211. številka.
Ljubljana, v soboto 14. septembra 1901.
leto.
Izhaja vsak dan zvečer, iaimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejemaš za avetro-ogrska dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezna številka po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vre te po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Bs se dvakrat, In po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednlitvo in upravniitvo je na Kongresnem trga fit. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice 81. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 5t. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št 85.
Naprednim volilcem v mestih in trgih!
Na podlagi soglasnega nasveta in sklepa Vaših zaupnih mož priporočamo Vam, da pri deželnozborski volit vi, določeni na 18. oddaste svoje glasove složni in jedini sledečim kandidatom narodno-napredne stranke. Ti so:
septembra 1.1.
1. Za deželno stolno mesto Izjubljana s
Peter Grasselli
ravnatelj užit. urada in hišni posestnik.
Ivan Hribar
mestni župan in ravnatelj „Banke Slavijo".
2. Za Idrijo i
dr. Danilo Majaron
odvetnik in predsednik odvet. zbornice v Ljubljani. S. Za Kranj in Škofjo-Loko:
Ciril Pire
trgovec in posestnik v Kranju.
4. Za Tr±i6, Radovljico in Kamnik a
dr. Andrej Ferjančič
državni poslanec in deželnosodni svetnik v Ljubljani.
5. Za Postojno, Vrhniko in Lož:
Fran Arko
posestnik v Postojni.
6. Za Novo mesto, Višnjo Goro, Črnomelj, Metliko, Kostanjevico in Krško a
dr. Ivan Tavčar
državni poslanec in odvetnik v Ljubljani.
Možje volilci! Ako pomagate do izvolitve in zmage tem somišljenikom, potem bodo opravičene želje in težave meščanskega stanu v deželnem zboru dostojno in zanesljivo zastopane; zakaj vsi ti možje so slovesno obljubili, da bodo z gorečnostjo delovali za boljšo bodočnost naših mest v smislu programa narodno napredne stranke, soglasno sprejetega na shodu zaupnih mož dne 18. julija t L Ta program pa Vam je znan. Pošten je, kakor je poštena naša stranka.
Zategadelj se ne strašite laži in obrekovanj, s katerimi nas sleherni dan obsiplje gospodstva željna klerikalna svojat. Preganjana je bila na svetu še vsaka poštena stvar. Pogumno torej v boj, slovenski možje, za svobodo in vsestranski napredek naroda. Vsak glas, oddan za naše kandidate, bo pomenil korak naprej na poti poštene zmage, poštene stvari
V Ljubljani, dne 14. septembra 1901.
Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke.
LISTEK.
Sad greha.
Drama v štirih dejanjih. Spisal Engelbert Gangl. — Slovanska knjižnica snopič 102—103—104. Tiskala in založila „Gori6ka tiskarna" A. Gabršcek. (Dalje.)
Pavlina in njena mati Taševka sta se baš zopet enkrat sprli do grda ter si očitali največje hudobije. Razburjena Pavlina, duševno in srčno docela pokvarjeno dekle, je sklenila, da gre v svet, »kjer se bo prodajala« kot se je mati. Ta svoj sklep, postati prostitutka, je povedala Pavlina materi in bratu, namišljenemu bratrancu, naravnost, brez fraz.
Razmerje med sestro in bratom pa že ob začetku drame ni več bratovsko in njuni poljubi so polni poltne strasti.
Tako je situvacija v prvih prizorih.
Tedaj pa prideta na pozorišče dunajska profesorja Slovenca: Pavel K1 e-menčič, 38 let star, plah, nelep in že plešast gospod, ter Jožef Celina, ki šteje 40 let, dober, energičen mož. Prišla sta na počitnice in iščeta stanovanja. Klemenčičeva mati, kmetica, leži bolna pri svojem zetu, kjer Klemenčič ne najde zase prostora. Stanovanje dobita v vili TašekvinL
Pavlina razloži takoj, komaj da se drug drugemu predstavita, Klemenčiču ves položaj v hiši ter mu opiše stanje
svoje duše. »Sposobna sem za vse«, mu pravi. »In človek, ki je sposoben za vse, lahko živi. Kdo vpraša, če tudi pošteno? Poštenost je neumnost, krepost je za zvestega psa ... Zatreti v sebi vse, kar je človeškega, vdati se željam telesa in krvi, iztrgati iz sebe zadnjo koreninico sramu in zmernosti — to sem se naučila od matere! In jaz jo črtim! ... O, moj Bog, kako sovražim to žensko ! In za vse, kar imam od nje, se bom maščevala, maščevala! Enako z enakim! Sramota s sramoto! Greh z grehom! O, naj jo pogubim, kakor je ona mene. Jaz nimam več moči! .. . Izgubljena sem, izgubljena! Veliko življenje me bo pogoltnilo, kot noč dan me bo odelo s temo in obupom!« — In — čudovito!!! — Klemenčič pravi na te jasne, docela nedvomljive besede takoj, brez premisleka — v prvi poluri svojega znanja s Pavlino —: »Vas moramo rešiti!
— Ali hočete iti z menoj? — Z menoj na Dunaj ... Vzamem Vas za ženo!« Pavlina se mu vrže nemudoma okoli vrata, Taševka pa pravi: »Hm! — tako — tako! — Pavlina! — To je — je — stra
— strašno,« potegne brata župnika za seboj in odide omahovaje.
Ali Franc vpraša prestrašen, ljubosumen in užaljen: »Kaj si storila, Pavlina ?« »Prodala sem se...« mu je odgovor ljubice. In Franc zajavka: »In zdaj bom čisto sam! Brez očeta in matere
— brez tebe! — To je kazen, ker sem nezakonski sini Šel bi k materi na grob in bi ji tožil svojo osamelost. A ta grob je tako daleč! — A jutri se odpeljem tja!« — Na te sentimentalne tožbe vse prej kot platonsko zaljubljenega Franca pa odgovarja Pavlina: »Nikar ne hodi, Franc! (Pograbi pest peska in ga vrže v veje jablane. Ptički z glasnim kri-čem izlete.) Glej, tako so me spodili, in jaz sem zletela v svobodno življenje! (Prime Franca za roko.) O, Franc, ljubila te bom z vso svobodo svoje duše!
Franc
(se ji iztrga.) Jaz grem na pošto. (Odide na levo.)
Pavlina.
A jaz grem pit kavo. (Odide v lopo.)
Evo: Konec prvega dejanja! —
Pavlina in Klemenčič se poročita, a ona soproga ne mara, peha ga s studom od sebe, kričeča nanj: »Pusti me v miru, nadležni starec!« Klemenčič tega dolgo ne more razumeti; končno pa se mu »za-bliska v glavi«: »Ne mara me! Franca ima rada, tistega Franca, ki hodi vedno za njo!« In profesor začne pijančevati, počasno delujoči možgani se mu začno kuhati, — da blazni v ljubosumnosti, — Pavlina pa ljubi Franca po svojem načelu: »Sramota s sramoto! Greh z grehom!«
Župnik Bregar, sleparski ponarejevalec krstnih listov, kije nosil seboj greh
celih 20 let, pa začne nakrat dobivati težko vest, katero si lajša s tem, da pri-diguje, sili Taševko k izpovedi ter dekla-muje svetopisemske citate. Zazdi se mu tudi, da razmerje med Pavlino in Francem ni več — pravilno, dA, zazdi se mu celo, da blazno razburjeni in popivajoči profesor Klemenčič ni srečen, zato začne sestri Taševki prigovarjati, naj se spo-kori, in naj pojasni sinu in hčeri resnico. Ali Taševka ga proprosi, da se resnica odloži samo še do večera . ..
Dotlej pa se izvrši vsa tragedija . .
Pavlina, ki ni bila še nikdar na rojstnem domu soprogovem, dasi jo je Klemenčič vabil večkrat k svoji materi, po-seti nakrat na smrtni postelji ležečo starko, ki si domišlja, da bi še ozdravela, ako bi jo bil sin Pavel nekdaj ubogal in postal duhovnik. Daroval bi zanjo maše, in gotovo bi zopet okrevala. Pred svojim koncem pa pošlje starka vendarle še svojo vnukinjo po sina. Med tem je došla Pavlina ter se starki nalagala — zakaj? — čemu? — da jo mož pretepa, da je ne pusti k bolni tašči, da, celo smrti materine si želi. Sestra in zet se zgrozita nad Klemenčičem, starka, okoli katere molijo in klepetajo stare ženice, pa umre . . . Takrat šele pride nesrečni Klemenčič. Sestra in svak mu povesta, kar je Pavlina pravila materi ter ga obsodita, Klemenčič pa napiše dolgo pismo, vzame vrv in se — obesi pod streho ... (Konec prih.)
Volilno gibanje.
Volitve v mestih.
Klerikalci kar nore radosti, da se jim je z njihovimi sleparijami posrečilo, pridobiti mandat kočevsko -ribniško-veliko-laških občin. Ta uspeh jih je podžgal, da so se s podvojeno besnostjo vrgli na mesta in trge in sanja se jim, da pridobe v mestih in trgih vsaj toliko mandatov, da bodo imeli v deželnem zboru sami večino, in da bodo dobili v roke deželno blagajno.
S tisto strastjo, s tisto satansko hudobnostjo, ki označuje politikujočega popa, lotili so se žlindrovci agitacije v mestih. Začel se jo lov na volilce od hiše do hiše, z obrekovanji, z grožnjami, z denarjem, sploh z vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi se pritiska na volilce, da naj 19. t. m. glasujejo za klerikalne kandidate.
Boj v mestih bo ljut, kakor je bil v kmetskih občinah. Zato pa kličemo svojim somišljenikom: No držite križem rok, ampak delujmo z vsemi močmi, da zmagajo napredni kandidatje kar mogoče naj-sijajnejše.
Volilni shod v Ljubljani.
V ponedeljek, dne 16. septembra ob S. uri zvečer bo v »M e s t n e m domu« volilni shod, na katerem se predstavita volilcem narodno-napredna kandidata za mesto Ljubljano gospoda Peter Grasselli in Ivan Hribar.
* *
Kandidat za mestno skupino Kranj-Škofja Loka.
Iz Kranja, 12. sept.
Ko se jo razširila vest, da dosedanji poslanec gospod ravnatelj Šubic ne prevzame nič več kandidature deželnega poslanca, je volilce tega okraja ta vest navdala z nekako žalostjo, kajti ravno ta mandat je posebne važnosti, osobito pa v današnjih časih, ko ga je izkušala naša »katoliška« stranka na vse mogoče načine iztrgati iz rok narodno-napredne stranke in to vselej, kakor samo obsebi umevno — zaman. V obče veselje mislečih in za blagor ljudstva vnetih volilcev pa je meščanski volilni odbor sklenil naprositi gospoda Cirila Pirca, naj on kandidira v tej skupini.
Z nervozno nestrpnostjo smo čakali, se li bode gosp. Pire odločil za sprejem kandidature ali ne. Prepričani smo bili sicer, da se on ne bode bal kandidata nasprotne stranke in naj si ista pošlje kogarkoli v hoj proti njemu, a vedeli smo tudi, da on ne bode sprejel kandidature, ako bi bil le malo dvomil, da ne bi mogel, iz kateregakoli vzroka, prevzeti tako važnega mandata. Že edino to, da se je g. Pire odločil sprejeti kandidaturo, nam je porok, da si boljšega poslanca ta skupina niti misliti ne more.
Že to, in pa dejstvo, da se jo klerikalno časopisje z največjo silo zaletelo v našega kandidata, je zadostno jamstvo, da je to vzor-mož, kakršnih potrebujemo v času, ko klerikalna hidra vzdiga svoje tisočere ožlindrane glave, da bi požrla slovenski narod.
Dan za dnevom, leto za letom smo imeli priliko opazovati g. Pirca pri delu bodisi v narodnih društvih ali pri različnih korporacijah, kar mu ne prizadeva ravno malo dela in žrtev. In s kakim veseljem in vspehom izvršuje te svoje posle, s katerimi je tako preobložen!
Čuditi se moramo delavnosti našega kandidata ki s tako lahkoto in spretnostjo nosi tolika bremena. Da, le tako delaven mož, kakor je g. C. Pire more uspešno izvrševati mandat dež. poslanca skupine mest Kranja in Škofje Loke, teh najvažnejših krajev Gorenjske. Vsak zaveden Slovenec ve, da ravno za nas Slovence vlada glede pouka prav po mačehovsko skrbi, vsled česar nam preti pogin. In naš kandidat? Si li moremo misliti bolj vnetega prijatelja šolstva nego je on, ki je pre pričan, da bode le temeljita naobrazba rešila našega obrtnika pogina, ki mu preti v teh hudih časih ?
A poslanec mostne skupine Kranj Škofja Loka mora biti tudi vzor značaja, kakor je g. Pire. Mari naj volimo za svojega poslanca človeka, ki menja svojo barvo vsaki trenotek, ki brez premisleka preskoči v tabor, kjer mu pomole večji kosec kruha? Ne ! kruhoborcev kranjski in
škofjeloški meščani ne bodemo pošiljali v deželno zbornico, ker bi se takih ljudi morali sramovati pred celim svetom. In ravno značajnost in neustrašenost sta po mnenju obskurnih eksistenc največja greha našega kandidata, katerih mu ne morejo odpustiti. Da, da, to je napotilo našega dekana, da je »izgubil vse pomisleke in da z veseljem kandidira v tej skupini«. Nas volilce pa je to napotilo, da s podvojeno silo odbijemo ta sramotni napad.
Gospodu Pircu so ravno zaradi njegove delavnosti na vseh poljih znane razmere celega volilnega okraja in za marsikaj, kar so dosegli naši državni in deželni poslanci, se imamo le njemu zahvaliti, ker on ni zamudil niti najmanjše prilike koristiti ljudstvu z informacijo poslancev dasi tega ni obešal vedno na veliki zvon. Neradi se sicer pričkamo z nasprotnim kandidatom, a v nečem pa ga vendar moremo omeniti. Gospod Pire, — po trditvi nasprotnikov — ni dočakal juridičnih študij, torej — nikakor ni sposoben kandidat. Da bi bili vsaj dosledni! Ali je kranjski dekan dokončal juridične študije? Ali pa mari misli, da bode v deželnem zboru predaval o teologiji? Kako smešno, da ne rečemo neumno !
Navedli bi lahko šo mnogo vrlin svojega kandidata, ki ga vrlo dobro usposabljajo za deželnega poslanca »par exce-lence« a to bi se reklo nositi vodo v morje, kajti težko bi bilo najti tako uglednega premišljenega, delavnega in s tako zgovornostjo obdarjenega poslanca kot je on, kar priznavajo celo njegovi nasprotniki.
In ako bode Bog uslišal prošnje in molitve »za srečen izid volitev«, praznovali bodemo 19. t. m. enega izmed najlepših dni v našem poličnem življenju.
Pokažimo 19. t. m. da vemo sami ceniti prave može in volimo soglasno C. Pirca
deželnim poslancem Kranja in Škofje Loke. Kakor nezavisni meščani hočemo imeti tudi nezavisnega poslanca.
*
Iz ribniškega okraja, 13. sept.
Akoravno bi bili po raznih pojavih, obljubah in prorokovanjih smeli upati na zmago pri včerajšni volitvi, smo bili vendar popolnoma pripravljeni, da propademo, uvažujoč znana sredstva, katera vporablja že pri vsakih volitvah klerikalna stranka in posebno naša ljubezniva duhovščina. Pri naših parlamentih je običajno, da se osebo cesarjeve ne meša v debate, kdor to stori, ga takoj posvari predsednik; naši dušni pastirji pa že pri vsakih volitvah vlačijo samega Boga in sv. vero v umazano svoje agitacije, v blato, in pohvale svojega knezoškofa so si gotovi.
Gospod dr. Tavčar je v svojem znamenitem govoru v Kostanjevici poudarjal, da bi bilo vladi lahko doseči soglasno volitve s svojimi huzarji, topovi in repetir-kami, da je pa še hujšo moč dal Bog v roke naši, v političnih bojih brezvestni duhovščini. Ako se naš kmet prebudi in pri večkratnih volilnih bojih prepriča, da tudi to skrajno in nevarno sredstvo ne pomaga, mu ne bode li vera opešala? Bog je dal človeku prosto voljo, a duhovni mu ne pu3tć, da bi se po svoji volji ravnal, ako to stori, ima smrtni greh. Naše tajne volitve so gola ironija. Kmet mora prinesti glasovnico v župnišče, ako tega ne stori, je sumljiv kot »liberalec« in obišče ga kaplan ali župnik, v bolj dvomljivih slučajih pa prideta oba.
Poleg teh splošnih vzrokov, kateri se danes manj ali več nahajajo menda po celi deželi, so še drugi lokalni. V strogo klerikalnih občinah je sedaj največ volilcev doma in je bila udeležba razmerno mnogo močneja, kakor v naprednih občinah. Posebno v kočevskih občinah je že mnogo krošnjarjev odišlo od doma. Navzlic temu je dobil naš kandidat Viš-nikar častno manjšino 1189 glasov, ter mu manjka samo 134 glasov do večine. Mnogo občin ga je volilo ali soglasno ali z ogromno večino, tako posebno tudi Draga, Trava, Travnik, Banjaloka itd.
Klerikalni agitatorji so mu z vsemi mogočimi lažmi in obrekovanjem izpod-kopavali tla, zaradi sleparstva pri volitvah obsojeni Jaklič je nemškim in slovenskim volilcem razpošiljal pamflete, v katerih pravi, da je med njim in Višnikarjem glo-
bok propad, in v nebesa povzdiguje svoje nesebično (?) delovanje za kmeta. Zanj je strastno agitirala do malega vsa duhovščina, posebno vsi kaplani, na čelu jim šef generalnega štaba, ribniški Brešar, kateremu je knezoškof obljubil podeliti dobro faro, ako zmaga. Jaklič se je po-bahal, da postane deželni odbornik. Jasno je tedaj, da sta delala iz gole nesebičnosti in iz ljubezni do našega zatiranega kmeta!!!
Po mnogih občinah so klerikalni agitatorji ime našega kandidata črtali na glasovnicah. Kjer ni Šlo, so alarmirali fa-natizovano ženstvo. V Sodražici so žene, ki ne zaupajo možem, kar trumoma te »može« spremljale na — volišče. Dolenjski kaplan je to pot ravnal bolj previdno, pravijo, da je nejevoljen, ker mu knezoškof ni dal obljubljene fare, a pred volitvijo seje zopet spomnil svoje stanovske dolžnosti in zadnji dan delal prav uspešno. Še bolj živahen je bil letos njegov župnik g. Šalehan, mož bolj mirne narave. Ker ga je knezoškof letos že parkrat obiskal in mu izpovedal vse tercijalke, je moža tako omamil, da je baje svoje precej lepo premoženje testiral knezoškofu in mu tudi že izročil oporoko. Mi svojim agitatorjem ne moremo obljubovati lepih lar, saj jih bode še g. knezoškofu enkrat zmanjkalo, in ne moremo vganjati simonije, zato pa tudi nimamo na razpolago takih agitatorjev. Zanašati se moramo na zmernost in poštenost volilcev. Ako n. pr. cerkveni ključarji sebi prodajajo cerkvene hoje in sleparijo sv. Marijo ali sv. Ano, jim je vse odpuščeno, ako le klerikalno volijo. Največji strah ima danes naš kmet pred volitvami. Našega kandidata so tudi klerikalni volilci na vse načine hvalili in mu zatrjevali vse spoštovanje, a volili ga vendar niso, rekoč: »Mi vemo, da bi bil g. svetnik najboljši poslanec za nas, a naši gospodje ga ne puste voliti. Tu se gre za Boga in sv. vero!« Da se neveden kmet uda takemu orožju, je pač naravno. Vprašanje je le, kdaj se bode obrabilo !?
V IJuhljrtlll. 14. septembra. Državni zbor.
»Prager Abendblatt« poroča, da se bodo začele v kratkem redne seje ministrskega sveta. V teh sejah se bode obravnaval program državnega zbora, ki se snide koncem meseca oktobra. Državni proračun za 1. 1902 bo v kratkem izgo-tovljen ter se predloži hkratu s proračunom za tekoče leto že v jedni prvih sej državnega zbora. Proračun ni prekoračen, ker skrbi finančna uprava, da so izdatki in dohodki v ravnotežju. Tudi novi tiskovni zakon pride kmalu na vrsto. Ruski jezik v Nemčiji.
»Tiigl. Rundschau« javlja, da namerava nemška vlada ustanoviti v mejnih provincijah vshodne Prusije, tako v Brombergu in na Gdanskem, seminarje, kjer se bodo morali učiti zlasti železniški uradniki ruski jezik. Pouk se bo začel 15. oktobra t. 1. ter bo trajal do konca julija. Tudi v Berolinu na seminarju za orientalske jezike bode ustanovila vlada praktičen kurz ruskega jezika za železniške, administrativne, feh niške uradnike, za inženerje itd. Taki, ki imajo gimnazijske študije, bodo imeli prednost. Za sedaj število učencev v vsakem kurzu ne bo smelo prekoračiti 20, pozneje pa se ti kurzi pomnože. Vlada bo nemške uradnike naravnost komandirala k praktičnemu učenju ruskega jezika. — čudno, že v Nemčiji so uvideli ter začutili, da je dandanes treba znati ruski; tam vlada dela na to, da se razširi znanje ruskega jezika, v Avstriji, in še specialno na Kranjskem, pa se delajo težave ustanoviteljem ruskih kurzov ter je žo vsakdo sumen »panslavist«, kdor se le bavi z učenjem ruskega jezika. Nemara sede tudi v berolinskih vladnih krogih sami »panslavisti«, ka-li, ker naravnost zahtevajo od uradnikov, da so morajo učiti ruski. Ker pa v Avstriji v vsaki stvari capljamo za Prusijo, se izpremeni bržčas tudi v tem oziru pri nas kmalu na bolje! Čas bi že bil, ako nočejo vladni krogi, da se nam smeje ves kulturni svet. Vojna med Venezuelo in Kolumbijo
se je začela. Venezuelsko čete so udrle v Kolumbijo, kjer so se jim takoj pridružili ustaši.   Kolumbijska armada, ki šteje
6000 mož, je pripravljena in vršila se bo menda že te dni bitka. Parniki so izkrcali več čet obeh republik z nekaterimi topovi blizu Rio-Hacha. Tam bo menda odločilna bitka. Kolumbijska vlada je po zvala guvernerje posameznih državic Kolumbije, naj nabirajo vojakov ter naj kon-fiscirajo premoženje onih oseb, ki so vladi sovražni, t. j. konfiscira naj se imetek ustašev in opozicionalcev. A tudi drugi državljani morajo žrtvovati večje svote za vojne svrhe. Več premožnih Nemcev, zlasti Židov, je ob vse premoženje. Že danes je gotovo, da bode v tej vojni zmagala Kolumbija, ki je močnejša in boljše pripravljena za boj.
Vojna v Južni Afriki. »Times« in diugi angleški listi priporočajo vladi, naj rabi hujša sredstva proti Burom, sicer vojne še dolgo ne bo konec. Približuje se vreme, ko začenja na tratah rasti trava, kar jo Burom na korist. Zato naj se nemudoma napno vso sile, da se reši čast naroda, kajti vsa Anglija je složna v tem, da se začeta naloga mora izvršiti. Ti glasovi in ti predlogi o hujših sredstvih in vseh silah kažejo, da gre Angležem za nohte in da angleški listi uvi devajo, da Angliji zmaga vedno bolj uhaja iz rok ter da je sedaj skrajni čas, ako se hočo doseči končni uspeh. Sedaj ali nikoli! Toda, kaj naj Kitchener še stori novega, hujšega? Vse farme jo požgal, vse ženske, otroke in starce polovil in zaprl, zaplenil ogromno živine in streljiva. Postopa se z Buri barbarsko in divjaško. Celo Kafre je oborožil Kitchener proti Burom. Proglasilo seje, da sta burski republiki anektirani, da burske vlade in ustave ni več ter izdala proklamacija, s katero se grozi z večnim izgnanstvom onim, ki se do 15. t. m. no podado. Kaj naj torej Kitchener ukrene še hujšega in še gršega? Ali ne samo to: angleška armada je sedaj mnogo manjša in slabša kot je bila. Če doslej ni mogla doseči večjega uspeha, ga poslej pač tudi ne bo. Zategadelj pa je verjetno poročilo, ki se javlja iz Kolonije: Kruger je prepričan, da stoji stvar Angležev v Južni Afriki obupno. Buri posredovanja niti več ne žele, ker vedo, da bi bilo posredovanje le Angležem na korist. Zato pa je ne verjetna vest, da se je transvaalsko zastopstvo obrnilo v Haag do mednarodnega mirovnega razsodišča. Res pa je, da se je moral Krugerjev sin, C. Kruger, v družbi stotnika Feneire v sredo angleški premoči udati. General Methuen je imel 5. t. m. blizu Zeerusta z Delarevem resen boj. Po večurnem boju so se Buri umaknili; padlo je 20 Burov, med njimi baje general Lemmert in častnik Joubert. 17 Burov jo bilo ranjenih, 44 pa ujotih. Angleži so izgubili 15 mrtvih in 30 ranjenih. Blizu Laurenzo Marquesa so zaplenili Angleži Burom velike množine streljiva.
Dopisi.
Iz Rudnika pri Ljubljani, 12. septembra. Velecenjeni g. urednik ! Mislite si morebiti že, da me nič več ni med živimi, ker molčim in molčim, dasiravno si naš župnik prizadeva na vse mogočo in nemogočo načine, da bi me žo skoraj ugonobil z vedno pripravljenim — hudičevim rogom.
Hvala pa Bogu, do danes so mu to ni šo posrečilo, upam pa tudi trdno, da se mu nikdar ne bo !
Župnik Gregor Šlibar pa je res pravi
— ženij, vredno pa je tudi vedeti, da je
— ljubljenec — škofa Bonaventuro in da je pri njem zapisan med prve bojevnike za lepoto — svetovnoznane žlindre. Radi tega je pa naš Gregor tudi odlikovan z raznimi klerikalnimi častmi.
1. Gregor Šlibar je odbornik Vencaj-zove oštarije na Glincah.
2. Je odbornik Šušteršičove posojilnice, s katero je mnogim tukajšnjim kmetom zvezal roke in noge.
3. Je vnet agent škofove banke, kamor je že več duš srečno pripeljal in jih tako rešil večnega pogubljenja in peklenskega ognja.
4. Je za volitve agitator in diktator, da mu ga ni kmalu para.
5. Je župnik Šlibar znan, da v svoji duševni revščini ne zmore kaj posebnega,
UjST Dalje v prilogi. ~%£9
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 211. dne 14. septembra 1901.
zato se pa poslužuje raznih — živih svet nikov in pobožnih in čistih devic, da mu pripomorejo do nevenljivih — zaslug.
6. Stori Gregor Šlibar — z lažjo in obrekovanjem — mnogo »zaslužnega«, da bo prej ali slej duhovni svetovalec ali celo častni kanonik, če že ne ekonom škofovih zavodov ali pa ravnatelj nepotrebnih šol.
G. urednik ! Oglejva si najprej žup-nikovo — žlahto, to je njegove prijatelje in prijateljice, koji se k njemu shajajo po dnevi in po noči.
Agent škofove banke Janez Črnuč iz Udmata, to je namreč tisti »živi svetnik«, ki je svoj čas kuhal »živega mačka« in ki je »živemu petelinu« iztak nil oči, da ga je lažje učil plesati »kolo«, prav ta svetnik, ki je za časa državno-zborske volitve na župnikovo povelje napravil mnogo sovraštva v tukajšnji občini, ta »sveti agent« za sedanje deželnozbor-ske volitve ne bo brez — zasluženja, zlasti že radi tega ne, ker se je število
_ pobožnih devic — v rudniškem farovžu
v zadnjem času za nekoliko zmanjšalo. V nedeljo 1. sept. molil je v ta namen pred razpostavljenim sv. Reš. Telesom — rožni venec za srečni izid volitev — »naprej«, potem pa je lazil — svetnik Janez Crnič od hiše do hiše ter popisoval glasovnice. Strahopetneži dajali so mu jih brez obotavljanja, pametni možje pa so poznali tega svetnika kakor steklega p*a. To pa je našega Gregorja silno razjezilo, zato je nad te može prirogovilil, jih rotil na vse načine ter jim žugal, da ne bodo nikdar srečni, ako ne bodo volili istega moža, o katerem liberalci lažejo, da ima od žlinre umazane roke. Ubogi kmet — ti smeš komaj pametno misliti, storiti pa moraš, kar — gaspud — rečejo, če prav grdo lažejo ?
Kunstljeva Marička iz »ko-sarne«, tam za Johanisbirtovo hišo na Poljanski cesti, ta študentovska »muter«, ki prihaja k fajmoštru v Rudnik po večkrat v letu na — ukance, in h kateri rudniški župnik redno vsak teden zahaja na »pezuh«, ta pobožna devica, po nemškem pregovoru — Alte Liebe rostet nie — ta »dušica« pa nikdar ne zapusti župnika, zlasti pa sedaj ne, ko se ravno gre za srečni izid deželnozborskih volitev, kakor v jednomer prežvekuje naš Gregor, kojemu posvečam te vrstice.
Velika škoda je, da se je pred nekaj dnevi pogrešila župnikova dekla Mana, ki je bila, kakor je župnik povedal večkrat
— dobra mlekarica in zelo občutljiva. Ta dekla imela je neomejeno oblast nad župnikom, z jezikom pa je vladala celo faro.
Tista župnikova kuharica Jera — 34 let stara devica, ki se je lansko pomlad podala v — Rim s 15 letnim mežnarčkom
— ta ni bila, kar se tiče farovške komande, niti senca dekli Mani, toraj je res nepozabna škoda, da je ni več — farovške kraljice.
Vsaka reč le »en cajt« trpi, kajne Grega, če ne gre z lepa, gre pa z grda, da se le namen doseže po tisti znani pesmi — »cvek požegna mitelne !«
Oh volitve, volitve, te so zopet spravile našega Grogo v sveti ogenj, zato je neprenehoma živo obračal svoje male oči po volilcih, se večkrat pod nosom počah-ljal, malo zopet pohrkal, pa je zopet na »kanclu« ropotal o volitvah ter na čudne »viže« jecljal o krščansko-katoliških kandidatih, katere sam škof priporočajo.
Naš župnik ni imel kar nič mirne vesti, zato je povsod, kjer je le količkaj bila prilika, naj si bo na cesti ali v ošta-riji, ob nedeljah pa pred mašo pred farov-škim podom, večkrat pa v čistem farovžu zabičeval volilcem, seveda pod novim grehom — se volitve udeležiti, da bo bolj gotovo in kar najsijajnejše zmagala farovška jeza. Gospod urednik ! Vse to župnikovo počenjanje mene ne spravi iz moje mirne narave, a ker se je Gregor Šlibar nazadnje še tako daleč spozabil, da laže in obrekuje črez šolo, zato ga pa moram malo potipati.
Faranom in mojima prednikoma je dobro znano, da župnik Šlibar jako zanikamo poučuje mladino iz veronauka, da mu ga tudi tukaj zopet ni kmalu para. Ce župnik ure iz veronauka pogosto izpušča in jih skrajšuje na 10 ali 15 minut, potem se lahko ume samo ob sebi, da je mladina v resnicah sv. vere res malo po-
učena. A kdo je temu kriv? Kake — laži
— trosi župnik Šlibar?
Ja vidite — glejte, tako pričenja župnik svoj jecljavi govor, otroci v naši šoli se zaradi li li-be-ralstva-ralstva tako malo nauče, da jih ja-ja jast kar nič ne morem poučiti, če se še tako tru-dim dim, ja vidite — glejte, naša šola ne na-napreduje-duje. Oh Groga, verjamem, da ne napreduje! Gosp. urednik Brez lastne hvale povem Vam le-to: Delovanje moje znano je do pičice šolskim oblastvom, in nikdar v teku 11 let, kar sem učitelj, nisem bil nikdar grajan, pač sem pa prejel že razna priznanja.
To je tudi dobro znano našemu župniku, ki pa vendar hoče — z lažjo in obrekovanjem — pri merodajnih ljudeh vzeti učitelju isti ugled, katerega uživa vsak pošten učitelj.
Grega, ti »mitelni« niso žegnani in zato: župnik Gregor Šlibar laž« in obrekuje! Pri teh besedah ostanem tudi pred sodiščem, kjer hočem z žup-nikovim pismom, katero Vam, g. urednik, pošljem na ogled, dokazati, da župnik z denunciranjem sam sebe po čeljustih bije.
Župnikovo pismo, katero sem prejel že proti — koncu šolskega leta — se tako glasi: »Gospod učitelj! Naznanjam Vam, da bom prišel danes in potem vsako soboto ob 11. uri v šolo, kadar ne bom s kakim imenitnim opravkom zadržan, da poučim otroke za I. spoved
I. sv. obhajilo ter da nadomestim med letom zamujene ure. Spoštovanjem Greg. Šlibar.
Kajne, gospod urednik, midva že dolgo poznava župnika Gregorja Šlibarja in njegov hudičev rog! Gospod urednik! Zdaj se Vam pa obtožim, da nisem zopet nič agitiral in n sem niti ene glasovnice komu podpisal — na svojo glasovnico sem pa zapisal — Bog mi odpusti ta greh
— gg. Jelovšeka in Povšeta. Izid volitve v tukajšni občini, kjer je 95 volilcev je ta: Povše 63 glasov. Šusteršič 59 in Jelovšek 4 glase.
Gospod župnik, kje je tretjina ostala? Ali teh mož niste nikakor mogli ne z grehom in ne s peklom prisiliti k čedi — kimovcev? Prihodnjič kaj več, gospod urednik! Zdravi! — Vaš prijatelj Rudničan — Ivan Petnic.
Iz Krašnje v Črnem grabnu,
II. septembra. Dopisi iz našega kraja so tako redki v časopisih, kakor bele vrane. Pa saj gospodje naše  napredne stranke dobro vedo, da imamo kmetje za pisanje okorne roke in malokdaj čas.   Ker so pa sedaj volitve pred vratmi, se pa tudi pri nas, kakor po drugih krajih, pehajo klerikalni agitatorji za deželnozborske volitve. Lemenatarček Martin Drolec, iz Krašnje doma, je hodil dne 8. septembra popolu-dne s svinčnikom v roki od hiše do hiše po več vaseh naše občine in je podpisaval na volilne listke nekega Mejača. Vprašan, kdo ga je za to opravilo pooblastil, mi je odgovor dolžan ostal. Ta lemenatarček je zelo majhne postave. Jezik mu pa gre, čeravno je ljudem le otrobe vezal, kakor raglja.   Na misel mi je prišel tisti mali ptiček, kojega pri nas stržek imenujemo, in kateri navadno tri dni pred snegom okoli hiš frfeta.   In ta ptiček brez perja je tudi tri dni pred volitvijo kmete slepil, akoravno znamo sami imena pisati. Seveda, zavedni kmetje smo mu vrata pokazali.   Nam kmetom se pa posebno to čudno zdi, da naši prijatelji duhovniki, kakor se sami imenujejo, za dober izid volitev molijo, za lepo vreme pa ne. Na tisoče in tisoče vozov otave je pokošene, katera nam gnije, pa ti dobrotniki naši ne molijo za lepo vreme, ampak samo za klerikalne   kandidate.   Tudi   kmetje začenjamo spoznavati svoje prave prijatelje in ne bodemo se dalje pustili potuhnjen-cem za nos voditi. Kmet.
Polom v škofjeloški mlekarni.
Pred nekako dvema letoma se je utanovila v Škofji Loki mlekarna. Umeje se, da je bilo podjetje takoj s početka na strogo klerikalnem stališču, in da so ga koj pri rojstvu proglasili za važen steber klerikalne gospodarske organizacije, saj sta kumovala novemu podjetju znana in neizogibna Guste lj in F rance lj Sušnika. Oni del meščanstva, ki ima glede klerikalne gospodarske organizacije drugo
mnenje, nego ga prodajata in usiljujeta imenovana klerikalna agitatorja, je bil izključen od sodelovanja, a vendar so mnogi razumni meščani podpirali denarno in moralno novo društvo, ker se jim je šlo za stvar in so upali, da se bode končno mlekarna spravila v pravi tir in donaŠala občnih koristij. Kako so se britko motili! . . . Mlekarna je torej začela delovati. Oče Tinkovec je bil načelnik, glavna funkcijo narja poleg njega pa sta bila Gustelj in Frani elj Sušnika. Prvi, to je Gustelj Sušnik, je bil ob jednem nekak tajnik in blagajnik Začetek so osnovali v velikem slogu. Ku pili so  hišo,  in ker jim ni zadostovala, zidali so poleg nje novo mlekarno. Načrte je zverižil zopat Gustelj Sušnik. In potem so vozili meščani in okoličani mleko skupaj, da se je kar trlo voz pred hišo. Vse je bilo navdušeno, in ponosno so držali aranžerji glave pokoncu. Dobili so seveda podporo od deželnega odbora, podporo od ministrstva in pač tudi od gospodarske zveze.  Veselje pa ni trajalo dolgo. Imeli so kmalu sitnosti z mlekarji.   Prvega so odslovili prehitro.   Hudobni jeziki so govorili, da je moral mož zato iti, ker ni zahajal v gostilno k Franceljnu Sušniku. Potem je prišel drugi. S sirom ni šlo po sreči. Ležalo ga je cele kupe v napačno zgrajenih shrambah in kmalo so spoznali, da ni ravno idealne kvalitete. In nastopil je tretji, četrti mlekar itd. Kotel se je po kvaril, in blagajnik je bil tako prijazen da je šel sam in osebno  po  novega na Dunaj . . . Preteklo je prvo društveno leto, a občnega zbora  ni  bilo,  da  bi se mu predložil račun in letni sklep. Oddajalci mleka so jeli godrnjati, da se jim ne plačuje redno ob mesecu, in kmalu je bilo podjetje za dva ali tri mesece s plačilom na dolgu.  Klici po občnem zboru in po obračunu so se z elementarno silo množili.  Oče Tinkovec so pošiljali pošto za pošto  do Gusteljna, naj sestavi račune Tudi okrajno glavarstvo se je jelo vmešavati in pretilo z globo, če ne bode predložena bilanca. Vse zastonj! Gustelj se ni dal omehčati. Po mnogokratnih prošnjah, in ko so oče predsednik celo pismeno začeli klicati po računih ter grozili s tožbo, je meseca avgusta, torej osem mesecev do sklepa leta, blagajnik predložil občnemu zboru, ki je bil v ta namen — mimo bodi omenjeno,  da popolnoma nepostavno — sklican, nekak račun.  »Nekak« pravimo, ker bil je sestavljen samo na par listkih (zborovalci so jih takoj pravilno označili s »Kaszettelni«) in imel je samo glavne številke, a nikakega pravega pregleda, nikakih podrobnostij. Niti tega ni nihče znal, koliko mleka so porabili! Sploh je bilo knjigovodstvo, kakor se zatrjuje, izborno vrejeno.  Neki hlapec je knjižico, v kateri so mu potrjevali sprejem mleka, izgubil. Na to so rekli gospodarju, dane dobi nič plačila, kajti v mlekarni niso mleka zapisovali.   Jedini   zapiski so bili v hlapčevi ročni knjižici!! — V očigled tem razmeram se je predsednik odpovedal in blagajnik resigniral na svoje mesto. Ker niso zadostno upoštevali njegovega  »truda«, je  celo društvu hrbet obrnil in niti mleka mu ne daje več! Občni zbor je izvolil druzega načelnika. A mož, poštenjak skozi in skozi, ki je s početka mnogo žrtvoval za mlado podjetje, se po vsej pravici brani sprejeti načelništvo in vleči voz iz blata, ne glede na to, da je bil občni zbor nepostaven, in da so torej po zakonu še stari odborniki odgovorni za delovanje društva. No, in kako stoji društvo materialno ? Natančnosti  nihče  ne ve, niti stari odbor, a v glavnih  potezah  je  bilanca znana celo vrabcem v Škofji Loki in okolici. Inta-buliranega dolga je 2 6.000 kron, načelnik Tinkovec je požrtvovalno založil 3 400 kron, da so  poplačali nekatere kričače, ki so tako sitni, da hočejo denar za mleko; potem pride ostali dolg za mleko. Koliko znaša ta, nihče ne ve. Ljudstvo ga sodi na kacih 5000 kron. Končno še tu in tam kaka kljuka in kavka, recimo samo 600 kron, tako da znašajo pasiva najmanj 35.000 kron, reci petintrideset tisoč kron! Temu dolgu stoje nasproti aktiva, to je vrednost nove in stare hiše.  Da bi danes za obe dal kdo 20.000 K, moral bi biti jako dobre volje in pasti prej pošteno »na glavo«. Pa recimo, da ste hiši vredni 20.000 K, potem ostane še ogromni deficit  15.000 K. Kaj pravi zadružni zakon v tem slučaju?
Že je okrajno glavarstvo društvu naložilo denarno kazen, ker ne predloži letne bilance, društvo pa odlaša in odlaša s kon-kurzom, ki je po zgorej navedenih podatkih neizogiben . . .
Splošna ogorčenost vlada v škofji Loki nad tem gospodarstvom in odpirajo se tudi ljudem, ki so prej čez drn in strn sledili klerikalnim gospodarskim in političnim agitatorjem, zaslepljene oči. Mi tu nikakor ne trdimo, da se je namenoma slabo gospodarilo, in da so se godile kake kažnjive nepravilnosti; zato se tudi ne soglašamo s splošnim klicem po kazenski preiskavi, ki odmeva v zadnjem času po prijazni Škofji Loki. Mi stojimo le na stališču, da je klerikalna gospodarska organizacija zopet jedenkrat na sijajen način izpričala svojo nesposobnost in dokazala, da gorje ljudstvu, ki ji slepo zaupa. Škofjeloške mlekarno gospodarstvo bode v tem oziru blagodejno upli-valo v škofji Loki in v okolici — narod bode končno vendarle spoznal, koga naj se varuje!
Iz mlekarne vozijo kmetje dan na dan usmradeni sir na svoje njive in zatrjujejo, da je sicer dober gnoj, da se pa voza ta hudičevi smrad cel teden drži... Pačkrasna slika klerikalne gospodarske organizacije!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14. septembra.
— Osebne vesti. Evidenčni geo-meter II. razreda v Litiji gospod Adolf Binder je pomaknjen v I. razred. — Vladni stavbni adjunkt g. Karol Vavra se je službi odpovedal.
— Klerikalna kandidata za Ljubljano sta tovarnar Karol Pollak in — pasar Kregar!!
— Čujte! Čujte! Iz  Kr a n j a se nam piše: Predrznost kranjskega popstva presega   že vse meje ! Ker so Koblarjevi kaplani   pretečeni   teden  brez vsakega uspeha agitirali  po mestu, nataknil je t« teden   Koblai-   sam  cilinder ter rokavice in berači za se glasov od hiše do hiše! Ne  zavidamo  za čudni okus kandidata, ki se peha  od volilca do volilca, lovi in moledva glasove, tudi braniti mu ne moremo kaj tacega, pač pa imamo pravico   zahtevati,  da  se  pri teh obiskih obnaša   kandidat vsaj dostojno. Kdor prosi naj bo lepo ponižen ! Koblar   ne   da miru niti takim volilcem, o katerih dobro ve, da ga ne bodo volili.   Tako je prišel k nekemu našemu z vprašanjem : »K a j n e ,  saj   me  b o-d e t e volili?« Ko mu je volilec zanikal in povedal, da je že pred tedni obljubil voliti   Pirca,   reče  poštena krščanska duša Koblar: »Saj je vse eno, pa recite, da takrat še niste vedeli, dabom jazkandidiral! »Volilec mu je povedal,   da   naj  se nikar ne trudi in Koblar odide s pretilnimi besedami: »Še žal vam b o«.  Nekemu  trgovcu je pa zažugal :a Okolica je  naša,jo bomo  pa  organizirali!«   Če bi Ko-blarjev agitator Skalja tako postopal, p o-klicali bi hlapca, Koblarja pa ščiti njegovo dostojanstvo. Mi pa pravimo, če dostojanstvenik  sam svoje dostojanstvo  tlači v blato in si drzne  tako   nesramo in predrzno nastopati kakorKoblar, potem  se  nikar ne ozirajte na dostojanstvo. Ta človek, ki za časa svojega   enoletnega bivanja v Kranju, ni ničesar druzega storil kakor to, da hujskii meščanstvo  s  svojim »Slov. Listom«, t a človek   se  drzne neodvisnim kranjskim   meščanom pretiti in   žugati   jim   z   bojkotom ali konzumom. Le nič ozirov, volilci! Do stojanstvo je ostalo v farovžu, okoli Vas pa hodi vsiljivi agitator Koblar. Če ne bo miru,  če   bo prih. dni še tako vsiljiv in predrzen,   postavite   pred svoj« duri hlapca, ki bovedel, kaj mu je storiti!
— Božičeva zmaga je ljubljanskega škofa, kakor sploh vso klerikalno gardo, strahovito raztogotila. Vse so storili, kar je le bilo mogoče, delali so prav po hudičevo, in vendar propadli. V ljubljanskih duhovniških krogih se govori, daje škof od jeze nad Božičevo zmago v svojem stanovanju tako grozovito razbijal, da se mu še zdaj noben duhovnik ne upa pred oči. Sami tega se-
veda nismo videli, verjamemo pa, da je to popolna istina. Kdor je kdaj škofa videl, kako razbija po prižnici, tisti ne bo dvomil, da je v jezi zaradi Božičeve zmage metal stole po sobanah in razbijal zrcala.
— Zakaj smo na Notranjskem propadli? Iz Notranjskega se nam piše: Naš propad je najbolj zakrivila duhovniška agitacija, češ »Ar k o in Ambrožič, če bosta za poslanca izvoljena, bosta le na to delala, da boste vsi v krivo vero prestopiti moral i.« To čuli smo na dan volitve na mnogih krajih. To potrjuje tudi izjava do sedaj vedno našega vplivnega volilca Sedmaka v Knežaku napram svojemu prijatelju zadnjo nedeljo: »Naredi, kar hočeš, od naše vere ne odstopim«. »Sancta simplicitas!« Kaj ima vera v deželnem zboru opraviti? Ker so duhovniki s tem kaline lovili, treba bo nam na Notranjskem prav mnogo shodov prirejati — najboljše v vsaki fari in ondot nevedno, zapeljano in zbegano ljudstvo poučiti, s čim se deželni zbor bavi. Ako bi se bilo to že prej zgodilo, izvoljena bila bi gotovo oba našinca z najmanj 200 glasov večine. Mesto 20 shodov imeli smo prav za prav le jeden javen shod v Cerknici. Koliko shodi vplivajo, pokazalo se je najbolj v Vi-pa vsko-Idrij sk em okraju, kjer je priredil marljivi g. Božič menda osem javnih shodov, medtem dva velikanska v Vipavi in v Zireh, kjer mu je pritekel še g. dr. Tavčar na pomoč. Torej še jedenkrat: shode prirejati, ljudstvu oči odpirati! — in ne za pečkom sedeti.
— Boga so volili. Ni čuda. da so klerikalci skoraj na celi črti zmagali, zakaj sredstva, s katerim so agitirali, so bila uprav nesramna — in vsakršno vero v Najvišjega izpodkopajoča. Naš kmet je pobožen in bolj se boji teh groženj naših psevdo duhovnikov — nego toče in strele. Slišal sem kmete, kako so tarnali, da — celo jokali, ker so se bali. da bi jim gospod ne zamaševal. Drugi je zopet pravil, da mu je župnik obljubil, da ga bode Bog z ognjem kaznoval, če voli nasprotnike. Najbolj nesramno seje pa izrazil neki kaplan-agitator na Notranjskem. Nekemu kmetu je pripoznal, da Drobnič v resnici nima onih zmožnostij. katere mora imeti poslanec — »toda«, je rekel, »vi volite — Bog a«. Je-li ni to največje bogokletstvo. kakoršnega mora izreči katoliški duhovnik? In taki duhovniki zaslužijo, da jih ljudstvo izžene iz templja Gospodovega — da, izžene. kakor je Kristus izgnal one kupčevalce. kajti tudi ta kaplan je temu kmetu obljuboval od pustke. Morda se bliža čas. ko bode za-grmelo med ljudstvom — in takrat vam gorje — zapeljivci ljudstva, vam, psevdo-dušni pastirji.
— Knez Windischgraetz v Planini je tudi pri letošnjih volitvah posegel v agitacijo. Njegovi uslužbenci, ki brez knezovega dovoljenja še kihati ne smejo, so letali od hiše do hiše ter agiti rali in popisovali glasovnice za kravarja Drobnica in prismojenega dr Kreka, ki je sicer velik »ljudski prijatelj« pri farovških bokalih in tudi velik socialni reformator, kadar se ne gre za fidejkomise. Te ljubi seveda tudi socialist dr. Krek. Knez Win-dischgraetz ni zadovoljen, da je notranjskim kmetom snedel gozde, tudi v politični sužnosti jih hoče imeti, in zato jih po svojih uradnikih goni na volišče glasovat za klerikalce, o katerih ve, da mu bodo to bogato plačali, in da kmeta ne bodo nikdar spominjali, kako se je knez \Vindischgraetz polastil kmetskih gozdov. Knezovo prizadevanje zasluži seveda primerno plačilo tudi z napredne strani, in sicer je hočemo podati na ta način, da jedenkrat natančno pojasnimo zgodovino knezovih gozdov.
— Značilno. Poslanca Povšeta sreča dan pred volitvijo v Ljubljano s kmetov došli župnik sila razburjenega. »Kam pa tako jadrno, gospod vodja«, vpraša ga župnik. »V škofijo se grem pritožit«! »Pomislite, mladi kapelanje so začeli proti meni in za Šusteršiča agitirati!« Župnik je ves presenečen, umolkne, zamisli se nekoliko hipov, potem nejevoljno vzklikne: „Šusteršičje pa —hudič." Da, dobromisleči duhovniki se že zgražajo nad ožlindrane stranke načelnikom in nje najbolj ožlindranim članom, ki je
duševni voditelj Škofov, a dobromislečih, poštenih duhovnikov je prokleto malo.
— Iz Sodražice se nam piše: Pomotoma se vam ni v brzojavki sporočalo da je dobil i pri nas g. Ivan Rus, župan v Loškem potoku, 14 glasov. Ti glasovi, namenjeni kandidatu Primožu Pakižu, oddali se demonstrativno niso njemu, ker je tudi ta »neutralni« kandidat s svojim hinavskim nastopom pred volitvijo potrdil znano dejstvo, da klerikalec ne pozna — moštva!
— Birma v Črnučah. Zadnjo nedeljo je bil škof v Črnučah. Dasi so Črnuče le prav za prav dober streljaj od Ljubljane oddaljene, vendar je šel škof tudi tja birmat. Prvi namen pri tem je, da bi prišlo kar mogoče malo birmancev v Ljubljano, ker se na ta način ljubljanskim trgovcem in obrtnikom provzroči velika škoda. Drugi namen pa je, da škof kaj zasluži (ker s svojimi 30.000 gld. na leto vendar ne more izhajati) in da kaj vzame za svoje zavode. V Črnučah so bili škofa seveda sila veseli. Za prepo-trebne zavode so darovali dva cekina in 20 kron, potem pa so, da se primerno povzdigne cela slavnost, nekega fanta na pol ubili. Ta, sicer prav spodobni fant, je bil dajal za vino, proti večeru pa na travi zaspal. Ko so ga drugi fantje našli spečega na travi, so izruvali nekaj kolov in ga v svoji katoliško živinski surovosti začeli tako neusmiljeno pretepavati, da so ga na pol ubili. S tem se je zaključila slovesnost v Črnučah.
— Župnik Koller iz Podrage bil je danes pred sodiščem v Postojini vsled tožbe posl. Božiča obsojen na 30 K globe, ozir. 3 dni zapora, ker je le-tega v nekem dopisu do okr. glavarstva kot župana zaničljivih lastnosti pri njegovem uradnem poslovanju dolžil. Sodnik uporabil je pri odmeri kazni izredno milost. Ta župnik-petelinček ni imel pogu ma, nastopiti dokaza resnice niti o najmanjši stvari, nego je v enomer naglašal svoje katoliško prepričanje kot dokaz, ki naj sodnika prepriča. Dokaza po pričah ni hotel poskusiti. Nedavno bil je ta poštenjak pred domačim županom obsojen v globo 30 K radi prestopka stavb, reda; obenem je pa podana še druga ovadba zoper njega, v kateri ovadbi je rečeno da je s krivim pričevanjem pri glavarstvu spravil 4 Podražane v 48urni zapor. Bonaventura ga lahko za kakega dekana imenuje, ker bi bil prav sposoben naslednik ostarelemu Erjavcu.
— Klerikalni oskrunjevalci cerkve sv. Ožbalta na Ponikvi so imeli 9. t. m. pri okrajnem sodišču v Šmarju obravnavo, katera se je končala s tem, da so se akti odstopili c. kr. okrožnemu sodišču v Celju,kjer se bode vršila preiskava zaradi hudodelstva cerkvene oskrumbe.
— Predrznost županova v Zi-biki. Predsednik »Slovenskega kmetskoga društva za šmarski okraj« je dobil od župana Matevža Kermeta v Zibiki pismo z uradnim pečatom, v katerem ga svari, naj se nikar ne priredi shoda v Zibiki. U p a m o, d a bode okrajno glavarstvo v Celju poučilo župana, da je njegova dolžnost skrbeti za mir in red v občini, da mu pa ne pristoja nikaka pravica nad »Slovenskim kmetskim društvom«. Kaj ima revče svariti društvo zavednih kmetov? Najboljše pa je na tem, da dosedaj še »Slovensko kmetsko društvo« ni nameravalo prirediti shoda v Zibiki, in da se je le neki šaljivec pošalil z župnikom in županom, ki sta že storila vse, da bi shod preprečila. »Slovensko kmetsko društvo« pa bode sedaj gotovo priredilo shod v Zibiki, da bodejo kmetje sami izprevideli, kake laži trosijo duhovniki o tem društvu.
— „Stara ljubezen, če ne gori, pa tli". Marija Velkovrh, bivša kuharica župnika Mencingerja na Golem nad Igom, mi je pravila doslovno takole: »Jaz sem služila pri fajmoštru 26 let za kuharico, posodila sem jim tristo goldinarjev in svoj »Ion« sem jim tudi pri njih puščala, ker so mi obetali, da bom dobro preskrbljena. Ko so fajmošter zboleli, so jih dali v Le-oninum, jaz pa še zdaj nisem nič dobila. Jaz sem šla večkrat k njim, kupila sem za kakšne 4 krajcarčke »češenjc«, pa za par soldov češpeljc, pa sem jim notri nesla, ker so to imeli radi. Enkrat so me pa »švestr« vprašale, po kaj hodim vedno
notri, in kaj da imam vedno s gospodom. Jaz sem jim rekla, da imam od gospoda »en denar« dobiti, in da so gospod rekli, da bom dobila penzijon. Na to so pa rekle babe: Kakšen penzijon ? Penzijon je za gospode ali pa za omožene gospe, vi pa niste omožena. Jest sem pa rekla: I za božjo voljo, saj sva bila 26 let skup, kakor mož in žena; ali je to kaj drugače? — No »drugbart«, ko sem notri prišla, sem pa gospodu povedala, kaj so mi babe rekle, no, nato sva pa »jeva« oba »vekat«. Potlej sem gospodu malo popravila na postelji. Ko sem jim dala roko, je ravno ena baba notri glavo utakniva, da naju je »za-merkova«, od tačas me pa nič več notri ne puste. Te »frdamane« babe pravijo, da sva se objemala pa kušvala. In potlej še pravijo, da vera peša. Saj lahko peša, ker zlodej tja nos »utika«, kjer bi ga treba ne bilo. Oh, saj jaz sama pravim, da ni na svetu prav nič več nič za verjet« Tako mi je doslovno pravila bivša kuharica faj-moštra z Golega.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: S zadovoljstvom pozdravljamo vidni napredek prestolice naše bele Ljubljane. V preteklem tednu zadobila je slovenska prestolica tudi najmodernejšo električno železnico, s katero se bo malomestno življenje v kratkem spremenilo v veliko-mestno, in ako Ljubljana dobi še svojo slovensko univerzo, potem bo Slovenec lahko iz veselega srca zapel: Vremena so se Kranjcem zjasnila. Radi električne železnice pa moramo povedati, da je radi nje promet z vozmi zelo oviran in najob-čutnejše z Dolenjskega. Vprašamo, kod naj Dolenjci pridejo na trg sv. Jakoba s težkimi vozovi? Ali naj res po Gruberjevi cesti in tam okrog tirajo že itak izmučeno žival, da pridejo čez Stari trg na trg sv. Jakoba? To res ni mogoče! Potrebno toraj je, da se od dolenjske strani prav hitro odpre krajša in lepša cesta, kakor je pa Gruberjeva. Ali bi ne bilo mogoče, da se takoj napravi del — ringa — in najprvo od dolenjskega mostu naravnost na trg sv. Jakoba? Kam naj pa pridemo mi obrtniki okraja sv. Jakoba, ako ne bomo imeli svojih starih gostov, naših Dolenjcev? To smo prav zelo občutili ob zadnjem češpljevem semnju dne 9. t. m. Navadno je bil naš trg ta dan poln sveta, a letos skoraj nismo mogli verjeti, da je res glavni sejmni dan. Še s koleselji je bilo malo naših dolenjskih znancev! Vsak se boji, da bi kje ne prišel v zagato, ali pa da se mu kje vse skupaj ne prevrne, kar je posebno nevarno na Karlovski cesti pod »Zvonarjem«, ker cesta tukaj že toliko visi, da je nevarnost za najložji voziček. Treba je tudi tukaj nujne pomoči! Za pešce bi pa tudi bilo jako ugodno, da bi se pred župniščem sv. Jakoba ustavil električni voz, da bi ne bilo treba že od Starega trga hoditi nazaj na trg sv. Jakoba in naprej v Rožne ulice. Postajališče bi zelo ustrezalo tudi tujcem, ker tam vodi cesta na Grad. Nič odveč bi ne bilo, ako se na trgu sv. Jakoba tudi zelenjavni in ovočni trg napravi. — Dolenjci in prizadeti obrtniki na trgu sv. Jakoba.
— Župljani šentjakobskega okraja se vsled soglasnega sklepa pri svojem rednem tedenskem sestanku toplo zahvaljujejo čČ. gg. pevcem, baklonoscem in sploh vsemu občinstvu za prijazno sodelovanje pri serenadi, prirejeni prečast. g. župniku in kanoniku Rozmanu o priliki njegovega 401etnega dušnega pastirstva v tej župniji.
— Cestna dirka in vrtna veselica kolesarskega društva »Ilirija« preložila se je na prihodnjo nedeljo dne 22. t. m.
— Domača obrt. Ključarski mojster, g. Ivan Pust v Pristanskih ulicah štev. 8. je na novi Reisnerjevi hiši na vogalu Resljeve ceste in Komenskega ulice napravil kovano tablo, ki je res mojstrsko delo. Zlasti cesarski orel, levi in cesarska krona so fino in ukusno izdelani. To delo svedoči, da tudi domača umetna obrtnost kaj zna — če se jo podpira.
— Šolsko upravnistvo Glasbene Matice v Rudolf o vem na
znanja: Šolsko leto 1901/02 se prične 18. septembra 1901. Vpisovanje za dosedanje in nove učence se vrši 16. in 17. sept. od 2. do 3. ure popoludne v Čitalničnem poslopju pri tleh na desno. Novi učenci se morajo  javiti v spremstvu roditeljev
ali njih odgovornih zastopnikov. Le-ti jih prijavijo lahko poprej pismeno pod gorenjim naslovom, s prijavo pa je vpo-slati tudi vpisnina, in učnina za prvi mesec. Letna vpisnina znaša 2 K, mesečna učnina  za  klavir ali nastroje na lok po
3 K, za pihalne nastroje po 2 K. Pouk v petju in glasbeni teoriji je instrumentalnim učencem brezplačen, drugim je zanj plačati neznatno učnino, ki se bode uravnala po številu prijavljencev. Pridnim in neimovitim učencem se učnina zniža ali popolno opusti. Roditelji ali zastopniki učencev imajo kakor člani Glasbeni Matice v Ljubljani   plačati   letno članarino
4 K skupno ali v dogovorjenih obrokih, za kar pa dobe članom namenjene muzikalije.
— Iz  Novega  mesta  se nam
piše : Kakor običajno poprejšnja leta, prirede tudi letos v soboto 21. t. m. v prostorih novomeške čitalnice visokošolci akademično veselico s koncertom, igro in plesom, čije natančnejši vspored še priobčimo. Ker je čisti dohodek namenjen podpornima društvoma za revne slovenske visokošolce v Gradcu in na Dunaju, nadejamo se mnogobrojne udeležbe ne le domačega občinstva, marveč tudi vrlih rodoljubov iz naše okolice.a
— Iz „Tomčeve koče", planinske podružnice radovljiške, na Begunjšici bilo je ukradenih, najbrže pretečeni teden, osem posteljnih odej »plaht«. Tat, ki je doslej še neznan, je najbrže zlezel skozi okno, ker je bilo zunanje odprto, a zno-tranje ubito, ko se je tatvina zapazila. Storilcu se še ni prišlo na sled, četudi je orožništvo vse bližnje in obmejne druge postaje obvestilo o tej tatvini.
— Nezgoda. Jakob Turšič iz Brezovice je prišel te dni k Mrkunu (Kobiju) na Breg. Turšič je sila kratkoviden. Zapazivši cirkularno žago, je pristopil k nji in ker ni razločil, ali stoji ali se suče, so je je dotaknil z roko. Plačal je to s prstom.
— Samomor. Vojak Andrej Viher od lovskega bataljona št. 7, je pri vajah na Notranjskem dne 3. avgusta dezertirah Dne 11. t. m. so ga našli ustreljenega v nekem gozdu pri Št Petru.
— Bukova drva so se zadnji čas podražila za 2 gld. in še za to ceno jih je težko dobiti. Uzrok je ta, da ni dobiti delavcev. Vse je šlo v Ameriko, tako da količkaj dobrega delavca tudi za dobro plačo ni dobiti. Potrebno bo kaj ukreniti, da se Ljubljana založi z drvi in zlasti, da bodo cene primerne, ne tako pretirane, kakor sedaj, ko je preskrbljevanje mesta z drvi popolnoma v rokah okoliških kmetov, ki ta svoj monopol prav oderuško izkoriščajo.
— Barje pod vodo. Vsled močnega deževja zadnjih dni je ljubljansko barje deloma preplavljeno. Bevke so pod vodo. Tudi cesta iz Goričice je preplavljena. Sploh je pa deževje po celi deželi provzročilo ogromno škodo. Otava je se-gnila in tudi krompir gnije. Barjani eo pa vse jedno dobre volje; ve>*a je rešena, šnopsa pa tudi še ni zmanjkalo.
— Električna železnica. Od dneva otvoritve pa do današnjega dne je bilo porabljenih 21.000 voznih listkov.
— „Ljubljanska meščanska godba" priredi 4 koncerte in sicer: danes zvečer ob 8. uri v restavraciji hotela »Lloyd«. Vstopnina 20 kr. Jutri nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure zajutrkni koncert v Hafnerjevi pi-varni. Vstopnina 15 kr. Popoludne pa v Areni »Narodnega doma« 2 koncerta. Začetek prvega ob 1 84. uri popoludne in druzega ob 1 a8. uri zvečer. Vstopnina vsakokrat 20 kr. za osebo. Koncerti se vrše  ob vsakem vremenu.
— Nezgode. V deželno holnico je bil sprejet Jakob Do!inar iz Škofjeloke, ki se je ponesrečil na žagi.
— Električni voz je s tira skočil včeraj popoldne okolu polu 5. na Sv. Petra cesti. Nesreče ni bilo. Vzrok je bil, da so bili menjalniki premalo osnaženi.
— Konj splašil se je včeraj dopoldne na Sv. Petra cesti 131etnemu Avgustu Kastelicu. Konj je voz prevrnil in dirjal ž njim na Radeckega cesto, kjer so ga ustavili. Nesreča se ni nobena pripetila.
S£jf Dalje v prilogi. ~J£A
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 211, dne 14. septembra 1901.
— V ljubljanski deželni bolnici je danes neka žena z Dolenjskega povila trojčke moškega spola. Mati je zdrava.
— Zaprli so pekovskega pomočnika A. B. ker je svojemu sopomoČniku Alojziju Ancinu na Sv. Petra cesti št. 5 vdrl v kovčeg in mu ukradel 28 kron.
' I3letna poročevalka. Pri nekem velikem američanskem listu je baje nastavljena 131otna deklica kot poročevalka, katera se je pokazala v tej stroki izvanredno sposobno: zlasti ima dober nos za senzacijonalne dogodljajo. Dekle jako dobro piše ter ne dela nikakih napak v pravopisju.
' Dvojni samomor. V Korneu-burgu pri Dunaj sta se ustrelila 8. t. m. brata Sch. Ljubila sta oba isto dekle in zato sta sklenila, da je ne bodo imel ni eden ni drugi.
* Krvava osveta. V Aleksincu v Srbiji je ustrelilo nedavno mlado dekle na ulici svojega ljubimca ter je potem hitelo naravnost k redarstvu javit se. Ljubimec je namreč dekle nekaj let varal in vodil za nos; dekle je postalo mati, a tedaj jo je hotel ostaviti. Zato ga je dekle ustrelilo iz osvete. Vse simpatije so na strani nesrečnice.
' Roman hčere srbskega ministra. Hči bivšega srbskega ministra Ivanovica je nedavno pobegnila z nekim cirkuškim ravnateljem. Ko je bil Jova-nović še ministr, je bila deklica zaročena z nekim sodnikom iz Belgrada. A ko je padel Jovanović, se je umaknil tudi hčerin ženin. Sedaj se je dekle zaljubilo v cirkuškega ravnatelja, a ker oče ni bil zadovoljen s to zvezo, je skrivaj pobegnila.
' Slon „Nelly" je žalil policijo. Zverinjak Kludskega, ki je sedaj v Kraslicah na Češkem, ima tudi »mično živalico« slona Nellvja. Kraslicka mladina ima pohlevnega debelokožca jako rad,a ter mu prinaša marsikaj dobrega »za zob«. Mestni stražar pa je to hotel preprečiti, odganjal je deco, pa s tem se je zameril Nollvmu. Ta ga je s svojim trobcem prijel »nežno« za ovratnik, vzdignil ga je kviško, »malce« ga je stresel ter ga odvrgel v stran. Mladini je Nelly zaradi tega še bolj «prirastel k srcu«, le policaj bi ga rad z očmi prebodel, ko bi mogel, blizo se seveda ne upa več.
* Ljubico v stanovanju sta-rišev umoril. E. W. Ravmond, sin nekega prodajalca v Londonu, se je izdal posestniku Camden Tawnu za velikega bogataša ter se zaročil z njegovo jako lepo in izomikano hčerjo, 18 letno Alico. Nedavno je dovolil dekličin oče, da popelje Ravmond svojo nevesto na neko veselico, katero priredi njegova omožena sestra, kar je bilo pa izmišljeno. Dovolil je tudi, da sme ostati dekle čez noč pri svoji bodoči svakinji. Ravmond je peljal svojo »nevesto« v stanovanje svojih sta-rišev, kjer jo je — po dolgotrajnem boju menda — s kladivom umoril. Strgal je dekletu vso obleko s telesa ter mu zamašil usta.  Samega sebe je pa zastrupil.
* Smrtonosna žena. Nesrečna usoda je združena s Čarokrasno Spanjolko Izabelo Caporal, ki je prinesla vsakemu zgodnjo smrt, kdor se jo je drznil v zakon vzeti. Kot mlada devojka zapustila je svoje rojstno mesto Madrid ter se je naselila v Ne\v. Orleansu. Njena omamljiva krasota je vlekla nase poglede vsega moštva, najbolje pa je mešala glave gospodom pri gledališču. Eden izmej teh, ravnatelj on-dotnega gledališča, se je vanjo zaljubil in Izabela je privolila v zakonsko zvezo ž njim. Toda ravnatelj je umrl kmalu po poroki za mrzlico. Mlada vdovica se je omožila v drugič, da more voditi upravo gledališča, s prvim igralcem gledališčnih ljubimskih vlog, ki je bil obenem njen rojak. Izgubila ga je večer po poroki. V hotelu, kjer sta stanovala, unel se je pretep, v katerem je bil mladi zakonec zaboden. Zdaj je poskusila svojo srečo s igralcem karakterističnih ulog, ki je bil Mehikanec. Iz svoje domovine je moral bežati, ker je baje prišel nekoliko navskriž z domačimi zakoni. V medenih tednih po poroki ga je izvohala policija, ga prijela in peljala k njegovi pristojni sodnjiji. Da se umakne sitni sodnijski preiskavi, skočil je iz okna železniškega kupeja na tir in kolesa so ga takoj zdrobila. Izabela je bila potem-
takem zopet ovdovela in je zapustila gledališče. Neki amerikanski častnik peljal jo je k altarju. Njegov polk je moral odriniti v boj proti upornemu indijanskemu rodu in mladi častnik je izkrvavel na bojišču. Izabila pa ni izgubila poguma za nov zakon in si je vzela nekega lesotržca. Siromaka pa jc na njegovem dvorišču zasula velika grmada desk in drv. Vdova si je poiskala potem šestega, moža, nekega kapitana na barki; izgubila ga je pri prvi vožnji po poroki — padel je z barke v vodo ter izginil v valovih. Moglo bi se misliti, da se zdaj morebiti ustrašijo možje te smrtonosne žene, ali da se je Izabela naveličala moženja, toda ne! Veletržec je postal njen sedmi mož. Po poroki pa ga je zadela pri trgovini nesreča, vse mu je bilo prodano in on se v obupu obesil. Vzlic temu našel se je zanjo osmi mož, urednik nekega nemškega lista v New. Orleansu. Ta pa se ji je izneveril ter se zaljubil v svojo rojakinjo neko Nemko pri gledališču. Ker pa je dotično Nemko oboževal tudi gledališki ravnatelj, prišlo je do dvoboja in krogla je zadela nezvesto srce Izabelinega moža. Zdaj pa si baje išče Izabela devetega moža! Dobro srečo!
Telefonska in brzojavna poročila.
Kamnik 14. septembra. Kamniški žlindrovci prirede v nedeljo t. j. 15. t. m. ob pol 4. uri popoludne v „ Katoliškem domu" tihotapski shod. Da se ne bode razpravljalo v temi, pridemo z bakljami.
Metlika 14. septembra. Ker se je utrgal pri prevozu škripec, utonilo je včeraj popoldan v Kolpi z brodom vred okoli dvajset oseb 2 para konj z vozoma in kakih 50 glav druge živine.
Dunaj 14. septembra. Danes ob dveh popoldne se je sešel ministrski svet na sejo, katere so se vdeležili vsi ministri. Ta seja je prva po poletnih počitnicah. Razpravlja se mej drugim o budgetu in o novem tiskovnem zakonu.
Rim 14. septembra. Znani iredentist Imbriani je umrl.
Hag 14. septembra. Na kongresu v Hagu ustanovljeno mejnarodno razsodišči je angleški vladi naznanilo predlog burske vlade, naj to razsodišče odloči glede južnoafričanskega konflikta. Ako Angleška tega predloga ne sprejme, hoče več članov razsodišča odstopiti.
Novi York 14. septembra. P rezident Mac Kinlev je davi ob Vi3. umrl. Zadnje ure je prestal strahovite bolečine. Zdravniki so na vse mogoče načine skušali, mu trpljenje olajšati, a zaman. Že včeraj zvečer se je Mac Kinlev poslovil od ministrov in sorodnikov. Zadnje njegove, ženi izrečene besedi so bile: Zgodi se božja volja, ne moja.
Novi York 14. septembra. Smrt Mac Kinleva je provzročila strahovito paniko na borzi. Vse prodaja. V nekaj urah so bili izgubljeni milijoni.
Buffalo 14. septembra. Silna množica je hotela, čuvši da je Mac Kinlev umrl, šiloma zavzeti policijsko poslopje, kjer je Gzongosz zaprt, da bi morilca Ivnchalo. Seveda se je to preprečilo.
Zahvala.
Čestitim narodno-naprednim volilcem notranjske kmetske občine!
Iskreno se Vam zahvaljujeva za veliko zaupanje, katero ste nama ska-zali na dan dežel no zborske volitve, ko ste oddali za naju tako veliko število glasov. Pod krinko katoličanstva se je prav nekrščansko zlorabljala zoper nas cerkvena moč in naša sveta vera, z nezaslišnim, sramotnim terorizmom se je hotelo odvzeti našemu deželanu vse prepričanje, vso značajnost in poštenost, odvzeti vso volilno pravico! Deloma se jim je to posrečilo; Vi paste ostali značajni, trdni in neupogljivi boritelji za svoje pravice, za pravično stvar. Taki ostanite tudi v bodoče!
Fr. Arko. A. Ambrožič.
Zahvala.
Vsem čast. volilcem sodnih okrajev Kočevje, Ribnica in Vel. Lašče,
kateri so mi pri včerajšnji deželnozbor-ski volitvi izkazali svoje zaupanje in podpirali mojo kandidaturo, izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. Ako pri sedanjih razmerah nismo dosegli zmage, naj nas to ne ovira tudi v prihodnje delovati za svobodo in napredek ljudstva, za pravico in resnico.
V Ribnici, dne 13. sept 1901.
Fr. Višnikar.
Zahvala.
Čestitim naprednim volilcem belokranjskih občin!
Za izkazano mi zaupanje o priliki deželnozborskih volitev zahvaljujem se vsem čestitim gg. volilcem, ki so zame oddali glasove, posebno pa še volilcem Poljanske doline, Vrha, Gradaca, Gribelj, Zapudja in Bojane.
Črnomelj, 13 septembra 1901.
Franc Šetina.
Darila.
Upravnlitvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospića Tonica Majzeljeva v Belicerkvi, 6 kron, darovala dva gospoda na agitaciji. — Gospod X. 5 kron mesto venca na krsto umrlega dr. Antona Miha-liča. — Gosp. N. N. v Ljubljani 1 krono 20 vin. z motto:
„Lepi ženin brado ima
ha! ha! ha! —u Gosp. Fran Medica v Št. Petru 10 kron, podarjenih mu od gg. Domicelja iz Zagorja, Cucka in Česnika iz Knežaka. — Skupaj 22 kron 20 vin. Živeli!
__I
Slovenci In Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda!
Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspeSno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1-80. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (2—13)
Hladilen In bolečine olajšujoč, vNaho vnetje zadržiijoe uspeh, kateri vpliva ugodno na zacelitev ran, ima praško domaee mazilo iz lekarne B- Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, vsled Cesar se razširja vedno hitreje tudi v najnižjih slojih. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! b II (1)
Gospodu Juliju §cliaiiiuannu, lekarnarju v Stockerauu.
Poslužujem se Vaše želodčne soli že več let z najboljšim uspehom. Dobival se isto doslej iz Lipskega, nameravam pa jo odslej dobivati neposredno in Vas torej prosim, da mi takoj pošljete s poštnim povzetjem 12 škatljic.
Z velespoštovanjem (2517—6) a liOtilH Vlcjuet.
Berolin, Oranienstrasse 107.
Dobiva se pri Izdelovatelju, deželnem Irkarnarjii, Juliju Sehaumannu v Stoekernuu. dalje v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena 75 kr. za škatljico, najmanj 8e pošiljati 2 škatljici.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. septembra: Milan Valjavec, vrvarjev sin, 12 dnij, Tržaška cesta 45., božjast.
Dne 13. septembra: Marija Krapš, črevljar-jeva hči, 5 dnij, Vožarski pot 6., življenske slabosti.
V deželni bolnici: Dne 5. septembra: Ivan Strikelj, dninar, 51 let, otrpnenje srca. — Štefan Gerjol, dninar, 68 let, pljučni emfizem.
V hiralnici:
Dne 11. septembra: Fran Tavčar, delavec, 67 let, vsled raka.
Dne 12. septembra : Ivana Gangl, usmiljenka, 44. let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Vliln« n«d morjem SOS* m. Sredcjt mini tUk 780 0 mm.
čas opazovanja
1?« 9. zvečer
14« 7. zjutraj 12. popol.
Stanje barometra v mm
		
8.* §S	Vetrovi	Nebo
		
II
723 9    131 brezvetr.
724 5     12-4 j   si. jug 724*9 i   151 sr. jzahod
oblačno
megla dež
Srednja včerajšnja temperatura 13 0°, nor-male: 15 2°.
Dunajska borza
dne 14. septembra 1900.
ikapni državni dolg v notah   ... B8 45
Skupni državni dolg v srebro         .  . 98 30
Avstrijska zlata renta...... 118 90
Avstrijska kronska renta 4° .      .  .  . 9550
Ogrska zlata renta 4*/,...... 11860
Ogrska kronska renta i „       ... 9235
A vstro-ogrske bančno Jalnico      .      . 1635 —
Kreditne delnice   .      .   .  ,   ,   .      . 62125
Liondon vista......... 239 25
Nemški državni banko7«:i za i'X) m&rt . 117*10
20 mark   .......... 23 42
*) frankov......... 19 02
Italijanski ban a ovci.......                            . 9135
C. kr. cekini......                          .... 1132
(25-7)
Priporoča se, paziti na to znamenje, užgnno v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogostonia prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve GiesstiOble slatine,
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lasni k-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Dva dijaka
sprejmeta se v stanovanje in na hrano. — Več pove g. Fr. Bergant,
trgovec, Sv. Jakoba trg št. 6. (2009—1)
Učenca
(1976-2)
sprejme v trgovino z mešanim blagom
Friderik Homan v Radovljici.
Brivski pomočnik
zmožen obeh deželnih jezikov, sprejme se takoj pri
Josipu Wernig-u na Jesenicah, Gorenjsko. (2008-1)
Godbo
poučuje na vijolino in kontrabas.
Vpraša se Kari Bitsch, Komenskega ulice št. 36 v Ljubljani. (1935—2)
Sode m na prodaj
raznovrstne, velike in male, stare in nove
3> Buggeaig« sodar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (državni kolodvor). (1932—2)
Psov, kateri znajo govoriti,
sicer ni; ako bi pa znali govoriti, označili bi nedvomno Fatfln-arerjevo mcaiio vlakno zn
pse za najboljšo in najzdravejBo pasjo krmo. (19G1—21)
Dobra vnanjost in vedno zdravje psov, katere se krmi s ruti in-aerjevo mrtino vlakno zn pae, spričuje pač zadostno izvrstno kakovost te krme, katero najtopleje priporočajo živlnozdravniki, živinorejci in športni ljudje. Cena je jako nizka, in sicer 50 klg. 22 K, 5 klg. težak poštni zavoj franco 3 K.
Tovarna za živinsko krmo Fattinger & Co., Dunaj, IV.,
lVledener llniipt*trag*e 3.
Na prodaj ima v Ljubljani Peter Lassnik.
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO.
LETNIK XXI. (1901). Izhaja po 4«/, pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta s K 30 h. 46 Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b.
! „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
R O GAČ
Zastopnik za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani. (71432)
Pisarja
veščega in treznega, ki je že služboval v notarski pisarni, (1989—2)
sprejme takoj notar na deželi.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«
Išče se za trgovino z železnino
komptoirist
vešč slovenskega, laškega in nemškega jezika. Ponudbe naravnost na: (1908—3)
Konjedic & Zajec v Gorici.
Specijalna trgovina za kavo
Edmund Kavčič
▼ Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte
priporoča
kavo SuiitoM dobrega ukusa po gld. 1'— kilo ,,     ]%'eils;Iiei*ry aromatično-
krepkega okusa.....„  140 „
rirnltlj najfinejega okusa    „   160 „
PoStne poslatve po 5 kil franko.
Vsakovrstno špecerijsko blago v najboljši kakovosti. (12-172;
Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Triglava".
I
Priznano naravna
istrska vina
■pošiljata po nizki ceni (2010—1) Rebec & Zalaznik, Pulj.
i i
«~J mtakoj
notar Hudovernik v Kostanjevici.
Plača po dogovoru. (1951—3»
jako dobro ohranjen (Mignonfliigel), se proda ali pa se daje tudi v najem
proti mesečnim obrokom.
Več se izve v Hilšerjevih ulicah št. 12,
II. nadstropje, na levo. (1983—2)
Dr. Friderika Lengisl-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamti veka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer 2 njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki poslane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — CJena vrču z navodom vred gld. 1-50. (112—17)
Dr. rriderika Lengiel-a
BEIVZOE-MItO
Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
(571-27)
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Hehwenen-Apetheke, Frankfurt a./M.
Nova prodajalnica
s stanovanjem se odda s 1. novembrom na Krakovskem nasipa it. 26.
Več se izve istotam. (2004—1)
Glasbeno orodje
priporoča
Adolf Stowasser & sin v Gradcu.
Trobila in godala
Izpričane dobrote za nizko eeno.
Popravlja se hitro, dobro in ceno.
Novi ceniki brezplačno. (1995—1)
Čudež iz Švice.
Podpisana firma pošlje vsaki osobi, kateregakoli stana proti poštnemu povzetiu za ceno. kakor je Se ni bilo v trgovskem svitu, to je za samo
2 broni 60 vin,
carine prosto, izvrstno, 24 nr točno idočo
BQTuro-J£n
8 triletnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsak naročitejj elegantno, fino faconlrano verižico brezplačno priloženo. Ako bi nra ne ngajala, se jo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le (2005)
zastopstvo za švicarske ure v Krakovu 2,
poštno predalo št. 29.
Pod najugodnejšimi pogoji oddam 13 metrov dolgo in 7 metrov široko klet v evoji, na novo zgrajeni hiši v Zgornji
ai*ki-     Ignacij Ileriič.
Dogovor: V hiši „Bitenc" at. 20 (1973—2) v Zgornji šiški.
Ces. kr, avstrijska jij držami železnici
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod Is LJubljane j t. kol. Proga Aea Trbli. Ob 14 ari 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Inomost, Monako v o, Ljubno; 6ei Selstha) v Aausee, Solaograd, Ces Klein-Beifliug v Sterr, v Lino, ne Dunaj ćez Amatetten. — Ob 7. ari 5 m sjatraj osobni Tlak v Trbil, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franiensfes'e, Ljubno, Dunaj; eea Solz* hal v Solno grad, Inomost, cez Klein - Reifling v Line, Badejevice, Plzeu, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipako; «es Amatetten na Diinaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vit/: 7 irbit, Pon tabel, Beljak, Celovec, Ljabno, Sebstbal, Dunaj. — Ob 4. ari S m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Poutabel, Caiovpe, Fran zensfeste, Monakovo, Ljubno; eez Selzthal v Solno-grad, Lend-Gastein, Zeli ob ježem, L:o cnoat, Bregenc, Curih, Oeuevo, Pariš; cea Klein-tteiding v Stejrr, Line, Budejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove Tare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Danaj cez amatetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Prosa v Hovomesto ln v Kočevje. Osobni vlaki; Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kolevje, ob 1. uri ■• m popoludne isto tako, ob 6. uri 55 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v ljubljeno juž. kol. Proga
ls Trbiža. Ob 3. ari 25 m sjutraj o obni vlak. z Dunaja cez AmaUtten, iz Monakova, inomosta, Fran-zcaafeale, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljnbas, Celovca, .neljaka. Ob 7 ari 12 m zjutraj Oaoboi vlak is Trbiža. — Ub li. uri 16 m dopoldne osobai vial s Dunaja čez Am&tetten, iz Lipska, Karlovih varov. Heba, Manj.nih varov, Piznja, Uudejevic, So'uijgrada, Lines, Steyra, Pariza, Geaeve, Cunha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jeseru, Lend-tiasteina, Ljabca, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 35 m popoludne osobni vlak s Dunaja, iz Ljub na, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontahla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3fc m zvečer iz P od nar ta- Krope. — — Ob b1. ur. 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, žleba, Marijinih varov, Plznja, fiudejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Prog-a is Novega mesta ta Koftevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob <». uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. — Odhod lx LJubljane drž. kol. ▼ Kamnik. Mežani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoludne, ob 3. uri 60 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 8. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri * m Uu^oludne, ob ■y. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393)
veliki ln m»11. moderno izgo tovljeni, v dobrem stanu, potem tudi razne cltvipažc, konjska oprava in druge koiijušnc potrebe
prodajo se za sila nizko ceno. (1991—1)
Dunaj, XVII. Conieniusgasse 3.
sjsa
v nedeljo, dne 22. septembra 1901.1., ob I. uri popoludne Premiranje konj in
veliki   konjski sejem dne 23. sept. 1901 (19M
v Belovaru na Hrvaškem.
Železniška postaja Križ - Belovar, Virovitica -Barč. Prignalo ae bode kakili 1O0O izbornik konj za pleme, Ježo ln vožnjo
Jffarija Sever
"CLČiteljica, za* SazIsiTrIr stanuje na Jurčičevem trgu št. 3, 19872
I. ntt«lHtro|iJe, in je dobiti vsak dan doma o«l IO. do it. ure clopoludnr.
Stanovanje
se odda takoj. Ima 2 sobi, kuhinjo, klet in drvarnico.
Vpraša naj se na Glincah št. 61 pri Mariji Oblak. (2007—1)
Prave kranjske klobase
velike po 18 kr., šunke s kožo in brez kože, kakor tudi brez kosti (Rollschinken) po 90, prešičje glave brez kosti 40, slanina in meso suho po 70, salame po 80 kr. kilo, in drugo pošilja po povzetju
(14216) Janko Sv. Sire v Jfranju.
T_7radja.o dto-cr©ljon.a,
(2003)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
starejšo uroilujulko (za špecerijo) v Ljubljani, več bon za Ogrsko, mej njimi katere s francoskim jezikom, več Kuhar le za Ljubljano in drugod, |i 1 ur 11 it u iintnkarlrn za restavracijo prve vrste v Ljubljani, uuvudno Blsfuuaku dekle in blajrajnlearleo (za kavarno), dva lilHian hlapra, konjHke ruvaje itd. itd Kaznamoi imjii za tliJiaaUa »ium>-novanjs v /sdoatnl Izberi.
C. kr. koncesijonirani zasebni učni zavod
za
risanje krojev in izdelovanje oblek
Eme Schlehan
v Ejubljam, Židovska ulica it. 1.
Vpisuje se od 16. septembra vsaki dan od 9. do 12. ure zjutraj in od 2. do 5. ure popoludne. (1999—1)
Holandsko- ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odplutbes
19. sep4. Rotterdam 500 popoldne. 26. sept. Amsterdam   12-00 opoldne.
3. ok . Rijndam 5~0O popoldne. 10. okt. Statendam      1200 popoldne.
Nov parniki na 2 vijaka 12.500 ton.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton.    (1472 — 10) Cene v prvi kajiti od 360 K naprej \ iz prista-drugi kajiti od 240 K     „    j nifiča III. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne naDunaji: Za kaj i te. I., Kolowratrlng 10 ,
za III. razred: IV., Weyrlngergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Čokolada
Parls 1900. (■nuni Prlm.
(23-34)
Dragotin Košak
x  zlatar *
37 Ljubljana, Prešernove ulice it. 5,
Velllca zaloga
razne zlatnine
ln prstanov.
[Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrSe*.
mmmaumaaMBanm
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
VsakerSna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vpoalati. 37
■ ■■■■■ IIIMIIIIIIHH
<   Josip Reich >
4 likanje snkna, barvanja in ^ i kemična spiralnica ► \   Poljanski nasip — Ozka ulica it, i l
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 1 37 dela. [
^      Postreiba toda a. — Oene nizke. r
B
Fran Vetter
37
Stavi trg M. 1.
Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Ta se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznlce in mlatilnloe, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kollzejske ulice štev. 16
("v Trnove ra) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
JfcST sode Tfc41
po najnižjih rrnah. 37
Enpnje in prodaja staro vinsko posodo.
37
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip it 6 (Relchova hlia)
priporoča svojo bogato zalogo
Štedilnik ognjišč
najprlprostejilh kakor tudi najfinejših, a Solto medjo ali mesingom montiranih za obklada s pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro iz vrte.
obšivalka klobukov
ki je porabna tudi za prodajanje, nemškega in slovenskega jezika vešča, se sprejme pod ugodnimi pogoji v stalno službo.
Ponudbe do 18. t. m. pod A. S« poste restante Celje. (1990—2)
Mil
in tudi več plačam, kdor mi preskrbi službo v Ljutomeru, Radgoni ali pa Središči pri kaki hranilnici, sodišču i. t d. Govorim slovenski, nemški in madjarski. (2006-1)
Dopise prosim pod Dober knjigovodja" na upravništvo »Slovenskega Naroda".
Eckertova žlahtna kupa
(Edeliaute) (871—11)
—dij etični
naravni liker
iz planinskih zelišč, destiliran, prijetnega okusa, želodec krep-cujoč. Na lovu ali pii Izletih vodi primešan izborno okrepča-len. Najbolje priporočeno doniare sredstvo.
Ces. kralj. dež. priv.
tovarna za likerje
All.EdertMGC.
Amalija Slatner
učiteljica na glasovii
uljudno naznanja, da prične s 15. septembrom zopet poučevati.
Gospodske ulice št. 4, L nadstr.
(spredaj na levo). (1945—3)
VtMfssJ ■▼•Jo ženo!
rZ» ruko rodbino aaJTaia^i«\ J kajlfa t otroikih udarah • 6..1 Jtfaoc makTalnimi pumi poAilj.] ^ditkretao u »o tU. t arstr j ■»»mkah (odprto 70 rim.)
Jfcrtin B. W ato Um.
s-Oimm M ^    ■ («912-3)
V nedeljo 15. septembra
otvori se v Ljubljani
internacijonalna
panorama
v meščanski bolnici, vhod s sadjarskega trga.
Največja znamenitost v Ljubljani.
I. razstava s (1987)
Prvo potovanje po prekrasnem jezeru Garda.
Vsak teden nove serije.
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. zjutraj do 9. ure zvečer.
Prodajalnico
lepo   urejeno   za  razprodajo mešanega blaga, odda takoj v najem 1963
A. Kovač v Nabrežini.
S. Goldschmidt & sin
tovarna štedilnih ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
Prenočil ln« sled II no oarnjlščo v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsaki renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923—20)
Franc Stupica
v Cjubljani
Marije Terezije cesta
priporoča
prava španska vina,
Znamka Montana Luque & Co.
Malaga. (isi4-3)
Dva dijaka
iz boljše hiše sprejmeta se na stanovanje in hrano.
Vpraša se: Stari trg štev. 13,
I. nadstropje, na ulico. (1947—2)
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Uiedener Gurtel, na Dnnaji
ali (1115-12)
Ant. Rebek, konc, agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr-
Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dve letna garancija. Va-likolepa Laterna maglca s 25 krasnimi podobami. 1 jako lina kravatna igla s sunili bri-ljantom, 1 krasen kolije" iz orient-bi serov, patentni zaklep, najmodernej&i nakit za dame, 1 fin usnjati mošnji ček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-zlatih manSetnih in sraj-čnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica
S. Kohane, Krakovo,
uoMtno predalo 99,
(1911—2) Ako ne ugaja, se denar vrne.
m.
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje msiiio
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala samo (24—37)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se
C. kr.
pnv.
p o vso d i.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Rad! mncgih posnemanj brez vredno- BV* £1 TTarnfilon^f
stl pazi naj se natančno na moje Ime WW.a7crUQACL.UU. -ssssj
Beli vinski mošt
za 10 gld. hektoliter od stiskalnice
prodaja
Anton Cerovaz
v Buzetu (Pinguente) v Istri
zaradi prevelike vinske letine, za katero primanjkuje sodov.
Gospode vinotržce in gostilničarje, ki se žele poslužiti te ugodne prilike, pa prosim, naj odpošljejo svoje sode na železniško postajo Buzet (Pinguente) in naj osebno pridejo, da sami polnijo pri preši svoje sode z moštom. (2001—d
Grozdje ima kacih 14 % cukrovine, daje potemtakem dobro in zdravo
pitno vino.
S trgatvijo se prične 17. t. m. in bere se do začetka oktobra.
„Andropogron"
(Iznajditej F. Herrmann, Zgornja Poljskaia)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izku&ena it zajamčeno neškodljiva tekočine, l&l zabrani Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—51) Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 9 H.. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. 9 Glavna zaloga ln razpošiljate v v IJ ubijani pri gospodu
Vaso Petrićlć-u.
V zalog;! imata tuđi gg. E. TI alt r in l. pl. Trn-Vocay v 1\Jubijani in g. A. Kant v ItranJI.
Preprodajalci popust.
Glasbene Matice
začetek šolskega leta 1901/1902.
Vpisovanje učencev v glasbeno in pevsko solo se vrši v ponedeljek, torek, in sredo, dne ft>.. 19. in i*, septembra, vselej dopoldne od lO.—12. ure ln popoldne od 4.—6. ure v
dvorani »Glasbene Matice«, v II. nadstropji društvene hiše v V osovili ulicah.
Vpisovanje v šolski pevski zbor (sopran in alt) in v dijaški šolski zbor (moški zbor) se vrši v sredo, dne 18. t. m. od -1—6. ure istotam. V četrtek, dne 19. septembra popoldne ob 4. uri je razdelitev ur.
Redni pouk v vseli predmetih prične se v petek, dne SO. septembra.
V šolskem letu 1901 1902 poučevali se bodo sledeči predmeti: 1. solopetje v petih razredih po dvakrat na teden; 2. /borovo petje v dveh oddelkih in sicer šolski pevski zbor \sopran in alt) po dvakrat na teden in dijaški šolski zbor (moški zbor) po dvakrat na teden; 8. klavir v osmih razredih po dvakrat na teden; 4. vljolina v šestih razredih po dvakrat na teden; 5. vijolončelo (če se oglase najmanj štirje učenci); 6. splošna glasbena teorija v dveh oddelkih po dvakrat na teden; 7. harmonija v dveh oddelkih po dvakrat na teden; 8. kontrapunkt v enem oddelku po dvakrat na teden; 9. glasbena zgodovina (če se oglaso najmanj štirje učenci) po enkrat na teden; 10. govor in deklamacija za učence solopetja po enkrat na teden.
Poučevali bodo: 1. šolski vodja, gospod Fran C-crblč klavir in solopetje; 2. koncertni vodja in profesor, gospod Matej Hubad solopetje, zborovo petje (šolski pevski zbor in dijaški šolski zbor), splošno glasbeno teorijo, harmonijo, kontrapunkt, glasbeno zgodovino, govor in deklamacijo za učence solopetja; 3. glasbeni učitelj, gospod Josip Vedral vijolino in klavir ter ensemble-vaje goslarjev; 4. glasbeni učitelj, gospod Josip Prochazka klavir; in 5. učiteljica, gospodična Klotllda Praprotnlk. klavir.
Pouk v glasbeni teoriji in zboroveni petji je za vse učence obvezen. Tudi obvezen pa je pouk v harmoniji za one učence, kateri obiskujejo glasben predmet n. pr. klavir, vijolino, itd. v višjih razredih (od 5. razreda naprej\ ako niso harmonije prej obiskovali in absolvirali; v tem slučaju plačajo za obiskovanje kurza harmonije znižano šolnino po 1 K na mesec.
Vpisnina za vsakega učenca znaša 2 K; društvenina starišev 4 K na leto; šolnina za klavir, vijolino, čelo, harmonijo in kontrapunkt po 4 K na mesec; šolnina za solopetje 6 K na mesec; šolnina za glasbeno teorijo po 1 K na poluletje; šolnina za zborovo petje po 1 K na poluletje. Učenci, kateri obiskujejo pouk v katerem inštrumentu in se pred 5. razredom oglase za harmonijo, plačajo za harmonijo znižano šolnino po 2 K na mesec. Šolnino je plačevati en mesec naprej ; šolnino za teorijo in zborovo petje pa 1. novembra in 1. aprila. (1988—lj
Naknadno vpisovanje v glasbeno šolo se vrši do 15. oktobra ob uradnih urah šolskega vodje, lete so po zimi vsak dan od 145
do 7*6, po leti pa od */46 do */47 ure popoludne v vodstveni sobi v I. nadstropji.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1901.
Odbor »Glasbene JKatice".
mi
Založena 1847?
[Založene 1847
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani
Zaloga in pisarna: Turjaški trg it. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji oeni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge
/
^16708
Stalnega pisarja
z lepo in hitro pisavo, zmožnega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejmem v svojo pisarno. Stenografi imajo prednost. — Sprejmem tudi pisanico, ki zna stenogratijo.    (1898 - 3)
Odvetnik dr. M. Pire
Ljubljana, Gospodske ulice št. 4.
Vino
iz najboljših vinogradov trške gore pri Jfovem mestu
priporoča
(1571—1«;
Josip JViedved
v Jfovem mestu, na dolenjskem.
Proti
malokrvnosti
ima v
Zolenato vi&o
lekarnarja
G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Njej. Svetosti papeže
sebi 9Qjtraj več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča ehina-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. v       IIL (1368—43)
Vsled tega največje Jamstvo za Izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Se posebno pri nle-dlli, slabotnih in bolehavih otro« elli. Dobiva se v steklenicah po pol litra.
Vnanja naročila proti povzetju.
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vaacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brea kapitala in rizike a prodajo zakonito do-voljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig dsterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (1634—6)
se sprejme na hrano in stanovanje pod strogim nadzorstvom pri boljši rodbini.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1931—6)
Spretna prodajalka
išče službo v boljši trgovini. Eventu-valno gre tudi za blagajničarico.
Naslov: M. S., poste restante Idrija, Notranjsko._(1966- 3)
Inštruktorja
za nemščino za četrto realko, za dobo 6 mesecev se sprejme na deželo. Pogoji po dogovoru. (1948-3) Ponudbe na otok Brioni, Istra-
K sezoni
K sezoni
o 2
o
S n
X o
< 3 O i-'
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
trocevne puške
katere izdelujem v svoji deiavnici, in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoč« naročbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoStovanjem (1596-8)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domsee zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.9SS" Gradec, poste* restante. (766—23>
Dijaki
se sprejmejo na stanovanje in hrano pri boljši rodbini. Glasovir in vrt sta na razpolago. (1968-3) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Zajamčeno pristen, domač
a gld. 1-65
in 3 leta stara iina domača
(1930-3>
slivovka
Itr. a gld. —-90
razpošilja po pošti ali po železnici
Igrane ^w^ol<za,č
Dvor, Dolenjsko.
Dobre cenene nre
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD _
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln IVI ost (BrUx) Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 76 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 680
Prava srebrna verižica....... „   1 20
Nikelnasti budilec.......... „ 195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in Brebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—78)
BJf   Ilustrovani katalog zastonj in poštnin« jirvto.
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo
za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla. (656—11)
"V Ljuto! jani: ^A^. Staeul, v Hiranji: JF\ Dolenz.
—>4
Knjigarna
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani, Kongresni trg št. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseh v tukajšnijih  in v vnanjih učnih  zavodih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah, broširanih in v močnem vezu po najnižjih cenah. (1992—2) Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj.
gf-
Graška trgovska akademija.
Javni,  neposredno  vIm.  urnemu  ministrstvu  podrejeni,  državno podpirani urni zavod v vrsti višje Hrednje šole, katereara absolventi vs.lvajo pravleo, da vstopijo za Jednoletne prostovoljec.
Dne 17. septembra t. 1. se začne 39 šolsko leto Vsprejemajo se absulventi spodnjih srednjih sol in tem enako postavljenih učnih zavodev, kakor tudi meščanskih šol (ti morajo prebiti vsprejemni izpit). Dosedanji ter 1. 1901. v prvi letnik vstopivši učenci lahko absolvirajo zavod v treh letih. Pripravljalni razred se vzdržuje posebaj za manj vsposobljene prosilce za vsprejem kakor tudi za učence, ki niso dovelj zmožni nemškega jezika. Ta se pa združuje že od leta 1901 02. z novo štirirazredno org- nizacijo, katera se vpelje, da vživajo učenci in stariši vse prednosti, katere bodo pripadale štirirazrednicam.
Z zavodom je združen Jednoleten abiturijentski teeaj (začetek 5. oktobra) za absolvente višjih srednjih šol ter enakih učnih zavodov, ki se hočejo posvetiti trgovskim in in industrijelnim podjetjem ali pa hote kot velikošolci (iuristi) svoje vednosti razširiti času primerno.
Todi se vzdržujejo prosti poluletnl tečaji za gospode in posebej za dame, ("začetek 17. septembra in 15. februvarja^.
Prospekte razpošilja in daljna pojasnila, tudi radi oskrbljenja učencev, daje ravnateljska pisarna v (.radeu, Kaiserfeldgasse št. 25.
(1368-8)
Ravnatelj: J. Berger,
Za letošnjo šolsko sezijo
priporoča svojo bogato zalogo
pisalnih in šolskih potrebščin
za vse šole
kakor tudi ^1993—1)
vsakovrstne tiskovine
(S" po nizkih cenah. ~saj
Akcidenčna tiskarna in trgovina s papirjem
Karol Till, Ljubljana.
Mi
Važno!   z« Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce-
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne In posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lotojrraiiene aparate in potrebščine, kirurglčna obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinajšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 38
O'Jlastv. konces. oddaja strupov. 17,si. živinos>eg ce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno I. t. d.
Vnanja naročila izvršuie'u se točno in solidno.
Drogerija/\^ton Kane
Ljubljana, Šelentorgove ulice št. 3
urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št. 28
priporoča svojo, veliko zalogo raznovrstnih švicarskih žepnih In stenskih tir. Nikelnasta remontoar ura. ... od gld. ■ Srebrna cilinder remontoar ura „ „ -*•—. Trgovina vseh optičnih predmetov t očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila it Izvršujejo natančno ln s Jamstvom.
t >- Zjt >'      i  —^t*^— t      -. f      i      t.y-----v*
Anton Presker I
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv< Petra cesta 1©
priporoča svojo veiiko zalogo
gotovih oblok za gospode in dečke, ^ jopic in plaščev za gospe,
uepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovtjajo.
1
Prodaja na Mm h debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam s*«» ulxkl ceni.
j. S. Benedikt
38
Ljubljana, Stari trg, tik moje ;lavne prodajalne na voglu.
Največja in najstarejša zaloga
glasovirjev.
Usojam si cenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici naj-uljudneje naznaniti, da sem bil radi nakupa glasovirjev in pijanin osebno na Dunaju pri najzanesljivejših tvrdkah; blago dojde v kratkih dneh.
Priporočam svojo veliko izbero glasovirjev k nakupu in izposo-jila. Dalje se priporočam kar najbolj kakor izveden strokovnjak k ubiranju in k popravljanju glasovirjev.
S spoštovanjem (1964 -2}
ubiralec glasovirjev, zapriseženi cenitelj c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani. Postajališče cestne železnice.    Florijanske ulice 50.    Postajališče cestne železnice.
Pričetek šole.
Na c. kr. iimefno-obrtnl strokovni šoli v IJuhlJaiil (šola za obdelovanje lesa z oddelki za mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, podobarstvo in pletarstvo, šola za umetno vezenje in čipkarstvo ter javna  risarska šola za moške in
ženske) se prične šolsko leto 1901/1902
dne 18. septembra.
Na novo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov
dne 16. ali 17. septembra
zjutraj od 9.—12. ure ali popoldan od 3.—5. ure zglasiti pri ravnateljstvu v Zatiškem dvorcu, Stari trg št. 36.
S seboj jim je prinesti izpustnico ljudske šole in dokaz, da so dovršili 14. leto, oziroma, da ga bodo dovršili v letošnjem solarnem letu.
Izredni učenci in učenke, istotako obiskovalci javne risarske dole za niožke in ženske, se vsprejemajo tudi med letom, dokler je kaj prostora. Oddelek za pletarstvo je pristopen tudi ženskim obiskovalcem. (1905—3)
V Ljubljani, dne 7. septembra 1901.
C. kr. ravnateljstvo.
-^and
Ustanovljena 1844.
Ustanovljena 1844.
L9elil{o zalogo
vseh šolskih knjig,
kakor tudi vseh v to stroko spadaj o čin šolskih in pisalnih potrebščin
priporoča najbolje tvrdka (2000—1)
J. Giontini, Jftestni trg št. 17.
Ni-
St. 31121.
(1982—2)
Dodatno k tuuradnem razglasu z dne 10. avgusta 1901, št. 26. 361, so v smislu § 4. zakona z dne 5. novembra 1898, (št. 40. dež. zak.) javno na znanje daje, da se bode vršila
Tolitev 2 deželnih poslanca? M stolu, mesta Ljubljane
dne 19. t. m. od 8. zjutraj do 12. opoldne
v dveh oddelkih in bodo volili:
a) volllci z začetnimi črkami A do L, v desni polovici velike dvorane »Mestnega doma«;
b) volilci z začetnimi črkami M do Z, v levi polovici velike dvorane »Mestnega doma«.
Izkaznice vročila se bodo volilcem pravočasno v stanovanje; ko bi pa kedo izmed volilcev iz kakršnegakoli vzroka izkaznice najkasneje 3 dni pred volilnim dnevom ne prejel, naj pride osebno po njo k mestnemu magistratu.
Mostni magistrat v Lajubljanl
dne 7. septembra 1901.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4I|,°|0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne. (2693—37)
Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
Velika zaloga pohištva
temnega in pol ranega v različnih slogih, dobro sušenega lesa po prav nizkih cenah
priporoCa (1922 - 3)
tovarna pohištva
v Spodnji Šiški.
m g
m
m
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (573-43
Zastopstvo In zaloga za Kranjsko in Primorsko : fjubljnnu, ITIarlJe Terezije cesta 9.
Dva dija
iz dobre hiše se sprejmeta na dobro hrano in zdravo stanovanje.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1894-3)
I-			
			
Najboljša uporaba
Kar najvuč in najfinejšega
surovega * * * masla!
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj;
v Parizu 1900 „Grand-Prix".
7« milijona tacih strojev v rabil
Uravimjejo se pasterizerske naprave za transport mleka.
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drugi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko in parno moč.
Načrti   proračuni.   ■ »
(470)    Akcijska družba (29)
Alfa-Separator
Dunaj, XVI. Gauglbanergasse 29.
Ceniki, poučne brošure brezplačno.
mm imm ^Bfcf Ifef
/tfc^M w£?~j-k#'
HBrez konkurence!!
moderna ženska jopa, s svilo podložena, s kožnš-nim ovratnikom in osleci, samo v
g Angleškem skladišču oblek H
Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3.
5700 komadov jop (Jaquets), havelokov, paleto-
tov in ovratnikov za dame . od gld. 2.— višje 1515 komadov jesenskih in zimskih oblek za
gospode in dečke.....od gld. 5 — višje
530 komadov deških oblek (Gambetta) za jesen
in zimo........ .  od gld. 2 v« višje
570 komadov havelokov, prevlečnikov, izvrstnih
sukenj (za jesen).....od gld. 5'— višje
510 komadov havelokov  (zimskih  sukenj) in
športnih sukenj (za zimo) . od gld. 8 — višje Na tisoče hlač za jesen in zimo  od gld. 2-— višje
Kie dobro, »vesto ln, 1*»*-J« poglavitno, na|-modepnefše blago, in -v Istini aea čntla
nizko tovarniško ceno.
PrteoKnncf1 Pristno angleške obleke, izgotovljene iz naravnost r UoC/UlIUol ■  iZ Londona naročenega blaga v najnovejših modnih barvah.
025" Ako si kdo naroči obleko po meri, se taista izgotovi na Dunaju
hitro, dobro ln eeno.
Na izbero se razpošilja blago na vse strani brez poštnega povzetja.
Blago se more plačevati tudi na obroke.
0953-3; Oroslav Bernatović.
Usojam si naznanjati slav. občinstvu, da imam v zalogi
o najboljši O
trboveljski png Jfc
Naročbe se natančno izvršujejo.
Tudi se da cel vagon s kolodvora na dogovorjen kraj.
Za  obilne   naročbe   priporočuje se, biležim (1895 -2)
s spoštovanjem
Ivana Treo
Cesta na Rudolfovo železnico št. 8.
• s - S
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuSe-valnici in od mene preskušene. — Ilcitro-(2692)        vani ceniki lattonj. (36)
•sest
Graška
trgovska akademija,
r Abiturijentski tečaj. ^5
Jednoleten trgovski tečaj sa absolvente srednj Hi mol In enakih učnih zavodov, ki se hote posvetiti trgovskim in industrijalnim podjetjem, ali hote" kot velikosolci (juristi) svoje vednosti razširiti.  Začetek dne A. oktobra.
ObSirne prospekte razpošilja ravnateljeva pisarna, Kaiserfeldgasse Nr. 25.
1474-5   Ravnatelj: J- KSearejen*.
Učenec
(1944-3)
iz boljše rodbine, ki je dovršil najmanj 2 gimnazijalna razreda, zmožen slovenskega in nemškega jezika, sprejme se
v drogeriji Antona Kanc-a
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3.
t Tovarna pečij :
I in raznih prstenih izdelkov *
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
tsrr-.-m     priporoča  vsem zidarskim
mojstrom  in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih
prstenih
ln najtr pežnej ših
štedilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po
najnižjih eenah. Ceniki brezplačno in pošt-(1260)   nine prosto. (14)
RONCEGNO
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pri
anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-ariji itd.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (1906—2)
ZAHTEVAJTE POVSOD
CIGARETNE PAPIRČKE
KORIST DROŽBI SV ([RILA IN ^ETODA
^KAURi SO NAJBOLJŠI OD V5fh DfiOOJri
GLAVN A^ALOGA:
jos Stoka Trst,
Proda so iz prosto roko
pri kolodvoru južne železnice v okrožju Ljubljana s 7 sobami, z dvema obokanima kletima, vrtom, 1 malo njivo, z žgalnico za žganje in s pristno vodo. V hiši jo čez 4\0 let gostilna s prodajo žganja in tobaka. Obširni prostori so pripravni za večjo obrt. — Natančneje pove upravništvo »Slov. Naroda«. (1819-7;
0# (1997-2)
Glavno zastopstvo za Ljubljano in okolico
ima tvrdka (1929—3)
Itt. Bonač -v Z-ij\x"blja,2^.i.
potrebščine
papir, zvezki, črnila, peresa, knjige itd. itd.
z dobro postrežbo dobi se pri
Jvami Bonač~u
Šelenburgove ultcee nasproti c. k. glavne pošie.
se sprejmejo na stanovanje brez hrane v Slomškovih ulicah št. 19.   1946•_■
asto domače mazilo
-^oBoaanaanaaaaara anena
Iz lekarne i
B. FRAGNSR-ja v Pragi ¥
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
V pnšicah a 35 kr in 25 kr., po pošti 6 kr. več.  r.:.z.:r.:-i se vsak dan.
Ako se vpoSlje naprej gld. 1 5H, se pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 168 6 2 puSic, ali za gld 2 30 6 1 pusic, ali za gld 2 48 9,2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Vsi deli embalaže imajo zraven sto-
ječo zakonito de-ponovano varstveno znamko.
Glavna zalega:
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna ..pri rrneni orlu** a^e-ai J3
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: C. Piccoli, U. pl. Trnkdczv, M. Marta detschlager, J. Mayr. 1742-22
Avi^o!
Opozarja se Da razglas št 5992, objavljen v časopisih „Grazer Zeitung", „Grazer Tagespost", „Laibacher Zeitung", „Klagenfurter Zeitung", „Slovenski Narod", „Osservatore Triestino" in „\Viener Land\virtschaftliche Zeitung" zaradi
zagotovljenja kruha in ovsa
za garnizijske kraje 3. voja Maribor in Celovec, od 1. januvarja 1902. leta do 31. decembra 1902. leta.
Natančneji pogoji ogledajo se lahko slednji dan pri vojaških preskrbovalnih skladiščih v Mariboru in Celovcu, od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4 ure popoludne, nadalje pri političnih okrajnih oblastvih in kmetijskih deželnih društvih. Zvezki pogojev se pri omenjenih preskrbovalnih skladiščih dobe po 4 kr. za tiskovno polo, eventuelno tudi po pošti.
(1915—2)
C. in kr. intendanca 3. voja.
Gricar & Jtfejač
£jubljana, Prešernove ulice 9
priporočata svojo popolnoma novo oskrbljeno zalogo
obleke za gospode, dečke in otroke
v najboljšem znano solidnem kroju po najugodnejši ceni.
Posebno praktične (1923—4)
obleke za šolarje, haveloke in površnike.
Kot posebno špecijaliteto:
Obleke iz najbolj trpežnega angleškega ševijota v različnih barvah in desenih.
Učne knjige
za vse šole
in
vse druge šolske *.* *
potrebščine
priporoča
£• Schwentner
knjigotržec v £jubljani
(2202-1) Dvorski trg štev. 3.
Franja Meršol fflg;
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. (1331-13) Monogrami ln risarije se v poljubnih bojah in slogih  vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Preselitev obrti.
Uljudno javim svojim odjemalcem in p. n. občinstvu, da sem se s svojim
zavodom ^ uniforme
preselil lz Slomškovih ulic v lastno novo hišo
na voglu Resljeve ceste št. 7.
Zahvaljujoč spoštovane odjemalce za dosedt:j izkazano mi zaupanje, jih prosim za nadaljno blagohotnost in beležim z velespoštovanjem
(1847—3)
*
i i
i 1
Ji
Anton Reisner
zavod za uniforme.
4tmT Oft jednem se priporočam gg. jednoletnim prostovttljeem za izgo-tovljenje   uniform   po   najnovejših  predpisih   in   zmernih  eenah J|u%
i
i i *
jlvi^ »K<) 3v> A\(>fo}Jyt >».<V?vo      4klVX(:      <y (> AQ 4k/> /jy\- /jy)/ki' /K AŽžŽJ Ž'■' Ži i
Stanje hranilnih vlog:
Rezervni zaklad
nad 300.000 kron.
inpp
hhmm*.
-m
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu
zraven roiovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. ci»-g
P^sST Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno.
5 uihm MP
*mmm\
m-
pnp?
S.\er,
Isdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
^5035234
999