Z08. Številka. Pavialni fnmke v driavi SMS. I Ljifiljiii, i soboto 6. scptombra 1919, LIL Mo. Izhaja vsak dan ivacer, IzvseaUl nedeljo in -praulke. Ifisaratls Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne in male oglase 40 vin., za uiadne razglase 60 viru, za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor Lpr vaištvo „Slov, Naroda" ia Narodna TIskarna" Saallova nllca št 5, pritlično. — Telefon št 90. velja ,,Slo 9 enaki Narod*' v Jug slavili: celoletno naprej plačan . K 84*— polletno ....... u 42*— 3 mesečno......„ 21*— l.........#- Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno W&J~ po nakaznici Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. v Ljnbllant In po poiti: V lnosemstvos celoletno......K 95*— polletno ......,„ 50*— 3 mesečno......„ 26*— o-_ Urednlitvo »Blov. Dopise sprola Naroda" Knallova. nliea it S, L Telefon štev. 34- la podpisana In zadostno Rokopisov no vrač«. "V Posamezna Številka velia 40 vinarjev. ili i temrn g. Dunaj, v avgustu. Dokler so bile zaprte meje proti Poljski in Ukrajini, je bil pravi čas, nakupiti v Nemški Avstriji nakopičene zaloge najrazličnejših industrijskih izdelkov, ki jih nujno rabimo v Jugoslaviji. Nismo izrabili prilike, ki se ne vrne več. Ogromno škodo bo-demo pa kmalu čutili. V treh mesecih so cene poskočile za 100 in več odstotkov. Zdaj, ko je prepozno, se oglašajo iz Jugoslavije najrazličnejše organizacije, velike trgovske tvrdke in tudi od strani državnih či-niteljev, ld iščejo takega blaga, ki ga je bilo še pred kratkim v izobilju. Tako n. pr. so slamoreznice, plugi, žitni čistilni mlini, reporeznice itd. zelo poskočile v ceni, ali še vedno so vslcd razlike v valuti do 30 odstotkov cenejše nego na Češkem. Preobrat na Ogrskem te odno-šaje za nas še poslabša. Takoj prvi dan n. pr. je bilo kupljeno 35 vagonov rotacijskega papirja za Budimpešto. Na tisoče je madžarskih trgovcev na Dunaju in ti poknpujejo vse, kar vidijo, da jim bo doma potreba. — Ker produkcija ne doseže one v mirnih časih, bo blago čedalje bolj redko in cene bodo strašno rastle. — Tudi to dejstvo dokazuje, koliko smo zamudili In kako velika bo naša gospodarska škoda. Poročila iz domovine trde, da Imamo baje do 100 tisoč vagonov koruze na prodaj. Število bo najbrže pretirano, vsekakor je koruze silno veliko. Zdaj je čas, da se to blago spravi v denar za ogromne svote in po tako visoki ceni, kakršne še ni bilo in je ne bo več. Le s tem izvozom bi naša devizna centrala lahko izdatno dvignila našo valuto!"— Ali naša vlada dovoli prost izvoz tudi koruze, ko bo že prepozno? Naj določi izdatno pristojbino na vsak vagon, da bodo imele lep dohodek tudi državne blagajne! — Pride nova letina, kam pojdemo z blagom? Te dni se je oglasil v Jugoslovanski blagovni poslovnici (T. Blu-menstrockgasse 5) ruski grof, pooblaščenec protiboljševiške vlade, ki bi hotel izvesti ogromno kompenzacijsko kupčijo v znesku 10S milijonov kron. Prometne in valutne tež-keče pa so tako velike, da bo težko izvesti tako ogromno kupčijo. Ob dobri volji naših poklicanih činite-ljev bi pa bilo i to mogoče. Italijanov je vse polno po Dunaju. Sami trgovci, ki delajo ogromne kupčije. Vsi Ringhoteli. manjši hoteli, penzijoni so zavetišča teh osreči-teljev Nemške Avstrije. Zastavonoša te kupčije pa je tukajšnja italijanska vojna misija. Poučeni ljudje trd?, da je zadnji laški korporal že večkraten milijonar (v lirah, ne v kronah). Vsakemu državnemu vlaku priklonljajo po par zasebnih vagonov. Vsakdan^ki promet gre v milijone. — Izvrstno deluje v tem smislu tudi njih vojna misija v Inomostu. Posebno izvrstne kupčije so napravili spočetka z rožiči, pomarančami, limoni, cibebami itd., torej s samim »neobhodnim« blagom, brez katerega so Nemci štiri leta lahko izhajali. Za tako blago so Nemci pustili v tujino ogromno milijonov! Ukrajinska in poljska nakupovalna misija nakupujeta ogromne množine blaga vsake vrste. Uvoz je popolnoma prost. Svobodna tekma pa. pravijo, bo izvrstno vplivala na nizke cene v domovini. — Slovenski tngovec iz zasedenega ozemlja je prodal n. pr. Ukrajincem za 7 milijonov kron tekstilnega in manufaktur-nega blaga. Jugoslovanska kolonija na Dunaju je še zelo številna. Njen splošni položaj je dosti ugoden. Prebivalstvo ima pred Jugoslovani respekt. Vsak Nemec je prepričan, da ima Jugoslavija pred sefcoi «3BČW bodočnosti vsakdo je prepričan, da se cedi po naših krajih med in mleko. Vsakdo želi, da bi ostali Nemci v prijateljstvu z nami. In res kaže vse na to, da bomo imeli v bodoče zelo živahne trgovske stike, ker bo to v našo korist. Boljših odjemalcev ne dobimo nikjer! Nemčiji bo zaprta prekomorska trgovina. Toda proizvajalna sila nemškega naroda je ogromna. Ta ostane in se še pomnoži. Nemci vidijo svoj spas edino le v pridnem delu in ni dvoma, da prej ali slej zmaga njihova produktivnost. Ali ker ne bodo mogli prodajati svojih izdelkov v prekmorske kraje, se obrnejo z vso tekmovalno silo proti vzhodu in jugu, torej tudi v naš? kraie. S tem dejstvom moramo računati. — Čehi tn-di se že zelo resno bavijo s to možnostjo. Češka mora izvažati do 80% svojih izdelkov, ali težko ji bo tekmovati z Nemčijo. — Poslanec Čech je razpravljal o tem vprašanju v »Ceskv Svobodv« in meni, da edina od^omoč rroti tej konkurenci bi bila v čolni uniji Češke, Poljske, Ukrajine, Nemške Avstrije, Ogrske, Jugoslavije. Bolgarske. Le'tako bi se odprla češki industriji vsa vrata, skozi katera bi zonet dobivala les. železno rudo. magnezit, bokrit, galanterijsko in modno blago, papir, vino, sadie, zelenjavo, živino, mast, oglje, kože, nafto, žito itd., kar vse bo Češka silno potrebovala. Zato se toplo poteza za eolno unrio. — Ker se zopet govori onekaki obdonavski federacij', priporočam izvajanja poslanca Čecha našim državnikom in politikom v resno u važe vanje. Pražka »Tribuna« je poročala, da je sklenjen naslednji kluč za delitev železniškega materijala (lokomotive, vozovi): 50% Češka, 30% Nemška Avstrija, 15% Poljska in — 5% Jugoslavija. Kdo je tako sklenil, ne pove. Verujem na, da bi se Čehi taki delitvi ne upirali. Ta teden se menja na Dunaju nekolkovan denar al pari, jugoslovanski žigosani bankovci pa od 95 do 97 K, redko 98 K, zlasti večje svote. Tudi v Jugoslovanski poslovnici za blagovni promet se je oglasilo več Jugoslovanov, ki so hoteli menjati za več stotisoč kron žigosanega denarja. — Iz teh in ponavljajočih se slučajev morem konstatovati, da je jugoslovanskega denarja še vedno več na ponudbo nego je po njem povpraševanja. Zato pa je neutemeljen strah, ki ga izražajo nekateri jugoslovanski listi, da prodajamo svoje dobro blago za slab nemški denar. Da bi !e dobili že enkrat toliko nemškega denarja, da zamenjamo zanj ves jugoslovanski denar, ki je v nemških rokah! To je neobhodno potrebno in bo igralo važno vlogo pri ureditvi naše valute! »Berichte aus den neuen Staa-ten se imenuje posebna priloga listu »Mitteilungen des Verbandes osterr. Banken und Bankiers«. Naroča se: Dunaj, L, Rockhgasse 4. Prenaša v prevodu vse zakone in naredbe v novih državah, kakor tudi gospodarska poročila iz časopisov. List je izvrstno urejevan. Jugoslavija je jako dobro zastopana. List je neobhodno potreben za vse: časopisje, trgovske zbornice, pa tudi za vse druge inteligentne kroge. Cena 40 K za četrtletje. Izšlo je že 148 številk z bogato vsebino. V orijentacijo je ta list iz-boren vodnik._A. GabrSček. Ifemnk m primuaU. Inž. Gjorgje Pevac V številki 189. »Slov. Naroda« sem v sestavku: Organizacija^ južne železnice v državi SHS. opozoril na zaključek upravnega sveta južne železnice, s katerim je osnovano generalno ravnateljstvo na Dunaju za proge južne železnice v naši državi. Za sedaj zapustim ono gospodo, katera k pri tej priliki dekla z vsemi močmi na to, da izvede centralizacijo razkosane južne železnice z namenom, obdržati nas SHS. državljane še nadalje pod svojim jarmom, in preidem k opisu dejstev, iz katerih je razvidno, kako je postopala .io sedaj ta nemška uprava z nami [n. nas »Slovane« zapostavljala. V čast in slavo dosedanje uprave na Dunaju moram nagasati, da je pri njej prevladoval princip, da je najvplivnejša podeljevala za vsako ceno v prvi vrsti svojim nacijonalnim pristašem, potem drugim priliznjencem. Nikdar ji bilo težko najti modusa vivendi za njene naciionalne varovance. Prejšnje prrad'ceno ravnateljstvo se je v tem pogledu posebno odlikovalo; omeniti moram, da so se vse te protekcije vstvar-na personalnem ognjišču in po receptu novoimenovanega centralnega nadzornika, sedaj personalnega referenta reorcrnniziraneTi slavnega ravnateljstva, g. Bergerja, tega nadutega in domišljavega Germana, kateri je, kakor se m» zdi, že pozabil, da je bil radi svoje nesposobnosti svejčas stavljen na razpolago. Ako sedaj uprava na Dunaju take ruhle prlave brez dovršene šolske izobrazbe dvakrat zaporedoma odlikuje z izrednim napredovanjem in take ljudi pozove v ceneralno ravnateljstvo, da »vedre i oblače« z ostalim osobjem, je to živ dokaz, dr. vlada na Dunaju še vedno ona stara klika in da--tam še vedno živi in proč vita ona stara korupcija. V kakšnem duhu morale in nacijo-nalne politike je vladala do sedaj ta gospoda ra Dunaju, hočem dokazati le z enim faktom: Upravo prometnega nad-zornisfva v Trstu, katero se Je pozneje presil*lo v Ljubljano, r?overila je naj-boli prometnim in najhujšim Germanom., Referenti te urrav.e. znani tudi Ljubljančanom, so bili gospodje ing. v. For-macher, ing. Scheibel in dr. Daser. Ti trije referenti inžne železnice, ti največji triumfaft rii pruskega junaštva, so vodili to upravo v srcu Slovenije — v Ljubljani — v sredi onega naroda, katerega jezik jim je bil neznan in so ga predvsem zaničevali. Ako vpoštevamo i de.istvo, da niso ti gospodje, kateri so svojčas sedeli v Trstu, poznali ni italijanskega jezika, tedaj je jasno razvidno, da je imela uprava na Dunaju s tem njenim ravnanjem edini namen, za vsako ceno razširit? in učvrstiti germanizem na progah južne železnice. In te tri referente bi imeli še danes na vratu, da ni prišla -kriza« in z njo tudi »metla«. Ta fakt zadostuje kot dokaz politične smeri te gospode na Dunaju in resno nas mora skrbeti, ako pomislimo, v kakšno situacijo smo prišli z reorganizacijo našega glavnega ravnateljstva. Opravičena je naša bojazen pred temi ljudmi, kateri so bili zmožni, nas Slovane, po svoji nacjjonalni samovolji in svojem osebnem momentu do danes zapostavljati in poniževati, med tem, ko so bili za svoje ljudi vedno pripravljeni, rekonstruirati oddelke v centralni upravi in stvarjati nove odseke, edino z namenom, da so jih mogli na ta način odlikovati in jim pripomoči do izrednega napredovanja. Drugi fakt kot dokaz, kako so ti zagrizeni Nemci ravnali pri upravi južne železnice v svojem nacijonalnem duhu, da bi nas podvrgli svoji moči, je sledeči: Od vseh prog južne železnice nam pripade sedaj dobra polovica. Z ozirom na to bi morali biti mi v večini. Bog obvaruj! Nemci so smatrali vedno južno železnico za svojo molzno kravo — in raditega opozarjamo na to nemško pretenzijo, katera danes pri južni železnici stvarno obstoji in pravočasno tudi opozorim našo narodno vlado, da nam pretivzedinje-nem kraljestvu ista nevarnost zapostavljanja in zaničevanja, ako nam bode zapovedovalo i nadalje glavno ravnateljstvo na Dunaju, kar isto tudi namerava. Gospoda na Dunaju zna. kaj hoče, in zato se bori z vsemi silami, da nas drži Se v naprej vklenjene s svojo ostro nemško šapa Mislili smo, da bode kriza, katera nam je prinesla našo državno svobodo, tudi katastrofa za te mnogoštevilne Nemce, katere je uprava južne železnice na Dunaju sprejela v službo v svrho širjenja germanizma. Toda tudi v tem trenutku se je dunajska uprava pokazala verno inzvestomater svojih varovancev. Takoj v decembru, prej nego je začela pri nas »metla« svoje čiščenje, se je pobrigala gospoda na Dunaju za vse svoje ljudi in ljubimce in jih, kolikor je bilo v njeni moči, nagradila in odlikovala z izvanrednim napredovanjem. Vse to je bilo gospodi na Dunaju še premalo in zato se je ista o priliki zadnjega personalnega napredovanja pretekli mesec požurila — povzdigniti svoje ljubimce ponovno v sinje višave. Tako je ta gospoda svoje ljudi v teh kritičnih časih bogato nagradila brez ozira na dejstvo, da nima zanje ne vpo-rabe, ne mest katera bi odgovarjala njih visokim stopnjam. Evo, v takostrankar-skem duhu je izpadlo zadnje napredovanje pri južni železnici, in to je tretji fakt kot dokaz šovinistične uprave južne železnice na Dunaju. Sedaj, ko je gospoda sebe in svoje ljudi kraljevski nagradila, sedaj širi glasove, da ne dopušča več fatalno fi-nancijelno stanje našega društva izvanrednih napredovanj in da moramo s personalnimi izdatki na vsak način varčiti. Vam torej napredovanje, nam pa delo! — Ne, gospodje na Dunaju, iz te moke ne bo kruha. Ker vas je mnogo več od nas in ker vaša uprava sedaj ne zna, kakšna mesta in kakšno delo bi vam podelila, mi nismo krivi, kriva je temu samo vaša dosedanja šovinistična politika. Ona je tudi kriva, da moramo mi sedaj pri organizaciji naših prog in uradov za tri vleči — ali zapomnite si, gospodje, za to bomo zahtevali pravičnega plačila! Ako je mogel upravni svet našega društva vaša izvanredna napredovanja brez posebnih zaslug dvakrat zaporedoma odobriti, mislim, da imamo sedaj tudi mi pravico, zahtevati od istega upravnega sveta za naše delo in nsš trud večje in boljše plačilo, nego ste ga bili deležni vi. Nadejam se, da je istega mnenja tudi naš g. ravnatelj Bračič in da bo zastopal odločno in z vsemi močmi naše upravičene zahteve o priliki personalnega napredovanja v decembru, ako mu je na nas kaj ležeče! Politične vesti. — Proti priklopjtvl Radgone Nemški Avstriji. Priklopitve Radgone Nemški Avstriji ne moremo in ne bomo nikdar in pod nobenim pogojem pripustil«. Ves narod, uradniki, trgovci, obrtniki in kmetje ne morejo razumeti, da pangerman Kamniker več velja, kakor vse naše jugoslovanske legije. Na ljubo entente smo ostavili veliko mesto Celovec, malega mesta Radgone pa ne bomo ostavjli in raje prej zažgemo vse mesto, kakor da ga pustimo. Nemški meščani že danes hodijo vpraševat vladnega tajnika Klobčiča, pod katerimi pogoji bi dosegli jugoslovansko državljanstvo, ker ostane Radgona pod Nemško Avstrijo gnezdo beračev in Tihotapcev. Prosimo napeti vse sile, da se v zadnjem momentu ne uresničijo sanje največjih sovražnikov entente, to so nemškoavstrijski uradniki in vse-nemška svojat ki je plačana iz Berlina in Dunaja. Z izgubo Radgone je gospodarsko izgubljeno celo Prekmurje. V Radgoni se stekajo vse ceste iz Prek-mnrja; to je od stoletij naravno tržišče Prekmuria in desnega murskega polja ter je edino potom Radgone vezano Prekmurje po dveh mostih v ostalo Jugoslavijo. Druge zveze Prekmurja radi terenskih težkoč in vsakoletnih rednih poplav Mure ni mogoče najti. Ako izbruhne v nekaj dneh v radgonskem okraju med prebivalstvom revolucija in pogromi, je za to odgovorna ententa. Preden definitivno kaj odločim, naj se pošlje sem eno misijo, da se na licu mesta prepriča o situaciji. Radgona tvori z ostalim Jugoslavj£ p/isote« nim teritorijem na levem in desnem bregu Mure neločljivo gospodarsko enoto, katero neločljivo veže medsebojno elektrarna, pošta, davčni urad, sodišče, glavarstvo, železnica in skupna deželna bolnica, ki služi predvsem našemu narodu. Zahtevamo brezpogojno, da se Radgona ne izprazni in da se s tem povod za novo pogajanje. Vladni tajnik Klobčič, županstvo občine 2etincL Dedonci, Zenkovci, Slov. Gorica, Po-trna, Stara Nova Ves, Plitvica, Plitvički vrh, Lumanoše, Nasova, Lešane, Gor. Radgona, gospodar, zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slov. Gorice vi Radgoni, Posojilnica Gornja Radgona, Čitalnica Radgona, Bralno društvo. Gornja Radgona, Narodna Obrana Radgona, telovadno društvo Sokol Radgona, Tiskovna zadruga v Radgoni, Uredništvo Murske straže Radgona, Okrajni zastop Gornja Radgona, telovadno društvo Orel Gornja Radgona, Pevsko društvo Zora Gornja Radgona, Izobraževalni klub Gornja Radgona, Zveza slovenskih trgovcev Radgona, Kmetijsko društvo Radgona, Konjerej-ska zadruga v Gornji Radgoni, Društvo zasebnih uradnikov Gornja Radgona, Zveza državnih uradnikov v Radgoni, Obrtna zadruga Gornja Radgona, Živinorejska zadruga v Gornji Radgoni, Vinorejska zadruga, Narodni sosvet za Prekmurje v imenu 120.000 Prekmur-cev, Gospodarska zadruga v Murski Soboti, Gospodarska zadruga c Cankavi, Aprovizacijskl konzorcij Radgona, Ljudska knjižnica Radgona. LDU. — Glasovi hrvatskih hstov o poteku pogajanj. Zagreb, 4. septembra, Današnji »Obzor« in »Hrvat« poročata, da je pripravljenost Narodnega kluba stopiti v vlado, zbudila med beograd-skimi krogi veliko iznenađenje in »• dovoljstvo. Posebno dober vtis so baje napravili pogoji, ki jih je stavil Narodni klub, ker so lahko prepričali Srbe, da člani Narodnega khiba niso taki nasprotniki Jugoslavije, kakor se je mislilo, zato se — zatrjujeta omenjena lista — posebno srbski člani Demokratske zajednice posebno zanimajo z Narodnim klubom, dočim pa za sporazum z Jugoslovanskim klubom in radikalci niso prav nič navdušeni. — Pogajanja. LDU. Zagreb, 3. septembra. »Obzor« poroča iz Beograda: Jutri se vrši seja Demokratske Zajednice na katerem se bo razpravljalo, o političnem položaju. Kakor doznavamo, so sedaj zlasti srbijanski člani za sodelovanje z Narodnim Klubom, odklanjajo pa vsako kooperacijo z radikalci. — Voini minister v Sarajevu. Sarajevo, 3. septembra. Vojni minister general Hadžič je dospel1 danes popoldne v Sarajevo. — Za znižanje carine. Beograd, 4. septembra. Ministrstvo trgovine se je obrnilo v sporazumu z ministrstvom financ do vseh trgovskih in obrtniških zbornic s pozivom, naj predlože svoje želje in zahteve glede enotnih carinskih tarifov. \ . — Skupščina pravoslavnih ch>» hovnikov v Beogradu. Beograd^ 3. septembra. Včeraj je bila otvorje^ na skupščina glavne duhovniška zveze za Srbijo. Zveza je sklenila* da razširi svoj delokrog na vse pravoslavne pokrajine naše države* Zborovanja se je udeležilo več kato-. liških duhovnikov, posebno iz Dal-* macije. — Aretacija Radičeve rodbine. Z a- g r e b, 4. septembra. Te dni je bila aretirana žena Stepana Radiča Marija ta njeni hčeri Milica in Mira. Danes izdan uradni komunike pojasnjuje aretacijo sledeče: Na podlagi prijav iz kro-gov kmetov, da vodi gospa Marija Ra-dičeva s svojima hčerkama akcijo proti rekru tira nju in da sploh zavaja kme-tiško prebivalstvo k nepokorščini proti državnim oblastim, so odredile obla-« sti preiskovalno postopanje. Ko je (o dokazalo utemeljenost omenjenih ovadb, je bila odrejena pri Radičevi rodbini hišna preiskava, katere rezultat so ob-dolžitve, le še iw*i™irite. Zalo fc MM 1317 aretacija teh treh dam, ki so JbUe izročene takoj pristojni sodniji. — Današnji »Hrvat« je pristavil vesti o jaretaciji' Radičeve rodbile tendencijoz-no vest, da je bil Stepan Radič včeraj šele prvič zaslišan. Z ozirom na to poročilo konstatira uradni komunike: Zaslišanje Stepana RacHča se vrši ponovno. Pri prvem zaslišanju je napadel Radič preiskovalriega sodnika z najbolj surovimi psovkami, da se je moralo zasliševanje prekiniti. Radič kljub temu ini bfl niti disciplinarno kaznovan. Ker Je bila aretacija Stepana Radiča odrejena že koncem mesca marca po nalogu ministrskega sveta zaradi razkrinkane agitacije v inozemstvu proti 'naši državi, zato je odvisen od sklepa ministrskega sveta preiskovalni zapor \n sodnijsko postopanje. — Zagrebška univerza. Z a g re b, [očnjem izvedelo, da je vrhovni fsavešnisTci svet sklenil razpustiti rc^ki >ki bataljon »Sursum corda«, množica napadla 2 angleška vojaka, straža, ki je bila v bližini, ju |fc komaj rešila. Angleži so alarmirali Isvoj oddelek, ki se je zbral in pripeljal keboj strojnice. HeofreSeno domovina. Vofitve v zasedenem ozemlju. LDU [Trst, 2. septembra. Glasom poročil iz Kima se zatrjuje, da se pozovejo zase-ideoa ozemlja, da izvolijo svoje poslanice. Rešujejo se baje vprašanja o določitvi volilnih okrajev. Tržaški guverner Ciuffeli in trentinski C red aro pri-Šdeta v kratkem v Rim, da se tozadevino sporazumeta z vlado. Da more zasedeno ozemlj e izvršiti ta važni čin, je •določila vlada, da se odhodi čas za Stavne vofitve, ki bi se po tej določbi vršile zadnjo nedeJio v prihodnjem taovembru. Socijalistični list »II Lavo-ratore« je izvedel, da je bila od guver-kierja razposlana na vse občine Julijske ^Benečije okrožnica, ki pozivlje občinske oblasti, da nujno pripravijo volilne liste za volitve, ki se bodo vršile po bvstrijskem zakonu. »Lavoratore« protestira odločno proti tej nakani, da bi i§e volilo po avstrijskih predpisih in fcahteva, da se v zasedenem ozemliu fvrse politične in administrativne volit-pre, kakor v Italiji. Sicer preti list, da pe v Julijski Benečiji sploh ne bodo Izvedle volitve. Italijan! in reško vprašanje. LDU. ^Reka, 3. septembra. »Vedetta d' Italia< icbiavlja nastopne podatke o zaključkih iskovame komisije dogodkov na Re-: Vrhovni svet mirovne konference je čnoveliavno in v vsem obsegu odob-rirfl poročilo o uspehu preiskave zaradi |reŠJdh dogodkov. Podrobnosti, ki bodo ^kratkem objavljene, določajo: 1.) Con-slglro Nazionale se mora razpustiti in .nemudoma nadomestiti z zastopstvom rjnes^anstva. ki bo izvoljeno po volji meščanov in legalno vzpostavljeno pod inadzorstvom medzavezniške komisije, Id Ima čuvati sestavo volilnih listin in jBkrurlnija. To se mora zgoditi, da se prepreči vsaka pristranost, oziroma, da pe uspehi glasovanja ne po tvori jo. 2.)Le-Tgtja reških prostovoljcev se mora ne-taudoma razpustiti. 3.) Število itafijan-[skih čet se mora znižati na eno brigado fpehote in en skadron konjeništva. Od xeh čet pa bo smel samo en bataljon biti stalno nastanjen v pasu Reka-Sušak. ?0 Osobje, ki tvori sedaj francosko podmorsko oporišče, se mora takoj izme-jttM ter se mora to oporišče čimprej iDončnoveljavno opustiti z ozirom na neprijazna čustva, ki jih goji do reškega prebivalstva. 5.) Ustanoviti se mora mednarodna komisija, sestavljena iz enega ameriškega, enega italijanskega, .enega francoskega m enega angleškega zastopnika, kateri bo najširše nadzorstvo v upravi mesta in vpliv na politič-m vprašanja. Mestu se mora ohraniti značaj avtonomije. 6.) Varstvo javnega reda bo poverjeno angleškemu ali ameriškemu redarstvu. — Razen teh določb :ee govori o vojaškosodnih preiskavah poveljniku kraljevih italijanskih {fcarabtnerjev, proti povefjniku mornari-t% ki je dal nalog k navalu na skladi-vŠBk francoskega oporišča, in proti dru-lielm častnikom, ki so samovoljno uka-;saM izvršiti razne aretacije. Zaukazana Jle tudi stroga preiskava, da se dožene i povzročitelj in okoliščine na umoru &francoskega vojaka. Poročilo za-e s priporočilom, da vsi ti ukrepi [In vse postopanje, ki bo z njih izvedbo (y zvezi, ne smejo motiti prisrčnih odno-jsajev, Id so trajno vladali med italijan-jafeo vojsko in narodom in Francozi. Pri-jporoča se po možnosti oskrbovati Itall-;jo z živežnim blagom, ker je ta država jtvetim saveznikom v volni toliko prl- take^ mora ttmnrei zooet vzpostaviti obratovanje svoje industrije in trgovine, ki je neobhodno potrebno, da se čimprej zopet povrne v redne razmere. LDU. Trst, 4. septembra. »L* Era Nuova« poroča iz Reke z dne 2, t m. pod naslovom: »OrazioH je zapustil Reko. Z nohti in z zobmi, z vrelo vodo in z opeko svojih streh se bo Reka protivila ...«: Že več dni se širi vest, da bodo razen grenadirjev zapustile luko tudi vse vojne ladje, ki se nahajajo tukaj, izemši oklopnice »Emanuele Fitiberto«, nadalje topništvo, brigada Sesia in del konjeništva ter da bodo generala Gra-ziolija nadomestili v poveljstvu mesta štirji generali Antante, ki se bodo v poveljstvu vsak teden menjali in končno, da bodo prevzeli Angleži varstveno službo v mestu. Dasiravno je bil velik del vesti resničen, vendar ni bilo mogoče na italijanskem poveljništvu Izvedeti niti besede o stanju stvari, kvečjemu, da so te vesti na splošno zanikali z besedami: vTo so le govorice! Niti mi ne verjamemo tesa!« Snoči pa se je Izvedela resnica: General Grazioli je moral zapustiti svoje mesto. In res je prevzel general Pittaluga včeraj iz rok generala Grazi-olija poveljstvo mesta, nakar je posled-in'i odšel. — Iz Pariza prihajajo med tem vesti, ki naj bodo razveseljive. Pro-sluli Tardieujev načrt je baje končno-veljavno propadel. Poroča se, da bo re-^ko vprašanje rešeno na ta način, da ostane mesto ali pod italijansko suverenostjo, luka pa mednarodna, ali pa bosta mesto in luka mednarodni. Na vsak način bi potekla meja Italije v Kantridi in bi bita zveza ozemlja zagotovljena. — Odpotovali so grenadirji, topničarji. brigada Sesia ter vojni ladji »San Mar-co« in »Dante Alighieri«. Toda najhujše je, da je angleško moštvo prevzelo varstveno službo. 2e včeraj je prišlo nekaj častnikov na policijo in so se informirali glede števila teh novih redarjev. Rečani vedo dobro, da Angleži niso preveč naklonjeni mestu, vedo dobro, da se že nekaj mesecev poslužujejo 1 rvatskih konfidentov, ki vodijo politiko v prilog svobodnemu mestu in vzdržujejo ožje stike z d vomljivimi ostanki Avstrije, kakor z bivšim kapetanom Cottardijem, ki je javno obdol-::en gol j u nje in tatvine, pa se ne upa ugovarjati temu. Vse to vedo Rečani; vedo pa tudi, da je mestni statut tudi napram Ogrom zagotovil mestu lastno redarstvo in da to vmešavanje Angležev, ki so £a sklenili v Parizu, krši avtonomijo Reke. o kateri so pred kratkim italijanski delegati izjavili, da se bo spoštovala. Kaj bo z mestom? — Ali si štirje generali, ki si domišliujejo. da bodo na ta način* zagotovili mestu mir, niso mogli misliti, da bodo tujci, ki niso naklonjeni meščanom, ki ne poznajo jezika, kraja in ki so navajeni strogosti, ki se ne da vporabliati v Reki. stalen povod izgredov, element naroda? Govori se, da bodo najprvo dovolili Jugoslovanom in socialistom politične manifestacije, ki bodo gotovo izzvale reakcije. Pravijo tudi, da bodo Italijanom prepovedali nošnjo trobojnic in njih iz-vešanje na oknih, in končno da bodo razpustili prostovoljski bataljon, če treba s silo. Anglija se pripravlja, da začne v malem, žalujočem mestu, službo orožnika njegovih sovražnikov. Kdo bi si mislil, da pridemo tako daleč! Zdi se, da bo Reka pretrpela največje kršenje svojih pravic, svoje najhujše ponižanje s tem. da bo na svojih ulicah in trgih morala dovoliti hrvatsko zastavo in hrvatske sprevode, ki jih ni trpela nikoli, niti v času najreakcijonarnejšega madžarskega gospodstva. Ali si je mogoče predstavljati pekel, ki bo odslej življenje v tem nesrečnem mestu. Ali je mogoče popisati žalost, katero so povzročile te vesti? _ rllrouna Konferenca. Manjšinsko vprašanje v novih državah. LDU Trst, 3. septembra. »Cor-riere della sera« poroča iz Pariza od 1. septembra: Vrhovni svet se je danes bavil z vprašanji manjšinskih pravic^ v posameznih manjših državah. Sklenilo se je, da se izpolnijo posebne pogodbe o vprašanju narodnostnih in verskih manjšin v novih državah z namenom, da se vse te pogodbe podpišejo hkrati z avstrijsko pogodbo, kakor je tudi Poljska podpisala posebno tozadevno pogodbo o priliki podpisa versailleške-ga miru. Znano je, kako se je Romunska uprla takemu vmešavanju tujih držav v njene notranje stvari, češ, da Romunska ni država, nastala v vojni, kakor so brezdvomno Ćeho - Slovaška, Poljska in večji del Jugoslavije. Zdi se. da prevladuje v vrhovnem svetu mnenje, naj se odloži vprašanje romunskih manjšin na čas. ko se bo podpisala mirovna pogodba z Madžarsko in naj se za sedaj zahteva podpis od Poljske, Ceho - Slovaške in Jugoslavije. Ta sporazum, nadaljuje list se je dosegel, in pogodba za manjšine v kraljestvu SfiS je bila danes enoglasno odobrena. Pogodba vsebuje točne določbe glede izdatne zaščite manjšin, katerim jamči svobodo pouka v mater-nem jeziku In svobodno verolzpoveda-nje. Razen tega določa, da se prizna jugoslovanskim državljanom drugih narodnosti svobodna raba lastnega jezika v občevanju z javnimi oblastmi. Določeno le tudi, da dobrodelne usta-J nove in (kulte aa javni Uanc lahko obdrie svoj narodnostni značaj. Edina | izprememba. ki se je vključila v po- « godbo, ae tiče vladavine v Makedoniji. Predlagalo se je, naj bi v tej deJeK držala zveza narodov svojega velikega komisarja, ki bi prevzel zaščito manjšin. Francoska delegacija je zahtevala, naj se ta določba odpravi toda vrhovni svet je izpremenil to klavzulo tako, da je priznal zvezi narodov pravico, da uporabi vsa sredstva, katera smatra za primerna za zaščito manjšinskih pravic v Makedoniji. Zveza narodov bo torej lahko poslala v Makedonijo svojega komisarja, če bo smatrala, da je to potrebno. Itollli Zločinski atentati v Italiji. LDU Trst, 3. septembra. Listi poročajo iz Milana od 1. septembra: Milan je že nekaj dni pozorišče zločinov proti osebam in imetju ter atentatov z bombami in eksplozivnim orodjem na politične in druge osebe. Po dvojnem atentatu na inženirja Bredo se ie izvršila zopet eksplozija nocoj v hiši senatorja Pontija. Danes zjutraj so našli bombo v skladišču magnezija, ki pa slučajno ni eksplodirala. Policija je aretirala tri osebe, ki so na sumu, da so izvršile atentat na inž. Bredo. Nocoj so pa agenti aretirali v neki gostilni tri moške in eno žensko, ki so osumljeni, da so izvršili atentat v hiši senatorja Pontija. Bomba je eksi lodirala na hodniku blizu vratarjeve sobice. Vratar in neki njegov prijatelj sta bila vržena vsJed pritiska zraka na tia, ne da bi dobila kakšne poškodbe. Telefonirali so takoj kvesturi, ki je poslala na lice mesta več agentov in karabinierjev. Človeških žrtev ni bilo. V Lainatu, industrijskem mestu, ki se nahaja kakih 19 km daleč od Milana, je zapustila okoli polnoči skupina pijancev gostilno, ki se nahaja na cesti pred Lainatom, in se bližala s petjem in kričanjem mestu. Karabinjerska patrola je pozvala pijance, naj bodo mirni, toda Ie - ti so začeli še huje razsajati. Prihajalo je medtem vedno več ljudi, ki so ohkolili karabinjeri e. Poveljnik patrole, neki brigadir, je hotel množico ostrašiti in je ustrelil v zrak, toda to je množico še bolj razdražilo. Karabinjerji so bih prisiljeni, oddati nekoliko strelov. Tri osebe med množico so padle mrtve na tla. Karabinjerji so se morali umakniti proti vojašnici. Ker je pa množica venomer rasla, so zaprli vrata in začeli iz oken streljati. Razjarjena množica je vrdla vrata v vojašnico in razbila, kar ji je prišlo pod roke. Karabinjerji so se komaj rešili skozi stranska vrata. Kmalu nato je začela goreti vojašnica, ki jo je množica zažgala. Ko so od vojašnice ostali še sami zidovi in pepel, se je množica razkropila. Na lice mesta je prihitel župan, zdravnik in lekarnar, ki so dali tri mrliče odpeljati v mrtvašnico. Telefonirali so takoj na karabi-njersko poveljništvo v Milanu, odkoder so kmalu prišli kamioni s karabinjerji in policijskimi agenti. Uvedla se je preiskava. Bilo ie aretiranih nekoliko oseb. Vpokoieni italijanski generali. LDU Rim, 2. septembra. Posebna izdaja vojaškega uradnega lista objavlja vpo-kojitev raznih italijanskih generalov, med temi se nahajajo bivši generalisi-mus general Cadorna. ni^gov namestnik general Porro, armadni poveljnik general Montouri, nadalje generali Ca-pello, Cavaciocchi, Buongiovanni in Boccacci.___ Sokolstvo. Javna telovadba »ljubljanskega Sokola«. (Konec.) Po prostih vajah sta nastopili dve crsti članic, ena na bradlji, ena pa na kombiniranem dvojnem konju, ter pokazale veliko spretnost v vajah, nelah-kih za telovadke. — Za njimi je nastopilo 6 vrst članov na orodju ter pokazalo, da si je pridobilo zopet staro izvežbanost, ki smo jo bili vedno vajeni gledati pri ljubljanskem Sokolu. Zlasti vaje na drogu, bradlji in mizi so vzbujale posebno pozornost in veliko pohvalo občinstva. — Deški šolski naraščaj — 88 po Številu — je nastopil pod vodstvom br. Kajzela in Konst-napfla s prostimi vajami dobro ter od občinstva žel mnogo pohvale. — Skupine obrtnega naraščaja pod vodstvom br. Burgštalerja so bile lepa točka sporeda. Prav posebno je ugajala eksaktna in samozavestna izvedba skupin sestavljena po br. Burgštalerju. Njih vodja sme biti zadovoljen s svojim delom, društvo pa je lahko ponosno na tak naraščaj, ki obeta biti čez nekaj let krepka opora društvenemu notranjemu delu. — Višek telovadbe so tvorili telovadni plesi (12 telovadk in 8 telovadcev), barkarola Iz »Hoffmannovih pripovedk« in valček iz »Fausta« (izpopolnjen s 4 novimi oddelki), telovadni skladbi br. dr. Murnika. Oba je že pred vojsko ponovno izvajal ljubljanski Sokol ter zlasti ob 501etnici vzbudil ž njimi navdušeno pohvalo občinstva. Nič manj niso sedaj očarali gledalstvo. Ti plesi kažejo kako visoko, komaj še presežno višino je dosegel ljubljanski Sokol v prostih vajah. Težki gibi. zahtevajo od telovadca in telovadke ne samo velike spretnosti in prožnosti ampak tudi ifiUice sate u »državama ravrmtež-1 ja ter silne vstrajnosti vsled dolgosti vaj, saj zahteva valček iz »Fausta« 10 minut nepretrganega gibanja v izredno težkih gibih, kakor n. pr. dvojnih hi trojnih obratih kombiniranih na najrazličnejše načine, z gibi rok in trupa. Izvajalca stavlja pa tudi v ritmičnem oziru velike zahteve. Kajti telovadna skladba teh plesov se tesno naslanja na glasbo, izraža v gibu skoro vsako noto ter takorekoč ponazorja glasbo za oči. — Različnost obeh glasbenih skladb, se je tako pokazala tudi v docela različnem značaju telovadnih skladb. E)o-čim je barkarola s svojo milobo, s svojimi umirjenimi in proti koncu po-nehajočimi gibi občinstvo fascinirala, ga je valček s svojimi temperamentnimi, izredno živahnimi in hitrimi gibi, najrazličnejših in hitro si sledečih premembah hipnih skupin izzval k burnemu ploskanju. — V telovadnem oziru kažeta skladbi mnogo novih gibov in kombinacij. Tako je n. pr. za obrate izumil br. Murnik posebno sestavo hitro si sledečih gibov obeh nog, ki, dasi le od jako iz-vežbanih telovadcev in telovadk izvedljivi omogočujejo sigurno izvedbo večkratnih obratov okoli sebe. Celo po trojnih takih obratih so stali izvajalci med seboj popolnoma uravnani. — Izvedbo teh plesov na prostem je omogočila družba »Sava<% ki je društvu požrtvovalno oskrbela brezplačno velik, lesen podij. — Završila se je javna telovadba z veličastno, po br. Burgštalerju zamišljeno skupino, vsega sodelujočega osebja, 295 po številu. Pred očmi gledalcev je vstala iz navidezno kaotičnega vrvenja naenkrat impozantna slika, harmonično razporejenih teles v raznovrstnih ličnih položajih. Zdelo se nam je kakor, da vidimo velikansk monumentalen 'vodnjak z nebrojem slikovito razvrščenih kipov. — Med telovadbo je obiska! prireditev vojni minister Had-žič, ki je slučajno ta dan posetil Ljub liano. Spremljali so ga: generala Smiljanič in Maister, podpredsednik dež. vlade dr. Žerjav, podžupan dr. Triller in mnogo častnikov ljubljanske garnizije. Občinstvo je prirejalo ministru in generalu Majstru živah ne ovacije. Po zaključni skupini je pa tudf članstvo in naraščaj pozdravilo ministra ter defiliralo pred njim. Bil je lep in v srce segajoč prizor, ko je naša mladina v krepkem koraku korakala pred zastopniki vlade. V teh trenotkih je čutil sleherni, da med vlado in narodom in več one razlike, ki smo jo v prejšnjih letih tako težko in bridko občutili v vsakem trenot-ku. Minister je živahno pozdravljal vse. zlasti pa nas naraščaj. Odhod ministra s telovadišča se je spremenil v pravi triumf. Tisočglava množica je delala špalir in navdušeno pozdravljala ministra. — Ljubljanski Sokol je s svojo javno telovadbo pokazal, da se je v neverjetno kratkem času povzpel ne samo na svojo višino pred vojno, temveč tudi že izdatno napredoval. Podal nam je sijajen račun o svojem dosedanjem delu Ne počiva pa na lavorikah. pridobljenih v nedeljo: posetili smo v ponedeljek zvečer telovadnico, ki postaja Sokolu že premajhna in jo videli do zadnjega kota polno že zopet marljivo vadečega članstva. — Moč in vztrajnost treba vsak dan osvežiti in množiti v prid sebi in narodu! Zlet ljubljansek sokolske župe dne 7. septembra na Viču. Spored javne telovadbe je sledeči: 1. »Naprej«, ritmična in simbolična telovadna skladba po D. Jenkovi slovanski himni. 2. Proste vaje članic, 3. vaje ženskega naraščaja z obročki, 4. proste vaie članov za češki vsesokolski zlet v Pragi leta 1920, 5. telovadba članic na orodju, '6. telovadba članov na orodju. 7. skupine obrtnega naraščaja, 8. proste vaje šolskega naraščaja, 9. telovadni plesi: a) Offen-bach: Barkarola iz opere »Hoffma-nove pripovedke«, b) Oonnod: Valček iz opere »Faust«, 10. zaključna skupina. Ponovno opozarjamo vsa društva, da se zbiramo zjutraj ob pol 8. uri pred Narodnim domom v Ljubljani in da je dolžnost vseh društev, da so točno na mestu. Ljubljanski Sokol. Poživljamo vse brate in sestre, da se udeleže v nedeljo 7. t. m. župnega zleta na Viču. Kdor nima kroja — v civilu. Zbiramo se točno ob pol 8. uri zjutraj pred Narodnim domom. Sokol Vič opozarja ponovno brate člane in sestre članice, katere sodelujejo pri nedeljski prireditvi, da se zanesljivo udeleže skupnega sestanka, kateri se vrši v soboto, dne 6. septembra ob pol 8. mi zvečer v salonu gostilne pri Travnu, kjer dobe nadaljna navodila za nedeljsko prireditev. Zdravo! Sokol v Spodnji Šiški naznanja svojim Članom in članicam, da se zbero 7. septembra zjutraj ob 7. pred telovadnico, da odkorakajo potem skupno pred Narodni dom. Družabni večer orkestra Sokola I. rani Narodnega doma, na kar se zavedno občinstvo posebno opozarja. Sokol I. se po deputacijah udeleži v nedeljo sokolskih prireditev v Litiji-Šmartnem, v Ribnici, na Viču in v Ptuju, v ponedeljek pa one v Kamniku. Bratom in sestram priporočamo, da se po možnosti pridružijo tem deputacijam. Priporočamo obenem bratskemu Članstvu poset družabnih večerov, ki ju priredi naš marljivi društveni orkester jutri v soboto in v ponedeljek, vsakokrat ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Danes zvečer so istotam sokolska predavnja. Zdravoj Odbor. Dne 6. in 8. septembra priredi orkester Sokola I. v veliki dvorani Narodnega doma koncerte z izbranim sporedom. Začetek obojekrat ob 8. uri zvečer. Koncerti se vrše pri pogrnjenih mizah. Vstopnina vsakokrat 3 K za osebo. K obilni udeležbi vabi odbor. Vzorna vrsta Slovenske Sokolske zveze odhaja v Ptuj v soboto zvečer ob 5. uri 54 minut iz južnega kolodvora na zlet Mariborske Sokolske župe. — Načelnik. Primorski Sokolski Krožek se udeleži po deputaciji zleta mariborske sokolske župe v Ptuju. Bratje in sestre, ki se hočejo pridružiti deputaciji, naj se zglase v soboto dne 6. t. m. od 16. do IV. ure v Zvezni sobi v Narodnem domu pri bratu načelniku, kjer dobe legitimacijo za znižano vožnjo v Ptuj. lOletnica Sokola v Šoštanju. »Narod govori z usti poklicanih in potrjuje nas vse, ki smo hranili zvestobo tej ljubi zemlji.« Sokoli smo Jo verno zaslanjali pred viharji, — zdaj gledamo njeno pomlad ... In zato si sokolska društva pridobivajo tudi tal med narodom, ki je spoznal naše ideje: daleč stran od politiških strasti viharjev hodimo za svojim smotrom, ki ga gledamo v telesni in duševni izpopolnitvi naroda. Šoštanjski Sokol polaga letos s proslavo svoje lOletnice prevažen obračun, ki ga je dolžen onemu narodu, kateremu so namenjeni uspehi in sadovi njegovega dela. Zlet pa ima še drug namen splošnega narodnega značaja, kakor je cilj Sokolov splošno narodne koristi. V našem krogu naj se snide ves narod našega in sosednjih okrajev, saj imajo prireditve Sokolove namen, u tesniti, ukrepiti in pomnožiti medsebojne prijateljske, bratske vezi. Zbirajmo se. da bomo nepremagljivi verujmo vase in v bodočnost svojega osvobojenega naroda, kateremu naj bo posvečen vsak naš korak! Bratje in sestre! Pridite v nedeljo 7. septembra v Šoštanj, da Vas sprejme v bratski objem. — Šoštanjski Sokol. Sokol na Bledu priredi 8. t m. svojo prvo prireditev po štiriletnem usodepolnem zatiranju. Telovadba, katere se udeleže tudi radovljiški in jeseniški bratje, se bo vršila ob pol 4. popoldne na tenls-igrišču pri hotelu Toplice. Po telovadbi je velika ljudska veselica, ples in prosta zabava v Zdraviškem domu. Sestre v narodnih nošah bodo postregle z dobro kaplico. mrzlimi jedili, slaščicami itd. Izletnike, ki posetijo ta dan naš krasni Bled in one ki obiščejo 7. t m. veliko konjsko dirko na Bledu, sosedna društva ter občinstvo, ki se zaveda zaslug blejskega Sokola-ju-naka vabimo na obilno udeležbo. Fante in dekleta iz okolice prosimo, da se udeleže prireditve po možnosti v narodnih nošah. Pri veselici svira polnoštevilna godba gasilnega društva iz Krama. Sokol v Mokronogu priredi dne 8. septembra ob 12. uri opoldne peš-izlet na Mimo, kjer se vrši javna telovadba, proste vaje in telovadba naraščaja. Po telovadbi prpsta zabava. Društvenemu izletu se pridružita Sokol iz Št. Janža in Št. Ruperta. V pozdrav učiteljstvu, ki zboruje te dni v Ljubljani, priredi danes, dne 5. septembra ob 8. uri zvečer Sokolska zveza v Narodnem domu, I. nadstropje. Sokolsko Besedo. Na večeru poročajo: 1. Janko Kovačič: Ideja in organizacija Sokolstva. 2. Iv. Bajželj: Tehniško delo Sokolstva. 3. Dr. Alojzij Zalokar: Zena in Sokolstvo. Dobrodošli vsi, ki gojite zanimanje do eminentno kulturnega del^ vanja Sokolstva! Darovi: Primorskemu Sokol-skemu Krošku je daroval načelnik br. Ivan Negro 10 K v proslavo obletnice zadnjega nastopa rojanskega Sokola: srčna hvala! — Včerajšnjo priobčitev popravljamo v toliko, da je g. Franjo Stiplovšek. učitelj daroval v isti namen 20 K in ne kakor objavljeno 10 K. — Tajnik. Dirka Bled. Posebni vlak v nedeljo, 7. t m. Odhod Utbllana 8 url 36 min. dop. Dnevne vesti. Odličen gost Danes je posetil naše uredništvo gospod Herman W e n d e 1, bivši poslanec v nemškem državnem zboru, znani nemški publicist, ki se je zlasti med vojno mnogo bavil z jugoslovanskim vprašanjem in že v času, ko v Nemčiji in Avstriji še nihče ni sanjal o razpadu avstro - ogrske monarhije, pro-rokoval državno in narodno ujedinjenje jugoslovanskega naroda. Veliko pozornost je še med vojno vzbudil njegov odločen nastop za naše aspiracije v Makedoniji. Bil je eden prvih med Nemci, kJ je z vso energijo zagovarjal srbsko stališče v makedonskem vprašanju, in se s tem izpostavil hudim napadom s strani šovinističkih krogov. Lani le izdal kniigo »Siidosteuropaische Fragen«, v kateri izključno razpravlja samo o jugoslovanskih problemih. O svojih vti-skih na Slovenskem, kjer se mudi prvič, bo referiral v »Frankfurter Ztg.«. \Ven-del izjavlja odkrito, da ga je vzorni red, ki vlada pri nas v obče, zlasti pa na naših železnicah, naravnost presenetil, posebno pa se ni mogel dovolj načuditi, da vozijo pri nas na nekaterih progah celo po Štirje vlaki na dan, kar je danes v Nemcih* celo na najbolj prometnih železniških progah docela izključeno. Iz Ljubljane poruie v Zagreb in Beograd. \Vendel ie. kakor je znano, določen za nemškega poslanika na našem dvoru v Beogradu. Podpredsednic deželne vlade dr. Žerjav je odpotoval v Maribor ter se vrne šele prihodnji Četrtek. To!<*ko strankam, ki imajo z g. podpredsednikom opravila, v vednost. Konjska dirka na Bledu. Želeti bi bilo da se udeleže tudi naši gorenjski lovci na konjih s puškami, oziroma na vozovih obhoda po dirkališču. Naj se torej zberejo posamezne skupme in pridejo na dirkališče. — Vsa dekleta in žene blejske okolice se poživlja, da pridejo kar v največjem številu v narodnih nošah k otvoritvi novega športnega pozorišča na Bledu dne 7. septembra t 1. popoldne. Jesenice bodo osobito številno zastopane. Služba pravno - administrativnega uradnika VIII. čin. razr. je razpisana pri gozdarskem oddelku deželne vlade. Prošnje je vložiti do 22. t. m. Natančnejši pogoji so razvidni iz razpisa v Uradnem listu. Iz mestnega šolskega sveta. O redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila dne 28. avgusta 1919, smo prejeli nastopno poročilo: Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvene ku-rencije in pove, kako so bile rešene, kar se vzame na znanje. Zapisnik zadnje (izredne) seje, ki se je vršila dne 23. in nadaljevala dne 25. junija 1919, odobri se brez ugovora. Več prošenj za dovolitev daljših dopustov učiteljstvu sklene se predložiti višjemu šolskemu svetu, kateremu se stavijo primerni nasveti. Več tozadevnih odredeb predsedstva se naknadno odobri. S šolskim letom 1919/20 otvore se v Ljubljani štiri javne meščanske šole in sicer dve deški in dve dekliški, jedna deška in jedna dekliška v mestu, jedna deška in jedna dekliška v Spodnji Šiški. Mestna deška meščanska Šola bo nastanjena v šolskem poslopju Na prulah, mestna dekliška meščanska v Šolskem poslopju I. dekliške šole pri Sv. Jakobu, obe šišenski meščanski šoli pa v šišenskem šolskem poslopju. Za omenjene šole je bilo razpisanih dvoje mest ravnateljev in dvoje mest ravnateljic ter 7 mest strokovnih učiteljev in pa 11 mest strokovnih učiteljic. Razpravljalo se je o prošnjah za podelitev omenjenih službenih mest in podali so se zan*e uradni predlogi višjemu šolskemu svetu. Istotako se je podal uradni predlog za podelitev nanovo sistemi-zirane službe stalnega učitelja na tri-razredni pomožni šoli, katera se premesti pod sedanjim vodstvom na II. mestno deško šolo. Višji šolski svet je naprositi privolila, da se obe manjšinski šoli spojita pod jednim vodstvom. Občinski svet pa naj zviša Šolske dotacije z ozirom na obstoječo draginjo pri Šolskih izdelkih za 100% in naj odpravi na ljudskih šolah šolnino, ker je njih obisk in pouk obvezen. Ker ni bilo slučajnih nasvetov in vprašanj, zaključi potem predsednik sejo. Pričetek šolskega leta na državnem učiteljišču v Ljubljani. Vpisovanje v učiteljišče in vadnico bo in sicer: za obe vadnici v petek dne 12. septembra od 10. do 12. ure, za otroški vrte c v ponedeljek dne 15. septembra od 10. do 12., za pripravljalni razred ter II. do IV. letnik moškega in ženskega učiteljišča pa v torek dne 16. septembra od 10. do 12. ure. — V prvi letnik se gojenci oziroma gojenke v jesenskem terminu ne bodo sprejemali. Natančnejše je razvidno na deski v šolskem poslopju. — Ravnateljstvo. Poziv tehnikom. Slušatelji tehniških in rudarskih visokih šol, ki reflektujejo na državne ustanove, se opzi\najo, da predlože svoje tozadevr ne prošnje, opremljene z zadnjimi študijskimi spričevali, krstnim listom, domovnico In ubožnim spričevalom, najkasneje do 15. septembra 1919 na naslov Upravna komisija tehniško-visokošolskih fondov v Ljubljani, Turjaški trg št. l/H. Vpisovanje v učiteljišče, Vsled odredbe višjega šolskega sveta se vrši vpisovanje v II.—IV. letnik moškega in ženskega učiteljišča šele v ponedeljek, dne 22. septembra od 10. do 12. ure. Za obe vadnici pa velja prej določeni čas vpisovanja, t j. 12. september. Ravnateljstvo. Delegate »Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev« opozarjamo na prijateljski sestanek, ki se vrši v soboto, 6 t. m. ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma in na izlet na Bled in v Bohinj prihodnjega dne. Dijaški transport v Prago se vsled raznih ovir še ni sestavil. Vsak, ki se hoče udeležiti — tudi oni, kateri se še ni javil — naj nemudoma pošlje 40 K kot zalogo za potni Ust in izvoznico za živila, obenem jasno in obvezno prijavo: ime, poklic, oziroma kaj študira, cilj vožnje in eventualno prošnjo na obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani s priloženim ubožnim spričevalom za polovični vozni listek na Dunaj. — V prošnji za izvoznico naj se navede količina in teža živil (max. 20 kg). Izvoznic za tobak se ne bo preskrbelo. Friiave sprejema do 10. t. m. gdč. Milena Pjrčeva v Ljubljani, Cigaletova ulica št. 1. Do sedaj se je prijavilo 29 oseb; ako torej vsak ugodi gornjim zahtevam, bo mogoče odpremiti transport 15. t. m. Dan in uro odhoda se objavi 12. t.m. v časnikih. — G. Z. in dr. R. Poštni promet. Po odloku ministrstva za pošto in brzojav od 31. avgusta t. 1., št. 1S830, je pisemski promet med kraljevino SHS in Nemčijo v istem obsegu kakor z Nemško Avstrijo po mednarodnih, nanovo določenih pristojbinah zopet otvor-jen. Knrz 1 : 3. na primer: dopisnice prejšnja pristojbina 10 v, sedanja 30 vin. Pismo prejšnja pristojbina 25 v, sedanja 75 v: priporočen je prej 25 v, sedaj 75 v itd. Poštni časopisni promet. Časopisje uživa pri poštni upravi v vseh modernih državah gotove prednosti v pri-srojbinskem in prometnem oziru. Spoznavši pomen tega najvažnejšega in največjega kulturnega sredstva, so pripoznale vse poštne uprave časopisju ugodnosti v vsakem oziru ter ga na ta način podpirajo v korist narodu in njegovi prosveti. Tuje poštne uprave bi nam bile v tem oziru lahko vzgled-ne, ko bi naša prometna oblast, ki seveda dela po starem avstrijskem kopitu, bila količkaj dostopna modernim nazorom in uvedla časopisni promet, kakor ga imajo druge države. V sledečem priobčujemo izvršilni načrt v smislu onih predpisov, ki stoje že dalj časa v veljavi v državah, ki jih je smatrati z ozirom na prometni razvoj za vzgledne. Časopisno podjetje izroči poštni upravi izvode brez osebnih naslovov; ta posamezne oddajne poštne urade v skupnih svežnjih. Glede imen naročnikov pri posameznih uradih se vrše dogovori. Pristojbina se plača povprečno na podlagi uradno določenih podatkov po številu izvodov izhajalnih rokih, obsegu itd., in sicer mesečno ali letno v gotovini. Te ugodnosti priznajo se samo časopisom ožjega pomena, torej tiskovnim proizvodom, ki vsebujejo in se bavijo z dnevnimi, političnimi vprašanji, služijo objavi poročil, ter se pečajo vobče z znanstvenimi ali gospodarskimi vprašanji, izhajajo v rednih obrokih z zaporednimi številkami vsaj vsak mesec po enkrat z navedbo izdajnega dne in kraja ter odgovornega uredništva. Vse druge tiskovne proizvode smatra poštna uprava za tiskovine in so podvrženi tozadevnim pristojbinskim in promet predpisom. Kar na mah bi utihnile brezštevilne pritožbe s strani občinstva o dostavnih neprilikah časopisov. Pretežna večina takih neprilik izvira iz posameznega naslovljenja: — časih je naslov težko čitljiv, ali pa se odtrga, izgubi; pri razdelitvi posameznih izvodov se pripeti napaka itd. Vsega tega se izogne pošta, če uvede postopanje po navedenem načrtu. Koliko časa prihrani osobi e pri poslovanju, koliko časa upravništvo, da mu ni treba posamezno naslovljati! Uprava prihrani stroške za itak dragocene znamke, vrhu tega še odpade žigosanje posameznih izvodov. — Treba je samo uvesti proračunsko službo pri večjih uradih za časopise in evidenco poštnih odiemalcev pri vseh uradih, vse to pa, brez otežkujoČih formalnosti, času primerno rx> modernih načelih. Poštna uprava bi ne imela "občutnih stroškov ali celo bremen, saj bi časopisna podjetja brezdvomno po možnosti podpirala nemoteno poslovanje po novem načrtu, —v Definitivna nastavitev provizo-ričnlh slug: pojasnilo finančni delegaciji. V Sloveniji se nahaja približno 60 provizoričnih slug pri politični in finančni oblasti, ki opravljajo isto službo kot definitivni. 2e vlada stare Avstrije je priznala v službeni prag-matlki, da se stalno namesti pomožni sluga, ki služI eno leto. in je spoznan sposobnim in Imenuje definitivnim. Tega pa žalibog stara Avstrija ni izvrševala. Sedaj, ko Je nastala samostojna Jugoslavija, so pomožni sluge, organizirani y društvu day£? nib uslužbencev, potom tega predložili vsem poverjeništvom spomenico, v kateri so prosili za definitivno nameščenje. Seveda ima tukaj delegacija finančnega ministrstva prvo in glavno besedo, vendar si usoj|0ro opozoriti na kričeča nesoglasja, da so sluge pri davčnih m sodnljskih oblastih definitivno nastavljeni, med tem. ko so sluge pri okrajnih glavarstvih in okrajnih davčnih oblastvih skoro izključno le pomožni. To pa je krivično, ker eni kakor drugi opravljajo isto težavno in odgovorno službo, in je tedaj res že čas, da se ta kričeča stara krivica odpravi. Delegacija finančnega ministrstva ima pomisleke radi trajne obremenitve državnih financ pri preureditvi razmerja stalnih pomožnih slug. To pa nikakor ne odgovarja resnici, ker bodo dejanski višji izdatki tako minimalni, da se jih v splošnem proračunu prav lahko prenaša. Pomožni sluge imajo sicer dnevnino, ki se jim tudi poviša vsaka 4 leta in so deležni miloščine, kadar postanejo dela nezmožni. Če jih torej imenujejo definitivnim, in jih uvrste v plačilne stopnje, ki odgovarjajo njihovi sedanji plači, bi s tem državi ne nastala nobena ali vsaj minimalna obremenitev. Finančna delegacija je dalje mnenja, da naj pripadajo vsa mesta, ki so sedaj zasedena provizorično, vojnim invalidom, oziroma certifika-tistom. Zakaj pa nekdanja vlada že poprej pred voino. ni namestila cer-tifikatistov na ta mesta, ko so vendar pri vseh okrajnih glavarstvih in davčnih okrajnih oblastvih že toliko let nameščeni pomožne sluge, in če eden ali drugi odpade, so ga zopet nadomestili s pomožnim slugo. Da torej sistem pomožnih slug enkrat za vslej preneha, je v interesu države same, da se sluge stalno nameste, ker, če jih tudi ne imenujejo, jih vendar ne morejo kratkomalo odsloviti, temveč jih morajo še naprej v službi obdržati, oziroma se jim mora nakazati pokojnina ali miloščina. Finančna delegacija naj torej nikakor ne zavlačuje te nujne in pereče zadeve z dlakocepljenjem, temveč naj moško In brez strahu pritrdi načrtu naredbe. Orkestralna vaja učiteljiščnlkov se vrši v soboto, dne 6. t. m. točno ob 5. uri popoldne v glasbeni sobi učiteljišča. Pridite vsi! — Nujno! Stanovanjska beda v Ljubljani. Poletje mineva, hladna jesen nastopa, zima bo prej tu, nego si rnislimo; pereče stanovanjsko vprašanje v Ljubljani pa zaman čaka rešitve. Vse Ere veliko prepočasi! Ali naj stotine rodbin zmrzuiejo in životarijo po železniških vozovih še dolgo tja v zimo in preko nje? — O tem bodo govorili brezstano-vanjcl na javnem shodu v Mestnem domu dne 12. septembra ob V»20. uri. Železnlčarskl dom v Rogaški Slatini. V Rogaški Slatini je krasno poslopje, znano pod imenom »Eisenbah-nerheim«. Poslopje je last zveze nemških železniških uradnikov. Pri tem društvu so bili svoječasno tudi naši železniški uradniki, dokler se ni društvo spremenilo v strogo nemško - na-cijonalno organizacijo. Nato so bili jugoslovanski železničarji seveda prisiljeni izstopiti, vendar pa jim društvo nI nikdar vrnilo vplačane prispevke. »Fisenbahnerheim« ic bil torei grajen tudi s prispevki jugoslovanskih železniških uradnikov, dočim so ga uporab-1 i al i doslei izkliučuo samo nemšlki železničarji, kar je bilo gotovo krivično. Zato bi bilo umestno, da bi se poskrbelo za to, da bi se ta »Fisenbahnerheim« sedai spremenil v dom, v zavetišče Jugoslovanskih železničarjev ter s tem popravila krivica, ki so jo zagrešili nemški železničarji na svojih slovenskih tovariših. Železnica Grobelno - Rogaška Slatina, ki ie last inozemske družbe, je dana pod sekvester. Kot sekvester funerira gosp. dr. Luce Treo v Ljubljani. Železničarji južne železnice so darovali 199 K 50 v narodnega davka. TJubllansVa garnfruska godba. V nedeljo, dne 7. t. m. ob pol 12. uri pro-menadni koncert v Zvezd!. Spored: 1.) Mozart: ouvertura k operi »Don Tu-an jezera. Naj bi bila nedeljska vprizoritev vreden završetek, ki bi vzpodbudil podjetne domačine k smot-renemu delu za predpriprave k dalekosežnim načrtom za kulturen in gospodarski pokret Bleda v prihodnjem letu. Pri L konjski dirki na Bledu bodo stave (totalizater) uradno dovoljene. Iz planinskih krogov se nam piše: V »Slov. Narodu« z dne 4. septembra je bila s podpisom »več planincev« pri-občena notica, v kateri se na neokusen način žali bivšo oskrbnico planinske koče v Kamniški Bistrici hoteč s tem delati reklamo za nekako »žegnanje« dne 8. septembra v Karnniški Bistrici. Prepričani smo, da s to notico ni v prav nobeni zvezi »Slovensko planinsko društvo«, kateremu Je imenovana dolgo vrsto let požrtvovalno in v splošno zadovoljnost služila, tako v Bistrici, kakor zlasti na Kamniškem sedlu. Sploh je stvar okusa, ako se javno napada in to po krivici, žensko, ki se sama ne more braniti. (Notica je nam došla od privatne osebe, ki smo Ji v neznanju razmer zaupali. »Slovensko planinsko društvo« ni ž njo v nobeni zvezi. Uredništvo.) Divjega lovca pod Ojstrico, ki se je pred tedni tamkaj najbrže ponesrečil, so v Četrtek, dne 27. avgusta spravili večinoma po vrveh skozi Robanov kot v dolino ter ga v soboto pokopah v Solčavi. Morali pa so ga kasneje zopet izkopati, da ga je pregledala zdravniška komisija. Ta komisija je baje ugotovila, da ne gre za noben zločin, marveč da se je lovec Krivec ponesrečil. Zanj pripravljena krsta ob potu skozi kamniško Belo na Presedljaj sa še vedno nahaja na svojem mestu. Cas bi že bikda se jo odstrani, da se po nepotrebnem ne vznemirja nepoučene turiste, ki hodijo tn mimo v Kamniško Bistrico m Ojstrico. V ruskem ujetništvu umrli. »Slovenski Rdeči križ« v Ljubljani je prejel poročila o naslednjih v ruskem ujetništvu umrlih vojakih: Brus Iv„ 22 let star, Logatec, peš., 27. dom. pn. umrl 2. julija 1917; Založnik Ivan, 33 let star. LJubljana, 3. art park, umrl 8. decembra 1917: Mažgoo Franc, 24 let star, Tolmin, 3. art. polk, umrl 15. maja 1916. »Vsem borcem, za s v obodu naše združene močne Jugoslavije — čast in slava!« Rekaf Ciril, Zupančič Josip, Josip Rozman, Kos Maks, Šenk Josip, Mervar Franjo, Zrrovnik Pavel, Erat Josip, Buh Anton, Ipa-vec Herman, Pekle Gašpar, Šmalc Leopold, Zupančič Ivan, Zrisk Drago. Ravnihar Anton, Luhik Avgust Leban Eduard, Tomsk, 20 januarja 1919. Iz Mar beka se nam piše: V tukajšnji okolici se je škodljiva divjačina strašno pomnožila. Če se zjutraj po Marberškem polju izprehajaš, zapaziš na stotine vran, ki se v trumah na koruzne njive spušajo ter povzročajo na sedaj še mlečni koruzi ogromno škodo. Lisice prihajajo o belem dnevu na kmetovo dvorišče ter si drzno vzamejo perutnino pred očmi ljudstva. Jako škodljive kune in jazbece sicer po dnevi ne vidiš, če se pa v spremstvu kakega lovskega psička o mraku izprehajaš, jih tu in tam zapaziš, seveda brez uspeha, kajti prvi pobegne v drevje, drngi pa v svojo skalnato luknjo. Nekateri ljudje trde celo, da se sledijo zopet volkovi, točno tam, kjer so pred štirimi ietmi dolgo časa enega lovili in naposled tudi ustrelili, ki je kot takozvani »Bauernschreck« še dandanes našim ljudem v hudem spominu, — Kmetijsko ljudstvo je zelo razburjeno, napada lovce fn lovske najemnike ter zahteva odškodnine. TI zopet nimajo sredstva, da bi mogli škodljivce uničiti, ker so morali začetkom vojne svoje puške oddati Da so se pu§ke vzele, je upravičeno, zlasti z ozirom na razno sumljivo ljudstvo. Žalibog, da so se premalo iskale v zakotni koS nevarnega lovskega roparskega strelca. Vendar je pa silno potrebno, da se naredi re-medura hi sicer takoj na tak način, da se zanesljivim lovcem in lovskim zakupnikom lovsko orožje zopet iz« ffičk ja£g, loscs večinoma kmete — pozna, ne bo vi* del v tem koraku nobene nevarnosti« posebno če se ta peščica ljudi vzame; v strogo evidenco. V tem oziru j« orožniška postaja v Vuzenici hvalei vredna, ker je nekaterim lovcem paške že izročila, tudi takim na levem bregu Drave. Iz ŽuŽemberškega okraja se nam piše: Več kot tri mesece je že minulo, kar smo zadnjič dobili slad-t kor. Vemo, da Jugoslavija nima pre-i več sladkorja, pripravljeni smo potrpeti, težko je le če se enim sladkor da, drugim ne. V Ljubljani na primer, so že za avgust dobili sladkor, pri nas smo ga dobili koncem maja šele za april. Potem pa nič več. Da ae je šlo mestom na roko, dokler je bQ križ z živežem, je prav, sedaj pa je po mestih več moke in mesa kot po deželi, zato se mest ne sme več protežirati. Sladkor rabi vsak, meščan in kmet, delavec in uradnik. Čebelarji so ga dobili. Žival Uže torej sladkor, za ljudi je pa grenkoba dobra. In med pojde zopet v mesta, reveži ga ne bodo mogli dobiti. Maline gnjijejo po grmovju, robidnice obirajo kosi; koliko dragocenega, zdravega živeža gre v izgubo le vsled malomarnosti uprave, ker ne da sladkorja za vkuhavanje, — Enako je s tobakom. Po mestih ga je dovolj, prt nas pa je velik praznik za vsakega moškega, če ga eno mrvico dobi. Zakaj pa imamo finančno stražo, zakaj orožnike, ali bi ne mogli gledati na prste trafikantom. In če se enega zaloti, da prodaja tobak le v svoj blagor, naj se ga ne kaznuje le denarno, trafika naj se mu vzame in zapre naj se ga, da bo črn! To so grobokopi države, ti širijo nezadovoljnost med narodom, — In potem še te doklade! Učiteljstvo jih še zdaj nima, poštno uradništvo Istotako ne. Nezaslišan škandal je, da se ravno slabše situirani sloji pitajo le «; obljubami, ko bi malo bolj vestna uprava to vnebovpijočo počasnost lahko odpravila. Od julija do danes bi lahko tisti draginjski zakon že preštudirali, tudi otroke bi lahko že prešteli po uradniških družinah. Če bi se vsaj nekoliko potrudllL — Sklicevati se na mladost države, je hinavstvo. Vemo, po celem svetu so križi m težave, potrpimo radi. mučiti Ijndi po nepotrebnem pa je naroden greh, zato prosimo in zahtevamo, da se naše pritožbe sliši ki njih vzroke čimprej odpravi! Kam pa v ponedeljek na MaB Šmaren? Vsi v Svicarijo, kjer prirede jugoslovanski železničarji veliko vrtno veselico s srečolovom, šaljivo pošto m plesom. Sodeluje orkester, polnoštevtl-na železničarska godba ta pevski zbor. Za mrzla jedila in dobro kapljico bo v vsakem oziru dobro ore^krbMeno. Vsak naj prinese kozarec seboj, da bo postrežba pri obilni udeležb! točna. V Pllberku se nastani gosp. dr. Viktor Sušnik in otvori svojo odvetniško pisarno v drugi polovfd tega meseca. Bo to prvj slovenski odvetnik v PBberku. Toplice Dobrna prt Celju. Krajni šolski svet čuti prijetno dolžnost, da se iskreno zahvali dobrotJjivosti tdkajŠnjlh p. n. gostov, ki so o priliki domačega koncerta v topliški koncertni dvorani, dne 2. septembra zbrali za zimsko šolsko kuhinjo Do-bmske šole svoto l(Xj6 K, 15 dinarjev, naknadno še 18 K, v skupni svoti ni9 K. Na Šmarjetnl gori nad Kranjem so te dni otvorili novo urejeni hote! Bellevue. V ta namen se je osnoval posebni konzorcij kranjskih meščanov. Radi Izredno lepega razgleda, ki ga nudi ta erora preko vse Gorenjske, ie opati, da bodo hotel posečajf prav mnogi Izletniki Nova slovenska tovarna za izdelovanje kemično - tehničnih predmetov ▼ Tacnu. Opozarjamo na današnji raserat razpisa gradbenih dd za tovarno tvrd-ke I. Keber v Tacrra pri LJubljani. Gornja tvrdka, ki je do sedaj pri nas dobro poznana kot izdefovalka čistil za usnje in drugih izdelkov, bo svoje podjetje znamo razširila In povečala. Tozadevni načrti in ponudni materijal je podjetnikom na razpolago v tehnični pisarni inž. Dragotina Gustfcčiča v Ljubljani Umrla ie dne 4. t. m po dolgi mučni bolezni v Sp. Poflskavi obče-spoštovana gostflničarka in posest-nica gospa Marijana Lampo. Bila je dobra mati in vedno narockio vrlo zavedna žena. N. v m. p. Kino Ideal predvaja danes prvič >Sundal« ali »TaJnostnl diamant«, štirideianski film, Id ga vpri-zarjajo vsa večja kino - gledališča z največjim uspehom. Prirejen je po ideft baronice LHfv Hatvanv in Pavla Fefl-ner. V davni vlagi nastopa znamenita ogrska drv31 z budimpeštanskega narodnega gledališča Frida Gomba-szOgf, njeni partnerji pa Aladar Ju-hasz, Pavel Lukacz in EUa Gomba-sz6gi. Poleg tega veseloigra v 1 dejanju: »Agatinl piruhi«. Predstave kot običajno ob 4., pol fc. 7^ in J^SJB¥$»V • IdaaL •— - - Najnovejša poročila. IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 5. septembra. Demokratski klub Je imel v zadnjem času več sej, na katerih Je sproti razpravljal o poteku pogajanj z opozicijskimi strankami in drugih aktualnih zadevah. RADIKALCI IN DEMOKRATI. Beograd, 5. septembra. Propozicije Radikalnega in Demokratskega kluba 'doseđaj v ministrskem svetu še niso prišle na razgovor, zato so prenagljene vestt, kj vedo povedati, kakšno stališče bo zavzela vlada oziroma Demokratski klub proti njim. Pogajanja so zlasti trpela tudi na tem, da sta zbolela dva odlična člana Demokratskega kluba: Sve-tozar Pribičevič in Milorad Draškovič, tako da se pogajanj nista mogla udeleževati. »DEMOKRATIJA« ZA SPORAZUM. Beograd, 5. septembra, »Demokra-tija« prinaša uvodnik »Porazumevanje«, v katerem povdarja pripravljenost Demokratske zajednice za sporazum z drugimi strankami, potem pa nadaljuje: »Pripravljeni smo za kooperacijo, ali to moramo povdariti: za vsako ceno ne. Mnenja smo namreč, da država ne mote prenašati vsak mesec nove krize in D n e v i našega življenja«, ki še ni bila vprizorjena na nobenem jugoslovanskem gledališču. Svojo prvotno namero, otvoriti sezono s Cankarjevimi ^Hlapci«, ie moralo vodstvo dramskega gledališča iz tehničnih ozirov opustiti. Premiera »Hlapcev« bo šele okolo 20. t. m. Drama »Dnevi našega življenja«« se vrši v Moskvi in slika življenje, trpljenje in ljubezen ruskih dijakov moskovske univerze. Režijo vodi g. Osip Š e s t ki je bil za časa svojega bivanja v Rusiji režiser Ruskega gledališča v Rjazanu. V nedeljo dne 7. t. m. se bo predstavil ljubljanskemu občinstvu njega tako dolgo pogrešani ljubljenec gosp. Ignacij Borštnik. Igral bo ritmojstra v Strintbergovi žaloigri »Oče«. Narodno gledališče Je pridobilo z njim resničnega umetnika in najboljšega slovenskega igralca, dramatični odsek konservatorija, ki se bo po uporni inesetivi gospoda ravnatelja Mateja Hubada letos konečno otvoril, pa prepo-trebnega učitelja umetniškega naraščaja... S tem so se zjasnile perspektive v bodočnost, — ne bomo več presajali, rastlo bo pri nas doma! — V ponedeljek 8. t m. komedija angleškega pisatelja Knoblaucha »F a v n« v režiji našega novega režiserja - učitelja gosp. Jakova Osipovič - Šuvalova. Gospod O sipo vi č-Šuvalov je režiser in igralec petrograd-ske šole. V Srbiji, kjer je dalje časa deloval na Narodnem gledališču v Beogradu, je njegovo ime široko znano. V Zagrebu se je proslavil lani s svojo originalno režijo Cehovega »Strička Vanje«, katerega bomo letos videli tudi na našem odru. — Vse tri predstave bodo izven abonementa, V torek bo gledališče zaprto, v sredo prično redne abonement - predstave. Za prihodnji teden se pripravlja pod režijo gospoda Danila otroška igra z godbo in baletom »Snegulčica in škratje«. Hprr>vfsaeiJa- Nasoljeno prašičevo meso, pridobljeno pri ameriškemu špehu, se bo prodajalo v soboto zjutraj na prosti stojnici po 10 K kilogram. f Aprovizacija Južne železnice v Ljubljani oddaja svojim odjemalcem sledeče: »Santos« - kava do 38 K l kje, »Jamaica« - kava po 40 K 1 kg; krompir po 90 vin. kilogram, riž po 13 K 20 vin. kilogram, njunizno olje liter po 24 in 26 K._ Poizvedbe« Izgubil se je pes volčje pasme, ki sliši na ime »Rigo«. Pes je velik, dolge dlake, rjave barve ter po hrbtu bolj črn. Izgubil se ie v Lescah v sredo onoldne pri odhodu vlaka v Ljubljano. Kdor kaj ve* o njem. naj takoj proti dobri nagradi naznani na naslov: Zsanc Dolenc, trgovina z lesom. Stara Loka, pošta Škofi a Loka. 8777 Izdajate!' in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In /fek »Narodne tiskarne«. Vofannr se sprejme v šoecerijsko tr-■djcilcl sovino I7* Tcrdlna na Starem trgi Vnnim vil° a^ ™5o k°li v sredini I\ U [J 1111 mesta. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „stev. 72«*. 8421 Ropi se ia ali f ila v mestu. Po -nudbe na poštn i predal 168, Ljubljana. 8765 Blagejničarka trgovini kjerkoli. Dopise prosim na upravništvo Slovenskega Naroda pod .Blagajničarta 8766V nekaj perila kakor rjuh itd-ravno tako srebrna dolga verižica. Kje, pove upravništvo Slov. Naroda. 8767 Dobro obranjena salonska Kredenca Žagar •e ceno proda. Kje, pove upiavni-štvo Slov. Naroda. 8616 se sprejme v trajno delo v tovarni stolov Z.\ Gameljne nad Ljubljano. 8651 Hoflf#) ^ez ^ *e*> za vsa dela, k* b"1 Ličinu, spal doma, sprejme Fr. Ktiam, trgovec s špecerijo in delikatesaml, Miklošičeva cesta 8 od 11.—12. ure. 8613 lililJl )£ lUuJUUfl Hud ali predmestju. Ponudbe pod .Hiša ali vila 8668" na uprav. Slov. Naroda. 8668 Barvo za obleko razpošiljam, dokler v zalogi, 100 zavitkov K 65— Karel Loibner, Celje._8750 Ezarska delavnica. ŠŠZ za 8 delavcev se odda v najem. Kje, pove upravniStvo Slov. Naroda. 8748 ftminik absolvent stroine 5ole v Pu-alllljlill, lju, išče službe. Ponudbe pod .Strojnik 8738* na upravništvo Slovenskega Naroda. 8738 Krojaike inSteŠ^I^ sprejme s plačo 1. razreda krojaSka tvrdka K. Pučnik, Sodna ulica 3. 8735 Meblovana im 5° S3S*.£K išče s 15. septembrom. Ponudbe na upravniStvo Slovenskega Naroda pod .Sredina mesta 8760V 8760 Boljša vdova, be kot gospodinja naj- sibo v Ljubljani ali kje drugje, Naslov pove upravniStvo Slov. Naroda. 8761 Bopoortior^Vnš'n'i upravu. Slov. Nar. pod .Sposobnost/ 87K"._8762 Dobrega zanesljivega mesankega po- mnfniln se tak°i sprejme. Kje, pove lllULUlIa upravništvo Slovenskega Naroda. 8764 f tM dobro ohranjena omara (Schub" ululd, ladekasten) s 4 predali, 1 kre-denz in karniže za prodati. Za pogledati v soboto od 11 do 12 ure, kje pove uprav. Slov. Naroda. 8770 bro kuhati in ^ruga hišna dela opravljati. Glavno da je pametna, pridna in poštenega srca, kajti ostala bi lahko trajno pri hiši, ker gospa želi tako, — Potrebujem pa tudi deklo za zunanja in poljska dela. Plača za obe po dogovoru. Naslov pove uprav Slovenskega Naroda. 8752 DAntnrirhnia le prvovrstna izkušena MBlOffflinjd, moč, z večletno vsestransko prakso se išče za manufakturno veletrgovino pod ugodnimi pogoji. Plača dobra. Obširne ponudbe se prosi na postni predal 35 Ljubljana. Kipi fn dobro ohranjena poUtirana „«r, Vt kredenca za jedilno sobo, umivalna miza z marmornato ploščo in zrcalom, dekoracijski divan ali oto-| mana in železna sklopna postelj (Tisch-bett). Pismene ponudbe z navedbo cene na Sv. Petra cesta 38, Ljubljana. 8626 Resna ženitoapoDuolial lntate!iS&- čen gospod, srednje starosti, ki je bil poslovodja v večji pekarni, želi znanja v svrho resne ženitve, z gospico ali vdovo v starosti 25—40 let, ki bi imeli* it dobro vpeljano pekovsko obrt iPoaodt* naj at pošljejo do 11 t m. ' sliko pod jP#aSh__ai tt*k#sjoks ItfO tO de^e za pospravljanje sob in ldlb il drugih hišnih opravil proti dobri plači in hrani. Vpraša se pri gt Bergmanu, Poljanska cesta št 87. 8708 Ilrcnor za *r£ovmo 1 mešanim blagom U l tli t L se takoj sprejme pri tvrdki Jo-ip Langeršek v Marbregu. 8603 llrOn!?!) ki bi spala doma, se sprejme uLcMinu, v trgovini s špecerijo in delikatesami. Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda*. 8614 ffifOm za sv°JeSa s*na * 12 letnega lil t M nemškega gimnazijca, stanovanje s hrano vred v dobri družini. Ponudbe se nai pošljejo na Wrrntscbur, velepo-sestnica v Marbeku, Štajersko. 8587 Cfanfnianin s brano se išče za starei-dlGUU 1 GlijC šega dijaka pri boljši rodbini. Ponudbe poslati na upravništvo .Slovenskega Naroda" pod ,.št, 100". 8710 Heblovano sobo j^^^S se prosi pod .Samostojni gospodični 8667' na upravništvo Slov. Naroda. 8667 ljubeznjiva, vestna in , rodoljubna, ki je že kot taka" delovala, se sprejme v Ljubljani. Ponudbe pod .Trije šolarčkl 8689' na uprav. Slov- Naroda. 8689 Priden in polten trgovski pomik išče službo v špecerijsko ali manufakturno trgovino. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 8632 meblirano sobo l*£?LXJBn. september. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod .15. september 8727'. Drnda I0 1 moško kolo za 250 kron, rlullfl sC 1 moško kolo brez pnevmatike za 80 kron, 1 nov gramofon z 12 ploščami za 400 kron. Vič it. t6. 8725 CfjnnuaniO zameniam na Dunaju (tri uluuUlUlijC sobe, kuhinja, veranda in pritikline) za stanovanje v Ljubljani. Selitveni voz na razpolago. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" cod lfL. S."/8703. 8703 Gonilni jermen ^pkaupPft^, ^ ^ posodi oziroma izmenja proti roman cementu ali opeki tvornica cementa Laško. 8733 .....se izurjena MQi SR? Plača se kot moškemu pomočniku; sprejme se pomočnica za bluze in 1 učenka. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 8687 Kupi se okoli 50 vagon, stavk, lesa (okroglega in rezanega). Ponudbe prosto kolodvor na uredništvo »Slov. Naroda« pod: „P. 8. 1919" 8695 Dva nova voza, proste osi in peresa ter koleselj se ceno prodajo. Jernej Pirnat, kovač. Jarše, p. Domžale. 8713 Iln5 linnh srednje teže, 8—10 let stara, Uld HUUJd se takoj prodasta. Več se polzve pri Ignaciju Muri. Jezersko ud Kraljem pri Železni kaplji. 8755 Dnmnrnih dobro izurJen urarstva, se rUlUUlUlR, takoj sprejme. Stanovanje event v hiši. lvu Hataisar, Sv. Petra cesta štev. 44. 8753 VflHtnriftinin popolnoma veščo slo-nUUlUlulIlljU, venske in nemške stenografije, strojepisja ter dovršeno ra-Čunarico, sprejme za takojšnji nastop lesna industrija. Prednost imajo one, ki to perfektne v laščini ali francoščini ter so v lesni stroki že delovale. Pismene ali osebne ponudbe na .,Pan-nonla", društvo lesnib indiitrijcev, Ljubljana, Selenburgova alka 7/IL nad Jadralske banko do 10. septembra. Placa po do- Za KmefijsKo šolo, ^^^0 učiti vzorno gospodarstvo zraven pa sodati tudi potrebno teoretično izobrazbo se išče voditelj. Ponudbe na uredništvo pod šifro .praktična kmetijska šola/8693-. 8693 1 lišen papirja od Časnikov, veliki format, razpošilja v vsaki množini in po nizki ceni tvrdka L AndrašlČ v Maribora. 8624 x ©□★©★□© * Prva Specijalna trgovina z rokavicami in parfumi se meblovana soba s posebnim vhodom za takoj. Oglasi na upravo „Slov. Naroda4* pod „Soba s posebnim vhodom 335/8661 *\ „ 8661 dr. Zobni zdravnik Gospodinja ki rabi f ( štedi s perilom, časom, trudom in denarjem. Poiskusni zavoji a 4Vi kg vsebine. IGNAC FOCK, tvornica • ivaiiiii mila in sode, Kranj. Ljubljana, Stari trg štev. 2 zopet ordinira. Trgovska agentura v Maribora z velikim krogom od-s - s: Jemalcev liče s s - ti 0. Bračko, Ljubliana Dunajska cesta 12. X0D*0*D0X vsakovrstnega blaga za Maribor, Sp. Štajersko in Prekmurje. Cenj. ponudbe pod fVvečletnl potnik 260" pošt. ležeče Maribor. 8697 Vsake vrste kakor tudi načrte in proračune po najnižjih cenah prevzame spoštovanjem in priporočilom 8586 Gregor Prosen oblastveno izprašani zidarski mojster za mesto in deželo, Lesce, Gorenjsko. Restavracija Bellevue na Šmarjetni gori pri Kranju otvor j ena. Plačila v inozemstvu do vsake višine brez stroškov, nakup, prodaja posestev, premoženjske zadeve dr. Ivan Cerne gospod, pisarna, Ljubljana Miklošičeva c 6, telefon 37. Nande Roš Stanka Roš roj. Mikuš J poročena \ n Hrastnik 2. septembra 1919 Gornjigrad. r"V" Vladimir Kurelič reiervni poročnik Andjelka Kurelič roj. Cunder poročena > ^ Ljubljana, dne 3. septembra 1919. Pohitite 7. septembra na 50 letnico Narodne Čitalnice v Kamniku ob 9 ari spregom gostov na kolodvora nato sprevod. Popoldne ob 3 ari velika lfndska veselica. Javna dražba 8740 trpežnega pohištva se vrši v soboto dne 6. t m. ob 10. uri dopoldne v skladišču „Balkan" Ljubljana, Dunajska c. 33. Naznanilo. Slavnemu občinstvu, osobito svojim cenjenim obiskovalcem vljudno naznanjam, da sem opustil podrnialco na Miklošičevi cesti nasproti hotela .Union", pač pa nadalje vodim svojo staro podjetje na Sv. Petra cesti. Zahvaljujem se za Izkazano naklonjenost ter prosim, da mi Isto ohranijo tudi v bodoče. Z odličnim spoštovanjem 8641 Matija PotajšeK, brivec in damsk! frizer Ljubljana, Sv. Petra ces. Zankl-ova hiša it. 32. i išče zveze z zmožnimi tvrdkami za živila (posebno riž, stročje, krompir, južno sadje, slanina, mast, namizno olje, sardine itd.) toda samo v večjih množinah proti takojšnjemu plačilu ali kompenzaciji v sledečih predmetih, i. s. vseh vrst kartonov, barv, stekla, porcelana, Železnlne, jeklene robe, poljedelskih in industrijskih strojev, in orodja za opekarne, cestnogradbeno orodje valjarji, stavbeni materijal, umetna gnojila železa v šibikah, pločevine, orodja, kos, srpov, voznih os, brusov itd. Prosi se vzorcev, kateri so v kolikor mogoče, tudi tukaj na razpolago. Eorespondencai nemško, ogrsko, francosko, angleško, rusko, I. KUBERT & Co., DUNAJ, II., Komodiengasse t Razpis gradbenih del tovarne za kemično tehnične izdelke tvrdke I. Keber v Tacnu ki obstoje it zgradbe enonadstropnega poslopja s podzemljem na stavni površini 230 m*, vsebujočega: veliko delavnico za kemično tehnične predmete, laboratorija, skladišča za gotove izdelke, delavnice za zaboje, skladišča za zaboje, ekspedita, pisarne, stanovanja za delovodja, remize za vozove, hleva, dveh mansardnih prostorov in kleti. Tozadevne ponudbe je vložiti do 20. septembra 10. ure do- Eoldne v tehnični pisarni ing. Dragotina Gustinčiča v jubljani, Miklošičeva cesta 18, ob kateri uri bo otvoritev ofert v navzočnosti ponudnikov. 8729 Pripomočke za poaudbe za dobe na in$. Drag. flBlttfc ^995 5X 46 D-4C