182. številka. Ljubljana, v Četrtek 9. avgusta 1900. ♦m . leto. vsak dan zvečer, brimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman sa avstro-ograke dežele mm vse leto 96 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 80 h, za jeden meaec 2 K 30 h. Za LJubljano rez posipanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden meeeo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoaujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCnje ae od itiriatopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, ^ee dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" fcrankovatL — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12. Uprsvnlstvu naj se bla* govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v npravniitvo pa s Kongresnega trga 8L 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna- telefon št. 85. „Slovencu" v premislek. (Dopis.) „Slovenec" j« prinesel nedavno Članek, v katerem je hotel dokazati, kako velikanske zasluge za naš narod ima katoliška duhovščina. Tem potom hoče malo zatemneti svoje lastne divje psovke, katere je nametal na vso slovensko inteligenco. , Slovenec" navaja nekaj iz treh člankov uredništva in podaja potem glorifikacijo dela katoliškega duhovništva na Slovenskem V tej glorifikaciji pa se ne upa pogledati v prejšnje čase, kamor ga je vabil .Slovenski Narod", nego gleda le v nedavno minole čase. Seveda pripoveduje, da je katoliški duhovnik „rešitelj slovenskega naroda", in da ima kot tak pravico, da te pritepence, meščane, kara in bije. To pravico ima sploh kot najvišja oblast na zemlji, kot katoliški duhovnik, kakor trdijo klerikalci. Končno pravi napredni slovenski inteligenci, da je sestavljena iz samih „Dežmanov", da so ti napredni naši ljudje .izdajalci in grobokopi, ne pa inteligenca". Beraški ponos našega duhovništva se kaže v vsaki vrsti tega članka, ali recimo, farcvška nadutost našega duhovništva, ki se je, hvala Bogu, naučilo brati in pisati. Ker ni prostora za podrobno zasledovanje katoliškega duhovnika v njegovem delu „rešitve" slovenskega naroda, moramo to delo zaznamovati le v največjih potezah. Pa mi gledamo tudi preteklost. Voigt piše v svoji zgodovini nemškega reda: Avstrijski vojvode so osnovali komturije tega reda na Dunaju, v Novem mestu, Gradcu, Ljubljani, Veliki nedelji in v Metliki. Oglejski patriarh Berthold jim je podaril črnomaljski okraj, ,wo sie sich um die voffige Christianisierung des dortigen ■wendischen Volksstammes und um d i e Pflege des germanischen Element e s in jenen Grenzgegenden g r o s s e Verdienste erwarben". Voigt je navdušen služabnik katoliške cerkve. Torej v 13. stoletju — tedaj so prišli ti vitezi mej nas, — še katoliški duhovniki toliko niso storili, da bi naš narod pokristijanili! Patriarh v Ogleju je bil tedaj skoraj tako mogočen, kakor papež in ta je kot višji duhovnik vladal precejšnji del tedanjega slovenstva. Danes vemo, da je bil nemški viteški red glavni trgovec papeštva in njegov vojak. Današnji Prusi so njegovo delo; napravil jih je iz Slovanov. Slovenci smo segli tedaj proti Gradcu. Koroška je bila slovenska. Ta red in nemški škofje; sol-nograški in brižinski, so vladali kot fevdalni in cerkveni gospodarji drugo slovenstvo ter držali posvetne fevdalce v strahu. Karol Veliki je v 8. stoletju Slovence organiziral kot poljedelce po svojem načrtu. Ta mož je bil največji organizator kmetije, a je držal katoliško duhovenstvo trdo. Karol Veliki je poslal nekaj nemških ljudi kot grofe v naše kraje, pa je tudi dosti na-šincev postavil kot pospeševatelje svoje organizacije kmetske države, oziroma fevdalnega kmetovanja. Ta katoliški svetnik je storil mnogo za vero in še več za germanizacijo Slovanov. Po njegovi smrti smo prišli pod skrivljenko, in ta nas je potem po večjem urejala za življenje na tem in onem svetu. Kar smo tedaj naroda izgubili, vršilo se je v časih oglejskih patrijarhov in nemških škofov, nemški viteški red je pa takt bil. V 12. stoletju so re na selili pri nas v zajčjem samostanu, v zati-škem, kostanjeviškem in v Bistri Cisterci-janci, v Pleterjih ter v Jurjovem samostanu in še drugje pa Kartajzi. Benediktinci in Cistercijanci so v nemških krajih dobri organizatorji kmetskega dela naturalnega gospodarstva ter učitelji prvega rokodelstva. Cistercijanci so v 14. stoletju v naših krajih že bogati menihi. V 15. stoletju pa žive prav razkošno. Blizu so bili Ogleja, in ko je ta ponajveč po zaslugah oglejskih patriarhov propadel, (za časa Rimljanov je brojil 800 tisoč ljudi, danes 1400,) in so se dvignile Benetke, so bila ta mesta tem menihom shajališča. V 16. stoletju, v dobi luteranske reformacije na Slovenskem, so po teh samostanih živeli prav svobodno. Primož Trubar in njegovi drogovi so učili te menihe slovenščine ter njim in posvet- nemu duhovenstvo dajali slovenske knjige v roke. Ko jih je koncem 18. stoletja cesar Jožef II. razgnal, našli so dosti are-brnine, zlata, vina in drugega bogastva v naših cistercijanskih samostanih, knjig pa ne dosti, slovenske celo nobene. Jožef je prizanesel onim samostanom, ki so se pošteno pečali s kmetijo in z ljudsko in drugo šolo. Pri nas ni našel tega povoda. Temeniški kmetje, nekdanji podložniki teh menihov, so šteti danes mej boljše kmete. Postali so to po odgonu „belih menihov" in ko so pridobili več zemlje v svojo last. Bogati bi postali tudi kostanjeviški nekdanji podložniki, ako bi teh več tisoč oralov zemlje nekdaj meniškega sveta prišlo v roke kmetov. Danes je ta domena puščava sredi pridno obdelanega kmetskega sveta, in če je ne dobe zopet menihi, je zrela, da jo naše za kmeta toliko vnete avstrijske vlade parcelirajo. Veliko posestvo, več tisoč oralov zajčjega samostana so dobili za mal denar knezi Windisch-graetz. Danes je tam .vzorna" kmetija. Velikansko polje se daje v najem ubogim tamošnjim kmetom, velikanske hoste v Pohorju eksploitira knez in jih rabi za lov. To veleposestvo je fidejkomis in nihče mu ne pride v naši Avstriji do živega. Pleterje so, hvala Bogu, dobili zopet tuji Kartajzi s pomočjo katoliških slovenskih duhovnikov v svoje roke, in tako Zatično, ki sicer danes nima dosti nad 100 oralov, ali leži sredi rodovitne druge pobožne slovenske kmetske zemlje. Kar še ni, pa še lahko pride. Čožberg, nekdaj meniško veliko veleposestvo, ima danes bogat Ceh, \Veinhof pri Novem mestu, nekdanje krasno jesensko bivališče zatiških opatov, je tudi v trdnih meščanskih rokah. Bistro bo tudi težko dobiti. Posvetno duhovenstvo v srednjem veku pri nas ni imelo dosti veljave. Župnije so bile oddane višjim italijanskim in nemškim duhovnikom. Kapelani in drugi duhovniki pa so jih imeli v najemu. Lepe reči so se godile v 15. in 16. stoletju po naših farovžih! Duhovniki so krčmarili, imeli po več točaric, kuharic in se često med LISTEK. 6 Ne ubij! Ruski spisal knez Dmitrij Golicin-Muravlin. (Dalje.) Veš, mi smo živeli vsako poletje na kmetih, vedno na mojem Harkovskem posestvu. Tam so poslopja lepša, nego na Nadjinih. Razun tega pa se nisem hotel odtegniti vajenemu gospodarstvu. Tekom vsakega poletja so prihajali k nam gostje, menjajoči se. To je napolnjevalo s šumom naše vaško življenje ter nas je veselilo. A to poletje ni bilo — izvzemši sosede — Pri nas prav nič gostov. Vsi naši znanci, kakor da so se dogovorili, so se naselili v vročem času v okolici Peterburga ali pa so odpotovali v inozemstvo. Nismo se dolgočasili. Kolja je bil star Štiri leta, in v svobodnem Času, kadar se nisem vozil po poljih, sem mu začel ka zati pričetna navodila azbuke ter mu risal Črke v pesek. Razun tega se je lov to leto izborno obnesel. Pri nas navadno redki kljunači so tudi krožili nad močvirjem. Ženi se je zdela odsotnost gostov celo prijetna, dala jej je priliko, baviti se s kurami in z jagodami. Kolja jej je pomagal, t. j. jedel je jagode *) ter podil kure. A vendar smo nekaj pogrešali. Samotarstvo nam je bilo nekaj novega, nenavadnega. Nekoč sem se vračal s polja ter šel skozi park, oddavši konja za ograjo vrača-jočemu se delavcu. Bil sem zelo dobre volje, ker sem se uveril, da je vsaka bojazen glede neviht nepotrebna. Videl sem, da mi prihaja nasproti žena. „Brzojavka od Stebnicina!" je kričala na ves glas že od daleč in mahala z listom papirja. „0d Stebnicina?" vprašam, nasmehni vši se na njen nasmeh, — ,a kdo je ta gospod ?" „Mar ne veš? Ta, ki je bil nekaj let za mejo, se učil v Heidelbergu".. . ,V tem slučaju ga seveda ne poznam. Jaz nisem bil s teboj v Heiđelbergu, a s tvojimi odsotnimi znanci se nisem mogel sniti." .Ne, gotovo se ne motim, mama vaju je predstavila druzega druzemu, še pred najino poroko; zdi se mi, da v gledališču." Nikakor se nisem mogel spomniti, a nisem pripisoval temu nikakega pomena Pogledal sem brzojavko : .Pridem po jutranjim z jutranjim vlakom, Stebnicin." *) Na Ruskem raste mnogo več različnih jagod kakor pri nas, katere poleti nabirajo in jih pripravljajo za zimske prikuhe. Op. prev. Mej tem, ko sem se brez namena trudil določiti po službenih opazkah, koliko časa je hodila depeša, je pravila Nadja, da je Stebnicin, prišedši po dolgi odsotnosti v Peterburg, zvedel za njeno možitev, ter kakor dober star znanec (saj sta bila že prav od rane mladosti tovariša), dobivši njen naslov, se odpeljal brez ceremonij na poset. „Videl bodeš," je dejala žena, .občudovanja vredno smešen je, okoren in bojazljiv kakor sramežljivo dekle." .Nu, menim, da so mu v Heidelbergu to lastnost že izbili." Žena se je nekoliko zamislila, potem pa odločno rekla: .Ne, ni mogoče." Šla sva proti domu. Kolja nama je pribežal nasproti in nama začel nekaj pripovedovati o kužku, kateri se je vedno ž njim igral, in katerega je ljubil. Poljubivši sinka se obrnem k ženi: .Treba bode pripraviti bolj udobno sobo . . . katero?" .Sivo, ono poleg biljardne sobe," je predlagala žena. Oddala sva Koljo boni ter šla potem v drugo nadstropje. Pokazalo se je, da je bila siva soba popolnoma v redu. Celo stenska ura je bila navita. Ko sva šla po stopnicah doli, sem vprašal: seboj tudi po fantovsko stepli. Kaj so ho. teli, ko pa so morali smetano pošiljati v Rim, ali Solnograd ali Brižinj! In nobene poštene šole! Kdor se za te prednike naših slovenskih katoliških duhovnikov zanima in hoče izvedeti škandalozno kroniko naših farovžev istega časa, naj bere zapisnike tedanjih deželnih zborov v Gradcu, Ljubljani in Celovcu. Kakor orjaki gledajo iz te neuke, neomikane farovške družbe Primož Trubar, Dalmatin, Krel! Sto let, 1525.—1630., vladajo reformacija in boji zoper njo. Protestant Tomaž Hren, pokatoličaneni jurist, je bil prvi slovenski škof, ki je razvil kaj eneržije in dela v prid katoliške cerkve, in seveda tudi v prid tedanjih avstrijskih vojvod .Inneroster-reicha", kakor so se zvale tedaj slovenske dežele. Drugi ljubljanski škofi te dobe so bili mevže prve vrste, k sreči Nemci. Z mokro cunjo so jih tedanji grajščaki in meščani pognali v Gorenji grad, kjer so se lepo zabavali sredi viharnih turških bojev in luteranizma. Tomaž Hren je kot namestnik avstrijskega vojvode v Gradcu poslal nemške jezuite med Slovence., Nemške šole so stopile na mesto Trubarjevih. S šo 1 o so začeli pri nas tudi luterani. — Ker ni bilo v Avstriji visoke šole za luterane, šli so Slovenci v Tubingo. Veliko števiio jih je nabrojil letos umrli dr. Elze. Zopet opogumljeni katoliški duhovniki in po zajezenju turških navalov do večje moči dospeli deželni knezi so izjedavali naše najboljše, z narodom zrasle ljudi, veleposestnike, meščane in celo tudi nekaj gorenjskih luteran skih kmetov. Zato so šli ti v tujino. Na mesto teh .bandažiranih" so priklicali ti pobožni ljudje v naše dežele Nemce, Lahe, in ti so potem z jezuiti delali nadalje za potujčenje slovenskega naroda. Posvetni duhovnik in celo kmetije sin je molčal, ko so naše meščanstvo ti ljudje germanizovali, kar ga je prišlo po naravnem toku ljudskega življenja v mesta. „N e m š k u t a r j e" je ustvaril torej na Slovenskem katoliški duhovnik. Kaj so vse uganjali nemški škofi z nami! Spregledam tedanji gospodarski sistem tlake in desetine .Kako da si je izmislil v Heidelbergu študirati? Mari mu je bilo ruskih vseučilišč premalo? . . . Kaka abotnost!" Nadja mi je pojasnila, da je bil naš bodoči gost slabega zdravja ter je bil potreben mehkega podnebja. Takoj sem se spomnil rumenega, mladega človeka s solznimi očmi in z vdrtimi prsi. A jaz, ki sem bil zdrav in krepak, nisem rad gledal sla-botnežev. In to mi je vzbudilo malo da ne sovražnost do Stebnicina. Še zdravil se bode pri nas in po lekarni bo dišalo . . . Ko mi je žena povedala njegovo ime in očetovo, .Abenir Fadjejevič", me je kar mraz preletel, toda pokazal nisem tega Nadjf iz čustva delikatnosti... nu, tovariš otroških let, bodisi kakoršenkoli idijot, a žena mu je bila naklonjena, ker sta nekdaj skupaj gonila obroč. Pojasni si to kakor hočeš, nazivljaj je predsodek ali pa ne veruj, Stebnicin mi ni šel iz glave. Njegov prihod se mi je zdel čuden. Čemu pride? Kdo ga je klical? Pri čaju sem vprašal Nadjo: .Ali si imela v zadnjem času kako sporočilo o Stebnicinu ?" Ona se je nasmejala. „Ne, zakaj?" ,A zakaj pride?" sem vprašal razdraženo. Žena je prostodušno odgovorila: ker ima dosti dobrega v sebi in tudi pri nas ni bil brez koristi, ali držim se le tega, kar je nplivalo na razvoj gospodarstva ter duševnega življenja naSega naroda. Za si-rarje smo jim bili dobri. Nemške Kocevce je v te uboge hribe poslal nemSki škof. Danes ima fideikomis knezov Auerspergov samo na Kočevskem 40 tisoč oralov, seveda najboljše zemlje; uboga para Kočevec pa strada, ko mu je zadnje sredstvo, krošnja-renje, odmrlo, ali je pa že po večjem v Ameriki. Tako imamo od teh nemških Škofov malo dobrega. Prodajali, zamenjavali so nas, kakor je kazalo nemštvu v korist, ter nas rabili za svoje boje z nemškimi posvetnimi fevdalci ter z meščani. No, in tako smo počasi hodili v 19. stoletje. Katoliški duhovnik je bil, razven Jožefovih časov, me-rodajen avstrijski vladni svetovalec in je še danes. Počasi so nas decimirali Nemci na Koroškem, Štajerskem in Lahi v obmorju. Ali je tedaj kak katoliški duhovnik zavpil, da to ni prav?! V trgih, mestih se je nem -čilo, obligaten je bil nemški jezik tudi v farovžih. K sreči, da je Tomaž Hren, ko je požgal že večino Trubarjevih-Dalmatinovih knjig, še pozneje, spametivši se, rešil vsaj nekaj izdaj; drugače ta naša farovška kultura še svetega pisma ne bi imela v slovenskem jeziku v svojih velikanskih knjigarnah. _ (Konec prih.) V I Jubljani, 9. avgusta. K položaju. Letošnji september bo za avstrijsko notranjo politiko menda posebno važen. Takrat se snide državni zbor iznova, in takrat se pokaže, kakšne sadove so rodile razne konference Koerberja s Szčllom, s poslanci vseh različnih strank in avdijence pri cesarju v Išlu. Takrat se odloči usoda parlamenta in morda tudi Koerberjevega kabineta. Takrat pa se bo — pred zasedanjem — vršila važna konferenca čeških poslancev v Pragi radi bodoče taktike in radi razmerja Čehov do desnice. V septembru se izkaže, ali se restituira bivša večina, ali se spopolni z novimi strankami ali pa se sestavi nova le deloma iz dosedanjih strank desnice. A tudi druge važne zadeve se rešijo v septembru kakor namigujejo ogrski listi. Poset Szćlla v Išlu nima baje nobene zveze z avstrijskimi notranjimi zadevami in tudi sestanek Koerberja s Szellom je imel le privaten značaj. Do septembra je torej treba počakati! Grof Lamsdorff — naslednik Muraveva. Iz Peterburga je došla brzojavka, da je imenovan vodjo ruskega zunanjega mi-strstva grof Lamsdorff. Lamsdorff stoji v vrsti najodličnejših diplomatov Rusije. Tekom svojega 321etnega službovanja v zunanjem ministrstvu si je pridobil najširše obzorje v vseh vprašanjih diplomacije. Pod Gorčakovim, Giersom, Lobanovim in Mura-vevorn se je Lamsdorff dejansko vdeleževal vseh akcij ruskega zunanjega ministrstva, zato je s tradicijami ruske zunanje politike ozko zraščen. Grof Lamsdorff, osebno sim- „Jaz sama ne vem tega." Nisem se mogel zdržati ter rekel: „Ali se to pravi siliti se? Ali je idijot ..." „D&, Čudno smešen je; videl bodeš, čudno smešen." Več nisva govorila o njem ta večer. Zjutraj je žena sprožila vprašanje, kdo se popelje na postajo sprejet Stebni-cina. V vsej hiši ga je poznala le ona, toda njej se ni spodobilo sprejeti ga. Dasi sem ga že jedenkrat videl, kakor je zatrjevala Nadja, se ga vendar nisem mogel spomniti, bal sem se, da se stavim v smešen položaj, zato sem predlagal, da pošljemo kar ekipažo na postajo. Žena mi je začela dokazovati, da bi bilo to ne-uljudno. Jaz sem se strinjal ž njo in naslednjega jutra ob deseti uri sem se odpravljal k postaji. Nadja me je, poslavljajo se, prosila, naj bodem ljubezniv. Zasmejal sem se. „ Seveda bodem ljubezniv. Zakaj bi po tvojih mislih ne bil?" Tekom petnajstminutne vožnje, katera loči posestvo od Ivanovke, sem si utegnil staviti nekaterikrat vprašanje: zakaj se mi zdi prihod Stebnicina neprijeten ? Ker nisem našel odgovora, sem si mislil, da sem se pokmetil in se bojim novih obrazov. To se vidi navadno pri ljudeh, ki žive" na kmetih. Pokmetiti se v enem meseca, se mi je zdelo prav možno. (Dalje prih.) patičen mož, je vžival naklonjenost oarja Aleksandra II. in Aleksandra III. ter je tudi persona grata carja Nikolaja. Glede politike v Aziji se Lamsdorff ni strinjal s optimističnim Muravčvom, kateremu rusko časopisje očita, da je precej zakrivil, da je bila Rusija glede opasnosnosti razmer na Kit aj-skem slabo informirana in za sedanjo vojno nepripravljena. Viljem Liebknecht umrl. Nemška socialna demokracija je izgubila jednega izmej svojih najgenialnejših, najuspešnejših in najdelavnejših voditeljev. Viljem Liebknecht je vsled kapi 7. t. m. v Berolinu, 74 let star, nenadoma umrl. Dasi se z vsemi njegovimi nazori kot Slovani in kot mednarodnim načelom nasprotujoči narodnjaki ne strinjamo, vendar konstatujemo, da je umrl z uiebknechtom mož, na čegar praporju se je svetilo geslo: svoboda, napredek in kultura. Za to svoje geslo je pre trpel kot modern mučenik mnogo, in kot značajen mož je zavrnil vse blesteče ponudbe, s katerim so ga hoteli podkupiti, ponujajoč mu najboljše plačana mesta. Liebknecht je bil idealen revolucionarec, ki je delal in umrl za svoje prepričanje trd in neizprosen. Nemška, tudi avstrijska, socialna demokracija je izgnbila ž njim duhovitega voditelja, ki je znal govoriti in pisati kot malokdo. Imel je obširno izobrazbo. Prepotoval je AnglijOjFrancijo, Švico, Avstro Ogrsko, in bil prijatelj in učenec Marxa in Las-sala. Rojen je bil 1.1826 v Giessenu ter študiral filozofijo in sociologijo. Stal je ob zibelki socialnodemokratične stranke ter jo vodil dolga desetletja ne brez uspehov. Avg. Bebel je njegov učenec. V nemškem parlamentu je bil najhujši nasprotnik Bismarcka, in da se je odpravil socialistični zakon, je tudi njegova zasluga. V ječi je prebil vsega skupaj sedem let. Leta 1848. se je dejansko vdeležil revolucije na Badenskem ter dobil 9 mesecev zapora, 1. 1849. je bil radi demonstracij več mesecev zaprt, 1. 1850. so ga zaprli v Švici za dva meseca, 1. 1860. za tri mesece in ga izgnali iz Pruske, leta 1866. so ga zaprli v Berolinu za 3 mesece, 1. 1869. so ga zaprli v Lipsiji za več tednov, 1. 1871. je bil zaprt dvakrat zapored, leta 1872. je bil radi žaljenja Veličanstva zaprt dve leti na trdnjavi, naslednja leta je dobil več krajših zaporov, 1. 1881. je bil izgnan iz Lipsije in 1. 1896. radi žaljenja Veličanstva obsojen na 4 mesece. Kot pisatelj je bil sila plodovit in njegovih del je nebroj. Zadnje desetletje je bil glavni urednik berolin-skega „Vorwartsa". Pokopan bo v nedeljo popoludne. Vojna na Kitajskem. V Berolinu so imeli v ponedeljek drž. tajnik grof Bulow ter ruski in angleški poslanik posvetovanje, čegar sad je imenovanje nemškega feldmaršala grofa Walder-seeja višjim poveljnikom mednarodnih za-veznih vojev na Kitajskem. Grof Waldersee je 68 let star ter se je odlikoval v bojih na Češkem in Francoskem. Nemški listi trdijo, da je Waldersee ne le izboren strateg, nego tudi državnik in diplomat. Vsekakor je imenovanje višjega poveljnika vesel napredek in samo želeti je, da bi se mednarodni voji, v katerih se govori v osmerih jezikih, v najvzornejši disciplini brezpogojno pokorili grofu Walderseeju. Kajti prav rad verjame svet zatrdilom lista „Times", da vsak dan povečuje težave marša proti Pekinu, in da pogum Kitajcev vsled obotavljenja mednarodnih vojev narašča. Kitajski nadpoveljnik Lipingheng je že v Čiangšuanu ter prevzel poveljništvo nad čilskimi četami. V bitki, ki se je vršila v nedeljo pri Pejcangu, so imele mej-narodne čete hude izgube. Zlasti Japonci Rusi in Američani so trpeli mnogo. Izgube znašajo do 2000 mož. Ker je ostalo v varstvo Tsientsina, čegar del so Kitajci zcpet vzeli in sicer že v tretje, do 6000 mož s 14 topovi, je mednarodna vojska, ki operira proti Pekinu, dokaj majhna No, bati pa se je zopet za Tsientsin, kajti jedva dva dneva marša daleč stoji okoli 15.C0O Kitajcev, ki nameravajo baje poskusiti, ali bi se ne dalo vzeti sedaj mesta popolnoma. Razmere v Pekinu so za poslanike in tujce, katerih je vse skupaj okoli 700 zbranih na angleškem poslaništvu, se vedno zelo nevarne. Dasi od 28. julija nadalje boksarji niso naskočili poslaništva v masah ter odtlej niso rabili topov, napadajo boksarji poslaništvo vendarle dan na dan s puškami. Japonski poslanik v Pekinu pa je sporočil 2. t. m., da imajo branitelji poslaništva le še po 25 patron in živil le Se za Sest dnij. Ako je to res, potem so obleganci danes že brez živil. Kako ae vzdrže" poslej ? S čim se bodo branili, ko porabijo zadnje patrone ? Rešitelji so Se daleč in morda mine Se cel mesec, predno se začne energično in vspeSno prodiranje proti Pekinu. Strah za življenje poslanikov in tujcev je torej danes opravičeno jako velik. Mogoče je, da Kitajci računajo na to, da jim pade oblegano poslaništvo, ko zmanjka smodnika in živil, samo v pest, in morda se izvrši občno klanje takrat, ko se približa mednarodna armada pekinškemu ozidju! Za Šanghaj se je tudi bati, ter se je admiral Sevmour že pripravil na obrambo. V južni Kitajski, v pokrajinah Senon in Tungkuu, se pojavlja nevarno gibanje. Misijonarji so pribežali z dežele v mesta. Dopisi. Iz postojinskega okraja, 4. avgusta. Zelo je pripekalo solnce, ko je dne 2. t. m. popoludne postojinskega okraja učiteljsko društvo zbiralo svoje ude v vrlo napredujočo Postojino. V prijaznem salonu gostilne „pri levu" se nas je udeležilo občnega zbora 17 členov. Načelnik Zamik pozdravi navzoče, zlasti častnega člena g. Dimnika iz Ljubljane, se spominja sedemdesetletnice presvetlega cesarja kot najvišjega zaščitnika šolstva, povabi vse, da vskliknejo Nj. Veličanstvu trikratno „slava!", kar so storili vsi navdušeno. Tajnik Zaman prebere letno poročilo. Društvo je vložilo prošnjo na de želni zbor za izboljšanje učiteljskih dohodkov— zaman. Blagajnik Trošt izkaže društvenega imetka okroglih 340 kron in po toži, da je premalo novih udov. Nato predlaga Če sni k, da bi zlasti gospice kole-ginje nekako opozorili glede okrajnega društva na jednake pravice, jednake dolžnosti. Po raznih preminjevalnih predlogih sklene zbor vse nove učiteljske osebe povabiti, naj pristopijo društvu. Z ozirom na lanski predlog g. Dimnika, da se društvo razdeli na sekcije po sodnih okrajih, se sklene naložiti novemu odboru, da sestavi v ta namen nova pravila. Razni predlogi so pričali, da učitelj -stvo precej svobodneje diha, odkar se je izvršila v Ljubljani — tista poroka; pričajo pa tudi, da učiteljstvo v vseh okrajih tišči še vedno isti jarem, katerega doslej niso olajšale vse poroke. Prav mnogo je predlagal „Zavezini" tajnik česnik krčeč pot do tistih smotrov, za katerimi stremi vse napredno učiteljstvo: naj društvo zastopata načelnik in tajnik na nameravanem shodu, katerega skliče „Slovensko učiteljsko društvo" zaradi udeležbe učiteljstva ob bodočih deželnozborskih volitvah; društvo naj vloži na okrajni šolski svet prošnjo za javno kvalifikacijo. „Zaveži" se naroča priporočiti na odločilnem mestu, da se tuokrajno učiteljstvo želi kot zastopnika velesl. deželnega odbora v ces. kr. okrajnem šolskem svetu dosedanja dva gospoda, g. Deklevo iz Po-stojine in g. K. Maverja iz Vipave; učiteljska zastopnika v c. kr. okrajnem šolskem svetu naj bi časih tudi poročala svojim vo-lilcem, kaj se godi proti in za učiteljstvo v ti korporaciji. Seveda so takoj bili pomisleki zaradi oguljenega strašila, ki se zove — uradna tajnost. V odbor so bili voljeni dosedanji gg. členi: Česnik, Fettich, Skala, Trošt. Verbič, Zaman, Zamik, ki so obdržali vsi dosedanje društvene posle. Vsled Česni-kovega predloga sklene društvo poslej zborovati dvakrat na leto. Načelnik potem zaključi občni zbor z željo, da bi se nas prihodnjič zbralo več in želi vsem tovarišem vesele počitnice. Na vrtu hotela „pri levu" je potem pri skupnem obedu in ob izborni postrežbi donela slovanska pesem, so švigali dovtipi in se prijateljski pogovarjali tovariši iz širnega okraja. Saj ima vsakdo polno srce želja, polna usta besed, tožba ali novosti o taki priložnosti. Le nekaj treba še pribiti: le nečesa ni treba še posebe zatrjevati, dejstvo namreč, da se učiteljstvo čuti popolnoma varno ter popolnoma istovetno z „Narodom" in narodno stranko. Že ve zakaj. Lanski. Iz Metlike, 7. avgusta. V torek, dne 31. p. m. je privrSela nad naše vinorodne gorice ledena toča, v malih trenutkih je uničila vinogradniku mlade njegove nasade; njegov up v boljšo bodočnost je bil uničen na mah. Koliko denarja, koliko truda je vtaknil naš Belokrajnec v mater zemljo, da bi mn zopet rodila zlato vinsko kapljico, ki mu je toliko novcev prinašala v prejšnjih plodovitih letih v njegove domove ! Tem bridkeje pa nas je dimila ta ele mentarna nesreča, ako preudarimo malo marno8t, ki je zavladala pri vporabi jedi nega sredstva proti toči, katero sredstvo se je pri nas v teku treh let tako izborno obneslo — mislimo namreč streljanje proti toči! Primorani smo javno grajati to brezbrižnost, ki nam je naklonila toliko škode, ki nam je požrla mnogo desetakov, da stotakov iz naših, že tako ubožanih žepov S požrtvovalnim trudom mestne občine 1Q vinorejcev se je postavila pred tremi letj strelna postaja na visoko nad mestom le. žeči „Veselici". Prav pridno in vestno se je taista vporabljala pri vsakem, hudo uro pretečem trenutku. Letos izročila pa je mestna občina ta posel možu, kateremu bi se po našem mnenju za bere krajcarje ne bi treba ubijati 3 tem postranskim, a za naše vinorodne gorice jako važnim poslom. In nikakor se n-čudimo, da se pravilno ne strelja, saj j-dotičnik v prvi vrsti obrtnik, potem šele poljedelec, in najbrž tiči vsa njegova skrb edino le v tem — in to nam je pretečem torek živo dokazal — da ne bi kdo drugi vtaknil v svoj žep uboge nagradice. Stre-ljati šele tedaj, ko že pada ledeno zrnje po grozdju in drugih sadežih zdi se nam norčevanje! Točonosni oblaki viseli so najprej nad jedno uro oddaljenih drašičkih goricah, tamkaj so jih s pravočasnim in pazljivim streljanjem odgnali. Ali bi ne kazalo, da bi se najel za streljanje proti toči kak zanesljiv človek ki bi bil v prvi vrsti nastavljen le za posel, in da bi se sedaj določena mez J. znatno povišala. V pokritje naraslih stroškov, naj se občinska naklada v soglasju z mogoči d izdatki povišala; in tako bi bilo mogo'e urediti vzorno strelno postajo, ki bi pri vsaki priliki zanesljivo in točno funkcionirala. Davkoplačevalcem bi se s tako ureditvijo gotovo ustreglo, in nihče bi ne varjal, ako bi plačeval od vsake kron*-vinarjev v svrbo, da se zabrani elementarna škoda povzročena po toči. To zapisati smo čutili se dolžne v in teresu onih, katerim je ledena mačeha vni Čila ves letošnji vinogradni in poljski pridelek. Kaj pa bo ukrenila občina, da bodočnosti, kolikor je v človeških močeh, odkloni ta elementarna nesreča, to nam bo povedala bodočnost. Metličar Dnevne vesti. V Ljubljani, 9 avgusta. — Osebne vesti. Načelnikom kraj-nega šolskega sveta v Šmartnu pri Litiji je bil dne 4. t. m. izvoljen župan Janei Breznikar, namestnikom pa Ign. Zore gostilničar v Črnem potoku. — DržavL. pravdnik v Celju, Karol Ekl je imenovan deželnim sodnim svetnikom z naslovom in značajem višjega deželnega sodnega svet nika. — V okrajni zdravstveni zastop ? Zagorju sta bila izvoljena župan Anton Merva v Vačah načelnikom, Tomaž Ko-privec v Zagorju pa namestnikom. — Včasih in zdaj! Pišejo nam: Naš knez in škof Anton Bonaventura hoče, kakor ste objavili, razveseljevanje mej kmetsko mladežjo popolnoma zatreti. Ne privošči se tem mladičem ne harmonika, ne ples; ro-ženkranc bi naj nadomestil vse. Seveda je taka prepoved bob ob steno. Mladež se malo briga za njo. Življenje zahteva razveseljevanje. če naša mladež ne bo več vesela in ne bo dajala veselju duška, potem se dajmo pokopati. Še ni naš narod naju: nejši v Evropi. Naša kmetija daje še toliko, da se naši kmeti nasitijo, in da se letnim časom primerno oblačijo. Dokler bo še te je potreba, da se mladež ob nedeljah zasuče Zdrav človek je in to bo storil vedno. Le žal, da se ta naš človek premalo razve ■ ljuje. Ljudstvo je pridno in trpi med tednom mnogo. Zakaj ne bi imelo vsaj par veselih uric? Mladina bi rajši doma stajala na kmetiji, in ne bi silila v tolikem številu v mesto, ko bi doma imela več veselih ur. Zato se mi zdi, da ni prav, da se g. učitelji in drugi na deželi nič ne brigajo za veselic«? naše kmetske mladeži. Včasih je celo katoliška cerkev prirejala in kar v cerkvah glo* dališke predstave in vesele igre. Vsako nedeljo so imeli pri kaki cerkvi žegnanje s hrupnimi veselicami. Pilo, jelo se je, plesalo do ranega ponedeljka. Koline so trajale v *eb časih po cele tedne, ob krstih se jt veselo živelo, in ko so koga nesli v grob, so tudi praznovali sedmine. V prirejanju veselic so se grajski, samostanski in Župnijski ljudje kosali med sabo. Prvo ulogo pa je na takih veselicah imel katoliški duhovnik, ki je vodil fante in dekleta na veselem plesišču. Prelati in grofje pa so prisostvovali s svojimi damami. „Panem et circenses", so si mislili ti jako pametni režiserji srednjeveški. In ljubezen mej moškimi in dekleti se je smela očitno kazati. Več ljudi, več delavcev, so si mislili ti ljudje, in tudi sami se niso kar nič ženirali. Jaques de Croy, ki je bil okolo leta 1500. škof v Cambraji, je bil znan kot dober oče svojih nezakonskih otrok. Ko je jedenkrat zbolel, je napravil oporoko, v kateri je svoje otroke bDgato obdaril in v mislih, da mu Bog zopet zdravje dd, skrbel tudi za bodoče svoje otroke. Kar tedaj ukazuje naš Bonaventura glede tega razveseljevanja, je proti vsej pameti. Nenaravno življenje bi se izcimilo, če bi se ubogalo njegov ukaz. Zabave, ki se vrše skrivaj, niso bile nikdar nič prida. Tercijalstvo še nikdar ni rodilo dobrega sadu v življenju kakega naroda. Tercijalstvo je združeno s potuho in neodkritosrčnostjo. Zdrav kmet in zdravo njegovo življenje pa je sovražnik skritemu tercijalskemu življenju. — Zmerjanje s prižnice. Z Iga se nam poroča: Po vzoru znanega Pristova je začel tudi golski župnik Janez K u n a v a r zmerjati ljudi s prižnice. Minolo nedeljo teden je med pridigo napadel s psovkami tat, goljuf in lakomnik kajžarja Janeza Viharja. Vihar in Kunavar imata skupno mejo v „gmajni" in radi te meje, katere Vihar ni dal premakniti, kuha župnik Kunavar v svojem srcu najhujše sovraštvo, kateremu je dal duška z lece. Ta župnik napada tudi domača dekleta, ki hodijo plesat, češ, da „niso device, nego presice", in zmerja fante z najduhtečimi psovkami. Kajžar Vihar je zoper župnika Kunavarja napravil na drž. pravdništvo pritožbo. — Iz Gozda nam poročajo 4. t. m.: Razmere, katere so pri nas, so nečuvene. Pred nekaj časom smo imeli neko novo procesijo, pri kateri smo imeli tudi cerkveno zastavo. Nosili so jo hlapci in sinovi črne stranke, kateri pa so se vedli tudi prav po katoliško. Ko so prišli v cerkev z zastavo, so sunili nekega mirnega fanta s križem v glavo, da je odletel v zid z glavo. Fant je pri tem z roko odrinil od sebe bandero. Zato so se spomnili, da je mogoče stvar preobrniti in fanta spraviti pod ključ, ker ni črne stranke. Naš gospod je napravil torej ovadbo na državno pravništvo češ: ta je storil največjo hudobijo in ga naznanil radi „bogoskrunstva", ker je odrinil od sebe križ, ko so ga sunili v glavo in se branil nasilstva. Res, radi bi vedeli, ali je res našemu gospodu Bonaventuri to-Jiko ležeče na tem, da pusti našemu go spodu vedno izzivati na vsakovrstne načine mirne farane. Čudna vera in ljubezen do bližnega se je dandanes začela vpeljavati! Kar ne gre nam v glavo, kako je to, da je našemu gospodu vse dovoljeno. Nedavno smo Čitali, da je javno s prižnice očital nepoštenost c. kr. sodniji v Kamniku, Čitali smo, da ima na pokopališču komaj 4—3 čevlje globoko pokopane mrliče itd. Ali vse se gleda z mirnim očesom, kakor da je pri nas vse dovoljeno govoriti in delati. — Nemška nestrpnost v Celju. Pišejo nam: V ponedeljek zjutraj čakal sem s prijateljem na celjskem kolodvoru na vlak. Ker je bilo še dovolj časa in ni bilo nobene druge kavarne odprte, šla sva v kavarno »Hausbaum". Sama sva sedela v posebni sobi ter se pogovarjala, seve v slovenskem jeziku, o Slomšekovi slavnosti na Ponikvi. Toda kmalu je prihrumela v sobo tolpa celjskih mlečnozobih nemških nacionalcev, se vsedla nama nasproti ter začela polagoma izzivati. Slišala sva psovke, kakor: „Win-disches Gesindel", „Wie konnen uberhaupt Windische hieher kommen", „Das ist ein deutsches Caffeehaus", „Sie gehoren ins Caffee Schneid", „Werfen wir si hinaus" itd. To je trajalo četrt ure. 0 kavarnarju in natakarici ni bilo ne duha ne sluha. Kakor na povelje se vzdignejo celjski junaki ter zakričijo unisono: „Hinaus", in že so naju začeli potiskati proti vratom. Psovke so kar letele, udarci tudi. Braniti se nisva mogla. V jedni minuti sva stala na ulici, za nama pa se je razlegal zmagoviti „Heil". To je bila res prava zmaga nemške kulture! — Z Blede nam pišejo 8. avgusta: Glavno nato sdravišče Bled je letos precej dobro obiskovano, do konca julija je prišlo 1258 vpisanih gostov. Rajska lega kraja, srediSČe najlepSih krajev na Slovenskem in dobra cenena postrežba bi zaslužili tudi boljši obisk. Letos je mnogo Cehov na Bledu ter upamo, da jim ugaja tukaj, in da jih prihodnja leta pride Se več semkaj. Bled se lepo razvija, kdor ga je poznal pred 30 leti in ga vidi danes, mora priznati velik napredek. Kranjska ima krasne planinske kraje, kakor ne kmalu kaka druga dežela, a mi smo glede letovišč in zdravišč še skromni začetniki. V naših letoviščih se vidi razmerno malo domačinov. Počitnice premalo porabljamo v to, da spoznavamo bolje svojo ožjo domovino. Pri nas se nahaja še dokaj celo akademiško izobraženih mož, ki poznajo naš Bled, Bo hinj s Savico, Vintgar, Vrata s PeriČnikom, Kranjsko goro, belopeška jez6ra z Mangartom, izvir kamniške Bistrice, postojinsko jamo in druge znamenitosti naše dežele le po imenu. Posebno bi priporočali slovenskim dijakom, v prvi vrsti visokošolcem nekoliko več zanimanja za spoznanje naše lepe domovine. Na Bledu si lahko izbere po drobižu, ki je komu na razpolago, lepe vile in prve hotele do skromnih, a solidnih in snažnih gostiln. O draginji na Bledu in v drugih gorenjskih letoviščih govoriti, ni opravičeno. Kdor si je v Švici, v Salz-kammergutu ali v čeških toplicah dal kožo dreti, pride lahko na Bled celo k Malnerju kjer najda ves komfort, na „Nachcur", da se restavrira. Izbere si pa tudi lahko kako drugo domačo restavracijo s prav zmernimi cenami: Na Bledu pijemo pivo po navadnih cenah, dober cviček po 40 kr. liter. Lepih izletov je na izbero. Ako slučajno kak posestnik svojo vilo previsoko ceni, ima škodo sam, ker mu ostane prazna. Na eno stvar bi pa opozarjal občinski zastop. Na Bledu se mnogo zida, a premalo se pri tem gleda na komunikacije, vidi se preveč „prepovedanih iu prostovoljno dovoljenih potov, uhodov in prehodov". Kdor kupi kako parcelo, jo takoj ogradi in zapre. Svojo vilo postavi in obrne, kamor se mu ljubi. Trebalo bi napraviti stavbni načrt in določiti tudi za prihodnje potrebna pota. Na to bi lahko vplivala tudi zdraviščna komisija. Ob jezeru, kjer je menda vse v privatnih rokah, bi bilo kaj umestno in potrebno nekoliko javnega, vsakemu pristopnega prostora z razgledom po jezeru, da si lahko tu odpočije in ogleda jezero z obali, ne da mora iti vselej v kako gostilno ali kopelj. Na to se naj gleda, dokler ne bode prepozno, to bi bilo v interesu občine. Okoli jezera se nahaja mnogo dobrih studencev, izvrstne pitne vode je dovolj in vendar se v Gradu prod javnim vodnjakom vidi napis: .Prostovoljno dovoljena voda"! Ta napis spominja na občinski sklep v Kranjski gori, da ne sme noben posestnik v svojo hišo vode napeljati, akoravno imajo vodovod z izborno vodo, katera bi zadostovala za več nego deset takih vasi j, ako se tudi v vse hiše napelje. Raba vode se po nepotrebnem ob-težuje. Taki sklepi delajo slab vtis in škodujejo v prvi vrsti občanom samim. Gorenjec ima toliko planinskih studencev in svežega planinskega zraka, da lahko ponosno kliče: Pridi Dolenje, z gorke ravnine, pridi Notranje, s kraške vročine, vabi Gorenje v mrzle planine! Tih opazovalec. — Veselico priredi „Narodna čitalnica" v Kamniku v nedeljo dne 12. avg. v korist .Prešernovem spomeniku". Vspored: 1. Slavnostni govor. 2. .Mornar". Iz prijaznosti poje g. V rabi, spremlja g. Benišek. 3. Deklamacija: .Turjaška Ro-zamunda" (Dr. Fr. Prešeren). 3. „Dve Tašči". Veseloigra v enem dejanju. 4. Ples. Sodeluje slavna mestna godba. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Ustopnina za ude 50 vin., za neude 1 K. — Pevsko društvo „Nabrežina" v Nabrežini prosi vsa društva, katera se vde-leže slavnosti razvitja društvene zastave dne 8. in 9. septembra po deputaciji ali korporativno, naj kmalu to naznanijo slavnostnemu odboru, da ukrene vse potrebno. Doslej se je prijavilo: Pevsko društvo ,Haj-drih" s Prošeka, korporativno z zastavo, „ Delavsko podporno druStvo" iz Trsta, korporativno z zastavo ter pevsko društvo .Skala" iz Sv. Križa, korporativno. — Požar. Dne 31. m. m. ponoči je pogorela v Bitni vasi hiSa in kašča Ant. Žužka, ki je v Ameriki. Škode je za 1000 goldinarjev. Požar je povzročila Žužkova žena, ki je vrgla tlečo cunjo med smeti. Tudi za vas je bila velika nevarnost. — Toča. Dne 30 m. m. ponoči je v okolici Leskovca bfla toča ter napravila po vinogradih in na polju mnogo Škode. — Semenj. Dne 8. avgusta je bilo prignane živine: 684 glav konj' in volov, 293 glav krav in 116 telet, skupaj 1093 glav. Kupčija pri voleh je bila še najbolj živahna, ker so prišli navadni kupci (Židje) z Morave in Bavarskega in so jih nakupili precej; zavoljo visoke cene se pa vendar le ni tako živahno barantalo kakor po navadi. Pri konjih in kravah bila je kupčija srednja. — Treščilo je danes ponoči v vilo g. Ludovika Zeschkota na Erjavčevi cesti in jo je zelo poškodovalo. — Nezgoda. Včeraj popoludne je padla mestna uboga Terezija Klavčič v Laterma-novem drevorodu in se na glavi teško poškodovala. — Voza trčila. Včeraj je peljal prevoznik Milan Pukelstein z Dunajske na Marije Terezije cesto. Ko je zavil, pa je pri-dirjal posestnik Gubane iz .Figovčevega" dvorišča z navadnim vozom in se zadel ob Pukelsteinovo kočijo tako močno, da mu je naredil za 20 kron škode. — Berač — tat. Včeraj popoludne je prišel berač Jožef Mazi na Predovičevo dvorišče in ukradel posestniku Avsecu verigo, vredno 3 krone, vsled česar je bil aretovan. Mazi je to že večkrat storil in mu je tat vina že v navadi. — Tatvina. Jakobu Adigalu, delavcu, bili so pred dvema mesecema ukradeni črevlji. Tat, katerega so šele sedaj zasledili, je njegov sodelavec F. Z. * Ženske na avstrijskih vseučiliščih. Kakor zatrjuje „Wiener Hochschul-Correspondenz", bodo smele poslej tudi dame obiskovati medicinične ter lekarniške študije na avstrijskih vseučiliščih. V vse-učiliških krogih so mnenja, da izide dotični zakon še tekom meseca septembra v drž. zak. listu. * Samomori na Dunaju. Jako zanimivo je, kako narašča število samomorilcev na Dunaju v zadnjih dveh mesecih. Tekom junija meseca je bilo 60 samomorov, a v juliju 56. Toliko, kolikor je bilo samomorov v juniju, jih ni bilo še nikoli tekom jednega meseca. Število 56 je bilo tudi v letu 1896 in to v maju. V preteklem letu je bilo samomorov v juniju 24, v juliju pa 43. Od 56 samomorilcev tekom julija je bilo 10 ženskih ter tuđi jeden 10 let star otrok. * Samomor. V mestni bolnici na Reki se je v torek obesil 53 let stari lastnik-tiskarne na Šušaku ter nekdanji urednik lista „Difesa", Ivan Ruddoff, kateri je bil radi morfinizma v bolnici. Storil je ta strašni čin v hipni blaznosti. * Streli v gledališču. V Varšavi se je nedavno dogodila v „Novem gledališču" mej premorom velika panika. V neki parketni loži sta se dva gospoda spore kla in posledica tega je bila, da je gospod Pas-kovski, višji magistratni uradnik, dal svojemu nasprotniku plem. Pirtrovskiju, uredniku nekega tednika, dve močni zaušnici, na kar je urednik sprožil nanj dvakrat samokres. Paskovski je bil nevarno ranjen. Panika je nastala v gledališču tolika, da se je nekaj dam onesvestilo. Urednika so zaprli. * Inozemci na Kitajskem. Po najnovejših statističnih podatkih je število ino-zemcev na Kitajskem sledeče: Vseh skupaj je v tem cesarstvu 13.421 oseb tuje narodnosti, kateri stanujejo po največ v lukab, in sicer je mej temi 5148 Angležev, 2055 Američanov, 1043 Nemcev, 1694 Japoncev, 920 Francozov, 200 Šved cev in Norvežanov, 250 Belgijcev ter 165 Rusov. Droge narodnosti so zastopane z manjšimi Števili. * Oardedame odpravljene. V Londonu je vpeljala neka znana odlična gospa plese, h katerim smejo dohajati gospodične brez gardedam. Seveda ne sme biti pri-rediteljica teh plesov na slabem glasu, kajti ona prevzame ta čas popolno odgovornost za mlade gospodične, katere uživajo pod njenim nadzorstvom nekaj ur svobodo. Vsled odpravljenja strogih gardedam se je marsikateri ples obnesel izborno. Ob sebi je umevno, da se najdejo tudi v Londonu stroge matere ter starodeviške tetke, ka- tere se zgražajo nad to novotarijo tei smatrajo take plese za škandal. Vzlic tem ugovorom teh užaljenih nebodigatreba dam pa se bode novotarija še marsikje vpeljala in se utegne marsikak ples brez gardedam tudi še kje drugje izborno obnesti. Telefonska in brzojavna porodila. Gradec 9. avgusta. Walz je odstopil od kandidature na korist Bergerju. Rim 9. avgusta. Od zgodnjega jutra vlada po rimskih ulicah naj-živahnejše gibanje. Ljudstva se je nabralo velikansko. Vojaški oddelki stoje po cestah, ki so okrašene z drogovi s črnimi zastavami, s cipresami i. dr. Vse prodajalnice so zaprte. Vlak s krsto kralja Humberta je dospel ob G.30. Krsta je bila zavita v črno zastavo. Z voza jo je dvignilo osem kirasirskih podčastnikov. Sprejemni salon na kolodvoru je bil spremenjen v kapelico. Tu je blagoslovil krsto dvorni kaplan. Potem se je začel premikati sprevod, ki je bil ogromen. Najprej je jezdila eska-drona, na to so šle razne vojaške deputacije, poslanci, senatorji, 100 duhovnikov, 160 menihov, zastopniki poslaništev, tikoma pred krsto je stopal kralj Viktor Emanuel, za njim kraljevski princi, knez črnogorski Nikita, več zastopnikov suverenov, med temi nadvojvoda Rainer z deputacijo 28 peš-polka itd. Krsta se je peljala na lafeti. Za njo je stopal generalni adjutant z golim mečem, na desni krste ministrski predsednik in predsednik senata, na levi zunanji minister in predsednik parlamenta. Za krsto je šel ceremonijski mojster z železno krono, nadalje kraljev konj, nosilci polkovnih zastav, razne deputacije itd. Sprevod je bil tako dolg, da je bil začetek že pri Pantheonu, dočim se konec sprevoda še ni premaknil. Pred Pantheonom je dvignilo krsto z lafete osem kirasirjev ter jo neslo na kata-falk. Tu jo je blagoslovil nadškof iz Genove v spremstvu kapitla. Nato se je vršila črna maša, katere pa so se mogli udeležiti le kralj, princi, tu" knezi in zastopniki suverenov, minisiJ parlamentarni voditelji in nekaj na višjih častnikov. Pri maši je pelo 18 pevcev pod vodstvom Mascagnija. Monza 9. avgusta. Včeraj ob 4. uri popoldne se je odpeljalo truplo kralja Humberta v Rim. V Milan je dospelo ob 3/45. Tu in na vseh postajah so izkazovala Dblastva truplu čast. Občinstva je bilo povsod ogromno. Stockholm 9. avgusta. Neki tukajšnji list je prinesel vest, da je dobil ameriški generalni konzul v Clevelandu 30. junija nemško obvestilo Andreeja, da je nekako med 70° severne širine in 43° severne dolžine, ter da prosi nujne pomoči. Dunaj 9. avgusta. Zunanji ministrstvo je dobilo obvestilo poslaniškega tajnika pl. Rosthorna v Pekinu. Brzojavka je oddana 4. t. m. Rosthorn poroča, da so avstrijski mornarji od 21. junija do 20. julija v zvezi s francoskimi mornarji branili avstro-ogrsko poslaništvo. Ker so Kitajci napadali poslaništvo s puškami in topovi ter so več zidov razstrelili, so se morali branitelji s poslaniškim osobjem vred umakniti na angleško poslaništvo. Ubiti so bili fregatni kapitan pl. Tho-mann in trije mornarji, kadet pl. Boy-neburg in dva mornarja so bili ranjeni. Od 16. julija nadalje Kitajci ne napadajo več intenzivno. Kitajska vlada prigovarja poslanikom, naj odidejo v Tsientsin. Poslaniki so doslej to povabilo odklonili. London 9. avgusta. Iz Ćifuja je došla poročila, da so se mednarodne čete polastile kitajskega dela mesta Nintšvang ter ga porušile. London 9. avgusta. Kitajska obla-stva so odredila, da mednarodne čete ne dobe živil. V bližini Nankinga se je pojavilo tujcem sovražno gibanje med Kitajci. Šanghaj 9. avgusta. 6. t m. so imeli mornarski častniki posvetovanje ter poverili angleškemu najstarejšemu častniku nadpoveljništvo, ker se je bati napada Kitajcev. ' Pri Ervlnu BurdyrK>u, lekarju v NkofJI liakl se dobiva (321—62) katero je sestavil zobozdravrik dr. Rado Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoscajoca za eno leto, stane * kroni, po posti t-U4 kroni. Umrli so v Ljubljani: Dne 6. avgusta: Milan Troha, delavcev sin, 2Vi me8., Stara pot St. 3. želodčni katar. Dne 7. avgusta: Martin Hribar, mokar, 74 let, Stari trg St. 21, ostarelost. Dne 8. avgusta: Fran OjstriS, posestnik, 42 let, Poljanska cesta St. 38, srčna hiba. V hiralnici: Dne 7. avgusta: Katra Flegar, gostija, 75 let, goba. V otroški bolnici.- Dne 7. avgusta: Stanko Gostinčar, zasebnega uradnika sin, 3 mes , kron. želodčni katar. V deželni bolnici: Dne 5. avgusta: Marijana Žerovnik, tesar-jeva vdova. 81 let, ostarelost. Dne 6. agvusta: Ivan Hančič, hlapec. 25 let. j etika. Meteorologicno poročilo. VUln« nad morjem SOfl'Sm. Srednji »meni tlak 786*0 mm. Caa opa- Stanje S"* i baro- SL» Vetrovi Nebo Is m •> zovanja metra g g i* •< V mm 8. 9. zvečer 7342 19 8 si. vzhod skoro jas. 9 7. zjutraj 7384 138 si. ssvzh. dež 2. popol. 738 1 18 0 8r. vzhod obiačno Srednja včerajšnja temperatura 197°, nor-male: 19'4°. Po noči huda nevihta. ZD^U-na-jslca, "borza dne 9. avgusta 1900. Skupni državni dolg v notah .... 9750 Skupni državni dolg v srebra .... 9720 Avstrijska zlata renta....... 115 90 Avstrijska kronska renta 4 .... 9755 Ogrska zlata renta 4°/0....... 11535 Ogrska kronska renta 4°.'0 ..... 90 70 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1713— Kreditne delnica ......... 662'— London vista.......... 242-80 Firm. 223 00. Posam. IT. 31/2 Razglas. Objavlja se, da se je izvršil v tuaodnem registru za posamne tvrdke pri tvrdki ,,Banka Maks Veršeo v Ljubljani'* ali „Max Veršec, Bankgeschaft in Laibach" vsled smrti imetelja Maksa Verseca izbris te tvrdke. C. kr. deželna kot trgovska sodnija v Ljubljani odd. m., dne 2. avgusta 1900. (1569) Podpisani priporoča poštenega, pridnega in zanesljivega kmečkega kateri ima veselje do kupčije. Dovršil je 4 razred s prav dobrim vspehom. Pogoji: vzdrževanje za čas pouka, zato pa se čas pouka za 1 leto podaljša. Star je 14 let. Več pove Jakob Zebre, učitelj v Starem Trgu pri Rakeku. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Nemški drž. bank ovc za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov ......... 'talijanski bankovci...... G. kr. cekini...... 118-45 2368 1932 9035 1141 Prodajalec galanterijske stroke, ki je popolnoma vešč slovenske korespondence, se pod ugodnimi pogoji vsprejme. Istotako tudi (i5b9—2) Ivan Kordik v Ljubljani. Zidarji se vsprejmejo takoj za zgradbo vojašnice v Radgoni. (1601-1) Povpraša naj se pri stavbinskem mojstru P. Derwuschek-u v Mariboru. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1900. leta. Odhod Iz IJubijan« jnž. kol. Proga Aes Trblt. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno; cez Selzthal v Aussee, ISl, Solnograd, Zeli ob jezera, Lead - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Badejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curiti, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrha tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Novomeito in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob (J. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, Isla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri Iti m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteuia, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. ari 38 m. popoladae osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja., iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta- Krope. — Proga ls Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoladae in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnih. Ob 7. ari 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. ari 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. ari 10 m. in ob 9. ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1305) Prostovoljno se proda na Bledu (Zagorice) a, nova hiša oziroma vila lep sestoječa iz 9 sob, 2 kuhinj, jedilne shrambe in velike kleti, vrt okrog hiše meri blizu orala. Več se izve pri J. Peternel-u, županu na Bledu. Sadni (1599—1) Prevzetje gostilne. Slavnemu občinstvu, vsem prijateljem in znancem na znanje, da sva podpisana prevzela v najem staro, dobro znano gostilno v Židovski stezi št. 4 v hiši slav. c. kr. erarja. Postreževa s finim dolenjukim, štajerskim, lutrljaiisfclm In drugim vinom in točiva vtsaki dan sveže salonsko pivo a la Fizenc iz Funtigamske pivovarne s konkurenčno eeno, vrček samo 2O vinarjev. Gorka lam mrzla Jedila ob vsakem casn. -Zajutrek vsaki dan, kakor tudi opoldanska jedila. = Za mnogobrojni obisk in naklonjenost prosiva s spoštovanjem Marija in Alojzij Rasberger (1594—1) gostilna Židovska steza št. 4. Glavna zaloga za Kranjsko: MIHAEL KASTNER v Ljubljani. (673-4i) Poljak imp^sSS&sas: okrjep(jujuć* p/69. Nenadkriljena voda zrn lijak. Mlad podobar ki je zmožen ornamente rezlati in sploh pri cerkvenem dela pomagati, se takoj vsprejme pri (1576-2) Alojziju Progar-ju v Celovcu. 1 Čevljarska pomočnika sprejmeta se takoj ali v teku 14 dnij. Plača po dogovoru. — Sprejme se tudi vajenec. zanesljiv in dobrih stariSev. (1590—2) Anton Omerzu, čevljar v Krškem. Spretne, solid.z3.e potovalne uradnike (akvlaiterj «- ) za vse zavarovalne stroke VMpreJme proti visoki proviziji, sšasoma tudi s stalno p 1 ar o tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter «S" upravništvu „Slov. Naroda". (1531-3) Prodajalnica s kletjo (sedaj zaloga klobukov) odda se na Starem trgu štev. 9 za februvarski termin 1901. Natančneje se izve pri posestnici v I. nadstropji istotam. (1575—2) Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo *Mtoro lekarnarja Piccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža kot želodec krepeujoee in tek vzbu- jajoče, dalje I kot prebav. ^4 ljenje in te-!«"•■■ o od- gj! pr^je pospe-4"r" gujoče sredstvo, 3 posebno onim, Gr^i ki trpe na na-I vadnem telesnem zaprtju. Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po II. 12 in več stekleničic. (1368-5) Lepo, majhno stanovanja se zaradi odpotovanja odda in se lahko takoj prevzame. — Mesečna najemščina 10 gld. Več pove J. Gabric, Rimska cesta štev. 10, III nadstropje. (1593) U© nec z dobrimi šolskimi spričevali, vsprejme se takoj v modni trgovini (1592— I) J. S. Benedikt v Ljubljani. Trgovski pomočnik ki ima tudi zmožnost in veselje za potovanje, vsprejme se s 1. ali 15. septembrom t. I. (1598—1) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.u Komptoarist vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter izurjen v vseh knjigovodstvenih in korespondenčnih delih, se vsprejme takoj. Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar." pod „Komptoarist". (1595—1) (1602—1) kopačev zemlje kateri delajo v akordu, se išče. Povpraša naj se pri stavbinskem mojstru F, DervToschek-ti v Mariboru. Gostilna v „Narodnem domu" v Celju odda se od 1. oktobra 1900 pod jako ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe sprejema do 20. avgusta t. I gostilničarski odsek v „Narodnem domu" v Celju. (1600—D Op. št. S. 12/00/1 (1570—2) Konkurzni edikt. O imovini vpisane tvidke: ...I. C. Praunsels'* prodajalna z deli-katesami v I Jnhljaiti prbtokoliranega trgovca Ivana Karola Praunscisa v Ljubljani se je razglasil diie 3. avgusta 1900 trgovski konkurz. Konkurzni komisar: c kr. dež. sod. svetnik Harol llenger v Ljubljani Začasni upravnik mase: dr. Jflafcs pl. 11'ui-Kbaeli. odvetnik v I Ju-bljanl. Volilni narok ti ne 13. avgusta 19 O O dopoludne ob 10. uri, pri tej sodniji v izbi št. 15 pred konkurznim komisarjem. Zglasilni rok: do dne 99. septembra 1900. Narok za lik vi do vanje in poravnavo dne 2. oktobra 19 O O dopoludne ob 10. uri, pri tej sodniji, v izbi št. 15 pred konkurznim komisarjem. C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, oddelek III., dne 3. avgusta 1900. ©i©i® m m majal x^ v ©I© v krasni in zdravi legi pod Rožnikom, ^ četrt ure oddaljena od Ljubljane, z lepim, £g[ senčnatim parkom in z vsemi udobnostmi, Posredovalci izključeni. Natančna pojasnila daje dr- Josip Furlan, advokat v Ljubljani. (i68i-3) ©l®l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l® Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk ,Narodne Tiskarne".