Año (Leto) XVni (13) No. (štev.) 14
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES.
6. aprila (abril) 1963
XS VI, Slovenskemu dnevu
Bela nedelja je letos že šestič rezervirana za Slovenski dan, to je — za najširšo slovensko prireditev v letu. lmam0 sicer več velikih prireditev, ki zajamejo mnogo več ljudi, kot jih bo Slovenski dan, toda omejene so samo na določen del Slovencev, čeprav na njih ogromno večino. Takšne so predvsem naše religiozne manifestacije, kot je v prvi vrsti vsakoletno romanje v Lujân. Takšne „srečolovske prireditve“, ki so religioznega ali samo društvenega značaja. Imeli smo velika politična zborovanja, predvsem spominska, toda to SO že strankarske zadeve. Slovenski dan. pa je dogodek za vse Slovence katere koli veroizpovedi, katerega kol; političnega prepričanja (razen seveda komunističnega), katerega koli društva. Je iprazjrik Mte emigracije/, pa tudi „starih“ Slovencev, vseh- tistih, ki jim je narod več kot partija, in prav tako prijateljev našega naroda, k; so nam vedno dobrodošli.
V tem je Slovenski dan podobna prireditev, kakor je vsakoletni dan naših pobitih. Obe organizira naša osrednja organizacija Društvo Slovencev, ki predstavlja celotno povojno emigracijo. Če je spominskj dan žalnega značaja, je Slovenski dan veselega. Obe zajemata vso našo skupnost.
Udeležba na njih pomeni priznati se k slovenski skupnosti, biti njen živi ud in sodelovati za njen bodoči razvoj v teh krajih.
Ta skupnost je poudarjena na Slovenskem dnevu že s tem, " da sodeluje na njem večina naših organizacij s svojimi paviljoni, s svojimi programskimi točkami, ter da vsa naša lokalna društva prispevajo nekaj k njegovemu uspehu Letos se bo ta prinos vseh društev pokazal predvsem v skupnem nastopu vseh slovenskih pevskih zbo»ov Velikega Buenos Airesa. Nad 100 pevcev bo ta dan na koncertu najbolj znanih in udarnih slovenskih zborovskih pesmi poudarilo to skupnost Slovencev, pa tudi njih — slogo. Kakšna moč je v slogi — v tem primeru pevskih zborov -— je pokazal lansko leto najstarejši slovenski dirigent ravn. Bajuk, ki je prvi tvegal ta poizkus in uspel z njim. Zdaj so se zbori zložili, da jim dirigira najmlajši dirigent med njimi: lep primer sloge, ko se žrtvuje marsikakšna tradicija in sloves v prid skupnosti. Pevski zbor} bodo podali ta dokaz v nedeljo, kakor tudi vsi, ki bodo sodelovali na njem. Sloga zahteva spravo, terja, da prenehajo vse razprtije med nami, da se zenačijo vse krivine in vijuge in osebna nesoglasja, da začne vsak na svojem področju znova delo. Tudi to jd smisel Slovenskega dne. Eden njegovih najglobljih.
In še drugo poudarja geslo letošnjega Slovenskega dne: Svoboda! Mi, ki smo v svobodi, ne pozabljajmo na svobodo! Svobodna prostost naj vlada med nami. Varovanje človeške osebnosti in spoštovanje osebne prepričanost slehernika. Zato se, četudi smo različnih nazorov, tako verskih kakor političnih, lahko družimo v prijateljstvu med seboj ob petju, čaši vina in odkriti besedi, ki naj služi izmenjavi misli in ne prepiru in novemu sovraštvu. Cenimo svobodo in ne pozabljajmo na one, ki je nimajo. Takšne kakor mi. Taka skupna prireditev naj nas samo trdneje sklene v pripravljenost na žrtve v boju proti nesvobodi istega naroda, katerega kri smo tudi mi. Poudarimo naj našo slovensko in državno zavest, da bomo znali nekoč, ko pride čas, stopiti v pomoč tistim, ki nam bodo svobodo izbojevali v domovini. Kakor koli si tudi različno, predstavljamo ta novi red v domovini, eno nas gotovo veže: zavest, da smo Slovenci vsi, in da hočemo le najboljše svojemu narodu. In to prvo najboljše zanj je gotovo — svoboda! V tem smo si edini in to nas vse druži in kliče na Slovenski dan v složno skupnost naše politične emigracije!
Toda ta politična emigracija se bo vzdržala živa samo, če bo visoko kulturna. Zato je treba osnovnega in nadaljevalnega šolstva, za to je treba kulturnih organizacij, zato je treba vzgoje mladine, kajti brez nje ni bodočnosti. In to kulturno organizacijo pokazati v delu in na različnih področjih, je tudi namen Slovenskega dne.
HONGO SUEEEI ZMEO IN TEŽAV
Medtem ko se je skoro po vsem Kongu, z izjemo v severnovzhodnem delu, kjer vlada komunistični Gizenga, položaj pomiril in se počasi politično in vojaško ureja, pa se je med posameznimi plemenskimi poglavarji znova začela borba za oblast nad posameznimi provincami. Tako je danes iz prvotnih šestih provinc že nastalo dvanajst provinc in sicer, začenši od atlantske obale proti severu, nato vzhodu, dalje na jug in nazaj proti morski obali, naslednje: Bakongo, Leopold II, Ekvator, Vzhodna provinca, Kivu, Maniema, Katanga, Lualaba, Južni Kasai, Severni Kasai, Sankuru-Lomami in Kwango-Kwilu. Nevarnost obstoja, da se bodo te province še delile ter jih more po mnenju poznavalcev Konga, nastati do štirideset. Te se bodo potem nujno morale povezati med seboj v nove provincijske tvorbe, sicer bo Kongo popolnoma razpadel. Leopoldville je postalo glavno mesto federacije ter ne pripada nobenj provinci. Področje, nad katerim vlada komunistični Gizenga, pa se krči, ker se je od Vzhodne province, z glavnim stanom Gizenke v Stanleyvillu ločilo področje Maniema in se proglasilo za samostojno provinco.
Najmočnejša osebnost je trenutno v Kongu katanski predsednik Čombe, ki ima vso podporo Belgijcev. Ker je njegova provinca Katanga najbogatejša v' Kongu zaradi velikih bakrenih rudnikov, je pravzaprav od njega odvisen ves gospodarski položaj Konga. Pred kratkim je Čombe, zavedajoč sa svojega položaja, izjavil: „Drugi imajo pet šestin kongoške zemlje. Jaz imam pet šestin kongoškega denarja. Pripravljen sem se pogajati.*
OZN pa so medtem objavile poročilo o splošnem gospodarskem, socialnem in finančnem položaju Konga, v katerem pravijo med drugim naslednje: „Finančno in gospodarsko življenje Konga se hitro slabša. Kongoški oblastniki so doslej ovirali OZN pri njihovih naporih za izvajanje tozadevnih načrtov, čeprav so jih prej sami oao-
brili. Tako so preprečili nastavitcev vsaj 500 novih učiteljev, ki so bili v prvotnem načrtu ter jih bo nastavljenih samo 150. Obstoja velika nevarnost inflacije zaradi ogromnih vojaških stroškov posameznih provincijskih vojaških oddelkov. V februarju se je zvišal deficit države na 90 milijonov dolarjev, za 20 milijonov dolarjev od konca januarja t. 1. Produkcija v vseh provincah, razen v Katangi, močna pada. Mnoge zveze med provincami so popolnoma pretrgane ter nastopa zaradi bega prebivalstva s kmetij nevarnost lakote zlasti v severovzhodnem komunističnem delu Konga. V provinci Kivu obstojajo prav tako tudi zelo težke zdravniške razmere, ker so skoro vsi zdravnik} zbežali zaradi barbarskih napadov tamkajšnjih črncev proti belcem. Tudi večino ekip Rdečega križa so odpoklicali ter „se ne bodo vrnile, dokler jih ne bo mogoče -zaščititi.“
Medtem je katanški protikomunistični predsednik Čombe poslal proti orovinci Kivu močne vojaške oddelke, ki so začeli preganjati tamkajšnje komuniste, ki jim vlada sovjetski privrženec Gizenga. Čombejeva vojska je na mnogih prehodih pregnala komuniste v beg proti severu. Kakor vedno doslej, se je v položaj vmešala vojska OZN, ki je sporočila Čombi, da bo nastopila proti njemu, če bo še nadalje z izpadi proti Gizengovim komupnistom tvegal sprožitev državljanske vojne. Čotmba je OZN odgovoril, da smatra on prisotnost OZN oddelkov v njegovi provinci za vojno napoved proti njegovemu režimu.
' V palači OZN v New Yorku pa so medtem razpravljali o finančnem problemu, v katerega je zašla OZN zaradi akcij v Kongu. Hammarskjöld je zahteval nove dolarske fonde za nadaljevanje operacij v Kongu, toda so jih tokrat poleg sovjetskega bloka odklonile tudi Francija in vse latinsko-ameriške države. Tako so- se zopet ZDA znašle praktično same s finančnim bremenom za Kongo. Za akcije v Kongu potrebuje OZN za letos ok. 120 mil. dolarjev.
V	▼
Alziv s Voveeana napetost med Puvvzom
in upovniki
Z veliko potrpežljivostjo in politično pretkanostjo je De Gaullu uspelo, da je pripeljal neuradna pogajanja med alžirskimi muslimanskimi uporniki in Parizom do tega, da so se že javno sporazumeli, da bodo 7. aprila t. 1. začeli na švicarsko-francoski meji uradna pogajanja za prenehanje upora v Alžiru in za splošno rešitev alžirskega vprašanja.
De Gaulle se v vsem tem času tajnih pogajanj ni nikdar jasno izrekel, da priznava uporniško vodstvo za enako pariški vladi, prav tako ni nikdar 'zjavil, da ne bi istočasno s pogajanji * io
z uporniki začel odn. se pogajal gleda Alžirja tudj z drugimi političnimi skupinami v Alžirju, predvsem z evropskimi naseljenci. Ker teh pojasnil upornikom ni hotel dati, so ti pretekli petek iznenada odpovedali pogajanja, „dokler Pariz zadeve ne bi zadovoljivo pojasnil“. Zato ni še mogoče vedeti, če se bodo pogajanja začela 7. aprila, kakor je bil0 predvideno, zlasti še ne, ker so francoski ekstremisti, ki nastopajo proti sploh kakršnim koli pogajanjem ž uporniki začel cdn. se pogajal glede župana mesta Eviamr, kjer naj bi se pogajanja med francosko ylado in uporniki vodila.
članske mirovne konference, smatra pa, da naj bi se vojaške akcije v Laosu čim prej končale. Prav tako naj se takoj znova sestane tričlanska kontrolna komisija, sestavljena iz Poljske, Indije in Kanade, ki je prenehala delovati pred sedmimi leti ob koncu upora Vietminha v Indokini in pošlje svoje poročilo o prenehanju sovražnosti v Laosu Angliji in ZSS4
Zahodnjaki so te sovjetske predloge sprejeli z zadovoljstvom, ker smatrajo, da je Moskva deloma pripravljena na rešitev laoškega problema. Nikakor pa se v ZDA ne strinjajo s stališčem ZSSR, da bi sklepali o premirju šele med zasedanjem 14 članske konference in ne pred njo. V ZDA so tudi
odločno' povedali, da so pripravljeni na oboroženo intervencijo proti laoškim komunistom, če ti ne bodo prenehali z vojaškimi akcijami. Mc-skva medtem neovirano dovaža komunistom vse vrsto vojnega materiala, tako da so se v Laosu že pojavili sovjetski tanki. S padalci, spuščenimi iz sovjetskih prevoznih letal, pa so komunisti pretekli teden tudi zavzeli važn0 križišče v srednjem Laosu ter grozijo presekati deželo na dvoje.
Da bi še bolj zapletla problem Laosa se je končno oglasila, v sporazumu z Moskvo, še rdeča Kitajska in objavila, da bo poslala tja svoje oddelke, kakor je to storila na Koreji, če bo SEATO vojaško interveniral v Laosu.
üensietlyjeva potovanja
Ameriški predsednik Kennedy bo prvič potoval v svojstvu predsednika čez Atlantski ocean 30. maja t. L, in sicer na obisk k francoskemu predsedniku De Gaullu, kateri ga je povabil v Pariz na konferenco, ki naj bi se začela 31. maja. S Kennedyjem b0 potovala njegova soproga Jacquelina, ki govori francosko. S konferenco z De Gau-llom bo Kennedy začel vrsto posvetov med veliki tremi, se pravi med ZDA, Anglijo in Francijo o svetovnih problemih, zlasti o problemih komunizma.
Z MacMillanom se je že sesta'. prejšnji teden in ponovno tekoči teden, z Adenaurjem pa se bo dobil v Wa-shingtonu 11. in 12. aprila. Pravijo, da bo verjetno Kennedy iz Pariza odšel v London, nato pa v Bonn, kamor ga
bo na obisk povabil dr. Adenauer, in v Rim.
Kot predsednik ZDA pa bo Kennedy prvič zapustil ozemlje svoje države, k» bo- pred odhodom v Pariz odšel na otvoritev kanadskega parlamenta v Ottawi.
Opazovalci Kennedyjeve politike ob teh potovalnih načrtih ugotavljajo, da je Kennedy deloma spremenil svoje mnenje, da bo mogel zunanjo politiko voditi samo iz Bele hiše, njegova okolica pa ga istočasno opozarja, naj ohrani čim več svobode v svojih zunanjepolitičnih načrtih in naj pazi, da se ne b0 cfpl zaplesti v mreže starim evropskim političnim levom, kakor so Mac lillan, Do Gaulle in Adenauer, ker da bodo tako ZDA lahko izgubile zunanjepolitično prožnost in neodvisnost, ki so si jo znova pridobile ob Eisenhower-jevem odhodu.
IZ TEDNA V TEDEN
LAOS s POOAJAKJA MED ZAVEWÆIHI
m sovjEH
Na konferenc; SEATO v Bangkoku
io države članice sprejele sklep, da bodo podvzele „prikladno akcijo proti rdeči nevarnosti“ v Laosu, če komunisti ne bodo prenehari z napadi proti protikomunističnemu delu dežele. Prav tako so sklenili, da so pripravljeni na pogajanja z ZSSR, toda samo v primeru, če se bo prej končala državljanska vojna v Laosu. Šele po preAirju naj bi se sestale ZDA, Anglija, Francija in druge' države, vključno rdeča Kitajska na mednarodno konferenco za proglasitev Laosa za nevtralno državo.
Tozadevno noto je v Moskvo poslala Anglija. Zavezniki so na sovjetski odgovor čakali skoro teden dni. Hruščev se je namreč medtem posvetoval z Mao-cetungom glede odgovora zahodnjakom, ki se je glasil takele: Komunisti zahtevajo takojšnje sklicanje 14 članske mirovne konference za Laos,, kateri bi prisostvovala tudi rdeča Kitajska. Vojskujoči se frakciji v Laosu naj se sami med seboj sporazumeta, kdaj bosta prenehali z državljansko vojno. ZSSR ne smatra v,a potrebno, da bi v Laosu sklenili premirje pred sklicanjem 14
Zato z mladino na prireditev! Naj spozna v veselem razpoloženju naše orca-n:zacije, naj nastopa sama, naj se vživi v naror in v uspeh takih skupnostnih kulturnih dogodkov, kot bo nastop sto pevcev. Tak dogodek naj starejšim nodžga zavest, da še nismo mrtvi, in mlajšim naj bo vabilo k udejstvovanju in sodelovanju in k pogonu iz starih korenin v nove vrhove. In najmlajšim'k obudifvi temeljne zavesti naše skupnosti: Slovenec sem! Tako je mati djala! To je naša pesem pokazala! In
le tabo, če bo mladina slovensko pela in če bo na taki prireditvi vesela, bo tudi trdno slovenska ostala!
Zato, če doslej nismo dajali dovoljenega poudarka Slovenskemu dnevu, naj odslej živi v nas zavest, da nai bi bii ta dan eden najvažnejših slovenskih prireditev v letu, nekakšno kulturno tekmovanje med perifernimi društvi za dosego tega. kar si je letos tako jasno stavil za svoje geslo:
SKUPNOST! SLOGA! SVOBODA!
td
Pri zadnjih občinskih volitvah v
najbolj vplivnem in odločilnem brazilskem mestu Sao Paulu je sedanji predsednik Quadros prvič, odkar je na cblasti, lahko občutil, da njegovi zunanjepolitični načrti glede obnavljanja diplomatskih zvez z vsemi komunističnimi državami na svetu, zadevajo na odpor med volivci. Prav tako njegovi gospodarski ukrepi. Nekateri mu tudi očitajo, da so „diktatorski“, ker da zanje nj iskal odobritve v kongresu. Vse to je vplivalo, da je njegov kandidat Emilio Carlos pri občinskih volitvah propadel, zmagal pa z veliko večino kandidat konservativcev, Francisco Pre-stes Maia. Brazilski listi tudi pišejo, da je že ponovno prišlo do hujših nasprotij med predsednikom Quadrosom in podpredsednikom Goulartom, ki je bil na ta položaj izvoljen kot Ouadro-sov politični nasprotnik.
Kubanska diktatorja Castro in dr. Guevara sta sedaj tud; javno povedala, da sta komunista. Castro je to potrdil z izjavo, da je komunist, če kilo smatra program njegove vlade-za komunističnega. Dr. Guevara pa je grozil, da bo spremenil kordiljere Andov v Sierra Maestro, t. j. goro, kjer sta s Castrom Začela kubansko revolucijo. Guevara je Kubance tudi opozarjal, naj se sprijaznijo z dejstvom, da bodo morali za daljšo dobo precej zatisniti pasove, ker pošiljke iz Sovjetske zveze in komunistične Kitajske prihajajo na Kubo z dvemesčno zamudo. Castro je v svojem govoru znova napadel Kernedyja ter newyoräkega kardinala Soellmana. Med tem se je pa na Kubi zgodilo nekaj dogodkov, ki znova potrjujejo, kako globoko je že zagazila sedanja kubanska vlada v komunizem: V mestu Gui-nes so na veliki petek na javnem trgu hoteli — kot prejšnja leta •— uprizoriti pasijon. Castrovci so pa uprizoritev preprečili s s'reli v zbrano množico. Vse igralce so tudi zaprli. Prav t2-k0 so, v Habanj zaprli okoli 50 vernikov, ki so bili še zbrani v eni od ta-mošnjih cerkva, v katero' je bila poprej velika procesija, ki je oblasti niso' dovolile, je pa bila kljub temu. V procesiji je bilo do 70.000 ljudi. Na izzivanje Castroveev z vzkliki „Fidel, Fidel“ so verniki odgovarjali z vzklik! 'apežu in kubanskim škofom. Ko so-'a vernike vozil; v zapor, so vzklikali ,Kuba, da, ne pa Rusija!“ in ,‘.Živel Kristus kralj!“ Nezadovoljstvo s sedanjim komunističnim režimom - postaja vedno večje. Kaže se tudi že v vojski in zlasti mornarici. Castrovski tisk ja
tudi objavil, da so odkrili novo zaroto v vojski, v katero da je zapletenih nad 300 častnikov. Nad šestdesetim častnikom se je posrečilo pobegnitii z m-o,tornim; cola".
Severnoameriška policija je bila opozorjena, da skupina Castrovih agentov pripravlja ugrabitev triletne predsednikove nčerke Ciroline.
Predsednik ZDA je od kongresa kongresa zahteval dodatni kredit dveh milijard dolarjev za potrebe narodne obrambe. Ta kredit potrebujejo zlasti za graditev podmornic tipa Polaris in, za izdelavo raketnih izstrelkov Minu-teman.
Skupina kubanskih emigrantov, ki jo vod; biv. 'kubanski prosvetni in zunanji minister Aureliano ' Sanchez Arango, je na zborovanju v Miamu odločila, da ne priznava za šefa vsega kubanskega odpora proti sedanjemu Castrovemu režimu dr. José Mira Carbono, biv. predsednika vlade pod Castrom. Zanj pravi, da je Castrov dezerter, ki se lahko pridruži odporniškemu gibanju, če sprejme njegove demokratske principe, ne more ga pa voditi.
Severnoameriško letalo na reakcijski pogon X 15 je pred dnev; doseglo višino skoro 50 km. Letalec, ki je letalo vodil, je v tej višin; za dve minuti izgubil težo. Do te višine se doslej ra svetu še n; povzpelo nobeno drugo letalo z letalcem.
Pedsednik italijanske republike Gronchi je danes odpotoval na obisk v Perú, Argentino in Uruguay. Med glavnimi njegovimi spremljevalci bi moral biti zunanji minister Segni, ki je pa med tem zbolel ter ni mogel odi*; s predsednikom na obisk trem južnoameriškim državam. V Argentino bo prišel Gronchi 10. t. m.
Y	Lizboni so bile velike domonstra-eije proti ZDA, ker je njen delegat pri Združenih narodih Stevenson glasoval za pripustitev debate o razmerah v portugalski afriški koloniji Angola.
Y	Španiji je dosed, ameriški veleposlanik John Davis Lodge izjavil, da severnoameriška vlada dela na tem, da bi bila Španija čimprej vključena v za-hod’ioevropèko obrambno skupnost.
Y	Add o Absbi je cesar Haile Sela-sie dal obesiti na javnem trgu biv. poveljnika svoje garde generala Mengi-sta Newayo, ki ga je med lanskim njegovim obiskom Brazilu skušal odstaviti.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Ob 20 letnici dr.
Tragična smrt dr. Kulovca je najtesneje povezana z začetkom vojnih grozot, in strahot, ki so jih povzročili nacisti in fašisti s svojim napadom na Jugoslavijo dne 6. aprila 1941. Saj je padel kot žrtev prvega jutranjega nacističnega letalskega napada na Beograd'. Tako je bilo nasilno prekinjeno življenje moža, ki je ves gorel v delu za slovenski narod.
Dr. Kulovec ja bil po rodu Dolenjec. Rodil se je 8. jan. 1884 v Dol. Sušicah pri Toplicah. Po gimnaziji je vstopil v bogoslovje, postal duhovnik ter po končanem, bogoslovju spopolnjeval bogoslovne študije še na Dunaju, kjer je tudj doktoriral, škof dr. Jeglič ga je nato leta 1911 poslal v svoj zavod v Št. Vid. Pa je v njem deloval samo tri leta, kajti ob izbruhu I. svetovne vojne leta 1914 je bil mobiliziran ter je nato vsa vojna leta spremljal kot vojaški kurat slovenske fante po bojiščih Galicije, zatem pa na soški in končno- na tirolski fronti.
Po vojni bi se bil rad posvetil dušnemu pastirstvu med kmečkim ljudstvom. Pa je njegove sposobnosti terjala politična organizacija SLS, ki so jo tedanje razrvane razmere povojnega časa močno oslabile. Postal je tajnik SLS. Na tem položaju je izvedel strankino reorganizacijo tako- vestno in podrobno, da je bilo povsod čutiti njeno delo in skrb za slovenstvo ter so ljudje znova dobili zaupanje vanjo. Sam je kandidiral vedno v novomeškem okraju. V beograjskem parlamentu ga je zastopal vse do njegovega razpusta
6.	januarja leta 1929. V Davidovič-Koroščevj vladi leta 1924 ter v Uzuno-vičevi vladi 1. 1927 je bil tudi minister za kmetijstvo. Pod Aleksandrovo diktaturo je bil poleg dr. Korošca, dr. Natlačena in dr. Ogrizka zaradi Slovenske izjave interniran tudi 0n v bosanskem mestecu Foča. Po obnovi demokratičnega političnega življenja v državi poletu 1935 ga vidimo znova sredi političnega dela v strankini organizaciji v Ljubljani. Pozneje je postal senator, pri volitvah leta 1938 pa znova kandidiral v svojem okraju. Po Koroščevi smrti je decembra meseca 1940 po odločitvi zbora zaupnikov postal njegov naslednik v stranki in minister najprej v Cvetkovičevi vladi, po prevratu leta 1941 pa tudi v vladi gen. Dušana Si-moviča. Ob letalskem napadu 6. aprila 1941 na Beograd je -bil ubit. Ko so ga odkopali, mu je nekaj dni zatem skupina beograjskih Slovencev pripravila zadnje bivališče na beograjskem pokopališču.
Tako se je zaključila življenjska pot dr. Franca Kulovca, pravega ljudskega duhovnika, -plemenitega slovenskega moža in nesebičnega ter požrtvovalnega slovenkega javnega in, političnega delavca.
Kot duhovnik je dr. Kulovec pripa-
v
tinloreere smrti
| dal tistemu slovenskemu duhovniškemu 1 rodu, ki se je šolal in vzgajal ob dr.
; Jan. Kreku. Prj njem se je navdušil za delo med slovenskim narodom. Zato ga vidimo med prvimi delavci povsod, kjer je bilo treba -orati ledino. Vidimo ga med ustanovitelji verskih, prosvetnih, kulturnih in telesnovzgojnih organizacij. Vidimo ga pri delu za gospodarsko reševanje slovenskega kmeta in delavca s pomočjo zadrug, vidi v > ga pri delu za utrjevanje blagovne centrale slovenskega zadružništva pri .Gospodarski zvezi, pri ustanovitvi Centralne mlekarne, vidim0 vsega v akciji za postavitev osrednjega slovenskega prosvetnega doma v Ljubljani, kot neumornega delavca za širitev dobrega tiska, kot odbornika Katoliškega tiskovnega društva in pozneje kot predsednika Konzorcija Slovenca, Slovenskega doma in Domoljuba, vidimo kot mravljo pridnega, vestnega in neumornega garača v politični organizaciji, vsega zavzetega za delo za priboritev lepše bodočnosti slovenskemu narodu.
Obširno in vsestransko je bilo to delo. Tako obširno, da ga ni mogoče zajeti v tem omejenem prostoru. Ga bo pa treba popisati in ohraniti za zgodovino.
Ne smemo pa teh spominskih izvajanj zaključiti, ne da bi -omenili dr.' Kulovčevo srčno dobroto. Bil je tako srčno plemenit in dober mož, da je mislil, da so vsi takšni. Zato je doživljal huda razočaranja, ker je marsikak pokvarjenec to njegovo, srčno dobroto zlorabil.
Kot politični delavec se je zanimal za vsa javna vprašanja, zlasti za srb-sko-hrvatsko vprašanje. Pogosto je zahajal v Zagreb, kjer je imel politične in osebne prijatelje. Nekateri so v tem gledali, ka-k-or, da bi dr. Kulovec hodil svojo politično pot in bi ne odobraval politike strankinega predsednika d'r. Korošca. V kako veliki zmoti so- bili! Dr. Kulovec je hotel samo s svoje strani doprinesti svoj del, da bi se raz-
V -Celovcu so se zbrali člani Zveze slovenskih absolventov visokih, srednjih in višjih strokovnih šol na II. rednem občnem zboru. Zborovanje je vodil podpredsednik župnik Avguštin čebul. Obširno in tehtno poročilo o delu zveze v preteklem po-slovnem delu je podal Zvezin tajnik prof. dr. Val. Inzko. V njem je nakazal vsestranske naloge slovenskega koroškega intelektualca.
Med drugim je dejal, da se slovenski izobraženec ne sme odmakniti od preprostega človeka, ampak mora aktivno delati za izboljšanje življenjskih pogojev. Slovenski izobraženec mora vsepovsod s stvarnimi argumenti preprečevati posk(us raznarodovanja. Na-
mere v državi popravile in uredile. Zato je tudi sleherno informacijo-, ki jo je dobil ali ob osebnem obisku v Zagrebu ali pa po kaki drugi poti, takoj sporočal dr. Korošcu, da je ta lahko gradil naprej svoj politični sistem. Na strankinih posvetih je pa. seveda vedn0 odkrito povedal svoje mnenje, držal se pa potem vedno samo tega, kar je stranka sklenila. V tem pogledu je bil vzor discipliniranega moža. Malokdo je tudi z večjo -odločnostjo branil dr. Korošca pred napadi, kakor on. Enako pa je postopal tudi dr. Korošec z dr. Kulovcem ter je vedno zavračal vse srbske izbruhe proti njemu zaradi njegovih obiskov Zagrebu in hrvatskim politikom z odločno besedo: „Pustite. Kulovca pri miru. Jaz ga bolje poznam kot vi. To je poleg Gabrovška najbolj discipliniran človek v stranki, ki bo do zadnjih moči branil strankine odločitve.“ Zato je tudi dr. Kulovčeva politična -prizadevanja šteti v napore za ureditev srbsko-hrvatskega vprašanja.
Da je pa dr. Kulovec v svojem političnem življenju zasledoval v prvi vrsti koristi slovenskega naroda, zatem, pa tudi koristi ostalih narodov in državne skupnosti, je pokazal po Koroščevi smrti, ko- je kot njegov naslednik do vseh podrobnosti nadaljeval Koroščevo politiko, ki je edina lahko zagotovila srečno in mirno življenje, vsem narodom v državi. Pa še tega ne smemo -pozabiti -omeniti. Njegovo-največjo skrb v zadnjih mesecih- in dnevih njegovega življenja: borbe za mir. Kot vojaški kurat je predobro poznal gorje, ki ga narodom prinaša vojska. Zato je vnaprej videl in čutil tudi nesrečo, ki bo zadela Slovence, če se b0 nad njimi razbesnela vojna vihra. Zato je storil vse, da bi to nesrečo preprečil, da bi narodu ohranil mir, ali da bi vsaj vojno nevarnost čim dalj odložil v bodočnost. Ni uspel. Storil pa je svojo dolžnost. Saj je v izpolnjevanje te službe 6. aprila 194.1 tudi padel kot največja slovenska žrtev.
Slava njegovemu spominu!
rodno delo je tudi zelo obsežno in raznolično-. Izobraženec ne sme stati ob strani, ampak se mora boriti z vsemi narodnjaki za ohranitev slovenskega življa v deželi. Prav tako je naloga vsakega, da-podpre delo slovenskih kulturnih in literarnih glasil, bodisi s prispevki bodisi z materialno podporo. Pri tem narodno obrambnem delu pa slovenski izobraženec ne sme pozabiti na dobro sožitje z nemškimi sod'eželani. Prav tako ne sme slovenski izobraženec pozabiti, da- žive dandanes Slovenci po raznih državah y Evropi in drugod. S temi Slovenci mora ohraniti trajne stike. Nešteto možnosti ima torej slovenski koroški izobraženec, da dela za svoj
narod, da mu krepi voljo do samostojnega življenja in ga predstavi svetovni javnosti kot narod' z visoko kulturo in z neupogljivo voljo ter vero v zmago občečlovečanskih idealov: enakopravnosti, svobode in miru.
Poročilu dr. Inzka je sledilo še blagajnikovo poročilo, nakar so bile volitve novega odbora. Izvoljen je bil za predsednika nadučitelj Hanzi Millonig, za -podpredsednika dr. V. Inzko, za tajnika župnik A. Čebulj in za blagajničarko učiteljica Milica Zwitter.
Novemu odboru želi veliko uspeha pri delu za slovenski narod tudi Svobodna Slovenija.
Italijansko-avstrijska pogajanja v —
Celovcu
Čeprav so se pogajanja med-Avstrijo in Italijo glede Južne Tirolske, razbila, so se kljub hudim izgredom ter velikemu hrupu obnovila v začetku marca. Avstrijska vlada je predlagala za kraj pogajanja Salzburg, toda Italijani so zahtevali pogajanja v Celovcu. Izgleda pa, da tudi tu niso prišli do kakega ¡pozitivnega zaključka, saj se atentatorska dejanja v Južni Tirolski še kar nadaljujejo,
V Avstriji >b0 letos ljudsko štetje. Pri tem je imela avstrijska vlada namen ugotavljati tudi število slovenske manjšine na Koroškem. Temu so se predstavniki slovenske manjšine na Koroškem -odločno uprli in izjavili, da je popolnoma jasno in znano, kje je slovenska manjšina. Sredi februarja pa je avstrijsko notranje ministrstvo objavilo, da so vse časopisne vesti, po katerih naj bi bilo ljudsko štetje povezano z ugotavljanjem manjšine, brez vsake podlage. Pri tem štetju bo v nasprotju z ljudskih štetjem iz leta 1951 — vsaka omemba jezikovno mešanih področij odpadla, da ne bi nastali kakršni koli nesporazumi. Vprašanje pri štetju o družinskem jeziku, ki ni istoveten z materinskim jezikom, nima nobene zveze s kakšnim uradnim ugotavljanjem manjšin.
PROSLAVA
SOCIALNIH ENCIKLIK
Dne 1. maja — na praznik sv. Jožefa Delavca — bo ob 9 v Slovenski hiši na Ramón Falconu proslava 70-let-nice okrožnice „Rerum novarum“ in •30-letnice „Cuadragésimo anno“.
Pred' proslavo bo od' 8 v kapeli sv. maša za žive in mrtve člane Družabne pravde. Po proslavi pa bo v istih prostorih redni letni občni zbor Družabne pravde
ie danes vabimo vse Slovenke in
Sldvence,zlasti vse socialne in druge javne delavce, da se udeleže sv. maše in proslave socialnih enciklik v znak hvaležnosti za velike socialne pridobitve, ki sta jih prinesli obe jubilejni socialni okrožnici vsem svetu in tudi slovenskemu narodu. Družabna pravda
ARGENTINA
Drž. tajnik za vojsko gen. Rosendo
Fraga je odgovoril na pismo biv. poveljnika argentinske vojske gen. To-ranza Montera, v katerem mu je ta sporočil razloge za svoj odstop in izrazil zaskrbljenost zaradi sedanjega političnega razvoja v državi. Gen. Fraga pa svojega odgovora ni dal objaviti za javnost. Časnikarjem je dejal, da je to notranja zadeva vojske in da bodo o vsebini pisma gen. Toranza Montera obveščene vse vojaške osebnosti, ki morajo zanjo vedeti. Gen. Fraga je imel pred dnevi tudi enourni razgovor s predsednikom republike dr. Frondi-zijem. Listi pišejo, da ni izključeno, da. bo prišlo- do novega sestanka genei-a-lov. Biv. podpredsednik revolucionarna vlade admiral Izak Rojas je med tem poslal pismo generalu Toranzu Monte-ri, v katerem mu zatrjuje, da se povsem strinja z njegovimi pogledi na sedanje -politično stanje v državi. Za novega vrhovnega poveljnika arg. vojske je pa bil imenovan poveljnik I. armadnega zbora gen. Raul A. Poggi. Vrhovno poveljstvo nad argent. vojska je prevzel v torek, 5. aprila t. 1.
V	provinci San Luis bodo imeli nadomestne volitve v nedeljo, 9. t. m. Kot smo že poročali v Sv. Sl. sta bili zanje v zakonitem roku vloženi samo dve listi: lista vladnih radikalov in komunistična. Ker pa je delovanje .komunistične stranke v državi prepovedano, je drž. tajnik za vojsko gen. Fraga opozoril poveljnika armadnega zbora v San Luisu, da so v veljavi še vsi zakonski predpisi o prepovedi delovanja, kom. stranke. Isto je storil zvezni notr. minister ter o- tem telefonično obvestil tam. guvernerja. Volilne oblasti so nato znova, vzele v pretres predložitev kom. kandidatne liste ter so že izdano odobritev razveljavile. Tako bo pri nedeljskih volitvah samo lista vladnih radikalov, -ker so ostale demokratične stranke rok za predložitev kandidatnih list zamudile ter se sedaj izgovarjajo, da so drugače tolmačile besedilo zakona, ¡kakor pa volilne oblasti.
V	Argentini se je mudil več dni vodja krščanskega protikomunističnega, gibanja dr. Luis Conte Agueero. V Buenos Airesu je imel več javnih go-borov o -sedanjem položaju na Kubi, iz katerih je razvidno, da je Castro v tej deželi uvedel čisto pravo komunistično diktaturo. Ker je pred časom stari arg-socialist dr. Palacios poveličeval razmere na KJubi, ki jo je obiskal na povabilo Castrove vlade, ga je dr. Agui-re pozval na javno radijsko in televizijsko debato. Dr. Palacios se je pa izgovoril, „da je nujne zadržan“. Dr. Aguire je med svojim bivanjem v Argentini obiskal tudi predstavnike vladne radikalne stranke, kakor tudi o-pozi-cionalnih.
Naročajte in širite
SVOBODNO SLOVENIJO
KOROŠKA
OBČNI zbor slovenskih koroških izobražencev
v	W
la p©Iitiest©ggsi življenja. Jia^osiowasasSft©
emigracij e	i2
Dr. Topalovič in Radovanovič se obračata znova na demokratsko emigracijo
V dosedanjem pregledu političnega življenja jugoslovanske demokracije smo objavili znani Apel skupine srbskih političnih in javnih delavcev v Parizu. Povedal smo tudi, d'a vse srbske -politične skupine niso bile zadovoljne z njim. Nekatere so ga odločno zavrnile. Zlasti Trivunac s svojo radikalno skupino.
Dr. Živko Toplovič in Djordje Radovanovič sto se pa dne 21. februarja t. 1. znova oglasila. V svojem sporočilu „demokratski javnosti“ sporočata kritikom Apela, da „Apel ni pomenil, da bodo Demokratsko skupnost Jugoslavije ustanovili samo Srbi“, ampak je bil Apel „samo vzpodbuda enega dela srbskih demokratov, da bi se pri ustvarjanju Demokratske skupnosti Jugoslavije čimprej našli skupaj predstavniki starih in novih demokratskih strank in skupin vseh n-arc-dov Jugoslavije in znani javni delavci“. Dcmo-kratseka skupnost Jugoslavije, da si bo prizadevala „pridobiti za skupno demokratsko akcijo vse demokratske elemente v emigraciji“. Apel' se je po njuni izjavi „omejil samo na poudarek potrebe po skupni državi Jugoslaviji in njeni demokratski ureditvi.“. Zato da tudi ni govi^ril „o tem, kako naj bi se ustvarila demokratska alternativa diktatorskemu komunističnemu režimu“.
Podpisniki Apela so se sedaj sporazumeli ter izdelali načrt osnovnih političnih načel za bodočo Demokratsko skupnost Jugoslavije in ga emigrantski javnosti sporočajo v razpravo. Hočejo,
da naj bo delo „za zbiranje demokratskih sil javno, pod kontrolo in duhovnim pritiskom javnosti, da bo odgovornost slehernika jasna in javna“,
DEMOKATSKA SKUPNOST JUGOSLAVIJE Politična načela
Zaradi uspešne borbe za vzpostavitev demokratskega sistema v Jugoslaviji je -nujno, da se demokratski emigranti zedinijo ter da se sporazumejo v osnovnih pogledih glede- vprašanja bodoče ureditve države Jugoslavije.
I
Sedanji režim enostrankarske diktature komunistične 'manjšine v Jugoslaviji je vsiljen in se vzdržuje samo s silo. Je nasproten življenjskim koristim naših narodov; duši njihov svoboden razvoj ter razsipava njihove moči z nespametnimi političnimi, gospodarskimi • in socialnimi eksperimenti. Preprečuje, da bi Jugoslavija zavzela svoje mesto v zboru -demokratskih narodov v svobodnem svetu, čeprav je med drugo svetovno vojno v borbi za svobodo doprinesla večje žrtve, kakor pa katera koli druga demokratska država.
Zahodne demokracije so pozvane, da v imenu visokih načel, ki jih slovesno izpovedujejo, kakor tudi zaradi ohranitve miru v Srednji i.n Balkanski Evropi, vodijo takšno politiko, ki bo Jugoslaviji olajšala, da bo prišla, do resnične demokracije. Skrajni čas je, da se izvršijo tudi v Jugoslaviji svobodne volitve, iz katerih bi izšla svobodna prenovljena skupnost narodov Jugoslavije.
II
Demokratska Jugoslavija mora počivati na ideji narodne vladavine. Globoke spremembe, ti so se izvršile med vojno in po . končani vojni do danes onemogočajo in ne opravičujejo vrnitve na vse predvojne politične, gospodarske in socialne oblike. Demokracijo je treba -razširiti in poglobiti tako, da bo omogočila vsem članom družbe enake pogoje za napredek in soudeležbo v gospodarskem in socialnem napredku ter v uživanju -kulturnih dobrin.
III
Razhod narodov in razbitje države ne samo, da ni izvedljivo brez nevarnih dolgotrajnih obračunavanj, temveč bi istočasno spravilo v nevarnost tudi njihove bistvene koristi in njihove narodne posesti v prilog- njihovih sosedov.
Poizkus, da bi se ustvarila 'konfederacija suverenih držav, pod predpostavko, da bf do njenih ustvaritev tudi moglo priti na področju Jugoslavije, bi imel iste usodne posledice, -kakor tudi razhod.
Unitaristična in centralistična ureditev Jugoslavije Se je 'pokazala za neprimerno v državi z izrazitimi verskimi, kulturnimi in etničnimi posebnostmi.	'
Pravilno pojmovanje koristi narodov Jugoslavije, zahtevajo od njih, d'a čuvajo ter se odločno izjavijo za skupno federativno državo, ki fei zadržujoč zase suverenost in vodstvo poslov skupnosti, izpolnila vse neobhodne pogoje za svoboden razvoj svojih federalnih enot in samoupravnih oblasti,
IV
Federativna Jugoslavija s sam0 tremi federalnimi edinicami: Srbijo, Hr-vstsko in Slovenijo je neizvedljiva. Vsled perriešan-osti prebivalstva je ne-
mogoče izvršiti tako teritorialno razmejitev, ki bi odgovarjala volji prebivalstva.
Zaradi takega narodnega sestava bi bilo težko izvesti in ohraniti konfede-rativno ureditev.	v
Zato- mora obstojati več federalnih edinic in samoupravnih oblasti. Vse federalne edinice morajo imeti isti usta-vopravni položaj.
Ureditev države mora odgovarjati pravj volji njenih narodov.
S splošno odločitvijo bo treba rešiti tudi obliko vladavine.
O ohranitvi, ustvaritvi novih ali spremembi federalnih edinic mora odločiti sam narod v teh edinirah.
V
Ustavo federacij bo izdala ustavo-tvorna skupščina, ki* bo izvoljena s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem obeh spolov na vsem področju Jugoslavije.
Ustava mora zajamčiti: dvodomni sistem; enakost med narodi, ki so združeni v državno skupnost Jugoslavije; enakost in svobodo delovanja vsem verskim skupnostim v verskih vprašanjih; narodnim manjšinam uživanje kulturnih pravic; svobodo uveljavljenja osnovnih političnih pravic vseh državljanov Ju-goslavije, ki jih predvidevajo odločitve demokratskih mednarodnih ustanov.
Vlado federacije (zvezne) voli zvezna narodna. skupščina. Njej je tudi odgovorna. Ustava bo določila tudj delokrog zvezne vlade.
Vsaka federalna edinica ima svojo posebno vlado- in skupščino. V njeno pristojnost spadajo vsa vprašanja, ki niso pridržana zvezni vladi. Te vlade so ’ parlamentarne in so odgovorne narodnim skupščinam sv-ojiK federalnih edinic. Narodne skupščine federalnih
edinic bodo volili po istih načelih kakor zvezno narodno skupščino.
S potrebnimi predpisi bo treba zagotoviti enakopravno odločevanje predstavnikov narodov Jugoslavije glede izdaje in -spremembe ustave.
VI
Demokratska Jugoslavija in-ora aktivno sodelovati v gibanju za balkanski in evropski federalizem in podpirati napore za šrjenje demokratske vladavine in mednarodnega mira s pomočjo Organizacije združenih narodov.
VII
Politična akcija jugoslovanske emigracije bo mogla zadobiti svojo pravo vrednost samo, če se bo pojavila s svojo demokratska alternativo proti stanju, ki ga je ustvaril totalitarni komunistični režim. Ta alternativa bo uspešna in bo naletela na razumevanje v svobodnem svetu sarho tedaj, če b0 izdajala odločitve za vse področje Jugoslavije.
Diktatorski komunistični -režim enako tlači vse državljane in vse narode Jugoslavije. Proti njemu se ni mogoče boritj* z jačanjem verskega in narodnega šovinizma. To bi razbijalo- tudi demokratsko emigracijo v posebne narodne fronte.' Demokratski emigranti Jugoslavije morajo- skupno voditi borbo za ustvaritev demokratske Jugoslavije in zato morajo tudi dogovorno izdelati politično telo — Demokratsko skupnost Jugoslavije. Ta skupnost mora biti zgrajena na demokratskih osnovah, tako, d'a bo pri političnih skupinah in poedincih, ki ji bodo- pripadali, ustvarjala skupno mnenje o konkretni politični akciji ob spoštovanju posebnih narodnih in verskih čustev in pogledov o gospodarskih, socialnih in političnih problemih.
Buenos Aires, 6. 4. 1961
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3.
limite vz Stmemje-
Na sestanku Okrajnega sveta za industrijo in promet v Ljubljani so razpravljali o smernicah za bodeči razvoj grafične industrije v Ljubljani. Navajali so, da je pomen te industrije za Ljubljano zelo važen, kajti ta industrija v Ljubljani predstavlja 80 % vse tiskarske zmogljivosti v Sloveniji. Pritoževali so se pa, da ta industrija ne more več odgovarjati vsem nalc-gam zaradi zastarelosti stavnih in tiskarskih strojev. Nekateri so bili tudi mnenja, da bi bila v Ljubljani potrebna še nova tiskarna komercialne stroke. Ustanoviti da bi bilo treba tudi grafični oddelek pri industrijski šoli, ki bi izšolal vsako leto vsaj 70 novih vajencev.
Tudi v Kranju je stanovanjska stiska občutna. Tudi ni nobenih izgledov, da bi se v dogledni bodočnosti stanje kaj izboljšalo. Tako so vsaj ugotavljali „organi delavskega upravljanja v gospodarskih organizacijah“. Na sestanku „občinskega sindikalnega sveta“ so pa sklenili, naj „urbanisti čimprej izgotovijo urbanistične načrte za tiste dele 'mesta, kjer bodo rastle tudi cenejše zgradbe“. Nobene besede pa ni zapisano o načrtu financiranja teh novih stavb,/ker je znano, da tudi v Kranju, kakor tudi po drugih mestih primanjkuje denarja ne samo za zidanje novih stavb, ampak tudi za dograditev že napol dovršenih stanovanjskih hiš.
V prevodu Mateja Bora in režiji Jožeta Tirana je mestno gledališče v Ljubljani uprizorilo Shakespearejevo komedijo „Dva gospoda iz Verone“, ki je doslej Slovenci še niso poznali. V naslovnih vlogah sta nastopila Milan Kalan in Dare Ulaga, njuni partnerici pa sta bili Anka Cigojeva in Irena Prosenova.
Znano je, da so komunistični par-
tizani med vojno po Dolenjskem uničili celo vrsto zgodovinskih spomenikov in dragocenih slik.' Zlasti mogočne gradove, ki so vsako' leto vabili na ogled zlasti inozemske turiste,, so požgali. Sedaj jih skušajo obnavljati, v kolikor je mogoče. Tako delaju s Turjakom že dalj časa, sedaj pa so začeli obnavljati tudi grad Hmeljnik, ki ga mislijo- tudi zaščititi.
Celjani se pritožujejo nad slabo preskrbo s perutnino. Med tem ko so predlanskim v prvih šestih mesecih pospravili 61.466 kg piščancev, so jih lani v istem času samo 10.799 kg. Za zboljšanje stanja niso pomagala niti večja vzrejališča piščancev v Podčetrtku in v Preboldu, kajti iz Podčetrtka so jih začeli pošiljati drugam, kjer so bolje plačevali. Prav tako tudi iz Prebolda. V Celju so zaradi tega ljudje morali plačevati malo večjega živega piščanca po 600 do 900 dinarjev:
Umrli so: V Ljubljani: Ivan Jančar,, biv. trgovec; Josip Dejak, drž. uslužb. v -p.; Karl Kveder, vlakovodja v p.; Ema Ribič, röj. Korsika, Ivan Avbelj, upok. aranžer pogrebnega zavoda „Žale“, Matilda Kuntih, učit. v p.; Ing. Štefan ščatLjivcev, upok.; Viktor Bo-žak, mizar; dr. Avgust Schweiger, zobozdravnik v p.; Franc Posavc, pek. pomočnik; Alfonz Breznik, biv. trgovec s klavirji in pos.; Zora Ovin, roj. Woel-fing; Pavlica Prelc, roj. Snoj; Vinko Šeme, orož. narednik v p.; Josip Novotny, fo-tokeramičar; Rok čakš, upok,; Avgust Burger, pos. na Polici; Franc Kralj, upok. na Jaršah; Štefan Kočevar, traktorist v Šmartnem ob Paki; Marija Malenšek, učit. v p. v Šmartnem v Tuhinju; Jože Juvančič, upok. v Zagorju; Ivan Rekef, strojevodja v p. v Preski; Irena Bledic na Jesenicah; Jožefa Klesnik, roj. Novak v Sneberju in Rudolf Lunder v Škofji Loki.
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
PRIREDITVE
April
Nedelja, 9.: Slovenski dan na pristavi Castelar-Moron. Začetek ob 10 dopoldne s sv. mašo, -ob 11. pozdrav gostov, popoldne ob 15 koncert združenih slov. pevskih zborov.
Nedelja, 16.: Občni zbor zadruge NAŠ slavnosti s sv. mašo ob pol 9 dopoldne.
Nedelja, 23.: Blagoslovitev Slovenskega doma v San Martinu, ul. Cordoba 129. Začetek celodnevnih slavnosTli s sv. mašo ob pol 10 zjutraj.	* 9 * * * * v
Velikončne praznike
so slovenski rojaki na področju Vel.
ARGENTINI
Bs. Airesa in povsod drugod, kjer so strnjeno naseljeni ter je med njimi kak slovenski duhovnik, praznovali po slovenskem običaju. Kot priprava na praznike so. bile po slovenskih verskih središčih duhovne obnove. Obredi velikega tedna v slovenskem jeziku so bili v slovenski kapeli v ul. Ramón Falcón v Buenos Airesu. Na velicj četrtek so se začeli ob 19 s sv. mašo in sv. obhajilom, nato je bilo češčenje sv. Rešnjega Telesa od 20 do 24. Tudi na veliki petek so se obredi začeli ob isti uri. Najprej je bila pridiga, nato obredi, s petjem slovenskega pasijona po Janezu, počastitev sv. Križa, sv. obhajilo in križev pot. Na veliko soboto je bila ob 23
blagoslovitev velikonočnega ognja, sledila je obnovitev krstnih obljub, nato pa je bila sv. maša velikonočne vigilije.
Na veliko soboto popoldne so slovenski duhovniki rojakom na področju Vel. Bs. Airesa na številnih mestih blagoslavljali velikonočna jedila.
Pri obredih velikega tedna v slovenski kapeli je vse dni pel pevsk; zbor Gallus pod vodstvom pevovodje dr. Sa-vellija. Pri velikonočnih slovenskih mašah v San Martinu tamošnji Slovenski zbor pod vodstvom pevovodje Vinka Klemenčiča, v San Justu pod vodstvom pevovodje Štefana Drenška, v Slovenski. vasi v Lan,usu tamošnji pevski zbijr pod' vodstvom pevovodje Mirka Špacapana, v Ramos Mejii pa pod vodstvom pevovodje Gabriela čamernika.
Občni zbor Dijaškega odseka Slovenske
dekliške organizacije
Zopet so oživele ceste, šolska mladina se vrača dan za dnem nasmejana iz šole. Tudi slovenske dijakinje so v tej jati belih predpasnikov, ki so pa združene v skupno organizacijo slovenskih srednješolk. — Potreba združitve slovenskih dijakinj je velika, saj živijo v svetu drugačnega mišljenja in /drugačne kulture. In®DIO stopa že v peto leto svojega delovanja. Koliko srednješolk je prihajalo na sestanke, ki so sedaj že visokošolke in samo one morejo povedati, koliko dobrega jim je dala organizacija s svojimi sestanki. — Dijaki potrebujejo družbe sebi enakih in tukaj jo gotovo najdejo. Razvedrilo in obenem delo. — Vsaka organizacija ima svoj cilj. DIO si je izbrala ohraniti slovenski duh in krščansko vzgojo.
Poleg predavanj na sestankih je tudi literarni krožek pod vodstvom g. M. Kremžarja, ki pa že obstojata dve leti. Za letošnjo šolsko* dobo organizira SKAS tečaj za slovensko mladino, ki je na najbolj namenjen dijakom, na katerem bodo predavanja o slovenskem zemljepisju, zgodovini, slovenskem jeziku in kuj. ževnosti, teologih ter filozofiji. Upati je, da bo ta tečaj združil vse djakinje, tudi tiste, ki preje niso čutile potrebo prijateljstva ..'slovenskih dijakinj.
Ta organizacija je imela 26. marca svoj petj redni letni občni zbor. Pri volitvah je bila izvoljena sledeča lista: predsednica Jožejka Debeljak, podpredsednica Metka Duh, tajnica Tere-zika Marn, blagajničarka Katica Komar ter kulturna referentka Jožica Lavrič.
Osebne novice
G. Božo žužek je dne 27. marca 1.1. končal na filozofski fakulteti buenos-aireške univerze študij zgodovine ter dobil diplomo profesorja za ta predmet. Po prejeti- diplomi je dobil tudi takoj državno nastavitev in sicer je bil imenovan za profesorja na državnem učiteljišču v mestu Lincoln v provinci Buenos Aires. Božo žužek je sin pok. Franceta žužka ter se je tudi on živahno udejstvoval v slovenski dijaški organizaciji. Na zadnjem občnem zboru
Društva Slovencev je bil tudi izvoljen za društvenega tajnika, v zadnjem času pa je bil še doloen za tajnika Stalnega odbora za pripravljanje socialnih dni. K doseženemu uspehu mu iskreno čestitamo ter mu želimo mnogo uspehov v njegovem sedanjem poklicnem 4,delu.
Družinska sreča. V družini Lojzeta Koprivnika in njegove žene Marije, roj. Pleško v Slovenski vasi v Lanusu, se je pretekli teden rodila hčerka. V družini Borisa Jazbeca in njegove žene Katarine, roj Coppola, pa so dobili sina. Srečnim staršem naše čestitke!
SAN MARTIN
V Slovenskem domu je izredno živahno življenje. Vsak vpčer prihajajo možje in fantje na prostovoljno delo. Vsi se trudijo, da bi dom čimprej uredili za sprejem gostov na dan blagoslovitve doma, ki bo v nedeljo, dne 23. aprila. Dom je v zadnjem času dobil novo pročelje in nova velika vrata za kamione. Vsi prostori so na nevo prepleskani (del0 g. Pavliča), šolski prostori so* že urejeni in ob sobotah se že' vrši redni pouk, za hišo že stoji novo cementno ogrodje (delo g. Marinška Janka) za stranišča, slačilnice in druge prostore. Četa 35 prostovoljcev je v poldrugem dnevu napravila temelj za tlakovano dvorišče, na katerem bo naša mladina telovadila in kjer se bodo v lepem vremenu tudi vršile domače pri-I reditve. Urejena je že tudi mala domača gostilnica. Kljub temu, da še ni vse tako* urejeno, kot hi moralo biti, je zlastj ’ ob sobotah in nedeljah v domu silno živahn0 življenje. Vidi se, da je bil dom v San Martinu zelo potreben.
CARAPACHAY
Delo na stavbi Slovenskega doma v Carapachayu je že toliko* napredovalo, da je pred velikonočnimi prazniki dobila svoja streho. Slovenskemu domu bi lahko rekli tudi Slovenska šola in sicer prva slovenska šola v Argentini. Saj je pa tudi bil glavni namen postavitve doma, da bi za slovensko mladino preskrbeli šolske prostore na lastnem zemljišču. To je bilo v enem letu v glavnem doseženo. Prostori, ki so* bili doslej na razpolago za pouk slovenskih otrok pri tukajšnji kapeli, so bili namreč zelo neprimerni in tudi čas je bil tako* pičlo odmerjen, da pouk ni imel dosti uspeha. Vse to je bilo povod, da so slovenski rojaki v Carapachayu in okolici začeli misliti na postavitev lastnih prostorov.
Redni pouk v slovenskem šolskem tečaju v novih šolskih prostorih v Slovenskem domu, ki stoji v ulici Piedra Buena, med R. Obligado in S. del Estero, se bo začel prihodnjo soboto, dne 8. aprila ob dveh popoldne. V domu so za , otroke pripravljeni trije učni prostori, tako, da bo pouk lahko v treh skupinah in bo redno trajal do 5. Ob nedeljah bo za otroke določen čas za telovadbo in petje od 10 do 12. V načrtu je tudi postavitev otroškega vrtca.
O tem bo pa razgovor na prihodnjem roditeljskem sestanku meseca maja.
¥§ak teden ena
TI MENI SVETLO SONCE Simon Gregorčič
Ti meni svetlo sonce, a jaz sem mesec tvoj, od tebe luč dobivam, • od tebe ogenj svoj.
Ko tvoja luč mi sije, svetal mi je obraz, ko žar mi tvoj zatone, obda me mrak in mraz.
Za tabo vedno vije se misli mojih pot, začaran duh spremljuje te vedno in povsod!
Neznanska moč me vleče do tebe, sladka stvar — doseči pa ne morem nikdar te, oh nikdar!
Starši, kakor ostali rojaki, so doslej pokazali veliko naklonjenost, požrtvovalnost ter narodno zavednost. Kajti vse dosedanja delo so opravili s prostovoljnim delom. Dosti truda in znoja 'e bilo treba za postavitev lastnih prostorov. Bo pa treba še veliko naporov in žrtev, da bo stavba povsem dokončana. Zato pripravljalni odbor za postavitev Slovenskega doma v Carapa-chayu prosi vse rojake za sodelovanje še v bodeče. Na vse rojake se zlasti še obrača s prošnjo, da bi akcijo za dovršitev Slovenskega doma v Carapa-chaju še .naprej moralno in materialno podpirali, da bo s skupnimi napori, s skupnimi žrtvami nastala močna slovenska postojanka na tem področju, v katerem *bo slovenska mladina dobivala pouk v narodnem in verskem duhu.
Slovenski *d'om v Carapachayu pa bo tudi prijetno zbirališče že odrasle slovenske mladine in tudi odraslih v tem okraju, saj bodo v njem lahkoi tudi vse krajevne kulturne, športne in družabne prireditve.	I. ž.
BLED
PRVI HLADILNIK S* SLOVENSKIM IMENOM!
Sedaj v štirih velikostih, najmodernejših oblikah in opremi.
V kvaliteti prekaša najboljše, v cenah najcenejše.
Dvojna garancija za dobo 5 let!
Oglej in nabavi si ga pri
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
DR. JULIJA PAYMAN
¡Spomini na «Iv* Antonu Mona&ana
(Ob desetletnici smrti pisatelja, pesnika, politika in diplomata)
Na veliki petek 1951 je v Posadas, glavnem mestu pokrajine Misiones, umrl dr. Anton Novačan. Rodil se je
9. junija 1887 v Zadobrovi, prijazni vasici severnovzhodno od Celja in vzhodno od glavne ceste Trst—Dunaj. Ljudsko šolo je prav gotovo obiskoval v Celju, kajti Zadobrova in sosednje Trnovlje so bile na periferiji župnije Vojnik, pa bliže Celja, nego Vojnika, danes pa obe vasi spadata pod,mestno občino Celje. Tudi nižje štiri gimnazije je končal v Celju, nato pa, ne vem zakaj, od doma pobegnil, nadaljeval študije najprej v Karlovcu, nato pa v Zagrebu, kjer je maturiral. Pravo je študiral v Parizu in Pragi, kjer je tudi doktoriral.
Kot tretjerojenec * izmed desetih otrok, je zelo zgodaj zgubil mater; najmlajša hčerka, poznejša sestra Bernardka, je bila prhv gotovo še dete, ko je umrla mati. Obilno deco je nato s skrbnim, pobožnim in zelo delavpim očetom vzgajala starejša sestra Marija. Očetu je pesnik posvetil četrti spev „Petega Evangelija“ (Trst 1948), sestri Miciki, šesti spev, materi Mariji, rojeni Višnar-Brinovar, deseti speV „Mati Marija“. Celotn0 knjigo pa ženi Pepuši. Tudi ženinih staršev, Antona in Jožefe Mahen, se v „Petem Evangeliju“ spominja. Razen njegove tašče in matere sem na videz poznala vse njegove brate in sestre, saj sem jih vsa šolska leta dan za dnem srečevala, ko so prihajali ali odhajali iz mesta.
Če me spomin ne vara, sem dr. Novačana prvič videla kot otrok na Sveto noč pri polnočnici. Z mamo in starejšo
sestro sem stala ne daleč od vrat. V zadnji klopi so pa sedeli baroni Mann-teuffel-Zoge, sredi med njimi pa Viš-narjev Tone, katerega sta mama in sestra na videz poznali. Takrat je že bil velik gospod, pa še ne doktor. V tej družbi sem ga pozneje večkrat srečala. Mi, po cesarsko-kraljevsko vzgojeni otroci, smo se barona Mannteuffel (drugo ime nam ni bilo znano) zelo* bali: prvič zaradi njegovega imena in pa, ker se je govorilo, da je Rus. Kot sem pa pozneje točno dognala, Mann-teuffelovi niso bili Rusi, ampak Lit-vanci, protestantje po veri in izredno dobri ljudje. Za Božič so vsako' leto oblekli številne otroke iz okolice, jim pripravili lepo božičnico ter imeli prav za otroke izbrano knjižnico, da so jim posojali knjige. O zadnji baronici, Li-dvini Mann.teuffel-Zoge, sem že nekoč pisala, kako je blizu in daleč obiskovala bolnike in jim pomagala.
Kmalu nato, ko sem Višnarjevega Toneta tako^na videz spoznala, je bilo slišati, da je kot pariški jurist izdal svojo prvo knjigo „Naša vas“. Čeprav nisem nikdar bila v Zadobrovi, me s to knjigo prav do danes nekaj veže. Nekatere 'izmed' ljudi, ki jih tam opisuje, sem pozneje na videz poznala, n. pr. Ncvačanovega najboljšega prijatelja — soseda in poznejšega tasta Antona Mahna, kateremu je pesnik posvetil četrti spev v „Petem Evangeliju“. Zlasti pa me je v knjigi zanimalo poglavje o „Lepi Minki“, o lepotici, kateri so dvorjanih vsi študentje in vsi akademiki, ki so se v počitnicah vračali 'z i Dunaja in Gradca. „Naša vas“ se torej
ne omejuje na Zadobrovo samo, ampak je nekako okolje, v katerem se je dr. Novačan takrat gibal. Žal, da je „Lepa Minka“ tako zgodaj umrla od žalosti. Mater je zgodaj izgubila, oče in sta-
rejša sestra sta se hkrati poročila od
doma, - tudi njej so vsilili ženina tako, da so v 14 dneh bile pri hiši nf£ manj
kot tri poroke, najmlajša Mici sestra, katero so dali po materini smrti
v internat v Maribor, pa ni smela domov,rlcer ji je prav takrat Novačanov mlajši brat, ki je kmalu nato umrl, razkril svojo ljubezen. Lepa Minka je tudi umrla potem, ko je vsiljenemu možu podarila lepo hčerko, in na njenem nagrobnem spomeniku beremo: „šla prezgodaj si od nas — vendar mili tvoj obraz — bo med nami vsaki čas“. Minka je bila najbolj očarljiva, kadar je sedla k eitram, nagnila glavo in kaj lepega zaigrala. Njena najplajša sestra, danes dr. R..kova, v Celju je vse do danes moja najboljša in najzvestejša prijateljica.
S temi podrobnostmi hočem samo pokazati, da je bil dr. Novačan velik „lokalni patriot“. Spominjam se, da se je redno* ob vsakih volitvah pojavljal doma vselej v družbi svojega prijatelja Mahna. Ta je veljal za poštenega in izobraženega kmeta in politika. Tudi dejstvo, da si je dr. Novačan, lu je prepotoval širni svet — c*d Prage do Pariza, od Trsta do Varšave, od Celovca do Braile in Kaira, izbral življenjsko družico pri sosedu — prijatelju, potrjuje njegovo veliko krajevno domoljublje. F. S. Finžgar ga je poročil na binkoštni ponedeljek v župni cerkvi sv. Jerneja v Vojniku kot jugoslovanskega* 'diplomata v Braili (Rumu-¡npa). Kot priči sta bila dva ministra iz Beograda.
Ko se je končala prva svetovna vojna, se je naenkrat po Celju zvedelo, da je dr. Novačan v Trstu rešil Jugo-1 slaviji nek velik zaklad, če se prav ■ spominjam, je bil to zlat zaklad, katerega je Avstrija imela naloženega v Trstu. Nato je odšel v Varšavo kot jug. diplomatski zastopnik, odkoder se je kmalu vrnil in v Celju odprl odvetniško pisarno in začel izdajati svoj časopis „Republikanec“; hkrati je pa vodil slovensko republikansko stranko, ki je bila povezana z Radičevo. V Celju so tedaj izhajali kar trije časopisi: Novo dobo so izdajali liberalci, „Cillier Zeitung“ je bila naslednica „Deutsche Wacht“, glasila celjskih in okoliških Nemcev, ter Novačanov „Republikanec“. Tega so Celjani zelo cenili, ker je vsem dajal prav. Samo za primer: Vsako leto je bil 1. febr. v Celju tradicionalni „Jägexball“ (lovski ples) v Nemškem domu, tako tudj še za časa „Republikanca“. Policija, z dr. Hacinom kot ravnateljem, je bila ples dovolila. Okrog polnoči pa so se pred Nemškim domom pojavili oboroženi Slovenci v strnjeni čez vso ulico segajoči vrsti. Ponoči so pobili vse šipe po hišah, kjer so stanovali Nemci. Naslednjega dne je pa Novačanov „Republikanec“ objavil. „Nemci so imeli prav, ker so rajali, Slovenci pa tudi prav, ker so pobijali.“ Še en primer iz Novačanovega političnega življenja: Nekoč sva z bratom kosila pri Brani-boru. V velikem salonu sta sedela samo dr. Novačan in urednik „Nove dobe“. Bilo je za časa vohlnegn boja. Vsedla sva se k sosednji mizi, da slišiva politično debato. Ko je Novodobec vprašal Republikanca, kaj o njegovi stranki sodijo volilci, je ta odgovoril po I nemško: „Ach was, ein totes Pferd
reitet man, nicht mehr“ (Ko je konj poginil, ga nihče več ne zajezdi). Takih primerov bi lahko navedla na stotine, pa preidem rajši k njegovi osebnosti in zunanjosti. Kakšna je vendar bila* zunanjost tega „Samosilnika“, kot ■se je sam rad naziva! ? Potem, ko je napisal „Celjske grofe“, je za mnoge postal pravo* utelešenje vseh postav vplivnih in samorodnih Celjskih grofov. (A. M. Wamprechtsammer-jevi so pa prinesli. Nobelovo nagrado. In morda ni slučaj, da jih je napisala na domu tistega A. M. Slomška v Ponikvi, katerega je avtonomno mesto Celje odkloni lekot škofa.) Novačanov vedno v daljo usmerjen pogled je bil zelo nasproten impozantni obliki glave. In nad očmi in obrvmi visoko čelo! To močno vplivajoče čelo, izravn,aai0 v mirujočih trenutkih, so razbrazdile številne gube in gubice. Tu so se večkrat razmišljajoče dvignile oorv; in ostro se zarezale gube, tesno stisnjene druga ob drugi preko cola d0 senc in navpično doli do* očesnih kotov. Tej gubni in izrazni igri se je pridružil še reven pa tembolj zgovoren jezik rok. Nepopic-Ijiv je bil silni vtis redkih, njunih gibov. Visoki telesni rasti in splošni eleganci zunanjosti odgovarjajoče so bile roke krepke in mesnate. Pri peripate-tičnem razgovoru, v eni roki knjigo ali palico, je vselej drugi roki preostajalo, da misel ali besedo poudari, s kretnjo podkrepi ali pa zavrne.
Vsako srečanje z dr. Novačanom je vselej zapuščalo globok vtis; čimbolj pripravno za sprejem, čimbolj zaželeno, tembolj neizbrisljivo in globoko je bilo doživetje. Tu se je razkril velik oblikovalec in ustvarjalec, pa tudi poguma dajajoč zgovomik. Zato so mnogi, katerih delo in poklic je bilo veza-
L O V E N C I
BRAZIL
Slovenci v Brasilii
Rev. Alojzij Zver, SAB, doslej profesor na filozofski fakulteti v mestu Sao Joao del Rei v državi Minas, je prestavljen v prestolico Brasilio, kjer poučuje tudi slovenska salezijanka č. s. Julijana Špur. Tako že dva slovenska člana salezijanske družbe delujeta v novi prestolici; ki jo je baje Don Bosco že pred 80 leti gledal v sanjah. Tudi njen ustanovitelj, bivši predsednik xil-biček, se je vzgojil pri salezijancih.
Rev Alojzij Ilc je najbrž kot edini Slovenec prisostvoval letos v novi prestolici predaji predsedniških poslov, bivšega predsednika Juše.ina Kubičeka novemu predsedniku Janin Quadros.
Mal0 je manjkalo, da v Sao Paulu omnibus ni zdrobil avtomobila g. Jožefa Daneva, ki je vozil kanonika Janeza Ambroža, Rev Ludovika Ceglarja, univ. profesorja Alojzija Fonda in inž. Herberta Slivnika. Na srečo; je ostalo vse le pri strahu in lažji poškodbi avto-incbi.'a.
ZDA
Dr. Frank J. Modic, slovenski kemik, ki je zaposlen pri General Electric v raziskovalnih laboratorijih, je nedavno sestavil kemično spojino z izredno ugodnimi lastnostmi za zavarovanje elektronskih delov vsemirskih ladij in raket. Dr. Frank J. Modic je sin slovenskih staršev v Clevelandu. Svoje študije je dovršil leta 1943, od leta 1951 pa je v službi pri General Electric. Je član raznih znanstvenih družb ter Chemical Society v Londonu. KANADA
Hranilnica in posojilnica župnije Pomagaj v Torontu je imela 19. februarja t. 1. bbčni zbor. Iz poročila, ki ga je za občni zbor pripravil upravni odbor, je razvidno, da se ta hranilna in posojilna ustanova vedno le^še razvija. Saj je njen denarni promet v treh letih in štirih mesecih dosegel višino 1 milijon 832.725 dolarjev (leta 1957 dol. 32.266;	1958 dol. 201.060;	1959 dol.
589.537 in I960 dol. 1,009.862). Dobro-imetje Hranilnice in posojilnice na dan
31.	decembra 1960 je bilo 257.748.42 dol., obveznosti istega dne so znašale prav toliko. Dohodkov je pa imela Hranilnica in posojilnica v letu 1960 17.058 dol., izdatkov pa 5.576.17 dol. Dobiček je torej znašal 11.482.04 dol.
Župnija Marije Pomagaj v Torontu, kj jo seedaj vodi župnik Andrej -Prebil, je imela v letu 1960 raznih dohodkov 41.749.16 dol. Prav toliko je bilo tudi izdatkov. V letu 1960 je bilo v tej župni cerkvi krščenih 129 otrok: 64 deklic in 65 dečkov, porok je bilo 66, umrlo je pa 5 moških, 4 žene in 2 otroka pri porodu.
Druga slovenska župnija v Tbrontu — župnija Brezmadežne — je pa ob koncu leta 1960 štela 120 družin. Vseh vernikov je pa 475. Kat. osnovno šolo-je obiskovalo 33 deklic in 29 dečkov. * v
PO SVETU
| Dva fanta sta bila na srednji šoli, dva pa že na univerzi. V letu 1960 je v tej fari umrl eden, rojenih je pa bilo 20 otrok.
Novo cerkev Brezmadežne v Torontu gradi arhitekt A. Fisher. Nedavno si je ogledal cerkev Marije Pomagaj. Po njenem ogledu je izjavil, da bi bilo najbolje, če bi akad. kipar Franc Gorše napravil križev pot tudi za cerkev Brezmadežne. Kipar Gorše je ponudbo sprejel ter se je izdelave križevega pota že lotil. Bo iz žgane gline, ter bo vsaka postaja stala 100 dolarjev. Dobrotniki so vse postaje že plačali.
Poročili s0 se v fari Marije Pomagaj: Franc Fujs in Kristina Gyergyek, Antonio Melijen in Marija Kranjc, Morko Vuceta in Marija Slat ter Aleksander Capuccio in Alojzija Breznik. V fari Brezmadežne pa Rok Žakelj in Jožefa Dianini ter Miro Slameršek in Angela Wonta.
AVSTRALIJA
Slovenski slikar Stanislav Rapotec je na razstavi religiozne umetnosti v Sydneyu dobil za svojo sliko Medita-tion on good Fryday prvo nagrado. Na isti razstavi religiozne umetnosti je v oddelku, ki je bil določen za kiparje, sodeloval še drug slovenski umetnik kipar Milan Vojsk. Razstavil je troje del. Oba umetnika zastopata zelo moderne smeri.
V Brisbanu so imeli 11. februarja slovenski večer. Njegov spored je izpolnil slovenski pevski zbor. Dobiček večera je bil določen za plačilo cerkvenih zastav. Prihodnjo prireditev je pevski zbor napovedal za soboto dne 8. aprila. Dobiček je namenjen za nabavo knjig dijaku Borisu Vuga, sinu pok. Cirila Vuga, ki je bil prvi organizator slovenskih družabnih prireditev med rojaki v Brisbanu.
Poročila sta se para: V Syaneyu Franc Javšovec iz Stročje vasi v Prekmurju in Ivanka Vučko iz Ljutomera, v Earlwoodu pa Ivan Lajh iz Osijeka in Marija Čeme iz Semiča.
Z novim letom SO' se cene listom v Sloveniji in v ostalih republikah zelo zvišale. Tak0 se je n. pr. glavni list v Ljubljani Delo od 330 dinarjev mesečno podražil na 600 dinarjev mesečno.
Kapucinska cerkev sv. Jožefa v Celju je postala sedaj tudi župna cerkev nove župnije, ki so jo ustanovili v Celju.
GOSPODARSKO ŽIVLJENJE
Kombinat lesne industrije Logatec se je lotil proizvodnje sodobnih tipiziranih oken in vrat. Izdelana okna omogočajo zračenje v vertikalni in horizontalni smeri, so dvojno zasteklena, o» kvirji so pa iz aluminije. Namesto kita drži steklo v okviru posebna plastična masa, vrh tega pa so okvirji prevlečeni s posebno trpežnimi laki. Okna, imajo tudi dvojne odkapnike, tako, da je povsem onemogočeno propuščanje vode. Izdelki tega kombinata so sedaj še precej dragi, saj stane tako izdelano okno od 20.300 do 26.300 din, vrata pa od 23.000 do 42.000.
Arg. gosp. min. Alsogaray je sprejel podpredsednika švicarske banke Imefbank Olivierja de Ferrona, ki mu je pojasnjeval načrte tovarne avtomobilov Peugeot za razširitev tovarniškega obrata v Argentini, o nameri ustanovitve podružnice Imefbank v Bs. Airesu ter o nameri kapitala, ki ga predstav lja, da bi v Buenos Airesu zgradil najvišjo palačo v vsej Južni Ameriki. Kako velika naj bi bila ta palača, najbolj jasno pove dejstvo, da naj bi bilo v njej prostora v prostranih garažah za
2.000	avtomobilov. V palači’ bi bile banke, veleblagovnice, restavracije, kino-gledališča,. velike dvorane« za družabne prireditve itd. Stanovanjski prostori bi se začenjali šele od 60. nadstropja navzgor.
Gospodarska pomoč manj razvitim deželam s strani ZSSR j«? doslej prinesla prizadetim državam samo škodo, menijo nekateri opazovalci. Tako je n. pr. Indonezija ugotovila, da produkti, ki jih ZSSR dobavlja v okviru 100 milijonskega dolarskega posojila veljajo skoraj dvakrat več, kakor če bi jih kupili na zahodu. Primer: sovjetski jeep stane 4000 dolarjev, povprečni ameriški ali pa tudi japonski pa 3100 do 2500 dolarjev. Podobno je z Burmo, ki je svoj riž prodala sicer po sila ugodnih cenah, obenem pa tudi plačala uvožene produkte s primerno povišanimi cenami v primeri s svetovno produkcijo. še bolj so jo Sovjeti zagodli Egiptu, od katerega so proti dobavi orožja dobili bombaž in ga na svetovnem trgu prodali pod ceno, s čemer so samo škodovali Egipčanom pri prodaji ostale produkcije. Nekaj podobnega se sedaj dogaja tudi na Kubi, kjer sovjeti na osnovi dogovora o izmenjavi blaga dobavljajo predmete, ki jih je svoje-časno Kuba kupovala v Ameriki odn. na zahodu po mnogo nižjih cenah.
V NEDELJO, 23. APRILA 1961 BO
Blagoslovitev Slovenskega doma v San Martinu
združena s celodnevno prireditvijo, pri kateri sodelujejo vsa slovenska društva v San Martinu. Brezplačno sodelovanje je tudi ponudil znani orkester MOTJLIN ROUGE.
Vsak nov slovenski dom je nova slovenska trdnjava!
no na mesto, našli pet k njemu potem, ko se je umaknil zopet na deželo,, k Hudinji, da živi samo svojemu ustvarjanju. Kar je bilo čisto umljivo, saj je bil podoben ognjeniku, v katerem je redno vrelo, kjer so se elementi neprestano topili. In kdor je to vrenje in ta boj pesnika in diplomata vsaj enkrat doživel, ta more trditi, da so njegove besede dihale močno življenje.
Ko pa je bil ob Hudi’ji. samor ga je gnalo hrepenenje po življenju daleč od hrupa in zmešnjav, kjer je gospodaril in pisaril na lastnem domu, se pa skoro nisva več poznala po mojih dolgih letih bivanja v inozemstvu in nato v Ljubljani ne več v Celju. Septembra 1949, ko je prišel v Argentino, sva se domenila, da bom jaz prevedla njegov „Poti Evangelij“ v nemščino. Vsi slavisti, profesorji in slušatelji na univerzi v Gradcu s0 to pesnitev zelo hvalili, zlasti še današnji vodja slavistike na univerzi na Dunaju, profesor Leopold Sehmded. Z vso vnemo sem se lotila, prevajanja. Pesnik sam mi je še tolmačil nekatere lastne izkovanke ter mi čestital, da sem docela pedala njegov meter in ritem. Sredi najinega dela in de neba segajočih literarnih načrtov, sem pa jaz morala pod zdravnikov nož
v nemško bolnišnico, kjer sem šest tednov umirala, medtem ko se je dr. Novačan preselil v pokrajino Misic-nes.
F.o sem šla prvič na zopetni pregled v nemško bolnišnico, je tam težko bolan ležal že tudi pesnik sam. Želeč preživeti Veliko noč s svojo ženo, se je proti volji zdravnikov podal sam na dolgo pot, toda v Posadah, v skromni najeti hotelski sobi sedeč v postelji je zaprl svoic cči na Ve'iki petek, na obletnico Kristusove smrti.
KRAVJI PROE
Pred dobrim tednom je v neki hiralnici za krave v indijskem Pundjabu zaradi lakote poginilo 200 starih krav. Vso Indijo je spreletela groza. Indijsko' časopisje je dogodek označilo za „narodno nesrečo“. Dva indijska desničarska poslanca sta v parlamentu poročala o „strahotnih“ podrobnostih dogodka: okoli tisoč starih krav so nagrmadili pri vasi Mattewara na področje, polno močvirij in blata, v katero so se krave polagoma pogrezale in postajale ena za drugo lahek plen ptic roparic in šakalov. Vlada je zato takoj poslala svojega zastopnika na kraj dogodka, da je še rešil 100 krav in jih dal prepeljati v drugo hiralnico.
Čeprav indijsko poljedelsko ministrstvo privatno izjavlja, da je božansko češčenje krave resna ovira za in-ijsko gospodarstvo, pa stotine milijonov Indijcev trdi še vedno, kakor so trdili že stoletja: „Krava je naša mati.“ Indija je danes dežela, ki ima največ glav živine na svetu: njenih 202 milijona krav (skoro ena četrtina svetovnega kravjega prebivalstva in dvakrat več, kakor jih je v ZDA) odjeda hrano 400 milijonom Indijcem.
Toda pobožni Indijci nočejo pobijati krav, pač pa jim dovoljujejo, da se v tisočih svobodno sprehajajo po vaseh in mestih in se poslužujejo svoje „svete pravice“ pas'i se po najbolj negovanih vrtovih. V Kalkuti veliki biki mogočno bingljajo z repi čez ulice in ovirajo premet, ko se ustavljajo ob košarah zelenjadnih prodajalcev, iz katerih se sladkajo s težko pridelano zelenjavo razcapanih in lačnih branjev-
jEM V INDIJI
cev. V manjših mestih je tudi mogoče videti najbolj pobožne Indijce, kako tekajo za kravami in lovijo njihov urin, ki je ,^eno’ izmed najsvetejših sredstev za očiščevanje telesa in duše“. Indijski trgovci vzdržujejo hiralnice za stare krave z večjo pripravljenostjo kakor hiralnice za onemogle sonarodnjake.
Pobijanje krav je najstrožje po zakonu prepovedano skoro po vsej Indiji. Kjer je dovoljeno, pa dovoljenje velja samo za najmanj 25 let stare krave. Po statistikah indijskega polje deljskega ministrstva je takih krav ramo 10 odstotkov od celotnega števil;: krav v Indiji, so pa zaradi starosti go spodarsko r.eporabne. Samo teh 10 ob stotkov krav porabi za hrano po hiral nicah pridelek 40 milijonov hektarjev cd' 300 milijonov hektarjev indijske obdelane zemlje. „V drugih deželah ljudje jedo krave, toda tu krave jedo ljudi,“ je nedavno izjavil neki indijski poslanec. Toda to izjav.o je dal v strogo zaključenem krogu znancev. Indijsk predsednik Nehru pa je, medtem ko prosi po svetu za pbmeč, da bi prehranil 400 milijonov lačnih Indijcev, zahteval v parlamentu zvišanje proračuna za vzdrževanje starih in graditev novih hiralnic za stare krave, očitajoč lačnemu narodu: „Zahod krav ne časti, pa zanjo skrbi. Mi jih častimo, pa ne skrbimo zanje.“
Ta kravji problem, ki ga niti indijsko izcbraženslvo r.oče ali ne more. rešiti, se vleče iz davnine, ko je neki indijski „prerok“ zapisal: „Vsakdo, ki ubije kravo, se bo pekel v peklu toliko Jot, kolikor je dlak na koži ubite krave.“
o oz ta cg 2	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
O o) ojo <	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
Naročnina	♦ Svobodne Slovenije za leto
PO ŠPORTNEM SVETU
Prvo mesto na 24. mednarodnem šahovskem turnirju v argentinskem letovišču Mar del Plati si je osvojil že devetič Najdorf (Arg.) s 12.5 točkami. Slede mu s točko manj kar štirje: Byrne (ZDA), Filip (ČSR), Matanovlč (Jug.) in Rosetto (Arg.). Najdorf se je rodil v Varšavi in je učenec velemojstra Tartakoverja. Od leta 1935 do 1939 je bil član poljske šahovske reprezentance; leta 1939 je prišel v Argentino, kjer je ostal zaradi druge svetovne vojne. Leta, 1944 je postal argentinski državljan.
V	Tokio je 17-letna avstralska- plavalka Jan Andrews, ki je na Olimpiadi v Rimu dosegla bronasto medaljo, postavila nov svetovni damski rekord na 100 m metulčke v časom 1:12, 4. Prav tako je zmagala v istem stilu na 200 metrov s 2:38,4.
Argentinski plavalec Nicolao, je preteklo nedeljo postavi! izredno dober čas v istem stilu na 100 m: 59 sekund.
Na Jahorini so na 16. jugoslovanskem prvenstvu v alpskih disciplinah odnesli vsa prva mesta slovenski tekmovalci. Proge so bile dobro pripravljene, vondar po časopisnih vesteh nekoliko lažje kot v Sloveniji. Nastopilo je 140 tekmovalcev in tekmovalk. Naslov prvake v veleslalomu sta osvojila Lakota (Jesenice) in Famdova (Enotnost, Lj.), v slalomu Jamnik (Tržič) in . Angelotova (Tržič), v smuku pa Šumi (Triglav, Kranj) in Zupančičeva (Tr Kranj). Naslov prvaka v alpski kombinaciji pa je odnesel Jamnik.
V	klasičnih disciplinah je bilo prvenstvo- v Mojstrani. V teku na 30 km je postal prvak Reš Saka (Enotnost, Lj.) s časom 1.48,35, na 15 km Lakota Franc (Mojstrana), na teku na 10 km
_je prvo mesto osvojila Rekar Mara (Mojstrana) -s 466,10. Mladinska prvaka sta: na 10 km Kobilisa Pavle (Gorje) : 38,37 in Grintal Marjana na 5 km s 22.22. V klasični kombinaciji je prvo mesto zasedel Gašer Kordež, ki je bil v teku na 30 km tretji s časom 1:55,67 in prvi v skokih s 1184.7 točkami.
V	štafeti 4x10 km je zmagala ljubljanska Enotnost v postavi Brezovšek, Pavčič C., Javčič J. in Reš.
Jeseničani so že petič zaporedoma osvojili naslov prvaka Jugoslavije v hokeju na ledu, drugo mesto je zasedel Partizan iz Beograda, za, ostala mesta pa bo še huda borba.
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu je letos -osvojila Kanada s 17 točkami pred ČSR, z istim številom točk toda slabšim količnikom. Olimpijski zmagovalec ZDA je nastopil s popolnoma pomlajenim moštvom in ni dosegel kakega posebnega uspeha, nekoliko pa je razočaralo moštvo ZSSR. Jugoslavija je tudi nastopila, toda niso nam znani rezultati tekem, ki jih je odigrala.
Je bilo pa to svetovno prvenstvo organizirano- prav na possben način: Že vnaprej je bilo namreč določeno, kdo bo igral v prvi skupini in imel tako dostop do prvega mesta. Poleg favoritov je bilo še nekaj „drugorazrednih“, ki so se mogli uvrstiti med prve, premaganci med' drugorazrednimi pa so se pomerili s slabšimi. Med te zadnje je bila uvrščena tudi jugoslovanska hokejska reprezentanca.
Na svetovno prvenstvo v namiznem tenisu bodo odpotovali tekmovalci V. Markovič, Janez Teran, Jože Vogrinc in Željko Hrbud. Ze četrto mesto je bil izbirni turnir v Šibeniku med Hrbudom, Uzurincem, Osmanagičem, Vlad. Markovičem in Slovencem Bojanom Kernom. Favorit je bil B. Kern, ker je na tekmovanjih zelo dobro igral, toda na tem turnirju se ni izkazal.
V	Moskvi je pričel boj med Taljem in Botvinikom za naslov svetovnega svetovnega šahovskega mojstra. Odigrala bosta 24 partij. Izzivalec Botvi-
SLOVENTKA BfSEDA
bo imela v soboto, 29. aprila
Družabno prireditev
v običajnih prostorih v Santos Lugares, ulica Patriclos 457 Sodeluje: orkester
MOULIN ROUGE
OBČNI ZBOR
zadruge „Naš Dom“
bo v nedeljo, dne 16. *aprila ob 10 dopoldne v društvenih prostorih.
Isi člani vljudno vabljeni. Kdor se ibčnega zbora ne more udeležiti, ahko pismeno pooblasti drugega' lana, da glasuje v njegovem imenu.
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires, Argentina
1961 za Argentino $ 430.—
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
nik mora doseči vsaj 12 in pol točk za naslov prvaka, dočim zadošča Talju za ohranitev naslova neodločen rezultat (12 točk). Prvo partijo je dobil Botvi-nik, drugo pa Talj.
Smučarska šola v Kranjski gori: V Kranjski gori, slovenskem zimskem ■središču, so odprli smučarsko šolo za alpske discipline. Ob nedeljah -pa je na razpolago še več učiteljev. Posebno skakalno šolo -pa vodi znani skakalec Gorjanc.
Zanimive pa so cene za to šolo: Prav v smislu komunizma! Za domače turiste — do 3 osebe po 500 din na osebo in na dan, 4—6 po 200 na oseba, inozemske turiste pa je cena popolno-več kot '3 pa po 100 din’ na osebo. Za ma drugačna: za skupine do 3 osebe po 1000 din na uro in osebo, za skupine z več kot 3 osebami pa po 500 din na uro in osebo.
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Duhovno življenje. April. Vsebina: Kristus je vstal, Aleluja (B. R.); Zanimivosti iz Jezusove smrti (Gregor Mali); Sovražnik za obzidjem (B. R.); Velika -noč v Rusiji; Tri minute dobre volje; Okno v svet; Psihologija kina (J. R.); Ali verujemo v božjo ljubezen? (Alojzij Košmerlj); Kaj je važno v življenju (Drat); Glas iz Rima; Katoliško šolstvo po svetu; Svet v številkah; Fantom in dekletom; Iz mojega dnevnika; Vprašanje in odgovor; Pro-stozidarstvo v Argentini; Termometer tvojega slovenstva; O katoličanih in svetem pismu (J. R.); Od doma; Norci in živčni lažejo najbolj; Molitvena zveza za slovensko domovino; Primorske vesti; Med nami v Argentini; Kako spraviti v sklad z vestjo 1 vprašanje?; Legenda o Blejskem jezeru; Tri zaobljube (Janez Jalen). Priloga Božje stezice.
Katoliški misijoni. April. Vsebina: V svetlob; križa (Marija); Misijonska cerkev v Indiji (Alojzij Geržinič); Gomez Tomaž iz Indije (Karel Wolbang); Misijonska doživetja: Na ženitovanj-skem potovanju (o. Lojze Demšar); Dva misijonska kardinala; Iz nemirnega Konga (A. G.); Iz pisma slovenskega misijonarja v Kongu (Marcel Kerševan); Popotn; misijonski utrinki (L. L.); Naši dragi misijonarji; Po misijonskem svetu; Misiáonsko zaledje.
. OBVESTILA
Opozorilo! Oddaja radijskega program podjetja BUMAR za Slovence n Radio Pueblo je sedaj vsako sobe to cb 21 in ne več ob 22.
V	Buenos Aires je prispela po šil; ka več izvodov zanimive politične brc šure uglednega srbskega političneg delavca Božidarja Vlajica „Svodjenj računa i preispitivanje“. Brošuro lahk dobite ali naročite v upravi Sv. Slove nije, Ramón Falcón 4158, Bs. Aire: Stane 50 pesov.
V	soboto, 15. aprila, ob 15.30 se b
nadaljeval v Slovensk; hiši izpopolnje valni tečaj o teologiji, slovenski zgo dovini, zemljepisu in literaturi. Fani dekle, vljudno te vabi odbor ZSS.
ojaki! V hotelu PRIMAVERA
dobite najboljšo postrežbo z zmernimi cenami,
Oskrbujeta	>
ZORA in DANICA
Ay. Luro 2525
ilef. 2-8425	Mar del Plata
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO Bumar, S H L
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejía T. E.: 658- 7083
fc
Vam nudi vse to najboljše kakovosti in najboljših znamk na dolgoročno odplačevanje brez jamstva drugih ijseb.
Kličite po te.lefcnu in se boste prepričali. Pridem tudi na dom. In ne pozabite: Nudimo samo prvovrstno blago.
JAVNI NOTAR
Francisco Paul Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8327	Buenos Aires