"eto LXXL it. 12 Ljubljana, četrtek 17. marca Cena Din l.~ popoiant, izvzemal osdsjje is praznina — in—ran do 80 peut i LHn 2. do IOO rrvt O LMs }^ 30 IO0 io 800 VTSt O OtD S, reOJI OMtO peUt Dlu 1.— r*opu*t po dogovoru. insermUM lave k posebej — »Skrrenala Narod« cetia mesečno v Jugoslaviji did 12__. za inozemstvo Dts 25.—. Rokopisi se os vračajo. STStS racoNistrvo tN opkavihotvo LJDBlIiNl Rne/Ujsve nUcn sta*. 6 Telefon: 31-22. 31-23. 31-34, 31-25 ta «1-26 foorotoio«; MAKlfcHjR. Strossmayer)eva 3b — NOVO etfciSTO, Ljubljanska telefon St. 26 — CELJBi. celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon 8t_ 65; podnižnlca uprave: Kocenovs uL 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v LJubljani St. 10-351 Posledice nemške ekspanzivne politike: Naglo oboroževanje Anglije ja uvideva, da samo z izjave ČSR predstavljajo »vod te koal o potttiko ie al Londoa. 17. marca. 1. Od konca svetovne vojne sem m bila nobena zunanjepolitična debata v spodnji zbornici tako prežeta z zavestjo zgodovinskega pomena iz-jav kakor predvčerajšnja. Mnogi odlični poslanci so prepr.čani. da preživlja Anglija trenutno prav tako odločilne in usodne 1 In m kakor tik pred svetovno vojno. Angleški premier se v polni men zaveda resnosti sedanjega položaja in bremena svoje odgovornosti- Zato ni čudno, ako tako preudarno in previdno tehta svoje izjave. Sicer je nemško postopanje glede Avstrije t. vso odločnostjo obsodil, vendar pa je ookaza! vso previdnost pri razmotrivanju vprašanja nadaljnjega angleškega zadrza-da ne bi že v naprej zaigral sleherno priložnost za morebitni sporazum med velesilami. S tega vidika je po splošnem mnenju treba presojati tudi njegove izjave o če-"koslovažko-nemskem razmerju. V nekaterih poučenih krogih zatrjujejo da je Chamberlain javno opozoril na nemška zagotovila čsl. poslaniku v Berlinu Mastnv-ju 5 poprejšnjim direktnim pristankom Serlina. Ako je ta verzija tortia. potem je nedvomno pomen njepov* izjav« o Ć?SR izredno velik. Anglija, Nemčija in ČSR Po informacijah nekaterih londonskih ■BOO j> podal Chamberlain svoje izjave v .spodnji zbornici takoj po važnih diplomat-h razgovorih, ki jih je imel tik pred 5=ejo parlamenta z italijanskim, francoskem in češkoslovaškim poslanikom ter nemškim odpravnikom poetov. Chamberlain u se zda. da je sedanji položaj v Evropi na 'as podoben onemu tik pred svetovno vojno in se zato z vso vnemo trudi, da bi preprečil izbruh nove katastrofe Spričo tega seveda ni bilo in tudi ni pričakovati v bližnji bodočnosti, da bi nenadoma spremenil tradicionalno previdnost angleške zunanje politike. Vsekakor pa se zdi. da je Chamberlainova izjava o CSR šele pni korak v novem razvoju angleSke srednjeevropske politike. Chamberlainova previdnost in rezrrviranost sta odsev pogajanj, ki se trenutno vodijo med Anglijo Franci č-SR. Preden je podal svojo izjavo v parlametu. se je poprej prenričal. da so zagotovila Berlina napram CSR uradnega značaja in da itsfll za njimi nemška vlada sanaa H i jo nemške vlade pa ni bila obja- iemarfa angleškega poslanika nu da tudi angleška vlada forrr -»rejcma na znanie zagotovila pri-?.* za razmerja Nemčije s ČSR. ki ala nemška vlada čsl. poslaniku, rost pa je za presojo angleškega ■ ^ ; bstvenera pomena, ker dokazuje. b je Anelija ne le neposredno interesirala ohranitvi češkoslovaške neodvisno--:i. temveč da smatra to neodvisnost kot -^tvar svoje lastne varnostne potreHe Pred uvedbo splošne vojaške obveznosti Iz vse zunanjepolitične debate v par lane tu je mogoče nadel j« r-rez pomislekov postaviti naslednja glavna načela angleške zunanje politike v sedanjem položaju: 1) Povratek k ideji o kolektivni varnosti in načelom Društva narodov, kar naj se praktično uveljavlja z ojačenjem angleško-francoskega sodelovanja ter z razširjenjem tega sodelovanja na vse demokratične države v Ev rop L 2) Angleška vlada naj takoj pod vzame vse potrebne korake za pospešeno oboroževanje in povečanje vseh vojaških sil. Dasi ni bilo uradno poudarjeno, se vendar zdi. da je bil namen te debate predvsem v tem da se polagoma pripravi angleška javnost na skorajšnjo uvedbo splošne vojaške dolžnosti v Angliji. Sledili pa bodo še mnogi drugi zelo važni vojaški okrepi, ki naj manifestirajo odločno voljo Anglije, da hoče čimprej in v vseh podrobnostih, ki se tičejo vojaških priprav, izvesti svojo popolno oborožitev. 3) Napram vsej Evropi naj se z vso jasnostjo in brez dvoumja poudarijo resnična strem-^janja sedanje angleške zunanje politike. V teh treh točkah se je pokazala popol-r.a 9ol;damost vseh poslancev. Glede srednje Evrope so zbudila veliko pozornost zlasti dokumentirana izvajanja poslanca Chnrrhina. ki je med drugim poudaril: CSR je mala. demokratična država ki pa ima armado ki je dvakrat do trikrat večja od angleške in katere zaloge municije so najmanj trikrat tako velike kakor one. Id jih ima Italija Razen tega so Cehoslo-vaJd pogumen narod, katerega pravice slone na pogodbah, ki pozna trdne linii«* in ki povsod manifestira svoto voljo po samostojnem življenju in svobodi. Pogajanja med Anglijo, Francijo in ČSR Kakor se nadalje doznava, se prav sedaj vodijo med Anglijo. Francijo in CSR konkretna pogajanja o angleškem stališču francoskih in fcsirnehiiajilfl nostnih potreb za vsak primer. Anglija preživlja te dni usodne dneve glede določitve svoje konkretne linije v odnosa jih do srednje Evrope. Nov oborožitveni načrt Loodon. 17. marca. b. Ancle»ka vlada se je glede na sedanje napetosti v Evropi odločila, da svoj oborožitveni program razširi, njegovo izvedbo pa pospeši. Strokovnjaki so v ta namen izdelali poseben načrt, ki vsebuje med drugim naslednje točke: 1) Pooblastila vladi za morebitno rekvizicijo nekaterih za izvedbo oboroževanja potrebnih surovin, zlasti kovin. 2) Pooblastilo za takojšnjo preureditev in pri-kroj:tev vse industrije v državi za vojne namene, čim bi se to izkazalo potrebno za pospešeno produkcijo vojnega materiala. 3) Možnost zvišanja davkov v vojaške namene. 4) Skorajšnja uvedba splošne vojaške dolžnosti v Angliji. Francoska pomoč ČSR 1'arii. 17. marca. I> r*o ~nočnjib raz^ovo- — j^ovaškeirj poslanika dr. Osu^kegra jnw>m m BoDcourjtr, e okoli tjcdmih zvečer eestal odbor narodne ol>ramKe. v ka-'erem h) poleg niick-tra za narodno obrambo DeLaiiera Dckateri priznani voja.-*k m o-ko\ rijaiii generalne 2a štaba, da na tajni seč" prouči frarjeo^kr narodno obrambne potrebe ilede n. -' Tienjeni položaj v Evropi. :c bil fe snoei do vseh podrobnosti izdelcn V*.-.kreten Unnrf. krtko naj Hi Francija vo- jaško pomagala CSR 7a primer cenadaeira napada nanjo. i - Rusija bo IrpetaMa •veje obviianili M«*skvy. 17. marca, o. rlueka vlada je službeno objavila, da bo njena vojska v primeru, čc bi morala Francija priskočiti na pomoč Češkoslovaški, izvršila svoje zavezniške obveznosti. Ruska vlada pristavlja da kljub temu. čeprav nimata Rusija in Češkoslovaška skupne meje, obstoja možnost, da podpre Češkoslovaško z orožjem 3250 novih letal do marca 1939 Loniiou. 17. .uirra a. Ko 1 rita vej pod-• .jn:k v Vv.*k:'i, -Ministrstvu pol polkovnik Newbead predložil ir.riameutu t>\0j proračun za 1938/o0. je rekel da bo leten dvoje : a«--c: vodilo letaUko nunietJStvo: 1. Angleško vojno letalstvo se monu modernizirati. Letos so mora i/!clati l.V>(^ novih vojnih letal /a prvo rajno 6rto in l«o0 novflh 'etal do marca 103f». Stomilijardno posojilo London. 17. mar..:. \A. Daily Mail poroča, ia krožijo v londonskih finanr-nih krocih vesti, da namerava en^rleŠKa vlada najeri poeoiilu K** milijon m* funtov >ter-!incrov okroc 100 srd dinarjev', d;« po->l»c.~: r-e an,"'-- :«Tr_r!e svečano podana več ko enkrat in mi čdsto naravno pričakujemo, da jih bo nemška vlada spoštovala. Če res želi ohraniti mir v Evropi kakor to jaz sam upam. Naša vlada pozorno proučuje vsa vprasanja, ki jih je v svojem govoru načel v ponedeljek Churchill. Stalno smo v stiku s francosko vlado. Pri nas in na kontinentu mnogi delujejo za mir. vendar pa nikdo ne more zanikati, da ne bi bili zadnji dogodki spravili mir v zelo kočljiv položaj. Odgovornost za vse sklepe pada na vlado. Mislim, da ni niti enega vpra-i. ki ga vlada ne bi bila proučevala. Predvsem moramo gledati dogodkom v oči in voditi tako zunanjo politiko, ki bo koristila vsem narodom našega imperija. Gledali pa bomo najbolj na to. da se mednarodno pravo posta vi izv^n okvira sile pri vseh mednarodnih dogodkih in za zmago tega načela bomo uporabili vsa sredstva, ki so nam na razpolago. To bomo skušali doječi s prijateljskimi pogajanji, nato pa z delom za mednarodno harmonijo, ki naj onemogoči sleherno krivico, da se tako ohrani mir. Nazadnje pa se mora Velika Britanija na vs*> pripravljati ne samo z oboroževanjem, ampak tudi z uvajanjem odločnosti in discipline med naš narod. Končal pa je s temi besedami: Nazadnje pa je samo na narodu ležeče, da stori, kar hoče. Prepričan sem. da bo novo gibanje i med narodom pospešilo akcijo vlade in ta j dom tega gibanja ne bo odklonil, ampak ga bo tudi podprl. Predsednik vlade o „anšlusu" Odgovor dr. Stojadiaovica wu senatorfa dr. Andielinovića Beograd. lf>. marca. AA. Na današnji seji senata je pred prehodom na dnevni red predsednik vlade in zunanji minister dr Stojadinovie odgovoril na vprašanje senatorja dr. Andje-Iinovića o zedinjenju Avstrije / Nemčijo. Izvajal je: »Gospodje senatorji! Senator dr. An-djelinović je naslovil name kratko vprašanje v zvezi z zedinjenjem Avstrije in Nemčije. To kratko vprasanie pra vi. dr. Andielinovića »Nemčija je via fieti pridružila dosedanjo republiko Avstrijo. Plebiscit, ki se ima vršiti 10 aprila t. 1. naj sankcionira dejansko stanje Ne da bi se spuščal v vprašanje krsit\c medna rodnih pogodb, je za Jugoslavijo s tem dejanjem nastalo stanje zgodovinskega pomena. Na mejah naše domovine se razteza velika nemška država s 75 milijoni Mudi Ne spuščam se v vprašanja nepreglednih posledic političnega, vo-iaškega in gospodarskega značaja, ki nastane zaradi tega dejan ia z j naš narod in našo državo Pridrž:m si pravico, da bom o tem govoril pri razpravi o proračunu zunanjega ministrstva Za sedaj ugotavljam samo dejstva ter zahtevam pojasnila in jasno stališče Jugoslovana;« vlade, Meje Velike ClfO Nemčije so na Kara van k ali Totalitarni državi, ki ne pnpadata Društvu narodov, sta nas popolnoma odrezali od zapadne Evrope Vse to so dejstva, ki imperativno nalagajo duhovno sodelovanje vsega naroda, da v teh za svojo bodočnost velevažnih trenutkih ne samo zavzame stališče, temveč oriše tudi glavne obrise svoje bodoče politike. Toda pred vsako odločitvijo je nujno potrebno, da je narodu in zainteresiranim činiteljem v narodu znano Stališče kraljevske vlade in njeno pojmovanje stvari « Odgovor prettscdamika vlade Senator dr. Andjelinovič mi nato postavlja štiri vprašanja Prvo se glasi: »Ali je kraljevska vlada imela obvestilo o tem dejanju nemškega rajha, posebno, ali je predsednik vlade za svojega obiska pn vodji in kancelarju rajha Hitlerju dobil obvestilo o tem?« Na to prvo vprašanje mi je čast odgovoriti: V razgovorih, ki sem jih imel z vodilnimi osebnostmi Nemčije, sen dobil vt's, da bo razvoj razmerja med Nemčijo in Avstrijo v prvi vrsti odvisen od lojalnega avstrijskega izvajanja nemško-av strijskega dogovora, s dne 11. jul'ja 193*. Drugo vprašanje, ki mi «a je zadal senator, se glasi: Kancelar bivše AvntrU — Chamberlainove je izjavlja kot šef vlade v navzočnosti vodje in kancelarja Hitlerja, da za Avstrijo kot sestavni del nemškega naroda ne veljajo več mirovne pogodbe. Toda vodja in kancelar Hitler je smatral za potrebno izjaviti v posebnem pismu duceju in predsedniku italijanske vlade Musoliniju da so brennersko meje nasproti Italiji nedotakljive. Glede na to. da so pri zadnjih demonstracijah v Gradcu vzklikali »nemškemu Mariboru«, se mi zdi potrebno, da nam zunanji minister kraljevine Jugoslavije pove, ali je on glede na jugoskr venske meje dobil izjavo uradnih zastopnikov Nemčije v isti smeri in v istem duhu?« Na to vprašanje mi je čast odgovoriti: »Pred anšlusom mi je vodja rajha in kancelar Hitler izrecno podčrtal željo in interes Nemčije za obstoj močne in krepke Jugoslavije. Prav tako so nam uradni zastopniki Nemčije tudi po anšlusu potrdili načelo absolutne nedotakljivosti jugoslovenske meje z Nemčijo.« Tretje vprašanje senatorja Andjeli-noviča se glasi: »Ali je znano, da se je pri izvajaniu mirovnih pogodb za sporno področje med Avstrijo in Jugosla" vijo na Koroškem določil plebiscit? Plebiscit se je končal z majhno razliko v korist Avstrije, ker se je glasovalo za Avstrijo ali za Jugoslavijo. Kakšna poroštva je dobila naša vlada glede spornega ozemlja in našega prebivalstva na nekdanjem spornem rjod-ročju, ki bi zdaj v nasprotju z vsemi posebnimi dogovori med b i vSo Avstrijo in Jugoslavijo 0 priliki plebiscita ^Ttielo pripasti nemškemu rajhu?« Na to vprašanje mi jc čast odgovoriti: »Najboljša poroštva za Jugoslovane na Koroškem misli naša vlada, da jih bo mogla dobiti v prijateljskem razmerju med Nemčijo in našo državo. Vsa vprašanja, ki se bodo pojavila, s** bodo, prepričan sem, uredila na prijateljski način.« Naposled še četrto vprašanje: »Vodja in kancelar Hitler je nedavno v svo~ jem govoru izjavil, da ima Nemčija zgodovinsko dolžnost zanimati se za življenje 10 milijonov Nemcev izven Nemčije. Pod tem so se razumeli Nemci v Avstriji in na Češkoslovaškem. Z zedinjenjem Avstrije in Nemčije jo vprašanje avstrijskih Nemcev urejeno in del Hitlerjevega programa izvršen. Vprašam zunanjega ministra: Kakšna poroštva ima, da se Nemčija ne bo dotikala meja naše zaveznice Češkoslovaške i*epublike, in kakšno stališče zavzema v tem primeru vlada kraljevine Jugoslavije?- Na to četrto vprašanje mi ie čast odgovoriti: »Zastran Češkoslovaške republike imam poročilo, da je te dni Nemčija dala potrebne izjave, ki m> delovale zelo pomirljivo in ugodno na češkoslovaško vlado. Glede naših obveznosti do Češkoslovaške republike izjavljam, da so precizno dogovoriene z medsebojnimi obveznostmi v okviru Male antante; te obveznosti bo naša vlada spoštovala. Upam, da bo kolega senator Andjelinovič s tem mojim odgovorom zadovoljen.« Nikomur ne prizanašajo GledaliSča, društva, celo cerkvene organizacije imajo hitlerjevske komisarje Dunaj, 17 marcu. br. Hitlerizacija Avstrije prihaja najbolj do izraza v tisku in v umetnosti. Židovski tisk je enostavno izginil. Po većini so židovske liste. — pod to skupino so vtaknili tudi vse druge nevtralne liste, ki se dosicj niso navduševali za nacizem, kakor »Der Tag« in »Die Stun-de>Rcichspost«, AViener Zeitung« in druiii organi bivšega klerikalnega režima so dobili komisarja. Prenehal jc izhajati tudi avstrijski uradni list, ki ga je zamenjal uradni list za avstrijske pokrajine. Tudi v gledališčih je povsod postavljeno novo vodstvo. Vsi židovski ravnatelji in igralci so odpuščeni. Vsa dunajska gledališča so dobila nove direktorje. Akademski teater, Theater an der \Vien, komorno gledališče in Jožef ovo gledališče so zaprli, ker imajo Dunajčani sedaj itak dovolj teatra. Prav tako so hitlerjevski komisarji postavljeni tudi v vseh kulturnih organizacijah. Vse katoliške organizacije so razpu-ščene. prostore Katoliške akcije pa so zapečatili. Davčni zakoni ostanejo Dunaj, 17. marca. br. Priključitev Avstrije k Nemčiji je povzročila veliko zmedo na da-včnih uradih. Ljudje so namreč prenehali plačevati davke, misleč, da je s koncem Avstrije tudi konec njenih davčnih bremen. Vrhu tega so splošno mislili, da so davki v Nemčiji mnogo nižji, kakor v Avstriji, kjer m strankarske organizaci- je dr. Schuschniggii Črpale sredstva i/ državne blagajne. Sedaj pa so izdali razglas. v katerem opozarjajo prebivalstvo. <.la ostanejo davčni /akoni še nadalje v ve!j:i- vi ter da morajo davke sedaj >e točneje plačevati kakor doslej, ker >o potrebščine narasle. Davčna zakonodaja bo še le p»>-zreje izenačena, ko hn že išrcjeno vpraša nje valute. Bankir Rothschild aretiran buuaj. 17. marca. li. Bankir Louia Kotli nofnM je Nil danes areriran. Epidemija samomorov na Dunaju Dunaj. 17. marca. b. Zaradi redno večjega števila aretaoij dunajskih Židov se j« v židevaikih intelektualnh krogih pojavila prava epidemija samomorov. Štiri dni sem beležijo dunajski listi celo vrsto samomorov, ne da bi podrobno navajali razloge te nenadne epidemije. Med žrtvami te epidemije je tudi znani dunajski odvetnik in nacionalni ekonom dr. Kunwalnt ki je bil v izredno dobrih stikih z zapadnim kapitalističnim svetom. Razen njega je izvršilo samomor še več drugih znanih židovskih odvetnikov na Dunaju, nadalj« trije zdravnki in mnogi nastavijenci v javnih uradih .ki so zaradi spremembe izgubili shižfoe. Priprave za konverzijo šilinga Berlin. 17. marca. AA. Hitler je dr. Sohaeh-ta. ki je včeraj pr"wipel na Dima j, ter ev-*trij«ska ministra FiPchbooka in Neumaverj.-i zaradi ukrepov /a konv^mjo $H.inca miifio ]>ozvttl v Berlin. Hitler: Neizrekljivo sem srečen... Nemčija je postala velika za večne čase Berlin, 17. marca. br. Državni kancelar Hitler »e je snoči vrnil iz Avstrije v Berlin. Nemika prestolnica mu je priredila svečan sprejem, pri katerem je bik) po nemških zatrdilih nad dva milijona ljudi. Množica je Se pozno zvečer manifestirala pred kan-celarsko palačo in neprestano klicala Fu-hrerja. Hitler se je šestkrat pokazal množici, naposled pa je spregovoril: Rojaki, rojakinje! Vi lahko presodite, kako mi je v teh dneh, kaj sedaj občutim. Neizrekljivo sem srečen, da me je usoda izbrala, da izvedem to veliko združitev nemškega naroda. Veseli me, ko vem in vidim, da se veseli tega ves nemški narod, tu in v vseh drugih nemSkih deželah, najbolj pa v tisti deželi, ki je bila se pred par dnevi najbolj nesrečna, a je danes najbolj srečna. Te nafte nove skupnosti — tega sem gotov — ne more nihče nikdar več porušiti! Kdor morda s> sedaj misli na to, da bo mogel 10. aprila doživeti potrditev tega dejstva. Nemčija je postala Velika Nemčija ia bo to ostala sa vse večne čase. Za to jamči vzhoda do zapada in sedaj od juga pa sera do Berlina! Množica je sprejela Hitlerjeve besede s silnim navdušenjem ter zapela državno in mtlerjevsko himno, nato pa še pozno V noč manifestirala. Za jutri je sklican državni zbor Berlin, 17. marca. br. Uradno r>oročajo. valn-ao. Je b*o tud! spendteno Vprašanj> ■ socfelrii za-ščfti vajmre-v pil nas dtroftovnjak za po kEcne svetovalnic« dr Sohnudt, kt bo naj-brte pr-ri vodja a*eto*-aiaaee v LJubljani, je napisal v jRodftelj^-^ri listu« zan'miv član** o uuaJfciuein svetovnfrju v iricf in socialni zaščiti vajencev s tem č^femScom je pa uajiTn iT znan- .«rtr^ovnJaJc a fmMs vprašanj* Vojko Jnge»rtc OBBmbt fi 40r*tana AaStttJ vnj^%veev pri r:a*. TVtannvtt* j> tr**a. da't«npravrjajo atro-ku tujski stvarno o \-prsnmrrj*t. ki je zelo kočrJHo ^i )T » gt marsikdo ric upa Sadri f*ri nas rr.anakdo ne ve. da obrtni za Vin đoMa med drugirn. Lastn- k delavnice mora skrbeti, da Sp učenec v stroki natčL Xe sme mu jemati prilik^- a,: časa sa učenje in ga ne sme rabiti z-\ de*r niso v zvezf z njegovo «*mko Va^r'-! *e rvip^o prftnf/ijejo^ da morajo 'WS",**»f n*zna Mnoa dela. ki n fo a stanko v nooeni svezi ra da ntmavo dovolj prfnn^ sa učenja. JMSt'ai potn^žr' ter da bi pa ne uporabljan za Svoje sasebne posle iV tem pogledu se posebno pogosto trrr M r>ri nas. t - Al*a mladoleten vajenec oboli, akt je bre*r:zen ari delu aH če zapusti delavnico, ie delodajalec dolžan o tem obvesti- ti vajenčeve roditelje, odnosno zakonitega, .arofca Ako ima jnatnia delavnice ofikifii. rruj mora dat primemo nje in zadostno hrano. Soba mora biti pozimi k u rje-a Nadalje je lastnik delavnice dolnar izpolniti vse dogovorjene obveznosti do učenca ki uk renti vae potrebno, Ja bt> t- ■ končan, doni u^pnaubtjen sa polaganje prtrjjosvjtthnga izpita. Za kršitve teh are jpisov so določene stroge nazn: ?ako- do:oea: >I*restop§ci proti nared-bam tes-a rakona kakor tuđi presto p k proti uradnem praviMka in naredbani iz-danm na oanovi tega zakona, ki so z za-kmnrm. u i vrbarfi: tn prsrviTrrUcoTn poserjej označeni, se kasmr»#fc> z denarno globo 25 do l.isoo «tJn. v kolikor ni . . . nrtrvjena in dopuščena stro*i« kasen.* p.> 5 30* obi-t zagona je določena denarna globa 50 do 6 00© din za tiatdjra. . . . kdor postopa pro-'frvno nAfevfbarr ?*vra zakom o 5«pre^«^-nju in postopanju z vajenci.« 5 400 pa nindpisiij^: Pravica obrta odvze-Ti za dobo enega leta ali za vedno s ka-naasko obsodbo: 1. ia jetnikom obrtov. ki so bili v zadnjti petih letih tri- ali večkrat kaznovani po 5? 3?K In 399 zaradi prestopka proti predpisorr < vr-šitvi obr-tov.c S f 402 Je pa predpisano: Pravica imeti vajence Se odvzame za eno leto ali za vedno: 1. lastnikom obrtov. ki so bili v nnanjih petih letih tri- ali večkrat kaznovani zarad-j prestopkov pri spre jem r-:n držanju vajencev, aji ki .«e pregreše proti naredni r 2^Q lastnikom obiatdv ki «e pTegTeSe najmanj triJtrat proti preiJni5or,i glede dr*ania pomož7:epa osebja. mlaj.*n^.i od 18 s?t: 3 lasnikom obratov, ki no su-rovo postopal nroti vaiencom ali so se v zadrjih petih letih najmanl trkrat teiko pre^rresili proti zakonskim dolžnostim do ovojih vajencev.< Kaž°. da se pri nas skoraj nihče v praksi ne ^klenit. -tev in 7a«»topni-ktvr najemi rudarskega delavstva, ki so hib veseTj m- kovanesn skupine bol^ar sa*ri rudarjev v svojih aMUsnivih uniformah vrbuju Je pozornost našega Hudstva- Stnon I so m t boigarsJc; brat- je. Silno ponosni, da p-^rv.d.no slovanske rrto tndu. n»H tem na prijazni m vltbdn . da ni s: njiho\'i \' judnost Lahko jemaii mi za vaor. saj ~» So!c!arsk; rudarji slehernega. K: m ga srečavali. pozdravljali kakor more po/i ~ \ brat ^voicUa rodncj»a brata. tdne so se zbrali na.^j dragi gostje v trokovncm predavanju prcdočil geološki pzaj trboveljske premogovne kotline, sistem modernega odlopavanja in snfiv4Sn|a, si : napredei v metodah sodobnega pridobivanja r»rt-rm>ea Bratci rt».«irje *o bdi *. pre njem t:a^<. ga prirr>anei2a ruM'j.. strokovnjak.'. /CU> zadovoljni, saj jim je izčrpno prka/a' razvoj nagega ruoWst\d. da So lahko pr mer j ali z razvojem rudarstva v-btatski Hotelirski Opold- e »,m je uprava rudnika priredila, skupno kosilo, ki so sc ga poicg bolgarskih gostov udeležili direktor tukajšnjega rudnik,- - R;s.ktrr»*«k;. prc»fesOT mont. od'dcrVa ljubljanske univerze rnž Oosti>a-pokrstfnski -nJe'^V. II skupine Rudarske radnice "j r;hcršek. števirni rudarski in-rrnjerjr in rudii^ki natneščenci. Pn tej pri-Trk: je imef rudniški direktor g inž Biskup ski Terr govor, v katerem je izrazil svoje veselje1 in veselje našega rudarstva, da so si dragi bolgarski gostje izbrali za izlet Jugoslavijo, kjer naj spoznajo, da je tudi ;u-gosiovensko rudarstvo eden najvažnejših členov riaacrn narodnem gos poda rstvu. Odsovonl mu je direktor rudnika v Per-niku^a inž. Radosln^ov, ki se je /ahvslil ^r.-\o .preiem "s* t pi ic soudaril odi joen tehnični napredek hi vzorno socialno zaščito slovenskega rudarstva. Bolgarski rudarji so na svojem obisku čutili, da niso samo rudarjf. marveč tud: h-..rje. V lepih hosodah je pozdravil bolgarske go*>tc tudi mdarskega delavstva 5. P':heHieV. ki je izrazi7 vesel j-e slovenskm rudarjev.
  • co in da so se lahko pogovoriti 7 bratskinr bolcar^kimi rudarji. I/razil je /eljo. da bi kmalu napočil Caa. ko bodo rudi slovenski rudarj-i poserili bolgarske to-variV v P- r trku. Ljubljana. 17. marca Kljub živahni reklami dvorana Delavske zbornice, v kateri je sooči Anton PodbCv-šek predaval o Jakopiču, ni bila tako zasedena. kiLkor b človek pričakoval. Mladine je bilo precej- /elo malo umetnikov. Predavatelj je preči tal precej obširen izvleček iz knjige o Jakopiču, ki bo menda kmalu TiicIedaJa beli dan. Zanimiva so bila izvajanja o otroški dobi velikega moistta naseda impresionizma. Predavatelj se je držal predvsem i/jav samega umetnika, podal pa j« prsosi popomn sliko nroetnlkove-ga dela 'hI počitkov do najnovejšega ustvarjanja. l»rnctni>ko delo Riharda Jakopiča je obdela h doc e*l ti ?n rtia I isti crrt>." v u m e fni sko ustvarjanje m estetike posebnosti Jakopičeve rvorbe ni prodrl. V diapozitivih je po kazal nekaj slik iz vseh življenjskih dob Rihard\a Jakopiča, ob koncu pa smo videli reproducirana slavna umetnikova dela v Cmobelih diapozitivih, po katerih more gledalec dojeti samo golo ristto, ne pa barvno razkošje in barvno lepoto, ki ie bistvo vse Jakopičeve umetniške tvorbe. V splošnem je bilo predavanje zndovoljivo. v kolikor nam je podalo Jakopiča-človeka. Marstko-2a bi seveda bolj zanimalo to ali ono o Jakopiču-u m e t n ik u. O Jakopičevi otroški in šolski dobi je i>redavsrclj povedal sledeče zanimivosti: V prvi polovici 19. stoletja fe živel v K rakovem čolnar Matej Hren s hčerko Apoloni jo. Pr hiši so rekli pri Mate > zetu. Krakovska ulica St. 11, zdaj št. V. Matej Hren je umrl 1. 1841. Njegova hči Apolo-nija se je L 1820 poročila z mu/ikantom Francetom Jakopičem. Leto dni po očetovi smrti je pričela Apolonija trgovat s kislim tu Po materi je prevzel obrr sin France, ki se je medtem poročil z Nežo Do!/.i-novo iz ši>.ke. N.iemu se je posrečilo v kratkem razširiti trgovino. L. 18r»9. jc kupil na Mirju za 7600 goldinarjev zidanico sodar-skega mojstra Friderika Rosta. Spremenil jo je v klet in ji prizidal prvo midstiopje. Tri leta kasneje je kupil še zadnji ostanek bivše križanske pristave v cinonskcm obzidju, ki so mu rekli Grad ali Ajdovski gradeč. Apolonigpn sin France je sčasoma začel pošiljati kislad tudi čez morje. Trgovini naj bi se posvetili tudi njegovi otroci, B katerimi pa m imel .sreče. Iznir-l osmih otrok so ostali le štirje pri življenju- Izmed teh sta dve poročeni hčeri umrli po ^etovni vojni, stn Josip pa. lani meseca maja. Ta je »cio*v po očetov: smrti prevzel trgovino L 1904. a jo je že leta 1916 opustil. Od otrok Franceta Jakopiča živi samo najmlajši zdaj 691?tni R-hard Jakopiv- Rihard Jakopič je bil rojen 12. aprila I. 1969 v Krakovski ulici St. 12, zdaj št. II. Hišo je kup 1 njecov oče okali I. 18G0 Stoji §e danes. Jakop:6eva domačija je bila skromna, vendar je bila sanj s svojo okolico pravi raj. Odtod se je hodil igrrat na JEmonsko cesto pred kapelico nasproti pričetku Krakovske uTče in so naprej ra Mirje. Na gričku je prir-jaJ s tovariši bojne isjre, kadar Se jih je pa naveličal, jo je n ahnil čež krakovske vrto^/e h Gradasči-ci. Svet Jakopičev h otroških l?t je se^al od Cojzoveg^a grabna preko K rakovega, Mirja in Trnovega globoko doli v Mestni log ter od Gradasčice do Ljubljanice. To je bil svet, ki mu je iz^-al>ljar vselej najtoplejše občutke. Izražal jih je" v podobi, v zadnjfi letih pa tudi v besedi. V šolo na Grabnu, "ki je bila 'odprta tisto leto, ko je zaeel obiskovati prvi razred 1 1. 1^75). je rad zahajal, ker je imel za učitelja de brega Josipa Travnarja. V realki ga je pa takoyj začel odbijati učni s stem. Mimo tega je imel priliko spoznati pristranost profesorjev. Prva tri leta je še vzdržal v realki, četrto leto pa je začel izostajati. Mikalo ga je samo še risanje, katero ga je poučeval prof. Globoč-nik. Od njega pa ni mogel veliko pridobiti. Koristiti mu tudi ni mogel stari Jurij Tavčar, ki so ga Jakopičevi starši najeli, da bi Ftiharda poučeval. Tavčar mu je pokazal samo, kako se mešajo barve in kako se kopira po. predlogah. Po enem letu je Tavčarju odpovedal in se je sam izpopolnjeval, kakor je vedel in znnl. V peti šoli mu je petnajstletniku postala šola že tako zoprna, da se n: voč zmerlil za knjige. Namesto y šolo, je šol raje kam v okolico. kjer se je predajal sanjama in iskal drugi svet. ki bi ga zadovoljil. Ko ie padel v šesti šoli. je v njem dozorel sklep, da se posveti s! k ar? k t-mu poklicu. Vnem al se je za umetnost, posebno za poezijo in za glasbo, škoda, da je sežgal zvezek svojih pesmi. Ko je spozru:! gospodično Ano Czernv, poznejšo svojo ženo. kar se je zgodilo približno v istem času. ko se je poslovil od realke, se je navdušil za klavir. Ob granju gdč. Ane na klavir v kornrski hiši Pred škofijo, kjer je stanovala s svojimi starši, so se mu odprla ušesa in duša. Oče mu je zgradil na Mirju. kamor se je prešel 1 iz. Krakovske ulice, atelje. Jeseni 1. 1887 je odrotovn! na Dunaj na akademijo. Na Dunaju je doživel približno isto razočaranje kakor na realki v Ljubljani V akade.nrji je vladal marinteem. ki rrru tt$ dopuščal nobenega poleta. Vrnil se je bolan v Ljubljano. Kot 18 letnik se je zopet vrnil na Dunaj. Rekel je: Naj Se* zgodi, kar hoče. jaz grem! Jeseni t 1889 ga najdemo že v Monakcrem, kjer je našel starejšesa tovariša. Ažbeta in Vesela. ■ . -e bolj pa z ogledom rudnišikih na prav m z mnn i f f star ijsjfi i ki so jim bile med bivanjem v na$em revirju prirejene, so bili gostje vnino zadovoljna. Rudniškemu direktorju g. inš- Biskupskemu in univ. prof. g. in/.. l?o»tiši in drugim vninejšim predstavmkom našega rudarstva je zastop-- jarsk< rudarski veze r;eh krajev Bolgar-ra če danc^ predlagam zvezo bolgarskega in j unosio venskega rudarstva, sem storil le svojo dolžnost kot Bolgar in Slovan. (Navdušeno odobravanje.) V zavesti, da jim slovenski rudarji niso samo tovar;š . marveč tudi bratje, so se _ •_ - .izšli. Popoldne so si ogiedali rud nške »eparacijske naprave in so s tem zaključili ogled največjega jugoslove >wkega Črnomelj dobi novo solo Črnomelj, 16. marca <-i piav ima Crraomelj sedež vseh uradov za Belo Krajino n ima poleg tega tudi nekaj industrije, se mesto zaradi svoje gradbene zaostalosti še iolgo ne bo moglo razviti tako, kakor se v vsakem pogledu razvijajo nekatera ostala manjša mesta, naše banovine. Vzrokov- za to zaostalost je nešteto, kakor n. pr. v Novean mestu Vendar z razliko, da se Novo mesto postopoma modernizira, v gradbi napreduje ln je vsaj v hJjgijens&em pogledu v splošnem ne visku, pa naj se ta pohvala nanaša na privatne stavbe ali javne naprave Sicer je mesto slovelo po svojem sHkoviterri Bregu in Dolgi ul ei. vendar pa sta oba ta dva dela mesta po vojni dobila povsem novo, čedrio lice. O takem —----# — — ■ • ■ --— ' — J--J 9 1 J — f>^— *~ " ^--^--^e*** S yv * ^V^ill AJV v v, \- t^vui^v i*«-1. \_j Lanci 1 rudnika. Tako s sprejemom kakor s pogo- I napredku v ćraomlju ni govora. Na splo • • - „ l^vl;__.. ___.i______1„ : -.1 -. 1_ ___ i -___ ___j_ ■ i . a___1__j ___1__1___.______ Izpred obrtnega sodišča SLl'žBKNO KAZMFJUE ZA MIMOIDOlO POTBJBO France jje bil zaposlen kot zidarski pomočnik in je prejemal po 5 din od ure. Po 25 dneh ga je podJetusV ori .brtnem s-» iišctl stavbenika, da mu mora plaftati mezdo za* 14 dni. Toženec je navajal, da je Lojzeta odpustil upravičeno, ker ta ni izpolnjeval svoje dolžnosti. Priče so izpovedale, da je Lojze omaJcvvaževal delovodjeve odredbe: več dni pred odpustom je Lojze donašal polovico manj malte, kakor bi jo bil lahko nesel m kakor so jo drugi delavci nosili: s tem j« oviral drufre delavce pri delu. ki n imel: dovoli malte. Tudi ni hotel malte jemati tam. kjer mu jo je odkazal predVJelavee. marveč je hodil ponjo bolj daleč, s čimer je zopet oviraj zidarje pri deru. ker niso pravočasno dob rvali malte. Sodišče je izreklo, da je bil tafcojften «d-pwM opravičesD- po f 239 st 3 Obrt. zak. sme službodavec brez odpovedi odpustiti shJžbojerrLnika. če ta svoje dolžnosti ne izpolnjuje aH celo noče iaspoLnjevati m tega svojega početja zadostno ne opraviči aH če se po izrecnem opominu ne pokori službodavčevm naredtjam. Sodišče je smatralo, da se je Lojze opetovano pregrešil proti tem predpisom zakona, zato mu ni prisodilo nifcakc od§kcdnine Mislite v teh dneh nm CMD šno se zadnja leta nekaj malenkostnega dela. vendar pa vse na pol in premalo. Lice mesta je vedno isto, kakor pied vojno, le ob straneh ceste, ki vodi prot kolodvoru, so se pričele dvigati manjše stavbe privatnikom', že dolgo let sem je kra-j sam kot tak želel priti do ene višje šole od osnovne. Vendar ko se je na to pričelo de- j lovati. so pokrrenitelji naleteli na vsako- j vrstne večje in manjše ovire. Te so sedaj j po prizadevanju nekaterih delovnih mož « odstranjene in mesto bo še letos irrrek> moderno poslopje meščanske šole, ki bo ponos ne samo mestu samemu, temveč vsej Rek Krajini. že sam načrt stavbe. ki: ga je napravil ing. Novinšak. je nekaj lepega. Ponosna stavba, ki bo zgrajena že v letošnjem letu, bo stala ob levi strani costo. ki vodi s kwkxrvora v mesto. Prostor je zelo posrečeno izbran Sama stavba bo dolga okrog 45 \n. Na visokem podkletenem pritličju bo zgrajeno obsežno nadstropje. V notranjost: bo urejenih 7 zračnih in prostornih učilnic, risainica. delavnica, trije kajbineti. telovadnica, dolga 20 m z dvema garderobama aa kopalnica in dvoje stanovanj. Za poslopjem bo zgrajeno prostorno igrišče, letno tekn-adišče in vrt. Proračun sa dolo znaša preko 1 milijon din. Licitacija je bila prejšnjo soboto, ponudn"kov je dosrjij. Sedanjo meščansko šolo vodi marljivi ravnatelj g. Karel šterbenk. Mot je tudi eden gia\Tiih pobodinkov. da pridejo učenci do svoje lastne strehe, šolo poseča sedaj 165 učencev, ki prihajajo iz blžnje in daljne okolice, nekateri tudi preko 10 km <'aleč pes in to ob vsakem vremenu, šola ima 3 razrede s petimi oddelki. Kako pre-potrebno je novo šolsko poslopje, naj zadostuje ugOtorritev. da šola gostuje kuna treh krajah. V mestni hiši. komandi in ljudski soiL Nastavljenih je 10 moči, med temi 7 profesorjev. Učenci so večinoma otroci revnih staršev, torej potrebni podpore, zlasti se, ker so večinoma zelo na- darjeni. Nekateri izmed najrevnejših. po številu, sicer dobe dnevno hrano v dijaški kuhinji, vendar so te pičle dajatve glede ria ostalo število revnih učencev kakor kaplja v morje, i^reko 50 učencev je mcvralo vodstvo že lani odkloniti in to vse zaradi prostora, ki 3e ga v Črnomlju ni moglo najti. Zato pa %-si prizadeti, zlasti še starši učencev, sedaj, ko je k&ričrto prodrl in dozorel načrt 2a upostavitev novega šolskega poslopja, za katerega se bo prva loipata svečano zasadila ob prisotnosti najvišjih predstavu Ikon' oblasti, sredi marca - upajo, da se bodo s postav.'tvijo lastnega šolskega krova odstranile vse sedanje nevšečnosti, ki ovirajo pouk. položaj učencev pa še bo s tem znatno zbolj-šal. To je želja tudi vseh BelokranjceV. Belokianjci sami pa si bodo a tem delom postavili kulturen spomenik, ki bo še poznim rodovom pričal, da so njih predniki vedno stremeli za napredkom. v planinah Ljubljana. 17. mana Letošnji koledar ie /*'lo t 1 <_r*>oto tako. da sta dva (faeva prosta -u\ od-dah. Marijin praznik 2~>. f. 111. pada na petek, za soboto si izpoednit • dopusi tako. da morete prebiti tri lepp sainfi&l ^f-u-ve v naših nia linah. O.llo<'-i:i s- je treba, Ua"i na o;.lih. Slovensko planin-ko ■Iruitsp |»rir-.)i izlet .-nličarjev jdar.iiuev v >ohoto in n^'le-lio (19. in 20. t. in.). Pri zlatorogu , ki ee ~eostojariki je priporočljiva emuška tura pr?ko Slemena v Tamar, kjer nudi tamoAnjn koča SPI) po-tretfio zaveti^e. l>oui ia Krvavcu je izho-|oJie m Srtaška tur-' prsšl Komposteli. sicer pa je tndi - 1 iki vrhu Krvav«'a dovoli - ._a \ elika ftanuM Žari v p|>omladaii-f -'<*-ni soinep. .veuJar so ^e na>J> (Jovoli ugod lih pr»^lorov. pokritih > snegom tako, da » ie tod š? niogoja srnujka. Prijeten izlet je \m, i vznožje KaMinl^ih rhvnin v dom v Kam-nfiki HNtrk-i. Korbeknv doni na Korosici l>o oskrbovan od -. aprila dalje. Ako !w> dovoli prijav, priredi SPD v Ljubijanti od 25. do 27. fr. m. izlet v doliao Triglavskih jezer; prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta. Smtiskl turni tečaj pa priredi SPI) v Ljubljani pod strokovnim vod stvoui preko v§e^__TrijrJav^lcejra pogorja v času od 3. do 10. aprila. Neprecenljiva je moč planinskega soinca. ki se more kd-ati s i-olMnimi žarki v dolini in kar je glavno — tniir vlada med vrbov}, visoko inid Iruščem dolin. Plaiirtci. o-Ux'i-te se ter pohiti le v planine. Podrobne nifor aiacjj? o posameznih turah dobite v pisarni SPD. Liublifltai. Aleksaidro\a cestn 1/1 r KINO SLOGA, telefon 27-30 Veličastno filmsko delo iz življenja Laponcev na daljnem severu L A I L A fielcjŠtffenr . K O L E D A K Danes: četrtek. 17. marca katoličani: Jcdert" • D A X A i S i E PRI R K D I T V E Kino zlatica:. Tarantela- Kino Sloga: L a i 1 a Knir? -f nfrm: Kdo je krivT ' — Slovensko planinsko društvo občni zbor ob 20. v Delavski zbornici D Ež tT R N E LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg P. Ramort Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. *;«< Ameriški kirurg dr, 11 "urJ Hafstead je baje onj dun porcčnl o nekem primeru iz svoje prakse, ki bi mu človek r;c verjel, če bi ne bilo klrUrgjbAfo i:>ic hiko znatiS. P (hI operacijski nož nui jc bil priše! ricki borzni, mešetar, ki je imel v svojem poklicu vedno smolo. Ju ni bil v poslovnem svetu nič kuj nu dobrem glasu. Xckegu dne jc mož težko obolel in pomislite, kit/ so lij^o tovili zdravniki. S a možganih je. imel oteklino. Kako so zdravniki to ugotovili, nam žal ni znano. \ajbrž so mu odprli glavo in pogledali notri, potem so io pa zopet zaprli. Prof. Hulstead gn je operiral m moral mu je izrezati ne sr^mo oteklino, tem \eč tudi tri četrtine možganov m sicer po sebno tisti del. kjer ima razsodnost svoj sedež. Zdaj pu pride poglavitno. Kmalu po opirući ji so se nu bolniku pokuzuli očitni z/?,i fcj blaznosti, ki so pa čez nekaj tednoSz p<*~ vsem izginili. Mož je jel zopet delati, toda ne več kot borzni mešetar uli senzal. kakor pravimo v Ljubljani, temveč kot zastopnik neke tvornice poljedelskih strojev, čeprav ni imel v tej stroki nobenih izkušenj. In vendar je že prvi mesec preskrbe! s\-o:i tvrdki za 300.000 dolarjev naročil in tudi potem je deloval tako uspešno, da je m>> rala tvrdka ceh/ razširiti obrat, Slednuč je postal celo podpredsednik njenega upravnega odbora in /daj je milijonar. Mož je torej zaslužil milijone zato, ker nima več v možganih sedezM razsodnost: Mi tega dejstva nismo zakrivili in vso odgovornost moramo prepustiti ameriškemu kirurgu dr. HaJsteadu. On bo mora! ocfgo-varjati milijonarjem po vsem božjem sVe-fu, ko ga bodo vprašali, kako je s sedežem razsodnosti r možganih, \emara pa manjka sedež razsodnosti tudi tistemu, ki je spravil vest o tej fenomena/ni operaciji v svet. Bulovec-Mrakova in razstava ŽMA Ljubljana. 17. marca Giede na dopis ga. Karle Bulovec-Mra-kove v * Slovenskem. domu<- z dne 7. t. m. podajamo sledeče pojasnilo; Razstave liikovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu niso priredilo »narodne dame*, temveč odbor ženske male zveze, v katerem so čehoslovakinje, Rusmunke in Jugoslovanke. Predsedstvo z M/. y Pra-S (na čelu mu senatorka ga. Franta Pla-minkovaj je sporazumno z Jugoslovanka-mi in Rurminkarm določilo, da se'sme vsaka držarva. t. j. Cehos»lo»vra&kai Rtimunija in Jugoslavija udeležiti .skupne umetniške razstave s 40 slikajni. 10 plast čnimi deli in 10 arhitektonskimi nacrti. V Jugoslaviji je prevzela Za ŽALZ priredbo Jugoslovanska ženska zveza v Beogradu. Za prireditev razstave v Zegrebu ie poverila savsko, v Ljubljani pa drav-•*ko sekcijo JŽZ. Glede na veliko Število srbskih in hr-' atskia umeiria. je cd dovoljenih iO slik i. dr. odpadlo na sloven-ke umetnuo 1* 12 slik, 3 kiparska in 3 arhitektonska dela Pedpisana dravska sekcija JZZ je po-orle.srda Klub Hko\Tiih umetnic v Ljubljani, naj v določenem obsigu izbere umetnine 7-a razstavo. Go. Bul »vec-JA.rakovo je pov*l -,;a najprej klubova tajr^ea. Ker pa je um^irica ude-ežb) kratko*:\^lo odklonila j«) je prosila Se zastopne'1 dravv^ko sek-:: ■ -1 ŽZ. naj bi venda»- .-i Kakim svojiin delom sodelovala pri i*azsta»vi CJa. Bulovec-Mrakova je nato Izjavila, da bi se udeu fi\i razstar/3, ako' sprejnrejo piir«-di-Tc';:er- njenih 6 do % veM-vn risb za •-flr.a bi morale :->abav tr okvire in »tekla. To bi po njeni lastni izjavi veljalo ta 8.000 din. Jasno je. da ena sama umetnica'ne more razstaviti 6 siik. ako je ža vse si venske umetnice dovoljenih le 12 sik. Ker pa je diavska. sekcija toplo žeh?'a da bi se ga. Bulovec-Miakm-a razstave vendarle udeležila, ji je zastopnica rek.-;ije pi .lagala, naj razstavi mode! Sloms'--"-v-ega spomenika. S tem predlogom je bila ga. Mrakova zadevežjna. toda pod pogojem, da se razstavi Slomškov spomenik le v Rumun'ji in čehoslovaški in da saina sprenu svoj model v tujino, češ, da mora postavitev ^ama nadzirati, ker se take umetnine zelo hitro poškodujejo. V to svrho naj ji ženska zveza plača vse stroške njenega potovanja. Zaboj z modelom tehta ca. 1000 kg. Dravska sekcija je sporočila obe želji ge. Bulovec-Mrakove v Becgrad glavnemu odboru, k: je z obžalovanjem odgovoril, da njen h pogojev ne more sprejeti, ker bi bili stroški previsoki. Tudi Slovenke zelo obžalujemo, da se ga. Mrakova razstave ne udeležuje, ker vemo ceniti njeno umetniško delo. Za priobčitev tega pojasnila se vam zahvaljuje s spoštovanjarn dravska sekcija Jugosloveriske ženske zveze. **** r>> »SLOVENSKI NAROD«, četrtek. 17. marca 1938. Stran 3 DNEVNE VESTI — Za »od ia prnafeiaaje *«-pol Ia zasod nalogo «+» «oietoranra rarntrrv^rranih cosfHxtar?tih ustanov orou^-vat; L'n~podan*o zi\lieni * ter obveieat iavn«*d o »tanju natega gospodarstva ril niecuvom razvoju. — )UM»*»|sk| dohodki % isaaaria. Pri-neraln vrrv\**\ nK*nono*Mnh dohodkov v ■anunrm leto* in lani kaže ■ vdednje rezultate: toittk li«».ur>l.lKi N»Jkll več kakor v januarja lani. »-H 1K47H.175 din ah /a IM Iftt din več kakor kani v januar ia. petrolej IU.948.124 din, ali za 0.001 MS daa mani kakor lam. vžigalice 6.222.žft-i din ali _ -" . -T din vet kakor lani. «igaretni *ia-pir K.09G «33 ali 977 *«3 dni več kakor fani. Raznr dohodi; l2jHffl.0b'l din ali 8,u44.53LF din več kakor lani. V*eh :nouo}»d-k.!i ]<» hodko-v hilo leto* v januarju za 16.9VJ.117 7 din vevj kakor t istem razdobju )an>k««a odnosno predlan>keea leta. — Dalmacija je Se "živela. Iz Sphta I>ubr.\ i ta na tudi »z Šibenika poroeaio. da ta i- /arali nrnaati \i Lnoiemutva le tov i'-ar i Po-ebno mnogo jih prihaja iz N^toh V prvi r«ok>viei aprila prispe iz I>r—pos -beti vlak nemških letov isčar-: *v. ki se ustavijo najprej na Bledu, potem se pa o>lpeljeio na Cfikveaico. Včeraj zjutraj ie pridela ▼ Spli! lud veva nku;»n.i Aa^aaav m v-rja dupina nemških letovi ^čari.*v. \lno90 inozer.i<-**\ - naijvlje.iih velikonočne praznik > iz N^nrije in Češko alnanamat. V lalmaciji iniajo kr»no \r»*!ii^. Toplo »e tako. da se nekateri lx>tt utrjeni I^SaaiiCntJI že kopljejo. I TRISOVI-J^Kf KO Jf KM SAME nastopi. Kje 7 Kako 7 1 — f i lr*a» I jam h: instalacija radir-kih .-»paratu*. / odMmm i ■<»-'T»«rn mini-t rn j«-oVivohf>n«». a morajo dajati postne direkcije I ria vi j« notn-iln t oHffi za fcnflniae#* ^trefemsMi radijskih aparatov, hovol.enja ilajpfo p tal ne dtrekc jo od 15. t. m. vsaka T jivoi^ ,. področju« !nier*»**Hit naj *e <»orne»o -*ojno nofttao dimlceijo. /.titk,, imimKos;«* v Zatrr»bu Slavni brrat<*k: vio'.:nsk; virtnoa Zla tko Bal^o-vat prispel včeraj z \m Yorka v 4a-greh Na noti 1e bil Sest dni ki čest ur Zagrebčan: so mu priredili prisrčen sprejem. Balokrvvič je pr povedoval. kako ie malo rra*\kiHo. da .»e ni me. i v>žnjr> »o-rt-sierila ladja Berengnria'. s katero se je v< /i! lomov. Vnel se je vetiki salon na krov i fv bi aH bilo to zarodi k) na odprtem morju, kjer vedrio piha veter, bi bi! par-n k jreore!. — Izpiti uradniških pnpra Milko* za in-žen jer j* :«:;n»noinije. V In d!žava:h posesten* v finančnem ministrstvu f*n s? pričeli te dni 5trok-"*vni izp ti uradniških pripravnikov Z3 in±enje:je agronomije. geo^Jetc in geometre. Prijavljen ti > 150 kandi :3tov Preisednik ko-rr.:?ij je na«Vln!k oddeftka za katastre in dihteA-na posestva đr. Zvonimir Kralj. — Planinski *»-«inik fz^la jf tr-tja Me "vilUn ■' _. v^t-ii!>a . gladila *»Pt) v L :i! .. Tj T ti številka v-elui»* razno pestro ,.....i/ piafcirnfce$i svela in sicer prirfw*vke Pavla Kun.i\ tr,'u. L*ro?^ 2uf»an-• -1 reha. Alek-iandra Ivanca in :',i>'mti Jineiu Roinianu. ki je bil eden naineirnofuejšili »odelavc »v SPI). Planinski v^«tn!k izhaja 12 krat na l *lo% a njegova narorViina zflaša le -V) din. za : i<»z-*u?^\o SO din l^tno.. Tud, zadnja številka je opremljena s krasnimi iiosnetki. med kat?rirni je najlepši Dle-Kove*- (foto- -lože Kovačič). — Vreiw. Vremenska napoved pravi, da bo jasno, čez dan toplo vreme. Včeraj je znašala na-višja temperatura v Zagrebu 15. v LJubljani, Mariboru in Splitu 17. v .Beograd i 1»>. v Sarajevu 15. Davi ie kazal barometar v L.rub4jani 771.2. temperatura je znašala 0.6. — l's>kodrra tijf la>tninr. Mc»tnh so ae. čpravtJ; mrm* ajjakavci nad reK^amne oma-riea kiaa -Mc**kr - * *u. dan je nek-io razbil na i«*.oj»i'J kina v Pre lovičevj ulici -*in-» iziožli^ne omari.e. vxedu*> <*kr«nr 2U0 «10, prfrt tednom je naJbiT dikovrv nailni f«> diii vrc«lno žarnico. *c preje |«a je t»Ha <»3ie^*ti.i j& drevo -v SktifcnaViI aliei panira /. fia:>^«o.iJ. kino »a1c»i:e . v .•dti:i 20 < i:u PoN.ot^dja ročaH f» vlomu v hotelu liatrman v Peklu pri Poijanab^ kjer *o vlomilci riavrtal; železno H'ac-ajno in o Irtestj nad ^OOo dl:» in «i\-okrovno zlato ir«. eredno f.VVr
  • ugodnem ranu »kril • ii ol>a ^voja pajSMnv Drini rlo-raiI'-; s* t- ^ ■ ijbri nekje v o\o- '!<*: Ljubljane, ni pa *>i«r1 izkTjučctio. -Ia ■*o to i. -'ena rje m popihali v Z.»srrel». jCINO UNION, tel. tt-ai1 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16. 19.1"> in 21.15 uri Kiasen film izredne lepote in nepozabne vsebine Kdo Je kriv? (Le roupnble) Pierre Blanchar Ne zamudite! Ta film zasluzi, da ga _vidite!_ — Zagonetna »mrt rudarja. V Senjskem rudniku v Srbiji >e umrl oni dan nenadn* ^mrti rudar Slavko Barac iz Bosanskr Kostajnice. Po njegovi smrti je zadela - je^rona srečka državne raaredne loterij« 7.500 din. Ker njegovi svojci sumijo, da za nasilno smrt so zaprosili za ob-'Jknjo njegovega trupla Oblasti so njihovi prošnji ugodile. Iz Ljubljane ~lj Kako ▼••lik jf -love* jn kaka >e pri tih|j-»i7o \ ajldiijj todoT'no^li praznoval svoj 3fi00 kon •■rt. Ol^el j*' rse držav? \ Erfani in ime 1000. koiKert v LHsaiaiL 20$$. v Kolnu. 000. pa ^ llaaiin. Mod tem ie v Ljubi jam •- ''-r..- - iv.s '•.!*. nrvir kot deček, na M ipf.i 1,fo."). in seJtj prilroditjo sredV) 23. ni. Inra l'»ee?hov:ia. S>hunTanna. Ko<-7.al -Icejra in vrrdo le! Chopir»;i. Sedeži v k nji Liifui I ;.t<:h^ne Matice. V Kalini, v soboto 19. t. m. ob 20. uri vsem Jočetom in Jožicam v rast in v proslavo obrtniškega praznika. — H Para»t«< /a kneeinio Zork*. D.uie.< ob 4m. obh*ttii<-i *;i»»rti kneejinje Zorke. .-o-■■n*^'- Karal ior.1 i»-vira m mater? l.ia-HnokoaieLra viteškega kralia Ah'k-a:idra L. ie bil ob 10 v pravoslavni cerkvi ^v. Cirila n M to»lu ^ veva a pararka z iio. Toničevo, r-oproyo divizionarjii na čeki. da- 1 itr ča.-tna dvorna dama na. Kranja Tavčarja, ua. Maši (iroinova in na. \ eršečeva za Kolo jttgoslovanskili se>ter. -a. Maćkovško-.! za Ciril Metodovo lružlio. ga. Santlova za klub Primork in limone druge. — lj Jožire in .fozeti! <>-.t^ kol /.*■ doliro n*'. Ker traja predstavi le do 10. c-r Ujete lahko ;x» inri. ki var< l>c> nedvomno .-pravila v prav dohro velijo, privoščili .i' kozaree vina. \ r^jboto W. m v nedeljo 'JO. !. lil. se l»o!lo\ ! to lil!> a r.-'\«» ielo 7 jodho i 1 pe;jeip Zaeetsk to^no ob Jti.lj. uri. : -Jutri "H 17. in '»«. uri bo prvi«- predvajal v k nu Moste film nad filmi, ki pl rxxlo šli gledat tudi tisti, ki so ga žo varerat ali celo trikrat videli. To je CUm nepozabnega tarobnesfa petja slavne Jea-II L>onaldovc in F!ddyj.i X'i«»ona. prelepe vsebine in prekrasn h naravnih posnetkov. To jc- velefilm Rose Marie. ad Jakopič _ Kojm naine^tu -luži-a. Znaiiiemli slu žec na Mirju. s katerega sc je po .ie^en^keni deževju utruai plaz zenidje in ru^. je precej dohro prezimi! in r Iji ha delavci -,p »l preilrelifD. Namestu -tnnetra stožca, ki je < •• 1 <"_r.i----- 1 to*. \ ~»*n. n.t-eiom stani-: \ bodo naTTavili okroulo kopo. V njegov vrh -*> zabili vej- dolgih !>run. v sredini Lii spo-- ■ _.. pa nekako zlikaljc»1 i ;n ogradili jK>vezan:in vejevj *ni. v-^e skupaj prekrili s prstjo, tako da bo zdaj vsa reč stabilna, rpanio. da bo življenjska ik>ba kofve dirigiral na korintrtl Zlatka Halokov4ća v poned'ljeK ipie 21. t. ni. Luifl S;e^el je Ahp1-r.kan.M-. ki j»> studira! naipno v New Yvr Itn. nafo pa v Hel^riji in dobil tam kot 20- u*ee konijiozicije prve in najvejje najrrad.'. ^^kaj ca^a je skupno deloval i znamenitim španskim iVtiflom fus^ateoiiH nato pa !>opolnoma i-osveril kornpodciii in diriaecU-StVl v Ameriki. Sa pisal ie nad 00 velikih simfoničnih del. kot dirigent je vpoitesnn in zelo čislai v v> h preilelih Severne Amerike, kjer jnu pravijo Ameriški Soštakovič . Nieira ie izbral Balokovtč, da nnu -dirigira njegove slavnostne konc-rte v Zaar sbu. IdUblja«ni. Bnouradu in drnoad. Halokovićev konrerr !»o v poneieljek. dri3 JI. t. m. ob 20. uri v veliki Uakmski dvorani. Pred prodaja vstopnic v knjigarni Gl. Matice, —lj 1 radno puja-nilo. / oz.irom na notico, ki ste jo priobčdi v ponedeljek, dne 7. marca in:tfj. v št e vilki 5S, na straini 4. stolpec 4. poi pridejo na vreito Stoike in Ooriija Si^ka^-r*ri novth itne nih Kodo seveda kolikor mogoče vjH>števane ludi želj? tamka.siniih stanovalcev, a doslej ie mestni >vet v priključenih občinah preimenoval samo one ulice, ki so podaljški Ljubljane pre i i n korporacijo in zato so ti jK>dal*ski UiVij iv» in korporaciji binko dobili nove tabli<-e. Kar s1 pa tiče trikota z;i trgovino Pecnik, je oskrbovan enako, kakor druge ceste, saj je mestna občina že jeseni prič?la s posipanjem cest, zoran je bit tudi sneg. a prav ta • len so sj>et pričeli uasi-nati hodnike Obrani nai 'nd: vpošfevaro. da strganje blata in prahu i>ozimi tu nn mestu, zlasti ne ob takem vremenu, kakr snega smo imeii. ko se je tajala in se še !aja zmrzlina ter l»i zaradi st risanja cesta trp?Ia preveliko škodo. Tudi to delo bs o[>rav!jfno. <■ m /mrzlina preneha in se ceste osu;.-. Prav tako vsaj mestna obt-ina v gramozni ;ri , ie • ■ tlaga smeti in odpadkov, i>nč pa sp ••■ i ■ Daouda vredno drže drugi, lepraznevanje greznic na hišne vrto ve je seveda pre?«o\vdano, toda ta zahteva ne spada v ne-stno. temveč v policijsko kom-pelenco. Z zahvalo za objavo in z oftli^nim r-poŠtovan jem ;>r-e -ednik: -Ir. .Juro Adlešič. —!j Družabni večer N. S. Z. v Ljubljani. Ljubljanska findnižnic! N'SZ piiredi dne I'', r. ni. n« Jožefovo svoj dni/.abni večer v Car*t svojim čaaiom :ovm"kom ^ {»esrriai T»ro^rnanM»ni. Na • vni ve«~em im iirnti ftm-štveni tamburaški /l»or. peli se odo najnovejši kuplet.i po nanega ktijiletisfa gosp. Bučarja, volit« \ kraljice srčkov rn najraz-iK-ne.?-; dru^i program, Zaio ua.j velk deviza vr»e na pre |.- Ljubljajie da pruiiti na ^a večer, katerega prireja naHjonalno de-Ihvatvn. da tako p »onre moralnb m nsateri-alno nr\^ pokre*. Na .tožefovo vsi R Levu-na draža bn i \ »čer. —lj Obcnj zln»r SPI> 0*r*'dnje«^a dm- «i\a bo lrev: < h 20 v dvorani Dela.-rk.' abomice na Miklošičevi cesti člani SPD pridite pnlno*tovilno; ^rsak;*.ia 1 S«ik»Ukcm domu na Viču ho * ncileljti 2U. III. Začetek ob ."{. uri. kunec ob 11. uri. Zdrave! —lj Lkradeno kolo. 1/. veže Pei'le*-ove go- stilne v Prešernovi ulici nekdo »kradel 1300 din vra.no kolo last Iiudolfa Gostin-čarja. Lkradeno kolo je znamke l'»i-inarck«. o|>reni]jeno a dinamo svetilko ter ima novo. /.-or obrnjeno km ito. Tau je kt>! » «>d-Ueljal najbrž kam na deželo, kjer ^a I »o aku-sal eimpirjc spravni v denar. —*—1 j Tat>ine v mestu. V Kf»/.ni doliir: So vedno ?traAi zelo jH^ljeten kokošji raf. V nori na. narek se je vtihotapil spet v ko-kosnjak Marije Zn'»ilićn in odnesel štiri ko-koIne-e- di:i vreden aparat za varjenje last Ivana Prroošica. Bradi Je skočil trikrat nad 100 tn Kaj pravijo Inozemski tekmovalci o veliki skakalnici v Planici Planica, 17. marca Včeraj je bil zadnji dan treninga za polete v Planici. Tudt včeraj je btlo vr£rne krasno in solnce je grelo, kakor sredi poletja. Zaradi tega je sneg kar vidno kopnel in seveda je tudi Upela velika skakalnica, kjer se je zlasti na naletu sne^r preveč zmehčal. Zato skakači nišo dosegli take brzine, kakor prejšnji dan in njihovi skoki so v primeri z onimi prejšnjega dne tudi po dolžini zaostajali. Kljub temu se je Bradi trikrat pognal nad 100 m. kar je ponoven dokaz o izredni kakovosti mamutske skakalnice. Skakali\so tako-le: " Schneidenbach 75. 80, 80. 80 in 89 m Dellekarth 77, 80, 88. 90 in 89 m VViedemann 84, 85. 98. 95 in 99 m . Bradi 90. 98. 102 100 in 104 m Novšak ni skakal, kor se je prejšnji dan nekoliko poškodoval. Po tekmi, ki so ji prisostvovali tudi predsednik JZSS dr. Pavlin, komandant prvega planinskega polka polkovnik Mar-kulj in še nekateri drugi odlični predstavniki javnosti, se je naš poročevalec raz-govarjal s skakači in jih vprašal o njihovih vtisih. Bradi, ki je presrečen zaradi doseženih daljav, je dejal: Res srečen sem. da sem tudi letos postavil nov svetovni rekord v Planici. Tiidi letos je bila skakalnica odlična, skoraj boljša, kakor leta 1986 in slutil sem takoj, da bom z lahkoto zmogel 1Q0 m. Pri četrtem skoku < to velja za torek>. sem že v zraku vedel, da bom preskočil 100 m. Kljub ogromni daljavi sem pa imel isti občutek, kakor če bi skočil 50 m. Prepričan sem, da bom drugo leto skočil 110 m daleč. O skakalnici lahko rečem, da je nedvomno najboljša na sv^etu. VViedemann In Schneidenbach: Priznati morava takoj, da nas je bilo v začetku malo strah in da so se nama skoraj kolena tresla, ko sva z vrha skakalnice gledala v strmo globino. A ko sva z nepopisno brzino plavala po zraku, nas je strah minil in po srečnem pristanku sva bila naravnost vzhičena. Občutila sva nekako notranje zadovoljstvo, kakor še nikoli popre je. Za naju je to najboljša skakalnica na svetu in prav gotovo je, da prihodnje leto zopet prideva, saj je tudi najina želja, da skočiva nad 100 m. Dellekarth: Skakalnica je zame pravo doživetje, ki ga ne morem prav opisati. Samo oni, ki skače. ve. kakšen ideal je tn. žal mi je, da smo imeii leta 1936 k< ''*n bil vajen skakalnice. Na 65 metrski skn-kamici sem zadnjič zlomil smučke. Imel sem nove, ki jih še nisem bil vajen in tir'1 nisem imel na razpolago dobrih rr-^ž. kir je bilo vzrok, da nisem dosee t><> pri.Via v nedeljo 20. t. m. oh" i:'..o0. prijateljska nogometna Lik-iiKi med celjskimi atletiki ;:i >K Muro iz Murske Robote. Ker polenom rx> ulavi. da mu je prebil UJbanjO. V torek ie neki hlapec napadel 20det iega delavca Jožeta >Maiiteta i/. Celja prav rako s polenom in ira močno [»oš-kodoval po glavi. I >t>a ;>ožkodovanra so drfli v celjsko lolnio>. —c Tri aaaniše. V Marij: i\ vafiri pri Jur-lilttntlti *=e ie v torek te/.k<* |>onesr.V-il 70 letni Bntklai envaj Jnie H auta r. Pri delu je padel težak lilo 1 nanj ia mu naloniil teč re-ler. Na Lo/.niri pri Žalcu si je -0 let ii >in pose^nice Jož« Ku:i«.t s eekiroo jk> neareči <->.'kai palec leve roke, V Hrast ju ]»ri Zu-smu je padal petletni sinček dninariee v torek na sekiro ii priletel tako nesranna na »islrino. tn 1.—* davek posebej. £& pismene odgovore glede malin oglasov }e tre ha priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda SO par. davek po*ebe|. Nalman %*i ^r,»seH « Otu Pomladne novosti! vseh oblačil, sport, kamgarn, Dbleke, pumparice. perilo itd. najceneje P R E S K E R Sv Petra cesta 14 UJE snnoviiniA Enosohno stanovanje event. s Kabinetom ali malo dvosobno išče snažna in mirna uradniška stranka (dve osebi) za april ali maj. Plačnik zanesljiv In točen. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Stalen«. 989 PRODAM Beseda 40 par. davek posebej. Najmanjši znesek * Din Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 POLENOVKA namočena, najboljša se dobi pri I. Buzzolini, Lingarjeva ul. 757 narodna "TIskarna I L3UB13ANA I" IZVRŠUJE VSB VRSTE TT8*XP9lMi PREPROST* /A MAJFINMJŠM •ILO VENSKI NAROD«. četrtek, 17. marca ms. £>iev 6 K današnjemu občne zboru SPD Društvo ie itelo lani $102 člana in je selo delovalo Ljubljana. 17. mana T>r*-\ i bc imelo Slovensko i'Ui.in.-*«« ;ru-»tvo občni zbor. na katerecu bo poročalo o ft\o ^m ip'u v pMunfcleni lata lat o wmA svojih akrjjah in »treraljciijih. obenem ni ♦ načrtih za bodočnost Iz pregledm . • • ^•rn^aa porodila tajnika fa društva «fr_ A. Brjleja poHnemamo nekatere poirob- uuuuai Pred^lm.U ^PI) dr -I Pretnar Osrednje 'trnovo pr^-d^tnvljn s ovoji mi JI nVounovi ia I nad SOM elani mooa> organ./.i.-iio. ki je krepko zasidrana v bistvu na**ga naroda ter »e j** razrasia v mogočano drevo. SI M), zlasti Ijub-ljamdio društvo, ni le nafte najaktivnejše nfenStvo. tanrveč tudi m nanuH organizator ne r\«>~* meti in i»ri masti nadeva naroda. 1>i eflvo tm*-lo U m 31 »71 realnih <-la:K*v. 1171 akadern kav in v ♦» «• v. up- ao 31ir_» elana. 5ara-k» i»* zlasti ki akademikov od TM na 1171. naaadov d<» pa »turilo -r- tn -Solo-v n drugih kov Br*D bik> v iivahr-l« *M m mi organizacijam' zla-* .i/.SS. k' ▼ adnofu tudi v*č njegovih fnnfcrijanarjer. pa tudi o ti:t-ku prometnimi ustaanaacai. • TK nunaa itd. Ddurfnu tn - je tndi rai itn anket ;n zborovanj. ki«-r j- !»:!o tr.-t»a r^vsto-poii interen planin-tva. !^r p »lak> svoja mneoia k kade nsrrnnVu zakona o miriti prirod*-, o ia< loi.aLuib parkih, o zakonu o te-l^saii 'Ziioji it L Sodelovalo »> tali pri ur**-thtvi imforania o rreni** in. •■•r. r»-«.iu!j<-i ii kolektivne ropoiiat..V . / n*tvn ter ununVruah- r ■' - ».• \ y ■< i ;»r; n;»r;ivi lezni^Ke lirekr.ji- Kr«- ... ,. M*l> inb»j-stvo\jlo tu-' v II nu inanKlovanakih planinskih druitev. Organiziralo \ L i •!.'n Morj'.- .... s Nov« '•• Sad-; '.-.» tndi dva iria\ !»a refers-a ra k<»n_»r;>: o a 1-mim~trar:ji koč in upravljanu ■in^lf-v. (Um co napravili mnozo prvejnstvenih TTpOf»«.\. >|'|> \Kl 1» -o-l-llo tlldi |»0» d.MO "odprt? v o \ I »auidi.uejo. kjer ~o ^lani naskočili ve* znamenit:- \r \ .j. m.h:!i l'<» rah bilo precej ai v' . ui. v..n iar ie ► •d snunk zaradi dežja v pu! -tju >lal*i \ak.r obtra.no. Ne>reta tud' i.i ii n pozivala in ie treba obžalovati rrtr.-. ki ~o %vojo Ijut**-ien ia.iin plačali z livljen»»m. Med njj- t »ijim i ie paf ona 27. marra. ko je poil Storilcem plaz zasul 9 tri k j ptaiuncsv. Med lunuei ie paanore>il« <• * Jur -U.v. »mu-earrev in izletnikov. «iraib>ni ouWk je imel Lani pr*-v«'j v»*za-ne roke. ker ni bilo na razpolago kreditih in se je normi v glavnem imiejiti na nai-nuin**jša jvaravda. Kljub temu pa je mIo napravi j *i» h ver važnih del. ti preurelitev dep*-iidanre v doma v Kam-ni*kr Bi>triri ia prido*»itev 'JO.OHO m2 riv»*ta na Veliki planini, kjer U> kmalu zra-^d nov nw>l *ren j »lani l-k lom. \ . '\.« >tokun je prešla !*>•_'o ki o \ la^t kranjske Ijodruinire. ki jr. ho !*»tos ;mmiila ruodemr. ^»-'rdanko. Dru šJvo hotelo zirradrh tudi novo n»oJem<>4.'-eo na Mani polju in opuetili Vo,ln kovu. a pretirane zahtev« I n mu i i nov za i»> ^o onr'mo^o»jih' realizacijo t rui'r'a. j u ii v domu na Komni -o biiV potrelm • nekatere zpopolnitve Li preure«iitve. \ bližini |»a ie Lil zajet -tudejer. da ima zdaj dom dovolj vod? na razpolago. Na mivo je bila napravljena zvezna «t*za o«l «<|k>rnje retrtiue serpentin na Kom no preko jarka na strugo male Savica do Slapa Sav *e. I^ani 1 > i i i napravljeni tudi narrti za gradbeno preure-dtttev hotela ^Z.atorou v Bohinju, r 4 ainski zavod v Ljuidiai: |e lal Mmuio dni povojila. tako da so lahko začeli z delo n. Upati je. da bo hotel ^e pred začetkom let-n? rezone preurejen. Alpinski .n z:mskoalprie>k. oL-ek -a nI združila k skupne-mu ielu ter sla bila te meijito r^,rj inizimna. Nalosia <>*l»eka je. primjitl -!rokovi;j i i IniL'a |»rjUivanja. organizirat !»N»zalr..' in ^mu^li«' t»V-aje. toto-\e. ;'r;pr;iv« 7a novo kar. vO vseh plezalnih YZ|HMIu\ v na>ih planinah po grupah in stenah. Planinsko Iru stvo ne prir^ia ve* -niučanskih t »keni. odkar r-_> "r './.r-ii to klubi .1ZSS. (VW-k je skrbel tuili za markacije in pota t?r napravil načrte za na lelavo novih potov po grebenu rate^kih Pour do Kotov^-a »*edla pO ua^i strani, dalie na Jalova na nali *re-(kiva.ii. izdalo več prospektov planin-ak h po-stoiank. ?eznam markiranih potov, planinsko teiininologijo. v boloče pa namerava irda'i mvana >Vodnika po lu!ii»4cih i je izdalo tudi lnuo knjiiro >AIbu-iui plan i nek i h slik: in Naših gora*., pripravlja na tudi izdajo zbraaih spieov naših planinskih pisateljev. Marljiv ie bil tudi foto-ods^k. ki t^e e bri-Lral za Onatraaljo gladila in priredil več ve-rerov za fotoamater je. Odsefc pr pravi ia tudi izdj^o Brtnškovega albuma, sodeloval rta pripravah za v.-liko razstavo planinskih slik lani v Novem Sadu. zdai *^e pripravlja za razstavo planinskih fotografij v Praei. Markacifski od^ek zelo pogreba pokojnega Knafeljca in T»r)tr'»bui<» dobr^a organizatorja in narHnika. Poro{"ilo zakljmhij? o delu akademske skupine in mladinskega odreka. Priključitev Avstrije in sport Nemčija bo postala iiajmočnejSa športnih panogah država v vseh Ljandjana. 1# marca \a irutvci-i poJiticid dogodk;. ki so pr:-vedli do prktjućitve Avstrije k Ncn u -do ime'i s' i j tudi v sportu svoj od-m«"v S prtrr.chanjem Avstrije, ki jc v mno-ph športnih par.<>g;.h p'-od^Ui. Ijala vclvM-nadlo prenehah marsikateri mednarodni odnosaji o/in>ma prireditve. Poglejmo, kakšne bodo >portne. posledice priključitve: \\>trija jc bila ena najmočnejših sred-. ^ \ - -nt dr/a\ v j ogometu. Zaradi pri-l \\-trija sedaj odpade ko: tokmo- ■ nun v tako imenovanem mednarodnem pokalu. ;.a katerem ^o razen nje sodelovale še Italija. Creškoslovaška. Mad/ar>ka in S\<-ca. kvr je hd av*Tr:j>ki locometni savez r::/pu«. . -v /"..inr«. Kako bodo redili to vpra^ ic. Av>trja bi morala dalje že 24. t. m ,-rjt: s Fruvejo /a svetovno pr- l -:\ . >- .anja pa kajnak -ie b«> \' tek-mo\ai)j;i / i sredn ivi \ ropski pokal, kjer x> - ^ • c <: \"^k: klubi, bo tudi na- stala vr/el. vi-ndar je verjetno, da bo \r h<»\:ii nemški športni forum, ki mu je zdaj pride I j en tud: avstrijski sport, pristal, da b ;» dunajski klubi kot zastopniki Vemei-k Bc nadalje sodelovali v tej konkurenci. N'^mK-t"«' pr\-f Avstrije tudi »e ni tanti • . sL ne bo nadaljevalo, pač pa bo Kapid. ki je po poslednjem kolu \<>u 1 ..Kv / h tačkam- ..-k- %j. proglašen za poslednjega n*utl||nuag| prvaka. Zelo za-nim?vo je tudi vprašanje, kako bodo uredi-'i /adevo / du a_>ki:ni ligaši. Vsi ti klubi so :\im-u profesionalni, dočim N'cmeija nima nogomc'•■♦.aa profesionaJi/ma Zad.. vf>'i?\a rešitev bo te/ka. ka:ti čc b<> seda-•ia \-ho\-i.i >portna oblast hotela ukiniti prid. <;-»'al i/t m. b<» ostalo okoli riH) nog^>-" :šev bre/ /aslu/ka. ali pa bodo morali i nnnuuatitve tam. kjer še obstoja pro-iali/cm. torei v Krancji in morda na Mail/arskcm al; \ Italiji. s'i£na ie položaj \ teniškem sportu Le- ■ u- se mora o nadaljevati tekmovanje -. -i i-. r--;--M pokal. I \ie!e/enci st» bodo morali spo>r i/umeti glede nadaljnjega a igranja. Tuil l)av>a jx»kal i/gubi ..i udeleženca- \cm*U moštvo, ti je i/gubtlo vol (>amina. bosta /daj ojaći'a Avstrijca >\etaxa in. K.warovski. vendar pa nikakor Nemčija ne bo mogla igrati o*l-slej enake vloge, /aradi čes.ir vi silno po-si*, r.. d-c -^a dober uspeh /lasti Jugoslavi-••- • l 'kos ,\ aške Zmagova-ie«. med tema dr/a\ama bo bržkone tudi evropski f mal-s: k - S pra\ /a p<-av Nemčija % sportu pr;di»bi!j s priključitv p» \vs*rije? Športniki, ki m» do/daj pobirali zlate in druge p - ednjm olimpijadah. so po-iem:ki državljani, kajti ime Avstrije je \ mednarcdntm sportriem živi jen yu prenehalo. ( , ' ,\ ivo rešen-1 nogomet-n!a je bila sve- to\'-o /nana. Naj t>m, 1l svetovnega prvaka Ka^pari;i in vrsto drugih ter odlične drsalke. Tudi v hitrostnem drsanju, kjer Nemčija kljub vsem naporom m mogla do-tei mednarodne višine, sc je /daj obrnilo, kajti Sticp! in Wa/ulek spadata \ svetovno elito. V dnanju parov bo Nemčija /daj nada i um drvojice Herbcr-Baier ic sestro in brata Pausin '-.i eelo vrsto ci-uti^h odličnih par >•■>'.-h bo Nemčija /daj odloču-i v drsalnem sportu. Ogromno bo Nemčija pridobila v smu-Carsrvu. \*sj r ani zastopniki alpske šole kakor Anton Sedos. \Valch. Pfciffer. Kneisl. Mart L dr. bodo prisljuee-o nemški reprezentanc:, ki bo s tem nepremagljiva, ker bo imela najmanj dve enako močni reprezentanci. V skokih bo ncnvkc vrste ojačil zlasti Bradi, kj je ta torek prinesel kot no-\> pečeni Nemec združenima državama najlepše darilo, nov najdaljši skok na svetu 1"7 ni. Nekoliko ovir bo delalo vprašanje smu'kih učiteljev, ker sta d >/daj Ncnv in Avstrija zastopali deljeno mišljenje. / ..: o se jc /daj Nemčija okrepila v vodnem sportu, /lasti v kajatku in naj omenimo le dvakra:;icga olimpijskega zmagovalca Hraileckega. Avstrijski težkoatlcti so pripadali svetovni eliti. ena.ko je bilo v ■'.-i:. Ojačcnjc bo tud v hokeju na lcdti. kjer sta dunajska kluba FKK in \VEV /e od nekdaj bila med najboljšimi evropskimi predstavniki te panoge. V ostalih sp »rrrvh panogah Avstrija ni imela nadpovprečnih zastopnikov, i/v/emši rokomet, kjer je A\stri ni dosegla na olimpijadi dru-$0 nuCSto. V plavanju Av-trija še daleč ni 0. -seLja a Ni;,ie\ in rudi v lahki atletiki je morda edini Prokseh. ki se / rezultatom 4.11 m v fkoku ob palici lahko kosa z Nemci. Nadpovprečen jc morda Še srednjepro-g iš Kichberger. \*sa ta vprašanja bo treba še rediti. Vrhovno športno vodstvo v Avstriji jc /acn- 1. .it dodeljeno državnemu športnemu vodji Tschammcrju Ostcnu. ki je imenoval Avstrijca 1> ilerka Rainerja. da uredi vse športne zadeve in ukine obstoječe saveze v Avstriji ter j:h sauuuJdl ncm:kim sport-• m organizacijam. Mno je gotovo: s priključitvijo jc Nem^ia ogr >n no prdobila n b" M bodočih olimpijadah in mednarodnih tekmo\aniih igrala še znatno večjo vlogo kakor doslej. Pariz se pripravlja Pariz »e z v»so vneme pripravlja na eri. Poli-<-\ia pripravlja načrt varnostnih ukrepov. Ta-P'vtniki in mizarji naglo urejujejo salone velikega ai^arlementa v zunani?m ministrstvu, kier bosta vi«=oka go-ta stanovala. Pariz p>am :>a ureiuie za k»r^eni angieškesa kralja svoio aajlor)ešci.. Obenem se namreč razširjajo asfaltni hodniki, na novo se urejuje prostor za parkiranje avtomobilov, pripravljajo se po vsej dolžini Elizej-skih poli tratice in vsa cesta bo ua novo pretlakovana. Orni asfalt in zadnji os-'anki lesenega tlaka izginjajo. Elizejska polja bodo imela kamenit tlak iz drobnih kock. šesteV-Ijanih v obliki pahljače. To bo velika novost za Pariz, špranje med kamenitimi kockami bodo zalite z asfaltom. Kot zadnjo novoet ELizc>kih poli j je tr» ha oinei; ti nov slavolok zmage, sestavljen iz dv.di eivežnjev svetlobnih žarkov. Sredi Elizejskih |K)li. na lako zvanjm Rond-Poin-tu. cso j»ritrdili oni dan k svetlobnim žarome-toni velike pomorske reflektorje, nagnjen? v takem kotu, da se žarki svetlobnih stož rev visoko nad Parizom stikajo in križaj«, l-r tvori jo tako svetlobni slavolok, protiutež Slavoloku zmage. Reflektorji mečejo proti nebu modro luč, ki se vidi tudi z najbolj oddaljenih pariških okrajev. Palačo sovjetov že grade Visoka bo 420 nt, a največji ameriški nebotičnik je visok 407 m Na bregu reke Moskve blizu Krcmla, kjer je stala nekoč cerkev Kristusa Odrešenika, vidna daleč naokrog, se že dvigajo iz tal temelji bodoče ogromne Pala-ee sovjetov. Dolgo je dozorevad načrt te orjaške moderne stavbe. Pobudo zanj je dal prvi kongres Sovjetov le.ta 1922, ko je bil položen temelj Zveze sovjetskih socialističnih republik. Na čast tega zgodovinskega dogodka je takrat Karov predlagal zgraditi Palačo sovjetov. Razpisan je bil natečaj, ki so se ga udeležili ruski in inozemski arhitekti, formalisti, konstrukti v isti m eklektik i. Zmagalo ie slednjič hrepenenje dolgo podjarmljenih narodov po monumentalnosti, ki je postala glavna gonilna sila pri izdelovanju načrtov. Sele v drugem kolu natečaja leta 1933 jc bil spre et za podlago načrt arhitekta B. N. .lofaina s pritegnitvijo prof. arh. B. A. Seuka in prof. V. G. Hclfreicha kot soav-torjev. Obenem je dal stavbni svet migljaj, naj bi se poslopje zaključilo z mogočnim Leninovim kapom. V februarju 1934 je bil ta načrt odobren, ni pa še bil defi-nitiven. kajti še zdaj ga v podrobnostih izprcminjaio in izpopolnjujejo. Stavbni svet, ki vodi vsa dela. združena z gradnjo te ogromne pala'e, jc neprestano v neposrednem stiku z vlado. Molotov je njegov predsednik in nobena skrivnost ni. da je opetovano proučil načrte in jih opremil z opazkami tudi Stalin. Tehnično se bo Palača sovjetov kosala z največjimi poslopji svena. Najbližji njen tekmec v tem pogledu jc nesvvorški nebotičnik Empire States Building, visok 407 m. Palač sovjetov bo pa visoka 420 m. Leninov kip sam bo vi- »k 100 m. Stavbiščc zavzema 110 000 m-. Kubatura palače jc preračunjena na 6.500.000 nv\ Palača bo široka 255. dolga pa 475 ni Temelji, ki so že izkopani, imaio t>4 orja-kih železobetonskih stebrov po 1vjetskih kamnolomov. Pomožno stavbno gradivo bo rje prosto jeklo. Leninov kip. ki je napravil osnutek zanj kipar Mcrkurov. bo kovinast. Palača sovjetov bo imela dvorano za 20 tisoč ljudi v obliki klasičnega amfiteatra. Kupola bo iz kovine in stekla, da bo ogromna dvorana podobna nebosklonu. Manjša dvorana, določena za kongrese, bo narejena v polkrogu po načrtih starega grškega gledališča. Najbrž jo bodo rabili tudi ta gledališke predstave. To bi bilo največje gledališče v Evropi. Zaenkrat še ni padla odločitev o kinu ter namestitvi radijske in televizijsikc aparature v Palači sovjetov. Projektanti računajo z naglim razvojem radijske in televizijske tehnike. V zgornjem delu palače bodo razstavni in muzejski prostori, čitalnica in knjižnica za 50.000 zvezkov. Projektanti so mislili tudi na odprte terase in na posebne ravne strehe, od katerih bo najvišja ob vznožju Leninovega kipa, ki bo 320 m od tal. S rc strehe bo čaroben pogled na Moskvo. Važna je notranja komunikacija v ogromni palači, kjer bo prostora za 30.000 ljudi. Projektanti so mislili tudi na zagotovitev nagle izpraznitve v primeru požara ali kake druge nevarnosti. Normalno bo mogoče palačo povsem izprazniti v 5, najpozneje v 25 minutah, kjer bodo pa-č ljudje. V načrtu je 14S dvigni in 62 premičnih stopnišč. Do najvišje terase bo rabilo dvigalo tri minute. Okrog Palače sovjetov bodo zeleni pasovi m trgi za velika zborovanja na prostem in za vojaške parade Glavni trg pred palačo bo rezala nova jugozapadna prometna žila, na kar so mislili, ko so delali celotni načrt preureditve Moskve. Prihodnji mesec bo zopet oživelo stavbi-šče. Letos bo dala sovjetska vlada za zgraditev palače 352,000.000 rubljev. r Švedi iščejo drugega Nanuka Nedavno je od«pluLa iz šved*k<> na krovu ladje Swee. opremljene kakor ledolomilec velika ekepedicijn pod vodstvom švedskega filmekajfa operaterja Olafa Thie+a na velika, »tiri leta trajajočo ekspedicijo v kraljes+w> večnega ledu, kjer hoče izdelati nov film © Eskimu Nanuku. Prvotni film >Nanuk<, dek> O Flahertyja 19'2'2. je bil 3den najveojih UHpehov in prvi film sploh, ki je pokasal moč dokumentarnih naravnih filmov. >Na-nuk je t il podlaga in tudi izhodišče za tiso čere analogne filme, za katerimi eo sle ^kao*-licije na eever in jug, v tropične in eksotične dežele, da bi tam črpale nove motive- V teh filmih so igrali glavne vloge poleg prirode domaeini, večinoma še divjaki. >N»nuk< je bil enostavno pripovedovanje in na filmsko platno pr3neee.n0 življenje povprečnega Eskima, ki se mora dan za dnem boriti za svoj obstanek z zimo, mrazom, večnim redom in viharji, ko mu poka led pod nog»011 in ko mu snežni meteži sproti zasipavajo njegovo skromno bivališče. Toda * Marx< z manjšimi črkami pripisan napis -Maščevalec . Od daleč se je pa videl ta napis kot črta. kakor da je glavna beseda podčrtana. Čoln se je ustavil pri ozkih stopnicah in kmalu se je veslačem posrečilo ujeti se s kavlji za ograjo podmornice. — No, le urno k nam, — je prigovarjal Morlcv Bensonu, oddaljenemu komaj nekaj korakov od stopnic, in pazite, da vam ne spodrsne, saj vidite, da nas pošteno guga. — Nič ne skrbite — stopal bom previdno. — je odgovoril Benson in se približal prvi stopnici. Precmo je pa stopil nanjo, se je moral še skloniti pod ograjo, visoko kakih pet čevljev. Stiskajoč v desnici svoj čudodelni aparat se je Benson z levico oprijel ograje, da bi zlezel pod njo in stopil na prvo stopnico. Morlev je iztegoval proti njemu obe roki, da bi ^a mogel prestreči, če bi mu spodrsnilo. Arthur in Evelina sta sicer hotela vstopiti v čoln, da bi prva objela očeta Edgarja, toda na Morlevevo željo sta morala počakati na »Marsu-in zdaj sta nestrpno gledala, kako se Benson previdno približuje ozkim stopnicam. Prav v trenutku, ko se je Benson sklonil, je po-sijal Evelini v oči odbit solnčni žarek in ko se je nehote ozrla tja. je od strahu kliknila* in njena roka se je iztegnila, kažoč na tujo podmornico. — Pozor — oče — nazaj! . .. Na pomoč! — je kriknila vsa iz sebe. Toda že v naslednjem trenutku je počil strel in zadeti Benson je omahnil na krov »Maščevalca«. Istočasno je prihitelo na krov več s puškami ob" oroženih mož. Dva sta dvignila Bensona in njegov aparat, drugi so pa ieli na vso moč streljati proti »Marsu«. V prvem trenutku presnečenja. ki ga je izzvalo to izdajstvo, se je posrečilo napadalcem odstraniti tudi kavlje ob podmornici gugajočega se čolna in že je zašumel ladijski vijak s polno paro. »Maščevalec« se je spustil v beg. Edini Barker ni niti za hip izgubil ravnotežja. In komaj so počili prvi streli, je pomeril in njegova krogla je podrla Černvhova k Bensonovemu telesu. Potem so pa zadonele tudi puške drugih in vnela se je srdita bitka. Videč padajočega Bensona je Evelina kriknila in ker ni mogla več gledati strašnega prizora, se je onesvestila baš v trenutku, ko se je odbilo nekaj krogel v njeni neposredni bližini od »Marsovih« bokov. Trije možje na krovu »Marsa« in štirje na sovražni podmornici so se zgrudili ranjeni. Potem sta bili pa podmornici že tako daleč druga od dru-£e, da se ni dalo več streljati. »Maščevalec« je bežal s polno paro proti jugu, odnašajoč s seboj mrtvega ali težko ranjenega Bensona in njegov izum. Boječ se, da je ranjena tudi njegova nevesta, je Arthur pokleknil k nji in jo jel obujati. Čim se je Evelina zdramila iz omedlevice, mu je solznih oči povedala, kaj je videla. Iz odprtine, kjer je stal stolpič, je bil nekdo previdno pomolil puškino cev in prav solnčni žarek je bil tisti, ki jo je opozoril na to izdajstvo. Žal je bilo že prepozno, kajti v naslednjem trenutku je počil strel in krogla je zadela Bensona. Načrt je bil gotovo dobro premišljen in pripravljen, kakor so kazale vse nadali ne okolnosti. Tako se je Barker jeva bojazen potrdila na najgroznejši način. Ursjuje Joatp Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in tnaeratnl del lista Oton Chriatof — Vat ▼ LJubljani