaj« in »Kupi se«, nato poročila domačih in tujih borz. Da bi ga sinček Izak ne oviral med čitanjem, mu z očetovsko ljubeznijo svetuje, naj se igra po parku, lovi metulje in trga rožice, le predaleč naj ne hodi, da se mu ne izgubi. Stari Moric se poglobi v čitanje in kmalu popolnoma pozabi na malega Izaka, ki skače po parku, preganja metulje, trga čvetje in travo in se izgubi očetu izpred oči. Ne mine pa predolgo, ko se že vrne k očetu in mu pomoli češnjevo pečko z besedami: »Na, papa! Zdrobi mi tole pečko!« Oče vzame pečko v usta, jo spretno zdrobi s kočniki in izluščeno jederce vrne sinčku, ki ga takoj z velikim užitkom pozoblje. Sinček zopet odhiti in se čez minuto vrne k očetu z novo pečko, ki jo oče zopet zdrobi, izpljune luščino, jederce pa pozoblje sinko. Zadeva se vsako minuto ponavlja, tako da prično starega Morica že pošteno boleti čeljusti yi zobje, postane pa tudi zaradi neprestanega motenja pri čitanju močno nervozen. »Zdaj je pa že dovolj!« pravi malemu Izaku, ko mu prinese že petintrideseto pečko. »Kje pa vendar dobivaš toliko češnjevih pečka?« »Tamle zadaj za živo mejo jih je Še cel kup!« se nedolžno odreže nadebudni sinko. Koliko je vredna človeška kri? Ravnatelji pariških bolnišnic so sedaj izdelali specialno tarifo za človeško kri, ki se uporablja in prodaja o prilikah transfuzije. Za kilogram človeške krvi bodo pariške bolnišnice odslej plačevale 500 frankov, seveda bo pa zvišanje ali znižanje te cene odvisno od kvalitete krvi. Najboljše se je plačevala kri onih oseb, ki so že imune proti raznim nalezljivim boleznim. Filantrop. Na stojišču avtoizvoščkov se obrne mimoidoči, precej nadelani gospod k nekemu šoferju z vprašanjem: »Ste prosti?« »Da, gospod!« mu uslužno odgovori šofer in že odpira vratca avtomobila. »Zahvalite Boga in se nikar ne ženi-# te!« je bil momljajoči odgovor odhajajočega zakonca. Mali o Razno VLJUDNO NAZNANJAM ljubiteljem priznano dobrih klobas, da bo v soboto in nedeljo pojedina v gostilni Marija Drčar, Kacijancrjeva ul. 15. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka. 391 KOLESA. GRAMOFONE. šivalne stroje, otroške vozičke, popravila dobro In po nizki ceni znana meh. delavnica J. Gustinčič. Lasten zavod za emajliranje in ponik-lanje. NAGELJCKE. šopke, vence. Kličite telefon 27-66 Jemec, vrtnarstvo. 179 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetriniska ul. 22, nasproti tvrdke V. Wcixl. JABOLKA za kuhanje, 1 kg 50 para. Eksport, Meljska cesta 1. 356 ZALOGA AFRIKA na veliko in malo. Novak, Koroška cesta 8, Vetrinjska ul. št. 7. 369 Sfanovanie iščeM stanovanje, sobo in kuhinjo v bližini Stritarjeve ulice. Lah, Stritarjeva ulica 18. 396 Prodam SKORAJ NOVO POHIŠTVO iz trdega lesa takoj poceni prodam. Naslov v upravi »Ve-černika«. 390 HRANILNO KNJIŽICO Posojilnice v Mariboru z Din 46.457.50 prodani. Naslov v upravi lista. 370 PRODAM dobro ohrani, motorno kolo 350 ceni, za polovično cenilno vrednost. Ponudbe na upravo Usta pod »2000 Din«. 371 Dve veliki Lutzovi peči uporabni za pisarne, dvorane ali bančne piostore ceneno na prodal Interesenti naj se zglasijo v upravi .Večemika* dnevno med 9. in 10. uro. Pouk POMAGAJTE BREZPOSELNIM! Uspešne instrukcije daje siromašen brezposeln učitelj. Cenjene ponudbe na upravo pod »Din 8.—«. 190 Pisalni stroi v dobrem stanju klipim takof. Naslov pove uprava „Večemika‘'. Najlepše razglednice I mariborske, umetne, Salon de Pariš i. t. d. kupujte v papirnici knjigarne Tiskovne zadruge Maribor, Aleksandrova 13 Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik; RADI VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.d„ predstavnik STANKO DETELA v Mariboru