Naročnina listu:
Celo leto	.	.	K 50 —
Pol leta .	.	.	„ 25-—
Četrt leta	.	.	„ 13 —
Zunaj Jugoslavije: Celo leto	.	.	„	66.—
Posamezne številke
na štirih straneh 60 v.
Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica št. 5. — Telefon št 220.
Posame^ita slewflìLB stane 60 vinarjev«
Meeelvlsen polltléen list « slfivensfee ljudstvo*
■aff:
Inserati ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih — popust. —
„Straža“ izhaja v p onde! jek, sredo in petek.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od
11.	do 12. ure dopoldne.
■ i
45, Številka.
Maribor» cin© 30* aprila 1920,
Letnik XIL
O sedanjem širajlm
Dne 19. aprila je izbruhnila v Subotici» velikem mesto v Banatu, za Beogradom naj večjem mesta naše države, prava madžarska ostaja. Po kratkih poročilih, ki so došla, „ni v. polnem pomenu razviden njen obseg, toda vida o je, da je bila zelo močna, dobro pripravljena in vladna ■izjava trdi odločno, da je bila podpirana, o d Madžarov onstran meje. V podporo ustaje so pripravljali Madžari ob meji močne čete, v zaroto so zapletene aajvišje madžarske osebe, med njimi. minister Benitzky in znani, nacionalistični kričač, sedanji poslanik Szmereczany. Vladna izjava, M je predvsem namenjena tujini, je tako jasna, da mora biti resnična, ker je nemogoče, da hi zalučila v obraz Evropi tako hudo ob-dolžitev, M bi morala doživeti odločno oporekanje od madžarske strani in bi se končala z, veliko dipiomatično blamažo naše vlade.
Ugledni italijanski list „Messaggero“ v Rima je poročal dne 19. aprila zjutraj, da je izbruh- 1 nila v Banata usteja. Morai je vedeti torej že vnaprej da se nekaj pripravlja in samo po pomoti v. uredništvu je ta novica izšla v laškem časniku en dan prezgodaj ter se je na ta način odkrila zveza med Rimom in Budimpešto. „Messaggero“ je list, ki je vedno v najtesnejši zvezi z vlado in kar je vedel laški časnik, je moral vedeti tudi laški minister.
Iz mnogih znakov, katere smo imeli priliko opazovati lokaj ob meji, je razvidno, da so tudi naši Nemci vedeli, da se pripravlja nekaj zelo resnega in bili so popolnoma prepričani zanje ugodnega izida. Pri tesnih zvezah, katere imajo tukajšnji Nemci z Gradcem, je pač brez dvoma, da je to prepričanje o asih Nemcev temeljilo na sporočilih, katera so dobivali iz Gradca.
Voditelji jugoslovanskega veleizdajniškega gibanja, prva med njimi dr. Frank in dr. Sachs, I
dva hrvaška Juda, so se najprej stekli skupaj v Reko, kjer so stali pod pokroviteljstvom poljskega Juda in pustolovca Gabriela d’Annunzio in raškega „vojnega ministra“ istotako laškega pesnika in poljskega Juda Sem. Beneilija. Od tam so se preselili v Trst, kjer so stopili v družbo z odposlanci italijanske vlade in italijanskih vojaških krogov, za veleizdaj niško propagando po naši državi Judom Morpnrgo in Judom Frazi Iz Trsta so. o išli v Gradec In slednjič se je ustanovil „glavni kvartir“ te dražbe v Budimpešti, To preseljevanje kaže na tesne zveze med Reko, Trstom, Gradcem in Budimpešto, a središče cele propagande zoper našo državo se je v zadnjih časih preneslo v Budimpešto, ki je bila v tesnih stikih z Rimom. V Maribora je deloval madžarski komunist Jud Wallisch in mi nimamo nobenega povoda za trditev, da je on v političnem ozira na* praai naši državi bolje razpoložen, kakor njegovi tovariši madžarski' komunisti,
Štrajk je izbruhnil nanagloma, dasiravno je bil očivldao že od dalje časa in skrbno pripravljen, ravno onega dne, ko se je pričenjala konferenca v San Remo, kjer se je imela odločiti «soda naše države.
Jasno je torej, da so imeli pri stavki vmes svoje roke krogi, ki hočejo razbiti našo državo, krogi, ki imajo svoje prave voditelje v Rimu, Budimpešti in v Gradcu.
Ta veleizdajniški moment je prvo, kar pride v poštev pri ocenjevanju sedanje stavke in napram temu stopi v ozadje vse drugo.
Dragi moment je komunistično -politični.
Daleč smo od trditve, da bi bili vsi voditelji jugoslovanskih komunistov v zvezi s tem protidržavnfm naklepom. Prepričani smo, da so možje, kakor Golouh, dr, Lemež in toliko dra-
gih po svojem prepričanju zelo dobri Jugoslovani, čeprav hočejo drugačno Jugoslavijo, kakor jo imamo sedaj, in vemo, da njihovo jugoslovansko mišljenje m čustvovanje ne potrebuje nobenega izpričevala od naše strani. Komunistična stranka, oziroma njeni voditelji, so uprizorili stavko, ker so jo hoteli imeti, čeprav ni bilo za to nobenih gospodarskih razlogov. Mezdno vprašanje bi se bilo dalo rešiti dragim potom, vsekakor se radi prepiranja v plačah ne bi bila smela uprizoriti stavka brez pogajanj, brez obvestila, kar čez noč. Vsakdo, kdor je čital izjave od ene in od druge strani» ja moral dobiti vtisk, da se je stavka uprizorila, ker jo je stranka hotela imeti, da preiskusi svojo moč. Morda so njeni voditelji pričakovali v resnici, da s pomočjo stavke zmagajo, vržejo vlado in sami dobe vajeti v roke. Ako njihove sanje niso šle tako daleč, so vsaj mislili, da odgrnejo svetu moč svoje stranke in s stavko narede velik korak k uresničenju svojih ciljev. Pri tem so se zaračunali, precenjevali so svojo moč in podcenjevali moč državnega režima. Izgubili so bitko, to je njihova krivda. Poraz bo Imel zelo slab upliv na njihovo strankarsko gibanje, a poslabšal bo v znatni meri gospodarsko stanje' revnejšega prebivalstva sploh. Vojskovodja, k! izgubi bitko, je vedno kriv, posledice poraza komunistične stavka bo morala nositi stranka, trpeli jih pa bodo tudi sploh vsi revnejši sloji. Uničilo se je mnogo blaga in izgubilo mnogo delavnega časa in delavnih sil. Bil je zločin uprizoriti politično stavko, M se je morala končati s porazom in povzročiti toliko škode.
Stavka je pa bila vsaj v svojih začetkih, tudi mezdno gibanje. Verjeti moramo, da je mnogo delavcev vsaj v začetkih videlo pred očmi samo mezdno vprašanje in ni imelo nobene zavesti ne o veleizdajniški zaroti zoper državo, ne o političnem značaju stavke. Stavka je bila to*
LISTEK.
Januš Gelee.
Od Tonico do Antonije.
(Konec.)
Brco Vrharjevega Mirka od Zelenkove Toni je še delil marsikateri snubec, ki se je trudil, da bi presadil samsko cvetko Toni v zakonsko ograjo. Ves moški trud za priboritev Toninega srca je bil zaman, Toni je trdovratno vstrajala na stališča : Ako dobim zlatega moža, mi ne bo tako dobro, kot mi je sedaj pri tatku in mamici. Toninega mišljenja v srčni zadevi samske zakrkjenosti pa nikakor nista delila njena reditelja, katera 'je oplazoval strafe : Kaj bo z njuno nadebudno prvorojenko, če bo za vedno obsedela na domačem gnezdu? Posebno tatek se je večkrat prikrito nevoljno praskal za ušesi, kadar je odfrčal kak vsestransko pri kupljiv snubec od Toni s polomljenimi perutmi užaljenega moškega ponosa. Ko se je pa osmodil pri Zelenko vi nevesti še Grušarjev Albin, je ©švignil tatek svojo hčerko z resno opazko :	„No, ti Tola, če
ho šlo tako še eno leto naprej, pa boš ostala, devica — „najmodrejša.“ Toni ni tolikanj vščip-öil očitek dosmrtnega devlštva od taga grehu vdanega sveta, pač pa zopet nova prekrstite v iz ža itak dekliško resne Toni v jesensko Tolo.
Po oni tatekpvi opazki, v kateri je prvič padlo ime Tola, so vsi domači in tudi vsa oko-
lica začeli govoričiti: Kaj bo le z Zelenkovo Tolo, da se ne more omožiti? Bo prisvetila kot modra devica z večno lučjo pred sama nebeška vrata.
Taki in enaki očitki, ki so prihajali bolj pritajeno na Tolina ušesa, so boleli Zelenkovo prvorojenko, ker so jo nverili : oče in mati bi nikakor rada ne videla, da bi ostala vedno na Zelenkovini.
Tola je bila po dveh križih in eni kljuki prepričana, da bo tndi ona morala sleči obleko brezskrbnosti in se izročiti objemu usode ženskega spola — zakonskemu življenja. Zelenkova Tola se je postavila v duhu večkrat pred jarek, ki loči samsko brezskrbnost od križev, skrbi in težav zakramenta sv. zakona, za katerem se pehajo skoro vse Evine' hčere, le naša Tola je bila pri vseh 25 letih častna Izjema. Baš ta razmiš-Ijevanja samice o ženi go delale večkrat Tolo otožno, da se je njen poprej v farezskrbju smehljajoči dekliški obraz nekako omilil, da ne trdim — zresnil.
Kljub dejstvu, da je veljala Zelenkova Tola daleč na okrog kot črnooka večna, nevesta, vendar ni manjkalo pri Zelenkovih snubcev, ki so skušali om aviti Telino samsko trdnjavo s pro* šnjami in objemi, njenih kolen celo v dobi, ko je Zelenkova, gospica si nakladala na rame svojega rojstva že' tretji križ.
Zelenkova Tola je beležila ravno trideseto leto od svojega rojstva sem. Ta dan se je o-
glasil na Zelenkovini oskrbnik Jezovšekov Miloš. Gospodar Zelenko mn je predstavil svojo prvorojenko kot sicer ljubljeno, a vendar ravno danes že žalibog tridesetletno Tolo. Po tej predstavi je Tola užaljeno pobesila oči, vendar gospod Miloš jej je stresel roko, jej privzdignil z levico kujavo glavico, gledajo! jej v črne oči, in govoreč : „Tonica, častitam, častita m.“ Prvič v življenju je Tolina roka vztrepetala, ozrla se je hvaležno radostno v g. Miloša, k! jo je poklical na trideseti rojstni dan otroško ljubko: „Tonica!“ G. Miloš — Tole ni prosil, ni drsal pred njo po kolenih, le vedno jo jè božal s: „Tonica.“ Česar niso dosegli Miloševi predniki v snubitvi s prošnjami in poniževalnimi objemi kolen, to je dosegel na Tolin trideseti rojstni dan 49 letni oskrbnik Miloš z imenom : Tonica.
Zelenkovo Tonico je vse negovalo, kot Toni sta jo že porivala oče in mati od hiše. kot še vedno samska Tola je že biia več ali manj zasramovana in vendar se je našel človek, ki je znal uglasbiti strune izza dobe. ko je bila naša Tonica, še res tudi Tonica.
G. Miloš je od Tolinega rojstnega dne trkal tako dolgo na njeno src8, da je zamenjala tatka in mamico z Milošem, ki je postal njen mož po božji in človeški postavi. Zelenkova Tola ja bila kot žena polna brezskrbne radosti, ker je začela novo dobo življenja s Tonico ljubezni in negovanja od strani svojega moža. Vendar kratki so bili dnevi brezskrbne Miloševe žene Tonica. Ko I je prvič zavekala v Toničinem naročju njena no-
rej veieizdajniška zarota, politični boj in mezdno gibanje ob enem in s tega vidika jo je treba gledati in se po tem ravnati.
Vsakemu delavcu, pred vsem pa železniškemu delavcu pošteno plačilo. Mezdno vprašanje se mora ugoditi na primeren način. Proti veleizdajaiškemu rovarenju je treba nastopiti z vso strogostjo in ga iztrebiti. Mi ne moremo živeti v vedni negotovosti in ne moremo žrtvovati neprestano nove hekatombe ljudi in narodnega premoženja za zavarovanje naših mej. Pred vsem pa mora komunistična stranka sama potegniti jasno začrtane meje med svojo organizacijo in socijalistično-komunističnim gibanjem, ter onimi elementi, ki mislijo, da bodo pod frazo komunizma najlažje uganjali prevratno delovanje, bodisi, da so oprodje tujega nacijonalizma ali pa temni individui, ki iščejo v splošnem ne-
Politične vesti.
Jugoslavija.
Naše narodno predstavništvo v Beogradu je bilo sklicano k prvi seji 27. t. m. Pri tej seji je govoril v daljšem govoru podpredsednik dr. Ribar žalni govor na rajnega dr. Pav-1 riea. Prihodnja seja je bila naznanjena za dne 28. t. m.
Demokrati izjavljajo, da bodo tudi zanaprej onemogočevali parlamentarno delo. Ako bodo demokrati tudi udejstvovali to izjavo, bo vlada odgodila parlament, ker bo ta njen korak odobren tudi od krone. Sedanja vlada nikakor ne misli na demisijo, ampak je še vedno na stališču koncentracije, pri kateri pa ne bo sodeloval Vesnič, ker ga ne bo iz Pariza v Beograd.
Vse vesti o kaki demisiji sedanje vlade demontira vlada uradno, ker si je po zlomljeni splošni in železničarski stavki še bolj ukre-pila zaupanje regenta in si utrdila stališče. Vse-kako pa bo vlada po sodelovanju delegata Ves-niča delovala na sporazum za koncentracijo.
Naši delegati iz Pariza v Beograd. LDU Ljubljana, 29. aprila. Z današnjim ekspres nim vlakom so dospeli zjutraj v Ljubljano naši mirovni delegatje dr. Trumbič, dr. Žolger in dr. Rybar in nadaljevali potovanje v Beograd.
LDU Beograd. 28. apr. Podpisana je naredba o likvidaciji moratorija v državi. Najvažnejše točke te naredbe so: 1. oprostitev plačevanja obresti za vse vrste dolgov iz vseh šest vojnih let 1914—1920; 2. vsi denarni zavodi se oproste svojih meničnih portfeljev, ki ogrožajo bančna aktiva in se te terjatve preneso na državno likvidacijsko banko; 3 vsi žiranti na vseh menicah se oproste svojih obveznosti napram državi in se preneso iste na likvidacijsko banko. Obveznosti ostanejo samo za akceptante, katerim se dovoli rok šestih mesecev, da ured© svoje obveznosti.
LDU Beograd, 28. apr. Finančno ministrstvo bo izdalo naredbo, po kateri se bodo vrnili lastnikom vsi zadržani nežigosani kronski bankovci, da jih vporabijo zunaj mej naše države.
vorojena Tonica, je začel tudi Miloš v svrho razlike med hčerko in materjo ženo klicati za : Toni !
Žeaa, mati in gospodinja — oskrbnikova gospa Toni obče priljubljena v domači hiši in okolici, je ostala Toni, dokler ni prejela prvega pisma izpod roke svoje Tonics, ki je bilo naslovljeno na gospo Antonijo.
Spoštovana in dokaj priletna gospa Antoni' ja je legla v hladni grob, se odela z materjo zemljo in po njeni želji so jej vklesali v nagrobnik s pozlačenimi črkami : Tukaj počiva naša ljubljena in nezabna mati : Tonica, Toni, Tola in | Antonija.
Obiskal sem priprost vaški mirodvor v svojem rojstnem kraju. Oči so mi obvisele na napisu: Tukaj počiva... . , Tonica, Toni, Tda in Antonija, Stal sem pred uganko, katere nisem mogel razvozljati sam, ampak sem pozvedoval o zame takrat čudnem nagrobnem napisa, ki vsebuje še danes v štirikratni izpremeni imena svetca sv. Antona celo zgodovino blagopokojne od zibelke do groba. ,Kar sem zvedel, sem zapisal, mogoče najde ta nagrobnik kacega posne-malca.
redu samo prilike za zločinsko udejstvovanje.
Stavka, kot politični boj, se je izjalovila, toda s tem še ne sme biti izrečena zadnja beseda. Ako ne storimo ničesar, ako pustimo, da nas valovi časa tirajo za sabo, kot doslej, bomo v doglednem času zopet doživeli, da zakipi vihar nanovo in s še večjo silo, dokler slednjič ne prekucne vsega. Ta stavka mora biti za vse. ki imajo sedaj moč iu oblast, opomin, da se takoj in energično lotijo onih reform, ki so nujno potrebne, da pridemo iz draginje, zavožene valute, pasivne trgovske bilance in nizke produkcije — a to je: socijalizacija, odtegnitev velikih premoženj, ukinjanje svobodne trgovine. Prvi napad komunizma smo prestali, če ne storimo ničesar, pride drugi in tretji, dokler slednjič ne stare sedanje družbe.
LDU Beograd, 28. aprila. Ministrski svet je podpisal naredbo, s katero se monopolizira zunanja trgovina z žitom, zeleajavo, moko in živino čisti dobiček se razdeli tako, da se porabi četrtina za organiziranje poljedelskih kreditov, četrtina za ustanovitev skladišča, ostanek pa dobi država. Na ta način bo prenehala izvozna politika, ker izvoz poslej ne bo več stvar zasebnega interesa, ampak javnega.
Diplomatski odnošaji med Jugoslavijo in Nemčijo so zopet upostavljeni. Jugoslavijo zastopa v Berolinu Rajko Vintrovič.
Mirovni posvet«
LDU Lyon, 28. aprila. (Brezžično.) V San Remu se je sklenilo, da ostanejo Turki v Carigradu, raznim manjšinam pa se dajo potrebne garancije.
LDU Lyon, 28, aprila. (Brezžično.) List „Matin“ poroča iz San Rema, da se je včeraj Seialoja razgovarjal v Nizzi z dr. Trumbičem, ki je na potu v Beograd. Prihodnji sestanek med Scialojo in jugoslov. delegati bo v nekoliko dneh in sicer ob Lago Maggiore.
Cekoslovaška.
Na Slovaškem so pripravljali Madžari tajno organizacijo, katere cilj je bil, uprizoriti splošen prevrat v Slovakiji. Aretirali so 52 Madžarov in dognali, da je pri tej organizaciji bila udeležena tudi Budimpešta.
Č e h o s 1 o v a š k a 1 j u d s k a stranka je tekom enega leta čudovito narasla. Pri občinskih volitvah od 128,000 na 192.000, na Moravskem od 167.000 na 272.000 glasov, skupno torej za 169.000 glasov. Na Slovaškem je dobila Ljudska stranka pri zadnjih državnozborskih volitvah 236.971 glasov, celokupna čehoslovaška ljudska stranka pa 698.936 glasov.
Pri državnozborskih volitvah v Čehoslovaški je dobila ljudska stranka 698.936 glasov, to je 17 odst., socijalni demo-kratje 1,490.045 glasov ali 36 3 odst,, agrarci 595.322 glasov, to je 14 5 odst., češki socijalisti 585,860 glasov, to je 14‘2 odst, narodni demokrat j a 386.286 glasov ali 9'6 odst, Šrobarovd 226,661 glasov, to je 5'5 odst, ostanek pripada manjšim strankam. Čehoslovaška ljudska stranka je torej za socijalnim! demokrati najmočnejša stranka v republiki.
Avstrija.
Češke vesti poročajo, da zalaga Avstrija v zadnjem času Madžarsko z municijo vseh vrst in pošilja vsaki dan 240.000 nabojev za puške.
Italijanska vlada pripravlja avtonomijo tirolskih Nemcev in je v to svrho poklicala zastopnike iz zasedenega dala Tirolske, da sodelujejo pri načrtu za avtonomijo zasedene Tirolske.
Zadnje dni so se vršile na Dunaju velike protižidovske demonstracije.
Turčija.
LDU Lyon, 29. (Brezžič.) V Versaillesu pričakujejo prihoda turške delegacije dne 5. ali 6. maja t. L
Dnevne vesli.
Naš delegat dr. Žolger se mudi v Mariboru.
Mil. g. Franc Ogradi opat celjski obhaja dne
1.	maja t. 1. 30 letnico svojega župnikovanja v župniji celjski. Radi nemirnih zadnjih dnij hoče obhajati svoj jubilej na tihem le međ Svojimi župljani, ki se že z vso vnemo pripravljajo na njegovo biserno sv. mašo, ki bode 25. julija 1.1. Bog ga vodi, krepčaj do skrajnih mej človeškega življenja.
Duhovniške spremembe, g. kaplan Gasparič
je iz Ptuja premeščen k Sv. Križu pri Slatini. G. Januš Kotnik je prestavljen od Sv. Antona v Slov. goricah za kaplana v Škale. G. Marko Škofič, kaplan pri Sv. Benedikta v Slov. goricah je vsled bolehnosti po prestani španski dobil daljši dopust.
Prvi majnik. Med delavstvom je močno gibanje, da se letos prvi majnik ne praznuje, ampak dela. Na Češkem predlagajo, da darujejo delavci zaslužek tega dne v obče koristne namene za invalide, vdove in sirote ter za podporne sklade raznih dobrodelnih ustanov. V Berlinu so se v seji narodne skupščine dne 27. aprila izrekli za delo. V sovjetski Rusiji je izšel ukaz vlade, da se mora po vsej Rusiji 1. majnika delati šest ur (sicer je 12 urni delavnik) v obče koristne namene. Tudi v Sloveniji se iz raznih krajev oglašajo delavci, da bi se naj prvega majnika letos delalo in da bi naj delavci zaslužek tega dne podarili za invalide ter vdove in sirote padlih vojakov v vojni. To bi bila naj-lepša proslava prvega majnika.
Junaštvo „tovariša“ WaIHscha. „Tovariš“
Wallisch je delavski tovariš bolj judovske sorte, to se pravi : kjer se kaj dobi, je rad zraven, kjer je treba trpeti, se rad izmuzne, z goflo je junak, v dejanjih bojazljivec. Bil je madžarski komunistični komisar, dokler sta vladala njegova prava tovariša Bela Kuhn in Samuely, ko se je obrnilo na Madžarskem na drugo plat, si je Wallisch izbral Jugoslavijo za svoj boljši del. Bela Kuhn je šel v Avstrijo, kjer so ga zaprli, Samuely je preveč odlašal z begom in se je, ko so ga hoteli prijeti v strohopetnosti ustrelil, Wallisch je bil bolj prefrigan in je odšel v jugoslovanski Kanaan, prepričan, da ga tukaj ne čaka ne ječa, ne krogla, ampak čast ljudskega komisarja, ter bo lahko po vzgledu madžarskih komunistov druge porival v nevarnost, sam pa stal lepo v ozadju, vrtel gofljo in grabil. Ko je vlada razglasila vpoklic železničarjev in prepovedala shode, se je Wallisch osokolil, oblekel revolucijo-narsko srajco, sklical „pod vedrim nebom“ shod, katerega se je udeležila 10.000 množica in na tem shodu je hujskal delavce, naj se ne oglase k vojakom, oziroma naj pograbijo za orožje in se upro. Obetal je, da bo tudi on sam prvi pograbil za strojnico, ter jo vrtel na jugoslovanske vojake. Nas je to osupnilo, ker doslej smo videli vedno, da vsak Jud raje vrti gofljo, kakor pa strojnico in raje prešteva rumenjake, kakor pa preliva kri. Ko je prišlo zares, je v resnici tudi Wallisch izginil kot kafrà, ter pustil, da njegove „tovariše“ vlačijo v ječe.
Komunistično Hlada se hoteli. Kaj so voditelji
komunistov hoteli z železničarskim štrajkom nam dokazuje govor srbskega komunista dr. To-paloviča na zborovanj a komunistov v Subotici ob pričetku železničarskega štrajka. Kakor poji ročajo hrvaški listi, je dr. Topaiovič dejal : „Mi t se moramo potruditi, da za daljši čas ne pride I do konsolidacije in rednega stanja v državi. Mi Ì moramo vzdržati naše gibanje v stalnem delo-f vanju, da se vzdrži politična napetost. Na ta na-! čin bi vezali naše čete na notranjost države ter I oslabili na demarkacijski črti. Mise moramo po-\ truditi, da prevedemo državo v nezmožnost, da 1 bi zadovoljila delavske zahteve, ker bomo samo i tako dobili možnost, da vzdržimo in potenciramo i nezadovoljnost delavskih mas, ki nam jih bo \ treba v slučaju kontrarevolucionarne akcije \ proti madžarski revoluciji v trenutku, — ako bi se naše čete spopadle z mažarsko vojsko. Naša dolžnost je jasna. Brez ozira na vse, ne smemo ako hočemo prevzeti politično moč v svoje roke, ostati mirni, temveč podvzeti vse korake, da zagotovimo zmago revolucijoaarne vojske. Zavedamo se, kaj bi nastalo. Naš teritorij bi bil okupiran od italijanske vojske, ki bi prišla vzpostaviti železniški promet, ker bi ententa smatrala okupacijo za nujno potrebno. Jugoslavija bi tedaj bila razgrabljena to je gotovo. Toda, tovariši, tudi ruski socijalisti so za ljubav internaci-jonalnega socijalizma riskirali svojo državo in to moramo storiti tudi mi. Gotovo je, da se naš narod ne bo dobro sporazumel s tem, ako bi
došle mažarske čete. Toda to zahtevajo interesi J žal v Italijo, delal sijajno karijero ia postal ita-međnarođnega socijalizma. V državljanski vojski | lijanski senator in prvi minister „neodrešenih ki bi nato nastala, pa bo naša bodočnost zma- | krajev.“ — Torej: Oberdank in Barzilai, dva i-gala. Narod bi bil masakriran, toda zmagal bi jj talijanska narodna junaka, prvi je dobil posmrt-komunizem. Ali niso Rusi žrtvovali svoje nacije | no slavo, drugi pa v življenju slavo in prijetno
2a ljuba* napram socijalizmu? Ali more biti naga dolžnost drugačna, kakor je ona, za katero so se Resì tako sijajno izjavili.“
Ta govor nam pojasnuje več, kakor cele
življenje. Na vsak način si je Jud izbral boljši del . . .
Idžpiilžan öfKinski zastsp. Daželna vlada je razpustila občinski zastop občine Spodnji Jakob-
knjige dokazov. Ta govor je razkril vse namene I ski dol. Za. gereuta je imenom dosedanji župan komunističnih vodij, za katere je zaslepljeno | Matija Peklar, za sosvetovalce pa gg.: Ketiš,
_____i _	__ •«_•	*	____i	&	T___
delavstvo moralo v boj in v smrt.
Razgaljeni mandati komunistki/, ldu Zagreb, 29. aprila. Danes je vlada izročila poverjeniku za mesto Zagreb naredbo, s katero se razveljavljajo mandati vseh 20 komunističnih mestnih svetovalcev ter mandata dr. Hinko vica la Bakšega, to pa radi tega, ker so položili imenovani svetovalci prisego s pridržkom, kar pa po zakonu ni dopuščeno; nadalje pravi naredba, da je izvolitev Svetozarja Deliča za žu
Platajs, Kapun, Jare, Rajšp in Ferlinc.
Tihotapstvo V cvetju, če ne bi videl na lastne oči, kako se pomikajo pri belem dnevu tihotapske karavane v gručah od 30 do 40 oseb moškega ia žalibog tudi ženskega spola proti Grabšinskemu vrhu in Seačaku, krasni razgledni točki v sredini lepih Slovenskih goric, ne verjel bi, da je pohlep po denarju pognal v ljudstvu tako silne korenine. In kako premeteni so ti izdajalci domovine! Ne hodijo vedno po istih po-
pana neveljavna, ker je bil njegov mandat raz- | tih, posebno ne mimo orožniških postaj. Največkrat jo prlmahajo čez Sovjak v župniji Sv. Jurija skozi dolinico v Kutincih ter se vspnejo od tukaj na strmi hrib Kokolanjšak, kjer je navadno njihovo zbirališče, odkoder se razkropijo po župnijah: Sv. Tomaž, Mala Nedelja, Sv. Lovrenc v Slov. gor., Polenšak, da celo na Dravskem polju imajo nekateri tiči svoja gnezda. Priporočali bi varnostnim organom, da počakajo vendar enkrat dobro oboroženi na Kokoianjšaku, oziroma Galušaku, te tolpe ter jim preiščejo nahrbtnike in žepe, ker plen bo na vsak način masten. Po tem hribu je marširalo n. pr. 27. aprila ob Vs9. uri nič manj kot 39 teh delomržnežev, čez pol ure spet toliko in hitro zatem ne dosti manje. Bi se torej splačalo napraviti lov na nje, ker sicer tihotapstvu in v zvezi z njim tatvinam ne bo konca ne kraja. Videant consules!
0d Sl?. Trofici V Halozah je prejelo uredništvo prav zanimiv dopis. Iz njega se vidi beden položaj haloških viničarjev, zlasti onih, ki služijo nemški in nemčurski gospodi. Viničarji haloški! Osnujte si „Zvezo viničarjev“, kakor so si jo ustanovili viničarji ljutomerskih goric in 18. aprila tudi viničarji mariborske okolice in Slov.
veljavljen. Zaradi tega poživlja vlada poverjenika, naj takoj skliče sejo mestnega sveta, na kateri se bo vršila izvolitev župana in podžupana. Na mesto zaupnikov, katerih mandati so bili razveljavljeni, stopijo po vrsti oni, ki so na listi.
Železniški promet. Ljubljana, 28. apr. Uradno se poroča : Na jnžni železnici se je danes priglasilo skoro vse osobje v službo. Vozili so na vseh progah osebni vlaki, kakor včeraj ; na progi Logatec—Spilje tudi več tovornih vlakov, ozir. živilskih vlakov, nadalje tudi ekspresni vlak Beograd — Pariz. Na vseh večjih postajah kakor tu'di na rudniških postajah se ranžira tovor. Jutri 29. t. m. bodo vozili na vseh progah osebni vlaki: Med Ljnbljano in Mariborom razen dosedanjih mešanih vlakov še v vsaki smeri po eden osebni vlak ; nadalje med Ljubljano in Zidanim mostom jutranji in večerni osebni vlak za šolarje in uradnike ; istotako zjutraj in popoldne po en osebni vlak med Ljubljano in Borovnico. Zveza osebnih vlakov med Mariborom in Dunajem se zopet vzpostavi. Ekspresni vlak Dunaj— Trst začne voziti v pondeljek dne 3. maia t. 1.
Na progah državne železnice v Sloven ji je od J goric. Zveza viničarjev, ki sloni na krščanski danes opoldne vzpostavljen ves osebni in tovorni I podlagi, in je oddelek Jugoslovanske strokovne promet kakor je bil pred stavko. Železničarsko | zveze, ima namen, da si viničarji pomorejo do stavko je smatrati, ako tudi ne formalno, ven- j boljšega stanja. Kakor hitro bodo shodi zopet dar pa dejansko za končano. Tudi vse drugo f dovoljeni, si ustanovite „Zvezo viničarjev.“ Zdaj delavstvo po Sloveniji dela. Stavkajo samo še I pa se pripravljajte! Zbirajte že sedaj elane za radarji, Mir in red se ni kalil nikjer.	.jj	Zvezo viničarjev! Vsi dobro in krščansko misle-
p0g@! 'Železničarje!!. LOU Zagreb, 29. aprila, f či viničarji naj vstopijo v Zvezo viniiarjev, ki Včeraj se je v mestu vršil pogon na železničar- J naj bo za viničarje isto, kar je Kmetska zveza je, ki se niso javili na službo. Mestni komandi f za kmete!
je bilo izročenih približno 100 železa!carjev. / jj Protest CfSiOPITCOT. UDU Beograd, 29. aprila.
„Hal Ü0 könec popustljivosti , . .“ piše „Sl. | Iz Cetinja javljajo:	Skoro po vsej Ćrnigori so
Narod“ od srede, dne 28. aprila. Zahteva jekle- ? se vršila protestna zborovanja proti Italiji. Na no voljo in pest proti prevratnim komunistom, j zborovanjih se je zahtevalo, da se Skadar zdru ki so povzročili že toliko kravala. Konec naj bo | ži z Jngoskvijo.
popustljivosti, vsa sila vladu ega aparata naj se postavi v bran sedanjega družabnega reda . . . Rečeno je lepo, toda vprašamo se čemu in zakaj? Ako treba braniti našo mlado državo, po kateri so sanjali, za katero so delali in trpeli
Prus Jagode. 2,6. 4. je prinesel šolar od Sv. Andraža v Slov, gor. dve popolnoma dozoreli gozdni jagodi v šolo. Skoraj nismo mogli verjeti lastnim očem, a njihov izvrsten okus nas je prepričal dodobra o njih istinitosti. Komaj smo
naši najboljši duhovi . . potem vse v bran in f vstopih v pomlad in že nam prinašajo prvence
boj do skrajnosti! Za našo dinastijo, ki je od nekdaj delala za zedinjenje in svobodo vsega jugoslovanstva in je sedaj sredi političnih bojev ona mirna in trdna točka državnega razvoja . ., potem boj do skrajnosti! Če treba braniti naše ljudstvo proti izsesavanju mednarodnega kapitalizma in domačega oderuštva . . ., potem boj z
žlahtnih sadov. Saj pa je tudi solnce žgalo kakor ob žetvi. Letos se nam obeta v Slovanskih goricah izvrstna sadna letina. Merodajni krogi bi morali že zdaj skrbeti za to, da bo omogočeno, preostalo sadje vnovčiti, da ne vzame konca kot predlanskim.
Za občinske tajnike, v letošnjih velikih po-
vsem i silami! A „Narod“ pove z lepimi beseda- 1 čitnicah (15 julija) se bode otvoril v Ljubljani mi samo, da se mora cela država z vsemi ji na jjj dvomesečni tečaj za aspirante za službo občinskih razpolago stoječimi sredstvi boriti zoper prevrat-| tajnikov. Predpogoj za sprejem v tečaj je pri-ne komuniste, ne pove pa, za koga naj se bori. f merna predizobrazba (vsaj osem razredov ljudske Če se borim zoper koga, se mora m tudi boriti I šole ali popolna meščanska šola ali delna srednja
za koga, Kdo je tista druga stran, za katero naj gre naš boj. Treba povedati tudi to, da zavlada jasnost.
Kdo sl !@ izbral boljši de!. Pred mnogimi leti se je sklenila v Trstu mala družba italijanske „iredentistične mladine“, ki so kovali naklepe zoper Avstrijo. K tej družbici je spadal sloven-
šola ali sličen pripravljalni tečaj strokovne šole itd. V prvi vrsti se bodo upoštevali invalidi. Vsakemu udeležencu tečaja se bodo povrnili posni stroški in se mu bo izplačala dnevna podpora K 45'— če bode kredit dovoljen. Reflektanti iz mesta Maribor se poživljajo, da z dokazi pred-izobrazbe opremljene in na deželno vladlo za
ski mladenič Oberdank, a tudi mladi Jud, ki je I Slovenijo, poverjeništvo za notranjne zadeve, na-
nosil neko nemško ime, a se je pozneje prekrstil v Barzilai. Takratni cesar Franc Jožef je obiskal Trst, družba italijanskih mladeničev je naredila proti njemu zaroto. Iz Italije so dobili bombo, Oberdank je šel po njo v Krmin, a so ga takoj pri meji zalotili z bombo, kdo ga je Izdal, se ne ve. Oberdank je bil obešen in je postal italijanski narodni junak, Barzilai je zbe-
slovljene prošnje predlože pri mestnem magistratu do 20. maja t. 1.
Konec vojaške cenzure. LDU Beograd 28. apr.
Ko se dokonča demobilizacija vojske dne 5. maja, preneha od tega dneva tudi vojna cenzura, o čemur so že obveščene vse vojaške oblasti. O tem je obveščen tudi minister za notranje posle in vse pokrajinske vlade Od tega dne naprej
bo tisk podvržen zakonom, ki so bili v posameznih pokrajinah v veljavi pred vojno.
Trgovska konferenca V Parizu. LOU Beograd,
28.	aprila, V Parizu se bo vršila internacijonalna trgovska konferenca, kateri bodo prisostvovale vse interparlamentarne skupine vseh evropskih parlamentov. Konferenca bo trajala od 4. do 7. maja. Naš parlament bo zastopan po vseh strankah ter odpotuje določeno odposlanstvo jutri v Pariz.
TfgOVSkJ promet čehoslovaške z Jugoslavijo je za nas aktiven. Izvoz Češke k nam je prvo polletje 1919 znašal:	41 milijonov K, uvoz od
nas pa 54'8 milijonov K.
Prekop od Donave do Soluna. Kakor znano, se bavi vlada že dalje časa z zgradbo prekopa od Donave do Soluna. Prekop gre od Morave do Rumano va v Vardar pri Velesu in v Egejsko morje pri Soluna. Dolgosti je 600 km, pristanišč bo 65.
Borza. EDU Zagreb, 28. apr, (borza) Devize: Berlin 283—284, Italija vezano 740, 770, New-york vezano 16.500, 17.000, Pariz vezano 1060, 1070, Praga 250, 255, Dunaj 69'50, 70; valute : dolarji 14,600, 149.00, avstrijske krone 77, 68, bolgarski levi žigosani, 192, carski rublji 192, 202, čehoslov. krone 240, 20 kronski zlat 575, francoski franki 1050, napoleonorji 565, 573 nemške marke 370, 274, leji 268, 272, italijanske lire 1 komad v zlatu 600, 610.
mariborske Testi.
ZapftS gostilne V Mariboru. Oblast je dala zapreti v Mariboru Scherbaumovo gostilno na Tattenbachovi cesti, ker je baje gostilničarka točila kljub prepovedi alkoholne pijače. Iz istega vzroka je zaprta tudi gostilna Fuchs v Jurčičevi (Poštni) ulici. Tudi več nemškutarskih gostiln v okolici je dala politična oblast zapreti, ker so točile vino ia ker so se zbirali v njih državi nevarni ljudje.
Zveza delavskih zadrug v Mariboru pošilja
kmet. zadrugam vabila za pristop. Opozarjamo zadruge, da je ta zveza v rokah socijalnih demokratov in da je edina kmečka zadružna zveza Zadružna zveza v Ljubljani, ki ima svoj pododbor v Mariboru — Glavni uradnik socijalde-mekraške zveze je Slanevec, ki je igral glavno ulogo pri štrajku komunistov v Mariboru.
Predavanje 51(52 se vrši danes v petek 30. aprila zvečer ob 8ih v dvorani JSZ (Splavarska nlica).
Mariborski krožek „Orlic“ priredi v soboto
dne 1. maja ob 7. uri zvečer v Flosarjevi ulici4 gledališko igro : „Svojegiavna Minka“. Pridite v obilnem številu !
Žensko društvo v Mariboru naznanja, da nadaljuje ponedeljek ob 6. uri popoldne v mali dvorani Narodnega doma profesor Ribarič svojo predavanje v srbsko-hrvatski literaturi.
Pripravljalni Odbor snujočega se „Tenis-klu-ba“ v Mariboru naznanja, da se vrši ustanovni občni v pondeljek to je 3. maja 1920 ob 18. uri na vrtu v verandi Narodnega doma. Vse ljubitelje tega športa vabimo na udeležbo, ker se bodo sprejemali novi člani pri tem zborovanju.
Za	Študijsko knjižnico v Mariboru je
daroval več znanstvenih knjig g, Jos Zidanšek, bogosl. profesor in semeniški ravnatelj, za kar mu izreka iskreno zahvalo. Zgod. cruštvo.
Cena za dimnikarska dala povišane. Na podlagi dopisa mestnega magistrata v Mariboru št. 3203 z dne 24. febr. 1920 in odloka ministrstva trgovine in industrije štv. 952 z dne 14. februarja 1920 in vsled draginje povišajo dimnikarji svoje cene in sicer: 1. za navaden štedilnik to je: ena pečnica in kotlič dosedaj 2 K, od 26. aprila t. 1. 3 K; 2. za večji štedilnik, to je: 2 pečnici in eden kotlič, dosedaj 3 K, od ‘ 6. apr.
4 K; 3. za delo pred 6. uro vjutro in po 17. (5.) uri popoldne se cene zvišajo za I00°/Ol istotako za nedelje in praznike in 4. za izvanredna dela. Po kavarnah in gostilnah ostanejo dosedanje cene. Ker se množe pritožbe, da ljudje sami opravljajo dimnikarska dela, naroča ministrstvo trgovine in industrije, da občine skrbijo, da bodo dimnikarska dela opravljali le dimnikarji ter redno v smislu tozadevnih požarno po-ličijskih predpisov.
Slovenci širite naše liste i
Mariborska ggjtdniglng banka v Mariboru	-
!§ wing» Stew 11»
Tei@f@ü Itev. 16.
Poćiružitica: HUJSKA
Sprale« a Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti nj ugodnejšemu obrestovanju.
Kupa!© iw p?©dal® • Devize, valute, vrednostne papirje it*
Izdala s Čeke nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mest
Dale precettiate s Na vrednostne papirje in na blago, iežaee
javnih skladiščih.
Dal© iTCiiite : Pod najugodnejšimi pogoji.	«
Prevseme s Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
[Mala naznanilaI
ÜaZffM 1
iMORllfil
Aìeìsaìiaro?e(Tegelliofoya)nL 22
(prej© g-. Grreiilič)
se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in | čisto postrežbo jamči
FRAM HOtfflK, BRIVEC.
ToIpISeT
tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 v MARIBORU
se priporoča za popravila in za napravo
nov h stavb za točno
izvršitev
V'/arnATtì v naieni ali ka'
» /<«111 V ISI pim gpsiSž«©
v Mariboru ali v bližini Maribora. Več pove Simon Gajšek, Gledališka ulica 10, Maribor. 354
NAZNANILO!
Naznanjam p. n. občinstvu, da sem pri BT. 1LJU v SL. GOR (v prejšnem Siidmark-
„S kljyhvtìarsko in skojaiškG delavnico.
Popravljam vsakovrstne stroje kakor tudi škropilnice itd. Izdelujem mreže za okne ograje itd — Se priporočam p, n občinstvu. Spoštovanjem
362 DRAGUTIN SCHOl Veleposestvo
skem se želi kupiti in sicer lepa stanovanska hiša s gospodarskimi poslopjami % vrtom, vinogradi, gozd, njiv, travnike itd. Cenjene ponudbe na naslov
E. TAVČAR,
Radeckega cesta št. 2.
Kupi
Kupuiem
sssjvišjih cenah hlode, rezan tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. TOtter Šlager, lesna trgovina v Rušah pri Mariboru.	1796
t
LES
i
reze- tesan, okrogel, drva in oglje Kupi v vsaki množini
,,SEVER“
društvo lesnih indnstrijalcev dravske doline
MÄRIBOR,
Aleksandrova -«e«ta 45.
Prèda mi
*££." sina kredenca sž pliS-gtfiai £.£«S°6,t».
levo, Maribor.	353
Sioksnci Širite „STRAŽO“
en vagon prve kakovosti, čiste polovice brez glav in nog ima na prodaj od postaje Sisak 844
St in fluì, M
Telefon 84.
Pj.aiI.1 se v Tiajah, okraj JT 1 “Hill Velikovec, staro Sol. poslopje z vrtom vred. Hiša je pritlična in krit» z opeko. Dražba se vrši 16. maja t. 1. ob 3. uri popoldne na licu mesta. Izkliena ceca je 30.000 K. Pod to ceno se ne proda. Poslopje, ki je pod cerkvijo, je posebno pripravno za trgovino.	343
Krajni šol. sret Tinje.
Singerj. siv. stroj,
usnjato torbico za akte, dolgo mizo, otroški voziček, razne starine, majhno pera, preprogo, razne preproge, kožah, kratke irhaste hlače, salonsko obleko, lepe moške obleke, hlače, prevršnike, razne ženske in otroške obleke, obuvala, klobuke, cilindre, ovratnike, lepo novo sivo svilnato obieko, bele obleke, namizne prte, kav ine prte, srvise, fine kozarce, paio za obleko, razne lepe otroške igrače, gramofon, modrce, lepa ročna dela, ščipke, sekirice sa glasovir, za citre, kmige, zastore, karnise, per-nijo, omaro sa domačo lekarno, salonsko mizo, stojno lestev, gajbice, podobe, okvirje, svetilke in rszno proda Schmidi, Koroška cesta 18, I. ndatr., Maribor. 349
Dobro ohranjen
glasovir, eoo novo kolo, gli sovir orehove barve, dolgi format po ceni na prodaj pri Konrad Vaupotič Ormož, slikar in pleskar. 342
fomasQYÌG&¥iskovic
voletrgoTiaa i vinom In žganjem
Zagreb, Palmetiéeva il. 22
Telefon 12—58 Brzojavi: „Tomavis“
priporoča svoje bogato skladišče zajamčeno naravnih, izvrstnih, dalmatinskih, hrvatskih, sremskih in banatskih vin in prave bosanske slivovke. Naročbe v Zagreba, kakor tudi vse od zunaj se izvršujejo takoj in z največjo natančnostjo. 252
Na predal
3 postelje in zlata vepžica za uro. Šcštaričeva ulica 10, Studenci.	339
1 dvovprelni wo*
na kočaro je naprodaj v Pobrežju, Nasipna ulica 16, Čeh. 337
gS.Pftrtno
italtoelle kakovosti
je zdaj na prodaj pri
Jtieiilin QniuSelc
PIBvtDOrt St. 6. 292
Službe t
"""aT obliali!
Se vzamete na stanovanje, dobita
kot deputat polje. Oskibaištvo R&dvina (Rotwein) pri Mariboru. 336
Ulili
IliBliiilliillBnlliillBfl-liPi
UPS:	2 'i 1
I
48. reflui Èli zìi iliarjei Irtele esilili feite
so ¥**š! 18. maja 1920 ©is IO. uri dopaEdsse w tlierani MariSiarsk© esltamptn®'banfee^ AleSt®a®isir®va casta št. IL — — DNEVNI RED:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1919.
2. Poročilo nadzornega odbora
od K 6.000 000 na
fi
5. Volitev nadzornega odbora.
6 Zvišanje: delniške glavnice
3.	Zaključek o čistem dobička.	10,000.000
4.	Volitev članov upravnega sveta.	7 Sprememba pravil. — 8. Slučajnosti.
Tisti gg. delničarji, ki se hočejo udeležiti občnega zbora, morajo položiti delnice Mariborske eskomptne banke s tekočim kuponom do najdalje 11. maja 1920 pri blagajni Mar borske eskomptne banke v Mariboru ali pri njenih podružnicah v Velikovcu in Murski Soboti, kjer se jim bode izročila tozadevna potrdila. — — — Novi gg. delničarji blagovolijo predložiti do istega roka šnterimske liste.
S as» Upravni svet Mariborske' eskemptne
!
i
i
i
I
G
~—■
"713	;?•? ^ >-prr
KOPRA! IN
na veliko:
koruzo, pšenico, m žito in stročnice. Banatsko moko, mast, slanino in i« suho meso, si

ZASTOPAMO TVRDKE g»
mnogovrstnih strok tn in inozemstva, n. pr.:
tvornica strolev in opodla« papiria, tkanin, tvornica testenin (makarone, Adeline, rezance itd., tvrdka ROBERT MgfZGES? i. dr., DURAI, katera izposluje vagone (cisterne) za prevoz $$ ss vina in petroleja, ss ss
Ponudbe in vprašanja glede vsake robe brez razlike izvolite nasloviti naj
loiisioiarji : Braća Bursty, Zagreli
BRZOJAVI: „UZORNIK, ZAGREB“._____________285_______ TELEFON: 12-28,
j?
potne košare plet.pohištvc sprehajalne palice itd na debelo in drobno
BALOH & ROSINI
MARIBOR, Grajski trg
K. ESTÄYRÄCIJÄ
,NARODU! DOM'
- V MARIBORU -
se najtopleje priporoča za obilen obisk
HINKO KOSIČ, RE5TAVRATER
(r

Hišno administracijo prevzame
pri uradiš vpeljani mied gradnik
Cenj. ponudbe pod označbo:
UPRAVA“ na AnonEno ekspedicijo JADRAN« Maribor. Gosposka ul. 44.

■m j
Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje m Slovenske gorice
Hranilnica in posojilnica društva katoliških mojstrov v Mariboru, Vetrinjska ulica 20
obrestuje viéi'è po 4*1«
In deje posolila proti perožtn Omdule 11 pradsSiek in četrtek od 5—1. sre ps
Novi tečaji za slovensko stenografijo, nemško sieuo-grafijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško kore:, -jondenoo, računstvo, slovensko knjigovod-j stvo, nem ko knjigovodstvo, slovenščino za začetnike, hrvaščino, nemščino za začetnike, lepopisje m cirilico začnejo
ctete S. majnikfö 1920.
ZASEBNI M MOD LEGHI v mm,
V«afrlnjsli» ulitta 17,1. ndstr
Obširni prospekt brezplačno, telefon št. 84/VI.II
r-.	2	».
prodal® razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh. vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les* in poljedelske stroje.
Kupuje pšenico, lito, koruzo, ajdo, prosò, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke.
Posreduje pri nakupu večjih' poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Franu kupovati in pmšajeti zadrugi imajo samo lani.
Novi Elani se sprejemajo v zadružni pisarni
v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah.
Glavna trgovi o a 11! pi ^ ars e ! ( ■ ornj i Radgoni.
(Potiruinicei Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lemiš . Radgona, Križevci pri
Ljutomera,. Beltinci.	259
r ' '				
		mn - • ..!'À -V' . ' j i-.-r':?		
TVRDKA
Ruda» HIEFERGAL
Koroška cesta X Maribor Koroška cesta 1 ima v zalogi različna piatna za rjuhe fine chiffone, cefirje, posteljna pregrinjala, žensf a Bpodnja krila, vse trste etamina, blago za žalne obleke nogavice, narejeno perilo, gradi za žimnice, kakor tudi obleke za dečke itd.
Po najnižjih dnevnih cenah.
nmmmmxmxmmmxaxmxax
K	Med. univ.
Dr. Jos. Majcen
ordinira 'i. opet od' danes naprej v Mari-347 boru, Aleksandrova cesta 21/11.
baiateli in valcžailk Konsoroij aBtraža.*1
Odgovorni -	^akesiav Stupam
8Ls8 tiskarne sv* Girila: s MtóUSsas