216. Številka._Ljnbljana, v četrtek 19. septembra 1895._XXVIII. leto. SIOIIMIARBIL Uhna Tsak dan »v«*4er, icitafii nedelje in praznike, te.r velja po poŠti prejeman ca a vs t r o-o p; e rs ko deželo r.n vso leto 15 glrt., za'pol leta H pld., za četrt lota 4 f*Id., za jeden mesec 1 gld 40 kr. — Za Ljnbljr.uo V.roa pošiljanja nn dom sr vho leto 18 prid., za. te t rt leta & ffkL 80 kr., sa jeden meuec l g(d. lOgkr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. ua mesce, po 30 kr. »a cctvt leta — Za iu j e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za otnanila plačnje ee od fitiriatopne petit-vrBte r.o 6 kr., ce ue ornauilo jedeokrat tiska po 5 kr., ftc ne d-akrat, in po 4 kr., če se trikrat uli večkrat tiska. Dopisi naj so isvoifi fraukirai-i. — Rokopisi bc ne vračajo. — Dreduifitvo in npravnifitvo je ua Kongresnem trgu st. 12. Upravntstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, onnanila, t. j. vue administrativne stvari. Koalicija na vipavskem shodu. V nedeljo imeli bo naši klerikalci shod v Vipavi. Na shodu je govoril tudi gospod Žitnik, a reči moramo, da ni imel posebne sreče. Nekoliko je bil neokreten , nekoliko je pa še bil izbral predmet, ki bi bil tudi vse apretnejšemu politiku delal težave. Žitnik je hotel opravičiti koalicijo, torej se je bil nečesa lotil, kar se še gospodu kanoniku Klunu ni posrečilo, če tudi je v političnih rečeh vse drugačen prvak in je gospod Žitnik vzlic svojemu rimskemu doktoratu pravi duševni pritiikovec proti njemu. Gospod Žitnik, da bi opravičil koalicijo ali bolje rečeno svojo stranko, je na vse mogoče načine stvar sukal, a ni šlo. Proglasil je za koalicije zaslugo, da se je obnovila gimnazija v Kranju, dovolila slovenskonemska gimnazija v Celju in slovenska šola v Gorici. Pri tem moramo najprve omeniti, da g. Žitniku ni bilo strogo za resnico. Zagimnaviji v Celju in Kranju nima pač koalicija nobenih zaslug. Pri tem se mi sklicujemo na besede moža, ki so gotovo merodajne v tej zadevi, ua besede bivšega učnega ministra dr. viteza Madevskega. Minister sam je povedal, da je to stvar koalicijska vlada prevzela že od prejšnje vlade. Torej ta dva zavoda bi bili dobili, če tudi bi se koalicija nikdar sklenila ne bila. S koalicijo se je samo osnova celjske gimnazije bila malo zavlekla in celo spravila v nevarnost. Taka je stvar in tako bi jo bil moral po ve-dati vipavskim volilcem — če mu je za resnico — gosp. Žitnik, ki je že v Vipavi na shodu izgovarjal, da bi mi ne zavijali njegovih besed. Zakaj pa on ni naslikal stvari, kakor je, in jo v prid koaliciji zasukal ? Gospod Žitnik nadalje nam očita, da smo stvar napak zasukali, ko smo v svojem času pisali, ker se je bila koaliciji razbila, ee je dovcllla celjska gimnazija, temveč je po njegovem mnenju nasprotno resnično, da se je zaradi tega, ker koalicijska vlada ni hotela odstopiti od svoje zahteve glede celjske gimnazije, razbila koalicija. Formalno trdi g. Žitnik popolnoma prav, a faktično je stvar povse dru- Ivisitek. Tat. (Povest J. E. Oolobova.) (Dalje.) „Ne, ne! To je krščansko! Ni mnogo! To ni prodaja". „Ne kradi !u zakriče vsi. nDanili torej tri rublje. Sedaj še starcem , , vedro'." „Tudi prav. Prav po krščansko!" „To pa od vseh treh: od Sidorke, Vanke in A leske", nadaljuje starosta. nIn potem od Sidorke Se posebej četrt!" .Tako! Prav tako! Malo! Od njega pol ,vedra11 On je star! To ao otroci! On je voditelj!- zakriče z vseh .stran i j. „In potem, gospodje starci, treba jih pretepati! Naučiti !tt zaključi starosta. .Treba! Treba! Naučiti treba! Ne krađi!** Sidorka malo pomolči, potem pa začne kričati zopet. „Tako ni možno, starci! Kaj pa mislite ? Četrt naj dam, tepen bom, pa zakaj? Kako je možno? Jaz ne morem umeti! Ničesar niste našli! Nič nisem kriv! On lahko govori! . , . gačna. Ko je prišla na dnevni red celjska gimnazija, je koalicija obstala že samo na videz. Faktično se je pa bila razbila, ko se je bil razglasil načrt volilne reforme, kakor ga je bil izdelal pododsek. Takoj tedaj se je pokazalo, da levičarji in desničarji ne morejo več skupno delovati, posebno, ker je levica pokazala, da hoče petakarjem z davčno reformo vzeti volilno pravico v sedanji skupini, kar bi bil hud udarec za konservativce. Levičarji so celjsko gimnazijo le porabili za povod izstopa iz koalicije, misleč, da se s tem najbolj prikupijo narodu, če ae tako pokažejo odločne Nemce. Vlada pač ni imela povoda stvari opuščati, ko je videla, da svoje naloge, volilne reforme, več izvršiti ne more. Konservativci so pa tudi iz nevolje že glasovali za celjsko gimnazijo, ko so videli, kako liberalci le gledajo, da bi jih uničili Kdo ve, kakšen položaj bi se pa bil pokazal, da je koalicija bila kos svoji nalogi in bi ae konservativci in liberalci bili sporazumeli zastran volilne reforme. Glede na to, da so štajerski konservativci sami, dokler je bilo upanje na ohranitev koalicije, v deželnem zboru glasovali za resolucijo, naperjeno proti celjski gimnaziji, soditi smemo, da bi najbrž bil konservativni klub liberalcem na ljubo nas pustil na cedilu. Zaradi jedne slovenske gimnazije bi najbrž ne bili spravljali v nevarnost volilne reforme, ko bi bili imeli upanje, da se izvrši po njih volji. Potem takem smo pač imeli pravico trditi, da se je celjska gimnazija vzprejela le zaradi tega, ker ae je razrušila koalicija. Sicer bi pa gospod Žitnik mogel šele potem govoriti, da se imamo koaliciji zahvaliti za to gimnazijo, če bi bila vzprejeta z večino koalicijskih glasov in bi nam mogel dokazati, da je kaj poslancev glasovalo zanjo, ko bi sicer ne bili. V resnici pa bi brez poslancev zunaj koalicije še ta točka ne bila vzprejeta; nemški konservativci in Poljaki bi pa pri drugačnem položaju, pri katerem bi levica ne bila imela takega upliva, še gotoveje bili zanjo glasovali. Naravnost smešno j*3 pa, če še g. Žitnik navaja slovensko šolo v Gorici za zaslugo koalicije. Zopet, nastane šum. Izmej vseh togotil se je najbolj siv, mal starček, prišedši iz gostilne, kjer je pil. „Kako 2a kaj? kako za kaj?" kriči, bližaje se Sidoru. „Ne kradi! Tate pretepajo!" In že je udaril jedenkrat Sidora po lici. „Urednik je prišel!" zaupije glasno nekdo od vrat. Starci umolknejo. Sivi starček se je umaknil. Urednik je zlezel s konja, privezal ga k vereji in š*| v hišo. „Zdravo, starci! Kaj pa je tu? Čemu ste se selil?" „Zdravstvujte ! Zdravstva j te I" odgovore vsi. „Kaj pa pomeni ta vaš shod ? Po kakem slučaji?" „Da tu, Ivan Petrovič, zgodilo se je nekaj . . ." odgovori starosta, klanjajo se in stopaje na sredo. „Delite li, ali kaj ?" „Ne . . . Dečki ao storili malo napačnost . . ." „In kaj takega?" „Ovco bo zaklali v nočnem . . . „ Bodite milostni! Vaše blagorodje! Gospod urednik! . . . Ivan Petrovič! . . . Po nedolžnem, brez uzroka 1 ..." zakriči na k rat Sidor in ae vržo pred urednika. „Kaj takega? Povejte . . . Starosta! kaj je tu takega 1" „Starci mi delajo krivico I Dečki ao ukradli ovco, pri njih so našli ovčino, name pa zvračajo! Ta stvar se je rešila po postavnih instancah. Na ta način smo Slovani v Avstriji dosegli več ljudskih šol tudi pod TaafPjem, pa tudi že poprej. Rešiti je vlada pač morala vlogo. Odločilen za rešitev je bil zakon, ne pa koalicija, in ko bi vlada bila golo odklonila, bi pa bili šli pred upravno sodišče. Tudi odstavek, katerega je navajal „Slovenec" iz nekega Tavčarjevega govora, nikakor ne opere koalicije. Dr. Tavčar je rekel: „Jaz stojim na stališču, da j« danes stvar še nejasna, ne vemo, kaj se bode izcimilo iz koalicije, akoravr.o je mogoče, da bodemo čez leto dnij v nekaterih rečeh morali priznati, da ae a koalicijo da kaj doseči. Zaradi tega ne obsojam tistih naših državnih poslancev, ki so ostali v koaliciji, temveč tolmačim njih stališče tako, da se niso definitivno odločili, ampak je to le nekak provizorij, da jim pa bode, ako bodo videli, da koalicija škodi slovenskemu narodu, čast velevala, zapustiti tako koalicijo in koalicijske ministre." Ravno tako tudi stvari ne opraviči sklicevanje na naš list, da je ob začetku koalicije pisal v jednakem smislu. Gospod dr. Tavčar pa tudi mi nismo mogli iz kraja poznati še tako dobro stvarij, kakor smo jih spoznali kmalu potem. Vedeli smo dobro, da so naši katoliški poslanci storili levici veliko uslugo in jo oteli pogina. Prepričani srno bili, da so pri tem, ravnajoč se po Poljakih, od koali-rauih strank ai tudi mnogo stvarij izgovorili v narodnem ozirti. Za kakšno malenkost se kaj tacoga ne privoli. Razprave glede celjske gimnazije v odseku so pa nas poučile, da prav ničesar ni bilo od druzih koalicijskih strank Slovencem obljubljenega; vse, kar je bilo, je neka resolucija v konservativnem klubu, o kateri so pa liberalci in Poljaki izvedeli šele iz časopisov in se nikdar niso s svojimi podpisi zavezali, da se bodo nanjo ozirali. Pač opravičeno je torej obaojanje tistih poslancev, ki so zastonj Nemcem delali tlako. Koncem je gosp. Žitnik tudi omenil državno-zborske volitve na Dolenjskem in našo stranko dolžil, da je podpirala koalicijskega kandidata. Pogrel je torej staro neresnico. Narodna stranka se tedaj ni izrekla za nobenega kandidata in to jedino za- Pri meni niso našli nič, nihče ni videl, a starci so mi prisodili . . . ,Vedro1 in še četrt, pa še tepli bi me! . . . Zaščitite me, za Boga, gospod urednik! Vaše blagorodje! ... po nedolžnem, brez uzroka!.. ." „Ovco so ukradli! Tu je torej tatvina? Starosta! Kaj pa je to? Vi že zopet s svojim sodiščem? in meni ne sporočite! Vse sami! Stotski! Kje jo 8totski?" kriči urednik in se srdi. „Tukaj sem, Ivan Petrovič! Zdravstvujte!" stojo stotaki iz množice. „Kaj pa imaš tu? A? Tatvina, a ti mi nisi sporočil! Zakaj me nisi obvestil? A?" „No jaz, Ivan Petrovič . . . hotel sem . . . gotovo ... ali starci. „Starci. Kaj imaš s starci? Ti si policijski uradnik! Ti ai dolžan sporočiti mi takoj vsak dogodek ! Kolikokrat aem vam že pravil, tepci : kadar je kaka tatvina, ali kaj druzega, takoj meni aporo-čiti! Nemudoma! In ti? Soglaano 8 svojimi starci? Soditi, iu na drugih račun popivati, in tatove osvobajati, da bi zopet kradli! ..." „Ali tu, Ivan Petrovič, je malenkostna stvar. .. Ta ovca je slaba . . . No, starci ao spravili gospodarja z dečki ... Ni bilo vredno vznemirjati vas", reče starosta. „Tako je . . . Za petnajst vrst nisem hotel radi tega, ker ni nobeden hotel se zavezati, da ne atopi v koalicijo. Če bi g. Zupan ae zavezal, da ne »topi v koalicijo, bila bi narodna stranka ga proglasila za kandidata in tudi vae, kar je v njenih močeh, storila zanj. To je resnica in vse drugo je neresnica in zavijanje. Pri politično razsodnih ljudeh pač Žitnik koalicije ni opravičil in svoje stranko tudi ne opral. Poiskati bodo pač morali koga drugega, da prevzame to težavno delo, a mi dvomimo, da bi se komu posrečilo. V VJublJillli, 19 septembra. Nova vlada Dosedaj se je zatrjevalo, da grof Badeni na vsak način hoče še a sedanjim državnim zborom rešiti pogodbo z Ogersko. Neki dunajski list je pa izvedel, da Badeni hoče s tem državnim zborom rešiti jedino državni proračun in pa volilno reformo, pogodbo z Ogersko bode pa pretresal že na drugi podlagi voljen državni zbor. Mogoče je pač, da grof Badeni niti pogodbe z Ogersko ne bode sklepal. Kdo ve, če njegova vlada ne pade ob volilno reformo. Mi vemo, da je on odločnejši kot je bil Windischgra z, a vender zna zadeti na nepremagljive težave, posebno ker tudi ne more dosti raČnnati na pomoč strank, katere niso bile v koaliciji. Brez teh strank bode pa težko dobiti potrebno dvotretjinsko večino, kajti težko bode sestavil tak volilni načrt, da bi zanj glasovali konservativci iu liberalci. Poljska gimnazija v Tešinu. V poljsko gimnazijo v Tešinu se je upisalo toliko učencev, da bodo morali osnovati paralelke na tem zavodu in pomnožiti učno oaobje. Namen Nemcev, da bi poljsko gimnazijo onemogočili z vabljenjem slovanskih učencev v nemško gimnazijo ae ni posrečil. Protisemit8ka zmaga na Dunaju v tretjem razredu je popolna. 75% k volitvi došlih volilcev je oddalo svoje glasove za protisemite. Govori se, da je celo več manj premožnih zidov volilo protisemite. V liberalnih glasilih jo veliko javkanje in vzdihovanje. Poživljajo vlado, da naj jim pomaga v 2. in 1. razredu, kajti Dunaj ne sme priti v protisemitske roke. Kaj bode vlada storila, ne vemo; a ue verjamemo, da bi grof Kielmansegg hotel vea svoj upliv zastavljati za propadajočo stranko. Posebno pa že zaradi tega ne, ker prete liberalci, če dobe 47 mandatov, i-la začno pasivno politiko in bi tako še je-denkrat prisilili vlado, da razpusti mestni zbor, ki bi ne bil po mestnem pravilniku več sklepčen. Kielmansegg si pač ne želi, da bi kot namestnik dolenje avstrijski imel zopet neprijetnosti z dunajskimi občinskimi volitvami. Večine pač liberalci več ne dobe in jo po včerajšnjem porazu več ne pričakujejo. Nadejajo se pa liberalci, da bi jim bolje šlo pri drugih volitvah, če se sedaj razpusti meatni zbor, ker bi jih vodil že Badeni, ki atvar bolje razume nego grof Kielmansegg. Korupcija uradnikov. Novi tur'ki veliki vezir Sajd paša je pošten in odločen mož. Jedva je prišel na krmilo, že se je lotil važnega deta. Iztrebiti hoče korupcijo izmej uradnikov. Vsem ministeratvotn, upravnim oblastvom in pokrajinskim guvernerjem je vznemirjati vaše miloati . . . Starci ao pomirili . . . dostavi stotski. „Radi tatvine se ne sme miriti! To sem vam povedal že stokrat! Ne, ker je ovco, — ko bi ukradel čevelj iz ličja, ne sme se miriti! Po zakonu se ne sme! Vznemirjati . . . Jaz za to služim, jaz se moram vznemirjati! Ti si tudi dolžan izpolnjevati ukaze načelstva. Tudi ti služiš! Kaj imaš ti s starci, ti si — policij! . . . Kje je tvoj ščit? Si že zopet brez njega?" „Doma je ostal*, Ivan Petrovič . . . „Doma! Ti pri preiskavi, ščit pa doma? Ko-likokrat sem ti že povedal: brez ščita ne ameš nikamor! Tem manj k načelatvu, k preiakavi! . . . * * i k.tj, jaz bom pisal izpravniku, te bo posadil za jeden teden v temn;co, potem boš znal | No! Povej po vrsti, kako je tu vse bilo?" „No kaj ... Iz ,košare1 izgubila ae je ovca .. . Zjutraj omenil je mali: jagnje upije, ovco ni. .. No, drugega ne ve, izgubila se je iu to je vse . . . Drugi dan je bil o tem razgovor. In neki kmet, Averjan, reče očetu malega, Danili: jaz sem videl pri Aleški Kubiškinu svežo ovčino, starca, — zaklali so, rekel je, v nočnem koštruna . . . Kaj pa, pravi, morda se mu meša ... No starci ao ae zbrali, sli iskat in našli ovčino . . . No, Aleška je vse izpovedal ... Da so ukradli, rekel je . . • (na|je prih j naročil, da naj z vso odločno8tjo postopajo proti nepoštenosti uradnikov. Odstaviti ae mora takoj vsak uradnik, ki bi ne bil pošten in se kazal stran-karsk. Takoj je začeti proti takim uradnikom strogo preiskavo. Ukaz je pač hvale vredeu, a izvršil se pa ne bode. Guvernerji sami se ne bodo upali postopati z vso odločnostjo proti nižjim uradnikom, kajti imajo sami marsikaj na vesti. Podobnih ukazov ao izdale turške vlade že več, a niso nič pomagali. Turska centralna vlada tudi navadno ni tako slaba, a vladni organi v pokrajinah ae ne brigajo za nje ukaze. Moči pa nima uobena centralna vlada tolike, da bi svoji volji pripomogla do veljave. To je tudi uzrok, da Turčija sama ne more uvesti nobenih upravnih reform. Potovanja Slovencev na češko narodopisno razstavo v Pragi. (Poročilo Belega posebnega izvestitelja.) Banket v razstavi. Ob drugi uri popoludne zbrali so se izletniki in člani razstavnega odbora v koneortni dvorani „u Kolare" na bauket, kateri jim je priredil sam odbor. Iz začetka je bilo določeuo, da se udeleži banketa tudi predsednik razstavnega odbora grof Lažanskv. Prav pred banketom pa je dobil obvestilo, da pridejo po drugi uri na razstavo grof Badeni, namestnik grof Tbun in drugi gospodje, ter je vsled tega moral izostati od banketa. Nadome8toval ga je po ,1 p red.sod n k razstavnemu odboru in duša celi narodopisni razstavi g. ravnatelj Šubert. Pri desertu je vstal ravnatelj gosp. Šubert in rekel mej drugim : Mej dogodbami, katere smo doživeli za Časa narodopisne razstave, je uajve3elejša današnji prazuik, je navzočnost Slovencev, ki so prišli, radovati se s Oeui velikega kulturnega dela. Iz ust odličnega slovenskega vodje smo ćuli, da smatrate naš narod svojim narodnim očetom. Mi Ceni si ue prisvajamo proti Slovencem tiste avtoritete, kakor jo ima oče v rodovini, pač pa vas zmatramo svojim mlajšim bratom. Smotri naši so jednaki in vrh tega vemo, da ga ni slovanskega rodu, ki bi gojil za nas tako ljubezen kakor prav Slovenci. Zato je vaš obisk v nas obudil največjo radost. Podobni smo dvema drevesoma : mi smo močnejše, ki je prej zazelenelo in razcvetelo, vi ste mlajše, a vzraslo iz istega korena. Tisti, ki nosijo kil, tolčejo sicer z isto silo po obeh drevesih, a vzlic temu stojimo trdno in neomajano in stali bomo do dneva zmage. Bodočnost je naša ! Napijem skupnemu cilju, krasni iu srečni bodočnosti naroda našega in vašega. Ta napitnica je obudila nepopisno navdušenost, čaše so zazvenele, Živio in Slava klici so grmeli, godba pa je svirala „ Naprej!" Na to je govoril posl. Hribar, rekši: Nocoj bomo Slovenci v „ Narodnem gledališču" videli Smetanovega „Dalibora". O junaku te opere pripoveduje pravljica, da je bil vržen v ječo in da so mu namesto hrane dali gosli, da bi ž njimi utolažil svoj glad. V njegovih rokah so ae gosli premenile, izvabljal jim je čarovue glasove, tako, da ao ga ljudje, ki so ga slišali igrati, oprostili iz ječe. Usoda češkega naroda je podobna usodi Daliborovi. Po bit vi na Beli Gori, v kateri so najboljši sinovi naroda storili smrt, je bil tudi češki narod vržen v ječo, samo zlatega njegovega srca mu sovražniki niso mogli vzeti In srce češkega naroda je delalo čudesa, kakor Daliborove gosli — narod češki se je oprostil iz spon, a niso ga osvobodili drugi ljudje, kakor Dalibora, <-svobodil se je sam. (Burno pri trjevanje) Danes čisla češki narod vsa Evropa. Morebiti ga ni v Kvropi naroda, ki bi imel tako zgo dovino kakor Cehi. Kar smo Slovenci videli v Pragi je naše spoštovanje še povečalo. Smatramo se za mlajše brate Čehov in radi poslušamo njihove svete. Kar je češki narod storil, vse to je storil iz lastne moči, vse kot zmagovalec, zato kličem: Bog živi zmagovalni narod češki. Frenetični Živio in Slava klici so sledili tudi temu kakor vsem drugim govorom, zlasti še naslednjemu govoru! Starosta praškega „Sokola" dr. Scheiner je rekel; Povdarjal se je že veliki kulturni pomen naše razstave. Ne da se tajiti, da je kulturni nje pomen velik, a naša razstava ima še drug krasen pomen. Pred vsem obuja iu utrjuje slovansko zavest. Naša razstava je mogočen izraz alovanakega značaja našega naroda, privabila je sem zastopnike raznih slovanskih narodov, je zbližala iu v njih utrdila slovansko mišljenje. Dihali ao alovanski Vidah, čutili, da ao mej svojci. Ivo smo bili Čehi v Ljubljani, naredila je name največji utis pesem : Pridi, zvezda naša, pridi! Da, pridi, tako kličemo tudi danes, pridi naša zvezda, pridi, zvezda srečue bodočnosti Slovanov. Slava! Živio! Na zdar klici so zveneli po dvorani, godba pa je svirala „Kje dom je moj". Sledila je še cela vrsta napihne: Gosp. A. Trstenjak je napil predsedniku narodopisne razstave grofu Lažanskemu in podpredsedniku ravnatelju g Hubertu Župnik g Kkert je napil posl. Hribarju in A. Trstenjaku; arhivar g. Ko bi ar je napil apostolu češkoslovanake vzajemnosti goapodu Lego, na katero napitnico ae je g. Lego ginjen zahvalil. Gosp. prof. Hubad je povdar al, kako veliko pomoč dobiva slovenski narod od svojih čeških bratov tudi za kulturno delovanje, kaj so zlasti na polju glasbe in dramatike storili že Čehi za Slovenca in je napil ravnatelju g. Šubertu. G »spod Piterle je napil slovenskim damam, g. urednik „Narodnih Listov" R y b a je napil hrvatskemu narodu, na katero napitnico se je zahvalil gosp. V. Bučar iz Samobora. Gosp. Križ iz Puha je napil svobodni Slaviji, gospa Trstenjak ova pa se je zahvalila za napitnii.o slovenskim damam. Vrsto napitnic je zaključil poal. Hribar, ki ne je toplo zahvalil za krasno pogostitev in prosil ravnatelja g. Šuberta naj to zahvalo sporoči tudi predsedniku grofu Lažanskemu. Konečno naj še omenimo, da so slovenska dekleta zapela nekatere narodne pesmi in ae je oglasil tudi naš kvartet „Ilirija", čigar petje so občudovali tudi najstrožji češki muziki. Po banketu razšli so se izletuiki po razstavi in se zopet sešh zvečer v gledališču. Slavnostna predstava v Narodnem divadlu. Pri slavnostni predstavi, kater« je prekosila najsmelejše naše nadeje, so sa zopet ponovile manifestacije češkoslovenske vzajemnosti. Začela se je predstava s Smetanovo slavnostno predigro, potem pa je nastopila odlična igralka gospa Laudova in čustveno deklamovala prekrasno pesem, katero je Slovencem v pozdrav zložil izborni pesnik K. Kadner iu katera sldve: Od Triglavu a »vato vody Savy, kdo ti j a /.ni a zlatem hnfi klas, od Prnšky Gory, suinnvcli proulii Drflvy, i od krajii, kdo taj upi ny Kras, k nam stihla zve^t', že spoji tleti Slavv, by v n;ituc bratrskou nam padli zas. Jak tOttinfi č okali jame V As! Jak vrelo jsine vštric vAin nesli srdee svoje col6! Tak jaro k sirnici toni' svymi kvetyt jak na pozdrav se cbv6ly nase rety. Ted' inArno vas — nuž, sem již v nafio objeti, at' sl/.y radosti tu ebvili posveti! Ne hostmi, u »As doma jste co sestry, bratfi, neb vSichni Slovane, l»yt' rfltnfli se Fecf, svvm duclicm, srdoeni verno vekii k sobe patri Kde v svoto tom jest polito knisnčjsi a votfii?! Leč k vam nas viže kouzlo jeste jino. Jak naše vlast', i vaše v stalo in boji za jazyk matefskv, jenž nc/.ahyue — a vlastni sila uejlepši nam -/.broji! Necht' zhouby san vsak stokrat plAny snula, my k cili jdem a Slovenio nezbynula — a kdyby težži jefitč napadla nas doba, pak znatne beslo: „Zlobu nek razbija zloba!*' \ink nadej mam, ai zlych nepFAtol vina se nakupi až k triitiu Hospndina, že Oti sam ruku vztahno k ochranć jak nas, tan bratfi z bile Laiblane. Ploskanja, katero je sledilo deklamaciji, je bilo tako burno, da sta morala deklamovalka gospa Laudova iu pesnik gosp. Kadner vsaj desetkrat priti na oder se zdi val it. Ko se je poleglo ploskanje, za-avirala je godba „Naprej zastava Slave", zavesa se je dvignila in zazrli srno prekrasno živo podobo, katere se nismo mogli nagledati. Priredil jo je režiser g. Edm. Chvalovskv. Ukusno sestavljena in duhovito zasnovana podoba je predstavljala a prestola stoječo čehijo, k1 z razprostrtima rokama vabi k sebi slovenske goste. Pred C lnjo sta asdeli Morava in S lesk a. v ozadju pa ae je videl kraljevski grad na Hradčandi. V ospredji so stala slovenska dekleta v nakodmh nošah iu slovenski mož z zastavo. Podoba je bila bajnolepa tako, da se je ni bilo nagledati, da je vse strmelo. Mej občinstvom je zavladala nepopisna navdušenost. Zavesa se je morala dvanajstkrat dvigniti, vse občinstvo je stoje aklamovalo slovenske goste. Ta ovacija se je ponovila, ko ao slovenska dekleta prišla z odra v gledališče k predstavi. Kdor je bil pri tem kipečem izrazu češke ljubezni za slovenski narod navzočen, ta ne pozabi nikdar tega večera. Gledališče je bilo natlačeno polno najodličnej-šega občinstva. Pela ae je Smetanova opera „Da-libor', kako, si lahko misli vsak, če rečemo, da jo fiedka opera na isti stopinji kakor dvorna opera dunajska. (Dalje prih.) Dnevne vesti. v Ljubljani, 19 aeptembra. — (Nepričakovano imenovanje ) Včeraj smo javili, da je učitelj na tukajšnji šulvereinaki šoli g. Janez Benda imenovan začaauim učiteljem na ženskem učiteljišču ljubljanskom. Dasi bode g. Benda to mesto zavzemal le začasno, nas je njega imenovanje vender presenetilo. Ne dvomimo, da je gosp. Benda za to mesto zakonito kvabfikovan, a mož je jeden najneatrpnejših nemških nacijonalcev, kar jih živi mej nami, Prusak od nog do glave. Kar je slovensko, sovraži vse iz dna srca in svoje misli o Slovencih in njih gibanju izraža vedno tako glasno, da jih časih celo „Deutsche Zeitungw sliši. Ali je od takega moža pričakovati, da bo na novem svo- Hf$tr Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodu" jjfc 216, dne 19. septembra 1895. jem mesta spoštoval tisto slovensko prebivalstvo, katero je doslej le zaničeval in grdil ? Dvomimo, pač pa mislimo, da bo učil na učiteljišču zgodovino tako, kakor njegov somišljenik na realki. Prav za to pa bi radi vedeli, je-li bil imenovan na predlog dež. šolskega sveta ali proti le-tega volji. — (Odlikovanje ) Kakor znano, je bil deželno-sodni predsednik gospod Fran Ko če var povišan meseca maja v plemski stan. Sedaj mu je cesar dovolil predikat »pl. Kondenheim". — (Vojaške vesti.) Polkovnik v Ljubljani nastanjenega pešpolka štev. 27. Kari Denoist de L i m o u e t je umirovljen in mn je cesar o tej priliki podelil vojhški zaslužni križec, na njegovo mesto pa je imenovan polkovnik Viktor pl. N i t s c h e. — (Dražba gledaliških lož) V ponedeljek dne 23. t. m. se bodo v gledališkem poslopju dražile lože za prihodnjo sezono in sicer za slovenske predstave ob 3. uri popoludne. Dražbeni pogoji so na vpogled razgrnjeni pri portirju v dež. dvorcu. — (Iz „Glasbene Matice".) Vpisovanje čla nov dijaškega možkega zbora se vrši v petek, dne 20. t. m. in v soboto 21. t. m. popoludne od 5. do 7. ure zvečer v sedanjih društvenih prostorih na Bregu št. 20 v II. nadstropji. Vpisovanje je brezplačno, jednako tudi pouk. — (Vzprejem v tukajšnje srednje šole ) Na višji gimnaziji vsprejeli so do sedaj G50 učencev; utegne se jih oglasiti pa še 30—40. — Na nižjo gimnazijo upisanih je do sedaj 338 učencev. Na višjo realko vzprejetih je (do sedaj že) čez 360 učencev. — (Pouk na osemrazredni mestni šoli in na obeh nemških mestnih šolah) se bode pričel Šele dne 25. septembra, ker dotična poslopja ne morejo biti poprej pripravna za nameščenje šol. — (Nove stavbe in poprava hiš in cerkva.) Novo poštno in brzojavno poslopje gradi se nad vse pridno in je stavba dozidana Že nad I. nadstropje. Ta stavba bode pri ugodnem vremena to jesen zgrajena do podstrešja. — V „ Narodnem domu" pričela so se te dni v notranjem delu slikarska dela ; strop v telovadnici je ravnokar v likanji, stopnjice dobe te dni svoje železne ograje, ostala zidarska in mizarska dela pa se nadaljujejo. — Novi, sedaj za mestni nemški šoli in slov. dekl. osemrazrednico najeti oziroma kupljeni hiši se do-vršujeta, ter se bodeta izročili s 1. oktobrom letos svojemu namena. — Privatne hiše se tu in tam nekaj pridneje popravljajo in prenavljajo, tako da bode za novemberski termin vsaj nekoliko odpoma-gano tolikanj občutnemu pomanjkanju stanovanj. — Obžalovati je vender, da pritiskajo že sedaj nekateri hišni gospodarji z zvišanjem najemščine na Bvoje stranke in to vkljub podpori in posojilu, ki so ju mnogi teh gospodarjev v precejšnjih svotah prejeli! — V ponedeljek ob 3. uri popoludue vršila se bode za prenovljenje sv. Jakoba cerkve in zvonikov konkurenčna obravnava. Večina poškodovanih cerkev se bode popravljala stoprav pomladi. — (Nova deželna bolnica.) Z malimi izjemami dovršena so v raznih oddelkih tega zavoda zdaj večinoma vsa obrtno-strokovna dela in bo treba urediti le še notranjo opravo ter potrebno ukreniti za preselitev bolnikov in oprave iz stare hiše na Dunajski cesti. Vse to se bode seveda izvršilo pred nastopom zime, najbrže koncem oktobra. Kakor čujemo, se bode prihodnjo pomlad deželni odbor lotil ureditve notranjega prostora ter naprave in gradnje zidane, oziroma železne ograje, sedanji pro-vizorični leseni plot okrog zavoda pa ostane le še čez zimo v veljavi. — Porušenje stare bolnice pre vzela je mestna občina v izvršitev ; u meje se samo po sebi, da pade s hišo tudi cerkev in zvonik iu se bodo zatem v prometnem oziru uprav škandalozno ustvarjene sedanje Dolge ulice prej ko moč v celi daljavi primerno razširile in regulovale. — Nova bolniška cerkev je v zunanjih delih dovršena in se lika sedaj na znotraj. Opravo dobita le-ta in zvonik (zvonove in uro) pa prihodnjo pomlad. — Po otvoritvi .nove deželne bolnice ustanovila bode postna direkcija v obližji tudi poštno filijalo III. — (Na cesti umrl.) Glede notice, katero smo s tem zaglavjem priobčili v sinočni številki, nam piše gospod primarij dr. vitez Bleivveis-Tr s teniški: Včerajšnjo notico o Matevžu Nunarju, umrlem na cesti, prosim v toliko popraviti, da Nunar ni bil kot neozdravljiv iz bolnice odpuščen, temveč je kot tak proti mojemu svetu in na izrecno lastno zahtevanje iz bolnice šel, na kar sem mu še dal potuiuo in zdravilo za domačo rabo. — (Potresni vlak,) kakor se je imenoval posebni vlak, ki ga je dovolilo obratno ravnateljstvo v Beljaku za gorenjsko progo do Lesec in nazaj, bode prenehal voziti 1. oktobra. Do takrat se bode pač večina rodbin, ki je čez poletje morala vsaj deloma prebivati na deželi, zopet vrnila v mesto, posebno ker so se začele zopet šole. Vlak je pa ugajal tudi sploh gorenjskemu prebivalstvu in je opravičena nada, da se prihodnjo spomlad zopet uvede jednak vlak, tembolj, ker ae je pokazalo, da je res potreben in koristen. — (Potres) Nocoj ob 1. uri 3f> min. se je čutit jako rahel sunek, spremljan od podzemskega bobnenja. — (Policijske vesti.) Od včeraj pa do danes zjutraj aretovala je mestna policija 7 oseb, in sicer 2 zaradi poatopanja, 1 zaradi mučenja živalij, l zaradi tatvina in 3 zaradi razgrajanja. Zaradi tatvine bil je prijet Anton Friškovec iz Moravč, ki je gostilničarju Ferlincu ukradel tri vreče krompirja. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 8. do 14. septembra kaže, da je bilo novorojencev 13 (=21 32<>/o0), umrlih 17 (bsb2756°/00)» mej njimi so umrli za legarjem 1, za vratico 2, za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 5, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 4. Mej umrlimi bili so tujci 4 (=23o*/0), iz zavodov 8 (=47%). Za vratico je obolelo 13 osob. — (Imenovanja.) Okrajna komisarja Henrik pl. Kron in Josip Orešek sta imenovana vladnima tajnikoma na Kranjskem. — (Novomeški akademiki) prirede v korist podpornima društvoma za slov. visokošolce na Dunaj! in v Gradci v Novem mestu v prostorih .„Narodnoga doma" dne 25. septembra besedo z nastopnim vzporedom : Koncert s preprijaznim sodelovanjem kon servatoristinje gospice Franje Ve r h unče v e, gospic tamburašic in gg. I. Hladnika in J. Po u le. 1. B'2 naroda*, vdarja tamburaški zbor. 2. G. Meverbeer: „Robert le Diable", arija poje gospica Verhunc. 3. A. Jungmann: „Mal du pays", trio za glasovir, gosli in cello, igrajo gg. Hladnik, Polila, Dolenc. 4. F. S. Vilhar: »Nezakonska mati", poje gospica Verhunc. 5. L. van Beethoven: „Septet, allegro vivace", igrata četveroročno na glasovirji gg. Hladnik in Dolenc. 6. Robert Schuhmann: „V poklon", pesen za bariton-solo, poje g. Dolenc, spremlja na glasovirju g. Hladnik. Po koncertu se bode a prijaznim sodelovanjem gospic 1 PolanČeve in H. Seidlove predstavljala vesela igra v jednem dejanji, .Vdova in vdovec", avobodno poslovenil dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški. Po igri bo ples. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: sedeži 60 kr., vstopnice za stoječe 30 kr., za dijake 20 kr. Se. deži se prodajajo dne 22., 24. in 25. septembra od 11. do 12. ure v „ Čitalnici* in zvečer pri blagajni. Glede na blagi namen se preplačila hvaležno spre* jemajo. — (Efektna tombola ) Finančno ministarstvo je sporazumno z ministerstvom za notranje stvari dovolilo županstvu pri Sv. Duhu poleg Tržiča, da priredi tekom letošnjega leta efektno tombolo. Dobitki pa ne smejo biti v denarju ali denarnih efektih. (' sti dohodek je namenjen za zgradbo kapelice na novo preloženi okrajni .esti pri vasi Senično. — (Mariborska gimnazija) Za vzprejem na mariborsko gimnazijo se je vseh skupaj oglasilo 470 dijakov, za prvi razred s slovenskim učnim jezikom pa 70 dijakov. — (Velika narodna slavnost v Solkanu) se je ob prav ugodnem vremenu in izredno obilni udeležbi vršila sijajno. Izletnikov iz Trata je bilo nad 500, ki ao mej glasnimi Žtvio klici dospeli na goriški kolodvor. Tu so se pa kmalu preverili, da Slovenec v glavnem mestu po večini slovenske, kro-novine uiti ne sme slobodno hoditi, kjer hoče V nepregledni vrsti voz morali so se došli po ovinkih in po stranskih ulicah voziti do Catarijinevega vrta. Izletniki na Sv. Goro so odšli naprej, drugi pa so ostali in počakali prihod Prva-škega Sokola s svojo godbo. V Fonovi gostilni ob mitnici šele so smeli Sokoli goriški in tržaški se preobleči v sokolsko obleko, Prvaški je sploh ue sme nositi (!) in od tam je odkorakala vsa družba proti Solkanu, kjer jih je vzprejela Solkanska čitalnica s svojo zastavo iz 1. 1848. Ves trg je bil v narodnih barvah, razvila se je posebno po dohodu izletnikov s Sv. Gore krasna narodna veselica. Okolu 70 Sokolov omenjenih treh društev je izvajalo telovadske vaje, vrstila sta ae petje in godba z navdušenimi govori in deklamacijo g. Pajkove. Vse se je vršilo v najlepšem redu navzlic naravnemu ogorčenju zaradi omenjene omejitve osobne svobode. Po pravici je g. prof. Mandič iz Trsta opozarjal goriške prvake, naj z vso odločnostjo delajo na to, da bode že konec takim nenormalnim odnošajem, kakoršne so mirni Slovenci morali zreti v Gorici pri tem izletu, in ki so naravnost razža-Ijivi za Slovence. Mnogi Tržačani ao bili jaku razburjeni in so dejali, da bi niti prišli ne bili, da so vedeli, da bodo morali na tak način hoditi okolu mesta, kajti tolikega poniževanja bi si ne hoteli radovoljno naložiti. Niti p o s a ra i č n i tržaški gostje niso smeli zvečer skozi mesto po krajši poti do kolodvora iu so morali hoditi po mnogo daljih nerazsvitljenih potih Proti temu vprizorjenemu ponižanju Slovencev se bode še govorilo na primernem mestu. — (Občinske volitve v Zagrebu.) V drugi volilni skupini je prišlo predvčerajšnjim od 1231 vo-lilcev 813 k volitvi. Voljeni so bili z veliko večino kandidatje vladne atranke, ki so dobili po 652 do 706 glasov. Kandidatje nezavisne narodne ali „0b-zorjeve" stranke ao dobili po 92 do 148 glasov. — Včeraj se je zaključila volitev v tretji volilni skupini, ki je najštevilnejša in broji 1407 volilcev. Opozicijonelni stranki volili sta vsaka za svojo listo. Že izid volitve v prvih dveh volilnih skupinah je odločil za vladno stranko, ki ima izdatno večino v občinskem zastopu, ne glede na izid v tretji volilni skupini. _ * (Mož z železno kožo.) V Berolinu se producira sedaj neki Singalez, Kanin, ki trdi o sebi, da ima železno kožo. Mož hodi bosonog po ostrih žebljih, pleza po lestvi, sestavljeni iz nabrušenih mečev, in telovadi na drogu iz katerega strle osti bodal, a njegove kože vse to niti najmanj ne rani, Ranin je dejanski neranljiv. Zdravniki ne vedo povedati uzroka temu, domnevajo pa, da si je Ranin na kak poseben način utrdil kožo tako, da je ni raniti. * (Dober želodec.) Nekje na Nemškem so v neki gostilni zbrani fantje ugovarjali trditvi jednega njih tovarišev, da človek lahko tudi muhe je, na kar se je ta ponudil, da poje sto muh če se mu da za to primerna odškodnina. Fantje so koj zložili 80 kr. naše veljave in njih tovariš je povŽii 100 muh v štirih minutah, pase vzlic temu prav dobro počutil. Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gg. Slo venski dijaki ljubljanski 4 krone. — Živeli rodoljubni darovalci in nj:h nasledniki ! Književnost, ..Dom in Svet" ima v št. 18. naslednjo vsebino: M Torkar: Nekoliko črtic iz mojih mladih let; A. Medved: Odpusti; A. Medved: Kacijanar; Podgoričan: Lončar; A. Hribar: Biserji; A. Sušnik: Prvi ide,al; A. Sušnik: Srečna vrnitev ; A. Fekonja: Celje in okolica; M. Opeka: Iz počitniškega dnevnika; I. Š : Plastika v pesništvu; Književnost; Razne stvari; Reki sedmerih modrijanov. — Slike: Matija Torkar; Sv. Frančišek zamaknjen; Postojna; Slike iz Opatije. Biz o j a/Trice. Gorica 19. septembra. C. kr. okr. komisar P r i n z i g je zahteval in prejel od veleposestnika grofa Karla L a nt hi er ija v Vipavi besedo da bo glasoval dne 25. septembra proti „ S1 o g i n i m u kandidatom. Dvorni sretnik Bos iz i o mu je pisal, naj pride prav gotovo k volitvi, ker c. kr. namestništvo je odmenilo, da bo imenovan v volilno komisijo. Vse to pripoveduje sam grof L a nt h i er i. Tolmin 19. septembra. Pri dauašnji volitvi je bil izvoljen poslancem „Slogin" kandidat dr. Turna z vsemi 115 glasovi. Zanj so glasovali tudi uradniki, na čelu jim okrajni glavar grof Mirenzi. To je prva soglasna volitev vseh trgov. Veselje je splošno. Živela složnost! Proč- z m&meluštvora 1 Dunaj 19. septembra. Imenovanje sekcij-skega načelnika K o e r b e r j a začasnim pred BednikOH) državnih železu.c je zagotovljeno. Ta provizorij bo trajal do konca leta 1896. V tem času se bo uprava državnik železnic de centrali/ovala, a čim bo to dovršeno, se ustanovi posebno komunikacijsko ministerstvo. Dunaj 19. septembru. Levičarski listi prijavljajo oklic osrednjega volilnega odbora, s katerim se voli'ei prvega in drugega volilnega razreda poživljajo, naj se udeleže volitve. Odbor je nasvet, opustiti uadalnji boj, odklonil. Dunaj 19. septembra. Cesar je iz svoje zasebne blagajne nakazal 50.000 gld., da se štajerskemu namestniku baronu Kilbecku, ki nima nič premoženja, kupi vila in tako zagotovi primerno stanovanje. L-vov 19. septembra. Deželnim maršalom je določen grof Stanislav Badeni, brat bodočega ministerskega predsednika. Pariz 19. septembra. Vsi listi soglašajo v tem, da je navzočnost ministra Lobanova nov dokaz, da obstoji mej Francijo in Uusijo 1 formelna zveza. 1 OOO OOO bron B&đetii se lahko na Riefke o^' rxke razreda«4 loterije, flotovnst dobitka je v primeri z drnf»imi smukami j.ikn velika, ker bode izmej 100,000 hrečk izžrebanih 3] 11*!', torej približno vsaka tretja srečka dobitek. Sp'oh pa opozarjamo občinstvo na današnji inserat, kjer sc nahajajo natanki podatki o celem podjetji. R vit* rršjm* s «»■».«» 18. septembra. V Pragi: C, 11, 2G, 74, 49. Tujci. 18. septembra. Pri l.loj'«ln: Špindlcr iz Brežic; — Kissovitz, Ev^cn iz Trsta ; — Svetin« z lileria. Pri M«»tri jj»k«»iu c«>Narfu : Stcrnen z Dunaja; — ftolar iz Krilne; — Kriinke iz Novegamesta; — Medved iz Mirnepeči ; — Saje iz Šent. Jerneja; — Levičnik iz Železnikov. Pri |nžti«*iii kolodvora t Košar i/. Ilirske Bistrice; — Šinkovec iz Stadlaj — Klemeiuhizh iz Novcgamesta. Umrli so \ Ljilbljlihl: 18. septembra: Jakob Pole, krojačev Bin, '/* ure> Florijanske ulice Št. 18! V deželni bolnici: 17. septembra: Marija Tavčar, gostija, 54 let. Meteoroiogično poročilo. o. . n 9. zvečer 7.'J8'7 16'2« C 7. zjutraj ' 740 2 18** C 2. popol. 788-5 22*8° C brei\ etr. brezvetr. si. jvzh. oblačno megla jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 14'2n, za 0 3' pod normalom. 3S>f\axiođ«2tiet "borza. dnč 19. Beptembra 1895. Skupni državni dolg v notah..... 100 gld. 75 kr. Skupni državni dolp v srebra .... 101 « — „ Avstrijska zlata renta...... . 121 Avstrijska kronska renta 4U/,...... 101 Ogerska zlata renta l",,,....... 121 Ogcrska kronska renta 4 '/„..... i>9 Avstro-ogerske bančne delnice .... lOli.J Kreditne delnice......... 402 London vista........... 120 ^5 I'O 85 45 NemSki drž. bankovci 7,a 100 mark . . tr.H „ 20 mark............ 11 , 20 frankov.......... 9 „ Italijanski bankovci........ 45 n ('. kr. cekini........... 5 , Dne 18. septembra 1895. 1» . državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 151 gld Državne srečke iz 1. 18)54 po 100 gld.. . 196 „ Dunava r. g. srečke f-0/0 po 1 gld. . . 130 „ Zemlj. obč avstr. 4',°0 zlati zast. liat . 121 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 203 „ Ljubljanske srečke......... 22 , Rudolfove srečke po 10 gld...... 2.'J , Akcije anglo-avatr. banke bo 200 gld. . . 174 „ Trauiway-drnSt. velj. 170 gld. a. v. . . . 544 „ Papirnati rabelj........ . 1 , 90 25 90 78 541; 35 68 Sla 50 50 50 50 60 50 89 kr. Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, da jc naša preljubi jena mati, oziroma stara mati, tašča in sestra, gospa Josipina Bežek c. kr. davkarja vdova po kratki in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob polušestih zvečer mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode dne 20. t. m. ob polniti rili popoludne iz hiše žalosti v Samostanskih ulicah 5t. 47. Maše zadušnice se bodo brale v Kamniku in v Ljubljani. (1241) V Kamniku, dne 18. septembra 1895. Dr. Rupcrt Bežok. c. kr. notar, Viktor Bežek, c. kr. profesor, Rlhard Bežek, c. kr. davč. pristav, Teodor Bežek, c. kr. avskultant, sinovi. — Ema Bežek roj. Hofnian, Hedvlka Bežek roj. Jan, Ivanka Bežek roj, Rlohter, sin ahc. — Viljem Schmutz, velikoposcstiiik, brat. — Vnuki iti vnukinje. Zahvala. Potrt globoko žalosti vsled i?gube svoje iskreno ljubljone soproge, oziroma matere, gospe1 Marije Koderman roj. Tomšič izrekam tem potom v svojem in vse rodbine imenu vsem, ki so predragi rajnei zadnjo čast izkazali, zlasti čč. gg. duhovnikom, gg. c. kr. uradnikom iz Novega Mesta, vsem čč. gospem in gospodom iz Novega mesta in iz Žužemberka — najsrčnejšo zahvalo. V Novem mestu, dne 18. septembra 18ST\ Frančišek Koderman (1210) c. kr. sod. kancolist. Aviso za trgovce! Dobre kupčije delujoča stara trgovina z mešanim blagom s prima en detail in en gros odjemniki se takoj lahko prevzame. NemSko pisane ponudbe naj se pošljejo pod šifro ,,A. 1». 8'* upravništvu rSlovenske2a Naroda". (1239—1) C. lr. glavno ravnateljstvu avstr. drž, Menic. Izvod iz voznega reda vBlj.-ivn.efft odL 1.. 3-u.nija. 139S. ftavloprjo omenjani prlhajal'il In odhajalal oa»4 oiuii^ni ao i <<>,i'> Tir-Mj-jArM* ll na Joieru , Ino-mual, Broffiile, Ourlh, llenaro, Paria, čca Klein Koiding, Mteyr, Uno, Omnodan, Iiohl, Badajarloa, Plienj, Marijina) vara, Kgar, ITrancova Tara, Karlova Taro, Prago, liipako, Dnnaj t!» Ama te t ten. OA 7, uri HO trtln. »reii^r metani Tlak v Novo maeto, Koue»|* Raznu te^a ob nedeljah in praanikih ob S. Mri HO minut popoludne oiubui Tlak ▼ Ijuaco-Itlod. Prihod v LJubljano fju*. kol.). tU A, ur* S* min. ajurr<\f oeebni Tlak a Dunaja Tla Amatettati, I.lp-t'.i", Prago, Kranoorlh rarov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, '> li nj i Bndajavio, Solnograda, Tilnoa, Htevra, (taiundeua, Ieohla, Aua-i«ou, Zolla na joaaru, Lend Oaatelua, Ldabnaga, Ooluvoa, Beljaka, Pri-.neeuefoate, Trbiia. Jt> JC, tri 19 mira. tjutritj meiani vlak la Kouovja, Novega moeta. 'Ki 11. i.-i 'Jti min. 'titjutlutlne oiobnl vlak. • Dunaja ria Amitottnn, l..r..'jn, Pra«e, Pranoorlh varor, Karlovih varov, Kgra, Marijinih rarov. l'lrnju, Budojovio, Solnograda, Llnoa, Slejrra, Pariaa, Ooiiore, Ouriha, Bregnloe, Inomoeta, Zclla na Jaaem, Land-Oaetalna, Ljuhnega, 0»luvu», Pontnbla, Trblia. 1M> ¥ uH ,'v<> in in. popotufttM mntanl vlak li Kouovj«, Novega tneata, 0* i Mri Sil min. tMMOlatdfM oiobnl vlak a Dunaja, Ijjuba.'gm, Helithala, tlLljak:., Oi 1'ivca, Franaonafoate, Puntal.U, Trblia. •Jf> (i. ..n 4 mlH. ttf i"» f oaabnl Tlak a Dunaja proko Amitatlena in tdubuega, Beljaka, Oolovoa, Pontabla, Trblia. Ob i>. uri Hli anita. mv*t>er meiani vlak la Kočevja, Novaga Mnata. Rmuii tega ob nedeljah ln praanikih ob tO. %*ri 40 minut rvouer oaubu I rlak la Loaoo-Blada. Odhod li lajabljane (drl. kol./ .'n r m-* vđ mit* qti4troIaH«tM . M (5—20b) ., 9 „ VO „ t—Aav ,, ,, l 9 , 55 , *T<-fr w „ (alodujl vlak le ob nadeUab In praanikih. Laščino poučuje neka izvežbana učiteljica, rodom Lahinja, ki je naredila izpit — Večje skupine po dvakrat v tednu 1 gld mesečno, za njene učence konverzacija brezplačna. — Več pove* iz prijaznosti upravništvo „S!ov. Naroda". (1234—1) 3 lovski psi \*re poliedar j f« 3 mesec« «tari, j. zw«>ir-u v izvrstnega i.slrs\oga plemena, po s« dobo po 20 gld. jeden pri IJpfci, po.šta težami. (12.10) Izprašan poštni upravitelj (eS^sp editor) vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v besedi in pisavi, želi nastopiti kako mesto kot upravitelj. (U44-8) Oglasi naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskoga Naroda". Prodaja konkurzne mase. Sklad blaga s štacunsko opravo sodiiijsko cenjen na iiOOS xlil. 7 kr.. iz konkurzne mase trgovine z me.šanim blagom v LunIc4*111 (pri Celju) »e proda povprek najmanj za ccnilno vrednost nnjveč pomijajočemu. Položiti je ponuđene «vote, izplačati kupovino in prevzeti kupljen .sklad v 8 dneh po v/.pnjeti ponudbi. Pismene ponudbe v Baprtib ealepkah naj se BO, Neptemltra iss^"> pošljejo oskrbniku konkurzne mase (1227—2) <\f. •Josipu liolršel^-u, odvetniku v E^a.dl<*aiiia Karola "V^olf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč). Mnogo prcskufipno oN\«'/,t>tHliiu in oJ*re|M«*vi»lno itrnlatvo po !<■>!.Ili mi-i>urili, trit|nilt (»i.uli itd. Niijbolje se je obnosi] pri vseh vnanjih boleznih, kakor: protluu, numiilhi* m otrpiu-iiju. stitju in prel«gneu;u sil itd. 4 ena steklenici 1 iflrinl<'lli itd., £0 neeSolo )eHti. 5« ftlnbu i>rtit>i»t I |i4p>. izvrstno varovalno sredstvo pr«ill i. ur. ni m •miI i ^'4 4 A ^ .4 i 4 j. 1 4 4 1 m €/» »/» av» ajra av* •»* *X'* ar* *j(* via «x* ava •/» ava aHra ava aia Učne knjige za gimnazije, meščanske in ljudske šole kakor tudi vse druge pisalne in risalne šolske potrebščine prodaja A. Zagorjan v „Zvezdi" („Slovenske Matice" hiša). ;>+< (\ t i i u > pi -AZ > t i\t i\ t. i\ ti -t?,< ^ i j ♦ i t+1j t (t * d ± d+d+1 > + tt t a %o*r> f i\ri. „^-+ .,. y T T T T T t T T t 'i* T t t t t t i* T T T T T^K dr. Alfonza Moscho-ta Frančiškanske ulice št 16 nahaja se sedaj (12) kavarnar. |j I ♦ HOTEL lij ubijana (182) nv. DB€*| ccnJa N<. 1J). V središči mesta, blizu južnemu kolodvoru, poštnega in brzojavnega mada. Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih sob. Ukusna Jedila, pristni dolenjski cvičok. — Salon za veselico leti lep senčnat vrt. — (Jg. trgovskim potnikom dovoljujejo st Omnlbus k vsakemu vlaku. KclTO! PoČivaUIlik. LL0YD Po snisane cene. Fr.Kaiseri Ljubljanu, Židovske ulice .št. 4. Velika zaloga obuval <") lastnega i/.dt-lka za (bune, gospodu iu »tnikoj« vtidno na fabero. Vnakersna naručila isvrlojejo so točno in po nizki ceni. Vse mere ne shranjujejo in zaziniiiieiiii jejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj »e. vcoroo vposlati. ~fM gšf^L samo stane pri meni fin I gfl fl B modro« iiu |»«'t«' ili ( i'rilit- _BL^Jr iiiMiraiK*«) iz najboljšega blaga Solidno narejen Ne zamenjajte mojih kot najboljši gnanih modrocev •/, onimi, kot jih n. pr. tuk:tjsnji mizarji nepopolnima izvršene ponujajo, dimnice od 1 do 8(1 gld.5 j divani, otomani, garniture in vsa tapetniška (10U dela po najnižji ceni. puškar v LI ubijani, S< iy St « ty Si'liMiliiir'.'i'Ti' ulice St. fi (9S) " priporoča svojo veliko zalogo orožja za J> lov in osebno varnotJt. streljiva in potrebuj ščin za lovce Specijalitete v ekspresnih puškah iu ptičaricuh, kijdi sam izdelujem. w i\ Popravki se izvršujejo v moji delavnici. H .w*yfc... w....... ..www« Tapetniška kupčija fcwWW¥Wl^sTfWTWlW¥W¥?IWWW¥WWw8 v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. I. Josip Rcich ( n Poljanski nabip, Oake ulico št. 4 priporoča čast. občinstvu dobro urejeno kemično spiralnico v kateri se razparam* in nerazparano molke »n ženske obleke lepo oeedijo. Pregrinjala vsprcjuio so za pranju in crćm v pobarvanje. V barvanji vapre* jeina se svilnato, bombažno in mossno blago, llarva sta v najnovejših modah. 1 Slavko Gartner Sv. Petra testa it, TI Škofi« ~1 Restavracija ,,Pri Zvezdi" cestarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon U ln kegljišče. I'r i/nuno izvrstne jedi in pijače 111 skupno obedovanje, IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki (104) zastonj in poštnine prosto. »IHVVNft^CKiiiK^VN^^ Ća«t mi ie iiasrntnjstt, da sem ure- 3 vzela po smrti mojega možu Prana Toni j Kov^nsKo ol>t*L S katero bodem nudaljevala, t- r su pripo- ^ ručam SS vsa v tO Stroko upad JOCH dela A k po nr/.kib cenah, zlasti za nove podkove. * I Dobro delo in točna postrežba. Z velenpoitovwnjem (108) Ivanka Toni v Vodni«! 11 st. 4. 4 Uran & Večaj ► ^ Ljubljana. Gradišču št 8, Igriške ulice št. 3 ^ 4^ priporočata p, n. čast. obiinstvu svojo k* * Veliko aalogO vsakovrstnih ^ ^ pečij in glinastih snovij ^ a, \ •1 po ^ I /.tioriio kakor tudi štedilnikov in vneli v to stroko spadajtieih ^ piski]) (;enah. (107) j apno % iz kopanega kamenja (apnenika), \ izvrstno izžgano, ima vedno na ^ prodaj in v vnuki množini po obi-(U)8) čnjnili cenah g Andrej Mauer ^ po8o»t apnenioe v Zagorji pri Savi. .'iT HENRIK KENDA v Ljubljani. NajhogHtejša zaloga za šivilje, kv____A (100) Me h a n i k j Ivan Škerl | I Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani f priporoča bo p. a. občinstvu za i/.vrSc- | vanje vseh v njegovo široko spadajočih ^ del in popravkov, kakor šivalnih - ■tro|evt velooipedov i. t. d. i po nujni vjili cenah. (j Vnatija naroeila torno izvršujejo. j ^ yt p>i------rt2,ci——s-i sr°t--m ----m h I/zor Alojzij Erjavec j.1 zor I ^(iir>) čevljarski mojsler <| v Ljubljani, l-evljarske ulioo št. 3 « priporoča so prečust. dtihov&Cini in slav. 3 občinstvu za obilno naročevanjo ružno- L *v vrstnih <»t>iiv ail« katera i/vrAuje oeny, ^ <^ poSteno i n iz zanesljivo trjiežnega usnja od najHiiejse do najpnproBtejse obliko. ^ Mero ho SĐranjajeio, Vninijim naročilom « naj ko blagovoljno pridono vzorec. a. >T 6. Tonnies v Ljiibljaiii. Tovarna sa stroje, železo ln kovlno-llvnlca. i/ii']i.'i- kot poMbnoni vse vrste strojev za lesoreznloe in žage. (112) PreTiama celn napravo In nikrtmjo |>Mr<>Nl ritj«* 1» koti«' po nmjlioljii IMtatri, ilufajno furloiM' ia mlinu liiilcMa. sssssssssssssssssssa mr Zajamčeno pristni kranjski :* Maksimilijan Palat-ova naslednika sV. Ylii-alii IBoiicm 113 v LJubljani, sv. Petra oesta it. 32, ||j ab v>h sv. Petra nasip it 27 priporočata se p. n. o!«'in tvu /a ženske in iiioške obleke, ln/.|iHiaile in eule, iste se lepo iK'i'ii»|«>; vtprejemata vsako« vratna pregrinjalai svilnate robee in trakove za prmip* iu |M»lmr \ u •■ p-, kakor tudi svilnato, bompatno in mešano IiIhito \ seli barv. Oblekii se idMtl, jicre in bttrvM hitro, ibbro in po ni/.ki ceni liter po gld, 1*80 in I XXI. edenovect g liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdrav- ^ niki, pri (116) S Oroslav Dolencu | trgovina z vosćanino ln medom | I.JublJHUH. 4^l«Mlt*liMli«> ulice 11». £ Jf S lota ? 1 j-n-. J. J. NAGLAS :, tovarna pohištva ^ v LJubljani, Turjaikl trgp it. 7 in it Oospodske nlloe (Knežji dvoreo). <^>- Zaloga jednostavnoga iu najfinejega le-^ senega in oblazinjenega pohištva, zrcal, Htrugarakega iu poilatsrskagS blaga, po-blitvešn robe, aavea, odej, preprog, za-'1 stiral na valjcih, polkuov (žalu/.ij). Otro- >r Xg 4ki vozički, železna iu vrtna oprava, ne- £ ^ pregorne blagajnice. (102) ^ 1» »t. ■> .g.»» » » » » # ».|. .t 4» »t t .Ji *: ■» i* 4k * krojaško ohrlovanje Gospodsko ulice št. 7 v Ljubljani priporoča svojo izliorne izdelke civilnih in unlformaklh oblačil po meri. Bogata izbor dobrega modnega blaga je vedno v 7idogi; vzprejetnajo so pa tudi naročila u pridelanim blagom. Fini in pravilni kroj, izborno delo in cono postrežbo jamči obce znana zmožnost in 1 11*) solidnoat t vid ko. Pran IZJetter Xjj\a.t>lja,nat, Stari trgr štev. X. Prva in najstarejša zaloga im fšivalniU strojev. Tu Ne tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, kakor alamoreaiilce, na lat 111» Ive i. t. d. Ceniki zastonj In poitnlne prosto. (1037 liro ši. 2 priporoča svojo delavnico v obilen poset, za-gotovljaje solidno iu točno postrežbo po nizki coni Molke obleke iidelnje od 3 gld. naprej. Oinsiijo se cele obleke in p sume/.ni kosi. Stalnim naročnikom krpanje brezplačno. ti^r. dijakom snatno znižane cene Zi jesensko sezono bode moja debuuica razširjena in z dobrimi močmi preskrbljena, da mi bode mo-gofie ustrezati vsem zahtevam čč. naroi-nikov. L Brata Bb©rl \ S Ljubljana, Pranftiikanske ulice 4.* ) Slikarja napisov, £ U, itavbinska in pohist/ena pleskarja. J Tovsrna za oljnate barve, lak f 4 in pokost. (106) p r Glavni ass'jp Baraiioll>Jevoa*a ori- » •• u m i« I ii e-.» Uitrboi i u«'|»*. Madčolia ^ X; i.a konjaka kopita iu usnje. % | ANTON KOSift i t v Ljubljani v Kolodvorskih uli- l e cah it. 39, poleg Juž. kolodvora t 9 priporoča svojo zalogo 'lin) ^ ♦ izvrstnih jermeoof za stroje J « po najnižjih cen h, ravno tako 4> J jermena za Šivati ia vezali. J ♦ ys»v~ Kovčeki ,,en gros3" gg. trgovcem ♦ 9 \o najnit-ih tovir.-.iških cenah. * I ) J. Hafner-jeva pivarna } J Ljubljana, sv. Petra cesta st. 47. j[ a Zaloga G-:sskc -a marčnega piva X } v sodčkih in steklenicah. j 1 Prlsnano izvrstna restavracija /. trllko 1 ^ niii<> »i* luniciric Itd, in lepim ^ i vrtom. (11^) j[ = Kegljišče je na razpolago. == ^ Uhod je tudi la 1'oljskih ulic. | Vanino Ljubljana, Stari trg št. 9 nasproti trgovine J. 8. itencdlkt-a priporoča p n. občinstvu svojo veliko zalogo nožev in škarij vsako vrste iz najfinejšega angleškega jekla. Priporoč.i se za iz\r£itev vseh v njegovo stroko spadajočih del, kakor bruienje britev, likanje in brnienje kirurglO-111 h instrumentov itd. itd. . i" -\ X<5)@>^jo>s@ 3 i Anton Freaker I v Ljubljani 5 u a Sv. Petra cseaUU itov. IO M priporoča svojo veliko zalogo gotovih 9 oblek za gospode ln deoke, Joplo •/. v>) za gospe, plaičev za gospe, ne- ^ H premočljlvlh havelokov itd. Obleke po meri se po najnovejših K3J 5T se vzprejmo v trgovino z mešanim blagom. Kje? pove upiavni&tvo „Slov. Naroda". (I2.'55 1) Lepa soba z opravo se odda v najem, c-"7-1' Kje? pove iz prijaznosti npravništvo „Slov. Naroda". Krepkega učenca 14—15 let Btarega, kateri je dovršil vanj prvi raz red srednje Sole in slovenskega in nemškega jezika zmožen, vzpr^jme v prodajaloJco Z mešanim blagom J. Jerman, trgovec v Domžalah. . i w w v vi —^ v xr w «- | ^ 'i .*^*"»***". - — ♦ I^T*",_ *; *; ♦ . -.,«* ♦ *1 ■ nI i .n, ■ ■ ■ o 1 li i m ta hi n V 19 i Knjigarna lg.pl. Kleinmayr&Fed. Bamberg v Ljubljani Kon^reNiii t j»»t. priporoča svojo (1195—4J popolno zalogo vseh v tukajšnjih in vnanjili učiliščih, zlasti na e. kr. viSji in O, kr. ničji gimnaziji, c. kr. višji realki in c. kr. pripravnicah za učitelje in učitoljiro, na zasebnih in ljudskih in meščanskih Šolah uvedenih šolskih knjig v najnovejših izdajah, sešite in v trpežnem šolskem vezu, po najnižjih cenah. Seznami vpeljanih šolskih knjig se dobivajo pri nis zastonj. Mer se ueiti mitt't gn'vteklt'fju ini-ili i/« letu i sleti tuttresne kiatn 111■«»/«* ni nutfffl popu/ .«» u4i skleniti iti se moen /«»#•*»/" skleniti v im* em iitlskent letu, ottreilitn sit raentitelj.vtvit tukttj.injih ueiliie, im j Je ~<» seiluj ie u Ini r z u t i knjii/e iieeteklet/n iitlskeifti letu, ker se !>«*«/«» itte ruttile .ie letošnje letu. I M II i 01 JI, I I T7* 23.a.Jeaao. se odda pravica (patent) za gostilno VeČ se izvć pri posp. Aiitmiii "Vi* t« - n -v IMov«-iii mcHtu li. At. 1£50. (1233—1) Izurjena prodajalka katera bi dobivala blago na račun in ima kavcijo, no išče zu pro«lu|»1uieo> |»rt furiii cerkvi (jedino v vasi). Ponudbe pod , V. 15" na upravnistvo „Slovenskoga Naroda". (1238 - L) 1 < i Jakob Štrukelj v Trstu via Caserma st. 16, vhod piazza della Caserma (nasproti veliki vojašnin) prodaja po iie%eroj«»tuo iiiaUili cenali vsakovrstna aiiKieiika holesa (bicikle)« Zastopstvo koles «,A«ller** iz tovarne II. Klejrer v Frankobrodu iu ..Viktorja Cjjrkle Wurkstk Wolverhampton, Angleško. Kolesa ,,A«ller'' so sveiovnoznana in se rabijo v nemški vojski. — Jamči se za vsako kolo 12 mesecev; kdor ne zna vozit', nauči se brezplačno. — PoSilja se na deželo iu na vse kraje. — Cenik« pošilja so poštnine prosto. (728—34) R 11 $ n - u D -O Nj* t- r D M Tli «15 SV Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše rauzilo zoper po ■ Klilt, holeelu«" v rokah, iio^hIi. v križi ter v zivcili, otrpnete ude Iu kile lt«l. Doniva se pri (820-37 l lialtlu Trn kj ii lekarnarju v Ljubljani. I*ošI1Jm ete a olimliio poMto. IJ8rlr= Lekarna Trnk6czy v Gradci. » 1! W fi i t B j«! Vrtnarski učenec najmanj 14 let star, slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi zmožen, vsprejine se takoj pri AIojsi|u KoiNlki, umetnem in trgovskem vrtnarju v l.jukljiml- (1203—2) Notarski kandidat z večletno prakso viprejmc mc v iiotarNko plmiariio nn Ikolcn fNkesu. — Ponudbe naj 8e pošljejo upravnistvn „Slov. Naroda". (1225—2) Trgovskega učenca in (1228-1) praktikanta iz boljših hiš, ki sta dovršila spodnjo gimnazijo ali realko, z dobrimi spričevali, slovenskega iu nemškega jezika zmožna, vzprejm«* v Srirovluo /. UICŠ i»n i ni I»Ii»«oiii Janko Traun, Glince pri Ljubljani. Ur. FrNlerika fjcn^ivl-a Brezov balzam. ¥ Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navita njeno deblo, je od pamtiveka 7IUU1 kot. najizvrstnejšo lepotilo; nko se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drn;;i deli polti, lueifo se ie «lrii|(l ilau u«'-Ktinliie liiMkiue oItli:e. fftfjjKf flisO kittli dobit lit <>l>rt'inI tc>ia J*' o(/ertika razredna loterija kajti najvišji dohitele znaša v najuf/od- ^ jeden milijon kron, "ggg Izvirne srečke za 1. razred 1 cela 1 desetina 1 dvajsetina 40 kron 4 krone 2 krone Izvirne srečke veljavne sn oba ra/.reda 1 cela 1 desetina 1 dvajsetina 80 kron 8 kron 4 krone Pri srečkiih, veljavnih za obedva razreda, za katero jo bil v prvem razredu izžreban dobitak, se zajedno z dobitkom p vrne tudi v naprej vplačana vloga za II razred. Naročajo uaj se srečke, ako le možno po poštni nakaznici. Prosi so za prav natančen naslov. Ogerska razredna Jedna premija dob. u MM M M »O kron „ a -OOOOO .. lOOOOO - IIOOOO „ 50000 ,. IOOOO :toooo ., .MKDOO 15000 1 I I I I 1 f 1 8 :i loterija ima sledeče denarne dobitke: v znesku 600000 kron. kron II |S » ST B 5 I^!7, sa b s 51 « dob. 1 t IOOOO I* ■ '< i »OOO 27 „ . i »OOO H „ i i IOOO 1 IO n i £000 918 i i IOOO lOO „ a IOO a «00 a iOil f>i»oo n a **0 Žrebanja nadzoruje dižiivna olilaHt ter so vi-Ae ista v prisotnosti jav-negs kraljevega notarja. Žrebanje I. razreda: od 16.—19. oktobra 1895. Žrebanje II. razreda: od 6.-12. decembra 1895. Srečke dobivajo se pri Vsaka tretja [srečka dobitek! i 5 milijonov 600000 kron. Karol-u Heintze-ju glavnemu nabiralcu Naslov za brzojavke: Lottoheintz$ Budimpešto* Dobitki izplačajo se v gotovini, ne da bi se kaka svota odtegnila. Budimpešta, Servitenplatz št. 3. i— bsmi aisjnasac Vsaka tretja Naročniki blagovolijo naj priložiti za poštnino 10 beličev, za priporočena pisma 20 beličev, H —■ za vsak izkaz izžrebanih srečk posebej 20 beličev. il807— 2) BSreČka dobitek!! Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne",