189. številka Izbijana ? soboto 19 avgusta 1905 XXXVIII. let«
sssja vsak ian zvaćer, izimsi nedelje hi praznika, ter velje po pošt! prejem en aa avatro-ograka deiele u v»e leto It K, aa eet leta II K, ee četrt leta 6 K 60 h, aa en mesa« S K 80 h.   Za LJubljano ■ poiujanjem na dom aa vsa ^ iv,  h pol leta 12 K, aa Četrt leta 6 K, aa en mesee t K. Kdor hodi eant ponj, placa aa vse leto 21 K, aa pol lota 11 K, aa četrt lota 6 K 60 h, aa en meeee 1 K 90 h. — Za tuja deželo toliko več, kolikor anaSa poštnina. — Si iiaro£b* brea Istodobno vpošiljatre naročnino se ne ozira. — Za oznanila se pladnje od potorostopno petlt-vrste po 11 h, Ce se se oananilo tiska enkrat, po 10 h, fie so dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali   večkrat. — Dopist .*] 3« tavale frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprevnlitvo jo v Knaflovih ulicah it. 6, is rieer aredniStvo v I. nadstropja, npravniitve pa v pritličja. — Upravniitra naj so blagovolijo pošiljati naročnino, reklam se tj«,
oznanila, t j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. »Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
•#M*s*er0*
Klerikalna kultura.
(Ob petdesetletnici konkordata.) Dne 18 avgusta 1855 leta, torej ravro pred 50. leti je cesar Franc Jožef podpisal konkc dat, s katerim je uničil zadnje ostanke jožefloizma in pripomogel rimskemu klerikalizmu do neomejenega gospodstva v državi.
V zgodovini habsburške monarhije ostane 18. avgust 1855. leta zapisan s črnimi črkami kot dan ža-lo8 . Ta dan je monarhija brezpo-gojnc kapitulirala pred rimskim kle rikslizmom in omogočila tisti orijen-t&lski despotizem cerkvenih mogotcev, proti kateremu se morajo še danes z obupno silo boriti vsi avstrijski narodi.
Ref, da je bil z zakonom z dne 7. maja 1874. ltta odpravljen konkordat, ali odpravljen je bi samo aa papirju, v praksi pa veljajo malo-s vse njegove določbe še danda-pes in rimski kUrikaiizem se peha na T30 moč. da ohrani, poglobi, utrdi in razširi to svojo oblast, da si pri-:•: , kur je izgubil in da tako obnovi svoje neomejeno gospodstvo nad državo in njenimi naredi.
Nikdar se ne sme pozabiti, kar rekel meBeca marca 1 1890. Kardinal grof Solonborn v gosposki zbornici, ko so njegovi somišljeniki lahtevali poklerikaijenje vsega šolstva. Tedaj je kardinal Sabftnborn ii vil: »da je ves moderni državni : t največjem nasprotju z verskimi načeli katoliške religije in da ima država dolžnost se v svrho popolne preuredbe v tem smislu podvreči cerkvenim višjim pastirjem in se jim dati z vso svojo oblastjo na raspolaganja. Zahteva po neomejenem vla danju v šoli je samo začetek dolge zahtev in postuiatov, ki morajo slediti in bodo sledili «
Tako je govoril takratni vodja avstrijskih škofov in vse delovanje in r.ehanje klerikalizma, v vseh kro-
novinah in pri vseh narodih priča, kako se peha klerikalizem, da dobi v roke moč in oblast, ki mu naj omogoči dosego označenih ciljev, kulturno, gospodarsko in politično gospodstvo.
Rimski klerikalizem si lasti božje poslanstvo urejevati, voditi in nadzirati moralno in kulturno življenje vseh narodov, kakor tudi vse politično in gospodarsko življenje. Božjemu poslanstvu rimskega klerikalizma se že davno smeje ves civilizirani svet in dejstvo, da so se prav najbogatejši, najmogočnejši, najomi-kanejšiin najsrečnejši narodi na sv&tu otresli rimskega kler kalizma in da od tedaj procvitajo, priča glasno in jasno, da je njegovo božje poslanstvo zgolj izmišljeno.
A-i rimski klerikalizem hrepeni z vs«mi Bilami po obasti. da si za gotovi gospostvo in vzpr čo temu jc fufoe hr^zoornembno, ali ei lasti v ta nsmen božje poslanstvo ali ne, kajti računati cam je le z njegovimi dejanskimi prizadevanji in odgovoriti nam je samo na vprašanje: ali bi bila zmaga rimskega klerikalizma, cerkveni absolutizem v nravnih in političnih, v kulturnih in v gospodarskih zadevah narodom v srečo ali v nesrečo.
Odgovor pač ni težak.
Vsa zgodovina, vsa pr teklost kakor tudi sedanjost nam priča, da pomeni gospostvo rimskega klerikalizma duševno in politično suž-nost. Nobena institucija na svetu ni državam in narodom storila toliko zla kakor rimski klerikalizem. Ta klerikalizem je socialno in kulturno prokletstvo za vse narode in na pomeni v bistvu drugega, kakor zmago peklenskih instinktov nad vsemi ideali človeštva, nad vsemi pogoji napredka in sreče ter popolno po-teptanje prvega moralnega načela vsega nravnega reda, namreč sve bode.
»Slovenec« je minolo soboto pi Bal: »Boj, ki se bije pri nas, je v resnici kulturni boj, ker se borita dve kulturi, ena materijalistička, druga krščanska.« To ni prava resnica. Boj ni samo kulturen. V tem boju gre la vse najvišje smotre človeštva. Siovenski narod je podoben sadnemu drevesu, na katerem bo se zaredile gosenioe; v našem boju gre za to, otrebiti to drevo mrčesa in mu zagotoviti rast in razvoj.
O kulturnem boju se pa tudi zaradi tega ne mere govoriti, ker so klerikalni smotri skozinskoz nekul turni, ker je to, kar imenuje »Slovenec« krščansko kulturo, nekaj manj vrednega, nekaj inferijornega, nekaj škodljivega in pogubljivega.
Tukaj pač ni mesto razpravljati o tej čudovit', krasni in nad vse veličestni stavbi, ki se imenuje moderna kultura in ki jo skuša klerikalizem na vse namut »
podkepati. Ali da je klerikalizem nekulturen, pravi kuturi sovražen element, to se da tudi prav na kratko dokazati.
Ne bomo govorili o klerikalnih nsukib, da je papež absolutni go epodar vsega sveta in da je vsakdo ddžan se pokoriti nj*govi volji; tudi ne o naukih, s katerimi si laste duhovniki gospostvo v vseh posvetnih zadevah. Tudi ne bomo razpravljali o obupnem boju proti neodvisni znanosti, ki je dokazala neresničnost cele vrste cerkven.h naukov. Dovolj je drugfh zgledov.
»Slovenec« je ono Boboto pripo znal, da je izobrazba duha in srca prava nalog* vsako koristne organizacije. Tudi cerkev je organizacija in z-to spoznamo najhitreje njen kulturni pomen, če pregledamo, kako skrbi za izobrazbo duha in srca slovenskega naroda.
V ta namen je treba iti na kmete,  kajti v mestih so tudi že
manj izobraženi ljudje spoznali klerikalno kulturo in se je iznebili.
Izobrazbo duha in srca pospešuje klerikalizem b poučevanjem. Pri tem pouku se uči narod karnajbolj bedastega praznoveratva, in sicer tako ustno kakor po knj:gah in časopisih.
Klerikalci varajo n. pr. narod sistematično, da je hudič bitje, ki lahko obsede šloveka in da ima duhovnik moč, hudiča izgnati iz ljudi in ii živali. Zgodi se vsak dan, da hodijo duhovniki za dobro plačilo izganjat hudiča. Iatotako je navadno varanje naroda, če se mu vceplja mnenje, da je duhovnik — grešno človeško bitje — več kakor angelji in Mati božja, da je bog dal svojo oblast duhovniku v roke, da se gode čudeži z lurško vodo itd. Njnravni in za-ničljivi so tudi klerikalci nauki o odpustkih, o prisegi, o razmerju med
gospodarjem in med služabnikom, o
i    __# - j ~ ■— — >, — —«~»»**
cerkvijo, nenravni nauki o dopustnih in nedopustnih sredstvih, o romanjih in o Skapulirju itd.
V svrho razširjenja in utrjevanja takih in enakih naukov, ki ne izobražujejo ne duha, ne erca, marveč narod samo poneumnjajo in demora-lizujejo, ustanavljajo klerikalci bratovščine in vsakovrstne družbe, izdajajo leto za letom nebroj knjig in časopisov ter pehajo s tem narod v nesrečo, utrjujejo pa svoje gospostvo in množe s tem svoje dohodke.
Vsaka kultura se sedi po njenih sadovih. Propadlost, nravna in kulturna, gospodarska in politična propadlost voeh katoliških narodov, ne-izobrazba duha in srca pri teh narodih priča najbolje, kaj je to, kar imenuje »Slovenec« krščansko kulturo in koliko je ta kultura vredna.
Ziato pa tudi ni resnično, če ime nuje   »Slovenec«   naš   slovenski boj kulturni boj. Za kulturo se borimo samo  mi, in  sicer proti nekulturi,
borimo se za osvobojenje naroda iz klerikalne snŽnosti, borimj se za svetle in nad vse vzvišene narodne ideale, za pogoje sreče in napredka proti pošastim teme.
Velike evolucije v življenju na* rodov se ne izvrše v kratkih dobah. Dostikrat trajajo cela stoletja. Včeraj pred petdesetimi leti je cesar podpisal pogodbo, s katero je monarhija postala domena najstrupenejšega klerikalizma. A narodi so vendar imeli moč, da bo razbili to verigo, da bo raztrgali konkordat in be vsaj deloma osvobodili duhovskega despotizma. Boj med svetlobo in med t*mo, med napredkom in nazadnjaštvem pa še dolgo ni dobojevan in tudi narod slovenski mora napeti še največje svoje sile, da Bi zagotovi svobodni razvoj in pogoe napredka, obatauka in sr^če. Streti se mora duhovsko gospostvo v  vsem javnem ž.vljenju,
tO  r>r»/J •     « - ~ I -     u i
vtisne V8ak^" nnur v ppomin ob oOletnioi kockerdst?.
Zadnja sodna imenovanja.
Pretekli teden nam je prinesel zopet nekaj sodnih imenovanj. Kdor misli, da se je slovenskim uradnikom pri tej priliki zgodila sama pravica in nič — krivice, ta se prav pošteno moti. Res je sicer, da so zasedli nekatera mesta na Kranjskem slovenski kompe-tentje. Ali to je moralo tako biti, ker je samo ob sebi umevno, da se mesta na Kranjskem ne morejo odvzeti našim uradnikom, ki imajo končno vendar le pravico avanzirati. Za večne adjunkte Slovenci vendar š e n i s m o obsojeni!
Ali vendar se je ravuo pri tej priliki zopet pokazalo prav jasno, kako se v okrožja graškega uadsodišča sa-molastno postopa z imenovanji. Sicer imajo v Gradcu še takozvani „konkre-talni status." Vendar le pro forma ali radi lepšega. Nanj se nihče več ne ozira,  marveč se  postopa povsem ad
Prve bolečinice.
i.
Draga in ljuba Darinka! Jako sem bila iznenađena, ko sem prebrala Tvoje cenjeno pisemce! Upala sem, da Te bo moj odkritosrčni list zadovoljil, toda ne —! Brati sem morala očitek za očitkom, akoprav sem si prizadevala s svojimi najboljšimi skromnimi močmi, da Ti ustreženi kakor kakšni najzvestejši prijateljici! —! — !
Najprvo se Ti zahvaljujem iz dna svojega srca, ker si mene, „ potuhnjeno Angelo," opozorila, da ne smem svojih «oči imeti na vseh koncih in krajih, povsodi nastavljati ušes in v vsako reč vtikati radovednega nosu, ki je hudo podoben prekubanemu fižolčku."(?)
Gospodična Darinka! To je Še jako pereče vprašanje, ali švigajo moje oči res na vse plati! Taka je tudi glede mojih ušes in mojega po nedolžnem obrekovanega nosu ; zaradi njega se pa nočem prepirati z nikomer, kateremu sadežu je bolj podoben. Gospodična ali res mislite, da ste nezmotljiva? —!
In potem, prosim, pomisli vendar, da Štejem tudi jaz v kratkem 15, beri petnajst let in torej nisem kakšna jara plitka!
No, sedaj moreš sošolkam v samostanu brati kar z obrazov, kako dobro vedo, da sva se midve razprli. Praviš, da Te ne briga mnogo, kar pravi č. M. Emerencijana. Trdiš, da Te je grajala, ker je nisi brž prosila odpuščanja. Silno olikano od Tebe, da se tako vedeš proti učiteljici ! Pišeš mi, da se je č. M. Emerencijana hudo zmotila o Lavri, ker ni imela Še nobene prijateljice. Zelo me je veselilo, da si že uničila moje pismo. Kaj pa naj si mislim o „slabih nasledkih," če me Ti ne bi marala več za prijateljico? — ? — ?
Praviš, da sc boš umikala vsaki najmanjši „spovedi" — no, pustimo to! Delaj, kar hočeš. — Dalje mi pišeš, da se Ti zdi Čudno, ker sem zahtevala svoje pismo za nekaj časa nazaj. Hotela sem se le preveriti, če sem Ti res pisala, da si .potuhnjena." Pač slabo o meni sodiš, ko mi pišeš, da Te hočem zba-dati in da nisi tako neumna, da ne bi razumela mojega zabavljanja. Draga in ljuba si mi bila in mi še boš — vsaj jaz upam tako. Toda Ti — kako vse drugačna si Ti proti meni! Zbadati si me hotela le Ti sama in si napisala najprvo „Draga," potem pa si to zopet zbrisala in napisala samo „Ljuba Angela!" Toda varala si se ljuto! Ni mi dosti do tega, kako me nazivaš v svoji jezi, o ne!
Slišala sem tudi, da si že sama I izprevidela:   najprvo  moraš  Ti mene zopet nagovoriti, ne pa jaz Tebe !
Srčni pozdrav od Tvoje (ne vem, ] kakšno naj se imenujem)
Angele.
Drugače se lahko imenuješ sama sebe „olikano." Toda to menda vendar ni posebno olikano, da mi brez najmanjšega pravičnega povoda očitaš „afektirano obnašanje" v šoli! Darinka, pomisli — — — — —
n.
Draga Darinka!
Saj veš, da sva sklenili precej po novem letu zvesto prijateljstvo.
Jaz, draga Darinka, Te imam za svojo največjo prijateljico, akoprav mi Ti nisi — zvesta!
Ne bom Ti dajala v tem pisma grdih priimkov, kakršnih Ti je poslala potuhnjena Angela in nikdar Te ne bom po Angelini šegi imenovala neolikane prijateljice. Darinka, Ti nisi pomislila, kaj misli Angela s tem izrazom! Sploh — tako zanikarna čast, kakršno Ti Angela izkazuje navidez, to je — hinavsko.
Darinka, pomisli, s kom občuješ ! Ti zanemarjaš mene ie cel teden! Le dobro pomisli: tako zveste prijateljice, kakor sem Ti jaz, ne dobiš na vsem
božjem svetu! Vendar se nočem hvaliti. Ne moreš mi očitati, da bi bila neodkritosrčna s Tabo! Nasprotno! Gotovo ljubim jaz Tebe bolj, nego Ti mene ... To žalostno resnico sem spoznala po Tvojem hladnem obnašanju.
Res hudo mi je, draga Darinka ! Predkratkim sva bili tako dobri prijateljici ! Zdaj pa sem zvedela nekaj novega, da si izbiraš drugo! In vendar Te ljubim tako presrčno! Naredila sem pesemeo, ki je posvečena Tebi, ljuba Darinka!   Prepišem Ti jo kar semkaj:
Nesrečna ljubezen. 1.
Zima je minula, rože že cveto bele In rdeče, kako lepo je to!
2.
Roža mi najUubša je Darinčica! Ljubim jo tako, da izraza nimam za to. 3.
Pa moja Mubezen ni srečna, nesrečna pač je in bo t Zato pa tudi v naslovu nesrečno imenujem jo.
Tako je, žalibog--Gotovo se
boš jokala, ko boš to brala.
Nočem Ti, draga Darinka, očitati nezvestobe. To se ne spodobi pravi prijateljici, akotudi si prevzela zdaj Angelo za prijateljico. Naredi, Darinka,
kakor hočeš, ampak vedi, da ostanem jaz Tebi vekomaj zvesta, ker si ne morem drugače pomagati — —
Oh, ko bi ti vedela, kako mi je hudo, da si me zapustila! — ? — !
Prosim Te, ne pokaži tega pisma svoji novi prijateljici Angeli. Nočem prepira. Pišeš mi, naj ne sejem raz-pora in prepira. Saj ga ne sejem, akoprav misliš, da ga. Opominjam te samo zato, ker ne morem več trpeti na tihem —--
Prosim Te, odpiši mi, kaj misliš, da vem potem, kaj naj storim. Razo-dela sem Ti vse svoje skrivnosti--
Obenem Te prosim, da molčiš proti Angeli! Zakaj Angela ne zna molčati, in potem bi prišlo kaj med ljudi, in potlej gorje meni! Ne bodi huda in odpiši mi kmalu!
S prisrčnimi pozdravi in poljubi vsa Tvoja nesrečna Milka.
Prosim te še enkrat, odgovori mi takoj l
in.
Draga!
Obžalujem, Darinka, da Te moram zopet nadlegovati. Kdaj — ako smem vprašati — kdaj sem ti pisala, da si mi poslala »nevljudno" pismo? Mislim, da ne najdeva ne Ti ne jaz takega pisma, ki bi ugajalo vsakomur čisto popolnoma. Praviš, da sodi vsakdo po
libitum, povsem samolastno. V tem oziru smo grofa Gleispachu Že davno povedali svoje mnenje. Toda ta mož ima trdo kožo in trdno pozicijo in nihče, menda tudi "sam justični minister mu ne more izpodnesti njegovega z mastno in zelo dobrodošlo plačo obremenjenega predsedniškega — stoliČka. Prav letos jih je Gleispach prav po-Steno iztaknil. In sicer ne samo kot predsednik graŠkega nadsodišča, kot administrativni vodja naše justice in naših personalnih zadev, tudi „in me-rito", „kao sudac" jo je dobil od najvišjega sodnega dvora po svoji grofov ski grbi kakor menda še nikdar noben nadpredsednik. To je bolelo, kaj ne, grof Gleispach, in Človek bi mislil, da bodete vsled te „težke moralične poškodbe" v znani Ornigovi zadevi zvezali svojo culico in odrinili v namig-njeno vam penzijo. Toda ni se zganil naš prijatelj, rajše je ostal pri polnih jaslih in nadaljuje svejo germanizato-riČno misijo pour revanche.
Germanizatoricno misijo in prav nic dražega. In že je precejšnji del te misije tudi izvršil. Kajti dandanes mora biti vsakomur — in tudi tistim našim sodnikom, ki pri vsaki priliki letajo v Gradec k Gleispachu in se mu spredaj in zadaj dobrikajo v namenu, da bi jim privoščil kak košček svoje protekcije — znano, da s e v najkrajšem času razdeli okrožje graške ga nadsodišča v dva teritorija, v kranjski oddelek, kjer se slovenskega Življa ne da ubitiinvštajersko-koroški oddelek, kjer se hoče s slovenskim jezikom in uradovanjem popolnoma pomesti, kjer se bodonasta-vili samo n e m š ko-n a cij onalni uradniki kot rabi j i slovenskega uradovanja.
To je facit accompli. Kdor ne verjame, naj   pa pregleda zadnja imeno-
na vsak način eksportirati iz Koroške? Zakaj je bil Rudolf Tscbecb, bivši državnega pravdnika namestnik v Ljubljani, pred kratkim prestavljen v Ma: ribor? Svoj čas je preskočil celo vrsto prednikov in pnromal iz Ptuja na ugodno in lepo ljubljansko mesto. Pa le začasno, samo zato, da je avanziral. Sedaj pa se je mesto, ki mu je po znanem Feldnerjevem „Germanisie-ruugsplan"-u Že — mogoče — deset let namenjeno, izpraznilo. In haj d! na zeleno Štajersko! Srečno pot! Zakaj je bil sedaj Avgust Modrinjak, ki ga poznamo zelo dobro, izbran za tajniško mesto v Mariboru? In zakaj je končno neki dr. Kbnig, dosedanji adjunkt v Gradcu, imenovan za substita državnega pravdništva v Celovcu. Tu je vendar treba znati slovenski jezik, bi mislil vsakdo. Vendar dr. Konig ne zna niti besedice slovenski. In prav zato je največ prišel na to mesto, saj je preskočil 29 svojih prednikov.
NemŠkonacijonalai ljudje in zlasti adjanktje pač znajo skakati. To se je ravno pri zadnjem imenovanja zopet pokazalo, ko je bilo kar pet ali iest slovenskih adjunktov prezrtih ali ,, preteri ranihu. Mi sicer ne vemo, ali so vsi kompetirali za štajerska mesta, ko so se večjidel naveličali metati bob ob steno in plačevati brez vsakega upanja kolke za take prošnje. Vendar nekateri so prosili za ta mesta in so v vsakem oziru najboljše kvalificirani. In sedaj vidijo, da jim je pot na Štajersko zaprta definitivno, ker mlajši kompetentje za sedajo izpraznjena mesta.
Tako se slovenski adjunktje dandanes bagatelizujejo. In res pride kmalu v navado, da se bode kar meni in tebi nič preteriralo vsakogar, kdor ne bode ravno ležal v prahu pred različnimi Šefi, predsedniki in inšpektorji, ki včasih z velikim veseljem najmanjšo zadevico poročajo na višja mesta, kjer se take ovadbice z naj veseloj si mi obrazi in z najhvaležnejšem srcem sprejemajo in mogoče premiirajo. —
Nam je v tem ozira vse polno takih slučajev znanih in jih imamo na razpolago. In studijo se nam, prav polteno se nam gabi pred takim postopanjem. Za danes pa hočemo samo pribiti, da so izvestni krogi zopet dosegli svoj uspeh in — da je sodni adjunkt Karel Zotman zopet prezrt in „pregledan". To dejstvo in ta krivica, ki se dela temu slovenskemu uradniku, je naravnost nezaslišana in Čez vse kruta! Naj se nam ne pride z znanimi ugovori in naj se nikar ne misli, da nam ni mogoče znano, kaj da se mu očita in kdo je provzročil te naravnost obrekljive kritike tega jurista, ki že dolgo vrsto let opravlja svojo službo na povsem neoporečen in za marsikake bajlovske adjunkte tam na Štajerskem vzgledni način. Iu kaj ima od tega? Nič drugega, nego da se ga denuncira   in  obrekuje in  mu  na ta
"TrofT-iiati« na^in meče polena pre4 noge.   Tako se s siovensti adjunkti
hoče nekako postopati kakor s „šolarČki" katerim se pri vsaki priliki napravi „pika" če se He obnašajo po volji učiteljevi. Še tega se nam manjka. Žalostno pač, da se ta razvada vedno bolj vsiljuje v našo justico in da se tudi v vrstah naših višjih sodnikov — imen danes nočemo navajati — nahajajo taki odkritosrčneži, ki sto zahrbtnih slabih besedi poprej privoščijo mlajšim slovenskim uradnikom v Škodo in nesrečo nego eno samo dobro in odkritosrčno — v poduk in korist. Proč s takimi razmerami!
Pisma iz Hrvatske.
Zagreb, 17. avgusta.
(Konferenca dalmatinskih poslancev. — Nesoglasje  med   madjaroni. — Klerikalni   kurz.  — Sestanek na-prednjakov.)
V ponedeljek in v torek 14 in 15. t. m. so imeli hrvatski državni in de-
želni poslanci iz Dalmacije v Dubrovnika naznanjeno konferenco. O pomenu te konference sem Vam obširno pisal v pismu i dne 4. avgusta. Sklenilo se je na tej konferenci, da se dalmatinski poslanci odzovejo povabila hrvatskih opozicijonalnih poslancev na skupni sestanek, na katerem bi se imeli posvetovati o splošni politični situvaciji. Izvoljen je odbor treh mož, ki stopijo glede tega sestanka v dogovor z opo-zicijonalnimi poslanci iz Banovine. Dalmatinci predlagajo, na se vrši ta skupni sestanek na Reki in da naj se nanj povabijo vsi opozicijonalni poslanci hrvatskega sabora, hrvatski poslanci iz Istre in srbski poslanci iz Dalmacije.
Posamičnosti tega posvetovanja, ki je trajalo dva cela dneva, še niso znane. Za zdaj je karakteristično samo to, da so dalmatinski poslonci končno opustili misel, naj se na ta skupni sestanek povabijo tudi zastopniki naše madjaronske stranke. Madjaronski vodja dr. Tomašić je namreč že vnaprej odbil vsako misel, da se zbere njegova stranka za isto mizo z opozicijonalci in z dalmatinskimi poslanci. Pisal je v „Dnevni List", da bi bil to znak „slabosti" madjaronske stranke; ta stranka ve, kaj ji je storiti, opoziciji pa preo-staje samo, da — podpira vladno stranko pri njenem „patrijotičnem" delu. No, glavni vzrok, da madjaroni ne morejo sodelovati pri nobeni akciji istinito narodnih poslancev, je ta, da se oni sploh samo pokoravajo komandi višjih faktorjev. To je stranka, ki služi kot plašč za absolutistično vladanje v naši domovini. To bi bili morali dalmatinski poslanci že prej vedeti in bi si bili torej lahko prihranili odklonitev od strani madjaronov.
Vprašanje   je   pa   še   vedno, če
sploh pride do tega skupnega sestanka:
in ako pride, da li se bodo mogle vse
naše stranke zediniti ne samo na sku-
r>*m sklen o složno akcijo.
„; 4.___
—        ^      ludl Uil
V zadnjem Času se Čujejo govorice o nesoglasju v madjaronski stranki. Najprej se čuje, da je tega nesoglasja v sicer vedno složnih vrstah madjaronske stranke kriv na dan 8. septembra napovedanih prihod predsednika pe-štanskega drž. zbora Jusztha v Zagreb. Juszth pride na obisk k bivšemu hrvatskemu ministru Josipovicbu, a to je vznemirilo dr. Tomasića, češ, da obstoji klubov sklep, da noben član ne sme ničesar ukreniti na svojo roko. A zdaj je povabil Josipovich enega najodličnejših članov madjarske koalicije, proti kateri se vojujejo v službi Dunaja naši vladinovci, k sebi na politično konferenco. Zato je tudi Juszth takoj izjavil v časopisih, da se v Zagrebu ne misli spuščati v nikaka pogajanja, ker nima v to nikakega mandata od svoje stranke, nego da ima njegovo postopanje Čisto informativen značaj.
Včerajšnji „Dnevni list" je odločno dementiral vse glasove o resnih nasprotjih med vladinovci. Sicer priznava, da so v stranki različni ljudje, ali v glavnih stvareh so vsi složni.
Radi verujemo temu dementiju. Samo v ustavni politični stranki more priti do različnih nazorov v poedinih političnih vprašanjih, ker je tam raz ličnih ljudi z različnimi mnenji. Ali v skupini ljudi, kakršni so naši madjaroni, nikakor ne more priti do resne razlike v nazorih, ker jih vse veže najmočnejša vez — osebnega interesa. To so madjaroni najbolje dokazali za Khue-nove vlade, ko so vzlic največjim njegovim hudodelstvom čvrsto stali na njegovi strani in proti svojemu narodu.
Enako je presojati tudi glasove o demisiji bana Pejačevića zaradi njegove averzije proti Khuenovemu vplivu na naše notranje razmere. Naš sedanji ban je povsem nesamostalen človek, katerega ne dičijo nikake umstvene sposobnosti. On je od glave do pete madjaronski aristokrat, ki ostane toliko časa na banskem sedeža, dokler bo to konveniralo dvornim in peštanskim krogom. Sam se ne odloči na noben odločilni korak.
*
Kako piha klerikalni veter z Markovega trga (op. ur.: Tam je sedež bana in vlade) to je te dni eklatantno dokazal nemški pisani list „Die Drau", ki izhaja v Oseku. Ta list je vzor židovskega šmoka, ki služi vsakemu, kdor ga dobro plača. Dokler je vladal Khuen, je služil njemu do ostudnosti, napadaje kar najbesneje opozicijonalce. Tedaj, ko so bili opozicijonalni redakterji vedno obsojani, je bila „Drau" pred sodišči popolnoma zavarovana. Za Kbuena je napadala posebno srdito katoliške pope, ker so večinoma stali na strani opozicije, ter je tem očitala klerikalizem, proti kateremu se mora boriti vsaka liberalna vlada. Čim je postal klerikalko P©j«v\*-vic Dan, je „urau* takoj obrnila plašč in začela najprej koketirati\ s klerikalnim gibanjem, dokler ni končno v nedeljskem članku odkrito pozdravila organizacije klerikalcev, ki bo „osvežila" naše javno življenje s svojim prizadevanjem za povzdigo „vere".
Naši klerikalci, ki se izdajajo za „radikalne" opozicijonalce, molče kakor grob na to ljubezensko razodetje ose-ških Židov.
* *
>&
V nedeljo, 20. t. m., se zbero v najožjem krogu zaupniki hrvatske napredne stranke v Zagrebu, da se posvetujejo o bližajočih se volitvah za hrvatski sabor in o eventuvalni volilni koaliciji z drugimi opozicijonal nimi elementi, v prvi vrsti s Srbi.
_ A
Glas delavca iz Vevč.
Zadnjič sem v nekem dopisu raikrinkal nesramno početje naših klerikalcev in  dokazal, da so pod-
el k
ti
N e< n k
n h
li h
P k
ž
S v s
i*
p ii
r
d k
n
k
kupljeni i nemško • protestantovskim denarjem.
Dotično razkritje je rdečelasegi kaplana Rioharja in župnika Kolarji tako zabolelo, da jima je nedeljski pečenka kar skozi ves teden obtičali v grlu, ker šele teden dni pozneje je Riabar prišel do sape in se široke razkoraČil v »Slovencu«. Zagovor Rj oharjev se čita kakor oni hudodelci pred sodiščem, ki skesano prizm svoje hudobije, obenem pa skuša po staviti svojo osebo v nedolžno luč Marijapoljska popa pravzaprav pri snata, da sta jemala denar od nem ških protestantov, o darovanih sod čkih vina pa »Slovenec« molči koj ^ grob. Cemu torej očitate nam na sprotnim lUtom, da so podkupljen od »Gustav Adolf-Vereina«, ko sam pijete Judeievo vino !
V zadnjem dopisu sem pozabi Še omeniti, da so protestanti prispe vali tudi k novemu lestencu neka stotakov. Skoro gotovo je, da je smuk nilo nekaj cvenka tudi v tuje žepe značilno pri celi stvari pa je to, di klerikalce tako zanima, kdo je »Nt rodov« dopisnik. A*.o so »Narodovi dopisi resnični, čemu se torej brigati za osebo? O, dobro vem, vi ne po« znate poštenega boja, zato skušate neljube vam osebe spraviti s poti in jim odjesti kruh! Mene tekel U res! Tudi vaše ure, gospod Richsr bo že štete in prva naloga mi bo, di razkrinkam vaše nečedno delovanje, da bo delavstvo spoznalo, kako je vodite za nos.
Pokazal bom cel: javnosti vaš< delovanje v konsumu v vsej nagoti kjer danes kraljuje neka izučena — babica! Delavci morajo tudi izved kam je šel denar,  ki ga  je daro nekoč društvu za novo
- r
ski trgovec, g. Sarabor rajo vevški delavci, k pfciicjajoigre z nemško denarjem v zidanen domu«.
Tudi župnika Kolarja bo treb prijeti za ušese», da bo vedei, da D gre, otroke puščati za denar k birm Marijina družba nujno potrebu t javne kritike, ker se v nji marsik* ne strinja s krščansko čednost, Lavorike, ki jih je zasadila klerifcalr slovensko nemška zveza, gredo že i cvet, in čas bo, da se vležeta narje marijepoljska popa.
V tovarni se postopa pod kleri kalnim slovensko-nemškim režimom s domačini  vse  slabše  kot bi čase.   Zaslugo na tem ima v vrsti kaplan Ricbar Treba bo oprat i »Koijakovega Jokeljna«, marijapolj skega župana, ki zna ie pripravljene porcije   kruha  po 4 h tako lepo re zati na polovico,  dočim   ga je veneca pohvalil, češ, vsi ljubljanski hotelirji naj se skrijejo pred našim vrlim »Jokeljnom«!
vi
Dali* v Dmlorji
sebi. Potem smem tudi jaz reci, da si sodila moje pismo po svoji nevljudnosti. Trdiš, da Ti razumeš mnogo več šale nego jaz, „olikana" prijateljica — —
Kdo se je Že pritožil zaradi mojega vedenja? Nihče, samo Č. M. Emeren cijana, pa še ta samo tako mimogrede. Ti pa pošiljaš — pisma brez podpisa in očitaš drugim „afektirano" obnašanje. Grozna olika! Ha, ha, ha!
Ves ta prepir se mi zdi strašna otročarija, toliko Ti moram že reči.
Res smešno! Ako sem rekla, da „mukaš", kadar pojemo v šoli, ali je to tako žaljivo? Ali ne razumeš nedolžne šale? Res, olikana součenka si pa!
In kakšne „skrivnosti" imam s Tabo? Kaj sem klepetala o teh „skriv-nostih?" Kdo ti je rekel, da hočem s svojim hladnim vedenjem pokazati M. Emerencijani, da sem se razprla s Tabo ?! ?
Da Te morda preveč ne ujezim s svojim „odvezanim jezikom", sklepam svoje pismo, ki ga smeš pokazati vsemu razredu.
Angela Draganič. Oprosti mi slabo pisavo s svinčnikom in površno obliko !
IV.
Preljuba Angela! Ponujam Ti svoje zvesto prijateljstvo l Strašno sem se opekla z Darinko 1 — Zaljubila se je v — kadeta!
Ne morem Ti povedati, kako me peče, da sem zložila celo pesmico njej na čast! Ko bi bila slutila, da ima tako nehvaležno in nezvesto srce, bi ne bila napisala najkrajše besedice v njeno slavo.
Pa saj si lahko pomagam! Prečrtala bom besedo „Darinčica" in zapisala „Angelica." Upam tudi, da bo najina ljubezen srečna — —
Tisočkrat Te pozdravlja in poljublja
Tvoja Milka.
V.
Predraga Milka!
Tvoj list sem z veseljem prejela in se Ti najlepše zahvaljujem zanj.
Potuhnjeni Darinki privoščim tistega kadeta iz vsega srca! Slišala sem, da so kadeti veliki vetrnjaki in ne prenašajo zveste ljubezni dalje nego kvečjemu za dobo velikih počitnic. Sicer pa Darinka nima kavcije; zvedela sem, da bo dobila za doto samo nove citre in petnajst parov nogavic.
Zaeno Ti naznanjam, da sem se zaljubila tudi jaz. V koga, tega Ti nočem povedati, le toliko povem, da ni kadet, ampak nekaj boljšega. Svetujem Ti, da si tudi Ti izbereš svojega fanta!
Saj smo vendar že prestare, da bi se še igrale — s puncami!
S presrčnim pozdravom
Tvoja odkritosrčna Angela.
Brat Justin.
(Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan.)
(Dalje.)
Dne IS. decembra.
Teta je uslišala mojo prošnjo in mi poslala petak. Zato sva bila sinoči z Viljemom spet v gostilni pri natakarici Mici, ki je bila vsa vesela, da sva prišla. Tudi jaz sem dobil sinoči to liko poguma, da sem stisnil živo stva-rico k sebi in se nekoliko poigral z njo. Danes se mi hoče to neumno zdeti, zakaj se mi pa sinoči ni?
Brat Viljem je pisal domov po denar in svoji sestri, ki je baje zelo bogato omožena.
Dne 17. decembra.
Včeraj je bila nedelja. Samostanu je neka bogata gospa testamentarično zapustila nekaj tisočakov. V zahvalo smo imeli Črno mašo za njo, opoldne smo pa na račun tistih tisočakov dobili veliko dispenzo. Pater gvardijan je dal nositi različna vina na mizo in ni delal dosti razlike med patri in fratri.
Vsak se ga je nalezel po svoji moči. Tudi patru gvardijanu je ie žarelo lice in začel se je meniti o zvezdoslovju. Streljal je pa take kozle, da ga je pater Feliks resno posvaril, naj ne pohujšuje sinov patra magistra z napačnimi nauki. Na ta opomin je
bil seveda pater gvardijan takoj tiho, saj je vedel, da se o tej reči s patrom Feliksom ne da nič kaj varno govoriti.
To pa je patru Feliksu dalo povod, da si je vzel patra gvardijana za predmet svojih burk. Sicer ga je že večkrat spravil v nemilo zadrege, tako n. pr. nekoč, ko ga je vprašal, kdo je zajčka naredil. Prvo vprašanje patra Feliksa patru gvardijanu je bilo včeraj:
„Kakšna je svetloba?"
Pater gvardijan je naredil zelo učen obraz in trdil, da je svetla, prozorna in brezbarvna.
„Ti nič ne veš", mu je odvrnil pater Feliks, „ti prav nič ne veš, ti toliko veš kot moj šlebeder, katerega bo moral kmalu frater Fidel popraviti. Ali ne vidiš, da je štirioglata? Če ne verjameš, pa poglej po tleh, kamor soince sije, pa boš videl, da imam prav!" Pater gvardijan, revež na duhu, je res gledal po tleh in videl, da ima pater Feliks Čisto prav, zato se mu tudi ni upal ugovarjati, to pa tembolj, ker je vedel, da se ga je že precej nabral pod tonzuro in da zna kako prav nespametno blekniti, kar bi utegnilo njegov ugled kot samostanskega predstojnika ponižati. Pater Feliks pa videč, da je zmagal svojega revnega nasprotnika, je triumfiral, se krohotal na vsa usta in dejal med smehom:
„Enkrat si propadel, pater gn dijan; pa si nič ne stori iz tega. Z. ti bom  zdaj stavil vprašanje, kal boš gotovo tako rešil, kot se mora rešiti.   Povej  mi,   kdo  ne sme imeti denarja ?-
„Menih, Študent in vojak!- od« rezal se je pater gvardijan moško.
„Vidiš, da nekaj  veš. Zdaj pa poslušaj !   K nekemu kanoniku prišel popotnik in ga vprašal, kakit razloček je med oslom in kanonikom. Kaj misliš, da je odgovoril kanonik
Pater gvardijan premišlja nekolike nato pa pravi:
„Tega pa ne vem, povej ti!~
„Ti  bom pa jaz povedal," pater Feliks resno, „osel ima kriz * hrbtu, kanonik pa spredaj na p: Ti, pater gvardijan, kaj ko bi tisti po-potnik   prišel k tebi in   te vprašal ,Kakšen razloček je med oslom iu kre-meuškim patrom gvardijanom Eeehije-lom?' Kaj bi mu pa ti odgovoril V-
Tiho smo bili, da bi se slišal tek miške, ko smo čakali odgovora patra gvardijana. On je pa odprl modra usta in izrekel modre besede:
„Pater Feliks, jaz ne najdem nikakega razločka!"
„Jaz tudi ne!- zakrohotal se je pater Feliks in Ž njim vsa samostanska družina, pater gvardijan je pa začudeno gledal, čemu se smejemo.
D *, da, v Vev* - h se vrši proces, enak onemu na Jesenicah proces, ki fceiisti v prvi vrsti nemškemu kapitalu ter mednarodnemu klerikalizmu, tfaj klerikalci še toliko vpijejo, da io narodni, ve jel jim tega vendar noben razsoden človek ne bo. Klerikalci so le tam narodni, kjer narodnost še nekaj nese, sioer so pa najhujši nasprotniki vsakega nacijona izma. Kaplan R'char naj leta od 3ide do hiše, da si potrga vse podplate, preprečil pa ne bo, da pride poučno tudi njega ter njegovega Župnika Kolarja mrodmač v > in de lavsko prijateljstvo na sramotni oder. S kakimi sredstvi klerikalci delujejo t Vevčah, najeklatantneje osvetljuje sledeči slučaj. Nekaj dni potem, ko je izšel v »S ov. Narodu« vevškim popom posvečeni dopis, je prišla de lavka Cecilija O Dlak v tovarno ter razgrnila »Narod« na mizo pred sodelavke in rekla: »Ježeš, ježeš, pe-klensk list sem prnesla, oh Jezus, naše gespude ima noter 1 Jest vam ga bom prebrala, da boste vedle, koko ta list laže, pa prej morma ie. "r, ker tu ie peklensk list!« Pravi tip kaplan R oharjeve vigoje! V Vevčah vladajo danes prav lepe razmere med katoliško duhovščino in nemškimi protestanti na eni Btrani ter od klerikalcev zapeljanimi de lavoi na drugi strani. Na vladajo pa take razmere med delavci samimi, ker tu so denuneijantstva na dnevnem redu. Inteligentnejši delavci ne morejo izhajati s klerikalnimi surovinami in pravi čudež je še, da ne pride do pretepov, dasiravno je že tudi v tem oziru kronika precej bc-;ata. V svojem zagovoru je Richar med drugim tudi dejal, da je bi omenjeni članek narejen v uredništvu •Slov. Naroda«. Je že res, da so pod njegovo komando revčki, ki znajo komaj do pet šteti, toda so še delavci, ki imajo več znanja, kakor kak kaplan, katerega pa si niso pridobili t kakem društvu devičarjev. Torej pri Filipih se vidiva, g Richar, preje >a pa se preštudirajte sledeči sklep tndentinskega koncila, na kojega se celo škof tako rad sklicuje: Sessio XXIII. Decretum de reformatione!
—n—.
Vojna ali mir?
Z bojišča.
Maršal O j ama je poslal mikadu spomenico, ki so jo podpisali vsi njegovi generali, in v kateri se hvalijo, da japonska vojska že zdavno komaj čaka, da bi odi o čiino udarila  po sovražniku.
spomenici se nasvetuiejo ostrejši mirovni pogoji. Odgovornost za resničnost te vesti morajo seveda prevzeti angleški poročevaloi.
Otok Sahalin.
»Novoje Vremja« prinaša nekoliko zapoznelo poročilo o vojnih operacijah na otoku Sahalinu. Dne i", t. m. so se začele japonske čete iikrcavati v Čupiiaru. Japonci [ki so imeli vse tri vrste vojaštva, so začeli
Ko se je pater Feliks nasmejal in zvrnil kozarec vina, je dejal:
„Zdaj pa ti, pater gvardijan, ki danes resnico govoriš, povej, kakšen razloček je med tvojo osebo in tele-gratičnim kolom. Tukaj pa je razloček, povem ti naprej."
Pater gvardijan kljub bridkim izkušnjam ni nič hudega slutil, zato je takoj :ačel reševati vprašanje.   Dejal je:
„Alston, razločkov tu ne manjka. Jaz sem mesen, telegrafični kol pa lesen; jaz imam glavo, on je pa nima; jaz morem hoditi semtertja, on je pa trdno v tla zabit; alston, razločkov menda dovolj I" In zmagoslavno je pogledal po obednici.
„A jaz vem še en razloček," rekel je pater Feliks. »Katerega?" „Ugani!" „Ne morem !"
„Vidiš, razloček je ta: telegrafični kol je prismojen spodaj, ti pa zgoraj!"
Za trebuhe smo se držali in si brisali solze z lic, nihče pa ni slišal zvonca, na katerega je tolkel pater gvardijan, češ da je kosilo končano. (Dajje prih.)
Ruse obkoljevativ dveh kolonah. Rusi bo bili v neprimerni manjšini ter ho se vsled t<*ga pomaknili nazaj najprej proti Vladimirovk', potem pa v Jelan. Poveljnik Ari-jeievski je raidelil svojo posadko v dva oddelka. Posebno srečno je operiral Maksimo v a »Novika«, ki je dve japonski križarki potopi), več drugih pa poškodoval. Toda končno mu je zmanjkalo streljiva. O japonski premoči priča najbolje dejstvo, da je b lo i Kor-zakovBkem 1000 Rusov proti 12 000 J*ponoem. Korzakcvak so Japonci popolnoma razdjali. Pri kapitulaciji otoka bo prišli tudi civilni uradniki v japonsko ujetni št v o.
Japonsko vzdiganje potopljenih ruskih ladij.
Zadnji čas širijo Japonci s prozornim namenom vett:, kako vadi gujejo iz morja ruske bojne ladje. Tako so tudi sporočili, da so vzd?g nili križarko »Bajan«. Ruski strokovnjak v polaganju min, mornarični častnik Podgurski pa je postavil Japonce na laž v svoji razpravi v »Novoje Vremja«. Podgurski isvaja, da so Japonci meseca novembra 1. I. s streli nagnili »Dajana«. V noči pred kapitulacijo je bilo zapovedano, da se morajo razstreliti vse vojne ladje, tedaj tudi »Bajan« To se je točno izvrš lo ter je bil »Bajan« tako razstreljen na treh krajib, da se ne da napraviti nič porabnega ved iz njega. Calo vse topove so Rusi razdjali. Ako bo tedaj Japonci »Bajana« res vzdignili, dobili so popolnoma ničvredno podrtijo.
Mirovna pogajanja.
Malo upanja.
Do 9 točke japonskih pogojev se je posvetovanje še precej gladko razvijalo, ker bo so vse kočljive za-deve izločevale za poznejši čas. K^ pa je prišla na vrsto vojna odškodnina in izročitev ruskih vojnih ladij ter otoka Sahalin a, se ne more doseči nikako spo-razumljenje več, tako, da so se točke 9, 10 in 11. morale odstaviti ter se konferenca skoraj gotovo prekine. Ruski delegati e so baje izgubili vsakršno nado, da bi se konferenca srečno izvršila.
Premirje?
Londonski listi poročajo, da se že prihodnji teden proglasi splošno premirje kot uved za sklenitev stalnega miru. Nerešeni sta samo še zahtevi gWe Sahalina in vojne odškodnine, a glede obeh točk so propozicije pri Rusih in Japoncih take, da se končno sporazum-ljenje brezdvomno dožene.
Nesporazumljenje med ruskimi delegati?
Vsi ruski pooblaščenci in dele gati mirovne konference so se zbrali v četrtek o polnoči pri ministru Vite j U. To je bila prva seja od začetka konference, katere bo se udeležili vei zastopniki Rusije. Ker je bilo dosedanje posvetovanje o mirovnih pogojih Btvarno končano, so najbrž sestavili o tem poročilo in poslali v Petro grad Poroda se, da bo mnenja posameznih ruskih delegatov različna. Nekateri se zavzemajo za odstop Sahathna, drugi so za to, da s*-, plača vojna odškodnina za slučaj, če se ponudi kompromis. Nihče pa ne želi, da bi se? obeh točkah ugodilo. Edina podlaga za ta pesimizem je dejstvo, da se v četrtek ni dosegel noben uspeh. Neki pooblaščenec je izjavi, da se je člen X, ki se nanaša na internirane vojne ladje, le zato zapostavil, ker sta obe stranki za to zapostavljenje z ozirom na dejstvo da bo še treba rešiti preporne glavne točke konference.
Zvišanja pokojnine ogrski deželni brambi.
Badapešta, 18. avgusta. Ministrski predsednik baron F e j e r v a r y je povodom 75. cesarjevega rojstnega dne odredil, da zvišajo častnikom in podčastnikom deželne hrambe    pokojnine   za 40—50%.
Zvišanje znaša pri polkovniku 600 K, pri podpolkovnika 552, majorja 480, stotniku 408, nadporoČnika 312 in pri poročnika 204 K. — Opozicija pravi, da je Fejervarv to storil iz dalekosežnih   ozirov   na bodočnost.
Priklopljenje Bosne in Hercegovine ?
Belgrad, 18. avgusta. Novosadska „Zastava" je prinesla z Dunaja senzacijonalno vest, da se danes, t j. na cesarjev 75. rojstni dan proglasi aneksija Bosne in Hercegovine. Tako je bilo baje dogovorjeno pri letošnjem sestanka med ruskim carjem in nemškim cesarjem. V Sarajevu je zbrano silno mnogo vojaštva v ta namen. (Ker je prišel vrhovni nadzornik pehote, nadvojvoda Friderik nadzorovat bosan ske posadke. Op. ur.) Iz istega vzroka je tudi ob srbski meji po Slavoniji razpostavljeno toliko avstrijskega vojaštva. — Sicer pa je tudi „Zastava" tako previdna, da je svoji zanimivi vesti pristavila, da se bo že videlo, ali se zgodi to ravno danes ali kdaj pozneje.
Položaj v Macedoniji.
Šolan, 17. a gusta. V Bitolju so prijeli šest bolgarskih trgov cev ter jih odgnali v Carigrad, Češ, da so v zvezi z atentatom na sultana; vsakdo pa je prepričan, da so Bolgari popolnoma nedolžni, vsled česar so tudi civilni agentje protestirali proti njihovemu areti ranju pri turški vladi, toda dosedaj zaman.
V goratih pokrajinah D Ž u m a j e Bale, Melenika in Petriča so se turški veleposestniki združili v posebne čete, da se maščujejo Bolgarom. Posledica njihovemu „ delovanju" je, da je v šestih dneh „izginilo" 15 Bolgarov. Dosegli pa s tem drugega ne bodo, kakor novo krvno osveto pri Bolgarih.
v okolici samostana Rilo se je pojavilo več no^ih bolgarskih čet, med njimi je baje 30 bolgarskih častnikov.
Vstaja na Kreti.
Carigrad, 18. avgusta. Velesile so hotele s proglašenjem nagle sodbe zatreti vstajo na Kreti. Dosegle pa so ravno nasprotno. Ker ni nagla sodba povsod enako stroga, so vstaŠi nverjeni, da med varstvenimi velesilami ni spo-razumljenja, in da vsled tega brez skrbi napadajo vojaške posadke teh velesil. V ruskem okrožja (Retine) se nagla sodba zelo strogo izvršuje, v angleškem okrožju (Kandija) že manj, francoski okraj (Sitia) je pasiven, dočim v mednarodnem okrožju (Suza) sploh ne Čutijo posledic nagle sodbe. Vstaši so postali tako predrzni, da so se že dvakrat lotili ruskih in angleških vojakov.
Ustavna doba na Ruskem.
Petrograd, 18. avgusta. Vsled carske odredbe se razglasi jutri t. j. v soboto carjev manifest o novem državnem zboru. Drž. zastopstvo bo zborovalo v gradu Gačini in sicer: 1. o vseh načrtih, ki se predložijo glede reforme drž. sistema; 2. o vseh predlogah in spomenicah glede novih ali glede spremembe že obstoječih zakonov; 3. o zakonitem postopanju vseh reprezentantov uprave in vlade. Državni uslužbenci ne morejo biti voljeni v drž. zastopstvo. Aktivna volilna pravica se pričenja s 2 5. letom. Predsednika si izvolijo poslanci za dobo 5 let ter ni odvisen ne od carja ne od vlade.
Ločitev Norveške od Švedske.
London, 18. avgusta. Švedski kralj Oskar je nevarno obolel, tako ga je pretresla vest, da se je norveški narod razen 184 oseb izrekel za ločitev od Švedske. Z vsakim dnevom je pričakovati, da se kralj odpove prestola v prilog prestolonaslednika.
Nemčija spletkari.
Pariz, 18. avgusta. Dočim je francoska vlada študirala program, ki ji ga je poslala Nemčija v zadevi m a-rokanske konference, je nemški poslanik grof Tattenbach v Fesa pridno obdelaval sultana, da ga je pridobil za nemške nakane. 2Ja to spletkarenje je zvedel ministrski predsednik R o u v i e r,   ki je takoj
očital nemškemu poslanika knezu Rado 1 i n a, kako neodkrito postopa nemška vlada. Sedaj se iz Berolina pismeno in po nemškem poslaniku v Pariza skušajo oprati, toda Francozi predobro poznajo zavratne svoje sosede ter ostanejo napram Nemčiji nezaupni in na straži.
Dopisi.
Iz Ihana. Velika neumnost v 19. stoletju je bila, da so Ibanci v letu 1874 sezidali enorazredoo šolo na griču pri cerkvi, kamor so morali iz nižine voziti stavbni materijal. Unoga živina, koliko neusmiljenih udarcev je palo po koščenem hrbtu. Danes pač uvidijo Ihanci, da je bilo to nepremišljeno in neumestno in ogorčeni nad tem dajejo duška svoji nejevolji. In ubogi otroČiči! Blato morajo gnesti ob času deževja, pozimi pa gaziti sneg in bresti blatne luže, ki se scejajo z griča navzdol. V teku Časa seje šola razširila v dva razreda. Leta in leta je bil en razred na stanjen v privatni hiši. Letos pa je šol. gosposka ukazala, da naj se tudi ta razred spravi pod Šolsko streho. Dolgo Časa so možje razpravljali med sabo, ali naj bi se staro poslopje vzdignilo, ali naj bi se v nižini zidalo popolnoma novo poslopje. Istina je, da bi bilo tako poslopje malo dražje, a če se premisli, da bi bila vožnja materijala tušem mnogo lažja in ceneja, da bi se dobilo za novo poslopje več podpore, da bi se staro poslopje dalo v najem ali se prodalo vsaj za 4000 K, da bi bilo lepo šol. poslopje v vasi kras za Ihan, in če nazadnje upoštevamo tudi to okolnost, da bo treba na starem poslopju zid na eni strani morda do tal podreti, ker je od potresa poškodovan, pridemo do zaključka, da bi bilo novo dvorazredno poslopje komaj za par tisočakov dražje, kakor če bi se vzdignilo staro poslopje. Kakor rečeno, naše ljudstvo uvidi, da je bila velika budalost, da so šolo zidali na griču nod gozdom in nekateri možje kar razumeti ne morejo, da so bili nji hovi predniki tako nepremišljeni. A glej ga kleka! Tisti možje, ki ogorčeni obsojajo nepremišljenost svojih prednikov,
ravnoisti možje so sklenili pri občinski seji z » proti 4 glasovom,  ua sc aiaro
poslopje vzdigne, to se pravi „po kranjsko", da se 12—14 tisoč kron zabije tja gori pod gozdom v hrib. To je modro, kaj ne da? To je največja nespa-met 20. stoletja. Opomniti pa je treba, da vsi možje spoznajo, da bi bilo veliko bolj pametno, da bi se zidalo novo poslopje v vasi, kajti to bi bilo za stoletja, ono na hribu pa za 20 - 30 let. Dva moža sta se večkrat izrazila, da bosta glasovala za novo poslopje, a besedo sta v zadnjem trenutku pogoltnila. Dober tek! Možje ihanski! Čez par let, bržkone pa že prej, boste svojo nepremišljenost obsojali kakor vi obsojate nepremišljenost svojih prednikov. Ustnice si boste grizli, pa prepozno bo. Čarovnice ali pekleniščki ne bodo Čez noč prenesli Šol. poslopja z brega v dolino. Uboga živina, pomilovanja vredni otroČiči! Src nimate!!
Iz Lukovice« Neki prenapeti butici se je zdelo potrebno z vso sovražno silo zagnati se v tukajšnjo prostovoljno požarno brambo in izrodke svoje sovražnosti priobčiti v „Lažiljubu" z dne 3. avgusta t. 1. Le klerikalna hinavšČina je spremljala malopridnega dopisima in sovraštvo proti društvu, ki je pod vodstvom narodnonaprednih mož, katerim je mar le blagor njihovega bližujika in nič drugega. Da društvo odriva lene klerikalne tatermane, je po vsem umevno, zato ga pa skušajo blatiti pred javnostjo, Češ, da ne opravlja verno svoje dolžnosti. Razsodni Človek bo, upamo, gotovo potrdil, da gasilno društvo ni nobena vaška kamela, ki naj bi v slučaju požara moralo k pogorišču vlačiti sam^tež dve težki brizgalni, ako-ravno je kaj takega moralo storiti. Zupanova dolžnost je, da preskrbi konje, ki naj se vprežejo v bnzgaiue, ne pa delati na to, da se ognjegasci mučijo celo pot in da že vsi zmueeui pridejo k oguju. Prejšnji župan gospod Mlakar je v tem oziru svojo dolžnost izvršil, sedanji klerikalni podrepnik je pa tako brezbrižen, da se mu ne zdi kaj takega potrebno, kadar gori kaka njegova stavba. Sovraštvo goji naš župan proti društvu in ko je društvo prosilo za podporo, je bila ta odklonjena, ko vendar vsakdo ve, da je gasilno društvo take važnosti za vsako vas ali občino, da brez njega ne more živeti. O vsem tem molči smradljivi dopisan „Lažiljubov"; on je videl le „Častne izjeme", kajpak klerikalne, katere po znani klerikalni metodi poveliČnje. Čudno, da drugi niso videli teh „častnih izjem!" Društvu očitati, da ne opravlja svojih dolžnosti in da Štrajka, kadar mora biti v svojem elementa, more biti le čin nesramnega klerikalnega dopisnika. Vzemimo slučaj od 20. na na 21. julija t. 1.! Društvo je s pomočjo c. kr. žandarmerije in nekaj pridnih sosedov delalo pri pogorišča nepretrgoma štiri ure, dočim je moralo požirati kosmate psovke   našega preljubezuivega
župana, ki je pital društveuike z osli, Šemami, šnopsarji lenuhi itd. Res vzor župan, ki skrbi za mir in složoost! Naj bo hvaležen našemu mirnemu ljudstva, da ni izrabilo lepe priložnosti in ga povabilo pred sodišče Radovedni smo, kako bi se obnašal naš župan, kadar bi gorelo pri kakem liberalcu katerema je on zaklet sovražnik. Ali bi se potrudil, da bi rešil kako stvar iz ognja, kakor so storili liberalni ognjegasci pri njegovem pogorišču ? Zelo dvomimo, ker prejkotne bi se prav od srca smejal, veseleč se rajsko nad nesrečo sovraže-nega bližnjega.
Iz Radeč. „Deseti brat-, katerega je uprizorilo naše pevsko in tamb. društvo „Kumu, obnese! se je izborno in dela takisto čast našemu društvu, kakor vse dosedanje prireuitve. Posebno je pa poudarjati, da se je po neumornem in vztrajoem delovanju tekom lanskega in letošnega leta pojavil v društvu kolo-saleu napredek. V prvi vrsti je zasluga temu živahnemu delovanju predsednik društva g. Rudolf Est, kakor tudi vsi isti stari odborniki, kateri so vkljub temu, da se je svojčas od nekaterih sotržanov že prorokovala društva zadnja ura, vztrajali na mestu. Neki drugi duh veje sedaj v društvu in ugaja celo zopet našim tržanom — kateri se drugače hitro — naveličajo vsake stvari, kakor kakšni prav scerklani velikomeščanje — Le tako naprej !"
Strelice iz selške doline.
Nekaj časa sem smo pustili v miru naše „poštene*' klerikalce, ker so nekateri že tako milo tarnali, da vse njih pregrehe svetu razkrijemo. Trdili so nekateri: Saj tudi mi nič ne pišemo več. Seveda niso pisali, ker nimajo o nas kaj pisati. Zato smo jim prizanašali nekaj časa, ker smo mislili, da se bodo doboljšali. Toda klerikalci so nepoboljšljivi ljudje povsod, tako tudi v naši dolini.
Slaboznani Čočov France pa že tako županuje, da mu je težko dobiti para med gorenjskimi župani. Le voča Smovc v Medvodah mu gre lahko za par. Nedavno se je pisalo, kako je uradno lagal pri izdajanju izpričeval trem kmetiškim fantom. To pa še ni vse, da je uradno ioo-»i ♦»•"r<>A
Cočov France izdaja ubožne liste premožnim posestnikom in petičnim tercijalkam. Tako je izdal pred nekaj mesec ubožen list Janezu Pegamu iz Zabrekve, ko je šel v bolnico. Ta Janez Pegam je hud klerikalec, zato Čočov France uradno potrdi, da je ta Človek reven. Vendar ima nezadolžoeno posestvo. Hčer je omožil v 1. 1904 in ji dal dote 2000 K, sina je oženil v 1. 1905 in tudi dal dote 2000 K. Poleg tega ima še več odrastlih otrok, ki mu pomagajo delati. Kakšno vest ima tak župan, ki izda takemu posestniku ubožec list? To te pravi deželo goljufati. In to dela Čočov France, deževni poslanec. Dalje je izdal ravno tak ubožen list neki tercijalki Katri Šolar iz Kališ. Ta ženska (samica) ima izposojenega mnogo denarja pri posestnikih, poleg tega pa še gotov denar ^ v hranilnici, blizu 2000 K. Vendar je Čočov France izdal tej ženski ubožni list za bolnico. Če kdo lahko plača, taka ženska lahko, ki je znana, da ima denar. Čočov France in njegov vzorni tajnik naredita vsakemu klerikalcu vse, kar hoče in tako tudi uradno lažeta in ueresnico potrjujeta Ako je deželnemu odboru prav, da takim „reveženi" izdaja ubožne liste, ne vemo. Pričakujemo pa, da naredi konec temu ČoČovemu poslovanju. Občinska pisarna je tudi taka, da lahko vsakdo pregleduje občinske akte, ker je pisarna v Frtičarjevi gostilni. Kakšen hrup so gnali pri zadnjih volitvah: „Pisama mora iz gostilne!" Vendar je sedaj zopet v gostilni. Samo da je pri klerikalcu, pa je dobro, čeprav vsi akti leže po gostilniški mizi, da jih pregledujejo kuuštni klerikalci Španc, Prevc in drugi taki srenjski učenjaki.
Čočov France je navaden Škofov hlapec. To je dokazal predpreteklo nedeljo. Na Studenem hi radi plesali na dotično nedeljo, ker je bil semenj. Gostilničar je prišel po plesno dovo-voljenje k župauu. Toda Škofov hlapce Čočov France ga ni hotel dati in je rekel: Ga ne smem dati, ker škof ne puste plesati. Seveda so na Studenem vseeno plesali, kar so čisto prav naredili. Druga pa je z občinsko blagajno, ki je na ta način oškodovana za 8 K. Ali je občinska blagajna tako polna, da ne potrebuje nobene krone več ? Hej, Čočov France, Škofov hlapec, ali bode sedaj 8 K plačal Škof ali ti v občinsko blagajno? Če že mora vse tako biti po Škofovem, zakaj pa ne gre Čočov France za „štifelpacarja" v Škofijo? Podoben je bolj za to delo, kakor za župana.
Z občinskim denarjem kupčnje Čočov France. Izplačal ni še lanskega računa kraju mi šolskim svetom. Zakaj ste vpili nad županom Šliberjem, Če ni takoj plačal, da z občinskim denarjem kupcu je V Sedaj pa mi lahko rečemo ravno tako o Čočovem Franceta. Če se France brani denarja, ker noče dovoljenja za ples izdati, zakaj ne plača
kraj ni m šolskim svetom, ako ga je to liko preveč. Za danes naj ima Oočov France dosti, Če je božji Človek, prihodnjič pa bodemo pojasnili, kako so delili podporo po toči prizadetim. Pravi katoliški brat Čočovemu Fraucetu je župnik Rožnik. Pred nekaj leti je mislil z velikim računom oplaziti za poroko nekega ženina. Zbal pa se je nas, ki smo v javnost sporočili, da je Tomaž preveč računal za poroko. Kolikokrat odere ta božji namestnik svojega bližnjega, ue moremo vedeti, ker njegove ovčice vse voljno in potrpežljivo presesejo in molče, da jim brez skrbi striže volno. Vendar je sedaj pogodrnjal iu se pritožil poro Čenec Valentin Vidic iz Podblice. Tega moža je oplazil Rožuik za navadno poroko z mašo vred, ker mu je račuual 36 K 40 h. To je pa že skrajno nekr Ščansko, tako kosmato računati in dreti ljudi! Tako ne dela noben judovski oderuh, kakor je zopet naredil Tomaž Rožnik. Seveda denar potrebuje ta krepostni mož, da lahko kupuje zidane rute in srčke raznim pobožuim ženam in dekletom. Denar potrebuje, ko na ročuje „Slovenca" in „Domoljuba" za nekatere vasi. Zato pa odere kjer more in kdor se mu pusti. Denar je lep kaj ne, TomaŽ, in za deuar se dobi vse za dušo in telo! Kdaj neki bodo ljudje izpregledali take judovske RoŽuike in jim pokazali hrbet.
Mi poživljamo zato Tomaža Rožnika, naj nam pove, ali ni res po judovsko odri Valentina Vidica za po roko? Bisaga ni nikoli polna. Pri beri so letos zopet pritisnili posestuika. Pri pobiranju sena so imeli „fajmoštrovi in kaplanovi eksekutorji" veliko večje rjuhe, kakor so navadne kmečke rjuhe. Farška iznajdljivost jih je dala namreč za dobre dve pedi „vštukati". To je očitna goljufija! In ta goljutija leži na vesti obeh selških duhovnikov ! Rjuhe so bile tako velike, da bi pri nekaterih bajtarjih rfarovški eksekutorji- kmalu vse pobasali vauje. To je res brezmejna farška požrešnost.
Včasih je kaplan pobiral seno, ker je imel konja, sedaj nima konja več, pa vendar le Še pobira seno. Bisaga brez dna.
Drugi glas iz Pulja
Slav. uredništvo lista „Slovenski Narod"
"   t Jnhl lani
Obzirom na uvodni Članak Vašega lista od 16. t. m. pod naslovom „Učitelji v Pulju, zborovanje „Zaveže jugoslovanskih učiteljskih društev4 prosim Vas, da istini za volju  uvrstite i ovo:
Vi se tužite, da nijedan od istarskih „voditeijev" nije ob prihodu u Pulj pozdravio učiteljstva ter dodajete „in morda se ne motimo, ako trdimo, da je baš ta slučaj mnogo pripomogel, da se je na zborovanju razpravljalo o stvareh, ki so marsikomu neljube14. —
Stvar je bila ovako: Prije doiazka učitelja, ja sam ljudem, koji su prije mogli imati zgode da štogod saznaju pobliže, rek o, da bi učitelje pri do-lazku valjalo pozdraviti sa par besjeda, jer su naša krv, ako i bi reći da nisu u svem sporazumni s nami.
Na to mi se je reklo, da učitelji nedolaze na zborovanje jednim vlakom i jednim putem, nego kako je koga volja i kada ga je volja.
P"zivam se glede toga na svjedočanstvo g. učitelja Ernesta Jclušića u Pulju, s kojim je vodstvo „Zaveže-* dopisivalo, i na svjedočansto g. Josipa Stihovića poslovodje Istarske Posujilnice u Puli.
NemoŽe se od mene zahtjevati, da Čekam par dana prije zborovanja pri svakom vlaku i parobrodu, hoće li doći koji učitelj, da ga pozdravim.
Znao sam, da se je „Zavezi" dalo na razpolaganje sobu puljske Čitaonice, koje sam ja bar po imenu, predsjednik.
Gosp. JeluŠić, kad sam ga pitao, rekao mi je, da je za nedjelju 13. augusta urečena sjednica odbora „Zaveže" u Čitaonici, točno u 3 ure po podne. Ja sam pošao tamo i čekao. Ali imajuć drugog opravka i jer u svagdanji dan moram raditi za svagdanji kruh, buduć neimam ni malene mjesečne kvitance, a u blag dan učinim Štogod, recimo tako, Što mi nije baš plaćeno), — morao sam odići. Ali prije toga pustio sam na stolu n Čitaonici moje ime i napisao po priliki, da u ime društva, koje žalibože tek po imenu obstoji, dok nebudemo imali zgodnijih prostorija, i u ime svoje srdačno pozdravljam gospodu od „Zaveže". —
Odbor „Zaveže" vidio je tu moju kartu. Da se pak nitko, velim, nitko od svega učiteljstva nije držao, bar posije toga vezan, sastati se s menom gdjegod bilo, to nije moja krivnja.
Toliko glede pozdrava pri dolazku. — Na Vašu opazku, da je možda razlog, što se je razpravljalo na zborovanju stvarih komugod nemilih, taj što nitko nismo pozravili učiteljstva pri dolazku, to ne8toji, jer znam stalno da se je jedan gospodin liberalne stranke (i ne Istran) već par dana prije zborovanja hvalio, kako će „Zaveza" udariti po istarsko hrvatskih prvakih. —
Na zborovanju taklo se je tako-djer pitanje zadnjih občinskih izbora (volitev) u Pulju
Jedan učitelj Hrvat iz Istre, izjavio je, kako piše Vaš list, da je on glasovao za umjerenu talijansku stranku, a Dr. Laginja i Dr. Zuccon, da su glasovali za radikalnu taljansku stranku. Dakle Dr Zuccon i ja morali bi biti izdajice uaše narodue stvari, a ne on. —
Vid te to je krupua pogreška. Stvar je tekla ovako:
Mi, hrvatska stranka t Puli, doka živali smo i nejavno i javno odbeču-jućim krugovom, da je sveza c. i kr. moruarice s Talijani (bilo i tobože umjerenim)!) poguba za naš narod u Istri i cieloj, ne samo u Puli, i da odlučan faktor, kao što je mornarica, nehi pod uipoŠto smjela stvarati koalciju s Talijani, dotično, da nebi smjela obnavljati onu zvezu, koja pri ohčiuskih izborih u Pulju obstojaše već od 20 godina ovamo.
Oni i koji bi bili morali Čuti naš glas, ostali su gluhi. Hrvatska stranka je na to išla u boj onako, kako je najbolje odgovaralo situaciji. U trećem razredu dali smo preko 600 glasova Čiste naše stranke i tim pokazali služ benim krugovom, da nas ima nekoliko i u Pulju. Onda smo jim nekoliko dana prije izbora u prvom razredu (gdie je usljed kompromisa s umjere nimi(!) Talijani imela biti zastupana mornarica, javno sporučili, da će izbor u prvom razredu izpasti oaako, kako neoČekuje c. i kr. mornarica i nje koalicija. I to se je dogodilo ! U Pulju nešto zuači, ako propadnu i kao što i jesu propali u prvom razredu, baš oni kandidati c. i kr. moruarice i „umjerenih" Talijana, koji su isklopili izborni kompromis i podpisali dotični izborni i^vohlui) proglas.
Onaj gospodin učitelj će valjda biti osvjedočen, da ja još nisam talijanski iredentaš, te bih radi toga bio radio proti izboru kandidata mornarice i „umjerenih" Talijana; nego smo mi, hrvatska stranka u Puli, pošto nara se nije vjerovalo ni htjelo pomoći, morali dati dokaz, da, Što rečemo, onako jest, i da se uas već nesmje onebaiati. A da damo takov dokaz, glasovali smo u prvom razredu za listu, ua kojoj su bila bar dva naša kandidata, i tim proizveli razpršenje glasova, i poraz koalicije, a   što je glavno, ^jer za tim
smo išli.) dali smo za nrihodne dane ao^az,  da  odlučujući  krugovi moraju
uvidjeti, da proti našoj volji i nehajuć
za nas, već ni u Pulju ništa neoprave.
Hrvatska stranka polučila je tim nastupom u prigodi zadnjih obćinskih izbora u Pulju, mnogo više, nego li bi se za prvi mah mislilo. To ni je sud moj, nego tako sude Talijani.
Onaj učitelj glasovao je, kaže on, za „umjerene** Talijane. Žalibože „umjereni** Talijani imaju većinu, je su ju usljed koalicije s mornaricom dobili u drugom i u trećem razredu.
Da vidimo kakovi su ti „umjereni" Talijani! Dotični učitelj znade vrlo dobro talijanski. Neka probere puljske talijanske novine, organe obćine Pulja, od ovih dana, pak će naći, kaki) je nače'nik obćine Pulja, njegov „umjereni*1 Talijan, pozdravio prošlu nedjelju Za drane, što su se bili sletili u Pulj. rU i m e r i m s k e P ole" (in uome della romaua Pola) pozdravljam vas, rekao je Zadrauom. „Ovdje svakim korakom teptate ostanke talijanske zemlje," rekao je „umjereni" Talijan. A kolega njegov načelnik Zadarski zahvalio mu je, što tako sjajno zastupa u Pulju talijansku kulturu. A tisuća li rvatske, ili ako hoćete, slovenske djece u Istri neima prilike, da se nauče ni a, b, c.
Sada neka onaj učitelj stavi ruku na prsa, pak neka reče, je li narodno izdajstvo glasovati jedan listinu, gdje su bar dva naša kandidata i tim dati zasluženu lekciju onim, koji za nas nemare, ili nas ravno žrtvuju lalijan9tvu, ili je narodno izdajstvo, mimo svoje hrvatske stranke poći glasovati za „umjerene" Talijane, kakov je ovaj gore opisani?"
Ja sam s tim s moje strani završio svaku polemiku. Samo ću još dodati, da se učitelj, koj je govorio o izborili u Puljn, nesmje pozivati na nepoznavanje stvarih I kad jih nebi poznao, njegova je dužnost bila pitati za savjet ljude, koji su mu „prvaci" kada treba na nje udariti, a inače jih nepozna za ništa.
Medjutim nikad nije kasno stati, na pravi put. Baš zato, da se razprši svaki nesporazum medju hrvatsko slovenskim učiteljstvom u Istri, želio bih, da ovo priobći takodjer „Učiteljski Tovariš." — Sa štovanjem.
Dr. M. Laginja.
Dnevne ves
V Ljubljani, 19. avgusta,
— Osebna vest. Sskunda-rijem v deželni bolnioi v L ubijani je imenovan g. dr J 3sip P o g a č n i k.
— Masilno odstranjenje slovenske trobojnice. V Slovenj gradeu se je igodil nezaslišan
škandal, za katerega zahtevamo ne-mu toma popolnega zadoščenja, tem« bol«, ker se je ta škandal že drugič dogGdil. O tem škandalu se nam poroča iz Slovenj gradca: Lansko leto smo v proslavo cesarjevega rojstnega dne 18. avgusta na ooslop u »Narodnega doma« razobesili alovensao trobojnioo. A ■jrišel je policaj inje dasi je bil Slovenj gr&dtc popoloma miren, na poveljeobčinskega pred-: i t -» ] 11 i š t v -4 8 ailo odvzel in odstranil rasobefieno sastave. Ni našo pritožbo je o. kr. okrajno glavarstvo v Slovenj gradcu r* z rodilo z razsodbo z dne 18. avgusta 1904 štev. 15 234 da ni občinsko predstejništvo kompetentno, izdajati take odredbe, ker je Slovenj* virsd-c sedež okrtsjaega glavarstva in je vsled tega v takih sadevab prva instanc* o. kr. okrajno glavarstvo. Tudi letos smo v proslavo oe ssrjevega rojstnega dne razobesili včeraj 18. avgusta na poslopju »Narodnega doma« slovensko trobojnioo. V*lic lanski odločbi okrajnega glavarstva, vilic najlepšemu miru, ki je vladal v Slovenj gradcu je zopet na poveljeobčinskegapred-stojnikas s i 1 o d e m o n s t r a -tivno polioaj odstranil slovensko trobojnioo To ravnanje občinskega predstojnika je očitna zloraba uradne oblasti, ki je po kazenskem zakonu kazniva. Ca bi tako postopal kak slovenski obč nski predstojnik, bi mu oblastva gotovo takoj naložila na vrat vse mogoče paragrafe radi zlorabe uradne moči. Radovedni smo pa, Če se bode upalo slavno c. kr. dr žavno pravdništvo proti nem-čurskemuobčinskemu predstojn ki kaj ukrenit'. Okrajno glavarstvo se na našo pritožbo sedaj niti ne < a n e, iz česar sledi, da se strinja s tem nezakonitim postopanjem občir»Bfeog-° predstojništva, ali se pa vodja okrajnega glavarstva gospod Zoffal boji zamere pri teh par mestnih nemčurjih. Alt res nima višja oblast nikakršne moči več, zabraniti t*ka nepostavna ravnanja ali pa nima volje? Ali smo res Slovenci že tako brez vseh pravic, da sms v naše poslopje brez v«ake pravice s silo nepostavno policij vlomiti. Omenimo še, da smo se lansko leto v tej zadevi obširno pritožili na c. kr. namestništvo v Gradcu, ter zahtevali da se nam mora priznati brezpogojno pravica ramobeševati slovansko trobojnioo. Deželni posianea R s je to rešitev že osebno urgiral pred šestini mesecem, pa se do danes nimamo nikakršne rešitve. C kr. n**.-mestniltvo pač noče rešiti nat? opravičene pritožbo, nsjbrž radi tega, kir je občina Slovenj gradeč imenovala namestv.ifea grofa Cla»yja s**o jim častnim oblauom. G. grof Giafv je lahko ponosen, na k&r hoće. Na ća3tuo obČJiust7o v S ovenj gradcu pa z ozirom na ravnanje te občine ne more biti ponosen. Če bi gospod gref Cl*ry vedel za vae puhle in nepo-stavr.e stvari v tej občini, da bi bil, to upamo, gotovo teko pošten, da bi častno občanstvo odklonil. S cer pa je to postranska stvar. Za zdaj zahtevamo zadoščenja za nesramno žaljenje, ki se nam je storilo in zahtevamo da se zloraba uradne oblasti, ki se je zgodila,  primerno kaznuje
— Kričeče razmere v celovškem knezoškofijskem Marijaniš&u. Že boj, ki se je pred kratkim bil za slovenske matrike na Koroškem, je pokazal, kakšne nasprotnike ima slovenski narod ko roški v nemških duhovnikih, ki se za časa volitev hlinijo kotnajiskrenejši prijatelji Slovencev, da bi prodrli pri volitvah s pomočjo slovenskih glasov b svojimi krščansko-sooialnimi kandidati. Toda kako daleč sega prijateljstvo teh pobožnih prijateljev ko roškega slovenstva, kaže delovanje in obnašanje deželnozborskega po-slanca duhovnika Weissa in dej stvo» da primerja Škofova »K&rntner Zeitung« Slovence na Koroškem s o i ga ni, ki so se pritepli v deželo!
— Na kakšen način pa skrbi vod stvo knesoškofijskega zavoda »M&-rijanišča« za ponemČevanje sloven skega in sa pristno nemško-naeto-nalno vzgojo nemškega duhovniškega naraščaja, kaže vedno lepše in jas nejše postopanje zavodnega vodstva napram Slovencem, ki strogo prepoveduje slovenskim dijakom medsebojno občevanje v slovenskem jeziku, da se ne žali rahločutnih ušes nemških fantov. Temu je lep dokaz sledeči dogodek. Koncem letošnjega šolskega leta je prišlo do spopada med nemškimi in slovenskimi gojenci, ker s3 nekateri slovenski dijaki občevali med seboj v svojem materinem jeziku in je to slišalo nekaj Nemcev, ki so začeli takoj rogoviliti in ki so povrh še naznanili Slovenca pri ravnatelju marijaniškem, ki je imel samo za te ostre besede, toda za Nemoe ne. To je dalo seveda nadutim nemškim gojenoam pogum, da so toliko vpli vali na ravnatelja, da je prepove-d a l dijakom njih lastno slovensko knjižnieo, ki so si jo ustanovili pred nekaj leti z dovoljenjem vod stva ter jo s svojimi skromnimi sredstvi vzdrževali. Ustanovili pa so si jo slovenski višjegimnazijoi radi tega, ker jim ne zadostuje skupna knjižnioa zavoda, h kateri prispevajo oni ravno tako kakor Nemci, in ker dobivajo le redkema knjige is nje. A da se novejša leposlovna dela slovenska ne naročujejo za to knjižnico, je samo ob sebi umevno, kajti še našega prvega pesnika, dičnega Prešerna se ne sme čitati, Stritarja le težko vidijo in Me-škovi spisi so — po izreku nekega slovenskega (!) prefekta— velikanska nesmisel, ki bi si ne smel okužiti z njo slovenski dijak duha! Ii tega si lahko napravi vsakdo mnenje o slovenskem delu te zavedne knjižnice. Slovenski gojenci zavoda so po dolgem, ne uspešnem pritoževanju in moledovanju posegli k samopomoči ter si po svojih močeh nakupovali novejše slovenske knjige — še to se jim je sedaj prepovedalo! Takšne so tedaj razmere na knezoškcGjskem zavodu, ki bi imel skrbeti na vsak način za obe narodnosti enako, sij je povprečno vsako leto 35% gojencev slovenske narodnosti.        Koroški dijak.
— Slomskarijo proteži-rajo. Komaj so potihnili glasovi o čudni naklonjenosti deželnega šolskega sveta napram sunraklerikalni Slcmšksrici Stupci, ie Ee je pripetil nov slučaj, ki nam kaže, kako prote žira višja šolska oblast kandidate, ki • msjo priporočila  duhovske gospode
— Razpisano je bilo namreč učno mesto na Sttrirasredni deški šoli v Karruni«.u, katera učitelji pouSuj^o tudi na tamošnji obrtno-nadaljevalni Šoli. Ker je bilo razpisano učiteljsko mssto izrecno za moško prosilce, m Čud?, da se je oglasilo zanje poleg ženskih več dobro kvalifikovanih mo ških moči. : Človek zdrave pameti bi misli), da bo imenovan za omenjeno mesto v Kamniku gotovo kak učitelj. Toda človek obrača — kamniški te-hant pa obrne. LavrenSič je napel vst-sile ter dosegel pri krajnem šolskem svetu, ki je žalibeg skoro docela klerikalen, da se je postavila učiteljica (Kratnsr) na prvo mesto in si sploh prizadeval, da sasigura bodoči cerkveni pevki in bogvekaj omenjeno učno mesto. No, in naša višja šolska oblast, ki rada daje klerikalcem pri vsaki priložnosti koncesije, saposta-vila je tudi v tem slučaju, da bi bila tako vsaj nekoliko obvarovsna pred napadi klerikalnih listov, dobre in še celo moške moči — bodoči Lavren-čičevi cerkveni pevki. Protežiranje višje šolske oblasti v gotovih slučajih, da, tudi to čudno protežiranje mora biti predmet deželne učiteljske konference.^
— Dr. Krek molči. Sicer tako gostobesedni dr. Krek se kar nič ne gane na naš poziv glede gospodarske katastrofe, ki je zadela celo vrsto nesrečnih kmetov s polomom katoliškega konsuma v Dobravi. Dr. Krek je s o-kriv te nesreče, jesoprovzročitelj te izgube, a sedaj se je skril in ne da glasu od sebe, ko je treba povedati,
ni
po
vi
v sk
ke
li tu ke ib
al vc
ž«
P«
P' s
ui
d«
K tr
D< t*
P1
te ti v:
bi
P
d
P
kdo bo plačal izgubo. Ta molk kaže, da dr. Krek, dasi sokrivec, neče niče sar storiti, da bi zapeljane kmete ob. varoval škode, in da tudi njegova stranka neče ničesar storiti za žrtve svoje samopašnosti, dasi ima ogromno dr denarja. Ali ni tako ? Govorite vendar, g. dr. Krek !
— Drugo Ricnianje? Iz Šti Vida pri Brdu se nam piše: Na veli. kega Šmarna dan smo izvedeli, da nam naš župnik ne more braniti, da bi ne opravljali svoje pobožnosti v Št. Vidu brez duhovnika. Iu res, ko je popoldne zapel veliki zvon sv. Vida, hiteli bo domaČi ljudje in tudi iz tujih občin v našo cerkev. Ubrano so pritrkavali naši zvonovi, ljudstvo pa je vrelo v božji hram ; ob štirih so trije pevci pevskega društva „ Zarja" peli litanije Matere božje, iz vseh grl se je pa glasila pesem: „Marija, k tebi uboge reve . . ." Sicer bi bil župnik z Brda lahko poslal enega izmed svojih dveh duhovnikov, da bi imel pri nas litanije, a ker tega ni storil, smo sami opravili pobožnost, ki nam je gotovo vsem Šla od srca. Župnik je bil pri nas v Št. Vidu in dejal, da ne smemo zvoniti, le na tihem lahko molimo. Ta trditev je pa bosa; zvonovi so naši in lahko zvonimo ž njimi, kolikor hočemo in kadar hočemo, saj je na največjem zapisano: „Napravila me je občina". Torkove popoldanske pobožnosti se je udeležilo tudi več ljudi višjega stanu, ki jih imenujejo liberalce in ki so ravno tako pobožno molili, kot mi preprosti kmetje. Župnik naj pa pomisli, da smo mi v svoji pravici in da si te pravice ne bomo dali iztrgati iz rok. Mi imamo svojo cerkev, svoje zvonove in če nam ne daste duhovnika, tudi dobro, molili bomo sami in B ki vidi v srce, bodo gotove naše molitve všeč in prijetne, ker pridejo iz poštenih slovenskih src.
— Zamorca umivajo v ,S1 vencu" od srede, toda ne  z  vodo io milom, nego s — tinto.  Iz  št. Vida nad Ljubljano se  namreč „Slovencir piše z ozirom  na  našo  notico od sobote, da ni bil ondotni kaplan tisti katerega so   dobili   ponoči  idoČega iz neke   hiše   in   za   katerim   je neka „Evicau vpila: nSam hudič me je pre motil itd.**. Mi  nismo imenovali nobe nega imena. Če je pa „SlovenČev-pisnik tako  neumen, da  pove, da je bila tista obrita prikazen — kapiau, naj se pa ta „Slovencu" lepo zahvali, da ga je izdal! — V Št. Vidu ni bi nad našo notico nihče ogorčen, r par zarjavelih  devic, ki   kaplana zdaj tako neroduo zagovarjajo, kakor bi ga umivale — s tinto. Nasprotno. Prav d srca se smejajo tej zgodbici iu pra. da se vreča rada odveze, če  je prepolna ali pa da vrč tako dolg«^ Q< vodnjaku, da se — ubije. „Slovence pravi, da je bila naša povestica o obriti prikazni neresnična.   Po  št.  Vidu pa ljudje prav dobro vedo, da je le „S venČevo*1  poročilo  golo zavijanj in so zdaj vendar   celo  najhujši klci kalci   prišli   do   prepričanja,   da zna „Slovenec" res imenitno lagati. Kara bodo  pa  zdaj  tega kaplana za — tebanta poslali?! —
— Laska  in  nemška ča-
siikraja. Tržaški »Pioooio« trd. da so v Kostanjevici na Krasu 8 venci ubili nekega enoletnega pro* stovoljea iz Trsta, ker je žalil rat-obešene »ruske zastave«. Nemšk listi, vredni tržaškega »Pioooio«, sa to vest hitro pograbili. Prosimo somišljenike poročila o tem dogodku. Vse kaže, da se gre ti podlo čast.krajo, steklih nemških m laških kulturonosoev. Gel oddelek vojaštva i nekim ofioir jem na čelu — to je pa vendar izključeno, da bi ti vojaki gledali io mirno trpeli, da se njih tovarna ubije.
— Iz postne sluibe. Poštni
višji cfioijal Joaip   L e # h t  je pred stavljen is KftfUoba v Gradco, poštni asistent Rsjmundl Hubner s Zda nega mosta v Wolhberg na Koro škem in Anton Kor p is Beljaka f Maribor.
— Prešernov spomenik je prispel včeraj v L;ubl;ajo in prične montirati na podstavek tezom prihodnjega tedna.
MF~ Dalio v prilogi,
— Za Prešernov sporne-
flife j» nabral goec. Oskar Ga-hršček, iui}"-R. deželni in državni poslanec v Tolmin«, dvesto in gedem kron ter jih poslal po gospe dr. Tavčarjevi na pristojno mesto zavednim in požrtvovalnim Tolminom naše posebno priznanje!  Ž-veli!
— Preieren v 80.000 izvodih ! Tako je javil »Si. Narod« ? št. 1S4 od 12. avgusta t 1 sloven sli. rru občinstvu žal samo sanie ne-fce^a optimista! Ko je vse druž&bno ji-?ljenje nekak kompromis, zakaj bi tudi tukaj ne bilo mogcčo kaj ena lest? Savni odbor Mohorjeve dru ibo naj blagovoli po itdani pozivnici »Ii pa ie bolje po poverjenikih izvedeti, kateri družbenih članov bi Je^1 n. pr. mesto: »Si večernic« ali rs knjig gospodarske vseb ne raje prejeti Prešernova dela — i a bi bilo g tem vsakemu rosebej in vsem ustreženo! Seveda bi se Prešernova dela tiskala recimo v 20000 iztisih! Kajti pomisliti je treba le to, kaj po tr?buje društvemk: profesor, odvetnik, notar, uradnik, veliki trgovec itd. itd. ; h po družbi i?d*oJh knjfg, hojo pcueu.ijo o živinoreji, kleterstvUj ftnetnem gn-'u po<l* iid?! Knjige te so gotovo izvrstne in prepotrebne i* dotične krog«! T« predlog naj se vzame na blagohotno znanje, ker je bil ie iz dob^- ga ramena izražen pod ge*-om: ^-č odi. več v:d; !«
— Povodom 75- rojsrtnesja dne cesarjevega je daroval i u -pan Ivan Hribar 100 kroa mastnemu ubcžnprru zakladu.
— D?Jaš&o podporno društvo „Radogoj" opozarja, da je -rošnie za podpore vlagati dc 10 septembra t. 1
— Pevs&o društvo „Sla»
vec11 priredi, kakor smo poročal!, v nedeljo, dne 20 t m., celodne ren iz*st na Vrhniko pc elede-hm redu: Odhod iz Ljubljane z v kom ob 7. mi 29 min. siutrj.j. N.--frhniki zajtrk v gostilni »Mantua«, :n cdhcd k izvirku Ljubljanice, (b-d v čitalnični restavraciji. Popoldne pevski sest.n-.ek v gostilniškem vrtu g Ju 3^. Oihod iz Vrhnike z tlakom ob 6. uri 36 min zvečer. Gostje in prijatelji petja dobro doši*. V siučajo n^u^cdntga vremena bodu is et dx e 27 t m.
— Pevsko društvo ,,LJub liarsa" opozarja se enkrat s»avno nDćinstvo na svoj jutrišnji iziti] v Šncartno pri L;v.j;. Ako bi bil neks-ternikom c<ih *d zjutraj ob 6. uri prezgoden, odpelje se lahko ob 11. ur; SO min. z brsovlakom n\i pa z m? šaneem ob 2 uri 57 min. L<*jdsk^ i -lica na prostem utegne pofctati r-tiaj veliksnskegc. Pavijoni že sto
. ;stctako plesišče, slaščičsrna i. dr.
0 m?aku zažjganje umeUlnt-gB rgoja in bengalična rsisvetJjava veseli? nega prostora.   Pri vcselic:, katera :      trajala vsa  noS,   ovirata dve
bi C s:i prebitek veselice ntme-Bjen je v n?rodne namene. Poleg :    ke udeležbe iz Šaaertoa in L' Hje pr se rfczlo gr.stov iz Z*
ecrjB, Trbovelj, R*deč in drugih so lednih krsjtv. Pri slavooeti sodeluj*? dtrvet mrrtrinib društev.
— „Slovensko delavsko pevsko društvo „Z«on(l ima
3 zvečer cb 8 nn v društvenih prostorih izreden občni zbor. — Ob-enrm se odbor zahvaljuje uov»m podpornike m za prisiep in vsem darovalcem iepih dobitkov ter vabi na obi!nc_ude!ežbo pri f fc^nt m zboru.
— V varstvo brzojavnih Skrivnosti. Osrednja poštna upra va je sklenila, da bo pri oknih, kjer se sprejemajo brzojavke, napravila posebne varstvene priprave, da stranke ne bodo mogle brati tu.ih brzojavk, akoravno jih bo imel uradnik r rokah. Te priprave se> uvedejo na glavni!« spr^mališčih v Pragi, Lincu Gradcu in Trstu Vse hvai« vredna, je ta naredba; mi želimo lo to, da bi Be v tem oziru ne prezrlo Ljubljane, kj'r se naj ravno tako kot drugod Čuva tajnost brzojavk in zet napoeied nabava nove priprave — nekaj kvadratnih centimetrov slepih šip — ne stane dosti.
— Ljubljanska posta. V to-tozadevno včerajšnjo notico se je vrinila pomota. Poštni urad na južnem  kolodvoru   v  Ljubljani bo cd
1 septembra ob nedeljah in praznikih ctvorjen za pisemsko in vozno pošto ter za blagajnički oddelek od 9. do polu 12. nre dopoldneva brzojavni oddelek pa od 9 ure dopoldne do 1. ure popolne.
— Krajna skupina poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani se udeleži povodom 75-letnice Franca Jožefa I. v nedeljo, ob pol 12. uri dopoldne korporativno maše y župni cerkvi Sv. Petra. Sprevod odide z godbo na čela od glavnega po Btnega urada ob četrt na 12 in se pomika po Prešernovih ulicah in Sv. Petra cesti. Po maši se vrne sprevod z godbo skozi Škofje ulice, Poljansko cesto, Cesarja Josipa trg, Pred Škofijo, Spi-tsdike in Prešernove nlice v a. kr.
glavni poštni nrad. Popoldan istega dne prirede poštni in brzojavni uslužbenci velikansko gozdno vesel i c o pri Čonžku pod Rožnikom s delovanjem Ljubljanske društvene godbe in pevskega zbora poštnih in brzojavnih nslužbencev. Priredi se: šaljiva pošta z najnovejšimi razglednicami in prodaja narodnega kolka, korijandoli-korzo s serpentinami, papirnata bitka, razpeČavaoje gozdnih šopkov, razvedrilo za otroke itd. V mraku se prižge velikanski umetni ogenj in spuščajo rakete po najnovejšem sestavu. — Za izboruo postrežbo se jamči. Čisti do bieek je namenjen pevskemu zboru in bolniškemu zakladu, vsled Česar se hvaležno prejemajo preplačila.
— Za pisatelja Mifclavca Podravsfeega j« poslal g. Ivan Govedi 6, župnik v Šoštanju, 10 K Srčna hvala!
— Veselica prostovoljnega gasilnega društva v Štepanji vasi se vrši jutri v nedeljo SO t. m. v gostilniških prostorih gospe Marije Novak no domače na Spekhigelnu Začetek ob 3 uri popoldne.
— V Domžalah se 'grajo v proslave 20letmoe podr. sv. C'r<K in Metoda dna 27. avgusta ob 4 uri pop. »Kokovnjači«, narodna igra s petjem, in sicer na prostoru g Ravnikarja, ki zadostuje za približno 600 ljudi. K^r je prostor pokrH. se vrši 'grra ob vsakem vre?^e*>*u. Ž leti j*», da p.e z ozirom na plemeniti i>amen udel-ži mncor;i občinstva.
— Iz škofje Loke. Na dan sokolskega izleta je bila vsa Skofja Loka v zastavah. Izjemo so delale tri ali štiri hiše. Med temi je župnišče in hiša Rafaela Thalerja in pekarja Žužka. To pot se je pokazal posebno Rafael Thaler, kakšen mož je. Ako si z njim v družbi se dela največjega napred njaka in liberalca, v dejanju je pa pokazal sedaj kaj je. Škofa niso hoteli iti pozdravit niti klerikalci. G. Rafael pa si je uasadil cilinder in glace rokavice in bezljai poljubljat roko škofu Bonaventuri. To se prav malo poda tako tinemu gospodkn! Še v lepši luči se je pa pokazal na Veliki Šmaren ob sokolskem izletu. Naprošeui so bili posestniki hiš, naj izobesijo zastave, kar so storili vsi s tremi izjemami. Tudi g. Thaler je bil tista bela vrana, ki ni izobesil nobene zastave. Kot občinski odbornik je bil vabljen k sprejemu, toda revež ni mogel iti. Izgovarjal se je: „Moram iti k Sv. Duhu v semenj." To je izgovor, da se mu je smejati. V semenj mora iti! Zakaj pa ni sel se takrat kam v semenj, ko je pozdravljal škofa. Zaradi zastave se je izgovarjal, da so izprane barve. Trgovec z manufakturnim blagom se tako izgovarja! Rafael Thaler je prišel pod ženski in farovški podplat. To je edini vzrok, zakaj je tak izboren klerikalec. Sam Šinkovec ima dopadajenje nad njim. Ali imamo sedaj jasno sodbo o Rafelu Zato rečemo, da tak mož, ki nima poguma nastopiti očitno za svoje prepričanje, ki sluša na žensko iu farško komando, tak ni noben mož! S Thalerjem smo za danes obračunali zato nas ne bode odslej prav nič motilo, če pri Marijini družbi zastavo nosi in v Rokodelskem društvu med „lerpobi" kulise postavlja. Š&ofje-ločani pa izprevidimo, kakšnega moža smo dobili v svojo sredo. Tudi občinskim odbornikom dela lepo čast. Naj ima le še dalje toliko srečo kakor sedaj, mi mu privoščimo vse največje kleri kalne časti.
— Vojaštvo v B«*gurs?sh nri CerScnici* V Begunje pri Cerknici hodijo vojaki že od leta 1895 streljat v sako leto. Zlasti letos jih je mnogo tam. Ze od aprila meseca se čujejo dan na dan streli. Pionirji cele pehotne divizije, 100 mož in 5 častni kov, delajo že dva meseca in pripravljajo vse potrebno na vojaškem strelišču za vaje, ki se vrše prihodnje dni. Poveljnik vojaškega strelišča je g. stotnik Bchneider 27. pespolka, poveljnik pionirskega oddelka pa g. nadp. Kriek 87. peŠpolka. Streljalo se bode: 21. t. m. strelja 97. pešpolk, 23. t. m. 87. pešpolk, 24. t. m. rezervno moštvo 17. pešpolka, 25. t. m. cela brigada z ar tilerijo, ki ho streljala na cele hiše, ki so nalašč za to postavljene; 26. t. m. streljajo zopet rezervisti 17. peŠpolka. Pešpolk Št. 27. je streljal 12. in 14. t. m., domobranski polk št. 27 je pa že julija končal svoje streljanje.
— Vinska kupčija na Vipavskem. V nekaterih občinah na Vipavskem in sicer v Št. Vidu, Ložah, Podragi, na Slapu, Gočah in dr., je še več tisoč hektolitrov vina naprodaj. Da bi se posestniki vsled bližajoče se trgatve Čimprej iznebili lanskega pridelka, so pripravljeni oddati poljubne množine po skrajno nizkih cenah, namreč od 32 h naprej. Za sedanji čas pač poceni, zlasti ker so vina popolnoma čista in brez napake, bodisi da so napravljena po novem ali po starem načinu. Predsodek, da se ta vina po letu ne zdrže, je, kakor se je pri letošnji vročini pokazalo, popolnoma neutemeljen. V svrho pospešitve kupčije z vipavskim vinom, se je poleg Se obstoječega kme-
tijskega društva, združilo nekaj boljših, zavednih vipavskih posestnikov pod vodstvom vipavskega župana A. Hro-vatina ml. in g. Mercine, ki nakupujejo vina od zanesljivih posestnikov, odnosno posredujejo kupčijo. Tudi to podjetje se lepo razvija ter zasluži vse-. stransko priporočilo. Letina kaže dobro, ker je trtje, z malimi izjemami, lepo in zdravo; zfasti zadnji dež bo jako blagodejno vplival na razvoj grozdja in drugih rastlin. — Dosedaj se je baje največ vina prodalo po Notranjskem, a mnogo se ga je razprodalo tudi na Gorenjsko, Koroško iu Tolminsko. Da je letošnja kupčija z vipavskim vinom tako zaostala, bo krivo edino le to, da se je pridelalo v nevinorodnih krajih prav veliko sadnega mošta, česar pa letos ne bo.
— V 1300 metrov dolgem zgornjem predoru bohinjske železnice so vzidali včeraj zadnji kamen.
— Naprodaj je graščina Laubegg pri Vildonu na Zgornjem Štajerskem. Opozarjamo na današnji tozadevni inserat naša veljake.
— Dva otroka zgorela« Otroka vimfiarja I?ana G^runutha v Klanjcu pri LuSanah na Štajerskem •-tri ee igrala z vžgalicami toliko časa, da sta zažgala hišo in gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do tal Tudi oba otroka sta našla smrt v ognju.
— Dve deklici utonili pri kopanju« V sredo sta se šli kopat v St. Lenarfsko jezero pri Be-liaku I41etna inŽOletna Oh rhuemer Starejši je zmanjkalo tal v d nogami, na kar je zavpita in izginila pod vodo. Mlajša jo je hotela rešiti, a jo je starejša potegnila seboj, da sta obe utonili. Ć*z pol ure so potegnili trupli iz vode.
— Posledica ljubosumnosti. V sredo zvečer sta dva moža v Trstu »opazila nekega starejšega človeka, kako je pri nek.u vratih gledal p*zo-*> skozi ključavnico in »e boječe oziral okrog. Ko je pa vide', d* g* ta dva opazuje**, se je oddaljil. Moia ga pa nista izpustila iz oči, ker sta bila prepričana, da j« tat. Osumljenec je šel rsa io v neko vežo, kjer *i je preoblekel suknjič in odšvl v neko goslilna Opazova.'cs. s*a šla za njim, prisedia k njegovi miti in ga znčeto takoj irpreševatf, kaj je iskal v oni veži. Ker mo-ž«k sveto zatrjeval, da ni noben tet, sta ga peljala na policijsko stražnice, tsm so g« vsega proiska!i, a ris; našli ničesar pri njem. Tudi hišn% prc^skftVA ni »;rived!a do nobenega uspehs. Dczdevm tat je zdaj povode*, da ie vse delai le iz ljubo-suronosti. Njegova ljubica mu vedno uheja z drugimi in to ga del« n^rvoznegt-, da jo eknša kod ualetiti v pregrešojem stanju. Seveda so mož* tskoj nato izpustili.
— Llovdov parnik ponesrečil« Ko je 11. t. m. bil narnik avstrijskega L'cyda »Thebe« v Smirni usidran, prišel je v luko francoski pe.rnlk »Orecrque* in zadel vanj ter mu z?«Dr»vil vt^Jiko lu^io r.»d vedno črto. Šiod* sn*aa 50 000 K.
— flViva Pola italiana1*. Ta'so so SdicaU v tertk v Pulju oni Jašii needre^or c\ ki so priš-i iz Zidra krepit laško prijateljstvo za-drskih L*.hov s puljskimi. Načelnik Pulja je ukrenil vse potrebno, da zadrški bratoi izprevidiio, da je Pulj pristno laško mesto, ki se vsak čas priklopi m* ter i Italiji, ki g* sprejme Mubeznivo v svoje srčk^no narečje. Z»U> so zadrški grstjo bili dr<cela prepričani, da so že kar na iaških tleh. Peli so ired«ntovske pesmi, klicali provokaterične pozdrave, eploh se obnašali, prav kot bi bili že onkraj meje To je pa bilo slovanskemu občinstvu vendar preveč in začelo je žvižgati. Komaj so se pa začuli žvižgi, že je tropa pripravljenih mestnih poiioajev imela v svoji sredi več upornih Hrvatov, kr-tere so eefrali v varno zavetje, da ne bi naredili kake nesreče. Vprašanje nastane zdaj: Kdo je vzrok Uk h rasmer, da smejo Italijani uganjati na avstrijskih tleh svoje proti avstrijske orgije? Avstrijska vlada bo gotovo vedela enostaven odgovor na to enostavno vprašanje. Dala tega odgovora seveda ne bo!
— Umor odkrit čez 17 mesecev. Pred 17 meseci je naenkrat zmanjkalo v Barbani pri Pulju 401etnega Antone Vidovića. Vidović je bil udovec in je živel skupaj s sinem svoje žene, ki ga je prinesla iz svojega prvega zakona k njemu. Ta sin, Ruba po priimku, se je oženil in zahteval od Vidovića, naj mu prepusti svoje posestvo, Česar pa Vidović ni hotel storiti. Zato sta zakonska Ruba delala ž njim zelo grdo, dokler ga ni naposled neke noči zmanjkalo. Ker je letel sum na zakonska Ruba, vtaknili so ju v preiskovalni zapor. Vsled pomanjkanja dokazov so ju pa izpustili. Takoj nato je šel Ruba k sodišču in zahteval, da se mu izroči Vidovičevo imetje. Na vprašanje sodnikovo, Če je Vidović mrtev, je Ruba odločno    potrdil.   To   priznanje pa
oblasti ni dalo miru in orožništvo je poizvedovalo in stikalo na vseh krajih, dokler se jim ni slednjič posrečilo, najti Vidovića v neki 71 metrov glo boki jami v vreči z odsekano glavo. Vsak dvom je zdaj izključen, da sta zakonska Ruba umorila Vidovića, zato so ju znova zaprli, kjer čakata na plačilo za svoje hudodelstvo.
— Letina v Galiciji. Iz pisma slovenskega koloniita povzamemo: V primeru s preteklim letom se mora letošnja letina za vse zemeljske produkte imenovati izborna. Sena se je nakosilo trikrat toliko od lani, pa bo še precej dosti otave spraviti pod streho, ako bode med mašami dobro vreme. Rž, ječmen in pšenica so dobro obrodile, posebno v okraju Jaroslavskem je bila pšenica iz redno lepa, kar se tiče i slame i zrnjal „Oves slaboletniku pravi naš Gorenjec, a letos se ta prislovica ni obistinila; kajti kadar je drugo žito slabo, takrat je oves lep in obrodi, letos je pa tudi oves povsem vrlo dobro uspel. Od Me-darda smo imeli tukaj skozi 9 tednov vsak dan — navadno popoludne malo dežja, tako da tudi okopavine: krompir, cukrasta repa, pesa (radi baršča tu velikega pomena) zelje i bela repa: vse izvrstno stoji! Vse bi bilo dobro, samo delavcev nam pomankuje, ker vse, mlado in staro odpotuje na Prusko Slezko, kjer jih bolje plačujejo, nego moremo mi! — Tu se je ohranilo še mnogo iz poganskih časov prenesenih obredov in navad. Ne omenjajoč raznih procesij in pohodov na božja pota prinašajo n. pr. danes na veliko mašo (15. avg.) na v štiri konje vpreženih vozovih raznobojno oblečena dekleta in mlade žene velikanske ne „Šopke", nogo bi rekel kakor mernik široke „butare" iz najlepšega pšeničnega klasja, olepšane z raznimi cveticami in trakovi poklonit v božjem hramu! To so izza prastarih časov „prvenci od poljedelstva" ! Ravno tako so še v običaju veselice po končani žetvi; tu okitijo naj lepšo in najmlajšo „devico" z velikanskim žitnim vencem, prihajajo v „procesiji do gospodarja ali gospodinje, koja sname „devičji venec** z glave, obda-rivši jo primerno z denarjem, za koji se knpi pijača in, potem je ples do pozne nočil —
— V cirkusu Lipot b-deta jutri dve pred-tavi. Več? jt zvedeti iz dansšnifga ins-^rata
— E&semnlaričen postopač« Včeraj zvečer je mestna policija aretovala zaradi beračenja in postopanja dne 22. oktobra 1885. leta v Mariboru rojenega in v Moravsko Ostravo pristojnega dozdevnega izučecega čevljarja Ktrela Adamowskega. Možic je na hrbtu zvit, kakor §, noge ima pa liki viržinke. Oblečen je dostojno, ima velike, lepo počesane plave lase, le brada se mu ni Še popolnoma zarastla in je podobna že izrabljeni sirkovi metli. Zobe ima lepe in sploh se vmu že iz obraza bere nekak humor. Čevljarček se ni mogel načuditi, kako ga more kdo aretovati, ker nima potnih izkazov in je protestoval proti temu, kakor najbojevitejši parlamentarični govornik, toda vse ga ni rešilo in moral je v zapor. Preden je Sel pa v od-kazano mu sobo, je pobral na tleh ostanek cigarete in to ga je spravilo v zgovornost in začel je sedaj pripovedovati svoj „roman". Preje se je izgovarjal, da je komaj mesec brez dela, potem pa je dejal, da ^knajpa" skoraj ni še imel v rokah, kar se je izučil. Skušal je že večkrat „zelen vozu in zadnjikrat se je Ž njim pripeljal domov 15. maja t. 1., ko je pa takoj odšel zopet po svetu, je iz jeze vse izkaze raztrgal, (a jih je najbrže prodal.) Mo-žicelj zna že dobro ^Kundensprache" in pravi, da mu „Stahlputzen" vec nese, kakor delo. Ko pride v mesto, si poišče sovrstnika, ki mu da načrt, kdaj in kje se dobi „Reisegcld" in kaki so tu „Putziu (stražniki) in „Blitzableiterji" (orožniki). V Heljaku se je zadrževal tri tedne in je tam priberačil vsak dan do 10 K, a dal si je tudi počitka in ko je nabral dovolj, šel potem sam po zabavah. Usmiljenim strankam pripoveduje, da je pač izučen Čevljar, a je pravi njegov poklic „Scbneeschautler" in ker po letu ni snega, čevljarstva pa zaradi svoje § osebe ne more opravljati je navezan le na milost dobro srčnih ljudi. Sploh trdi, da je „poštenjak" prve vrste in da še nikoli ni bil v „Interessantes Blattu" med slikami „Wer ist das?" Ker so pa na svetu tudi ljudje, ki ne verujejo, da bi bil človek v „§ štelungi" zmožen samo za „Schneeschauflerja", bode mali čevljarček najbrže zopet kmalu imel Čast govoriti s svojim županom.
— čigavo je kolo in broža. Predzadnjo nedeljo, ko je »3*>kol« napravil svoj islet v Jesenice, je t*lugi v »Narodnem domu« s kolodvora pripeljal neki postrešček kolo in mu rekel, da mu je dal neki gospod a naroČilom, da naj se dene v »Sokolovo« telovadnico, kamor pride ponj ■večer, a se dosedaj še ni nihče oglasil. Ker se ne ve, kako in k-ij je ■ kolesom, ga je eluga oddal policiji, kjer na) se sglasi lastnik. — Pred par dnevi pa je v Stuoijevi trgovini v Prešerno tih ulicah it. 6 neka ten-■ka, ko je  Um  kupovala, pozabila
ali izgubila lepo zlato brolo, katero dobi nszij v rav đ^ni trgovini.
— Prehudo žejo po vinu ita
mela mit«'stra v*i« n* •* Fran Bre-akvar iz H'u4ice nri L ubbani in Anton Djlenec iz Horiula. Ker nista imela dovolj crenk', d* bi h . mogla gasiti svojo Žejo. sta irvohala pri kleti bv")«g'» mojstra gospoda Lu-dovika Widnn>yerja neko okence( skozi kateregi sta hodila p i vino iu si Ž n im hlad'la tefo v delavnici. Gospod Widn:»yer pa je izctiedil v delavn'c steklenice in dal Žejca va-jeaea »ratovat?, kjer sta pntnala, da *ta krađ U »iftO.
— Kolo ukradel je d«nes okoli 11. ure dopoldne neznani tat s'ugi »Kranjske hranilnice« Antonu GruT-u. Ukradel ga je iz Bamber-gove veže v Dlmatinovib ulicah, med tem čas^m, ko je čel ta v II. nadstropje Koloie starejšega m de"* in vredno 80 do 90 K. Kolo j^ imelo Dolicjtko številzo na črni tabboi s št. 963. Sled kaže, da ae je it odpeljal proti Danajsk« oesti.
— Tatvina« Včeraj popoldne s~> bil,- uir-iden^ zas->bi>iku g.Bpotiu Ivanu Pleskarju na Ztileni pcii St. 7 izp^^d h 5e črn<* zimsko hlače, vredne 7 K gostilmearki Ivani Tomđ»čevi p- iz odklenjene kleti za 1 K 40 v fciobas Tatvine sumljiv je neki znani postopač«
— Na „Policijskih oglasih1' je r:»b«to erar 1 > z* HB-l-enoe, at »e nameravalo iassl t v Antf^eko ji;ž'iO Afriko, Angolo iu B n^aelo. V teh dež.-l mi so metde tako sUUe, da delavci kom*? izh**jar> z * i-a-.k-d*inje najvažnejše potrabe, nikakor p* n* uganja, dn hi si mcarel fcdo ee kaj prihraniti, Turej p. z i!
— Treščilo je včeraj poooi-dne v S.mončkov koaolee v Rad niku, ki j ? bil k sreči prazen in je pogorel do ta!. Ker Čuv»j na Gr*du čez Go.ovec ni mog<?l razico>ti, gori ii v mestu ali že zanai mestne meje, je ogenj sifrnahziral s strelom.
— Pobegnil je te dni 9;etoi posestnikov s nftek A t: . Zdešar iz Kotarif.
— Ubeglega prisiljenca
Joitfa B-^goCci so dne 7 t m. are-tovaii v R-ki in je že spravljen v hiŠ! poknre.
— Delavsko gibanje. Včeraj
no se z juir*-ffa solodvera odpeljali v Ameriko 4 Hrvat;, nazai jih j« pa prišlo 15 V H-b je Si^ 25 nn Wc8t-f^lsko 19, v Liomost 17. v Il^ušiao 16, na Jesenice pa 18 Hrvatu?. V K .čevje je šlo 19 L'hov iz Jdsanio je pa prižto 25 Hrvatov.
— Našla je u«VW1sbv» soproga K^rolina Kiečfcva črn dežnih. Dobi 83 na magistratu.
— Najnovejše   novice. —
Državni posiant-o dr. Ernst Ba-reuther je umrl včeraj vFrei* burgu v Švici. Bareuther je hii nemški nacijo&alec Star je bil 67 It-1.
— Avtomobil ga je povozil 17ielnl mehaniški vajenec E m a-
u s 1 M a r k c v i č je h >U 1 včera, na Dunaju skočiti od spredaj na reki a^tomnbi), fct ie bil v d«ru. Presnemu mladeniču pa je izpodiet< io, ra je padel pod motor, ki ga je pc-t o a i 1, da je kmalu na le a m f L
— Orkan na M a r 5 a 1 ■ k i h otokih. Zdaj so dcŠle podrohnrgti f> orkanu na Maršalskih otokih. 0 ok Jalait je popolnoma opuetošer. Ko je crkan ponehal, preplavilo je xorj*
0 tok. V vodi je nafilo mnogo .^udi svojo smrt.
* Koliko stane gibanje „Pro6 od Rima". »Evangehsto Gustav Aii;f)vo družic « raap siija pror*£uu a* uto 1905. Za gibanju •Proč o i R ma« hočejo lato* :zd&ti 1,017 900 m rk; ii lege na Avstrijo pripade 442 000 rc»*rk, na N-mč o pa 484 640 mark; drugo inozemstvo 91.250 mark Denar, namenjen za Avstro, nameravajo porazdeliti sledeče: 160 protrst&fiskih občin na Ce§fr»m dabi 109 700 69 r.a M »ravskern 55 300 19 v Sleziji 21.700, 9 na Žganjem Avstrijskem 10 800, 13 na Š ajerakem UiaOO. 19 na Koroškem 18 100 5 v
1 m* ni Avstriji 5900, 3 na Tirolskem 5400, 3 na Prtdarelakem 2800 99 v G^icij* 47 600, 17 v Bukovim 12100, 54 na S dmoorračkem 41300, 108 na Ogrskem 54 600 5 v Slavoniji 2600, 4 na Hrvatsk-m 3900 m 4 v B >sm 4800 mara. Šjiani podeli društvo 17.400 ra&rk, skupaj torrj 442.000 mark. Iz proračuna se vidi, da obrača to društvo glavno pozornost na Češko, menda zato, ker meji ob Nemčijo. Sploh pa peša med prgtaatacskimi Nemoi v ra)hu navdušenje za odpadniško gibanje. Lani eo naberačiU ie za 215 000 mark več, nago upajo letos zato pa dobe neodrešeni Vse-nsmei letos celih 102071 mark manj, nego lani.
* Radij zdravilo proti steklini. Dr. Ti zao ni, vseučilt-š*ni profesor v Bilonji, je delal rrine poskuse s radijevimi iarki Ur iznašel, da žarki vrlo dobro delujejo na ljudi iu iivali, pri katerih ze pojavi steklina.   Poskuse je delal na
kuncih, katerim je vbrizgal strup stekline, potem pa jih dajal pod ra-dijeve žarke. Živali so vse takoj ozdravele, in tudi take, pri katerih ■e je b'la Bteklina že hudo razvila.
* Častnik, in njegov sluga. V D edenhcfu )e jahal na konju preko reko M osel sluga častnika pl. Blumenthala. Sredi reke je alnga s konjem vred utonil pred osmi svojega gospodarja, ki mu ni mogel pomagati. To je mladega častnika tako pretreslo, da se mu je omračil duh, neprestano je prosil, naj ae kdo oglasi, ki mu reii slugo, podari mu za to vse svoje premoženje. Končno so morali nesrečnega častnika spraviti v blaznioo.
* Kongres čarovnikov. Sedaj so se odločili čarovniki in slični »profesorji« tajnih umetnosti, da se organizujejo. V Londonu so se združili v klub magičarjev »Velike Britanije« ter so imeli nedavno bvoj kongres. Shod se je vršil javno v veliki dvorani ter se je izvršil resno in mirno, popolnoma Btrokovnjzški. Sklenili so, da bodo napredovali z magijo na tedenskih sestankih in letnih skupščinah Razpravljalo sa je tudi o varstvu čarovniških interesov. Končno so sprejeli resoluoijo, da bo vsak, ki bi se na katerikoli način predrznil izdati občinstvu tajnosti čarovnikov, izključen  in bojkotiran.
* Ponesrečena šala. Graščinski uradnik D*niel Pap v Tokaju je bil velik šalfivec ter je imel posebno veselje, ako ie mogel svoje prijatelje nafarbati. Nedavno se je hotel pošaliti s smrtjo. NaroČil si je mrtvaške liste ter jih naslovil na svoje prijatelje, ki jih je obvestil, da je mirno v Gospodu zaspal. Potem je šel spat b sklepom, da odda liste zjutraj na pošto. Ali je bila sugestija ali je bilo razžai)eno veličanstvo smrti, Papo so prijeli ponoči krči ter je umrl. Sluga je nesel zjutraj mrt vaške liste na pošto, a prijatelji niso hcteh verjeti, ker so mislili, da se je lahkoživeo zopet pošalil.
Japonska poštenost. Zadnji perzijski veliki vezir se je mudil p*r mesecev a svojim spremstvom v Tekiju Vsi državni dostojanstveniki so sa sprejemali z veli kimi častmi. V zahvalo je poslal pred oihodorn minutru Kcmurt dragoceno psrzijako preprogo. Toda ni veliko presenečenje je kmalu d~šU Perzijcu preproga nazaj s pismom, v kbt rem se mu je Komura rahva ijevai za lepo darilo, ki ga pa ne more sprejeti, ker mu kot poglavarju številne rodbine in brez lastnega premoženja ni mogeče. da bi se cd zval z enakim darilom. — Drugič je hotel kupiti Perzijec na trgu od neke branjevke košarico sadja. Ponudil ji je zlat. Starka je ziat vrnila, češ, cia nima drobiža. Vezir ji je namigni, da sme vea cekin obdržati. Sedaj pa je Japonka naravnost rs z žaljena vrnila ziat, *eš, da še ni tako stara, da bi si ne msgia zaslužiti potrebnega za življenje. P^ tudi če bi si rea ne m^gia sama Vič preživljati, skrbel bo za njo njen sin, od tuina pa ne snreime miloščine.
* Proditcija knjig v letu
1904.   Stat.stika   je  dognala, da se
le preteč^no leto izdalo na Angleškem 8381 knjiflr, v Zedinjenih državah 7856. na Francoskem 12 261 v Italiji 9975 na Nizozemskem 2837, na Nemškem 27 686 knjrg itd. N& celem svetu je izšlo leta 1904 150 000 knjig.
* Duhovnik, v italijanskih pregovorih]   V   Toskani imajo
pregovor: Duaovniki, menihi, nune in kokoši niso nikoli siti« — V Genovi pravijo: »Župnik Vzemi je v zakristiji, župnika Daj pa ni nikjer najU.« — V Benetkah poznajo pregovor: »Kadar pravi duhovnik: Molimo 1 ima že tri lira v žepu« — V Veroni molijo: Duhovnšsega sovraštva, menihove zabitosti in nunskega klepetanja — reši nas, o Go-Bpcd.« — Pijemontezi pravijo : »Storite, kar pravi župnik, pa pridete v nebesa ; storite, kar dela župnik, pa pridete v peklo.« — V Rimu je znan pregovor: Ako vidiš duhovnika, beži, ker zapletel ti bo rodbino« — Najznačilnejši pa je pregovor: Duhovniki si kuhajo juho b plamenom vic «
* Nemška vojska. Prihodnje leto bo štela stalna nemška vojska 504.665 vojakov. Od teh jih odpade na Prasko 392.979, na Bavarsko 55.424, na Saksonsko 37.711, na Virtemberško 18.725. Enoletni prostovoljci niso všteti.
* Barbarski Nizozemci so poklali 260 domačinov na otoku Cele-besu. Nizozemske oblasti v Boni, na sundskem otoku Celebesu ao poslale kazensko ekspedicijo proti domačinom, kteri so se hoteli oprostiti nizozemskega jarma. Ekspedicija je odšla v drŽavo Boni kjer so podivjanci poklali 260 domačinov. Trdnjave v Badjoevi ao Nizozemci razdjali s topovi. Država Boni se nahaja na jngozapadnem dela otoka Celebes in ima 70.000 prebivalcev iz robu Bugi. Kakor drugod na Celebesu, tako prevzame tndi v Boni po smrti kralja žena vladanje.
* Nervoznost. V 18. stoletju so Nemci sicer že poznali besedo nervoznost, toda pomenila jim je nekaj močnega, silnega. Tako piše Lesing o zdravi in nervozni državni ustavi. Bolezen so z nervoznostjo zaznamovali Nemci šele okoli leta 1850. Besedo so si izposodili od Francozov, ki so pravo nervoznost poznali Že leta 1839. V nekaterih italijanskih krajih pa se beseda nervoznost Še danes rabi za izraz „ krepak".
* Hoch ni bil obešen, Usmi-ljenost neke ženske, katera je dala za priziv potrebni denar, preprečila je v zadnjem trenotku usmrtenje Nemca Jo-hanna Hocha, kateri bi moral iti 29. m. m. na vešala, da tako sprejme kazen za moritev svojih soprog. Vsled njene priproŠnje je guverner drŽave Illinois podaljšal Hochu življenje do 25. avg. Za obešenje je bilo že vse pripravljeno, ko je prišla omenjena ponudba, na kar so z usmrtenjem počakali dve uri. Zdravnik je uredil vse tozadevne korake in dasiravno on imena usmiljene dame ni izdal, se je kasneje dognalo, da se imenuje Cora Wilson. Storila je to zgolj iz Človekoljubja.
* Perzijski -»ah se boji groma in dežja. Iz Pariza javljajo, da, ko so se neki dan začeli zbirati oblaki ter jel padati dež, se je šah Musatir Edin, ki je bival pred kratkim tam, skril v svoje sobe v hotelu, kjer je bival, in toliko Časa ga nilo videti, dokler ni prenehal dež. Okoli njega so stali njegovi dostojanstveniki, višji duhovnik pa je moral neprestano moliti. Ko je pregledoval šah v Louvru umetnine, je začelo grmeti in dež se je usul. šah se je začel tresti, potem pa je s svojim spremstvom zbežal v hotel. Dokler se ni zjasnilo, ga ni bilo mogoče pregovoriti, da bi bil zapustil hotel.
* Ciganke — 6arovnice. V občini Joak pri šopronu je samica Jožeta Bedo ležala hudo bolna, ko sta prišli k nje ciganki Ana iu Marija Horvath, češ, da ste poslani k njej, kot čarovnici, da ji pridobite zopet zdravje. Začele sta v sobi žgati neke smradljive rastline, da se je soba napolnila z dimom. Potem se je morala bolnica pustiti — briti, a končno je vsled dima postala nezavestna. Tedaj pa sta ciganki brž pobrali po hiši vse, kar se je dalo odnesti ter pobegnili. Eno ciganko so orožniki že ujeli.
* Potovanfe nekdaj in sedaj. Kako je bilo potovanje v osrednjem veku preko Alp v Italijo, opisuje v neki knjigi Silv. Frey: „Ko je žena nemškega cesarja Henrika IV. potovala v Rim, se je pomikala kolona skrajno počasi, ker so bile steze le bolj za gorske pastirje in lovce. Cesarico so nekaj Časa nosili v nosilih, nekaj Časa pa je zepet jezdila. Po strmini na ita lijansko Stranje ni mogel nihče nesti, zašili so jo v volovsko kožo ter jo po vrveh spuščali po skalovju. Kolika raz lika med taksnim potovanjem in vožnjo v kočijah po cestah, a kakšna razlika šele med tem in današnjimi modernimi in udobnimi vlaki. Ko so I. 145©. prišle prve kočije iz Ogrske na Nemško, je vzklikalo vse, kako udobno bo sedaj potovanje. Seveda so bile prve kočije tako drage, da so si jih mogli kupiti le največji bogatini. Vrb utega so se oglašali tudi takoj nasprotnik, kočij. Vojvoda Julij Brunšviški je sv jim podanikom prepovedal rabo kočij, ker prenehajo moške kreposti, »stenje, hrabrost, vztrajnost ter je pot vanje v kočijah za narod ravno tako pogubno kakor lenoba in brezposelnosti
Književnost.
— „Učiteljshi Tovariš".
Stev. 33. Vsebina: XVII glavna skup ščina »Zaveze« v Puiju. — O vsem, le o šoli ne. — Ntš denarni zavod.
— Skrb za istrsko učiteljstvn. — Kako nastavljajo pri nas uČiteSjBtvc?
— Is nsfie organizacije. — Vestnik.
— Vzo-ojevalna  naloga ljudske šole.
— Spored slavnostnih prireditev po vodom odkritja Prešernovega spomenika. —   Uradni  razpisi učiteljskih služb. — Listnica uredništva. — Gospodarski program. — Inaerati.
— „Slovenski Trgovski Vestnik" ima v št. 8 naslednjo vsebino: 1. Pomen Dalmacije za avstrijsko trgovino. 2 O konkurzih. 3. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. 4 O borznih uzancah. 5 Pravni pomen trgovskega knjigovodstva. 6 Raznoterosti. 7. Društvene vesti.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Huda branjevka. Jan. in Marijana Gorše sta imela pred kratkim časom branjarijo v Bohoričevih ulicah, ki jima je sedaj odvzeta radi grdega obnašanja. Posebno lepo navado imata, kadar se napijeta. Takrat nista več podobna človeku nego živini. V takem stanja se slišijo od njiju take lepe besede, da so se zgražali navzoči ljudje. Dne 8. julija sta se zopet nekoliko napila in potem sta se začela prav po
domače pretepati in psovati. Poklicani pol. stražnik Gorsič je došel na lice mesta, da bi ju pomiril. Marijana Gorše je pa zbesnela in opsovala GorŠiča: „Kaj policaj, policaj naj me itd." Marijana Gorše je dobila 2 dni zapora s postom.
S kolom. Franc Bizjan in J. Ja-nof sta se v Rožni dolini napila in skregala. Ko je Janof Bizjanu rokav raztrgal, je izdrl Bizjan kol, ter ž njim Janofa po roki udaril in ga nekoliko poškodoval. Zato je dobil 3 dni zapora s postom.
Nad svojega vajenca se je spravil. Ivan Smole, ključavničarski mojster na Opekarski cesti, je dal svojo delavnico v najem. Vkljub temu si pa še vedno lasti oblast nad svojimi nekdanjimi vajenci. Dne 27. julija se je spravil na vajenca I. Zalarja ga v delavnici oklofutal in suval in je zahteval kladivo, da bode Zalarja ubil, ker se ga je baje izogibal in ga zaničeval. Smole je bil obsojen na 20 K globe ali 2 dni zapora.
„Štajeree je nabil". Mizarski pom. J. Mesec je dne 5. julija t. 1. zid. vajenca J. Starka na Glincah okolu polnoči udaril z nekim kolom ter ga poškodoval. J. Mesec bode šel se det za svoje junaštvo za 2 dni v luknjo in se bo enkrat postil.
„Preklet hudič,nič nisi vre den.u Janez Toni iz Pijave gorice je prišel dne 30. julija t. 1. pred hišo J. Zajca ter začel vpiti in zmerjati Zajca s prekletim hudičem, prekleta Jera, prekleta Neža ubil te bom, nič nisi vreden. Sodišče je obsodilo Tonija na 2 dni zapora s postom.
Plavati sta ga učila. Martin Kavčič in Rudolf Kreč sta se kopala v Gradašci. Pri ti priliki sta hotela pokazati krojaškemu vajencu Iv. Vivodu svoje mojstrstvo v pla vanju s tem, da sta ga v vodo vrgla in ga »tunkala«. Fant °e veliko vode požrl in je bila velika nevarnost za njegovo življenje. Dostaviti je še, da sta ga obtoženoa nalašč v vodo vrgla, dečim jih je Vivod prosil, naj ga pustita. Obtoženca se izgovarjata, da je bila to ie šala. Da si bodeta drugič zapomnila, d?, bo take šile nedo pustne, bodeta sedela vsak po 2 dal.
Z motorjem  sta  se pripeljala, dne 23  ;uiija t. 1. zvečer go spod   Jakob Bonč  rini Rešio i.    dvorišče  hotela Llcvda  kjer so bili ravno  konji  pripravljeni za cd hcd na kolodvor. Ko je motor pridr dral na dvorišče, ga je B    č *r u«ita vil, ds bi se kaka nesreča ne pripe-t 1«.   Konji bo se pa hude mašina tiko prestrašili.,« da so se splašili ter nekoliko  poškodovali.  G Bančni in J Resic se oprostita,  ker se je n • zgoda le slučajno pripetila. Javni to žtteli je prijavil pritožbo niČoc%si.
Trst 19 avgusta. „Piccolo" priznava, da je lagal, trdeč, da so v Kostanjevici na Krasu fantje ubili nekega tržaškega prostovoljca, pač pa je bil v gostilni teoen neki Gaet iz Gradiške, ker je Slovence nesramno izzival.
Praga 19. avgusta. Iz zanes Ijivega vira se poroča, da sprejme angleški kralj Edvard prihodnje dni v Marijinih varih bolgarskega kneza Ferdinanda.
Petrograd 19. avgusta. Rusija je danes dobila svoj narodni zastop Danes je bil senatu predložen in obenem razglašen carjev ukaz o ustanovitvi narodnega zastopstva, ki se imenuje „Gosudar-stvennaja duma". Nova duma je poklicana sodelovati pri stvarjenju novih in predrugačenju starih zakonov in pri državni upravi Duma bo štela 412 članov, med katerimi bo 28 zastopnikov mest. Poslanci bodo voljeni na pet let Ako razpusti car dumo, mora že dotični ukaz določiti, kdaj bo nova volitev. Vsi stroški za dumo se pokrijejo iz carskega zaklada. Duma si iz svoje srede izvoli predsednikain podpredsednika ter najmanj osem odsekov. Vsem poslancem je zajamčena svoboda mnenja in govora. Imuniteta je omejena, poslanec se sme samo na ukaz sodišča aretovati Ministri in načelniki uradov ne morejo biti člani dume, pač pa so dolžni ji dajat* pojasnila, če jih duma zahteva. Razen sodelovanja pri zakonih spada v delokrog dume tudi določitev budgetov, prodaja državnih nepremičnih, zgradba železnic in poročila o kontroli državne denarne uprave.
Duma ima pravico na lastno inicijativo sklepati zakone. Vsi sklepi so seveda neveljavni, Če jih car ne odobri. Državni svet ima pravico eventualno določiti termin, do kdaj mora biti kaka stvar v dumi rešena; Če se duma drži tega termina, odloČi e dotični stvari državni svet sam. Občinstvo nima pristopa k sejam dume, pač pa se sme dovoliti pri stop časniškim poročevalcem. Iz ključeni od volilne piavice so uradniki, vojaki in moški, ki niso 25 let stari. Dama bo štela 412 poslancev. Volilo se bo indirektno, to je po volilnih možth.
Petrograd 19 avgusta. V Baku na Kavkazu se je zopet pričelo grozno klanje. Tatari in Rusi pobijajo Armence.
Pariz 19. a\gusta. Ker se maroški sultan trdovratno upira, dati Angliji zadoščenje za umor nekega angleškega podanika, pride baje angleško brodovje demonstri rat pred Tanger.
London 19 avgusta. Iz Ports mcutha se peroča,  da S3 mirovna pogajanja pač nada ljujejo, a da se glede Sahalina in vojne odškodnine še vedno ni do seglo pcrazumljenje.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Napetost žitnega trga iz prejšnjega tedna se v tekočem tednu ni mogla vzdržati, marveč je krenila na tir mlač-nosti, ki se je pokazala v efektivnih in terminskih cenah. Dež, ki je semtertja še nekoliko popravil vsled suše pretečo škodo, je vplival dokaj na trg. Značilno pa je ipak, da je ostalo inozemstvo trdno, zbog Česar so se tudi pri nas cene v zadnjih dneh stabilizirale. Dejanski vzrok popustljivosti pa je bil izvanredno omejeni konsum, daleč pod nornialo, dočim so bile ponudbe do-kajšnje, odgovarjajoče normalni potrebi časa. Toda reflektautje so kupovali le najnujnejše blago, meneči, da pri sedanjih cenah ni kupovati blaga za dalje časa. Nekega dne pa se bodo mlini vendarle morali odločiti za večje nakupe, s čimer računajo imetelji ter za raditega ne dovoljujejo večjih popustov.
Pšenica je tekom tedna tendirala mlačno, videti pa je, da se bo skušala že v prihodnjih dneh zopet ojačiti. Dokajšnjega izostanka proraču-njene letine v koruzi z nizkimi pšenic nimi cenami ni mogoče kompenzirati. Vzlic teudenčnih popustov je danes težko dobiti blago ceneje nego koucem prejšnjega tedna.
Koruza notira prejkotslej trdno. Res ni za efektivno blago posebnega zanimanja, toda cene se mu nikakor nočejo zmanjšati. Splošno se namreč računi, da bo vsled suše provzroČeua Škoda vkljub zadnjednevnih padavin vseeno znašala 30—40%. Iz tega bo sledilo, da bodo morda letos zopet importi na Ogrsko potrebni. Rumunija je v zgornjem pcrcentualncm izostanku, kar pomeni za to deželo občutno škodo.
Oves naznanja dokajšnjo trdnost, dasiravno je povpraševanje sempatja manj povoljno. Drži se strogo trdnosti koruze. V vsem pa notira pred tedenske ene.
Sladkor. Ponudbe za novo kampanjo od novembra 1905 do avgusta 1906 se prično s strani rafinerij 1. septembra t. 1.; govori se o cenah okrog K 70-—, morda 691 3 bazis Ljubljana. Kartelska pogajanja odteguje javnosti molčečnost, nasvet, ali naj se prve sklepne ponudbe sprejmejo ali ne, ne najde uvaževanja. Lahko je mogoče, da doživimo pri sladkorju letos zopet pre 8eneČenje, če pa navzgor ali navzdol, se danes ne more ničesar reči. Zaraditega je slehernemu prosto, da ae pokrije sedaj ali pa Čaka, kako se bo stvar obrnila. Ce pride do kartela, ali pa, če bodo druge države pričele z nakupom surovega sladkorja, potem imamo hipoma višje cene, istotako, če dosedaj Še dobro prospevajoča sladkorna pesa z manjšo letino preseneti. O točni rafinadi ni mnogo povedati, ker je vsa kupčija odnosno nižje ponudbe v drugi roki, ki pa mora svoje blago še ta mesec prodati oziroma prevzeti. Morda se položaj potem nekoliko spremeni in trg okreva kar bi bilo zelo želeti. Pri sladkorju je v sedanji kampanji sleherni brez izjeme mnogo izgubil in bi v interesu trgovstva, če bi zaupni možje pri odmerjenju davkov, izgube, ki so jih imeli letos trgovci pri „ sladkorju, Špiritu in olju", upoštevali, česar ne prosimo le, marveč z gotovostjo tudi pričakujemo.
Špirit notira za točno in za sklep 1L krone ceneje, vendar pa cene karte-liranih rafinerij še vedno niso tako nizke, kakor jih imajo tukajšnji trgovci. Mogoče je, da dobimo čez noč znatne
poviške, ker je koruza vedno dražja, letina krompirja pa tndi obeta biti slaba.
Riž notira enako prejšnjemu tedna,
Petrolej enako.
Olje tendira nekoliko mlačneje —. imeli smo tedaj prav, ko smo trdili, da se kartelirane tržaške tvrdke hipnih po-viškov ne bodo mogle zdržati, marveč bodo morale zopet odnehati.
Javna zahvala.
Telovadno društvo „Sokol" na Je s eni c ah izreka tem potom svojo naj-iskrenejšo zahvalo vsem, ki so po svojih močeh pripomogli k sijajnemu uspehu sokolske slavnosti dce 6. t. m. Vsem bratom Sokolom, članom slavnega pevskega društva „ Merkurja-, slavnim ognjegasnim društvom z Jesenic in Koroške Bele, gg. županu Klinarju in Potočniku, ter slav. občinskemu odboru za gostoljubni pozdrav in sprejem, g. višjemu poštarju Scbrevu, ki je blagohotno prepustil Milanov log iu požrtvovalno podpiral prireditev, j-g. Legatu in Balohu, vsem rodoljubnim gospem in gospodičnam, ki so prodajale po paviljonih in pri veselici, gg. Tretira in Markeža za krasna slavoloka, vsem onim, ki so z denarnimi doneski ali dobitki pripomogli, da so se pokrili stroški, ki jih je imelo društvo.
Jesenice, 17. avgusta 190.").
Telovadno društvo Sokoi.
Za odbor: L. Humer, Fr. Bokal,
t. č. starosta. t. č. tajnik.
Mnogostranska poraba. Gotovo r. mačega zdravila, katero se da tako mnogo« stransko porabiti, nego ,.MoIlo-vo franci - o žganje in sol", ki je takisto bolesti u joče, ako se namaže ž njim, kadar trga, kakor to zdravilu vpliva na mifii< živce krepimo in je zatorej dobro, db priliva kopelim. Steklenica K 1*90. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zak i DUNAJ, Tuchiauben 9. V zalogah po d« zahtevati je izrecno MOLI.-ov preparat zaznamovan z varnostno   nanko in p !• pisom 6 7-11
..Kunerol". Prof. dr Mak. ber. c. kr. višji sanitetni svetnik je o „Kuneroluu nastopno mnenje: „Pre's iedtlna mast, nazvana WK inerol", ie barve  pa neznatnega in  ne neprije*: vonja ter finega okusa. „Kunerol* jfi kor kažej > Številke analize. Cista rasu i mast (sčiščena kokosova tolšJa) in je i jedilno mast pop lnoma pnmeren Pred malovrednimi slepilno podobnimi pos ietki nujuo svarimo.
Praško domačo  mazilo iz  J .
FRAGNERJA c. kr. dvornega založnika v Prag ki slovi že nad 50 let kot prei/.knšeno &OSU zdravilo, olajšuje bolečine, prepreci vnptje n pospešil e celjenje, vsled  česar se je razi., že po celi monarhiji in ga imajo v Kalog lekarne. To mazilo ne izgubi tudi če ! leta hranimo nič na učinku, in bi gl te,ra ne smelo manjkati v noh—i hiši
Svila za neveste
od 86 kr. do gld. 11 35 per meter v parvah.   Franko in ie orarliijeiio pošilja na dom.  Bogata izbera vz< r\ i posije s prvo pošto. Tovarna za t»>llt» llennebevtx, £iirle!i.
_ ■    Le ,,Tempel-
P^AVAP I vrelec" m „Sty-|     ^iJmm^Jm   ■ ria-vrelec"
kot rogaški slatini postavno varovana.  Vsi dragi k: ki nimajo oznamenila „Tempel vrelec ,.Stynavrelec \ temveC se opravljajo g tlvo pod imenom ,Jtogaška slatina'4 v p met, naj se zavrnejo. — OskrbniStvo del nih vrelcev Rogatec-Siatina
Dobrotna previdnost je podala čl veku premnogo dumačih sredstev i a le oni izpolnuje dolžnost nasprjti s »bi in na^n r svoi družini,  ki se po modri previd:, preskrbi s takim: sre-Utvi, ki s j v tU Odvrniti težke bolezni. Takšno domače vilo ki  je v blagoslov vsaki dražini In ga vsak dan rabijo miljoni ljudi, je b zavevo Francovo žganje, ki 40 let obnaša sijajne. Nai torej nihče opusti rabe Brazavevega Francovega žganja, kogar Doti revmatizem, rci^r glavobol, protin, influenca, lzmučenost. Na-tančno navoddo je d^dejano vsaki ctl nioi.  Zahtevajte izkijučjivo Brazayevo Francovo žganje.
Si7RouIpx
so najelegantuejai, uajpraktičneiši iu naj bujjši sistem zastori i-v za stanovanja, p . same, izložbena okna, verande itd. itd ..   ..   Prospekti točno in zastonj.....1-
AU J. Knillirh Đunal1»Schottenbastai 11.
Kurja očesa
trdo koso in žulje odstrani hitro, zanesljivo in brez bolečin dobro znani, izvršit'
TrnkoczvjBv obliž za kurja očesa-
Uspeh priznan in zajamčen. Cena K i 2t> *» poštnino vred (10 h kot vzorec Poizkusm obliž 7U h  ozir HO h po poŠti).
Izdelivalnica: lekarna pri sv. Frančišku
Dunaj, V 2,  Sohdnbrunneritrasao 109.
Po pošti sa pošilja vsak dan po povaetju ah če se pošlje znesek v denarja ali v po* atnih znamkah naprej. i.6>
Pri prve vrste avstrijski
zavarovalni družbi proti požaru in za življenje
dobe poaredoiftl*! kot kraievni in okrajni zastopniki dobickanosen postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni po-tovnlet pa dcbro trajno službo.
Ponudbe pod ..■.».:*€!.»•■. Grade«, peste restante. 1512 16
[rasi
obstoječe iz 5 sob, predsobe, kopalnice in pritiklin ter s porabo vrta, se odda takoj aii za novembrov termin na Bleiweisovi cesti st* I a, lil. nad.
Nadalje se odda za novembrov termin
stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kabineta, predsobe, kuhinje in pritiklin ter s porabo vrta, v I. nadstropju hiše na Bleiweiso% i cesti štev. I. 2421—6 Več se izve pri hišniku istotam ali pa v prodajalni Alojzija Korsiba v Šelenburgovih ulicah št. 6.
Triumpii-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsak. -ršr.i izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in naj-*rpežnej5i izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: Stodllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani -namki. 1255 16
Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph"
Ooldsclimiclt «& »in
Fernolendta NIGRIN
je zlasti priporočljiv za chevream, box-calf in lakasto usnje, daje usnju najlepši blesk in je ohranja stanovitno. — Pazite na /ffornjMio varstveno /n umito. Dobiva se povsod.
(91
ne dobiS za gojitev kože, osobito za odstranitev peg in za dosego nežne polti boljšega in uspešnejšega zdravilnega mila, nego je preizkušeno
Bergmannovo lilijno mlečnato milo
(znamka 2 škrata)
Bergmann & Co., Dečin ob Labi.
Prodajajo kos po PO vin.: J.VVutscherja nasl. V. Schiffer, drogerija Anton Kane in Oto Fettich-Frankheim v Ljubljani.
2 930—11
MAGGI
jeva
ZABELA
za juho in jedila
Je od nekdaj preizkušena in edina, ki daje slabim jaham, omakam, primeskom k juhi, sočivju itd. takoj presenetljiv, močen, dober okus. — Jako izdatno, torej ne belite preveč!
Naprodaj po vseh kolonialnih in delikatesnih trgovinah in drogerijah. — V steklenicah od 50 vin. naprej.
Prazne orig. steklenice se prav ceno napolnuje. 2616
Sprejema aa varovanja Človeškega življenja po naj razno vrstnej aih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena  draga zavarovalnica. Zlasti ie ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsnjoCimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.	..S		Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjnje takoj in najkalantneje Oživa najboljfii sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokoriHtne namene.
	vzajemna zavarovalna banka vPragl, Rez. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s varitkozl mIo%miihUo • narodno upravo.                          5—96 Vm pojMuila daj*: Generalni za Stop v Ljubljani, eegar pisarne so v kastnej bandnej hiSi w «€>«i»c»cfl**l*iB» ulicah etev. 12.		
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi "iki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
es črkami fi. —-70 90 .. „ —85 127     „       „ I-20
140   „     „ i-eo
211     ..        .. 2-—
2S3 črk H 3D4
809   .. ..
2- 40
3' —
3- 60 O" — 6-—
J. LE vVINSON, tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela. ^teieiofa^SST6 7
Zastopniki ne lečejo. EVeugraJoe« se vzame nazaj.
tevafte
cenovnik o vsakovrstnih Stampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, Šablone, klešče za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, soliđon izvršeni
O OEM A na Ruskem, Pnskinskaja 16.
tenomlkl zastonj. 246—31
m
iz dobre hiše se sprejme za prihodnje šolsko leto v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo. Lepo zračno stanovanje s kopalno sobo. Klavir in instruktor na razpolago.
Vpraša se pod ,,Dijak 18", poštno ležeče v Ljubljani ali pa pri npravništvu „Slov. Naroda". 2394—7
Nujno svarilo.
Častito občinstvo v nJega lastnem Interesu opozarjamo, da se delajo poizkusi rastlinsko mast pod različnimi imeni in znamkami poveličevati in spravljati na tr£. Pred nakupom takih malovrednih poriaredb nujno svarimo, zaka\ le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni
KUNEROL
je dokazano prva In najboljša
rastlinska mast, ki je kot najčišča jed Ina mast
priznana od avtoritet. 25o8—47
Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zahtevajte „Kunerol" v vsaki boljSi prodajalnici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol" Se ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne Skatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K BO h za fikatljo, Iranko na vsako avstro-ogrsko poŠto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po Vi ali 1 kg, zabojih pa od 10 kg naprej.
a grosiste prednostne cene!
jii Brošure in zdravniška izpričevala zastonj.
Prva in najstarejša tovarna za rastlinsko mast
v monarhiji
rmanuel  Khuner  & sin
Dunaj XIV 2. Etablirana 1880.
C. kr. drorni založnik
„Katne" voda za prsi.
Najlepši kras za ženske so lepe prsi.
Senzacionalno sredstvo za dosego prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem učinku ,Kathe* voda za prsi se rabi le na zunaj, je toraj primerna za vsakršno konstitucijo ter je docela vegetabilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane 4 gld., poskusna steklenica pa 2 gl. 50 kr. z navodilom o uporabi vred. — Razpošilja diskretno in pod povzetjem 63—33
Pred ničvrednimi posnemki svarimo; pristno samo v glavni zalogi:
gospa K A T H E MENZEL
Dunaj, 18. okr.t Schulg. št. 3., I. vr. 39.
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gld.
Krasna ura z lepo verižico, toCno idoCa, za katero se daje dveletna garancija; zelo lepa laterna maglca a 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; 1 zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla s simili briijantom, 1 krasen koli je iz orient. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjat mosnjiček, jako elegantni nastavek za smotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-zlatih manSetnih in srajčmh gumbov s patent, zaklepom, 1 ff. niklaBt žepni nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebujev hiSi zastonj. Krasnih 325 komadov z uro. ki ie sama tega denarja vredna, poSilja proti postnemu povzetju za 2 gid. raz poSUjalmca
S.Eohane, Krakov
*t. 999*
Ako ne ugaja, se denar vrne. 2451 Mnogo priznalnih pisen.
Dobra kuharica
je izšla
v založništvu lavoslava Schwentnerja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obsega na fi76 straneh vec nego 1300 receptov za pripravljanje zajokusnej&ih jedi domaČe m tuje kuho, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezane.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaSkega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko nmevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih kmigah nenavadno opreme, in konCno varčna 08podinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego
60-33i
znane nemSke kuharske knjige.
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedi I no milo
z znamko .Jelen".
Ono je ffiBF* zajamčeno čisto "VB in brez vsake škodljive primesi. — Pero izvrstno. Kdor hoče dobiti zarea jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
.SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Dobiva se povsod!
Juri Sehicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Razglas.
DiŽavno (skupno) vojno ministrstvo namerava osigurati potom splošne konkurence predmete, označene v priloženem zaznamku, in zaraditega poživlja, da se vpoSljejo pismene ponudbe. Ponudniki se imajo ravnati po naslednjem:
I. Oziralo se bode le na avstrijske in ogrske državljane (tvrdke), katerih verodostojnost in usposobljenost je brezdvojbna. Na tvrdke, ki so ie Člani vojnih dobavilnih konzorcijev, se pri tej konkurenci ne bo oziralo.
Ponujene stvari morajo biti vsekako izdelane v tuzemstvu in iz tuzemskega materijala. Zadevne določbe obsega § 1 dobavne pogodbe.
II. Ponudniki, ki vojni upravi niso znani Že od prejšnjih dajatev, imajo z izpričevali dokazati svojo solidnost in ^alagalno zmožnost.
V to, da napravijo taka izpričevala, so poklicani:
1. glede tvrdk, protokoli ranih v trgovskem registru:
trgovske in obrtne zbornice, v katerih okrajih so firme protokolirane.
2. glede onih ponudnikov, ki niso pri trgovskem sodišču protokolirani: politične oblasti I. instance, v katerih okolišu je bivališče ponudnikovo.
Izpričevala, ki jih napravijo za to poklicani organi, se ne vroče strankam, temveč pošljejo naravnost državnemu (skupnemu) vojnemu ministrstvu.
Ponudniki morajo torej za napravo takega dokumenta pravočasno vložiti prošnjo pri pristojni trgovski in obrtni zbornici (ah političnem oblastvu prve stopnje) in v prošnji točno navesti:
1. Ime in priimek (besedilo tvrdke).
2. Obrtno stroko in bivališče.
3. Za izvršitev ponudbene obravnave poklicano vojaštvo oblastvo (v predležečem slučaju državno
[skupno] vojno ministrstvo).
4. Termin za vložbo ponudb in
5. količino in kakovost predmetov, ki jih mislijo oddati.
Odlok, ki ga na to prošnjo dobi podjetnik, se mora priložiti ponudbi.
III. Ponudba se omejuje le na predmete, navedene v poleg stoječem zaznamku in se lahko glasi na vso množino posamičnih predmetov ali le na kakršensibodi del.
IV. Vsi predmeti se morajo vlagati po naposled odobrenih zapečatenih vzorcih in popisih ki so na ogled pri monturnih skladiščih (v Brnu, BadapeŠti Kelefbldn, Gradcu in na Dana ju Kaiser-Ebersdorf). Kakovost dobavnih predmetov mora oni omenjenih vzorcev biti vsaj enaka Take vrste, od katerih je normiranih več velikosti, od kojih potrebščina v priloženem zaznamku ni posebno na vedena po posameznih velikostnih vrstah, se morajo zalagati po predpisanih ali razmerah velikostno-vrstnega odstotka, ki se ima določiti pri naročbi.
Podjetnikom je prosto, se obrniti na imenovana monturna skladišča, da jim proti plačilu prepuste vzorce. Podjetniki, ki imajo vzorce še od prejšnjih dobav, naj se v lastnem interesu prepričajo o tem, da so ti vzorci še veljavni. Vrste, ki niso izdelane po zadnjem vzorcu, se nikakor ne bodo sprejemale.
V plačilu, ki se zahteva od podjetnikov za te vzorce, je obseženo poleg cen, koliko stane pravzaprav njih naprava, tudi 15% režijskih stroškov.
V. Kuhalne oprave, ponvice, pokrovi za kuhalno orodje pešcev in vodne majolike se morajo vročiti do konca julija 1906 vse naenkrat, usnjate rokavice polovica koncem septembra, polovica pa kotnem novembra 1906, medtem, ko se ima oddaja vseh drugih predmetov izvršiti vsaj ao konca septembra 1906 v Štirih enakih obrokih tako, da se odda po ena četrtina naročene množine do konca marca, maja, julija in septembra 1906.
Vojna' uprava si izrecno pridržuje pravico, oddajno množino eventualno zmanjšati ali pa eventualno povišati za polovico.
Tako povišanje naroČila se tudi lahko zgodi vsakčas med letom 1906 in v tem poslednjem slučaju je ponudnik zavezan večjo potrebščino oddati vsaj v Štirih mesecih po naroČilu in veljajo za tako naroČbo iste cene in pogodbeni pogoji, kakor za prvotno naroČbo.
VI. Ponudbe se imajo napraviti po formul ar ju, ki je naveden v tem razglasu, v njih se mora točno in jasno navesti monturno skladišče, v katero se hoče oddajati množino in nazvanje ponujenih predmetov, ceno, povedano v številkah in pismenih za vsak predmet in obrok oddaje.
Ko bi se vojna uprava ne mogla ozirati na oddajni kraj, ki si ga je izbral ponudnik, je zavezan na lastne stroške in nevarnost preskrbeti odpošiljaiev v kako drugo ali tudi v več drugih monturnih skladišč.
Zalagateljem se pa sicer lahko dovoli, da oddajo predmete v monturno skladišče, ki je najbližje njih delavnic, da se ondi pregledajo in potem na njih stroške in nevarnost, če bi bilo treba, pošljejo v druge monturne zavode. Kožuhovine se pa morajo oddati direktno v dotična monturna skladišča.
Za one pošiljatve voznega blaga po železnici na monturna skladišča, ki pridejo po vizitaciji, pri kateri se ni pokazalo nič pomanjkljivega, v last vojaškega erarja, je dovoljeno zalagateljem olaj-šilo vojaškega tarifa povračilnim potom, ter se zalagateljem na dotičnih voznih listih od strani mouturnih skladišč daje potrdilo, da je pošiljatev prešla v last vojaškega erarja.
VII. Če pa več ponudnikov skupno stavi ponudbo, imajo v ponudbi izrecno izjaviti:
1. Da se zavezujejo solidarno jamčiti za točno izpolnitev zala^alnih pogojev.
2. Kdo je v njih imenu pooblaščen v tej zalagalui zadevi občevati z vojno upravo.
Tako skupno ponudbo imajo podpisati vsi podjetniki in povedati svoj karakter in bivališče, ime in priimek.
VIII. Za zagotovljenje ponudbe je položiti varščino v znesku petih (5) odstotkov vredoosti, ki odpade na ponujane predmete po zahtevanih cenah, pri kaki na uradnih sedežih vojaške inten-dance poslujoČih vojaških blagajnic (plaČilnic).
Varščina se ima vložiti v gotovini ali vrednostnih papirjih, pripravnih za vlaganje kavcije.
IX. V ponudbi je navesti vložitev varščine in povedati, koliko da znaša in kakšna da je (gotovina, vrednostni papirji).
Depozit ni list, ki ga izda vojaška blagajnica (plačilnica) o vloženi vasčini, je tudi hkratu z zapečateno ponudbo, vendar v posebnem zapečatenem kuvertu (po obrazcu, navedenem na koncu razglasa) doposlati državnemu (skupnemu) vojnemu ministrstvu.
Opomni se, da se kuvertirane ponudbe in depozitni listi ne smejo devati skupaj v kak tretji kuvert, temuč se morajo posebej, pa vendar istočasno doposlati.
Radi vložbe jamŠČine naj se obrnejo ponudniki ob pravem času, iu ne šele v zadnjih dneh pred potekom roka za vložitev ponudbe, na dotično vojaško blagajnico (plačilnico).
X. Ponudbe, ki morajo pri podjetnikih, ki niso znani državnemu vojnemu ministrstvu, biti opremljene z v točki II. omenjenimi odloki trgovinske in obrtne zbornice, oziroma politične oblasti, o prošnji za izstavljen je izpričevala o solidnosti in zalagalui zmožnosti in depozitni listi o pola ganju vadija, ki se morajo hkratu pa vendar posebej vposlati, morajo neposredno in vsaj do dne 12. oktobra 1905. leta ob 12. uri opoldne doiti pri vložnem zapisniku državnega (skupnega) vojnega ministrstva.
XI. V obliki pogodbenega načrta spisani podrobni pogoji se lahko ogledajo pri kornih intendancah, pri monturnih skladiščih, navedenih v IV. točki, pri vseh trgovinskih in obrtnih zbornicah avstro ogrske države, pri zvezi avstrijskih iduBtrijalcev na Dunaju, pri trgovskem muzeju, pri ogrskem deželnem industrialnem društvu in pri zvezi ogrskih  tvorniških industrialcev v Buda-Pešti.
XII. Podjetniki morajo izjaviti v ponudbah:
1. Da so zalagalne in pogodbene pogoje pregledali in tudi razumeli, in da se jim popolnoma podvržejo;
2. Da so vzorce razpisanih predmetov natanko ogledali in se tudi natanko poučili glede materijala, iz kojega so narejeni in o načinu, kako so narejeni.
XIII. Ako ima ponudba v številkah in pismenkah navedene različne cene, veljajo v pismenkah navedene cene.
Ponudba veže pravno podjetnika od tistega časa, ko jo je vložil, vojaško upravo pa šele od onega časa, ko je onemu, ki dobi zalaganje, naznanilo državno (skupno) vojno ministrstvo, da je njegovo ponudbo sprejelo.
Ponudnik se odreka pravici, odstopiti od ponudbe, in v § 862. obč. dr. zak. in v členih 318 in 319 avstrijskega in v §§ 314 in 315 ogrskega trgovskega zakona nahajajočim se obrokom za sprejetje svoje obljube.
XIV. Vojna uprava si pridržuje neomejeno izbiro med posameznimi ponudniki.
Pri sicer enakih pogojih se ponudnikom, ki izdelujejo ponujane predmete sami (producent daje prednost pred prekupci. Pri ponudbah je naznaniti izdelovalni kraj, oziroma odkod se dobiva oni predmeti, ki se ponujajo (glej formular za ponudbo).
če bi se kaka ponudba ne sprejela v vsem obsegu, temveč z zmanjšanjem ponujene množi: in cene, ima dotični ponudnik v petih (5) dneh, ko dobi dotično obveščenje, pri državnem (skupuec vojnem ministrstvu vložiti pismeno izjavo, Če sprejme spremembo svoje ponudbe ali ne.
Če se ponudnik v petih dneh ali nič ali pa le nedolčno izjavi, se bode smatralo, da sprejm modifikovano odobrenje ponube.
Če bi se pa od ponudkov v kaki ponudbi skupno obseženih sprejel le eden ali drugi, | ponudnika takoj veže.
XV. Ponudniki so zavezani, ko so se njih ponudbe v celoti ali deloma ali spremenjen z njih potrjenjem sprejele, položeno varščino dopolniti do zneska desetodstotoe kavcije od dol Čene dajaloe vrednosti in skleniti pismeno pogodbo, katere en izvod ae ima na ponudnikove strošk kolkovati s kolkom po lestvici.
Ko bi se kak podjetnik, ko je dobil zalaganje, branil podpisati pogodbo — ali bi pa ne priš k podpisu te pogodbe, Četudi se je pozval, tedaj nadomestoje pogodbo popolnoma ali deloma spr jeta ali z njegovim pritrjen jem spremenjena ponudba v zvezi z načrtom pogojev, spadajoči m k tem razglasu.
Na predstojećim pogojem na kak način ne nstrezajoče ali prepozno ali brzojavno stavljen ponudbe, se ne bo oziralo.
Na Dunaju, dae 1. avgusta 1905.
Formular za ponudbo.
Na
c. in kr. državno (skupno) vojno ministrstvo.
Kolek za 1 1 kr.no
Ponudba.
Jaz N I N., stanujoč ▼............ na........izjavljam s tem, da hočem addaji
po pogodbi nižje navede.e predmete c. in kr. mon t urnemu skladišča v*).........., t  spodaj aavede:
množinah po pridejanih cenah in obrokih
Maožina
Nazvanje
ponujanih predmetov
komadov
garnitur
itd.
C e ■ a
en
komad
eno
garnituro
itd.
itd.
v številkah
pismenkah
K
Oddajni obrok
V* '		marca
		
\	i	maja
		
		julija
	1 ^	
4 -	1	[ septembra
Jaz potrjujem:
1. da sem ogledal zalagalne in pogodbene pogoje, ki jih Je izdalo državno (skupno) vojno ministrstvo pod « delkom 13, št. I4t>2 iz leta 1906, in jih tudi razumel ter se jim popolnoma podvrŽem; nadalje
8. da sem vzorce razpisanih predmetov natančno ogledal in se natančno poučil, iz katerega materijala in kako i
narejeni.
Za natančno izpolnitev svoje obljube jamčim z varščino........K, (to j« b° 0 dajalne vredno
po.....K) obstoječe iz......(gotovine, vrednostnih papirjev, listin) katera se je, kakor potrjuje
posebnem kuvertu hkrati doposlani depozitni list, vplačala pri vojaški blagajnici (vplačevalnici) v........
moji tovarni (delavnici)
Ponujeni predmeti se bodo naredili v —-——-. . 5—^ „    v N   .   .   .   .   (ulica, hišna st.)
■      r tovarni, delavnici N. N.-a
Priložen je uradni odlok o prošnji za pridobitev spričevala o solidnosti in zalagalni zmožnosti. N.   .   .   .,   dne....... 1905.
(Lastnorečni podpis [ime in priimek] ponudni oziroma trg. sodno protokoliran vpis firme.
*) Glej točko VI. v razglasu. **) Za kuhinjsko posodo, ponvice, pokrovne čašice, za kuhinjsko posodo pešcev, in za vodne majolike je v rm točke V. razglasa določen dajalni termin  do konca julija,  za usnjate  rokavice  pa do konca septembra iu do konca t vembra 1906.
Formular za kuvert ponudbe.
Na
c. in kr. državno (skupno) vojno ministrstvo
na
Ponudba N. N.-a za zalaganje oblačilnih in opravah potrebščin vsled razglasa oddelek 13, štev.  1462 iz
leta 1905.
Dunaju«
Formular za kuvert za varščino.
Na
c. in kr. državno (skupno) vojno ministrstvo
Depozitni list o   .   .        K    ....   h (gotovine, vrednostnih papirjev,  listin) k ponudbi N. N.-a glede dobavitve oblaČiluih in opravnih  potrebščin po razglasa oddelek 13, štev. 14GŽ iz leta ly05.
Dunaju.
Glede ločene vpošlljatve ponudbe in depozltnega lista se izrecno opozar na točko IX. razglasa.
Zaznamek predmetov, ki se imajo dobaviti.
Množina
5.500
99.000
490
900
296
400
540
200
170
120
100
26.300
25.000
900
6.300
7.200
650
12.900
12.000
21.000
6.500 10.700
2.400
5.000
kosov
parov
kosov
parov
kosov
Oznamenllo
Cene so ponuditi sa
Množina
fesov r Čopi
rokavic iz ovčje volne*)
brosČevordeČo
huzarskih Čak z navadno
belo
temnomodro
svetlomodro
pepelnasto
prevleko, s pritrdilnim trakom, brez orla, brez rože, brez okrasnih vrvic, brez čopka iz konjske iime. (Ega-lizijsko sukno priskrbi erar.j
čepic
suknjičev z rokavi
iz sivomelirane baline sa jetnike
zimskih hiač brez železja
klobnČevinastih Čevljev
telovnikov spodnjih hlač
iz pletene bombaževine
t Žepnih robcev iz modro natisnjene bombaževine za jetnike
port za Čako, Čapko ali Čepico za
narednike etc.
desetnike
metrov
2000
700
148.100
7.200
2.550
14.500
80.000
4.b00
22.400
2.100
2.100
garnitur
metrov
kosov
metrov
2 600
41.700
kosov
5.500
4.300
2.100
56.000
61.000
5.100
2.600
30.000
garnitur
100
kosov
100
1.100
28.000
36.000
6 850
1.300
5.000
metrov
15.600
65.000
01.000
kosov
»distink.- portic za narednike in enake
brez
napuŠča
Tnarokavnikov
pozlačenih
Širokih
ozkih
narftkainikoT ta enoletne proitoroljce in pristartlji« naprej iloiet« •pr»tfiiM (not noree)
narokavnikov za Častniške sluge in konjske strežnike
obesalnih vrvic
svetlomodrih
Črnorumenih
h kožuhom ali kožnšni ulanki
k zimski atili
rjavih
vr*ic k atilam i tudi k hlačam za hnzarje in naramnih petelj)
volnenih vrvičnih okraskov za hazarske čake
vrvic
h klobukom
h čski, čapki ali čepici
k ogrskim hlačam
naramnih petelj h koŽnbn ali kožuŠni ulanki
strelskih znakov
SkrlatnordeČih
travnatozelenih
vrvic za topniČarske poddesetnike
krmarjih ziakoT za pijonirske čete ali delavskih odličil za 2-l«n;$ki in brzojavni polk
infanterijskih
konjeniških
portepejev
vrvic za obešanje signalnih rogov
ulanknih pramov
rožic za atile
pentelj za plašče
modrosivih
rjavih
vrvic za obešanje revolverjev brez vzmetne kljuke
črnih
ovratnik brez suknenih krpic svetlosivih
rumenih
nosilnih pasov h kuharskemu orodju za 5 mož
motvoznih pasov za tornistre z naboji
vrvic za šotorno steno prenosne šotorne oprave
krmskih vrvi
bincljev za konje
parov
5.800
2.600
kosov
3600
360
300 garnitur
740
2.5i 0
1.850
950
parov
garnitur
4.000
200
4.000
50
1.900
35
JS.000 4.600
2.450
21.000
300
120 500
1.100
kosov
parov
300
1.600 3.500
2300
950
810
555 1.300
kosov
kilogramov
parov
— kosov
640
455 240
100
50
850
2.055
300
parov
kosov
veder za napsjanje
listnice za podčastnike
pritrdilnih trakov k Čakam ( izvzemši za hnzarje in h klobukom
u 3 nj aH b rokavic
bobenskih
kož
strun
skladnih kosov za sedla iz sirove goveje kože v celih kožah
kožnhe
kožušne podvleke za   kožušne nlanke
kos
par
kos
par
kos
meter
garnituro
meter
kos
meter
kos
25.100
3.200
30.500
2.200
9.5i X)
9.700
4.900
1.440
81.000
3.700
1.900
400
1.500
16.500
60.U)0
60.000
23.000
Oznamenllo
H>.000
57300
830.000
180.000
950.000
130.000
1,927 000
1,338.000
46 000
6 000
33 000
6.(;00
23 000
30 000
171.000
228.000
360
550
30
SO
80
100 kosov
garnituro
kos
meter
kos
par
kos
zimske atile
knžušnib ovratnikov
rokavnih obsivov
za kožuhe ali kožušne nlanke
kožušuih okrajnikov za zimske atile
Črnih rdečih
Čopov iz konjske žime
črnih
rdečih
čroih
rdečih
z rožo k Čaki za poljsko in trdnjavsko artiljerijo in tren
za huzarske čake
z rožo k čapkam
krtač brez ročnih jermenov peresnih Čopov h klobuku
bobenskih kijcev
šotornih
količev
osti
za prenosno šotorno opravo
oliv za šotorne stene za prenosno šotorno opravo
ročnikov
za taborske sekire
za krampe
za lopate
konjskih količev
lesenih podplatnih Žrebljev (cvekov) za usnjate črevlje adjustiranih luskinastih trakov
grebenastih pokrovcev
grebenastih šin
ščitnih obrobkov
orlov
stranskih rogljev
ščitoih obrobkov
verižic za čapke iz konjske žime
belih
rumenih
k čeladi
za čapke
orlov
hrez številke za čapko
s številko za buzarske Čake
s kavljem za čako za trenske Čete
garnituro
par
-i
garnituro
kos
par
kos
100 kosov
kos
kilogram
par
kos
par
420
1.250
120
150
1.950
120
2.400
11.450 "8 200
17.900
35 000.000
40.000
500
800
4.850
700
850 750
900
1.000
300
1.350
400
6.600
9.200
2.500
1.000
3.200
100
1.000
1 000
300
1.900
600
400
4.250
1.800
3.350
2.650
3 300
1.200
6.450
6.500 6.000
1 650
118
9.000
95.000
750
koB
500
52.000
20
60
1.100
650
4.170
I
*) Za platneni obsiv potrebno podšivno platno se dobi od vojnega erarja po?61 vin meter. £ **)  Pred pccinjenjera vae naenkrat pregledajo v delavnici izdelovalca organi dotičnih inonturnih skladišč.
kosov
parov
kosov
parov
kosov
parov
kosov
parov
kosov
grosov
orlov za čako izvz. za buzarje, poljsko in trdnj. artiljerijo
orlov za čako brez Številke za poljsko in trdnj. artiljerijo
rož za čake, (izvzemši za buzarje)
rož za buzarske Čake
kevinskih rož b kapi
pakfonskih Števil za čake in za orle k čapkam
oklopnih verižic s levjimi glavami
emblemov za poljske lovce s številkami za klobuke
držalcev za patrone
krilatih koles
konjeniških strelskih odličil (znakov)
telegratistovskib odličil (znakov)
topničarskih mernih odličil
saperskih odličil (delavskih odličil za pijonirje)
ščitov k zaponkam za pasove
kljuk k zaponkam za pasove
medenih kapselnov za legit, list
majhnih ušesc za šotorne stene prenosnih Šotornih oprav velikih ušesc z zagozdo za šotorne stene prenosnih šot. oprav
uniformskih gumbov
razen kompaslov in oliv
numeriranih
velikih
majhnih
velikih
majhnih
rumenih
belih
gladkih
velikih
majhnih
ulaoskih
gumbov (kompasi.)
rumenih
belih
velikih
majhnih
velikih
majhnih
huzarskih gumbov (oliv)
cinkastih gumbov
rumenih
belih-
Črnih
belih
bobnov brez kijcev
bobenskih tokov za kijce
bobenskih skrinjic
obroČev
gornjih
spodnjih
bobenskih      obročev za ovitek
natezalnic z vijaki za aluminijaste bobne
nosilnih kljuk
signalnih rogov z ustnikom	A
	F
ustnikov za signalni rog	
ostrog za pripenjanje	
dragonskih
huzarskih
ostrog z vijaki (nov vzorec)
igel k telečnjaku ali orodnemu tornistru
železnih Žebljev za podplate
podkvic z 10 žeblji (nov vzorec)
vrtilnih zaponk
brez trnja
s trnom
večjih
manjših
ovalnih spon
obročkov
dvojnih gumbov
dojnih gumbov za zanetanje
črno lakiranih
peresnih kljuk
nosilnih kljuk
natezalnih škripcev brez motvoznega pasu
nadomestnih peresnih kljuk
natezalnih vijakov
ploščnatih ušes z vija. babicami
natezalnih škrpcev
za tornister
(nosilo)
za tornistr-ako nosilo
za tornister za patrone
zaponk
brez trna
za iDtautenjske nabojnače
za obešalna jermena hlevnih uzd
velikih, za kavalerijske pasove
j za puškina jermena pripenjalnih kavljev h kavalerijski sablji M. 1877
zaponk za jermena repetirskih karabinerjev
peresnih kljuk k vrvici za pripenjanje revolverjev
taborskih sekir s toporišČi
lopat
klinastih uzd
jezdil (brez Žvalnih kavljev)
Žvalnih kavljev desnih
žvalnih kavljev levih
žval
stremen
nepočinjenih
obesalnih verižic za uzde brez pripenjal i nov!vzorec)
Česal brez ročnih jermenov
inf. kuhalnih posod (s kastrolo) brez pokrovca**)
kavalerijskih kuhalnih posod (s kastrolo**)
pokrovskih skledic za infanterijsko kuhalno posodo**)
jedilnih skledic s pokrovom
vodnih vrčev**)
(nov vzorec)
(stare vrste)
(nov vzorec)
kozarcev za kavne porcije
poljskih steklenic iz emajl. žel. pločevine
častniških poljskih kuhenj za
12
oseb
Četnih svetilk z
nosilno zagozdo
nosilnim obročem
(nov vzorec)
distinkcijskih zvezd iz celuloida
Cene so ponuditi za
kos
par
kos
10 kosov
100 koso?
kos
par
kos
1000 kos, par
kos
par
kos
gros
C. kr. priv. toTarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pri po znano izvrsten Portland ■ eement v vedno
Jednakomerm, vse od avstrijskega drnfitva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise gleuć tlakovne in odporne trdote daleč mtdltrUJuJoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno ayo«
Priporočila in spričevala
raznih ar ado v in najsiovitojsih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: lll»-20 Dunaj, I>, Mazimi ianatf^ssa 8.
1000000*.
i o op o rac*z«iocxxx:*;
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
V  \^^/ je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. A TJT 3Ljj"U-"blja-3rxI:
S Anton Stacul in Brata Eberl.
3** V Škofji Loki: Matevž Žigon; v Kranju Fr. Dolenz; A v Postojni: €. Pikel.
3O0OGO0OCX3OCKKI]<IXKI
1010—8
■
Novi modroc „S a ni t a s' pri snaženja.
n& peresih
Navadni stari modroc pri snaženja.
ki se lahko snazijo zračijo in popravljajo ima vedDO v zalogi ali pa izvrši po naroČilu 127—34
Dragotin Puc
preprogar in tapetnlk
Dunajska cesta 18.      L j li "b1 j 33. H «.       Dunajska cesta 18.
Najcenejša pot za zdaj!!
deča soesda #
ped star
19 jin)«rii{©!
+ I Hitra in varna vožnja
niU/erpen   z moderno opravlje-
'_ mmi novimi
dru«*, pri I ger^
pošteni in   /_2J
Bnažni po- *"" ~~~
strežbi.Natančen i flUilMJaImUim zanesljiv pouk m ! Tr>ima€lPDm
veljavne listke
dobite v
S64—22
Kolodvorskih ulicah št. 41
= od Južnega kolodvora na desno.-
^.a zastopstvo   Rdeče zvezde"
Franc Dolenc.
E^T"   V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da pi stopite pravočasno na barko v soboto  zjutraj. Naši parniki — Finland, Kronland, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito. Vljudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
M   FRANC STUPICA
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 1
===== zraven Figovca '
trgovina z železuino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča
Fortland is Roman cement, železniške šine is tnnne i; oboke,
štorjo za strope, strešni Jriej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, počinjeno in cinkasto pločevino, mreže za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograje, ter vse druge stavbne potrebščine, vodne žage, 8amokolnice, nagrobne križe, tehtnice In uteži.
Orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače
in ključavničarje.
Navadne in stranske (Flugel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
RoCko za mleko, stroji za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke in razna kuhinjska oprava.
Velika zaloga slamoreznlc, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, pres za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran.
Plahte za vozove, svetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje Sčeti in čopičev. 988—83
Vedno svoje špecerijsko blago in rasne rudninske vode /
U Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti .Tišlerja*.
SEKeflEEIEIEIHIHIHIHIHJ
i
1 i
AVGUST REPICI
Nodfir 33 LJubljana, Kolezijske ulica 16
pm Trnovam izdeluje,  prodaja in popravlja vsakovrstne
po najmtajll. eeaub,
j Prodaja stare vinske sode.
I kARPI IANIIŠ I
KAREL JANUS
juvelir in zlatar
v piani, v
št. 31
priporoča svojo veliko zalogo
S briljantov in diamantov, g) zlatnine, srebrnine, zlatih in srebrnih ur ter verižic
itd. itd. Viakorrfltim
popravila in nova dela
m fig) %       Izvršuje točno in ceno
<§> w   lastni delalnlcl
. v Rožnih ulicah št. 21. t
li II I! II H
t
Gasilna društva
na] zahtevalo ilnstrovani cenovntk tvrdke
J. s. Benedikt
v Cjubljani
u Prešernovih ulicah št. 3.
^ #w ™-      <ro -
j r.
M m M
s
m m
Pekarija
m
kavarna
J. ZALAZNIK
m
s*
Ni si Ni
t* »
S
Stari trg št. 21.
= JiUJatke: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
m m
m
Avg. Agnola
v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13.
Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah.
Zaradi dragega podjetja opustim svojo
manufakturno trgovino
in bodem odslej razprodajal po čudovito znižanih cenah vse v trgovini se nahajajoče predmete suknenega modnega in perilnega blaga, platno za rjuhe, najboljše cvilhe za matrace, kovtre, koce, preproge i. t. d. S spoštovanjem
143-34 Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št 1.
IVAN & NIKOLAJ ZIC
Ladji:
; vinom  m.a, tt
„Domitila"  & „Štefanija"
v Pulju ¥ Istri.
Vino z Visa, rdeče
11 n »i D©to Lstrjjanec, rdeč .
bel . Dalmatinec, rdeč
p / odaja vina:
liter po 40 in 4? h    Dalmatinec"bel .   .   . liter „ ae „ ?8
„ „ 48 ., BO n Cviček Opollo) ... , ,, 31 „ 36 „    „ H6 „ 33 „    Teran (iz obranih ja-
„    „ 38 „ 38 „          god...... M „40 „ 40
„    „ 32 „ 34 ,,    MuSkat (bel, sladek)  . „        56 „ 6<j
franko kolodvor Palj v izposojenih posodah, ki se ne uračunijo, pa jih je treba čimprej vnrti franko kolodvor Palj Po&ilja se le po povzetju in sicer samo od 56 litrov Eaprej. Za prirodnost svojih vin popolnoma jamčiva. 2090-4
e stiskalnice
za vinski in sadni m on t za velik obrat z eno ali dvema prevoznima košarama.
Stiskalnica za vino, sadno vino In sadni sok
z gomtvijo na roke s  pritiskom Herkules, lesena ali železna gonitev.
Mlini za sadje
in grozdje, robkalni stroji in sušilni aparati za sadje.
izdelujejo in razpošiljajo kot špecijaliteto najnovejše konstrukcije
Ph. Mayfarth & Co.
—*i  Dunaj, II I 1942 9
Specijalna tovarna strojev za vporabo sadja.
Zlata svetinja
Szegedin 1998 Zlata svetinja Budapešta 1899
Zlata svetinja Požun 1902
Za hidrav-
liške stiskalnice
1
ar-
M- 4
r
Ilu3trovani katalog' gratis in franko. Prosim za skorajšnja vprašanja.
w ffimnli«n«anuMhunMHni
C. kr. priv. zavarovalna družba.
C. kr. priv. zavarov. družba za življenje.
„AvstrijsHi Feniks" na Dunaju.
Vplačana aelniška glavnica S 6,000.000.
Družloa zavaruje:
a) proti škodam vsled ognja, strelo in parce ali plinova razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti Škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega olaga, kmetijsko orodje, pridelka itd.;
b) proti požarnim škcdam poljske pridelke in klajo v poslcpjih in kopicah;
c) proti Škodam vsled slučajnega utitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno olago proti Škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
e) proti Škodam vsled tatinskega vlcma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov ;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih pcdjetii, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Z
24:::: 33.6::.:: i35,c:::;
19&C:;
Vplačana delniška glavnica Eezervnt fond.....
Stanje zavarovanih svot . Letni dohodki na premijah
Družba zavaruje na človeško zivl;enje po najraznovrstnejžih kombinacijah, ka
a) za slučaj smrti, glavnica plačljiva I po zavarovančevi smrti La njega za m\ ali kako drugo določeno osebo;
b) za slnčai smrti in mešana zararovar. oprostitvijo plačila zavarovalnine,
s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljen.^ 11 starost, zavarovanje otroških dot, phu
pri dosegu določene starosti na zav vanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbe vdov  in vzgsjninBkih rent no na premijah in pod najugodnejšimi 1 kakor neovržnost in nezapadlost poh jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
Natančneja pojasnila daje radovoijno
Soduijske ulice štev. 6.
Vodja generalnega zastopa: Jos. prosenc
87- B
.w.»w»»m«»m*»m♦ »m**M* 'M* •
© Upravno premoženje:
©   K 7,024718 89.
Hranilne vloge i
K 7,65191541.
•K
Denarni premet:
C 32,039.761-84. ^
Rezervni zaklad;
K 12087815 X
1
regis trovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni nisi
^ na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic *K
^      obrestnje hranilne vloge po 4,|2°|0 |
s£ bres odbitka rentnrsa davka^  katerega plačuje
posojllniea nama za vložnike« ib-32
Posojila po 5°j0 in po S'1.0!«,
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE URE: razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne.
Telefon at. Postnega hranllnltnoga urada it. 828.408.
7189
57^5
Zahtevajte
iluBtrovan cenovnik
podjetja za žarnice „Ideal"
IlujKo Pollak
I)I\.\.I.VLWulteo:U.
Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevanostri. Poraba lf/4 kr- na uro- 2252—6
L. LUSER-jev obliž za
Priznano najboljše sredstvo proti kur-$8*       jim očesom, žuljem Itd. 25
Glavna zaloga:
L
Dnnaj-Meidling.
|Lnser-j6Y-Ht
Dobiva se v vseh lekarnah.
Prirodna rudninska voda
Itfajoi&či
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja sisovi, diabeics, preobili scatnični istini, boleznih mehurja in
ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Slavna zalega v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 2449—2
jf
>k  T. lUVi
Zdravilski
konjak
sajameeiio pristni vinski destilat pod .stalnim kemiškim nadzorstvom.
Destilerija
Gub. Stoci
Trst-Barkovlje.
Vi steklenica X 6'—, % itB-klanice K 260. — Na prodal k boiišlb trgovinah 71
dostavno deponirana *Wstven» znamka.
\o«o voaello mm parket. Zoprne lastnosti vseh terpentinskih voščil za pod, na pr. da se ne smejo brisati z mokro cunjo, od drgnenje s piljenjem in pa cele dneve trajajoči neprijetni duh po terpentinu, vse to je pripravilo kemiško industrijo do tega, da je venomer poizkušala, spraviti na trg izdelek brez teh neprijetnih lastnosti Čeprav so poizkusi imeli lepih uspehov, pa vendar niso vedli do izdelkov, ki bi bili ..popolni' v vsakem oziru. Slednjič so pa vendar dosegli zaželjene lastnosti, osobito mokro brisanje in lastnost da izdelek nima nobenega duha. Resnica je, da pomeni ta popolni izdelek tirnic Finster & Meisner, tvornice za lake v Monakovem, na polju izdelovanja voščil za pod, popolni preobrat.
Rdeče, aromatiško, bolečine blažeče mazilo.
To že 25 let preizkušeno in vedno kar najsi-jajnejSe ocenjeno balzam-sko, antirevmat'Sko zdravilo, ki je prirejeno iz zdravilnih aromatiSkih zelišč, okrepi, poživi in blaži bolečine v mišicah in živcih. — Turiste in vse one, ki veliko hodijo in naporno delajo, pa to mazilo okrepi in jim prežene utrujenost.
1 orlg. steklenica stane K 2 - , po posti K 2 40 z embalažo in tovornim listom (brez poštnine).
Dobiva se v
S'ran.elgk.ovl lekarni (Franziskus-Apotheke) na Dunaju V/*, Sehon-brU!iner8irai!0e 1119. — Naročite naivnost po dopisnici (s povzetjem) ali na kuponu postne nakaznice (Če pošljete denar naprej. 1^87-9
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi «11 en vi o in odstranjuje
neprijetno eapo t?, ust 1 »lekleolea z navodom 1 14.
Blagorodnemu gospodu *1. Leiatlltu,
lekarnarju v Ljubljani.
Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz uat in je neprekosljiv pripomoček prott gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melua. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1905.
Đež. lekarna, MU. Leusieka v Ljubljani Rečeva cesta št. 1
'  leg novozgrajenega Pran Jožefovega inbiL rnoarn 33
161-1
58
Upravmštva našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Vesela družba pri županu Janežiču v Domžalah K 7*71 za prodano cigareto. — Hvala!
Z« Prešernov spomenik: Gosp. Ivan Govedu*, župnik v Šoštanju K 10*— Neimenovan v Lukovici K 4 nabral v mali družbi pri „te Belem" v Lukovici ob milih zvokih citer proizvajajočih od dveh ljubljanskih narodnih gospic — Skupaj K 15'— Hvala lepai Živeli!
LXIV. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos    .   . K 55170 79 Kraje Julka v Grahovem je nabrala in po darovali: Šerko
20 K,  J. R hrman,   dr. Čer-
weny,_Pogačnik, Petsche, Je-
rala, Žagar in Kraje pjlOK,
Miltautz 8 K, \Verh, Popovič,
Krizman, Bančina, Petsche O ,
Rajčevič  po  5 K, Petsche,
Dermelj po 4 K. Olivčič, Bencina L. po 3 K, Šest, Harmel,
Kovač in Likar po 2 K, Šega,
Nemškutarca,   Janežič, Wi-
gele, ZakrajSek, Zebre, Peru-
šek, Bayer in Ogrinc po 1 K,
skupaj.........
Brus Josip........
tretješolei iz Rudolfovega . . dr. Horaanova Lujiza v Ride-
čah nabrala.......
pri „Pfcčku" v Trnovem zbrana
družba .........
Klinger in neimenovan z Dunaja gojenke VIII. razreda notranje
UrSuiinske sole v Ljubljani . dijaki II b razr. I. drž. gimnazije v Ljubljani.....
Hrasovec Fr........
Jenko Avgust iz Ljubljane . . nekateri novomeški abrturijenti dijaki mestne realke v Idriji in
sicer: I razred K   4' 4
II.       n n     5 85
III. „      „ 840
IV. „      ., 10 -Tavčar Fran v Selcih ....
Valentinčič Ant.......
Zupaii Slavica......
pisarniško osobie gg. dr Kri-
speria in dr TominSka   . .
Babic Fran v Ljubljani   .   . .
stalni gostje Frana Bibiča . .
slovenski dijaki c. kr. višje realke v Ljubljani.....
Orehek Al nabral dne 17 julija
ob polu Sesti uri.....
Skupaj   . .
Dr. Josip
blagajni
40-
T— 2- -
9-43
19 -
20 — 20-—■
8'—
28
10 1 4
25 40-10
217 7
28 •66
14
K 53797
Stare,
k.
b2
Umrli so v Ljubljani:
Dne 16. avgusta: Josip Staudacher, c. kr. računski svetnik v p., 83 let, Pred Šktijo 17, Marasmus senilis.
Dne 17. avgusta: Anton Pangerc, posest. Bin, 7 mes., Ilovica 12, božjast. — Ivan Sonc, mizar, 54 let Korunove ulice 6. pljučna tuberkuloza — Helena Bukovic, izkuharica, «F> let, Ambrožev trg 2. Mrtvoud. — Miroslava Mohar, brivceva hči 2 */« leta Radeckega cesta 1. Gastro en teritis acuta. — Marija Jevnikar, mestna uboga, 77 let, Karlovska cesta V, jetika. — Ivan Šišek. prof. na trg. šoli, 71 let, Zaloška cesta 11, Marasmus. — Ana Spiegel, kolarjeva hči, 5 mes, Gradišče 7, Črevesni katar. — Silvestra Kocijan, solicitatorja hči, 6 ur, Prisojne ulice 7., življenska slabost.
Dne 18. avgusta: Fran Melik, delavčev sin, 10 mes., Tesarske ulice 3, božjast.
V deželni bolnici:
Dne 16. avgusta: Ivana Merkon, delavčeva žena, 34 let, Fetanus. — Fran Adamič, kovač, 23 let, jetika.
€eteorologičiiu poročilo.
Hbu »        morjem 806-8.    Hrcdoll «r»flol tlak 7t«o mm
+1 od	čas
bo	opazo-
> <	vanja
18	9. zv.
19	7. g}
	9 pop
Stanje barometra v mm
738 4
738 9 736 9
E t
Vetrovi
Nebr
163
132 264
si vzhod
al. jvzhod al. jvzhod
jasno
megla Jasno
Sredma včerajšnja temperatura: 17 8°. n Cij_ckiu. 18 6°. - Padavina 8 4
uorina poročila.
ljubljanska .Kreditna banka11 v LJubljani.
Uradu, jjaurai daa. bora« 19. avgusta 1906.
4a/# majeva renta ..... 10060
i°/0 »rebrna renta..... 100-5f>
i° . avstr. kronska renta        . 100*60
I*/,    B   alaU       .      .   f iia-R6
4% odrska kronika r   .   .   . 96 65
4«/«      „    mlata      ,   •   .   . 11575
4°/0 -rosojilo deiele Kranlok« . »9-fiO
i*/«*/« posojila mesta Spttet   . 100*60
„       „     Zadar   . 100
boB.-hero. šel. dob. 1909 100 90
ifika. dei. banka k. o.   . 10015
.        : »00-26
sst pisma gal. d. hip. b 101 — pest.   kom.   k.   o a.
i0s/0 pr.....                      • IC6 70
čast. pisma Innerst  hr. 100*50 R      B     ogrske cen.
del. hr....... 100-25
s. pis. ogr. hip. ban.   . 100-10 obl.  ogr. lokalnih ia-lesnie d. dr.   .   . . 0Dl- Seske ind. banke 4°/D prior. Trat-Poree lok. Žel 4°;0 prior. dol. žel. . |t/t     .    Juž. žel. kup
It, o
iV,Vi
1 /t .'0
4»/
* /o
1'/ °;
b°/o
4»
7tf
t /, avst. poa. ta žel. p. o
BraeeM ^rseka oU 1. 1860* , .   . . .      ■   n 1864 ....
B tipske.....
4     tein. kred. I amisijt
„     «gr. hip. bank«
srbska a frs. 100'—
tuiska.....
»rečk« . .
5*8ilik*
s; redita* B    .   » •
InomoSk« m
£.rakovak« a
^JnbljauBkc „
<Vv6t. rnd. križ« »
^gr.    a     » •
stndolfove »
SalaburŠk« »
Danajska koM. m
Jain« žeiezmea    .   . • Državne želesnide    .   . t 4TBtr.-ogrMke bančna daluia« ▲vBtr. kreditna banka   . . Ogrska      „        .       . . Živnostensk*       „      . . Premogokop ▼ Mostu (Brux) Alpmska mont&u .... irTa^ks žel. indr. dr. .   . . iuaa-Mi^anvi   .   . . TTOovOsKe prem. družba / rBtr. orožne tovr. dražbe . <;«*$>« cladkome družba
100 — 100*75 99 90 9P 5<» iil8 75 U>1 20
i91 — 193 50 166 90 301 -302*— 266 — 102 -141 6'.> 26 — 475*— 7g_ 8825 fib 50 54 25 34 75 62
74 — '35 -
89*75 «72 50
Jfc33 -667 50 782 — 246 50 669 638 75
174 R f>53 75 284 56i — 169 —
Blag*
100-80 100*75
100 80 119*76
96 85 115 95 101'-101*60
100- —
101 90 100*80 100*80
102 —
107*70
101- 60
100 70
101 —
101'-101-TB
!00*~
102 —
193 — 295 50 167 90 309* -311 — 273 — 10790 142 50 27 50 482 50 93-— 94 25 69 50 55 75 35 75 *6 — 78 — 42 60
90 75 673 50 642 663 50 783 — 247 50 673 — 539 75 765* 55-4 75 V88 — 565 —
61 —
•1 ar. cekin .....                                 11*85 1139
•0 franki.....                                     1910 19*12
10 mark«.   .               .             23*44 x353
S«rereign»               .   .             2**93 24 01
^arka ...                ... I  117 22 117 *2
Lafiki bankest                            96-60 »5 7o
sablji .   . 263 - 263.5
MacM. 1| 4-4
Žitne cene v Budimpešti,
Dna 19 avgusta 1905. T ti
^geniea aa oktober ... za 100 kj, K 15*96
Pšenica  „ april 1*06   ,   .  „   100 a „ 16*60
Si „ oktober .   ...  100 , . 12-98
Kamaa   ^ m«;.  1906   .   .   „   100 . . 13*18
Oves     „ oktober .... 100 „ . 1280
Nespremenjeno.
Najboljša pitna voda
kadar preti nevarnost epidemije! je v
takih slučajih često skušena, od medi-cinskh aivtoritet vedno priporočevana
naravna
alkalična kislina
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, najprikladnejša pijača. 3891-4
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
z opravo se takoj odda v Krojaških ulicah štev. 5, I. nadstr. — Ved se
izve ravnotam. 2634—1
Škorec
je u*el. — Odda naj se proti dobri nagradi na Turjaškem trgu štev. 6;
II. oadstr. 2638—1
TTravdLrLO dLoTrol)axxta> že 15 let obstoječa
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služe;
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 2627
fta%«« nnfnoi
kuharico za eno ali dve osebi poleg sobarice ali sluge za Ljubljano in zunaj. Velika izbira. S olroilie varuhinje 9 a;aaplrl za Crez dan. S nol*a>rlec za Dunaj, Reko, Ljubljano. Spretno pla-rllaio natakarico, izvrsten zaslužek. %eniko k otrokom za grofovsko hifio z 20 gld plače. Tacaj a za hotel na Reki, 20 gld. place itd. itd. Teč v pisarni.
(ustna izjava!
Podpisani Benedikt Veider,
knjigovodja pritvrdki Ladstatter v Domžalah, sem pri c. kr. orožnikih v Domžalah ovadil gpo. Frančiško Flerln, da je ona
dne 1. junija t. 1. demonstrante napajala z žganjem, spodbujala jih, da bi kamenje metali in vpili „Živio!", jim obljubila za vsaki „živio"-klic 2 kr. in izustila besede: „Danes mora še tirolska kri te«5i!u 2636 Ta ovadba se naslanja na popolnoma napačne informacije, raditega obžalujem, da sem z njo gospe Frančiški Flerln storil hudo krivico.
V Kamniku, 16. avgusta 1905.
Benedikt Veider.
Za fino perilo
se sprejmejo v trajno delo spretne ši valke na stroj, vezilje in šivilje za ažurno delo. 2590—2
Markus $c Muiler
Poljanski nasip Ste v. 14.
B pomočnike
In učence sprejme 2*328
Peter Keršič, tovarna vozov
Šiška pri Ljubljani.
Zidarj e
sprejme takoj v trajno delo proti plači 34—36 h od ure in s prostim stano vanjem stavbni mojster 26321
Franc Deruuscliek u Trbovljah.
se sprejmejo takoj.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda**. 2639 -1
Denar za ranžiranje.
Za vse častnike, vse uradnike, vse stanovske osebe. Naikular tnei§i pogoji in najnižje obresti. Prikladno odplačevanje v 60 do 160 me8ečoih obrofeih. Brez stroškov in hitra resit-v. Najvišji zneski na obresti, už tke in založene denarje Natančna vprašanja v ncmSb-era jeziku s poštnino za nazaj pod šifro „Solide Geldquelie 9" na an^nfino ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj I., Ro-tenturmstrassa 9.   ] 2540 -3
Skandinavski
CIRKUS
Ljubljana, Latermanou dreuored
V soboto, dne 19. avgusta ob 8. zvečer
— Fenomenalni orjaški program. —
Med drugim prvikrat:
# V ognju in plamenu.
Športni prizor. Sezijeka privlačnost cirkusa Alb. Schumann v Berlinu.
Mile. Antoinetta
visoka Šola*', jaha po robu maneže itd. V nedeljo, 20. avgusta
2 vel. predstavi 2
Popoldne ob 4. in zvečer ob 8.
Sjaf Vsaka predstava   z bogatim izbranim sporedom. ~-aSjQ
V ponedeljek, kakor vsak dan ob 8. sveder
predstava.
Cene prostorom: ^SL^lSf'
2 K. I. prostor 1 K 50 vin., II. prostor 1 K, galerija 50 vin.
Gromoviti ,2ivio'
povodom imendana  f(ličq;o gg.
JLudovil^u Cerneiu
Starejšemu in mlajšemu, gostil-ničarju in zlatarju v Jrnovem
stalni gostje.
2633
m šivilj e
takoj sprejme 2623
B. jfejjej. Gradnike ulice št, 8.
Dva monterja
za postavljanje glinastih peči sprejme takoj tovarna gl ni«, Griže pri Celju. 2635-1
Odda se prijazno
meblouana soba
v Gorupovi hiši v Ljubljani.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2586—3
Već čevljarskih
pomočnikov
sprejme takoj ANTON STIRN v Spod. Šiški 6t. 22. 2599-2
Pivovarna AUER v Ljubljani
sprejme spretnega 2596—3
sodarja
Nastop službe takoj. Plača po dogovoru.
Lepo stanovanje
v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob? kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo pralnice in dela vrta, se za novembrov termin odda na Dunajski cesti st   60. a 2—1
mešane stroke, vojaščine prost, želi službe v kaki filijalki. Vzame tudi kako majhno trgoviuo na deželi v najem.
Kdo — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2613—1
V Novem mestu na Glavnem trgu je naprodaj
hiša.
Več pove Ivan Mascon v Gornjem Trbižu na Koroš em. 2oi8—1
5
•m (M
■f I ■ ■ V v
Zemljišče
so proda tik novega kolodvora ob državni cesti na Jesenicah (Gorenjsko).  Primerno zlasti za stavbiŠČe.
VeČ pove uprav. „Slov. Naroda".
sprejme takoj ali tudi pozneje v stalno stavbno in pohištveno delo pod jako dobrimi pogoji 2413—3
Jakob H o m ovc
mehanično   mizarstvo  v Cerknici«
Stavbišče i
25 let davka prosto je naprodaj nasproti kapelice v Krakovem. Na razpolago je tudi načrt. — Več pove
Albert Derganec, brivec Franc Joiefova cesta.
■ pm vš.vk lr m Pok adem^ [^lt'^Sebeochra„a
13067725
S$1
p
luss-Siaufer-jev klej
neprekoeljiv za lepljenje strtih predmetov.
Naprodaj ima Frnn H.oHIrtittiitt a* EJulilJnnl. 696—13
Vinske sode
od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni 2581-2
osjo
S it* se t* ivvahna
trgovina
z mešanim blagom, v zvezi z gostilno, se odda z zalogo, celo hišo, vrtom, skladišči itd. za dobo od 5 do 10 Ut v najem, ^aslov pove npravni&tvo nSloy Naroda". 2013-17
Gostilna
v ..Narodnem domu11 u Brežicah
(Hotel Klembas) se odda takoj na račun.
Natančneje pogoje pove
Oskrbnlštvo ,.Narod, doma" 2684—2 v Brežicah.
Ključavničarstvo j
Ion. Fasching-a vdove
Poljanski nasip it. 8 (Reichova hiša)
priporoma avojo bogatu saiogo
Atedllnlh ognjidc
nsjprlprostejslh kakor tudi najfinejših,
z Sol to medio ah mesingom montiranih za obklada z pećnicami ali kanjami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila m hitro izvrfcc.
se išče za ključavničarski in mizarski obrt, kakor tudi za tovarno klavirjev. 2:34— 6
Več pove reklamno podjetje W K- Nlfč'Č, Ljubljana, ŠelenbiKgo/e u!ice št. 6, od 6. - 7. ure zvečer.
Oto Ploj
c. kr. notar 256.">-4
v
A-   €'"rnom 1 ju -
IŠee
v   notarskih    opravilih   izurj enega
kandidata.
Plača po dogovoru.
lO.OOO
hektolitrov vinskih sodo;
vsake veličine,  počensi od 5  pa do 70 hektolitrov, prodaja po jako zmernih cenah tvrdka 2225—17
Alex Brever i sinovi
v  Križevcth   na Hr&a^&em.
Zavarovalnica za zavarovanje preti ogn u iščs? spretne
potovale
za Kranjsko, Štajersko in Koroško
pod zelo ugodnimi pogoji.
Reflektauti naj oddajo svoje po-nndbe pri administraciji „S1. Naroda" pod „st 2578". 2678-2
wano-f,:° • *    sen.ilo
vijoiiCasto, bezgovo, (fipan. bezeg), £marničmo, rožno, solnčiničino, špajkino, moš-kovo, lilijino, akacij ino, se-n no, vindzorsko; kilogram (12 kosov) po K '2'40; postni zavoj 6 kg K 12 — franko. 1985-H
Parfumerija M. E. MAYER
Dunaj, I , Lobkovvltzplatz I.
avarna
jlirija'
ob praznikih, sobotah ln nedeljah
vso noč odprta« Frie 3?Tovak
kavarnar 73—38
Kolodvorske ulice št 22.
Višjega stavbnega zdravnika in fizika  dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstranja hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje  iz  ušes, šu
trenje po ušesih in nagluhost
tudi ako je že zastarano.
Steklenica stane 2 glđ. z navodilom o uporabi.   Dobiva se samo v lekarni pri
Črnem orlu na Novem trgu v Celovcu. 9108—4
Oblastveno^ dovoljena
razprodaj
popolne zaloie ulna
v  Sv.   Petru — Orehcvcu poleg Križevcev na HrvaŠkem.
Z dopis m St. 7579 od 29. junija 1P'5 mi je ro^olda slav okrajna oblast v Križevci h. kot obrtna oblast I. instance zaradi opustitve trgovina z vinom popolno razprodaj- v.>:e za ogd vina. Vino je iz kalni-Skega in pod&aln škega vinogorja in so v zal g. rađene vrate kakor moslavec, dišeča ranina, kraljevina, graševina itd.
K-r se zaradi te ra£prtd-;c mid: vsakomur prilika, da si ceLO* nabavi dobrega, starega m novega vina in prosim vljudno gg. rerlektante, da se obrnejo piemeno na mece ali ee izvolijo osebno potruditi v Sv. Peiar-Or«-li«>fe. 24*2 6
Z velespoštovaiijem
Katarina Frohlich.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:, xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
xxx xxx xxx
xxx XXV xxx xxx xxx xxx
6. CADEZ
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manufakturne trgovine
priporoča
klobuke
slamnike, čepice, razno 1110-
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
xxx xxx xxx
xxx [xxx
xxx xxx
xxx, xxxi
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
kx>:xxxxXxXxxxxxxxx>:xxxxx><xx xxxxxx xxxx xxxxxxxxxxxxxxxxx
JOSIP STUPICA
* Ljubljani. Kolodvorska u!ics žte*. 8,
Priporočam sv«,jo zalogo najrazučnejSih
kcsijsiiih opipam
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
—Cene niz:!ie, »
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska Gosta v II
priporoča svojo bogato zalogo lovih in že rabljenih     373—29
VOZ
i
JVAL"
Zdravniško priporočena zdravilna zeliščna primes h   kopellm   za odrasle In otroke.
Kopeli z „Ivalomu delajo fudeže ob pro-tinu, revmatizmti, živčaih bolezuili, ženskih boleznih, ob pomanjkanju spanja, mrzlosti rok in nog, hipohondriji, bledičnosti, naduhi, ohromelosti, krčih, zamakanju postelje, za koŽoe bolezni, hemoroide, želodčne bolezni itd.
Kopeli z „Ivalom" jačljo živce, obnavljajo kri.
Pri ljudeh, ki se kopUejo z „Ivalom", delujeta kri in živčni sistem normalno, Čuti se zbistrijo, kar provzroči splošen dober poču-tek; duševna in telesna moč naraste, človek se čuti zdravega in srečnega in Bi s tem podaljša življenje, za največ ljudi prekratko.
Oene 3 škatljic za 3 kopeli 3.00 k, IO škatljlo za  iO kopeli  12.—k, 20 škatljlc za 20 kopeM 20 k. Od IO škat-Ijlc naprej franko.
Razpošilja  po povzetju ali če le poilje denar naprej 2617—1
DUNAJ VI. Marlahllferatraaae *&.
s
a
■
3?.
9
G
t*
Najboljši kosmetiški predmeti so:
„M cream po I K
za olepšanje polti in telesa.
*3 ustna voda
da
mmmms zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
gf   lasna voda _lasna pomada
po I K, z(\ ohranitev in rast las. 34
Ti izdelki „ATdaa, ki so oblastveno
varovani, so naprodaj le v
lekarni
Mf. Ph, Mardetschlagar, kemik v Ljubljani«
Nadomestke za „Aidou zavračajte.
Optični zavod
^^^^^^^^^^
4/^
fi P. Zfijeo,
M.|utol|
Stanovanje
v II. nadstropju, s 4 sobami in priti klinami,   popolnoma  prenovljeno, se takoj odda. 2290—a
Natančneje poizvedbe pri lastniku Franc Dolencu   Stari trg št. I.
\epremo(* IJ I« I
dežni plašči
iz orig. angl.
dfOJiega bi ga iz ovčje vo.ne
in pa 2537—2
gumijevi plašči
vsake vrste za t^o^i»otl«, dame lis u<iaoke.
Vzorci, cene in navodilo za mero z obratno posto.
PA6ET & Go.
Uun»J, I, Riemergasee 13.
Ljudevit Borovnik
i puškar   v   BI<»ro%ljuli <fr>rla«ii) na koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih t pusek za lovce in strelce po najnovejših i sistemih pod popolnem jamstvo.-j:. Tucli pre-i deluje atare aarn<..kreeriice, vsprejezna vsakovrstna popravila, Ler jili toCno iti dobro j izvrSuje. Vse pužiko so na c. kr. praakoBa j valnici in od mene preskaSerie.
17
vani ceniki zastonj,
liustro-
33
Zenitev,
Vdovec, 4Q let star, lepe postave, 22 let slujbe v drjavr.i službi, 40.000 J^ron premoženja, ^eli ta/coj poročiti 24 do 36 let staro olikano gospodično ali vdovo brej otrotc, 5/0-vens^egra in nemškega/eji/^a jmojna, r\i j na gospodinjiti in ima primerno premoženje,
Jfer jem v teh /erajih nepoznan in 5C želim po osmih letih preseliti na Jfranjs^o ali Primorsko, sem primoran tem potom iskati družice.
^prejemajo 5c le resne ponudbe S sliko Cslfka Se vrne) pod šifro „Jf.   k-  ernst" posilagernd J[dmont
Obcrsteiermark'
*-82-4 1
PsrJškš svetovna razstava 1900
W DENTITBKi: ^BOCTEUR PIERPF
' ' PARIŠ
Svetoinoslavn« ustna voda.
Doblvtt ^e povsod.     14 If—31
OO
neprekosljivo lasno mleko brez svinca
ima čudovito lastnost,  da daje sivim lasem njih  prvotno mladostno barvo, rdeče in svetle  lase pobarva temno. Lasje se barvsjo počasi, da drugi ljudje ničesar ne opazijo, barva je stalna, stanovitna, ne gre od las, tudi ne od umivanja ali parne kopeli   „Nloo" f pliva na lasiače, mu dovaja potrebnega rediva, ^odpravi luskine in ogrce in naredi lase s.lepo svetle. ,.»■••** so medicinske avtoritete preisku«ile in priporočile, ker "ne obsega niti bakra niti  svinca, je !!torej popolnoma neškodljiv. je (pripraven ss lase, za brado in i.a obrvi. ]Ena steklenica 4 K, tri steklen. 10 K, lest *18 K. — Rasrposilja po poTistju ali če 'se poiljs dsnar saprsj glavna salofa
l*fll-l
"lo sv — Kssrposuja po pu»«
Ise poiljs dsnar saprsj glavni X   ^.>V1., Mariahilfstrasse so
MCš*9lf>t*>' sin.
-<1or trpi na padavici, krčih in drugih žive, nih boleznih, naj zahteva o tem brofiuro, ki jo zastonj in poštnine prosto razpošilja |»rlv. ^e!n»uneii-ApitUirli*
Frankfurt a. 91. \
za poletno stanovanje na dai
ali Lik y.-j»> tit'L\\ij hO še odoati na Seli \ poŠta Ž rnvnica  na Gorenjskem pri Eg?dt*u Jegliču. H80-.|
Ceno se proda takoj lepa velika
hiša
s stanovanji prav v bližini držav kolodvora.   Hiša ima velik vrt in dvoj rišče, je pripravna za vsakršno kuj pa tudi za skladišče lesa. 2545 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda1
Hiša
» S^odnjs Šiški ih 130 s blc
velikim dvoriščem, lepim vrtom, petimi stanovanji, s prodajalno ipeoerijskeJ blaga in kruha, s pekarno in kon< za gostilno ne proda i* proste ro*e.| Kupci naj ne obrnejo na gospodarja v Spod. Šiški št. 130.
V bliž;ni Ljubljane, z lepimi pn vrtom kegljiščem, ledenico iu bleroi se odda pod zelo ugoduimi po< takoj na račun. — Ssbhj gosfilcičarka ki je dobra kuharica, se sprejme.
Kjfl — pove upravništvo nSloi Narodu-.
v.srsf>ow!ieno leta i642
^ ČRK05L1K/1RJ/1. SDKAKJA NAPISOV !N QRBOV \tr
! ^
I\BRATA EBERL
Ž                          ' l^tiShc ulice K 6 — "'^ • -      _ . _ ...____
»Ci-*on it. 154
slabotni, slabokrvni, bledični dobe prekrasno zalito telo po kratki rabi moie odlikovane|
redilne moke Kathe
(zuravci&ko pr;poročer.o>. Damam bujen stas Strogo poitaoo.. Karton stane ti 1 l(i T nakaznici ah po povzetju z »iW<»iiilom vred Glavna prodajalnJca in r^zp"jJiiialn:v a
gospa Kathe Menzol 99.33]
Dunaj XVIII. Schulgasso 8 I nadstr
se bo točil
od nedelje, 20. avgusta dalje
pristni dolenjski
cviček
iz Pfeiferjevih vinogradov] v Krškem.
Za mnogobrojni obisk se priporoči 2610—2 Alojzij Rus.
Lovske puško
vseb sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom priporoča 507-2*
Peter VVernig
o. kr. dvorni dobavitelj orožja v Borovljah na Koroškem.
Ceniki zastonj in poStnine prosto.
Eleganten
večletno prakso,  izurjen v vseh v otarsko  stroko  spadajočih opravilih, j (itreaU) eli svojo dosedanjo siužbo premeniti.    in ve5 drugih voz je naprodaj v iz Ponudbe naj se pošiljajo na uprav. ! delovalnici voz J. BAN na Dunajski Slov. Naroda". 25H0 2 ' cesti štev. 31. 268*-2
LAUBEGG
CD
ol^ro J Wildon, Štajersko
;e bo glasom uradnega lista dne 31. avgusta t. I. ob 9. dopoldne dražbala pri dežel, sodišču v Gradcu.
4
'4
■A
'A
"J '-i
Najvdaneje se zahvaljujoč za mojemu umrlemu možu tako obilno izkazano zaupaDJe, vljudno javljam p. d. naročnikom, da bom obrt pod dosedanjo firmo
1° Jran jtnSosieviacz *i
telefonski in loiegrafnl Instalater W LJubljani, na Starem M tr^u «tev. 1 neizpremenjeno vodila naprej
z odiičnim spoštovanjem    Regina Antcsie vvicz.
Prodaja se ves materijal /a iie električke svrhe (luiluk-£631—1 eljskl aparati) po nl/Utli cenah.
Zahvala in priporočilo.
^i
4?
S?" Samo
zamori   vse  stenice z zalogo vred in ves drugi ------ — _.   mrčes. -
sod naprodaj po (»O h: v 1 2, ' t  in 5 literskih steklenicah ceneje.  Brizgalka 20 h.
Glavna zaloga v IjfulilJa*iI. Anton kune. drogerija 2Gž4-1
Druga sredstva odločno zavračajte! _—
zrednemu občnemu zboru
delegatov okrajne bolele blagajne v Ljubljani
===== dne 27. avgusta 1905. I. —
o*> 9. uri p r**«! po Iti ne
»restavraciji „Pii levu" na Marije Terezije cesti štev. 16. j
1. Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora.
2. Prememba blagajniških pravil.
3. Raznoterosti.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani
dne 17. avgusta 1905.
Načelnik: Jos. Breskvar.
Opomba :   Brez  legitimacije  ni  nikomur  dovoljen   pristop  k  zborovanju .
. blagajniških pravil). 26 9
Najceoejša in najliirtjša vožnja v Ameriko je s punili JSeModtaji Llijik"
"I
s cesarskimi  brzoparniki „KAISER VVILHELM „KRONPRINZ VVILHELM", „KAISER VViLHELM d. GROSSE". Prekomorska wožn|a traja  samo 5 — 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Mjfunlfliinl edino le pri
EDVARDU TAVCABJU, Kolodvorske uUce št.35
nasproti obceznaui gostilni „pri Starem Tišlerju".
Odhod iz Zijubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba pod tena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kaker: Colorado, Mexiko, Califor-nijo, Arizona, Utah, "VVioming. Nevada, Oregon in Washington nudi nase draStvo posebno ugodno in izredno ce"no črez Galveston.   Odhod na tej
progi iz Bremna enkrat mesečno. 2628 — 1
Tu bo dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, BuenosAires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd.
MAiAAiiAiAAUi
A. KUNST
Ljubljana
Židovske vilice^.
Velika zaloga obuval
lastnega  izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsakršna naročila ae izvršujejo točno iu po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zsznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorec vpo-slati.
Ces, kr. avstrijske
************* f*t******m*m 33
CD
■ mam
Spredaj ravna ohllka,
ne LiAi*i n si želodce.
priporoča v na|Vfc,i iiberi
JUojzij Persche
v Ljubljani Pred Sofijo *t. 21.
Tovarna in prodaj a oljnatih barv, firneža in lakov.
—*-f   Električna  obrat. §+-
i
i
llPtanoir« iiano
m
1842.
m I
I I I
5
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
I      igriške ulice št. 8.
5 Pleskarska mojstra c. kr. drž. In e. kr. pri*. luž. žel«,
I     Slikarja napisov,
J Stavblnska in pohištvena pleskarja,
J Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih š   barv v tubah za akad. slikarje.
% Kalosra čoplčev za  pleskarje, »II-kisrje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
5 Posebno priporočava slav. občinstvu ■ najnovejše, najboljše in neprecenljivo i* sredstvo za likacle sobnih tal pod
imenom „j&apldol". {§  Priporočava se tudi si. občinstvu za < vse v najino stroko spadajoče delo v « mestu in na deželi kot priznano reelno m in fino po najnižjih cenah.
I
♦i M
M
| H M
H
M M
q
r i
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega
= blaga -
se opozarja na tvrd ko
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov, k.___-i
2
\
M M
jr***x*****i**<a <axa-J-a. j-j. nrniia
Cementna zarezna
strešna opeka
Iz portland cementa in peska.
Streha prihodnjosti.
Patentirana v 30 državah.
Trpežnejia In bolj lahka streha kakor Iz vsake druge vrste stresnih opek Iz Ilovice. 34
Edini izdelovatelj za Kranjsko
JANKO TRAUN
Izdelovatelj oementnln
is Gtlince pri Ljubljani, V
državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. Selezaic* v Beljaka,
Izt^ocL Iz voznega rec3.au
Veljaven od dne 1. junija 1905. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE jn*. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob li', uri U m poroči osobtl vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenfefe&te, Jnomost, Mooakovo. Ljnhno, >'■■•% Selsthal v Anssetl Solnograd, ftes Klein-Reifiiaf; v Steyr. v Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 6. ari 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in prazniki k. — O* V. uri 5 ne tjntrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beliak, Celovec. P-anzensteste. Ljubno, Dusuj, cea Selztha) v Solisograd, Inomost, ćez Klein-Reitling v Line, Bndeievice, Plzen. Mari): r are He , Prancove vare, Karlove vare, Prago, Lip&ko, čet Acostetteo na Durjai. — Ob 11 ari 44 m dopoldne osobn* vlal V Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selsthal, Duna), Solnograd, inomost, Bregenc, Ženecat Pariz. — Ob 3. ari 16 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. un 68 u> popoldne osobni vlak i Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Fran-censfeste, Monakovo, Ljnbno. dez K)t,L Reiflin^ v Steyr Line, Budej^vice, Plzeu, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Pran«' Ljabljana-Linc-Praga direktni voz l. in II. razr.), Lipsko, na Dana] čez Amstetten. - Ob 10. an smoti Obi>lm vlak i Trbiž, Beljak, Fran-zensfeste, Liomoet, Moi?akovo (Ljubljana-Monakovo dircfetai voz 1. in B razreda) — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. 01 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 rr. pop istotako. — Ob 7. ari 8 m zvečer % Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari v3 m zjutraj osobni vlak z Dunaja oez Aujsterten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direkc. voz 1., II. raz j. Lnomost, Franzensfeste Sobiograd Line, Steyr, Aussee, Ljabuo, Celovec, Beljak Ob 7. ari Vž m zjutraj oeobni v!ak iz Trbiža. — Ob ti. nri 10 m dopoldne osobni vlak i Dr naja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Mari ine vare, Prago (Praga Line- Ljnb-liana dtrehtui voz I. in 11. razreet.^, Plzeu, Badejevice, Soluo^rad, Line, cšteyr, Pariz, Ženevo, Curib, Bremen* Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein. Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. - Ob 4. ar 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inc mosta, Franzeuafesta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 m zvečer osobni vlak ■ Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih vaiov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic. Linca, Ljubna, Beljaka CeloTca, Pontabla, čez Seizthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. nri 5 m zvečir iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 ari 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOĆE V J A. Osobni vtaki Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta is Kočevja, ob z. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mosta, Kočevja in ob 3. nri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kol v KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob S. ari 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. un 45 m ponoći samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. koL IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob tO. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 66 ir ponoči sam ob edeljah r praznikib. — Srednjeevropski čas <e za 'J min. pred krajevnim časom v Lf& *: r j 21)79
j Gospodinje! |
ne pozabite
Predno si nakupite olja in jesiha
obiskati nove trgovine, ki sem jo otvoril
v Židovskih ulicah
in kjer bom prodajal najboljše vrste
laškega, francoskega in dalmatinskega olja
Ijaaf* po konkurenčnih cenah.
Nadejajoč se obilega obiska bilježim z veiespostovanjem
2604—2 Baruchello, poslovodja.
Ham b u rg- ||pwPrT* = Amerika
u Ljubljane
z dobro,   prosto hrano,
Odhod iz LJubljane vsak ponedeljek,   torek  in č
v tednu.
New-York ^
Zastopnik;
31 Dunajska cesta 31
etrtek   ^^^^^^^^^m^^i^J^^i^ y    : i
Izvrstna   sigurna  vožnja z brzoparniki
samo it dni samo
Pojasnila se dajo povečkrat brezplačno
FR.SEUNIG, Ljubljana
zraven srange
Angleško skladišče ob
v Ljubljani.
S urom* davna trgovina Mestni trg 5.
20, 30, 50°|o ceneje kot drugod!
Najfinejša in najnovejša konfekcija za gospode in dame, specijalno dunajski izdelki. Največja izbira oblek za gospode In dečke, svršnikov, ženskik jopic, mantil in ovratnikov, kakor tudi lične novosti bluz, kril in damskih kostumov. — Originalno angleško in francosko blago za moške obleke, svršnike in ženske kostume. Naročila po meri se izvrše najhitreje in najfineje.
Z odličnim spoštovanjem
2630-1
O. BERNATOVIĆ.
GUY
5
hJ h-*-- mam
tvorniško znamko.
Pazite na
valni stroji.
. del. družba za šivalne stroje.
V Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6.    71- 33
Gotska vzajemna zavarovalna bata za življenje.
V Evropi največji zavod svoje vrste.
Stanje zavarovanj za življenje črez 1012 milijonov kron.
Doslej izplačana zavarovalna vsota črez 517 tniljon. kron.
Vsekdar visoki presežki pridejo zavarovancem neprikraj&ano v dobro, doslej se jim je povrnilo že 255 milijonov kron. Jako ugodni zavarovalni pogoji: nezapad-nost takoj, neizpodbitnost in svetovna polica po dveh letin.
]|'atancnej»a pojasnila In prospekte daje brezplarno t
T^ir. TERDINA, zastopnik v l^jtibl juni na Starem trgu štev. 17. «$4-8
Trgovka akademija u Mu.
Ustanovljeno 1863. Zanaprej državni zavod.
Absolventje imsio pravico do»enoletnega prostovoljstva. Zgradi se novo,
dobro urejeno šolsko poslopje.
Sprejemajo se absolventje spodnjih srednjih šol in meščanskih šol. (ti, če imajo v glavnih predmetih red „povoljno- in napravijo vsprejemui izpit iz nemščine, algebre in računstva. Termina: 11». julija in 16. septembra). Sprejem z drugih enako pravnih šolskih kategorij zavisi od dovolitve ministrstva. To velja tudi za prestop s kakega višjega razreda srednje šole v drugi razred trgovske akademije. (Prošnje na ministrstvo je vlagati pri ravnateljstvu). Šola se prične 18 septembra.
Z zavodom je spojen enoletni tceaj za anltnrlente (začetek b. oktobra^ za absolvente višj h srednjih šol in z njimi enakopravnih ueiliše. ki se hote posvetiti trgovskim ali industrijalnim podjetjem ali ki si hočejo kot visokošolei (juristi) času primerno razširiti znanje.
Prirejajo se tudi prosti na kako določeno izobrazbo ne navezani eeloletol in po-luletnl teeajl za gospode in posebej za dame. (Začetek li. septembra in 15. februarja). Prospekte razpošilja in daje daljna pojasnila ravnateljstva pisarna v t- ratlru,
Kaiserfeldgasse 25. "2574 — 3
Josip fteich
-h parna h-
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice it. 4.
Sprejemališče
Selenburgove ulica štev 3.1
Najcenejša vožnja v Ameriko!
Boulogne-New York
najhitrejša vožnja
Nizozemsko-ameriške črte
B.-zel-Pariz-Bou! cgne-Amerika
Vozne liste preskrbi in dajo brez-1919      plačna pojasnila 10
edina oblastveno  potrjena   potovalna pisarna
Edvard Kristan
v Ljubljani == Kolodvorske ulice41
na dvorišču v vili med prvo in drugo hišo na desno
>^ ; t   parkete in 1 i u o 1 e j !
Voščilo za pod, ki se briše mokro!
proizvaja svetel blesk brez glajenja!
Ohrani lesu Hnslea
» *%h.-«»-M c» barvoa
Ultf.  K *-50;   pu^lea  :    kiff.  14 1*35.
Edina izdelovalca: Finster <&, Meisner, tvornica za lake, Monakovo.
Naprodaj Imajo: v Ljubljani: Brata Eberl, Minlo&ičeva cesta, Ivan Jebačin, Emonska cesta, M. Spreitzer, Stari trp. — V Kranju: Franc Dolenz in Peter Majdič ,,pri Merkurja*'. — V Novem mestu: Adolf Gustin.    2605 — 1
J
Št. 1404.
Na mestni višji realki v Idriji
1905 oo popolniti sledeča
lA
8695-2
je  8  prihodnjim  žolskim letom
učna mesta: 1. za kemijo, 2 za nemščino,
3. za francoščino
kot glavni predmeti z dovoljenimi stranskimi predmeti.
Za razpisana mesta so ugotovljeni prejemki v smisla zakona z dne 19* kimavca 1898 drž. zak. št. 173 z za 50% povišano dejalnostno doklado. Namestni učitelji pa prejemajo letno nagrado 2000 K.
Pravilno opremljene in na mestni občinski odbor idrijski naslovljene prošnje je vložiti službenim potom
do dne 1. kimavca 1905
pri ravnateljstvu mestne višje realke v Idriji.
dne 16. vel. srpana 1905.
Važno I   mm Važno!
gospodinje, trgovce ia ii«jss.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije« zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dilne In posfpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotoKrafieue aparate in patrelftsetfie, klrurglčna obve-zlla vsake vrste, sredstva za dezinfekcije, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in Itonjalta. — Zaloga svežih mineralni« % od In solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za %lwlnore|ce
posebn*-   priporočljivo:   grenka sol, dvojna »ol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
-h Drogerija h
Anton Kane
Ljubljana, Selenburgove ulice 3.
14 u p u J e po najvišji eenl razna zelišča (rože),  cvetje, korenine, se-_mena, skorje itd. itd.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
priporoča
klobuke
cilindre, slamnike itd. |
===== najnovejše faeone po najnižji ceni.
Odlikovan z zlato kolajno In častno diplomo v Parizu 1904.
Anion Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča   svojo   veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, iopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. itd. 34
Obleke po meri se po najnovejših dzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
iS
3v* Setisttgf
trgovec z usnjem na drobno In debelo
v Ljubljani, Stari trg št. 7
d o sedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po
cenah: 90 ti, pri
1 It*. feO  li, \ee a
nakupu večje množine se ceneje.
Jfovo! Patentirano fCovo!
nepremočljivo mazilo
za počrnenje rujavih čewljev, usnja itd.
Dolgoletna, dobro uvedena tehniika in trgovina s stroji na Dunaj
namerava nameščati
Upokojeni inženirji, uradniki ali pri oblastvih in industrijcih uvedeni m spodje imajo priliko do lahkega stalnega postranskega zaslužka, eventualu stalne slnžbe. — Pisma pod ltE. S. 130" na firmo Rudolf Mosse, Dunaj, Seilerstatte št. 2.
JULIJA ŠTOR v Ljubljani :
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lavvn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
1109-20
Elegantna, skrbna izvršitev po vseh cenah
Založnik c. kr. ^ drž. uradnikov. j
Ljubljana J   KFRFR Ljubljana
!*.»-    Si q mW m   m m mmm č m Stari trg 6t 9
Stari trg št. 9
priporoča svojo tovarniško zalogo
po izredno nizkih stalnih cenah.
zzzzz: Kravate in perilo. =
3437-43 [i
JJLJI □Potre'bščiin.e za krojače fba. šivilje. V r*
Razpis.
Pri Mestni hranilnici ljubljanski je oddati
služba hišnika zajedno kurjača
kateremu se določa plača letnih 700 K, in ki bo imel pro3to stanovanje, km javo in luč.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje z dokazili o domovinstvu, sta: neomadeževanem življenju, krepkem zdravju, znanju slovenskega jezika v g in pisavi in o dosedanjem službovanju opremljene,  lastnoročno  pisane proŠo podpisanemu ravnateljstvu
do dne 30. avgusta t. 1.
Pri podelitvi službe se bo v prvi vrsti oziralo na one prosilce, ki so nekoliko izurjeni v mizarstvu ali v ključarstvu ali sploh v mehaniki, in ki zna opravljati centralno kurjavo.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1905. 2584 S
Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske.
orski trg št t.
Ustanovljena 1880.
Postajališče cestne železnice
vila SAMASSA.
Ustanovljena 1880.
Postajališče cestne železnice
vila SAMASSA.
Prva iinjvečja, in iizvjtštfireji^fi.
zaloga klavirjev v Ljubljani
Florijanske ulice štev. 42.
n
Usojara se čast. p. n. občinstvu naznanjati, da oddam od danes naprej vse klavirje in pianine po najnižji ceni.  Klavirji ho iz zalogo  najbolj renomiranih d skih firm in niso kramarsko blago.
Salonski skraćeni klavirji ^SSuJm "SE^TS!
mernim železnim oporilom, slonokoščeno klaviaturo, 71 ( oktav moderator t zvok hanr ■ Đjoflini   črni, motni, angleška repetie^jska mehanika,  navzkrižne strino-, slon * lftliHli koščena klaviatura, moderator 71 4 oktav, želez, oporilo, oklepni ^lasovnik
fflignon skraćeni klavirji ^^riT^^T^.
^Tajnižja  izposoje valna, pristojbina. NT protlnjl Jaiurlm zn vnuk InštrunirnC III let. -jp*.
Priporočam se tudi najvdaneje za ubiranje iu popravljanje v mestu in na deželi.
Z odličnim spoštovanjem 1863—11
FERD. DRAGATIN
.   trgovec s klavirji, ubiralec in popravljalec, zapriseženi cenilec c. kr. okr. sodišča.
□
6306
4132
;t. 9953.
Razpis
2497-3
Podpisani deželni odbor razpisuje
ilužbo ohrožnesn zdravniku v Grosupljem
etno plalo 1600 K in aktivitetno doklado 200 K.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do  lO. septembvti 1905
er dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrij-,fco državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje slu-bh.vranje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali
(.,- ^aki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 4. avgusta 1905.
I
L f
r
i/
Na milijone dam in gospodov uporablja ,Feeolin'.
Vprašajte svojega zdravnika, ali ni „Feeniim" najboljše lepotilo za polt, lase in zobe! Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo takoj aristokratsko finost in obliko po uporabi uVeew-lina". „gsei'utin" je angleško milo, obstoječe iz . 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da ) tudi gube in vraške na obrazu, ogrel, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi %Weeatinal brez sledu Izginejo. — „Feeoiim" je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las, plešavost in bolezni glave. ,tJFVwffj»<l je tudi najnaravnejše iu najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo takoj povrniti denar, ako ne bo-dete popolnoma zadovoljni s „l-V^it/inom". — Cena za 1 komad K !•—, 3 komadi K 250, 6 komadov K 4-—, 12 komadov K 7*—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. — Po poštnem povzetju 40 h več. —
Mariahllferstr. AS.
Razpošilja glavno skladišče MU Feitli) J»sMma»f vi., Zaloga v Ljubljani; Anton Kane, drogerija. >u*lrtlje se dollita tutll v mnogih droj^iierljali,  |»m Iu m erlj uli In
It^knriiah.
1733—b
Si. :S2 Pr.
Razpis službe.
2335-3
Pri mestnem magistrata ljubljanskem je izpraznjena
služba Z. mestnega komisarja
: emki 4 činovnega razreda m^gistratnih uradnikov, to je z letno plačo 200 K, z dejalnostno doklado 400 K in s pravico do dveh v pokojnino 8tevn»u petletnic po 200 K; eveot. služba magistratnesra konoipista s pre-emki 5. činovnega razreda, to je z letno plačo 1760 K, z dejalnostno do tlado 360 K in S pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 160 K la leto. event. služba mag. kono. praktikanta z letnim adjutom 1200 K Za podelitev razpisnih služb so vobče mero^ajni pogoji § 5 službene rag^matike za mag. uradnike, ki sio*e:
1. Dovršene pravne in državnoznanske študije in z dohr m uspehom rebiti trije teoretični državni izpiti;
2. z dobrim uspehom napravljeni praktični izpit za politično poslovanje. Izjemoma se smejo pa tudi prosilci z dovršenimi juridičnimi stud i -
ami in dvema državnima izpitoma sprejeti ped tem pogojem za konceptne a&tikante, če se v teku enega leta izkažejo, da so z dobrim uspehom rebili 3 državni izpit.
Taki prosilci se zaprisežejo šele  potem, ko zadoste temu pogoju ; ob jem vBtopu pa obljubijo molčljivoBt. (§ 30)
V teku 2 let po dnevu zaprisege mora za konceptno službovanje prejeti uradnik z uspehom napraviti praktični politični izpit, sicer se ga, mu občinski svet ne dovoli daljšega roka, Uhko dopusti iz mestne službe. Pred uspešnim praktičnim političnim izpitom napredovanje v kon-eptni službi nikakor ni dopustno.
Izjeme od zgoraj omenjenih določb so dopuščene glede takih služb »atere zahtevajo druge posebne strokovnjaške zvedenosti in za katere se uii v državni službi ne zahteva sposobnost za politično poslovanje (§ 29, dst 2 obč. reda.)
Vendar se pa more podeliti služba 2 mestnnga komisarja vsled sklepa bč. sveta z dne 5 januarja 1893. 1. tudi takemu, sicer usposobljenemu rosiicu, ki nima politično juridičnih študij.
Prosilci za razpisane Blužbe imajo svoje pravilno opremljene prošnje bgati pri predsedstvu mestnega magistrata
najpozneje do 30. septembra t. I.
Pomanjkljive ali pa zakasnele prošnje sa ne bode vpoštevale.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 17. lu'ija 1905.
-H;
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
4
J
Hi Iti
M1*
Smekalovimi brizgalnicami
nove sestave, koje
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z d verni največjimi odlikovanji in sicer: S I. počastno diplomo za Izboljšanje parnih- in motor-brizgalnlc ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiri q, sesal k in gospodarskih strojev.
15-17 iK—
Najvićja zaloga navadnih do najflnojilh
otroških vozičkov
In navadne do najfinejša
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
lamala laročilkoa m Milija t povzetje«.
Odlikovan s častno diplomo in zlato kolajno na III, dunajski medni razstavi
1. maja 1904
pod pokrovit.
Nj. cea. in kr. / isokosti presvetle gospe
nadvojvodinje Marije Josipine.
krojaška obrt
v Ljubljani, SelenburgovTe ulice štev J
se priporoča v izgotovljanje molkih
oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju.
Priznano solidno delo in zmerne cene.
Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
l    -C3®0»      -0®C3- -=X§)C^
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočala
svojo bogato zalogo
fmih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
i
-cX$x^~    -o@c» -o@c=-
I
I     Veliko zalogo
za dame
In
gospode
rokavic
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
SSetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana u
Pred škofijo št. 21.
S
N V
X
•
T
S
7
S O
m
w
H
iS *
e
«
%
* e
m
HLODI ^88
Nova tovarn* zz iesne Izdelka v Ljubljani kupuje skozi «e!o leto proti
gotovini sledeče hlode na kubični čevelj franko državni kolodvor Ljubljana:
Smrekove, jelkove in borove od 24 cm. debelosti naprej in vrsti>
dolgosti 4, 5, 6, 7 in 8 metrov........K —54 —*52
Bukove od 26 cm debelosti naprej, dolgosti m 220 in m 4-40   „ —*48 —-44
Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej   „   1*— —'80
Ponudbe se sprejmejo za vsakršno število in je iste nasloviti na     767 - 37
TOVARNO ZA LESNE IZDELKE
Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisarna Šelenburgove ulice 6.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS 1
00
o
>
O
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga,
j^ik, pohištva
za spalne In Jedilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, Zimnatl modroci, otroški vozički Itd.
145-34
■V \ajnlij*- cene. VujMolldneJ mm hliuo.
St. 9836.
2403 -2
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slovenskim poukom je oddati
šest deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1905 1906 (ozir. tudi za 1906 1907), ki se začne dne 3. novembra t. L
Pravico do teh ustanov imajo s novi kranjskih kmetovalcev in vi«
nogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, do-vršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu iu se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in za šolske potrebščine pa si morajo sami skrbeti.
V šolo se sprejemajo tudi plačujoči in zunanji učenci.
Plačujoči učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in po 40 K šolnine na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebščine si morajo sami skrbeti.
Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 kron Šolnine na leto.
Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati.
Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih ludi naprej.
Prošnje svojeročno spisane in kolkovane s kolkom za 1 K, je poslati 0^T"    do K), septembra t. 1.
vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Vsaki prošnji je priložiti rojstni list. izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in Izpričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilca.
Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo ^reverz) staršev, oziroma varuha zarad vzdrževanja učenca.
Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in iz priprostoga računstva.  Od uspeha tc izkušnje je odvisen sprejem v Šolo.
Kdaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej.
Učenci, ki dovrše šolo z dobrim vspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le do dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prve dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih staršev domu, smejo na podlagi odredbe c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija 1895, štev. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje sluŽbeuo leto.
Deželni odbor kranjski.
V Ljubljani, 10. avgusta 1905.
ud čri/riir - Liub,Jani
OCVUirV Židovske ulice št. 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
72—33
pušk in samokresov
ter sploh vseh lovskih potrebičin po najnižjih cenah.
Cenovniki na zahtevan je zastonj in poštnine prosto.
997^0602
31
V4
Opozaij
na ed
pod p^kr
J
i;  U  & vo jim !
kega varčnega rodoljuba .^ko zavarovalno zadrugo
OATIA'
iteljstvom kraljev, glavnega mesta ZAGREBA.
Ista zavaruje ..a Štajerskem, Kranjskem In Koroškem vse premičnine, živino   in   pridelke   proti   ognju po najnižjih cenah.   U o 15
Vsa pojasnila daje:
Podružnica „CR0ATIE" v Trstu.
Zastopniki se i&fejo po vseh večjih krajih KranJBke, Štajerske in Koroške
Dsak dan sveži
se dobiva 1030—£3
v kavarni in slaščičarni Jakob Zalaznik
Stari trg štev. 21.
Le malo časa
se prodaja zaradi opustitve trgovine 172-53
blago
pod tvorniško ceno
v modni trgovini
f Jeseni
Stari trg št. 13
te
vence in trakove
priporoča
34
KM
Benedikt, Ljubljana.
Letni tečaj XX. Letni tečaj XX. OMastueno priznano
lesko uzscleuališče I
Behordlich autoris. Knabenpensionat Kuglmayr)
V   CirOfJCi 2161-7
sprejema učence, ki obiskujejo srednje šole ali se zanje pri pravljajo. Program na zahtevo
Založnik zveze c. k. av. drž. urednikov
K. Košak
zlata"
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zalogo
zlatnine in srebrnine, briljantov in diamanta
in drugih v njegovo stroko 149   spadaj ćih stvar j
&ajaižj:h česali
5 kron in več zasiužfea na dan!
m.
(tik
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. —  Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne Škodi nie in blago prodamo mi.
Družba pletilnih strojev za domače delavce THOS. BL WHITTICK Oo, Trsti Via Campanile 156. ?3ti9-ii
Prevzetje gostilne.
Slav. p. n. občinstvu in znancem vljudno naznanjava, prevzela dobro znano
da sva 2 ti—4
u
ostilno „pri Perlesu
v Prešernovih ulicah
gostom z izborno pijačo in
kjer bova postrezala cenj. dobro kuhinjo.
Za mnogobrojen obisk se vljudno priporočata
J. in M, Košak.
Kaj je
najboljša, po najnovejših izkušnjah higijene sestavljena in večkrat od
likovana kosmet.
ustna voda.
Dobi se v vseh boljših trgovinah.
Opr. št. A 136/5 2.
Si
W
$?>Ws ;*r?*» ^l7/f"^ fz^rm
Zahvala, in priporočilo.
Slavnemu občinBtvu izrekam s tem najpresrčnejšo zahvalo za naklonjenost, ki jo je izkazovalo mojemu pokojnemu soprogu ob dolgoletnem izvrševanju ka-varnarske obrti.
Obenem naznanjam najvljudneje, da sem s tem mesecem prevzela kavarno sama in jo bom vodila dalje pod firmo 2467—3
Kavarna Kramar
Ena Starem trsu štev. 30
ter se priporočam slavnemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. Prizadevala si bom, da cenjenim gostom kar najbolje in solidno postrežem, ter si tako ohranim staro in pridobim novo zaupanje cenj. gostov.
V kavarni so na razpolago različni ljubljanski in zunanji politični, leposlovni In humoristični listi.
Z odličnim spoštovanjem
Frančiška Kramar
V Ljubljani, v avgustu 1905.
lastnica kavarne.
mM
1'mikiir Is.mIo:
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. 23—94
Ko je bil začel Trdina v 1. letniku »Ljubljanskega Zvona*4 1.1881. priob-Ževati svoje bajke in povesti, je ostrmel slovenski svet nad bega to zakladnico domišljijo naroda, bivaj očega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakrfini jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga Širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam
Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Banovi huzarji In Mrl"
broS. 3 K, 8 poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 60 h. s DoStnino 4 K 70 h.
Verske  bajke  in Bajke In povesti o Gorjancih. I.
DroB. 2 K, s pofitnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, 8 po&tnino 3 K 40 h.
Dobiva se v založništvu
Lav.
s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano
C. kr. okrajno sodišča v Višnji gori uaznanja, da je umrla dne 1. d 1905 Marija Razdrh roj. Znidaršič ti Št. Jurja št. 1 brez poslednje volj«
Ker je sodišču b vališčo zakonitega dediča Alojzija Razdrh nesnano, i življa taisti, da se v enem leta od spodaj imenovanega due pri tem sod,; in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z z glas h > dediči in z njemu postavljenim skrbnikom.
C. kr. okrajno sodišče Višnja gora, odd. L
dne S. avgusta 1905.
trsov« in trafikant * v Kranju m farne
trgovino
z raznovrstnim špecerijskim
k cerkve (preje J. Sire) priporoča svojo
in galanterijskim blagom
CM
iS
< ter postreza uedno točno, pošteno in po zmernih cenah.
i
i
2 o
4
Knjigoveznica
FR BRESKVAR
v fttjubljanl
na ribjem trgu
(poleg Frančiškanskega mostu)
priporoča cenj. p. n. občinstva svoje nano v o urojono
tiskanje napisov za = = trakove k vencem
napisov za društvene trakove, za zastave itd. itd.
In v«s druga v to stroko spadajoča dola.
Naročnikom zunaj Ljubljane raz pošiljam izgotov^jena »1**1'» » prvim odhajajočim vlakom.
•Jo
"V,
* Reklamne table *
za trgovce, rokodelce, obrtnike itd.
v raznih barvah in velikostih.
Ker so tiskani napisi Še enkrat lepši, okusnejši in lične j Si, ka kor pa capisi iz nalepljenih papirnatih Črk in ker tndi niso dražji, se nadejam od slav. p. n. občinstva, zlasti pa od gg. vrtnarjev in trgovcev, ki se bavi jo s prodajo trakov in ven cev, mnogo naroČil, ki jih bom vse izvršil v polno zadovoljnoat cenj. naročnikov.
I
Cene zmerne, postrežba solidna in točna.
mm,**
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Taviar.
I»aatnina in tlak »NAzodne tukama*.
4
53